ZSO. itnillt. I MrtlM. i Mi i tenln HR. XLIX. Ma. ^^k ^1 ^m ^M ^Ih ^^^ l|^ ^^L ^fl^^ BB B^Bm ^I^B ^^^^ft ^| ^M ^| ^| ^inriiMfci NMd" vrt* po ptitti M Avttn-Ogrifa*: u Nemajot ćelo kto skupoj MprcJ • K Jfr— cola l*o Mp-t] . . . . K *>— ffw"iSi : : :: : «5 u *"**• *w *-«•deieie * na mesec «, • • » • *30 «**• 1*go a*P*eJ , ♦ . . X 3S.— Vpra^juijeai gtede imeratov •« oaj prikli sa Ugovor dopisni« tff caimka. 9prsvnl*tv* (ipo^ tvoriti Irvoj, gaall«** mlimi ŠL S, t»l*lM *ttft. Iikafa vsali 4aa sveter IbvkmbšI ■•4#1|« te prsnih«. lateratt veljijo: peterastopnj p«tit vrst« *a enkrat po 20 vin., z* dvakrat po 16 vtn.. u trikrat ti! večkrat po 16 vin. Parte In zahvat* vrsta 25 vin. Poklano vrsta 30 vin Pri večnh Insercijah po dogovoru. Upiavauitvu naj te poSUJajo naraćnine, rekljmadje. inseritl L t d« to je administrativne atvari ———— Fosaotes&a itovilka sajli« 10 vinarjf*. —— Na ptaanana auuofila brci istodobne vposlatvc naročnioe M M ozlra. oMmrođmm tasjfcanM" tetetoa 4t M. .Slovenski Narod* ve]j« v Lfublfaal na dom dostavljen: « v cpravniStvu prejcmaai: cdo Teto oaprej . . . . K 24*— ćelo leto naprej • , • • K 2>-£ pol leta » .....12*— pol leta , » • • • • 11*— četrt leta m • >.••. 6'— četrt leta m • • • • • 5*50 oa mcsec . ' • • • • 2"— na mcse« m • « • » • l*W Doplaf naj se frankirajo. Rokopisi sa se vračaja. •VMBifttvoi KamOova ulica «t 3 fv pritličju l«voj telefoa ftt S4. 'Mg DISliS PSISOiO. Dunaj, 4. decembra. (Kor. urad.) Uradno se razsjasa: VZHODNO BO.JlSCE. Armadna skupina g f m. v. M a c k e n s e n a. Bitka ob Argesulu je dovezla do zrnate odločHntša poir.caa. Mtnka dona\ske arreade ob doie:.>vni Arge-siiiu prousunek, v katerega so stavili Roniuni in njih zaveznifci veliko upa-nje, ni inogel prepržiti. Sovrazao napadalno skupino smo severovz-hodno oci Dr^rsanestija v]^li ier \rgli z objema!nim prodiranjem nrcko N»a-slove. Tcl: bojev so se udcležlle na naši strani nenike, bolgar^ae in oto-znanske čete ter avstro - o^rski mej-ni Jovci in baterije. Istočasno si ie iz-silila zapadno oć Bukarešte neka armadna skupina prohod preko Ar^e-suite.Vrcerai ie prodrla da Titu ter pri-jeia tu ostanke prve arnade. ki je biia dan poprei od avstro-oi^rskita in nemškfh čet generaHajtnanta Krafita v. Dellnicniinjs^ia jugovziiOdno od Pitesciia poražena. Mcčne romunske oddelke smo uničlU. Boli proti se veru so zavzeli zavezniki Targovište. Po-munske dele čet, ki smo jih svoj čas v mali Vlaški odreza'u urtiču;etno v trajne^n obkrožanju. Donava je cdpr-ta. O izredno hogatem plenu še ni mogoce dati približno natančnih na-vedb. Od ure do ure izarašča. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. Docim !e b:l tzko v \\sšfu ravnini najnovejš! za veznik naših nasprot-nikov odločilno poražen, so se Rusi zaman trudili doseč: proti hrabrim avstro - carskim in nemškim četam generafev v. "Arza in v. Kovessa uspeh, kf bi vp!5va! ludi nn Romun-sko. Će tuđi ra-rbreineiHni poskusi gotovo šc nišo končani, je vendar po-puščanie ruskih napadov v Karpatih včerai pokazalo, da potrehuie upeha-ni moćno utrujeni sovražnik nujno bojne pavze. Samo na obeh straneh gorenje doline Trotusa so Rusi ne-zmanlšano slino nada!»evs!! svoje napade. Jurišali so mestoma do de-setkrat, izvzemši nebistvcno omalio-vanJe seni \n tia. na so hi!i povsod zavrnjeni. Na jugu odseka smo Iztr-gal! nasproiniku nedavno neko izgubljeno visino.^ Armadna fronta ?enera!- (eldmaršala princa Le- opolda B a v a r s k e i; a. Mestoma boji podrejenega po-mena. ITALUANSKO BC.IIŠĆE. Topovski ogenf v kraškem odse-ku traja. Tudl boii mct^I min 5O se zopet pričei? Neka iial. flotii.ia aero-planov je brez uspeha metale bon'be na DutovJJe, Vel. Renen !n Sežano. NsŠ! !str»'ci so nap3d!l sovražnika in prisilili pri MavhSnlah neki caproni S 4 možmi, da «e pristat. V boju v zraku sta se odlikovala poročnik tlnitske ladjle Banfield in nadporočnlk Bru-nowsky. JUGO - VZHODNO BOJISCE. Neiznrcmenieno. Mamestnik načelnika reneralnega štaba pl. Hofer, fml. • • * DOGODK1 NA MORJU. Dne 3. t- ul zvečer Je neka naša flotilja hidroplanov obložila sovražne Pozicije pri Doberdobu zelo uspešno i boinbaraj ter se kliub naisilnejšemu obstreljevaniu vrnlia nepo^kodo-vana. Brodovno poveljništvo- tili iifilOS pOfOfllS. Bcrolin, 4. decembra. (Kor. ur.) Wolfiov urad poroda: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta generalfeld maršala vojvode AIbrehta \V u r 11 e m b e r š k e k a: V loku pri Yrre«ui in V\'ytsf;actu so po razstrelkvah prodrle angleške painflie proti načini poz.cijaiu. Posa-meznim patriiijam se je posrećilo pri-ti v najsprednji iarek. V harbi moža proti možu smo ?ih pre.-nngaii in \tr1i nazaj. Od ostalih arniad ni poroćati posebnih dogodkov. VZKODNO BOJISCE. fronta generalieldmar-Šala princa Leopolda Ba- nika hudo porazil?. Konjenici in letal-cein se je posrećilo pretrgati železni-šKe zveze v hrbtu rornunske vojske. Nastop naših čet v zmagovidh bojih je bil vzvišen nad vsako pohvalo, njih pohod? so blii nekaj velikanske-Sa. Bogata dežela in vplenjena polna so\ razna vozila z živ ili so otapala preskrbo čet. Romunska armada ie utrpela silno tcžke krvaVe izgube. K tisocem vjetih iz preišnjih dni je prišlo včeraj še nad 8000 mož. Plen voj-nekra materijala vseh vrst in oprem za fco]L>če ie nepregledgn. Pri dunavski armadi smo vplenill 35 topov. pr? Titu 13 lokornotiv in mnogo železni->'.i\h vozov. Operacije se nada!ju.;ejo pu nacrtu. PnčakovaU je novih bo-iev. V Dobrudži nobenega večlega bojnoga deiovanja. T- varskega. Severno od Trisvjatskega jezera so prodrle po rnočni strelskt pripravi ruske sife proti našim crtam. Zavrnili smo jih z izgubarni. Enako se Je ponesrečil sunek sovražnih boinlh oddelkov ob Bistrici Solotvin-ski. Lastna podvzeija zapadno od Tarnopola in iužao od Stanislavova so Imela uspcii. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Gozdnatih Kamatih ?e včeraj napadalr.o delovanje Rusov popustilo. Na nekaterih točkah so se o]tma-či!?%atn3 ±2 do lahko zavrnjenih sla-botnih sunkov. Stopnjevani nriiljeri]-ski ocenj hoče očJvidno zakriti noie-manje napadov. Močnejši ie bil ruski pridsk na sedmogriišk« vzhodni jron-tL V dolini Tortusula se je sovrazni-ku posrećilo malo napredovati. Nem-ške !n ivstro - ogrske čete so mu bolj proti iugt! iztrgale ne'co nedavno Izdubljeno visinsko pozicijo. Armadna skupina gfm. v. M a c k e n s e n a. 3. december >e prinesel \ bitki ob Arjresuiu odločitev. Operacije ar-made generafa infanterije v. Falken-havra. sredi novembra pričate z zmagovfto bitko Pri Targujulu. in nemšklh. bo'garskih in otomnnskili čet. ki so preston:!e na severni breg Donavc. so imele uspeh. Pod vodstvom generala infanterije Koscha se boreča donavska armada izpred Svi-stova sem. armadna skupina general-laitnania Kuehneja. ki je prodirala skozi zapadno Vlaško preko Cral-ove, skupina generallaltnanta Kraff-ta v. Deihnenfinena, k? je po trdih hoiih oh Argesulti stopila iz gorovja, in nemške in avstniske čete. ki so pod povelini^tvom genemllniitnnnta v. Morena nrodrle Dreko Camnolfin-ga, so se združile med Donavo in eo-roviem. Levo krilo !e v/efo včerai Targovište. Čete gen^rallajtnanta Kraffta v. Dellmenfingna so nadalje-vale irnred Pite^cija sem svo»e zma-govito orodiranie. so nrvo romunsko armado popolnoma porazile ter ik>-gnale njene ostanke oreko TituJa — križišen že'ezi?c \?. Bukarešte v Camnolnns ;n pite^ci — v roke pre-izknšene 41. pehotne divizije pod vodstvom generailaitnanta Schmidta v. Knobelsdorfa. Na levera bregii Ar. sesula severozapadno in zapadno od Bukarešte se je boi uspešno nadalie-val. Jugozapadno od trdnlave smo vrgli Komune, ki so imeli. Klasom najdenih povetfj. namen. donavsko armada za sebe poraziti, docim bi se njih levo krilo — prva armada — držalo, preko Neailove proti Argesulu nazal. Južno od Bukarešte smo se morali ubraniti moćnih mmunsko-niskiii oapaUov. Tuđi ta smo sorjaž* MAKEDONSKO BOJISCE. Brez vpliva na odločitev iskajo-Če udarce na Romunskem je ostala Uguba neke visine na vzhodnem bre-gu Crne, ki so jo včeraj Srbi vzeli, in s tem združena preložitev dela naše tamošnje pozicije. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. NEMŠKO VECERNO POROCILO. Berolin, 4. decembra. (Kor. ur.) VVoIffov urad pt)roča: Zjutraj se je ponesre-čil angieški sunek vzhod-no od Lc Sarsa, Si cer vpo-krajini ob S 0 rn m i n i č e s a r b i s t v e n e g a. Boji južno in zapadno od Bukarešte za nas ugodno n a p r e d u i e j o. g* BOLGARSKO URADNO POROCJLO. 3. decembra, Romunska 1 r OTi t a. Na Viaškcrn nadalje prodi-ramo. Vjeli smo 200 mož in vplenili en top. Ob Donavi infanteriiski ogenj. Med Crnovodo in Oitino artiljerijski ogenj. V Dobrudži so Kusi danes nadaljevali svoje obupne napade na levo krilo na^e pozicije. Po silni artiljerijski in infanterijski pripravi, ki je trajala ves dan do 6. popol-dne, so izvršili sedmi napad tekom zadnjih dveh dni. Težka artiljerija na levem bregu Donavc je sodelovala pri napadu. Sovražnik se je mogel nribližati našim strelskim jarkom na 3('O korakov pri čemer ie zlasti južno od Batiskela izredno silno napadal. Vendar smo £a krvavo zavrnili. Napadov so se udeležili trije oklopni av-tomobili, od katerih je naš artiljerijski osenj unići! dva, tretji pa pognal v beg. Vjeli smo 13 vojakov. Turske čete so vplenile en oklopni avtomo-bil, na katerem so vjele ene^a angle-škega častnika in 6 vojakov. 4. decembra. Romunska fronta. Na Vlaškcm traja prodiranje. 5ovražnik ie skuša! naše desno kri'o napasti, mi pa smo £a zavrnili.* Ob Ponavi med Tutrakanom in Cr-novocio artiljerijski in infanterijski ogenj. V Pnnrudž! artiljerijsko delovanje na ćeli fronti. Po nspolnem po-nesrečenju teKom zadniih treh dni proti našciru levem u krilu med Sa-tiskejem in Donavo započetih so-vražnih nanadov. se je nasprotnik dares korCno umakiiil v svoje prej-šnjc poz'ci^e. Na^i nnisprednii (xldelki so zascdli Sat^skef. S^vražnikove iz-£pb~ so zelo te;1 ■;■". Snmo pred visino 234 smo nnšteli (500 mrrvih ?o-vrnžnikov. Vjei? cmo ^0 mnž in vplc-n!l: 4 strojne pvške. Na fronti ob Čr-nem moriu sta bombardirali dve vojni ladj! Conctanco. Nobeno člove5ko v\\ Jienje ni bilo pri obstreljevanju iz-gu h]\ eno. Srdita b!tka za Bukarešto traja. Nje prvo krvavo dejanje se je koncalo s porazom prve rornunske armade. knteri ie franeosko - ruski generalni štab poveril važno in za potek bitke velepomembno nalopro na severo - zanndni btikare^ki fronti. Bitka za Bukarešto nai bi bila potekla po vzoru one ob Marni. Prva romunska armada naj bi bila južno in ju^ro - vzbodno od Pitesci zadržala sovraznika. jflavna mmunska sila pa naj bi jrn bila ob doleniem Arire-suln potKnila nazai ter tako izsilita UTnik ćele fronte centralnih drfav. Ta jrfavna romunska sktmina je oh-stoiala iz 3. in 4. romtinske armade in se je z ogromno silo zaleteU v levo denavsko Mackensenovo krilo. Mackensen, ki je bil prodrl že čez dolenji Argesul, se je naglo umaknil nazaj na južni breg rcke Glavacicu ter je z vso nagiico in energijo pri-pravil uspešen protisunek. Korrraj'30 bili Romuni čez Niaslov. že jih je prijel Mackensen v ljutem protisun-ku z dveh strani pri Pragenescih in Gjurgjevu, ter jih vrgel čez reko Niaslov nazaj. Pač so medtem moč-ne ruske kolone napadle tuđi desno donavsko krilo, toda bolgarsko - turske čete so jih še-pravočasno ustavile. Prvi veliki sunek braniteljev Bukarešte se je torej ponesrečil Njihov napor je tem bolj brezuspešen, ker se je medtem pcdrl severo - zapadni steber njihovega velikega nacrta. Naše in nemške čete so namreč porazile in uničile na obeh straneh sorenjega Argesula s centrumom pri Oaesci stojeco romunsko prvo armado, ki je imela veliko defenzivno nalo£o, ter si s tem odprle pot na-ravnost na Bukarešro. Nemško uradno poročilo nam jako nazorno opisuje potek krvavih docrodkov, ki so se končali z uničenjem prve romunske armade. Nemsko poročf^-o pristavlja, da je pričakovati novih bojev. Iz tega maramo sklepati, da sovražnik se ni obupal. Res so Romnni koncentrirali zapadno in jugo - zapadno Bukarešte svoje sile k novenm napadu, ter so se zagnali zopet tuđi proti skraj-nemu desnemu krilu Mackensenove armade. Zdi se tuđi, da računajo na novo rusko pomoč. Poreča se namreč. da pritiska franco^ki generalni štab, naj bi Rusi poslali del svojih kolon. ki sodelujeio pri ofenzivi proti armadama generalov Arza in Kovessa, na južno moldavsko fronto. Morda ie s tem nacrtom v zvezi odmor na karpatski fronti. Vojaški strokovnjak »Pester Lloyda« poudarja. da je obrambna bitka za Bukarešto sicer s psiholo-škega stališča razumljiva, ker se Ro-muni sramujejo svoje glavno mesto neslavno prepustiti sovražniku, da pa je romun^ki nacrt strategično po-grešen. Romuni se upirajo in bore zaman: Bukarešte ne bedo resili, pač pa bodo izgubili toliko ljudi, da bo to Ie posDe^ilo njihovo popolno katastrofo. Ako hi se bili z intaktno armado umaknili za Seret. bi bili lahko še marsikaj storili. tako bodo pa že prf Bukarešti skoro popolnoma uni-čeni in razdrobljeni. Berolin 4, decembra. Prrnien v Romuniji dosežene odločitve Je predvsem taktičnega značaja. Vojni nacrt, tedelan za operi-rajoći arma4i, je bil izveden do to£~ ke. v kateri sta armadni vodstvi spoznali odločitev v romunski vojni. Obe armadi sta po porazu romunske devete armade povsem strnje-n i, s čimur je posest Vlaškoga osigurana. Sedaj v Romuniji zasedeno czemlje 45.000 kvadratnih kilome-trov, znaša ravno dvakrat toli-k o, kolikor so Nemci zasedli ozem-Ija na Francoskem. Število vjetnikov se z zadnjimi 4000 zvišuje od 29. novembra na 2O.Ž^4. Enako velik je tuđi gospodarski uspeh. Povsodi se je dobilo velike množine žita, katere sedaj skrbno čuvajo naše čete. Poleg ovsa se je ugotovilo tuđi druge rgroinne zaloge. Angleška blokada bo doživela težek poraz, ker so romunski zakladi znatno olajšanje za naše vztrajanje. Wolffov urad poroča: Reka Argesul, ob kateri se je vršila bitka 3. decembra je gorska reka, ki je od Pitesci do jugozapadno Titu 200—300 metrov široka in do 20 m globoka. Na raznib krajih je mogoče reko prebroditi. Dalje proti jugu pa postaja reka ožja in silno deroča, tako da tvori absolutno oviro. Tu so zgrajeni čez reko do 300 m dolgi mostovi. Ako bi se nam ne bilo posrećilo z najostrejšim pritiskom prepre-čiti, da razdere sovražnik mostove ter zasede na drugem bregu reke pripravljene pozicije, bi se bili mora-ii brezdvomno dalj časa zadržavati pred to mogočno barijero. Rusko uradno poročilo. 1. decembra. Romunska fronta. Sedmograško. V dolini Oitoz potiskajo Romuni sovraž-nika neprestano nazaj. V dolini Bu-zeu so zavzele romunske čete ćelo vrsto višin vzhodno in južno od vaši Krasne. V odseku Zvora Tatarestija smo imeli spopad z moćnim sovraž-nim konjeniškim oddelkom. — Donavska fronta. Odbili so vse napade sovražnika na cestah v Bukarešto pri Balbakutuju, Banestiju in Kalugareniju. Sovražnik je zasedel vaši Komano in Oostinare. Poroča se, da je bilo videti sovražne patrulje vr blizini jezera Gctota. — D 0 -b r u d ž a. Boji patrulj. Vojaška uprava v Romuniji. Dunaj, 4. decembra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana. Ker so prišli veliki deli Romunije v roke osrednjih oblasti, so uvedle upravo zavojevanega ozemlja. Na čelu te vojaške uprave v Romuniji stoji general Tullff von Tscheppe und Wei-denbach, ki je bil od začetka vojne vodja 8. renskega zbora. Njemu so podreieni razni oddelki, katerim so pridelieni noleg nemskih tuđi zastop-niki drugih osrednjih držav. Upora-^a se vrši po točno določenih nače-lih. ki npoštevajo na eni strani potrebe Romunije. na drugi pa potrebe osrednjih držav. ki jih je Anglija po krivici ?aprla. Boi za sol na Prilep. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 3. decembra. Makedonska fronta. Naše pozicije severo-zapadno od Bitolja je sovražnik silno obstreljeval. S protinapadom smo zavrnili juriš na visino 1248. V ostalih odsekih' fronte slaboten artiljerijski ogenj. Franeosko iiraduo poročilo. 3. decembra. Orijent-ska armada. Neugodno vreme je trajalo tuđi 2. decembra ter oviralo operacije. Poročati ni ničesar. Srbi v Bltollu. Pariški listi poročajo: Srbi so uredili v Bitolju svojo uprava ver or^ ganizirali dosedaj osvojeno ozemt)* kot posebno provinco, Siran 2. •8LUV£fi*au Nakuu'.obc 5. decembra i»16. 280 Stev. Vojna z Italijo. ITALIJANSKO URADNO POROC1LO. 3. decembra. Na trentinski fronti artiljerijski dvoboj v dolinah Adiže, Astica in Brente in mali boji z našiini uspehi na severnih pobočjih Dosso Casine (reke Camera) in hri-ba Seluggia (potok Posina). V Julij-skih alpah je sovraina artiljerija de-lovala bolj v zoni pri Plaveh in na višinah vzhodno Gorice do morja. Naše baterije so energično odgovar-Jale in so preprečile močno gibale Za SOVražnim? Crtami. Na Krasu je pomaKnila naša infanterija z drznim jiapadom naše crte na fronti ene^a kilometra približno 300 metrov glo-boko naprej. Naša letala so obstre-Ijevala sovražne tabore v Dornber-gu in Taboru v Vipavski dolini in provzročila vidno škodo. Naši letalci so se vrnili neposkodovani. Traianje topovskih bojev na Krasu. Topovski ogenj na Krasu traja, poročila govore, da so se Italijani lo> .tili zlasti spodnjega, obmorskega de-la kraške fronte, kjer nišo mogli do-siej doseči nikakega uspelia. Tam teče bojna crta za Devinom proti Tr-žiču in za Jami jami in s strahom so fcalijani pogledali na Grmado; potrudili so se res v tem odseku istotako ljuto kakor višje na Krasu ali brez najmanjšega uspelia. MogoCe pa, da se bodo v novi ofenzivi borili posebno za obmorsko stran, ker si gotovo domišljujejo, da so pri Kostanjevici in ob severnem kraškem robu sploh dosegli kdo ve koliko ozemlja, torej bi hoteli zravnati spodnjo crto in >* tam pomikati proti Trstu. Uradno po-ročilo pravi, da topovski jogenj traja, metalci min so tuđi pričeli svoje de-lo, in topovi gnnijo tuđi po noći. Mo-goče je ta topovski boj piičetek desete ofenzive, toda kdo ve: ali Itaii-jani zopet odnehajo ali bodo nadalje-vali topovsko bojevanje in r>otcm poslali svojo pehoto na juriš? Na kraški fronti se gode reci, ki vzne-mirjajo Italijane in jim jemljejo po-gum. 2e tako imaio dovolj izkušenj, kako neizrečeno trda je vojna na kraških tleh zbog terenskih razmer in zbog neomajne sile braniteljev. Ako pa se obramba še znatno ojača namesto da bi opešala, kakor želi italijansko armadno vodstvo, potem naravno se kaže kraška vojna še tršo. In ako ni bilo deslej uspeha, ki bi res zasluži! to ime. je odslej upa-nje na tak uspeh toliko manjše. Kak dan se vidi, kako bi Italijani radi zo-pet udarili, ali po kratkem topov-skem boju odnehajo. Feliota italijan-ska ne deluje skoro nic, kak mal od-delek poženejo tuintam v ogenj naših čet. sicer pa odiaiajo in gotovo delajo nacrte, kako bi končno zavo-jevali Kras in Vipavsko dolino, ali strašijo se pred silo braniteljev, ka-tera |e taka. da utegne Italijane stati deseta ofenziva še vse drugačne izgube kakor so bile dosedanje na Krasu in utegnejo doživeti dogodke, katere najbrže oni smatrajo za ne-mogoče. — Jako uspešno je delova-nje naših pomorskih letalcev. Pohvalno je omenjen zopet Banfieid, o katerem se ;"e bila raznesla vest, da se je v Pulju smrtno ponesrečil, ali k sreči vest ni resniena. Italija se boji usode Romuniie. Lugano, 4. decembra. Italijansko Časopisie se bavi v dolgih člankih z usodo Romuniie in pravi soglasno, da kakor hitro bi se Memcem in njihovim zaveznikom posrećilo prema-gati Romunijo, priđe za njo prva na vrsto Italija. Italijanski listi poudar-iajo, da nikdar se_ ni kazala tako očitno potreba enotne fronte kakor sedaj. Ententa mora nastopiti z vse-mi svojimi silami. »Messaggero« pravi, da je šlep. kdor ne vidi, da je mo-goče osrednje oblasti premagati samo z upadanjem v Avstro - Ogrsko z italijanske in ruske strani. Ententa mora prodirati v srce Avstrije in Ogrske in kadar dospe na Dunaj in v Budimpešto, takrat bo tuđi moč Nemčije zrušena. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, Italijansko časopisje se zopet fogoti nad Anglijo radi premoga in pravi, da angleška odredba glede po-šiljanja premoga je naravnost so-vražen čin proti Italiji. Ker se dovoz omeji, bo moralo več industrijskih podjetij prenehati, na tisoče delavcev bo brez kruha in dežela bo trpela veliko gospodarsko škodo. Omejitev pade ravno v najhujši zimski mesec. — Italijanske vojaške oblasti so preuredile v gorenji Italiji vse velike cerkve v municijska skladišča, tuđi v baziliki sv. Antona v Padovi je bilo spravljeno orožje in puške, ali vodstvo reda se je pritožilo in cerkev to bila ispražnjena. EkspozS inistnkfli ntscMki lupa v ruski M Ruska duma se je zopet sešla. Miniscrski predsednik Trepov je imel velik nastopni govor, v katerem je med drugim rekel: Ves civilizirani svet vć. da Rusija ni začela vojne in da ni odgovorna za človeško kri. ki teče v potokih. Zaslepljcni po miroljubnosti in sprav-ljivosti Rusije in to!mačeč jo za slabost, so nas predrzni sovražniki na-padli. Dolgo pripravljanje jim je dala gotovost, da vojna ne bo dolgo trajala in se bo končala z zmaga. Rusija je sprejela smelo izziva-nje in brezprlnierna hrabrost na?ih vcjuKov ter neomajani pogum naših zvestih zaveznikov sta temeljito po-drla raćune sovražnikov. V imenu vlade je bilo tu že večkrat razgla-šeno, da borno nadaljevali voino do popolne zmage; večkrat je bilo tuđi izjavljeno, da ne bo sklenjen pre-ZRodnji mir. niti ser>aratni mir, brez vednosti naših zaveznikov. Nic ne more prevrniti tega sklepa, ki izvira iz nezlomljive volje vzvišenega vla-darja Rusije, ki se zaveda, da je edin z vsem svojim zvestim narodom. Naj Čuje ves svet še enkrat. da bodo Rusija in njeni zvesti zavezniki. naj bodo težave se tako velike, naj bodo še tako veliki protiudarci. postavila na noge zadnjega vojaka in dala na razpolagranje vsa sredstva države, da pripclje vojno do odločilne^a konca in da za vedno prepreci naklepe in nasilnosti Nemcev. So\Tažnikova rnoč ni več nezlomljena in bliža se ura povratila. \'se bolj ie treba ve-likansklh naporov, da bi sovra?nika, ki nppenja vse svoje sile. končno pobili. Pomožna sredstva Rusije so neizčrpna in treba je skupneca sede-lovania ćele dežele in vsesra naroda, da se ta pomožna sreistv'a morejo uporabiti za uničenje naših sovražnikov. Izrekši svoje zadovoljstvo s pa-trijotičnim delovaniem zemstev, mest in vseh soci??Jnih sH'ev, Se mi-nistrskf predsedn-k govoril o odred-bah za ohranitcv zdrave&a reda za arrnr.do. Pomanjkanje te?:a reda je vzrok, da so ponekod nastali težki nedostatki prTede prehrane, dasi je živil v izobHiu. Predvsem 5e pa treba ustanoviti tovarne in delavnice, ki bodo arr^Rdo preskrbovale z voj-iimi rotrebščinaTni in razviti je treba tehnične s^e države. Dumi bo nredložen , z?kr»n o oMisrat^r'čnem šo^skem roduku in o izobrazbi za razne pokliče. Sedanji boj je takrv težak m ima velik vpttv na vse živlienie v Rusiji. Nemc^oče je vedeti, kateri izmed pripravljenih zakonov bodo odgovar-jali pojarojem prihodnjosti. Sedaj ob-se^a vlađni program le eno točko: Zrnato, naj velja karkali. popolno. končno zrnato. Vojna je zahtevala že mnogo žrtev^ zahtevaia i ih bo še več, a to nas ne bo oviralo. Niti Rusija, niti njene zaveznice nišo krive vojne, ali ker se je začela, ne bo prej končana, dokier ne bo sovražnik po-polnoma izčrnan in ne bo v prihodnie vcj moire] biti traino oeroženje ohČ-neca miru. Vodit? moramo vojno do uručenja nemskejra miHtPrizma. da mu bo nemoeoče,se v bližnji prihod-njasti zopet dvicrniti. Neizorribno je retrebno. da se odstrani velna crro-žnja s silo. ki je delala knk"h deset let vedno skrbi vsemu civiliziranemii svetu. Sedanja vojna mara biti krona-na po zmagi ne samo nad zunaniim, necro tuđi nad notranjim sovražni-kom. Vojna nam je odprla oči. Spoznali smo. da je ruska industrija, ru-, ,ska šola. ruska znanest. rnski nmet-nost v jrTmu r.emštva. Hden najvaž-nejših problemov, ki jih mora resiti Rusija, je ta, da stopi odTočno na stran svobnde in neodvisnosti. Ponavlir.m: Caka ras boj, čigar izid je v naprej dolocen, ki pa ho od nas zahteva! se velikanskega napora. Sovražnik ima še vedno en del našega ozemlja v rokph; zavoievr.ti je moramo in zn^et pridobiti začasno z orožiem od nas odtr^ano kralievi-no Poljsko. Toda to ni dovolj. Iztr-cati mriramo sc/vražniku neVdaj poljske pokraiine onkraj meje. Obnoviti hoćemo svofodno Poljsko v svojih etncirrafičnih mejah v neločljivi zve-zi z Rusijo. 2c dlje kakor tisoč let hrepeni Rusija prot1! jugu, k svohodnemu iz-liodu na od--rto morje. Kliuč do Bospora in do Dardanel, Olegov ščit nad vratmi Carigrada, to so tisoč let stare sanje mskega naroda. Te želje so od začetka voine izpolnitvi blizu. Da bi štedili s človeškfmi živijenji, smo skupno z zavezniki storilt vse, kar je bilo mogoce, da bi se Turčija ne udeležila brezsmiselnih sovraž^o sti. Angleška. Francija m Rusija nišo imele namena, zaplesti Tnrčtjo v voi-no. Zahtevali so samo, ?iaj v lastnem interesu ostane nevtraina. Obenem so bila dana Turčiji zagotovila m todi formfaip obljuba ki to ji i*m- čile nedotakljivost nieneca oseinlja in njene neodvisnosti ter ji zagoto-vile še gotove dobičke. Ti napori so bili brezuspešni. Zaslepijena po neiskrenih obtjubah Nemčije. je Turči-ja, ko nas je zavratno napadla, zapečatila svojo usodo. 2ivljen|ske interese Rusije razume jo naši zvesti zavezniki ravnotako dobro, kakor mi sami. Zato je določil dogovor, ki smo ga sklenili 1. 191S z Veliko Britanijo in s Francijo in kateremu je pristopila tuđi Italija, definitivno pravico Rusije na morske ožine in na Carigrad. V s o g 1 a s j u z n a š i -mi zavezniki podalam da-nes s te tribune izjavo o tem dogovoru. Ponavljam, da je popolno so^lasje o tej točki med zave7niki trdno utemeljeno. Ni nobenega dvoma, da bo Rusija, dobivši v suverensko posest svohodni dovoz v ?redozemsko morie. dovolila romunski zastavi, ki ne vihra prvič v boiu noleg ruske zastave, svobodno brodarstvo. Nikdar ni hilo v'svetovni z^o^o-vini tako odlocilne^ra trenotka. Zbrati mo-r^mo vse narodne sile in vh za-enati rtn sovražnika. Nic ne bo motrio kliiibovati tpj sili. Snom;riinjte se, dn rai bodo tuđi sovrp^niVovi ndar-ci se taiko grozni, bo kanona zmneca vendar n??n in s^ np.m bMa s s^grir-r»irni loraki. Poiđimo ji združeni na-sproti! _________ »Ententa mora zm^gati.« Ln^ano. 3 decembra. V *Mes-sagrreru« niše neki poslanec, da naj se za večio crotovost uspeha prite^-neto ^e nadaljnje pomn/ne sile, tako na znnr.dno fronto ?pnnija. na vzlird-no Janonska in ako.je potrebn, se Kit^Jcka. Fntentn mora zma^uti v te] vojni za vsako ceno. Bethmann - MoHweg o miru. Napram nekemu pmer-škemu časniVarju se je nemški državni kaneler izjavil, da je Nemčija pripravljana, ^odelovati pri mednarod-nem stremljenju po zacrotovitvi sve-tovneca miru, nemški narod pa je odlocen, vojno dobojevati ter zbira v ta namen vse svoje <}e. Že opetovano je izjavila Nemčiia. iz čioveč-nesti, da je pripravljena, pričeti z miro\T«?mi pogajanji. če se pa sovraž-niki nočejo spemetovati. naj le se nadalje plačajo žrtve svoje neumnosti. Tuđi nemški socijalno - demokratični list »Vor\varts« zastopa pre-cei iste naziranje in tuđi mgTaša mi-roljubnost NemČije. ne iz strahu nred porazom, marveč \z čHvečnosti in na podlagi obojestranske enako-vrednosti. RUSKO L'R\DNO PO!^OC^LO. 1. decembra. Zapadna fronta. S svojim ognjem smo zadržali sovražne poskuse pričeti ob Stohodu v okolici Pelička z ofenzivo. Sevcrno od železnice Tarnopol-Zlo-Čov je izvršil nasprotnik po silnem artiljeriiskcm ognju in ogniu metal min s sl^^otnimi silami napad v okolici vaši Kabarovce. Naš kombinirani infanterijski in artiljerijski o^enj ga je vrgel nazaj v njegove izhodne jarke. V Oozdnatib Karpatih trajajo •boji za visine, ki smo jih včeraj za-sedl: v okolici Bakarke in Kirlibabe. Tu so morale naše čete vsled opetovanih sovrarnih nipadov opust'ti visino R'j.ro Rukado (11 vrst jugoza-nadno od Rakarknv). Južno od Kirlibabe se vrše na ćeli fronti in ob romunski meji boji. Pav'ravno deluje sovražnik proti naši ofenzivi s silnim ocTpjem in nrotinapadi, smo vzeli ce~ lo vrsto višin. Demisiia generala Saharova. Ruski listi poroča;o, da ie fx>da! general Saharov carju prošnjo za odnoki'canje z mesta vrhovnega po-veljnika rusko - ramunsklh čet v Oo-brndži z utemelje manjem, da do sedaj niti od romunske. niti od ruske strani ni dobil zahtevanih ojačeni. Bitka ob Sommi. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 3. decembra popoldne. Južno od Somme silen artiljerijski boj v okolici Barleuxa. Sicer je bila noč povsod mirna. 3. decembra zveče r. Dan je označevalo precej veliko artiljerijsko delovanje južno od Somme v okolici Bellova - en - Santerre in na desnem bregu Mose v odsekih Vaux in Douaumont V Arsronih boji % mi-nami brez infanterijskega delovanja. Z ostalih froot ni nteesar poročati. . Đeldlsko mriflo MročHo. 3. decembra. Na belgijski fromi ničesar posebnega. ANOLESKO URADNO POROClLO. 4. decembra popoldne. Ponoći smo izvršili vpad v sovražne jarke južno od Fouquissarta in ob obali pri Ypresu. Minlstrska kriza na Angle^kem. Nedeljska poročiia iz Londona so prinesla vest o ministrski krizi na Angleškem. Dejstvo je da je vojni minister LIovd Oeorge podal svojo demisijo. Ali pa je bila ta demisija sprejeta ali ne, še ni znano. Iz poročila, da se Je Asquith vrnil renadno v London in da je imel konfereitce z raznimi ministri in tuđi z Llovdom Oeorgejem, bi mogli sklepati, da- an-gleški ministrski predsednik Asquith vendar še upa, prepreci ti krizo. O vzroku Lloyd Oeorgejevepra odstopa govore, da ie bil skrajno ne-zadovoljen z neodločnostjo in zavla-čevanjem vojnep:a vodstva. To bi s.e dalo sklepati tuđi iz vesti, da se bo vojni.svet zmanjŠal. Tuđi nadalinje poročilo o stališču liberalne stranke in delavske stranke potrjuie to do-mnevanje. Zatfijuje se namreč. da nameravata obe stranki glasovati v sredo proti kreditni predlcKri, ki jo hoče Aspuith predložiti. Zahtevati hocejo od vlade jasno izjavo o ciljih, za katere se enienta bori. Zlasti so nezadovoljni z Asjuithovimi zadnjimi izjavami ter zahtevajo izjavo z na-tanenimi ^eografičnimi in finančnimi podatki. da izvedo, za kai se Anglija beri. Nova poobfastlla za Joffra. Iz Pariza poročajo, da bo dobil Joffre nova zelo obsežna pooblastih in mu bosta pomagala pri njegovih poslih generala Petrain m Nivelle. Ustanoviti se hoče baje nov sa-mostojen vrhovni vojni svet entente z Joffrom na čelu. Potem bo najbrže imenovan tuđi nov vrhovni poveljnik v franeoski vojski. liroliu in uladi. London, 4. decembra. načelih resničnosti, pravičnosti in ljubezni informirati o notranje - političnih av-strijskih zadevah in o avstrijskjh razmerah, ter tako ustvariti še iskreneiši stik krščanskega ljudstvr. osrednjih velevlasti.« TakM v svoji 1. številki objavl?a Meka članek o je-zikovni enakopravnosti v Avstriji-Clankar potidarja, da je enakopravnost jezikov v soli in uradu glavno vprašanje, ki se okoli njegra suce vsa aotranja avs>trijska politika od le& 280. Itev. »SLOVENSKI NAKOU-, one 5. decembra 1916. Stran 3. 1867., odkar se takratni lfberalizem vsled izstopa Avstrije iz nemške zveze ni več upal, da bi ustavno do-ločii nemški državni Jezik. Mesto nemškega državnega jezika so ustav-nopravno ugotovili enakopravnost nvseh jezikov v soli in uradu. Treba pa je v tem pogledu delati razliko s i med raznimi avstrijskimi kronovina-mi. Drugačne so razmere v sudetskih pokrajinati, na Ceškem in Morav-skem, kjer je jezikovna enakopravnost stara pravica, ki se je prvotno določila že za rimsko - nemškega cesarja Karla IV. Drugačne so razmere v Galiciji in Bukovini, v Dalmaciji in na južnem Tirolskem, torej v pokrajinah, ki so sele koncem 18., oziroma začetkom 19. stoletja prišle k Avstrifi. Zopet dru^ačne so razmere na Nižjern- in Gornje - Avstrij-skem, Solnograškem, Predarclskem. Severncm in Srednjem Tiro^skem. Štajerskem in Koroškem. To so stare nemške kronovine. ki nišo bile nič drugega kot nemSke zvczne dežele, ki fo sedsj zč-u^ene pod dinastijo Halrsburg. — Iz izvajari Meke sledi, ds priznavajo. krščanski socijalisti enakopravno?t sicer ha Ćcškem, v OaffciM in v Dalmaciji, v slovenskih deželah pa — rte. * = Zvišanie preskrtavalnin v Nemči.'i. Nemški zvezni svet je zvišal pre^kr^ovalnlne za mesece od novembra 191(7 do vštete^a aprila 1917 za žene VDcklicaniii od mesečnih 15 mark na ?n mark in za druge upravi-čence cd 7'žO mark na 10 mark. Iz vojaške službe ot* pašče ni bodo pre-jemali se pof meseca preskrbnine. - FoIIsKa rrmađa. Ni še znano, kako se scstavlja armađa nove neodvisne Poljske. Nekaj je je že pod zc!st?.varni in zbrala se v Varsavi. Pri vhodu v mesto jo je pozdravi! generalni guverner Etzdorf. Armadi je zapove^oval grof ?zeptyckf. General Etzdorf je izrekel upanje, da se bo za voiaško slurčbo sposobno poljsko preMvalstvo navdušeno odzvalo pozivu z crofjem braniti me je nove neodvisne Po'jskc. Oeneralni puver-ner BeseTer je vojašvu rekel: Ponu-c?Trno veir\ rokn ra zvesto Kamerać-stvo. Nastala ho kmalu poHska ar-jnađa, ki bo branila Vašo domovino, mi se veselimo, da se borno ranio ob rami ž nfo borili. — Zeđirijcne države in Haiti. Iz v.'as^jnetona poročajo 1. decembra: Američki pove-'nfk v ćominiRaTiskih vo\ tako izka-zalo, kakor bi bilo moglo. Podr»sovanje vojne&a nosojifa je ććtnes jako lukrativna st\\ir. Vsi ve-I'ki denarnf zavodi so namreč znižali obrestno mero. Na Dunaju plačujejo i velike banke in hran'Ivice za. vloge ! \!e še po 3 ali 31/* odstotne obresti — obrestne mere za upnlke pa ti »č!o-vekoliubni* zavodi seveda .iiso znižali. Spr"čo tes^a znižania obrestne n?ere v denamih zavođih. bo seveda obrestovanje zadoižnic in nakaznic pete^ra v^'nc^a no-O'i!a *o!iko izdat-neiše. Nikomur ne bo težko se odlo-cltu ali naj pusti svoj denar v kakem zavodu, kjer dobi 3. 3\/2 ali 45'-. do-čfm mu nese vojno roso!ilo. upošte-vaje odbitke pri vp'sčilih, skoro Cr/i cdstotkov. S tern. da kdo kuri vojnoposo- !:'ne vrednostne pap:rje. nikakor še ri vezan dotični njegov denar. Mar- 5 kdo naniree misli: če imam denar [ v vojnem posojilu naložen, ne mo- I r m do njega in dobivam samo do- f ve obresti. To pa namreč ni resnič- r:o; kdor bi rafcil denar. 'ahko nese volnosojllne papfrfe vsak dan v av- stro - egrsko banko in dobi nanje v I v mariu ce!ib 75 oclstotkov. To je nač I r "večja udrbnost. ki si jo more kdo I ■' T^tf. Z^.to pa. opozarjajoč na to I ioo obrestovanje vojnega oosojila in I f vse ž njim združene udobnosti, I i-:::-jerno čitateljem nafega lista: Pod- I r?ujte vojno posoiilo! 1 <~'M i vojno Bujan, I Fran Levcc j. I Včeraj popaldne smo ga spremili na zadnji poti. Bilo je neprijazno vreme, nebo je viselo sivo nad nami. Tu in tam so še plapolaie crne zaustave izza zadnjih žalnih dni. Njemu, ki so nam ga odpeljali na Ljubljansko polje, pa smo postavili spc«iiin v svojem srcu trajen kakor njegovo delo za naš narod. Mladina, kateri je bil posvetil rajni dvorni svetnik Fran Levec svoje življenje, ne samo kot šolnik, marveć tuđi kot pisatdj, je otvorila mrtvaški sprevod. Mladika, licej, ženska priprav^nica, Lichtenturnični zavod, so spremili pokojnika na zadnji poti za venei, med k^terimi je bil tuđi venec mestne občine ljubljanske njencHiu častnemu niesčanu. \ mnogv>brojnem spremstvu za mrtvaškim vozom smo videli poleg številnega druge^a obeinstva zastop-nike vseh uradov in oblasti. Prišli so pomastit njegov spomin deželni pred-sednik grof A 11 e m s z zastopniki deželne vlade, dvornirni svetniki: vitezom Laschanom. vit. K a 1 -teneggerjem. R u b b i o. dr. Z u p a n c e m, deželnovladnimi svetniki : K r e m e n š k o ni, dr. P r a x -marerjem, Kressejem, dvorni svetnik plem. Xevičnik v v zastopstvu dežel'acsa sodišCa v Ljubljani, dvorni svetnik P a j k, višji s\etnik dež. sodnue dr. Travner, deželne sodnije višji svetnik V e -d e r n j a k, finančni svetnik cir. P o-n c b š e K, I. drž. pravdnik dr. Paj-n i C, de/'elnosodni svetniki: Zebre, Z o t m a n in [3 u 1 o v e c, okrajni sodnik dr. M o h o r i č; policijski ravnatelj vladni svetnik grof K ii-nigl. Pežeini odbor ie zastopal kanonik dr. Lampe, deželne urade pa ravnatelj dežeJnih uradov Zamida in v;§ii stavbni svetnik K 1 i n a r. Nadalje v imenu mestne obeine župan dr. T a v č a r, podžupan ljubljanski in deželni odhnnrk dr. T r i 1-ler, ravnatelj magistratn;h uradov dr. Z a r n i k, matristratni svetnik vitez B I e i w e i s s števimirni uradniki mestnegfa magistrata, magistratni sve trik Evsr. Lah, ra\-natelj mestne hrar.ilrJce H r a i, t, ravnatelj Kmet-sVe hranilnice ljubljanske okolice K' e r s n i k. drža\fni poslanec dr. Ravnihar, deželni poslanec dr. N.ovak, ravnatelj deželnega muzeja dr. Mantuan i. prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda ravnatelj Senekovič z notarjem U u-dovernikom, trnovski župnik Vrhovnik, ravnatelj mestne^a de-kliškecra liceja M a c h e r, ravnatelii, rrofesorii in učitelji raznih drugih rujanskih srednjih in Iju-lskih ter privatnih sol, za učiteljsko društvo ravnateh* D i m n i k. Izmed ravnate-I.'ev sredniih šo] imenujemo vbdnega svernika dr. Junovicza, S t r i -tofa inBežeka, za »Društvo slovenskih nrofesonev« dr. Zmavec, V števjlnem spremstvu smo opazili nadalje tuđi gospo kupamo dr. Tavč3rjevo xr krogu dnigih odličnih lniMjanskih dam. Posebno v ta na^en zbrani zbor pevcev »Olasbene Matice« je zapel pokorniku v s'avo žqlost?nki ob domu in rm Martmoan ce^ti ob kapelici. Ponesh* smo ga k večnemu r>o-č!tku. — obran Hi mu bomo večen spomfn. Dnevne vesti. — Odiikovartje. San. pranorščak 27. pp. Mirka O i u d je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križjem na traku hrabrostne svetinje, pred kratkim pa je bil pohvaljen od 3. kornega povelj-stva z dekretom. — Padji so kadetasp^rant 17. pp. dr. Franc M e g u š a r z Radovijice, kadet 97. pp. Karei Zorman iz Na-brexlne in nadporočnik t pp. Vi!jcm M i n k u s iz Vipave. — Pespo!ku ht 87. je mestna ob-čina Slovcnji Gradec pode'ila srebrn signalni rog. — Vsakđo naj kupi in pcdp:še avstrljskesMi vojnega oosoiila toliko in kclikorkrat le more. S tem olajšu-je vojskovanje in da domovini svoj denar na razpolago. če ii ne more služiti s svojo roko. Vsako posrečeno vojno poso?i!o je dobl'era bitka, kaj-ti daje nam sredstva nadalj^vati vojno do končne zmage in kaže sovraž-niku. da zaupajo avstrijski narodi ne-omajljivo na uspešen izid vojne. — Iz ruskega vjetništva se je po do!g:ih mesecih o^lasil Franj Besed-njak s Primorskega občina Rihem-berg, vas Pedere št. 10S. Piše, da je zdrav in da pozdravlja znance fn prijatelje. Njegova dopisnica je potova-la štiri mesece. Njegov naslov je: Rkaterinoslavkaja j^ubemf'a, posta AlČevskoe, rota 5., voj.-p!en. Rusija. — Iz ruskega vjetnl§tva se je ogrlasil Štefan Zavrtanik iz Solkana. Piifi. da ie sdr«y ip dn se nahaja z*- časno ob Volci, kler pa ne ostane đoigo. Naslova ni pisaL — Z Dunaia: Slovenski vojaki se zbirajo ob nedeijah in praznikih popoldne v gostilni Gumpendorter-strasse št 101 v VI. okraju. »Slovenski Narod« bero v kavami »Mozart« v III. okraju Beatritgasse. — Draglniske doklade z* dri. uradnike 2a ushižbence. / Uunaia po-roćajo, da namerava vlada s 1. jami-arjem dati uradnikom drasinjske doklade in sicer bodo dobili uradniki višjih ćinovnih razredov 30 odstot-kov svojih prejemkov, nižji uradniki in upamo tuđi uslužbenci 50 odstot-kov svojih prejemkov. — Prijava zaioii cuni. Po mini-strskem ukazu z dne 15. septembra 1916. ki urejuje promet s cunjami, so jjodjetja, ki pocielujejo cunje, dolžna prijaviti »Komisiji za cunje na Dunaju« svoje zaloge cunj po stanju z dne 1. decembra 1916. Prijavna dolžnost zadeva tuđi trgovce s cunjami, ako njih zalr. t znasa saj 10.000 kg cunj v celoti. Tiskovine za prijave dobe kranjski interesentje v pisarni Tr-govske in obrtniske zbornice za Kranjsko v Ljubljani, Fieethonova ulica št. 10. Prijave je vposlati naj-iiozneje do 10. decembra 1916 reko-mandirano na naslov: Madernkom-niission, \Vien, I.f Seitzerg^asse 1. — Ođdaja spodniega iisnia Cev-Ijarskim niojstrom v Ljubljani in sod-ncni okraja ljubljanska oKoiica. Cev-ljarski mojstri v Ljubljani, ki si ho-Ccjo kupiti usnie, naj se oglase zaradi tLskovin' za potrdila o nrejemu pri zadružnem načelniku p. Karolu Kor-dcliCu v Ljubljani, Rimska cesta št. 5, Cevijcirji iz sodnega okraja ijuMian-ska okolica pa pri £• Ivanu Kranjcu v Spodnj: ^iški št. 4 (tik cerkve). — Zvišanje železniškfh tarlfov. S I. februarjem zvišajo državne že-leznice svoje tarife za oO%. fsto bo storila. kakor se poroča, tuđi južna železnica. — Javna ljudska knjižnica Go-spodarske^a naprednega društva za šentjakobski okraj ima na razpolago ncijlcpše slovenske, hrvatske in nemške knjige, ki jih izposoja vsak torek, čctrfofi in soboto od pol 6. do pol 9. zvećer ter ob nedeijah in praznikih od !9. do 12. dopoidne na Vožarskem potu št. 2. t. j. koncem Florijanske ulice in zacetkrsm Karlovške ceste, r'OStajalisčs električne cestne že'ez-riice. Na razpolaco so popolni tiskani imeniki kniie. Vstop v knjižnico ima vsakdo. Vpisnina le 10 v. Ohiskujte to knjižnico in jo priporočaite! — Novoletna vosčila. Kakor vsako leto, tako otvorimo tuđi letos posebni oddelek za novoletna vo^či-Ia in vabimo tem potom vse na>e ce-n]ene stare naročnike, kakor tuđi nove, da se poslužijo te prilike in da čestitajo svojim odjemalcem prijateljem ?Ti znancem potom »Slov. Naroda«. Taka novoletna vosčila priobČi-mo dne ,10. decembra t. 1. za jako zmerne cer«e, posebno v očigled zvi-šani poštnini za pismene Čestitke. Naše vrle vojake v fronti, ki so bili prele odjemalci v raznih obriih, bo gotovo veselilo, da se jih obrtniki spominjalo tuđi takrat ko so odsotni na br»jnem polju. Petrovce pri Celju. Na pogrebni dan cesara Franca Jožcfa I. so bile glasom sklepa trgovske zadruge Ce-•ie - okolica v znak sožalja ob izgubi Ijuhljenega nam vlalarja, vse trgovine v Fetrovčah in ^alcu od 3. popoldne do drntrega jutra zaprte. Iz Središča se poroča, da je dobi! posestnik Kramber^er v Oodenin-cih, ki ima sedem sinov pri vojakih. od cesarja darilo 500 K in krasno srebrno uro s podpisom cesarievim. Cesarievo darilo te izročil Krainber-een'u ptuiski okraini glavar sam. ki ie ob isti priložnosti pripel posestniku Ve^elku iz Sređisča srebrno hrab-rostno svetinjo. Ve^clko se je že preteklo zimo vrnil iz Rusiie kot invalid. ZeFez^jškn nesreća na OgrSKem. Pri strašili nesreči na postaji Her-czeghalom je bilo kakor'javljajo nai-noveiša porod!a. nMtih 71 oseb. Strofevodio dunaiskc?a brzovlaka Ivana Vaido so aretirali. Veffkan^ki dveurn! spored v tu-kaišniein K'fio - fde-^iu. Panes. v to-rek do Četrtka 7. decembra trajaio TTedstave po «1ve nr?. ;n sicer ob 3., 5., 7. In 9. zvečer z laslednjim spo-redom: 1. Sascha - Messtrov teden 1C7 b. Vrjre aktualnosti ?. »fj^nrfk ni I.u^o^trnen^, vese'^fern v dveh dejar»^b, priijrb]jer»a umetniška trojica H^rbert ^p.ulmfi-ter. Melita Pe-tri in Ofrvn Tre^tov v glavnih v'°-cr^h. ?. »Nlesrov? po^'^dnf^ !fr»nfra američko umetnfco IClaro Ktedudl Vo«ii& znano iz filmov »Trittnr« in »Dama t luuneBbunic — Ktoo - IdeaL Brezplačnp t| odda kfi volov od danes naprej v mesnici Sv. Jakoba nabrežje št. 41. Najdfea denar. Najdena Je bila večja vsota denarja. Dobi se nazaj pri Marinšku, restavracija Amerika, Glince. Ušel je danes kanarček. Odda naj se v Spodnji Ši§ki, Oasilska ulica 233 pri Antonu Petelinu proti na-gradi.___________________________ Aprovizacija. + li šefe mestnega aprovi-sataega ođaefea- Kakor se je že poročalo, se prihodnji teden, od torka dalje razdeljuje na močne karte po 74 pšenične in V« ržene moke za osebo. — Mestna aprovizacija je dobila 3 vagone fižola. Približno 1 vaeon se ga bode razdelilo onim družinam, ki imajo pravico do znižanih živil vojne prehrane. Preostali fižol se odda v splošno razprodajo v vojno prodajalno. Oddajalo se bode po abecednem redu na izkaznice vojne prodajalne. Na vsako osebo odnade po V2 kg. Fižol se prodaja po 60 vin. za kg. Pripom-niti je, da je v Ljubljani veliko pomanjkanje fižola in se bode mestna aprovizacija odločno zavzela zato, da dobi nakazano večjo množino tega pre-potrebnegM živila. — Mestni aprovizaciji je bilo nakazanega tuđi 1 vagon j e š-prenja, ki se pozneje odda v prodajo. — Upravičenost pritožb glede slabe kakovosti kruha je zelo težko dognati, ker stranke ovadbam ne predlože tuđi vzorca. Občinstvo se v lastnem interesu opozp.rja, da predloži vsaki pritožbi tuđi košček kruha, ker potem je sele podan predpogoj uradne preiskave in možnost kaznovanja. — Proti pekariji Bončar so bile podane 4 ovadbe, češ, da je prodajal za višje cene hleba kruha, kot je bilo do-ločeno po me?tni aprovizaciji. Uradna preiskava je dognala in po pričah dokazala, da je Bončar takrat spekel večji kruh. Bončar je bil opro-ščen vsake kazni, ker cena ni bila prekoračena. — Peki se pritožujejo, da dobivajo premalo moke, da bi mogli zadostiti vsem od-kazanim kartam. Moka je slabSa in krompir zelo kalira. Mestna aprovizacija je takoj odkazala vsem pekom po več moke, tako da odslej peki lahko zadoste vsem zahtevam odjemalcev v polni tneri. — Vedno glasneje se oglasa skrb, kaj bode s š peh om, oziroma mastio. Smo v začetku sezije za kianje prašičev in vendar je ostalo vprašanie, vsled nepremostljivih ovir, še vedno odprto. Popolnoma upravi-č^na je bojazen, da prebivalstvo ne bo zadostno preskrbljeno z zabelo. Mestna aprovizacija bi imela prevzeti v treh mesecih 6000 prašičev. Ali kam z mesom ? Cene prašičjemu mesu so vse previseke. Velik pogrešek je, da so vse naše naredbe prirejene za du-najski trg, akoravno smo tukaj v čisto drugih rszmerah in potreban. Če drugo ne bo mogoče, se bode mestna aprovizacija zavzela vsaj za to, da bode dovoljeno strankam kupovati po ćele, pol ali četrt prašiča, seveda s špehom vred. Do prihodnje aproviza-čne seje se izdela tozadevni referat s konkretnimi predlogi, da odsek definitivno resi to perece vprašanje. -r Pomanjkanje raleka v Ljubljani. V Ljubljani je opažati od dne do dne večie pomanjkanje mleka. Na tem dejstvu tuđi ne izpremeni prav nič okoliščina, da se je ustanovila takozvana »Preskrbovalnica za mle-ko«. Od pa pirja do mleka je še velika, velika razdalja. Vprašanje pre-skrbe z mlekem se pa tuđi ne da resiti drugače kot z ustanovitvijo centrale za ćelo deželo. ki naj bi imela po vzorcu »2itno - prometnega zavoda« ali »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« izključno nakup-no in eventualno tuđi rekvizično pravico zlasti za večje množine mleka in to po celem Kranjskem. »Posredo-valnica za mleko« je v tem oziru vlo-/ila na c. kr. deželno vlado prošnjo in samo od njene resitve v pol-nem obseguje odvisna rešitev vprašanja pre^krbe mleka v Ljubljani. Dokler take reiitve ni. utegne »Preskrbovalnica za mleko« le zelo malo pomagati ljudem. Na tem ža-lostnem dejstvu ne izpremeni prav nič spiošen popis mleka, ki se je se-daj odredil v Ljubljani. Ljudem je to treba povedati, da ne bodo zahtevali od »Pre?krhovalnice za mleko« ne-mogočih stvari. Nekaj pa bo vseeno skušala ^>Posredovalnica za mleko« storiti. Neobhodno potrebno ie. da se preskrbf v Ljubljani z najnujnejšo množino mleka tište prebi vale e, ki brez mleka sploh žive-ti ne morejo. V tem oziru pri-deio v poštev 1 e cl o f e n č k i in le tišti bolniki, kl dru^ega uživati ne moreto kakor mleko. Prve ni težko legitimirati, za z^dnie je potrebno zHrnvr»rško stričeva To. lTmevrto le. da se more »Pre-skrbovalnica ra mf^ko« opirati na sdravnlSka spričevala le tako dolgo, < dokler njiho število ne zraste na ti-soče. Lansko leto je namreč več kot 3000 ljudi v Ljubljani predložilo spri-čevala, vsled katerih bi Ijudje ne smeli uživat: drugačne kot bele pšenične moke št. 0. Ako se torej noče prikrajsati najresnejših bolnikov na uživanju mleka. je neđbhodno, da se omeji izdajanje zdrav-niških spriČeval'le na one bolezni, pri katerih je m 1 e k' o edino, ali vsaj po-glavitno in neobhodno živi I o. »Mestna preskrbovalnica za mleko« je sedaj, dokler ni reseno vprašanje mlečne centrale — primorana nastaviti pri nakazovanju mleka tako oštro merilo, ker je mogoče nakazila izvrševati le z mlekom, ki se je že dosedaj dovaialo v Ljublja-no. Pri tem je neobhodno. da se pri-krajša za mleko odrasle osebe* in sistira zlasti oddajo mleka po ka-varnah. Prebivalstvo se ponovno naprosa, naj gorenje vrstice upošte-va in naj išče pri »Preskrbovalnici za mleko« — dokler ne bo drugih ob-jav — nakazil za mleko 1 e č e je treba mleka za dojenčke, porodnice, ali druge prav težke bolezni! + Popisne pole za mleko. Hišni posestniki ozir. njih namestniki se opozarjajo, da imajo nemuđoma vrniti pravilno izpolnjene poDisnc pole 0 porabi mleka. Oddatl jih v mestnem tržnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstr. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo kaznovan z zaporno kaznilo do 6 mesecev ozir. z globo do 5000 K. H- Pojasnilo Klede prometa s prašiči. Ker se razširjajo različne na-pačne govorice, da se bodo prašiče* rejcem pobrali vsi prašiči ter se jim Jih bo pustilo samo toliko, da bo vsak prašičerejec imel 6 kg masti za vsa-kega člana^ svoje družine,pojasnuje se na podlagi informacije od merodajne strani, da se kaj takega ne namerava, kakor sploh ne zasilna rekvizicija, dokler se dobi zadostl prašičev potom prostovoljnega nakupa. Vsled tega lahko vsak prašičerejec kolje svoje prašiče za lastno uporabo. Pre-več prašičev klati za lastno upora^ bo, pa bi itak ne bilo na mestu in sicer glede na občno korist, kakor tuđi glede na lastno korist praSičerejca, ker se prašiči zelo lahko drago prodajo ter mora prašičerejec vendar tuđi imetl nekaj denarja za svoje dru~ ge potrebščine. Prašičerejc! naj gle-dajo v svojo m ljudsko, korist, da prašiče kolikor mogoče dobro zrede, da bo res kaj masti na razpolago. + Oddaia za silo zaklanega mesa, varooov in rajželca v cerkvl sv. Jožefa. V bodoče se bo oddajalo to blago v prvi vrsti otiira, ki so deležni vojne prehrane. Radi tega se je tem ljudem Izdala posebna rdeča nakaz-nica za nakup mesa po znižani cenl. (Opomba. Novih takih izkaznic se ne izdaja več!) Oddaja blaga v mesnici cerkve sv. Jožefa se uredi tako, da. priđe jo vsak torek od 7. do 9. dopot-dne na vrsto izkaznice s števflkamf od 1 do 350, vsak četrtek od 7. do 9. dopoidne izkaznice s Stevilkamt 351 do 700 in vsako soboto od 7. do 9. dopoidne izkaznice s številkaml od 701 napre!. — Na vse te tri dni ne dobi med 7. in 9. dopoidne nihče drugi mesa kot stranke, ki imajo izkaznice. Sele po deveti uri pridejo lahko na vrsto stranke brez izkaznice. -f- Papirnate vrečice za rooko. Ker so nabavni stroški za papirnate vrečice zelo visoki, dovoljuje mestni magistrat, da si smejo trgovci z mo-ko vrečice zaračunati pri oddaji moke sledeče: Vrečice do pol kilograma moke 1 vinar in vrečice nad pol ki-loprrama moke 3 vinarje. Na prosto voljo pa je strankam dano, da lahko same prinese jo vrečice s seboj. Ornnp sfUDfV * Smrt češkega profesorja. Iz Prage poročajo dne 4. decembra: Danes je skočil v Vltavo profesor botanike na češki tehniki dr. Ladislav Celakovsky. Na bregu je pustil suknjo s pismom, da naj 0 njegovi smrti obvestijo sestro. Prof. Celakovsky je obupal vsled neozdravljive bolezni. Bil je 52 let star in nečak pred nekaj leti umrlega slavnega češkega historika in politika profesorja Ćela-kovskega. * Aprovizacija v Sarajevu. Za-prli so v Sarajevu voditelja mestne aprovizacije-magistratnega svetnika Bradaca, mestnega uradnika Svitko-vića in mestnega knjigDvodjo Orei-serja, ker so pri preskrbi živil za mesto poneverjali blago in goljufali. Tako se je dognalo, da so nekaj va-gonov kave štirikrat in petkrat prodali in le s tem »zaslužili« 100.000 K. Skupno škodo cenijo na pol mili-jor» a kron. Tuđi generainega ravna telia sarajevske kreditne banke, Voinovića, so zaprli. Izdalatefi in odcovornl urednik: Valentin Kopitar. La*tn!aa In tUk »Naroda* tisfcgg£^ Stran 4. »SLUVBNSK! NAKUO% one 5. decembm Ivi*. 280. Stcv. Bavnateljstvo trgoTskega fcelmlskeia in p+dpor-noga društva v Ljubljani javlja tužoo vest, da je njegov večletni pravi čiao, gospod Silvester Škerbinec knjigovodja dež. mesta za krmila dane« mirno v Gospodu žaspal. Pogreb bode v torek, 5. decembra 1916 ob 4. uri po-poldne iz deželne bolnice na pokopaliŠčc k Sv. Križu. Dragega pokojnika pnporočarno v blag spominl LJUBLJANA, dne 3. decembra 1916. 3984 „Muzejsko društvo za Kranjsko11 naznanja v globoki žalosti, da je njega čast ni član in bivši prezaslužm pred-sednik, gospod B UiS^s^f vit ^m^mV^m^m c. kr. dvorni svetnik in šolski nadzornih v pM vitez reda železne krone III r., i. t d. dne 2. decembra t. 1. po dolgi bolezni mirno sklenil s\ro]e, na delu in uspehih bogato življenje. Njegov časten spomin bo ostal trajno, ne le v našem društvu, ampak tuđi v zgodovini domače kulture. B. LP. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrerega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega soproga ozir. očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda L opolda B5gel kakor za poklonjene vence in čaščeCe spremstvo na njegovi zadnji poti izrckamo vsem našo najprisrčnejSo zahvalo. lalmloćl ostaU. Aii se hoćete svotega revmatizma horerito iincbiti? 3337 Tisofci ie oxdravljenit Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v različnih delih telesa, ćelo oslabele oči so posiedice revmatičnih in pro-tinskih boleč:n. Nudim Vam naraven produkt x» zd navijen je. Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava bolnim Ijudem daruje. Vsakemu brezplaćna poskutaia. Pišite mi tako], da Vam poJljem svoje zdra-vilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete M|M hvaležen moj privrženec. ■PP Ekspedicija i Opera-Apotheke. W^ Bndapest, VL Abt 244. FeUerjete želodec krepeće, voljno odrajajoče rabarbarske kroglice s znsmko „ĐiakrogUce" odstranilo x«gatoa{e. Predvome cene. 6 Škatlnc franko 4 K 40 h Lekarnar E V. Feller, Stubica. Elzatrg £t 238 iHrvaško). Čez 100 000 zahvalnih pišem. Proti praha]em, luskinam in izpadanju las Tasno-cMniii Mlin katera okr«p6ufe laaliče, odatran|u)e tuske m prepredule Upadan)© lae. I stHilfnUai navadom H. l*2o. Raspošllja se z obratno pošto ne mani kot Hve ateklenici. Zaloga vseh ore'zkuiAnfh zdravi!, rnadic. rr\\t ^edicinal. vln, ftpaclialt \ \**t n«{f(n»!&lh oarfurnav, klrurgiftklh ' obv«z, sv»ŽIH mineralnih vod Ud. j Oež. lekorna Milana leusteka iLiubilan R«sl eva oesti it I. polo^r novot*rraicnej?a Fran ložefovejja iubli. mostu. 1B V tei lekarni lobiralo idravlla tvdi ćlanl bolnlikfb blagajn ivine tcleinice, i C. kr. tobačna tovarne In okr. bo!H.aka i blan«»«n« v ?.fubijani. ' la^al i na prometnem prostoru, ki tnen najmanj ; 6 m v kvadratu eventuelno phtiično stanovanje. — Ponudbe pod „Mot* FOd,l«tta/ M40" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3M0 Prazne vreće vseh vrst in v vsaki množini kQpQ]e vedno ter plačuje naidrazje —-.-^ trgovska tvrdka ------ J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko. j 3729 }(e zamuSiic lepe prilike ; in po5ljite nam takoj sliko Vašega OČeta, I sina, bra a itd.. da Vam jo za malo ceno i K 5*— povečamo v velikosti 43 cm/33 v le- i nem okviru, leoSe izdelana K •• —, da Vam bo v okras sobe in trajen spomin Vašega že rnogoče padlega očeta. sina, brata itd. ali da se e borate za na?o skunno domovino. Obenem ko roSljete sliko označite ali naj se napravi cei . ali doprsna slika. Napravimo na želio tu M karte a 40 vln, 10 kart skupaj samo 3 3*50. Denar pošl"te naprej in priložite 50 vin za cošto. PoSliemo tuđi na povzetje, a s^ane Vas nekoliko več. 3895 Otrin Josef, Seegraben bei Leoben. filiiiiiriiijr M\ ta! »m li je najbolj zdrava in tuđi najcenejša ^ hrana za dojenčke. S SLaAlBoaa s« s lahkoto od pomore po-manjicanja mleka in »ladkorja, pri njegovi nporabi •e namrrt prihranita rive tretiini mlek» in ena tretiina »lad^orja — Ofi mnogih pr tnanj tu samo ena -ospe Ea*« vL Trnkdcsj, tekaraarjev« soprog« t Clradca : Ljubi sva k ' Hniem Ti iw>-roćit), da daienio Elxineinu ma'emo Sladio sladni čaj) in d* se izborno rasvija, vsle^ £c**r •« Sladin lahko naj topi ei« priporoća F>)bi se pri !r^arnar;u Trnkoexyfn w LJnb-ll«nl tnna rotovla. G!»vn* raloge: Na Dcnajn v lefcirvah Trnkoczt: SchoBknunerstrasse 109, Josef-stiaterstrasse 25, (tadetzkjplatz 4; t Ormtfca: Sack-5tr«ss- 4. 2^4 MT ««• — sa tekoj *fM 9ve mcblovani sobu Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „ftrmpnel 3983U. - 3983 ¥•&]• autoiln« nepremoUjMli vagonskih platit kupi lovama plabt in popravljalnica Avgust Sattler sin., Gradec 3985 Zamahe nove in stare, kapi vsako množino tvrdka „Ljubljanska Industrija probhoviii zamaiHov JSLAČIN A Ko LJubliana. 2925 4UU llluii; Vam plačam, ako moj uni- ___.______ čevalec korenin Hla iialzam ne OCipravi V 3 dneh brez bolečin Vaših kurjili o6es9 bradavlc, obtiiČ^ncev. Cena 'ončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 tončki S 4'—, fi lončkov H 8.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Hemenv. — HoSfce (Kasta) I Posti a eh 12 24. Ogrsko. 3663 Mama daj ===== „Sida-medu" ki je najcenejSa in naj-boljša jed vsaki dan do-poMan in popoldan na kosćek kraha. Za vsako družino zdrava, tečna m najcenejša hrana — zlasti v sedanjem Času. 1 KM« vo'ček stane 35 vin. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone. Razpošiljalniea: Josip Berdais, Lfnblfaoa 3, Zeltarska ulica. Pripravna darila ja JV^i^lav^a klobukov ta cepte vseh orsf za dame tn dekhce pnporoča po gfaboko zmšani ceat Modni salon Židovska ulica 3, Stachfg Maschke « Dmrm tr91? LiuNjana. M\u ialra UTCtfeana ▼ kavamiiki obrti se takot sprelme ¥ kavaral CSVTBAL, Lf«bl}ana. 3^86 VDsVilU soroiSnike i Aneriki! Kdor hoče stopiti s svoiimi sorodniki v Amertki v dotiWo radi denarnih pod por io pišem, naj napise kratko pismo v nem^kem jeziku, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne sme o^se^ati nič polit čnega ali kar vojno zadeva Naslov svojih soroiliatelia xtr v*e kun < dpo-ije na slp^ećo a^ir^so Monry C* Žiro, toanHfr per Ađresse Dres-dener Bank, Berln, W. 56. >3Si Nefruklraaa ia premalo frankirasa pisaia se ae sprejme. Božič 1916. Slavnemu občinstvu vijudno naznanjam, da sem osebno ugodno nakupil veliko množmo I juuelou, 5lntnine, srebmine in ur le v prvovrstmh tovarnah. ^^2 | Vsled tega prosim velecenjene odjemalce. da si pri nakupu božičnih i dmril ogledajo osobito briljantne predmete ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti. V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar najbolje po-streči, se najvljudneje priporoČam z velespoštovanjem L U D. Č E R N E, iuvelir s UU3UANA, Wolfova ulica Stev. 3. n I Modni salon = £ifi°"a' = Marija Johi ________ Zidovsha ultca st. 8 ,, *---------—-—- odprto skladišče mtsproU štev. 7 ^__ otlprto skladhsce nasprott stev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicttm svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modeloc, praznih oblik prvovrstmh tovaru in najmodernejšega nakita. Velika izbera © velour klobuk ih. - Zalm klobuki vedno © zalog i. _m—mmmmmm Zummja narottla obratom pošte. ■MHaHMMHMMMB Prhnano najmije cene! Popravila po ielj'u