7. It®*. PivtaMt fiwike v drtfisl SHS. V Llubllani, « soboto 10. lanuarla 1020. Lato IV. izhajja r&zun poRcietjka In dneva po prazniku Vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1*50, osmrtnice in zahvale po K 2'50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust, Pessmesna Siau. slano — 90 vinarjev. —* Naročnina: Po poltratt z dostavljanjem na dom za celo ieto K 96, za pol leta K 48, zn četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. Reklamacije za list so poštnine prosto. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Glasil® Jugoslov. s@d!aino-ci#ifiokr&tiii?e stranke. «. Kako bo končno rešeno jadransko vprašanje. Končal sklepi zaveznikov. Italijanski ministrski predsednik Nitti, ki se mudi sedaj v Londonu na konferenci zaveznikov, je izjavil zastopnikom francoskega časopisja, da smatra oficijelna Italija memorandum, ki so ga izročili aliiranci meseca decembra lanskega leta italijanski vladi glede jadranskega vprašanja, le za važni »historični* dokument. Vendar je ta memoran-dum v resnici pomembne važnosti, ker je nekak resorne vseh zaključkov dosedanjih pogajanj o jadranskem vprašanju. Aliiranci so trdno odločeni, da rešijo Jadransko vprašanje hitro in končnoveljavno, še predno se razide mirovna konferenca, ker bi ta sicer izgubila mnogo na veljavnosti. Memorandum so podpisali G. Clemenceau, Rank L. Polk in Egre A. Croswe. Ker je stvar velike važnosti za nas, ki smo o poteku pogajanj o Jadranskem vprašanju in o stališču aiiiran-cev napram italijanskim imperijali-sUeaim aspiracijam dobivali vedno !e meglena poročila, podajemo tu v informacijo glavne točke Iz gori o ienjenega memoranduma. WiIsonova črta. 1. Predsednik Wilson ie pricipi-jelno sprejel črto, ki gre od reke Ra-še dh Karavank In M naj bi predstavljala strategično mejo med Jugoslavijo in Italijo. Že na podlagi te meje, pravi. Wilson. bi itak prišlo pod Italijo več kot 300.000 Jugoslovanov. W11son trdi dalje, da more to črto opravičevati le geografična legffc združena z-ekonomskimi potrebami Italije. Željam Italije sledeč, je Wilson 5e! celo tako daleč, da je žrtvoval na tej zahodni meji tudi la-binjskl okraj, klfub temu, da Je tudi tu jugoslovanski živeli v večini, Reška vmesna država. Se več. Da poveča še bolj strate-gične garancije Italije, je sporazumno z italijansko vlado odobril ustanovitev takozvane vmesne države med teritorijem itaiUanske Istre in državo SHS, t. j. države, ki bi štela zopet nič manj kot 200.000 Jugoslovanov in niti 40.000 Italijanov in bi stala pod vodstvom Lige narodov. Da bi pa pooolnonia onemogočil vsakršno vojaško ogrožanje Italije od strani države SHS, je Wilson pristaj tudi na sklepu, kateremu sta se bih pridružili Francija in Anglija, da ostane namreč jeseniška kotlina traino demobilizirana. Če bi ta garancija Kalili še ne zadostovala, so aliiranci pripravljeni, trajno demobilizirati tudi nzentUe ob Paši. 2. Aliiranci so si povsem edin! v tem, da nai pride vmesna država pod imenom »Prosta reška država« pod zaščito Lige narodov. Z etno-grafičnega stališča bi aliiranci odobravali, da ta država, ki bo imela 200.000 Jugoslovanov, pozneje enkrat ob priložnosti odloči s plebiscitom o svoji pripadnosti. Sicer pa so mnenja, da se naj nadaljnja usoda te države prepusti odločevanju Zveze narodov. Dalmacijja. 3. Glede Dalmacije priznavajo aliiranci Italiji, da se je skrbno varovala konfliktov z Jugoslavijo. Aliiranci so sklenili, da ostane mesto Zadar samostojno mesto, čeprav bi spadalo geografično k Jugoslaviji, in dasiravno pripade Jugoslaviji odločanje o carinskem režimu, ostane Zadar* vendarle suvereno mesto, za čigar bodočnost bo skrbela Zveza narodov. 4. Glede dalmatinskih otokov se zdi, da se Italija in Wiison z geogra-fičnega in političnega stališča popolnoma ujemata v tem, da se dalmatinski otoki združijo z Jugoslavijo. Strategična kontrola Italiie nad otoki je po mnenju zaveznikov upravičena. Sledeči otoki naj bi v trajno demobilizačnem stanju pripadli Italiji : Skupina Pelagruž, Vis in vsi od njega zapadno ležeči otoki, dalje Lošinj in Unije. Ti otoki bodo pod popolno suvereniteto Italije, italijanska vlada pa se mora zavezati, da dd slovanskemu prebivalstvu na teh otokih kompletno lokalno avtonomijo. Albanija. 5. Italija dobi od Zveze narodov mandat za administracijo nad neodvisno Albanijo. Meje Albanije proti severu in vzhodu ostanejo iste. kakor so bile določene na londonski konferenci i. 1913. O južni meji se bo še razpravljalo. Ni pa izključeno, da sc v pospešitev rešitve tudi tega vprašanja, obdrže dosedanje provizorične meje. Grčija obdrži teritorij ob zahodni in južni demarkacijski čr-ti.O trikotu med reko Vojuzo, jezerom Malik in grško mejo bodo odločili: dva zastopnika vrhovnega sveta, triie aliiranci kot zastopniki Albanije, ter po en zastopnik Grške in Italije. 6. Valoma z biižnjim potrebnim zaledjem pride pod absolutno suvereniteto Italije. Po teh točkah bi se večinoma zadovoljilo imperijalističnim zahtevam Italije po »historičnih« italijanskih krajih. Italija si pridobi že z izvedbo teh šestih točk samih popolno kontrolo v jadranskem morju. Aliiranci so po svojem mnenju s tem osigurali Italijo tudi pred vsako nevarnostjo oboroženega napada od strani Jugoslavije. Morje ob dalma- tinski obali bi se torej nevtraliziralo vsaj od strani Jugoslavije. Kako si aliiranci natančnejše predstavljajo reško vmesno državo, izpregovorimo Jutri. V nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v veliki dvorani MESTNEGA DOMA javen ženski shod proti draginji in proti nameravani potvoritvi volilne pravice za ženske. Sodružiee! Draginja narašča, le v samopomoči je protiutež! Žena 1 Potvoriti ti hočejo jednakopravnost v javnem življenju. Stopi na plan, pokaži da hočeš biti v demokratični državi jednako- pravna državljanka I Odbor kraj. poL Org. JSDS. Ne vmešavajmo se... V Bolgariji vre. Vesti, ki prihajajo od tam, kažejo jasno, da se pripravljajo velike spremembe. Bolgari so od nekdaj hrepeneli po svobodi in če skušajo sedaj, to trpljenju Ti izkušpjah svetovne voj ■ ne otrest? se končno poslednjega Kf>-buržana, je pač razumljivo, da moro vsiljena carska rodbina nemškega plemskega pokoljenja, ki je za časa svoje vlade toliko škodovala bolgarskemu anrodu, mora izginiti in z njo dosedanji vladni sistem. Po vse? Bolgariji sc pojavljajo silni nemiri, ki jih plačani kraljevi agenti s pcmočio nerazsodnega dela arnvacic hočejo s silo zatreti. Jasno je. da je posvetila v Bolgarijo luč svobodnega vzhoda in predramila speče mase, da zahtevajo svoje pravice; .. Socijalizem, ki znači svobodo človeštva je postal tudi za zavedne bolgarske mase vodilno načelo, gonilna sila. Ali naj se čudimo, če vidimo, da se v trenutku, ko se majejo prestoli evropskih starih držav, maje troti tiranstva tudi v Bolgariji? Mi smo sosedje Bolgarske in zato morarno njen razvoj še posebej pasno zasledovati. Saj je še vsem v spominu vloga Bolgarije v svetovni vojni.. Vsiljenec, imperijalist Koburžam Ferdinand je povzročil Srbiji največje muke. Ta rodbina, ki je tako nesramno shuj-skala delavsko-kmečko bolgarsko maso s krvnim sovraštvom na srb- T-rr- . ii 11 irr^jlC==^ 'T7 ■ i " ■ i' ruiirnjiji sko, gotovo ne zasluži pardona. Spoditi se jo mora na njene fevde v Nemčiji. Toda vse to- se ni zgodilo in zahrbtna en teh ta je menda celo podpirala imenovanje nove kobur-ške krone, carja Cirila; to seve v zahvalo za »junaški« napad-nad Srbe!... Danes pa čujemo neverjetno vest:... v Bolgariji vre in — država SHS pošilja na bolgarsko mejo svoje vojake! Tako torej! Tudi naši vladi je menda že mnogo na tem, da se ohrani carski prestol v Bolgariji, ki je še v zadnjem času koval na naš rovaš spletke z Italijo! Sedanja državna Italija je vse prej kot naša prijateljica, ker stremi za tem, da zasužnji čim več Jugoslovanov. Mi SHS, naj Jo sedaj zato tudi podpiramo v svojem prizadevanju, da ohrani bolgarski prestol svojemu prijatelju? Ali smo že taki vazali antante. da se ji moramo povsem pokoravati? Upamo vsaj, da se ne dela to po naši lastni volji ali po sklepu kakšnih vojnih ministrov. Kako naj spravljam v sklad pomen besed, ki zvene po demokraciji, in vsakdanja protidemokratična dejanja vlad? Če ne izvajamo demokracije na znotraj, potem jo izvaiai-mo vsaj proti svojim sosedom! Ali nam je prirastel tako k isrcu sedanji kraljevič v Bolgariji, da mu v njegovo zaščito noš!k no armado? Svobodni državljani SHS, prožetf demokratičnih idej, se odločno zavarujemo proti temu, da bi m! šli v ogenj za kapitalistično antanto.' ki nas gospodarsko, sociialno in na-cijonalno uničuje. Moč vstajajočega proletarijata je veliko silnejša nego majajoča se oblast gnilega zapadnega kapitalizma; ki ga mi nočemo in ne moremo reševati. Uredimo razmere doma in ne po- , zabimo, da je antanta tudi nas razkosala in potlačila! Tu čuti naš narod trdo pest kapitala; mi pa naj n« razumemo, kaj tlači bratskega bolgarskega proletarijata? Demobilizirajmo, da konsolidiramo naše notranje razmere, da bo demokracija dejstvo in ne prazen besedni zvok! Ublažimo podivjanost in posurovelost ljudi, ki so že leta in leta pri vojakih, s tem, da jih pošljemo domov. Jugoslovanski proletariiat svari vlado pred intervencijo'na Bolgarskem. Nočemo konfliktov, nočemo boja proti vstajajočemu bolgarskemu bratskemu proletarijata. kateremu ždimo, da zmaga in ga bomo zato podpirali, ker bo njegov uspeh tudi v našo korist. Roke proč od Bolgarijel Naj se da proletarijatu vsake države možnost prostega razvoja, da postane močan in svoboden. Le tako se otresemo antantinega suženjstva, le tako dosežemo spravo med narodi. Naši vladi pa pravimo: Roke proč od Bolgarije! x Glose. 800 protestnih shodov so priredili dunajski sodrugi preteklo nedeljo na Dunaju. Govorniki so slikali množici strašne razmere, v kojih sc danes nahaja Madžarska. Teror krščanskih socijaicev je tak, da se ga ne da popisati. Za primer naj nam bo le dejstvo, da je bil obsojen nek! naš sodrug-zdravnik, ki je bil za sovjetske vlade le predstojnik budim-peštanskih bolnic, samo zato. ker le bil predstojnik — obsojen na dve leti najtežje ječe. Da, beli teror Manner-hcima ie uničil 80.000 Fincev; madžarski kristjani ga pa hočejo še prekositi. Pa že se približuje ura osvetel Kriza v madžarski aecijalni demokraciji. h I teste. poročajo, da je v madžarski socijalni demokratični stranki izbruhnila kriza. Mnoge strokovne organizacije grozijo z izstopom iz stranke. Posebno ostro nastopajo železničarji in prometni delavci. Češka agrarna stranka se Je razcepila pred nekaj dnevi. Opozicijo-nalci v stranki so ustanovili lastne »Kmečke jednote« in bodo začeli izdajati tudi svoje glasilo tednik. V, stari stranki so ostali bolj napredni 41 LISTEK. ci le d. Spisa! K n u t H a m s n n. Poslovenil Fran Albrecht. t (Dalle.) Nato sem šel s svečo v roki po cesti navzdol. Moia prva razumna misel je veljala denarju. Stopil sem k svetilki, ga preštei še enkrat, pretehtal v roki in se smejal. Zdaj mi Je torej bilo krasne pomagano. imeimno, Čudovito pomagano za dolgo, dolgo časa! Potisnil sem denar spet v žep m Šel. Pred kletjo v stranski ulici sem obstal iti premisli! hladno in mirno, naj bi se li drznil notri in se takoj okrepčal z malim/zajtrkom. Cul sem rožljanje krožnikov in nožev in vilic tam notri, slišal, kako so tolkli meso. Skuiv-nJava ie bila prevelika. Vstopil sem. »Beefsteak!« »Beefsteak L je zaklicala natakarica skozi okence. Sedel sem k majhni ‘mizi poleg vrat In čakal. Bilo je precej temno, kjer sem sedel: zavoljo tega sem se čutil dokaj na varnem ut sem pričel razmišljati. Semintja se je ozrla služkinja z radovednim pogledom k meni. Zdaj sem zagrešil svojo prvo nepoštenost, svojo prvo tatvino, proti kateri vsa moja prejšnja zlikovstva ne pomenijo ničesar; mol orv«, — veliki padec ... Bodisi! Ni se dalo več izpre-meuiii. Razentega mi je bilo dano na presto, da zadevo s kramarjem uredim drugič, pozneje, ko se mi bo nudila priložnost za to. Saj ni bilo nujno, da bi šlo odslej kar naprej z mano navzdol; vrbtega se nikakor nisem bil obvezal, živeti poštenejše od vseh ostalih ljudi, prav nobene pogodbe ni bilo... »Ali dobim kmalu svoj beefsteak?« »Takoj.« Natakarica je odprla okence v ku-h in jo in pogledala skozenj. Če pa bi zdaj stvar prišla na dan? če bi pomočnik pričel sumničiti in razmišljati o kruhu in petih kronah, iz katerih je dobila ženska ostanek? Nemogoče ni bilo, ‘da ne bi lepega dne zasledil zmote, nemara že prihodnjič, ko pridem v prodajalno. No da, moj bog... In skomignil sem naskrivaj z rameni. »Prosim!« je rekla natakarica prijazno in postavila beefsteak na mizo. »Toda ali nočete raje v drugo sobo? Tu je tako tema.« /Ne, hvala, kar pustite me tu,« sem odgovoril. Njena prijaznost me je kinoma gonila; ta- smehnila se je in jaz sejn ii dejal v šali s soi zami v očeh: »Za ostanek si kupite hišo...« »Ah! Dober tek želim!« Pričel sem jesti, postajal vedno bolj hlasten in požiral cele kose, ne da bi jih prežvečit, in sem ob vsakem grižljaju užival po živalsko. Kot kak ljudožrec sem trgal meso. Natakarica je spet stopila k rac.,. »Ali ne bi hoteli kaj piti?« In pri tem se Je sklonila k meni. Pogleda! sem jo; govorila je zelo tiho, malone plašno, in povesila oči. »Mislim, vrček piva, ali kar bi drugače... radi mene... za to... ako hočete...« »Ne, hvala!« sem odvrnil. »Zdaj ne. Pri-dem drugič zopet.« Šla je in sedla za točilnih: videl sem samo njeno glavo. Čudaško dekle! Ko sem končal, sem takoj vstal. 2e sem Pričel čutiti slabosti. Natakarica Je vstaja. Nisem maral stopiti bliže in se pokazati temu mlademu dekletu, ki ni imelo niti pojma o moji bedi; vsled tega sem ji hlastno voščil lahko noč, Ji pokimal in šel. Jed je pričela delovati, hudo me je prijemalo in hrane nisem obdržal dolgo pri sebi. V vsakem temnem kotu, koder sem šel mimo. sem jo bljuval in se boril s to slabostjo, ki me je Nazadnje sem slekel v vežo ip Udi. skoro slep od vode, ki mi je silila v oči, od sebe vse. Bil sem razijučen in sem stopil zopet na cesto in Jokal in preklinjal okrutne moči — naj-sibodo kakršnekoli —. ki so me zasledovale in sem lih rotil z večno muko iu peklenskim pogubljenjem za njih podlost. Resnično, priznati je bilo treba, usoda je bila kaj malo vitežlia, bore malo vitežka!... Stopil sem k človeku, ki je zijal v izložbeno okno in ga povprašal v vsej naglici, ki bi po njegovem mnenju trebalo dati človeku, ki le clelj časa stradal. Gre za življenje, sem rekel, že befsteaka ne prenaša več, »Slišal sem praviti, da je mleko dobro, zavreto mleko,« ie odvrnil mož sila začuden. »Sicer pa — za koga poizvedujete to?« »Hvala! Hvala!« sem rekel. »Nemara bo to dobro, zavreto mleko...« 7 In s tem sem Šel. Stopil sem v prvo kavarno, ki sem še! mimo, in naročil zavretega mleka. Dobil sem ga in ga popil vročega, kot je bilo, požiral hlastno kapljo za kapljo, plačal in šel. Domov7. Zdaj se ie dogodilo neka! Čudnega. Pred hišnimi vrati, sredi ceste, naslonjena na obnovo svetilko, vsa v jasnem svitu, ie stala postava, ki sem jo spoznal že iz dalle, — zopet čriioobiočena Jama iz preJŠnih večerov. Zjuota že četrtič sem jo našel na istem koj sem plačal beefsteak in ji dal kar na slepo, i znova pričela uutbsil; krčil sem pesu,4 nap c-1 ni bila roogouu-- , kar sem poiegil iz žepa, ter ji stisnil v roko. Na- i njal svoje sile, bil z nogami oh tla zaman! > mpstu. Nepremično je staja. tam. juauc p •) Stran 9. -sr i? IIV Mil Štet. % ateinenti, nova Bo pa — Rako* vse Kaže — reakcijonarnejša. Kaj ima Anglija od vojna. Bivši član angleškega parlamenta Arthur Pansobl je v londonski reviji »Common Sense« objavil članek, v katerem izraža svojo nezadovoljnost i mirovno pogodbo in očita Angliji, da se Je z zmago zaveznikov okoristila. Da bi to dokazal, podaja sledeči pregled angleških pridobitev: Egipt, ki Je bil prej jjpd turško suverenostjo. postane del britske države, 350.000 četvomih milj; otok Ciper 3584; Nemška Jugozapadna Afrika, mandat dobi Južnoafriška Unija, 322.450; Nemška Vzhodna Afrika, mandat dobi Velika Britanija, 384.180; deželi Tongo in Kamerun e razdelita med Veliko Britanijo in Francijo, skupna površina znaša 224 830, polovica torej 112.415; Samoa, mandat dobi Avstralija 1050; Nemška Nova Ouineja in otoki lužno cd Ekvadorja, mandat dobi Avstralija, 90.000; Sirija in Palestina, o katerih se Se odloči, 11.000; Mezopotamija, o kateri se še odloči, 143.250. Torej skupaj 1,417.929 četvomih milj. — Ponsobi pravi: Priti iz vojne v katero smo vstopili !z nesebičnih namenov in v zaščito malih narodov, s prirastkom poldrugega milijona četvomih miltj za našo državo, ni tako slabo. In to bo napravljeno tako mirno, tako nedolžno in zmerno, Mi ne jemljemo dežel, le v naročje nam padajo ... Boljševiki so zasedli že pred Novim letom Irkutsk v Sibiriji. Bližajo se zelo že srednfl progi sJblrske železnice. »To so reveži« tl Angleži... Po poročilu »Daily Cronicle« je »uboga« Anglija razveljavila vse pogodbe za zgradbo novih letat le prodala šest starih votfnih ladij kot ~ staro železo (precej pametna misel 1) in je še morala lz ministrskega budgeta črtati 40 milijonov funtov. — Nismo mislili, da so Angleži že tako daleč prišli! Vojne ladje naj prodajo vse, potem pa gotovo ne bo bankrota 1? Japonska armada se je spustila s komunističnimi četami ob Bajkalskem jezeru v bitko, ki je še neodločena. Z boljševlki so združene vse rudce revolucljonarne stranke, Japonci pa so mobilizirali — kljub ugovoru Amerike —svojo celo armado. Brzojavne vesti. Po svetu. Poplav« v ToscatU v Italttf. LDU. Florenca. 7. Jan. (DunKU.) Agenzia Stefani poroča: Reka Arno v Toskani neprestano narašča. V Florenci so na več mestih peelav-IJene kleti in pritličja hiš. Zopet laži. LDU. Dunaj, 7. Jan. (DunKU.) Z ozirom na včerajšnjo vest lista »Parlamentarischc Korrespondenz«, da je Bela Kirn v ženski obleki pobegnil v Italijo, ugotavljajo listi so* glasno, da )e to popolnoma neresnično. Nova mirovna konferenc«. LDU. Berlin, 7. Jan. (DunKU.) Kakor doznava »Deutsche Allge* meine Zeitung« iz Curiha. le končno« veljavno določeno, da se prične nrv va mirovna konferenca sredi prihodnjega tedna. Kakor pri prvi konferenci se bodo tudi sedal vršila poglavitna in odločilna posvetovanja v svetu četvorice, ki ga bodo tvorih Llovd George, Clemenceau, W«*.-lace in Nitti, škotski socHallsti oristopUl k treti! internacionali, LDU. Amsterdam, 7. (DunKU.) Glasom lista »Telegraaf« poroča »Evening Standard«, da so se škotske socijalistične zveze skupno z angleško neodvisno stranko izjavile za pristop k moskovski intemacijonali in da so sklenile izvoliti Lienma za voditella angleške neodvisne delavske stranke. Wilsoo v skrbeh. LDU. Pariz, 7, Jan. (DunKU.) Agence Ha vas poroča: Gladom lis*a »New York Times« bo predsednik Wilson v poslanici, ki se bo v kratkem prečitala pri nekem diplomatskem dineju, ponovno apeliral na Javnost v prilog zvezi narodov. Misli se. da bo poslanica nudila pristašem zveze narodov priložnost, objaviti nov oglas na lavnost. naj dela z vsemi silami na to. da se pogodba o zvezi narodov čimprej ratificira. Žrtve potresa v Mehiki LDU. Mehiko. V. lan. (DunKUA Agence Havas poroča: Potres v Ve-/acruzu Je zahteval 800 človeških žrtev. Abditus: Naša gospodarska in socijalna vprašanja. (Dalje.) IV, Kosec kapitalistične družbe? Vpraša se tedaj: Ali more kapitalistična družba še naprej? Naše socialistično pojmovanje nam pravi: Kapitalistične družbe s* nLmogoče misliti brez nadproduk-cije. Kapitalistična družba nadpn-dukciio predpostavlja zato, da Je omogočeno nositeljem kapitalizma si osvojiti »nadvrednost«. če pravimo, da današnja družba te nadprodukcije aima, potem vemo. da Je družba omaiana v svojih gospodarskih temeljih. Ako bi tako enostavno mislili, bi bila to lahko usodna zmota. V prejšnjem odstavku sem govoril o tem, da sedanja gospodarska potreba človeško družbo, zlasti tudi pri nas, naravnost sili v to, da se razlasti dosedanje razlaščevalce. to Je imejitelje »nadvrednosti«. Kal pravi pa Manc? On misli, da pride koncem konca kapitalistična družba v položaj, ko se bodo razlaščevalci delovnega ljudstva razlastili. Njegova misel kulminira v tem-le spoznanju: Razvoj produktivnih sil in tehnike, nadalje naraščajoče obvladovanle narave po mislečem človeku —. vse to bo neznansko pomnožilo vrednote človeške družbe. Nadprodukcija se bo nakupičila preko potrebne višine In sistematično pripadla posedujočemu razredu, kateri bo na ta način nfizmerno zabogatel. Vsled tega se bo silno poostrilo nasprotie med bo-gatstvom, ki izvira iz dela, in dele žem, kl ga bo prejemalo delavno ljudstvo. Družba bo zašla v nevzdržen položaj, delovno ljudstvo se bo uprlo posedujočemu razredu, tud? številno močno skrčenemu, odpravilo bo zasebno lastnino, vsled česar preide tudi nadprodukcija iz rok kapitalistov v last delovnega ljudstva. Marx tora! pričakuje, da se bo posedujoči razred razlasti! vsl?d neizmernega bogastva, ki bo neznosno poostril razredna nasprotstva. vsled velike nadprodukcije. ki je ne bo mogoče mirno prenustiti poseduic-čemu razredu v izključno uživanje. še malo razvitih krajih’, Je spomin na zgodnjo kapitalistično dobo ša žir. To stoletno »vzgojo« kapitalistične družbe pa Je sedaj pokvarila ona sama s svojo dolgotrajno vojno. Vojna Je ljudi odtrgala delu. Jih postavila na fronto ali v zaledje, kjer so veliko postavali in se odvadili rednemu deln v delavnicah, v tovarni, v Jami, na polju, v gozdu . . . Vsled slabe prehrane Je delavec oslabel, presta-no trpljenje se mu le utisnilo v dušo in državni preobrat mu !e pokazal nove politične smeri. Delavski razred je danes v takem razpoloženju, da noče več delati za kapitaliste, temveč le za samega sebe in delovno liudstvo v obče. Tako izgublja kapitalistična družba svoje kolesnice. Novice. NaS današnji položaj očividno n( takšen, kakršnega predpostavlja Marx za čas. ko kapitalistična družba dozori in pade. Kakor smo videli. Je danes razlastitev potrebna, ker nadprodukcije splo ni, enostavno vsled revščine. Družba pri nas ie danes tako uboga In Izčrpana, da ne more dati posedujočemu razredu običajnega tributa, ker ga nima ali vsaj ne v dovoljni višini. Dr. Otto Bauer nični. da tiči v tem temeljna napaka boljševiškega polmovanja marksističnega nauka. Oni govore, kakor da bi že prišel od Mar*a napovedovani razvoj naj-večjega bogastva v kapitalistični družbi ln gre tedaj le za to. da se spremene lastninske razmere, to Je, da preide lastnina posedujočega razreda v last neposedujočega. Ko se to zgodi, pa še ne bo dosežena socijalistična družba, ker ni danih gospodarskih predpogojev, ki so za njo nujni. Danes leži problem v tem. da se produkcijo sploh dvigne, tako da bo vsaj nekaj tu, kar more v resnici biti predmet spora med razredoma. Zgolj sprememba lastninskih razmer ne more odpraviti družabne bede, kar dokazuje tudi sedanji položaj ruskega delovnega ljudstva; verjetno je marveč, da bi se beda vsai prehodno še povečala, ker bi še bolj skrčena produkcija ne mogla preživeti globokih vrst ljudstva. Zunanja podobnost sedanje in Marxove situacije nas ne sme pre-variti. To spoznanje pa ne more ničesar spremeniti na dejstvu, da nimamo nadprodukcije, da se to ral morajo razveljaviti pravni naslovi nadvrednosti, skratka, da Je kapitalistična družba omajana v svojih te meljih. To se izraža tudi v zavesti doslej potlačenega človeka. Delavska zavest se Je silno dvignila. Delovna sila Je tekom dolge petletne vojne zelo padla. Stoletne »vzgoje« le bilo treba človeku, predno se Je navadil na redno delo. Iz zgodovine vemo. da se ie človeka prisilno, s krutimi odredbami, navadilo na ena koUčno delo^v pisarni, v delavnic' in tovarni. Zlasti pri nas, industrijsko — Ministrstvo prosvete Je izdali* posebno naredbo o otvarjanju prvega razreda na vseh učiteljiščih. Po tel naredbi se bo pričel pouk v prvem razredu učiteljišč tekom enega meseca, ko se končuje šolsko leto na gimnazijah. Na ta način dijaki, ki so dokončali četrti razred gimnazije, ne bodo prisiljeni, gubitl čas do septembra, ampak bodo lahko takoj vstopili v prv; razred učiteljišča. — V upravni svet Narodne banke so bili Izvoljeni: dr. Voja Veljko-vič s 758 glasovi. Miroslav grof Kni-mer s 723 glasovi, Dragutln Protič s 727 glasovi ln dr. Momčilo Ninčič s 681 glasovi. V nadzorstvo Narodne^ banke so bili izvoljeni: dr. Vekoslav Kukovec s 768 glasovi, dr. M. Gjn-rič s 726 glasovi ln dr. Velizar Jankovič s 633 glasovi. — Kolekovale kron se te 6. t. m. zaključilo po celi državi. Uspeh se bo naznanil prihodnje dni. — Papirnati drobiž. Finančni minister Je odredil, da se natiska papirnati drobiž po 2 para ali 10 vinar-iev, 5 par alt 20 vinarjev ter po 25 par ali po l krono. Ta drobiž bo na eni stiani ime! označbo v dinarski, na drugi oa v kronski veljavi. Družba tihotapcev zasačena. Dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer je bilo aretiranih v Leitersbergu na stanovanju Franc Vabica 27 tihotapcev, kateri so nameravali lztihotapitl preko meje 200 kg klobas. S tem se Je spravilo na varno družbo, ki Je že delj časa iztihotapljala meso in mesne tx-delke preko meje. — Kaznovani verižnlki. Vsled navijanja cen ln tihotapstva so bili kaznovani naslednji zagrebški trgovci z zaporom in globo: Geresdorfer Ljudevit na mesec dni zapora in 20.000 kron globe; Weiser Izidor na 14 dni zapora in 100.000 K globe; Seligman Simon in Hahn Edvard na osem dni zapora in 10.000 K globe; SOhncl Erasmo ln Rosett Filip na 14 dni zapora in 10.000 K globe; Ooldschmidt Anton na pet dni zapora in 5000 K globe; Signjar Katica na 3 dni zapora in 1000 K globe; Kollman Julijo na pet dni zapora in 2000 K globe; Tušek Vinko na 5 dni zapora in 10.000 K globe; Neumann Stjepan Otto na 14 dni zapora in 10.000 K globe; Wolf Ljudevit na 8 dni zapora in 3000 K globe; Fuhs Lavoslav na dva dni zapora in 2000 K globe; Hahn lgnatz ln Vajda Matilda po pet dni zapora in 5000 K globe; 1.6-winger Josip na en dan zapora in 1000 K globe; Simonovič Djuro na 8 dni zapora in 100 K globe. Izterjane denarne kazni se bo porabilo za ubožno akcijo za cenejša živila, — Iz imen se spozna, kdo tihotapi, navija cene in veriži. Sama lepo izbrana židovska golazen. Ta družba ljudskih krvosesov se mora popolnoma iztrebiti. Toda pri tem se ne sme pozabiti tudi na krščene Žide. _ Podraženje kruha v Avstriji. Z odlokom avstrjske deželne vlade je bila zvišana cena hlebu kruha v teži 12 dkg na K 3.60. — NI kruk vendar ga ne dobiš niti za denar... Dva nova lista češko-slovaške demokratične stranke sta začela izhajati. Sta to dva tednika. — Izročitev vojnih krivcev. »Per Neue Tag« poroča, d® te en tenta n^ravila seznamek 1500 oseb, kl jih mora Nemčija izničitii entent-nemu sodnemu dvoru. Nemška vlada le Clemenceauju neuradno sooroči-la. da bo d< misijonirala, se u bo ta seznamek predložil. — Nedeljski počitek ra novlnatle v RumunliL Strokovne organizacije rumunških novinarjev so sklenile, da se uvede pri časopisih obligato-rični nedeljski počitek. Zgradba bagdadske Železnice se z vso paro nadaljuje. »Reuter« poroča, da bo možno že otvoritl Železniki promet na progi Bassora— Bagdad. — Perzijski plsateii obtožuje Turčijo hi Nemčijo. V listu »MUn-chner Neuesfe Naehrlchten« obdol- žuje perzijski pisatelj Saven Asredki Turčijo, da le za vojne dala umoriti 1,200.000 Armencev, ter Nemčijo, da je krila te umore, ki so se uprizarjali po načrtih. Dnevne vesti. Klerikalna doslednost k Maribora nam pišejo: Od kar ni dr. Korošec več minister in niso klerikalci več pri jaslih, hočejo s svojim zabavljanjem premotiti ves svet. Posebno jim Je sedaj pri srcu takozvano »ubogo ljudstvo«. Kriče proti kapitalistom in navijalcem cen, kateri so po njihovih besedah vsi v zvezi s socijalistično stranko... Ako pa se hoče tem socialističnim zaveznikom stopiti ravno po prizadevanju socialistov malce na prste, pa tl zakriče ravno gg. klerikalci, da je to krivica, ki Jo delajo socijalisd »ubogim« kapitalistom. Pred kratkim Je mariborski magistrat zaplenil nekaterim tukajšnjim trgovcem Špeh, kateremu so bili ceno v teku dveh kratkih ur zvišali kar od 35 do 44 in nekateri celo do 48 kron za kg. in glej: Nekaj dni za tem so gospodje v mariborski »Straži« že protestirali proti tej nezaslišani konfiskaciji, ter se tolažili s tem, da bo morala deželna vlada to »krivioo« popravit«. Če je vlada že dvignila zaplembo Špeha, nam doslej Še ni znano, vemo pa, da se Je med tem zgodila klerikalcem že druga taka »krivica«, toda tokrat so gg. klerikalci zadovoljni z g. dr. Žerjavom, ker kakor pravijo, ga je »pamet srečala«. Kaj pa se je zgodilo? Mariborska aprovizačna komisija je sklenila zahtevati od deželne vlade, da naj dovoli začasno rekviriranje mleka v mariborski okolici. Namen te odredbe je bil do->er, ker bi se bilo na ta način takoj dobilo oni minimum mleka, ki je za otroke do dveh let starosti ln pa za jolnike v bolnici nujno potreben. Seveda bi bila taka odredba le za silo in za omejeni čas. V poštev bi prišlo pri tem le nekaj kapitalistov a la Scherbaum, Rosenberg itd. Toda glej! Klerikalci so izposlovali pri liberalno kapitalistični deželni vladi, kjer ni nobenega socijalista, da se »peklenski naklep«, kakor piše »Straža« ni uresničil. In zato tl naši klerikalci. ki so veliki prllatelli »ubogega ljudstva« sedaj tako tiiumfirajo. Evo kaj pišejo v »Straži« od 29. decembra 1919: Mariborski mestni poglavar dr. Viljem Pfeifer se je zveza! s socijalnimi demokrati in hotel izdelati načrt za rekvizleljo mleka po mariborski okolici, seveda po cenah, kakor bi jih narekovali mariborski mestn! magistrat in oni iz rdečih vrst. Tozadevni Pfeifer — socialistični — nasilni predlog je odbila in odklonila deželna vlada. (No, — vsai tokrat ie srečala — samodržca dr. Žerjava — pamet).« Torej pobožni ln pošteni gospodje voditelji SLS, kad pravite k temu? Kie so Izavezniki kapitalistov, kje prijatelji ubogega ljudstva? Ponosni ste. da ste rešili vaše zaveznike, nemške milijonarje, kakor so Scherbaum ln pristni Žid Rosenberg, da Ilm ne bo treba oddajati mleka po predpisanih cenah otrokom In bolnikom, ubogemu ljudstvu, do katerega imate vi vedno toliko lažnjivega sočutja! Hinavci ste. Kažete se v ovčji obleki, pa ste volkovi... Delavec. Nemška naellonalistlčna agitaclla lia Koroškem. LDU. Ljubljana. 8. Nemška in nemčurska propaganda širi po Koroškem vse mogoče letake, tudi v slovenskem jeziku Ves ta orooa-gandni papir se odlikuje po neverjetni surovosti in gorostasnih lažeh. Tako le Izšel zadnji čas letak, okrašen z Jugoslovanskimi barvami, ki so bile seveda razvrščene popolnoma narobe, proti Jugoslaviji. Pisec te?a letaka ie zmešal nekak ričet, v katerem se zlobno-neumno napadajo sedanji predsednik dr. Žerjav, general Maister Itd. Niti knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča ni pozabil pisec sramotiti. Da }e dobro vsako sredstvo proti Jugoslaviji, priča to, da svetuje letak našim fantom na Koroškem, nal se oklenejo Radiča na Hrvatskem ln udarilo na Ljubllano. Odkod prihajajo ti nasveti proti našemu narodu, ie vsei Javnosti dobro znano, ln zato se ta protijugoslovanska propaganda na Koroškem zaman trudi. Verlženie t petrolejem. Da Imalo trgovci še dosti petroleja. za to govore mnogoštevilni ve-rižniki s petrolejem, kl hodijo zlaitf’ na deželo, kier zahtevajo za petrole neznansko visoko odkupnina Prijatelj našega lista nam o tem piše: »Verižnlki ponujalo petrole! in zahtevalo za liter 3 kg bele moke 2 meseni klobasi. 3 Jajca in 1 1 mleka; ali pa: 30 K in nekoliko mleka, ozk roma 2 kg prosa, 2 1 mleka. 2 meseni klobasi in kos presušenih svinjskil| rebercl Takemu odiranju sem ba pred božičnimi prazniki sam pričaj S petrolejem so verižile po Dolenjskem neke ženske iz Šiške pri Litih« Hani. Očitno Je torej, da trgovci imajo še vedno dosti petroleja, ki ga maJhen del oddajo strankam, drugi večji del pa prodajo verižnikom pa aretiranih cenah. Verižnlki pa p>» tem ceno še potrojijo. Tako se dela ne samo s petrolejem, temveč tudi še a več drugimi stvarmi. Bo treba pač rekvizki je in potem vpellati kaznice za eno kot za drugo stvafjf da se takemu ediranju napravi ko« nec. Kam nas še privede svobodna trgov!na?l«... Dražila mesa. Uradno se javljal Pofem, ko Je bil odsek za prehrana radi maksimiranja cen za surove 'go* veje kože na 18 K dovedli ljubljanskim mesarjem, da prodajajo goveja me30 prve vrste po K 15.50, druga vrste pa po K 13.70, Je prišlo is ob« čhistva mnogo pritožb, da se mo« sarji teh cen ne drže, dalje pa, da prodajajo meso druge vrste za mesa prve vrste, ter da skušajo cene zaokrožiti na 16 K in še višje. — Dej« želna vlada Je dala danes ugotoviti, po kakšnih cenah se prodaja meso a Ljubljani. V obče se je konsfcatiralt* da se mesarji naredbe drže. Cena slanine se dosedaj ni maksimirala !n Je v zadnjem času stopila aa 42 da 46 K za kilogram, kar je očlvidna neutemeljeno, zakaj ugotovljeno Je, da ]e vsako ceno preko 36 do 38 KI stiatratl za pretirano. — Vsled tega položaja deželna vlada viibt vsako« gar, kateri bi opazil, da se za pro* dajo mesa določene maksimalne cene skušajo prekoračiti naravnost ali s kakimi pretvezami, zlasti pa l tem, da se meso druge vrste prodaja kot prvovrstno meso, da vse te prt* mere nemudoma ovadi urade zopel navijalce cen, verižnike in tihotapca pri policijskem ravnateljstvo v Ljubljani (11. nadstropje), kateri ima na« ročllo, eksemplarično kaznovat! vsak pregrešek. — Obenem Je odseli za prehrano povabil mestni magistrat, oziroma tamkaj poslujoči od« bor za določevanje cen, da nemudoma maksimira cene slanine. Pojasnilo. Z ozirom na našo notico f dna 3. Januarja 1920 tičoče se nek« ožbe med dvema srednješolskima profesorjema smo dobili polasniloj da naloga za tožbo ni dal vladni svetnik dr. Skaberne, marvefl predsednik kraj. šol. sveta prot. T, Vadnjuk, ln siotr iz stvarno tehtna razlogov in bi v enakem slučaju zopet tako poste? al, ker bi po svoff ves.i tako postopati morai. Za volilni sklad. Josip Reščič Ta Gline le daroval 20 kron za volilni sklad za Vič Glince. Uradovanle Italijanskega delega« ta. Na dopise v nekaterih listih. Id se nanašajo na uradovanje tukaJS* njega itaU’anskega delegata g. Sum-monto je izvedel ljubljanski dopisni urad iz uiadnega vira, da *. Italijanski delegat uraduje vsak dan od 9. J* 13. ure h: od 16. do 20. ure. Odsotea Je bil g. dregat samo v časn zaprtja mej. ko se je vršilo kolkovanje bankovcev. in v zadnjih dneh. ko Je od* potoval v službenih poslih v Bel-gru j. Napadi na g. Summonto gleda niegovega poslovanja so torej neumestni. Na državni obrtni šoli v Uubllaal se ima od srede aprila do srede le-lila vršiti II. delni tečal za izobrazba učiteljev risanla na obrtnih nadaljevalnih šolah. Tozadevni razglas a podrobnimi podatki se nahaja a Uradnem listu št 1 z dne 3. t. m. »Zveza poštnih organizacij a Ljubljani« naznanja na mnoga vpra?« šania. da bo uslužbencem neerarnnl uradov nakazana nova povišana plača okoli 15. t. nt Dijaški transport na Dunaj, napovedan za 20. januarja, odide že Ifl« t. m. Prijave sprejema do 14. t. ra« tov. Evgen Rustia, Erjavčeva c. 24, Skupščina čevljarskih kov št. 2. v Ljubljani, vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v nedeij^ dne 11. t. m. ob ool 10. uri dopoldna v restavraciji Zlatorog. Gosposka ulica št. 3. Vsled strokovneRa poduka se želi obilne ndeležbe. Odbor. , , . r Turtstlka. Slov. planinsko društvo (Osrednji odbor) naznanja, da Ima svojo pisarno na Kralja Pct^*. trgu št 2 levo. pritlično (poleg od« vetniške pisarne dr. Tominška), ka* mor naj se blagovolijo vsi tatenW semtl v planinskih zadevah ustno al pismeno obračati, Olanske izkaznica za leto 1920. so že izpolnjene. Jaka drago bi nam bilo. ako bi se potni« dilo mno *SanJe- lzv*n ftben, 12. jan. ta-rto. 13. jan. »Pro- 'dana nevesta«. 'Abon. D. 14. jan. (Balet) »Sanje«. /bon. B. 15. San. »Rusalka«. Abon. A 16. jan. (Balet) »Sanje«. Abcn. C. Drama: 9. jan. »Korenček-Zenhev«. Abon. B. 10. Jan. »Korenček - ženitev«. Abon. C. 11. jan. »Proukrja* (popoldne). Izven abon. li. jan. >Na dnu« (zvečer). Izven aboti. 12. jan. »Korenček-Ze-nitev«. Abon. A. ‘3 Jan. zaprto. 14. Jan. »Korenček - Ženitev«. Abon. D. 15. jan. »Na djju«. Abon, E. 16. jan. »Na‘ dnti i. Abon. B. Iz stranke. Krajevna konffseuca pol. organizacije za Ljubljane, ki se je vršila U. t. m. v društvenih' prostorih, je jako lepo uspela. Pose tf Ji so Jo tudi delegati zumnjih kfiitvnih organizacij. Po temeljitih razpravah, ki so trajale skoro ves dan, se je izvolil nov politični odbor, ustanovila okrožna organizacija, s posebnim tajništvom ter stalno namočenim tajnikom iu določil strankin c a vek, ki sprejema princip pregrešnega davka, ter se kr.nčno pied'agslo vsem organiziranim sodruBim, da v vsrho denarne podkrepitve v-j’* it ga boja žrtvujejo enodenvni zaslužek v volilni sklad, kakor so tc storili hrvaški sodrugi. Nato ie bila segasno sprejeta naslednja srecluclja prrtl nameravanema kratenju vt!ilne pravice proietari-jata: Današnja konferenca protestu i najodločneje preti popačenju splošne. talne ln pronorcljonalne volilne oravlce. ter oozlvlja iz vrše val ni odbor, da r.apravl 'sc koraka v s vrh J resnične uvedbe splošne, enake, direktne In talne volilne pravice v državi, v pokrajinah In v občini brez razlike spola od 20 leta starosti dalje, in sicer na temelju naioravlčnei-šega proporca. Fiotestira končm preti neopravičeni uoeliavi dveletni bivalne dobe za občinske volitve m Izjavlja, da bo nas trpala z vso moči', orott kafaoršaikoit omejitvi ženske voiiine pravice. Sklenilo se je tudi pozvati vse sodruse da r:;.*hijo povsod delavsko časopisje, ter lazpečajo primerki agitačni rt.atsrijai med delavskim in kmečkim ncletaiijatom! Nasprotn k je pripravljen na celi črti, pokažimo mu. Ja smo n jpiavtleni i mil Odbor KtaJ. ooi egau. za Ljubljana Delavsko izobraževalno drušho »Svoboda« podružnica Zagorie. P£i-redi v nedeljo, dne 11. t. m. zabavni večer pri gosp. Miiller v Zagorju. Spored: Šaljiva pošta, komični prizori. deklamacija. Deklamira sodr. Vehovc iz Ljubljane K obilni udeležbi ulludno vabi odbor. Izredni občni zbor splošne delavske zveze »SVOBODE« v Ljubljani se vrši dne 1. februarja t L v dvorani Mahrove šole. Krekov trg štev. 10. Dnevni redi 1. Sprememba pravil; 2. zvišanje prispevkov t 3. razgovor o sklenjeni resoluciji na zadnjem strankinem zboru Imena in naslove Izvoljenih delegatov je vposlati najpozneje osem dni pred izrednim občnim zborom. Ravnotako vse samostojne predloge k dnevnemu redu. Zastran stroškov delegatov je razvidno iz društvenih pravil, odstavek 26. *.,.ffraievna Politična oreanizacfia Siska sklicuje dne 10. t m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zvezdi« društven shod. Ker je stvar zelo važna, je dolžnost vseh zavednih sodrugov in sodružic shoda se udeležiti. Ruski kružok rabočL Vsem. katere je družila usoda v ruskem vjet-nlštvu, kjer smo doživeli žalostne fn vesele dni in gledali prerojenje Velike Rusije, je nujno potrebno, da sl osvežimo spomin in obnovimo naše medsebojne zveze s tem. da se udeležimo dne 12. januarja ob 7. uri zvečer ustanovnega sestanka »Ruskega rabočega kružoka« v Mah rovi hiši, Krekov trg 10. — Sklicatelji. N8l!50«e!ia poročila. (Vesti LDU.) REŠEVANJE JADRANSKEGA VPRAŠANJA. London, 8. (DunKU. - Brezžično.) Včeraj šo se nadaljevala pogajanja med Lolyd Geonrem in Nittijein, katerih so se udeležili tudi lord Cur-zon, Scialoja in Imperiali. Londonski jlsti so prepričani, da se bo posrečilo L!oyd Georgu, najti rešitev in omogočiti prijateljske odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. »Dailv News« menijo, da bo Reka z zalediem neodvisna država, kakor Gdansko, Istra da bo prišla pod Italijo, kakor tudi nekateri dalmatinski otoki Split ostane jugoslovanski, kakor’ vsa obala, z Zadrom bodo postopali kakor z Reko. Važno je, da Italija svojčas pri pogajanjih za londonski dogovor ni zahtevala Reke. Italijansko dokazovanje, da je bila londonska pogodba sklenjena z domnevo, da bo avstro-ogrska država ostala, ne drži in ne more ustvariti pravice do Reke. Zavezniške države so se v decemberski spomenici Jasno Izrekle proti italijanski aneksiji Reke. Ne sme se pozabiti, da se vrše v Londonu obenem tudi pogajanja radi finančnega podpiranja in dobave pre- moga Italiji. More se tore} smatrat!, da bo reško vprašanje v kratkem času rešeno, tako da bo potem mogoče urediti turške zadeve. PARLAMENTARNO ZRUŽENJE POSLANCEV IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. Ljubljana ,8. Na seji narodnih poslancev iz zasedenega ozemlja, ki se Je vršila dne 6. januarja v Zagrebu, se je sicer sklenilo, osnovati posebno par! amen tar ično udruženje poslancev iz zasedenega ozemlja, vendar pa je njegova naloga, zastopati ie specilalne interese zasedenega ozemlja. Na sestanku je bil sprejet tudi predlog, da ostanejo vsi poslanci zasedenega ozemlja še naprej člani svojih dosedanjih parlamentarnih klubov. POPLAVA V SREDNJI ITALIJI. Berlin, 8. (DunKU.) Kakor javljajo listi iz Lugana. so vsled neprestanega deževja reke silno narasle. Železniška proga Livorno-Firenze Je pretrgana. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V PORENJU. Berlin, 8. (DunKU.) Kakor poročajo listi, se stavka železničarjev v porensko-vestfalskem industrijskem področju širi čimdalje bolj. SKLICANJE SVETA ZVEZE NARODOV. London, 8. (DunKU-Brezžično.) Ker se bo mirovna pogodba v kratkem ratificirala, je treba misliti na to, da se v 14 dneh po ratifikaciji skliče svet zveze narodov. Po poročilih Iz Washingtona bo predsednik Wllson sklical svet zveze narodov v Pariz. Zedinjene države ne bodo zastopane. Svet zveze narodov se ba najprvo pečal z vprašanjem obmejit-ve in določitve uprave v saarskl kotlini. AVSTRIJSKA KRONA, Dunaj, 8. (OTU.) Deviza na Zagreb 175-185, na Prago 288.50-298.50 SHS kronski bankovci 160-180. ŠVICARSKI FRANK. Curih, 8. (ČTU.) Deviza na Dunaj 2.90, na Berlin 11.40, na Prago 9.20, avstrijske kronske note 3.25. K. GLINŠKI UMRL. Krakov, & (CTU.) Umri le 66-letni poljski pesnik Kazimir Glinški. RESEN POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Lisabona, 8. (DunKU.) Agence Havas javlja: Portugalska vlada Je odstopila. »PLUVIER« SE JE POTOPIL. Taul&n, 8. (DunKU.) Agence Havas poroča: Veliki državni remorker »Pluvier«, ki Je 21. decembra odplul proti Kotoru, se je potopil. Utonilo Je 25 oseb, KOLODVOR V BARYJU ZGOREL. London, 8. (DunKU-Brezžično.) Kolodvor v Baryju je včeraj pogorel. Močan sever je otežkočal gašenje. Zgorelo je mnogo vagonov. Škoda znaša več milijonov. Zanimiva razkritja deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILI (DaHe.) Kino »Central«. Glede inventarja, ki naj bi se bil prepustil štefetu, se Je dognalo, d» njega nabavna cena ni znašala samo 5193 K 27 vin., kolikor je namreč Štefe ponudil za nakup in katero ponudbo je deželni odbor tudi sprejel, temuč 12 625 K 42 vin. Ker pa so posamezni inventarni predmeti bili nakupljeni v času. ko so bile cene še zelo nizke, predstavlja ves dotični inventar sedaj najmanj vrednost 20.000 K. — Ako bi se bil izvršil sklep deželnega odbora, fci bila torej dežela oškodovana §e za daljnih 7432 K 15 vin., odnosno vpo-števaje sedanjo večjo vrednost inventarja za okroglo 15.000 K. Ko bo obračun s Štefetom dognan v vseh točkah, bo znašala terjatev dežele do Štefeta najmanj 20.000 K ln če bo ta vsota izterjana, bo vpoštevši zneska 89.066 K 74 vin. in 27.650 K, ki jih je dežela že sprejela, znašal ves dohodek od Kina, ki pripada posebnemu rezervnemu skladu za deželno gledališče, okroglo 136.700 K. Napram temu, da se ie vsled nastanitve Kina napravila v deželnem gledališču ogromna škoda ki se lahko ceni na 100.000 K, je pridobitev zneska 136.700 K za rezervni sklad gledališča brez pomena, zlasti akc se upošteva, da se deželi niso povrnili oni režijski stroški deželnega gledališča, ki so ji nastali radi tega, ker ie služilo gledališče za Kina. Vpoštevši^ zavarovalnino gledališča se ti stroški lahko računajo na letnih 100.000 K ali za vso dobo skupaj na 34.000 K. Inventarja, ki je sicer last dežele, se pri tem ne vpo-števa, ker prosi SKSZ, da se Ji pripusti brezplačno. Uradna preiskava o Kino-zadevi se je pa tikala tud! vprašanja, ni-li morda znašal čisti dobiček Kina v času od 1. mala 1915 do '31. avgusta 1917, ko Je namreč bila najemnica gledališča SKSZ. več nego je dežela prejela dejanjsko, to je več nego 89.066 K 74 v., odnosno prištevši saldo-presežek z dne 31. avgusta 1917 v znesku 8682 K 82 v., več nego 97.749 K 56 vin. V tem pogledu se navala sledeče: Deželni stavbni urad je v posebnem poročilu cenil kosmate dohodke Kina za prvo leto, t. j. za dobo od 1. mala 1915 do 30. aprila 1916 na 180.000 K, vpoštevaje pri tem okolnost. da so se s 1. novembrom 1915 prvotne vstopnine zvišale za 25%. S 1. junijem 1916 so se cene nadalje zvišale za okroglo 22.4%. Pri tem zvišku b: kosmati letni dohodki morali znašati vsaj 240.000 K. Nasproti tej ocenitvi znašalo kosmati dohodki po blagajniški knjigi, ki Jo Je predložil Štefe tekom preiskave, za dobo od 1. maja 1915 do 30. aprila 1916. skupal 162.045 K 45 vin. Proti cenitvi stavbnega urada je ta rezultat manjši za okroglo 18.000 K. Enoletna doba o1 1. junija 1916 dalje znaša skupaj 208.993 K 09 vin. Proti gorenji cenitvi ie ta rezultat manjši za okroglo 31.000 K. Za dobo od 1. maja 1915 do 31. oktobra 1915 je deželni stavbni urad imel na razpolago tudi podatke o dejanjskih kosmatih dohodkih Kina. ki Jih ie dobil od tedanje blagajničarke pri Kinu. Na podlagi teh podatkov ter številk, ki so se posnele iz predložene blagainične knjige, znaša razlika 12 711 K 30 vin. O vsem tem so se zaslišale tudi razne osebe, ki so Imele opravka pri Kinu, In vse so izpovedale, da so kosmati dohodki morali znašati dokaj več. nego so vpisani v predloženi blagaj-nični knjigi. Dokazov za to, da bi bili kosmati dohodki vpisani v blagaj-nični knjigi prenizko, pa ni ker Jc Štefe vse računske priloge k posa meznim postavkam blagainične knji-sre zavrgel, kakor je to sam izpovedal, ko se tra le zaslišalo o stvarL Neka priča, ki se !o Je zaslišalo, je v podkrepitev domneve, da v bla-gainični knjigi niso vpisani pravi dohodki. najedla za vzgled sledeče: »Dne 9. in 10. avgusta 1916. se ie dalo šest predstav filma »Quo vadiš«. Vse te predstave so bile popolnoma razprodane. Cene so bile višje nego za navadne filme. Izjemnih cen za otroke in vojake ni bilo. Ako se računi, da je bilo izdanih 600 vstopnic in da le vsaka oseba plačala povprečno l K, bi moral znašati kosmati dohodek vsake predstave 600 kron ali za vseh šest predstav 3.600 kron. Ker Je vpisan v blagajnični knjigi kosmati dohodek vseh šest predstav le s 1.693 K. le očlvidno. da je ta številka neprava«. Enake okolščine so bile tudi pri predstavah drugih specijalnih filmov, a tudi za te so vpisani v blagajniško knjigo znatno manjši dohodki nego se računa. da so morali biti dejansko. Po vsem tem se sklepa, da so se vršile pri blagafni in zaračumbi Kino-pod-jetja nepravilnosti in da Je dežela radi tega prejela dokal manj nego bi bila morala prejeti z ozirom na določilo, da pripada ves čisti dobiček niej. in sicer za posebni rezervni sklad za deželno gledališče.^ O de-janjski višini vsot, ki naj bj se bi!e od dohodkov Kina prikrile in odstranile, ie pa vsaika sodba nemogoča, ker manjkajo vsi dokazi. Ali ie bilo vse to znano deželnemu odboru — namreč posameznim članom deželnega odbora — ali ne. o tem istotako ni nobenih dokazov, značilno pa ie to. da se ni dopustila pri Kinu kontrola po deželnih organih, dasi je bil deželni odbor na to opozorjen od deželnega stavbnega urada. Zelo značilna za razmerje med vodstvom Kina In deželnim odborom je tudi izpoved Roze Koder, roj. \Valdstem, ki Je bila blagajničarka pri Kinu pivih šest mesecev. Ta Je izpovedala med drugim sledeče: »Tiste čase. ko sem, bila jaz blagajničarka, sem hodila vsak dan h gospej dr. Šušteršičev!, da sem jo frizirala. Ker se ie gos^a vedno zanimala za Kino ln ker te to vedel tudi Kolenc (takratni blagajnik odbora za Kino), ml je večkrat rekel, da naj nič ne povem, koliko je prišlo v blagajno. Iz službe sem Izstopila zato, ker me je Štefe odslovil. Odslovitev pa se Je Izvršila iz tega-le vzroka: Neposredno prec mojo odslovitvijo me je štefe pozval, da naj izročim vso blagajno Ker sem imela denar doma, me je vprašal koliko da je denarja. Dasi sem približno vedela, koliko bi moralo biti denarja, sem povedala za 100 K manj, ker se mi za to vsoto računi niso vjemali. Ko sem poten: šla po denar in denar tudi oddala ga Je bilo 100 K več nego sem povedala. Toda denarja niso preste5 pred menoj, ampak sami, namreč štefe in Kolenc. Rekla sta potem m dva. da sem jaz hotela 100 K poneveriti In sem bila zato odslovljen« Vse to sem šla naznanit dr. Pegan:1 in sem se pred njim izjavila, da na pravim ovadbo pri sodišču. On r>. mi Je rekel: »To lahko napravite toda potem bo VaS brat !zgu!> službo pri deželnem gledališču«. Ja sem na to opustila vse nadaljne ko rake, posebno ker sem dobila slufbr drugod«. (Dalje prih.) Sodrugi! Edini list, k! neustrašeno zastop pravice delavstva, njegove težnje ‘n cilje je »N a p r e J«. Dočun Je poskočila naročnin, vseh meščanskih listov na 10 kron stan« *Nrpie!« mesečno le 8 K. četrtletno 24 K. polletno 48 K. In celo letno % K ter posamezna Številk? 5® vin. »Naprej« je edini slovenski delavski U s t In obenem naje«-n e J 51’ Čhalte. razširjajte »N a p r e K, Iz Slovenije. Kamnik. PoročaM smo že o protestnem shodu proti draginji. Id se Je vršil nedavno v našem mestu. Udeležba K bila zelo velika. Tudi iz okolice s<: prišli ljudje. Sodrug Kosič, Id Je go voril o vzrokih draginje, se Je do taknll tudi naše občinske uprave, k dosedaj še ni ničesar ukrenila v prlO delavstva. Istočasno, ko se Je vrši naš shod, so v Kamniškem dom?: klerikalci imeli veselico in nate shod. kjer so prav pridno udrihali P* socijalistih, razgrajali proti davkotr in sličnemu. Pozabili so seveda po veda ti. da so ravno klerikalci sam naprtili na ramena revnega ljudstve vso bedo. Najbolj zanimivi so bil govori klerikalcev proti draginji katere so bale le delavci krivi ker delalo samo 8 nr na dan in so poleg te ga leni in neubogljivi Nal si upa ši torej kdo reči da klerikalci niso angeli varuhi revnih slojev 1 Poglelmt še praktično >delo« klerikalcev zi revne sloje l Pred nedavnim čason sta zašla v Kamnik dva vagona žlic. ki so ga gospodje od občine pustil zmleti Za to moko so potem dekl veliko reklamo, vendar s pripombo da kdor Je v soc. dem. konseumnem društvu, moke. ki stane kg 7 K 2f vin. ne dobi. Po mnenju naših trgovcev, ki tudi sedijo v občinskem odboru, socilalisti ne sinek) jesti ket so prinesli s seboj ta »ničvreden« konsum, ki pa ie, da bo stvar čista, v resnici prodajal moko iste kako vosti za celi 2 K ceneje. Kdo toreg draži? Druge občine dajejo ubosrm! slojem živila cenejše, kako pa le pri nas?! Kakor čuiemo, odbor za do ločevanje cen že deluje in sicer br« zastopnikov delavstva ln naše stran ke. Vprašamo: AH le mestni zastot pripravljen v komlsHo za določe vanje cen poklicati tudi naše zastop nike? če ne se obrnemo na oristoj no mesto in si bomo znali pole® te ga izvojevati zastopstvo tudi v sta novanlskem odboru, v sosvetu z; ubožno akcijo, ter v komisiji za t»o delitev'brezposelne podporel Sice Je ljudstvo že itak na dveh shodi! zahtevalo razpust pristranskega mestnega zastopa, ker ne odgovarj mišljenju hi čustvovanju prebiva! stva. Slično resolucik) le sklenila n: svojem shodu tudi JDS. Ni tore umestno, da sede v občinskem za stopu samo klerikalci, ki paštdeji brez vsake kontrole strank, ki imak gotovo večino ljudstva za seboj Opozarjamo merodajne oblasti, d. posvetijo z lučlo v našo občinsk« upravo, ki ne izpolnlule naredb, ka dar se gre za izboljšanje delavskeg; položaja I —k— Štorle. Tukajšnje šolsko vodstvo je pri redilo ob Božiču v otroškem vrtci šolsko predstavo s tremi igricami »Zapeljivec«, »Snegulčiča« in »Ds režliivi otroci«, ki Je bila prav dobr. Stran 4. M APR8J. Siev. 7. obiskana. Ker je čisti dobiček namenjen za šolske potrebščine ubogim Šolarjem, se šolsko vodstvo vsem posestnikom, posebno onim. ki so darovali preplačila, tem potom najiskreneie zahvaljuje. Št. Pavel pri Preboldu, Po praznikih se le vršil pri nas v gostilni g. Vedenika mnogobrojna obiskani ljudski shod naše stranke. Predsedoval ie shodu sodrug Kač Franc, govoril pa je o notranjem položaju sodrug Leskovšek iz Ce!}a. Opisal in orisal ie delovanje vseh meščanskih strank na Slovenskem in omenjal tudi občinske volitve in volitve v parlament. Navdušenje- ie bilo splošno in ustanovila se je kraj. pol. organizacija, v čiie odbor so bili '■'voljeni sodrugi: Predsednik: sodr. Kač Franc: namestnik - Niderfer Fr.t blagajnik: Blaznik Ivo; tair.ik: Marinc Franc. Opažamo z veseljem, da se v Savinjski dolini socialistična ideja ,lepo in hitro razvija, lo pa našim klerikalcem ne da miru. Naš ka plan je začel bol proti sociialistcm 5 tem, da v šoli izprašuje otroke, če njih stariši bero naše časopisje. Na prižnici pa nas napada z brezverci in loče za devicami. Klerikalna gonja proti socijalizmu je res že prekoračila meje smešnostl. Celie. V nedeljo, dne 4. t. m. se le vr^il v hotelu »Union« drugi redni občni zbor izobraževalnega društva »Svobode« za Celje. Iz vseh poročil katere smo slišali na občnem zboru, je razvidno, da je društvo, čeravno so bile v Istem tekom minulega leta vsled raznih razdiralnih elementov vedne krize, delovalo povoljno in ima zaznamovati lepe uspehe. Da nismo še prišli na isto višino, na kateri bi morali biti, je mnogo krivo tudi to, ker še nimamo svojih društvenih prostorov. Pa temu se bo v kratkem odpomoglo. Največji uspeli imamo vsekakor zaznamovati pri telovadnem odseku. Novi odbor je bil izvoljen sledeče: Predsednik Cetina Milan, podpredsednik Brezov-šek Drago, tajnik Mar Joško, tajnika namestnik Ratajc Joško, blagajnik Košič Franc, blagajnikov namestnik Rebernak Juro. - Odborniki: Hrastnik, Košič Milan. Martinčič Ivan, Mam Janko, Rebernak Eliza in Ža-lar. Namestniki: Germadnik, Vodeb in Povalej Pepca. Pregledovalca ra-čunov: Petek in Moškon. Razvanje Dri Mariboru. Zadnjo nedeljo se je vršil tu do broobiskani shod. na katerem ie obširno poročal sodrug prof. Faval. Zbrani kmetje in delavci so z velikim zanimanjem sledili besedam o sociiaiizmu in boju proti kapitalizmu, ki izkorišča kmetsko in delavsko ljudstvo. — Tudi besedam o dosedanji klerikalni absolutistični politiki so ljudje burno pritrlevali. Ustanovila se je Krajevna politična organizacija. Pristopilo je že mnogo članov. Zgodba iz doline Jozafat pri Celju. Za hribom sv. Jožefa pri Celju stanuje pobožna Mica. Vse svoje premoženje ie znosila k bližnjim misijonarjem očetorh lazaristom, ki imajo tukaj svoj samostan. Ostala li je le še zadolžena hiša. V veliki zadregi gre Mica po nasvet k spovedniku in ga prosi z ozirom na to. da ie znosila vse. kar je imela v samostan, da ji duhovni oče dobi sorodno dušo, ki bi ji hotela na stara leta delati druščino osebno in z imetjem, za kar dobi po smrti sedaj zadolženo, potem pa čisto hišo. Duhovnik ie bi! s tem zadovoljen. Čez nekai casa priroma iz Konjic pobožna Tereza ter se zaleti po nesreči v spovednico. Bog ve. kakšen greh ima na duši. da se uda in proda svoje lepo Dosest-vece pri Konjicah in se preseli k Mici za hrib sv. Jožefa. Nekai časa je vse dobro. Nekoč pa Mica in Tereza prideta tudi na posvetni Dovovor, kako bo pravzaprav s hišo. ko bo Mica umrla. Mica pove resnico, da le hiša že obljubljena misijonarjem na hribčku. Tereza ie vsa Dresene-čena, ko izprevidi. da je prišla ob vse. Od tega časa je v hiši vedno hud prepir zaradi hiše. Zakaj duhovni očetje na sedaj nezadolženo hišo reflektiraio, ni znano. Znano pa Je, da tolaži Mico nek duhovnik iz Konjic s tem. da bo der.ar popolnoma propadel in da torej Tereza ne izgubi po krivdi misiionarjev in Mice popolnoma ničesar. Stanuje pa lahko dotlej tudi v spovednici... Polzela. V tukajšnji tovarni je noslovodja, proti kateremu se je delavstvo že dvakrat pritožilo na poverjeništvo za socijalno skrb zaradi njegovega slabeča postopanja z delavstvom in prosilo, da se sta odstrani. Državni sekvester. g. Florjančič, je svoičas že obljubil, da ga odslovi. Ko pa Je odšel k vojakom. Je prišel Jz Zagreba za nadzornika tovarne g. Mihailovič, ki pa moža-poslovodjo še ni prav spoznal. Poslovodja je namreč človek, ki v svoji razkačenosti trga celo obleko raz delavca. Če je delavec bolan in zahteva bolniški listek, mu odgovori, da naj rajši crkne. Če ga prosi družinski oče za boljšo plačo (družinski očetje so mu delali že I. 1919. po 70 vin. na uro), pravi: »Če ne morete živeti, ua pocrkaite !* Delavce je imel navado kratkomalo zmetati na cesto, če so zahtevah svoj skromni zaslužek. Se druge lepe stvari bi lahko navedli o tem možakarju, kako ie spravljal n. pr. živež v Nemško Avstrijo in si potem bril norce iz oblasti. Sicer pa je gospodaril v tovarni tako. da ie tovarna danes podobna bolj razvalini, kakor pa tovarni. Delavstvo tem potom zahteva potrebne odpomoči. GuštanJ. »Krščansko« socijalni nasprotniki so pri nas zadnii čas postali zelo živahni. »Večerni list« objavlja redno dopise, v katerih trka na srca našega proletarijata, posebne z ozirom na pogodbo, ki jo je sklenila naša stranka s tovarno v Ravnah. Ker namreč s to pogodbo tudi del socialistov ni popolnoma zadovoljnih, izrabljalo nasprotniki to dejstvo in se nadejajo, da bomo morda nekateri delavci obesili našo organizacijo na klin in odromali v — Strokovno zvezo. Toda povemo Jim odkrito, da se bodo temeljito opekli. M! znamo dobro ceniti organizacijo, ki edina nam Je dala vsaj nekoliko moči v javnem življenju. Čimbolj nam bo- ste nastavljali mreže, tembolj bomo mi .strnili v eno vrsto. Pogo.iU) z jeklarno pa razumemo sami dovolj dobrG brez vašega tolmačenja. Rahla kritika iz naših vrst ie veljala le taktiki, nikakor pa načelu. Sedai ste začeli agitirati z boljševizmom, gospodje klerikalci! Toda komunisti vam bodo kmalu presedali. V Zagrebu v tobačni tovarni ste svoje že dobili. Guštaniski socijalisti vas pa tudi predobro poznamo in vam ne verjamemo. in tu ne pomaga ne premog, ne pogodbe, ne sladkor, ne nič. Na svidenje pri občinskih volitvah! Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ltubbani. , JHIIS® SLU KB 6 ===== REGiSIROVAHA ZMBUOE 1 OiMfiO ZiVEZB. == TISKOVINE Zfc §@LE, ŽUPAN«: STVA IN URADE. NAJMC£ER> NEJSE PLAKATE IN VltBILA 2A SHODE !N VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODEKNEjŠA CJKEGigC TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STBREOTIPMA. LITOGRAFIJA. Odvetnik Dr. Milan Šubic naznanja, da je otvoril svojo pisarno t Ljubljani, Sodna ulica št. 18. I družba s o. z. se usoja naznanjati, da je začelo poslovati v Ljubljan , Ma ulita 2 — Maribora, 34. Rezan les (smrekov, jelkov, borov, meeesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les-(hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo |f kupi vsako množino "•# “ tpski n Mistika tta LIL v Mariboru. 883 MM in Mm« PSilia tajdi jatiflu as« spremljevalec vcCjih pošiljatev po žele-1 novanje in hrana v hiši. Naslov; Ivan gnid. Jos. Mam, VodhiUova ul. 3, Celje, j Mastnak, Celje. Kralja Petre c. 16. 28 Tehnični ravnatelj: avtor. dv. inž. V e c 1 ■ v F i d r h e 1. Komerdjelni ravnatelj: Viktor Kukovec. Odd. 1. Projekti, proračuni. Nssvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nad- zorstvo. Izvršitev zgradb, j Odd. II. Vodne Rradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna Instalacija; poljedelska melijoracija; kanalizacija in vodovodi, j Odd. III. Beton, železobeton. Železne^ konstrukcije. i Odd. IV. Želczniee, ceste, predori, mostovi. 852 ! Odd. V. Industrijska in gospodarska poslopja. Odd. VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industnjsluh tvann. Pri premogovniku v^Hrastniku se s 1. svečanom 1.1. razpisuje služba poduradnika. Reflektira se samo na moči, ki so v računanju popolnoma zanesljive ter izurjene v strojepisju. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje z izpričevali o šolski predizobrazbi in o sedanjem službovanju naj se blagovolijo uposlati do 20. t. m. na rudniško ravnateljstvo Hrastnik. kože ocl divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah (ven Smigo¥C, Šoštanj, izdelovalnica klobukov, zamenjava tiMsi klobuke vseh vrst za kože. CZ J Specijalna trgovina s čevlji Maribor, Grajski trg 1 JEDILNA SOL za Jugoslavijo se odda po cela vagona proti In brez Kompan* sadja. Pismena vprašanla na Maks Jackel ==* Ma!ibor!G== ■■■■■■■»»■■»»■■■■■•■»MS Štedite s podplati! Usnjati nahitfci z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2, za otroške po K 1 50, se pet dobivajo v ljubljanski zalofri tovarne „PEKO(i - čevljev PETER KOZINA & Co., UHm, 20. Preproda alei popisati n ,;ta—jr*BO!!a Preprodajalci popuat! m m m Najmodernejše oblike. Nainižje cene. Najmodernejše oblike. 839 C Karbidne svetilke v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki Svetla, Uubljana, Mestni trg 25. ■a ■ ■ Slovenska eskomotna banka v Ljubljani. — "g Vabilo i iiptio MO novih ii po 1 i- lili i skupin ii K W P. n. Izrednt zbor »love,,*« LJnblJan., k) - Je vr.ll 28.aepte„,bra ,9,9. (. M ""»i *** ■"*» pred očmi važne narodno-gospodareke naloge, zvišati debiiško glavnico cd v 4,000.000 - na 10,000.000’- kron. K 5 delnice 8 nove po kurzu K 490 --, pristevSi delničarjem, v kolik« Irt tole podpiaati vež delnic, kot Jim po zgornjem razmerju pripada, Na podlagi pooblastila navedenega 1. rielnlSka glavnica od K4(J'.......... 2. Posestnikom starih delnic pri deinioi za stroSke izdaje delnic. 3. Oslanek od 7.500 delnic Be da na razpolago novim subskribentom ln starim po kurzu od K 590 —, pri&tevSi K5‘- pri delnici za stroške izdaje delnic. 4. Nove delnice particlpirajo na dobitku zavoda za leto 19*20. B Subskribciiski rok t? a ja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. , . ..___jAi„{na zvrnemo 8 °/0 obresti do vrnitve denarja. 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, najkasneje 10.januarja MJt Na^vp a a ®J Zagrebu. Mariborska eskomptna banka v Maribora 7. Prijave sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Hrvateka eskomptra banka v Magrebu. srbska banka v Aagi ln njena podružnica v Murski Soboti. 8. Reparticijo novih delnifc si pridrži upravni svet. ... niratA-dii pmisiiBke stro?ke in pristojbine. 9. Knrzni dobiček (agio), ki .e doseie pri izdaji novi, dal,n,-, gre v kor,at rezovnenn, zakladu banke, oditevfc en,,a 1^ ^ ^ f V Ljubljani, meseca decembra 1919. :(r .