Stev. 72. v LJubljani, u četrtek, dne Z9. marca 1906. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13" — za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'-— za pol leta „ „ 10- — za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 170 Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev, 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXIV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Samostojno Galicijo. D u n a j, 28. sušca. Danes je zbornica končala razpravo o nujnih predlogih vsenemških poslancev glede samostojne Galicije. Predlagatelji sami nc vedč, kaj naj bi storili z Galicijo. Rusom jc ne privoščijo, Prusom šc manj, ker so pruski Poljaki že sedaj neprebavljiv kamen v nemškem želodcu. Zedinjena Poljska jim še manj ugaja, ker bi ovirala vsenemški »Drang« proti vzhodu. Kaj torej ž njo? Poljski poslanci naj pobero šile in kopita ter v Galiciji gospodarijo po svoji volji. Posl. Wolf je celo tako radodaren, da jim obljubi na leto vsaj dva milijona za domače potrebe. Vsenemški račtin pa ne velja. Poljaki naj namreč dobe posebno delegacijo v avstrijskem parlamentu, kakor Hrvatje v ogrskem, in posebnega ministra v kabinetu. Ako pa imajo Hrvatic in Srbi v banovini 40 delegatov v ogrskem državnem zboru, mora jih Galicija dobiti vsaj 90, torej dva več, nego po vladnem načrtu za vol. reformo. In ti naj bi sodelovali v skupnih državnih zadevah. Izprememba državne ustave pa jc skupno vprašanje, torej je vsenemški predlog Ie udarec v vodo, demonstracija, s katero hočejo preprečiti vol. reformo. Četudi so Poljaki večinoma in vsi konservativni veleposestniki protivniki vladnemu načrtu, vendar nc razumemo, da morejo glasovati za nujnost vsenemškega predloga. Nikdar bi ne sanjali, da se vprežejo Poljaki in veleposestniki v vsenemški voz, ki ga vodi Scho-nerer v Berolin. Poljaki sicer zatrjujejo, da hočejo le večjo- deželno avtonomijo. Slovenci sc sicer ne ogrevamo za širšo deželno avtonomijo, dokler niso zakonitim potom zavarovane narodne manjšine v posameznih deželah, navzlic temu bi se nc čudili Poljakom, ko bi sami zahtevali popolno avtonomijo Galicije. Ker pa Vsenemci odkrito izjavljajo, da hočejo s samostojno Galicijo preprečiti slovansko večino v zbornici, jc poljska taktika naravnost izdajstvo ostalih Slovanov. Sedaj pač razumemo besede znanega poljskega profesorja, ki jih jc zapisal v neki knjigi. Jaz sem poljak, a ne Slovan! Nevcrojetno, a resnično! Sicer pa so taki Poljaki jako redke bele vrane. Četudi gredo Poljaki glede vol. reforme svojo pot, s tem ni še pretrgana slovanska vzajemnost v zbornici v narodnih vprašanjih. Dr. Kramar je kot prvi današnji govornik izrazil začudenje, da podpirajo Vscnemce one stranke, ki se imenujejo državo ohran- jujoče. Vsenemci so lahko ponosni na to priprego. Vsenemški predlog je demonstracija in intriga proti vol. reform i. Poljaki in veleposestniki hočejo glasovati za nujnost, dasi vedo da bode predlog že v odseku pokopan. Poljaki bi izdali ostale Slovane v Avstriji, ko bi glasovali za vsenemški predlog, ki hoče preprečiti slovansko večino v zbornici. Vsi Slovani so avto-nomisti. Državni zbor naj se razbremeni, razširi naj sc delokrog deželnim zborom, obenem pa zavarujejo narodne manjšine. Potem je mogoča narodna sprava v državi. Grof Dzieduszycki izjavi v imenu poljskega kluba, da zato glasujejo za vsenemški predlog, ker hočejo spraviti na dnevni red revizijo državne ustave. S to revizijo naj se zagotovi deželna in narodna avtonomija, da vsled splošne vol. pravice nc izginejo zgodovinske posebnosti avstrijskih kronovin. Ta izjava pa nikogar ne prepriča, da bi morali Poljaki glasovati za vsenemški predlog. Grof S t ii r g k h je potrdil našo misel, ker jc izjavil v imenu ustavovernih veleposestnikov, da more vsenemški predlog preprečiti slovansko večino v zbornici. Rusinski poslanec W a s s i 1 k o je odločno govoril proti predlogu. *Dr. Stran sky je kot glavni protigo-vornik naglašal: Vsenemški predlog ima dva namena, in sicer hočejo Vsenemci preprečiti volilno reformo ter razdvojiti Slovane. Toda to se jim ne posreči, ker Poljaki vendar ne bodo jemali daril od Schonereja in Wolfa. Ta predlog je podoben onemu konju pred Trojo, v katerem so bili skriti sovražniki. Galicija ima že danes popolno avtonomijo, zato je vsenemški predlog nevaren slovanskim narodom iu državi. Zato je pač čudno, da celo češki konservativni veleposestniki pobirajo stopinje za Schoncrerjem. Češki veleposestniki naj glasujejo za vol. reformo, stopijo naj med češki narod in ni se jim treba bati za mandate. Ako so kmetje volili Sternberga, ker je grof, volili bodo tudi njegove stanovske tovariše. Kdor torej sedaj Schonererju sega v roko, ta i/daje slovanske in državne koristi. (Živahno odobravanje.) Ko je še dr. S c h al k ponovil včerajšnji Steinov govor, se je vršilo glasovanje. Zc dolgo ni bila zbornica tako dobro obiskana. Bilo jc nekako načelno glasovanje o vol. reformi, katero hoče preprečiti vsenemški predlog. Za nujnost prvega predloga jc glasovalo 154 poslancev, proti nujnosti lc 135. Vsenemci so zagnali velik krik. Nujnost sicer ni obve- ljala, ker ni dobila dvetretjinske večine, vendar sodijo, da je to slabo znamenje za vol. reformo. S Poljaki, veleposestniki in Vsenemci pa so glasovali tudi Italijani in skoraj vsa nemška ljudska stranka. Glasovanje o \Volfovem predlogu, ki se strinja s Steinovim, sc jc vršilo po imenih. Razlika je bila že manjša. Za nujnost predloga je glasovalo 153, proti nujnosti 147 poslancev. Vsenemci zopet kriče: Abzug Gautsch! Trpke jc slišal danes rusinski poslanec dr. Dlužunski ki je stopil iz »Slovanske zveze« in se pridružil Poljakom. Ko je Dlužanski glasoval za nujnost vsenemškega predloga, klicali so mu rusinski poslanci »pfui«, »sram te bodi« itd. Tako se je končala prva demonstracija proti vol. reformi. Mi pa pravimo: »Ješče Polska nie zginela«, še ni pokopana volilna reforma. Tudi drevo ne pade na prvi mahljej. Položoj v Makedoniji. (Izvirno poročilo »Slovencu.«) S k o p 1 j e, 24. marca. Gore so pričele zeleneti, že davno se je stopil sneg, in prijetno pomladansko solnce je pričelo vabiti četnike iz njihovih bornih pre-zimovišč v lepe gore, po katerih že zeleni trava in drevje. In četniki so sc že nastanili v gorah in od tam se je žc izvršilo mnogo spopadov med njimi in turškimi vojaki. Po vseh krajih stare Srbije in Makedonije so sc žc vršili taki spopadi in tudi po kosovskem vila-je+ti, kjer gospodarijo po gorah izključeno srbske čete. Načeluje jim ta čas vsled svojega junaštva slavni vojvoda Djordje Skopljanče, ki jc živ odhajal že iz devetnajstih spopadov s krvoločnimi Turki. Srbske čete so pregnale bolgarske čete iz vsega vilajeta po hrabrosti in zaslugi naslednjih četovodij: Vlade Kova-čeviča-Maleškog, Krste Prešovskega, Črnila Milutinoviča, Jovana Babunskega, Jovana Dolgača, Jovana Dovezenskega, Spase (iarde i. dr. Vsled tega je pričelo turško vojaštvo na vso moč preganjati Srbe, ker se boji, da bi se morda posrečilo srbskim četam organizirati in spraviti do upora vse vasi. Tako bi prišlo do splošnega upora, ki bi.se ga vdeležil vsak moški, ki je sposoben za orožje. Vaške čete, ki jih tvorijo posamezni vaščani sami, so tako na skrivaj žc davno oborožene in zato je turški strah tembolj opravičen. Iz tega vzroka so postavili Turki v kumanovski palanaški kazi v vsako vas po 60—70 vojakov, ki naj bi opazovali gibanje Srbov. To je seveda delovanje srbskih čet zelo obteževalo, a preprečilo ga ni. Čete se namreč kretajo vseeno in Turki jim zelo težko pridejo na sled. V kaznovanju so srbske čete silno stroge. Za vsako najmanjšo stvar kaznujejo s smrtjo. LBSTE9C. Nova železnica skozi Karavanke. V »Planinskem Vestniku« nadaljuje gosp. M. Klodič Sabladoski s črtcami o novi železnici. Iz njegovih zanimivih podatkov posnemamo : Bohinjske gore in črez Kras v Trst. Za postajo na Grahovem se zniža strmec dokaj, namreč na povprečnih ll°/oo do Pod-melca. Med Sv. Lucijo in Gorico, 90 metrov nad morjem, jc treba premagati v teku 33.3 km. samo 90 metrov višine. Padec znaša torej povprečno lc 2.7 metrov na kilometer, svet smemo imenovati skoraj vodoraven. Ta del proge v zvezi s sledečim do Prvačine je edini daljši, nepretrgano bolj ali manj horizontalen na vsej železnici, skupno dolg 48 km. S pojmom železnice sc združuje navadno nehote pojem vodoravnosti ceste. Kakor vidimo, velja to vsaj pri železnicah v gorovju lc prav malo. Za postajo Prvačino se vzdigujc proga zopet, najprej z 10°/oo, potem k večjemu 25°/oo do kolodvora v Sv. Danijelu-Kobdilju; odtod do Opčin, 311 m nad morjem, znaša strmina samo še, in to le na kratko, 10 m na tisoč. Ou Opčin pa su morali slednjič napeljati že- leznico v globočino 309 m do Trsta. Zgodilo se je to z dolžino 15 km in ?. deloma največjim padcem 27°/oo. V podložnem preseku vidimo dobro tudi lego, število predorov in mostov razen drugih važnih podrobnosti. Ne vem, ali si je vsak, ki jc slišal o novi železnici, tudi zavedal ogromnosti teh velikanskih gradb. Menda bodo zato dovolj zanimive sledeče številke. Proga Cclovec-Jcscnicc meri 43 km. Na njej se nahajata dva predora, skupaj dolga 8.087 km; 18.8°/n železnice je torej pod zemljo. Mostov je tukaj (le takih daljših od 15 m) 11, ki merijo skupaj 975 m. Od proge Jesenice-Gorica, dolge 89 km, leži 15.862 km ~ 17.8°/o v 27 predorih. Mostov ie 38 v skupni dolžini 2.590 km. Zcleznica Gorica-Trst meri 44 ktn (kar ic novograjene), prekopov je 16 ter znašajo skupno 6.640 km ali 15.4°/o proge. Mostov ima ta kos 12, dolgih 634 m. Vsa proga Cclovec-Tist ima 45 predorov, 30.59 km, t. j. l6.3°/o, drži torej skozi hribe in gore. Mostov daljših od 15 m, jc 61, dolgih skupaj 4.2 km. Da dospe vlak s Koroškega do morja, mora prelesti seštete višine 602 m, da prevozi pot narobe pa 1044 m. Da moremo primerjati vse to s kako žc obstoječo gradbo, vzemimo progo Celovec - Trbiž - Ljubljana - Trst. Dolga jc 300 km. Predorov ima 10, ki merijo skupno komaj 3 km, to je samo I°/o vse železnice. Mostov, večjih od 15 m, ie 28, ki so skupaj dolgi kakih 1900 m. Proti Trstu je treba premagati 690 m višine, iz Trsta v Celovec pa 1129 m. Vožnja iz Celovca, oziroma Beljaka na Jesenice. Z jako podaljšanega in povečanega kolodvora koroške metropole nas dopclje vlak proti jugu. Vozimo se črez široko planjavo tik Vrbskcga jezera. Kaj lep jc pogled na mesto in zeleno gričevje povsod naokolo. Šc lepši pa je, ko jc zapustil vlak bližnjo postajo v Vetrmjah in začel sophati navzgor, razgled na jezero samo, prvo po velikosti izmed vseli koroških jezer in jako odlično po svoji idilski lepoti in mikavnosti, radi katere slovi daleč po širnem svetu. Za postajo v Zihpoliu se odpre lep vid na Rožno dolino, na Dravo in na sinje Karavanške vrhove; kakor mogočen zid sc vzpenjajo vršavci v zrak, zid, v katerega severno senco drži naša železna cesta in ki se mu vidi, kakor da ji ukazuje: dotlej in ne dalje! Da, dolgo časa se jc upirala ta stena kot prva na celi dolgi poti do morja in neverjetne zapreke delala človeku; a kaj zato, zmaga je bila vsakikrat Ic njegova I Pod grajščino Humbcrgom (Hollenburg) visi svet močno proti Dravi. Jarke, ki ga režejo tupatam, zmaguje železnica do malega Tako n. pr. če izda kdo kakšno skrivnost, ali se pregreši zoper katero izmed naredb, je usmrčen zato z nožem. Ne streljajo nikogar, ker bi streli izdali njihovo bivališče in bi jim prišli tako turški vojaki nasled. Vsled nepo-kornosti so kaznovale v zadnjem času čete zelo mnogo seljakov s smrtjo. Zato se zdaj ostali kmetje brezpogojno pokorijo vsem zahtevam čet in gorskega štaba. Vsled izdaje so ubile srbske čete bolgarskega popa Čira iz Murgaša, nekega kmeta iz vasi Petlina, enega iz Sianca, enega iz Grada itd. V zadnjem času so ubile srbske čete tudi mnogo turških in arnavtskih zlikovcev, ki s svojimi zločini škodujejo narodu. Tako so usmrtile dva velika lopova: Duraka Mahmana iz Prešava in Kadrija iz Sv. Petke. Vsled tega ogorčena je napadla neka tnr-ško-arnavtska banda pred nekoliko dnevi srbske svate. Petruš Stankovič iz Levosija ženil jc sina-edinca s Stameno, hčerko Stajka Marinkoviča iz Rakovica. Svatba sc je vršila v Rakovcu, od koder so krenili svatje v Le-vosije. Potoma so jih napadli tolovajski Ar-navti in Turki, ubili ženina, nevesto in enega otroka pa ranili. Svatje so jih odpodili, ker so imeli s seboj orožje. Na pozorišče je prišla turška četa in ko so povedali svatje, kako se je zgodilo, je odgovoril turški častnik sledeče: »Vaši četniki ubijajo tudi one, pa kaj vam potem ni prav, ce ubijajo tudi oni vas?!« Nato so svatje žalostni odnesli mrtve in ranjene in se napotili v vas. Malo pred tem dogodkom so ubili isti zli-kovci 5 kmetov iz Levosija, ko so sekali drva v šumi. Prošlo soboto jc našel smrt na srbsko -turški meji širokoznani tihotapec Sen ta, ki je prenašal Arnavtoni in Turkom skrivaj iz Srbiie orožje in streljivo. Njegove smrti so bili Srbi zelo veseli, ker bi mnog Srb ne bil umrl, da bi že ne bilo tihotapca Sente. Težko pa je zadela ta smrt Arnavte, ki so sklenili napasti obmejne Srbe in tako osvetiti Sento, ki jim je donašal orožje in streljivo, da so, imeli s čim pobijati Srbe. Da bi to osveto izpolnili, je komaj verjetno. Po meji so namreč razstavljene srbske straže, ki jih bodo tako sprejele, kakor se spodobi. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Predsednik »Poljskega kola« grof Dzie-dtiszycki izjavlja v »Politični koresponden-ciji«, da ni bilo poljsko kolo dogovorjeno z vsenemškitni poslanci glede njihovega predloga glede samostojnosti Galicije. Poljski minister dr. Pietak ni glasoval, ker jc mogoče, da glasuje minister v zbornici proti vladi. Središče poljskega kola izjavlja, da se ni udeležilo glasovanja, ker jc vprašanje o samostojnosti Galicije preresno, da bi razpravljali o njem vsled nujnega predloga, ki so ga ulo- z visokimi nasipi; eden od njih n. pr. meri 35.000 nr' vsebine. Črez drugi jarek drži 80 m dolg in 30 m visok viadukt, ki ima pet karne-nitih obokov. Povsodi pa jc bilo treba podpreti progo in svet nad njo z mogočnim opornim zidovjem. Velik železen most s šestimi odprtinami, širokimi po 60, 40 in 20 m, jc omogočil vožnjo črez Dravo. Temelj enemu izmed stebrov tega mostu jc delal pri gradbi dosti preglavic. Morali so ga zidati v tla na pnevmatičen način. Ako ni mogoče drugače' preriti v potrebno globočino sredi gramoza, peska i. t. d., se spušča v tla železen ali lesen kotel zodprtino, doli obrnjeno. Možje v kotlu mu podkopavajo spodnje konce sten, tako da se polagoma vdira. Da pa to morejo, t. j. da tlak od snovi zunaj kotla ne sili le-te od spodaj v odprtino, se pritiska od zgoraj skozi cevi v kotel zrak, ki jc enako silen kakor vnanji tlak. Ko se je zaril kotel tako v povoljno globočino, ga zagradijo v notranjščini, nanj pa postavijo mostni steber. Onkraj Drave, na postaji v Svetni vesi, smo na vznožju gora. Kier jc bilo treba dosedaj dolgih in mučnih voženj z vozom od postaj južne železnice, da se jc prišlo do Karavank, bode trajala vožnja po otvoritvi nove železnice lc malo četrtink ur. In tudi prostrana Rožna dolina sc odpre potem prometu. Od postaje v Svetni vesi zgrauc kmalu žili vsenemški poslanci, zakleti sovražniki poljskega ljudstva, iz sovraštva do Poljakov in da vzdrže nemško nadvlado. Vladna »All-gemeine Zeitung« piše, da bi bil odklonjen Schonererjev predlog z veliko večino, ko bi bili navzoči v zbornici poslanci onih strank, ki so se izjavile proti Schonererjevemu predlogu. Pri glasovanju se ni šlo za samostojnost Galicije, marveč rešiti so hoteli umirajoči privilegijski parlament. Kljub izidu glasovanja o samostojnosti Galicije bo izvedena splošna volilna pravica, ker je postala kategorični imperativ za Avstrijo. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Po včerajšnji seji zbornice se je sešel odsek za volilno reformo. Tu se je protivnikom posrečila druga demonstracija proti volilni reformi. Stranke, ki so za volilno reformo, so se dogovorile, da volijo načelnikom krščanskega socialca S t e i n e r j a. Še pred sejo so zatrjevali tudi člani nemške ljudske stranke, da volijo Steinerja. Izvoljen pa je bil dr. M a r c h e t, član nemške liberalne stranke, ki je dobil 27 glasov; Steiner le 17. Prvi načelnikov namestnik je slovenski poslanec dr. Ploj. Drugega namestnika so dvakrat volili. Pri ožji volitvi je bil izvoljen dr. M a I -f a 11 i. Zapisnikarji so Wastian, Herold, On-ciul in grof Widmann. Razgovarjali so se na to o porazdelitvi dela. Poslanci dr. Susteršič, dr. Kramar in Stransky so zastopali načelo, naj zboruje odsek vsak dan. Poslanec Stein je želel, naj bi ne zboroval odsek ob ponedeljkih in sobotah, nakar je predlagal predsednik Marchet, naj odsek ne zboruje ob ponedeljkih in sobotah, kar je odsek odobril. Dr. Susteršič je nato predlagal, naj se pooblasti odsekov predsednik, naj izposluje pri državnozborskem predsedniku, da bo zboroval državni zbor samo ob torkih in pa ob petkih, a da bo morala zbornica zaključiti sejo ob 4. uri popoludne. Poslanca grof Stiirgkh in Abrahamovicz sta pa predlagala, naj stopi odsekov predsednik v zvezo s predsednikom državnega zbora in s predsednikoma ustavnega in odseka za poslovnik, da tudi ta dva odseka lahko zborujeta od časa do časa. Končno so odobrili dr. Š u s t e r š i č e v predlog. Sklenili so tudi, da zahteva odsek stenografe. PODODSEK REŠIL PREDLOGO O KONGRUI. Pododsek je odobril včeraj predlogo o kongrui z ozirom na grško pravoslavno in katoliško orientalsko duhovščino. Sprejeli so tudi nekaj resolucij, med temi tudi resolucijo o izboljšanju položaja vdovam in sirotam gr-ško-katoliške in orientalske duhovščine. Pododsek predloži že v torek predlogo proračunskemu odseku. VOLILNA PREOSNOVA IN PRESTOLONASLEDNIK. »Narodni listy« so priobčili včeraj uvodnik z naslovom: »Prestolonaslednik in volilna preosnova«, v katerem poročajo, da so zborovali pretekli ponedeljek konservativni in usta-voverni veleposestniki v Pragi. Navzoč je bil tudi nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je potem odpotoval v Praždane. Razpravljali so o volilni preosnovi. Listi sodijo različno o posvetovanju. Nekateri sodijo, da so se veleposestniki razgovarjali o sredstvih proti volilni preosnovi, drugi pa, da je vplivala krona po nadvojvodi pri veleposestnikih v prilog volilne preosnove. AVSTRIJSKI TULIPANI. Pred kratkim časom so sklenile ogrske aristokratinje v Budimpešti pospeševati ogrsko industrijo in v ta namen so se zavezali udje »Društva tulipanov« kupovati, če le mogoče, izključno samo ogrske izdelke. Kakor pa se zdaj javlja, so bili vsi taki znaki izdelani na Dunaju. Voditelji omenjenega društva so na- stransko, 7 km dolgo železnico do Borovelj, da se ondotnemu velikemu tovarništvu odpre moderna pot za izvažanje izdelkov. V turističnem oziru je Svetna vas izhodišče za razne izlete in visoke ture. Crez Borovlje in Baj-tišče dospeš v samotno dolino, kjer je vas Sele, odkoder poležeš lahko na razrite vrhove 2135 m visoke Košute. Večje število manjših, postranskih dolin vabi na ogled skritih lepot. Drugi glavni vhod v Karavanke drži mimo Podgore in Podljubelja na sloveči prelaz v kranjski Tržič. Za 526 m se vzpenja cesta do vrha v kratki zračni daljavi le dveh km, na južni strani pa so nakopičeni ovinki, zmagujoči višino 335 m, v zračno daljavo le 900 m. Ob sedlu stoje prelepi vrhovi Rjavice (2028m), Vrtače (2179 m), Begunjščice (2001 m), Velikega vrha (2085 m) in Babe (1969 m). S sledeče postaje v Bistrici v Rožni dolini je vhod v Medji dol, ki jo zapirajo v ozadju mogočne stene in prodi 2239 m visokega Stola. Zapadno od njega se vzdiguje Vojnaš 2103 m visoko nad morjem. Iz te doline je možno priti črez visoka sedla na kranjsko stran, na Koroško Belo in v Žirovnico ob gorenjski železnici. Med Bistrico in postajo v Podgorju vozi vlak po hrbtu velikanskega nasipa Malega Suhega potoka. Ta nevarni hudournik prestopi železnica po viaduktu s štirimi kamenitimi oboki, črez sledeči Veliki Suhi potok pa gre po železnem mostu, dolgem 40 ni, na katerega ločili emajlirane tulipane pri tvrdki Emil Fi-scher v Budimpešti. Ta je izročila delo tvrdki Fabri & Co. v izvršitev. Ker pa zadnja tvrdka ui dobila s tem obširnejšega naročila, po katerem bi se ji delo izplačalo, oddala jc vsa emajlna dela in igle, na katerih so pričvrščeni znaki izdelati neki dunajski tvrdki. Ko se je za to zvedelo, jc tvrdka Fischer svojo pogodbo s tvrdko Fabri & Co. pretrgala. Mažari so pa kljub temu za eno blamažo bogatejši. OBČINSKE VOLITVE na D u n a j u se prično dne 9. maja. V četrtem razr. se bode potegoval za mandat soc. demokrata S c h u m e i e r j a vodja kršč. soc. delavstva Fran S p a I o \v s k y. OGRSKI MINISTRI PRI CESARJU. Glasilo Goluchovvskega »Fremdenblatt« poroča, da so ogrski ministri izjavili vladarju, da če tudi ne razpišejo volitev za državni zbor, bo ogrska država lahko izpolnila svoje finančne dolžnosti, ex lex stanje lahko traja do prihodnjega leta. Vojna moč armade ne bo znatno trpela, dasi šc odgodijo novačenje. Prostovoljni vojaški novinci bodo odpuščeni na dopust zadnje leto svoje službene dobe. Oklic, da se ne razpiše volitev za ogrski državni zbor, izide 8. aprila. Člani razpušče-nega zvrševalnega odbora ogrske koalicije so razpravljali včeraj o političnem položaju. STAVKA POLJEDELSKIH DELAVCEV NA OGRSKEM. Nenadoma so pričeli stavkati 27. t. m. poljedelski delavci v csongradski, torontalski in barski stolici. Na več veleposestvih nočejo delati delavci in hlapci. Delo počiva popolnoma. Obljubili so jim zvišanje plač, a so je odklonili. V stolice, kjer stavkajo, so poslali 500 orožnikov. Stavkujoči so izjavili, da hočejo s silo nastopiti proti pomožnim delavcem, ki jih nameravajo vporabljati veleposestniki. Stavkujoči groze s splošno stavko poljedelskih delavcev. KATOLIŠKO ŠOLSKO DRUŠTVO. Preteklo nedeljo je bil XX. občni zbor »Katoliškega šolskega društva na Dunaju« ob ogromni udeležbi. Svojo navzočnost sta med drugimi opravičila tudi nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in Ferdinand Karol. Zborovanje je otvoril dr. Baechlč, ki je naglašal, da jc sedanja šola vzrok verske mlačnosti. Zato pa morajo katoličani zahtevati versko šolo. Leopold Rechberger je govoril o nasprotnikih katoličanstva, ki zasmehujejo katoliški pozdrav, procesije, vplivajo v protiverskem duhu na šolsko mladino po »nepolitičnih« telovadnih in pevskih društvih in delajo s svojim društvom »Svobodna šola« proti verski molitvi v šoli. Vincenc Prangner jc govoril o framazonstvu, ki vodi skrivaj vsako ktoličanom sovražno gibanje. Predsednik »Katoliškega šolskega društva« dr. Ga-špar Schuarz je pozdravljal Pijevo društvo in naglašal, da sta najvažnejši dolžnosti avstrijskih katoličanov, da podpirajo krščansko šolo in krščanski tisk. V svojem poročilu o delovanju »Katoliškega šolskega društva« je naznanil, da je otvorilo društvo meseca septembra 1905 v Lincu zasebno katoliško učiteljišče v lastni hiši, ki je stala 110.000 K, na Dunaju pa je otvorilo I. katoliško trgovsko šolo. V Gradcu nameravajo tudi sčasoma ustanoviti zasebno katoliško učiteljišče. Društvo ie priredilo lani 900 shodov, novih članov je pa pristopilo 5658 in šteje zdaj 60.735 članov in dobrotnikov, ki pripadajo 39 farnim skupinam in 429 podružnicam. Zborovalci so odobrili z velikim navdušenjem resolucijo, ki obsoja zahteve po takozvani svobodni šoli in porazdružitvi katoliškega zakona. PODRZAVLJENJE SEVERNE ŽELEZNICE. Poslanca baron d'Elvert in Licht sta se razgovarjala z načelnikom železniškega ministrstva sekčnemu načelniku Wrbo v zadevi sc naslanjajo še štirje kameniti oboki, vsak po 8 m. Iz Podgorja se dospe lahko po nasipu navzgor v kotel pod 1946 m visoko Kočno, bolj zapadno pa po Zečjeni dolu ob potoku na Malo Kočno in Golico (1836 m), eno najimenitnejših točk v naših gorah, kar se tiče obsežnega razgleda. Na vrhu sprejme potnika gostoljubna Kadilnikova koča »Slov. planinskega društva«. Od postaje v Podgorju same je kaj lep pogled na Rožno dolino na vzhodu in zapadu in na griče onkraj Drave. Po svetu, ki je bil za gradnjo skrajno neugoden, se vije proga, prekoračivši Radiše z večjim mostom, proti globokemu jarku potoka Bistrice. Mogočni nasip pred njim so nasuli deloma iz 116 m dolgega predora na levem bregu, deloma iz vrezov tostran vode. Od njih so bile napete 300 m daleč črez potok železne žice, po katerih so se pomikali železni lonci, ki so prevračali zemljo v nasip; žični vitel je obračal lokomobil na par. Železnica drži črez potok po velikanskem mostu, dolgem 210 m, 54 m visoko nad vodo. Trije deli po 54 m so iz železa, ostali so pa iz kamena. Liki tanki stolpi štrlijo mostni stebri v zrak. Onkraj mostu in že navedenega predora pride vlak na postajo v Rožeku. Ker je tukaj konec proge iz Beljaka, zapustimo vlak in poskočimo v imenovano mesto, kier začnemo novo vožnjo v Rožno dolino. Iz Beljaka, bodočega središča šesiilt glav- podržavljenja Severne železnice. Wrba je izjavil, da predloži vlada predlog o podržav-ljenju Severne železnice zbornici v prvi zbornični seji po Veliki noči. NOVO RUSKO - JAPONSKO VOJSKO NAPOVEDUJEJO! »Stroma«, ki jo izdaja profesor Kovalcv-ski, priobčuje razgovor svojega sotrudnika z nekim visokim dostojanstvenikom, ki je trdil, da izbruhne še to spomlad nova rusko - japonska vojska. Japonska namerava baje zasesti severni del Sahalina, Kamčatko in Pri-morje. Rusija bo nato napovedala Japonski vojsko. V ta namen vzdržuje še vedno v Mandžuriji 350.000 mož močno armado. Tudi »Novo Vreme«, ki je v ozki zvezi z vladnimi kiogi, razpravlja o mogoči novi rusko-japon-ski vojski. Koliko je na teh vesteh resnice, pokaže bližnja bodočnost. RUSIJA. Včeraj so volili varšavski delavci volilne može za gosudarstveno dumo. Večina delavcev ni volila. Tovarne so stražili vojaki. V Peterburgu govore, da namerava odstopiti Witte, ker boleha. Witte je pa izjavil da ne odstopi, predno se ne snide gosudarstvena duma. Judovski viri poročajo, da pripravlja ruska vlada vojaštvo za slučaj političnega štrajka. Delavske organizacije se pa izjavljajo proti stavki. NOVO ITALIJANSKO VOJNO PRISTANIŠČE. Včeraj jc predložila komisija tehnikov in inženirjev italijanskemu vojnemu ministru na-čit za novo vojno pristanišče, ki je nameravajo prirediti v Mezzanskih lagunah pri Co-machio. V novem italijanskem vojnem pristanišču bi bile ladje popolnoma varne pred streli sovražnega brodovja. POGAJANJ MED SRBIJO IN ANGLEŠKO NI V angleški spodnji zbornici je odgovoril državni podtajnik Runcunam na vprašanje, če se vrše pogajanja med srbsko in angleško vlado, da se zopet prično diplomatične zveze med obema vladama kratko: »Ne«. POMNOŽITEV NEMŠKE MORNARICE SKLENJENA. Nemški državni zbor je odobril včeraj zakonski načrt o pomnožitvi nemške mornarice z veliko večino. Proti so glasovali Ic socialno - demokraški in pa poslanci ljudskih strank. FRANCOSKA MORNARICA V SEVERNEM MORJU. Podpredsednik svčta francoske mornarice F o u r n i e r je zato, da se morajo zbrati vse oklopnice in oklopne križarice v severnem morju. Višji svet mornarice bo brez-dvoma tudi zato. VERSKA VOJSKA NA FRANCOSKEM. V Montrcgardu so pokopali dne 26. t. m. delavca Andre Regisa, ki so ga ustrelili orožniki pri inventuri cerkvenega premoženja. Ranjenih jc bilo ob tej priliki več katoličanov s streli iz revolverjev orožnikov. Zgoraj imenovani delavec je bil zadet v nogo in v trebuh. Njegovemu morilcu se ni ničesar zgodilo. Pri pogrebu je govorilo več katoliških poslancev. Prebivalstvo je želo razburjeno. — Vojno sodišče v Nantesu je oprostilo dva častnika, ki nista hotela sodelovati pri inventuri cerkvenega premoženja. Kakor mrzli curek sta vplivali ti razsodbi na framasone in njihove zveste hlapce, sedanje francoske ministre. Oproščenega stotnika de Croya so vpo-kojili vsled sklepa francoskega ministrskega sveta, vojni minister Etienne je pa naznanil, da namerava premestiti vse častnike v Nantesu. Socialistično radikalni poslanec Messimy pa namerava predlagati v torkovi seji francoske zbornice, naj popolnoma odpravijo vojna sodišča. — V Valenci ni mogel izvr- nih prog in že sedaj nevarnega tekmeca mestu Celovcu, se peljemo iz začetka po stari železnici, vodeči v Trbiž. Šele pred Žilico se cepi naša pot na levo, držeč po novern mostu s tremi odprtinami, dolgimi po 40 m, črez reko, ter gre skozi postajo Bekštajn na mokro planjavico južno od Dobravskega gričevja. Na poti imamo krasen pogled na Kepo, ki štrli liki velikansaki stožec v modro nebo. Ne najdeš izlepa tako značilne gorske oblike kakor Kepo s svojim trikotnim, na vrhu skoraj vodoravno oguljenim životom. Daleč na severne kraje zre kot veličastno znamenje slovenskih gora! Pri postaji v Blačah zagledamo jezero istega imena, a brez vitke Kepe v ozadju bi bilo — kakor n. pr. jezerci pod Mangartom brez njega groznih sten — le pokrajina brez značajnih oblik. Zadnji dve postaji služita dobro za ture na vrhove zapadno od Kepe, sledeča v Ledenicah pa za pohod 2144 m visoke Kepe same. Razgled raz njo je kratkomalo impozanten! Na postaji v Rožeku se snidemo zopet s celovško progo. Ta kolodvor stoji na nasipu, vzetem iz Karavnškega predora. Zanimiv je pogled naokolo. Od juga gledajo na nas Plevnica (1894 m), Rožica (1776 m), Petelin (1754 m) in vrhovi pred Golico. Na vzhodu se vzdiguje iz Dravske doline daljna Ojstrica, na severovzhodu nas pozdravljajo zeleni hribi in griči, v ospredju pa zagledamo jarek Bistrice z mogočnim železniškim mo- šiti finančni nadzornik inventure v cerkvi, dasi je prišel v spremstvu orožnikov. Odporu katoličanov se je pridružilo tudi številno protestanško prebivalstvo. LIBERALNI FIASKO V ŠVICL Ko so v bernskem kantonu liberalci bili na vrhuncu, niso mogli svoje svobodoljubnosti bolje pokazati, nego da so zatrli 30 katoliških župnij. Katoličani so pa ustanovili te župnije sami iznova brez vladnega dovoljenja. Zdaj je vlada sama predložila državnemu svetu, naj prizna 17 teh župnij, drugih pa liberalci šc nečejo priznati. Tako postopanje liberalcev pač ne pospešuje verskega miru. NOVI ŠKOFJE NA FRANCOSKEM. Novoimenovani francoski škofje se slovesno intronizirajo v raznih škofijah. Povsod se godi to ob veliki udeležbi ljudstva. Vlada prepoveduje sicer okrašenje ulic in slavoloke, a vendar ne more zatreti slovesnosti. Ta čas pa vlada inventarizira dalje, seveda stežkočami. V Latnpaul - Guimilianu (quimperska škofija), kjer je kakih 2200 prebivalcev, jih je prišlo 1600, ko jim je naznanil zvon, da je prišel vladni komisar. 600 žensk in otrok je šlo v cerkev, 800 mož pa se je postavilo pred cerkvena vrata, ki so bila na stežaj odprta. Ko je vladni komisar videl, da ne more v cerkev, je odšel. USTAJA V LIVLANDIJI IN KURLANDIJI. Kakor javljajo iz Rige, se policiji vzlic vsem energičnim potizkusom še ni posrečilo, da bi popolnoma udušila revolucijo. Te dni je policija v Romanovi ulici v neki knjigoveznici odkrila obširno tajno tiskarno ter zaplenila mnogo proglasov in prepovedanih brošur. BOMBA V ŠOLI. B r i a n s k, 28. marca. Na tehniški šoli je eksplodirala bomba. Šolski ravnatelj je sklenil izklučiti od pouka dijake štirih višjih razredov. Štajerske novice. š Telico je ukradel neznan tat posestniku Jožefu K lova r j u od sv. Krištofa pri Laškem trgu. Telica je stara 2 l^ti in vredna 130 K. š Tatica. Celjska policija je prijela 28-letno deklo Rozo Vidmar iz Postojne, ker je na sumu, da je ukradla svoji gospodinji perila v vrednosti 60 K. š Sleparica. V Loki pri Zusmu je orožništvo prijelo 21-letno dekle, ki je dejala, da je poštna odpraviteljica in žena finančnega nadzornika. Pod imenom Marije Koren je izvršila več sleparij. š Vojaška vest. Brigadir S c h e m u a je dospel v Celje nadzorovat ondotno vojaštvo. š Ustrelil bi se bil rad pretečeni torek v Celju neki neznan mladenič. Orožnik je opazil to njegovo namero in tekel za njim, a ga ni došel. Mladi samomorilski kandidat je z revolverjem v roki prihitel na pokopališče, kjer je bilo polno ljudi j. S samokresom je grozil vsakemu, kdor se mu je hotel približati. Cisto malomarno si je začel slačiti suknjo in si nastavil revolver na prsi. Ljudje so strmeli in gledali, kako se bo počil. Tu pa se je zgodilo nekaj; bodisi, da si je fant premislil, ali pa po zvijači. Pristopil je k njemu neki Derganc in mu izvabil iz rok samokres. Peljali so ga na policijo, kjer je obljubil, da si ne bo ilič naredil. Samokres so mu zaplenili. Pri nekem starinarju ga je zamenjal za svojo obleko. Vzrok pa je bila »nesrečna ljubezen«. š Zaprli so Franceta Z o r m a n a, posestnika v Zupetincih, radi tatvine in ponarejanja denarja. š Vzorno poročanje. O nesreči, ki se je zgodila v Trbovljah, pri kateri sta izgubila življenje, kakor smo poročali, rudarja Surek in Kanižar ima »Marb. Zeitung« sledeče poročilo: »Predvčerajšnjim se je zgodila v Trbov-Iju nesreča v rudniku, ki ji je žalibog padlo v žrtev, dvoje človeških življenj. Znani sloven- stom, ki smo ga ravno , dospevši iz Celovca, prevozili. Postaja v Rožeku je tudi najpri-pravnejše izhodišče za ture na Kepo in na Golico, ker je na to odtod bliže nego z Jesenic. Zapustivši kolodvor, sopiha vlak navzgor po visokih nasipih v vedno bolj se zožu-jočo dolino. Čuti se, da je treba med zidov-jem teh romantičnih dolin posebnega pripomočka moderne tehnike, da ne omahne pred njimi železna pot in se sramotno ne poruši. In res, onkraj mostu črez Gradiščico se prikaže črno žrelo — beli dan ugasne in črna tema nas objame: v velikem, 7969 m dolgem Karavanškem predoru smo. V dolgih in dolgočasnih desetih minutah, ki jih traja vožnja našega brzovlaka s Koroškega na Kranjsko, 1000 m globoko pod zemljo, se spomnimo važnejših podrobnosti te velike gradbe. Proti koncu leta 1900. so rove začeli vrtati, v začetku leta 1905. pa so gorovje predrli. Na severu so delali električni, na južni strani pa pnevmatični vrtalni stroji. Tostran so naleteli na vsakovrstne in hitro se vrsteče dolomite, skrilavce in apnence triasne dobe, onostran pa na karbonske sklade. Ko bi bil kdo mislil ob začetku gradbe, da ne bo nič novega tam notri v črni gori, češ, saj so menda drugod že poskusili vse, kar je le mogoče slabega in dobrega, bi se motil. Takega tlaka od gore in groznih morečih plinov v drugih predorih vendar ni bilo. Tlak od gore sko-klerikalni (windisch - klerikaler) agitator Dr. Krek je imel ondi društven shod, ki so sc ga žalibog udeležili tudi rudarji. Dva od teh Surek in Kanižar sta se po shodu peljala v jamo. V rovu baron Hopfen je kmalu nato iz neznanega vzroka nastala eksplozija plinov, vsled katere sta bila ubita oba imenovana, medtem ko so drugi ušli nevarnosti.« Kako se lepo vse veže! š Konjice, 25. marca. Ekscelenca knezo-škof dr. N a p o t n i k je danes v cerkvi »pri sv, Ani« na pokopališču služil sv. mašo-zaduš-nico za svoje tik svetišča počivajoče stariše. — Danes je naš kraj zapustil dosedanji c. kr. okrajni glavar, gospod baron M ii 11 e r ter se napotil na svoje novo, oziroma jednako mesto v Slovenji gradeč. Imenovanec si je s svojo pravicoljubnostjo pridobil srca prebivalstva po okraju. Naslednik mu je, kakor itak že znano, gospod pl. L e h m a n n, ki je skoz več let služboval pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju. Književnost in umetnost. " Razpis častne nagrade. V povišanje hrvatsko - slovenske kulturne vzajemnosti na glasbenem polju razpisuje »Glasbena Matica« v Ljubljani vsoto 100 kron čisti prebitek prekrasnega hrvatskega koncerta v Ljubljani, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo »Kolo« dne 11. novembra 1905 častno nagrado za novo dobro hrvatsko ali slovensko izvirno, še ne objavljeno skladbo, moški ali mešan zbor koncertne vrednosti brez vsakršnega instrumentalnega spremljevanja (ž capela) v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj se pošiljajo »Glasbeni Matici« v Ljubljani ali upravnemu odboru hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje do 1. septembra 1906. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi primernem pismu, na čigar kuverto je isti od skladatelja izbrani moto zapisan. Pošle skladbe bo ocenjevala v ta namen so-stavliena jury hrvatskih in slovenskih strokovnjakov. Jury sostavita vzajemno društvi »Kolo« in »Glasbena Matica« v Ljubljani. »Glasbena Matica« bo oni zbor (skladbo), kateri jury prisodi nagrado, v tisku izdala. Da se osigura absolutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventualni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur. Dnevne novice. + Zmaga »Slov. Ljudske Stranke«. Pri občinskih volitvah v Sodražici je danes »Slov. Xiudska Stranka« zmagala po vročeni boju v III. in II. razredu, v I. nasprotniki. S podžupani imamo mi 16, nasprotniki 9 odbornikov. Iu veselje, tam poparjenost. Čast vrlim vo-ilceml + Tržaška judovska iredenta. Trst, 28. -narca. Ker se je nekaj oseb v občinski bolnici podpisalo na pole proti razdruženosti zakona, ie občinski svet podal pritožbo na škofijstvo tfzoper tako »klerikalno propagando«. + Imenovan je za asistenta v X. činov-Incm razredu v dvorni knjižnici na Dunaju g. . Idr. Ivan Prijatelj. + Nevarno je obolel deželnosodni svetnik g. Šuflaj v Velikih Laščah. + Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in meščanske šole pri c. kr. izpraše-valni komisiji v Ljubljani se prično v p e t c k , ie ugonabljal le les, mečkajoč do 60 cm debele lilode v pravcato slamo in lomeč jih kakor vžigalice, plini pa so, žalibog, morili človeška bitja. Še pomnimo grozno eksplozijo novembra meseca I. 1904., ki je pretrgala nit življenja 14 vrlim možem. Da bi le bilo manj res, da brez žrtev ni nikjer uspeha! Pritisk gore Pa je bil tako močan, da so že mislili opustiti Široki dvotirni predor in prodirati v dveh enotirnih vštričnih, kakor pri Simplonu. Za nas liudi-mravlje je pač ta karbonski skrilavec Hrd«, da ga moramo streljati z dinamitom, i v masivu gore je vendarle preplastičen, da 3i mogel vzdržati kako odprtino; od vseh Strani nastane pritisk, ki skuša zapreti rano, ki o je človek prizadel gori. Oddahnemo se zopet, ko se zasveti izpod in ko zagledamo na planem zeleno Savo f' kranjski svet. Po visokem in dolgem na-|'pu zropota vlak na postajo Jesenice. Kolo-■vor je izdatno razširjen, staro poslopje so Sodrli in postavili pod hribom novo, večje, frej neznatna postaja je sedaj središče petih %likih prog. Jcsenice so pripravno izhodišče W ture na Stol, na Kočno, Golico, Kepo itd. A posebno bi priporočil potniku, ki ni hribo-lazec, naj nc zamudi vožnje z železnico do 1i|biža. Imel bode na petih krajih proge na iufcu (na levi) take poglede v gorske kote in zatišja, videl bode tam brez vsakega truda 'Ijo čarobne slike visokih planin, da mu te 'Ožilje prav gotovo ne bode žal in da bo dru-lič vsakokrat čakal onih mest. kicr sc mu od-»ro severne doline Julijskih alp. dne 4. m a j a t. 1„ ob 8. uri zjutraj, na c. kr. učiteljišču. Prošnje za pripust k tem izkušnjam je po predpisanem potu poslati najkasneje do 26. aprila t. 1. ravnateljstvu izpraše-valne komisije. — V Dolu pri Ljubljani bode 1. aprila znani g. fotograf Rožun iz Litije projiciral v izobraževalnem društvu do 100 slik iz naše lepe domovine. Kazal bode tudi zgodovinske slike, zlasti iz časov turških bojev. Cene so sledeče: Sedeži 40 vin., stojišča 20 vin., otroci 10 vin. Nihče naj ne zamudi lepe prilike, komur je mar izobrazbe in lepega užitka, zlasti ker bode slike pojašnjevalo predavanje. — Bolezni med konji. K včerajšnji notici z Notranjskega dodajem, da je živino-zdravnik pustil bolnega konja g. Laurič-a v Novi vasi uradno ceniti in potem v svrho pre-iskanja usmrtiti. Dokazalo se je, da konj ni bil smrkov. Vozniki in lesni trgovci so se žc bali kontumacije ravno pred prazniki, v katerem času je največ prometa na cesti. Sedaj jc strah minul. — Na c. kr. izobraževallšču za učiteljice v Gorici se prično izkušnje in sicer: a) zrelosti, 2. maja t. I. ob 8. uri zjutraj, b) usposob-ljenja za ljudske in meščanske šole dne 7. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj, c) za usposob-ljenja v ženskih ročnih delih in za v.rtnarice početkom meseca junija t. 1.. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega izobraže-vališča ozir. dotične izpraševalne komisije in sicer za preskušnjc pod a) in b) najkasneje do 15. aprila t. I. in za one pod e) do 15. maja t. I. — V Gorenjem Logatcu prične trgovino gospa Emilija Svetličič prej pri »Maksu«. Rudolf P u p p i s prične izdelovanje sodavice. — Samoumor v Dravi. V Oseku je trgovec Adolf Kraus, lastnik tvrdke za izvažanje jajc, skočil v Dravo in utonil. Otvorenje milanske razstave. Sklenjeno je v sporazumljenju s kraljem, da sc odpre svetovna razstava v Milanu na svečani način 21. aprila. Dne 20. aprila pridejo v mesto vladarji. — Izpremembe v armadi. Upokojen je generalni major Adam pl. Butkay; svoje mesto zapusti poveljnik I. gorske brigade gen. major J. Kozatsky, za njegovega naslednika je imenovan polkovnik Hugon Ubaldini, poveljnik 57. pešpolka. K. 17. pešpolku ie premeščen poročnik Hubert vitez pl. Steinitz, do-zdaj v 2. pešpolku^ v 97. pešpolku je pa premeščen poročnik Štefan pl. Pattay, dozdaj v 14. pešpolku. Cesarjevo zadovoljnost so naznanili stotniku II. razreda Avgustu K i e 1 -h a u s c r j u, 27. pešpolka, ki jc prideljen vojnemu ministerstvu. —Rusko črnomorsko brodovje in tržaška ladjedelnica. Ruska vlada je sklenila predelati nekatere ladje svojega čmomorskega bro-dovja, ki niso sicer še stare, a ne odgovarjajo vsem potrebščinam sedanjega časa. Poleg tega je odrejeno, da se naroče tri nove oklop-nice in enajst križark. V ta namen so obiskali v zadnjem času trije ruski zato pooblaščeni odposlanci nemške, francoske, italijanske in avstroogrske ladjedelnice in se pogajali za delo. Tudi so se zglasili v tržaški ladjedelnici »Stabilimento tecnico«, ki bo dobila v izvršitev najbrž del tega ogromnega naročila. Naročilo znaša 170 milijonov rubljev. — Vinskim trgovcem. Piše se nam: V Cerminkolu, Gabrovici, Loki, Bozovici, Pod-peču, Hrastovljah in v Dolu imajo kmetje na prodaj okolu 800 hektolitrov pristnega prav dobrega vina in to radi tega, ker je grozdje jako dobro dozorelo iu ni sploh nič prizadeto bilo od peronospore, kakor je to bilo poleg morja. Vsako leto so imenovani posestnik svoja vina poprodali še v moštu. Ko so pa lani zvedeli, da so po drugih krajih imeli slab pridelek in da je bilo prizadeto od peronospore, so pa ceno vinu podražili po 50 do 52 kron hektoliter. Sedaj pa, ker imajo potrebo denarja za obdelovanje vinogradov in za druge hišne kmetske potrebe, bi radi prodali svoja vina po 32 do 34 K hektoliter. Za natančnejša pojasnila naj se obrnejo trgovci do Andreja I3ozec p. d. Zgančec, Cernikol, Istra. Pomagajte ubogim istrskim Slovencem! Ljubljanske novice. lj Slovensko gledališče. Jutri, v petek, se poje zadnjič prekrasna moderna opera »T o s k a« ter se ž njo naši pevci-solisti, ga. S k a I o v a , g. O r ž e I s k i in g. O u f e d -n i k od Ljubljane poslove. Ker deželni odbor nc izplača »Dramatičnemu družtvu« običajne subvencije, je nadaljne vzdržavanje slovenske opere docela onemogočeno. Jutrišnja opera je torej bržčas za nekaj časa obenem zadnja slovenska operna predstava v Ljubljani. Ij G. Verovšek, član slovenskega gledališča bo gostoval dne 8. aprila v Gorici v »Desetem bratu« . lj Prezgodnje veselje. Neki ljubljanski gostilničar ima veliko veselje do tičev, posebno rad pa ima kanarčke. V svoji zbirki ima tudi lepega kanarčka, ki sc posebno odlikuje z žvrgolenjem. Na tega kanarčka je bil gostilničar jako ponosen in jc o njem pripovedoval svojim gostom, med katerimi sta bila tudi dva mesarja. Pripovedoval jim je, da jc dal svojemu ljubljencu tovarišico, da bi pomnožil take izvrstne pevce in da se babica »kuja«, ker ne iznese nobenega jajca. Hudomušna mesarja, katerima se je gostilničar smilil, sta pa napravila sebi veselic. Položila sta v gnezdeče cukren iajček in odšla. Drugi dan jima jc gostilničar z veselim srcem pripovedoval, da je babica žc znesla jajce in da sc bode kmalu pomnožil pevčev rod. Babica sedi in gostilničar pričakuje drugega jajca, katerega je drugi dan žc zopet opazil. Sedaj je gostilničar hodil vsako jutro opazovat, kedaj da začivkajo mladiči, pri tem se pa hudova! nad babico, da ie »favlasta« in da jajca samo kljuje. Ko sta bila jajca že vsa okljuvana, ju je gostilničar natančneje gledal in videl, da sta oba eukrena. Gostje so ga potem izpra-ševali, kje da ima mladiče, ker ni videti več jajc, a gostilničar jim baje ni dal drugega odgovora, kakor: »Dajmo rajš' pit'.« lj Pri krojaškemu mojstru g. Reisnerju delajo pomočniki. — V Brežicah se v kratkem nastani nem-škutarski odvetnik dr. J a n e s c h iz Ljubljane, katerega je poklicala neinškutarska stranka, da ji pomaga reševati pogrezajočo se nemškutarijo. Razne stvari. Najnovejše. Radi žene dvakratni umor in s a m o u m o r. V Koczijanu pri Brnu je ubil delavec Pran Wiche svojega deset let starega sina in svojo osem let staro hčerko, a sam se je potem utopil. Wiche je to storil iz žalosti, ker se je njegova žena udala pijači. Baron Gautseh odpotuje 1. aprila v Karlove vare. Vezuv je zopet začel bruhati. iz slovanskega sveta. sl Domače hranilnice na Črni gori. Po nagibu češkega izvoznega društva v Pragi (»Vyvozni spolek«) se je na Črni gori upeljal sistem štedenja s pomočjo domačih malih hranilnic. Ta sistem je zelo primeren za revne sloje; sestavljen je po vzoru čeških denarnih zavodov. Kakor se poroča, te hranilnice ljudstvu zelo ugajajo. sl Iz Harblna se piše: »Četudi je že od odšlo veliko vojakov, vendar naše mesto ima nadalje vojaški značaj. Vojaštvo in vojaške razmere so povsod: na ulicah, v gostilnah, pri veselicah. Prodajalnice prezirajo navadnega kupca, vse je izračunjeno na okus vojakov. Celo v listih sc nahajajo takšni inse-rati, kakršni se ne nahajajo po drugih listih. Na primer: »Proda se 25.000 pudov kislega zelja«. 25.000 pudov kislega zelja ne morejo snesti navadni mestni prebivalci. Da bi sc ta masa kislega zelja spravila pod streho, je treba dveh pehotnih divizij. Isti značaj ima tudi harbinski tisk. V Harbinti se izdajajo 4 listi, od katerih dva sta — vojaška. En izmed njih »Vestnik Manjčžurskoj Arinii« je posvečen preprostim vojakom^ in nižjim častnikom. Drugi list »Voenaja Ziznj« je sicer pisan za navadno inteligenco, a kakor njegov naslov kaže, razpravlja tudi vprašanje vojaškega življenja.« sl Nova hrvaška opera. Mladi hrvaški komponist B e n i t o p I. B e r z a, doma iz Zadra in živeč na Dunaju bo v kratkem času gotov s svojo opero »Eisenhammer«, ki jo sestavlja že dve leti. slShod dalmatinskih poslancev in županov se bo vršil, kakor se poroča, po Veliki noči v Spljetu. Namen shodu je, da se vpelje kompaktna organizacija hrvaških strank. Posvetovalo se bo tudi o splošnem političnem položaju in o volilni reformi. Shodu bo predsedoval predsednik hrvaške stranke dalmatinskega deželnega zbora dr. Cingrija. sl Rusija se hoče zavarovati. Da ne bi bilo v bodoče toliko neprilik pri morebitnem zopetnem štrajku brzojavnih uradnikov, je zvala ruska vlada Marconija, da pride v Rusijo in uredi po celem carstvu brezžični br-zojav. sl Slovanska zveza v Ameriki, iz Pitts-burga poročajo, da je število članov »Slovanske zveze« narastlo na 22.942. slOrientni ekspresni vlak preko Hrvaške. Belgrajski »Trgovinski glasnik« priobčuje že celo serijo člankov, v katerih govori o takem vlaku in dokazuje, kako veliko korist bi imela od tega tudi Srbija. Telefonska in brzojavna poročila. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR NENADOMA SKLICAN. — VELIKA SENZACIJA. Dunaj, 29. marca. Kranjski deželni zbor je sklicankzasedanju na dan 2. aprila. Današnja »VVIener Zeitung« priobčuje tozadevno cesarjevo pismo. V današnji seji odseka za volilno reformo je interpeliral dr. Šusteršič mlnister-skega predsednika G a u t s c h a zakaj je vlada kranjski deželni zbor sklicala. Ministrski predsednik je odgovoril, da je vlada ugodila resoluclji.katero je deželni zbor kranjski v zadnjem svojem zasedanju sklenil in v kateri je izrekel željo, naj vlada skliče deželni zbor ad hoc, da mu predloži volilno reformo za kranjski deželni zbor. Na nadaljno vprašanje dr. Šusteršiča, kako stališče bo zavzela vlada in kaka bo ta predloga, je odgovoril ministrski predsednik, da se sedaj ne more izražati o vladni taktiki, to bo stvar kranjskega deželnega predsednika. D u n a j, 29. marca. Sklicanje kranjskega deželnega zbora je naravnost senzaclonelno vplivalo, ker se s tem parlamentarno delo prej prekine, nego se je pričakovalo. Po oficijelnih izjavah v današnji prvi seji odseka za volilno reformo, se bodo seje tega odseka nadaljevale še le po Veliki noči, zbornica pa gre po jutrišnji seji že na velikonočne počitnice in se snide zopet dne 24. aprila. Ta vest je vplivala kakor bomba, ker je odsek nameraval zborovati ves prihodnji teden in je bilo pričakovati, da bo generalna debata v odseku do Velike noči končana. O vzrokih In namenih vlade se baron Gautseh noče nič izraziti in omenja le to, kar je zgoraj dejal, dr. Siistcršlču, ki je bil po vladni odredbi ravno tako presenečen kot drugi. Vladni korak se na najrazličnejše načine komentira. Nekateri spravljajo ta korak v zvezo s tem, da vsenemški predlog o izločitvi Galicije ni dobil potrebne -/j večine. pač pa vendar navadno večino in je zato vlada napravila med posvetovanjem državnega zbora presledek, da se razmerje med vlado in strankami zboljša in pojasni in da onemogoči vlada kaka slična nadaljna presenečenja pri glasovanjih. Drugi zopet pravijo, da je baron Gautseh bolan ln da se je njegovo zdravje tako poslabšalo, da mora za 14 dni ali tri tedne v Karlove vare, ter je zato napravil ta parlamentarni odmor, da more med tem iti v češko zdravilišče. Ker bi se bilo bati, da bi v parlamentu ali v odseku za volilno reformo, vlada morda ob njegovi odsotnosti doživela kako tako presenečenje kot včeraj, je sklical Gautseh kranjski deželni zbor. Dunaj, 29. marca. V današnji seji odseka za vollno reformo je predsednik Marchet Izjavil, da je predsednik zbornice Vetter obljubil, da bodeta na teden le dve seji državnega zbora, v torek in petek. Na to je Marchet vprašal odsek, kako stališče zavzema glede sklicanja kranjskega deželnega zbora In nadaljevanja odsekovih sej. Poslanec Stein je izjavil, da je samoobsebi umevno, da ako so seje zbornice slstirane, da tudi ne bo zboroval odsek. Kramar je vprašal Gautscha koliko časa bo zboroval kranjski deželni zbor. Gautseh je odgovoril, da bo kranjski deželni zbor za rešitev svojega dela potreboval en teden. Kaiser je opozarjal Steina na razloček, ki je med odgode-njein in parlamentarnimi počitnicami. V prvem slučaju bi odsek ne mogel zborovati, ako bi ne bil permanenten, v drugem slučaju pa bi lahko zboroval, ako bi en član odsekov, dr. Šusteršič, ne bil obenem član odsekov in tudi član itranjskega deželnega zbora. Dr. Šusteršič je nato izjavil, da je on tu edini član, ki je član odseka in kranjskega deželnega zbora, dolžnega se čuti, da se udeleži sej kranjskega deželnega zbora in da tudi ne zamudi nobene seje odseka za volilno reformo. Radi tega se mora poslužiti ustavne pravice, da se mu da pravico udeležiti se sej odsekovih in kranjskega deželnega zbora. Dr. Adler je nato izjavil, da je vsak nadaljnl pogovor odveč. Ker je dr. Šusteršič član kranjskega deželnega zbora in odseka je stvar rešena. Predsednik Marchet je to še enkrat resumiral, da odsek med parlamentarnimi počitnicami sistlra svoje delo. Nato ie odsek pričel generalno debato. Govorila sta Kaiser ln Daszinsky. Jutri ima odsek po zbornični seji še eno sejo, nakar se seje odseka odgodijo ter se prično zopet po velikonočnih počitnicah. Dunaj, 29. marca. O nenadnem sklicanju kranjskega deželnega zbora poroča »Neue Freie Presse«, da se v krogih slov. kranjskih deželnih poslancev govori, da je vzrok sklicanju tudi ta, ker so d e ž e I n e finance v neredu in ker se je v zadnjem zasedanju sklenilo več stvari, ne da bi se imelo zato pokritja. Nemški poslanci pa iščejo globokejših vzrokov. Skoro gotovo je zveza med včerajšnjim glasovanjem v državnem zboru in med sklicanjem kranjskega deželnega zbora. Vlada se je bala, da se ne vloži v državnem zboru kak nujni predlog za takojšnjo razpravo zakona za poblastilo za skupne izdatke in da bi pri tej priliki zopet Pečino imela proti sebi. Po včerajšnjem glasovanju v državnem zboru se je vršil ministerski svet. Du n a j, 29. marca. V soboto se vrši ministrski svet, kateremu se predpisuje z ozirom na sklicanje kranjskega deželnega zbora in vladnih namer ve 1 i k pomen. PRESTOLONASLEDNIK IN VOLILNA REFORMA. Praga. 29. marca. Potrjuje se vest, da je prestolonaslednik povodom svojega bivanja tu spravil pri obedu pri grofu Thunu pogovor tudi na volilno reformo. Prestolonaslednik volilni reformi ni več nasproten, ker je dobil poročila, da bi bili po novi volilni reformi Izvoljeni v alpskih deželah katoliški možje. GROF SCHAFFGOTSCH PONESREČIL. T r s t, 29. marca. Namestnlški podpredsednik dr. Andrej grof Schaffgotsch je na nekem izletu padel s kolesa ter se močno poškodoval na plečih. Akoravno ni poškodba nevarna, bo vendar trebalo štiri do šest tednov, preden zopet okreva, da bo mogel vršiti svojo službo. STAVKE V ISTRI. Trst, 29. marca. Rudarji v Labinju stavkajo. Zahtevajo zvišanje plač. Za prevoznike vsaj 2 K, za druge vsaj 3 K na dan. V Pulju so stavkali zidarji, a šli večinoma na delo. BOLGARSKI KNEZ OBIŠČE CARIGRAD. Sofija, 29. marca. Sofijski list »Den« je priobčil vest, da je sultan povabil kneza Ferdinanda, naj ga obišče v Carigradu. Knez se odzove pozivu. Temu potovanju pripisujejo veliko politično važnost; v prvi vrsti se gre baje za sedanje razmere v Makedoniji. ZOPET VELIKA KATASTROFA V RUDNIKU. T o k i o , 29. marca. V rudniku Tukasima se je dogodila velika eksploziclja. 250 oseb je mrtvih. Listnica uredništva. Krojaški pomočniki v Ljub- I i an i: Nekdo je danes prinesel v naše uredništvo nek listek, na katerem se po § 19. popravlja. da stavka v Ljubljani ni socialno-de-mokratična. Izjavili smo že, da kot neodvisno glasilo sprejemamo p o j a s n i 1 a iz obeh nasprotnih si taborov, ako se kdo prijazno obrne do našega uredništva. S § 19se pa ne damo v tem slučaju od nikogar pritiskati, posebno ne, če ga dotični rabiti nc zna. I. K. Hvala! Prosimo šc večkrat kaj. Š. v K.: Prosimo za prevode kratkih, zanimivih povestij in črtic. G. Ivan Eajdiga v Radovljici: Potrjujemo, da niste Vi pisali dopisa v »Slovenčevi« 61. številki. Izjava. Doletela me je izredna čast, da se je obregnil ob mojo malenkost »Slov. Narod«. V včerajšnjem uvodnem članku dolži mene, da sem jaz pisal poročilo o zaupnem shodu narodno-napredne stranke v »Slovenca« in zagrebški »Obzor«. To je čisto navadna izmišljotina ter mi oba lista lahko potrdita, da o tem shodu nisem pisal niti črke, ker na shodu niti navzoč nisem bil.* Obrnil sem se v tem oziru tudi pismeno na uredništvo »Obzora«. Kar se pa tiče ostalega napada na mojo osebo, ni vredno, da bi se oziral na to. Radoveden sem le, kakšen hasck ima »Narod«, da maha okrog sebe s tako polomljenim in resnega lista nevrednim orožjem. Da bi »Slovenski Narod« popravil storjeno mi krivico, tega niti ne zahtevam, tetn manj pa pričakujem. V Liubljani, 29. sušca 1906. Fran Kristan. * Opomba uredništva: Potrjujemo, da gospod Fran Kristan ni pisal poročila. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7H6'0 mm ■ « O Čaa opa-Kovaoja Stanje barometra v mm TeLipU -ratura po V**rori lh Ti *tt * A. 28 9 zveČ. 30 4 04 sl. svzh. jasno 3 1 29 7. jejutr. 728 1 —2-8 sr. sever * 2. pop. 720 3 6 3 sr. vzjvzh. Srednja včerajSnla temr. 2'0«, norm 6 0' Zahvala. Podpisani sem bil 36 let najemnik na kneza Porcija posestvih na Turnu pri Ilir. Bistrici. Ta posestva je kupil p reč. gospod Karol Lenasi, kurat pri Sv. Mihaelu na Notranjskem. Hotel mi je prepustiti en del omenjenega posestva in hišo za stanovanje do moje smrti v brezplačno uživanje, toda z njegovimi pooblaščenci sem se pogodil, da so mi prodali en del posestva s hišo vred. Tem potom so torej najtoplejše zahvaljujem preč. gospodu Karolu Lenasi-ju, kuratu pri Sv. Mihaelu za izkazano mi veliko uslugo ter usmiljenost in njegovim pooblaščencem za neprevisoko kupnino zein- Slaž penije, posestnik na Turnu št. 2. Suha bukova drva se dobijo v vsaki množini pri P. Peterca za sv. Krištofom v Ljubljani. 642 5—5 mm J J Brez konkurence je bodisi kar se tiče blaga ali cen Angleško skladišče oblek v Ljubljani * Ol»iviii trg St 5 brez podružnice, ggjg j^jlK doslei n' "T10!?0^- ie odslej mogoče I Še nikdar tako nizke cene. £ i površnik za gospode ali nlster d gld 6 i najnovejši moderni dolgi paleto za dame Obleka za dame najnovejšega kroja ali i meter dolgi paleto i moška obleka ali ha velok 1 snknena obleka za dečke i višnjev naramnik z rdečo naglavnico (kapnc») za dečke v poljubnih velikostih Haveloki za dečke iu deklice, jopiči, volnena krila kakor tudi elegantne lahke jopice (bluze) vvsako-jakili barvah jg Vsi predmeti so gleškega in francoskega 5- 4~ 3 50 250 2 50 Snknene hlače, najno vejše obleke za dečke in gospode, modni klobuki Moderni klobuki, pique telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, ve-sljaškega telovnika in čepice Kostumi za tri do desetletne otroke , Otroški klobuki, obleke za prati, telovniki s pasom za gospode, bluze , Čepice, kravate, Moire- pasi za dame,slamniki Najnovejši klobuki c in kr. komorne in dvorne klobučarne P. & C. Habig na Dunaju m a gid 1.20 o go 050 020 4 — n J'SO najokusneje izgotovljeni. Velika izber finega an- ttg sukna za obleke po meri, ki se na Dunaju in v - mS Berlinu po najmodernejšem kroju hitro izgotavljajo. Velespoštovanjem jfjjli WM 670 3-2_O. BERNATOVIČ. S* Naprodaj je hiša zelo prostorna in velika, 8 m nut oddaljena od železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, fcjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vrt d se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove upravništvo „Slovenca". fi33 6 -5 V večjem trgu na Spod. Štajerskem se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 to v večja gostilna katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje. Kje, pove upravništvo. Iščem za boljšo hišo v manjšem mestu na Kranjskem dobro, perfektno kuharico ki zna samostojno kuhati in je mirnesa značaja in prijaznega vedenja. So 4 osebe gospode in 4 posli. Le take, ki iščejo stalne službe in imajo d.bra spričevala nai javijo svoje ponudbe pod šifro A. B. na upravništvo „Slovenca". 665 3—7 Proda se hiša št 28 v Kranju (Kokrsko predmestje) spadajoča v Koliki™ IMSO M« R. & E. ROOSS U Kranju, tvoreča vložek štev. 409 davčne občine Kranj, ki je sodno cenjena z vrtom vred na R 58.147. Pismene ponudbe staviti je konkurznemu upraviteljstvu do vštevši 10. aprila 1906, katerim je priložiti tudi 10% varščine. S to prodajo se nikakor ne krate zastavne pravice hipotekarnih upnikov. V Kranju, dne 27. marca 1906. Rudolf Kokalj, konkurzni upravitelj. 681 3—t Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno kavarno" —o- 67? Od nedelje Z5. marca do uitete sobote 31. marca 1906: Južna Amerika: jVrgenrinija, Buenos Aires, !!! Najnovejša iznajdba !! 10.000 za kaj boljšega I Zahtevajte za 12 vin. povsod le Jekelinus najcenejše najbrllantn-najčistejše 509 12-7 univerzalno vse prekosljivo idealno čistilo 3se v podolgasti obliki ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd. Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj 11/3, Ober Donaustrasse 101. Zaloga v LJubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer. Naravni dobri brinjevec 2487 10 se dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški. Izurjenega 683 2-1. pomočnika sprejme takoj ANTON ČEBULJ, krojaški mojster, Jesenice, Gorenjsko ^ Trgovina olja 0000 9 G. Benedetič, Trst, ^ via Valdirivo 8. Q Zaloga dobro preskrbljena z vsakovrst- f • nim oljem iz najboljših pridelkov. Specia- 4* liteta finih vrst. Pošilja se v sodih in po W 553 pošti v limanh sodih. 5 3 £ Ljubljana Prešernoue ulice 9. priporočata svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospe, gospode, deklice in dečke. Največja izbira v novostih za pomlad in poletje. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ^ S391 98 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, dulnic, valut, novcev in deviz. » Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapitai K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000'- Zaraen.iHVM In ekHkotnpluje l>»Je predujme na vrednuRtne papirje. Izžrebane vrednostno papirje in vnovčujc Zavaruj« srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaška ženitnlnske kavcijo. M' E.Vompl Id lnkia.o menlo. >jwt tur Borim. rmr .Mla, Podružnica w SPLJETU. Deiiarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje Ud dne vloga do dno vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. M I Podružnice: Prag* z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žižkow, Husova ulica 37. Umu. Veliki trg 10. Iladpn, Olavni trg 4. ČeSka l.lpa, Cr«ka Kamnita, M