187. številka. Ljubljana, v četrtek 14. avgnsta XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan mveeer, izimši jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po i Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrBte po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi juteršnjega praznika izide prihodnji list v soboto 16. avgusta 1884. Naši mladeži I —o.— Jutri zbere se nam slovenska naša mladež v Sevnici, da se obradostf in razvije nadobudne svoje močf. Od Adrije in Soče, Save ter Drave bode prihftcl slovenski dijak, da stopi v slavnostno kolo svojih tovarišev ter zapoje veličastno pesen domovinske svojo ljubezni! Časi so taki, da bi mladina naša ne prekoračila mejnikov, ki slovensko domovino ločijo na toliko delov, da bi mladina naša bežala pred vkupnim pojavom slovenske svoje narodnosti, ako bi ona tako diplomatizovala in se tako rada na okolnosti ozirala, kakor to dandanes brez potrebe delajo nekateri njeni starejši rojaki, nekateri naši voditelji! Mladina pozna samo jedno politiko, politiko srca svojega. Srce je kompas vsemu njenemu nebanju in dejanju, in to Brce je v mladini naši še odsvit čiptega sinjega neba in s pravo vestalsko gorečnostjo skrbi se za ogenj domovinske ljubezni v njem! Hvala Bogu, da je tako! Drugače bi bil naš narod podoben jesenskemu drevesu, kateremu bo posekali že mnogo vej, ki pa tudi nema nobene moči v sebi, da bi v prihodnji pomladi ozelene), cvetel in še kedaj kaj rodil! Zatorej pošiljamo tople pozdrave slovenskemu našemu naraščaju, na jutršnji slavnosti zbranemu! Kdor je količkaj idealno navdahnen kedaj užival veselje dijaškega srca na narodni slavnosti, če-stokrat se še pozneje spomina, kako mu je bilo tedaj. Že tedaj, ko si se za kratek čas poslavljal od svojih domačih, ko si cele dneve meril pralno cesto, ko si se z gostoljubnostjo svojih rojakov prebijal do Blavnostnega kraja, že tedaj bila ti je duša veselo vzburjena, in kakor ptič lebak, z ljubeznivim nagonom v srci bitel si naprej! Drugi so morebit' s svojimi nameni pohodili narodno slavnost, — ti, ti si to stonl gotovo le iz koprneče ljubezni do domovine, tebe je nedolžno narodno navdušenje dvignilo na daljni pot. Jedin sebičen namen ti je morebiti bil ta, da bi se Še bolj navdušen za svoj rod povrnil domov! In kako srečno zamaknen si bil tiste ure, ko si mej mnogobrojno množico stoječ, poslušal doneče besede o tvoji domovini, tvojem narodu, o njeuem trpljenji in UBtajenji, o zlati dSbi, ki ima kedaj prisvetiti tvojemu ljubljenemu narodu slovenskemu! Z nedolžnim očesom si motril vse, brez težkih spon izkustva lahko te je bilo dvigniti v sijajno naročje domišljije, in srečen si bil, tako srečen, da bi se bil rad dal živega zakopati za blaginjo svoje domovine. Tvoja ljubezen do domovine je bila tedaj še živ ogenj, ki je razplapolal pri vsakem dihu najmanjše sapice, tedaj si bil ti še Cist, pogumen, moralen, tedaj še nesi bil izprijen. Zato si bil srečen in ljubil si plamteče svoj rod in dom! In če se pozneje spominamo na te dijaške svoje ljubezni do domovine, kakšni so čcstokrat miši občutki pri teb spominih? Pozneje jc bilo izkustvo potrkalo na naše duri, videli smo mo* nasprotnikovo, dejanja so nas učila, da je življenje Človeško v najboljšem slučaji kompromis; gledali smo, kako 8e laž, izdajstvo in sleparstvo pasejo za bogato obloženo mizo, a krepost, plemenitost in resnica, kako jim je beračiti po svetu, — to in drugo je bilo dovolj, da smo se premenili in dobili drugačne nazore tudi o svoji domovini! Prišli smo moreb:ti tako daleč, da smo se odpovedali domovinski ljubezni, ki je bila nekdaj naše največje, morda jedino veselje! Sovražiti emo morebiti zateli svoje mlade dni, ki so nam zaznamenovani s prokletstvom narodnega duba, in svoje to sovraštvo, svoje izdajstvo, svojo nebrižnost za sveto narodno stvar opravičujemo z izrekom: „L' age des illusions eat passe" — „Cas i I u zij je proč* ! Mladeži naši, zlasti tisti, ki bode jutri prispela v Sevnico, želimo, da bi je nikdar poznejše dni ne bilo sram gorečega narodnega duba, kateremu na slavo se sedaj tako rada shaja in zbira! Želimo jej, da bi, oziraje se na prošla svoja, sedanja leta še v visoki starosti imela sladko zavest, da uijedeukrat ni otemnela njena ljubezen in požrtvovalnost za stvar našo slovensko, da bode lahko legla v grob z istim cvetom domovinske ljubezni, kateri jo danes diči in ki jej tako lepo pristoji! A prekrasno to zavest dosežeš, ljuba slovenska mladina, samo tedaj, ako nesi v poznejšem življenji trst, ki ga veter maja simo tamo, ako si bodeš vsigdar mogla veselo reči s pesnikom našim : Ko v steno valovje, osode vihar Ob me se zaganja; A duh se ponosni ne klanja, Ti streti me moreš, potrčti nikdar, t K.iiir sovražne besneči vihar! Politični razgled. Hotranje dežele. V Ljubljani 14. avgusta. Nekateri krogi se Še vedno prizadevajo, da bi skovali kak kompromis v štajerskem velepo-sestvu. Kakor se pa čuje, liberalni volilci nečejo nič slišati o kompromisu in rajši propadejo, nego bi se s konservativci pogajali. Od več stranij se imenuje grof Henrik Bellegarde, kot bodoči deželni glavar štajerski. Ta pripada k „srednjej stranki", katera bode neki pri volitvah volila z liberalci. Včeraj so volila koroška mesta in trgi v deželni zbor. V tej skupini voli se dvanajst poslancev, izmej katerih voli 3 trgovska zburuica v Ce-lovci. Prvikrat so volilu sedaj vsa mesta doma, vender to v tej deželi nema nobenega upliva na izid volitve. Mi še nemarno natančnih poročil, kako so te volitve izpale, a že tako vemo, da so izvoljeni liberalci, ker drugačnega izida niti pričakovati ni. JI ladočesltega tabora ua Lipanskej gori udeležil se je tudi c. kr. general izven službe poslanec Samec in bil od vseh udeležencev z gromo-vitimi slava-klici pozdravljen. Viianje Uržave. Crnogorski specijalni poslanec, Božo Petrovič*, vrnil se je 8 t. m. iz Carigrada čez Varno, Pešto in Reko domov. Pred odhodom ga je Še sultan povabil k dvornemu obedu. Vukovič, ki ga je s prva nameraval spremit, ostane še v Carigradu, da koii'" a neke dogovore s turško vlado. Posebni ukaz srbskega kralja imenuje sanitetnega šefa dr. Vladana Djordjeviča županom Bel-gradskim. V Varšavi je že vse pripravljeno za slovesen vsprejem ruskega cesarja. Storjene so tudi najstrožje naredbe za varnost visokega gosta. Palači Lazienki in Belvedere, kjer misli stanovati car, sti popolnnm obkoljeni po stražnikih. Prišlo je mnogo policijskih ugentov iz Petrograda. Var avsko železnico bodo zaseli vojaki. Komunikacijski minister, general Possiet, je sam ogledal to železnico. LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levfčnik.) (Dalje.) XI. Na cilji toli težavnega potovanja, s prostim razgledom na tako krasen svet okolu nas polaste se nas mogočni čuti, — čuti občudovanja okolu iu okolu nas se razprostirajoče zemlje, naše lepe domovine. Njej v čast izpraznemo steklenice in jih vržemo po bregu, da se na tisoč kosov razbijejo po skalovji. Nebo jasno, kot ribje oko; niti jeden oblačec ni kalil svetlo-višnjevih višin. Samo vrhovi daljnih gord so bili okajeni s sivim dimom, da je bilo težko razločiti mejo obzorja. Sedaj še le nam je bilo mogoče, ogledati si orjaško gorovje „Štajerske Švice v vsem njenem veličastvu. Kakor ogromni okamneli valovi od viharja razburkanega morja stoje tu gorski velikani, orjaški, nemi svedoki mogočne roke stvarnika. Takoj na severu stoluje Bnežnoglava Rinka, za Grintovcem najvišja gora solčavskih planin, koje teme celo leto s snegom pokrito ostane, a mej Ojstrico in Rinko dviguje strma Baba svoj skalnati vrh; na zapadu stoji orjaški Grintovec najvišji, tega pogorja, in okolu teh se družijo še mnoge večje ali manjše gore, kojih divje razdrapanih vrhuncev se ne more nagledati opazovalca oko. Še daleč proti vzhodu bo vleče dolga vrsta manj visokih goni in senenemu kupu podobna gora sv. Uršule označuje tam konec proge Karavank. Ali kmalu se nam od mrtvega sivega skalovja obrnejo oči na svetlozelena brda spodnještajerskih hol-mov, na široko savsko polje, na krasno Gorenjsko in Koroško. Nobeno pero ni v stanu popisati divne krasote tega razgleda. — Mnogokrati smo se čudili visočini Pohorce, mnogokrat našo domače hribe smatrali za mogočne višave. Od tukaj pa se nam je videla Poharca kakor neznatna proga holmov in drugi spodnještajerski hribi kakor krtine na zelenem travniku. Od svetlega obrežja spodnještajerskega hribovja se obrnemo v sosedno Kranjsko, kjer posebno rajska Gorenjska vse svoje krasote ponuja našim očem. Sedaj občudujemo velitastuega Triglava, sedaj zopet ogledujemo temnozelene bregovine njegovega vznožja. Spodaj v ravnini pa se vije mogočna Sava, katera se, poječa gredoč z mesti in trgi posejana gorenjska polja, izgubi na vsdiodnjej strani Ljubljane in se šo le daleč doli na hrvatskoj meji zopet pokaže našim očem Na južnej strani gorenjske ravnine vidimo belo Ljubljano in dalje na jugu s cerkvami in gradovi venčane holme dolenjske. Čisto na jugozapadu vidimo dolgoraztegneno, pusto kraško gorovje, da, nekateri so celo trdili, da se čez isto vidi morje, vender nesem jaz vkljub izvrstnemu daljnogledu od morja videl ničesar. Na severu pa hiti po lepej ko-roškej dolini deroča Diava, koja se hmalo skrije za orjaško Peco. Precej koroške zemlje zakrivajo Bicer mogočne gore Košuta, Obir in Peca, pa najlepši kraji, kakor lavanthiska dolina, Celovec z okolico, gorovje gorenje Koroške s promiiogimi mesti in trgovi, gradovi in cerkvami b li so našim pogledom odprti. Vedno in vedno smo vnovič obračali svoje oči na toli krasno zemljo iu prsa nam je širila ponosna zavest, da je ravno ta rajska, z zelenimi dolinami in redovitimi holmi pokrita, z gorami venčana zemlja naša mila domovina. Pač resnične besede pesnikove, koji pravi: Oj zlata inati domovina, Ti krasna si, kra»nojše ni Kar jih obseva zarja dnevu. Krepostna si, vsa v rudna ti, Da krona venča te kraljeva. V Cesanaticu (Romagna) so pred tremi dnevi odkrili marmorjevo p.oito na Čast Muzziniju. 500 odposlancev in 31 radikalnih lašklli društev je bilo zastopanih. Govorili so štirje govorniki, pt njih govori so tuli tuko repuolikaoskega duha, da jih je moral vladni zastopnik ustaviti. Tudi jedna zastava z revolucijskun nap sum bila ;e koutiskovana. O tej slavnosti italijanski listi večinoma m >!.•>' ali jo pa le prav kratko omenjajo. — Ital lanskim razbojnikom so se baje povrnili prejšnji boljši časi. V celei Rim-skej Canipagni ni već varno. Celo pred vrati svetega mesta napadajo razbojniki mirne preb valce. Vlada se prizadeva, da bi temu ropanju naredila konec, pa se jej neče posrečiti. Večkrat se je že kje vnel boj mej karabinjeri in roparj>, pa vselej bo je nazadnje poslednji srečno odtegnili. V predvčerajšnjej seji francoskega kongresa se je odveč stranij predlagalo več dostavkov, mej drugimi je Desmou stavil predlog, da se odpravi predsedstvo republike. Vsi dostavki so bili zavrženi. Potem ie pa kongres po precej dolgej debati vsprejel tretji odstavek revizije, da določbe o organizaciji senata w. bu i ■ več spadale v Ustavo, s 468 preti 271 glasom. II koncu je stavil še jeden poslanec predlog, d» se člani rodbin, ki so vladale v Franciji, iztirajo in konriskuje njih premoženje. Ta prediog bil je zavržen. Včeraj popoludne je imel kongres deveto sejo, v katerej je bilo dosti prepira, pa se ni nič določnega doseglo. Vedui prepiri, novi predlogi in dostavki delo zadržujejo. Vse Časopisje se sedaj bavi z vestjo, d« grof Kalnokv obišče nemškega kancelarja v Fnedrich-ruhe. To velja za dokaz, da še obstoji uemsko-av-strijska zveza. Vsi ugibljejo, o čem se bosta pogovarjala ta dv* velika državnika. Sodi se, da so novejši dogodki, tikajoči se orijenta, pred vsem povod njih snidenju. Taki dogodki so egiptovsko vprašanje, pomahomedanenje sanitetnega soveta v Carigradu, zahtevanje Turčije, da se odpravi konzulsko sod-Btvo in inotemske pošte v vsej otomauskej državi. Pomenljivo je, da ogerskim listom, celo oficijoznim to snidenje našega ministra vnanjib zadev nič ne ugaja, ter poudarjajo, da je popolnem nepotrebno, ko se je že Tisza sešel z nemškim cesarjem v Ischlu. Ogri bi radi sami odločevali vnanjo politiko cele monarhije, zato bi radi, da bi ostalo le pri obisku ogerskegn predsednika, i u bi tako b;lo priznano tudi po diplomaLičnem potu vsaj indirektno neko pred-Btvo Ogrske pred drugo državno polovico Kakor )fl Fitzmaurice objavil v spodnjej zbornici, je angleška vlada naročila svojima zastopnikoma v Rimu in Carigradu, naj se zahvalita dotičnima vladama, ker sti podpirali angleške predloge pri konferenci. Dopisi. O«! Na ve 13. avgustu. [Izv. dop.J (Notranjska izjava). V najnovejšem dnevniku z dne 12. t. m. beremo izjavo nekaterih veljavnih notranjskih mož, v kateri ti prav odločno protestujejo proti nekemu Članku v „Slovanu" št. 32, ki neki surovo in neopravičeuo napada častitega g. deželnega predsednika tako, da se ta i..rodek domačega časopisja, kakor pravijo, vsakemu dostojnemu iu olikanemu možu studiti nioia. Radovedni hitro poiščemo dotičuo Slovanovo številko, da izvemo, kaj neki je pisal, da se mu mora taka obilna množica mož po robu staviti. In kaj smo našli V Slovanov članek pripoveduje, da je g. deželni predsednik si letos svoje letovišče izbral v Logatci, nemara ravno z ozirom na volitev deželnega poslanca na Notranjskem, da bi delal zoper njemu ne- Mokro pa mi oko postane, ko se spomnim njenih teženj, njene bridke osode: A trnje v le tvoj venec je, In rod tvoj rod — mačenec je! Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te prezira. — — — Ura se pomakne na deset, začnemo se pripravljati na odhod. Prav na temenu najdemo v raz-poklino vtakneno steklenico, nabasano z vizitnicami obiskovalcev; tudi mi vtaknemo svoje v ta visoko-shranjeni arhiv. Včasih je bil v to razpoko zasajen lesen drog, na istem kositar jeva zastava z napisom : Kamor se oko ozre Povsod bc ti slovenski svet odpre! Ali premnogi vdarci strele razcepili so drog v drobne trščice, zastava pa se hrani spodaj v bajti. Zadnjokral se še ozremo po prelepej domovini, potem pa se uvrstimo za pot uavzdol. Skoro bi trdil, da je vračitev nevarnejšo. Vrtoglavi propad ravno pred sabo, brez trdne podlage za stopinje, je Človek vedno v nevarnosti, da nastopi proti svojej volji sicer jako nagel, ali tudi zadnji pot v globočino. Srečno pridemo k svojim tovarišem na Greben, kjer se z zalogo jedij in pijač okrepčamo za daljni in precej težavni pot čez „Škarje" v Logarjevo dolino. (Dalje prih.) ljubega dr. Zaruik-a. ali pa morebiti sam za — se pripravlja pot v deželno zbornico. Tako „Slovan*. Zdaj pa vprašamo, ali bi se g. deželni predsednik res tako silno onečastil, ko bi i res delal zoper kacega vladi neljubega kandidata, ali pa tudi s iin kaudidoval. Ali so njegovi predniki mari ob vo-litvah križem roke držali? Je li mari njegov nekdanji prednik in sedanji minister za nauk in bogo-častje g. baron Conrad vse poštenje izgubil, ko je za Idrijo kandidoval in celo propal? In je li za grofa Schbiiborna kaka sramota, da se je dal v deželni zbor moravski voliti? In g. baron Winkler sam, ali ni bil mnogo let deželni iu državni poslanec goriški V In ako nm zdaj „Slovan" podtakne željo priti v deželni zbor krauiki, zakaj bi bilo to tako nedostojno, ostudno in gnusno, da bi bilo zoper to treba klicati celo Notranjsko na orožje in na upor? Vrhu tega pa nikar ne pozabimo, da je vrednost tiskovne svobode ravuo v tem, da se smejo kriti-kovati tudi visoke vladne osobe. Saj vemo, da Du najski časniki n ti samemu grofu Tali*--,u ne prizanašajo. Strašanska srditost časnikarskega našega Benjamina zastran tega Slovanovega članka se nam torej ne zdi naravna, ampak zelo zelo umetna iu bojimo se, da Vi notranjska gospoda neste vsi vedeli, kaj ste podpisali, in da je nekdo Vašo dobrovoljnost iu Vašo udanost do častitega g. deželuega predsednika, katerega tudi mi drugi spoštujemo, ilorabil. Iz Starotrške doline na Notranj skem 12. avgusta, [lav. dop.T V hudo razburjenih časih živimo. Kako pa tudi ne bi, ko se tako črni politični oblaki zbirujo nad nami, in ko Notranjska pred durmi stoji, da pokaže, zaslužijo li njeni prebivalci ona jako laskava odlikovanja od druzih Slovencev, ki se jim zlasti sedaj pred volitvami od vseh in posebno od neke strani v toliki obilnosti poklanjajo. Narodno prebujeni so res naši Notranjci; nemškim kolovodjem bi se srce radovalo, ko bi videli, da se njihovi prosti kmetje toliko zanimajo za politično javnost; narodno prebujeni so tudi v tem zmislu, da večina njih sme brez nevarnosti čitati „najnovejši dnevnik" — to bodi g. prof. Šu-klje ju povedano, ki se je hvalil, kako je njegov organ zlasti mej nami razširjen, iu koval i& tega mastne dedukcije za svojo gosposko mizo; — ali ona skrivna in vender vsem poznana roka, ki s pre-i-u■lniini mahinacij.imi, tako da jo le malokdaj moreš kreniti po prstih, dosega vse, kar njej godi in jej navadno prideš na sled še le, ko je že prepozno, ona roka poseza tudi sedaj pred volitvami mej nas Notranjce in nastavlja jako duhovito izumljene zanjke, v katere lovi one, ki potrebujejo vkljub svojej narodni zavesti še jasnega pouka, tako da se ni čuditi, ako je naš kmet zbegan bolj kot kedaj. Tu ti ustane prorok, ki ti z lepimi, medenosiad-kimi besedami šepeče na uho: „naročite se na najnovejši dnevnik", volite tako, kakor bo Vam tam pripoveduje, g.......tako želi, prikupili se boste s tem g. grofu, da Vam bo vse storil, kar ga boste prosili, in da bo skrbel, da se davki zmanjšajo, saj veste, da ima on vso pravico v rokah!!' Iu črna suknja in kolar dajeta tem besedam toliko tehtnosti, da drže, kot bi pribil in privezal. Gospod kaplan! ravno Vi bi morali imeti najmanj povoda biti sredstvo oni skrivni roki in zagovornik nekdanjega, tudi od Vas takrat smrtno sovraženega, „brezvernega Šuklje-ja", kakor ste ga Često blagovolili nazivati. Mari res mislite, da se tako lahko kar iz rame na ramo napravi Pavel iz Savla ? In ali je to možak, ki je danes bel, kakor sneg, a jutri ko potegne druga sapa za njegovo osebo, reče, da je to črno, kar mu je bilo prej belo? ali to narodnjak, ki je na poziv vrlega našega pisatelja iu pesnika, da bi svoje talente posvetil zgodovini slovanski, odgovoril : „A, das Slavische schmeckt mir nicht" ? Ali je to značaj, ki je v zahvalo g. Stritarju za Dunajska pisma porogljivo v družbi rekel: nno, ta se mi je pa usedel!"? In vender ste vi prorok njegovih naukov!—Ali ko bi bilo samo to! Tu zopet pride drug prorok, ki nam pesek v oči meče, rekoč: „Če bo dr. Zamik tudi izvoljen, saj se bo zopet odpovedal, saj on neče biti poslanec, raje ga ne volite!" Ali naj na to kaj odgovorim? — Nič! Saj nas Vi, gospod, sami nemate za tako neumne. — Pa še tretji pride, — vseh dobrih reči je troje — in ta pride celo z zelene veje: okrožnico Vam pošlje, češ, da notranjski volilci perhorescirajo članke „Slo-vanove" in dajo popolno zaupanje gosp. deželnemu predsedniku in da naj le volijo po svoji vesti iu svojem prepričanji, to se pravi, se ve, tistega z zo- lene vej > v Cerknici, ki je posla' okrožnico, na katero se je ujeti dal celo mož — župan, na katerega bi bil človek grad zidal. Dobro, zaupnico damo radi g. dež. predsedniku, ali jn pa to disciplina, ko kan-diiatje za poslanca rastejo kot gobe iz tal? — In slednjič pa še to: Ali ne bi bilo umestneje, da bi bil gosp. Ooreza sklical volilni shod na isti dan, kakor je obljubil gosp. dr. /urnik poročati svojim volilcem? Čemu po nepotrebi zapravljati gmotne moči našib volilcev, ki stanujejo tako daleč od Postoj i ne? Toraj naj bi šli naši volilni možje v malo dneh trikrat v Postoj ino in to sedaj, ko je največ dela na polji? Mogoče je le, da gosp. Obreza tistikrat, ko je odposlal svoje vabilo, še vedel ni za dr. Zarnikovo nameravanje. (?) Vse-kako bi se moralo to oboje na jeden dan goditi, Če se že mora zgoditi. Človeku jeza in žalost obhaja, ko vidi na jedni strani tako usiljivo stezati prste tiste skrivne roke, na drugej pa mlačnost, omahljivost in nedoumno brkljanje onih ljudij, ki so v prvi vrsti poklicani svetiti našim Notranjcem. Vender lahko smelo trdim, da bodo naši volilni možje iz kmetskih občin mesta Loža ostali pri tisti moški besedi, ki so jo izrekli v „Slovenskom Narodu" takrat, ko je dr. Zamik odstopil, v tistem poslanem, v katerem so s svojimi podpisi dali popolno, brezpogojno zaupanje dr. Zamiku. Naj bi le vsi volilci tako dobro vedeli, kakor naši, da gre tu za značajno moštvo, a ne za osebo dr. Zarnikovo, da, ko bi tudi desetkrat boljega poslance imeli, kakor je dr. Zamik, v tem slučaji ne smemo voliti druzega, nego njega; kajti ko bi ga, izrekli bi s tem le, da se ujemamo z načeli onih ljudij, ki nam hočejo komaj pridobljene narodne Bvetinje s potuj-čevanjem izneveriti. Saj ne zahtevamo nič, kar ne bi bilo utemeljeno. Le poglejte na brate nam Čehe! Zakaj so si oni že toliko priborili ? Samo zaradi tega, ker se ne puste od nobenega za nos voditi, ker se ne klanjajo in ne verujejo sladkim vedno obetajočim, a Bamo obetajočim besedam. Le ne premehki in pre-pohlevni! V nas samih je moč, sami si moramo pomagati. Godilo se nam bo tako, kakor si sami zaslužimo. Z Dolenjskega 12. avgusta. [Izv. dop.j (Najnovejši dnevnik in dr. Zamik.) Vsak narod časti in spoštuje može, ki branijo njegove pravice, njegove koristi. Narod, ki ni hvaležen tistim, ki zanj delajo, ni vreden, da jih ima. Zatorej se nam tukaj nič kaj ne dopada, da se uradno glasilo nekaj časa sem tako strastno zaganja mej drugimi tuli v dra. Zamika, ter ga, kolikor le mogoče, v blato tlači. G. dr. Zarnik je bil nekdaj tudi naš poslanec in zatorej se zanj že nekoliko časa zanimamo in vemo, kdo je. Mi vemo, da je on zvest sin materi Sloveniji od mladih nog, ter v najhujših BtiBkah, ki jih je naš narod imel, nikdar ni omahoval. Najnovejši dnevnik mora sam priznati, kako so se imele „No-viceu in tudi drugi slovenski listi mnogo zanimivega berila zahvaliti njegovemu peresu. Pa kako moško se je on obnašal tudi v deželnem zboru. Naj omenimo le jedno. Kako korenito je on pobijal v deželnega zbora sesiji 1878 različne zvijače in krivice nemškutarske pri volitvi v kupčijsko zbornico. To je bilo pravo veselje, poslušati in brati njegove govore. Pa še nekaj vemo. Mej našimi odvetniki je g. dr. Zarnik v malem kardelci tistih, ki slovenske uloge soduijam podajejo in slovenski obravnavajo. Že leta 1871 je on kot odvetniški koncipijent delal večinoma slovenske uloge in ljudem slovenska pisma, ter se je držal in se še drži tega načela strogo tudi kot odvetnik, čeravno vemo, kako pisano se gledajo taki odvetniki še dandenašnji. To je značaj! Da se torej najnovejši dnevnik upa tacega moža očitno grditi in celo zasmehovati ga, to se nam zdi preveč, to mora vBacega poštenega Slovenca razžaliti, i a odločno moramo od tukaj protestovati proti tacemu ravnanju. Kaj imamo Slovenci res že tako obilico delavnih narodnjakov, da bomo mirno gledali, ko jih bodo pred svetom grdili in po blatu valjali ? To bi bila nehvaležnoBt, celemu narodu v sramoto. Sploh pa tukaj ne razumemo, zakaj se vladni list toliko zaletava v dra. Zamika in Be z vsemi štirimi upira, da bi ga Notranjci za poslanca ne volili. Saj Be vendar to v prednost šteje grofa Taaffeja vladi, da se ona v volitve ne meša. Zakaj ravno tukaj izjema? Saj vender vsi dobro vemo, da gosp. dr. Zarnik nikdar ni bil Taaffejevi sistemi protiven. Mi Notranjcem ne bomo nič svetovali, kako naj volijo, ker dobro vemo, da so sami dosti modri in našega sveta ne potrebujejo. Ampak če kaj, to jim g. dra. Zamika priporoča ravno vladna protivnost. Saj je ljudski zastop za to in to je pravi pomen ustavne pravice, da ljudski zastopniki vlado kontrolirajo. Za to je pa treba neodvisnih moških značajev, ki si upajo tudi vladi resnico povedati, ne pa — prepohlevnih kimovcev. Iz Velenja 12. avgusta. | l'.v. dop.J Lepa misel začela je naudajati tukajšnje rodoljube in čim dalje, tem bolj se govori o tem, tem živahneje je zanimanje za to idejo. Naj mi bode torej dovoljeno, da v tej zadevi javno izpregovorim in stavim vprašanje: Ali bi ne bilo mogoče tu pri nas ustanoviti telovadno društvo Sokol z imeuom „Š a leski Sokol" ali vsaj poddružnico .Savinjskega Sokola"? Marsikdo utegne ugovarjati, da bi to bilo težavno, kar je deloma tudi res, a le tedaj, če človek nema resne volje. Ako je pa dovolj resne volje, potem je Slovencu vse možno. Ko bi se uresničila ta lepa misel, kako bi se po naši krasni dolini razvila narodna zavest. Čitalnica naša, ki dan danes nekako dremlje, bi zopet oživela in društvo „Sokol" navduševalo bi marsikaterega mlačneža in omahljive i in celo pri nasprotnikih bi vzbujalo spoštovanje, ko bi videli, s koliko srčnostjo se potegujemo in borimo za mili naš narod, kako hrabro Čuvamo svoje pravice, kako telovadno naše društvo razen za gibčnost iu krepkost telesa tudi skrbi za duševno izobražeoje, za omiko in kot posledico, za socijalno in politično veljavo. Ko bi ta misel postala meso in kri, Čudil bi se ves slovenski svet, da ima tiha naša dolinica razen naravne lepote še toliko zavednih in odločnih delavcev na narodnem polji. A ne samo, da bi ta misel vzbudili marsikaterega še dremajočega, uplivala bi blagodejno tudi na naše sosede in kakor val v vodi dela vedno širše kroge, tako bi tudi narodno probujenje,iz političnega spanja zavzemalo vedno več sveta. Torej, rojaci dragi, poprimimo se dela z vso srčnostjo, bodimo složni in delavni. Močij imamo dovolj in upati smemo, da se nam pridružijo tudi bratje s Št. Florijanskega in iz Slovenjograškega okraja. Upati pa smemo, da nas bode pri tem podpiral vrli Savinjski „Sokol", naše Čitalnice kum, le zatecimo se z zaupanjem k njemu. Pokažimo, da nam bije srce za narod, da smo v istini čvrsti in pogumni sinovi matere Slave, da se ne ustrašimo ovir iu težav. Torej zakličem navdušeno vsem rodoljubom v našej dolini in vsem našim sosedom : Brzo na delo! V. I. Od sv. Križa pri Trži čl. 13. avgusta. [Izv. dop.] Toliko Be je že pisalo o nesrečnej kugi, ki tako mori in davi naše ljudstvo, ki je že toliko žrtev zahtevala in jih še zahteva, o nesrečnem žganji — a vse brez uspeha; kajti vedno več se po-užije te strupene pijače; in ni se samo mej mo Skimi ukoreninilo žganjepitje, marveč tudi ženske se ga ne branijo. Nasledkov žganjepitja ne bom popi-saval, saj so dobro znani in očividui. To poletje je pri nas že več oseb pograbila ta skoro neiztrebljiva kuga. Da bi noben več ne bil njena žrtva! Opozoriti tudi hočem naše slavno župaustvo, naj se prebudi iz spanja, katero je bilo pred neka terimi leti tako zelo razširjeno po slovenskoj našej deželi. G. župan! popustite nemščino — saj ni je-dinozveličavna, in uradujte nam v našem domačem jeziku, katerega so naši predniki govorili; dopisujte uradom v slovenskem jeziku, katerega ste najpopred znali. Ne ozirajte se na Tržič, ne pričakujte od tam odrešenja. Pripravite mi kmalu veselo priložnost, da Vas bodem zamogel javno pohvaliti. Dokler sami svojega jezika spoštovali ne bomo, kako zamoremo pričakovati od naših nam toliko sovražnih Nemcev in nemčurjev, da bodo spoštovali nas in naš jezik. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." Z Oorenjikega 13. avgusta. (Surovost na Rudolfovi železnici.) Bilo je na Trbiži 27. julija t. 1. okoli 11. ure, ko bo se izdajali listki za vlak v Ljubljano. Stopim toraj k blagajnici ter poprosim nič slabega sluteč v Blovenskem jeziku, naj mi dade karto. Toda kaj se zgodi? Mesto da bi mi dal karto, začne isti uradnik surovo in s pro-vokatoričnim glasom dopovedovati, da ne razume „diese vviudisebe Sprache". In ko ga opomnim, da bi pač moral znati na TrblŽi slovensko govoriti, se zadere: „was, diese Sprache — ja kbnnens mich gerne haben". — Za Bog*! Ali je Trbiž sredi pruske dežele? Kako s? zamore kaj tacega zgoditi na Trbižu, kjer bi uradniki morali znati najmanj tri jezike: slovenski, nemški in laški, kjer je mnogo občevanja i vsemi tremi narodnostmi. Kje si tolikokrat imenovana jednakopravnost V Tukaj se vidi prav dobro, kako vodstvo državnih železnic spoštuje jed-nakopravnost narodov, nastavljajoč uradnike ne razumevajoče jezika narodovega, kateri se povrhu še obnašajo kakor kaki paše, ne pa kakor uradniki, ki so nastavljeni, da prijazno občinstvu postrežejo, ne pa da komu v obraz mečejo besede: „ja, kbnnen's micb gerne haben". Uradniki, ki slovenski kruh jedo, zaničujejo slovenski jezik. Naj gre isti uradnik (in vsi drugi, ki ž njim v isti rog trobijo) mej Cimbre in Teutone, da ne bode slišal slovenskega govora. Misli s\ li vodstvo Rudolfove železnice s tncirai uradniki pridobiti sirnjiatije in zaupanja slovenskega ljudstva? — Še nekaj moram omeniti od Trbižke postaje. Ravno isti čas je bilo zunaj na kolodvorski verandi mnogo občinstva sedečega ali sprehajočega. Iz čakalnice tretjega razreda pride stara ženica in za njo so bili Še drugi ljudje, a „portir* zareži nad njo — ne kakor se spodobi pri ljudeh, marveč kakor mi psa zapodimo — z besedama : „marš ve g". Pač ni imel „portir" zato nikacega povoda, ker zunaj je bilo še dosti prostora ; in kjer smejo biti jedni, smejo biti tudi drugi, kajti za vse naj velja jednaka pravica, vsi so plačali z jednakim denarjem. Če si uradniki državnih železnic tako tolmačijo prijazno občevanje iu uljudnost z občinstvom, ne bodo pridobili spoštovanja uiti sebi niti državi, katera je je nastavila, in katera bi imela gledati na to, da bi bilo njih obnašanje podobno poštenih ljudij obnašanju. Ravno istega dne je prišlo mnogo romarjev z J Lušarij in mej temi je bila tudi mati z dvema j dečkoma. Stala je žalostua pred blagajnico, ker sama ni znala nemško, kasir pa — kakor je že popred ; rečeno bilo — ue slovensko; zatorej jej ni mogoče ; bilo povedati, kaj da bi rada imela. Čakcla je toraj, j da h. dobila kakega človeka, ki bi jo odrešil iz ! silnega položaja. Slučajno pride nek gospod in tega I poprosi vsa boječa, da bi namesto nje vzel pri blagajnici listek. In kako mu je bila potem hvaležna, ko ji je listke prinesel! Takih slučajev se gotovo na tej postaji mnogo prigodi, ker uradniki tu ne znajo slovenskega. Koliko i Bitnosti in nadlog imajo slovenski potovalci, ki ne razumejo blažene nemščine. Kdaj se bode pri nas v I tem obziru na bolje obrnilo? Domače stvari. — (Gledališkega vlaka iz Ljubljane v Prago) ne bode, vsaj ne začetkom septembra, kakor je bilo določeno. V narodnem gledališči v Pragi prično namreč zdaj počitnice in potrebna so tudi neka popravila. Odbor za gledališki vlak ima ilanes zvečer sejo, katere ukrepe priobčimo v pri-hodnjej številki. — (S 1 ovenska s 1 a vnostna predstava) v soboto 16. dan t. m. je, poroča se nam, osigurana. Kakor izvemo, poslovi se ta večer u'.orna pevka in igralka, gospodič. Mati 1 da N igri nova, katero nam odpelje nje sestra Gustika s seboj v Belgrad, kjer je odslej augažovana tudi Matilda na kr. srbskem naroduem prizorišči. Čestitamo njej, nam pu nikakor ne, ker izgubimo na njej izvrstno, marljivo moč. — Glede* lož opozarjamo občinstvo, da je predstava na par, začetek pa ob 8. uri zvečer. — (Odbor „Sokola") je v svojej seji dne 9. t m. sklenil, da se udeleži dne 31. t. m. slavnosti izročitve zastave pevskemu zboru čitalnice v Kranji, 7. septembra pa slavnosti dvajsetletnice čitalnice v V i pa v i. — (V čitalnični restavraciji) svira ^ jutri zvečer vojaška godba domačega pešpolka štev. 17. Povod: Konec Sokolovega kegljanja in razdelitev dobitkov. Začetek ob 8. uri. — (K volitvam na Štajerskem.) V Šent-Lenartskem okraji naših 45, liberalnih 6 glasov, v Mariborskem okraji naših 72, liberalnih 51, v Bistriškem okraji naših 29, liberalnih 24 glasov, tedaj vkupe naših 146, nemškutarskih 81 glasov. 15 glasov dvomljivih, izid 2 volitev še neznan. Naša zmaga torej popolnem gotova. Ravno tako ugodno v vseh drugih volilnih okrajih. Osem poslancev dobimo gotovo, mogoče celo deset. — (Iz Siedišča) se nam 12. t. m. piše: Kandidat g. prof. Kuustek s spremljevalci bil je ua kolodvoru od predstojnika g. Davorina Čuleka z več druzimi ti ž.mi radostno pozdravljen. Na kolodvor postavili so Središčani več finih voz z ličnimi konji. G. kandidat, kakor tudi drugi spremljajoči ga gospodje, b li so v prijaznej g. Čulekovej hiši gostoljubno vsprejeti in postreženi. — Po oticijaiueui delu podali smo se v znano hišo g. Cajukoviča. Tu napi-valo se je vrlim Središčanom. Tudi pelo se je vmes. Slava narodnim Središčanom! — (IzTinja pri S lo v. B is trici) se nam piše v 13. dan t. m.: K današnji vol it vi treh volilnih mož privrelo vse polno Bistriških agitatorjev, še Stemberger iu Stiger sta se gori potrudila. Pa odšli so z dolgim nosom. Izvoljeni so bili skoraj jednoglasno gg. župnik Lenart, dr. J. Vošnjak in M. VabiČ, posestnik. Tukaj še neso tla za šnopsa žejne duše, kakor v sosednji Šmartinski fari, ki si je včeraj zopet veliko sramoto nakopala. — (Dr. Miroslav Tyrš), predtelovadec „Sokola" in profesor zgodovine utemeljnosti na vseučilišči v Pragi, je na gorenjem Štajerskem, kjer je bival s svojo obiteljo, napravil pred petimi dnevi izlet na planine, od koder se ni več vrnil. Domneva 86, da ga je zadela kaka nesreča, to tem bolj, ker je odšel sam. Dr. Tyrš bil je še le 40 let star. — (Umrl) je včeraj popoludne v Ljubljani umirovljeni polkovnik Wolf pl. VVolfeuberg, ki je v domačem polku dolgo vrsto let služil. — C U mrl) je 9. t. m. g. France Roži 6, duhoven Goriške škofije na svojem domu v Bali pri KviSkem. Bil je pokojnik še le 31 let star, vzgle-den duhoven in zvesti sin svojega naroda. Blag mu spomin ! — (Izlet.) Več udov kranjskega obrtnega društva odpelje se jutri v Lit jo, da si ogledajo ondotno tovarno iu pa znani grad Bogensperk. Udeleženci snidejo se o 5. uri zjutraj na južnem kolodvoru, od koder se odpeljejo z mešauim vlakom. — (Jako veliko uro) z nihalom dobil je z Dunaja g Josip G e b a, urar v Slonovih ulicah. Ker jednake ure ni v Ljubljani, je vredno ogledati si solidno in lepo delo. — (Prememba posestva.) Črnomeljsko graščino (Černembelhof), dosedaj lastnino g. Antona 1 lomača, kupil je za 26.000 gold. g. Iguacij Ja-vornik, posestnik na Vrhniki. — (Iz Trsta) 8e nam poroča o koncertu „Sokola" v 10. dan t. m., da so se vse točke za-nimljivega sporeda jako povoljno izvrševale. Posebno pohvalno se omenja Eisenhutnovo „Sokolado", pevske zbore pod vodstvom g. Stele-ta in pa telovadbo, ki je bila toli izvrstna, da je vsakej posamičnej vaji sledilo burno priznanje. Učitelj telovadbe g. LavriČ sme s to predstavo biti vseskozi zadovoljen. Po koučanem sporedu pričel je Živahen ples, ki je trajal do 3. ure zjutraj. Vsa zabava bila je izredna, vender imela je tudi svojo senčno stran, in ta je, da se „Sokoli" pri takih prilikah preradi poslužujejo italijanščine. Ta nedostatek mora se takoj preprečiti, sicer bode iz „Sokola" slovenskega navatal „Sokol" italijanski, kakor je na isti način 1848. 1. zamrla Čitalnica v Trstu, čujte in pazite! — (Šolsko) ravnateljstvo v Starem trgu na Notranjskem izdalo je na svetlo sledeče 16 stranij debelo poročilo: „Razredba učencev in učenk čve-terorazredne ijudske šole v Staremtrgu poleg Loža koncem šolskega leta 1883/4." Vseh učencev in učenk vkupe je v to učilnico hodilo vlani 637. — (Vabilo.) V spomin rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. priredi mesto Črnomelj, Narodna čitaloicu in prostovoljna požarna hramba dne 18. t. m. na mestnem gričku veselico po sledečem sporedu: 1. Nagovor g. mestnega župana. 2. Petje. 3. Loterija. 4. Ljudska zabava. 5. Ples, umeteljni ogenj in kres. Začetek ob 3. uri popoludne. — (Razpisani učiteljski službi:) Na dvorazrednici pri sv. Križi pri Turnu in ua novi jednorazrednici pri sv. Juriji v lzlaku. Plača po 400 gld. in stanovanje. Prošnje do konca t. m. na okr. šol. svet v Litiji. Telegrama »Slovenskemu Narodu": Rajhenburg 13. avgusta. V Rajhen-burgu sijajna zmaga. Izvoljen narodni volilni mož! Dunaj 14. avgusta. „Fremdenblatt" govoreč o sestanku Kalnok}rja z Bismarckom, naglasa obeh velikih držav zvezo, ki služi njiji-nim specijelnim "kakor splošnim evropskim interesom. Osnovana na spoštovanji tujih pravic, čuva lastna prava, zabranjuje kaljenje miru in si marljivo prizadeva pospeševati vse sile, ki sodelujejo za varstvo, mir in pravni red na kontinentu. Iz tega sledi, da niti Kalnokv niti Bismarck ni mislil na aktivne politične smotre, ko sta določila sestanek za dogovore v Varzinu, temveč v delavnosti teh dveh državnikov spoznava se ravno skrb, da se preprečijo dejanja, ki bi utegnila prouzročiti evropska zaozlanja. Delo v Varzinu služilo bode miru ter bode ob jednem vezi, ki spajajo Nemčijo in Avstro-Ugarsko, še bolj utrdilo, k čemur ne treba nikakeršnih pogajanj. Soglasje obeh ministrov, obestranska odkritosrčnost brez zadržka sta važna faktorja za nadaljevanje mirovnega dela. Razne vesti. * (Mlad gimnazij a lec.) V Bavreuthu je je bil mej letošnjimi osmoiolci (ali kakor tem pravijo: mej učenci višjega razreda), kateri so konci Šolskega leta maturo delali, tudi jeden 38 (beri: osem in trideset) letni dijak iz Hof a. Zdaj naj pa še reče kak nemški profesor, da v Nemčiji vsi dijaki z 17 ali z 18 leti že šolanje na vseučiliščih končajo, mej tem, ko mej Slovenci učenci te starosti še po gimnazijah posedajo. *(On — in nobeden drugi.) Za bivanja švedskega kralja Oskarja II. v Parizu je „Figaroa priobčil članek, v katerem mej diuzimi rečmi navaja formulo, s katero klicarji izvršeno venčanje švedskih kraljev za kralje norveške zbranemu ljudstvu s slovesnim glasom naznanjajo. Formula se glasi: „Ravno je bil.....(tu se pove ime novega vladarja) za kralja norveškega venčan, on in nobeden drugi". Potem pripoveduje nadalje „Figaro" sledečo mično dogodbico. Ko je bil ustanovitelj sedanje vladarske rodbine general Bernadotte kraljem venčan, sledila je svečanostnim obredom tudi slovesna pojedina, katera je pa novega kralja, ki se ni mogel kot star vojak vojaškim običajem tako hitro odreči, nekako dolgočasila. Komaj se dotakne in použije nekoliko jedij, že brzo ustane od mize. Seveda morajo tudi vsi povabljeni gostje po pravilu dvorskih šeg ustati in popustiti tečne in okusue jedij. Jedeu gost pa, kateri ne more Hvoje nevolje in jeze premagati, da je kralj tako hitro od jedij ustal in pojedino zaključil, reče ustajajoč od mize tako glasno, da so ga lahko vsi čuli: „Kralj se je najedel, on — in nobeden drugi!" — * (Pesnik in plesalka.) Za časa Pariških spevoiger (oper) je kot izvrstna plesalka slovela Fanny Elsaler. Ta brzonoga gospica je imela prav prostorno oblačilnico, pred katere uhodom sta stala dva velika čuvaja. V oblačilnici ni bilo videti dražih šarenic, ampak mnogo krede. Kreda va, mizi, kreda ua tleh. kreda na stoleh in na obleki, kajti kredu je silno potreben pomoček za vsako plesalko, da podigne in pogladi podplate svojih črevljičkov. Pozno nekega večera pride dramatični pesnik Bural k vrlej pU-salki, katera mu vsa preplašena nasproti pribiti rekoč: „Ne vem, kaj bi počela. V gledišči imam takoj nastopiti in vso mojo kredo so mi po skrili. Vse sem '/.e za kredo prosila, a vsak se mi je izgovarjal, da je nimu. Z:»rot'li so se zoper mene, da bi me ovirali dobro plesati. „Kaj ne, da mi Vi pre8krbite kredo?" — „Draga gospica, ne vem kje je dobiti!" — „Pojdite, pojdite, jaz vam plačam še tako visoko ceno; jaz imam samo četrt ure še čusa, potem se pregrinjalo vzdigne. Jaz Vas pričakujem." — Bila je ura jedoajflt in vso štacune so bile že zaprte. Buralu se še sanjalo ni, kje bi dobil tako težko iu zeljno pričakovanega ogelnokislega apnenca. Odide, priteče, Še predno je minulo četrt ure, in prinese 20 koščekov krede seboj. — „Koliko sem Vt»m dolžna?" vpraša plesalka. — „Deset steklenic siadkome vode," odgovori na to pesnik; „kajti jaz sem moral v deset kavarn, da sem uakradel to kredo." — *(2171etna mačka) je gotovo velika posebnost. Tako smo dobili pri podiranji hiše št. 4 v županijskej ulici v Mariboru v nalašč za to pri-pravljenej otlini. Mačka je seveda popolnoma suha in ima okolu vratu listek, na katerem je pisana rimska letn.i številka 1G67. Zazidali so jo najbrž živo vražni ljudje iz pruznovernih lurnkov. Pri njej je bilo tudi nek tj bakrenega denarja brez vrednost;. ttasll rjeno zdravilo. Množeča se naročila na M o Ilovo „Francosko žganje (drožnik) in sol" dokazujejo o uspešnej uporabi tega sredstva proti protinu in trganju, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rabljenja 80 kr. Po poStnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (690—8) Javne dražbe. 16. avgusta: 3. eks. drži). Janeza Dvornika iz Krške vasi, 2020 gld. v Krškem. 3. eks. držb. Janeza Uznika iz Dolšakov, v Velikih Lašicah. 3. eks. držb. pos. Antona Kunca iz Unca, 7561 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Antona Cinipcrmana iz Nared, 1170 gld., v Velikih Lašicah. MeteorologiČno poročilo. p a . nna Stanje ?2L2u barometra ** v rti iti Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krma v A 7. zjutraj 735101 * 2. pop. 735001 160'C orezv. megla! 4-2rvti'(; al. jvz. d.jas. OOOi — m> jfVp-« w I — ' — — ;---U----J--- gj 9. zvečer'736-20mu. +196' '(• al. szh. d.jas. Srednja temperatura + 20 4°, za 0-8° nad normalom. dne" 14 avgusta t. I. tlzvirnc teU-jjrafičn« porodilo. Papirna ren .-. ... ..... 80 eri d. 95 Srebrna renta .... 81 75 Zlata ren ... . . . - 103 65 » 15 » Akcijo narodne bank*? . . ■ K59 — ■ Kreditne ukciju 315 ■ 30 • I.omilili . ... 121 v 65 Srebro......... — „ — ■ 64'/, • C. kr. cekini. ...... 74 '•9 * 50 J 4°/0 državne orećke iz 1. 1854 250 gld. 124 75 n Državne srečke iz L 1S64. 100 gld. 16^ _ 50 4°/(, avstr, zlata rotita, davka prosta. . 103 • 40 % Ogrska zlata rotita 6°/0..... 121 m 90 » n i n n » — . • .... 92 rt 45 ■ 89 9 20 i 5°/0 btajerske zemljišč. od n. s-s -> Išli s. t. i~ — I ? i ? B l I s M 9 S 2 — to ct> 3 o Bi 5' h' »I 0 P ►a F I 1 r- zA 5= 'c n 9 2 -s a= 1 z i 8- — S* n M * H> ?m e H < ? s Ž' i o „. I ,68 tSl 2. i 3 I 1 F n 'J- i 3 s-1 i? B o ■o o 0 -• co 1 N —J S a I S < ca 3 S. Naznanjam čestitim svojim dosedanjim obiskovalcem in slavnemu občinstvu, da sem sedaj svojo trgovino in posestva v Lavriei in „pri Lozarji" v Ljubljani , j sa m o stalil o prevzel in da bodem svoje gostilnice oskrboval z dobrim |§|§ vizeljskim, dolenjskim in istrskim vinom, ter se priporočam za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem r495-2i ZE^eirol Lenče. -H f zračni balončki in ognjemeti. Svetilnike za uohh|o ua palieak po ti, 8, 10, 12, 18 iu 22 kr. — Balonske aveliluiee pj 10, 12, 15, 18, 23, 28 in 45 kr. — l*alice za laiupijone po 2 gld. 100 kosov. — Sveče za lam-pijone po gld. 2.50 iu 3.— za 100 kosov. — Zračni baloui'lti po 40, 65 kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.75, 2.25 in 3.—. Ognjemeti po originalnih fabriških cenah. — V izborali po gld 5.—, 10.—, 20.—, -Ti.—, 50.— in 100.—. Pošilja se samo z vlakom za prevožujo užigalnih stvarii zato se prosi naročiti ob pravem času. — Transparentu! emblemi za telovadna, pevska in ognjegasna društva. Velikost 58xtiti cm., po 50 kr., naj-rinejSe 75 kr. — Trunsparentne »like cesarske rodovine po 45 kr. iu gld. 1 —. — Darilne dekoracije za strelna društva po 8—50 kr. — Cenilniki zastonj in t r. nl.o. — Društva in preknpci dobe priiuereu rabat. EDUABtD WITTE, Wicn, Vl„ Magrtaleiienstrasse Poleg gledališča a. d. \Vicn. gp^** Izhaja samo malo časa, zato se prosi izrezati. izdiitelj in odgovorni urednik: Ivau X o I <■ / n i k n i Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*« R.2E