Г?.« ч<а»-------- »liKflSi1
Leto LXii
Naročnina mesečno 39 Din. za inozem-itro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je т Kopitarjevi ul.6/III
Telefoni uredništva: dnevna »lužba 20ЧВ — nočna 899*. 2994 ia H»»
Utaja veak dan ijntraj, razen ponedeljka ia dueva po prazniku
Ček račun: Ljubljana it 10.660 m 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Duh
bolgarske književnosti
(Ob prihodu bolgarskih književnikov v
Ljubljano.)
Težko je dopovedati sodobnemu človeku razuma in tehnike, kaikšno poslanstvo je intcla in nujno ima umetnost, zlasti književna umetnost, Katero inorejo tudi poedinci, živeči daleč od kulturnih središč, neposredno doživljati, na narode, ki se skozi temo nesvobode prebijajo k luči prebujenja in osvobojenja. Umetnost, ki je zajeta iz skupne narodne bolečine, ki bodri in kaže pot k lepši prihodnosti, je sila, ki ne le prešinja vseli src k novi dejavnosti, družni ljubezni vsega narodnega kolektiva, borbenosti in pripravljenosti na vse žrtve, marveč tudi oplemenituje in duhovno očišča posameznike in celoten narod za skupni napor do svobode. Tako poslanstvo umetnosti je vidno pri vseh narodih, ki so ječali pod tujo oblastjo in hre-
Jteneli po svobodi. Pomislimo le na klasično epe psalme, ki so bodrili Jude v babilonski sužnosti. Novejša zgodovina, v kateri se je umetnost vseh vej tudi v manjših narodih razbohotila, pa pozna neštevilne take primere. Vzemimo n. pr. Poljsko, katero sta knjiga in likovna umetnost v narodnem in državnem raz-sulu prebudili in očistili bolj kakor vsa slava nekdanje kraljevske preteklosti.
Tudi v Bolgarih jc bila knjiga poleg junakov z Balkanskih planin ,vsaj v stoletju osvoboditve' edina vodnica k narodni svobodi. Sicer je bolgarska književnost (tu ne mislimo najstarejših spomenikov bolgarskega elovstva, ki segajo že v 9. stoletje, marveč na začetke one književnosti, ki ne obstoja zgolj iz prevodov cerkvenih knjig, temveč raste iz nuje narodove tvornosti) radi prevelikega nasilja turških oblasti do-sti kesno pognala korenine, toda takoj spočetka je segla v srce naroda. Kakor so vsej evropski književnosti polagali temelje vprav duhovniki, dasiravno ie to sodobnemu svobodoumnemu Evropcu težko priznati, tako je tudi v polovici 18. stoletja prvi bolgarski rokopis za turške nadoblasti, »Slavobolgarska zgodovina«, izšel iz rok gorečega meniha Paj-sija, kateri vzbuja svojim rojakom spomine na blesk davnega kraljestva, lastne zgodovine in kulture; poziva jih, naj spoštujejo svoj jezik in izpovedujejo bolgarsko narodnost. To delo so na raznih koncih države prepisovali in nlastno prebirali. Postalo je nekak simbol zarje, ki se na daljnem obzorju prižiga. Klicu očeta Pajsija so sledili malone vsi bolgarski književniki 19. stoletja. Sprva jim ni bilo za umetniške vrednote del, tudi niso imeli prilik« slediti raznim tokovom, v katere se je usmerjala vsakokratna evropska umetnost, njihovo geslo je bilo zgolj: za duhovno prebujenje naroda! Polagoma pa so (zlasti od Krista Boteva dalje) z umetniško silo v pesmi in prozi oblikovali duha svojega naroda, dramili in zakli-njali ga, naj vendar vrže s sebe vso mlečnost in nemoč iu zdrobi jarem suženjstva. Apostoli narodne svobode, ki so e svojimi deli dvigali cele gcncracije iz otrplega brezdušja v borbenost, pa niso zgolj besedovali, marveč so si tudi sami opasali meč, sami dejansko prelivali kri in umirali za križ častni in svobodo zlato. To so bili ljudje resnice, ljudje srca, ne pa zgolj teatralni besedniki, kakor jih toliko pozna širna zemlja. Zatorej je bila njihova beseda kot ogenj, kot vihar, ki je preletel vse vasi, vse koče, vse duše. Bolgarski književniki 19. stoletja so, dasiravno povečini nimajo širokega umetniškega razgleda, vendar opravili s svojimi knjigami veliko delo narodne prebuditve in osvoboditve, česar jim bolgarska kulturna zgodovina ne bo nikoli pozabila.
Zanimivo pa je, da je še danes, dasiravno je bolgarski narod v glavnem zaključil svojo stoletno borbo za narodno, kulturno in politično svobodo, mnogo pisateljev usmerjenih v zgodovinski roman. Še danes namreč iščejo v slavni narodni preteklosti nekaj silnega, simbolično nezmagljivega. Še vedno si žele v notranjem državnem življenju, ki je dokaj raztrgano — kje na svetu ni ekstremna politika ugonabljalka moči narodov — miru in skupnega nastopa za notranjo poglobitev in duhovno rast naroda. Vendar segajo najmočnejši sodobni bolgarski književniki, ki jim je prav tako za srečo in blagor toliko stoletij bičanega naroda, v kmetsko dušo in zemljo. Vendar ne v smeri nekdanjih idealiz.iranih romanov, ki niso poznali resničnega življenja. Sicer jc poj-movana vas še zmerom kot ono zdravje, ki oplaja mesta in celoten narod, kot zakladnica pristnih in nepokvarjenih vrednot, vendar riše sodobni roman življenje vasi v vsej stvarnosti, z vsemi napakami in čednostmi, radostmi in tihimi tragedijami. Bolgarski človek, ki je v pretežnosti kmetski, naj se vidi v zrcalu vsakdanje resničnosti in od tu naj sc njegov duh dviga v resnične lepote etosa in bratstva. Pisatelji kmetskih motivov hočejo v svojih delih odkriti zdravega narodnega duha, ali kakor pravijo oni — rodnost —, ta pa je doma v soku kmteske grude, v nepotvorjenosti kmetskih duš. Ta duh se naj razlije po vsej bolgarski zemlji, duh resnice, iskrenosti, ljubezni. Odtod krik (Petkanov »Begunec«) pisateljev proti ne-prirodnemu begu kinetskoga človeka v mesto.
Sodobna bolgarska literatura ima dokajšnje število tudi socialno usmerjenih književnikov. Izmed teh so pa močni le oni. ki zajemajo iz socialnih razlik kmetstva, ostali pn se. kakor pri nas, ne morejo prav najti. Bolgarski narod jc kmetski, zatorej jc nujno dožtvljeno in z elementarno močjo zajeto lc ono, kar je iztrgano iz osrčja kmetskega življenja. Socialna bolgarska književnost jc razen nekaterih izjem psihološko dokaj ohlapna.
Kar bo za našo javnost prccej novo, jc to. da imajo Bolgari visoko razvito mladinsko književnost. To naj bi bilo v zgled zlasti nam Slovencem, ki tako zanemarjamo vprav to vejo knjižne umetnosti. Mnogo bolgarskih darovitih pisnteljev jc posvetilo vse svoje moči mladinski knjigi, pa ne, da izpolnijo vrzel v književ-
Imperijatizem, ki meče senco na ves svet
Japonska pripravlja zasedbo
severnega Kitaja
Če bo Japonska vsirajata pri svojih načrtih, je izbruh vojne neizogiben
Londot,, 29. maja.
TukajSnji diplomatični krogi, !ti so nad evropskimi zadevami že obupali in nc dvomijo več o polomu razorožitvene konference, se zdaj baviio z največjo intenzivnostjo z vprašanjem Daljnega vzhoda, ki postaja veak dan bolj pereče in nevarno. Koncem tega leta bi morala Japonska odgovoriti, kakšno stališče misli zavzeti na brodovni konferenci med Anglijo, Ameriko in Japonsko, ki se mora po dogovoru sestati začetkom prihodnjega leta. Ker ni upanja, da bi Japonska opustila svoje že večkrat po časopisih javljeno stališče, da se ii mora priznati enako močno brodovje kakor Angliji oziroma Ameriki, ima angleška diplomacija namen, da na brodovni konferenci 1. 1935 načne ves daljno-vzhodni problem sploh. Tega pa Japonska absolutno noče in se je zaradi tega bati, da bo še letos na azijskem kontinentu dovršila tisto akcijo, ki jo je začela s tem, da je odtrgala od Kitaja Mandžurijo. V glavnem gre ta akciia za tem, da se Japonska pod krinko Mandžukoa polasti vsega severnega Kitaja in kitajske Mongolije, oziroma, da te pokrajine priključi k takozvanemu »neodvisnemu« Mandžukuu. Ker je na drugi strani gotovo, da niti Rusija niti Amerika pa tudi druge velesile ne bodo mogle tega tako mirno gledati, kakor so gledale aneksijo Mandžurije, zato je popolnoma upravičena bojazen, da nam prinese' letošnje leto še pred svoiim koncem zelo hude politične pretres-ljaje, o katerih si ne moremo niti predstavljati, kakšne poeledice bodo lahko imeli.
Iz strahu pred zračnim napadom hočejo Japonci zasesti Mongolijo
Kar žene Japonce, da čimprej uresničijo svoj načrt, je predvsem strah, da ne bi rusko letalstvo, ki je eno najmočnejših na svetu, napadlo japonsko otočje in zažgalo vsa iz lesa zidana iaponska mesta, kar bi moralo kmalu privesti do popolnega moralnega poloma japonskega naroda, ki je citer tako vztrajen in junaški kakor malokateri drugi narod sveta. Japonci namreč niso ustvarjeni za pilote, ker se jih baje v velikih višinah loti nemir in negotovost in izgubijo orientacijo. Vzroki tega pojava so neznani; bržčas temeljijo v posebnem načinu prehrane Japoncev. Na vsak način hočejo Japonci vsak ruski napad preprečiti s tem, da bi čimprej zasedli ne samo severni Kitaj in kitajsko Mongolijo, ampak tudi ono Mongolijo, ki meji na rusko Zabaikalje in ki je pod političnim in vojaškim vplivom Sovjetov. Japonski agenti so že popolnima podminirali vse Mongole, zlasti sosede Rusije, ki so močno nezadovoljni z ruskimi sovjeti, ki to deželo eksploatirajo. Priključenje Mongolov k Japonski oziroma k Mandžukuu ne bi zadelo dai.es na nobene znatne težave in ovire in iaponske gar-nizije se danes nahajajo že ob mongolski meji, 50 kilometrov od mandžursks meje na kitajskih tleh. Glavna sila Japoncev je zbrana v Dolonoru. Seveda so tudi Rusi pripravljeni in imajo vzdolž vse te meje kakšnih enajst divizij z okoli 500 letali tn 350 tanki. Letala so taka, ki lahko preletijo 2500 kilometrov brez pristanka, dočim znaša razdalja med Vladivostokom in Tokiiem samo 1000 km. Nasproti temu imajo Japonci v načrtu prodor iz Do-lonora preko Mongolije do Bafkaljskega jezera oziroma Irkutska, кјет bi odrezali vse rusko Primorje oziroma Vladivostok od Sibirije oziroma Rusije. Kako zelo se Japonska pripravlja, se razv:di tudi iz tega, da je samo tekom letoSnje spomladi mobilizirala 96.000 mož od 17. do 25. leta, ki delajo v tovarnah za orožje in municiio, in da se iz Čila prevažajo na Japonsko ogromne množine nitrata.
fJtrčrli, ki 9c bvez vojne ке dajo uresničiti
Z eno besedo: Japoncem se mudi. Oni bi radi izsilili odločitev, še preden bi bila Sibirija s pomočjo ameriškega kapitala po načrtu Sovjetov tako industrializirana, da bi ruska armada na Daljnem vzhodu ne bila navezana na Evropo. Rusi nameravajo zgraditi veliko severno transsibirsko železnico, ki bi se začela v Arhangelsku in končala v Ohotsku na Tihem oceam.t, tako da bi Rusi ne bili več navezani na sedanjo Transsibirko. Rusi imajo tudi ogromne načrte z ribolovstvom, z izkoriščanjem zalog nafte v Poamurju in izkoriščanjem premogovnih bogastev v okraiih zapadno od Habarov-ska, ki hranijo najmanj 100.000 milijonov ton premoga. Ker Amerikanci investirajo v vsa ta sovjetska podjetja ogromne vsote, je Japoncem seveda
na tem, da se Mongolije polastijo prej, nego bi Stalin izvedel svoje načrte. Tudi oni imajo grandio-zen načrt železnice, ki bi tekla iz Pekinga v Kjjah-to, tako da bi mogel japonski generalni štab prepeljati čete tja do kitajsko-ruske meje v Turkestanu.
Ker je to seveda lc muzika daljne bodočnosti, nameravajo Japonci najprej zgraditi železniške zveze v severnem Kitaju, tako da bi postali faktično gospodarji vsega ozemlja, severno od reke Hoangho. Japonci so tudi ves severni Kitaj podminirali in upajo, da bodo lahko s pomočjo tega ali onega kitajskega generala zanetili vstajo v prid Mandžukua. Gotovo je, da bi se Peking sam ne mogel braniti, zakaj Japonci imajo kljub mirovni pogodbi s kitajsko vlado zasedene vse važnejše prelaze ob kitajskem zidu in so v par dneh v Pekingu.
Vsa prizadevanja angleške in ameriške diplomacije v sedanjem momentu gredo za tem, da se taki usodni dogodki preprečijo.
Pogajanja v Ženevi
Razorožitvene konlerence ne more nikdo več rešiti smrti
Genova, 29. maja. b. Že zelo dolgo ni bilo v Ženevi zbranih toliko državnikov, kakor jih je bilo na današnji seji glavnega odbora razorožitvene konference. Konferenca je začela svoje delo meseca februarja 1932, v oktobru 1. 1933. pa je zašla v položaj, iz katerega ni bilo izhoda. Brez Nemčije je mogoča le likvidacija razorožitvene konferenca in to prepričanje je prišlo brez razlike že v vso državnike.
Na današnji popoldanski seji glavnega odbora rnecrožitveno konference je predsednik Henderson v glavnem poročal o že znanih predlogih. Za njim je govoril ameriški delegat Norman Daviš. Po Davicu je nastopil kot govornik sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, torej predstavnik velesile, ki ni včlanjena v Zvezi narodov. Litvinov je ponovno obrazložil svoje razloge o sklenitvi splošnega nenapadalnega pakta, ki bo vseboval londonsko definicijo napadalca. Litvinov je tudi ponovno izrazil, da je Sovjetska Rusija pripravljena, da se razoroži do zadnjega moža, da uniči zadnji top itd.
Jutri se prične izredno zasedanje Sveta Zveze narodov. Sestane se tudi stalni mandatni odbor Zveze narodov k svojemu 25. zasedanju. Na področju mednarodne organizacije dela se prične dne 1. junija 67. zasedanje upravnega sveta mednarodnega urada dela. 18. zasedanje mednarodne konference dela pa se prične 4. junija. Na dnevnem redu izrednega zasedanja Sveta Zveze narodov so tale vprašanja:
1.	spor med Bolivijo in Paragvajem ter prepoved dobave orožja in vojnega materijala v obe državi;
2.	pripravljalni ukrepi za izvedbo plebiscita v saarskem področju;
3.	poročilo Madjarske o obmejnih ineidentih na madjarsko-jugoslovanski meji.
j Mala zveza
Ženeva, 29. maja AA. Včeraj popoldne so se i sestali zunanji ministri male antante gg. Jevtič, Beneš in Titulescu. Konferirali so o raznih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red na razorožitveni konferenci in na prihodnjem zasedanju sveta DN. Tako so govorili o delovnem postopku na razorožitveni konferenci, o nedavnem revizionističnem napadu pred svetom DN tn o novem položaju na Bolgarskem. Trije državniki bodo nadaljevali svoja posvetovanja o teh vprašanjih danrs. Takoj po sestanku Ireh zunanjih ministrov tnaie antante so se sestali gg. Jevtič, Tevfik Rudži bej, Titulescu in Maximos
Zen-va, 20. maja. AA. Danes opoldne je bil jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič na Kosilu pri generalnem tajniku DN g. Avenolu.
Plebiscit v Posaarju
Pariz, 29. maja. b. Poluradni »Petit Pai isien* piše, da bo ot> priliki zasedanja Sveta Zveze narodov prišlo do sporazuma v saarskem vprašanju in sicer radi tega. ker je Nemčija pokazala gotovo popustljivost iu bo šla stvari na roko. Italijanski delegat v Ženevi baron Aloisi je prejel nemško spo-menioo, ki vsebuje kompromisen predlog.
Rusija želi v Zvezo narodov
Moskva, 29. maja. b. Z ozirom na vesti o vstopu sovjetske unije v Zvezo narodov piše »Pravda« sledeče: »Krancosko-Hovjetski odnosi in potreba skupne borbe za mir so delovali na sovjetsko unijo tako, da je sklenila, da stopi v Zvezo narodov. Nastop Japonske in Nemčije zahteva, da postane Ženeva središče resnega dela za ohranitev miru. To staro združenje, ki je ustanovljeno, da zavira imperialistično podjarmljenje malih držav, postane lahko t vstopom sovjetske unije arena, v kateri bo prevladovala tendenca za mir.
Francija računa na skorajšnji polom hitlerizma s. a. m s. s. se puntajo
nosti. marveč iz notranje nuje in ljubezni do otroških src, ki žc od ljudskošolskih po puber-tetnih let potrebujejo plemenite umetniške roke, da jih oblikuje. Bolgari so ujeli klic mladine in so ji dali knjigo, ki se more meriti po notranji sili kakor po opremi s svetovno knjigo te vrste.
To bi bila medla podoba notranjih hotenj in sile bolgarske književnosti, katera se je oblikovala v najtežjih naporih, šla je skozi kri in ogenj, šla jc kot zvezda vodifica pred celim narodom; danes ima jasnočist obraz, katerega more brez sramu odkriti prod vso evropsko javnostjo. Ko sc veselimo prihoda dragih bratov Bolgarov, oblikovalcev svojega naroda, moramo juvno priznati: Dasiravno ste nas prvič v zgodovini obiskali in s tem dokumentirali slovansko bralstvo z nami in dasiravno zavestno živimo z vašo zgodovino in napori za srečo naroda že iz preteklega stoletja, vendar poznamo vašo knjigo tako po vrhu kakor le oni, ki je daleč od vašo krvi in srca. Ta obisk pa naj bo nekak mejnik za modsolvojno kulturno spoznavanje v knjigi in reviji, sliki in skulpturi, gledališču in glasbi. Žc prod vašim obiskom so se leto dni plctlo mod nami kulturne vezi: žo smo delno videli vaše prizadevanje in vi naše v graditvi narodove srečne prihodnosti, poglej pa se naj naše prijateljstvo poveže s tisočerimi vezmi-
Dragi bratje, iskreno pozdravljeni!
-bič.
Pariz, 29. maja. k. »Newyork ITerald« piše, da je francosko stališče v Ženevi zaradi tega tako nepopustljivo, ker Francija računa z razpadom Hitlerjevega režima v Nemčiji. Hitlerjev rezini v Nemčiji zmeraj bolj slabi in »L'Oouvre« piše, da je pričakovali. da se bo v meseru decembru ali januarju izvršil v Nemčiji nov državni udar generalov in konservativnih veleposestnikov. V narodno soeiali-stični stranki prevladujejo namreč zmeraj bolj ljudje, ki zahtevajo energično borbo proti kapitalizmu in veleposestnikom. To krilo radikalnih elementov v Hitlerjevi stranki vodita Wagner in Himmle. Kakor znano, pa imata ta dva SA oddelke popolnoma v svojih rokah. Wagner jc izjavil, da je treba izvesti v najkrajšem času drugi del nemške revolucije proti kapitalistom in veleposestnikom. Kapital in veleposestniki se naslanjajo na Reirhswelir in na j generalni štab. Zadnji čas je generalni štab hotel Hitlerja pridobiti zase. Ugotoviti pa je treba, da se je Hitlerjeva popularnost v Nemčiji zadnji čas zelo zmanjšala. Ko je Hitler nedavno prišel т opero v Miinchenu. je bilo gledališče natlačeno polno. Kn so Hitlerja opazili v loži. ga nihče ni pozdravil.
Zato Francija računa s spremembami v Nem-
čiji in celotnih nemških zahtev ne jemlje resno. »Deutsche Allgemeine Zeilung« Francijo zaradi tega silno napada, češ, da Francija računa samo še na nemški pesimizem.
Amsterdam, 29. maja. k. Nizozemski katoliški dnevnik >Maasbode« piše, da se zadnji čas polašča nemških množic veliko nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se je pojavilo celo v hitlerjevskih organizacijah. Dozdaj je bilo izključenih iz SA čet 27.0Ш1 članov, katerih večina je bila »dproinljona v koncentracijska taborišča. List piše, da so se v SA in SS oddelkih začele širiti komunistične ideje in da je sedaj že tretjina narodnih socialistov komuni, tov.
Kulturni boj v Nemčiji
Monakovo, 2*). maja. p. Predsednik most-nega sveta v Monakovcm Stillcr jc s|>oročil, da hi bil siccr pripravljen razobesiti za praznik sv. Rcšnjcga Telesa zastave z občinskih hiš in bi to priporočil tudi meščanom, toda mora to odkloniti, ker cerkveno oblasti pri nacionalnih slavnoslih niso »krasilo svojih |x>slopij z. zastavami.
Ponovni izbruh vome v Arabiji
Kairo. 29. maja c. Vojna v Arabiji se je pričela s polno puro. Ibn Saud je dal svojemu sinu emiru Fojsalu nalog, da i vsemi razpoložljivimi silami nadaljuje vojno proti jemenskemu inianu. Čete einira Fejsala so ie dva dni v akciji in vršijo splošno ofenzivo proti jomenskoinii glavnemu mestu Sani. f'ele emira Kejsaln napredujejo v treh smereh in neprestano potiskajo jemenske čelo proti gorovju, kjer teli glavnn mesto jemenske države Sanaa. ,Temenski iinan je zbral vse rnipnložljive eete, da ubrani glavno mesto. Toda poučeni voja-
ški strokovnjaki trdijo, da bn od por jemenskega iniana strt. kajti v njegovih četah jo neverjetno veliko i »dajalcev. Priplula jc zopcl v llodoido angleška kritarka. da zaščiti interese angleških državljanov. Poraz joinenskogu iinana je obenem tud: poriut Italije, ki bo iiguhila vsako oporo na drugi strani Rdečega morja.
Dunajska vremenska napoved: Na zapadu Avstrije nadalje lepo in topleje, v oetali Avstriji naraščajoče abolišanjc in nekoiiko topleje.
Modri pekel
(t
Vojn« o haleri nikdo ne govori ^j?
Podrobnosti o okrutni vojni v pragozdovih in močvirjih J. Amerike
Naš pariški poslanik o sv. Ivani Arški
Velike manifestacije trancosko-jugostov. prijateljstva v Kouenu
Po enem letu bivanja v Uran Chacu se je vrnila v Ženevo komisija Zveze narodov, ki je imela nalogo preiskovati vzroke za vojno med Paragvajem in Bolivijo. Njeno |x>sredovanje ni us|4'lo, pač pa je komisija objavila sporne iiico 5S strani, v kateri podaja svoje vtise. V naslednjem prinašamo nekaj leh ugotovitev v zvezi s članki, ki so bili že priobčeni v Slovencu iu v Ponedeljskem Slovencu«.
Vojna med Bolivijo in Paragvajem traja /e več .'.■!. Svetovno časopisje se le inalo peča z njo, Ce-ra no spada ined najbolj krute in strašne v zgo-1 'ini. (.ovorilo »e je in ludi pisalo, da je pravi w .)!; za lo krva/o obračunavanje med dvema so--■daiiia v jn/tii Ameriki želja Bolivije, da bi pri-■ la Jo A lantskega oceana, kar ji pa /abranjuje Pa-r .;vaj, ki leži na poln do morja. Drugi zopet za->r ' 'io da je \<.ino povzročil petrolej, ki so ga i,: "-i v ogromnih ležiščih v pragozdovih in pu-- in ,;h Ciran ( haca, pokrajini, ki je večja kot pa " o-lavija. Odkar je namreč Argentina vpeljala ili uvni monopol za petrolejske vrelce, so se morali umakniti v tiran Chacu. kjer so odkrili bogata ležišča. Gran Chaco je s leni postal zaželjena pokrajina. Po njem je zahrepenela Bolivija, za kalero so delali ameriški jjelrolejski agenti, ker je Bolivija bolj dostopna za želje |ччг »Icjskih magnetov. Paragvaj, ki se doslej ni brigal za to ozemlje, je naenkrat spoznal njegovo važr.osl. tem bolj ker -o ga podpihovali agenti angb. kc petrolejske družile Koval Dutsch-Shell •. ki so veliki tekmeci Američanov. Komisija /.veze narodov točnih vzrokov za izbruh vojuc ni mogla ugotovili.
V drugem delu svojega poročila opisuje komisija pokrajino Gran Chaco, ki jo ljudstvo imenuje • Modri pekel« in skozi katero teče iz »črnega jezera- .orna reka. . Dozdaj se jc povsod mislilo, da •Modri pek 'U ni nikakor obljuden, da je sama puščava ali pragozdna divjina. To j>a ni res, ker ie neobljudcna samo severna in zapadna stran tc jx>krajine, oni del torej, ki je ves pokril s prastarimi pragozdovi, ki pa so brez vode. Sredina, kjer se nahaja ogromna slepa, ler obe obali rek Paragvaj in Pilcomajo in vzhodni del Gran Cha-ra je obljuden, sicer zelo redko, in s|kjsoI)cii za obširno kolonizacijo. Tam so zgrajene ponekod /e ceste in se nekatere inozemske kapitalistične družbe poskušajo, da bi na|teljale tudi železniške proge.
Vojna je brez vsake napovedi izbruhnila leta 1032. Šele v aprilu 1033, torej eno leto |x>zneje ie Paragvaj uradno na|Xivedal vojno Boliviji, čeravno so smrtne žrtve že s!e v tisoče. Vojna je obe državi izčr|iala do skrajnosti. Obe sla poklicali j)od orožje vse svoje odraslo moštvo, saj so armade, ki so štele spočetka le okrog 3000 mož, stoponia narasle do 150.(4)0, ki se sedaj nahajajo na obeh straneh bojne fronte. Vse univerze in višje šole v Paragvaju ravno lako kakor v Boliviji so zaprte, ker jc vojska mobilizirala vse dijaštvo Državne blagajne |>a so popolnoma prazne iu je davčna moč ljudstva vsled neprestanih prisilnih noiraujili |x> *4>jil (ako izčrpana, da je dosegla skrajno mejo. To ni čudno, pravi poročilo komisije, saj niti ena, niti druga vojskujočih sc dr/nv nima uvaževanja vred-
! nc bojne industrije iu morajo svoje |x>trebe. -jx>
orožju in municiji krili iz inozemstva in blago takoj v zlatu plačali. Paragvaj dobiva orožje iz Argentine, ki ga deloina zojict sprejema iz Anglije, Bolivijo pa vzdržuje bojna industrija Severne Amerike. ki |xjšilja orožje v Gran Chaco jx> grozotno dolgi |ioti čez Chile ali pa okrog Venezuele po ogromnih zamočvirjenih tokih amaconskega obrečja.
Zveza narodov se je ves čas trudila, da bi pripravila države do. lega, da bi prejx>vedale izvoz bojnega malerijala' v vojskujoče se države, toda brez us|X'ha, kajli i^ilika zaslužka je za bojno industrijo prevelika, d* bi je ne izkoristila. Ce pa danes ludi izvedejo io prepoved, je že prepozno, ker sta si obe državi napravili zadostne municijske zaloge, da še lahko dolgo |ieljeta vojno brez tuje |x>rnoči. Borba v Gran Chacu se bije |x> poročilu , komisije z vsemi najmodernejšimi sredstvi. To-jx>vi. strojne puške, lelala za bombardiranje, cla i celo :>tru|X4ii |>lini so v rabi v Modrem peklu«. Samo tankov ne morejo v|x>rabljati. ker jih gozdovi ne prepuščajo ali ker so močvirja za nje nepremostljiva ovira
Komisija Zveze narodov se je bavila ludi z l vprašanjem bojnih žrtev. Natančnejšega šlevila ' nikdo ne ve. uradnim poročilom obeh generalnih štabov |ia ni mogoče verjeli, ker so včasih polni I lepih fantazij. Tudi ni froirta zahtevala največ smrl-' nili /rlev, marveč različne bolezni, kot malarija. ' nalezljive iropične bolezni ler kačji piki Ogromno I vojaštva pomrlo od lakote, ker živeža v tako strahotnih razdaljah ni mogoče pravočasno dovs-/ali. Bolivija mora dobavljati /ivež za svojo arm i do tako daleč kol iz Pariza do Carigrada in lo I skozi divja gorovju in pragozdove, kjer nikdo ni I Ivodi I ali gradil kakšne poštene |X)ti za vozovni pro-] me'. Mnogo se jih ie izgubilo tudi po pragozdovih 1 in za njih usodo nobeden ne ve Komisija misli, da |>resega smrtna bilanca danes že 50.000 smrtnih žrtev, med tem ko gre število ranjenih ali drugače okuženih in obolelih že v slotisoče.
Poročilo /veze narodov konča z ugolovilv iio. da je najbolj čudna slvar pri tej vojni, ki spada vsled položaja bojnega jxilia in zaradi |X>sebuih okoliščin tropskega podnebja mod najbolj krute v svetovni zgodovini, da Gran Chacn nobena1 država ne more Irajno držali, četudi bi ga enkrat za-vojevala. Kdo ga naj popoluoina zasede in lako zavaruje proli vpadom? To jc nemogoče. Že pred to krvavo vojno so Paragvajci po svojih lastnih priznanjih komaj spravili tolik') denarja skuixij. da so z brezprimeruo visokimi plačami spravili nekaj malih |x>sadk v Gran Chaco ker nobeden vojak pod navadnimi |)ogoji ni hotel v Modri pekel, I- r razsajajo smrtnouevarne bolezni Kako naj torej i/korisii svojo zmago ona država, ki ba v lej voini zmagovalka V In za lo negotovost so žrtvovali /c 50 lisoč mrtvili, več slolisoč Irajno pohabljenih in mi lijarde ljudskega denarja!
Nevvvork. 20. maja. /. Associated l'i'es-, roča iz La Paza (v Boli' iji). cla je boliviiska ,;ii mada prešla v ofenzivo pri trdnjavi f orl Balliv n in da je pri lej priliki padlo 6000 Paragvajcev., 12 tisoč |>a jih je bijo ranjenih.
Pariz, 39. maja. AA. Dozdaj šc nobenemu luj-cii ni bilo dano, da bi predsedoval uradni svečanosti, ki jo Vsako leto. prirede v Rouenu v časi sv. Device Orleanske. Prvi, ki jc bil s lem počaščen, je jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič. Naš poslanik je s svojim govorom o pomenu francoske narodne junakinje in svetnice izzval veliko navdušenje, ko je med drugim dejal, da je orleanska svetnica ustvarila francosko narodno edinstvo vsaj v tolikšni meri, kakor večstolelno skupno življenje; raznih francoskih pokrajin. Dr. Spalajkovič je navedel tudi okolnost, da so stari francoski kralji ob kronanju polagali prisego na evangelij, ki je znan pod imenom »Texte du Sacre . Prvi del tega evangelija je napisan v cirilici, drugi
pa z glagolico. »Ali ni tudi kralj Karol,« je nadaljeval dr. Spalajkovič, »postavil svojo desno roko na la stari jugoslovanski evangelij, ko je bil ma-ziljen v tej slavni katedrali v prisotnosti sam-: sv. Ivane Orleanske.« Nato je dr. Spalajkovič govoril o samem evangeliju, ki je za revolucije izginil i? Rcimsa. Najgloblji stiki pa so nastali kasneje /. ustanovitvijo Ilirije, ki pomeni prvo zamisel kasnejše Jugoslavije.
Spalajkovičev govor jc napravil na priso'ne najgloblji vtis. Jugoslaviji so priredili burne ovac je. Slovesnost se je izpreirenila v veličastno maniro-stacijo francosko-jugoslovanskega prijateljstva Vojaška godba je svirala marseillezo in jugoslovansko državno himno,
99
Po državnem udaru v Sofžji
Makedonska bratstva" zborujejo
Strahovit spopad s pclicijo
Sofija. 29. niiijii. in. Včeru.j so takozvanu makedonska bratstva imela svoje proslave. Policija jr dovolila pru/novunjc s^nio v cerkvi. \ cerkvi in pred njo je bilo obranih veliko nia-k< loiistvujušeih. Po -lii/bi bo/.|i v cerkvi ч. S,,|i|i so sc vsi inake<lon-'. v u | ti-'' /brali pred e. r k v i j o |><и1 izgovorom. <l.i .c /ele fotografirati. lodu tnkoj po fologr ii,;ranju so začeli manifestirali na čelu > svojimi /.a sin vami po •ofijskili uliiuli. Makedoiistvu jušči so	v
sprevodu napotili ]>o Moskovski ulici tned dvorom in univerzo v središče mesta. Tu so trčili s policijo, ki je bila ojarena s policijo nn konjih. Spopad je bil neizbežen. Policija iih je najprej po/vala, naj se razidejo. niiijtak mn-kedon-stv iijuščL se niso hoteli ra/.iti in so skušali prodreti kordon policije. Tedaj je prišlo do strahovitega spopada. Policija se je v borbi 7 denioiislrnnli posluževala gumijevih palic, dočim so s,- demonstranti branili s kamenjem, palicami in celo društvenimi zastavami. Policiji se je posrečilo <lenionstrnnte ra/.gnali. ki «o se razjie/ali po stranskih ulicah in se milo zopet /brali pred cerkvijo sv. N>fije. In je pa
bil nanje i/vršen jnriš policije nu konjih, ki jili jr po silni [Hiniki ru/iiršiiu.
Pri vsem tem je prišlo do velikih demonstracij |)r«ili novemu režimu. V političnih krogih se nu#lušn. dn je to dokaz, du se smatrajo makedonstvujušči še vedno za dovolj močne, dn se /Operstnvijo vsaki vladi. I/ Pelriča in Gornje D/.uiiinje tudi iirihujujo \esfi. dn se sicer ra/.oro/eni makedonslvujušči s-.ohoilno in grozilno gibljejo po mestih in vaseh.
fi > 'rtrtrt fin /f i l ir e razočara!
Rtid'mpcšla, 29. maja. b. Madjarski li.sk sc jc pretekli leden zelo obširno bavil z dogodki v Bolgariji,in z veliko skrbjo ugotovil, da ti dogodki nikakor ne bodo koristili madjarski stvari. V »A Regelu« je napisal madjarski časnikar Lazar članek pod naslovom Balkanska tajnost«. V leni članku ugotavlja Lazar, ki je ludi narodni poslanec, da je Bolgarija izguhliena za Madjarsko in ludi za revizijsko fronto. Lazar zelo pesimistično gleda na bodočnost srednje hvrope in misli, da je nov potrer. v tem delu Evrope neizbežen.
Turčija kupu'e deset kri2
Zato bo pa japonshi indiistrrfi dala važne ugodnosti
Nove aretacije v Gorici i
(loricu. 29. maja. I ti. Borba fašističnih oblasti | proli slovenski duhovščini na Goriškem je zahtevala uove žrtve. Danes slu bila namreč aretirana Mušicu in Itiitar. profesorja na katoliškem bogoslovnem semenišču Gorici. Na prelekluri. kamor sla bila prepeljana, -n jima povedali, da sla obdolžcua protifašističnega delovanja in ila povzročata neraz-položenje med slovensko in italijansko duhovščino ter ustvarjata sovraštvo proti obstoječemu režimu.
Ceškostovašha-Itnlija
Praga, 29. maja. TG. Tukaj se mudi italijanski ,ovni ataše na Dunaju dr. Morealc, isti, ki se je ■lahajal tudi v Sofiji dva dni pred državnim uda- | ram. Dr. Morealc je zaupna osebnost italijanskega zunanjega ministrstva in smatrajo, da se nahaja v Pragi v posebni misiji z namenom, da izboljša od-nošaje med Češkoslovaško in Italijo. Znano je, da je dr. Moreale poslal že dve dolgi poročili naravnost Mussoliniju, ki ga smalra poleg Suvicha za svojega najbolj intimnega svetovalca v podonavskih vprašanjih. Nikakor pa ni verjetno, da bi se Italija udaiala iluzijam, da bo Češkoslovaška njej na ljubo kar naenkrat spremenila svojo zunanjepolitično fronto, Vcrjelno pa je, da Italija res želi izboljšati svoje odnošaje s Češkoslovaško in z njenim posredovanjem z državami Male zveze. Govorilo se je tudi da se je dr. Moreale pogajal za orga- ' mzacijo Bcncševega potovanja v Rim.
Dunaj postala krščanski
Dunaj, 79. maja. p. Letos jc prejelo zakrament v Mrme na Dunaju okoli 21.000 otrok, to jc 800 r .k več kot lani. Ta dvig števila bir.manccv je pripisovali povratku v cerkev, ki sc vedno bolj množi po februarskih dogodkih.
Letalska ness-eča v Avstriji
Bruck nt Muri, 29. maja. p. V bližini Brucka sta se zaleteli dve letali v električno napeljavo visoke napetosti, ki sla jo prekinili. Obe letali sta padli v jezero, ki sc nabira severno od jeza na Muri. Potniki na enem letalu so ostali popolnoma nepoškodovani, dočim je na drugem letalu pilot hudo ranjen, mehanik pa se je smrtno ponesrečil. Zaradi prekinitve električnega toka je bilo več industrijskih obratov v Kapenbergu par ur brez toka in so morelc ustaviti obratovanje.
Stavhe. v Ameriki
Newyork, 20. maja. p. Stavkovno gibanje v Severni Ameriki jroslaja vse bolj nevarno iu sc pričakuje. da bo okoli 300.000 delavcev v bombažnih predilnicah zapustilo delo, ker se nočejo izpolniti njihove zahteve glede mezd in delovnega časa. Nadalje poročajo iz Toleda v državi Ohio, da grozi z generalno stavko ogromna večina strokovnih organizacij.
Bolgarski književniki
Zagreb, 29. maja. b. Bolgarski književniki ki so prišli snoči v Zagreb, so davi pregledali vse umetniške in kulturne uslanovc. Ob 1 popoldne jirrt je priredil zagrebški Pen klub kosilo, nakar so si i gostje ogledali Perivoj in zoološki vrt. Popoldne so obiskali univerzitetno knjižnico in etnografski muzei. Zvečer bo v gledališču svečana predstava Kosorove Požar strasti., ki ji bo prisostvoval sam avtor, ki se stalno nahaja v I ondonu. Jutri zjulraj odpotujejo gosljc v I.iubljano. •
Neupravičene dohladc
Belgrad. 2i). maja AA. Nekatere davčne uprave ludi Irlo.s pobirajo doklado nu po.llagi čl. 8 zakona o naknadnih in izrednih kreditih za izvedbo javnih del, čeprav je bila la doklada že po določbah tega zakona uvedena samo za leto 1933. Ker veljava določb čl. S zakona o naknadnih it) izrednih kreditih ni podajjšapa z nobenim poznejšim zagonom, je davčni oddelek finančnega niinislrsivu odredil, da davčne uprave le ilokhule za lelo 1931. ne šinejo pobirati. To doklado morajo plačali denarni zavodi samo na duvek, ki gn plačajo |>o 61. 71 zakona o neposrednih davkih za lelo 1083., /.Insli pa za drugo policije 1932.
Kralj je sprejel
belgijsko poslarstvo
Belgrad, 29. maja. AA. Nj. Vel. kralj je danes opoldne sprejel posebno belgijsko odposlanstvo, ki jo sporočilo, da je stopil na belgijski jirestol kralj Leopold 111. Podpredsednik belgijskega senata in vodja belgijske delegacije je pri tej priliki izrazil zahvalo svojega vladarja Nj. Vel. kralju za posebno zastopstvo pri iiogrebu blagopokojnega kralja Alberta. Nj. Vel. kruli je sporočil najlepše želje kralju Leopoldu lil., kraljevskemu domu in belgijskemu narodu.
Dar kraljice
Capljina, 20. maja. c. /.ujmik župnije Hlebci nri Capijini je j>red kratkim prosil Nj. V. kraljico Marijo za |x>d|x>ro v svrho nabave dveh umetniških oken za novo zgrajeno žujmo cerkev, na katerih bi bilo vpisano tudi ime darovalcev Nj. Vel. kralja in kraljice. Kraljica se jc lej prošnji odzvala in je nakazala za nabavo teh oken 10,000 Din.
Zanimiva občinska seja
Kranj, 29. maja.
Na današnji občinski seji. so odborniki z veseljem vzeli na znanje dar tvrdke Jtigočeškc, ki da ruje občini 100.000 Din za novo šolsko zgradbo. Podpora j« izplačljiva takoj, ko se začne nova šola graditi.
Po končanem jjredsedstveneni |x»ročilu se je oglasil k besedi g. Jeglič in vprašal, zakaj občina ob zadnjem bojevniškem zborovanju ni izobesila zastave. G. župan mu je odgovoril, da je pač občinska uprava sklenila, da se zastava na občinski hiši ne izobesi. Sicer pa da so |iriireditelji zborovanja občino popoluoina prezrli, lako da tudi občina ni imela nikake dolžnosti posvetili temu zborovanju več pozornosti. Sicer pa so se v vrstah bojevnikov, o kalerih smo upali, da bodo res preporo-ditelji iu ustvarjalci jugoslovanskega domoljubja, začeli zbirati tudi ljudje, ki jim je vse drugo bolj pri srcu kakor pa Jugoslavija. Tem sc zmeraj toži po lepih oblastnih samoupravah. Tudi sprevoda so se udeležila vsa lisla krdela od Brnika in Cerkelj pu do Šenčurja, ki so pred leti pcftzročiln znane dogodke v Šenčurju. Nu pripombo g. JegBfli^aaifl -lem odgovorom ni zadovoljen, ker je kako* l/Ooffi lra<" vzet, se g. žii|ian branit češ, da niu ni inar ne za . Jutro in ue za •Slovenca«, še manj pa za Gorenjca . S tem je bilo lo pereče vprašanje rešeno.
Na programu je bila ludi točka, katere obravnavanj..'. je is. župan proglasil za lajno. Meščani iu poročevalci listov .so se na opozorilo mirno umaknili.
Kranj, -■>. maju. I/ obrtniških krogov smo /vedeli. <hi namerava jo kranjski obrtniki še to jesen prirediti veliko tombolo, ki bo |)o svojem obsegu med največjimi, kar jili je kiluj bilo v klanju. Začetne priprave so žc v leku.
Osebne vesti
Itelgrud. 29. maja. ni. Iz 7. |io!ožajne skupine so napredovali v li. jioložajuo skupino sledeči učitelji, .oziroma učiteljice: Slava Marici v Črnomlju. Martelanc v ŠI. Vidu pri Grobelneni, Marija Fa-bjan pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Vida Horvat v Škofji Loki, Vladislav Henkovič v Kamniku, Knla-rina Berce pri Sv. Jakobu ob Savi, Ljudmila Brati-na v Ptuju. Ana Tu iuk v Sori, Karel Širok v Črnomlju, Ana Kavčič v Gotovljah, Marija Kutina v Mariboru. Zora Kosim v Dolenji viis.i-Lavfcrci, Ana (■rnologar v Ljubljani, Hermina Osiina v Sori, Marija Vidmar mi Jesenicah, Albina Almčič v Virčni vasi, Ljudmila Jeglič v Bre.znici, Frančiška Miklav-čič v Žireh Upokojen je Franc Braloš v Krčevini pri Mariboru.
Rclgriul. '29, mnja. rn. '/, današnjim popoldanskim br/,ovinkom se je vrnil i/. Slovenije, vzjronin i/, Zagrebu v Belgrad msgr. Pelrgriiiclli, nuncij na našem dvoru v epremdvu svojega tajnika Bartoli.ia.
Zagrebška vremenska napoved, Obl.ieimst bo verjetno še nekoliko nnraslla, precej -Inliio, temperatura zmerna.
Kini. '29. maja. h. Po vesteh r/ Atikure je t u r-<ka vlada naročila na Japonskem deset lahkih križa ris /.a svojo mornarico. Fašistični lisli Irdijo. dn Turčija naročenih križark ne bo plačala lakoj. ampak da bo za lo dala Japonski važne gospodarske koncesije. >lcil le kourenije spadajo v prvi vr-li one. ila se Japon.-ki dopu-li. da sme zgradili velike lekslilue tovarne v Turčiji. Vojne ladje pa ho Tur rija izplačala Japonski po večini v sirov iuali. ki jili potrebuje jupoii-ka industrija. Trdi se. dn bo Tiir-"ija poleg že naročenih deset križak naročila \ japonskih ladjedelnicah veliko podmornic, vojnih le
Položaj v Romnnifi
BuUercšt, ž4', maja. b. Politični poUi/aj v Ko-.nuniji ie e vedno nejasen. Zena maršala Avercsca ie umrla in staremu romunskemu državniku ni sedal j>rav nič do političnega dela. V poučenih poli-ličnih krogih smatrajo, da jc poskus z Averescom propadel, ker so sodelovanje /. n'im odklonili Ange-lescu, Vajda Voevod in pa -lorga. Listi poudarjajo, da je narodna kmečka stranka za diktaturo v Romuniji in da zahteva predsedniško mesto za «cbc. Opaža se velika aktivnost dr. Julija Maniua
Admiral Togo umira
Tokio. '20 maja. p Znani ja|>onski narodni iinak. admiral logo, zmagovalec v bitki v l ušimi i 100-3 jc nenadoma hudo obolel in je njegovo živ-'jenje v nevarnosti. V vseh japonskih lempljih molijo sedaj za njegovo življenje. Admiral loge ima v vratu raka in so njegovi dnevi šteli. Vesli, ki so jih razširile nekatere agencije, da je admiral Togo umrl. se uradno demantira jo.
lili in orožja. Predvsem bil naročila veliko slevile modernih li.-pov, .- katerimi bo oborožila Dunlanclo.
Turčija-Perzija
Ankara, 20. maja. c. Zaradi |iredsloječegn obiska |jerzi jskega šaha v Ankari. |x>pra\ Ija vee tisoč delavcev ceste ua turako-perzijski meji in pri i ra-pcziinlu na Črnem morju, kjer se bo perzijski šali vozil z avtomobilom. Perzijski šali sc bo nato cid-|>eljal ua turški kri/arki do Carigrada. (hI k ider bo odpotoval v Ankaro / vlakom Po obisku Ke-nial j)asc odpotuje iierzijski šah v livrojjo.
■Utrinki
Močna opoziciia na Poljskem
Varšava. '29. maja. b. Občinske volilve, ki so bile v nedeljo v 337 občinah na Poljskem, so se v mnogih krnjili končal* 7. za vlado zelo neugodnimi rezultati. Pokazalo se je. da je opozicija v mnogih mestih in občinah zelo močmi in da iinit v nekaterih krajih celo absolutno večino. V vsej Galiciji in vzhodni Pidj-ki pa so dobile vladne liste večino. V Lodzu je zmagala desničarska opozicija nacionalnih demokratov, medlem ko so v drugih industrijskih mestih dobile večino opozicijske stranke, v nekaterih krajih |>a so /. absolutno večino zinn-Cali socialisti. V Varšavi in drugih večjih ineslili bodo volilve prihodnji mesec. Vlada Izjavlja, da ie 7. izidom volilev zadovoljna, ker je dobila okoli 5fi% glasov.
Bukarešta. 20. maja. ЛЛ. Rador puroču: Davi je blizu Medjidije v Dobrudži strmo lu v lo u-!.o vojaško letnlo. ki je plulo iz Bu1 •	' lat iu
opazovalec sin se ubila, letalo je pa /gorent.
Ч1М KCI.I.\\T
hiihii.-ilie VolItiseHuiif) [нис u mduiijili niz-nui-iih v Semiiji: »Utntioicijtin/i imajo v /loli/itno razburkanih tanili za snijc poiiln (li-ltirnii)e dubrv letin«. Mirndiijiie nblueti ml struni rladr in rlrankr su oraduitrn ;c večkrat najostreje obsodile, »udisra l>n so denuncijunte ie večkrat kaznovala. 1'red kratkim je moral v ječo mui, ki je cela веојпци dobrotnika pri nadrejeni oblasti krivično osnmniril in ovadil. 1'ri i ;/iywu> mesta Kol na je prid. nekaj dnevi izdat str • ><lit nn rodila proti deimciiunlum. Iti se kljub uaspro, m mu prizadevanju vlade povsod Inkri Urijo, dn je kur urili). Tako ;lovori iupan v ruzutusn.
Dcnuni ijuntstva ne izvira iz želje ilrzaro in jacmitl obvarovali ikodr. 1'ac pa izhaja navadno iz pozeljenju prikupiti sr ler z blatenji in svojeipi lili; ujetja dokazati lastno driu vol varnost. Ti ljud t nimajo tulil, da s r S leni pregrehe proti temeljiti nlili driace. I,' ir ljudska skupnost. Denuncijanti bi sr iz svaril oblast, in razsodb sodišč ie Inliko pontiti. da s svojim nruduitcoin ne bodo nit dosegli. 'J odn r prebirnlstro znnainjo vznemirjen ie in nei/o/oros/. Mnoi/o nemških rojakov na podlafti ilkušriii danes drm./ače misli in dela, kakor pred nekai leti. Kdor ie nd zmote prihel lili resnice lili pa se je naučit iz izkusi uj. ji vsekakor vrč vredi n, kakor listi, ki lii mu iz stavi'in mizi inja in iz Iieknzn lirill dejanj rud splelel vrr in mu jo zavil okrni/ milil. Detinii-Ci ja li t Je spadaj ei r j.vo vrsto ljudi, ki nc liiinijo nikdar dovolj mii/lo spremeniti sovjeija /ai ,ч f ira '■n ki so redno z c • •••rio n ' 'l ' n , at 14i in p '-suniti .ic nn -'umi aiiitiuCi u.. ....
To ovndiišlrtj ima pa šr dvutio resno sirov. I stik pailen človek se bo izoijibul vsetja. kar količkuj diši po ovndiištru. I nevarnosti, dn bi pu kito ulefi-tril prišteli v In vrsto hitov, ki drugim rnsl kmdejn. Im morda celo preveč previden, ko hi mornl oblast cm naznanili, če slučajno izve za kak naklep nli pregreirk proli junil nvi retlu. Policija si namreč zelo prizadern. dn bi ji občinstvo pomagalo.pri fn , slrdornnjn zloiineer. Ovnduitro pu ie velika uriva letin prizadevali ja. To ar i rti bo moi/uče r /•■oris/ iar-nemn reda premagali lem hitreje, rim boli odli čen in nspeien bo boj oblasti prati ncndiiširu.
HI /llj:/NOtiT ODPADNIKI) I
lil Muli , glasilu katalonskih katoličanov, ju pred kratkim pnpisnln nekatere ipauske levitavske j politike, med katerimi je nekaj marksističnih voditeljev. kaieri /m so pn rojstvu in vzgoji katoličani U rši notranji ininisler Domingo je nekaj čnsn ntiml gostoljubje patrov jezuitov ler jr hotel ceh vslojiili r jezuitski red.
(inbiillirn in Rurrin. uha ministra, ki r zndniih fasili pust bno ostro pobijata katoličane, sla hodila v katoliške iole. ttnrrio je ze reč čnsn voditelj jra-masonov,
1'erez de Aiialn jr napisal dramo proti jezuitom, katero so ii/rnli po madridskih gledališčih. Madrid j ski katoličani so bili zaradi lega ogorčeni. Pisalel, innriret je v mladih letih niii nl zaslonjski pouk pri hrtih, katere sedaj luko nedostojno biaii nn odru.
Predsednik Azana ima več sorod u iker pri jezni-lih m rijnve hčerke te vzgajajo pri redovnicah ' t bilbao*
Danes se odpira velesejem
Zopet se odpirajo vrata ljubljanskega velesejma s svečanostjo danes ob 10. Številni gostje iz vseh krajev naše domovine bodo imeli priliko videti nov napredek naše dežele.
Ljubljanski velesejm že delj časa ni izrazito vzorčni velesejem, kakršen je bil zasnovan in prirejen dolgo vrsto let. Pritisnila je kriza in velesejem ni smel ostati samo trgovsko podjetje. Zato sedaj prireja tudi druge razstave, v katerih nam kaže ves razvoj našega naroda na raznih poljih udejstvovanja v javnem življenju. Tako vrši velesejem tudi iiulturno nalogo, katere ob vrvežu vsakdanjega gospodarskega življenja ne smemo podcenjevati.
Tudi letos bodo prirejene nekatere posebne razstave, ki bodo zanimale Ljubljančane in druge obiskovalce. Ena najvažnejših je kartografska razstava takoj pri vhodu na desno. Poleg našega vojno-geografskega instituta, ki se vedno bolj vzpenja na odlično mesto med sličnimi zavodi inozemstva, bodo razstavljeni zemljevidi, proizvodi kartografske umetnosti, tudi iz drugih držav. Kartografska razstava bo obsegala tudi zgodovinski del, ki ne bo poučen samo za mladino, ampak tudi za starejše. V sredi razstave pa se bo gibal kot zemlja velik globus s polmerom 2 m in bo nazorno pokazal razmerje sonca do zemlje v posameznih časih.
Druga posebna razstava je razstava propagandnega materiala. Velik njen del zavzemajo plakati, ki jih je zbral znanstveni zavod za reklamo g. T Lacha iz Gradca. Predvsem so zbrani plakati za tujskoprometno propagando iz drugih držav, ki nam bodo nazorno pokazali, kako vzorno se mora voditi ta propaganda in bo to nauk tudi za našo tujskoprometno propagando, da bo še bolj uspešna. Nadalje razstavljajo svoj propagandni materijal tudi
uprave listov, zlasti pa grafični zavodi, ki produci-rajo sami ogromno reklamnega materijala deloma zase, največ pa po naročilu interesentov. Tu bo poseben oddelek, kjer so razstavljeni osnutki plakatov za jesensko prireditev ljubljanskega velesejma. ki se bo vršila pod devizo »Slovanski plesi«. Tu bo imel vsak obiskovalec priliko, da se izreče za osnutek, ki ga ima za najlepšega.
Paviljon »K« onstran poti skozi Lattermanov drevored bo združeval dve razstavi: »Žena v poklicu« ter razstavo ruske umetnosti. Pridne roke so že uredile žensko razstavo, ki ima namen pokazati, kje povsod se žene udejstvujejo v gospodarskem življenju in drugod ter kakšni so proizvodi njene pridnosti. Pokazalo se bo pač, da je postala žena na vseh poljih podcenjevanja nevreden konkurent moškemu; kajti ni je panoge, kjer bi se ženska z uspehom ne uveljavljala, najeibo od ročnega dela pa do umetniških proizvodov. Zastopane bodo vse ženske obrti, proizvodi umetnosti itd.
Prav zanimiva obeta biti razstava ruske umetnosti. Rusko slikarstvo ima velika dela. ki ne zaostajajo za drugimi narodi. Aranžerjem te razstave se je posrečilo pridobiti za to razstavo tudi slike velikega ruskega slikarja llije Repnina, katere je poslal na našo razstavo sin Teh sedem originalov Repninovih slik predstavlja vrednost, ki gre v sto-tisoče. Pozornost pa bodo vzbudile tudi druge slike.
Novost na velesejmu je pri vhodu velik kip (v življenjski velikosti) Toneta Kralja, ki predstavlja Merkurja in je torej za velesejem prav pomemben.
Vsekakor bo tudi letošnja razstava opravičila dosedanji sloves ljubljanskega velesejma, ki je znal biti vedno privlačna točka za vso Slovenijo in brez katerega si Ljubljane ne moremo več misliti.
Velik požar v Kozar\ah
Vič, 29. maja.
Danes okoli ene ponoči je izbruhnil požar na parni žagi g. Jakoba Trobca, posestnika in sedlarja v Kozarjah, občina Dobrova. Požar je opazil neki delavec, ki se je peljal tačas v Ljubljano. Ta je alarmiral .domače in sosede. Takoj so dali znak s parno piščalko, k: je privabila domače kozarške gasilce, poleg njih pa še dobroveke, brdske in viške. Sreča, da je bila noč mirna in jasna, voda iz Malega grab-
na pa jako blizu, tako, da se je tem dejstvom zahvaliti, da ogenj ni zavzel večjega obsega.
Poslopje, v katerem je parna žaga, je vse pogorelo, strojne naprave pa so tudi uničene, ker je poslopje, v katerem je žaga, leseno. Združenim naporom gasilcev se je zahvaliti, da je bil požar udušen okol: treh, gasilci pa so ostali na pogorišču do ranega jutra Na lice mesta došli orožniki so pozvedovali o vzrokih požara.
NIVEA
na zrak in soince!
Ali prosim oprezno! Vaša božo se je vsled gorke obleke odvadila solncu zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava
Poljski državni zavod
za gledališko umetnost
Ob prihodu gojencev in gojenh v Slovenijo
Prvo dramatično šolo na Poljskem je ustanovil Vojteh Boguslawski, najmočnejša osebnost v zgodovini poljskega gledališča. Pokrenil je misel in izdelal načrt, da mora država prevzeti šolanje igralcev in vzdrževanje gledališča To je bilo še za časa obstoja Varšavske kneževine. Dramatična šola je bila osnovana leta 1810 in je morala po načrtu imeti najmanj 12 gojencev, učna doba je trajala pet let, Vsled razmer so morali gojenci že po prvem letu šolanja prevzeti svoja mesta na raznih poljskih gledališčih. Prospeh šole je bil nagel in v dobi od leta 1816 do 1821 je imela šola že nad sto gojencev ki so delovali po dovršenih študijah v drami in baletu. — Par let zatem se je osnovalo v Varšavi gledališče pod imenom Teatar Rozmai-tošči, ki je bilo prav za prav oder za nastope go-
ieilrev drnmali^n^ čnle Tu сл n-.cl,,^., li лл!ап.1
ski, ustanovitelj dramatične šole, jc žal umrl dva meseca pred otvoritvijo gledališča, ki je prav za prav začetek razmaha poljskega gledališkega življenja. Teatar Rozmaitošči je bil v prvi vrsti gledališče mladih, izredno deloželjnih ljudi ki so na primer v letu 1830 dali 33 premijer in 10 del iz starega repertoarja. Tu so se vprizarjala dela naj-odličnejšega poljskega dramatika Freda. Ko se je začel boj med klasiki in romantiki, je stal teater na strani romantikov. — Absolventi so šli iz Varšave v druga mesta in ustanavljali gledališke družine. ki so prepotovale vse tri dele razdeljene |x>lj-ske zemlje ter širili narodni jezik in gledališko kulturo. Tako si je gledališče pridobilo pri narodu velik ugled in sloves, in iinena Zolkovvski, Kroli-
kovvski, Halpertovva so bila slavna doma, Bogomir Davison pa |>o celi Evro|>i,
Po poljski ustaji leta 1863 je začela šola padati vsled pritiska ruske vlade in mesto narodnih iger so se dajale v Varšavi italijanske ojiere. — Pomladek se je razšel, jel ustanavljati sam privatne dramatične šole v provinci, |>redvsem v Kra-kowem. Delovanje šole je prestalo fiopolnoma in je zopel vzklilo šele v novi, današnji Poljski. — Poljski državni zavod za gledališko umetnost ima danes štiri oddelke: igralski, režiserski, filmski in teatrološki oddelek Igralski oddelek ima za seboj tradicijo 120 letnega dela. Režiserski oddelek skrbi za nove. izvrstne režiserje Pouk v obeh leh dveh oddelkih traja 3 leta. Prvo leto je posvečeno teoriji, drugo in tretje pa praktičnemu delu. Filmski in teatrološki oddelek pa se pravkar organizirata. Največ zanimanja je za režiserski oddelek, kalega obiskujejo slušatelji iz vse, Poljske, |)a tudi iz drugih krajev. Med seboj se dele v (ri skupine: prva se šele spoznava z gledališčem, v drugi so igralci, ki hočejo postati režiserji, v Iretji jia slikarji ali absolventi Varšavske umetniške akademije.
Gojenci državnega zavoda za gledališko umetnost iz Varšave, pod vodslvom svojega ravnatelja Aleksandra Zelw.^rowicza so sedaj prvič na potovanju jx> naši zemlji, z iskreno željo, da jo spoznajo in da si razširijo svoje obzorje. V Ljubljano pride okrog 60 gojenk in gojencev danes ob % 10, a se odpeljejo naravnost na Bled. V četrtek zjutraj pa se vrnejo v Ljubljano, katero (zlasti gledališče) si nameravajo ogledati. Ob p>ol 12 pa se bodo vrnili domov. Drage goste prav iskreno pozdravljamo v svoji sredi in jim želimo lepih užitkov na naši zemlji.
Grozotna skrivnost pohorskih
gOZdOV Odsekano človeško roko prinesel pes
»Hram Slave« v Skoplju, ki so v njem shranjene kosti junakov padlih za osvobojenje Južne Srbije.
Maribor, 29. maja.
Grozotna skrivnost iz pohorskih gozdov je razburila prebivalstvo jugovzhodnih obronkov Pohorja, da sedaj mrzlično preiskuje v zvezi z orožniki obsežna gozdna področja za sledovi skrivnostnega zločina. Prišla je uganka na dan na način, ki se zdi mogoč le v kriminalnih povestih, porojenih v bolestni človeški fantaziji.
Na travniku Josipa Fiferja, preužitkarja v Fraj-hamu pri Sv. Marlinu na Pohorju so bili ljudje spravljali seno, ko je primahal iz gozda Fiferjev pes, nesoč v gobcu neko bledo stvar, ki se je od daleč zdela kakor kost. Ko je prišel pes do gospodarja, je spustil predmet pred njim ua tla ter ga vprašujoče pogledal. Z grozo v prsih so ljudje videli. da je to brezkrven, bled in že nekoliko razpadajoč kos človeškega mesa — kos človeške dlani s štirimi prsti. Takoj so bili obveščeni orožniki iz
Danes pridejo
bolgarski književniki
Danes ob tri četrt na 10 dopoldne prispejo bolgarski književniki v Ljubljano. Na kolodvoru jih bodo sprejeli poleg ljubljanskih književnikov, predstavnikov kulturnih zavodov in oblasti učenke »Mladike« v narodnih nošah.
Nato se bodo odpravili dragi gostje v Narodno galerijo ter si ogledali mesto.
Po kosilu si bodo ogledali velesejem, Kraljevo razstavo itd.
Zvečer ob 6.15 bodo v filharmonični dvorani brali svoja dela. K temu lepemu večeru vabimo vse prijatelje bolgarske lepe umtenosti.
Vstopnice (po 12, 8, 6, i in 3 Din) se dobe v knjigarni Gl. Malice. Po recitaciji bodo obiskali bolgarski književnik opero in sicer »Katjo Kabanovo.
Ob 10 bo v Unionu banket.
Naslednje jutro (v četrtek) sc bodo odpeljali ob 10 na Bled, po kosilu pa v Bohinj.
Majniški motivi
28.
Evangelij je čudovita knjiga. O Marijinih največjih žalostih in radostih ne pove nobene besede: v znamenje, da so neizrekljive. Nedopovedljivo je, kaj ie Marija s Kristusom trpela pod križem; nedopovedljivo je, kaj je s Kristusom občutila pri njegovem vstajenju. Nihče ni bil s Kristusom na Kalvariji tako ponižan in nihče ni bil z njim na velikonočno jutro tako povišan in utolažen kakor Marija. Z evangelistom vred nekoliko slutimo in nekoliko dihamo vase to velikonočno Marijino rpdost, ko čitamo velikonočno vest: »Po soboti pa. ko se je svital prvi dan tedna, je šla Marija Mit'dalena in druga Marija pogledat grob« (Mt 23, 1). Kje se je od mrtvih vstali Zveličar prikazal Mariji? Med evangeljskimi vrsticami se nam hoče to vprašanje rešiti tako, da se je Jezus prikazal Mariji v Galileji. Tja je moral že prej pred smrtjo napotiti svo|o mater, kamor je šla takoi po njegovem pokopu v spremstvu nekaterih galilejskih žena. Angel je namreč ženam, ki so iskale Kristusa v grobu, rekel: »Vstal je od mitvih; in glejte, pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videle.« (Mt 28, 7). Enako je rekel Jezus ženam, ko jim ie prišel naproti: »Pozdravljene! N-j bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, tam me bodo videli.« (Mt 28 101 -Mojim bratom« reče; vidi se, da natihem misli na svojo mater. Tam, kjer se bo prikazal svoji Materi, tam v Galileji se bo prikazal tudi svojim bratom. Ali se ni Kristus najprej prikazal Mariji? Mislimo, da ne; če namreč doslovno vzamemo evangeljske vrstice: »Ko je pa Jezus prvega dne v tednu z|utraj vstal, se je prikazal najprej Marili Magdaleni.« (Mk 16, 9). Razveseliti je bilo treba najprej tiste, ki so bili mrtvi in so oživeli, ki so bili l»*AU«mi in so naideni. IGlei: Lk 15, 32).
29.
»Moje rože!« Tako je imenoval sv. Frančišek Šaleški dneve svojega trpljenja. Vse bridkosti so se mu zdele rože v pogledu na Kristusove dušne in telesne bolečine. »Moje rože!« bi mogla reči tudi Kraljica sv. rožnega venca, ko je gledala ob smrtni uri na žalostnovesele skrivnosti svojega življenja. Smrt Marijina je bila sladka in vesela, ker je bila smrt iz ljubezni. Kaj bi nam moglo vsaj nekoliko razodeti blaženo smrt božje Matere? Morda sledeče besede, ki jih je nekaj tednov pred svojo smrtjo izrekla sv. Mala Terezija: »O meni ne bo mogoče reči, kakor o naši Materi: ,Mrje, ker ne umrje.' Da, narava drhti po nebesih, a milost jo nadvladuje. Le to ponavljam ljubemu Bogu: Še dolgo, dolgo bi živela, če Ti, Gospod, želiš tako; takoj v nebesa bi hitela, če tvoja sveta volja bo Ljubezen — ogenj domovine, naj me povžiga in povžge, vseeno mi je smrt, življenje — ljubezen moja sreča je.« Marijin smrtni dan je bil njen rojstni dan za nebesa. Kar nam dela smrt bridko, grenko, strašno, vse to moramo izpustiti iz spomina na Marijino smrt. Brez bolečin je rodila svetu Zveličarja in brez bolečin se je sama ob svoji smrti rodila za nebesa. Ne moremo si misliti, da so se zbrani učenci drugače poslavljali od svoje Matere, kakor so se nekaj let prej poslavljali od svojega Mojstra. Slovo Marijino je bilo podobno slovesu Jezusovemu. In medtem, ko jih je blagoslavljala, se je ločila od njih in šla v nebo. Ti so se z velikim veseljem vrnili na svoje delo za kraljestvo božje. Vedeli so, da jih poslej podpira nebeška Mati s svojimi priprošnjami pri Bogu, njih Zveličarju. Marijino veselo slovo ie za nas, nien«> ol»">ke, upanje za časno in večno srečo.
30.
»Verujem, Gospodi« je dejal slepec, ki je čudežno spregledal in je molil Gospoda. Slep ie, kdor ne gleda vere in večnosti v zarji Maripnega življenja. Marija nam olajša vero, olajša upanje in razvname ljubezen. Vprašali so ruskega visokega vojaškega dostojanstvenika v pregnanstvu: »Kak poživajetje?« Odgovoril je bil: »Po milosti božji!« Kdor bi vedel, da je prezasluženi mož vsak dan po večkrat stal ob Marijini podobi, bi ta odgovor razumel. Kdo živi zadovoljneje, zaslužneje ko ta, ki živi po milosti božji? Ali pot do te tihe sreče je Milosti polna Mati v nebesih. Sreča po-veličane Matere ie v sreči njenih zveličanih otrok. In spet ne najdemo za Marijino nebeško radost in srečo primernejših besed drugod, kakor pri sveti Mali Tereziji. »V nebesih bi bila nesrečna, ko bi ne mogla več razveseljevati njih, ki jih na zemlji ljubim . . . Nudim vam le tiste radosti, ki jih dobim od ljubega Boga. V nebesih izprosim mnogo milosti njim, ki so mi storili kaj dobrega. Vi ne boste mogli niti vsega rabiti. Mnogo vam bo dano le v veselje... Da, moja nebesa bodo: Zemljanom izkazovati dobrote . . . Radujem se božjega gledanja in bdim nad vami... Dokler bom mogla reševati duše, ne bom počivala. Sele, ko poreče Angel: Odslej ne bo več časa, potem bom počivala, ker bo število izvoljenih dopolnjeno.« To zadnjo misel je 60 let prej izrekel o Mariji sveti župnik Janez Vianney. Ali nas spomin na take besede, pa 5e bolj vera in zaupanje v Marijino moč in milost ne bo navdal z duhom miru in tolažbe? Zapisano je: »Služite Gospodu z veseljem!« Kdo nam more za to veselo službo dati lepši zgled in boljšo pomoč ko Marija, pri kateri in po kateri tudi trpljenje pomeni veselje.
Skleo.
Slovenske Bistrice, ki so prišli na lice mesta ter si strahotno najdbo ogledali. Kos telesa je del leve dlani s štirimi prsti, ki pričajo, da je bil njihov lastnik močnih rok ter delavskega poklica, ker so čislo žuljavi. Kazalec je še ovit s krpo zaradi neke poškodbe. Dlan je bila od roke gladko odsekana z nekim ostrini predmetom.
Takoj se je začelo mrzlično ugibanje, kako in na kak način je prišel jies do strahotne najdbe. Ljudje so uganili, da je bil do 15. maja uslužben pri delu pri posestniku Štefanu Kepniku iz Fraj-iiama 65 letni drvar Franc Anič iz Limbuša pri Mariboru. Omenjenega dne se je napotil z zaslužkom v žepu čez Pohorje proti domu Pravijo, da je bil močnih zdelanih rok ler je imel ludi on kazalec na levi roki zaradi poškodbe obvezan s cunjo Ta domneva bi se strinjala z ugotovitvami in opazovanji na najdenem kosu roke.
Ker je mačeho umorit — 20 let ječe
Maribor, 29. maja.
Pred velikim senntom mariborskega okrožnega sodišča se je dnnes končalo zadnje dejanje krvave žaloigre, ki se je zgodila v Šarmanovi viničariji v Dobrenju ter vzbudila pozornost in ogorčenje vse okolice s strašnim umorom 00 letne viiničarke Terezije Heričko. Na zatožni klopi je sedel Franc Heričko, 23 letni viničarski sin in pastorek umorjene ter se zagovarjal zaradi zločina. Po opisu obtožnice se je dogodek razvijal sledeče:
Heričevi, ki so živeli v Šarmanovi viničariji v Dobrenju, so v času, ko so se vršila dela v vinogradih, prihajali že pred 6 k Šarmanovim na zajtrk. Dne 16. aprila zjutraj pa ni bilo nikogar od He-ričkovih k zajtrku, kar je gospodinjo začudilo, zlasti, ker je videla obdolženega Franca Herička samega pri delu v vinogradu. Kmalu nato je prišel še njegov oče proti Šarmanovi hiši ter mirno rekel Šarnianu: »Moja baba je hin.« Pristavil je še, da leži nedaleč od hiše, nato pa je šel k sinu ter ga vprašal: »Kje si včeraj babo pustil,« na kar pa je obdolženec molčal. Ljudje so šli gledat ter res našli staro Heričko Terezijo v sadovnjaku z razbito glavo, vso v krvi in mrtvo. S kolom, ki je ležal nekoliko vstran, ji je morilec razbil glavo ter ji obraz popolnoma zmlatil. Kakor pa je ugotovila sodna obdukcija, ji je zlomil tudi več reber na ta način, da jo nanjo pokleknil ali jo brcal s čevlji ter ji prelomil tudi levo nadlahtnico. Na vratu so se poznali tudi jasni znaki davljenja.
Dejanja so sosedje lakoj osumili njenega pastorka. Orožniki, ki so bili o dogodku obveščeni, so ga aretirali. Že orožnikom je dejanje priznal, pa šele takrat, ko so našli skrito krvavo obleko. Kakor zločinec navaja, sta se v nedeljo 15. aprila napotila z mačeho v Selnico, da bi |>oisknla lam drugo viničarijo. Ko sta se vračala domov, sta se ustavila v nekaterih gostilnah ter popila nekaj vina. Malo pred domom sta se ločila; mačeha je šla domov, pastorek pa k sosednjemu viničarju, kjer je dal za 5 litrov vina. Ko se je vračal proti domači hiši, ga je po njegovem zatrjevanju počakala mačeha sredi poti ter ga začela zmerjati, češ, da je zapravljal denar. V jezi je izdrl kol od mladega drevesca ter udaril slarko po glavi. Obtožnica ne izključuje, da se je dejanje razvijalo nekoliko drugače ter je najbrže obdolženec našel mačeho spečo ali počivajoča nn poti blizu doma. Staro sovraštvo, ki ga je do nje gojil, je izbruhnilo z vso silo ler jo je na zverinski način usmrtil. Orožniki so po pričah ugotovili, da je obdolženec svojo mačeho res sovražil ter ji celo večkrat pretil s smrtjo.
Pred sodiščem se je zagovarjal obdolženec z vinjenostjo. Obsojen je bil nn 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Senatu je predsedoval vss Zemljič, prisedovali pn so vss. Lenart, dr. Kotnik, Kolšek. dr. f'cmer. Obtožbo je zastonal državni pravilnik Sever.
Littblfanshe vest!:
Dela na grajskih šancah
Ljubljana, 29. maja.
Delo na grajskih šancah je dosedaj uspešno napredovalo in pred očmi začudenih meščanov so se že pričele kazati nove oblike šanc, ki bodo deloma obnovljene stare, deloma pa popolnoma nove. Griček sredi šanc je že skoraj napravljen. Misel, da bi se iz grajskega drevoreda na ta griček napravile stopnice, je bila opuščena in je mesto slopnic napravljena poševna, vendar položna in široka peščena steza, tako da bodo mogle prav na vrh grajskih šanc tudi matere, ki peljejo svoje dojenčke z vozičkom na sprehod. V kakih H dnevih bo ta griček popolnoma gotov, ves v zelenju in obdan Z rušo. Neki posestnik, ki sc je najbolj branil odstopiti del sveta, nujno potreben za regulacijo dohoda pod šancami v Regalijcv gaj ler za nasip na severni strani šanc, se je sedaj udal in meslni občini ta svet odstopil. S lega in z drugega sveta, ki bo zasut, jemljejo rušo ler z njimi obkladajo griček sredi šanc. Severno stran šanc bodo toliko zasuli, oziroma podaljšali nasip, da bo v eni črli z grajskim drevoredom.
Sedaj nekoliko utrjujejo slare šance, to je sevemovzhodno zidovje, ki bo ohranjeno. Na vrhu tega zidovja, ki štrli samo zase in ne tako, kakor do sedai prislonjcno na griček, napravijo širok hodnik, da bo razgled prav tako lep, kakor je bil dosedaj. Hodnik bo na zunanji in na notranji strani obdan z ograjo. Kakor smo že svojčas poročali, pa grade okoli grička pod zidovjem dovolj široko sprehajališče.
V	rovih pod šancami se odkrivajo vedno nove zanimivosti. Odkrili so nekai okostij, baje francoskih vojakov, ki so bili zakopani v lem starem obzidju. Ta okostja imajo vsa glavo proti zapadu
Procesija sv. R. T.
v stolnici
Ob osmih slovesna pontifikalna sv. maša. I »o /naši gre ob lepem vremenu procesija takole: 1'red skolijo, Stritarjeva ulica, j>red frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. Wolfova ulica, Kongresni trg. pred spomenikom presv.Trojice II. blagoslov. — l J deleži sc ga tudi že prej lam zbrana šolska mladina. - Vegova ulica, Emonska eesla, Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem lil. blagoslov.
Stari Irg. Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov.
Razvrstitev:
I. Društva: 1. Kalol. društvo rokodelskih pomočnikov. 2 Zastopstvo akademske zveze in kat. akad. društva, starešinstvo.
II ženske Marijine družbe: I, Dekliška iz Licli-tenthurna 2. Dekliška iz Križank. 4. Uršuhnska tretja. 4. Stolne kongregacije, kongregacija Marije Pomočnice. У Gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
III.	Bandero Naše Ljube Gospe. Ženske svetilke. Narodne noše.
IV.	Bandero presv. Rešnjega lelesa. Moški svelilci. Stolne dijaške kongregacije. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca.
V.	Dečki in deklice, po pel v eni vrsti.
VI	Prva četa vojske z godbo.
VII	Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic iu drugih javnih korporacij. Ravnatelji in naslav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ue udeleže procesije s svojimi zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica poštne hranilnice. Direkcija državnih /eleznic. Dravska Finančna direkcija. Dr/, tožilstvo. Okrožno sodišče. Višje državno tožilstvo. Apelacijsko sodišče. Akadeinični senat in profesorji univerze.
Vili. (Jo. frančiškani, duhovščina. Prevzvišem z Najsvetejšim.
IX.	Bau s komandantom divizije, konzularni zbor, pomočnik bana z načelniki oddelkov in šeii samostojnih odsekov ki bauske uprave, ostalo uradništvo kr. banske uprave in oslalili državnih oblastev obče uprave, ostalo drž. ler samoupravno uradništvo, oficirski zbor.
X.	Druga četa vojske.
Verniki ob ulicah, kjer se potnika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharističnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski laki zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Svete maše so od 4 do 8 vsake |xil ure. pa ob 9 in pol 12.
Od letos dalje lxi zaradi reda zbirališče malih olrok za stolnico. Matere naj pripeljejo od 8—0 ija le take dostojno oblečene otroke, ki jili upajo izročiti v to določenim gospodičnam, da jih bodo čuvale in vodile med procesijo. Matere med procesijo ne bodo smele hoditi z otroci, ampak
in noge proti vzhodu. Izkazalo se ie, da ie ves graiski hrib preluknian in da vodi nešteto rovov od šanc v vse smeri, med temi eden največjih rovov v poševni smeri od vrha šanc pa navzdol do sv. Florjana cerkve, kjer je bil izhod. Pojavljajo se tudi razna obokana okna in podobno.
Na grajski planoti so tri grbe proti severu. Izkazalo se ie, da so to v bistvu nekdanji okrogli obrambni stolpovi, zvezani med seboj z obzidjem, ki je še dobro vidno, ako ruše odgrnemo. Tehničnemu vodji g. Škofu, ki vodi ta dela, se je prijavila tudi neka priča, ki se spominja, kod so lekli vsi stari rovi med obzidjem. To je g. Praček, čigar oče je bil kaznilniški uslužbenec. Oče gosp. 1'račka jc namreč s svojimi kaznjenci zasipaval pred dolgimi desetletji grajske rove. Še sedaj je dobro razločno, kje je naravna skala, kje je zid in kje je gramoz, s katerim so rove zasipali.
Ako bo delo dovršeno, dobi Ljubljana s prenovljenimi šancami redko zanimivost. Nastala pa je nevarnost, da bodo' dela predčasno ustavljena in s tem bi propadlo marsikaj. Marsikateri novo odkriti rov bi se namreč kai kmalu podrl. Ta dela se izvršujejo namreč iz bednostnega fonda ter so nastavljeni pri njih skorai sami brezposelni delavci, ki dobivajo 3 Din na uro. Bednostni fond za Ljubljano pa je skoraj izčrpan. Mestni socialni urad je sicer dobil pred kratkim okoli 50.000 Din, loda tudi če bo ves ta znesek uporabljen za dela na Gradu, kar seveda ne more bili, bo to zadostovalo kvečjemu za kakšnih 14 dni. Nujno potrebno jc, da mestna občina dobi kje nadaljna sredstva, da si olepša svoje šance, obenem pa, da ne vrže v obup teh 90 delavcev, ki so navezani na ta zaslužek.
jih sprejmejo zo|ict v svoje varstvo pred stolnico kamor so jih gospodične pripeljale še pred četrtim blagoslovom. Prosimo, da sc tega reda točno držite.
Odbor SKAS tubi >voje člane, da se v čim
večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega 'IV-lesa v stolnici. Zbirališče med sloluo cerkvijo (glavni vbod) in škofijsko palačo ob pol 0.
Člani kri/.aiisko umsko iu inladcniškc Marijine družile se udeleže z zastavo procesijo sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbero se pri zastavi za cerkvijo v času med 8 in pol 9. Prosimo polnoštevino in z znaki!
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov
vabi vee svoje člane, da sp jutri zanesljivo udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa \ slolnici. Društvo gre iz Rokodelskega doma zjutraj ob osmih do glavnega vhoda šenklavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. Trdno upamo, da ne bo manjkalo nobenega člana pri slovesni proslavi v čast -božjemu Zveličal'ju.
Naše diiaštva
FiriluliMci iikndciHlki, almdpmhinji' se jntri skupilo ih]elr/.inin procesije presv. Ucšiijcmi Telesu \ stolnici. Za eliini: katoliških akademskih tlnifitev obvezno, s nii-kovi. Zberemo se ob S.t.l /a stolulco.
(; Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri, na praznik sv. Rešnjega Telesa, in v nedeljo, 3. junija v kapeli Vzajemne zavarovalnici1 pred odhodom gorenjskega turistovskoga vlaka, lo je ob i-clrl na pot.
® Slovo g. Vidaknviča iz Ljubljane. Včeraj je odpotoval iz Ljubljane g. Slobodan Vidakovič, ki je konferiral v Ljubljani s predstavniki mestne občine in uradništva o novem občinskem zakonu za avtonomna mesta. Naprošeni od g. Vblakoviča ugotavljamo. da on ni član kr. srbske akademije znanosti, temveč laureat, tn je, da je dobil prvo nagrado na akademijskem tečaju za najboljše delo iz sociologije pod naslovom: /Tuberkuloza in sifilis s stališča socialne politike«. G. Vidakovič se je izrazil o organizacij1 iiubljunskega magistralnega uradništva zelo las k: češ, da bi bil za mostno uradništvo položaj dosti ooljši, ako bi bilo povsod tako odlično organizirano in stanovsko zavedno kakor v Ljubljani. — V kratkem odideta v Belgrad magistralni direktor g. .Jančigaj, ki je podpredsednik vsedržav-ne organizacije, in celjski nuigistratni direktor g. dr. Subic. Oba se udeležita seje Zveze mest, ki bo dopoldne, in seje Zveze mestnih in podeželskih uradnikov, ki bo popoldne. Na obeh sejah bo razprava o osnutku novega občinskega zakona. Občinski uslužbenci sloje na slališču. da so nekatere občinske uprave spremenile svoje priigmatike in s tem poslabšale položaj svojih uslužbencev. Dne 12. julija bo v Belgradu manifeslacijski shod vseh mestnih uslužbencev, da pozive svoje organizacijsko življenje ter se uveljavijo v javnosti kol enakovreden činilelj. Kakor čujemo, odide na tn shod tudi mnogo ljubljanskega uradništva.
© Tujsko-proractna razstava v Frančiškanski ulici, brez vstopnine, odprla od 11. do 13. ure.
0 Velik proces pred ljubljanskim sodiščem.
Kakor smo že poročali, ie v Ljubljani na vidiku velik komunističen proces, v katerem je obtoženih 32 mladih oseb, v prvi vrsti dijakov. Glavna obravnava se bo začela 16. junija ob 9 dopoldne v nekdanji porotrti dvorani, ter bo trajala najmanj 5 dni. Obravnava bo tajna.
0 Novo igrališče za žogobrc. Žoga je danes dijaku že mesto knjige, delavcu meslo lopate itd. Naravno, da jo najbolj poznajo kratkohlačniki. Nanesla me je pol po Pražakovi ulici. Tam j^ proti Ma-sarykovi ces|i nezazidana in neograjena parcela. Če stopiš kako popoldne tja, boš na tem prostoru našel precej živahno življenje. Kratkohlačni igralci brcajo Žogo, vsaj toliko jih pa gleda. In uboga žoga odle-tava sem in tja. No, lo še ni nič hudega, ko bi žoge ne spremljale izbrane cvetje vseh kletvin. Med vsemi je bila še najbolj nedolžna ^prokleti pes . Člo-
Mariborshe vesti:
Tel. 31-62 KINO KOPELJ EVO Tel. 31-62
Danes ob pol 9: »VELIKA LJUBEZEN« (Gust. Frohlich, Jarm. No-votna) in »BoJ ZA PRAVICO« (Ken Majnard)
vek nehote premišlja: odkod in kam? Ali je krivda na vzgoji ali na žogi, starši razmišlja jio I
0 Nesreča z mesarskim nožem. Včeraj zjutraj se je v železničarski nienzi nevarno ponesrečil 29 letni mesar Alojzij Kunej, stanujoč v Pražakovi ulici 11. Kunej je rezal meso, pri tem pa se ie zabodel po nesreči v stegno ler si prerezal žilo odvodnico. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. — Z vlakom se jn pripeljal v Ljubljano 70 letni Jože Zobukovec douia iz Gorenje vasi pri Ribnici Zabukovee jn padel / voza in si zlomil levo nogo. Tudi njega je reševalni avlo prepeljal v bolnišnico.
Obvezna mladinska telesna vzgoja
Na zadnji soji občinskega svetu jc prišel v razpravo tudi načrt /;i uvedbo splošne mladinsko vzgojo. Sklonjeno jo bilo. du se bo izvršil v mostu |iopis v postov prihajajoče mladine. Zakon zahteva, du se mora tozadevna evidenca čimprej sestavili. Po naših informacijah bi bilo \ Mariboru okoli (>000 obvo/.uncev moškega in ženskega spola v starosti od 14. do 20. lota. ki pridejo v poštev pri izvajanju zakonu. Občina bo morala na novo sestaviti točen se/liani vseli teh obvezuneov ter ga v bodoče ludi (lajno ločno voditi in vsako leto izpopolnjevati z novimi imeni. Mestni zdravnik pa bo moral izvršiti preiskavo vseli obvozan-cev. Zakon predvideva strogo obveznost glede posečanja tečajev in celo kazni, s katerimi so roditelji, oziroma skrbniki soodgovorni za ob-
I j Ruzvrslitev lelovske procesijo. Telov.sk« procesija i/ stolnice so bo razvrstila takole: Križ. godb« poštnih uslužbencev, možje. Društvo koinisijouaijev, jugoslov. strokovna zveza. Društvo kalol. mojstrov. Deška osnovna šola. Deška mešč. šol«, Vinursk« šola. Drž. učiteljišče, klasična gimnazija. Vojaška godba, lastna četa. Fantovska kat. akcija. Akademsko starešinstvo in kongregacija. Poselska /veza. Dekliško Mnr. družba iu Marijin vrtec, Sestre usmiljenke, belo oblečeno deklice, Zavodi čč. šol, sester, Frunčiškovi križarji in sestrice sv. Klare, pevci, belo oblečeni dečki, Bogo-slovci, bele deklico v tlaku, Najsvetejše, oblasti. Društvo katoliških gospa, Krščanska ženska /veza, Žene.
□	Mariborsko kalol. starešinstvo so korpo-lativno udeleži procesije nu I elovo. Zbirališče ob 8 pred pošto.
□	Jlcslui uslužbenci za svoje pravice. V ponedeljek zvečer se jp vršil v mestni posvetovalnici zanimiv občni zbor Društva mariborskih magistralnih lmslavljencev, ki je mestoma potekel precej burno tur je trajal nad tri ure. Padali so na račun dosedanjega odbora razni očitki glede delavnosti. Reševala so se važna stanovska vprašanja ter se je v soglasnem nastopu vsoli zborovalcev videlo, da stoje magistralni uslužbenci v isti fronti z mestnim županom in občinskim predstavništvom v obrambi avtonomnih pravic mosta Maribora. Sprejeti so bili nekateri načelno važni sklepi glede zaščite stanovskih interesov. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik mestni računski tiadsvelnik in ravnatelj mestnega knjigovodstva Joža Barle, podpredsednik meslni zdravstveni, svetnik dr. Alfonz
I VVankmtiller, tajnik meslni pristav in vodja kon-skripc.ijskega urada Franjo Kramberger, blagajnik . meslni računski nadrevident Stanko Šnuderl, od-
1 borniki: mestni nadsvetnik klavniški ravnatelj dr. Rojko, meslni vodovodni mojster Josip Černy, uradnik mestnega fizikata Leopold Avbič, mestna pod-uradnika Kos Simon in Žuran Anton, šolski siugu Ivan Puuniun in sluga mestnega prezidija Simon Klenienčič. Dva odbornika imenujejo še pogodbeni uslužbenci in dnevničarji. Preglednika računov: ; meslni računski svetnik Franc Štor in računska uradnica Dora Goltibovič.
□	Protestni shod bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice ter ga priredi pomočniški odbor Združenju trgovcev v Mariboru in podružnica Zvezo privatnih nameščencev. Protestirali bodo proti predlogu za izpremembo obi lnega zakona, ki ga je sestavila trgovska zbornica.
□	Ročna dela. V zavodu šolskih sester bo razstav« ročnih del dno ".. +.. 5. iu 6. junija t. I.
П Smrt uglednega moža, V starosti 73 let je umrl v Ciril Metodovi ulici 12 gospod Davorin Budila. Iiranilnični kontrolor v pokoju. Pokojnik, ki jo bil tast mestnega računskega nadsveliiika in ravnatelja mestnega knjigovodstva g. Barletn, je
ve/unea, ki i/ostaja. Nadalje bo morala občina oskrbeti primerna telovndišču, pozimi telovadnice. le les ne vajo bodo morali obiskovati vsi obvo/unci brez izjemo, razen onih, ki se aktivno udejslv ujojo \ športnih in lelovudnili društvih. Kot vežbalelja določa zakon telovadne učitelje, javno uradnike iu rezervne častnike, ki niso prekoračili 33. leta starosti. — Zu Maribor predstavlja izvedba zakonskega načrta precej zapleteno vprašunje, v prvi vrsti radi pomanjkanja primernih igrišč, ki bodo morala liili za armado 0000 mladih ljudi precej obsežna. Tudi mariborsko telovadnice nc bodo zadostovale zu to množice. Poleg tega bo popisovanje mladino in vodstvo tozadevnih zapiskov zahtevalo /.nalilo investicije.
bil splošno priljubljen in spoštovali mož, globoko-vernega značaja in blagega srca, da ga je bila sama ljubezen in dobrota. Bil je priznan komponist, navdušen muzik in pevec. Svoje otroke je vzgojil v čvrstem krščanskem duhu ler jim je bil najboljši oče. Bil jc tudi dolga lota zvesi naš naročnik. Položili ga bodo k večnemu počitku danes v sredo ob pol 10 i/, mestne pokopališke kapele na frančiškansko pokopališče. Bodi Vsemogočni plemeniti duši plačnik za vse dobro, žalujočim sorodnikom naše iskreno in globoko sožalje!
□	Dekle nu begu. 15 letna služkinjo Marijo Klobaso je zapustila svojo gospodinjo brr/, odpovedi ter odšla nc/.nanokam. Dekle je plavo-aso. močno razvite postave, oblečeno v modro krilo in belo pleteno bluzo ter mu manjka v zgornji čeljusti sprednji zob. Je nekoliko slaboumna. Za begunko poizveduje policija.
□	Mesarji gredo na bonsko upravo s svojo pritožbo proti sklepu občinskega sveta, da so premestijo z Glavnega trga v Strosmajerjevo ulico. Radi pritožbe bo moral« mestna občin« mesarje pač še pustiti do rešitve n« sedanjem mestu ter poskusiti, če so da morda avtobusni promet sko/.i Koroško ulico izpeljati tudi na tu način, da mesarji še ostanejo ua dosedanjih prostorih, odnosno, da se pomaknejo bližjo pločnika, oni pred Tsehelligijev o pivovarno pa se umaknejo na južno stran Koroške ceste.
□	Naša severna mejo iu naš Jadran. Mariborske gospodarske organizacije priredijo dne L junija ob pol 9 zvečer v verandni dvorani pri Orlu iiianifestantcn sestanek, na katerem bo predaval dr. Jančič o skupnih problemih severno moje in Jadrana, Prireditev je v zvezi z Jadranskim tednom.
П Kroglo v nogo. V Ziinici jc nekdo ob-etreiil 25 letnega Slanica Franca -s pištolo ter ga zadel v levo nogo. Ranjencu so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Nevarne klobase. 20 letni tkalec Ivan Klančič se je v ponedeljek zvečer nevarno zastrupil, ker je jedel pokvarjene klobase. Prepeljati so ga moruli na zdravilih.>vo odredbo v bolnišnico.
□	Domov gredo! Včeraj so se končali zaključni iz/piti na tukajšnji šoli rezervno častnike inženjerske stroke. V -etrtok bodo slekli vojaško suknjo ter odrinejo v civil in domov.
□	Nagajivi Meljski hrib. Meljski hrib je muhast — letu bo miroval, potem pa pride zopet zanj
sezona« in ob vsakem dežju pošilja kamenile In-vino s svojega strmega |>obočja in zapira cesto, ki vodi iz Maribora v št. Peter. Izgleda, da bo lotos zopet take volje, ker je pričel žo nagajali lor ob zadnjem nalivu do dobra zasul cesto, ki so jo v ponedeljek komaj zopet očistili.
Kulturn* obzornik
Obrazi bolgarskih književnikov, ki prispo danes v Ljubljano
Da bomo laže sledili recitacijam bolgarskih književnic in književnikov v filharmonični dvorani (drevi ob 6.15), naj vsaj v grobih potezah orišemo duhovne obraze dragih gostov.
Elizabeta Bagrjana, ki je žc nekako postala kri naše krvi, saj je prva porušila nenaravni zid med našim in njenim narodom, prva zapela
himno na?i zemlji in prva razodela sodobni bolgarski generaciji našo podobo, je avtorica dveh močnih pesniških zbirk »Večna in sveta* in "Zvezda mornarjev Njena pesem (»Moja pesem ), ki jo bo drevi braia, je čudoviio podobna slovenski duši. O Bagrjani piše Šišmanov, da je njena zbirka »Več-
na in sveta< poleg Jovkovih »Staroplaninskih legend« najmočnejše bolgarsko delo po vojni.
Jana J a z o v a je komaj 21 let 6tara, a jc že stopila med prve vrste bolgarskih pesnikov. Odkril jo je Balabanov, ko je skrivala kot 18 letna gimnazijka cele knjige pesmi. Knjiga njenih pesmi Jazovi« priča v močnem duhu, ki je izven vplivov. Njene pesmi so brez literarne afeklacije. v kalero zaidejo vsi začetniki, zrele so, klasično urejene, polne duha in sodobnih nemirov; jezik in prispodoba sta elementarno močna.
Vidno vlogo v bolgarski povojni književnosti igra ludi Ana K a m e n o v a. Iz njenih del veje čisla ženska duša. Zlasli roman Karitinin greh«, ki jc globoko psihološko zajet, spada med najboljše povojne romane.
F. 1 i n Pelin je izredno nadarjen pripovednik bolgarske vasi; prvak bolgarskega realizma. V njegovih delih živi z elementarno močju narava vasi in človeka. Način njegovega pripovedovanja je miren, toda vprav s lo mirnostjo nam zna opisali naravnost strašne duševne viharje. V tem pogledu sta klasični njegovi daljši noveli >Gerazijevi« ter »Nezrela sila . Izredno globoko je prodrl ludi v olrokovo dušo ler postal najpopularnejši mladinski pisatelj. Urejuje otroški list ''Svetilka«.
Kakor Elin Pelin, se tudi Konstantin P e t k a n o v odlikuje z globokim poznanjem vasi. V njegovih delili se čuti neko toplo čuslvo za sta-roto vreme«, pa ne v pogledu blagoslania, marveč poštenosti in morale. Avtor jc grandiozne kronike vasi: »Žetev«, ki se deli v dva dela: -Stari čas« in Hajduki«. Pelkanov je organsko zvezan z vasjo in njenimi posebnostmi, ima veliko ljubezen do kmel-skih ljudi in elastično fantazijo. Njegov roman Begunec« je značilen za psihologijo sodobnega krnela, ki zapušča rodno zemljo in se seli v mesto. Po Golgoli v mestu ie vrača na blagoslovljeno zemljo skesan kakor izgubljeni sin.
Kot pripovednik zavzema lepo mesto v bolgarski književnosti Gcorgi Raj če v , ki je zna-
čilen po svojem primitivnem [isihologiziranju (v lein je povsem neodvisen od evropske psihološke pripovedniške literature). Književno senzacijo je vzbudila (1928) njegova Pesem na gorah«, prav tako dramatična legenda »Elenovo cesarstvo«.
Nadarjen mladinski pripovednik jc Angel Karal i j če v, ki je napisal več izvrstnih del iz olroske književnosti. Motivi so zajeti iz duše naroda. Zatorej so mnoge njegove novele in bajke tako popularne, da jifi znajo Bolgari na pamel. Mladinska književnika sta tudi Konstantin Konstantinov in Jordan Slu bel. Prvi jc napisal več zgodb in povesti iz mladinskega sveta in sicer z lepim uspehom, drugi pa je pred vsem otroški pesnik in je izdal že več knjig z izborno dojeto olroško psihologijo. Njegova lirika je neposredna in opeva zlasti siromake.
V zadnjih letih se jc proslavil Štefan Kosi o v s svojimi socialnimi in zlasti šc političnimi komedijami. Z Golcmanom« je žel največji uspeh, kar jih pomni Bolgarija, pa tudi ostala dela ( Zlati rudnik , Minister«, »Nova luka« ild,) so uspele komedije, tako, da so bile nekatere uprizorjene žc na inozemskih odrih.
Svc los lav Mi 11 kov jc pisatelj fantastičnih novel. V realnem svelu išče motive slrahut, katere oblikuje s fantastičnim obeležjem. Kot socialni pisatelj išče molive v meščanstvu. V svežem toku mladih bolgarskih pesnikov je viden As en Razcvjetinov, pesnik delavske in kmetske bede, aposlol socialnih pravic. Drevi bo recitiral pesem Dvojnik«. Med nas pride tudi pesnik Slavčo Krasinski. ki bo drevi bral svoje pesmi iz zbirke Pomladni gosi«.
Aleksander Balabanov, predsednik bolgarskega Pen-cenlra, profesor klasične filologijc na sofijski univerzi in hkrati prvi predstavnik klasične kulture v Bolgari«. Balabanov ie eden naj-plodovitejših književnikov v Bolgariji: prevedel je skoro vse starogrške komed je in r.igediie (ioethe-jevega Fausla itd., hkrati pa je napisal celo vrsto
pesmi, povesti, esejev in slovstvenih razprav. Med drugim je znan njegov odlični kompendij »Zgodovina klasične literature«, Balabanov je :,ploh osrednja osebnost v bolgarski književnosti.
Vladimir Vasiljev, katerega pozna Ljubljana že izza dubrovniškega jienklub.ckega kongresa, je eden izmed vodilnih bolgarskih eseistov, ki zbira okrog najvidnejše bolgarske književno-kritične revije »Zlatorog. mlade nadariene pesnike in jih oblikuje. Napisal je veliko število študij in portretov bolgarskih pesnikov; po značaju |e temperamenten kritik.
Vidno vlogo v bolgarski kriliki in eseisliki igrajo tudi Sirak Skitnik ugleden slikar in umetnostni kritik ter eseisla Gcorgi Canev in Gcorgi Konstantinov. Mimo teh je eden najaktivnejših kritikov v Bolgariji ludi M a I -čo Nikolov. Najbolj znano je njegovo delo Literarne karakteristike« (doživelo je " r i izdaje), kjer so objavljene temeljile študije o bolgarskih književnikih iz druge polovice 19 stoletja. Omenili moramo šc profesorja antične umetnosti na sofijski univerzi, Bogdana Filova, ki je vodila umetnostni zgodovinar v Bolgariji. Najznamenitejše njegovo dcio je - Slara bolgarska umetnost«, ki jc izšla v nemškem angleškem, francoskem in bolgarskem jeziku. S lem delom, ki je znamenje globokega znanja, ie opozoril evropski znanstveni svet na
stare umetniške spomenike v Bolgariji.	—bič
*
Z bolgarskimi književniki pridejo danes v Ljubljano ludi nekateri hrvatski in srbski književniki, da s lem počaste svoje bolgarske ln slovenske lovariše. Iz Zagreba prispejo: jiredscduik Pen-kluba, dr. Branimir Livadič, urednik Hrvatske , prosvjele«, dr. Ivan Esih, znani prijalelj Slovencev, dramatika Milan Begovič in Miroslav Feldman, Slavko Batušič in Torbarina. I? "clgrada: tajnik Pen-kluba. Milan Predič. Desanka Maksimovič, 1 Djurič in Ristič.
Jugoslovanski večer v dunajskem radiu
Poročilo z Dunaja.
Preteklo sredo je bil od 21 do 22 prav velik in dostojen »Jugoslovanski večere v dunajskem radiu, kakor ste mogli čitati v vseh dunajskih listih, posebno v strokovnih. Ta »Jugoslavischer Abend« je vzbudil izredno zanimanje med ogromnim številom poslušalcev. Morate pomisliti, da ima dunajska radio postaja že dosti nad pol milijona naročnikov, a prav gotovo je še na stotieoče >Schwarzh6rerjev«, j kakor jim tukaj pravijo. In ta naš jugoslovanski ' večer je bil gotovo na lakoin umetnostnem višku, j da sinemo bili Jugoslovani in še posebej mi Slovenci zadovoljni in ponosni.
Sodelovali sn: sopranistinji Mila Levova in Selma Skoda, tenorist Gustav Remec, violončelist Leskovie, pianist prof. Anton Trost in veliki tambu-raški zbor »Slovenskega krožka pod vodstvom zborovodje prot. Klemo ViSkoviča.
Na sporedu so bile umetnine naših priznanih skladateljev: Jakov Gotova«, L. M. Škerjanec, Josip Pavčič, Bogi Leskovič, Kosla Manojlovič, Stevan Hr-stič, Svetomir Nastasijevič, Franjo Dugan, Lev Sle-penov. Stanko Premrl. Vilko ITkmar, Josip Slaven-ski. tCrešimir Baranovič in končno naš Klemo Vi-
Potovanja po morju
Pred nekoliko leti je bilo le malo tistih, ki so si lahko privoščili potovanja po morju z velikimi luksuznimi prekooceanskimi brodovi.
Kakor smo zvedeli, bo priredilo veliko nemško parobrodsko društvo Severno-nemški Lloyd« (Norddeulscher Lloyd, Bremen) letos meseca junija in julija s svojim velikim prekooceanskim parobrodom Dresden« potovanja po Sredozemskem in Jadranskem morju po reklamni ceni Din 1000.
Pripomniti moramo, da bo društvo kljub nizki in ugodni ceni tudi sedaj nudilo ves svoj reno-mirani in poznani komfort. Te izredne prilike se bodo mogli poslužiti tudi širši krogi ter bodo lahko poleg vožnje obiskali interesantna mesta, kot Benetke, Krt, Carigrad. Atene. Drač, Tripolis, Malto itd.
Poleg tega prireja društvo interesantna in cenena polarna in Nord Kap potovanja.
Vse informacije in prospekte pošlje brezplačno:
Generalno zastopstvo
Norddeutscher Lloyd -- Zagreb
Starčevičev trg 4. - Telefon 42-65
in zastopstvo: Ljubljana, Masarykova 12.
Nad 1170 malih maturantov v Sloveniji
Za letošnjo malo maturo je precejšnje zanimanje. Mnogo je prijavljenih privatistov, ki so dosegli lepa moška leta. Kot državni nameščenci skušajo z malo maturo doseči boljši uradniški položaj. Prav veliko takih privatnikov — kandidatov za malo maturo je v Mariboru in Celju, dočim iih je v Ljubljani razmeroma malo, čeprav so tu vsa višja oblastva in višji uradi. Koliko je po sedanjih podatkih kandidatov v Mariboru in Ljubljani, smo že poročali. Zanimivi so tudi podatki z gimnazij v ostalih mestih. V Celju bo poleg 24 privatistov delalo malo maturo 84 dijakov, v Ptuju 48, Murski Soboti, kjer je samo nižja gimnazija, 41, v Kranju 67, v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 39, v Novem mestu 51 in v Kočevju 47. Vseh kandidatov za malo maturo, brez privatnikov, je doslej vračunanih Ц70. Izpraševai-ne komisije bodo pač strogo rešetale znanje vsakega posameznega kandidata in bodo izbirale najboljši materijal, ki mu bo potem odprta pot v višjo gimnazijo. Uspehi na slovenskih gimnazijah v IV. razredu so v splošnem prav povoljni. Opažati je, da mnogi dijaki dosegajo večje uspehe, če so starši ali njih vzgojitelji v stalnih zvezah s profesorji. Mnogi starši pa se sploh celo leto nič ne pobrigajo za svojega sina-dijaka, pa se polem silno čudijo, če ie sinek koncem leta padel. Profesorji so prišli na sled, da so prav dijaki, katerih starši nikdar ne pridejo do profesorjev, najbolj prebrisani za kake nerodnosti in nepravilnosti. Kaj radi prikrivajo staršem knjižice in skušajo starše ž njimi preslepiti.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joeefovc« grenčice.
škovič s svojim velikim dolom za tainburašk) zbor »lz moje domovine«, velik, lepo povezan vence naših narodnih popevk.
Že imena teb naših glasbenikov pričajo, s koliko vnemo so prireditelji lega večera šli na delo, da bo v dunajskem radiu zbran cvet naše glasbe, našo narodne umetnosti. Pevke in pevci so tekmovali med seboj od točke dn točke, kdo bo la večer več doprinesel k slavi našega slovenskega, jugoslovanskega imena v tujem svetu. Ta naš koncert je poslušalo golovo milijon Nemcev v Avstriji in kilo ve, kod vse so nas poslušali po svetu, kajti dunajska postaja se daleč čuje in jo radi poslušajo, kajti njeni programi so na višku.
Upamo, da sle nas slišali tudi v domovini in zato ne bom imenoval nikogar, ki se je posebno odlikoval. Vsi so doprinesli svoj delež k slavi tega našega večera v tujem svetovnem mestu, da, na pozornic.1 cele Evrope, pni svola. Naša pesem se je glasila v mili naši materinščini, ki se lepo sliši ju ki lepo zveni tudi na tuje uho. Naš prof. Trosi je nastopil kar dvakrat in na koncu je zadonel veličastni zbor 40 izbornih tamburašev. Naš .Slovenski krožek je tudi la večer pokazal, kaj zmore in kako zna delati čast slovenskemu imenu v tujini. —č.
Koledar
Sreda, 30. maja: Ivana Orleanska, devica; Ferdinand, kralj.
Novi grobovi
+ V Avberju na Krasu jc umrl 28. maja g. Josip Š č c k , upokojeni slrojni vodja. Pokopali ga bodo danes dopoldne, Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Prevaljah je v starosti 60 lel umrla Ana Maeič, žena mizarja. Blag ji spomin! Žalujočemu možu in svojcem naše sožalje! — Kap je zadela Ignaca Krajnerja. V soboto je prinesel domov vrečo koruze, na domu pa ga je zadela kap Bog mu bodi milosti jivl
Osebne vesli
Konkurzu i izpit so dovršili sledeči gospodje: Janez Hladnik, kaplan v Rovtah; Alfonz Jarc, žup-ni upravitelj v Poljanah pri Toplicah; Janko Ora-žem, župni upravitelj v Starem logu pri Kočevju in Karel Papež, kaplan na Raki.
=- V Gradcu je bil promoviran za doktorja medicine g. Jožo De Keggi iz Ljubljane. Čestitamo!
Osebna sprememba pri ljubljanskem sodišču. Sodni pristav Vinko Pance, ki je doslej vodil XI. preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, ie premeščen k okrajnemu sodišču v Brežice. Oddelek je sedaj prevzel sodni pristav dr. Leo P o m p e.
Ostale vesti
—	Ponovne občinske volitve v Trbojah (Smlednik) se bodo vršile na dan 3. junija. Prve so bile namreč vsled raznih neposlavnosli volilne komisije od upravnega sodišča v Celju razveljavljene.
—	llmnaujc Slovencev k Mariji bistriški in izlet v Zagreb 2. in 3. junija. Vozila bosta dva vlaka, eden iz Ljutomera, drugi iz Ptuja, drugi vlaki izostanejo. Vozni red z a ljutomerski vlak: odhod: Ljutomer 2. junija 8.20, postajališče Ljutomer 8.23, Žerovinci 8.41. Ivanjkovci 8.51, Pavlove i 9.00, Pušenei 9.05, Ormož 9.11. Vozni red za ptujski vlak; odhod v soboio 2. junija: Ptuj 8.40, Moškanjci
. 8.49, Osluševci 8.50. Velika Nedelja 9.03, Ormož 0.25, ' Središče 9.3G, Mačiuec 9.42, čakovec 9.52. Prihod v Zlatar Bistrico ob 13. V nedeljo odhod iz Zlatar Bistrice ob 8, prihod v Zagreb ob 10, odhod iz Zagreba zvečer ob 10, prihod v Ptuj in Ljutomer po polnoči. Z nami gre godba. V župniščih dobile knjižice Marije bistriške. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Prekmurci vstopijo v Ljutomeru. Zagrebčani pripravljajo lep sprejem.
—	Konjske dirke v Ljutomeru bodo v četrtek 31. maja ob 3 po]x>ldne (ne ob II dopoldne).
—	Zalivala. Ker še nisem popolnoma okreval in hi mi bilo ležko zahvaliti se vsem, ki so se me ob mojem imenovanju spomnili z ljubeznivimi čestitkami, prosim, da izvolijo sprejeti tem potoni mojo najsrčnejšo zahvalo. — Dr. Janko Vrančič, direktor Pokojninskega zavoda.
—	Letošnji nabori bodo na teritoriju poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja na sledečih nabornih postajah in v dneh, kakor sledi: v Ljubljani od 1. do zaključno 19. junija in sicer v dnevih L, 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. junija za mesto Ljubljana. n v dnevih 9., 10., U., 12., 13.. 14., 15.. 1«., 17., 18. in 19. junija za okraj Ljubljana. V Grosupljem 20. in 21. junija. V Trebnjem 23. in 24. junija'V Novem mestu 25., 20., 27., 28.. 29. in 30. junija. V Toplicah 1. julija. V Žužemberku 2. in 3. julija. V Kočevju 5., 6., 7., 8. in 9. julija. V Osilnici
10. julija. Na Travi 11. julija. V Sodražici 13. in 14. julija. V Uilmici 15. julija. V Velikih Laščah KI., 17. in 18. julija. V Starem trgu 19. in 20. julija.
V	Ložu 21. julija. V Cerknici 22., 23. in '21. julija.
V	Logatcu 25., 26. iu 27. julija. Na Vrhniki '28., 29. in 30. julija. V Polhovem gradcu 31. julija. V Domžalah 2. in 3. avgusta. V Lukovici 4., 5. in 6. avgusta. V Kamniku 7., 8.. 9,, 10., 11. in 12. avgusta. V Železnikih 14. in 15. avgusta. V skofji Loki 16. in 17. avgusta. V Gorenji vasi 18-, 19. in 20. avgusta. V Kranju 21.. 22., 23., 24. in 25. avgusta. V Preddvoru 20. avgusta. V Tržiču 27., 28. in 29. avgusta. Na Jesenicah 31. avgusta, 1., 2. iu 3. septembra. V Bohinjski Bistrici 5. septembra. V Radovljici 7.. 8., 9. iu 10. septembra. — Naknadni nabor bo 12. septembra za mesto Ljubljana, dne
13.	septembra za okraje Ljubljana in Logatec, dno
14.	septembra za okraje Novo mesto, Kočevje in (a bar in 15. septembra za okraje Kamnik, Kranj in. Radovljica. K naknadnemu naboru v Ljubljani imajo pravico prili samo oni obvezniki, ki so si predhodno za lo Izposlovali potrebno dovoljenje od poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja, ali so pa bili zadržani, da niso mogli prili k rednemu naboru (bolezen, zapor itd.). Naborna komisija začne z delom v Ljubljani ločno ob 8, izve.n Ljubljane točno ob 7.30.
—	Pri revmi v glavi, ledjih i:i plečih,
živčnih boleznih, bolečinah v boku. trga nju v križu se i velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Romano Guardini: Willc und Wahrheit. Duhovne vaje. 237 strani. Vezano 80 Din. — Der Mensch und der Glaubc; o religiozni eksistenci v romanih Dostojevskega. 377 strani. Vezano 130 Din. — ln Spicgel und Glcichnis; Misli in slike. 320 slrani. Vezano 95 Din. — Vom Sinn der Kirche. Pet predavanj. 123 strani. Vezano 75 Din. — Vom lebendigen Gott. 133 slrani. Vezano 63 Din. — Das Gute, das Gewis-sen und die Sammlung. 96 strani. Vezano 54 Din. — Das Gcbct des Herrn. 158 strani. Vezano 65 dinarjev. — Lilurgischc Bildung. 92 slrani. Vezano 64 Din. — Ncuc Jugend und katholiseher Geist. 45 strani. Vezano 22 Din. — Ehc und Jungiriiiilichkeit. 73 slrani. Vezano 72 Din. — Briefe vom Comcr Sec. 111 strani. Vezano 72 Din. — Heiligc ZeiL, Litur-gični teksti iz misala in brevirja. 300 slrani. Vezano 140 Din. — ln Gloria Sanctorum. Liturgični teksti. Dopolnilo k »Heilige Zeit«. 301 stran. Vezano 141 Din.
—	Pri slabosti je naravna »Franz Josctova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v tnalih količinah koristno.
Celje
<r Procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa,
Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi slovesna sveta maša. Po sveti maši procesija s sledečim vrstnim redom: 1. križ, 2. moški, 3. fantovska Katoliška akcija s praporom, 4. Jugoslovanska strokovna zveza, 5 SK Jugoslavija, 6. Dekliška Marijina družba z zaslavo, 7. Kongregacija gospodičen, 8. godba, 9. prva četa vojaštva, 10. pevci, 11. belo oblečene deklice. 12. mestni župan z mestnim zastopom, 13. predsednik okol. obč. z odborom, 14. upravno sodišče, 15, okrožno sodišče, 16. srezko sodišče, 17. duhovščina z Najsvetejšim, 18. srezki načelnik m komandant mesta, 19. predstojniki uradov z uredništvom in oficirji, 20, Kat. akad. starešinstvo, 21. druga četa vojaštva. 22. ženske. — Šole se zberejo nn Glavnem trgu k zadnjemu blagoslovu. Po procesiji bo še tiha sveta maša. Občinstvo se prosi, da po ulicah, kjer bo šla procesija, razsvetli in okrasi okna.
■0 Celjski romarski vlak k Mariji bistriški ne bo vozil 2. junija 1934, ampak 16. junija ob 8. Pomnožite agitacijo za romanje, knjižice Marije bistriške dobile v župniščih.
Ptuj
Z žveplom v smrt. Na čuden način si jc skušala končati življenje 20 letna Olga K. Zavžila je znatno količino žvepla. Učinek nenavadne jedi je bil precej hud. Popadli so jo strahoviti želodčni krči in najbrže bi bile posledice nepremišljenega dejanja zelo tragične, če jc ne bi takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji želodec izprali,
Nagle smrti je umrla g'ospa Marija Ribič, žena davčnega uradnika v Ptuju Dosegla jc starost 50 let ter je bila rodom iz Pulja. Naj počiva v miru!
Г. .T. S. SKRRABENS, tajnik Mednarodne zveze krščnn-ukih strokovnih organizacij (Prevel: — ant):
Avstrijski problem
Rdeča moč
Ko je ob koncu vojne razpadla podonavska monarhija, je pripadla soe.ialdemokraeiji velika vloga. V narodni skupščini, izvoljeni februarja 191!), je imela odločujočo moč s svojimi 72 poslanci (krščanski socialci so jih imeli le 69). Postavila je državnega predsednika Seitza in kanclerja Rennerja, dr. Deutscha pa na čelo vojaške sile. Vlada se je opirala do lela 1020 na koalicijo s krščanskimi socialci. Koalicija pa je razpadla in ko je socialdemokracija po volitvah iz leta 1920 izgubila prevladujočo moč in ni imela več vlado v roki, ji je kljub temu oslal še Dunaj, rdeči Dunaj, ki jo tvoril s svojim dvamilijonsktni prebivalstvom tretjino vso države in ni bil lo edino velemesto, temvpč tudi zvezna avtonomna dežela. Avstrija ob-, sloja namreč ia- devetih zveznih dežel, od katerih ena je ludi Dunaj.
Večina dunajskih volivcev je bila ju je ostala rdeča »udi vsa povojna lela. Zalo je bila rdeča tudi vlada mesta in dežele Dunaj. V parlamentu je tvorila socialdemokracija manjšino, ki pa jo bila zelo številna. Radi lega je pomenila ludi v vseh demokratičnih korporacilnh- veliko silo. Svoje policije je hotela vsestransko še bolj utrditi, pri lem pa ui bila ravno Izbirčna in tenkoveslna.
Levičarska usmerjenost
Avstrijska socialdemokracija ui bila lo brezpogojno. Bila je namreč ostro usmerjena v levo. V zvezi z njo se je govorilo o avslro-mnrksiznni in a vstro-lioljšovizmu. In ue popolnoma brez vzroka! h'koraj v vseh državah namreč je postala socialdemokracija reformistična in jo potisnila revolucionarne elemente v ozadje, da so morali preili k komunistični ali neodvisni delavski stranki. Le v Avstriji sc komunizem ni mogel usidrati, ker je ie socialdemokracija tdala tak« na b-то, da je ostalo na levici še komaj kaj prostora.
Ni bila sicer komunistična, saj je leta 1919 še j celo sama s silo zadušila komunistično revolucijo, | pač pa je več njenih voditeljev ljubimkalo z Mo- j skvn. Tako je bilo v prvib letih republiko naslovljenih več zdravje na boljševiško vlado in sovjetski režim je bil proslavljen šo celo lela 1927, ko jo obhajal svojo 10-letnico obstoja. Socialdemokracija je vedno čutila, da je iste krvi in istega mesa r. boijševiško Rusijo, čeprav je bila nasproti boljševizmu zelo ostra v kritiki in ga je ludi v besedah energično odklanjala. V -»International Trade-Union ; Rewiew je zapisal lela 1922 sam glavni tejnik amsterdamske strokovne internacionnle, da je , bila mednarodna strokovna zveza oziroma njeno predsedstvo stalno v skrbi, kako bi podrlo rusko revolucijo-. In spominjamo se se, kako preračunano so iskale angleške socialistične strokovne organizacije zveze z Rusijo. Toda v praksi so bili socialisti po vseli deželah v bojnem razpoloženju nasproti boljševizmu, tako mnogo od njih tudi v Avstriji.
Dunajska vladn — glavno oporišče stranke
Povsod opažamo nezdrav pojav v parlamentarnih demokratičnih državah, da se vladajoče osebnosti, ki bi morale hiti nepristranske, tako rade ozirajo na interese svoje stranke. Sistem pa je postala povezanost med stranko in vlado pri fašizmu, v knlerom je dobila stranka javno-pTavno pomembnost, v kaerem je usidrana v zakonodaji in upravi popolnoma uradno in je tnko postala del države.
Avstrijska socialdemokracija se jo fašističnemu sistemu zelo približala, ko je izrabljala 1"» demokratičnem polu pridobljene pozicije kot orodje strankarske vlade. Teh pozicij ui uporabljala le v boju proti kapitalizmu, tomveč lu<li proti delavstvu. Ki ni delilo z rdečkarji njihovega mnenja. V navdušenju po zmagoslavnih volitvah iz I. 1919 so bili napravljeni vsi poizkusi ustvariti enotno stoprocentno organizacijo. Kdor ni bil poslušen tedaj socialistom in njihovim <lrokovniui organizacijam. je murai ven iz obratov.	i
Izjava
pravnih zastopnikov Assicurazioni Generali v aferi Rajčevič
BELGRAD, 26. maja. Belgrajska advokata Vladimir Simić in Simo Alkalaj kot pravna zastopnika zavarovalnice Assicurazioni Generali sta dala danes časopisju sledečo izjavo:
Točno jc, da je pokojni Rajčevič v papirjih, ki jih jc zapustil, izjavil, da je podpisal menice v znesku 78 milijonov dinarjev, ki jih je izročil g. Petru Gjorgjeviču. Nagla in energična preiskava, ki jo je izvršil preiskovalni sodnik, je pa imela za posledico, da sc je ugotovil obstoj menic samo za vsoto 4,350.000 dinarjev.
Na zaslišanju pred sodiščem je Petrovič izjavil, da razen gornjih menic ne obstoje nobene druge menice. Verjetno jc, da je pokojni Rajčevič v resnici izdal me-nicc za iznos 78 milijonov dinarjev, iz celega dosedanjega teka stvari pa imamo utis, da so imejitelji onih nepravilnih menic pod utisom naglega in energičnega postopka oblasti in sami uvideči, da bi pojava tako velikega zneska menic izzvala težko sumnjo, sami uničili največji del teh menic.
Ker se vse doslej pojavljcne menice v znesku 4,350.000 Din že nahajajo v rokah oblasti, ni nikake nevarnosti, da bi družba Assicurazioni Generali mogla trpeti kako škodo iz te cele zadeve.
Če povzamemo celoto, gre lu za neki neuspeli poskus, čigar edina ftragična posledica je uboj pokojnega Rajčeviča.
Potrebno se nam zdi naglasiti, da se po stari navadi, ki vlada pri vseh ustanovah Assicurazioni Generali v vseh državah, kjer ta posluje, družba Assicurazioni Generali nikdar ni bavila z meničnimi operacijami v izvrševanju svojega poslovanja.
»
Novo mesto
V	šniihclu bo letos procesija sv. R. T. v nedeljo, 3. junija ob 5 zjutraj radi birme, ki bo ta dan v Novem mestu.
V	tukajšnji vojašnici je v ponedeljek slavili vojaštvo svojo polkovno slavo.
Zaradi 10 Din je dobil z batino po glavi Pust Alojzij, dninar iz Globodola. Sosedu je bil ta zne sek dolžan, pa sta se radi tega sprla. Sosed je pograbil neko trdo stvar in lopnil Pusta po glavi. Sedaj leži v bolnišnici г ranjeno glavo.
Irlila. Na Florjanovem Irgu so je zadnjič lepo in mirno pasel po travi, ki se bohotno razrašča lam in tudi po nekaterih drugih ulicah našega mesta, konjiček nekega posestnika. — Idila sredi mesta1
Na&natnila
Oblni zbor Kmettjekr druibr r IJnlil jani, ki Ic hll razptsun /." 15. junljn v PnlavHki zbornici, sc Ju pr« ložil na soboto n. junija 1'Л1 z. kstlm dnevnim redom. Delegatom sc Dovolilnico pravočasno ilopogljejo.
Fraze mesto — kruha
Z velikim pogumom in z zvestouo do svoje, organizacije so se krščanski delavci tedaj uprli tonin terorju. Ko je bila sklenjena leta 1919 nova koalicija med socialisti in krščanskimi socialisti, so morali prvi podpisati pismen pakt, v katerem so priznali popolno svobodo organiziranja ne le za socialiste, temveč ludi za neosocialiste (krščansko misleče delavce). Kancler dr. Kenner je bil verjetno s letu zadovoljen osebno, ne pa socialistična masa in velik del voditeljev.
Leto za letom so morali krščanski slrokovni-čarji prenašali socialistični teror. Rdečkarji so sklepali kolektivne pogodbe, po katerih so bili pristaši drugih organizacij vrženi na cesto; razredno-bojna organizacija je bila v lako lesnih objemih s podjetniki, ki so sicer izkoriščevali delavstvo z znižanjem plač, da so poslali lo njeni agentje: članarina za organizacijo je bila odtrgana kar od plač. (če si je kdaj kaj takega privoščila kaka krščanska slrokovna organizacija, so jo rdečkarji gotovo ožigosali za »rmeno< organizacijo.)
Dokler sn socialisti trdno držali v rokah svoje postojanke, krščanski socialci lega nasilja niso mogli zlomiti. Vsi osnutki, ki jih je predlagal Spa-lnwsky, predsednik krščanske strokovne organizacije in član zveznega sveta, so naleteli v parlamentu na najhujšo onstrukcijo socialistov. Lele leta 1980 je mogel hiti sprejel zakon proti terorju,
V prvih letih je bila rdeča tudi vojska, dr. DeutscIiBva narodna hramba . Vojaške čepice so bile okrašene z rdečimi pentljami. Značilen za politično udejslvovanje lo vojske jc dogodek, ki se jo pripetil 30. septembra 1920. Vojaki dr. Deul-schevc >narodne hrambe so namreč navalili z golimi noži in revolverji na zborovanje, da bi umorili voditelja krščanskega delavstva, starega delavskega borca Knnscliaka, Hvala Bogu, streli niso zadeli. Zločincu se jo posrečilo uill v paniki. Dr. Deutsch (vodja zadnjega socialističnega upora) se je kazal razsrjenega- vsled napada, toda zločincev ni mogel ugotoviti. V poznejših lelih je bila vojska očiščena leh elementov.
(Dalje sledi)
Liubljaha
IJ.1II-: IUI, '111, niutii, iiiru: .ш-чичип l'i's,
njne: Bolno iVelo. III. nastop nriiuiMi Pregelj: Zlnt,, hjat.nl vnsi, llraviilPni-: Dvn polžu, Premrl: tlože zn Mn
• • a .1л . i *. i - ., li........iL.mil,, > \ ' • i 11 i L- 11 w *i < • \ -1
Vnnjkušne. Na il II dop. pn lu
III ,1 I ' I I Vini, 1,1 II , I I I , .1 r...... I >,,,,.., , J ■ , 1,11 > .
ri.io, Adiiniio: Cigniiskii, Papiiitdoptihi; Vin slednji dan v nedeljo dne junija ol> po, ,, ,,,,,.. ,-. konccrtli-a 'JO mladinskih zborov Slovenije poeomie h v skupnem -/.boru, ki ho štel nad JOflO novcev. Nn otn koncertu, Is i sin izrodilo znnimiva, opozarjiuno p. n. občinstvo. Vstopnice v predproduji v knjigarni Glasilom Matice.
I Kino K odet je r o. Danes "h pol !l Velik« ljubezen (Gustav VrHlilleh in darili. Niiviitnat. in Hoj zn pravico (Kun MnjnaiiD. Cene: li, .1. 1 iu 2 Din, balkon s Din.
I Motno stu'tm imata lekarni: mr. Trnkoc-zv ded.. Mestni Iv« I. in mr. Uumor, Miklošičeva custu -Jn.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Sreda. IW. maja: Zaprto.
ectrlek, 31. maju: Mojstrr Anton Hit. Izven. Zni
celic »d 2n Din navzdol. Petek. 1. junija oh IS: lhril.ii■ Karanta-ovi. Dij
predsinvii. Cene cul .'i do 14 Din, Sobota, 'J. junija oh -JO: Slehernik ua Kongresnem I (V stilen jn elnbcgn vremena Gos p i nI n Olembnji ilranii. I "zvon. Globoko znižane cene ml t do IS I N* odeli n, :t. junij« ob Hi: Otvoritev letnegn glcdnliS Tivoliju: Kultnimi prireditev i) Črni iiilul,i.
OPERA (Začetek ob 20)
Sred«. :in. maja: Katja Kabanova. ličil Sreda. Četrtek, 31. maju ob IS pred hotelom Tivoli: Pri tebi"
konjltku. (.'ene od 20 Din unv/.dol. Potok, I. junija ob '20: Ui/inlrtlo. Gostuje Zvonimirii Zu
peveev«. Red B. Bohotil. 2. juniju: I.e v slneujn slnhegn vi-cincun: Poljska kri. Izvoli. Globoko z.iii/.niio cono od It do 20 Idil. Nedelj«. 3. innljii ob 20: Ples " Navoju. Izven. Globoko znižane eeno od (i do 20 Din.
7.11.П t
«Sk8
igu
vi v lin.i '•il v
Radio
Programi Radio Liubliana:
S reda, ID. maja: to.oo Prenos otvoritve ljnbljnn *kog« vnluHDjinii 12.1.1 PloSee 12.4.", Poročila 13.00 Г«в, plošče 18.011 Komorno glHHtin. Itadijpki kvintet is.au O verstvih (Vrano Tersegliivl 10.00 llndljskl orkester 10.30 Lltorai-nn lil'«: Tono SeliSkor eit« svoje pesmi :'o.OO ■ Koncerl. orkestrniucKii drnStv« Glasbene Muttcc 22.m-<":ns, poročila, lnhk« glushu.
Drugi programi i
SREDA, 30. tnaj«. tlclgrail: 19.00 PloSčo 20.oo Pn nos iz. Ljubljane /agreb: 20.00 Prenos iz I/Juhi imn-Dunaj: Ki.OS 1'lolče (iz opor) 1II.2S 'Vojniku godnn '20.(S Donuiču glasb« lia starem Dininjii — Huitiniin šta: ■20.10 Koncert onemogli orkestra 21.30 lz operet — Hi In n Trs' 20.13 Vesololirrn — Iti in; 20.4.1 Opern Tnrnii dot . Piieolni — Vraga: 19.10 Pot.stolotnion bitko pri tiipaiiu 20.OS Moravski dvospcvl (Dvor/.nk) 20.30 ttn dllskn epopej« »Od Vllkovn do Mpnnn- — Brno: 311.10 roško puHini 20.30 Prenos Iz Prage Hratislava:. 2fl.o<i /.nliiivn.-i glanfca 20.10 Prenos i/ Pr«!;" i'mtnra: 10.Mi Kinvlrskn soniitn v C-duru, Beethoven 20.IS Prenos uporu iz. IliiiiK.
Predor pod reko Mersey
W
Čudo moderne tehnike
Te dni bn dovršeno delo, ki ga lahko smatramo za eao največjih pridobitev moderne tehnike. Že julija bodo odprli velikanski predor, ki je bil zgrajen pod reko Мегееу in ki bo vezal štiri mesta, ki štejejo skupno 1,250.000 prebivalcev; to so Liverpool in Bootle na strani Lancashirea ob reki, Birkenhead in Walasey na strani Cheshirea. Slovestnosti bosta prisostvovala angleški kralj in kraljica.
Predor so pričeli graditi decembra 1925. Dne 5. aprila 1928 eo prišli delavci, ki so vrtali iz nasprotnih strani, skupaj in prevrtali še zadnjo steno. Vrtali so tako natančno, da je znašala razlika glede lege obeh rovov komaj nekaj centi n* t rov. Nato so pričeli podzidovati predor. Obok so obdali z železno ploščo, ki so jo na notranji in zunanji strani zavarovali pred rjo s cementom.
Sredi ргсч1ога bo tekla krasna betonska cesta. Vrlini lok bo pokrit s cementom, ob strani pa bosta obe steni v višini 2 m pokriti s črnimi ploščami iz stekla. Nato eo položili na cement jeklene plošče. Dejansko bodo peljale •kozi predor štiri ceste. Predor bo namreč imel na vsaki strani po dva vhoda. Po dveh cestah bodo vozili v eno smer, po dveh drugih v nasprotno. Proti sredini predora se obe mesti, ki gresta v eno smer, združita na velikanskem podzemeljskem križišču, ki napravlja vtis ogromne dvorane.
Dolžina predora od glavnega vhoda nn Haymarketu v Liverpoolu do vzhoda na Clie-ster-steetu v Birkenheadu znaša 5.45 km. Širina glavne ceste je 12 m. Poleg tega je na obeh
Kakršno življenje — lakšna smrt
Zloglasni »gangster« (ropar) Clyde Barrovv, ki je te dni prišel v roke ameriške policije. Tolovaj je imel čudno navado. Svoj avtomobil je pogosto okrasil z revolverji. Poleg tega je pred svoj avto postavil tri puške, ko se je dal fotografirati. Blizu mesta Gibson je prišlo do spopada med njegovo tolpo in policijo. V tem boju je Barrovv padel.
V desetih letih
ne bo več nobenega kita
Iz Nove Zelandije prihaja poročilo, da so lovci na kite v tej sezoni polovili 40.000 kitov. Moderna tehnika je pravzaprav napovedala smrt nerodnemu kitu. Naravoslovci se tega prav nič ne veselijo. Zračunali so, da ne bo v 10 letih nobenega kita več v tem vodovju, ako bodo preganjali ubogo žival tako kakor doslej.
straneh speljanu pot za delavce in paznike, tako da znaša notranja svetloba predora 15.6 m. Izvedenci so ugotovili, da je to največji odvod ai predor na svetu.
Skozi predor bodo vozili v prvi vrsti z avtomobili. Prav radi tega je bilo treba v prvi vrsti gledati na ventilacijo, sicer bi nastalo v predoru takšno ozračje, da bi se ljudje v njem zadušili. Izvesti ventilacijo takšnega predora ni bilo pač lahko. Po dolgih poizkusih so inže-nerji nalogo srečno rešili. Ob vhodih so postavili ogromne črpalke, ki dovajajo predoru čist zrak in odvajajo pokvarjenega. Zato je bilo potrebnih šest velikanskih naprav, katerih obratovanje se avtomatično uravnava v posebni nadzorni celici. Tu je v vsakem trenutku razvidno, kakšna je sestava zraka v posameznem delu prodora. Prav tako lahko tu ugotoviš, koliko avtomobilov je v predoru in kako delujejo črpalke.
Stroški za ta predor so znašali 7,077.800 funtov sterlingov. to je okoli I milijardo 6SO.OOO Din. Vlada je dala za to 2,500.000 funtov. Oslali del si je podjetje nabavilo s posojili, ki jih bo odplačevalo s pobiranjem posebne cestnine. Deloma pa bodo krili te stroške z občinskimi pristojbinami mesta Liverpool in Birkenhead.
Najgloblja točka predora leži 51 m pod gladino reke. Nad predorom je povprečno 6 m kamenite plasti. Za izvrtanje rova so morali odvoziti t,200.000 ton materijala. V času dela so v dobi 5 let odpeljali približno vsake dve minuti za 1 tono kamna. Zaposlenih je bilo povprečno 17.000 delavcev na dan.
Do sotza
je bil človek ganjen
Dobro nam je še v spominu ogromen po-1 žar, ki je upepelil cvetoče japonsko mesto Hakodate in zahteval nad 2000 človeških žrtev. Nad 100.000 tisoč ljudi je namah ostalo brez strehe, pogorelo je nič manj kakor 27.000 hiš.
Tudi katoličani v mestu so bili hudo prizadeti. Ogenj je sicer prizanesel misijonskim zavodom kanadskih misijonarjev, toda ena tretjina katoličanov — nad 400 — je zgubila streho. Misijonarji so takoj organizirali pomožno akcijo. Dokler so imeli sredstva, so dnevno vzdrževali 1000 ponesrečencev. Otroški vrtec v misjonu so spremenili v bolnišnico. Misijonski bratje in sestre so se zavzeli za male sirote, i'udi drugje so takoj začeli katoličani zbirati za žrtve katastrofe obleko in denar, da bi omilili najhujšo bedo.
Pred nedavnim je poročal japonski dnevnik »Hokkai Times«, ki izhaja v mestu Sapporo: »Pri strašnem požaru mesta Hakodate je človeška prijaznost in požrtvovalnost prekoračila meje narodov. I3o solza je človek ganjen, ko vidi dejansko pomoč inozemcev, ki so po izbruhu |K)žara iz ljubezni do bližnjega brezplačno pomagali trpečim, darovali v denarju in dokazali svoje sožalje. Dejanje te brezmejne ljubezni do bližnjega, ki so jo pokazali ino-zemci, je našlo splošno občudovanje, od policije do žrtev katastrofe...« V naslednjem našteva časopis podrobno, kaj vse so storili katoliški misijoni, njihove šole, bolnišnice, samostani za sprejem, oskrbo in obleko nesrečnih beguncev in ranjencev.
Če te je dekle zavrnilo
V Barceloni je te dni umrl Juan Kaiser y Snark. Zapustil je premoženje, ki ga cenijo na 7 milijonov dinarjev. To premoženje dobi tisti — tako določa oporoka — ki bo dokazal, da je kot sin katalonske vdove živel v Kataloniji kar najbolj moralno in pošteno ter je vzdrževal svojo mater, sestre in brate. Ako se pojavita dva, ki dokažete, da imata v smislu oporoke isto pravico na premoženje, prejme premoženje tisti, ki bi se bil rad poročil, a ga je izvoljenka zavrnila, ker je bil ubožen.« V istem času poročajo iz Barcelone, da živi Juaiiova vdova v najhujši bedi...
*
Znani misijonski škof Meysing je v zadnjem letu prehodil po svojem vikarijatu 14.500 km dolgo pot.
Te dni je bila v Londonu generalna vaja gardnih polkov za parado v čast kralja Jurja, ki bo na njegov rojstni dan 3. junija. Prizor je nadvse mikaven in je privabil vse polno radovednežev, ki jih je tudi med Angleži mnogo.
Izumljivost časnikarjev nima mefa
rnozemska kraljica je nekega dne posetila ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Častna dama je vodila kraljico po vseh prostorih, da bi si jih ogledala. Naposled sta prišli tudi v kuhinjo. Vladarica je pokusila različne jedi. Pohvalila je kuharico. Obličje stare služabnice se je nasmehnilo. Od samega veselja in ponosa je zardela.
»Kje pa hranite vašo zalogo?« jo je med I prijaznim pogovorom vprašala vladarica.
Oglasila se je častna dama. Odprla je na stežaj vrata široke kuhinjske omare in odgo-| vorila:
»Tu, Veličanstvo!«
Tedaj je pa pristopil mož, ki je bil zaprt gledala v omaro, je divje zakričala. Z njo sta pa zakričali tudi vladarica in kuharica.
Misli bi rad iolograliral
Neko poročilo iz Pariza pravi: Znani japonski vseučiliški profesor Fukuray, ki se že delj časa bavi s fotografiranjem misli, je te dni priobčil poročilo, o svojih uspehih v francoskem jeziku. V reviji priobčuje profesor slike, o katerih trdi, da so izvirne slike, to so črke, geometrične figure, priprosti predmeti in Morsejevi znaki. Te slike so baje nastale takole: Mediji so ob dogovorjenem času osredotočili svoje misli nu podobne znake. Ti znaki so se potem v resnici tudi pokazali na fotografski plošči. Pri teh poizkusih ni bil vselej medij v prostoru, kjer je bila fotografska plošča, temveč celo oddaljen je bil o Fukurayeve delav-| niče. Ta razdalja je včasih znašala tudi 5 km. ' V Parizu seveda jemljejo na znanje Fu.kura-yeva izvajanja z razumljivo rezerviranostjo. Za Pariz sam pa ni to nikaka senzacija, ker sta že Francoza Bardu in Darget delala takšne poskuse. Francoska javnost jih je tedaj osmešila. Fukuraya bo pač zadela ista usoda.
Kako tudi ne? V omari je stal neki moški. Takoj so obdolžili kuharico, da ima ljubčka.
»Kljub svoji starosti se vam ljubi, da ljubimkate s takim mladeničem?« jo je pokroviteljsko posvarila dvorna dama, ki je bila resna in mrka starejša gospa.
»Jaz sem nedolžna! Tega človeka nisem še nikoli videla. Ne poznam ga!« se je branila kuharica in se proseče ozirala okoli. Bila je vsa obupana. Ni si vedela pomagati.
Tedajj e pa pristopil mož, ki je bil zaprt v omari. Vljudno se je kraljici opravičil. Povedal je, da je stara kaharica pač nedolžna, ker ga res ne pozna in ga ni še nikoli videla. Razložil je preseoečenim damam, da je poročevalec enega največjih amsterdamskih listov. Hotel je poročati do besede vse, kar je govorila kraljica in za kar se je zanimala. Zato se je skril v omaro, da je vse natanko slišal.
V roparskih rokah je bila
To je 6-letna Ju-ne Robles, doma iz Tucsona v Kaliforniji, ki so jo odpeljali roparji. Izpustili so jo šele po treh tednih in sicer proti visoki odkupnini. Aretirali so nekaj roparjev, o katerih domnevajo, da so izvršili zločin.
Od žalosti se je zvon razpočil
Nad 300 let je pel cerkveni zvon v Sonnen-bergu pri Wiesbadenu in naznanjal veselje in žalost faranom. Zapel je še enkrat in naznanil smrt domačega župnika. Zazvonil je tudi in napovedal pogreb, toda že po prvih udarcih se je razletel. Čudno naključje! Ljudje so dejali, da se je zvon razpočil od žalosti za rajnim.
Mesečina ima čudno moč
General Gamelin, o katerem poročajo, da se je v imenu francoskega generalnega štaba po-! gajal z Rusi za sklenitev vojaške pogodbe med j obema državama. Nekateri trdijo, da je spo-! razum že dosežen. Obstojni naj bi v temle: Francoska in sovjetska armada se med seboj stalno obveščata o velikih vojaških načrtih, prav tako izmenjujeta nadzorstvene častnike. Ргачјо, da Gamelin v kratkem odpotuje Moskvo, kjer se bo razgovarjal še o podrobnostih.
Časnikarja je umoril
Iz! San Paola v Braziliji poročajo, da je neki advokat dal umoriti poročevalca Joao |ar-dima med razpravo. Naščuval je nekoga, da je nesrečnega časnikarja umoril.
Angleški mornarji, ki služijo no podmornicah, se vadijo z novimi potapljaškimi aparati. S temi ostane lahko človek dve uri pod vodo. Če aparat napihnejo, ga lahko rabijo tudi namesto plavalnegu pasu. L uvedbo tega aparata se IkhIo mornarji lažje rešili v primeru, da bi
sadcla podmornico uosreča.
Mnogo ljudi je naziranja, da je trditev o posebnem vplivu mesečine na žive in mrtve stvari bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja. da ta trditev ni brez podlage. Opazovanja so pokazala, da n. pr. ribe, ki jih obseva luna, prej razpadejo. Tudi na kamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu poroča neka ugledna oseba:
»Za časa svojega bivanja v Argentini sem imel večkrat priložnost opaziti, da jc zadobilo sveže meso, ki je bilo izpostavljeno mesečini, zoprno in zeleno barvo, tudi okus takšnega mesa je bil neprijeten; zoprnega duha ni bilo mogoče odstraniti z nikako začimbo. Prav tako sem lahko ugotovil, da vpliva luna tudi na ribje meso, kakor tudi na druge organizme. Opazil sem žuželke, ki so se n. pr. skrivale pred luno in gledale, da stalno ostanejo v senci za drevesom. Na vsak način je gotovo, da ima domneva o škodljivem vplivu mesečine svojo podlago-«
»Ali ste bili morda kje ranjeni?« »Ne vem.,. Moral bom vprašati svojega advokata.«
ш—
Ju$os1av'ja (Belgrad) : Primorje
Na praznik 31. t. ni.
In /opii циашо \ Ljubljani nogometno pri- [ rediicv velikcgu slogu, Belgrti.jsku Jugoslavija, j niiljenee |iiesiolniškega občinstva, prihaja k ! tla ni v gosir. Omenjeni *klub iina najbolj knl-liviiano igro \ državi, vrhu tega pa tudi listo prodornost.. ki je potrebna za gole. .S splitskim Hajdukom je pred dnevi remizirala. Letošnjo pomlad je lepla državnega prvaku BSK-u in dosegla še mnoge druge rezultate.
/.i nas Ljubljančane in Slovence je tu tekma še posebne važnosti. Pravkar je ljubljanska lu lika atletika slavila sijajen uspeh in se plasirala na prvo mesto v državi. Primorje je postalo državni prvak in slovenski prvak, Ilirija je zavzela tik z.a njim drugo m os to pred zagrebškimi klubi. Zdaj jo treba še v nogometu poskusiti srečo. Ljubljanski klubi so ua tem področju v zadnjem času močno napredovali. Mi samo želimo, da bi kmalu prišli na ono višino. kot: so naši vodilni klubi v državi.
Primorje je Ljubljani in vsej banovini brez dvoma mnogo pripomoglo do velikega športnega ugleda i«) vsej državi. Storilo je prejšnja leta s svojo plavalno sekcijo, zadnja leta pa posebno / lahko atletiko jn z. nogometom.
Tekma v četrtek 31. t. m. bo nova preizkušnja domačih moči z velikim, rcnomiranim klubom. Upajmo, da se bo primorjanski cnaj-storici posrečilo častno zastopati Ljubljano. (Vtrtkova tekma bo v znamenju nekakšnega nogometnega dvoboja Ljubljane z Belgradom, š I o bo za sloves našega celokupnega nogometa, prav tako. kakor je zagrebško časopisje po tekmi Primorje : Ilašk v Zagrebu pohvalilo ves slovenski nogomet. Nadejamo se velike borbe, a tudi častnega izida.
*
V predlekifiah nastopijo ob 14.30 Primorje, juniorji. Reka rezervo, ob 13.30 Mars in Svoboda. Začetek glavne tekme bo ob 17.13.
Hazena - Ptuj: Ilirija
Jutri dopoldne se odigra na starem igrišču Ilirije prva finalna tekma med prvakoma ljubljanskega in celjskega okrožja, Ilirijo in Ptujem. za naslov jxhI z veznega prvaka. Ptuj bo za prijatelje bazenske igro zanimiv in skoroda nov gost, saj že dve leti ni nastopil v Ljubljani. .Njegova družina je fizično jako močna, v igri *ilno [KJžrlvovnlna in nevarna tndi najmočnejšim nasprotnikom, lo je okusila ravno Ilirija, kateri se je v nedavni prijateljski tekmi v Ptuju le / največjim naporom posrečilo ugnati agilae Ptujčunke. Najboljše moči imajo Ptuj-entikc v vralarici in v napadalni vrsti, dočim srednja vrsta nekoliko zaostaja. Ilirija bo morn la poslati v boj vr-c najboljše, kar trenotno pieniote, niko hoče doseči 'uspeli, ker je tekma prvenstvena, se pričakuje oster iu zanimiv boj, r ozirrm'1 na dobro formo obeh družin pn tudi dober sfiort. Tekma se prične dop. ob It. Vod-vtvo t»fmc je poverjeno ss. Jurmanu.
S|M>rt v Celju. V |k)iicdeljek zvečer je bila na Glazi.j: prijateljska nogometna tcJtma med SK Celjem in vojaškim teamoni 59..pp„ ki jc končala z rezultatom 3 : 3 (t : I) za vojaški team.
Odbor .o i. red ho lahkoatlelskih dronmlehev v Ljubljani. Itiiili določitve reprezentance Ljubljane, ki nastopi v Grazu v subolu/ni nedeljo, 2. in II. junija, se vrši v sredo dne 30. t. irf. olj 17 nn igrišču Primorja izbirni miling v naslednjih disciplinah, ki jc obvezen /.a 'naslednje :itinto: 1. lek UM ni: Župančič Neli, Piitinja, Svctck. Snšleišie. 1'erpar, Hihiiut, met krogle: .leglič, Stcpišnik, Marek i',., skok. v daljavo: Stopifinik. Korče. Pnliujn, Knie M il i voj, skok ob palici: Ga.špcršič, Deč-lnan, Gregorkn, Prislov, Skel, Put.injn, Hobek, nicl disku: Ste.pišnik, Dohov.šek, -leglič, Kerše. Czurda, mel kladiva: Zupan. Slcpišnik, Franc, Jeglič. Korče, niet kop.in: Princi, Slapar. Putiuja, Dečman, Svigelj, skok v v išino: Zgur Marek 10., ISortoncelj, Stegu R. in Svetek, Zn vse imenovane je naslop obvezen. Istočasno se pa Inliko prijavijo radi nastopa pri izbirnem mitingu še drugi atleli. Naprošajo se ob tej priliki člani sodniške ga zborii, da prisostvujejo izbirnemu mitingu. Do sedaj so v reprezen i n neo Ljubljano določeni naslednji atleti: Kovačič All'on/.. (,'crar Drago, Zupančič Neli, Stcpišnik Milan, Gnbršek tlanzi, Zorga A . Krevs. Itručau. Skok, Goršek, Slainič. Slarninn, Zupan, (Izurila in Martini. Pozivamo jih, «in nemudoma sporočijo vse potrebne po ualke radi ilviga potnega lisla Savo Sancinu, Tavčarjeva ul. 1. III.. in sicer do srede od 1*{. do 15. V kolikor imajo potili lisi, naj g;i oddajo takoj. Sporočiti morajo tudi evenliietne zadržke radi dopusta. Orlliod hn sledil v soboto zjutraj in bo vsak atlet pravočasno ob liri ob-\cščen.
Odbor lalikoaltetskih sodnikov. Ljubljana. fSlufbe-no.i Naprošamo vse zvezne sodnike. <!a prisostvujejo današnjemu izbirnemu niillilgu na igrišču Primorja ob 17. Obvozno so vabljeni gg. Megušar (stopericel), Luin. Hnitein S.. tJriinlVld. ing. Hnllič, Vidie, srnin. (Vrne. Na igrišču naj bodo najpozneje oh li;.:ifl. Službeno i; komisije :n sodniške izpite. Sodniški kandidati gg. major .lune, Gorjam* iu Polajner naj prisostvujejo izbirnemu mitingu radi polaganja praktičnega izpita, ravnotako člani komisije gg. ing. Balttč in Luin. Za komisijo: tlriinfcld s. r.
\asliip lalik.oallclske rrnri enlanee Ljubljane e C,ra:u. To soboto iu nedeljo nastopi v Grazu biliko-atletska reprezentanca LJubljani), ki odpoluje v Graz /. nvlohusom v soboto dopoldne. Ker je nekaj mest še na razpolago, pozivamo reilektanle, naj se čim preje javijo lajnikii odbora za izvedbo dvoinalclia. Savo Snu-ciiiil. Tavčarjeva nt. 1. III. dnevno od l:l do 15. Voznimi za Ioni'- in retonrvnžnjo v znesku 1,'HI Diu je Ireha vpln-č п I i oh prilavi. Polne lisle si morn preskrbeti vsak re flel.laiil su in. Odboru je uspelo preskrbeli v Gruz.u d«i-iiro pen/i io za znesek 7 do S šilingov dnevno. Reijek lanli naj istotako sporočijo takoi svoje želje ua prejšnji naslov, da zainore odbor pravočasno rezervirati.
1Ј Г1'. Shii.heuo. Danes ob 1S.:41 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Kliiona. Prosim točne udeležbe radi važnih odločitev. Tajnik X.
Službene nbjare I.IIP Prevl ob 1S..10 je v damskein salonu kavarne Kmonn redna sej« u. o. Dnevni red je jako važen. 1'otnošlcv ilnn udcleiba vseli odbornikov j, pol rebuli, fla.nl n. O., ki niso šc oddali stik in III Din za izkaznice, nuj uredijo to pri današnji seji,
U si j, n. o. dne Hi. moja. Nn znanje -e vzamejo pri lave Korotana /a prvcil. tekme Knrntan :Gorcnjc 1.1. maja. iu Alcna:Korolan 29. aprila. SK Iliriji se dovoli prijal.cl.iska lekma proti Korolunii pod pogojem, da tekmo pravočasno prijavi. — Na zahtevo .IS/.S se mi sredini SK Slnvija. Vnrnžilin, dokler ne poravna zne sl.a 107.Ml Din brodskl pod/vezi. C'ftK se poziva, da po revna dolg 15 Din brojski pod/vezi. Protest SK IMnja pruli spremembi slstciua prvenstvenega Ickiliovanja .-e mlslopi ,ISZS. Za SK 14ii.i «e črtn s pravico uaslopa ilne '.'.'i. maja linzcnašiea Vičič Friila. — Veririeirnju " prvenstvene teknie: UtrlJajAtenn z rc/.ulliiloiu 4:2 C::2l zn Ilirijo, Gorenje :Korolaii 7. rezultatom 7:2 (2:11) /n Gorenjca. Zn liazeliskcgn prvaku celjskega okr. /ia zn 1. I!l.'l.1 :it se proghišn SK Ptuj. filnjo se v pravic > ■>'.'> -litega nastopa /n TKD Meno atletinje: Iternlk 1'nn i. Franke Majda. Stolfa Malči, Hočevar Mira. Florjan Olga, K a i ser Malči. Odobri se zapisnik o društvi-nem 'štnfctnem teku Atene,
I iefe u. o. dne *.l. mala. Verificira «e prven-Itveiia teknili Aiena-Korotan z resultnlnni |:',:fi (ii:in /n A1 eno. hodniki sc ponovno opozarjajo, ds v sodniških
poročilih ne pišejo krllik lekeni. SK pmj se obvešča, da je n. o. .is/.s ugodil njegov i priložili, proli spre menihi sistema podzvozuegn prveusl v enega ' tokinovunjn za I. 1B:i:| :U. Vsled lega igra "lic finalni tekmi za prvenstvo Mil' SK Ptuj z SK Ilirijo. Izžrebata so finalni lekmi I lirijn :l'l uj. Po žrebu se odigra prva tekina due >1. unija v LJubljani, druga pa S. junija v Plujii. — Na prošnjo TKI) Atene se črla iz seznamu verificiranih aUcIiii.l Herz Kranja.	Klubi se opozarjajo, ila jc
lahkontlel.-ko prvenstvo družin odgodeno na 2:1. in 21. junij. Vsi kluhi se pozivajo, da nemudoma vrnejo izpolnjene tiskovine MFV.S. Proli v se in zamud h I kom se bodo uveljavile sporočene sankcije.
Smučarski klub Ljubljana poživlja vse svoje tek niovalee, da oddajo klubsko smučarsko opremo v svrho evontnelne poprave in radi evidenco v sredo dne HI). I. m., najkasneje pa v sredo due r,. junija v kluhskni lo kaln v čtisu od 1П do 21). Oddaja klubske opreme Je za . - ■ tekmovalce obv ezna.
Olimpijske vesli
Mru»i olimpijski (lan bo 10. junija
Poziv jugoslovanskega olimpijskega odbora
Ped pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo naroda dr. ti. Angjelinovlfa se vrši drugi olimpijski dan letos dne iti. junija. Ta dau se morajo organizirati jio vseli večjih mestih kraljevine akcije z namenom, da se zberejo sredstva za fi-nansiranje naših reprezentanc, z.a olimpijske igre leta 1936 v Berlinu, iui sicer v smislu razpisa ministrstva za telesno vzgojo št. S0i)tf z dne 26. novembra 1933 in št. 1816 z dne 17. aprila 1934, ki se glasi:
Jugoslovanski olimpijski odbor je obvestil to ministrstvo, da se vrši olimpijski dan letos 10. junija.
V smislu rešenja g. ministra za telesno vzgojo naroda kakor tudi razpisa t,?ga ministrstva U. šl. 3998 z dne 2п. novembra 1933 morajo vse športne in sokolske organizacije brez razlike prirediti ta dan javne nastope, tekme, kakor ludi druge prireditve, da bi se manifestirala prava nto«' našega sjiorla in da bi se dosegel čim boljši moralni in materijalni uspeh.
člisli dobiček teli pri.....lile,v je izročiti jugoslovanskemu olimpijskemu odboru, ki bo ta denar uporabil za priprave in odpošiljatev naše narodne reprezentance na XI. olitnpijado v Berlinu.
Izvolite o tein ponovno obvestiti vse podrejene Vam župe, podzveze, društva in klube, ter jili opozorili na polu'.bo in važnost teli prireditev za ta dau.
Vse vrhovne zveze morajo preko svojih podrejenih organizacij javno nastopiti v korist olimpijskega fonda, da tako dokažejo svojo zrelost in razumevanje za olimpijsko idejo in močno voljo, da z lastnimi silami doprinesejo svoj oboi, da se doseže cilj, im to čim boljša in čim močnejša reprezentanca v borbi najboljših med najboljšimi.
Dne 1(1. junija morajo v vseli večjih mestih nastopiti vse športne in sokolske edinicc v raznih javnih tekmah, katerih dohodki morajo služiti omenjenemu namenu.
Nikdo se nc sme odtegniti temu poslu za splošno korist, vsak posameznik in društvo so mora 10. junija posvetili delu za čim boljši uspeli olimpijskega dne.«
Nova slovenska športna knjiga. V * po lini literaturi smo Slovenci še zelo revni; Kazen par knjižic za smučanje in tnristiko nimamo lir a v nobene svoje knjige. Ko srno pred nedavnim zvedeli, da piše naš stari zaia-nec iu odlični športni delavec, absolvent; berlinske visoke šole Drago Ulaga večje športno delo, smo bili tega vsi športniki z«;lo veseli. Samo s par vrsticami smo opozorili nu to športno knjigo in povpraševanje po njej postaja vedno večje. Ker se naša .javnost, zlasti športna, zelo zanima, kdaj bo izšla ta knjiga in kako ho izgledala, sem poiskal tovariša Ulago ter ga prosil, da mi da v zadevi kake točnejše informacije.
Knjiga, kateri namerava dati avtor naslov: »Spori- v ideji in praksi«, .je žc gotova. Sedaj zbira Ulaga razne sporlne slike, ker hoče svoje delo bogato ilustrirali, kar bo knjigo neprimerno dvignilo; saj je znano, da slika dostikrat več pove kot še. tako izčrpna razprava. Slik bo mnogo v ca 250 str. obsegajoči knjigi. Ko bo še ta materija I zbran, jiotcni gre delo v tisk, tako da bo knjiga izšla lekoni poletja.
V knjigi, ki obsega dva dela. so obdelane vse važnejše >portnc panoge, zlasti pa one, ki se goje pri nas. Ot.ien.jcno bodi. da so pri knjigi sodelovali tudi nekateri drugi slovenski strokovnjaki, specialisti v svojih športnih panogah. Prvi tlel — j>ota_ in cilji telesne kulture — bo obsegal olimpijske igre nekdaj iu danes, naloge športnih organizacij, posebno vzgojne naloge slovenskega športa in končno spori in žena. V drugem delu —- v športni praksi - pa dobi sportnik-tckniovalee — vse, kar potrebuje. Od treninga in tekem, pripravljalnih vaj, lahke atletike, nogometa, plavanja, smučanja, drsanju, težko atletike itd. do veslanja, ritg b.vja in golfa. Moto: Duša sloji višje ko telo. dolžnost jc važnejša ko šport, doni .ie bližji ko gora. To misel, ki spremlja v>a strokovna izvajanja tudi ona, ki so namenjena rekorderjem, v novi Ulago v i knjigi. Prvi del ima predvsem la namen, da loči pravi šport od divjega. Pri prvem kakor pri drugem delu se je upoštevala najtneroda.i-nejša športna literatura in najnovejša športna tehnika. Izčrpno .ic obdelano zln*ti poglavje: Trening in tekme, alkohol — nikotin. Buvi sc tudi z zdravstveno kontrolo: šport ne sme škodovati niti zdravju niti vzgoji. I'ot do rekordov je treba tako prikazati, tla se mimogrede pride do njih.
Drugi narodi imajo močne športne knjiž-niče, pri nas je izšlo le nekaj knjig o gim nasliki, odbojki, smučanju in turistiki. Zato i -.mo slovensko športno knjigo dolgo pogre-j šali. Ulngova knjiga bo fin In tudi pregled ^ rekordov in primerjavo raznih hitrosti v smučanju, veslanju, kolesarstvu, plavanju. Inliki atletiki itd. Služila bo vsem, ki st^biv vi.io s telesno vzgojo in s športom; zrasli i učiteljem, ki vadijo telovadbo v šoli in vo j lilteljcni, ki delujejo v .športnih organi/,a : ci.inh.
Metoda podajanja tolinikc je ananslveuo ' teoretična, zato citira avtor pogosto /.name i ti i 11* rekorderje iu trenerje, tako dn je teo rija vselej podprla s praktičnimi izkušnjami.
Knjiga ui le zagovor športa, temveč ob enem resna kritika nepravega pojmovanja športa in izrodkov, ki .jili srečujemo v jiruksi. Služila bo vsem našim smrtnikom, in kMr dobro po - innio avloria. ZRto ni čudno, da je /f danes tako [>ov prasev anje po n iei,
I. K-er.
Gospodarstvo
Naša trgovinska pogodba z Nemčijo. Po pisanju čeških listov bo Nemčija znižala v zvezi s trgovinsko pogodbo z našo državo tc-!c uvozne carine (za 100 kg); seme rdeče detelje 3 mark, melone 'i, česen od t. julija do 41. januarja 2 marki, v ostalih mesecih 7, češ(ije in višnje 1. les za sode do И) mm 0.30 marke ali za meter 2.40 živa perutnina razen gosi 6. mrtva ')(), živila v konservah (sardine) itd. 30. neočiščeno perje iu sirove kože , so prosti carine.
Naša pohištvena obrt se je zadnje čase morala boriti z velikimi težkočami, ker za s\vie čeravno najboljše izdelke vsled pomanjkanja denarja ni mogla najti dovolj odjemalcev. Sedaj pa je pričela z izdelovanjem cenenega pohištva iz mehkega lesa, ki se po svoji lepoti lahko kosa z izdelki iz najdražjih lesov. Posebno stremi pohištvena obrt za sedanjim praktičnim smislom, ki odklanja nekdanjo ornainentiko a povdarja gladko, masivno in prostorno pohištvo, odgovarjajoče |>opo!nonia sedanji gradbeni tehniki.
Pretežni del pohištva na XIV. ljubljanskem ve lesejmu od 30. maja do 10. junija bodo razstavili mizarji iz St. Vida iu okolice, ki so itak skoro izključni dobavitelji, pohištva za eelo Jugoslavijo radi svoje solidnosti iu podjetnosti Na t«>j razstavi bo vsakdo lahko videl kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da ustrežejo kupcu. Razstavljeno bo vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, saloni, gosposke sobe. dekliške ir otroške sobe itd., ležalni stoli, kuhinjsko pohištvo posebno mize, ki .služijo vsemu kuhinjskemu delu. OosjHidinja lahko vsa jedila pripravi ua tej edini mizi, potnije na njej |X)sodo in sploh vse uredi na njej sami. To ji prihrani ves lisli zamudni napot tekanja sem in tja i.i iirezpotrebno zamudo časa. Naravnost ide-alno je vse izdelano iu si marsikdo ne more niti predsiavljati praktičnosti vseh pohištvenih izdelkov naših vrlih in iznajdljivih mizarjev, dokler se ne bo sam o vsem tem prepričal. Po ogledu pohištve-! ne razstave na velesejmu mu odločitev za nakup nc bo več težka.
Balkanska politika in balkanska trgovina. — ■Ncuc /.iirchcr /citung" prinaša v svoji izvozni prilogi dolg članek pod tem naslovom, kjer se peča zlasti z gospodarskimi sliki naše države z drugimi balkanskimi državami, n pr. Bolgarijo. V isli šte-j vitki prinaša tudi članek »Bodočnost dinarja«, v I katerem pa operira z napačnimi podatki o našem I obtoku bankovcev in kritju, /a katerega navaja
80.9'/' ■
Za svobodno zadružništvo. Zveza agrarnih za-jednic za Bačko, Banat in Baraujo jc na svojem občnem zboru sklenila resolucijo, v kateri med drugim zahteva, da se naj čimprej uveljavi novi zadružni zakon, katerega osnova mora biti svobodno zadružništvo na vseli pridobitvah zadružništva
Potrjena poravnava: Pelač I ranče in Pctač Marija, trgovca in gostilničarja v Vižmarjih 81.
pešte. ki javlja izredno čvrsto lendenco. Sploh je pšenica na vseli mednarodnih trgih čvrsta, kakor je koruza čvrsta tudi ua v »in evropskem kontinentu. C ene <i ilanes v Vojvodini naslednic: pšenica baška 130, banalska 127 50 prekmurska 140. koruza prekmurska 110, Novi Sao okolica 87.50 iu banaiska 82.50. moka slane po kakovosti 210 do 245 Razlika v ceni moke je poslala prav velika, ker jc odv isna cena od lega, kolike so zaloge pri mlinih. ('ovon se celo, ila o nekateri mlini ua se veru Backe zvišali na cene do 260. toda ta cena šc ni potrjena. Bodoči razvoj na Irgu ie odvišen od rezultatov prve inlačve ki bo pokazala najbolj točno, ч kakšno žetvijo imamo računati ]vo količini. Po dosedanjih vesteli jc kakovost letošnje žetve pšenice prav dobra, znatno boljša kot lani
Živina
Dunajski prašičji sejem 20. maja. Prignanih jc bilo 11.170 pršutarjev iu 3.295 špeharjev, skupno 14.774 glav. od tega iz Avstrije 9.171, iz inozemstva pa 5.603 glave. Cene so bile naslednje (v šil. za kg žive leze): .špeharji I, 1.15 1.20, stari 1.04 do 1.00, kmetski 1.08 1.20, križani 1.15 1.23. pršutarji 1 1.23, srednjeleški poljski špeharji 1,12 do 1.14. Sejem je bil v začetku živahen, nato pa je oslabel. Pršutarji so se v začetku pocenili za
1	groše, v kasnejšem poteku pa za 5, v madjarskih veleposestniških. špeharjih je bila ponudba slaba, zato so cene ostale čvrste v primeri s prejšnjim tednom, cene ostalih špeharjev pa so popustile za 5 grošev.	'
Mariborski živinski sejem dne 29. piaja. Na današnji sejem je bilo prignanih 14 konjev, II bikov, 100 volov. 214 krav in 13 telet; skupaj 352 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive teže 3.50 4 Din. |ioldebeli voli
2	2.75 Din. plemenski voli 2,25—3 Din, biki za klanje 3 3.25 Din, klavne krave debele 3 3.25 Din. plemenske krave 2 2.25 Din, krave za kloba-sarie 1.75 2 Din, molzne krave 2 2.50 Din, brc je krave 2.25 3 Din, mlada živina 3.50 4 Din, teleta 4 50 5 Din. Prodanih jc bilo 242 komadov.
Borza
Denar
Dne 20. maja 1034.
V	današnjem prometu so ostali neizpremenieni tečaji Amsterdama, Curilta, Londona, Trsta in Prage. narasla sta Bruselj in Pariz, dočim so |>opu-stili tečaji Berlina iu Ne\vyorka.
V	zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen, dočim jc na zagrebški borzi popustil na 9.395, na belgrajski pa je bil zaključen po 9.35S5. — Grški boni so noti-rali v Zagrebu 31.25 31.60. v Belgradu pa 31.15 do 31.a5. Angleški funt v Zagrebu 252.85 254.45 (253.65), v Belgradu pt 251.05 - 253.55. — Španska pezeta v Zagrebu 6.325—6.425 (6.375).
Ljubljana. Amsterdam 2310.96 2322.32, Berlin 1331.25 1342.05. Bruselj 797.18 801.12. Curih 1108.35—1113.85, London 173.08 174.68, Nevvvork 3379.11 3407.37, Pariz 224.96 226.08, Praga 14100 do 142.76, Trst 289.35 - 291.75.
Promet na zagrebški borzi O0.t>05 Din.
Curih. Pariz 20.2975. London 15.64, Newyork 307.375. Bruselj 71.0-25, Milan 26.16. Madrid 42.05, Amsterdam 208.50, Berlin 120.275. Dunaj 73.02 (57.25), Stockholni S0.05. Oslo 78.00. Kopenhageii 60.85. Praga 12.805, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala danes neizpremenjena in ravno tako tudi tečaji. Le 8% Bler. posojilo je nadalje zelo čvrsto. Promet jc bil slabši in je bila na zagrebški borzi zaključena samo vojna škoda 300 kom
Ljubljana. 1% inv. pos. zaklj. 6«. agrarji 30.50. vojna škoda 305 307, begi. obv. 53 -54, 8% Bler. pos. 56.50. den., 7% Bler. pos. 52,50 den., 1"„ pos. Drž. hip. banke 65 den.. Kranj. ind. '250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7"> inv. pos. 70 den., agrarji 37 den.. vojna škoda '306 307 (305, 307), 6., 7. 305 den., 8. 300 306.50 ( 306). 9. 304 307 (307). 6''o begi. obv. 54—54.75. 8% Bler. |xis. 5(1.50 do 57.50. 1% Bler pos. 52.12 den., 1% pos. DHB 65.25 den. Delnice: Nar. banka -I050 den., Priv. agr. banka 21.5 210, Outtmann 30 lil., Union 50 den., Isis 20 bi.. Trboveljska 00 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7'. inv pos. 71 71.50, agrarji 37 33, vojna škoda 307 308 ( 307. 306.50), <>'-, begi. obv. 54 54.2$, 3»,; Bler pos. 57 den.. 7"„ Bler. jvis. 52.25 53 (52.75) Delnice: Nar. banka 1070 4080 (1070). Priv. agr. banka 215 210 (217. 215.50).
Dunaj. Donavskosavskojadranska prioritete 63.20. delnice 12. Steg 14.50, Stevveag 11.45. Alpine 10.20, I rboveljska 10.05.
Žilni (гд
IV vcCdncviiein presledku so danes začeli zo pel delali, tendenca pa jc poslala ined tem tudi za pšenico zelo čvrsta ua podlagi vesti iz Budim-
i Љ, KUBflNY-JEV MATE ČAJ
hrani Ier krcoOn'*ivcc In iniSice. — Teto ooslane odporno 111 z lahkoto premaga vse iiapiue Kdor ga redno pije, se mu nI bati nc n hla "c revme. Dobi sc v »sei, lekarnah v originalnih zavojih po Din IS'—, ali pri zastopstvu, t.ckarnii Mr. Mflivoj Lcustck, t.juh-Ijnna. Kesljrva c. i. ako noSljctc v naprej Din 16' —. športniki, lurlstl tovcl, notiomelHSi: pljtc ga rednol
ипмв
^^S^ritzneK
P0KR0i*lANA UmtS\
»i oj. мш' in mmw
po i f redno nizhlli ccnuli
samo pri tvrdki
jOsip POStllNt - tiiimјл1чд
blizu PrdRernovtpa spoinoitlk«, za vo«lo.
VetMefna garancija! 1'otik v u motnem vezenin i.re/,plaeon I	Telefon .>tev. ^МЧ.
NAZNANILO
S tem naznanilom se predstavlja javnosti
V LJUBI,JAN I
Ze s svojim imenom je /.a'ožbn jasno začrlfila okvir >,oj. delav no-ti. —'Poglavitni smoter AKADEMSKI: ZALOŽB L. ki je prevzela težko nalogo zalaganja del naše znam sli in umetnosti, ic čim vnelejše prizadevanje za razširjanje takšnih del doma in v tuiini. Zgraditi hoče trden must med našo znanstveno produkcijo in občinstvom ki mu je. iiauicnuia. AKADEMSKA ZALOZBA jo nastala ob so-delovamu nujodličnejših slovenskih znanslve-uikov. S jen začitni program ni obsežen zato pa tembolj tehten Dela ki bodo izšla v prvem letu njenega obstoja, so temeljnega pomt nu /.a našo narodno kulturo.
Zaenkrat si je zn ož.ba zagotovila sledeča dela :
MONUMBNTA ARTIS SLOVEN1CAK. delo koiisei vatorja dr. Kranceta S to I ela Izhajalo bo v mesečnih snopičih v velikosti 24X34 cm ■/, velikimi in lepimi reprodukcijami na nnj-iiuejšem umetniški m papirju
A K A DEMSK A BIBLIOTEK A Ta zbirka t>o obsegu I a znanstvene priročnike iz vseh pauug. v sintetični, pregledni obliki. Zamišljena je kot priročna knjižnica slovenskega izobraženca. V načrtu prvega leta ima AKADEMSKA BIBLIOTEKA sled. ca dela:
1	PREOLKD SLOVENSKI. i\N.II/EV. NOSTI. spisal dr. Anion Sludnjak.
2	i KRATKA ZGODOVINA SLOVEN SKI-.OA JEZIKA, spisat dr. I1'ran Ramovš
i.) PRAVNA ZGODOVINA SLOV ENCi-.V spisal dr. Metod Dolenc
V najkrajšem času i/.irie prospekt A K \-DEMSKE ZALOŽBE na 32 slrau« h /. izčrpni iu besedi Ioni ter - pogoji z.a narocbo. Prosimo <la ga ob izidu zahtevale v vseli knjigarnah.
AKADEMSKA ZAU1ZBA V LJUBLJANI
I -Љ
Mirno jc danc5 ob pol 12 ponoči zaspal v Gospodu nas bl.igi soprog, oče in dedok
DAVORIN BUDNA
hranilnični kontrolor v pokoju
slar 73 let Bila vja ic sama ljubezen in dobrota Na mrtvaški oder .mo jja položili doma v Ciril-Metodov i ulici šl. 12, pokopali pa ga bomo dne 30. maja ob pol štirih popoldne i/ mestne kapele na frančiškansko pokopališče Sv maša se ho darovala v petek, dne 1. junija ob 7 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 28. maja 1934.
RODBINI BUDNA • BARLE
UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE!
MILO ZA ZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DAL1E KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA
'PoiszRusitGl
POIZKUSNA ŠKATLA
3-
DIN
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din Ž'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
ni
Učenec (učenka)
priden, delaven, pošten in dober računar, z do-voljno šolsko naobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Razen obleke vsa oskrba zagotovljena. Ponudbe upravi »Slovenca, št. 5968. (v)
llužbodobe
Trgovski pomočnik
in učenec se sprejmeta. Pomočnik mora biti popolnoma izvežban v manufakturi in dober prodajalec. V poštev pride le prvovrstna moč. -Učenec pa mora imeti veselje do trgovine. — Tvrdka Anton Valenčak, Velenje.	(b)
Krajevne zastopnike
ta prodajo Jordan gorke vode proti proviziji sprejme Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16.
Zastopnika
dobro vpeljanega v steklarski stroki, sprejmemo za Dravsko banovino. Ponudbe s Ia referencami je poslati na: Publicitas, Zagreb, pod št. 37633. (b)
Razno
Vinotoč
Halbartt — pod Kalva-rijo — desno — Maribor •— odprt.	(r)
Pekovskega vajenca
krepkega — sprejme parna pekarna
Omig, Ptuj.
Denar
50 %
plačam za varno vloženih 10.000 Din. Ponudite upr. »Slov.« pod »Čimpreje« št. 6107.	(d)
stanovanja
Veliko prazno sobo
solnčno, v lepi, mirni hiši, oddam poceni uradnici. Križevniška ulica 14.
Glđšba
Tvrdka Ivan Kacin
Domžale, je razstavila pianine in harmonije na Gosposvetski cesti št. 12, dvorišče (poleg velesej-ma). Oglejte in poskusite domače izdelke. Sprejemajo se naročila in popravila. Pianini 10.000 I)., harmoniji 2000 Din. Pre-igrani klavirji vedno na razpolago. Cene zmerne, z garancijo.	(g)
Klavirji!
Planin!!
Kupujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Biispndorler. Stcinway Foreter. Petrol. Holzl. Stingl original, ki so
nesporno najboljši I (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni i/.vedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Bre/nik
Aleksandrova cesta 7. Velikanska /.alogn vseli plas ličnih Instrumentov In strun
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato ш <rebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIN KOVIN Liubliana. Ilirska ulica 16, vhod c Vidovdanske ceste ori gostilni Moima
Prodajamo
Ia PORTLANĐ CEMENT
h Din T5-- za 100 kg franko skladišče
99
ALPEKO" Ljubljana, Masarykova 23
Ugodna prilika ч|ц«а za nabavo ЖгНШј
zo Zlmnicc, fotelje, divone ter zo vso tapetniška in sedlarska dela
se Vam nudi na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu F, kjer vam najbolje postreže
Vilko Masten
predilnica za žimo
Nizke cene!
Sfražišče pri Kranju
Prvovrstno blago!
Posestva
Več stavbnih parcel
na Selu prodam Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem. Moste pri Ljubljani.	(p)
Parcelo
blizu 1000 m2, Podrožnik, proda Zirovnik, Tavčarjeva 6.	(p)
I
Automofor
Chevrolet
I
zaprt, kakor nov, ugodno proda Zirovnik, Tavčarjeva 6.	(f)
Zelo poceni
se oblečete ori Preskeriu, Sv Petra cesta 14
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in najceneje tvrdka Kari Preiog, Ljubljana. Židovska ulica ui Stari trg (II
Otroške vozičke
in igračne
šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4.	(1)
Trava
(košnja), naprodaj Cesta v Mestni log. — Škafar Ivan. Ogledati na Telovo in prihodnjo nedeljo, (1)
H za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako ob ielana ЖаШХ 1HI žima odgovarja vsem higijenskini zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cennh samo tvrdka
J. HNiriC rs StraZIsče pri Hranlu
Na Ljubljanskem velesejmu pavillort F
Reklamna cena!
Otročje in moške nogavice po . . Din 3.— damske, kratke Din 4.— nudi — Nogavice »Bem-berg«, družba z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva 14.
Naraven malinovec
limonado, oranžado - po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv Petra c. 83, Ljubljana	(1)
VINO
pristnain poceni dobitepri
Centralni vinarni v Ljubliani
("ilajte in širite »Slovenca«!
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Ceneni čevlji
Vsled opustitve prodaje čevljev nudim globoko pod lastno ceno otroške, damske in moške letne kot zimske. Ugodna prilika tudi za podeželske trgovce. Pri večjem odjemu znaten popust. — I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg 20.	(1)
Najcenejša kurjava
so suhi bukovi, kratko rezani odpadki od žage. Dostavlja tudi na dom. Ivan Šiška, tovarna parket, Metelkova ulica 4 Telefon št. 22-44. (1)
Inserirajte v
, Slovencu'!
П. 6. AIDINYAN
USTANOVLJENO 1881
Perzijske in turške preproge
TRST - Piana dela Borsa 18 (Tergesteo) Telefon Stev. 43-30
Razstavlja na Ifubltanshem veieseimu
Paviljon F koje št. 155-161
je med drugim dobavljal za:
Grad Miramar, Grad v Devinu, Ahileion na Krfu, Ces. grad v Schonbrunnu, Dunajski dvor Kralj grad v Budimpešti, Grad Mayerling. Ces vilo v Ischlu, Kralj grad Godollo, Kralj dvorno upravo v Bukarešti in več vojvodskih in knežjih hiš.
Parobrodarsko društvo Lloyd - Cosulich, Assicura-zioni Generali v Trstu, Riunione „Adriatica" v Trstu, Ladjedelnice v Trstu, Carnaru in na Reki, Anton Dreher Trst in Dunaj, Andrew Gassner, veleindu-strijalec, grad Tržič, Banca d'Italia v Trstu. Baron Rotschild—Dunaj, Banca Commerciale Italiana v Trstu itd.
Hotel Brioni, Park Hotel Villach, Hotel St. Moritz, Ravnateljstvo kopališč Montecatini in glavne hotele v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Buumipešti.
Danes Otvoritev xiv. Ljubljanskega Velesejmu |
Rekordna vožnja
22
Turobno, globoko, zateglo tuljenje sirene, ki Je nalik pokrovki leglo na vso ladjo, je preplašilo Rimonov odgovor. Tedaj se jima je pridružil Gerard, ki je bil na redu za stražo. Kakor Herwick se je tudi on, precenjajoč gostoto megle, ozrl na desno in levo in ko si je topli plašč do vratu tapel, je stopil k magnetnici, da se prepriča o smeri.
»Hu, hu, dospeli bomo v Newyork s počezni-kom na palubi Ic
»Ostanete na zapovedišču?« ga je vprašal Simon, da zasuče pogovor. »Danes ne boste mogli Tazkazovati svoje spretnosti v opazovanju.«
Toda Hervvick se ni nasmehnil in je nadaljeval: »To je blazno početje! Kaj pa pravila?«
Nanovo mu je sirena odrezala besedo. Ko je hrup potihnil, je dodal:
»Kaj pravite, Simon? Bodo potniki prenesli to tuljenje sirene vsako minuto in našo divjo vožnjo?«
Govoril je Simonu na uho, ne da bi spustil meglo iz vida. Simon si je dejal: »Vprašam ga, če je res. Le kako naj se držim, ko načnem to vprašanje. Pričakuje ga. Ko ga izgovorim, buši v •meh. Govoril bo drugim in v zasmeh bom tovarišem. ,Naj vam povem spet eno dobro!' — Ah, đa, dovršeno je "bila zgrajena! Prekosil je samega sebe.« In Simon ni vprašal.
Ne da bi ga čuli, se jim je Daviš približal.
»Simon,« je dejal, »primoran sem podvojiti straže. Ostanete 7. nami do desetih. Herwic.k vas bo nadomestil, če se megla ne razprši.«
»Ne računajte na to,« je omenil Herwick. »Do Newyorka bo ostalo tako, Če...«
»Če?«
»Če prispemo tja.«
Ostro je sekal te tri besede, ki jih je izrekel e svojim suhim in mrzlim glasom, tako znanim, kakor njegov sloves, in ki je dajal njegovim norčijam tako verodostojno lice.
Daviš mu je hotel odgovoriti, ko je prvi poročnik dodal:
»Pozor! Žvižg sirene! Zdi se mi, na desnem boku.«
Obmolknili so, otrpnili na svojih mestih, oči vprte v meglo na desni strani ladje. Vse svoje sile so osredotočili v posluhu. Srce v prsih jim je utripalo soglasno s stroji.
S kretnjo je Daviš ustavil mornarjevo roko, ki jo je dvignil k vzvodu piskala. Čulo se je samo škripanje krmilnega navora in šumenje valov, ki jih je drobil rilec broda. Tedaj se je oglasilo nekje pred njimi tuljenje sirene, dolgo, malce pridušeno. Toda točno kje?
Daviš je ukazal Henvicku, ki je stal ob od-dajalcu povelij, naj postavi 11a »Stop«. Nato na »Nazaj«. I11 mornarju je velel: »Tri žvižge, kratke, razločne!« Sirena jc trikrat zabrlizgala. ,Morska zvezda' je šla še petsto metrov po svoji sledi nazaj. drhteč do jamborove žabice.
»Stop!« je kričal Daviš.
Narahlo gugaje se, se je brod slednjič ustavil.
V neposredni bližini je druga ladja vrgla svoj krik v meglo, nekoliko desno od njih, kakor je bil rekel II e r w i c k. Nekaj minut nato je zatulila pred njimi, še nekaj kasneje na levi strani. Daviš je počasi Slel do sto, nato je sam zneukal ročico na »Počasi naprej«, malo počakal in porinil na »Naprej z vso brzino«.
»Biaznil« je šepnil Herwick Simonu na uho.
N1 bil nor, a še nikoli v svojem mornarskem življenju ni bil okusil take bojazni. Zaman si je ponavljal, da je bil Haynesov račun pravilen, račun, ki ga je tudi sam napravil, da preti nevarnost srečanja z ledenim igorami šele jutri proti enajsti uri. Gledal je meglo, ko da bi eno miljo pred njimi zakrivala grmado ledu.
»Ta noč bo odločala v mojm življenju,« je govoril pri sebi. »Nič ne bi bilo, ko bi bilo samo moje življenje na kocki, ko bi tvegali samo parnik. Toda oni, ki pod mano zaupno spe?«
Spe? Ah! Vsi niso spali. Tudi potniki so opazili pretečo nevarnost. Zadoščalo je, da so stopili na krov in pogledali. Gosta megla je z vso naglico drsela mimo boka. Zdelo se je, da je prilepljena na palubnice, tam preko broda pa je bila zopet megla in noč.
»Kam legremo tako?«
,Morska zvezda' je drvela dalje. Gledali so. Mornar je molče slopil na zapovedišče. To je bilo vse, drugega nikogar. Pogledali so desno, levo, krovi so bili prazni.
Strah! »Ni nikake nevarnosti, častniki so na mostiču. Koma jje minuto tega, ko nam je v dvorani komisar to zatrdil.« Poslušali so in niso ničesar tuli raze naglo utripanje strojev in stokanje natezanega trupa. Potem je kot krik umirajoče živali pretrgala sirena tišino.
Kolik strah je odseval z obrazov! Po udarcih svojih src so šteli sekunde brodovega klicanja. Ponehalo je in kmalu nato so ga čuli, kako se je iznova dvignilo. Trup je drhtel od tresljajev in brez sunka in napora je mogočen val zagrabil ogromni parnik ter ga spustil v globok dol.
Prijatelji so se presenetili pri tem opazovanju. Obraze, ki je na njih strah začrtal svojo sled, je »preletel prisiljen nasmeh.
»Presunljivo je!«
»Čudovito!«
Pritisnil je mraz Razumeli so, zakaj jim je pri vkrcavanju dejal strežaj: »Tu je volnena odeja in rešilni pas.« Razgrnili so jo, vrgli na postelj in legli. »Brr, to je mraz!« »Megla je kriva.« V sosednjih sobicah se je čulo mrmranje glasov in tudi tudi šuštenje ponjav.
»Zapri luč! Zaspati bo treba«
Zatisnili so oči, prizadevaje si spati minuto dolgo, pa jih je do dna pretresel glas sirene Poskušali so še eno, dve minuti.
»Oh, ne morem zaspati!«
»Se bojiš?,«
»O, ne, tuljenje je vzrok.«
Niso upali povedati si svojih misli. Zakaj bi se plašili? Zakaj bi se pokazali v tako klaverni luči, kar bi jim očitali tisti hip, ko bi nevarnost minila?
»Spati je treba.«
»Si slišal? Zvonenje?«
Stresljaji so naraščali, nato docela prenehali. Ladja se je nekoliko gugala. Stroji so stali. Nastala je popolna tišina Ostalo je samo še šumenje pare, ki so se nanj že privadila ušesa. Sledili so trije piski sirene.
»Kaj je to?«
»Kaj naj bi bilo? Manevriranj, obračanje ladj.«
»Misli?«
»Da vendar! Poslušaj!«
Srce broda je pričelo nanovo počasi utripati, ee pospešilo, dobilo spet brzino.
»Lahko sprevidiš, da je bilo samo manever.«
Drug za drugim se je zazibal v spanje, medtem ko so na poveljniškem mostu čuli Daviš in častniki.
Ia »Jmroslovanako tiskarno« ? Liublianl: Karel Ceč,
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Lojse Golobi*.