Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13, —B {etrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V opravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ „ 5 „ - „ mesec , 1 „ 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katoi. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 7. V Ljubljani, sredo 10. januvarja 1900. Letnik XXVIII. Univerzalizem in nacionalizem. »Slovenski Narod« trdi v svojem pro-gramatičnem članku »Naše stališče«, da je nastal pri nas boj le zato, ker da katoliški univerzalizem nasprotuje nacijonalizmu. >»c-erkveno stremljenje po univerzalnosti je v neposrednem nasprotju z vsemi narodnostnimi prizadevanji, z vsakim prizadevanjem ohraniti si svojo individualnost . . . Katoliški univerzalizem je neizprosen sovražnik vsake individualne svobode in sovražnik vsega tega, kar ustvarja napredek v kulturi, v nravnosti, v socijalnih in političnih razmerah.« In dokaz za te krivične trditve? Značilno je za naše razmere, da »Narodu« ni treba nikdar ničesar dokazovati! Ljudje nič več sami ne mislijo, ampak kar misli »Narod«, to mislijo tudi oni. Očividno je, da je tako, sicer bi se čulo iz krogov »Narodovih« bravcev kdaj kaj o kakem odporu! A naj napiše »Narodi« največjo neumnost, »Narodovi« bravci se trudijo na vso moč, da mislijo isto neumnost! Ali mar ni neumna trditev »Narodova«, da je cerkev zato sovražna vsaki individualnosti, vsaki svobodi, vsaki kulturi, vsakemu napredku, ker je katoliška, univerzalna, ker je n j e n i d e a 1, kakor prav pravi »Narod«, civitas Dei, država božja na zemlji?« Tudi zrak je univerzalen, ali je mar zato v neposrednem nasprotju z vsakim razvojem individualnih bitij ? ali ni marveč ravno pogoj, da se bitja razvijajo vsako po svoji individualnosti? Tudi solnce ima svoj univerzalizem; solnce vlada vse življenje na zemlji; ali je mar zato neizprosen sovražnik vsake individualnosti, ali ni marveč zopet pogoj, da se vsako bitje razvija in napreduje po svoji individualnosti? Vsak organizem ima svoj univerzalizem. En princip dominira v vsej rastlini, ali je mar zato v rastlini vse »nive-lirano«, ali nima marveč vsaka stanica svojega posla in svojega mesta? Po »Narodovih« načelih bi bil vsak organizem nekaj pogubonosnega. Po »Narodovih« načelih bi bila sploh tudi vsaka družba pogubo-nosna, zakaj vsaka družba ima svoj univerzalizem! Če pa ni protinaturno in pogubonosno za individualno svobodo, kulturo in napredek, da se poedinci združujejo v družine, družine v plemena, plemena v narode, narodi v svetne države, zakaj bi bilo protinaturno in pogubonosno, če se tudi svetne države še združijo v eno državo božjo nazemlji? Zakaj le? Kaka nesmisel je torej trditev »Narodova«, da cerkev katoliška nasprotuje individualnosti, ker je univerzalna! Sploh je težko umevno, kako se more list, ki hoče biti še krščanski, povspeti do takih trditev! Človek bi mislil: če je isti Bog početnik narodov in tudi katoliške, univerzalne cerkve, je pač poskrbel, da univerzalizem cerkve ne nasprotuje nacijonalizmu. Vsaj pameten človek bi sodil tako! In če pogleda poleg tega le se malo v zgodovino, bo našel, da je bila ravno katoliška cerkev vsikdar najmočnejša obramba narodne svobode proti avtokratom in tiranom ! No, kaj pravimo, da hoče biti »Narod« še krščanski list! Tega že sam več resno ne misli. Tudi to le še zaradi lepšega, ker bi brez krščanskih naročnikov ne neslo! Zdi se res, da gre le še edino za to! Sicer bi se pa »Narod«, kakor je razvidno iz vse pisave zadnjega časa, najrajši odtegnil vsemu krščanstvu. Prav podoben se nam zdi topolu v krasni paraboli Jorgensenovi. Topol se je naveličal solnca. Rad bi bil absolutno svoboden, od nikogar odvisen, nikomur ne dolžan hvaležnosti, tudi solncu ne. Zato je naščuval rastline, naj bi odpadle od solnca. Od solnca naj ne vsprejmejo no benega žarka. Če solnce sveti, naj zapro liste in čaže, odpro naj jih le v noči, v temni, skrivnostni noči! Zakaj le bajka je, le praznoverje, dejal jo topol, da bi bile me rastline odvisne od solnca v svojem razvoju in napredku. Rastline so verjele topolu in odslej so zapirale svoje čaše solncu in odpirale jih le medlim nočnim zvezdam . . . Minilo je leto, listje je začelo rumeneti, cvetje odpadati, sadu ni bilo in jeseni je vse venelo in po-bešalo glave . . . Tedaj so rastline spoznale, kaj jih čaka brez solnca: poguba, smrt . . . Ko je prišla zopet pomlad, so se zopet obračale k solncu vse rastline, k njemu, staremu in večno mlademu, neizčrpnemu vrelcu luči in življenja. Le topol je še branil svoje ideje, zato pa je stal med pomladnim zelenjem suh, moleč kvišku gole rogovile, kakor strašilo na zeleneči njivi . . . Morda »Narod« zapelje tudi naše ljudstvo, da zapre svoje srce životvornemu krščanstvu. To je gotovo. Dolgo naš narod brez krščanstva ne bo mogel prebiti. Zato imamo mi trdno upanje, da pride kmalu lepa pomlad, ko bo ves naš narod zopet odprl hrepeneče srce večno mlademu, neizčrpnemu krščanstvu katoliške cerkve, kakor odpirajo cvetice čaše zlatozarni svetlobi velikanskega solnca. »Slovenski Narod« pa bo samotaril kakor staro rogovilasto strašilo na slovenskih livadah! Državna podpora za vinogradnike. Predlog poslanca Žičkarja in tovarišev glede spremembe zakona z dne 28. marca, št. HI. Trtna uš provzroča v spodnještajerskih vinogradih vedno večje opustošenje. Tu nahajamo n. pr. v Halozah, polit, okraj Ptuj, cele občine, ki se morejo preživiti skoro izključno le od dohodkov vinogradništva, sedaj so pa izročene največji bedi. Ker so skoro vsi ondotni vinogradniki obremenjeni z dolgovi, je povsem izključeno, da bi z lastnimi sredstvi mogli obnoviti opustošene vinograde. Z zakonom z dne 28. marca 1892, št. 61, je sicer poskrbljeno, da dežela in država z dovolitvijo brezobrestnih posojil skupno pomagata vinogradnikom obnoviti njih po trtni uši opustošene vinograde, toda ker je po tem zakonu država vezana na deželo in država postavno ne more dovoljevati večjih posojil, kakor dežela; ker so za obnovitev takih vinogradov potrebne izredno visoke svote; ker nadalje skoro nobena dežela ob razmeroma ma jhnih dohodkih v to s vrho ne more dovoljevati znatnejih zneskov; ker se kor.ečno s takim postopanjem obnovitev vinogradov zavleče v nepregledno daljavo, bedno prebivalstvo pa je vedno navezano na izredno podporo od strani države, ako se ne odloči raje za izselitev, jo nagla in izdatna pomoč neobhodno potrebna. To se pa le s tem omogoči, ako se zakon z dne 28. marca 1S92 tako spremeni, da je sicer država praviloma vezana na visokost deželnega prinosa, v posebnih ozira vrednih slučajih pa je tudi neodvisno od dežele opravičena dovoljevati taka brezobrestna posojila. Z ozirom na to stavijo podpisani naslednji predlog: Visoka zbornica skleni: Odobri se nastopni zakonski načrt: »Peti odstavek § 1. čl. II. zakona z dne 28. marca 1892, št. 61, se razveljavi in naj se v bodoče glasi: Dovoljevanje takih pre-dujemov je praviloma odvisno od tega, da prosilec dobi jednako podporo iz dež. sredstev. Izjemoma more pa poljedelski minister potrebnim prosilcem, ki od dežele niso dobili nikake podpore, dovoljevati jih iz državnih sredstev.« V lormalnem oziru se predlaga, da se ta predlog izroči poljedelskemu odseku. Dunaj, 20. dec. 1899. Usoda evropskih vladarjev 19. veka. (F. G.) (Konec.) Primerno se nam zdi, da tukaj omenimo nesrečne smrti plemenitega vladarja, ki ni sicer vladal v Evropi, a je član naše cesarske hiše in potomec mogočnih nemško-rimskih cesarjev, mislimo cesarja Maksimilijana Mehikanskega. Komu je neznana pretresljivo junaška smrt njegova? Bilo je 19. junija 1867. Vsa Evropa je v strahu pričakovala, kaj se bo zgodilo ž njim. A glej tragičnega prizora! Tam stoji na trgu de las Campanas v Queretaru obsojen na smrt pred oboroženimi mehikanskimi vojaki. Cesar podari vsakemu vojaku v spomin po en cekin — povzdigne svoje oči proti nebu in pokaže z roko na prsi — častnik da znamenje z mečem, streli zadone in vrli Maksimilijan izgubi svoje življenje. Se enkrat se ozrimo v nemirno Srbijo. Po smrti starčka Miloša Obrenoviča je zavladal njegov sin Mihael. A malo vladarjem je odmenjen tako žalosten konec, kot je bil njemu. Njegovi sovražniki so skovali v Be-lemgradu zaroto in 1868. so ga napadli še-tajočega v parku Topčideru, ga ustrelili s 16 streli in strašno razmesarjenega vrgli v nek jarek. Manj žalostno je na Španskem kraljica Izabela izgubila prestol 17 dni pozneje. Pred uporniki je uskočila čez francosko mejo v Napoleonov grad Pau, odkoder se je pozneje stalno naselila v Parizu. Leto 1870. je bilo jako nesrečno za Francoze. Napoleon III. je bil premagan pri Sedanu in na ta poraz vzbukla revolucija v Parizu je njega in vse Napoleonovce izključila od prestola in izgnala iz dežele. To leto je tudi prenehalo tisočletno posvetno vladarstvo papeževo. 9. oktobra 1870. se je cerkvena država združila z ostalo Italijo. Tri leta pozneje se je španski kralj Amadej odpovedal vladarstvu ter se rajše umaknil domov v lepo Italijo, kakor bi v .Španiji krotil nemirne duhove. Tudi v Turčiji se je začelo gibati. Nemiri v Carigradu so dali poguma nemir-nežem, da so nestanovitnega sultana Abdul Aziza odstavili od vladarstva in ga dejali v zapor. 4. junija .1876. so ga našli mrtvega v ječi s prerezanimi žilami. Ali si je sam pre-strigel žile s škarjami, ki so ležale tik njega, ali kdo drucr, ne da se določiti. Na njegovo mesto je stopil sultan Mu-rad V., ki so ga pa že čez poltretji mesec pahnili s prestola, češ da je prismojen, in namesto njega so oklicali Abdul Hamida II. za turškega cesarja. Stopajo nam pred oči dogodki zadnjih let, ki smo jih sami doživeli, zato bo zadostovalo, če jih na kratko omenimo. Bilo je 30. marcija 1881. Ruski car Aleksander II. se je na saneh vračal v svoio palačo v Petrogradu spremljan od eskorte kozakov. V neki ulici dvigne mlada črno oblečena deklica roko kot bi hotela pozdraviti carja in precej nato se silno strese zrak in hipoma leži v snegu kopa krvavečih ljudij in konj. Sani se ustavijo. Car stopi ž njih nepoškodovan. Tu pritirajo k njemu nekega golobradega mladeniča, kričeč nad njim : »Ta je vrgel bombo«. Car Aleksander zaničljivo pogleda mladega hudodelca. »Ti si me hotel umoriti ?« ga vpraša z nekoliko porogljivim naglasom. V tem trenutku pa prileti iz obližja druga bomba naravnost carju pod noge. S treskom se razleti, nastane obupen krik in car pade z razdrobljenimi nogami na tla. Nezavestnega so odnesli na cesarski dvor, kjer je poldrugo uro pozneje umrl v groznih mukah. Žalostno je tudi končal le nekaj let pozneje bavarski kralj Ludovik na starn-berškem jezeru, kjer je iskal in našel svojo smrt. Na Bolgarskem se je 1886. knez Aleksander po dolgotrajnih bojih domačih strank, ko so se naposled še vojaki uprli, odpovedal prestolu in se vrnil na Nemško Tudi njegov nasprotnik pri Slivnici, srbski kralj Milan, se je odpovedal vladarstvu 1. 1889. Nasledil ga je njegov sin Aleksander I. Omeniti nam je še predsednika francoske republike Sadi Carnota, ki je umrl pod bodalom Caseriota. H koncu se moramo spomniti velike nesreče, ki je zadela našega vladarja, ki je ob enem zadela nas vse, kar nam je še tako živo v spominu, nesrečne smrti blage naše cesarice Elizabete. Tako smo v duhu prepotovali večino evropskih držav in videli nesrečen konec mnogih vladarjev tega stoletja. Videli smo nestalnost vsega človeškega in tok časa, ki stresa najmogočnejše državo, na skrivnem delujoče sile, ki ne prizanašajo niti kraljevim glavam. Čez 50 kronanih vladarjev je ali poginilo pod morilčevo roko ali pa so morali zapustiti, prisiljeni od razmer časa, sijaj kraljevskega prestola. Večinoma smo te omenili v tem spisu. Ravno toliko knezov pa je izgubilo svojo oblast ob družili prilikah : leta 1803. po tako zvanem »Reichs-deputationsbeschluss«, I. 1806. ob ustanovitvi porenske zveze in 1. 1815. ob priliki nemške zaveze. Kakor je težko priti do vladarske krone, tako pa je tudi izguba krone za vladarja velika nesreča. Naše stoletje, ki se giblje h koncu, jo toraj čez 100 vladarjem snelo krono /.glave. Nokateri so jo izgubili v vojski z močnejšim ali srečniširn nasprotnikom, drugi so padli pod roko morilčevo, nekateri so si celo sami zadali smrt. Največ pa jih je odstranila s prestola »suverena« volja narodov. Res nevarnost preti kronanim glavam od vseli stranij : »Ud izdajstva od zasjeda Ograjena je glava u cara, I u <*as se Fgoda ugleda, Od kje ne bji pametara«. Gunduliu (I. 7). Politični pregled. V Ljubljani, 10. januvarija. Mej dvema minister stvarna smo še vedno in bomo gotovo vsaj še do konca te kočega meseca, tako sodijo vsi krogi, ki so bolj poučeni o zakulisnih razgovorih raznih državnikov. Koiber se sicer precej trudi, da bi izvel težavno nalogo, a do sedaj še ni imel posebnega vspeha. V javnosti sicer še ni prav nič znanega o njegovih posrečenih korakih, toda ve se, da mož nima na svoji strani ne Cehov, ne kat. ljudske stranke in tudi ne nemških liberalcev in nacijonalcev ; naklonjenost mu )e zagotovljena dosedaj samo od strani Poljakov, ki seveda gredo za vsako vlado, da jim le privošči prijazno besedo. S tem vspehom mož ne more biti posebno zadovoljen in ako se stvari ne obrnejo na bolje, ne bo mogel na dan z novim kabinetom. Razprava o skupnem vojnem proračunu v avstrijski delegaciji je zadnje dni precej živahna, pred vsemi se je pa vdele-žuje češka delegacija, ki brezobzirno navaja vse hibe naše skupne uprave. V imenu čeških delegatov je izjavil najpreje poslanec Pac-ak, da ne bodo glasovali ne za redni in ne izredni vojni proračun, ker niso zadovoljni s politiko zunanjega ministra, posebno p? ne s trozvezo, ki po pojasnilih raznih delegatov naši monarhiji več škoduje nego koristi. Posl Pacak je pa konečno vprašal zunanjega ministra, bode li konečno ukrenil potrebne korake, da se prepreči na daljnje iztiravanje avstrijskih Slovanov iz Nemčije. Preosnova častniških plač je še vedno pereča nerešena zadeva avstro-oger-skega častništva, ki je z vso gotovostjo računalo na to, da bo regulacija uveljavljena že z novim letom. Sedaj so se možje poučili, da to ne gre tako lahko. Toda mirovati ne morejo in ker žive še vedno v trdni nadi. da se Z3deva reši še v tekočem dele-gacijskein zasedanju, so objavili sedaj v nekaterih listih poročila, da se delegacijama predloži več naknadnih predlog, mej temi pa tudi ono glede povišanja častniških plač. Ker dotični večji znesek ni vpoštet v pred loženem skupnem proračunu, predloži skupni finančni minister naknadni načrt, v katerem zahteva kredita za izvedbo te zadeve. Mej Nemčijo in Anglijo se razpor še dosedaj ni polegel in ako se razmere kmalu ne spremene, bo imel za Angleže neljube posledice. Angleška vlada namreč vkljub določnemu zagotovilu še sedaj ni odgovorila na noto Nemčije, v kateri se zahteva popolnega zadoščenja za zaplembo parnika »Bundesrath«. Nemški poslanik v Londonu je že pri prvi taki priliki zelo ostro nastopil na inerodajnem mestu in pozneje tudi pojasnil, da Angliji pač ne more biti vsejedno, kako sodi o Angliji nemški narod, in ali ostanejo nespremenjene sedanje razmere mej obema državama. Ruski načrti glede angleške Indije. Pred nekaj tedni smo sporočili, da se je nekaj ruskih čet pomaknilo proti Heratu in afganiški meji. Ta vest se je na raznih straneh deuientovala, oziroma jej marsikedo ni pripisoval posebne verjetnosti. Sedaj je | pa došla o tej zadevi oficijelna izjava ruske , brzojavne agenture iz Tiflisa, ki da sicer stvari malo drugačno lice, a je popolno istega pomena in važnosti. Uradno se namreč trdi, da je z ozirom na položaj v Afganistanu vsled bajna smrti emira Abdurr-haman Khana in z ozirom na nemire mej i| rodovi Ilindu vojni minister poskusil z ![ mobilizacijo nekaterih čet iz Kavkaza v trans-ii kaspiške pokrajine. Jeden večji oddelek je 'j odšel po železnici iz T i f 1 i s a v Baku, po-ii tem na ladijah v Krasnovvodsk in od tu 1 zopet po železnici v K u š t, kamor je do-3 spel 1. januvarija. Poskus se je popolnoma | posrečil, ker se je pokazalo, da se celi voj v osmih dneh lahko premesti iz Kavkaza v Kušt. Tako ruski oficijelni krogi o mobilizaciji »za poskušnjo«. Vsemu svetu, v prvi vrsti pa Angležem je le predobro znano, ■ da ta transport kavkaških vojaških čet ne velja nemirom v Afganistanu, marveč je to le del ruskega načrta glede angleške Indije. Da je v londonskih vladnih krogih na-vstala vsled tega nepopisna vznemirjenost, pač ni treba nag lagati. Umetnost. Seja društva za krščansko umetnost dne 4 t. m. — Predsednik č. kanonik J. Smrekar otvori odborovo Bejo z željo, da bi v novem letu društvo krepko delovalo, mnogo dobrega storilo in slabega preprečilo. V pretres pride najprej načrt za veliki altar na Brezjah. Altar naj bi bil tabernakeljski altar, na steni zadej pa podoba. Načrt ima mnogo dobrih strani, manj ugodno vpliva skoro izključno uporabljena vodoravna črta, ker je videti altar pretežak. Glavna stvar je taber-nakelj, in ta naj bi bil vzvišen nad stransko predelo, da bi se altar dvigal piramidalno. To bi se lahko doseglo z malo izpremembo, če se namreč skrajna kipa postavita na pod stave nekoliko v ozadje. »Mosaikwerkst;ilte f. chr. Kunst« v Ino mostu je darovala društvu »apostolski križ« zložen v lepih barvah. Ta dar je dal priliko, da se je razpravljalo o cenah muzivičnih podob, ki se večinoma dobro dajo uporabiti tudi pri nas. Cena je zavisna zlasti od daljave, s katere se podoba gleda, ker je sestavljena iz manjših ali večjih drobcev, od gladkega ali praznega ozadja in množine figuralnih delov. Več ko je teh, tem težje in dražje delo, več ko je praznega ozadja, tem ceneje. Predsednik č. kanonik Smrekar pokaže lepo delo : Die Bau- und Kunstdenkmiiler von NVestlalen. — Že v »Izvestjih« našega društva za 1. 1897. in 1898. je predlagal g. Avsec, naj se po vzgledu bavarske vlade tudi pri nas inventarizirajo vse umetnine v škofiji. Lep vzgled, kako naj se to vrši, nam dajo poprej imenovano delo. Zanimivo je za strokovnjaka, pa tudi za vsakega bravca. Delo obsega več zvezkov. Vsak zvezek obdeluje en okraj in podaje načrte, podobe cerkva, altarjev, kelihov, gradov in drugih zanimivih predmetov. Čeprav pri nas še n« moremo misliti na kaj podobnega, učimo se lahko iz te knjige, kako naj bi tako delo pričeli. En zvezek stane silno malo, ker ga je nekako že plačal dotični okraj. Okraj Paderborn v tem delu stane le 2 gld. 52 kr. in ima samo tabel 118 mimo drugih ilustracij. Društvo se je na to delo naročilo. Direktor .Subic naznani, da želi izdati osrednja komisija za ohranitev umetnin in davnih nova pravila. Zanimivo bi bilo, ko bi tudi društvo izrazilo svoje mnenje. Na predlog kanonika Sušnika sta prevzela ravnatelj Subic in župnik Sitar, da sestavita do prihodnje seje posamezne točke, o katerih se bo potem razpravljalo. Naposled je predaval župnik Sitar o poddružnici sv. Nikolaja v Sp. Tuhinju. Kot uvod si je izbral zanimivo vprašanje, kako so cerkve pokrivali v notranjščini v bazilikah, v romanskih, gotskih in renesanskih cerkvah sploh in posebej pri nas. Posameznih točk ne navajamo, ker izide razprava itak v društvenih izvestjih. Groharjevi sliki. Z nekako skrbjo smo pričakovali teh slik. Zakaj ? Za novo cerkev na Brezje je bilo treba za dva stranska al-tarja slik, in sicer ene sv. Antona Pad. in druge sv. Antona puščavnika. Društvo za krščansko umetnost je to oskrb prevzelo in povabilo domače slikarje, naj napravijo skice za te sliki. Ko se je društvo odločilo za Groharjeve načrte, smo bili v skrbeh, je li zadelo pravo, kajti o tem slikarju se še ni slišalo mnogo, tudi njegovih umotvorov še ni po naših cerkvah. — A ko smo ugledali sliki izpostavljeni v »Kat. domu«, smo bili zadovoljno iznenadeni, kajti prepričali smo se, da je društvo dobro pogodilo. Slik ne bomo opisovali natančno, le toliko rečemo, da takih cerkvenih slik iz novejše dobe od domačih slikarjev nimamo, ne izvzemši večine J. Šubičevih, kajti pripoznati moramo, da v malokaterih se izraža pobožnost, uda-nost in ljubeznjivost tako lepo, milo pa tudi veličastno, kakor v teh slikah ; prav to pa se mora od cerkvenih podob neobhodno zahtevati. Groharjevih podob se oko prime, gledamo jih radi dalje časa, to pa je dokaz, da imajo duha, da vgajajo notranjemu čustvu, vgajajo pa, ker jim je vdihnjena svetloba in življenje, in prav to ogreva srce ogledovale* in ga dvigne kviško v drugi svet. Ravno zaradi to prednosti smo najbolj veseli novih slik. Pa tudi tehnične spretnosti kažo Grohar mnogo, kajti kdor obraze v tako težki, da najtežji poziciji, kakor jo imata svetnika, dovršiti zna v risariji pravilno, v izrazu, senci in svetlobi, smemo reči, izvrstno, mora imeti že mnogo spretnosti. Zdi se, da si je ■likar nalašč izvolil tako težko lego hoteč pokazati, kaj premore. Kaleotehnična koncepcija slik je mikalna, originalna, nista delani samo po šabloni, nista goli kopiji starih slik; pripomnimo pa, da nam je prvotna skica sv. Antona Pad, po kateri Marija v zraku plavajoč po lahkem podaja nebeško dete svetniku v poljub, bolj ugajala, kakor sedanja. Kaj je slikarja nagnilo prvotno koncepcijo zapustiti, ne vemo. Škoda bi bilo, ko bi se lepe zmožnost" slikarja zaradi pomanjkanja dela ne mogle višje razvijati. Prav pa je pogodilo umetniško društvo, da je naklonilo slikarju nekoliko boljšo plačo za delo, pa s pogojem, da ga zvrši v Monakovem, kjer bi imel več pripomočkov za delo pa tudi ob enem priliko do večje izobražbe. Seveda je bila prav ta okolnost za slikarja jako ugodna, kajti brez dvoma so strokovnjaki presojali delo vsestransko in dajali slikarju dobre nasvete. — V bistvu smemo biti z delom prav zadovoljni, akoravno se tem ter tja kaže marsikatera pomanjkljivost, kat«ra pa se kmalu lahko popolni. — Naj si sliki ogleda, kdor se za nje zanima, in prav bo, da se sliši še kaka kritika, sliki sta vredni da se vsestransko presojata, in sta tudi taki, da tudi pre-staneta ostrejšo kritiko. I. Flis. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. januvarija. Cesarjev dar. Cesar je za napravo velikega oltarja v župni cerkvi sv. Križa pri Slatini daroval 1000 kron. Imenovanje notarja za Mokronog. »Slovenski Narod« prinaša v svoji 5. letošnji številki povodom imenovanja mokronoškega notarja uvodni članek, v katerem iz različnih vzrokov obžaluje imenovanje g. Koser-ja za notarsko mesto v Mokronogu. Mi se strinjamo popolnoma in v vsakem oziru z vsebino navedenega članka. Pripomnili bi pa vendarle nekaj radi, da spozna širje občin stvo tudi vzroke tega imenovanja. Dolžnost naših državnih poslancev je, da posvečujejo personalijam vso svojo pozornost. No. ko se je šlo za namestitev notarja v Mokronogu, so isti to svojo dolžnost tudi spolnili, »aber traget nur nicht vvie !« V konkretnem slučaju bi bila dolžnost naših državnih poslancev, da so iz znanih vzrokov složno in energično protestovali proti imenovanju g. Koserja za Mokronog in zahtevali, da se spoštuje, uvažuje in izvrši predlog notarske zbornice za Kranjsko. Tega pa seveda niso storili. Pač pa so se baš državni poslanci narodno-napredne stranke in celo drugi veljaki te stranke odlikovali v tem, da so priporočali na kompetentnem mestu vsak na svojo roko in vsak drugega kandidata za to mesto — seveda samo notarske kandidate, katerih narodna notarska zbornica niti pred-bgala ni, da celo kandidati, o katerem je obče znano in glede katerega je izrekla tudi notarska zbornica, da ni sposoben za notarsko mesto. Ni čudo, da je ta izborna politika naših naprednih veljakov paralizovala ves upliv notarske zbornice in onih objektivnih mož, ki so na kompetentnem mestu priporočali izvršitev predloga notarske zbornice, in imenovan je bil preko predloga notarske zbornice g. Koser. Na enako originalen način hoteli so člani napredne stranke svoj čas preprečiti imenovanje g. Paleta. To in nič druzega smo hoteli pribiti, da se čudi svet politični zrelosti naših veljakov. Prav ima »Slov. Narod«, ko poroča, da so perso-nalije za nas eminentne važnosti, prav je imel »Slov. Narod«, ko je posvetil imenovanji g. Koser-ja uvoden članek, še več bi pa po našem mnenji koristil »Slov. Narod« stvari, če bi ponatisnil tudi tole notico in s tem pokazal, da mu res ne gre za osebe, marveč za stvar »Narodove« laži. »Narod« vrže vsaki dan kako poleno proti škofu zaradi šolskih zavodov. Nedavno je trdil, da misli škof kupiti graščino Crnelo v kamniškem okraju, da ondi zgradi -zavode, potem trdi, da je ni ku- pil, ker je predraga. Seveda je popolno izmišljeno, da bi bil škof kedaj kupoval to graščino za svoje šolske zavode. V ponedeljek »Narod« nadaljuje ta svoj roman, rekoč: »Pretekli teden je škof sklical zaupne može iz občine Medvode k sebi v škofijo ter jim javil, da kani zidati svoje zavode v Goriča-nah . . . Ljudje v medvodski občini se zavodov prav nič ne vesele. To ve vsak, da zaslužil ne bo od njih niti krajcarja, pač j;a se ho vsak čas beračilo pri ljudeh za zavode. Na vprašanje, kdo je proti škotovim zavodom, se je izmej zaupnih mož sicer le jeden oglasil, a drugi so molčali samo zato, ker se niso upali škofu ugovarjati.« — Resnica temu nasproti pa je ta, da so občinski možje iz medvod«ke občine sami, ko ao zvedeli, da škof misli graditi zavode zunaj Ljubljane, prišli ga prosit, naj zaVode gradi v njih občini, ter ga zagotovili, da bo občina z denarjem in delom prav zdatno podpirala podjetje. — Tako »Narod« 7. neresnicami »ipljo pesek v oči svojim bravcem. Ako »Narod« 8 tem misli nahujskati tudi druge občine proti zavodom, kakor je ljubljansko, tedaj se jako moti, kajti naši kmetje nimajo slame v glavi in vedo, da bodo imeli ljudje daleč na okoli veliko dobička od taktga zavoda Vse »Narodovo!« Na nedeljski veselici Št. Peterskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda je bil v »Narodnem Domu« »Narodov« poročevalec tako dobre volje, da je videl samo »preklicane liberalce«. V Št. Peterskih podružnicah deluje z veliko vnemo veliko število gospej in gospodičin, ki so vrle naše somišljenice, zato odločno prote-stujemo, da bi njihov trud poplačeval »Narodov« dopisun s tem, da jih proglaša za Malovrhove pristaše. Tako hoče »Narod« kaliti skupno delo za Ciril Metodovo družbo. Poročila, kakeršno je bilo »Narodovo« poročilo o nedeljski družbini veselici, naj si družbino vodstvo prepove, ker družbi le škodujejo. Iz Tržiča. Tako mrtev že davno ni bil naš trg pred volitvami, kakor je letos, čuje se sem in tja o nekih skrivnih sestankih naših nemškutarjev, o kaki odločni volilni akciji tržiških Slovencev pa ni govora. Narodni marazem nas je prošinil in zdi se, da bo nemštvo zmagalo brez posebnega napora. To je skrajno sramotno. Zakaj slovenska zmaga bi bila čisto sigurna, če bi vsi Slovenci hoteli storiti svojo narodno dolžnost. V tretjem volilnem razredu govori masa ljudstva, in to je v svoji ogromni večini slovensko ; ne bilo bi torej treba nobene posebne agitacije in III. razred bi bil naš. V II. razredu je samo 8 volilcev, katerih večina je tudi slovenska. Se bolj sigurno večino pa imamo Slovenci v I. razredu. Le-ta šteje 9 slovenskih in 8 nemških glasov, med slednjimi so tudi častni občani baron Schwegel, Luckmann in Pokorny. Ker v tem razredu voli slovenska inteligenca, jo opravičeno, če se za ta razred najbolj zanimamo. V tem razredu volijo Slovenci: gg. sodnik dr. Kladva, župnik Fr. Špendal, vodja I. Kragl, davkar pl. Andreoli, davčni kontrolor R. Mally, poštni asistent Zadnik, sod. kanclist Jeranter, kaplana I. Na-drah in I. Potokar. Če vsi ti store svojo narodno dolžnost, potem jo zmaga v I. razredu gotova. Kakor pa se sedaj zdi, se ravne v tem razredu slov. inteligenca najbolj krha. Sicer pa danes še ne maramo nobene obsodbe izrekati, poročali pa bomo o izidu in naznanili slovenskemu svetu brez ozirov vsacega, ki bi v tem trenotku zapustil slovensko zastavo. Naj Slovenci širom domovine spoznajo tiste, ki so s svojo mlačnostjo in ozirljivostjo pomagali Tržič — potuj-č i t i ! — Kandidatje so sledeči: I. razred gg. Fr. Špendal, I. Jelenec, Fr. Ahačič, I. Engelsberger ; II. razred gg. V. Pollak, L. Pollak, A. Globočnik, Fr. Deu; III. razred gg. St. Pollak, K. Ruech, A. Jeglič in M. Rozman. — Na delo tedaj, tržiški Slovenci, in pomladansko solnce bo posijalo izza Ko-kovnice na zopet — slevenBki Tržič! Pokažite svojo narodnost v dejanju in ne samo v besedah. Dejanje je moško, govoriti pustimo babe! Imenovanje- Višji topilniški oskrbnik v Idriji, Al. .1 a n o u š , je imenovan načelnikom topilnice v Celju. Fran Ondriček, ces. Ur. komorni vir-tuoz konoertuje v sredo, dne 17. t m. v Ljubljani in sicer sodeluje slavni umetnik v II. rednem koncertu Glasbene Matice. V prvi polovici letošnjo koncertne sezono koncertoval je z velikimi uspehi na Ruskem. V II. rednem koncerta Glasbene Matice nastopil bo tudi poleg pevskega zbora Glasbene Matice prvikrat samostojno novi šolski zbor društrene šole. Glasbena Matica. Čestitim pevkam in pevcem se naznanja, da je jutri v četrtek, •dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer skup na vaja moškega in ženskega zbora Glasbene Matice za II redni koncert, kateri bo v sredo dn3 17. t. m. Odbor. Umrl je v ponedeljek na Reki opat in kanonik Fulvi, rojen ondi leta 1830. Zavarovalnic« za govejo živino so ustanovili v Medani na Goriškem. V odbor so izvoljeni: A. Zucchiati, Fr. To-roš, Fr. Zucchiati, I. Kurinčič, A. Jurič i« A. Kocina. Volitev v državni zbor na Goriškem v slovenski kmečkih občinah se vrši dne 29. t. m. Volitve volilnih mož so se pričele ta teden. Kakor smo že včeraj omenili, imenujejo razne kandidate, in sicer bivšega poslanca grofa Coroninija. dr. Staniča, dr. J o s. vit. T o n k 1 i j a, dr. Turno in namestniškega svetnika grofa M a r e n z i j a. Goriška „Soča" piše v zadnji številki, da odvetnik dr. Jos. Stanič ni njen kandidat, a da ne nasprotnje njegovi samostojni kandidaturi. Glede dr. viteza Tonklija izjavlja »Soča«, da mu noče greniti življenja in ne bode nasprotovala njegovi kandidaturi, ako se večina volilcev izreče za nj. Dr. Gregorčičeva »Gorica« pa objavlja poziv polit, društva »Sloga«, naj bi rodoljubi po deželi sporočil., če so zadovoljni s kandidaturo gosp. Ivana Berbuča, profesorja na Goriški realki Pol. društvo »Naprej« v Celju je t), t. m. imelo občni zbor. V odbor so bili izvoljeni: Dr. Hrašovec. dr. Karlovšek, A. Beg, M. Sinkovič, dr. Dečko, dr. Gulin, dr. Ravnikar in I. Rebek. Štajerske novice. Pri volitvi v okr. zastop lipniški so podlegli kandidati katoliške stranke ter so zmagali nemški nacijo-nalci - V Gradcu se je ustrelil jednoletni prostovoljec Herman Gohn iz Beljaka. Pisal je uredništvu »Grazer Tatjblatta«, da se je ustrelil vsled neke debate, pri kateri je bila večina za to, da je vsak samomorilec bolan na duhu, on pa da s samomorom hoče dokazati. da to ni res! — Lovec dornavske .graščine ustrelil je 361etnega posestnika v Novi vasi, Blaža Feguša, ko ja v družbi lovskih tatov lovil v graščinskem gozdu. — Pri volitvah v okrajni zastop slovenjebistriški *o zmagali nemškutarji. Temu je kriva zaspanost nekaterih narodnjakov. — Sodni pristav v Ptuju dr. A. Boschek je imenovan namestnikom državnega pravdnika v Ljubnem. — Okrožnim živinozdravnikom v Žalcu je imenovan J. Fischer. — Sodnikom v Ptuju je imenovan dosedanji sodni pristav dr. Glas. Duhovniške premembe v lavan-tinski škofiji. Župnijo v Bučah je dobil župnik v Tinjah, č. g. Ivan Stanjko; župnijo v Dobjem pa provizor č. g I. Vurkelc. C. g. I Horjak, župnik v Tinjah, je šel v pokoj. Nova kmetijska zadruga. Katoliško politično društvo za okraj sv. Lenart v Slov. goricah je sklicalo pretekli teden shod k sv. Trojici v Slov. goricah, kjer se je s pri-pomočjo vrlega kmetskega organizatorja g. Ivana Kača osnovala »Kmetijska zadruga: sv. Trojica z okolico«. Pristopilo je takoj 43 udov, sedaj jih že šteje 50. V odbor so '»voljeni najboljši možje svetotrojiške župnije | m sicer : ravnateljem Friš Jožef; trgovec in I* posestnik, tajnikom Posinger Franc, tržan, blagajnikom Klemenčič Jožef, veleposestnik m tržan, odborniki: Elbl Janez, občinski predstojnik, Ljubeč Franc, veleposestnik, Družovec Lovro, veleposestnik v Verjanah.' v nadzorovalni odbor so voljeni: Vogrin Anton, veleposestnik, Slapernik Alojz, trgov., Družovec Lovro, veleposestnik v Senarskem,' ivramperger Gregor, posestnik, Bihler Franc, veleposestnik. Navedeni odborniki nam jam L,|jo dovolj, da bo osnovana zadruga dobro prospevala. Silvestrov večer 1899—1900. Iz Igorja se nam poroča : Godba igra v salonu Pod Hruško. Sodrugi in sodruginje se vrte i rajajo, da jo veselje. Sivolasi in vsled burnega življenja opešani starec Osemsto s svojimi 99 razposajenimi otroci je odhajal. Bolj mrzlo so se poslavljali od njega sodrugi, ker jih ni povedel v deželo, v kateri 8e cedi med in mleko in v kateri brez vsega dela kar pečene ptice v usta lete. Oče Cobal so pri slovesu nekaj čvekali o sužnjosti in klerikalizmu Hrupno pa so pozdravili zalega mladeniškega Devetsta, ki je priskakljal v salon : Ta je naš rešitelj ! Živel, živel saj sto let! Le nekaj ni bilo v redu! Mokraška gospoda je bila na Sokolskem Miklavževem večeru v »Narodnem Domu«, in omika bi bila vendar zahtevala, da so obisk vrne. Toda narodnjaki — v kolikor jih še ni slana vzela — so se poslavljali od starca Osemsto v »Nar. Domu« s solznimi očmi, kur nič kaj posebnega ne morejo pričakovati od njegovega naslednika. Osemsto je bil nahireč zvesti zaveznik njihovega očka Liberala, njegov naslednik pa se misli nag-niti na stran enega ali druzega Demokrata. Seveda se bota oba z vso silo potegovala za njegovo prijateljstvo. Kateri bo zmagal ? Tudi obiskovalci našega veličastnega in res krasnega »Doma« na hribcu nocoj ne spe. Nenavadno je razsvetljena prijazna hiša Božja. Iz sto in sto src se dviga glasna zahvala za vse prejete dobrote sedaj v goreči molitvi, sedaj med petjem do Kralja vseh Stoletij, izpostavljenega na prestolu. Proti polnoči zapojo verniki lepe litanije Presv. Srca Jezusovega v spravo za vsa razžalenja, prizadeta Božjemu Srcu Jezusovemu, zapel se je »Te Deum«, Tebe Boga hvalimo, med slovesnim zvonenjem. katerega tudi »pum-perdon« in »bas« pod Hruško nista mogla udušiti. Nato podelil se je blagoslov vernikom , katerih je bilo natlačeno polno, opravila se je najsvetejša daritev in do 300 mož in žena, mladeničev in deklet, po največ udov bratovščine Presv. R. T. je pristopilo k mizi Gospodovi. Lepo število vernih je čulo celo noč pred Jezusom. Kdo bo zmagal ? Ko se bo »Hruška« že posušila, in »Sokoli« v »Narodnem Domu« oskubli, bo še vedno kraljeval v »Domu« na griču On, ki jo ustanovitelj pravega krščanskega de mokratizma, in bo blagoslavljal svoje častilce, kaznoval pa vse, ki po beznicah s plesom in pijančevanjem časte poglavarja židovske soc. teme, med tem ko je v cerkvi izpostavljen On, ki je luč sveta. Čast pa mladeničem »bicikliškega kluba«, ki je že razglasil veselico na Silvestrov večer, pa jo je prestavil za en dan, ko je zvedel, da se ima obhajati Silvestrov večer 899—900 v cerkvi Iz Smartna pri Litiji. Dolžnost je naša, da se oglasimo. Že zadnjič smo hoteli odgovoriti na samoovadbo tukajšnjega cerkvenega soseda in trgovca g. Iv. Razbor-šeka v njegovem odprtem pismu našemu gospodu dekanu v »SI. Narodu« prve dni decembra pr. 1, in le g. dekan nas je pre-prosil, da nismo odposlali že spisanega odgovora, češ, molk je najboljši odgovor takemu pismu. Sedaj pa, ko se brezvestni dopisnik iz Šmartna (?) v »bi. Narodu« v št. 2. t. 1. v novič zaletava zaradi naše novo cerkve v g. dekana in ob enem smeši tudi podpisani odbor, ne moremo več molčati ter odgovarjamo: Karkoli je že pisal »SI. Narod«, posebno zadnjič 3. jan. 1900 o neznosni tlaki in obiranju faranov od strani našega gosp. dekana, je nesramna izmišljotina in brezvestno , zlobno obrekovanje ! Ravno nasp ro t n o j e r e s n i c a ! Gosp. dekan je s svojimi farani zelo ljudomil, blagosrčen, nesebičen in požrtvovalen. To farani vedo in vidijo in sodijo pravično; zato ni čudo, da skrajno ogorčeni, z gnje-vom obsojajo podla in lažniva poročila v »SI. Narodu«. Resnica je tudi, da farani v ogromni večini gosp. dekanu prostovoljno in z veseljem, vsak po svoji moči, za cerkev pomagajo — in to dopisnika peče! Sila se ne dela nikomur, najmanj pa brezvestnemu dopisniku, kateri še prav nič ni storil za cerkev. Dopisnik kliče na pomoč cesarske oblastnije in gotovo pred vsem misli slavno c. kr. okrajno glavarstvo! No, to je zelo natančno v spolnovanju svojih dolžnosti, da bi gotovo Beglo vmes, ko bi imelo količkaj povoda. Sicer se pa jasno vidi, kako po godu je dopisniku posvetna oblast. Župan, oz. občinski odbor ima tudi svojo oblast, a ker jo izvršuje v strogem okviru zakona, dopisnik že vpije in psuje; ali le naj ! sklep elede zaortiie costil nic in nrnrlaialmr' l božjo službo se bo izvrševal, naj je komu drago ali ne. Toliko nepoklicanim zidalcem naše cerkve enkrat za vselej, da bo svet vedel, kako naj sodi o dopisih v »SI. Narodu« od nas. — Občinski zastop v Šmart-nem pri Liliji, 6. jan. 1900. Ivan Breznikar, župan ; Anton Lovše, Leopold Hostnik, Jožef Izgoršek, Janez Rus, I. Spec, Anton Strah, svetovalci; Janez Čopar, Alojzij Ko-tar, Andrej Poglajen, Jožef Podnebšek , Ig-nacij Planinšek, Matija Žitnik, Anton Ver bajs, Matija Kastelic, France Sirk, odborniki. Nov poštni urad. Dne 16. januvarija 1900 odpre se v Dreženci pri Kobaridu na Goriškem (okraj Tolmin) nov poštni urad, ki se bode prčal s pisemsko in vožnjo pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. — Zvezo bode imel s poštnim uradom v Kobaridu po vsakdanji pešpošti. Pri občinski volitvi v Šmihelu pri Nadanjem selu na Notranjskem, dne 7. t. m. je bil izvoljen županom načelnik naše posojilnice: Pavel Špilar, za svetovalce : Fr. Kmet, Anton Bratoš, Ivan Bobek in France Smrdel, vsi pristaši katol.-narodne stranke. Tržaške novice. Svetnika dež. sodišča v Trstu, Karol Dejak in A. Le t ti s, sta imenovana svetnikoma višjega dež. sodišča. — V soboto dne 6. t. m. so na Greti v prostorih podružnice sv. Cirila in Metoda priredili lepo božičnico. Rivno na Greti je naša narodnost v največji nevarnosti, zato pa je vsak pojav narodne zavednosti velikega pomena. Veselo znamenje je, da se je vt-solice vdeležilo mnogo domačinov. — Dne 14. t. m. ob II. uri dop. se v »Slavjanski čitalnici« vrši redni občni zbor »Naše Straže«. Prijave za vstop v društvo vsprejema gosp. dr. G. Gregorin, odvetnik v Trstu. Novi župnik v Barkovljah. Ko-nečno, po dolgih obravnavah je vendar imenovan novi župnik za Barkovlje pri Trst«. In ta je č. g. K j u d e r v Tinjanu. Kakor se poroča iz Barkovelj, so tamošnji rojaki jako veseli tega imenovanja, kajti Kjuder bo vreden naslednik pokojnega, nepozabnega I. Cerneta. — Italijanska klika je bila uporabila vea sredstva, da bi na to velevažno postojanko postavili svojega moža, kakor svoj čas v Rojanu. Hvala Bogu in previdnosti merodajnih krogov, da se ai posrečila nakana našim narodnim in verskim nasprotnikom. »Narodni List« v Zadru zadnje dni ni izšel zaradi štrajka v tiskarni. Italijanaška »Lega- je 3. t. ustanovila tretjo italijansko šolo v Dalmaciji, in sicer v Šib eniku. Plaz se je udri v noči od 29. na 30. decembra nad Srednjo vasjo v Bohinju ter zajezil potok in do strehe zasul neko kočo. Plaz je tudi pri vodovodu in drugod napravil precej škode. Mestna posredovalnica za delo. Tem potom se opozarjajo delojemalci, da pristojbina mestne posredovalnice za delo 40 vinarjev ne velja samo za jednokratno vprašanje, nego se ima za to svoto pravico do štiritedenskega posredovanja. Dosedanje poštne vrednote, sprem-nice, nakaznice ter spremnice za povzetje se do 31. t. m. lahko še porabljajo, ako se tiskani znaki: gl. kr. spremene v K, h. Zgubil se je Josip V a 1 a n d, pilosek»r, star 32 let, stanujoč v Konjuških ulicah št. 7 v Ljubljani. Sel je že v soboto teden od doma, rekoč, da gre v Zagorje ob Savi ; od tedaj se ni vrnil k s\oji družini. Vsa po vpraševanja po njem so bila doslej brez-vspešna. Kdor kaj ve o njem, blagovoli to naznaniti mestni policiji. Marija Borštnik, znana oseba iz Ilavnikove pravde, je včeraj odpotovala — v Ameriko V Ameriko jo je hotel včeraj popihati 21letni Martin č i k a d a iz Ivanjega sela pri Rakeku. Zasačil pa ga je mettni redar in izročil dež. sodišču. Pri njem so našii pismo Fr. Sakserja iz Nov. Torka, ki mu svetuje, naj gre peš do Vižmarjev in ondi šele stopi v vlak. * * * Z afriškega bojišča. Colenso, 16. decembra. Hrabri general Hildjard je danes umrl. Počilo mu je srce radi neutešljive želje po zmagi — Iz glavnega tabora : Predsednik Kriiger se mi je danes prav laskavo 7aKlinlil ry,\ 1 ft Iahaii 1 r i ntvtn i I V» ..„1:1. , dušno prepustili. Konje so nam sicer njegovi ljudje preje postrelili, a se bodo morali radi tega zagovarjati pred deželno sod-nijo v Pretoriji. Naši osli so čili in zdravi. Ce dosežemo še enkrat tak vspeh, bomo kmalu srečno iz Afrike, kar iz srca želi Vas John Buller, vrhovni poveljnik. — Inserat : Išče se varen prehod čez Tugela-reko v južni Afriki. Hitre ponudbe pričakuje Buller. Darovi. Za pogorel ce na Poljanah v • tarotrški župniji pri Rakeku so darovali: Južna Marija, zasebnica v Ložu. 10 K. — G. Binavic, c. kr. žendarmerijski ritmojster, 10 K. — Fara Staritrg darovanje 248 K. — Graščina Šneperk 200 K. in dva voza sena. — Grofinja Lichtenberg 100 K. — G. A. St. S. Kamnik 4 K. — G. Andrej Lavrič, kaplan, 20 K. — G. J. Konig, župnik, 10 K. — G. Onušič v Idriji 20 K. — G. Plantarič, kaplan, 4 K. — Iz N. Oselice 20 K. 50 v. — G. Zupan iz Št. Petra 10 K. — Župnija Bloke 72 K. — G. J. Dernovšek, župnik v Žabnici, 30 K. — G. Oroslav Do-lenec v Ljubljani 10 K. — Gosp. Vidmar, župnik v Žirih, 8 K. — Dobrotnica veliko obleke. — G. Vilhar v Prezidu vsakemu po-gorelcu po 80 žaganic, torej čez 600 žaga-nic. — Bog povrni dobrotnikom ! Pogorelci se klečeč zahvaljujejo in molijo za dobrotnike. — Staritrg, dne 9. januvarija 1900.— A nt. P o n i k v a r, župnik. Telefonska in brzojavna poročil*. Dunaj, 10. jan. (C. B.) V današnji seji avstrijske delegacije je izjavil de-egat Le m i sc h, da bo njegova stranka glasovala proti vojnemu proračunu, česar se pa ne more tolmačiti ne kot zaupnico in ne kot nezaupnico. Za njim so še govorili del. Ochrimovicz, Gess-mann in Sokolovski. Dunaj, 10. januv. Danes je bila zopet seja avstrijske delegacije ter se je nadaljevala razprava o proračunu za vojno. -- Delegat Lemisch je govoril za še tesnejšo zvezo z Nemčijo ter pov-darjal potrebo take zveze. — Gess-mann je za povišanje častniških plač, pa s tein pogojem, da se to iz dose-danjega proračuna pokrije ter da ne dobimo zaradi tega novih davčnih bremen; izjavi se proti temu. da bi se število vojakov pomnožilo, razven če se uvede dveletna vojaška služba namestil triletne Več drugih delegatov je odgovarjalo na včerajšnje govore od češke strani. Vojni minister Krieghammer je govoril o kontrolnih shodih ter omenil, da je vojno ministerstvo ukazalo, da se vsi rezervisti oglašajo s Hier! da se pa vse drugo lahko zvrši tudi v drugih jezikih. Kaznovani so bili vsi, ki so se proti temu pregrešili v Avstriji in na Ogerskem, bolj ojstro tam, kjer je bilo nasprotovanje dogovorjeno. Glede samomorov je dejal minister, da zanje ni odgovorno vojno ministerstvo, verski čut mora vojak že seboj prinesti. Dunaj. 10. januv. Razgovori za sestavo novega kabineta so skoraj prenehali. Na odločilnem mestu baje žele bolj levičarsko vlado, ako bi bila mogoča. — Danes se govori, da sedanje ministerstvo ostane še 8—10 dnij. — Zatrjuje se tudi, da ima sedaj G a u t s c h Več upanja, da pride na čelo nove vlade, nego Koerber. Dunaj, 10. januv. Položaj glede krize se ni še nič razjasnil, deflnitivnih odločb še ni nobenih. — Tudi oddelni načelnik Režek še ni konečno obljubil, marveč stavi določene pogoje. Dunaj, 10. januv. V kratkem se snide načelstvo levice na Dunaju, tudi izvrševalni odbor desnice ima v kratkem sejo. Vojaka v Južni Afriki. Z bo jišča ni danes nikakih novic, kar je bržkone zelo slabo znamenje za položaj angleške armade. Za trdovratnim molkom angleških poročevalcev so navadno sledila vesela poročila za — Bure. Morda bo tudi Be-daj tako. Londonski krogi se zdaj z veliko ra- J___L* t_ 1 ttri ii ii a j s k Dne 10. januvarija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0 . . • • • Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/,. . ■ • • • Ogerska kronska renta 4 „, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... Nemški drž^bankovci za 100 m', nem.drž.velj 98'90 98-65 9775 99-— 9775 95 — 130-70 233 05 242 40 118-25 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 9. januvarija 3-2J/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-66 1919 89-75 11-42 Dunavsko vravnavno posojilo 1-1878 • • Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bante i /„ P rijoritetne obveznice državne železnice . , , južne železnice 3°/0 , > južne železnice 5°/0 , > dolenjskih železnic 40/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 g d. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. Rudoltove srečke, 10 gld. 107— Salmove srečke, 40 gld. ...... 96-— St. Genois srečke. 40 gld....... 88 50 Waldsteinove sre«ke, 20 gld...... 69 90 Ljubljanske srečke . . • • • • ■ • ' 99-75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. • 99 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 393 - Akcije tržaškega Lloyda. oOO gld. . ■ • 330-- Akcije južne železnice, 200 gld sr.. • • 41— Splošna avstrijska stavbinska družba . • 20-75 Montanska družba avstr. plan. . . ■ • 13 20 Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. 55-— Papirnih rubljev 100 124-25 286-75 77-n0 25-80 101- — 272 75 298-— 255-50 ats" Nakup ln prodaja 1» vsakovrstnih državnih peplrjev .rečk, denarjev ^ Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreoanju najmanjšega dobitka. - Prome.e za vsako žrebanje. K u" a n l n a izvršitev naročil na borzi. i.j.i.ui ■ nr Ivan lanežič. Menjarnicna delniška družba „M E ii € II K" l„ minili IG In 13, Donaj, I., Slrobelgasse 2. Udgovorni vrednik: Ivan Rakove«. ^^ Polamnila v vseh gospodarskih in finančnih Stvareh, tHjtom o ku°snfh vmlnostih Vh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče v,socega obrestovanja pri popoln, varnosti iSfjr naložentli g 1 n v iv^JTK^ Tisk ^Katoliške Tiskarne* v Ljubljani.