Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XXn^ št. 192
UpravniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije m inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana SJL, Milano
Liubljana, nedelja 17. avgusta 1941-X1X
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
Luki Odesa in Nikolaiev obkoljeni
Budjonijeva vojska se je umaknila Iz Pervomajska in Krivega Roga med Bugom in Dnjeprom ter se zbira ob Dnjepru, da brani veliko industrijsko področje okoli Dnjepropetrovska
Helsinki, 16. avg. d. Fronta na vzhodu je v vsej svoji dolžini znova silno oživela. Srdite borbe se ne razvijajo le na baltskem in ukrajinskem, marveč tudi v odsekih pri Smolensku in na skrajnem severu, tako da je tretja faza pohoda proti Rusiji, kakor jo je napovedalo nemško vrhovno poveljništvo v svojih posebmh poročilih zadnjo nedeljo, v polnem teku.
Najpomembnejši so nemški uspehi na jugu. Nemško vrhovno poveljništvo je v posebnem vojnem poročilu potrdilo, da so zavezniške oborožene siie že obkolile Odeso in Nikolajev. Kako neutemeljen je v tej zadevi demanti pomočnika moskovskega komisarja za zunanje zadeve Lozovskega, češ da se to ni zgodilo, kaže že včerajšnje nemško vojno poročilo, po katerem so nemške oklopne kolone prodrle celo že preko reke Ingulca v veliki rudarski revir okrog Krivega Roga, odkoder imajo le še dobrih 150 km do skrajnega vzhodnega kolena Dnjepra v Zaporožju. Lozovski si je tudi še domišljal, da bi utegnila biti tam sedaj naloga Budjonijeve vojske le ta, da se čim bolj neokrnjena umakne in pripravi zmagovite zavezniške sile do tega, da bi plačale za svoj uspeh čim višjo ceno. Vsekakor so bili v Moskvi sedaj prisiljeni priznati, da so morali opustiti sleherni resnejši odpor med Bugom in Dnjestrom in da. so se morali tudi umakniti iz Pervomajska ter celo iz Krivega Roga,
Pri Smolensku so se boji znova silno razvneli. V nemških krogih iz povsem razumljivih vojaških mzlogov o bojih vzhodno in jugovzhodno od Smolenska ni dobiti nikakih podrobnih podatkov, prav tako pa iz enako razumljivih, čeprav z nasprotnimi razlogi utemeljenih vzrokov, tudi v Moskvi o tem nočejo govoriti.
Pri Stari Rusi se nemški pritisk v smeri proti železniški progi Leningrad—Moskva nadaljuj«. Operacije, ki streme za tem, da se obide od južne strani Ilmensko jezero, čeprav bi bilo računati z nekaterimi novimi zaprekami na Valdajskem gričevju, zahtevajo veliKe odločnosti in hudih borb. Strateški načrt pa je jasen in enostaven. Ko bo izveden, se bo pokazalo, da je zahteval še manj žrtev kakor pa bi jih premočrtni sunek od Pskova ali od Narve proti utrjenemu Leningradu.
Tudi na finskem bojišču so se borbe znova razvnele, posebno na Karelski ožini pri Keksholmu, pa tudi na drugi strani Ladoge proti Onegi.
Letalske sile osi, ki jim je dodeljena vloga odločilnega pomena v tej velikanski borbi proti evropskemu vzhodu, so dosegle tudi v zadnjih dveh dneh nove ogromne uspehe. Po informacijah DNB je bilo v sredo sestreljenih ali pa na posameznih letališčih uničenih 110 sovjetskih letal. Kako zelo se je na drugi strani zmanjšala vloga, ki jo Moskva pripisuje, seveda zaradi neprestanih izgub in zaradi že hudo zmanjšane sile svojega letalstva, borbam v zraku, kažejo podatki moskovske propagande, češ da je bilo onega dne sestreljenih 21 nemških in 11 ruskih letal.
V ostalem se je zvedelo, da so nemški bombniki v pretekli noči zopet razbijali po Moskvi. Obveščevalni urad kremlske propagande sicer trdi, da napad ni uspel in da i,e zaporni ogenj protiletalske obrambe onemogočil nemškim bombnikom priti do mesta, toda požari, ki so bili vidni mnogo kilometrov daleč naokrog, so pričali, da je imelo tudi to bombardiranje Mo6kve hudo občuten učinek.
Najbolj zanimivo je spričo vseh teh ugotovljenih in deloma vendarle tudi priznanih neuspehov, da si v Kremlu v svojem zadnjem komunikeju še upajo trditi, da so bile včeraj na fronti sicer hude borbe, da pa ni bilo nikakih teritorialnih sprememb. Po navadi je tako, kadar se hoče baš prikriti nov, morda še vse bolj občutni poraz, kakor so bili dosedanji.
Velike skrbi povzročajo Sovjetom tudi oddelki padalcev, ki so jih zavezniške sile kljub vsem omalovaževalnim informacijam iz Moskve v Ukrajini uporabile, sodeč po rezultatih, očitno s prav velikim uspehom.
S finskega bojišča
Helsinki, 16. avg. d. Finski list »Kaup-palehti« poroča, da so finske čete zavzele po ogorčenih borbah mesti Virvu in Eli-senvaara. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajne finske vojaške strani, pomeni zavzetje teh dveh mest zelo velik uspeh finskih vojaških operacij v zadnjih dneh. Mesto Virvu so finske čete osvojile po izredno ogorčenih borbah, v katerih so morale drugo za drugo zavzeti zelo dobro utrjene in ogorčeno hranjene sovjetske obrambne črte. Mesto Elisenvaara je severno od Virvuja in predstavlja zelo važno železniško križišče. Tudi to mesto so Sovjeti predali šele po zelo ogorčenih borbah.
Helsinki, 16. avg. d. Z uradne finske
strani so bile snoči objavljene naslednje podrobnosti o delovanju sovjetsko-ruske-ga letalstva v zaledju finske fronte:
Sovjetsko-ruska letala so le z majhnimi silami priletela nad ozemlje za bojno črto. Finska lovska letala so skupaj s protiletalskim topništvom v okviru sovražnikovih letalskih akcij sestrelila dve sovjetsko-ruski letali. V letalski borbi so Finci izgubili samo eno svoje letalo. En sovjetsko-ruski hidroavion je bil prisiljen zasilno pristati in so ga Finci zaplenili v docela nepoškodovanem stanju.
II Duce ringrazia VAlto Commissario Ducejeva zahvala Visokemu Komisarju
Bombe na Moskvo
Helsinki, 16. avg. d. Nemško letalstvo je preteklo noč ponovno z močnimi silami napadlo Moskvo, kakor običajno pa davi objavljeno sovjetsko uradn poročilo napad zopet bagatelizira, češ da je večino nemških bombnikov, ki so skušali napasti Moskvo, razpršilo sovjetsko lovsko letalstvo ter protiletalsko topništvo, tako da sploh ne bi mogla doseči sovjetske prestolnice.
Berlin, 16. avg. s. Skupine nemških str-moglavcev so uspešno podpirale operacije čet na osrednjem bojišču severno od Go-mela. Sestreljena so bila 4 sovražna letala, 8 topov pa je bilo onesposobljenih za borbo. Pri napadu na sovjetske kolone motornih vozil je bilo zažganih ali uničenih 60 voz. Južno od Kijeva so nemška letala z bombami in z orožjem uničila sovražni oklopni vlak. V istem pasu je bilo sestreljenih 13 letal. Pred Odeso je bila hudo poškodovana neka sovjetska torpe-dovka.
Sovjetska letala nad Nemčijo
Berlin, 16. avg. V noči na soboto je manjše število sovjetsko-ruskih letal skušalo napasti razne kraje v severovzhodni in vzhodni Nemčiji. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega mesta v Berlinu, je ostal ta poskus sovjetskega letalstva brezuspešen. Enemu samemu sovjetskemu letalu je uspelo prodreti do periferije Berlina, kjer ga je nemško protiletalsko topništvo zavrnilo.
Bolgarski protest zaradi napadov sovjetskih letal
Sofija, 16. avg. s. Glede na nove sovjetske letalske napade na nekatere bolgarske kraje je bolgarska vlada ponovno z vso odločnostjo protestirala v sovjetskem poslaništvu. Državni podtajnik zunanjega
»aoi>o"
ministrstva šišmanov je v razgovoru z ruskim poslaniškim svetnikom ugotovil, da so ruska letala v noči od 11. na 12. avgust bombardirala bolgarsko ozemjie. Izrazil je tudi mnenje, da so morda te napade glede na boljše poznavanje razmer izvršili bivši srbski ali grški letaici s sovjetskimi aparati. Poslaniški svetnik Aleksandrov je protest sprejel na znanje in si je pridržal odgovor. Včeraj je sovjetska vlada kakor že prvič na enak nesramen način odklonila sleherno odgovornost za te napade in povrh še zatrdila, da se noben Srb ne Grk ne poslužuje sovjetskih letal.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. avgusta. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vsej vzhodni fronti potekajo operacije še nadalje uspešno po načrtu.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala podnevi potopila dve trgovski ladji s skupno 7500 tonami in poškodovala pri Faroerskih otokih večjo trgovsko ladjo. Pri Cambridgeu so bile za vojno važne naprave obmetavane z bombami težkega kalibra. Stražni čoln je sestrelil v Rokavskem prelivu angleško lovsko letalo. Zadnjo noč je letalstvo pred angleško vzhodno obalo uničilo 2000-tonsko trgovsko ladjo ter napadlo razna pristanišča in naprave na vzhodu otoka. A severni Afriki so bombardirala nemška strmoglavna letala z dobrim učinkom angleške ladje v pristanišču v Tobruku kakor tudi protiletalske postojanke, municijska skladišča in zbiranja motornih vozil sovražnika.
Manjše število sovjetskih bombnikov je skušalo zadnjo noč napasti severno in sc-verno-vzhodno nemško ozemlje. Napadi so ostali popolnoma brez vsakega učinka.
Sestanek Churchilla in Roosevelfa
Osem točk anglo-ameriškega imperializma
Lizbona, 16. avgusta, s. Predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Churchill sta se na morju sestala. Za ta sestanek je bilo izdanih neskončno mnogo varnostnih ukrepov. V četrtek popoldne je govoril Attlee v Londonu po radiu in je sporočil, da so na tem sestanku proučili vprašanje o dobavah vojnih potrebščin Angliji, kakor jih dopušča zakon o posoji in zakupu. Razpravljali so tudi o vprašanju dobav Sovjetski zvezi, kakor je to vprašanje označil Attlee. Attlee je nadalje prečital izjavo, ki je bila objavljena ob zaključku sestanka in s katero so bila določena nekatera načela za skupno nacionalno politiko obeh držav. Izjava navaja:
1. Anglija in Amerika nimata namena, kakor koli povečati svoj teritorij ali kako drugače ojačiti svojo moč.
2.	Obe državi tudi ne želita, da bi se izvedle kakršne koli teritorijalne izpremem-be, ki bi ne bile v skladu s svobodno izraženimi težnjami prizadetih narodov.
3.	Obe državi spoštujeta pravice vseh narodov, da si sami izberejo obliko svoje vlade, pod kateri hočejo živeti, ter želita, da bi se povrnile pravice suverenosti in neodvisnosti onim narodom, ki so jim bile s silo odvzete.
4.	Prizadeti si bosta* da ▼ skladu s
svojimi sedaj veljavnimi obveznostmi omogočita, da bi imele vse velike in male države zmagovalke in premaganke v enaki meri dostop do virov surovin, ki jih potrebujejo za svoje blagostanje.
5.	Obe državi želita, da bi se ustvarilo najpopolnejše sodelovanje vseh narodov na gospodarskem področju, da bi se tako zagotovili boljši pogoji dela, gospodarski napredek in socialna varnost.
6.	Po dokončnem uničenju nacističnega tiranstva upata, da se bo ustalil mir, ki bo omogočil vsem narodom pridobivanje življenjskih potreščin v miru in v okviru svojih lastnih meja in ki bo jamčil, da bodo lahko živeli in se razvijali po svoji volji, sproščeni strahu in groženj.
7.	Ta mir bo omogočil vsem ljudem, da bodo brez ovir in težav potovali preko oceana.
8.	Obe državi sta prepričani, da se morajo vsi narodi iz realističnih kakor iz duhovnih razlogov odreči uporabi sile. V bodoče miru ne bo mogoče ohraniti, če se bodo narodi še nadalje oboroževali na kopnem, na morju in v zraku ter tako ogrožali ali imeli možnost ogrožati narode na drugi strani svojih meja. Spričo tega sta obe državi mnenja, da bo zaradi ure-
Lubiana,- 16 agosto II Duce in risposta al cordoglio espresso-Gli (JalTAlto Commissario a nome della Provincia di Lubiana ha cosi telegrafato: Vi ringrazio per U Vostra partecipazio-ne al mio lutto. — Mussolini.
Ljubljana, 16. avgusta Duce je v odgovor na sožaije, ki mu ga je izrazil Visoki komisar Ljubljanske pokrajine. poslal naslednjo brzojavko:
Zahvaljujem se Vam za izraze sožalja v moji žalosti. — Mussolini.
Una riuscita puntata
nel settore di Culauaben
Bombe su Malta — Tre apparecchi nemici abbattuti presso
Tripoli
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 41 )6 agosto il seguente bollettino di guerra n. 438;
La notte scotsa reparti della nostra avia-zione hanno nuovainente sottoposto ad azioni di bombardamento obiettivi aero-navali delTisola di Malta.
Velivoli britanniei hanno effettuato nuove incursioni notturne con lancio di bombe e spezzoni incendiari sulla citta di Ca-tania: sono rimaste danneggiate numero-se abitazioni civili e si lamentalfio molti morti e feriti. D contegno della popolazione č stato disciplinato.
In Africa settentrionale, nel sottore di Tobruk, le nostre aritglierie hanno preso
sotto il loro tiro concentramenti di mezzi meccanizzati. Durante i tentativi di attac-co compiuti da aerei nemici contro nostri piroscafi in navigazicne presso le coste tri-poline la difesa contraerea ha abbattuto tre apparecchi avversari.
In Africa orientale la piazza di Gondar ha subito nuovi bonibardamentl aerei che hanno causato danni a edifici e perdite tra gl'indigeni. Nostre colonne di truppe na-zionali e coloniali hanno effettuato una brillante puntata offensiva nel settore di Culquabert, addeutrandosi notevolmente nelle linee avversarie do;v aver travolto di slancio e disperso i dlfer-sorl. Sono state inflitte al nemico peni .te c nsiderevoli e sono state calturate armi t numizioni.
Uspel sunek
v odseku pri Kuikv'aberi
Bombe na Malto — Tri sovražna letala s treljena
Tripolisu
Glavni stan Oboroženih Sil je 16. avgusta objavil naslednje 438. vojno poročlo:
V	pretekli noči so skupine naših letal znova bombardirale letalske in pomorske naprave na otoku Malti. Angleška letala so ponoči napadla z lušilnimi in zažigalni-mi bombami mesto Catanio. Mnogo stanovanjskih hiš je bilo poškodovanih. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Prebivalstvo je bilo disciplinirano.
V	severni Afriki je naše topništvo v odseku pri Tobruku pričelo koncentrično obstreljevati mehanizirana sredstva. Pri poskusih sovražnih letal, da bi napadla naše
ladje, k' so plule vzdolž tripoiitanske obale, je protiletalsko topništvo sestrelilo tri sovražna letala.
V vzhodni Afriki so bili zopet izvedeni letalski napadi na trdnjavo Gondar. Poškodovana so bila poslopja in je nekaj žrtev med domačim prebivalstvom. Oddelki naših nacionalnih in kolonijskih čet so izvedli sijajni napadalni sunek v odseku pri Kul-kvabertn ter so prodrli globoko med sovražne postojanke. Njihove branitelje so v zaletu pregnali. Sovražniku so bile prizadete znatne izgube. Zaplenjeno je bilo orožje in strelivo.
ditve širšega in stalnega sistema obče varnosti treba v vsakem primeru razorožiti take narode.
Kakor že pred 25 leti Woodrow-Wilson sita se sedaj oglasila dva nova demokrata s proglasom, ki naj bi svet še enkrat, a tokrat še bolj in dokončno pripravil ob njegove resnične pravice in ob njegovo svobodo, kakor se je to zgodilo na osnovi Wilsonovih točk v Versaillesu. Prepad, ki je nastal med Zedinjenimi državami ter Anglijo in silama osi, se je spričo tega proglasa samo še poglobil. Novi svet, ki vstaja iz plamenov evropske in afriške vojne, ne sme biti še enkrat prevaran s takimi osmimi točkami. Proglas lahko služi Rooseveltu za njegove voliilce, a ne narodom ki si s krvjo svojih sinov pridobivajo pravice v življenju.
Res, Anglija ne rabi nikakih novih teritorijev. Neizmernost njenih dominjonev ji povzroča že sedaj nepremostljive težavo. Kam bi tedaj z novo zemljo? Toda prva točka proslullega proglasa pač ne more veljati za Zedinjene države, ki so si že sedaj z 99 letnimi in drugimi takimi pogodbami zagotovile uspeh za svojo imperialistično politiko.
Druga točka proglasa je čisto v znamenju demokratskih intrig. Svoj čas so se ljudje v Gdansku in drugod svobodno izrazili za to, da se priključijo svoji rodni domovini in prav Anglija, Francija in Amerika so preprečile, da se take svobodno izražene želje prizadetih narodov niso izpolnile, ker jim je njihov interes narekoval, da ostane Nemčija v svojih tesnih mejah in Italija v svojem ozkem morju, da bi 11» prisili do svojih pravic do boljšega življenja.
Še vse bolj po intrigi pa diši tretja točka, ki zagotavlja narodom svobodne suverena pravice, čeprav v isti siapi proglas nekoliko dalje pravi, da je treba dokončno uničiti nacistično tiranijo, prav Nemčija in Italija pa sta si svobodno izbrali svoj režim in svt, ja voditelja. Spričo tiranske oblasti ameriškega predsednika zabledi sleherna druga oblika diktature.
Narodom obljubljajo surovine, sami pa so Italiji odrekali vsakdanji kruh, zgolj zaradi tega, ker se je odločila, da da civilizacijo in delo etiopskim plemenom, sami pa v svojem človekoljubju zažigajo žitna polja in skušajo sitreti politična stremljenja z gospodarsko močjo. Ni še ddlgo tega, ko je odgovorni angleški politik izjavili, da se čudi, kako Japonska svobodno postopa na svojem morju, kakor da bi bilo to začudenje v skladu s sedmim anglosaškim obetom! Zaradi te svobode menda Angleži hranijo ključe do Gibraltarja, Sueza, Malte, Sin ga pura in Rdečega morja ter Američani do vrat mod Tihim in Atlantskim oceanom.
Za notranjo rabo sta Churchill in Roosevelt pristavila tudi obljubo boljših delovnih pogojev, kajti za Roosevelta so milijoni anveriških brezposelnih, ki morajo stavkati
in sabotirati, pač trd oreh. In nazadnje s« proglas ukvarja še z razorožitvijo. Po Versaillesu sta bili Italija in Nemčija pač raz-oroženi in baš Duce ter Hitler sta_ se vsa. leta zavzemala za omejitev oboroževanja.. Šele, ko se je bilo treba braniti, sta morala z vso naglico poskrbeti za svoje oborožen* sile.
Na koga naj bi ta proglas potemtakem, sploh še kaj učinkoval? Oboroženih sil osr na njihovem zmagovitem pohodu za srečnejšo Evropo ter za njeno osvoboditev od komunizma in plutokracije gotovo ne bo zadrževal.
Nemški komentar
Berlin, 16. avg. d. »Deutsche Dipfloma-tisch-politische Korrespondenz«, ki je v tesnih stikih z nemškim zunanjim ministrstvom se bavi v današnji številki z načrtom, ki sta ga objavila ameriški predsednik Roosevelt in predsednik angleške vlade Churchill po svojem sestanku na Atlantiku. Med drugim pravi:
»Ako sta Churchill in Roosevelt upala, da bo njun novi »program po točkah« zbudil med narodi sveta kaik osrečujoč in upa poln občutek, potem sta bila že seda| grenko prevarana.
V	dokaz navaja korespondenca, da se ljudje v vseh državah in ne samo v Nemčiji še živo spominjajo problematično nerealne vrednosti proslulih Wilsonovih 14 took. Nato opozarja na odmev, ki ga utegne imeti na Atlantiku sklenjeni ameriŠko-angleški načrt v ameriški javnosti ter pravi nadalje:
V	Ameriki je zavladala vznemirjenost zaradi dalj nosečnosti obljub, ki jih je Roosevelt morda dal predsedniku britanske vlade. V ameriški javnosti sumijo, da Je skupna aimeriško-angle.ška objava vojnih ciljev, ki jih imata ti dve državi, naložila Zedinjenih državam morda obveznosti, ki presegajo pooblastila, ki jih Rooseveltu daje ameriška ustava. Na kratko, v Zedinjenih državah se boje, da je Roosevelt s se-stankom na Atlantiku zopet enkrat ubral zahrbtno pot v svoji hazardni oOlitiki, ki nikakor ni v skladu z ameriškim javnim mnenjem in tudi ne z voljo ameriškega kongresa.
»Diplomatisch-politische Korrespondenz<t opozarja nato na velika protislovja in na lahkomiselno lažnivost, 9 katero je bil sestavljen ameriško-angleški program, ter zaključuje:
Kdor bi skušal v državi narodnega socializma odstraniti njenega vodjo, kdor bi se drznil poskušati nemški narod spet razorožiti, ta lahkomiselno kliče na svoj narod nevarnosti, katerih obsega bi se mož, kakor je Roosevelt, pač lahko zavedal
špansko mnenje
Madrid, 16. avg. d. Madridski list »In-formaciones« objavlja komentar k izjavi
predsednika Roosevelta in predsednika angleške vlade Churchilla o skupnih vojnih in mirovnih ciljih. Španski Hst prihaja do> naslednje ugotovitve:
Roosevelt, ki je bolj pretkan kakor predsednik britanske vlade Churchill, skuša sedaj z vsemi sredstvi uspavati britanski imperij ter izkoriščujoč zelo kočljivi položaj, v katerem se ta imperij nahaja, počasi po-basati ko® za kosom angleškega sveta. Na ta način bi pač Roosevelt napravil najboljšo kupčijo, ki jo pomni zgodovina, in bi Angliji kot matični deželi zadal zelo boleč udarec v hrbet. V sedanjem trenutku je povsem jasno, da angloameriški svet komand ira edinole Roosevelt in sicer na izredno lagoden način, namreč približno tako, kakor g a te včasih komandiralla sama Velika Britanija.
Odmev na Japonskem
Tokio, 16. avg. s. Kakor poroča agencija Domej, se zatrjuje v pristojnih japonskih krogih glede Rooseveltovih in Churcrilo-vih izjav, da jasno kaže namene Anglo-saksonov za povojni čas. Anglosaksoni hočejo obvladati svet. V uradnih krogih pripominjajo, da je sama izjava zelo podobna famoznim Wilsonovim 14 točkam, ki so omogočile ustanovitev Društva narodov kot sredstvo za zagotovilo anglosaksonske nadvlade.
Kanada nezadovoljna
Nevv York, 16. avg. s. Prebivalstvo Kanade ni zadovoljno z deklaracijo Churchil-Roosevelt, piše »Nevv York Times« v poročilu iz Ottavve. Predvsem bi radi vedeli, kaj je treba storiti za dosego zmage in kakšno bi bilo mesto Kanale v morebitnem vojaškem načrtu. Obžalovati je med drugim, da ni sodeloval ministrski predsednik Mackenzie. Možno je, da to dejstvo ne bo imelo dobrega odmeva v notranji polit-ki države.
Sumljiva molčečnost
New York, 16. avg. s. Poudarjajo, da so na sestanku Roosevelta in Churchilla bili v predsedstvu vojaški voditelji obeh držav, izjavlja tisk, da se v poročilu ne ome-rja vojaški položaj v raznih evropskih sektorjih in na Dclnjem vzhodu, čeprav je bil z največjo poz -.rstjo proučen. Podčrtava se nadalje, d j . ačilno dejstvo, da Hull ni hotel odg.	po sestanku na vpra-
šanje zastcpiv /v ..ka, ali se je Amerika obvezala za • . -je 7ojno sodelovanje in kakšne mer' i- 3 r rava/o izdati za nadalje-, nje vojne,
M ^ «s pve*:. v povratek v '" ...Ing ton
.\ew Yc :, 1' n- 1. d. Jutranji newvorški i"- : .a !j. ,	Svanpscotta v državi
Ma\. huf • < T ict. po kateri je Roosevel-tov tajnik . airn iff.sset snoči izjavili, da je z Rcoseveltove jahte »Potomac« prejel brzojavko, v kateri sporoča ameriški predsednik, da se je njegova jahta zasidrala ob polotoku Deer ter da so na krovu Hopkins, \Vatson, BerdaM in Mac Intire. Brzojavka pravi nadalje, da se bodo predsednik Roosevelt in njegovi tovariši izkrcali danes ter takoj odpotovali z vlakom v Washington, kamor bodo dospeli v nedeljo zjutraj.
Ameriški listi pripominjajo k te» brzojavki, da so v njej navedeni zgolj ljudje iz Roceevelitovega ožjega spremstva in da so bili razen Hopkinsa vsi na križarjenju po Atlantiku. V newyorflkih novinarskih krogih je posebno pozornost zbudilo dejstvo, da brzojavka s »Potomaca« ne omenja Churchilla, po čemer bi se lahko sklepalo, da je Churchill najbrže že odpotoval nazaj v Anglijo. Po mnenju nekaterih običajno dobro poučenih krogov pa ni izključeno, da se Churchill nahaja nekje na ameriški atlantski obali.
Reosevelfovo in Chur-chlllovo pismo Stalinu
Washington, 16. avg. s. Listi noaočajo, da sta angleški in ameriški poslanik v Moskvi snoči Stalinu izročila skupno poslanico Roosevelta in Churchilla.
Lizbona, 16. avg. u. Roosevelt in Churchill sta na svojem tako silno tajinstvenem sestanku sredi Atlantskega oceana poleg vsega drugega podala tudi nov dotkaz zarotnike sokrivde z Moskvo Stalinu sta poslala posebno pismo z obljubo, da mu bosta pomagala.
V pismu se sklicujeta na Hopkinsa in njegovo poročilo, ki ga je podal po svojem povratku iz Rusije. Na podlagi tega poročila sta se odločila, da bosta Rusijo, ki se »tako sijajno upira napadu«, podprla. Anglija in Amerika že sodelujeta v pomoči Sovjetski zvezd. Nekaj transportov iz Amerike je že na poti in nekaj jih bo še sledilo.
Zanimivo je, da pravita Roosevelt in Churchill v svoji skupni poslanici, da bo troha točno proučiti vse okoliščine, v katerih se mora uravnati način in obseg nadaljnjih dobav. Zato sta v svoji poslanici predlagala posebno konferenco, ki naj bi se priredila v Moskvi in na kateri naj bi Ameriko in Anglijo, če je Stalinu tako prav, zastopali ljudje, ki bi imeli vsa pooblastila, da bi lahko že kar sproti ukrenili vse, za kar bi se dogovorili. Medtem pa bosta Anglija in Amerika Rusijo kakor doslej še nadalje podpirali.
Roosevelt in Churchilli priznavata v svoji poslanici, da je pot do njihove zmage še zelo dolga in da se bodo morda razvile še mnoge nove fronte. Viri, ki so Ameriki in Angliji na razpolago, so ogromni, vendar pa so omejeni. Zato naj bi na moskovski konferenci proučili, kako bi se najbolje uporabili. Moskovska konferenca naj bi razpravljala tako o razdelitvi materijala kakor surovin.
Še bolj zanimive so vesti, ki pravijo, da sta imela Roosevelt in Churchill v onih treh dneh, ko sta bila skupaj, nekaj sestankov na štiri oči. Nihče ne ve, kaj sta govorila, seveda pa je vsem v Ameriki in Angliji jasno, da sta kovala strašne skupne vojne načrte proti Hitlerju. Postavila sta na skupni imenovalec rezultate razgovorov, ki so jih imeli razni vojaški in politični strokovnjaki, ki so »u te dni obdajali, kakor Beaverbrook, Marshalll, Stark. K ing in drugi. Samo po sebi je seveda tudi razumljivo, da sta govorila o nadaljnjem razvoju in izvajanju anglosaških imperialističnih načrtov na Daljnem vzhodu, pa tudi o zlokobni bitki na Atlantiku.
Za brezvestno in neresno anglosaško propagande je v zvezd s tem značilno, da
je Kiigk včeraj izjavil novinarjem, da na morju med Ameriko in Islandijo ni bila potopljena nobena ladja, odkar opravljajo tam patrolno siluibo ameriške ladje. Prav za prav se je Knox s to izjavo premišljeno in zvito izognil vprašanju, ki so mu ga novinarji postavili, ali so bile namreč ameriške vojne ladje že kdaj prisiljene streljati na nemške podmornice ali letala. Knocc se je dobro zavedel, da bi s svojim eventualnim pozitivnim, seveda prav tako netočnim odgovorom, kakor je bila netočna njegova gornja izjava, povzročil viharno reakcijo v vseh Zedinjenih državah.
V Ameriko je med tem prispel tudi že Beaverbrook z nalogo, da se pogaja za nadaljnje dobave vojnih potrebščin. Danes popoldne se bo menda vrnili Roosevelt v Zedinjene države.
Stalinova zahvala Rooseveltu In Churchillu
Helsinki, 16. avg. d. Sovjetski radio je objavil v posebnem komunikeju, da sta v petek poslanika Zedinjenih držav in Velike Britanije Steinhardt in Stafford Cripps po-setila Stalina ter mu izročila osebno poslanico ameriškega predsednika Roosevelta ter predsednika britanske vlade Churchilla. Sovjetski komunike navaja nato besedilo te poslanice ter pravi, da je Stalin pooblastil ameriškega in britanskega poslanika, naj se v imenu prebivalstva Sovjetske zveze zahvalita za pomoč, ki sta jo Zedinjene države in Velika Britanija voljni nakloniti Sovjetski zvezi. Potem pravi sovjetski komunike, da je Stalin izjavil, da pozdravlja angleškoameriški predlog, naj bi se v Moskvi sklicala konferenca predstavnikov Amerike, Velike Britanije in Sovjetske unije, da bi na njej razpravljali o »razdelitvi surovin in vojnega materijala«, za katerega trdi posebna Rooseveltova in Churchillova
poslanica, da ni na razpolago v neomejenih količinah. Na koncu je v komunikeju sovjetskega radia še rečeno, da je Stalin pripravljen podvzeti vse potrebne korake, da bi se konferenca sestala čim prej.
Sovjetsko-poljsko vojaško sodelovanje
Ankara, 16. avg. d. Po poročilu, ki je snoči prispelo semkaj, je dopotovala v Moskvo posebna poljska vojaška misija, ki je s predstavniki sovjetske vlade podpisala pogodbo o ustanovitvi posebne poljske vojske v Sovjetski zvezi. To pogodbo so izdelali člani poljske begunske vlade v Londonu in jo je nato posebna poljska vojaška misija prinesla v Moskvo.
Silen tajfun na Japonskem
Tokio, 16. avg. (Domei). V osrednjih japonskih pokrajinah, zlasti v pokrajini Sikoku, je minila dva dneva pustošil silen tajfun, ki je povzročil velikansko razdejanje. 16 ljudi je bilo ubitih in 20.000 poslopij poškodovanih. Vihar je na morju potopil 40 ribiških ladij. Poplave, ki so sledile tajfunu, so porušile mnogo mostov. Brzojavne, telefonske in železniške proge so bile na mnogih mestih prekinjene. Najhuje je razgrajal tajfun v oblasti Jahogo, zelo hudo pa so prizadeti tudi okraji Ko-khi, Kagava, Tokišina, Aiši, Okajama in Maka jama.
Slovensko slikarstvo v radiju
V soboto, 18. t. m. ob 21.10 bo v ciklu predavanj o slovenskem slikarstvu predaval g. prof. Umberto Urbani o Franu Tratniku, prvaku slovenskega ekspresio-nističnega slikarstva.
Disciplina del consumo e della vendita della produzione cerealicola
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la propria ordinanza 27 giugno 1941-XIX, n. 56, relativa alla denun-cia obbligatoria della produzione cerealicola, considerata la necessita di fissare i quantitativi di cereali, che i produttori possono trattenere per l'alimentazione umana, per gli usi zootecnici e per il fab-bisogno delle semine ordina:
Art. 1. I produttori di cereali possono trattenere, per il fabbisogno alimentare di generi da minestra, il quantitativo massi-mo di q.li 2 di frumento per ciascuna delle persone di famiglia o dipendenti con loro conviventi.
In sotituzione totale o parziale del frumento, possono essere trattenuti i seguenti quantitativi di altri cereali:
segale in proporzione di q.li 1.30 per ogni q.le di frumento,
oppure orzo in proporzione di q.li 1.50 per ogni quintale di frumento,
oppure granoturco in proporzione di q.li 1.75 per ogni q.le di frumento.
La miscela di frumento e segale viene considerata costituita per meta di frumento e per meta di segale.
Art. 2. I produttori possono, inoltre, trattenere per 1'alimentazione dei suini q.li 3 di granoturco per ogni maiale allevato e destinato alPingrasso alla data della pubblicazione della presente ordinanza.
Art. 3. L'avena non č sottoposta a! ra-zionamento; la vendita č peraltro subordinata all'autorizzazione dell'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana.
Art. 4. I produttori di frumento, segale, orzo e granoturco possono trattenere la granella necessaria per la semina, per la campagna agraria 1941-42, nella seguente misura massima:
frumento q.li 2 per ogni ettaro da colti-
vare, segale q.li 1.80 per ogni ettaro da eoltivare, orzo q.li 1.80 per ogni ettaro da eoltivare, granoturco q.li 0.60 per ogni ettaro di eoltura da granella, granoturco q.li 1.20 per ogni ettaro di eoltura da erbaio.
Art. 5. Le richieste dei quantitativi dei singoli cereali, da trattenere per 1'alimentazione umana, per gli usi zootecnici e per le semine, devono essere fatte ai comuni sugli appositi moduli per la denuncia della produzione cerealicola, disposta con la citata ordinanza n. 56 del 27 giugno 1941-XIX.
Art. 6. £ ammesse la cessione dei cereali suddetti soltanto per sopperire ai normali bisogni delle aziende agrarie per le semine.
Debbono essere comunicati, entro i cin-que giorni dalla cessione, all'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana, per tramite dei comuni, i quantitativi di ogni singolo cereale, ceduti per semente e le generalitš. dell'acquirente.
Art. 7. I cereali eccedenti i quantitativi, che possono essere trattenuti dai produttori, debbono essere ceduti all'Ente per 1'alimentazione della provincia di Lubiana, con le modalitš. che verranno fissate dal-l'Ente medesimo.
Art. 8. I contravventori alla presente ordinanza, che entra in vigore dal giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti con !'ammenda da L. 100 a L. 5000, e, nei časi pivi gravi, con 1'arresto fino a 5 mesa.
Sara, inoltre, disposta la confisca dei quantitativi dei cereali indebitamente trattenuti o illecitamente alienati.
Lubiana, 12 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Ureditev porabe in prodaje žitnega pridelka
Ljubljana, 16. avgusta Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi svoje naredbe z dne 27. junija 1941-XIX, št. 56, o obvezni prijavi žitnega pridelka,
smatrajoč za potrebno, da se določijo količine žita, ki jih smejo obdržati pridelovalci za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za setvene potrebe, odreja: člen 1. — Pridelovalci žita smejo obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho največ 2 stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev, ki živijo z njimi v skupnosti.
V	popolno ali delno nadomestitev pšenice se smejo obdržati sledeče količine drugega žita:
rži v razmerju 1.30 stota za vsak stot
pšenice,
ali ječmena v razmerju 1.50 stota za vsak stot pšenice,
ali koruze v razmerju 1.75 stota za vsak stot pšenice.
Za mešanico pšenice ln rži (soržlco) se šteje mešanica iz pol pšenice in pol rži.
CI. 2. — Poleg tega smejo obdržati pridelovalci za prehrano prašičev 3 stote ko-ruez za vsakega vzrejenega in za spitanje določenega prašiča po stanju na dan ob-ave te naredbe.
čl. 3. — Oves ni racioniran, prodaja pa je dopuščena le z dovolitvijo Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino.
čl. 4. — Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za seme potrebno zrnje za letino 1941.-1942. do naslednjih največjih količin:
pšenice po 2 stota za vsak hektar, ki naj se obdela; rži po 1.80 stota; ječmena po 1.80 stota; koruze po 0 60 stota za vsak hektar žitne površine; koruze po 1.20 stota za vsak hektar za krmo.
čl. 5. Prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za seme, se morajo vložiti pri občinah na posebnih obrazcih za prijavljanje žitnega pridelka, predpisano z omenjeno naredbo St. 56 z dne 27. juniia 1941-XIX.
čl. 6. Oddaja zgoraj navedenega žita je dovoljena samo za pokritje redne poševne potrebe kmetijskega gospodarstva.
V	petih dneh po taki oddaji se morajo preko občine prijaviti Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino količine vsake posamezne žitne vrste, odstopljene za seme in podatki o prevzemniku.
čl. 7. Kolikor je žita nad količine, ki jih smejo pridelovalci obdržati, se mora oddati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po pogojih, ki jih določi ta zavod.
čl. 8. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarju od L. 100 do L. 5000, v hujših primerih pa z zaporom do petih mesecev.
Poleg tega se odredi zaplemba količin žita, ki so se neupravičeno obdržale ali nedopustno odsvojile.
Ljubljana, dne 12. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Gospodarstvo
Uveljavljenje italijanskih carin za važne surovine in polizdelke
La limltazione alla circo-lazione degli automezzi
Poichč son stati rivolti numerosi que-siti in materia di limitazione di circolazo-ne, si rende noto che le disposizioni di cui al Boli. Uff. n. 56 del 12 luglio 1941-XIX non si applicano agli autocarri adibi-ti a trasporto di merci. Gli autocarri me-desimi possono quindi circolare liberamen-te anehe nelle ore notturne e nei giorni di domenica e festivi come pure possono uscire dalla provincia di Lubiana senza alcuna particolare autorizzazione. Sugli autocarri medesimi e vietato il trasporto di persone ad ecce/ione di quelle addette al carico e scarico della merce e del proprietario della merce.
Omejitev prometa z motornimi vozili
Ljubljana 16 avgusta.
Zaradi številnih vprašanj glede omejitve prometa z motornimi vozili se objavlja, da odredbe, objavljene v Uradnem listu št. 56 dne 12. julija 1941-XIX ne veljajo za motoma vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga. Ta motorna vozila so lahko svobodno v prometu tudi v nočnih urah in ob nedeljah in praznikih m morejo zapustiti ozemlje Ljubljanske pokrajine brez posebnega dovoPenja. S temi motornimi vozili je prepovedana vožnja ljudi razen onih, ki nalagajo in razlagajo blago in razen lastnika blaga.
Dodatni deleži testenin in riža za težke delavce
V najkrajšem času stopijo v veljavo predpisi glede razdeljevanja dodatnih deležev testenin in riža gotovim vrstam delavcev, ki opravljajo naporna dela.
Zato »Prevod« poziva občine, da pravočasno zberejo tozadevne prijave, ki jih morajo prizadete tvrdke oddati do 20. t. m. v smislu navodil, ki so bila objavljena s posebno okrožnico.
»Prevod«, Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino, [
že v petkovi številki smo poročali, da je Visoki komisar ustregel potrebam industrije in delavstva s tem, da je izdal odredbo, s katero se za nekatere surovine in polizdelke uveljavljajo namesto carinskih postavk iz bivše jugosiovenske tarife postavke italijanske carinske tarife, ki je v tem pogledu mnogo liberalnejša. Carinska tarifa bivše kraljevine Jugoslavije predpisuje visoke zašč'tne carine za številne industrijske surovine, zlasti za ODe, ki so se izdelovale na področju pivše Jugoslavije. Nadaljnje pobiranje teh carin je prizadelo ona podjetja, ki so sedaj navezana na uvoz teh surovin. Visoki komisar je zaradi tega že v posameznih primerih odobril carinsko prostost za nekatere surovine, kakor n. pr. za cement, apno in piemog. Pa tudi nekatere druge stroke so občutile visoke carine pri uvozu surovin. Zato pomeni nova odredba za mnoga industrijska podjetja bistveno olajšanje.
Z odredbo Visokega komisarja, ki je objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« od 13. avgusta, so uveljavljene za 35 blagovnih postavk italijanske carine. Odredba se glasi:
Postavke carinske tarife bivše kraljevine Jugoslavije št. 6, 38/2, 40, 32/1 ln 2, 77, 83, 100/4a, 108, 147'la in b, 156, 288/1 in 2, 441/2, 442/lb, 3 in 5, 445/la, 537/la, b in c in 551 se spreminjajo takole (carina je določena v lirah od metrskega stota):
Ječmenov s!;id: 36.70; konoplja surova: prosto; konopl-fa čessna: prosto, konopljeno tulje: prosto; hmelj: prosto; cikorija
in vsi drugi kavni nadomestki, suhi: prosto; rogovi, kosti in druge sorodne snovi: prosto; kolofonija: 7.35; tkalski klej in lep
na podlagi krompirjevega in drugega škroba: 58.70; dekstrin: 79.30; kaolin: prosto; boksit: prosto; papirna masa, pri-rejana: a) mehanično: prosto, b) kemično: prosto; karton (lepenka), navadni: 1) nebarvan in ne satiniran: 27.52, 2) barvan v snovi, nesatiniran: 33.03, 3) satiniran: 52.80; fini karton (lepenka): 1) bel ali barvan v snovi: a) neprevlečen: 73.40, b) prevlečen: 102.80, 2) barvan, posre-bren, pozlačen ali poslikan: 176; papir, bel ali barvan v snovi: 1) neprevlečen: a) ne črtan: 45.90, 2) prevlečen: 102.80; navadno žeflezo in jeklo valjano na gorko v gladko pločevino, tudi preval jeno, surovo ali oksidirano, debelo: a) 4 mm ali več: 43.70, b) 1.5 mm ali več, toda manj kot 4 mm: 59.10. c) 0.6 mm aii več, toda manj ko 1.5 mm: 66.80, d) 0.4 mm ali več, toda manj ko 0.6 mm: 77.10, e) pod 0.4 mm: 82.60; listi za žage. A. krožni: 1) debeli nad 4 mm, s premerom: a) nad 40 cm: 165. b) nad 10 cm do 40 cm: 257; B. tra-kasti. široki: 1) nad 30 mm: 183.50, 2) do 30 mm: 192.50; C. drugi, tudi montirani, široki: 1) nad 80 mm: 147, 2) nad 30 mm do 80 mm: 220, 3) nad 20 mm do 30 mm: 275. 4) do 20 mm: 367.
Na gornje blago se plačujejo notranji davki za izdelavo, prodajo in potrošnjo po doslej veljavnih predpisih.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« (13. avgusta).
Plačevanje taks v gotovini namesto v kolkih
Vsem davčnim uradom in glavnim oddelkom ter oddelkom finančne kontrole na področju Ljubljanske pokrajine.
Finančna direkcija v Ljubljani je poslala vsem davčnim uradom in oddelkom finančne kontrole v Ljubljanski pokrajini naslednjo okrožnico:
Zaradi velikega povpraševanja po državnih kolkih je nastalo občutno pomanjkanje teh taksnih vrednotnic. Zato je dovoljeno, da se smejo takse za vloge, zapisnike, račune, razna sodna dejanja itd., ki bi se sicer morale po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah plačevati v kolkih, dokler traja to pomanjkanje, izjemoma plačevati v gotovini. Pripominjamo, da se nova emisija državnih kolkov v lirski valuti že pripravlja. Glede plačevanja taks v gotovini namesto v kolkih velja naslednji postopek:
Sodišča naj sprejemajo takse za vloge, zapisnike, sodna dejanja itd. v gotovini ter naj pobrane takse zabeležujejo na tiskovini »popis taks«. Ti popisi taks v dvojniku naj se nato s pobrano takso v gotovini pošljejo pristojni davčni upravi, ki bo na duplikatih popisa taks potrdila plačilo taks z navedbo zaračunitvenih podatkov. Ta potrjen duplikat se po vrnitvi vloži v sodni spis v dokaz, da so bile takse v redu plačane in pobrane.
Pri upravnih oblastvih in ostalih uradih naj se takse na enak način pobirajo v gotovini. Ti uradi naj naložijo seznam v gotovini pobranih taks. Na vlogah, zapisnikih itd. se naj zabeleži, pod katero redno številko seznama ter v katerem znesku je bila taksa plačana. Od časa do časa naj se ti seznami s pobrano takso v gotovini pošljejo pristojnim davčnim upravam, ki bodo na seznamu zabeležili podatke zaračunanja odvedenih taks.
Računska taksa po tar. post. 34. taksnega zakona se naj prav tako plačuje v gotovini. Obrtniki in trgovci naj v to svrho predložijo davčni upravi golice računov, na katerih bodo uprave potrjevale, v katerih zneskih se je plačala računska taksa za posamezne račune.	«
Upravna obRastva in sodišča bodo o prednjem obveščena preko Visokega ko-miserijata za Ljubljansko pokrajino in Apelacijskega sodišča.
Gospodarske vesti
= Dobra letina oliv. Kakor je znano, je bila lanska letina oliv v vseh sredozemskih državah zelo slaba, kar je neugodno vplivalo zlasti na oskrbo teh držav z jedilnim oljem. Po informacijah iz posameznih sredozemskih držav pa bo letos letina prav obilna. Zlasti v Italiji pričakujejo mnogo večji pridelek, nego v prejšnjem letu. V letu 1939/40 je Italija pridobila 3.2 milijona metrskih stotov olivnega olja, lani pa je bil pridelek za 40 % manjši. Oblastva so napravila številne ukrepe za zboljšanje olivnih kultur, katerih uspeli je letos že viden. Poskusi so pokazali, da daje olivno drevo pri pravilnem gnojenju in "obrezovanju tudi trikratni normalni pridelek. Sedaj bodo oblastva enako akcijo za izboljšanje olivnih kultur izvedla tudi v Dalmaciji.	_ '
= Razdelitev vagonov bivših jugoslo-venskih železnic. Na Dunaju je bila te dni meddržavna konferenca, ki se je pečala z vprašanjem razdelitve voznega parka bivših jugoslovenskih železnic. Hrvatski delegat državni tajnik Markovič je po povratku z Dunaja izjavil, da bo vprašanje razdelitve voznega parka za Hrvatsko ugodno rešeno.
— j kuna = 3 leji. Po novem trgovinskem sporazumu, ki je bil te dni sklenjen med Hrvatsko in Romunijo, je klirinški plačilni promet med obema državama urejen tako, da je določen stalni obračunski tečaj 1 kuna = 3 leji. Hrvatska bo izvažala v Romunijo tanin, magnezit, železno rudo in druge rudarske proizvode, uvažala pa bo iz Romunije predvsem mineralno olje in derivate mineralnega olja.
= Izgraditev hrvatskih luk. Hrvatski minister za javna dela Bulič je izjavil, da bo Hrvatska v zvezi z obnovitvenim programom uredila dve moderni luki, in sicer v Gružu pri Dubrovniku in v Pločah, nedaleč od izliva Neretve.
= Gospodarske vesti iz Srbije. Iz Beograda poročajo, da je začasno urejeno vprašanje prijave vojne škode. Uradno je bil objavljen poziv, po katerem morajo prizadeti v dveh mesecih pri pristojnih sodiščih predložiti prijavo o nastali vojni škodi. Sodišče je pristojno tudi za ugotovitev in cenitev škode. Za prijavo in ugotovitev škode je odločilno prejšnje stanje na dan
5. aprila 1941. Rekvizicije se ne smatrajo kot vojna škoda. Nadalje je izdan predpis, da se izterjava davčnih dolgov v Srbiji odloži do konca leta 1941., kolikor se davki nanašajo na imovino, ki je bila v vojni poškodovana ali bila poškodovana ob eksploziji v Smederevu. — Srbska vlada je odredila, da se sme na področje vojaškega poveljstva v Srbiji uvoziti brez carine blago, ki je bilo v Jugoslavijo uvoženo in ocarinjeno pred 6. aprilom t. 1., če gre za blago, ki se v Srbiji ne izdeluje. Ta olajšava velja za dva meseca. — V bližini Arandjelovca sta bila te dni otvorjena dva premogovnika, od katerih izkorišča enega šumadinska kreditna banka v Arandje-lovcu, drugega pa beograjska družba Ople-nac d. d.
= Pridobivanje olja iz žira. Za kritje potrebe tehničnih maščob nameravajo v Srbiji zbirati žir, ki vsebuje 20 do 40%> ol^a. Na ta način bodo baje pridobili na le .o okrog 1000 ton tehničnih maščob.
I felglietti Serrovlari per le vecchie provincie
Dal lo c. m. i viaggiatori in partenza da localita della provincia di Lubiana o delle zone annesse alla provincia di Fiume e diretti a stazioni ferroviarie, entro i vecchi confini, possono acquistare, sia presso le stazioni sia presso le Agenzie C.I.T. della provincia o delle zone suddette, un unico biglietto valido per tutto il pereorso. tanto seguendo la via chilometricamente piu bre-ve quanto le deviazioni ammesse rispetto a tale via piu breve.
Non occorre piii quindi, munirsi, come per il passato, di biglietto valido soltanto sino a Postumia o Fiume e ivi chiedere altro recapito di viaggio per la localita di definitiva destinazione.
Puo essere acquistato un unico biglietto, non valido, naturalmente, per la traver-sata marittima Civitavecchia—Olbia, anehe per le stazioni ferroviarie della Sarde-gna.
Analogamente per i bagagli, che per il momento vengono accettati solo se accom-pagnati dal viaggiatore, puo essere effet-tuata direttamente la spedizione dalla stazione di partenza a quella di arrivo. Non e, invece, ammessa 1'accettazione dei bagagli destinati a stazioni della Sardegna.
Peraltro, sia per i trasporti di persone, sia per quelli di bagaglio, la ferrovia non assume alcuna responsabilita circa i docu-menti di polizia, di riconoscimento, doganali ed altri, che potranno essere chiesti dalle competenti autoriti.
Oltre ai biglietti a tarifa ordinaria di šola andata ai biglietti di andata e ritorno, possono essere acquistati, da chi ne ha tl-tolo ed esibisce i prescritti documenti, biglietti con determinate riduzioni di tariffa.
Potranno al riguardo essere chieste piil dettagliate informazioni presso le stazioni o le Agenzie C.I.T.
Železniški listki za vožnjo v stare pokrajine
Od 1. t. m. dalje bodo potniki, namenjeni iz krajev v Ljubljanski pokrajini ter iz področja, priključenega Reški pokrajini, v železniške postaje, ležeče v starih mejah kraljevine Italije, lahko kupili pri kolodvorskih blagajnah ali pri agenturah za tujski promet te pokrajine in zgoraj označenega področja enoten vozni Istek, veljaven za vso vožnjo tako za najkrajšo pot, kakor za odcepke, ki so dovoljeni pri najkrajši poti.
Poslej tedaj ne bo potrebno, nabaviti si vozni listek samo do Postojne ali do Reke in tam zahtevati dodatni vozni listek za vožnjo do namembne postaje. Vsakdo bo lahko kupil en sam vozni listek, ki pa seveda ne bo veljal za prevoz po morju med Civitavecchio in Olbio. tudi za postaje drž. železnic na Sardiniji.
Isto velja za prtljago, ki se trenutno sprejema samo, ako jo spremlja potnik. Odprava prtljage se bo lahko izvršila od izhodne in naravnost do namembne postaje. Ni pa dovoljen prevzem__ prtljage, določene za postaje na Sardiniji.
V ostalem pa železnica ne prevzame ni-kake odgovornosti tako za prevoz oseb, kakor za prevoz prtljage glede policijskih listin, glede potrdil o blagu, glede carinskih in drugih listin, ki bi jih lahko zahtevala merodajna oblastva.
Razen voznih listkov po običajni tarifi samo za eno pot in povratnih voznih listkov, lahko kupi, kdor je v to upravičen in se izkaže s predpisanimi listinami, tudi vozne listke z določenim znižanjem vozne cene.
Podrobnejša pojasnila potniki lahko zaprosijo na postajah in pri agenturah za tujski promet.
Živo premoženje dolenjskih kmetovalcev
Novo mesto, 15. avgusta
Glavni vir dohodkov dolenjskega kmeta je bil v pretežni večini v živinoreji, namreč v reji govedi in svinj. Tudi v novomeškem okraju prinaša kmetom prodaja živine, mleka in mlečnih izdelkov največje in mnogokrat tudi edine dohodke. Zato je razumljivo, da je naš kmetovalec že od nekdaj posvečal glavno paž-njo živinoreji, ki je posebno danes, ko je cena živini, mleku in mlečnim izdelkom tako visoka, donosnejša.
Izboljšanje travništva
Ze bežen pogled na razdelitev zemlje novomeškega okraja na posamezne kulture nam prikazuje, kako velika je vloga živinoreje v novomeškem okraju. Od 93.900 ha celotne zemlje v okraju je 22.454 ha (23,91%) travnikov in pašnikov in samo 18.913 ha (20,11®/o) njiv, vse to kljub dejstvu, da irna novomeški okraj v pšenici, koruzi, ječmenu, krompirju, prosu in zelju daleko največji donos teh pridelkov na hektar zemlje v Sloveniji Vzrok temu pa leži v večnem težkem vnovčevanju poljskih pridelkov. Novomeški okraj ni imel nikoli nobenega naravnega zaledja, ki bi bilo stalni odjemalec njegovih pridelkov, slaba organizacija in slabe prometne zveze pa so onemogočale prodajo v oddaljenejše kraje. To je povzročilo, da se je kmet vedno bolj vneto bavil z živinorejo, ki mu je vedno prinašala lepe in stalne dohodke.
Glavni pogoj dobre in uspešne živinoreje so lepo urejeni travniki, ki dajejo dovolj no dobre krme za živino. V tem pogledu se je v zadnjih letih tudi v novomeškem okraju zelo mnogo storilo za izboljšanje travništva in pašništva. Posebno v nižjih legah je v novomeškem okraju zelo mnogo močvirnatih travnikov in s pomočjo banske uprave je že bilo precej teh travnikov izsušenih, napravljeni so bili umetni ta ravniki in stari naravni travniki so bili obnovljeni in izboljšani. V zadnjih letih pa so bile s sredstvi iz ba-novinskega fonda za javna dela in iz ba-noviruskega bednostnega fonda izvršene številne regulacije in melioracije ter očiščevanja in razširjevanja mnogih požiralnikov, kar je mnogo pripomoglo k izboljšanju travništva in s tem živinoreje. Tako se je pričela melioracija Šentjernej skih travnikov in dobrniške doline, regulacija Temenice pri Ponikvah, Vajeršce pri Mirni, Srkavnika pri Toplicah, Sušice v Sv. Križu pri Kostanjevici, delna regulacija Krke od Žužemberka do Dvora, očiščevanje in razširjanje globodolskega požiralnika pri Mirni in mnogo drugih za živinorejo tako važnih javnih del, ki so že doslej zahtevala nad milijon dinarjev. Vsako leto deli pokrajinska uprava živinorejcem znatne kredite za zgraditev silosov za kisanje krme in v novomeškem srezu ima že skoraj vsaka večja kmetija tak silos. Z melioracijami, regulacijami, napravami umetnih travnikov in gradnjo silosev se je dvignil pridelek krme za 50 do 100%, melioracija zamočvirjenih travnikov daje poleg dviga pridelka namesto dosedanje borne krme odlično sladko krmo.
živinoreja se izboljšuje
Najbolj razširjena je v novomeškem okraju govedoreja in to prvenstveno reja volov. Brez sedaj priključenih občin krškega okraja je bilo v novomeškem okraju 2.472 telet do 1 leta, 2.963 juncev in telic do 2 let, 8.313 krav in telic nad 2 leti, 90 bikov in 4.231 volov. Vzrok za teko veliko število volov je v tem, da je novomeškemu okraju vedno manjkala možnost vnovčevanja mleka in mlečnih izdelkov, razen tega potrebujejo kmetovalci vole za vprežno živino. Pred svetovno vojno Je prevladovalo v novomeškem okraju muri-codolsko govedo, ki je dajalo sicer dobre vprežne volove, toda razmeroma slabe krave mlekarice. Ze bivši kranjski deželni zbor in Kmetijska družba pa sta pričela uvažati montafonsko pasmo in ustanovljenih je bilo tudi več živinorejskih zadrug. Z uvozom montafonskih bikov se je vidno zboljšal dotedanji dolenjski tip goveda in pojavile so se tudi prve prav dobre mlekarice. S smotrno govedorejo pa je pričela pred desetimi leti bivša banska uprava, ki je pod svojim nadzorstvom in vodstvom ustanovila več živinorejskih se-lekcijskih društev in zadrug, katerim je preskrbela sivorjavo švicarsko govedo, ki je še boljše in odpornejše od montafon-skega goveda. Na ta način se je v okraju zelo dvignilo zanimanje za živinorejo in danes je v okraju že zelo mnogo zavednih živinorejcev. Se vedno premajhna pozornost se poklanja reji dobrih krav mleka-ric. Vendar pa današnje veliko povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih do-
pušča upanje, da bo tudi v tem pogledu nastopilo temeljito izboljšanje.
Konji, svinje, perutnina
Mnogo manj je razvita v novomeškem okraju konjereja, čeravno je baš v konjereji prednjačil novomeški okraj na vsem Dolenjskem. V prejšnjih mejah okraja je bilo skupno 3.263 konj, kar daleko prekaša vse ostale dolenjske okraje. Za pospeševanje konjereje delujeta konjerejski društvi v Novem mestu in Sent Jerneju, ki sta poslednje čase vse svoje delo preusmerili v pravo rejsko delo. V okraju se gojita največ lipicanec in nonius. vendar zelo pogrešamo zasebne licencirane žreb-ce, ko je doslej skrbela za plemenjake edino bivša državna žrebčarna na Pono-vičah. V zadnjem času se zanimanje za konjerejo ponovno dviga in posebno z melioracijo šentjemejskih travnikov je upanje, da bo konjereja v novomeškem okraju kmalu dosegla predvojno stopnjo.
Ze od nekdaj je v novomeškem okraju zelo razvita svinjereja. Ne samo na Dolenjskem, marveč v vsej bivši Kranjski je v tem poleg krškega vedno prednjačil novomeški okrai, ki je prej imel 14.171 svinj s priključitvijo velikega dela Krske-_
ga polja pa se je število seveda še znatno povečalo. Na kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu je vzrejevališče za svinje, ki zalaga novomeški in bližnje okraje s plemenskimi mrjasci in tako širi dober rod po Dolenjskem.
Zelo slabo pa je še vedno razvita reja ovac, čeprav so baš v Suhi Krajini in pod Gorjanci dani vsi pogoji za razvoj te koristne panoge. V Suhi Krajini so poslednja leta pričeli uvajati solčavsko ovco, ki se je zelo dobro obnesla, dočim pod Gorjanci ni uspela. Nujno pa je potrebno, da se posebno v Suhi Krajini prične izboljševanje pašništva, da dobi ta pasivna zemlja podlago za smotrno ovčjerejo.
Tudi v perutninarstvu prednjači na Dolenjskem novomeški srez, vendar danes reja kokoši posebno na malih posestvih ni dobičkanosna. S kupljeno krmo kokoš mnogo več požre, kakor je sama vredna in se izplačajo res samo dobre jajčarice. Zato je bilo poslednja leta razdeljenih mnogo mladih plemenskih živali in valil-nih jajc in to prvenstveno domače štajerske kokoši. V priključenem delu bivšega sreza pa se gojijo krško-poljski purani, ki so bili vedno daleč na okoli znani.
Skrite lepote Kočevskega hribovja
Ko bodo postavljene planinske kc£e, bo sem zahajalo mnogo izletnikov in smučarjev
Dolenjska s svojo naravno lepoto in prijaznim gričevjem, kakor tudi s svojimi Izrazitimi posebnostmi privablja od leta do leta več prijateljev narave in izletnikov. Posebno v zadnjem času je postala predmet splošnega upoštevanja, odkrivajo se dolenjske posebnosti in zanimivosti, ki so ostale vrsto let nepoznane in neizkoriščene. Ni pa dovolj, da Dolenjci samo opozarjajo na vljudnost svojih krajev, temveč je treba izletnikom nuditi tudi tiste udobnosti, ki jih sedanji čas zahteva za vsak letoviški in izletniški kraj. Posamezni letoviški kraji že morejo marsikaj nuditi, marsikaj pa bo treba še izboljšati ali na novo ustvariti. Dobra postrežba in udobno prenočišče je prvi pogoj, da more kak kraj privabiti goste.
Dolenjsko gričevje s svojimi imenitnimi razgledniki mora postati priljubljeno vsem planincem. Dokaj priznane so že izletniške ture na Gorjance, Mirna gora nad Semičem ima že svojo planinsko kočo, kamor zlasti Belokranjci in Hrvatje radi prihajajo. Je pa še mnogo, mnogo takih razglednih točk. Slovensko planinsko društvo kliče planince, da si ogledajo Kočevsko. Planinci, ki obiščejo kočevsko hribovje, se morejo poslužiti za prenočišča gozdnih čuvajnic, ki so v posameznih revirjih udobna bivališča gozdnim čuvajem
čuvajnice v posameznih revirjih potem ne bodo ustrezale potrebam. Skrbeti bo treba za postavitev planinskih domov. V prvi vrsti kaže postaviti dom na Gačah. Gače so kraj, ki je v poletnem času prav
Medvedja opazovalnica v kočevskem gozdu
primeren za letovanje. Tu zapade na Dolenjskem prvi sneg in leži še, ko je drugod že povsod skopnel. Gače so po takenS zelo primerne tudi za zimski šport in jih smučarji že radi obiskujejo. Tu sem prihajajo redno vsako leto smučarji iz Novega mesta, Bele Krajine in tudi Hrvati. Kakor na Gačah, bo treba postaviti še drugod nekaj planinskih koč. Slovenski planinci se bodo potem čudili, koliko nepoznanih lepot skrivajo ti kraji.
V senci starega orjaka,
in lovcem. Kočevsko hribovje ima svoje posebnosti. Tod je toliko naravne lepote, toliko znamenitosti in posebnosti, ki je širšemu svetu še čisto nepoznana. Ko pa se bodo posamezniki odzvali klicu SPD in se prepričali o krasoti in blagodejnem miru, ki ga nudijo obširni kočevski gozdovi, se divili gozdnim velikanom in neizčrpnemu gozdnemu bogastvu, se seznanili s posebnostmi kočevskih vasic, lepimi razgledi in drugimi izrednostmi, jih bo tudi Kočevsko več in več privabljalo.
VOJAK BREZ PUŠKE
—	Mirko, si že spet prišel v šolo brez peresa? Kaj bi rekel ti vojaku, ki gre v boj brez puške?
—	Prosim, gospod učitelj, da je to častnik.
VIŠEK RAZTRESENOSTI
Višek raztreseno«ti je pač dosegel doktor Mack, znani profesor umetnostne zgodovine.
Ko je bil že blizu 50. leta, se je poročil z neko svojo slušateljico, gospodično Ber-gerjevo. Ko se je drugo jutro po poroki zbudil, je prestrašeno pogledal na posteljo zraven njegove, ki so jo šele prejšnji dan postavili. In je ogorčeno vzkliknil:
—	Slišite, gospodična Bergerjeva, kaj pa iščete vi tu tik ob meni?
TATVINA
—	Gospod stražnik, listnica z denarjem mi je izginila.
—	Kakšna pa je bila?
—	Plavolasa in vitka.
NERODNO JE POVEDAL
—	Ali me boš zmerom ljubil, Matevž? Tudi ko bom stara in grda?
—	Sladka Minka... seveda boš postala sčasoma starejša... a grja v mojih očeh ne moreš postati...
Ob grobu odlične žene
Metlika, na Rokova Na dan sv. Roka sem bil na metliškem pokopališču, ki ima tega svetnika za svojega zaščitnika in priprošnjika. Vzkliknil sem s Prešernom, ko sem stopal od groba do groba: kaj znancev že zasula je lopata! — Na lesenih, železnih in kamenitih spomenikih — sama znana imena pokojnikov, ki se na vse Ganglov monumen-talni Kristus — osameli popotnik — ozira z istim utrujenim in milostnim pogledom Se najbolj tolažeč in milosti poln je oni njegov pogled, ki pada na množico pozabljenih in zapuščenih gomiL
Ustavil sem se ob grobu, ki je skrbno negovan in ki stoji na njem preprosto lep spomenik. Na črni kameniti plošči čitam, da počiva v tem grobu Ivana Matjašiče-va, rojena Majzljeva, ki je umrla »na obisku v domovini 8. junija 1939.«
Dvajsetletna Ivana Majzljeva je odšla v Ameriko leta 1909., se tamkaj poročila s čevljarskim mojstrom Matjašičem, takisto belokrajinskim rojakom, si z njim ustanovila v San Franciscu novi dom,
Ribjo tržnico zidajo
Te dni so delavci ogradili Nabrežje 20. septembra od novih tržnic do trimostja. Ob Kresiji je zdaj prost samo hodnik za pešce. Kakor je »Jutro« že poročalo, bo stala tu nova monumentalna ribja tržnica, ki se bo z že obstoječo mesarsko tržnico in trimostjem zlivala v veliko harmonično celoto.
Novi tržni prostori bodo stali ob Ljubljanici, kakor pravkar dograjeni mesarski prostori. Poslopje bo nekoliko niže od že obstoječega in se bo pri trimostju končalo v stebrišče. Imelo bo dve etaži: podpritličrto in pritlično. Podpritlični prostori bodo za sedem metrov podaljšani pod mesarsko tržnico. Notranjost bo obsegala en sam, 23 m dolg in 5 m širok prostor, dočim bo od zunaj videti ko da je stavba razdeljena v več manjših prostorov. Novi prodajni prostori bodo opremljeni z najmodernejšimi napravami, s tekočo vodo in kotanjami za ribe. Ribe bodo naprodaj v kletnih prostorih. Zgoraj bodo prostori za semenarice in druge prodajalke. Dohod v ribjo tržnico bo po monumentalnem novem stopnišču in po dosedanjem stopnišču trimostja.
Kletni prostori bodo imeli pet štiriogla-tih in deset obokanih velikih oken. Streho bodo podpirali lepi stebri, na Ljubljanico pa bo zgrajena primerna ograja. S tem seveda še ne bodo končana dela okrog novih tržnic. Zgrajen bo še monumentalen most čez Ljubljanico od srede že zgrajene mesarske tržnice in bo imel tudi prodajne prostore. Novi most bo imel neposredno zvezo po urejeni Kolodvorski cesti do glavnega kolodvora. Ob Zmajskem mostu pa bo še urejen prosti, nad 100 m dolgi prostor.
Ob tej priliki bo pač kazalo urediti še levi breg Ljubljanice ob trimostju. Na nasprotni strani nove ribje tržnice bi se dalo napraviti pred kavarno primerno stebrišče, ki bi bilo povsem v skladu s svojo okolico, obenem pa bi dobila Ljubljana edinstveno ka\'arno. Sv. Petra nasip bi morali seveda zapreti za vozovni promet od trimostja dalje, ker je tu znatno preozek.
BASEN
—	Kdo zna povedati, kaj je basen? vpraša učiteljica.
—	Prosim, basen je, če osel in krava tako govorita drug z drugim, kakor vi in jaz.
Kultur nt pregled
Beniamino Gigli
Ob priliki julijskega gostovanja kr. rimske Opere je mogla Ljubljana osebno spoznati slavnega, že iz filmov znanega opernega pevca Beniamina Giglia, moža z »božanskim glasom« in današnjega naslednika Caruse. V brošuri, ki jo je izdala milanska založba »Albore«, pripoveduje Pietro Osso o Giglievem življenju, ki je zlasti pri nas malo znano, zato nemara ne bo odveč, če posnamemo iz tega življenjepisa nekatere pesebno značilne podatke.
Beniamino Gigli se je rodil il. 1890. v Re-canatiju, pokrajina Macerata. deset kilometrov od Jadranskega morja. Poznavalec italijanskega slovstva se bo spomnil, da ;e Recanati rojstni kraj največjega italijanskega pesnika v prvi ponvici 19. stoletja — Giacoma Leopard i ja, ki je zapustil v svoji nesmrtni poeziji nekatere neizbrisne poteze lepega domačega kraja. Medtem ko se je melanholični pesnik rodil v gradu kot sin premožnega grofa, je Gigli ugledal svet malone sto let pozne*e v siromašni hiši Istega kraja Kot deček je užival lepoto domačih polj in hribov, s katerih se odpira razgled na široko morje. Za mladih nog je bil Beniamino Gigli nekoliko samosvoj ljubitelj samote vendar je znal biti tudi nagajiv in bojevit ter je stonl marsnkako majhno pustolovstvo. Ze v Ijudsk' šoli je učitelja opozoril nanj Gigliev glas izredne barve 'n moči. Kmalu se je njegova posebnost izve-dela po vsem kraju in je naposled tudi župnik hotel čuti. kako poje mali Benia-
ipgp^i pnifl	jfi	(Ločim
čast, da je smel poslej peti v cerkvi trga Recanati. Njegovo siladko petje ob sprem-iljevanju orgel je zapustilo v faranih izreden vtisk in vse ie govorilo o Benjaminovem čudovitem glasu, ki je zvenel tako milo, kakor da bi pel sam angel z neba.
Minila so šolska leta in Gigli je ostal pri starših ter pomagal delati na pelju. Kakor vsakega človeka z umetniškim darom, je tudi njega vleklo in mikalo v svet, vendar izprva ni mogel zadostiti skritemu gonu. Med tem je zrasel v zastavnega fanta in glas, ki se je prej uveljavil v liturgičnem petju, je bil zdaj zrel za čudovito prepevanje domačih narodnih pesmi. Ko mu Je bilo sedemnajst let, je naposled zapustil domačo hišo in krenil v Rim. zaupajoč svojim sposobnostim in svojemu daru. Upal je, da ga sprejmejo v Schola Cantorum v kapeli sv. Petra. To upanje se je izjalovilo, ker »e bil že prestar za vstop v znameniti deški zbor.
Beniamino Gigli ni obupal. Sklenil je, da bo za vsako ceno študiral petje. Tam, kjer je trdna volja združena z izrednimi zmožnostmi, je po navadi zagotovljen tudi uspeh. Gigli se še danes rad spomin*a žalostnih, mučnih dni, ko je še mnogo bolj kakor v Recanatiju spoznal pomanjkanje, siromaštvo. A nasmehnila se mu je sreča. Stanoval je poleg skromnega hotela in se je če-sto, stoječ pri oknu, omamljal z vabljivim vonjem slastnih jedač, prihajajočim iz bližnje hotelske kuhinje.
vidnih jedil, medtem ko je želodec krulil od gladu! — je pripovedoval Gigli v poznejših časih.
Skušal se je potolažiti v kaj presenetljivi obliki: zapel je kakšno napolitansko pesmico. Na tenorista s sosednega okna je postal pozoren hotelski kuhar in kmalu se je med obema razvilo presrčno prijateljstvo. Gigli mu je odkrito priznal, da nima kaj za pod zobe. Vrlega kuharja je ganil njegov položaj in tako sta si oba dan za dnem izmenjavala stvaritve svoje umetnosti. Kuhar je spustil z okna svoje kuhinje zavitek z je-dačami, ki ga je Gigli željno pričakoval, a pevec mu je uslugo poplača1) tako, da je zapel pod oknom eno ali dve popevki. Nekega dne mu je dobri kuhar pripravil izredno presenečenje: zavil je v papir obilen kos torte in ga ob določeni uri spustil skozi okno, trdno prepričan, da Gigli že čaka pod oknom. Toda pevec se je malce zakasnil in ko je prispel, je videl, da je torta padla iz papirja in žalostno obležala v cestnem prahu. Tudi zdaj je zapel pesem, lahko pa si mislimo, da je bila bolj turobna m da je prosila dobrega kuharja sočutja in usmiljenja.
Naposled je Beniamino Gigli dosegel se to, da so ga sprejeli v Akademijo sv. Cecilije, kjer je študiral petje pri znamenitem mojstru Enricu Rosatiju. Njegova umetnost je počasi dosegla sipflošno priznano popolnost. Začel se je vzpenjati na vrh pevske kariere m je dosegel po letih svetovno slavo.
Ni šlo vse gladko m lahko; tudi zdaj so bile na poti mnoge oviro Še preden jo dovršil pevsko šolo, j« morail odslužiti vojake. Po številnih tezkočah je nastopil 1. 1914. v operi »Gioconda«. Ko je zapel sflovečo
ftNfthn m rope*.
je začelo občinstvo ploskati, kakor že dolgo nobenemu pevcu. 2e tedaj so se slišala prerokovanja, da je nastopil pot slave novi Caruso. Besede, ki so se izpolnile. Dosegel je ogromen sloves v »Aidi«, »Andre Che-nieru«, »Othellu«, »Trubadurju«, »Traviati«, »Eliksirju ljubezni«, »Romeu in Juliji« itd. Kmalu ni bilo več mednarodno znanega opernega odra v Evropi, kjer ne bi Beniamino Gigli požel nezaslišnega uspeha. Posebno velik uspeh je dosegel v Metropoli-tansiki operi v New Yorku. L. 1927. je ta veliki tenorist pel v Buenos Airesu in v San Paolu. Organizacija njegovega gostovanja :e bila poverjena znanemu impresa-riju Waltharju Mocchi. Zgodilo se Je, da impresarij ni mogel Gigliu izplačati honorarja za prva dva večera. Tretjega večera bi imel peti v »Tosci«. Gledališče je bilo razprodano. Vsi so bili zbrani, samo Giglia so pogrešali. Ura začetka je že potekla, publika je jela hrupno izražati svoje nezadovoljstvo, da se predstava še ni začela. Naposled je neki mož ves poten in upeh.ui zapustil gledališče in urno stekel v bližin jo Rue Esplanada, kjer ga je v hotelu pričakoval Gigli, oblečen v kostum Cavarado®-sija. Bil je impresarij Mocchi, ki je v potu svojega obraza zbral potrebno vsoto, da je Gigli dobil svoj honorar. Tako se jo predstava začela zamudno in ob nejevolji občinstva, ki je gledališču in Gigliu zamorilo, da je moralo čakati. Toda ko je Gi^li zapel prvo arijo, je biLo vsie pozabljeno in plosikanju ni bilo kraja ne konca.
Če pa je Gigli, kakor kaže ta primer, natančen glede denarja, ne pomeni to, da j« stiskač in sfcopuh. Znana je njegova dobrosrčnost in požrtvovalnost Človek, ki je do dobrega spoznal pomanjkanje in siiro-fljflfitvif^ m
postavila lastno hišo in z marljivostjo^
štedljivostjo in z delavno roko zgradila lepo, ugledno in imovito domačijo v neposredni soseščini svoje sestre Pavle, poročene z Metličanom Letnarjem.
Kakor nešteto rojakov pred njo, tako je morala tudi Ivana iz pretesnih domačih razmer v obljubljeno prekomotrsko deželo, da zajame z bistrino duha in z neumorno delavnostjo košček sreče za svoj dom in za svojo družino, ki ji je narasla na sedmero zdravih otrok, medtem ko je bilo pod očetovim krovom v Metliki osme-ro dece.
Po prirodi je bila gospa Ivana bistra in vedra, sama se je s slovensko knjigo izpopolnjevala v izobrazbi, si utrjala in poglabljala narodno zavest, ki jo je — to živo iskro v čutečem srcu — že z doma ponesla s seboj v daljno tujino. Tamkaj kmalu spričo svojih lepih lastnosti, svojega kremenitega značaja in svoje plemenitosti pridobil v koloniji naših izseljencev ugled in spoštovanje. Preprosta metliška mladenka postane odlična narodna žena, ki aktivno dela povsod in se posebno v socialnih akcijah vedno krepko in uspešno uveljavlja med rojaki
Vedno delavna in neutrudno skrbna obrača premalo pažnje svoji čvrsti in odporni naravi, ki pa naposled zahteva tudi zase delež odmora. Vrh tega se gospe Ivani zmeraj odločneje oglaša hrepenenje po domu, da ga zopet vidi, da se sestane s svojimi sorodniki v stari domovini in posebno da po tridesetih letih zopet objame svojo mater, ki ji je sedaj 76 let.
Neutešna želja — kakor je že bilo pred njo in za njo pri stotinah belokrajinskih Američanov — jo dvigne na pot v domovino. Srečno prispe v Ljubljano, a v Metliko nikomur ne javi svojega prihoda, češ da bo svojce in posebno svojo mater prijetno iznenadila. V tem upanju sede v Ljubljani na vlak. Pride že do Dobravi c, ki so zadnja postaja pred Metliko. Tedaj pa — v trenutku, ko je bila tako rekoč že doma — omahne in umrje. Zadene jo srčna kap.
In Ivano Mafjašičevo mrtvo pripelje vlak v Metliko. S kolodvora prenesejo truplo na dom njene sestre Marije, poročene z Jožetom Krem esc em, čevljarskim mojstrom in ta čas predsednikom meščanske skupnosti. Tako se njena pot v domovino izteče v objem matere nas vseh — v objem rodne zemlje!
Nagrobnik je tej odlični narodni ženi postavila družina v Ameriki. Neznani pevec pa je dal vanj vklesati njen življenjepis:
Domači kraj je mlada zapustila, v Ameriki je kmalu našla spet najlepši dom; srčnč ga je ljubila. Vrnila se je k materi umret.
Palača Visokega Komisarijata je prenovljena
Palača Visokega Komisarijata, ki je res že bila potrebna obnove, je dobila novo in — treba je priznati — prav prikupno vnanje lice. že pred tedni so postavili delavci tvrdke Dukič in drug prvo ogrodje ob strani palače na Erjavčevi cesti, potem so bili postavljeni odri vdolž vsega glavnega > d-čelja in zadnje čase so obnovil? še st..;n -Li del palače na Gregorčičevi ulici, kukur tt»di v ozadju proti vrtu. Vsa pateča Vi- ' -'ga Komisarijata je svetlo preslikana. fu:s-i,io jo emblemi Kraljevine ln Fašizma, i-Počasno z vnanjimi deli so že preeej čas-i tudi znotraj pridno na delu pleskarji, Ja bo pala&a Visokega Komisarijata no sa.no reprezentativna in dostojna najvišji' upravne oblasti v Ljubljanski pokrajini, m?.neč še prav posebno v kras Ljubljani
ki mu omogočajo razkošje, rad m z obilnimi darovi spominja siromakov. Frired:l je številne koncerte v dobrodelne namene. Pel je operne arije in znamenite napolkansike popevke, ki so rmi še vedno zelo ljube, zato, da drugim; olajša življenje. Veliki filmi, v katerih je nastopi? so temu sinu siromašnega kmeta iz Reoanatija prinesli večje premoženje, kakor ga jo imel nek- ■»> recanatski grof, iz čigar rodu jc potekel njegov tekmec r slavi, pr.i recanatski slavni rojak Leopardi.
Tisočim in tisočim ljudem vrtrepeče > rce, ko zapoje Beniamino Gigli. Med dai,--njimi pevci je njegova slava edinstvena. Scmo pokojna Caruso in Šaljapin sta v novejšem času dosegla tolik sloves.
»Pedagoški zbornik
štiridesetletnica Slovenske šolske matic;; je potekla lani. Osrednje književno društvo naših pedagogov je moglo v spremenjenih razmerah, ki so zmanjšale število njegovih članov, izdati samo zvezek »Pedagoškega zbornika«, 26. po številu.
Na čelu več kakor 150 strani obsegajoče knjige je izjava odbora SŠM, ki ugotavlja zgodovinsko spremembo in izraža zaupanje v bodočnost slovenske kulture na področju Ljubljanske pokrajine. — Jubilej SŠM je omenjen le s kratkimi besedami, zakaj »tudi v bitju in žitju naše pedagoške kulture štirideset let ne pomeni kaj drugega nego — prehode.
Nato se vrste razprave in študije. Dr. Vinko Brumen je za štiridesetlet-nico SŠM prispeval daljši donesek k zgodovini slovenskega pedagoškega slovstva: Od »Drobtinic« do »Slovenske šolske ma-
Hoa*, Prvi lAtnflr Klmmžkmrih iHrahtinic«
Kronika
Medicinska klinika posluje
Medicinska klinika v Ljubljani začne s sprejemanjem bolnikov v ponedeljek dne 18. t. m. Bolniki se sprejemajo preko ambulante medicinske klinike, ki se nahaja v novem paviljonu na Zaloški cesti štev. 2. Ambulanca posluje razen ob nedeljah in praznikih vsaki dan ilopoldne od 10. do 12. — Predstojnik medicinske klinike prof. dr. Karlo Lušicky.
*
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 13. avgusta prinaša naredbe Visokega Komisarja o ureditvi uporabe In prodaje žitnega pridelka, o določbah za uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in o spre »lembi nekaterih postavk carinske tarifa.
*	G. Stanko Prek, naš znani virtuoz na kitaro, je bil na državni glasbeni akademiji v Monakovu z odličnim uspehom diplomiran iz kitare. Čestitamo!
*	Poroka. V Ozlju sta se poročila g. Av ffust Petrišič, meščanskošolski učitelj v Ljubljani, in gdč. Marija Korenova, me-ščanskošolska učiteljica v Ljubljani. Iskreno čestitamo!	(—)
*	Lepo je tam doli krog Velikih Lašč. Pišejo nam: V razširjenih dolenjskih gozdovih, na vrhovih gričev in gorskih slemen ležijo nepozabne vasi, krasne izletne in razgledniške točke. Jutrnji vlak te popelje iz Ljubljane do majhne postajice Ortnek, kjer po vožnji skozi gozdove izstopiš veselo razpoložen. Od postaje zavije pot na desno in pri ortneškem kovaču na levo v krasen smrekov gozd. Lepa, nekoliko napeta cesta te pelje mimo razvalin ortneškega gradu na Sv. Gregorja, kjer se ti odpre prekrasen razgled proti jugu na sodraško dolino, proti severu pa na trg Velike Lašče s svojimi holmi, katerega obkrožajo vas Velika Slevica z znano cerkvijo iz Stritarjeve pesmi »Turki na Slevici«. Na obzorju leži Kurešček in Sv. Ahec, vmes vidiš mesto Ljubljano. Na severo-vzhodu pa stoje Kamniške planine. V vasi Sv. Gregor, ki šteje 16 hiš, vidiš na šolskem poslopju vzidano spominsko ploščo ljudskega voditelja dr. Janeza Ev. Kreka, ki se je tu rodil leta 1865. Po kratkem odmoru se podaš po Slemenih do vasi Male Slevice, kjer na državni cesti lahko vstopiš na Pečnikarjev avtobus in te popelje v Ljubljano, ali pa nadaljuješ pol ure peš do postaje Velike Lašče, kjer si lahko ogledaš eno najlepših podeželskih cerkva Marijinega rojstva in pred njo Levstikov spomenik. Po krasnem izletu so zadovoljen vmeš v Ljubljano.
*	Dr. Baje Oton. »Poškodbe ln njihovo zdravljenje.« Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal delo prima-rija dr. Otona Bajca »Poškodbe in njihovo zdravljenje«. Delo obsega 84 strani in ima tudi 17 slik in rontgenogramov. Obsežna tvarina je strnjena v pregleden priročnik, ki bo tako praktičnemu, kakor tudi bolniškemu zdravniku omogočal hitro in točno orientacijo v vsakem posameznem pri-mei u. — Knjiga se dobi pri OUZD v Ljubljani, oziroma pri njegovih poslovalnicah v Kočevju in Novem mestu ter stane 10 lir.
*	železniški promet mod Italijo ln Hrvatsko se bo razvijal preko obmejne postaje Bubnjarci. Ker na tej progi brzi vlaki ne obratujejo, do nadaljnjega med Hrvatsko in Italijo ne bo ekspresnega prometa.
*	Dijaški internat Učiteljski dom Ljub-
ljana-Šiška, Zibertova ui 27, sprejema za šolsko leto 1941-42 dijake na stanovanje po zmerni mesečni oskrbnini. Poleg prehrane skrbi dom tudi za pranje perila. Dijaki so vedno pod nadzorstvom prefektov, ki jim pomagajo pri učenju. Pojasnila in prospekte daje uprava. Oglasite se za nje v domu odnosno pišite, da vam jih pošljemo. Se priporočam za prijave. Ljubo Dermelj, upravnik.
*	Vpis na Drž. trgovsko akademijo v Ljubljani. Prijave za vpis v I. razred sprejema direkcija do 28. avgusta. Sprejemni izpit iz francoščine za absolvente meščanskih šol je ukinjen. Popravni izpiti bodo 30. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse štiri razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na uradni deski.
*	Prijave za vpis na Abiturientski tečaj
Trgovinsko-industrijske zbornice na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija Trgovske akademije vsak dan do 27. septembra. Predavanja se prično 1. oktobra ob 8.
*	V času zatemnitve je nepotujočemu občinstvu prepovedan dostop na kolodvor. Od 14. t. m. je v veljavi odredba Generalne direkcije državnih železnic, da se osebam, ki ne potujejo z vlakom, v času zatemnitve prepoveduje dostop na kolodvor.
*	Prvi hrvatski prostovoljec padel na ruskem bojišču. Iz Zagreba poročajo, da je v bojih proti rdeči armadi na vzhodnem bojišču, v katere je že posegla tudi legija hrvatskih prostovoljcev, padel leta-lec-lovec, nadporočnik Ivan Bubčlč. Hr-
vatski dnevniki posvečajo rojaku, ki je na daljnem bojnem polju padel za obrambo neodvisne Hrvatske, tople spominske članke.
*	Hčerki v spomin Je zgradil šolo za milijon lir. V Canneru živi industrijec inž. Bruno Henka, ki mu je nedavno umrla hčerka-edinka. Da bi počastil njen spomin, se je inž. Henka odločil, da mestu, v katerem biva šele nekaj let, pokloni novo šolsko poslopje v dar. Nova šola, za katero je mecen že dal izdelati načrte ter so jih pristojna oblastva tudi že odobrila, bo pravcata moderna palača in bo stala en milijon lir.
*	žrtev ljubosumja. Sredi Verone se je odigrala ljubezenska tragedija, katere žrtev je postala Ana Tundo, žena krošnjarja Amedea Simeonija. Mladoporočenca — ni še dolgo tega, kar sta stopila pred oltar — sta stanovala v hiši krčmarice Matilde Sartorijeve. Te dni je prišel v Verono Lo-renzo De Matteis, iz istega kraja kakor Ana doma, ki je bil do ušes zaljubljen vanjo in ni mogel prenesti, da se je poročila z drugim Našel jo je na cesti in jo pregovoril, da ga je pustila s seboj v stanovanje. Hišna gospodinja je opazila, da ima mlada žena obisk, in se je čudila, kako da gost še po nekaj urah ni odšel. Klicala Je Ano, a ker ni dobila odgovora, je v stral^u, da se je nekaj zgodilo, obvestila policijo. Vdrli so v sobo in našli mlado ženo mrtvo. Ljubosumni fant ji je z britvijo prerezal vrat, a ko se je ruval s svojo žrtvijo, se je tudi sam ranil na vratu. Nesrečno mlado ženo so položili na mrtvaški oder, njega pa so prepeljali v bolnico, kjer so mu dali transfuzijo krvi, zdaj pa karabinjerji stra-žijo njegovo postelj, dokler ne okreva, da bo izročen sodišču.
*	Nesreča v kovačnici. V bolnico Kraljice Helene v Trstu so pripeljali 691etnega kovača Mihaela Kureta, ki se je med delom v kovačnici ranil v trebuh. — Prav tako je morala v bolnico 811etna zasebnica Marija Pavletič iz ulice Battaglia v Trstu, ki je na cesti padla tako nerodno, da si je zlomila levo ključnico.
*	Uporaba riževih plev. Ministrstvo za poljedelstvo je olredilo, da se od 15. avgusta dalje riževe pleve ne smejo mleti niti kako drugače predelovati in je njih prodaja poslej v vsaki obliki prepovedana. Ministrstvo je izdalo ta ukrep v stremljenju po čim smotrnejši uporabi riževih plev za krmo.
*	Smrt na železniški progL V okolici Maccarese pri Rimu se je na železniški progi Livorno—Rim zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 371etnega Ame-riga Bussija. Hotel je prekoračiti progo, ko je pridrvel vlak v smeri iz Livorna in ga je zgrabila lokomotiva. Strojevodja je vlak takoj ustavil, ko je opazil nesrečo, in spremno osebje je prihitelo na pomoč, vendar je bilo vse prizadevanje zaman. Bussi je bil na mestu mrtev.
*	Nič več povrtnine na dom. Pristojna oblastva so izdala stroge odredbe, da se v bodoče povrtnina ne sme več prodajati na dom. Vsak nakup zelenjave in ostalih vrtnih ali poljskih pridelkov se sme izvršiti izključno le na trgu ali v trgovinah te vrste.
*	Sreča v nesreči. Te dni je 191etni mehanik Stanislav Kolenkovič iz Slap pri Idriji napravil izlet v okolico, ki bi ga bil kmalu veljal življenje. V strmem bregu ga je zvabila lepa ciklama, da bi jo utrgal, a ko se je povzpel do cveta, je Izgubil ravnovesje in začel z vso silo drseti po strmini, pod katero je zeval globok prepad. Preletel je že nekaj metrov, ko se je po srečnem naključju zadel ob močno, staro drevo v bregu in se ujel. Tako je drzni plezalec odkupil življenje le z majhnimi poškodbami na glavi.
*	Cene na živilskem trgu v Trstu. V notici, ki smo jo pod tem naslovom objavili v petek, je bila po neljubi pomoti, ki se je v naglici primerila našemu poročevalcu, navedena cena breskev za ceno rib, kar s tem popravljamo.
*	Poziv srbskim odmetnikom. Ministrski komisar za notranje zadeve v Beogradu je objavil naslednji poziv: Bodisi da so zapeljani po inozemski propagandi, bodisi da so pod vplivom komunističnih in defeti-stičnih agentov, bodisi zavoljo drugih zmotnih nazorov so nekatere osebe — deloma iz neupravičenega strahu, deloma iz kakih drugih neutemeljenih razlogov — zapustile svoja stalna bivališča ter se skrivajo po gozdovih in drugih zatočiščih. V sporazumu z nemškimi oblastmi se vse take osebe pozivajo, naj se v teku osmih dni vrnejo domov ln naj orožje, če ga imajo, izroče krajevnim oblastvom. Takšni povratniki bodo puščeni na svobodi. Tisti pa, ki se v imenovanem roku ne bodo javili, se bodo smatrali za roparje in bodo nagrade razpisane na njihove glave.
*	V živo apno je padel. V goriško bolnico so pripeljali malega, komaj triletnega Ivana Severja iz Rifenberga, ki se je doma igral okrog hiše, pa je po neprevidnosti
zašel v bližino jame, v kateri so bili zidarji pripravili živo apno. Padel je v jamo in dobil nevarne opekline po vsem životu.
Iz LJublfane
u— Delo na Gradu. Poleg lepo urejenih šans, kiklopskega zidu in pripravljalnih del na samem grajskem poslopju so bila l dovršena dela tudi na tako imenovanih j malih šancah tik za poslopjem. Pri graj-I ski gostilni, desno od bele ceste do šanc, je senčnat gozdiček, ki se razteza tudi po pobočju. Sredi gozdiča je odprta jasa, kamor vodi pred zeleno travo speljana pot. Najvišji del jase je bil lepo urejen, pobočja uglajena in posejana s travo. Na najvišji del vodijo široke kamenite stopnice, v hladni senci pa so udobne klopi. Od malih šanc je speljana prijazna pot do pravih šanc in prastarega zidu.
u— Ceste celega mestnega okraja tlakovane in urejene. Cestna dela na Napoleonovem trgu in okrog njega naglo napredujejo. Dela pa so zavzela znatno več.it obseg, kakor bi bil kdo pričakoval. V kratkem bo vsa mestna četrt tlakovana in urejena. Cestišče večjega dela trga je že tlakovano z drobnim gruščem, vrhnjo plast pa zalivajo s katranom. Kakor Vegovo ulico, so tudi Napoleonov trg najprej pre-orali s posebnim plugom. Vzporedno s ce-j stišči urejujejo tudi pločnike, tako da bodo tekoča dela trajnejše vrednosti. Ozk? hodnik za pešče na nasprotni strani Križank bo znatno razširjen in prilagojen pločniku pred novo univerzitetno knjižnico. Razumljivo je, da bo obenem urejena tudi i kanalizacija. Deia na Emonski cesti od j Napoleonovega trga do ogla Cojzove in ; Aškerčeve ceste so tudi že v teku. Tudi tu bo urejen desni hodnik in temeljito tlakovano cestišče. Podobne ureditve čaka še del Ceste 29. oktobra in Gosposka ulica od Turjaške do trga. Dela na Turjaški cesti, ki veže Vegovo ulico z Novim trgom v ravni črti z Gregorčičevo, so že v teku. Cestišče je prekopano in postavljeni so kameniti robniki za pločnik ob novi palači knjižnice. Hodnik bo asfaltiran, cestišče pa tlakovano in katranizi-rano ko Vegova ulica. Dela hitro napredujejo in bodo kmalu končana. Doslej sta bili tlakovani Vegova in Peternelova cesta, ki veže prvo z Gosposko ulico, in Gosposka ulica od Kongresnega trga do Turjaške ceste odnosno Novega trga. čim bodo dovršena dela na Napoleonovem trgu, preostalem delu Gosposke ulice, Turjaške in Emonske ceste ter Ceste 29. oktobra, bo urejena cela četrt in na ta način povezani že urejeni deli mesta od Aškerčeve in Cojzove ceste do Kongresnega trga ln od tu dalje v eno celoto. Vegova ulica pa bo postala važna prometna žila. Pri delu je zaposlen najtežji parni valjar v Ljubljani, ki tehta 18 ton.
SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI
dr. Ivan Koklič
je preselil ordinacijo in ordinira
v Beethovnovi ul. 14/1. (palača Dunav)
od 9. — 12. in 3. — 5.
KIS
ZA VLAGANJE sočivja znamke »VLACET«, pri-
_ _ _ znano dober — prodaja
DROGERIJA K A N C, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA 6T. 1
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni višji zdravnik dr. Marijan Ahč in, Korytkova št. 18, telefon 36-24.
u— Dr. Fr. Debevec redno ordinira.
(—)
u— Zobni zdravnik dr. Egon Bassin
spet redno ordinira.
u— Izgubile so se inkasne knjige. Pošten najditelj naj jih odda proti primerni nagradi na policiji ali v upravi »Jutra«.
u— Strojepisni tečaji — novi — se prično 18. avgusta — Zahtevajte prospekt: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
u— Pouk italijanščine in konverzacijo nudim po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Aktualna konverzacija«.
SALON »MODA«
v PRAŽAKOVI ULICI do 1. septembra radi počitnic ne posluje
u— Učiteljski zbor I, mešane ljudske šole v Ljubljani-Vič je daroval 130 lir Učiteljskemu odboru za socialno pomoč namesto venca na grob umrle tovarišice ge. Antonije Stritofove. Iskrena hvala!
u_ Peruškova ulica se sedaj imenuje
prejšnja Mišičeva ulica po zaslužnem slovenskem jezikoslovcu, prevajalcu in kulturnem pisatelju prof. Rajku Perušku, ki je bil rojen v Ljubljani 17. januarja 1854. ter je umrl 25. februarja 1917 na Dunaju pri svoji hčerki. Pisal je v »Kres« in »Ljubljanski zvon« najprej o življenju v Bosni, a ko je bil profesor v Novem mestu, je sodeloval pri Krajčevi »Narodni biblioteki« ter priredil ponatis »Kranjske Čebelice«, zbral spise in opisal življenje priljubljenega ljudskega pisatelja Anlrejčkovega Jožeta, prav tako pa tudi slavni »Gorski venec« vladike Petroviča Njegoša ter več
je izšel leta 1846. in ga je spisal Slomšek skoraj sam. časopis je bil namenjen staršem in učiteljem, bavil se je z »domačo rejo otrok«. Prvi slovenski pedagoški list v pravem pomenu besede pa je bil Einspie-lerjev »šolski prijatelj«, ki se je pojavil lc-ta 1852. ter je šel na svoji razvojni poti skozi razne metamorfoze. Leta 1861. je začel izhajati »Učiteljski tovariš«, ki je prav za svojo osemdesetletnico prenehal. Počasi se je pojavljala diferenciacija v slovenskih učiteljskih vrstah, spor med krščansko in liberalno šolo je postajal čedalje akutnejši. 2e leta 1873. je začel Ivan Lapajne, učitelj v Ljutomeru, izdajati v Mariboru »Slovenskega učitelja«. Vrhu tega je izhajal ob tem času v Ljubljani nemški učiteljski list. Tako so bila pripravljena tla za novo kvašenje v učiteljskih vrstah. Dr. Brumen se podrobno bavi s temi pojavi, ki so zanimivo poglavje ne samo v naši kulturni, marveč tudi v na-rodno-politični zgodovini. Zaobseženo je vse razdobje do konca stoletja, ko se je (prav 27. decembra 1899) ustanovila v Ljubljani Slovenska šolska matica, peda-geško-književno društvo, ki je izdalo že lepo število izvirnih pedagoških knjig teoretičnega in praktičnega značaja.
Prof. dr. K. O z v a 1 d objavlja svoje predavanje na pedagoškem tečaju v Ljubljani (1940): »O izbiranju izredno nadarjenih učencev.« Vodilni slovenski pedagog
razglablja na kakih 25 straneh celotni problem nadarjenosti, posebej se pa bavi s pslhotehničnlm ugotavljanjem nadarjenosti in kritizira nekatere pretlranosti, ki so v zvezi z novimi metodami. Posebno obširno razpravlja prof. Ozvald o vprašanju, kdo je sposoben za srednjo šolo? Ta izvajanja se nam zde tako zanimiva tudi za SIrše občinstvo, da se bomo kmalu vrnili k njim z obširnejšim izvlečkom.
Dr. Stanko G o g a 1 a objavlja besedilo predavanja »Smisel sodobnih pedagoških prizadevanj*. Znani pedagoški pisatelj prikazuje posamezne smeri v sodobni pedagogi jI ln zagovarja čim večjo življenjskost šole.
Prof. dr. K. Ozvald je prispeval nadaljnjo razpravo: »Spoznavanje ln razumevanje otroka.« Pisec obravnava probleme dednih zarodkov, miljeja (to besedo prevaja: obližje), razvojne stopnje in usode. Na sodobno strokovno in poetično slovstvo se naslanjajoča razprava utegne zanimati tudi starše.
Med kulturnimi obletnicami se dr. V. Brumen spominja Slomška in J. E. Kreka — obeh s pedagoškega vidika in ob upoštevanju zaslug, ld sta si Jih pridobila teoretično ali praktično za slovensko kulturno politiko ali vzgojstvo v najširšem smislu. Slede članki o štlridesetletnicl glu-honemnice v Ljubljani (Fr. Grm), o Slom-Skovt družbi idr, J. Dcmiar), q »Vrtcu«
(Krista Hafner), o stoletnici gajice v slovenski knjigi (Tine Logar), o stoštirideset-lctnicl Prešerna (dr. Ozvald) in o osemdesetletnici Mohorjeve družbe (dr. M. Rupel).
V rubriki In memoriam se Gustav gilih spominja hrvatskega pedagoga Stjepana Matičeviča, K. O. pa švicarskega vzgoje-slovnega pisatelja Edouarda Claparčda. »Majši doneski in poročila« prinašajo razne zanimive prispevke. Tako piše Etbin Boje o vzrokih slabih uspehov v srednji šoli, Anica černej o občem kultlviranju učiteljev, dr. Rudolf Kolarič o pouku materinščine v ljudski šoli, Miloš Ledinek o strukturi izobraževalne dobrine in sodobni šoli, K. O. o »Slovenski slovnici III.-IV.«, Ludovik Puš o kmetijskem tisku, Andrej Savli o šoli in otrokovem narečju, Mirko Vauda pa o podpiranju nadarjencev.
S tem je vsebina Pedagoškega zbornika izčrpana. Ob koncu je samo še upravni vestnik SŠM s pregledom poverjeništev.
Zbornik je — prav kakor vrsta prejšnjih letnikov — uredil univ. prof. dr. K. Ozvald, ki je v teku svojega dolgoletnega pedagoškega delovanja vsekdar sodeloval z ljudskošolskim učiteljstvom in skrbel za povzdlgo naše osnovne Sole, zavedajoč se, da Je tu začetek in največje področje za vse preosnove vzgojstva, in da se predvsem tu vzgaja narod.
prevodov. Posebne zasluge je pridobil za našo bibliografijo ter svoja načela uveljavil v lastnih letnih bibliografijah za leto 1893. do 1898. Prav zanimivi so njegovi potopisi na Učko goro in Hrvatsko primorje, zlasti je pa vsestransko opisal Sicilijo, vendar je pa objavil samo opis pota od Brindisija do Messine v nemščini. Za srbske in hrvatske publikacije je poročal o vseh naših pomembnejših prosvetnih in književnih dogodkih. Posebno zanimiv je njegov spis ob 6001etnici Dantejeve »Divi-ne Commedie«, ko je v »Ljubljanskem Zvonu« pojasnil nekaj mest te pesnitve, ki se tičejo našega naroda. Kot predsednik Pisateljskega podpornega iruštva je objavil svoje nazore o varstvu literature in umetnosti, a znanstveno se je največ udejstvo-val v jezikoslovju ter raztolmačil tudi mnogo imen naših krajev. Profesor Rajko Perušek je na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani, kjer je poučeval 20 let, vzgojil generacijo naše inteligence ter s1 pridobil s svojim delovanjem na jezikovnem in sploh kulturnem polju toliko zaslug, da je po njem v njegovem rojstnem mestu Ljubljani popolnoma po pravici imenovana ta z brestovim, ne pa gabrovim drevoredom okrašena ulica. Toliko, da bodo javni razlagalci uličnih imen spoznali tega znamenitega Ljubljančana ter ločili brest od gabra.
OD TORKA 29. AVGUSTA DALJE
VESELI TEATER
Z NOVIM PROGRAMOM! ZAČETEK OB 20. URI
u— Nekaj za naše brezposelne ali invalide. Znano je, da ima Ljubljana rekordno število kolesarjev, saj se vozi na kolesih staro in mlado, ženske in moški. Med drugim se opravlja skoro vsaka pot na kolesu. Tako opazimo dolgo vrsto koles, naslonjenih ob zidovih marsikaterega urada, pri mnogih pa stoje celo stojala za shranitev čakajočih koles. Dan na dan čitamo, kako izginjajo Izpred hiš ali lokalov kolesa, ki jih puščajo nezavarovana nekateri njihovi lahkoverni lastniki. Spričo tega pred sodiščem, v okrožnem uradu, pred bolnišnico ali pa na trgu naletimo na tako imenovane čuvaje koles, ki za malenkostno nagrado prevzemajo kolesa v shrambo, dokler se njih pravi lastnik ne oglasi. Več takih nagrad se v nekaj urah nabere v prav čedno vsoto. Koliko zelo obiskanih uradov še najdemo, kjer bi se tak varuh koles dobro obnesel? Vzemimo samo glavno pošto, finančno direkcijo, poštno hranilnico, delavski dom, borzo dela itd. Potreba takih stojišč bi se tako sama od sebe pokazala. In po nekaj lir bi marsikateri Drezposelni ali invalid lahko spravil v svoj žep, ko bi si znal s pridom urediti svoj »novi posel«. Poskusite!
u— Zlat obesek išče svojo lastnico. Nekdo je v našem uredništvu izročil majhen, zlat obesek z vdelano štiriperesno deteljico in s spominskim napisom na hrbt ni strani, ki ga je nekdo izgubil. Lastnici je na razpolago v dnevni redakciji »Jutra«.
Iz Novega mesta
n— živilski trg. četrtkov živilski trg je bil kljub izredno slabemu vremenu v zadnjih dnevih razmeroma dobro založen. Vedno bolj pa prevladuje na trgu domače sadje, posebno jabolka, s katerimi so se gospodinje lahko po razmeroma nizkih cenah dobro založile. Tudi sočivja in zelenjave je še vedno dovolj na trgu in tudi cene niso poskočile. Največ je bilo na trgu naprodaj stročjega fižola, ki se je pocenil na 2 liri kg, rdeče pese po 1.20, zelja v glavah po 0.80, ohrovta po 1, kumaric 1, čebule 1, špinače 2.50 in jedilnih buč 0.50. Tudi zelene paprike in kumaric za vlaganje je vedno več naprodaj, vendar se posebno paprika drži še vedno visoko in stane 6 lir kg. Domači krompir se prodaja po 1 liro kg. Stalno deževje je bilo zelo koristno za rast gob, ki so jih prinesle okoliške prodajalke v velikih količinah na trg. Izjemoma so prevladovali prav lepi jurčki, ki so se tudi občutno pocenili, dočim je bilo mnogo manj lisičk, katere še vedno drže staro ceno 0.80 lire liter. Od mlečnih izdelkov so prinesle prodajalke majhne hlebčke domačega sirčka, ki so se prodajali po 0.40 lir komad.
n— Strojno olje prispelo. Po prizadevanju novomeškega skupnega združenja obrtnikov in zlruženja mlinarjev in Žagarjev je prispela te dni v Novo mesto večja pošiljka strojnega olja, katero bo razdeljevala članom obeh združenj tvrdka Adolf Pauser. S to pošiljko je zasiguran posebno mlinom nemoten in popoln obrat, saj baš mlini so zdaj preobloženi z naročili.
n— Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo ob 18. bo na Stadionu v Kandiji odločilna finalna tekma za soški pokal med vojaškima enajstorieama inženjercev in topničarjev 6. polka, ki bo dala letošnjega pokalnega prvaka divizije d'Isonzo. Po tekmi bo poveljnik divizije, general Eksc. Ro-mlro izročil zmagovalnemu moštvu krasen pokal, igralci pokalnega prvaka pa prejmejo znatne denarne nagrade in 15dnevni izrelni dopust.
n— Izprememba v trgovinskem registru. Zaradi opustitve obrata in tihe likvidacije je bila izbrisana v trgovinskem registru »Metla«, trgovska industrijska družba z o. z. v Novem mestu.
n— Restavracija kapiteljske cerkve. O priliki prvega uradnega obiska Visokega komisarja Eksc. Graziolija v Novem mestu se je visoki gost izredno zanimal za kapiteljsko cerkev, ki predstavlja največji novomeški umetnostni spomenik. Po nalogu Visokega komisarja se bo te dni sestala v Novem mestu komisija, ki bo izdelala za restavracijo še podrobne načrte in katero tvorijo gg. dr. Mesesnel, inž. arh. Mušič in Gregcrič. Predvidoma se bodo pričela najprej dela za oaušitev kripte, ki leži pod presbitorijem kapiteljske cerkve. Zidovje kripte je namreč zelo vlažno in bo potrebno izvršiti dremažo, da se bodo lahko stal- . no prezračevalj zdaj vlažni nosilni zidovi, |
ki že ogražajo celotno konstrukcijo presbi-
terija. Točni načrti &a osušitev umetniško in zgodovinsko znamenite kapiteljske kripte še niso gotovi in jih bo komisija izgo-tovila šele po končani preiskavi terena okoli cerkve, nakar se bo takoj začelo osuševanje kripte.
»VIA MALA« na novomeškem odru.
V torek in sredo bodo gostovali v Novem mestu mariborski slovenski gledališki umetniki ter uprizorili Knittlovo štiride-jansko dramo »Vio »nalo«, posneto po istoimenskem romanu. »Via mala« nam pre-dočuje moralni konflikt med človeško vestjo in zakonom, s katerega premnogokrat zaide sodnik. Delo je zrežiral prevajalec Peter Malec. Sylvijo bo podala Mira Danilova, gospo Richenauško — Kraljeva, An-dreasa Richenauškega — Nakrst, dr. Gutt-kneehta — Košuta, 7iater Laurečevo — Rakarjeva, — Hanno Laurečevo — Starčeva, Miclausa Laureca — Košič, Amanna — Blaž ter Annelijo — Boltarjeva. Obe predstavi bosta ob 19.30 v Prosvetnem domu, predprodaja vstopiic v knjigami Krajec.
n— Smrtna kosa. V graščini na Ruperč-vrhu je v sredo zvečer po daljši bolezni nenadoma preminula gdč. Ana Fabjančič, sestra upokojenega žel. geometra g. Fabjan-čiča. Pokojna je uživala v vseh krogih splošno priljubljeiost. Na njeno prerano smrt je mnogo vplival siloviti požar, ki je v sredo nasproti graščine upepelil velik graščinski kozolec-dvojnik skupno z vsemi poljedelskimi pridelki. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
n— Težka prometna nesreča. Na cesti iz Trbuč proti Črnomlju je delavec Leopold Cvetkovič iz Trbuč s kolesom dohitel* 63-letnega posestnika Janeza Butalo iz Buto-raja pri Črnomlju. Vsled prehitre vožnje se je Cvetkovič s tako silo zaletel v Butalo, da ga je prevrnil in si je Butala pri padcu zlomil desno roko. Zdravi se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji.
n— Skupno združenje obrtnikov je preselilo pisarno iz obrtne šole v bivšem So-kolskem domu v bivšo pisarno stavbenika g. Vrhovnika na Ljubljanski cesti 4. V novih prostorih se bodo odslej tudi prirejali vsi pomočniški in mojstrski izpiti za novomeški okraj, v pisarni pa je tajnik vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 8. do 14. ure.
n— Vsa pečarska de!a prevzema in izvršuje Brezovar Alojz, pečar, Kanaija, šukljetova ulica 28.	(—)
Iz Spodnje štajerske

Dovolj sadja in zelsajjave'
Pod tem naslovom razpravlja graška »Tagespost« o zanimivem vprašanju in pravi med drugim:
Med vojno je potreba po sadju in po-vrtnini v izredni meri narasla. Naravno in razumljivo je, da so se konzumenti po uvedbi racioniranja mesa, masti in kruha zatekli 1- živilom, katerih prodaja ni omejena. 2e v zadnjih letih po prejšnji svetovni vojni je konzum sadja in zelenjave po zaslugi propaganie, ki je opozarjala na bolj zdravo, vitaminov bogatejšo hrano, zelo narasel, skoraj težko pa si je predstavljati. zahteve, ki so jih razmere v času nove vojne stavile na preskrbo sadja in zelenjave.
Ob začetku žetve so se iz vrst konzu-mentov čule pogoste pritožbe, da se zadostna oskrba še ni uvedla. Kakor prejšnja, je bila tudi zadnja zima precej ostra. Setev zelenjave se je zato zakasnila in vrzel, ki je nastala na zelenjadnem trgu, je bila neizogibna. Kljub naj skrbne jšemu gospodarstvu z zalogami pač ni bilo mogoče nepretrgoma zalagati trg z vsem potrebnim, dokler ni nastopila zakasnela žetev. Na prizadevanje kmetov in vrtnarjev pa je bilo mogoče z majhno zamudo vsaj zdaj željam ustreči. Delo kmetov m vrtnarjev za oskrbo z zelenjavo je treba posebno ceniti, zakaj kakor v vseh ostalih poklicih, je tudi na tem področju primanjkovalo delovnih moči in prav v vrtnarskem in kmečkem poklicu je teže izhajati brez ročnega dela kakor kjerkoli drugje. Kljub po vojni otež-kočenim razmeram pa so se lani in letos obdelane površine še znatno razširile, prav tako pa se je povečal tudi donos setve. Vrednost dela pa je prav na tem važnem področju gospodarstva za prehrano zavisna ne samo od človekovega dela in marljivosti, temveč tudi od vremena, od dežja in sonca.
Tako je ostra zima 1939/40 uničila velik del nemškega sadnega drevja. Najboljše jamstvo za kritje potreb je pač lastna proizvodnja Tega se zavedajo naši kmetje in vrtnarji ter njih odgovorno vodstvo. Možnosti uvoza iz prijateljskih dežel brez dvoma lajša položaj, toda še tako velik uvoz predstavlja samo majhen del količine, ki jo zahteva trg. Kakor proizvajalec napravi vse, kar je v njegovih močeh, da dobavlja dovolj blaga, tako je poskrbljeno tudi za pravično in enakomeno razdelitev. Neposredno racioniranje, kakršno je uvedeno v prodaji drugih živil, bi pravično oskrbo sicer olajšalo, toda za salje in zelenjavo ni izvedljivo Hitra pokvarljivost blaga ne pripušča kupičenje v skladišču, temveč zahteva takojšnjo prodajo. Samo za jabolka in pomarapče, ki se delj časa obdrže, bi se dala izvesti podobna delitev na karte kakor za meso, mast in kruh.
Končno pa zavisi od discipline odjemalcev samih, kako naj se vsakomur pravično in zadostno dobavlja sadje in zelenjava, če posamezna gospodinjstva ne bi poskušala, da se na podlagi dobrih zvez založe z izrednimi količinami in na ta način ne bi zavajala proizvajalca,, da nekatere količine svojega pridelka odtegne prodaji, bi se celotna količina sadja in zelenjave, ki je za prehrano na razpolago, znatno povečala in nihče ne bi imel občutka, da je prikrajšan.
Pri kopanju se je ponesrečil. V kopališču na Mariborskem otoku je llletni dijak Alfred Brezočnik iz Maribora skočil s skakalne deske, pa je pri tem dobil nekaj notranjih poškodb, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Smrtna kosa. V mariborski bolnici je umrl 471etni strojni Ključavničar Vincenc Kremžar.
Inserirajte v „ Jutru"!
BozOounik "Janez
Kdo je mož, ki tak pogumno, spešno brede čez vodo? O — to je gozdovnik Janez, ki je mestu dal slovo.
da bi v gozdu se okrepil, užival solnce, vodo, zrak, v senci bukev, smrek ponosnih znebil mestnih se navlaki
Poln nahrbtnik sname z rame, očki roko še poda — srajco v kot, pod pograd čevlje in je že kakor doma!
Striček Rob, možak gozdovni, mu poda jesčnov lok. V tarčo strelja kot za stavo — dečko ni nerodnih rok!
j
Dve praktični jopici
»Praktično« je geslo naših dni... Od vseh reči, ki nam služijo v življenju, zahtevamo v prvi vrsti, da so praktične. Moda gre v tej zadevi še za korak dalje in pravi: Praktična in lepa naj bi bila obleka. In kakor je videti na poslednjih modnih stvaritvah, se ji je združitev teh dveh pojmov tudi posrečila. Nove jopice, ki jih bomo nosile k jesenskim oblekam in krilom, so kljub svoji elegantnosti vsestransko uporabne. Nosimo jih lahko na deželi kakor v mestu, dopoldne, popoldne ali zvečer. Te jopice so karirasto črtaste ali enobarvne, v tem poslednjem primeru pa jih izdelamo iz blaga takšne barve, ki se sklada z večino drugih tonov. Tu gre za sred-njesivo ali rjavo barvo v nevtralnem tonu velblodje dlake. Preden pa se odločimo za eno ali drugo blago, moramo dobro premisliti, kakšne obleke in krila bomo nosile v zvezi s takšno jopico, da se ne bi morda pozneje glede izbire barve kesale.
Nove jopice so precej dolge. Ce jih opremimo s pasom, je dobro, da jih po zadnji modi nekoliko bluzasto ukrojimo, sicer pa naj sledi kroj životu, kakor je to običajno pri moških jopičih. Majhni reverji, veliki žepi — tudi to je značilno za nove modele. Vse drugo je stvar osebnega okusa in spretne šivilje.
Prve jesenske skrbi
še preden se naseli jesen v deželo, se skrbne mamice mučijo, kako bodo v prvih hladnih dneh oblekle svojo deco. Saj se dado mnoge že ponošene oblekce uporabiti, podaljšati in sestaviti z drugim blagom. Marsikatera mamina stara jopica se bo letos izpremenila v otroški plašček, mamino staro krilo bo obrnjeno doživelo novo dobo guljenja na šolskih klopeh in mnoge bluze se bodo na stare dni pomladile v otroško robo...
Za prehodne dni bo dekletce brez dvoma potrebovalo h krilcu in k lahki obleki kako jopico. Gotovo se bo našlo kaj primernega v mamini omari. Iz ostankov blaga, ki smo ga uporabile za karirasto krilce, lahko še napravimo reverje in žepke, morda tudi
HtCado Autto
Rdeči Volk, molčeči gazda, zbirat ga uči suhljad. »Če brez drv bo ognjišče, nas lahko zaloti glad!«
G6ri v seči so maline — v gozdnem listju polno gob Gozdne sadeže nabirat ga odpelje striček Rob.
Tam v tolmunu bistre reke. tam popoldne je živžavl Kakor žaba plava, skače Janezek — nepridiprav!
A zvečer — o, hruške laške! to pa fantu ne diši: treba je oprat menažke, kotla pa se mast drži
in nikakor strani noče — hu, ta kotel je zaklet! Nu, pa vse nič ne pomaga — očka pač zahteva red!
Noč je, treba bo pod kožo! Belih pernic v koči ni... Vendar na dišečem senu mladi mož krepko zaspi.
Luna plove med oblaki, dečku v izbo se smehlja: Ta-le fe t se bo naredil.. Pot — naj si pa sam ravna'
Manica:
Nekaj je skrhega
1.	Odpočij se, Milče, Zana naj lovi.
2.	Košarico rad nesem, le koš mi je odveč."
3.	Mihca sem zlasal, ata bo hud.
4.	Če si klican na pomoč, nikar ne od' *> saj!
5.	Naj si bo Peter ali Pavel, oba rada ubr i ta.
6.	Naš kuža ima mrzel jezik.
7.	Jaka šah mi prinesi!
8.	Petelin je tu, a kje so kokoši?
9.	Ta papir je ^žgan, Ciril, daj mi drugega!
10. Ne zameri, če te nisem pozdravil.
V vsakem gornjem stavku je skrito ime kake preproste, a tečne jedi. Poiščite!
□ ue za bistre glauice
i.
Ukor, voda, Dansko, Ezav, obraz, denar, livar.
Iz vsake gornje besede vzemi dve zaporedni črki in dobiš začetek zelo znane pesmi Blaža Potočnika.
II.
.... rica .... rica .... rica .... rica aaaaabhiiikklopsšuv
Zameni te pike s spodaj stoječimi črkami tako, da dobite pet besed, ki zna-čijo ženske poklice.
Listnica urečnistua
Postojnski: Rok sem zamudil. Če morete, sporočite novi naslov, ali pa se v petek popoldne med 16. in 17. uro zgla-site v naši redakciji. Lepo Vas pozdravlja	stric Matic
Uganke in križanke v zadnjih številkah so pravilno rešili: Mirjana Bu-latovič, dijakinja v Ljubljani, Andrej Babnik, dijak v Ljubljani. Breda Je-rančič, uč. IV razr. v Žužemberku. Milan Flere, dijak gimn. v Novem mestu, Matjaž Ha e, dijak II. realne gimn. v Ljubljani.
*
O. K.: Križank zdaj ne morem porabiti. Prostor je tako omejen, da se morajo vrli ugankarji pač zadovoljiti z običajno »Jutrovo« nedeljsko križanko. Kratke uganke in prosti spisi dijakov pa so zmerom dobro došli
Počitniška
pustolouščina
Naši prijatelji so se z ovo vnemo lotili dela, in kmalu je bila luknja tolikšna, da so razločno zagledali pred seboj hodnik obložen z velikimi kamni. Z žepno svetilko so se spustili vanj; ker pa je bil zelo nizek, so se morali plaziti po vseh štirih. Toda že po nekaj metrih so se stene razmaknile v prostorno votlino.
tovo je bil Pred našimi prijatelji že kdo drug našel pot v podzemeljsko skrivališče, kajti ob stenah so stale vrste kant, za las podobne tistim, ki jih . je bilo orožništvo pred nekaj tedni privleklo izpod ciganskega voza. Očitno so se bili tu udomačili tihotapci in si uredili varno skladišče, kajti na koncu votline se je v začudenje dečkov pokazal vhod, ki je bil vešče zaprt z vrati iz tramov, prekritimi z zeleno rušo.
Morda so bili kdaj v tej kameniti votlini spravljeni zakladi, a zdaj ni bilo o njih ne duha ne sluha več. Go-
S precejšnjim naporom so naši prijatelji odprli ta vrata; nato so zlezli ven in se jeli posvetovati, kaj naj store. Ko so se vrnili dol, da bi vso reč še enkrat pregledali, so zgoraj pri vhodu mahoma začuli Porogljiv smeh. »Tako, tako, prijatelji, tu doli ste?« je zaklical oduren glas. »Nu, kar ostanite spodaj in premišljujte o svoji neumnosti!« Nato so se težka vrata zaloputnila in dečki so slišali, kako nekdo vali prednje debele kamne. Ko so previdno zlezli bliže, so razločili strniščast obraz, ki so ga dobro poznali. Bil je eden izmed sumljive dvojice, ki jih je prvi dan srečala v starem Fordovem vozu. A ta čas, ko si je mož, ne sluteč, da so bili dečki prišli v votlino z nasprotne strani, na vso moč prizadeval, da bi čvrsto zadelal vhod, so naši prijatelji potihoma zapustili shrambo skozi rov, ki so ga bili sami odkrili, in jadrno izginili v grmovju.
(Dalje prhodnjič.)
moda
m
pasek in evo: ljubka jesenska jopica je gotova! Za plašč potrebujemo seveda mnogo več tvoriva. Novi otroški plašči so ohlapno krojeni paletoji iz blaga nevtralne barve. Ce jim pozimi dodamo toplo podlogo in mičen krznen ovartnik, bo takšen plašček služil otroku do pomladi.
Čas paradižnikov
Brez paradižnikov si skorajda ne moremo več predstavljati našega poletnega jedilnika. Z majhnim trudom in poceni si pripravimo iz paradižnikov zdravo in izdatno jed, če jih razrežemo na kocke, nekaj časa dušimo (v sili tudi brez masti), posolimo in potem pomešamo med nje na koščke narezan kuhan krompir, izdatno začinjen s sesekljanim peteršiljem. Paradižnikova jed je seveda še mnogo boljšega okusa, če ji dodamo vsaj malo na kocke narezane klobase ali malo prekajene slanine ___
Krompirjev narastek s paradižniki. Za
današnje razmere je to že prava slavnostna pojedina. Namazan model napolnimo s plastjo krompirjevega pireja ali z rezanci, ki so nam ostali od kosila. Potem razpolovimo zrele paradižnike, jih izvotlimo in posolimo. Tri trdo kuhana jajca razrežemo na pokončne polovlčke, jim izdolbemo rumenjak in ga zmešamo s kislim mlekom, s soljo, začimbami ln kaprami. To zmes napolnimo zopet v jajca, jajca sama pa postavimo v paradižnike, ki jih do polovice zagrebemo v podlago iz krompirjevega pireja. Vse še pokapamo z malo razpuščene masti in postavimo za 15 minut v vročo pečico.
Meso s paradižniki. 250 g poljubnega mesa drobno sesekljamo, pol kilogr. paradižnikov pa narežemo na kocke. Meso hitro prepedetno na masti, nato rtorinmn pnmritt
nike in vse skupaj dušimo do mehkega. Paradižnikovo meso začinimo s soljo, s papriko in sesekljanim drobnjakom.
Mrzli nadevani paradižniki so priljubljena in okusna večerja. Surove paradižnike izvotlimo in jih napolnimo s krompirjevo ali mešano solato, ki jI dodamo malo sesekljanega, trdo kuhanega jajca ali malo sesekljanega mesa ali klobase.
Majoneza iz paradižnikov se izvrstno pri-leže k mrzlemu mesu ali k navadnemu ne-zabeljenemu krompirju. Pet velikih paradižnikov dušimo na žlici olja poleg ene sesekljane čebule in nekaj česna približno 10 minut dolgo, potem pa pretlačimo vse skupaj skozi sito. K tej mešanici dodamo potem gorčice, precej fino sesekljanih dišav-nlh zelišč, malo sladkorja, soli ln 1 do 2 žlici navadnega pretlačenega sira.
Enolončnica s paradižniki. Dodatki: 1 in pol kilograma krompirja, 1 kg paradižnikov, 1 drobno sesekljana čebula, malo masti, nasekljana dišavna zelišča, % kg zelenih paprik, kostna ali zelenjavna juha. Čebulo in narezane paprike pražimo na masti, dodamo v kocke narezane paradižnike in enako narezan krompir ter napolnimo lonec z juho, da je vse dobro pokrito. Ko je krompir kuhan,, začinimo enolončnico s soljo in zelišči.
Paradižniki z lisičkami. Za to jed potrebujemo 10 do 12 velikih paradižnikov, četrt kilograma mladega kislega zelja in približno pol kilograma lisičk. Kislo zelje dušimo do mehkega in mu dodamo na kocke narezane pokrovčke paradižnikov, ki smo iih dobro izvotlile in nasolile. Lisičke narežemo, poparimo in pražimo 10 minut na masti s čebulo in peteršiljem. Potem dobro premešamo lisičke med kislo zelje in napolnimo s to zmesjo paradižnike, ki jih 12 do 15 minut pečemo v pečici, in serviramo vroče.
Ostanke
že prirejene zelenjave, špinače, ohrovta, kolerabe, karfijole itd. lahko prav s pridom uporabimo za novo, povsem drugo jed, n. pr. za zelenjavne omlete, pudinge ali kot nadev. Ali pa jih primešamo kaki drugi zelenjavi ali juhi, ki jo s tem izboljšamo in ji pomnožimo količino.
Kitajski zdravniki
Dočim pri nas zdravniška veda stalno napreduje in si zdravniki prizadevajo, da bi se poglobili v vse tajnosti Človeške narave, da bi mogli bolnika ozdraviti ali pa mu bolečine vsaj olajšati, ogromni kitajski narod praktično nima zdravnikov. Ker na Kitajskem ni pripravljalnega študija (raz-telesenje, ki je glavni vir spoznavanja telesnega ustroja, je prepovedano), se more proglasiti za zdravnika vsakdo, ki mu pride na misel. Toda četudi ne pozna tak
fitovačto^n telesa, niti toliko,
kolikor naš učenec ljudske šole, gleda vendar na nekaj z vso skrbnostjo: neguje si nohte na rokah tako, da so več kot petnajst centimetrov dolgi in »lepo« zaokroženi kakor srp. To mu zadostuje, kajti s tem si pridobi zaupanje svojih bolnikov. Kakor njihovo znanje, tako so tudi njegova zdravila kaj divje čudna: predvsem po-klada na bolna mesta svojega pacienta medvedova jetra, šape in kožo. In kakor povsod, tako rodi nevednost tudi na Kitajskem praznovernost, in čim večja je ne-
vednost, tem bolj nesmiselna je prazna vera. Tako na primer svetuje kitajski zdravnik svojim varovancem, naj ne jedo domačega zajca, če je zaprl oči, ko so ga ubili: kdor jč tako meso, gotovo umre. Pasje meso je izvrstno, toda če ga poješ v juhi, te usmrti. Meso črnega piščeta z belimi peresi te reši sto in sto bolezni. Proti vročici svetujejo deževnike in v svoji nevednosti gredo tako daleč, da predpisujejo celo človeška jetra.
Najmanjši novorojenček
Kakor poročajo iz Liverpoola, se je tam rodilo najmanjše dete, kar jih je bilo doslej. Tehta samo 283 g in ga morajo s pomočjo kapalke hraniti s kapljami konjaka ter mleka. Kot zibelka mu rabi voziček za lutke, s kakršnimi se igrajo otroci.
Obnovite naročnino!
Nedeljska križanka
Vodoravno: 1 reka v Afriki, 7 milanska opera, 12 vzor, 13 otok v Sunda otokih, 15 pomlad, .17 mesto v Italiji, 18 črna kreda, 19 vrsta gob, 21 oseba iz Shake-spearejeve tragedije (fon.), 22 del noge, 24 zdravilo proti mrzlici, 26 medmet, 27 angleško pivo, 29 kesanje, 31 kratica za »starejši«, 33 aeroplan, 36 vprašalnica, 38 rimski cesar, 40 slovstvena oblika, 42 adverb, 43 Weberjeva opera, 45 pripadniki starega germanskega plemena, 47 'Straussova opereta, žival iz razreda prhu-tarjev, 49 kem. prvina, 50 del poti, 51 umetni ud.
Navpično: 1 Anglež, ki je raziskal Afriko, 2 slovstvena oblika, 3 mesto v Grčiji, 4 dvojica, 5 ruski knez, naslednik Rjurika, 6 češka vprašalnica (narobe),' 7 vrsta rib, 8 gora v Srbiji, znana iz svetovne vojne, 9 svetopisemska oseba, 10 ruski državnik po revoluciji, 11 veda, ki proučuje zvezde, 14 ogljikovodikov plin, 16 ladjedelnica, 20 dvočleni izraz v matematiki, 23 del sobe, 25 nedoločni zaimek, 28 kontinent, 30 slovstvena sfelite Jjaoaž-
32 azijska planota, 34 najmanjši delci elektrike, 35 gol, brez obleke, 37 pristanišče v Španiji, 39 sorodnica, 41 raj, prebivališča blaženih, 44 kaznivo dejanje, 46 bivša poljska poročevalska agencija, 48 dva kon-sonanta.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 tehnika, 7 viadukt, 13 Ana, 14 vol, 15 Opa, 16 lar, 17 narkoza, 19 Germani, 21 grad, 22 amper, 23 inok, 24 oer, 25 Aru, 26 zid, 28 ino, 29 svat, 30 Ital, 32 pilot, 36 ropar, 40 Ivan, 41 tenor, 45 pero, 46 roka, 47 Azori, 48 alod, 49 Anet, 50 napev, 51 Tiso, 52 Ta-ta, 53 Avala, 54 anas.
Navpično: 1 tango, 2 Enare, 3 Harar, 4 Ivo, -5 Kozara, 6 Alamut, 7 Vogezi, 8 iperit, 9 Aar, 10 ulani, 11 kamor, 12 triko, 18 k d, 20 mi, 25 avt, 27 dar, 29 sonata, 31 lopata, 32 pirat, 33 Ivona, 34 laket, 35 snopa 37 pelin, 38 Arosa, 39 Rodos, 41 Tana, 42 Ezav, 43 orel, 44 riva.
Prvi aoto - brez kupca
Pred sedemdesetimi leti se je v Mann-heimu z oglasom v časopisu priporočila javnosti majhna mehanična delavnica, ki jo je vodil 27-letni inženjer Carl Benz. Z nabavo najpotrebnejših strojev je mladi mož izčrpal svoja finančna sredstva, znal pa je samostojno delati in je imel zaupanje vase. Čeprav mu kot tujcu v mestu ni bilo lahko, si je vendarle pridobil nekoliko naročil in v Mannheimu so kmalu govorili, da je njegovo delo skrbno in lepo.
1872. se je Benz poročil s hčerjo nekega tesarja in stavbnega podjetnika in se je tako zvezal z življenjsko družico, ki mu je stala v vseh težkih časih zvesto ter s trdno vero v bodočnost ob strani. V neprestanem delu so minevala naslednja leT ta. ki je pa donašalo komaj toliko, da je bilo za skromno življenje. V strokovnih časopisih je Benz s posebnim zanimanjem zasledoval razprave o strojih na plin. Spoznal je takoj velikanski pomen teh novih strojev in pa to. da bi se mogel z njimi rešiti stalnih denarnih skrbi. Treba bi mu bilo zgraditi motor, ki bi bil boljši od dotedanjih modelov in ki bi bil sposoben poganjati voz.
V vseh prostih urah se je bavil s tem vprašanjem in zgradil je dvotaktni motor, ki bi lahko zmogel to, kar si je od njega obetal. Zgradil pa ga je spočetka samo na papirju, kajti za praktično izvedbo mu je manjkalo denarja. Sprva je zaman iskal človeka, ki bi se zanimal za njegove načrte, končno je dvorni fotograf Biihler zadovoljen z nekim delom, ki ga je bil naročil pri Benzu, pristal, da mu da na razpolago potrebni denar.
Z vso vnemo se je spravil Benz na izvedbo svojega načrta, posamezne dele motorja je vlil po lesenih kalupih. Sam je sestavil svoj stroj in bil je svečan tre-
nutek, ko ga je v navzočnosti svoje žene Berte prvič pognal. Toda motor ni hotel delovati, dvakrat, trikrat se je vžgal, potem je obstal. Ta odpor je izumiteljevo voljo samo podžigal, čez nekoliko tednov mu je uspelo, da ga je premagal. V Sil-vestrovi noči 1. 1879. je motor prvič deloval z vso enakomerostjo, ta noč je bila prava rojstna noč moderne motorizacije.
Z Buhlerjem je Benz potem ustanovil tovarno za izdelovanje motorjev na plin, ki je spočetka obratovala s štiridesetimi delavci. Uspevala je dobro. Benz je skušal svoje poslovne tovariše navdušiti za svoj življenjski načrt, zgradbo vozila, ki bi ga poganjal takšen motor. Ni pa našel umevanja. Rekli so mu, da gre prodaja motorjev dobro, pa je škoda, da bi se denar metal v nove poskuse, zlasti še. ker takšno vozilo za praktično rabo itak ne bo prihajalo v poštev. Ker so nastale še druge razlike v mišljenju, je Benz družbo zapustil. V svoji stari delavnici je izdelal izboljšan model svojega dvotaktnega motorja, našel je nove financirje in v oktobru 1883. je ž njimi ustanovil novo tvrdko. ki je med drugim pristala na to, da bo imel Benz pravico zgraditi svoj samodrč, čim bo delovala z dobičkom. Staro Ben-zovo delavnico so morali znatno povečati, kmalu pa zgraditi popolnoma novo tovarno. Spomladi 1885. je bil prvi Benzov »avtomobil«, vozilo na tri kolesa v obliki odprte kočije, pripravljen za poskusno vožnjo na dvorišču stare delavnice Prisostvovala je Benzova družina, žena in oba sinova, Benz je pognal motor s tem, da je zavrtel kolo, ki je ležalo vodoravno v zadnjem delu voza, stopil je na sedež, vključil edino brzino, s sunkom in velikim ropotom je zdrdralo vozilo preko dvorišča. To je bil »ognjeni« krst prvega bencinskega avtomobila.
Ko je Benz svoj samodrč temeljito preizkusil in omejil razne motnje na minimum, je prijavil patent. Patentni spis začenja z besedami; »Pričujoča konstrukcija je namenjena obratovanju zlasti lahkih vozil in majhnih ladij, kakršne uporabljajo za prevažanje ene do štirih oseb.« 29. januarja 1886. so Benzov izum zakonito zaščitili, malo pozneje je dobil Benz še francoski patent in tedaj je smatral, da lahko prične z izdelovanjem takšnih voz. Sprva je izdelal nekoliko trokolesnih vozil, bilo je skrbno delo, podobno tedaj običajnim elegantnim ekipažam z lesenimi kolesi, ki so imela obroče iz trde gume. Z močnejšim motorjem so lahko vozila z brzino 16 do 18 km na uro.
Toda ti vozovi so zaman čakali na kupce. vse jih je hvalilo in občudovalo, kupil pa ni nihče nobenega. Cena jim je bila po 3000 mark, in to bi komaj krilo stroške izdelave. Šele 1. 1887., ko je prišel pariški zastopnik Benzovih stalnih dvotaktnih motorjev Emil Roger v Mannheim in si ogledal takšen voz ter prebil poskusno vožnjo z uspehom, je prišlo do prvega nakupa. Roger je razstavil voz na pariški razstavi, kjer pa je ostal med navadnimi ekipažami neopažen. Sele ko je Benz naslednje leto spomladi sam prišel v Pariz in so ga videli vozitj z nenavadnim vozilom po ulicah, se je širša javnost navdušila za novoto. Nekateri so naročili takšne vozove in odtlej je šla stvar čedalje bolje naprej. Pozneje se je Benzovo podjetje združilo z Daimlerjevo družbo za izdelavo motorjev v velepodjetje. a Benz sam je ostal do svoje smrti 1929. preprosti, ljubeznivi mož. kakršen je bil v začetkih svoje težavne poti. Njegova žena Berta živi še danes.
ma podmomiška vojna
V ameriški reviji »Foreign	Affairs* objavlja admiral Pratt. kakor	poroča »La Stampa«, članek o novi fazi	podmorniške vojne na Atlantiku.
Admiral pravi, da je ta vojna zelo trda in da je Os z brzo spremembo taktike ;z-jalovila vse ukrepe, ki jih je sprejela An-g'iia. da bi se obranila podmornic. Nemčija je po admiralu Prattu poslala na morje mnogo majhnih podmornic, ki delujejo v skupinah bržkone pod vodstvom večje podmornice, ki je v radiofonski zvezi z letalom dolgega akcijskega radija. Ta sistem ima to prednost, da podmornicam ni treba s periskopom prežati na sovražnika in se tako izpostavljati nevarnosti, temveč lahko ostanejo do trenutka akcije skrite v globini mcrja. Pogorto nastopajo podmornice samo ponoči. Podmornica ima namesto periskopa kot »oko« letalo. V teh okoliščinah sistem, po katerem vojne ladje spremljajo konvoje, nima skoraj nobene vrednosti. Edini pripomoček bi bil ta, da bi se število spremljajočih vojnih ladij povečalo, a to je lažje priporočiti nego uresničiti, kajti Anglija mora svoje vojne ladje imeti razpršene po vseh morjih sveta.
Po admiralu Prattu sta zlasti dve področji nevarni za britsko pomorsko plovbo: prvo je področje Atlantika 300 do> 700 milj zapadno cd Irske, drugo pa področje med Is'andijo in Škotsko.
Admiral tudi pravi, da je bitka v Sredozemlju zelo oteževsla angleški položaj na Atlantiku. Anglija je morala preko Sredozemlja pošiljati z vso brzino velike transporte čet in materiala, ki so jih morale ščititi isto tako velike pomorske vojne sile, a teh potem seveda ni mogla uporabiti na Atlantiku. Anglija je svoje konvoje skozi Sredozemsko morje p'ačala s tem, da so ji potopili druge konvoje na Atlantiku.
Pratt zaključuje svoj članek s priznanjem Angležem, da so napravili vse, kar je mogoče, da bi obvladali nevarnost na morju. pravi pa, da še niso našli pravega od-
govora, s katerim bi si zavarovali plovbo na Atlantiku.
Zanimiva so tudi izvajanja, s katerimi ameriški admiral ilustrira patrolni sistem ameriških vojnih ladij, ki ga je predsednik Roosevelt uvedel na Atlantiku. Admiral
priznava, da predstavlja to patroliranje vojno dejanje, ker rabi kot izvidna in po-ročevalna akcija za eno 'zmed vojujočih se strank proti drugi, pa čeprav ga izvršuje nevojujoča se dežela Toda adnrral Pratt, pravi »La Stampa«. vidi s tipičn;m anglosaškim cinizmom v tej očitni kršitvi nevtralnosti samo »evolucijo pomorskega prava v zvezi s sodobno totalno vojno«.
Najstarejši Perujec
Zavoljo nezgode, ki je bila videti lahka, je umrl pred kratkim v Limi Femando Ledesma Cordoba, ki je bil malo prej slavil svoj 124. rojstni dan in so ga kot najstarejšega Perujca v deželi vsi poznali ter spoštovali. Starec je bil nekoč konjeniški
Kuga v Kaliforniji
Zdravstvene oblasti v kalifornijskem mestu Yreki so započele veliko propagandno akcijo za uničevanje miši in veveric v tem ozemlju. V zadnjem času so se tam pojavili namreč nekateri primeri črne kuge in domnevajo, da bolezen prenašajo omenjeni glodalci.
Stoletniki v Nemčiji
Po nekih podatkih so za lansko leto našteli v Nemčiji 147 oseb obojega spola, ki so prekoračili stoto leto. Dve tretjini teh stoletnikov in stoletnic živi v Severni Nemčiji.
»Tako, danes ne boš več zabavljal, da si našel las v juhi 1«
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Prekanjen oče je obljubil svoji zali hčerkici, ki je najrajša stala pred zrcalom ali pa se po promenadi sprehajala, prijetno presenečenje, če bi se deklica naučila kuhati. Ko se je to zgodilo, jo je ljubeznici papa presenetil s tem, da je
odpustil — kuharico.
*
ŽALITEV
Soprog: »Ali je sploh mogoče videti kaj lepšega nego je ta temnozeleni, skrivnostni gozd!« — Soproga: »O, srček, in to meni praviš?«
*
Gospodična Hedviga: »Dovoli, ljuba Ema, da ti danes za rojstni dan izročim tole malenkostno darilo.« Gospodična Ema pogleda in reče od strahu vsa pobledela: »Sto vizitk, kakšna zapravliivost! Kako dolgo misliš vendar, da bom še nosila svoje ime?«
*
Gospod: »Povejte no, kdo pa je oni gospod, ki se sprehaja tamle z damo?« — Gospodična: »To je pisatelj. Pomislite, pred nedavnim časom je dobil 200.000 srebrnih novcev za šest vrstic.« — Gospod: »Ni mogoče?« — Gospodična: »Bila je — ženitna ponudba.«
seržant, a je živel že sedemdeset let v pokoju. Do zadnjih dni si je bil ohranil telesno in duševno čilost, hodil je brez palice in čital brez naočnikov. L. 1866. se je boril v vojni, ki so jo vodili Peru, Čile, Ekvador in Bolivija proti Španiji za svojo neodvisnost. Boril pa se je tudi L 1879. v vojni med Cilejem in Perujem, ko so Či-lenci zasedli perujsko prestolnico Limo in ko so morali Perujci odstopiti zmagovalcem pokrajino Trapaco. Tacno in Arico, pokrajine, ki so dajale pozneje povod za hude spore. Fernando Ledesma Cordoba se je rodil L 1817. in se je spominjal vseh nemirnih doživljajev svoje dežele v zadnjih sto letih, začenši z vojnami, ki jih je vodil Simon Bolivar. Pokopali so ga z velikimi častmi.
Carri armati tedesehi
Nemška oklopna vozila

Accampamento dl truppe italiane — Bivak italijanskih hA

\___.-.
i
|

v nekem gozdu
Tri leta s kroglo v srcu
V maju 1938. je bil na kitajskem bojišču ranjen japonski kaprol Nan Kacu Jota. Po šestih mesecih so ga odpustili kot zdravega iz vojne bolnišnice. Dve leti pozneje je začutil ostre bolečine v prsih in ugotovili so, da ima v srcu tri in pol centimetra dtolg izstrelek iz strojnice. Zdravniki si niso mogli razložiti, kako da ni celi dve leti vedel ničesar o tej krogli in da je sploh ni čutil. Vsekako je bila potrebna takojšnja operacija. Stvar nj bila lahka, na Japonskem pa se doslej
takšna operacija sploh še ni primerila. Zato ni čudno, da jo je prevzela akademija vojaške medicine v Tokiu. Po dolgih posvetih in skrbnih pregledih je eden najboljših japonskih vojaških kirurgov, dr. Nagae, pod nadzorstvom zdravnika generala Huke kaprola operiral. Srce je bilo treba vrezati, da je mogel kroglo izvleči. Vse pa je šlo v redu, kaprol Jota je operacijo dobro prenesel in sedaj je zapustil bolnišnico dokončno ozdravljen.
Mravlje na vrtu
Mravelj, ki utegnejo na vrtu povzročiti precejšnjo škodo, ni lahko odpraviti, zlasti če prihajajo iz oddaljenih mravljišč, za katera ne vemo. Ce smo ugotovili mravljišče, od koder se širijo po vrtu, ga moramo pač razkopati in njegove prebivalke uničiti z vrelo vodo. Izlete mravelj na razne rastline preprečimo s tem, da te rastline obrizgamo z razredčenim pelino-vim ali tobačnim izvlečkom. To prihaja v poštev zlasti za sadno drevje in vrtnice.
Padla iz tretjega nadstropja in ostala živa
Naravnost čudežen dogodek se je primeril v Valenzi. Triletna Angela Capur-rova se je v stanovanju svojih staršev v tretjem nadstropju neke hiše v neopaže-nem ■ trenutku povzpela na okno in je padla dvajset metrov globoko na tlakovano cestno hodišče. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer so pa zdravniki ugotovili samo lahke poškodbe! Ko so jo malo obvezali, se je Angelica lahko vrnila v domačo oskrbo in ni niti tožila, da čuti kakšne posebne bolečine!
Mehiške basni
nel deserto libico — v libijski puščavi
Hrček je opazil volka, ki se mu je bližal, stekel je takoj do bližnje skale in uprl svoje šape ob njo.
»Kaj delaš tu?« je vprašal volk.
»Pridi in pomagaj,« je odvrnil hrček, »na tej skali slom nebo. Moram ga podpirati, kajti drugače se bo zrušilo in naju pokopalo.«
Volk je pomagal hrčku in uprl svoje tace z vso močjo ob skalo.
»Drži trdno,« je dejal hrček, »jaz med tem grem, da poiščem Druno. Drži dobro, c
Nato je hrček zbežal. Volku so sčasoma začele pojemati moči, pa je vztrajal in čakal, da prinese hrček bruno. Hrček pa se ni vrnil več.
Nazadnje je skala postala volku pretežka, opogumil se je in skočil z dolgim skokom ob stran. Ko je pretekel dober kos poti in se je še enkrat obrnil, je zagledal, da stoji skala nepremično na svojem mestu.
+
Mačka je srečala zvečer sovo. Sova je hotela mački izpraskati očL Mačka je sovo milo prosila, naj ji vzame samo eno oko, kajti popolnoma brez vida bi bila nesrečno bitje. Tako ji je sova iztaknila eno samo oko. Mačka je dejala: »če hočeš še drugo oko, moraš priti k meni domov.« Sova je vprašala: »Kako ti je ime?« Mačka je odgovorila: »Izkušena.«
Naslednji večer je priletela sova pred mačkino hišo in zaklicala. »Izkušena! Izkušena! Tukaj sem!« In mačka je odgovorila: »Da, tako sem izkušena, da ne bom več zapustila hiše niti za to, da se pode-lam...«
*
Miš je poslala svoje otroke v svet, da bi ga proučili in ji poročali, kaj so v njem videli. Prva mala miška je pomolila gobček skozi vrata, a se je takoj prestrašeno vrnila in dejala:
»Zagledala sem velikana, imel je ogromna ušesa in debel kožuh, migal je z repom sem in tja in je govoril s hripavim glasom: vav-vav.«
»Ti velikani ti nič ne store, ni treba, da se jih bojiš,« je odvrnila mati.
Druga miška, ki se je upala na dvorišče, je pripovedovala z velikim strahom: »Zagledala sem sultana, ki je stopal ponosno in domišljavo sera in tja, dvoril z dvignjenim grebenom svojim haremskim damam in kričal: kikiriki!«
»Ne boj se,« je dejala starka, »ti domi-š!javi sultani, ki ne delajo drugega, nego da dvorijo svojim ženam, se ne ponižajo niti toliko, da bi te pogledali
Tretja miška je izostala dalj časa, a se je vrnila zelo zadovoljna: »Videla sem dobro ženo, ležala je v zvitku ob peči, imela je oči zaprte in je molila.«
»Tistih, ki molijo, tistih, ki molijo, pa se le čuvaj!« je vzkliknila izkušena miš.
E K D O T A
Veliki skladatelj Handel je bil pri bogatem gospodu v gosteh. Postregli so mu z izvrstnim vinom in na vprašanje, kako mu to kaj ugaja, je odgovoril: »Prav dobro je, zadovoljen sem.«
»Jaz sam mislim, da je opojno kakor kakšen Handlov ora torij,« je dejal gostitelj, -»imam pa še druge vrste, n. pr. tokaj-ca, burgundca...«
»Sem ž njimi!« je vzkliknli HandeL »K oratoriju spada velik zbor!«
VSAK DAN ENA
»Pa saj si mi rekla, mama, da moram vzeti zdravilo v vodi!«
J. £»teven
31
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Niste mi še odgovorili, Ana.«
»Kaj hočete reči?«	f
»Ponudil sem vam svoje življenje, pa vprašate, kaj hočem reči!«
»Oh,« sem zamrmrala, omahujoč med čudno privlačnostjo in nerazložljivim strahom, »zdajle ne utegnem ... verjemite mi... hiteti moram...«
xvni.
LEILINE OČI
Ko sem šla čez trato proti gostilni, sem morala mimo Ragea Claveringa, ki je zložno sedel v vrbo-vem naslanjaču in kadil cigareto. Čeprav nisem imela kdo ve kaj prida mnenja o njem, mi je ta mah, na povratku z opojne pustolovščine pri Gervaisu, čudno planil v oči kot domače, dobrodejno, povsem ameriško bitje. Kajti v bistvu sem ga vzlic njegovim lažem vendarle razumela, med tem ko me je Francoz pripravljal v osuplost. Clavering, na pol zleknjen v naslonjaču, tako, da so mu gledale izpod hlačnic kosmate meče, nogavice pa padale prav na čevlje, je izhajal iz sveta, ki je bil tudi moj;
Naredila sem se, kakor da ga ne vidim, on pa je puhnil oblak dima proti meni. A kljub temu ga je bilo lepo in tolažilno videti in dihati čisti zrak in čutiti pod seboj resnična tla, brez zlatih halj, ki bi na teste rasotiM.
Buck je krenil naprej, in ko sva prišla v kuhinjo, sem začula utepanje jajc, ki je napovedovalo mary-landske piškote. Mati in Sara sta imeli vse roke polne dela z njimi. Tu sem bila že hudo daleč od Gervaisovih beneških palač.
»Hej, mama,« je zatulil Buck, »Anino sliko bi morala videti! Vso v zlato so jo oblekli; lase ima čudno pričesane, ramena pa gola kakor kakšna filmska zvezda. Spoznala je ne bi, tako je lepa, in...«
»Da je ne bi spoznala?« mu je mati segla v besedo. »Kaj ti hodi na misel! Če Ana ni takisto lepa kakor katera koli izmed njih, si dam glavo odrezati. Nu, na to sliko sem res radovedna.« Zdaj se je obrnila k meni. »Zakaj se tako hitro vračaš, dete? Hotela sem, da bi si vzela vse popoldne za oddih. Gospod Gervaise vem, da ni utegnil mnogo naslikati...«
»Saj si poslala pome,« sem odvrnila. »Buck mi je rekel, da me nujno potrebuješ;«
»Jaz? Niti sanjalo se mi ni! Buck, spet si se zlagal. Morala ti jih bom naložiti, da jih boš pomnil. Povej, kaj ti je prišlo na misel?«
»Oh, mamica, ne, mamica, nikar!« se je skremžil Buck. »Ti si bila, da veš. Gospod Clavering je prišel pome in rekel, da potrebuješ Ano pri maryland-skih piškotih. Zabičil mi je celo, naj se podvizam, ker se ti zelo mudi...«
Clavering!
»Nu,« sem vzrojila, »prej ali slej boš priznala,
„ dft ma imela btmb anritos Um
Zdaj je tudi mati izgubila oblast nad seboj.
»To je vrhunec!« je vzkliknila. »Claveringu jih moram pošteno nabrenkati, preden se postara za pet minut.«
A naj je bila moja jeza še tolikšna, vendar nisem mogla pozabiti prizora v delavnici, nekaj trenutkov pred Buckovim prihodom. Kaj je pomenilo vse to ? Nepričakovano pojavljenje gospe Bodeyeve, Gervai-sova zadrega in »komedije«, ki mu jih je Bodeyka očitala ? Nevarnosti zame najbrže ni bilo, toda Cla-veringova šala, če je bilo mogoče govoriti o šali, je bila prišla v kar najugodnejšem trenutku.
Z ozirom na vse to sem prosila mater, naj se pomiri in ne reče ničesar. Rekla sem ji, da je bolj dostojanstveno prezreti zarobljenca, mimo tega, da šala, ki ostane neopažena, svojega začetnika huje razočara kakor jezna zavrnitev.
»Prav,« je mati pritrdila, »dajte mi desko, da pripravim testo za piškote.«
Z vso vnemo sem se lotila testa, ali duh mi ob tem ni počival. Sama pri sebi sem razsodila, da je za Ano Leejevo več zadoščenja in vrline v pripravljanju piškotov kakor v tem, da bi imela vilo ob Gardskem jezeru, ne glede na to, da tisti, kdor stoji z nogami na zemlji, nikoli ne more pasti iz višav.
Gostje so se oglašali v čedalje zadovoljivejšem številu. Izletniki v avtomobilih so prihajali na kosilo, na čaj in na večerjo. Neka dvojica iz Trentona, gospod in gospa Ericsonova, si je najela sobi za
iz Haberforda, sta se napovedali za še daljšo dobo. Skoraj povsod so čakali avtomobili, in vsak čas si videl ljudi, ki so balincali, igrali kroket ali se kopali v reki. Najeli smo nekaj kanujev ter jih dali gostom na razpolago. Večerni obračuni so postali pravo veselje, dobiček je bil vsak dan bolj znaten, in z materjo sva jeli govoriti o tem, da bi določili primerno vsotico za Buckovo šolanje.
Seveda je terjalo vse to obilo dela in hrbet naju je bolel od jutra do noči, toda že misel, da uspevamo, naju je osrečevala. Ko bi ne bilo navzočnosti Jakoba Gilla in žolčnega obraza gospe Bodeyeve, kadar so se krdela gostov približevala Gervaisove-mu mlinu, bi bila bogme pozabila ves svoj prvotni strah zastran naše gostilne. Slepec ni več prihajal posedat na trato, toda njegov mrki obraz je še vedno strašil okrog. Kakor bi blodil po svojem posebnem mračnem svetu, je taval s psico sem ter tja; in kadar si ju najmanj pričakoval, je njuna senca nenadoma padla nate. A konec koncev sem imela premalo časa, da bi se utegnila bati.
Narobe, število naših gostov naju je tako ohrab-rilo, da sva sklenili prirediti nekakšno slavnostno večerjo, ki naj bi dokončno potrdila materine kuharske čednosti in javno otvorila poletno sezono. Obetali sva si, da bo to imenitna reklama za našo gostilno; vendar mislim, da se je mati še bolj veselila priložnosti, postaviti se s svojimi slastnimi kentuckyjskimi jedili ter veselo in prisrčno pozaba-" velika družbo ljudi.
ŠPORT
Zdaj pa v finale!
Ljubljana ln Hermes danes v prvi tekmi za pokal SNZ
Po šesttedenskem odmoru bodo naši nogometaši danes spet začeli.
Razmere se med tem glede konkurence in nasprotnikov niso spremenile, kar pomeni, da bodo za enkrat morali tudi v bodoče igrati sami med seboj. Za prvo silo ta nevšečnost ni tako občutna, ker jim je za dva termina ostalo sporeda iz pokalnega tekmovanja, ki ga je po usodnih spremembah v aprilu organizirala Slovenska nogometna zveza. Borbe so bile takrat odigrane samo do obeh finalov, v katerih sta si pridobila pravico sodelovanja — Hermes in Ljubljana.
Nista nova ta dva nasprotnika na zelenem polju in mnogokrat sta se že merila v raznih sestavah in za razne naslove med seboj, toda danes in priholnjo nedeljo bosta njuni srečanji imeli vendarle poseben pomen. V teh dveh tekmah se mora odločiti, ali imajo kaj podlage ona na pol glasna namigavanja, češ da Hermes Ljubljani — upravičeno ali ne — streže po življenju v svojstvu najboljšega
kluba Ljubljanske pokrajine. Dosedanji potek pokalnega tekmovanja je tudi nekoliko podprl to domnevo, saj so Herme-žani vse svoje nastope — recimo, da so bili nekaj lažji od onih, ki jih je imela na sporedu Ljubljana — efektno odločili v svojo korist Torej, kako je s tem razmerjem? Kdo je boljši?
Prvi odgovor na to vprašanje bosta Hermes in Ljubljana dala v današnji popoldanski tekmi, ki se začne ob l7 30 na igrišču Ljubljane. Predtekmo bosta odigrali mladinski moštvi SK Ljubljane in SK Svobode s pričetkom ob 16. Cene vstopnicam so običajne.
Mars — Korotan
Danes popoldne se v prijateljski nogometni tekmi srečata gornja kluba. Prvenstveno tekmovanje nogometnih klubov v Ljubljanski provinci je pred durmi, zato bodo klubi porabili čas za dober trenmg. Pričetek ob 17.30 na igrišču Marsa za Ko-linsko tovarno.
Dirka italijanskih mojstrov
33 dirkačev iz Gorice na poti skozi Ljubljano — Na cilju je bil tudi Visoki Komisar Eksc. Grazioli
Ljubljana, 16. avgusta.
Prebežno je bila javnost obveščena o podrobnostih ogromne organizacije, kakršno zahteva kolesarska dirka na razdaljo 256 km od Gorice do Ljubljane in nazaj mimo Trsta spet v Gorico, kakor tudi o moči in pripadnosti številnih vozačev svetovnega slovesa, ki so ji dali svoj pečat. Kljub temu se je na cilju — na neobičajnem kraju pred hišo št. 10 na Cesti v Rožno dolino — zbralo nekaj sto gledalcev, ki so z napetim zanimanjem spremljali vse zadnje priprave in vse živahno vrvenje ob prihodu in odhodu italijanskih mojstrov na kolesih.
Kakor znano, je to otvoritveno dirko iz Italije v naše kraje organiziral bojevniški fašijo iz Gorice, glavno darilo — za trikratno zaporedno zmago ali v presledkih — je poklonil glavni tajnik fašistične stranke Eksc. Adelchi Ser ena, ideja organiziranja pa je izšla od zveznega tajnika iz Gorice, nar. svetnika Luigija Molina. Ko omenjamo glavne zasnovatelje te športne manifestacije, ki je zdaj prvič po cestah povezala naše kraje z Gorico in Trstom, moramo omeniti tudi posebno propagandno publikacijo, ki so jo nalašč za to dirko izdali prireditelji. Na 20 straneh velikega formata je urednik zbral pestro propagandno gradivo o Trstu in Gorici kot športnih središčih poleg vseh podatkov o dirkačih in mnogih podrobnosti o poteku in kakovosti proge. Dalje so uvrščeni vanjo tudi trije uspeli posnetki iz naših krajev, in sicer pogled na Ljubljano ter dva živahna motiva iz Male Loke in Velikih Lašč. Ta številka je spet dokaz več, kakšno pozornost posveča športu in telesni vzgoji Italija.
Slike s cilja
Cesta v Rožno dolino je kazala včeraj nenavadno, toda nadvse svečano sliko. Dolga vrsta drogov na desni strani z nacionalnimi trobojnicami, nad cesto trije široki raznobarvni napisi z označbo cilja ter prostorov za podpis in okrepčila tekmovalcev, vedra vode, mize in stoli za funkcionarje, sodnike in druge ter še mnogo tega, kar je treba na zunaj pripraviti za tako prireditev na javni cesti. Vsaka malenkost je dajala spoznati, da so na delu preizkušeni organizatorji, vsem na čelu predstavnik ljubljanskega odbora CONI-a g. Buratti, ki je imel v številnih funkcionarjih naših kolesarskih in moto-ciklističnih društev dobre pomagače.
Kakor na obisk gledalcev tako je izredno lepo vreme gotovo vplivalo tudi na formo vozačev, ki so vsi prihajali na cilj očitno dobro razpoloženi. V pestri množici okrog cilja in daleč tja proti Rožni dolini, ki so jo komaj spravljali v red, smo opazili tudi mnoge odlične goste, med njimi Visokega komisarja Eksc. Graziolija z gospo, poveljnika divizije generala Eksc. Orlanda, ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, številne predstavnike častniškega
zbora in vrsto drugih. Ne pomnimo, kdaj je športna prireditev nazadnje imela tako svečano vnanje obeležje.
Računi so kazali, da morajo dirkači — startali so ob 8. v Gorici — nekako okrog 11. dospeti v Ljubljano. 10 minut prej so res prišli prvi znanilci, dolga vrsta avtomobilov s sodniki, novinarji, zdravniki in ostalim spremstvom z obvestilom, da prihajajo prvi v precej močni skupini. In res se nekaj minut po 11. že pokaže za ovinkom pestra skupina 10 ali še več dirkačev. Zdaj preidejo v zadnji spurt, vsi skoraj stoje ali leže na kolesih, saj gre za zadnje metre pri drugi kontroli. V ospredju sta dva »kanona«, Bini in Leoni, slednji kot prvak v državnem dresu, in samo za las se bo odločilo med njima dvema. Bini se v zadnjem hipu vrže naprej in posadi Leonija za dolžino četrtine kolesa na drugo mesto, potem pa že švignejo ostali. Cotturja vidimo kot tretjega, Coppia, zmagovalca zadnje nedelje z dirke po Emiliji na četrtem mestu, potem pa je tu že vsa gruča, skupno 12. Ure kažejo, da sta prvi in drugi potrebovala 3:05:12 2/s, ostalih 10 pa je bilo za odlomke sekund čisto enakih. Potem nekaj minut ni nikogar, toda že prihajajo novi v še močnejši skupini, v silnem tempu. 18 jih naenkrat ali v razmaku 10 metrov prevozi cilj. Večina je zdaj že pri podpisovanju ali pa si v naglici jemlje okrepčila, za tem pa gre pot dalje brez odmora in brez odbitka. Prvi že odhajajo po Erjavčevi cesti na Bleiweisovo ter mimo Komisariata nazaj na Tržaško. Medtem se pojavita še dva zaostala in kot zadnji eden iz Milana ob 11.25, ki že privozi med množico, ko se razhaja. Vsega jih je prišlo 33.
Odlomek iz pestrega športnega življenja na italijanskih cestah, ki je bil včeraj za dobre pol ure prenešen v predmestje Ljubljane, je bil za naše športnike in športno občinstvo prijetno doživetje. Ze v tem kratkem času so lahko videli, kakšne uspehe žanje dobro organizirani šport, obenem pa se lahko vsaj za hip vdali tudi lepim nadam na boljšo bodočnost domačega kolesarskega športa, ki jo vsi tako težko pričakujemo.
Zmagovalec v Ljubljani Rini, v Gorici Rizzi
Tehnični izidi na cilju v Gorici so bili:
1. Bizzi Olimpio 8:02.21 (32.590 km na uro), 2. Leoni Adolfo, 3. Bevilacqua Antonio (prvi od neodvisnih), 4. Servadei Glauco, 5. Bartali Gino, 6. Ricci Mario, 7. Bini Aldo, 8. Taddei Edoardo, (2. od neodvisnih), 9. Succi Luciano (3. od neodvisnih), 10. Tommasoni Guerrlno (4. od neodvisnih).
Prehodno darilo Eksc. Serene je prejela tovarna Bianchi, srebrno kolajno goriškega župana pa je dobil zmagovalec Bizzi.
(Nekatere podrobnosti o poteku dirke bomo še objavili.)
N 3
Spet dva rekorda pri atletih
a mitingu SK Planine je Košir (Planina) izboljšal svoj rekord na 1500 m na : 57.8, v metu kladiva pa inž. Stepišnik prav tako svojo prejšnjo najboljšo
znamko na 52.35 m
Atletski miting SK Planine, ki 1e bil predsinočnjim na stadionu ob Tyrševi cesti, je bil prav za prav izbirni miting za vse atlete, iz katerih bodo sestavljena izbrana moštva klubov, ki se bodo v prvi polovici septembra borila za naslov najboljšega kluba Ljubljanske pokrajine. Dasi za ta nastop v splošnem ni bilo bučnih napovedi, se je vendar v stadionu zbralo precej gledalcev. Spored je obsegal vsega 11 točk, vendar se je tekmovanje močno zavleklo, kar seveda kvarno vpliva na celotni vtis prireditve. Kogar zadene krivda za takšne nedostatke, naj se skuša popraviti, ker je v ostalem baš ta lepa športna panoga v zadnjem času pridobila mnogo aktivnih sodelavcev, pa tudi prijateljev izven tekališča.
Miting je ponovno pokazal, da gredo naši atleti stalno navzgor in je med drugim prinesel tudi dva nova rekorda. Na 1500 m je Košir s handicapom postavil nov rekord s časom 3:57.8, ki je mnogo boljši od bivšega jugoslovenskega rekorda ln se je Košir z njim uvrstil med najboljše srsdnjeprogaše. Verjetno je, da bi bil v hudi konkurenci dosegel še boljši rezultat. v metu kladiva je ing Stepišnik dosegel znamko 52.35 m, ki je nov rekord, boljši od sedaj veljavnega italijanskega, čeprav m njegov najboljši izid.
Podrobni izidi v posameznih točkah so bili naslednji:
Kladivo: 1. ing. Stepišnik (I) 52.35, 2. Zupančič (I) 41.68, 3. Novak (I) 29.75.
200 m seniorji: 1. Polak (H) 23.8, 2. Lu-šickv (P) 24.1, 3. Kolenc (H) 24.1.
200 m juniorji: 1. Bratož (P) 24.0, 2. Mencinger (I) 24.4, 3. Krenčič (I) 24.9.
Skck ob palici: 1. Bratovž (H) 3J0, 2. Kompare (P) 270.
Disk: 1. Kajfež (H) 37.25, 2. ing. Stepišnik (I) 36.30, 3. Merala (P) 35.62.
400 m seniorji: 1. Skušek (P) 53.3, 2. Nabernik (P) 53.7, 3. Kraner (P) 55.4.
Skok v daljino: 1. Lončarič (P) 6.24, 2. Nabernik II (P) 6.21, 3. Bačnik (P) 6.06.
Kopje: 1. Kraner (P) 46.30, 2. Urbančič (P) 43.20, 3. Kompare (P) 40.70.
1500 m s handicapom: 1. Košir (P) 3:57.8. 2. Megušar (I) 4:19, 3. Srakar (I) 4:19.1.
Štafeta 4X100 m: 1. Planina (Bratož, Lušicky, Skušek, Lončarič) 46.2, 2. Planina II 46.6, 3. Planina III 46.8, 4. Ilirija jim. 47.
Kratice v oklepajih pomenijo: P=Pla-nina, H=Hermes in I=Ilirija.)
čisto na kratko...
SK Ljubljana je zadnjič — zdaj je res že teden dni — gostovala na Rakeku, kar seveda ni bil dogodek zgodovinskega pomena. Po posebnem naključju in iz tabo-j ra hudo premaganih smo izvedeli za re-I zultat tega srečanja. Kakor nam pišejo, je ljubljansko moštvo porazilo tamkajšnjo enajstorico, ojačeno s štirimi igralci SK Borovnice in tremi italijanskimi vojaki, z nič manj kakor 11:0. Neznani opazovalec notranjskega nogometa želi poudariti, da bi se morali notranjski klubi čimprej lotiti sistematičnega dela za povzdigo nogometa.
V	Beogradu sta spet igrala — kdo pa drugi — BSK in Jugoslavija (zdaj ni več SK 1913), to pot v prijateljski tekmi. »Plavi« so bili to pot mnogo boljši in so zmagali z 2:1 (1:0). Gledalcev je bilo okrog 6000.
V	Zagreba so Železničarji dobili nasprotnika v novem klubu Krešimiru, s katerim so preteklo nedeljo odigrali prijateljsko tekmo in zmagali s 5:4 (3:1).
Na vzhodni fronti sta spet padla dva znana nemška športnika, in sicer Viljem Leichum, dober atlet, ki je L 1936 v skoku v daljino z znamko 7.76 m dosegel ev-
ropski rekord, in Hans Scheele, tudi iz atletskega tabora, ki je svoje največje uspehe, nekatere tudi v tujini, dosegel V teku z zaprekami.
E. I. A.R. Radio Ljubljana
Parliamo lltaliano
Schema della XIV. lezione che verra te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, U 18 agosto 1941-XIX, ore 19
Tu natisnjeno besedilo služi samo kot ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. uri zvečer.
LEZIONE QUA TTORDICESIMA Sono venuti i soldati
Dopo una marcia di tre ore i soldati en-trano finalmente nel paesetto piccolissimo. Tre čase, una chiesa, due alberi e una fon-tanella. I sottotenenti sono in testa.
Hanno gli scarponi pieni di chiodi e un bastoncino in mano.
II paesetto piccolissimo š stato tanto decantato da tutti. Vino buono, uova fre-sche e anehe una ragazza bella. La mae-stra. E venuta dalla citta. I sottotenenti si mettono a pošto il nodo della cravatta. Uno si guarda perfino in uno specchietto.
I soldati papsano e cantano. Una gallina corre disperata.
I contadini si voltano a guardare senza capire niente. I soliati lasstl? E perche? Uno črede di aver capito tutto e da spie-gazioni a un amico.
Intanto 1 ragazzi hanno avvisato la popolazione. Settanta persone, čredo. E tutti si affacciano. Il pizzicagnolo-droghiere-sarto, chiude il negozio per vedere meglio. Una contadina rimane ferma con venti chili in testa.
»I soldati! I soldati!«
Mancano solo le bandiere. Perchž nell'a-ria c'š un profumo di festa.
Eppure fino a quel momento tutto č stato come gli altri giorni. La campanella piccolissima ha suonato i soliti rintocchi. Tutti hanno aperto gli occhi. Quel contadi-no con il naso rosso ha preso la pala. Quell'altro ha compi rato il sigaro. II bam-bino con il grembiule nero e i gradi da ca-pitano e andato a servire la messa. Le pecore sono passate di corsa. Tutto come sempre. Come avviene da secoli.
Ma alle nove e mezzo e accaduta una cosa enorme, straordinaria. Sono venuti i soldati. La piazzetta e subito riempita. Contiene giusto duecento persone. Non una di piti.
Nell'aria fresca abituata solo alle cam-pane delle pecore e al fruscio della fonta-nella, si perdono i comandi secchi di un sergente maggiore. Un soldato non e alli-neato. Un altro deve fare un passo avanti. Finalmente sono tutti fermi rigidi sull'at-tenti. Sembra un peccato dover rompere le righe proprio adesso. Ma bisogna rom-perle. II comando e dato. E i soldati hanno riempito il paese ...
(Dal »Marc'Aurelio«) Aggettivl irregolari il contadino — i contadini, quel contadino — quei contadini, lo specchio — gli spec-chi, quello specchio — quegli specchi, l'al-bergo — gli alberghi, quell'albergo — que-gli alberghi.
il fiore — i fiori, bel fiore — bei fiori,
10	scaffale — gli scaffali, bello scaffale — begli scaffali, 1'orologio — gli orologi, bel-1'orologio — begli orologi.
la vetrina — le vetrine, quella vetrina
—	quelle vetrine, bella vetrina — belle vetrine; l'insegna — le insegne, quell'inse-gna — quelle insegne, bell'insegna — belle insegne.
Che orologio preferisci? — Quello 11. —
11	paese e bello.
Che fazzolctti preferisci? — Quelli 1S»
—	I fiori sono belli.
Esercizi.
1.)	Seri vete prima coll'articolo, poi col-1'aggettivo quel, quello ccc.: libro, macchi-na, uomini, errore, bello specchio d'acqua, montagne, stracci, bell'uomo, giardini, sba-glio, scolari, zoppo.
2.)	Scri^ete prima colFarticolo, poi col-l'aggettivo bel, bello ecc.: romanzo, prati, albero, chiesa, piazze, azione, cappelli, mani, occasione, scoglio, musetto, spavento.
reja mlLade živine, kmetijsko predavanje T slovenščini — 17.35: koncert tenorista Antona SLadoljeva. — 19 30: poročilo v slovenščini. — i 9.45: operetna glasba — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov. — 20.30: Koncert operne glasbe radijskega orkestra ob solelovanju sopranistinje Ksenije Viaalijeve. — 21. L5: Prenos 3. dejanja Figarove svatbe iz Solnograda. — 22: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert violončelista Chiarappe. — 22.45: Poročila v slovenščini.
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo obvestilo o pogrešancu Mate-liču Ivanu Svojce naprošamo, da se zgla-sijo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b.
Pošto naj dvignejo: Furlan Ida, Resljeva c. 13. Gregorc Anton, Poljanska cesta 81, Hribar Ivanka, žerjavova 50 (Tvrševa c. 100), Jazbec Kati, Komenskega 13, Juvan Tone, Smartinska, Keršič. Društvena ul. 7, Pahor Minka, učitei;aca, Pere Oto, Ribniška 23 Potočnik Milka, Slomškova 17, Rožnik Marinka, učiteljica. Samec Janko, Povšetova 58, šimec dr. Malka, Zaloška c., škerjanc Ivan, Tabor Tenzler Ljuba, Sv. Petra 43, Traven Ivanka, Sv. Petra nasip 59, Vrabl Mihaela, Goriška 129.
Zaradi odpreme pisma naj se zglasi v pisarni Anton Sader.
G. Ivo Kraje iz Starega trga je daroval Rdečemu križu 50 lir Iskrena hvala!
Radijski spored
Nedelja, 17. avgusta 1941-XIX.
8.00.: Napoved časa — poročila v silovenščini. — 8.15: poročila v italijanščini. — 8.30: Orgelsiki koncert iz bazilike Carmine Magion Maggiore v Neaplju — 11.: peta maša iz bazilike Sv. Anunziate v Firenci.
—	12.: razlaga evangelija v italijanščini (p. Eusebio Zappaterreni). — 12.15: razilaga evangelija v slovenščini (p. Krizostum Se-kovanič). — 12.30: poročila v silovenščini.
—	12.45: pestra glasba. — 13.: napoved časa — poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Belo in črno, fantazija, orkester pod vodstvom mo'stra Per-traria. — 14.: poročilo v silovenščini. — 14.15: slovenski vokalni kvintet in kmečki trio: slovenska glasba. — 14.45: poročilo v silovenščini. — 14.15: ing Jakob Ferjan:
Letalski boji na zapadli
Stockholm, 16. avg. d. Kakor javljajo iz Londona, poroča britansko letalsko ministrstvo v svojem jutranjem komunikeju, da so nemška letala preteklo noč napadla razne cilje v severovzhodni Angliji ter v vzhodni škotski. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi v jugozapadni Angliji. Povsod je bila povzročena gmotna škoda in je bilo tudi nekaj človeških žrtev.
Berlin, 16. avg. d. V angleškem radiu je bila 12. avgusta objavljena vest, da pogreša britansko letalstvo nekega svojega najboljšega letalca. Ta letalec je podpolkovnik Douglas Robert Dader ter so ga nad Rokavskim prelivom 9. avgusta sestrelila nemška lovska letala. Angleški letalski podpolkovnik je s padalom odskočil iz svojega gorečega letala in je sedaj v nemškem ujetništvu. Dader ima mnoga visoka vojaška odlikovanja ter se lahko smatra za enega najpopularnejših častnikov britanskega letalstva.
fC atentatu na japonskega ministra Hiranumo
Berlin, 16. avg. u. Tukajšnji politični krogi ugotavljajo, da je angloameriška propaganda sprejela s prikritim zadovoljstvom vest o atentatu na podpredsednika japonske vlade barona Hiranumo. Državnik ni umrl, atentat nanj pa je neizpodbitno znamenje, pravi agencija Reuter, da je položaj izredno napet. Atentati na Japonskem so nezmotljiv dokaz krize, v kateri lahko nastanejo hudi zapletljaji. Hiranuma, pravi agencija, je največji eksponent ekstremistične struje, ki sili Japonsko v katastrofo. Jasno je, ■— po agenciji Reuter — da se narod pričenja zavedati nevarnosti, ki je morda smrtna in ki ji ga izpostavlja imperialistična klika, zavestno ali podzavestno vdinjana Hitlerju. Narod se pričenja tega zavedati in ve, da je treba nastopiti še preden bo prepozno.
V Berlinu pripominjajo, da je to naravnost zgledna apologija zločina, ki pa ne more nikogar presenetiti. Tudi ne bo nikogar presenetilo, če se bo morda zvedelo, da so imeli agenti Inteligence Servicea svoje prste v vsej tej stvari. Namen posvečuje sredstvo in anglosaška plutokracija se v takem primeru pač ne ozira niti na splošno, niti na mednarodno pravo.
Tokio, 16. avg. (Domei). Dopoldne je bil izdan posebni bullotm o zdravstvene>m stanju ministra barona Hiranume, ki je bil ranjen o priliki atentata, ki je bil nanj izvršen v četrtek. Bullletin pravi, da s>e zdravstveno stanje ranjenega Hiramuime razvija povoljno.
Brizgalne za protiletalsko zaščito
ki so predpisane za hišne posestnike v 3 velikostih in izvedbah
se dobe pri
ILERŠIČ & Co, Ljubljana, Cesta 29* oktobra 13
Telefon 37-54.
HALI 0
CENE MALIM OGLASOM
Kdor Išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova aH za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek Je L. 10.—.
Sluibodobi
Besed« 1 — .60, taks* —.60. a daianie naslov« tli a Iifro l 2—.
Preddelavce za
gradbo ceste
prvovrstne, sprejmemo. — Večletna praksa, dobre reference ter znanje italijanščine predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj preddelavec«.
14306-1
Delovodjo
za gradbo cest
prvovrstnega, sprejmemo. — Večletna praksa, dobre reference ter znanje tudi italijanščine predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj delovodja«.
14305-1
Zastopnika
za prodajo strojev za obdelavo lesa, iščemo. Ponudbe italijansko ali nemško na Cosulich, Trieste. Ma-chiavelli 15.	14410-1
Modistinjo
spretno, in vajenko sprejmem takoj. Vida Kačič, Celovška c. 67. 14383-1
Samostojno
kuharico
Z večletnimi spričevali, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče manjša družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena 20«.	14385-1
Kot gospodinjo
sprejme sposobno inteligentno mlajšo osebo dobrega nastopa samostojen gospod ali pa gre v njeno oskrbo. Izčrpne ponudbe s sliko, ki se zanesljivo vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«. 14303-1
*Več dobrih zidarjev
in tesarjev
sprejme v Ljubljani Ing.
Dukič ta it.
14352-1
Svetovno špedi-
cijjsko podjetje
išče več izurjenih špedicij-skih uradnikov, perfektnih v govoru in pisavi nemščine ter s tolikšnim znanjem italijanščine, da razumejo svoj posel, ki bi bili pripravljeni iti k raznim podružnicam v Italiji. Prošnje z navedbo življenjepisa, strokovnega znanja in prepisi spričeval je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod
»Špedit«.	14431-1
— •
Voditelja cestnega parnega valjarja
sprejmemo. Predpogoj večletna praksa in reference. Znanje tudi italijanskega jezika, prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 29«.	14329-1
Dva zidarja
za obdelovanje kamenja (zokl) sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
43350-1
Dva čevljarja
sprejmemo takoj. Triumf, Kolodvorska 11. 14352-1
Hotelskega slugo
dobro moč, s kavcijo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 14369-1
Služkinjo
pridno in zanesljivo, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14436-1
Služkinjo
pridno in pošteno, sprejmem. Poizvedbe: Vrtačnik, pekarna, Tržaška c. 19.
14418-1
Inštruktorja
resnega, za popravni izpit iz trgovske aritmetike, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14429-1
Šivilja za perilo
ki zna tudi krojiti, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 1866«.
14433-1
Akviziterja
izvežbanega, razvaževalca za poset trgovcev in gostilničarjev, potrebujemo takoj. Prednost imaio oni, ki so že bili v podobnem obratu. Stalna služba, dobra plača. San Pellegrino, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
14454-1
Mlado, živahno
dekle
ki bi se rada priučila v gostilni, spreimem. Gasilska ul. 15, buffet. 14447-1
Služkinjo
pridno in pošteno, ki zna kuhati, iščem za takoj. — Predstaviti se od 11. do 15. ure: Gledališka 4-III.
14445-1
Sliiibe išče
Beseda L —.30, taksa — .60. t* Haianie aaslova «11 u Iifro t L—.
Učiteljica
vešča šivanja, gre krpat perilo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14259-2
Samostojna
ženska moč
v mnogoletni praksi izvež-bana v knjigovodstvu, bi-lanciraniu, blagajniških kakor tudi v vseh ostalih pisarniških poslih, izurjena v organiziranju in vodstvu prodajnih oddelkov, išče primernega zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višja sila«. 14283-2
Mesto hišnika
išče zakonski par brez otrok, obrtnik, vajen vseh hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten hiš-nik«._14337-2
Otroška vrtnarica
išče zaposlitve k otrokom. Lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok*. 14338-2
Zaposlitev
kakršno koli, pranje perila po hišah, išče priseljenka iz Beograda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14340-2
Postrežnica
išče dela za dopoldne ali popoldne, 2 do 3krat na teden v mestu. Sem poštena in pridna. Auguštin Milena, Delavski dom, Gosposvetska cesta.	14344-2
Vdova
z malo pokojnino, gre kot gospodinja, tudi otrokom. Govori tudi nemško. Hra-nilniška ul. 4, Zupančič Fani.	14365-2
Iščem službo
blagajničarke ali prodajalke na področju Italije. Izvež-bana v vseh strokah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 14430-2
Mesto blagajničarke
natakarice v gostilni, bufe-tu, mlekarni, slaščičarni, iščem kjer koli za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »28 1.«. 14366-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli za (ifro L 2.—.
Vajenca
sprejme špecerija R. Viš-njevec, Ljubljana, Florijan-ska ul. 37.	14375-44
Vajenca
sprejme Kleparstvo in instalacija vodovodov Gustav Puc, Tržaška c. 9-
14422-44
Vajenec
15 let star, z dvema gimnazijama, zdrav, močan, bi se rad izučil v avtomeha-nični delavnici ali sličnem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzoren«.
14428-44
Frizersko vajenko
ki ima veselje do obrta, sprejme Polde Habicht, Miklošičeva c. 4. 14432-44
Brivskega vajenca
sprejme Rudolf Zakovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska cesta 51.	14461-44
a
Beseda E —.60, taks« —.60. u daianje naslov« tU ca (Ure l 2.—.
Klavir in klavirsko harmoniko
poučuje gospa po uspešni lahki metodi. Sprejmem otroke ▼ skupini, pridem tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14206-4
Prodam
Otomane
spalne, širina 186 X 86 cm, ugodno naprodaj. Gosposka ul. i U Tapetnik. 14404-6
Registrirna blagajna
v zajamčeno brezhibnem stanju, in dober, rabljen PISALNI STROJ, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14293-6
Redka priložnost!
Predam takoj že popolnoma nov pisalni stroj v kov-čegu po ugodni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14228-6
Sukno za
moške obleke
poceni odprodamo. Zaloga in izbira velika. Ugodno za krojače in trgovce. »Zora«, Ljubljana, Miklošičeva 30.
14201-6
Radioaparat
skoro nov, Blaupunkt, ugodno prodam. Istotam napiodaj 2 visoki omari. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14403-6
Ugodno naprodaj:
4 kuhinjske kredence, 2 sobni kredenci, kuhinjska mize, stoli, omare, pisalna miza, ogledala in drugo. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
14387-6
Ročni voziček
do 400 kg teže, prodam. — Poizve se pri mesarju Su-hadolcu, Vrhovci št. 16.
14392-6
Ugodno prodam:
mehko, lepo, dobro ohranjeno garnituro iz orehovega lesa. Jedilnico, damsko starinsko lepo pisalno mizico, lestence, svilene in kovinske, vaze za rože in drugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14393-6
Športni voziček
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Večna pot 31.
14328-6
Dobro ohranjena
okna
s stekli, vrata, stopnice, prodam. —Vprašati: Pele, Dolenjska cesta 62.
14185-6
Novo Leico
Ill.b Elmar 5 cm 3.5 za Lir 2950.— prodam. Nov povečevalnik Rajaks za Lir 650.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14358-6
Avtoplašči
880X120; 385 X20; 29 X 4.75 v zelo dobrem stanju, naprodaj. — Hišnica, Kolodvorska ul. 11. 14351-6
Kosilnico
prodam. Cena po dogovoru. Ljubljana, Tržaška 103.
14362-6
Otroški voziček
globok, prodam. Rožičeva 31-11. Nove Jarše (ob šoli).
14363-6
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Pozor!
Razno mizarsko orodje, orehov, bukov in topolov les, radio »Telefunken« s Korb-anteno, gramofon His Ma-sters Voice s ploščami, fo-to-aparat »Zeiss Ikon«, ugodno prodam. • Ogledati v Tomšičevi ul. 7 med 13. tn 15. uro popoldne. 14368-6
Postelja
železna, zložljiva in otročja, skoro nova, naprodaj. — Ogled Tržaška c. 9 na dvorišču.	14424-6
Fotoaparat
fina optika, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14435-6
Izložbe, omare,
vitrine za vežo
6X2.50X60 cm, proda tt. C. J. Hamann, Mestni trg 8.	14434-6
Biljardete
od 150 lir haprej, izložbena zrcala, slaščičarske mize, loparje, decimalko, mlin za drobtine, prodam. Črnigoj, Glinška 8.	14462-6
Elektromotor
13 KS 380 V, takoj prodamo. Stanovnik, Križevni-ška ul. llJ.	14465-6
Večje število
kozarcev
za vkuhavanje sadja, posodo in drugo poceni prodam. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra.	14452-6
Rontgen
s kompletnim priborom za posnetke in presvetlevanje, diathermijo, tonizator, visokofrekvenčni aparat, aparat za pneumotorax, instrumente, posebno za laringinolo-gijo in venerologijo, tehtnico, omaro za instrumente in nekaj opreme, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14451-6
Kupim
Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie aaslova ali n Iifro l 2.—.
MED
vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl. odd. filtra pod »Med«.
12217-7
Steklenice-buteljke
po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6.	13123-7
Žimo
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14409-7
Steklenice
Franc Jožef
kupimo. Drogerija Kane, Židovska ul. 1. 14411-7
Par morskih
prašičkov
kupim. Zglasiti se je Gerbičeva ulica 57 (Kolezija).
14J81-7.
PHILIPS
lampade etettriche di tutti i tipi e per □ualsiasi applicazione. prodotte nei gran-diosi stabilimenti di Aipignano (Tonnol. dotati di macchinario modermssimo e di laboratori sperimentali perfetti.
Richiadnrv telim ali«
i*h 11.1 rs ». A.i.
MILANO - VIA & MARTINO. 20
Vsakovrstne električne Jamice, za razliCne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornx v Aipignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovrSeninu eksperimentalnimi laboraton|i.
Zahtmaite CBnih pft:
piiilips 8.a.l
MILANO - VIA S. MAKIH«. 20
Volnene odpadke
kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Ljubljana, Vožarski pot 1.
14376-7
Rabljeno spalnico
predsobo in drugo pohištve kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14440-7

Beseda L — .60, taksi — .60. Za daianie oaslova ali za Iifro l 2.—.
Vsakovrstno zlato
Kupuje pc najvišjih cen aH
CERNE — juvelir, Ljubljana, VVoilova ulica
8-3-
Briljantni prstan
3 karaten* krasen blesk, za ceno 35.000 lir prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Briljant«.
14371-36
Beseda L —.60, taksa —.60, 2a dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Knjige
kupim: prvih deset letnikov Ljubljanskega Zvona (18S1—1890). Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«.
14407-8
Beseda L —.60, taksa —.60, 21 dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Radioaparat
4cevni, znamke Telefunken, prodam. Cigaletova 5/IV.
14289-9
5cevni radioaparat
nova tipa znamke Korting, prodam. Tržaška cesta 109.
14346-9
Beseda L —.60, taksa —.60, 2a dajanje naslova ali za šifro L 7.—.
Pcsojilo 11.000 lir
iščem za izgotovitev nove 3nadstropne stavbe. Vknjižba na prvem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7% obresti«.
14400-16
Posojilo 20.000 lir
iščem na hišo brez dolga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
14397-16
Gostilna
pri »Sedmici«
v Mostah bo danes 17. t. m. zopet odprta. — Černe Franc.	14308-16
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro in točno. — Obrnite se na:
RUDOLF ZORE,
Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10.
14450-16
Pdhiitvo
Beseda 1. —.60, taksa —.60, za daianie oaslova ali za šifro L 2.—.
Pisarniško pohištvo
novo, kompletno, naprodaj. Vprašati telefonično od 8. do 14. ure na 34-24.
14315-12
Spalnico in kuhinjo
moderni, poceni proda mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7, Ljubljana.
14394-12
Kuhinjsko opremo
moderno, solidno izdelano, proda mizarstvo Franc Ivan-šelc, Cesta 29.- okt. št. 19.
14395-12
Revna mati
prtih nepreskrbljenih majhnih otročičev, prosi za staro posteljo. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Revna mati«.	14330-12
Krasno spalnico
novo, s pohištvom za dve sobi iz jesenove korenine, prodam. Ogled med 10. in 15 uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14300-12 Samsko pohištvo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14349-12
Pohištvo
dobro ohranjeno, spalnico, jedilnico in kuhinjsko opremo, prodam. Vprašati: Gledališka ul. 10-111., levo.
14339-12
Trgovsko opremo
kompletno, primerno za ma-nufakturno ali modno trgovino, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14359-12
Pohištvo
več spalnic iz mehkega lesa, različne kuhinjske oprave ter posamezne komade: kredence, omare, postelje, žične vložke Vam nudi po najnižjih cenah »SAVA«, Miklošičeva C. 14379-12
Krasno spalnico
iz orehovih korenin proda pohištvo Rožmanc, Podol-nica—Horjul pri Vrhniki.
14374-12
Splendida stanza da pranzo
in stile nuovo rinascimen-to si vende per L 1.330.—. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.	14388-12
Več modernih
spalnic in kuhinj
poceni proda »OPRAVA«, Mestni trg 17, prehod.
14456-12
Žensko kolo
Miele, malo rabljeno, ugodno prodam. Cihlar Jože ml., Vodovodna l/III.
14302-11
Damsko
športno kolo
popolnoma novo, najmodernejše, s tremi prestavami, pravi model, ugodno prodam. Zbašnikova (preje Ka-radžičeva) 11 (Kolezija).
14335-11
Moško kolo
lepo, športno, prodam. — Marn, Mestni trg 17.
14373-11
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Krojač, Ljubljana, Bleiwei-sova C. 48.	14425-11
Novo športno in navadno moško kolo
poceni prodam. Frančiškanska ul. 10, dvorišče.
14458-11
Italijanska kolesa
Legnano in druge znamke, ženska in moška ter dirkalna, prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16.
14464-11
Tricikel
rabljen, in moško kolo, naprodaj. Ambrož Leopold, mehanik, Tyrševa 71.
14441-11
V najem
Beseda L -.60. taksa —.60. z* daianie naslova tli za iifro L 2.—.
Gostilno ali vinotoč
vzamem v najem na prometni točki — takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad gostilničar«.	14455-17
Obrt
Beseda l —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Foto-atelje
nov, odprem dne 21. t. m. Izvršujem vsa dela. Legitimacije na željo takoj. Atelje odprt ob delavnikih od 8. do 20. Ob nedeljah in praznikih do 12. Na željo in naročilo tudi popoldne. Priporoča se foto »Tourist«, tel. 25-66.	14463-30
Lokali
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie oaslova tli za Iifro L 2.—.
EBSESS
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali aa iifro L 2.—.
Ford limuzina
skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: To-mačevo 72, Ljubljana.
14235-10
Mali tovorni avto
predelan na pogon z ogljem in
motorno kolo
s prikolico ali brez, tudi na pogon z ogljem. Obe vozni kot v novem stanj iP skoio za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 14406-10
Bencin
se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme ne "bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI, Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče).	14408-10
Poltovorni avto
jako ugodno prodam ali zamenjam za drugo blago. Ogled Tržaška c. 9 ali tel. 26-97.	14423-10
Štiri avtokolesa
kompletna, in vzmeti, pripravno za diro, prodamo za L 1600.—. — »OPRAVA«, Mestni trg 17, prehod.
14457-10
AB-KO d. z o. z.
Ljubljana — Tyrševa c. 34 nudi
novodošlo prvovrstno opre-njo za kolesa, SIMPLEX-prestave, usnjena sedla RA-DAELLI, gumi lepilo in ročke, športne torbice, muf-ne za okvirje, predpisana mačja očesa, elastične mreže. Magistrom ležaji in go-nilke, FB in Torpedo peste itd.
ZASTOPSTVA: priznano najboliših koles
FREJUS in ROLA, električnih naprav za avto, motor in kolesa F. RA-
BOTTI, specijalnih lakov za kolesa
C. H. BT.UME. batov za Diesel, avto In motor kot Fiat, DKW, Ford. On*7i itd.
FRTGOBOR Cene solidne.
Mehaniki popust.
14448-10
[/
Beseda l —.60. taks« —.60. za daianie naslon «11 ta iifro t 2.—.
Več moških koles
(novih), trpežnih, ugodno proda Avg. Kraigher, Krekov trg 10/11. 14299-11
Moško in
žensko kolo
L 680.— in italijanska športna kolesa, prodam. — Fantini, Celovška cesta 42.
14399-11
Damsko in
moško kolo
eno novo in eno rabljeno,
najfinejše italijanske znamke, zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	14405-11
Pisarna treh sob
in pritiklin, kompletno ure-lena (opremljena), v trgovskem centru, se odda. Pohištvo naprodaj. Vprašati v Drogeriji »Hermes«, Miklo šičeva cesta.	14314-19
Iščem lokal
s stranskimi prostori, v centru mesta, za 1. oktober Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stranski prostori«
Lokal
v prometni ulici, oddam. Pojasnila pri hišniku, Tyr-ševa cesta 36. 14398-19
Trgovski lokal
za manufakturo, center Ljubljane, iščem. Prevzamem inventar in zalogo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14355-19
Trgovsko hišo
center Ljubljane, trije trgovski lokali in več stanovanj, prodam za 500.000 lir. Ciglič, Mestni trg 11-1.
14356-20
Pisarniški prostori
3 sobe, stranski prostori in predsoba v pritličju, Dalmatinova ulica 3, se oddajo s 1. nov. 1941. Poizvedbe: Gradbena pisarna. Cesta 29. oktobra 2-1.	14357-19
Restavracijo - hotel
Opčina—Trst, oddam v najem ali pa prodam. Lep vrt okrog 5000 m2. 10 sob, gorka in mrzla voda, na cesti Trst—Liubliana, 25 let davkov prosta. Ugodna prilika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14360-19
Mlekarno
v centru Ljubljane, takoj oddam zaradi preselitve. — Poizve se: Ivan Gabrenja. Beethovnova IS. 14449-19
Beseda L —.60. taksa —.60. o daianie oaslova «11 za iifro L
Gozdove
travnike, njive in parcelo z belo glino, prodam. Smrke Josip, Žužemberk.
14237-20
Lep travnik
7000 m2, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14401-20
Kartuzija Pleterje
prodaja potom dražbe 21. avgusta t. 1. približno 40 ha travnika, gozda, vinograda v občinah 5t. Jernej—Bela Cerkev.	14281-20
NAPRODAJ:
HIŠA trinadstropna, center Ljubljane. Cena 1,150.000 lir. (Hipoteka 380.000.) HISA novozidana, dvonadstropna, šeststanovanjska, Bežigrad. Cena 350.000 L. PARCELA za štirinadstropni«) v strogem centru. Pojasnila daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska c. 7, vis-a-vis »Slamiča«.	14290-20
Njive, travnik, gozd
v Veliki Loki, 10 ha ▼ enem kosu, naprodaj skupno ali posamezno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14342-20
Hipotečna posojila
preskrb.
»GLOBUS«
Ljubljana, Petrarcova ul. 26
(Komenskega). Iščemo malo, rentabilno mirno industr. obrt. Prostori, nekaj kapitala na razpolage. Ponudbe na »Globus«, tel. 31-03.	14415-20
Parcelo
4000 m2, v severnem delu Ljubljane, prodamo po ugodni ceni zaradi likvidacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 4000 m2«.
14361-20
Vinograd in dve gozdni parceli
na prometnem prostoru pri Novem mestu, naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14341-20
NAPRODAJ:
parcele za trinadstropno hišo v Zg. Šiški, na Gmajni ob Malem
grabnu, v Vodmatu za trrnadstrop-
no hišo, v Mostah za enonadstrop-
no hišo, enonadstropna hiša z večjim skladiščem in velikim vrtom v Mostah. KUNAVER LUDVIK, realitetna pisarna, Miklošičeva c. 34.	14364-20
Stavba
za manjše industrijsko podjetje v Ljubljani naprodaj. Informacije: Opekarska cesta 17, pritličje, desno.
14421-20
Hišo v Šiški
gozd, travnik, več lepih parcel, kompleks parcel, večjo trgovsko hišo itd. p-oda
»GLOBUS«
Petrarcova ulica 26 (Komenskega), nasproti učiteljišča, tel. 31-03. Za svoje interesente rabimo več objektov in posestev.
14414-20
Parcelo
s šupo ali slično, pripravno za skladišče, vzamem v najem. Ponudbe na stavbenika Gabrijelčiča, Poljanska c. 12.	14431-20
100 lir nagrade
dobi v primeru sklenjene kupčije, kdor mi prvi pove naslov lastnika, ki bi takoi prodal za primerno ceno svojo hišo, vilo, posestvo ali gozdove. Naslov javite v pisarni »REALITETA«, Prešernova ul. 54-1, poleg »Tivarja«.	14438-20
Prodaja — kupuje
hiše, vile, posestva, parcele in gozdove
ZAJEC ANDREJ, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10. Telefon 35-64.	14442-20
Hišo ali vilo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 43«.	14443-20
Parcelo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
14444-20
Rdtno
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova «li za iifro L 2.—.
Stanovanje
odda
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Enosobno in
dvosobno
(s kopalnico) stanovanje oddam čisti, stalni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob remizi«.
14453-21
Eno- ali dvosobno
stanovanje
s pritiklinami iščem za takoj. Dam nagrado 100 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višji drž. uradnik 10«.	14277-21a
Sobo odda
Hescda l —.60. taksa —.60, za daianie aaslova ali za Cifre l 2.—.
Prazno sobo
sončno, s posebnim vhodom, oddam gospodu v bližini velesejma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14402-23
Opremljeno sobo
lepo, sredi mesta, s posebnim vhodom, za dve osebi, cddsm s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14384-23
Sostanovalko
sprejmem takoj. Dovžan-Izlakar, Bleiweisova cesta 15-III.	14391-23
Lepo sobo
v centru, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14389-23
Sobico
oddam. Beethovnova ulica 15, desno, podpritličje.
14324-23
Opremljeno sobo
sredi mesta oddam le solidnemu, stalnemu gospodu civilistu. Elektrika, parket, posebni vhod s hodnika. Prečna ulica 8. 14427-23
Opremljeni sobi
sončni, s souporabo kopalnice, oddam. Marmontova 41.	14426-23
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Železni-karjeva ulica, zadnja nova hiša — Ogrinc. 14211-23
Sobo
oddam s 1. septembrom. — Cesta v Rožno dolino 32.
14280-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14347-23
Lepo sobo
svetlo, sončno, oddam solidnemu in stalnemu gospodu. Trstenjakova 1-1., levo.	14336-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14354-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, sončno in mirno, v vili blizu vladne palače, oddam boljšemu gospodu za 1. september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14345-23
Sobo
oddam dvema gospodoma takoj. Logar, Sv. Petra cesta 46.	14367-23
Prazno sobo
oddam takoj. Vodovodna cesta 77.	14380-23
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu v bližini bežigrajske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14372-23
Lepo opremljeno
sobo
z dvema posteljama, od dam v centru za 1. september, event. s souporabo telefona. Naslov: Alo-ma Company, Čopova ul. 1, Delavska zbornica.
14370-23
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60. u daianie oaslova ali ca
iifro l Z.—.
Manjšo prazno vilo
na periferiji, s pohištvom ali brez, iščemo za takoj v najem proti plačilu vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna vila«.
14326-21a
Sobo ali enosobno
stanovanje
išče samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 12«.
I4l89-21a
Dvosob. stanovanje
za 1. september iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 33«.
l4333-21a
Enosob. stanovanje
po možnosti s kabinetom, iščem. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Plačam«.
14419-21«
Enosob. stanovanje
ali večjo sobo s štedilnikom, v bližnji okolici Ljubljane, iščem za takoj ali pa s 1. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«.
l*417-21a
Veliko sobo
lepo opremljeno, sončno, zračno in mirno, s kopalnico za d v e osebi, oddam takoj. Vprašati: Bežigrad 7-1.	14437-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14439-23
Sobe išče
Beseda t —.60. tiksa —.60. za daianie naslova «11 za iifro l 2__.
2 do 3 opremljene sobe
boljše, iščem za takoj v centru, s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 do 3 sobe«.
14311-23a
Skromno sobico
v bližini tobačne tovarne iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Skromna sobica«.
14396-23a
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, išče ves dan odsotna gospodična za takoi. Bližina centra. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«.
14348-23a
Sobo
s posebnim vhodom, išče stalna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tabor«.	14334-23a
Opremljeno sobo
z dvema posteljama ali z ero posteljo in kavčem za takoi ali s 1. sept. išče mirna stranka s hčerko.— Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa«.
14378-23a
Lepo mirno sobo
z dvema posteljama in di-vanom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši ljudje«.
14460-23a
Lepo prazno ali opremljeno sobo
po možnosti s kopalnico, išče uradnica nedaleč od središča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost 459«.	14459-23a
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Zajca
angorske pasme, sem našel v bližini bežigrajske gim-naziie. Lastnik naj se oglasi v Svetosavski ul. 14.
14412-27
Pridelki
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje oaslova ali za iifro l 2.—.
Suhe gobe
kupuiem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Ljubljana, Florijanska 37.
14377-33
Buče za kompot
jedilne buče. prvovrstni paradižniki in drugo, vedno naprodaj. Lastni pridelek. Jurčkova pot 55. 14446-33
Glasbila
Beseda l —.60. taksa —.60, za dajanje oaslova ali za šifro l 2.—.
Klavir
izvrstno ohranjen, zelo dobra dunajska znamka, prodam zaradi pomanjkanja prostora po ugodni ceni. — Ogled v ponedeljek ali v torek od 16. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14285-26
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Pisalni stroj
brezhiben, starejše znamke, Lir 285. Plinski rešo Lir 60. Gledališki daljnogled Lir 57. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	14386-29
Filatelija
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Filatelija Modrijan
Ljubljana. Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel, Zumstein, Yvert, Senf. Zastopstvo za dr. Simičev album hrvatskih znamk.	13-39
Beseda L —.60, taksa —.60, zs daianje oaslova ali za iifro L 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za ltaliianski lezik dr. Mikuletič Fortu-nal, Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Preklic.
Podpisana Tonkli Slava, preklicujem in obžalujem vse žaljivke, iznešene napram ge. Markič Frančiški in Kveder Slavki ter se zahvaljujem, da sta odstopili od tožbe. — Tonkli Slava.	14325-31
Zvezde govorijo!
Važno je za Vas vedeti, kaj Vam je usoda namenila. Vaš horoskop Vam bo to razodel. Ne odlašajte in obiščite nas. Mi Vam bomo pomagali. Pojasnila brezplačno. »FATA« astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Masarykova c. 14/1. (Grafika), telef. 29-70.
14292-31
Dopisi
Beseda L l.—, taksa — .60, za iifro I 2.—.
Dvignite pisma v ogl. oddelku Jutra
»Positivna«, »Verena«, »14068-25«.	14390-24
Ženitve
Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—.
Drž. uradnika
situiranega, ali vdovca od 45 let dalje, želi spoznati samostojna gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskrena tovari-šica«.	14416-25
Višji uradnik
28 let star, z lepo plačo, zelo simpatičen, želi resnega 2nanja z mlajšo dobrosrčno gospodično. Le resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrčna«.	14343-25
RAPPRESENTANZE
importanti assumonsi per vasta dientela Italia. Refe-ren2e di primo ordine. —
ZASTOPNIKE
sprejemamo za širok krog odjemalcev v Italiji. Potrebna prvovrstna priporočila.
Studio Tecnico Commerciale Rag. Carone — An. Cenilo — Cimarosa 84 — NAPOLI
SERIOZNA DAMA
zmožna kavcije, z mirnim energičnim nastopom SPREJME upravlteljstvo večjih stanovanjskih hil. — Večletna praksa. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
Poverljive zastopnike
v vseh večjih krajih ljubljanske pokrajine sprejmeta zavarovalnici
»ASSICURAZIONI GENERALI« in »SAVA«
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
Laneno seme
m vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja
HROVAT & KOMP.
LJUBLJANA, Tyrševa c. la/III. Tel. 23-03 in 29-01
N SER I* A J TE V v,JUTRU"!
TORINO • 1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di farna
slovit že nad 100 ler.
I/ALLUMIHIO
neli'attrezzatura C A S A L I N G A
Per qualsiasi necessita casalinga esiste un oggetto in alluminio rispon-dente ad un dato lavoro, ad una data occorrenza. Dai piccoli apparecchi per la pulizia a quelli meccanici o elettro-domestici per tutti gli usi, dagli og-getti necessari al gabinetto da bagno, al portaombrelli, dall'attaccapanni al mobiletto, ecc. Nei negozi di articoli casalinghi, nelle chincaglierie, negli empori, esistono oggetti in alluininio, spesso ignorati, che rispondono a tutte le possibilita di utilizzazione nella vita pratica moderna. Con essi e per essi si guadagna tempo, si riduce la fatica, si accresce il benessere e si ha la gioia di avere una časa risplen-dente. pulita e igienica.
ALUMI
GOSPODINJ STL'L
Za vse, karkoli potrebujemo v gospodinjstvu, najdemo primeren predmet v aluminiju, ki točno ustreza določenemu delu, določeni zahtevi. Od majhnih čistilnih priprav do mehaničnih ali električnih za vsa mogoča domača opravila; od predmetov potrebnih v kopalnici do držal za dežnike, od obešalnikov do kosov pohištva. V trgovinah z gospodinjskimi predmeti, v onih z drobnarijami, na sejmih, povsod se dobe predmeti iz aluminija, često nepoznani, ki pa ustrezajo vsem mogočim namenom praktičnega modernega življenja. Z njimi si prihranimo čas, zmanjšamo utrujenost, povečamo ugodje in dosežemo veselje, da imamo bleščečo, snažno in zdravo hišo.
JMumlnMMm
[METflLLO_DELMMINIHSDUJE KOVINA
Umrl nam je naš dragi
JOŠKO TURK
višji sodni oficijal
danes, dne 16. t. m. po kratkem trpljenju.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 3. uri pop. z 2al, kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Ljubljana, Sepulje, dne 16. avgusta 1941.
TURKOVL
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi s Ljubljani, ^