219. številka.
Trst, v ponedeljek 8. avgusta 1904.
Tečaj XXIX:
Sitnost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Izhaja. TM&Jk dan
ri ob nedeljah in pr&znikin) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob
i >9. uri "■rjutraj. 9*«Btrn« itFVUR* ^"predajajo po 3 sovč. (6 utotink) m-.cph tobskanuh V Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, •1)1, Kranjr Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani,
Saljrežini. Novemmestu itd. ^ flaše lr .aro5"b® sprejema cprsra lista -Edinost", sls* Haiio f.oclo štv. 7. — Uradne ure od 2 rop do 8 zvečer. Ulit ©gla*^-- IS etotink na ▼vato petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON it T. 87«J. ccc^«««^
HTaroSnina znaia
za vse leto 24 kron, pol leta 12 frron, 3 meseee 6 kiom, Na naročbe brez doposlane naročnine se jprava ne on«, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. iSo<r;)cktVUM
pisma se ne sprejemajo In rokopis) se ne vrača]a. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Stv. 12.
Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA, lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorciia liata „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca šiv. 2 s Poštno-liranilničai račun št. $41.65-.
Eit-ipsisijt
(Brzojavne vesti.)
jtova velika bitka pred port ^irturjem.
Japonci zopet zgubili 10.000 moz.
PETROGRA1) 7. Ruska brzojavna j agentura por ča danes i z Cifu: Glasom j kitajskih zvestij, se je vršila dne 5. t. m. pred Port Arturjem velika bitka na kopnem. Japonci so bili z velikimi zgubami odbiti Število mrtvih se ceni na 10.000 mož. Rusi so zgubili iouo mož. Bitko je vodil general Stesel. Vedenje čet je biio sijajno.
Brzojavka generala Stesla iz Port Arturja.
Japonci zgubili 10.000 mož.
PETRO(tRAI) 7. General St.-sel je brzojavil carju : Ruske čete so dne 2t>., I 2-. in 28. julija, s pomočjo eskadre odbile ; vse napade Japoncev ter jim provzročile velike zg-ube. Rus. so zgubili 1500 voja-j kov, 40 častnikov je bilo težko ranjenih.;
Glasom kitajskih poročil in izjav vjetih ; Japoncev so zgubili Japonci okolo IOOOO mož; tako da niso imeli več1 ča.sa pobrati mrtve in ranjene.	I
Položaj v Port Artiirju.
LIAOJANG 7. Zalagatelj ki oskrbuje portartursko posadko s klavno živino je dospel v Liaojang ter izjavil, da je port-arturska trdnjava preskrbljena s klavno ž. vino za tr* mesece. Tukaj je pričelo deževati. "	_
Rusi prodirajo proti jugu ?
BEROLIN 7. Iz Pariza poročajo »Ber-; liner Tageblattu« : Marcel Huti.11, petro- j grajski dopisnii »Echo de Parisc je brzo-1 javil v petek ob 2. uri ponoči svojemu J listu, da je dne 5. t. m. general Kuro-! patkin skleni stopiti na južni fronti v! ofenzivo ter osebno prevzeti poveljništvo čet, ki majo j rodirati proti arnaaiam ge-; neralov Nodzu in Oku. Istočasno je uka- j zal generaloma Kučeskemu in Bilderlingu, naj z 10. in 17. armadnim zborom zadržujeta armado Kurokijevo.
Dopisnik meni, da je Kuropatkin prejel direktno povelje iz Petrograda, ako bo stopil sedaj res v ofenzivo. Japonsko mnenje o Kuropatkinovih načrtih.
TOKIO 7. Glasom vladnih poročil so dne 1. avgusta zapustili Japonci Dačičao v štirih kolonah. Ruske čete, ki se nahajajo severno od Hajčenga, obstoje iz dveh divizij. Rusi so zažgali več vasi, da ščitijo ni ta način svoje umikanje. Japonsko časopisje je mnenja, da bo Kuropatkin branil Liaojang do skrajnosti.
Brzojavne vesti.
Cesar v Marijinih in Karlovih varih.
DUNAJ 7. Cesar odpotuje po dosedanjih odredbah t 5. t. m. zvečer v Marijine vari obiskat angležkega kralja Edvarda ter dospe tja dne 16. t. m. zjutraj. Popoludne bo pri cesarju obed na čast angležkemu kralju. Dne ,1.7. t. m. zjutraj se poda cesar v Karlove vari, kjer ostane nekoliko ur. Se istega dne se vrne zopet v Išl.
t Dr. Edvard Hanslick.
DUNAJ 7. Včeraj je umrl v Badenu dvorni svetnik dr. Edvard Hanslick, eden najvećih glasbenih kritikov.
Knez Obolenskl v Petroarradu.
PETROGRAD 7. Generalni guverner Finski, knez I. M. Obolenski je dospel semkaj na poziv carjev. Kandidat za predsedništvo Parker.
NEVV - VORK 7. Demokratični kandidat za predsedništvo Parker se je od-Dovedal svoji službi kakor višji sodnik apelacijskega sodišča v Xe\v - Vorku. Parker se je radi tega odpovedal, ker se oficijelna kandidatura za predsedništvo ne strinja z javno službo.
Poslanik grof Mensdorff.
LONDON 7. Avstro-ogrski poslanik grof MensdorfF-Pouilly-Ditriechstein je od-I potoval včeraj na Dunaj.
Rusija in Vatikan.
RIM 7. Papež je vsprejel včeraj v privatni avdijenci novoimenovanega ruskega f odposlanca Naiiškina. Tem povodom je Nariškin izročil papežu tudi svoje poverilno ! pismo. Na to je bil papežu predstavljen le-: gacijski tajnik Schilling.
Francija in Vatikan.
PARIZ 7. Iz Rima poročajo, da bo papež izrekel nadškofom v Tavalu, Gcavom veliko izobčenje, ako bo izvrševal še nadalje škofijsko jurisdikcijo.
Dr. Kdrber in Nemci.
P/edvčerajnjina sta se predstav Ii mini-steresemu predsetkiku dr. Korberju nemška noslanca dr. Derschatta in dr. Groes v imenu izvršavalnega odbora nemških strank. Prišla sta protestirat — spon eestoji sodaj giavno delovanje Nemcev v protestiranju — radi naredb glede stud j na zagrel Skem vseučilišču, radi s'ovacskdi vcporedn:c v Opavi in Tesicu, in ra ii italijanskih vsporednih teča je v na vseueiUšeu v Inomostu. Nemška može sta žugala z izvajanjem konsekvenc, to }e, z opozicijo proti vladi.
Dj*. Korber je odgovoril s povdarkom, da ene odredbe vlade absolutno ne po menjajo n;«akega nasprotatva do N<ra?ev, ampak so bile izdane le iz državnopravnih razlogov. One slovanske vepore ia cs v Šleziji da so
i
zahtevane od pr.manjkaoja učiteljev, ali Nemcem da e-e n; prav nič bati, da bi prišla v nevarnost njihova narodna po9«st. tMada da 89 sploh trudi, da od te stvari odstranja narodno st-astveao9t in prosi, naj bi tudi Nemci 8'orili tako. Na vee to sta izjavila nemška moža, da ju pojasnila dra. Korberja niso zadovoljil«.. Verujemo. Nemci splch so nezadovoljni veikdar, kadar se jim dozdeva, da Si tudi mtd drugimi mogla navstati vsaj relativni zadovoljoost. In vse jedno je, tudi če ima priti do tega brez vsake škode za Neaee. — Taki so!
>emei na Ruskem.
Bij med Rusi in Poljaki v nekdanji kongresni Poljski potrjuje v svojih pDsledieah pregovor, da med tem, ko se dva prepirata se tretji smeje. Ruska Poljska, še nedavno čfsto slovanska deže a, šteje po zadnjem ljudskem štetju 1 200 000 Nemcev. V indu3tri-julnem meslu Ladzu, ki sa ozaseuje v obče kakor nemško mesto, je 35 odstotkov vsega preb vaistva nfmške narodnosti. V baltiških pokrajinah je 300.000, v oatali Rusiji 600.000 Nemcev. Pred vsemi je Riga pretežno nemška ; izmed 175.000 prebivalcev šteje 102.000 Nemcev. Petio^r d ima 60 000. Varšava 15.000, Odesa 12 000, Kijev 70.000 in gu hernija Samara 200.000 Nemcev. Povodom I te ursdne-statišt:ke, ki jo pricbSujejo eedaj, izraža »Novoje Vremja« bojazen, da pretež-nost nemškega življa v nekih delih Poljske in baltskih provincij pomenja stalno nevarnost za Rusijo. »Svjet« pa piše, da v s'.učaju vojne s kako zapadno državo utegnejo biti Nemci zelo nevarni za Rusijo. Račeni list I zahteva, da naj se ruskih pidan:kov nemšiie i narodnosti ne nastavlja v javnih službah.
Pogrni] hrvatskih štipendistov.
Hrvatsk Btipendisti v skupni ogrsko-h-vatski zbora ci v Ejdimpešii hcčsjo csfac nefiremičao zvesti svoji neslavni minolost:.( Jeden sotrudnikov »Agramer Tagblatta« je imel pogovor z jedn;m fstib poslancev takozvane »naror)ne< stranke, ki dcfitivljajo t sto famozno družbo štipendistov, in ta mož je izjav;! kar odkrito, da nijeden — in tuii Pliverc ne, da-si so je že napovedoval njegov govor, s kat?rim da fcoče zavrniti ma-djaiska nazore o razmerju med Hrvatsko in Ogrsko — da nijedeu t'h mameiukov ne odpre ust v obrambo Hrvatske, in sicer zato ne, ker je inadjsrski vladi ležeče na tem, da se Čim prej reši proračun, a hrvatski zastop- j niki da nočejo delati težav proti temu prizadevanju.
In vendar je res : tudi mameluki imajo korajžo ! Nam vsaj se zdi občudovanja vredna tega mameluka korajža, s kat ro je priznal svojo sramoto, svo'o in svojih tovarišev popolno suženjsko zavisnost od madjarakih vlad. '
Oai ne morejo braniti Hrvatske pred žaljenji in gaženju njenih pravic, ker — ne smejo delati tež^ madjareki vladi. Ce se kaj ta-c?ga kar o<9krito priznava in — brez srama, potem pri&ifto o cinizmu, vspričo katerega
človeku z^iaja sapa.
/ _
| — —-
Boj proti alkoholizmu v ljudski Soli, način in sredstva, katerih naj se poslužuje isti!
(Konferenčni referat Antona Lebaua, nadučitelja v Komnu.)
(Dalje.)
Pri „zemljepisni m" pouku lahko učitelj omenja, da skoraj vgaka dtžela ima svojo norišnico. — Mladina doznava, da j največ teh ne3rečnežev, ki se nahajajo v norišnici, je bilo udanih opojnim pijačam —• posebno žganju. — Na tem pouku naj se } omenjajo jetnišnic?, kakor pri nas Gradišče in Koper. Učitelj povej mladini, da je ve-| čina teh hododeloev bila udana opojnim pijačam — žganju. — Dokazano je Bt&tistično, da je 42°/o takih zločincev — pijancev. — Omenja naj onih krajev, kjer se pije največ žganja, kakor n. pr. Galicija. Pove naj se mladini, da kmet zapravlja svojo lepo imovino s pitjem žganja in da tako prepada rod za rodom duševno in telesno. Žganje uničuje duševne in telesne moči, da ne morejo delati, pijanec zanemarja svoje gospodarstvo, svoje posestvo zapravlja v židovski žganjarici — piše okr. š. nadzornik A. Maier v svoji knjigi ..Zemljepisne sliker. Učitelj lahko omenja onih narodov, ki propadajo vsled uživanja opojnih pijač.
Kako neugodno upliva žganje ca človeka, doznavajo naj otroci na zemljepisnem pouku iz Amerike. Da tamkaj pradedje izumirajo, je posledica žganjepitja. Obiskovale eeverno-polarnili krajev s; nam porok, da žgunjepitje neugodno upliva na človeško tsl<\ Tukaj , sliši mladina, kako sod jo izkušani možje o žganjepitju in to valed lastnega izkustva. Mladina sliši, da žganje ne varuje človeka niti proti mrazu, niti proti vročini. Ravno nasprotno, kajti mnogo Evropejcev (severno-polarna ekspedicija v Fran Josipovo deželo), ki eo v teh krajih uživali žganje, je umrlo na mijazmatični mrzlici, dočim so oni, ki niso pili teh pijač ostali zdravi. Nadalje e tamo v knjigi „La S;elia Polare", v kateri opisuje vojvoda Abrucije svojo severno-polarno ekspedicijo, da so si potovalci s tem, da niso uživali opojnih pijač, ohranili zdravje na vsem potovanju. Morn£r*ki zdravnik Cavalli, ki je p toval z vojvodom, piše, da vk'jub neizmernemu mrszu popotniki nisrj uživali opojnih pijač in to gotovo v prilog zdravju, kajti alkcholične pijače^ napravljajo le hipno depresijo na človeka. Kmalu pa človeka zapušča moč, on 03lab'ja in duševue moči ga zapuščajo. S tzm izgublja človek svojo pozornost, čuječnost in prisotnost duha, ki je potrebna skoraj v vsakem trenotku na takem potovanju.
Na prirodopisnem pouku uplivaj učitelj zmernosti v prilog. Mladina naj se gihlje kolikor možao v zdravi božji naravi. Uč.telj povej mladinr, da sa naj giblje ob n-jdeljah in praznikih po gozdih in travnikih, namesto da uživa pokvarjen zrak v zaduhlih krčmah. Ljubav do narave vodi človeka v vrt, kjer cvetice cveto. Tam opazuje razne cvetice, hrešče, ptiče in drugo. Učitelj naj predočuje mladini vinsko trto, žito, krompir itd. Otroci slišijo, da se na vrenju sladkorja, ki se nahaja v teh rastlinah pojavlja tudi — strup. Učitelj povej mladini, da v mali meri užita pijača človeku hasui, a neizmerno užita mu škoduje. Ob opisovanju človeškega telesa opozarjaj učitelj mladino, kako se more obraniti raznih boleznij. Tukaj je umestno omeniti škod'jivost opojnih pjač, 030b to žganja. Učitelj naj priporočuje mladini sadjarstvo in naj deluje v tem imislu med narodom! — Sadje je zdrava hrana, ki malo stanp. S tem sa prihaja žganjepitju v okom Uč.te'j govori na prirodopisoem pouku o kavi. Glede te pijače naj učitelj priporoča mladini, da naj
PODLISTEK.	48
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobeuje Anatol.
XI.
> Ali se tvoj konj kreše".'« vprašal sem nalašč, ko sem videl, kako je skušal, da bi prikril svojo zadrego. Rad bi vedel, kako bo on imenoval tisto »no, saj sam veš. c
»Ne, konj je jako dober« ; potem se je pa obrnil k meni, pogledal mi polno v obraz in rekel : »Vanja, zakaj me tako stiskaš, radi one neumnosti.«
»Jaz, da te stiskam«, sem rekel smehljaje, »nikakor ne, ampak samo to bi rad vedel, kako ti imenuješ* tisto, in sedaj vem.«
»Aha, »neumnost«, to bi ti rad izvedel. Rad bi videl, kako bi se vedel ti v enakem položaju!«
»Jaz, hm, hm . . . menda ne dosti drugače. Sicer pa, srček moj. ni to nič taleča. Vsak se lahko zmoti, in reči moram, da bi vsak tako ravnal, kakor ti.«
»Seveda sem bil jaz precej neumen, da sem se pustil tako za nos voditi. Pa, videl boš še, ženska je vrag.«
»To imaš prav, prijatelj moj, jaz sem to že bridko izkusil, in da ni prišla med moje mirno, veselo življenje taka vražja roka, bil bi jaz dandanes še vesel in srečen, kakor ne bom nikdar več. Zdi se mi včasih, da nad menoj visi nekako prokletstvo, ki me preganja iz kraja v kraj. Nikdar mi ne daja miru; še ponoči, ko vsi spite mirno in sladko, se mi vzbuja ta črv in gloje mi na mozgu življenje. Vstra-jam in zahajam ven v stepo; njena gluha ti.š na mi miri burno srce, njen brezzvočni glas udušuje mi notranji nepokoj in nemir.«
»A prosim te, brat, molči o tem ; to ie moje prokletstvo!«
Bil sem ginjen: sklonil sem se nad konja in jezdil dalje molče. Rad bi vzel nazaj besede, ki so bile izgovorjene ; a bilo je prepozno. Človeku se to dogaja večkrat. Dovolil si drugemu pogled v tvojo dušo, potožil si mu svojo bol, in nisi še izgovoril, že se kesaš, da si sploh začel govoriti. Tako je bilo tudi tedaj ; nisem še do-
vršil, že sem se kesal, češ, nevrednemu si zaupal svoje skrivnosti. Sumpau — nevreden ? Nikdar!
Prijezdil je k meni, prav tik mojega je šel njegov konj.
Podal mi je roko, tiho je bil, le stisnil mi je desnico. Pogledal sem mu v obraz ; iz njegovih oči mi je sijala gorko nasproti ljubezen, ljubezen brata. Da, več nego brata ; brat izdaja brata ; nikdar pa pravi, zvesti prijatelj prijatelja.
In tak prijatelj mi je bil Sumpau.
Jezdili smo potem še kakšno dobro uro. Solnce je kaj gorko pripekalo, in vsi smo si že želeli malega odmora, ko je Surov tudi že zaklical :
»Na mestu smo.«
Obstali smo pred malim gozdičem. Nad redkimi drevesi se je vil oblaček dima, gotovo je kdo taboril tu notri. Surov je hitro zavil v sredo gozda in kmalu smo stali pred precej močno četo nio*, ki so bili oblečeni, kakor se v Sibiriji navadno promišljeniki nosijo.
(Pride še.)
j« p'jfcjo z mlekom zmešajo. To jiaa stori bolje nego žgane pijsče.
Pet e vzbuja človeku veselje. Odo je dobro vzgojno sredstvo in ima lep upliv na človeški značaj. Užilelj uplivaj proti onim pesmara, ki pospešujejo pitje opojnih pijač, poipešuj pa one. ki uplivajo v Finislu zmernosti. — Učitelj uplivaj v tem smislu, da se goji narodna pesem. Take pesmi naj mladina peva poleti v senci košatih dreves pred hišo, namesto da ča% in det ar trati v zaduhli fer?mi.
i
__ ___
Domače vesti.
Imenovanje. Finančni svetovalec Dr. Napoleon Fabbro, kateremu je bil do sedaj podeljen naslov in značaj višjega finančnega
svetovalca, je imenovan višim fin. svetovalcem za službeno območje fisenčnega ravnateljstva v Trstu.
v"
Štrajk mizarjev na Reki. Na reki bo
vsi mizarski pomočn ki stopili v štraik, ker gospodarji nko hoteli ugoditi zahtevam, ki so jih stavili pomočniki.
Križevi pot za domovinsko pravico. Poročajo nam: Meseca februvarja 1901. je vlcž 1 gospod Fran S?šek prošnjo za pode-ljenje domovinske pravice. To prošnjo mu je magistrat tržaški vrn:l s pripombo, da pro šnje ne more uvaževati, ker je pisana v jeziku, ki ni u-adni jezik te oblasti. Proti taki rešitvi je gospod Sešek ulcžil rekurz ni na-meBtništvo, a na rešitev tega rekurza je čakal — tri leta. Ko so minola tri leta, čita] in izgovori : tri ltta, je šel na c. kr. namestni-8tvo pjvprašat, kam so prav za prav zašli njegovi episi ? Tu so kmalu pogodili, da so bili že meseca septembra 1902. odposlani na magistrat. Dali so go*p. Sešeku tudi uradno številko, pod katero je bilo odposlano, in rekli so mu, naj le gre na magistrat malce podrezat. Storil je tako. V dotičnem oddelku II. nadstropje na magistratu, bo mu rekli, da od tu so že odposlali epiee in veleli so mu, naj gre povprašat v III. nadstropje. Tu pa eo mu povedali — toda še le po dolgem iskanju —, da je prošnja povoljno rešena in da jo dobi na dom v malo dneh. In z j pet je čakal g. Sešek cel h 6 tednev ia — zastonj. Šel je potem zopet povprašat, kako in kaj j 3 s stvarjo. Sedaj so ga poslali v urad, ki se nahaja nasproti in tu je zvedel, da se mora Btvar predložiti mestni delegaciji in potem da mu bo dostavljena na dom. Zato da ni treba delati več ni kakih poti.
Sedaj pa čaka zopet že druge štiri mesece, ne da bi hotela priti toliko iskana rešitev. Gospod Seeek vprašuje torej tam potom Blavni magistrat in vse prizadete osebe : ali hočejo ali ncčejo dostaviti mu dekret, da bo mogel potem ukreniti eventuvelno potrebne nadalje« korake ? ! Če so pa morda njegov naslov izgubili ali pozabili, jim ga priobču-jemo tem potom : Fran Sešek, via del Toro št. 7, I. nadstropje.
Tržaške demonstracije in Slovenei. Pod tem naslovom piše zaderski -Narodni list*" : Nasproti tem demonstracijam so Hrvatje in Slovenci Trsta zavzeli stališče nevtralnosti. Ako jih tamošnji Italijani preganjajo pa tudi avstrijska vlada nima usmi jenja žojimi. Djlgo r.t so Slovenci in Hrvatje na-ekakovali talijanski irredentizem, povdarja-joči avstrijsko lojalnost, v nadi, da bo vlada pomagala „zvestim"' Slovencem na=proti „nezvestim* Italijanom. Ali prevarili §o se, ker je avstrijska vlada vendar pomagala Italijanom proti Slovencem. L<ani je prodrlo v javnost, da ie pok. Crispi izvabil od Avstrije formalno cbvezo, da bo naša vlada protezi* rala ita'ijansko narodnost v Primorski. To je slednjič odprlo Slovencem oči, isto tako kakor lani nam Hrvatom, pak so spremenili smer in taktiko. ..Naš cilj — je rekel minolega leta na javni skupščini voditelj t žaških S o-vencev dr. Rvo. r — bodi; da se ujedini ves naš narod od Maribora, Celovca in Trsta, pak do Ornega in Egejskega morja**.
Te devize se drže tudi o sedanjih de-mcnstracijah : ne brigajo se ne za jedno ne za drugo stran. Vlada je bila poskusila, da bi pridobila Slovence za _patrijotiČre" (a v
j strijske) p roti demonstracije, ali je pogorela, i „Edinost", organ tr.*aških Slov^rcav, je javno 1 pozvala Slovenca, naj se ne dado zavesti od nikogar, da bi noBili po me3tu črno-iumene zastave in da bi hodili v žerjavico po ko- j i stanj — za druge !
Vlada avstrijska žanje v Trstu ono, kar je sama sejala....
Ustanovni shod ferijalne^a društva »Gorotan« se je izvršil dne 27. julija v Ve likovcu pod nadobudnimi avapicijami. Ze ta ustanovni thod je dokazal, da je med Slo venci globoko zanimanje za to društvo. Dija kov in druzih rodoljubnih goltov je bilo to liko, da je bila dvorana »Narodnega doma< napolnjena. V svojem oklieu, ki ga priob-čuje odbor v »Miru«, vsklikajo naši vrli vi sokcšolci : Slcžno hočemo delovati, Bložno hočemo buditi narodno zavest ! In če tudi naše slovenske pokrajine deloma že naedlijo v nemškutariji — bodočnost mora biti aašd l
To je slovenski program ! Tako :raba govoriti ! Kdor le jadikuje, da je aloronuka Koroška izgubljena, ta nič ne koristi- Pomore pa koroškemu Slovencu oni, ki hcee delati zan;. In slovenski visckofolci, ki so se zbrali v Gorotanu, nam obljubljajo — delo. Bog blagoslovi to delo, a slovenska požrtvovalnost naj je oplcduje !
»Svoboda« — pevsko in bralno društvo pri bv. Antonu poleg Kopra — priredi svojo veselico s petjem, goabo, igro, erečkaojera, deklami c jo in plesom dne 14. septembra t. 1. v korist »Dijaškega podpornega društva* v Pazinu. Lani smo bilr tudi vptslali tema prepotrabnemu društvu ves čisti donos veselica in še več, ali vee to je premalo. Ko se snujejo razne zabave v take plemenite sv me, j bilo bi vendar pričakovati mnogo veče ude ležbe ! Zato apelujemo na vsa bližnja in daljna bratska društva, da se za imenitno stvar izdatneje zavzamejo in se kar korporativno udeleže narodnega sestanka. Društva, katera uvidevajo prekoristni namen »Dija-I škega podpornega društva« in ki jim je ta srcu narodni napredek, naj biagovole naznaniti najpozneje do 28. avgusta svojo udeležbo,.1 da se za vsako društvo posebej prirede in pripravijo primerni prostori in m;ze, ter naj ob jednem naznanijo, s katerimi pevskimi točkami žele nastopiti. Za njih udeležbo in sodelovanje jim ne bo hvaležen samo odbor »Svobode«, ampak hvaležen jim bo ves naš narod slovenski. — Naprej torej za našo stvar !
Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu so pristopih kakor čieni :
1)	G. Vekoslav Goriup iz Proatki ka kor uBtanovnik, vplačavši K 100.
2)	podporni členi : gg. Anton Notar, ekspozit v Plavjah, Anton Debelak, c„ kr. finančni nadstra&ar iz Oltre pri Kopru in Andrej Grgič i* Bazovice.
Nrtdaljne prispevke ali jisncene prijave je pršiljati na upravo lista »Edinost«,, aii pa g. odvetniku dr. Gustavu Gregorinu v Trstu.
Strupeni plini v bohinjskem predoru.
Iz Bohinjske Bistr ce pišejo : Vb ed velike vročine je v predoru jako mnogo slabega zraka, ker ni možno vspešno zraSiti. »Koks«, s katerim liur jo v lokomotivah za prevažanje materijala, je jel razvijati oglikove pl;ne, tako, da je ^koro ves predor napolnjen s strupenim vzduhom. V četrtek je obležalo nezavestnih nad 100 delavcev, katere so deloma odnesli, deloma odpeljali iz predora. Oba železniška zdravnika imata z bo n k> mnogo posla; tudi ostali delavci tožijo o glavobolu in vrtoglavost?.
V Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1903. pa do vštetega 3. avgusta 1904. 21.138 oseb. Od 28. julija 1904. do vštetega 3. tu-giiBta je prirastlo 477 oseb. Dne 3. avgusta je bilo navzcč h 1856 oseb.
Razne vesti.
Sovraštvo pri živalih. Domače in divje žvali, tako pripDve iuje ameriški list „Soien-titi 3 Americat.", De pokazujejo le odlcčno naklonjenosti za gotove osebe in močne mr žnje nasproti drug m osebarr, ampak naba a
es večkrat pri getov.h plemenih tudi sovraštvo proti drugim plemenom. Najznamenitiji slučaji so pri tem oni, ki eo prirojeni. Strah gotove slabele vrste pred svojimi naravnimi sovražniki se pokazuje v taki meri, da jo občutijo celo ravnokar rojeni mlad ć . Vse govedja čeda sovražijo pse že po naravnem cagibu. To zamore izhajati še iz i asa pred stotinami let, ko so bile divje Sede ve-dao v nevarnesti, da jih raztržejo divji psi ali volkovi, ki so se plazili okolo čed, ter z gladnimi očmi čakati priložnosti, da so odnesli tele, ki si ni zamoglo pomagat:. Kako živita pes in mačka je znane. Pri domačih mačkah je to brezdvomno prirojeni nagon, kater ga začetek se more še dandanes doka zati pri njenih večjih eorodnik h. V Indiji iraa tiger globoko v gozdih svoj brlog in mladi naraščaj ima le malo sovražnikov. Ako sta prišla medved ali tigrova mačka slučajno mimo tega brloga, tedaj se hitro umikata, j Dvomljivo je, da li bi celo velikanska kača motila mlade t:gerčke. Toda tolpe divjih psov ee ne boje, ti bi v vsakem slučaju po- j morili in požrli mladice, ter napadli tudi roat.pr, ako bi se tedai vrnila. Tigro\ka ve to dobro, ve tudi, da ako bi v slučaju I ugonobila tudi 10 do 13 p?ov, bi jo pa drugi vendar le zgrabili, W etrgali ž n e meso, če bi tudi sami poginili o tem. Taka tigrovka opazuje v ietnistvu volka, ne da bi kazala nevoljo, toda gor're	ako bi se jej pri
bližal in če ga tudi ne more zgrabiti, vendar kaže svo'i srd s tuienjem oziroma z divjim stresanjem kletke. I>?opard, ki živi mnogo na drevesih,, ter lahko beži pred na oadih divjih psov, i>ima tet>a instinktivnega aovrastva, če tudi bi bil pes zanj dober gri žljej. To zopet dobro vedo ps', ter se \ oje maček, živeč;h na drevesih, dočim napadajo tigre in druge mačke, živeče na zemlji. Opice in tudi druge živali sovražijo črnce. Pr-pn-veduje se, da ko bo črni S »mali prišli v .London v zoologični vrt ter so ee taca pokazali v zgradbi levov, so ti kar besneli in tulili. Opiee bo se prestrašile ter se jezile, antilope so postale nemirne in še celo pri fiegmat č-n h divjih govedih se je pojavila ueka raz-diaženoPt. Takoj so spoznala svoje naravne sovražnik*, te črnokcžuate ljudi, ki eo njih pleme stotioe let preganjali in lovili p> gozdih. Tič poginja večkrat samega strahu, papige in opice se čestokrat onesvestijo. Nahaja ee več slučajev naklonjenosti oziroma mržnje med živalimi, ki so mam neumljivi, kakor j kažejo tudi ljudje nespametne, toda nepre , magljive predsodke proti mačkam, m šim, go- | aen cam in kačam itd. Zakaj se n. pr. konji tako boje kamel? Za medvede in druge živali se konji večinoma niti ne brigajo, toda Ž3 vonj ene kamele, ki je sla pred nekoliko j časa mimo, zadostuje, da p »stajajo konji tr masti in nepokorni. Konji se lnglje pr.uču-jejo slonom, nego li kamelam. Celo pri živalih, ki so si s^cer v sorodu, ee večkrat zelo sovražijo me*4 »eboj. Psi preganjajo silno radi lis ce in volkove ter jih moič s tako razkačenostjo, kakor jo v njih ce provzro-čsjo ieleni in košutp.
Francozka banka je stavila do sedaj
v promet 35 milijonov raznih vrednostnih pap;rjev v skupnem znesku 4 milijarde 358 milijonov frankov.
Loterijske številke, izžrebane 6. avg.: Trst: 62 5 42 90 14 L:nc : 80 38 46 81 77
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, d» se ni bati nikake konkurens*
Sprejemajo se vsakovrstna dela tnei
po posebnih načrtih.
CaitroT&n o«alk br»»n}»8no ln
M. SALARINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
(Vogal nI. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za mo.ske, dečke Jope črne in barvane v velikem izberu ee od satena in platna, koUumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačn|w ; 600 oblek po K )0 za moSke. 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Će^ke Kormiua in Cervinjana.
PODRUŽNICA;
„ALLA CITTA Dl LONDRA
ni. Poste nnove št. 5. (vogal ul. Torre bianca)
Anton Skerl
mehanik Piazza de'ie Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
W Priprave za točenje piva. ^Ki NB. V olajšanje nakupovanja se proda-vajo ni predmeti tudi na mesečne obroke.
urar ^m
F. PERTOT
v Trstu, nI. Poste nuove št, 3.
priporoča veliki izbor ur: Ornega, SelinlT-hause Longiues, Tavanues itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
§rospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
M- GAL Trst, Corso 4
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogoviee in rnodrei, ortopedieai aparati, aparati za vzravnava nje života,
pasovi za popek,. xospeiizorji. ===== Naročbe se izvrše po meri. =====
PREDMETI ZA BOLNIKE.
Naj veča solidnost.
S®!®
ijov prid d!Sžbj25?C»ri?a in Metoda I^r^ vLJPBLJANl. ,
Cene ržigzilic : 1 orig. zaboj s 500 zavitti (normal) Iv 48'— franko Ljubljana	popusta.
1 orig. zaboj b 500 zav. (Flaming) K b2'— j! franko Linbliana, popusta 2°/0.
Iv. Perdan, Ljubljana.
Perdan, Lljubljana
Zlatar
Dragotin Vekjet
(C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 4-7. — TRST.
Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur.
Sprejema, vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
J	„ _ J^ _ slovenska zaloga in tovari a
MCljSIcir6jScl pohišts-a Andreja Jug v Trati., ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno p«. -ti ranega poifhtva.
Nova narodna WT krema.
Podpisani ima čast naznaniti sin v. w slovenskemu občinstvu, cla je te dni odprl svojo kremo v ul. Acquedotfo BP št v. 6 7 pod imenom :
„Andemo de Piero".
V svojem lokalu toči podpisani razna dalmatinska in istrsko črno vino prve vrste po zmernih cenah.
Ima vedno sveže pivo. vermout in marsalo. kakor tudi \edno dobro oskrbljeno kuhinjo z toplimi in mrzlimi jedili.
Nadejajoč se, da me naše ljudstvo poseti v mnogobrojnem številu bilježim udani Fran Rupnik, krčmar.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podrnžnlca v Celovcu.
Kupuje in prodaja
v:a irste rent, caatavnih pisem, prijoriiet. komunalnih Otligadj, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Prosaese Udaja k Tiaktma creba&Ju.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskoznptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje eapale —	kupone.	-
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl ■	Izgubi	—
Vtnkuluje In dlvinkulujo vo.aSke ženltnfnske kavcije. B ik.om.pt im ivka/%AO a»fs,	Rormm naročil*
Podružnica v SpJjeta
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do =	dne vzdiga.	-
Promet « čoki in n&karaicazni.