Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 5. novembra 2021, leto 6, šte­vil­ka 19 Kar imamo, ni tisto, kar smo si želeli Dan varnejše hoje v gore Kamnik – Društvo gorska reševalna služba Kamnik organizira Dan varnejše hoje v gore, ki bo v soboto, 20. novembra, v kamniških hribih (lokacija bo odvisna od snežnih razmer). Zbor udeležencev bo ob 7.30, do 15. ure bo sledil praktični prikaz (uporaba in hoja z derezami in cepinom, zaustavljanje zdrsa s pomočjo cepina, uporaba derezic in planinskih palic ...), za tem pa še analiza. Od udeležencev se zahtevajo primerna oblačila in obutev ter oprema za gibanje v gorah v zimskih razmerah (cepin, dereze, čelada, lavinski trojček), ki si jo mora vsak priskrbeti sam. Prijave sprejemajo s spletnim obrazcem, člani PZS morajo za tečaj plačati dvajset evrov, nečlani pa štirideset evrov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041 663 446 (Matjaž Šerkezi) in na www.grs-kamnik.si. J. P. V ponedeljek, 25. oktobra, je minilo natanko trideset let od odhoda zadnjega vojaka JLA in Slovenija je postala suverena država, ta dan pa od leta 2015 praznujemo kot državni praznik, dan suverenosti. Eno od redkih proslav pri nas so tudi letos pripravili veterani iz občin Kamnik in Komenda, ki pa so poudarili, da so bile želje ob osamosvojitvi drugačne, kot je danes realnost. (Predvidoma) pestro decembrsko dogajanje Jasna Paladin Naročajo na cepljenje proti gripi Kamnik – Zdravstveni dom Kamnik naročila na cepljenje proti gripi sprejema pri osebnih zdravnikih ali na telefonski številki 01 83 18 616 v času, ko je linija aktivna: ob ponedeljkih in četrtkih med 14. in 16. uro ter ob torkih, sredah in petkih med 11. in 13. uro. Ker pričakujejo veliko število klicev, prosijo za potrpljenje in razumevanje, če zveze ne bo možno dobiti takoj. J. P. Zbrani na veteranski proslavi ob dnevu suverenosti v Kamniku / Foto: Jasna Paladin Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek, v ozadju praporščaki in Mestna godba Kamnik / Foto: Jasna Paladin borili za samostojnost, vrednote demokracije, medsebojnega spoštovanja, enotnosti, tovarištva, oblikovanja pravne in socialne države. Ko se danes pogovarjamo o tem, ugotavljamo, da to, kar imamo, ni to, kar smo si želeli imeti, kar si še vedno želimo imeti. Pravna država ni vladanje državi s pomočjo odlokov in tvitov. Vladajoči so zadeve pripeljali tako daleč, da mora policija varovati parlament, da morajo specialci varovati vlado na službenih potovanjih. Človek bi pomislil, da živimo v državi, v kateri se je zgodil državni udar. Ne vemo več, koga se boji ta oblast, kdo ji je sovražnik. Narod? Naj zaključim z mislijo Ivana Cankarja: Narod si bo pisal sodbo sam,« je zbrane nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek. 42. stran OBČINSKE NOVICE AKTUALNO KULTURA ZANIMIVOSTI Celostni program sanacije ni potreben Rudolf Maister na enem mestu V vesolju zvoka in drobnih pik Natakar stare šole Rezultati terenskih in laboratorijskih raziskav podzemnih in površinskih voda ter zemljin na območju nekdanje smodnišnice so pokazali, da območje ni onesnaženo. Luč sveta je ugledalo novo spletno mesto Maistrova pot (rudolfmaister.si), ki povezuje kraje, v katerih je Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo kakršno koli gradivo ali spomin o njem. Glasba in likovno, zvok in risba. Galerija Miha Maleš je tokrat »dihala« nekoliko drugače. Svoj novi album A Guide for Lost Travellers (Vodnik za izgubljene popotnike) je predstavil Gašper Selko. stran 5 stran 7 stran 3 Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik so leta 2015 v opomin in spomin na delovanje pripadnikov Teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v parku pri Domu kulture Kamnik slovesno odkrili spominsko obeležje, kjer so se v velikem številu na proslavi zbrali tudi letos. »To obeležje nas spominja na drugačne čase. Na zanos, ki smo ga imeli, ko smo se Herman Pančur iz Zgornjega Tuhinja je vedno uglajen gospod, ki ga občasno še vedno lahko srečamo kot natakarja v Termah Snovik. Za svoje delo je prejel tudi priznanje zaposlenim v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu za posebne dosežke. stran 12 z vami strokovna in prijazna ekipa Elektrocenter, d. o. o., PE Kamnik Ljubljanska cesta 21i, 1241 Kamnik kamnik@elektro-center.si M: 031 646- 151, T: 01 83 12 546 Široka ponudba elektroinštalacijskega materiala – vse od doze, kablov, žic do stikal, svetil in drugo. Naprave za obrt in industrijo ter široko potrošnjo. Ponudba priznanih znamk Osram, Ledvance, Philips, Vimar, Horoz Electric ter vrste drugih. Nadaljujemo dolgoletno tradicijo. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si www.pohistvo-dabor.si DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK Kamnik – Dan suverenosti kot državni praznik (sicer ne dela prost dan) praznujemo od leta 2015 in Kamnik je ena redkih občin, ki praznik vsako leto počasti z veteransko proslavo. Letos so jo v družbi številnih zastavonoš ob spominskem obeležju pri Domu kulture Kamnik pripravili v petek, 22. oktobra, mesto pa je bilo več dni v ta namen okrašeno z zastavami. Z dnevom suverenosti se spominjamo dogodkov, ki so se zgodili v noči na 26. oktober leta 1991, ko je ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojska se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so ozemlje Slovenije zapustili 25. oktobra 1991 ob 23.45. Kamnik – Občina Kamnik skupaj z Zavodom za turizem in šport Kamnik načrtuje pestro decembrsko dogajanje, če bodo le epidemiološki ukrepi temu naklonjeni. V začetku meseca načrtujejo slavnostni prižig lučk, takrat naj bi se odprlo tudi drsališče, ki bo znova na Glavnem trgu, pripravljajo tudi nekaj koncertov ob koncu leta, prav tako pa tudi silvestrovanje na Glavnem trgu. Za obisk vseh dogodkov bo potreben pogoj PCT. J. P. Dodatni 5% sejemski popust na vse Alplesove programe! velja do 15. 11. 2 petek, 5. novembra 2021 Občinske novice Kar imamo, ni tisto, kar smo si želeli Družno so položili vence k obeležjem Osrednja občinska komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila v petek, 29. oktobra, na kamniških Žalah. Jasna Paladin Slavnostni govornik na dogodku, ki ga je povezoval Goran Peršin, obogatili pa so ga zastavonoše, Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, je bil župan Matej Slapar. »V občini Kamnik imamo pred očmi trud naših pokojnih občanov, ki so imeli vizijo, da bo Kamnik občina, v kateri bodo zadovoljno živele naše mlade družine. Da bo Kamnik občina, ki bo nudila oporo in spodbudno okolje uspešnim in prodornim posameznicam in posameznikom. Da bodo tu lahko našli dom vsi pridni in ustvarjalni ljudje, ki bodo postali gonilo razvoja in uspeha. Občina Kamnik ima Foto: Občina Kamnik Kamnik – Slovesnost so organizirali člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda, ki ga vodi Dušan Božičnik, skupaj z veteranskimi organizacijami občine Kamnik. Slovesnosti sta se udeležila tudi župan Matej Slapar in podžupan Bogdan Pogačar. Skupaj so obudili spomin na mrtve, ki so padli v vojnah, in sicer sprva pri spomeniku padlim v NOB in nato še pri spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Pri obeh spomenikih je delegacija v spomin in opomin na padle žrtve s spoštovanjem položila tudi venec. Dušan Božičnik je v svojem nagovoru 31. stran Ob spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. orisal dogodke iz druge svetovne vojne in spomnil, da imamo v občini kar 104 spominska obeležja in grobišča, povezana z umrlimi v narodnoosvobodilnem boju. »V teh dneh smo skupaj z učenci osnovnih šol pripravili slovesnosti pri spominskih obeležjih NOB. Nikoli ne smemo pozabiti na ljudi, ki so darovali življenja za našo svobodo. Truditi se moramo, da bodo tudi mladi večkrat slišali pravo resnico o NOB in ne bodo poslušali potvarjanja zgodovine, kar se še vedno prevečkrat dogaja,« je med drugim poudaril. veliko uspešnih, pridnih, poštenih ljudi. Da smo obstali na tem kraju, smo morali negovati vrednote, kot so poštenost, delavnost, pridnost, iznajdljivost, pogum. Vse te vrednote, to si upam trditi na glas, v občini Kamnik tudi danes gojimo. Zato je naša občina med najuspešnejšimi slovenskimi občinami,« je med drugim dejal župan in spomnil tudi: "Cena, ki jo je slovenski narod plačal v obeh svet­­­ovnih morijah in tudi v bratomorni vojni, je bila visoka. Te rane zdravimo še danes.« Občanom je ob državnem prazniku čestital tudi župan Matej Slapar. »Prepričan sem, da smo vrednote samostojne in neodvisne države Slovenije vključili tudi v našo občino. To dokazujejo gospodarski in kulturni dosežki občine Kamnik. Zaradi tega lahko gradimo novo šolo in posodabljamo ceste in drugo infrastrukturo. Kajti to nas povezuje. Naj začnem najprej pri vrednoti sodelovanja. Menim, da nas je premalo v tej državi, da bi se lahko delili in med nami gradili prepreke in zidove. Kadar smo znali stopiti skupaj, smo zmagovali. To nas je obvarovalo skozi zgodovino, da smo obstali kot narod. Različni pogledi nas morajo bogatiti, ne pa da nas razdvajajo in razdvojijo. Epidemija, ki je lani udarila cel svet, nam vsak dan znova dokazuje, da jo lahko premagamo le, če stopamo skupaj. Pred očmi moramo vsak dan imeti razvoj, tako naše države kot naše občine. Delamo dobro in prijazno mesto za vse. Kamnik razvijamo v prijetno, spodbudno okolje z veliko življenjskimi priložnostmi tudi za naše mlade. Želimo omogočiti pogoje za dobra delovna mesta z veliko Občanom je ob državnem prazniku čestital tudi župan Matej Slapar. / Foto: Jasna Paladin dodane vrednosti. Da si bodo lahko ustvarili družine in skrbeli zanje. Da bodo ostali zadovoljni v naši občini,« je dejal župan, nato pa mikrofon prepustil slavnostnemu govorniku, predsedniku Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislavu Lipiču. Zaupanja v oblast med ljudmi ni več Ta je sprva poudaril podobo sveta zadnjega desetletja in to, kako so nekoč stabilne države danes žarišče različnih kriz, revščine in nasilja, In tam, kjer ni zaupanja, ljudje počnejo neracionalne stvari. Vendar zato krivde ne iščimo samo pri njih in ne pripisujmo samo njim, pač pa tudi tistim, ki z ustvarjanjem takšnih pogojev povzročajo takšno stanje, kot ga živimo danes. Šele ko bo povrnjeno zaupanje, se bo vrnilo tudi zdravje naroda,« je še poudaril Ladislav Lipič, a svoj slavnostni nagovor zaključil optimistično, da imamo svojo lastno državo in smo samostojni, kar mnogim narodom po svetu ni dano. Po cestah z novim asfaltom Državne investicije na kamniški obvoznici in dveh odsekih v Tuhinjski dolini so zaključene, prav tako tudi prenova asfalta na mostu pred športno dvorano. Dolgih kolon in obvozov zaradi del tako ni več. Jasna Paladin Kamnik – Direkcija RS za infrastrukturo je še pred napovedanim rokom zaključila prenove državnih cest v občini Kamnik, in sicer dela obvoznice od Avta Cerar do križišča pri GSŠRM ter dveh odsekov v Tuhinjski dolini – od odcepa za naselje Kostanj do hišne številke Laze v Tuhinju 5 in od uvoza za Liplje do zaključka prelaza Kozjak proti Špitaliču, zaradi česar je v Tuhinjski dolini v času del veljala tudi popolna zapora prometa. Gradbišče pri križišču pri GSŠRM je izkoristila tudi Občina Kamnik, ki je med jesenskimi počitnicami, ko je bilo prometa manj, asfaltirala vozišče na mostu čez Kamniško Bistrico. Kot nam je povedal župan Matej Slapar, je hkrati z obnovo cestišča na obvoznici podjetje Elektro Ljubljana ojačalo elektrovod od Podgorja vzdolž obvoznice, saj je potreben nov kablovod do družbe Calcit v Stahovici. Obnova občinskih cest V polnem teku je tudi prenova trinajstih občinskih makadamskih cestnih odsekov in petih dotrajanih asfaltnih občinskih cest, ki jih bodo na novo asfaltirali. Občina bo v ta namen to jesen zagotovila skoraj milijon evrov. Nekaj odsekov je že zaključenih, med drugim na cesti Tunjiška Mlaka–Vinski Vrh in Kališe–Zavrh pri Črnivcu. Gradbišč za letos še ni konec ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 se ozrl na slovensko osamosvojitev in orisal pogled na današnjo Slovenijo. »V času osamosvajanja nismo pričakovali takšnega sveta, pač pa smo se veselili ugledne družbe evropskih demokratičnih držav, od katerih smo se bili pripravljeni tudi učiti, samo da bomo živeli v blagostanju. Predolgo bi trajalo naštevanje žalostnih dejstev, kje smo pristali na svoji briljantno začeti politični poti samostojnosti. Zato se ne čudimo, da zaupanja ni več; ne v oblast in ne med samimi političnimi skupinami. ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2021 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 19. novembra 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 11. novembra 2021. Prenovljeno križišče pri srednješolskem centru /Foto: Jasna Paladin In čeprav se bliža zima, gradbene sezone še ni konec. V teku so namreč trije občinski razpisi za še tri gradbišča. Občina namreč išče izvajalce za gradnjo testne vrtine pri zajetju Iverje v Stahovici, za posodobitev vodovodnega sistema na Zduši, saj zadnje hiše že nimajo zadostnega pritiska v vodovodnih ceveh, in prenovo vodovoda in kanalizacije na delu Vrhpolj. 3 petek, 5. novembra 2021 Občinske novice Celostni program sanacije ni potreben Asfaltiranje bodo prestavili na pomlad Jasna Paladin Velika planina – Gradbena dela na cesti od Kranjskega Raka do Rakovih ravni, ki jih že od septembra izvaja izbrani izvajalec podjetje Brlec, so v polnem teku, a na občini in v družbi Velika planina, ki je tudi investitor projekta, so se skupaj z izvajalcem odločili, da načrtovanega asfaltiranja še ne bodo izvedli letos. »Odločili smo se, da bomo asfalt položili spomladi, takoj ko bodo vremenske raz- Rezultati terenskih in laboratorijskih raziskav podzemnih in površinskih voda ter zemljin na območju nekdanje smodnišnice so pokazali, da območje ni onesnaženo, kar pomeni, da so geološke in okoljske razmere primerne za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Kamnik – Občina Kamnik si že vrsto let prizadeva urediti 62 hektarov veliko območje nekdanje smodnišnice, kjer se je podoba po stečaju Kemijske industrije Kamnik – od tega je minilo že deset let – korenito spremenila. Zemljišča so se prodajala eno za drugim in namesto prej enega lastnika jih je na območju zdaj približno šestdeset, od lani je med njimi tudi Občina Kamnik, ki je kupila za dva milijona zemljišč in stavb na južnem delu in pa površin, po katerih potekajo ceste. Območje se bo celovito lahko uredilo šele po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), za katerega je osnutek že pripravljen, prav tako so nanj pristojni nosilci urejanja izdali ustrezne smernice in z njimi zahtevali pripravo študij. Skladno s tem so bile do sedaj izdelane že tri strokovne študije, in sicer terenske in laboratorijske raziskave podzemnih in površinskih voda ter zemljin, konservatorski načrt za prenovo območja in idejna zasnova ureditve tujih, zalednih in meteornih voda. Prav prva študija je vodilne na občini najbolj skrbela, saj bi morebitna onesnaženost območja z eksplozivnimi sredstvi oz. ostanki proizvodnje smodnika zahtevala celovito sanacijo in s tem povezane velike stroške ter dolgotrajne postopke. A rezultati so pomirjajoči. »Obseg opravljenih geoloških ter okoljskih raziskav ter pridobljeni rezultati in interpretacije dajejo zadovoljiv vpogled v geološke in okoljske razmere na lokaci- Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin mere to dopuščale, saj je pri takih cestah dobro, da se material čez zimo posede. Izvajalec bo tako izvedel vse potrebno odvodnjavanje, podporne zidove, razširitev ceste in nasutje, z asfaltiranjem in postavitvijo zaščitnih ograj pa bomo nadaljevali spomladi,« nam je povedal župan Matej Slapar. Cesta v dolžini 1700 metrov bo po obnovi v celoti široka pet metrov, asfaltna prevleka pa bo močno zmanjšala stroške njenega vzdrževanja. Občina Kamnik ima v lasti že skorajda vse ceste na območju nekdanje smodnišnice. »Občina bo odkupila zemljišča, po katerih poteka cesta, tako da bomo kmalu imeli v lasti že skorajda vso cestno infrastrukturo na tem območju, manjka le še ena parcela vmes, da povežemo južni in severni del. Ko bomo to kupili, bomo do prostorov Društva Gorska reševalna služba Kamnik potegnili vodovod, ki ga na tem območju zdaj ni.« ji za namene izdelave OPPN. Za višje faze sprejemanja odločitev, projektiranja in gradnje objektov in urejanja infrastrukture bodo potrebne dodatne raziskave, a iz raziskave tal izhaja, da za navedeno območje pred sprejemom OPPN ni treba pripraviti celostnega programa sanacije, je pa treba vključiti predlagane ukrepe v dopolnjen osnutek OPPN,« so nam rezultate študije predstavili na pristojnem oddelku Občine Kamnik. Občina čaka še na smernice ministrstva za kulturo, pred sprejetjem OPPN pa bo treba pripraviti še ukrepe za ureditev odvodnjavanja, načrt za ukrepe trajnostne mobilnosti in geotehnično poročilo. Sočasno bo treba pripraviti in uskladiti tudi okoljsko poročilo v postopku celovite presoje vplivov na okolje, še pred obravnavo na občinskem svetu in javno razgrnitvijo pa bodo morali pridobiti še mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, za kar bodo potrebna še obsežna usklajevanja s Zaradi del na cesti do Velike planine še vedno veljajo občasne popolne zapore prometa. / Foto: Jasna Paladin pristojnim ministrstvom in nosilci urejanja prostora. Zapori lokalnih cest Občina dogovorjena za novi odkup Je pa občina v teh dneh dosegla dogovor z lastnikom severnega dela nekdanje smodnišnice, podjetjem SMJ, ki je območje leta 2018 kupil na javni dražbi. »Sporazumeli smo se s pogodbo, da bo občina odkupila zemljišča, po katerih poteka cesta, tako da bomo kmalu imeli v lasti že skorajda vso cestno infrastrukturo na tem območju, manjka le še ena parcela vmes, da povežemo južni in severni del. Ko bomo to kupili, bomo do prostorov Društva Gorska reševalna služba Kamnik potegnili vodovod, ki ga na tem območju zdaj ni,« nam je povedal župan Matej Slapar. Postavko za nakup bodo umestili v proračun za prihodnje leto, strošek pa je ocenjen na osemdeset tisoč evrov. Jasna Paladin Kamnik – Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da v teh dneh veljata dve popolni zapori cest, in sicer do 20. novembra med 7. in 15. uro velja popolna zapora lokalne ceste Šmartno–Kostanj–Stara sela–Laze (med Kostanjem in Starimi Selami). V času zapore bo urejen obvoz v smeri Kostanj–Šmartno– Laze–Stara sela in obratno. Do 20. decembra pa med 7. in 15. uro velja tudi občasna popolna zapora lokalne ceste Godič–Brezje. V času zapore bo za promet urejen obvoz v smeri Vodice nad Kamnikom–Godič–Stahovica–Črna–Smrečje v Črni– Gozd–Brezje–Vodice na Kamnikom in obratno. Obzidje na Starem gradu prenavljajo Kamnik – Občina Kamnik se je z izbranim izvajalcem v teh dneh lotila obnove zidov obrambnega hodnika na Starem gradu, ki so bili že močno dotrajani. Pred tedni so že pokosili travo in pripravili teren za gradbince, ki so se zdaj lotili zidov. Projekt so prijavili na razpis ministrstva za kulturo in bili uspešni, tako da bodo od države za sanacijo prejeli štirideset tisoč evrov; celotna investicija je sicer ocenjena na 76.340,77 evra. Zaradi del vse pohodnike na Stari grad pozivajo, naj upoštevajo zaporo in se na vrh podajo po nemarkirani poti v smeri Velike Špice do asfaltne ceste in po cesti do Grajske terase. J. P. Prostofer se je dobro prijel V občini Kamnik je trenutno aktivnih devet voznikov, ki starejšim občanom nudijo pomoč s prevozi. Kamnik – Projekt Prostofer, ki se mu je občina pridružila marca letos, se je med starejšimi občani, kot kaže, dobro prijel, opažajo na občini. »Do današnjega dne (26. oktobra, op. p.) je bilo opravljenih 85 prevozov in do sedaj pripomb s strani uporabnikov prevozov nismo dobili. Na pobudo enega izmed prostovoljcev smo vse voznike Prostoferja zaradi lažje komunikacije z uporabniki opremili z ustreznimi vizitkami (kontaktnimi številkami) in v avto namestili napravo za navigacijo, drugače pa projekt poteka nemoteno,« so nam odgovorili na občini. Iz podatkov, ki jih lahko vsakodnevno spremljajo v po- Če ste starejši in potrebujete brezplačni prevoz, pokličite številko 080 10 10, in sicer vsak delavnik med 8. in 18. uro. sebni aplikaciji, je razvidno, da gre v večini primerov za stalne uporabnike, iz česar je moč razbrati, da so s storitvami zadovoljni in jih radi uporabljajo. Prav tako je raz- vidno, da se prevozi opravljajo praktično po celi občini, torej od Motnika po celi Tuhinjski dolini, dolini Črne, Šmarce, Mekinj do Duplice in središča mesta. Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Obnova zidov obrambnega hodnika na Starem gradu 4 petek, 5. novembra 2021 Občinske novice, mnenja Potrebe po novih stanovanjih Dr. Jernej Markelj, svetnik NSi Lokalno je boljše Cvetka Slapnik, svetnica NSi NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA Mesto Kamnik z bližnjo okolico ima številne kvalitete, zaradi česar je zelo privlačno za dolgotrajnejše bivanje. Zgodovinsko mestno jedro z bogatim in raznolikim kulturnim dogajanjem, umeščenost mesta v naravo in pod vznožje gora, bližina do prestolnice z organiziranimi oblikami javnega prevoza, dobre možnosti za primarno in sekundarno šolanje, glasbena šola, knjižnica ter številne možnosti za športno udejstvovanje, v zadnjih letih pa tudi vse več delovnih mest v novih inovativnih podjetjih so naše glavne prednosti. Težava nastopi, ko številni, ki bi si urediti v naši občini dom, nimajo veliko možnosti za to. V zadnjih desetih letih je bilo večstanovanjskih novogradenj v mestu le za peščico, na trgu rabljenih stanovanj je ponudba skromna, cene se dvigajo v višave in so za ljudi s povprečnimi prihodki vse bolj nedostopne. Alternativa stanovanju je nakup zemljišča in gradnja lastne hiše, ki pa je večji časovni in tudi finančni zalogaj in zato ni opcija za vsakogar. Tudi primernih zemljišč za gradnjo stanovanj- skih hiš ni neomejeno in je zato treba pri spremembah namembnosti iz nezazidljivih, gozdnih ali kmetijskih površin v stanovanjska še posebna pozornost. Vse premalo se gleda na optimalnejši izkoristek tovrstnih stavbnih zemljišč. Namesto prostostoječih enodružinskih hiš bi morali s prostorskimi določili vse bolj usmerjati h gradnji vrstnih dvo- ali trinadstropnih hiš, ki bi bile ekonomsko in prostorsko veliko bolj smotrne, hkrati pa ta tip gradnje še vedno omogoča skoraj enako kvaliteto bivanja kot samostojna hiša. V prostorskih aktih je treba določiti in spodbuditi tudi gradnjo večstanovanjskih stavb na nekaterih strateških območjih. Tudi tovrstna tipologija stavbe lahko z ustrezno zasnovo nudi kvalitetno bivanje. Pomemben korak k bodoči ponudbi novih stanovanj v Kamniku smo naredili tudi občinski svetniki, ko smo usmerili investitorja za gradnjo trgovskega centra Lidl na zelenici ob Mercatorju na Ljubljanski, da nad pritlično trgovsko etažo načrtuje še tri etaže stanovanjskih površin. V naslednjih mesecih čakamo na drugo obravnavo sprememb tega zazidalnega načrta in upam, da bo investitor s projektanti predstavil kvaliteten predlog, ki ga bomo lahko brez večjih zadržkov potrdili. Mnenje občinske svetnice Temeljni kamen je položen Jasna Paladin ali objave. Tako jim pomagamo pridobiti širšo mrežo za ljudi, ki jih bo zanimalo nakupovanje tam. V občini Kamnik na področju lokalnega podjetništva že vrsto let uspešno deluje KIKštarter, ki temelji na sodelavni metodi dela. Pripravlja različna strokovna izobraževanja, startup vikende in druge različne aktivnosti, delavnice ter predavanja. Pri pridevniku lokalno pa ne smemo pozabiti tudi na lokalno kmetijstvo. Lokalni pridelki imajo bistveno krajšo dostavno pot in tako pridelki ne zorijo med potjo do trgovin, ampak dozorijo na drevesu oz. v zemlji. Lokalno sadje in zelenjava sta bolj zrela, sveža in polnejšega okusa ter vsebujejo bistveno več vitaminov in mineralov. Krajše dostavne poti koristijo tudi našemu planetu. Saj s krajšimi distribucijskimi potmi lahko prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in tako skrbimo za ohranitev našega bivanjskega prostora. Poskušajmo torej čim bolj ozavestiti in tudi narediti korak naprej k temu, da podpiramo lokalna podjetja in lokalno kmetijstvo. Kamnik – Številni občani si želijo vnovično ureditev trim steze na območju Zapric, na kar je na eni od občinskih sej opozorila tudi svetnica Ivanka Učakar. Na občini odgovarjajo, da so si traso, kjer je pred dvajsetimi leti potekala trim steza, že ogledali in ugotovili, da orodij ni več in da je del poti odnesel zemeljski plaz. »Pogoj, da lahko pristopimo k ponovni ureditvi celotne trase, je, da občina pridobi soglasja lastnikov zemljišč. Na občini si želimo, da v tem letu z lastniki uredimo služnostno pravico, v prihodnjem letu pa uredimo dostopne poti in namestimo vadbena orodja. Na občini se zavedamo, da so občani stezo v preteklosti radi uporabljali, prav tako so jo obiskovali učenci, dijaki in otroci kamniških vrtcev; in želimo si, da bi steza ponovno zaživela, saj je rekreacija na prostem priljubljena oblika preživljanja časa v naravi. Pobudo občinska uprava podpira, vendar moramo pred samo izvedbo del naročiti projektno dokumentacijo in pridobiti soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Finančna sredstva Občine Kamnik so omejena, zato si bomo prizadevali, da se zadeva umesti v enega izmed prihodnjih proračunov oziroma v leto 2022,« pravi Aleš Škorjanc, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance. Svetniki o proračunu za dve leti Kamnik – Občinski svetniki bodo na dvajseti redni seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ki bo 10. novembra, obravnavali tudi osnutek proračunov za leti 2022 in 2023. Kot pravi župan Matej Slapar, želijo z dvoletnim proračunom nakazati smer razvoja občine za naprej, ne glede na to, kdo bo za župana izvoljen na volitvah prihodnje leto. Obravnavali bodo tudi rebalans proračuna za letošnje leto pa tudi osnutek strategije za mlade v občini Kamnik 2022–2026. J. P. Energetska obnova policijske postaje je končana Kamnik – Objekt Policijske postaje Kamnik je dobil novo podobo. Obnova fasade in zamenjava strehe sta bili del energetske sanacije objekta. Zaključujejo se še nekatere podrobnosti, prav tako morajo v kleti še zmontirati toplotno črpalko, a glavnina del je zaključena. Občina Kamnik bo za obnovo dobila 82.400 evrov nepovratnih sredstev, pogodbena vrednost del pa je bila 159.480 evrov. J. P. Zbirajo zamaške za malega Urbana Kamnik – V Vrtcu Antona Medveda Kamnik so pristopili k akciji zbiranja zamaškov za dečka Urbana, rojenega z redko gensko boleznijo. Starši, otroci, zaposleni in drugi so skupaj zbrali kar dvesto kilogramov zamaškov. Te lahko še vedno oddate v škatlo, nameščeno pred društvom Makadam na Usnjarski cesti 9 v Kamniku ter s tem pomagate pri razvoju genske terapije. J. P. Reševanje problematike Velike planine je dolgotrajno OBČINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU LDP, PODJELŠE 2, KAMNIK V začetku oktobra se je zgodilo to, kar so desetletja pričakovale generacije učencev Osnovne šole Frana Albrehta ali natančneje rečeno, generacije staršev učencev. Dejstvo je, ko besede nanesejo na otroke, če sem še natančnejši na varnost otrok, postanemo občutljivi vsi, še najmanj otroci sami. Varnost otrok je bila glavni razlog, da so pred dvajsetimi leti OŠ Frana Albrehta označili za nevarno. Žal za nekatere premalo nevarno, da bi se zadeve v preteklosti lotili pod nujno. Ni skrivnost, da spadamo med tiste, ki niso navdušeni nad samim projektom nove osnovne šole, in če bi nanjo gledali iz- ključno z vidika financ, bi mu odločno nasprotovali. A treba je bilo upoštevati strokovne ugotovitve glede potresne varnosti in dve dejstvi. Eno so večji potresi v naši bližini, ki so nam pokazali, kaj se nam lahko zgodi tudi v Kamniku, in drugo, da se je stanje stavbe osnovne šole zadnjih dvajset let slabšalo, saj zaradi večnih obljub o novogradnji ni bila deležna konkretnih vzdrževalnih del, razen nujnih. Teža odgovornosti je zagotovo večja od finančnih posledic. Projekt OŠ Frana Albrehta nam mora biti vsem šolski primer, kako se ne dela oziroma ne porablja javnih financ. Od umeščanja v prostor, preko izpeljave natečaja, do spreminjanja projektov … Upam, da smo se kaj naučili in da bomo novo športno dvorano s knjižnico, za katero imamo gradbeno dovoljenje, denarja pa ne, racionalno obnovili. Sandi Uršič Zakaj bi morali podpirati lokalna in mala podjetja? Prednost številka ena, ki jo je treba upoštevati iz očitnih razlogov, je ta, da podpiranje lokalnega prebivalstva pomeni, da nam je mar za skupnost, v kateri živimo. In v občini Kamnik imamo veliko malih in lokalnih podjetnikov, ki ustvarjajo uspešne zgodbe. Za razliko od velikih podjetij ali trgovskih verig nam lokalno nakupovanje ponudi edinstvene izdelke. Obstaja veliko lokalnih proizvajalcev, ki v svoje izdelke vnesejo svoje osebne izkušnje, spretnosti in ustvarjalnost. Treba si je vzeti čas in se kdaj odpraviti na tržnico ali druge dogodke, ki jih pripravljajo lokalni podjetniki, in tako spoznati, kako so v svoje izdelke vnesli dušo. Nobena skrivnosti ni, da se velika podjetja ukvarjajo z denarjem in skrbijo le za končni dobiček. Veliko jih ponuja manj kakovostne izdelke, ki so manj sveži. Lokalna podjetja so več kot to. Zagotavljajo nam prave izdelke, zanesljive nakupe, ki so kakovostni in sveži. Seveda za to morda plačamo nekoliko več, vendar bo denar šel nazaj v posel, s čimer jim omogočimo uspeh v prihodnosti in ohranimo pretok denarja v lokalni skupnosti. Ko gre za podporo lokalnemu podjetju, lahko naredimo veliko dobrega, tudi če iz kakršnega koli razloga tam ne nakupujemo. Spremljajmo jih na družbenih omrežjih in poskrbimo, da se delijo njihove ponudbe, razprodaje Pobude za vnovično ureditev trim steze Leta 2010 sem se kot organizator svetovnega prvenstva v gorskih tekih prvič seznanil s problematiko Velike planine. Leta 2017 smo skupaj s številnimi prostovoljci in drugimi deležniki na Veliki planini organizirali še evropsko prvenstvo. Organizacija športnega dogodka na tako visoki ravni je pomenila tudi velik turistični potencial za Veliko planino. Sem velik ljubitelj naše planine in se zavedam njene edinstve- nosti. Zato sem kot občinski svetnik predlagal ustanovitev Strokovne komisije za ohranjanje in razvoj Velike planine in postal njen predsednik. Lotili smo se aktualne problematike (urejanje lastništev, komunalna infrastruktura, parkiranje itd.). Kot predsednik Skupščine družbe Velika planina, d. o. o., skupaj s člani Strokovne komisije, nadzornega sveta in županom iščemo operativne rešitve za vsa odprta vprašanja. Pot do uresničitve pa je dolgotrajna, saj državni in občinski mlini meljejo tako počasi … Na Rakovih ravneh si je družba Velika planina, d. o. o., pridobila koncesijo za pobiranje parkirnine na urejenem parkirišču z ekološkimi stranišči. Redarji skrbijo za nemoten potek prometa in parkiranja. Tako je družba že v prvem letu pobiranja parkirnine zbrala približno 160 tisoč evrov, od tega je bila polovica stroškov. Septembra je bila podpisana pogodba za težko pričakovano asfaltiranje ceste od Kranjskega Raka do Rakovih ravni. Odsek v dolžini 1700 m bo asfaltiran za dobrih 600 tisoč evrov, strošek bo s pomočjo kredita plačala družba Velika planina sama in se bo povrnil v desetih letih. Dokapitalizacija iz občinskega proračuna tako ne bo potrebna. Glede na razpis dela izvaja najugodnejši izvajalec, to je podjetje Brlec, ki je specializirano za urejanje gorskih poti. Asfaltiranje ceste bo zaradi bližajočih se zimskih razmer prestavljeno na pomlad, investicija pa bo pripomogla k čistejšemu okolju ob cesti in na bližnjih pašnikih. Minulo poletno in zimsko sezono se je pokazala potreba po večjem parkirišču, zato je že dogovorjen najem dodatnega parkirišča, ki se nahaja nasproti obstoječega. Urejena je tudi cesta od Šimnovca do Zelenega roba, ki je bila v zelo slabem stanju in bo pozimi lahko služila kot sankaška proga. Potrebnega bo še veliko napora glede komunalne infrastrukture (odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda, problematika pitne vode v zajetju Iverje). Glede parkiranja na planini obstaja kar nekaj zakonov in odlokov, a jih obiskovalci ne upoštevajo, zato menim, da bi bilo treba okrepiti nadzor z občinskimi redarji in policijo. Prav tako pa bo treba okrepiti ozaveščevalne aktivnosti pri obiskovalcih planine. Veseli me, da se za problematiko Velike planine zanimajo tudi drugi občinski svetniki in občani, da podpirajo naša prizadevanja v dobro vseh občanov. Naj Velika planina ostane edinstvena! Dušan Papež, svetnik LDP 5 petek, 5. novembra 2021 Aktualno Rudolf Maister na enem mestu Luč sveta je ugledalo novo spletno mesto Maistrova pot (rudolfmaister.si), ki povezuje kraje, v katerih je Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo kakršno koli gradivo ali spomin o njem. Projekt, v katerem je sodelovalo petnajst institucij, je vodil Medobčinski muzej Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Maistrovo pot, ki je povezala Arhiv Republike Slovenije, Dolenjski muzej Novo mesto, družino Maister, Koroški muzej Slovenj Gradec, Gorenjski muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Narodni muzej Slovenije, Narodno in univerzitetno knjižnico, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Maribor, Univerzitetno knjižnico Maribor, Vojaški muzej Slovenske vojske in Zgodovinski arhiv Ptuj, so sodelujoči predstavili v petek, 29. oktobra, na gradu Zaprice, saj je projekt nastal prav na pobudo kamniškega muzeja oz. Rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki jo vodi Alenka Juvan. »Res smo veseli, da je prišlo do sodelovanja 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhi- vov, da skupaj predstavimo Maistrovo življenje in delo, in to na nek nov način, na spletni način. Po eni strani smo želeli predstaviti kraje, po katerih je hodil Maister in tam pustil svoj pečat – od tu tudi naslov projekta Maistrova pot – po drugi strani pa smo želeli pokazati vse gradivo, ki ga hranijo sodelujoče institucije o Maistru. Ta spletna stran bo tako primerna ne le za radovedneže, ampak tudi za študij. Na enem mestu je torej zbrano vse, kar o Rudolfu Maistru trenutno obstaja v slovenskih ustanovah,« nam je povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in dodala, da nameravajo projekt v prihodnje še nadgraditi, prihodnje leto z geolovom po Maistrovi poti, najverjetneje pa slej ko prej tudi s fizično potjo. Povezati vse ustanove ni bil mačji kašelj, za to pa sta poskrbela koordinatorja Zbrani na predstavitvi Maistrove poti na gradu Zaprice / Foto: Jasna Paladin Alenka Juvan in mag. Jože Podpečnik, veliko delo pa je opravil tudi devetčlanski strokovni odbor. Odkrili tudi še kaj novega »Gradivo o Rudolfu Maistru je razpršeno po vsej Sloveni- Pomanjkanje družinskih zdravnikov Pomanjkanje družinskih zdravnikov je težava, s katero se srečujejo povsod po Sloveniji, tudi v Kamniku. Težava je v sistemu, ki občanom dotične občine pri opredeljevanju ne daje nobene prednosti. Jasna Paladin Kamnik – V Zdravstvenem domu Kamnik, ki pokriva občini Kamnik in Komenda, imajo dvanajst družinskih zdravnikov oz. splošnih ambulant. »Do zapolnitve mest pri zadnjih, ki še sprejemajo, manjka le še nekaj pacientov oziroma vpisujejo tako rekoč svoje zadnje bolnike,« nam je povedal direktor dr. Sašo Rebolj in pojasnil, da je problematika družinskih zdravnikov pri nas zelo kompleksna. »Zdravnikom specializantom, ki zaključijo specializacijo, poskušamo zagotoviti ustrezne programe oz. financiranje s strani zdravstvene zavarovalnice in jim zagotoviti tudi ustrezne prostore za delo. Žal pa obstoječa pravila ZZZS ne dajejo nikakršne prednosti občanom občin Kamnik in Komenda, ampak se za novega zdravnika opredeljujejo ljudje iz cele države, sosednjih občin, Domžal, Ljubljane, Kranja, od povsod, kjer je težko najti prosto mesto pri osebnem zdravniku. To zelo hitro napolni ambulanto, ne izboljša pa bistveno dostopnosti za naše prebivalce. Nerealno je pričakovati, da bo nova ambulanta v Zdravstvenem domu Kamnik rešila problem slovenskega osnovnega zdravstva, če se lahko opredeljujejo pri nas pacienti od kjerkoli, pa čeprav niti naši lokalni prebivalci še nimajo osebnega zdravnika,« pojasni Rebolj, in še: »Težava se vleče že leta, prvi problem je nastal pred leti, ko niso bile opredeljene potrebe po novih družinskih zdravnikih za prihodnost, kar je prineslo pomanjkanje kadra v sedanjosti. Še v času moje kandidature za specializacijo iz družinske medicine smo imeli stroge in selektivne postopke izbire kandidatov in dejansko zavračanje zainteresiranih zdravnikov za to specializacijo. Sedaj, ko je končno razpisanih mest za to specializacijo dovolj, pa ni več interesa, kar resno ogroža osnovno zdravstvo tudi v prihodnosti. Po mojem mnenju zaradi tega, ker se po končanju te zahtevne specializacije, kjer pridobiš ogromno medicinskega znanja, zaposliš v ambulanti, kjer se boriš za preživetje med gorami kartonov, ad- ministracije, telefonskih klicev, si tarča velikih pričakovanj pacientov in njihovega nezadovoljstva in za nameček še slabe medijske podobe tega poklica v zadnjem času. To ne more predstavljati strokovnega izziva in osebnega zadovoljstva mladega in izobraženega zdravnika.« ji – pa tudi po tujini, kamor pa še nismo posegli – zato je ta projekt res zanimiv in dragocen kot celota. Veliko gradiva se je v zadnjem stoletju tudi porazgubilo, zato smo bili toliko bolj veseli stvari, ki jih do sedaj nismo poznali. Kolegica iz Dolenjskega muzeja, kustosinja Marjeta Bregar, je tako odkrila, da se je Maistrov brat rodil v gradu v Kostanjevici na Krki in ne v Trebnjem; do sedaj smo namreč mislili, da je Maistrova družina v Kamnik prišla neposredno iz Trebnjega. Odlično vseskozi sodelujemo tudi z generalovo družino, predvsem vnukom Borutom Maistrom, ki živi v Mariboru, ki nam vedno priskoči na pomoč in nam je na voljo pri našem delu,« pa je povedala Alenka Juvan. S pomočjo spleta so sodelujoči tako povezali kraje, v katerih je Maister živel in deloval, z računalniško miško se po ekranu tako lahko sprehodimo po poti, ki jo sestavljajo Kamnik, kjer je bil general leta 1874 rojen, Mengeš, Kranj, Ljubljana, Unec, grad Snežnik, Kostanjevica na Krki, Trebnje, Celje, Libeliče, Zavrh, Ptuj in seveda Maribor, kjer je Maister pustil tudi največji pečat. Na spletni strani so poleg gradiv, ki jih o Maistru hranijo posamezne institucije, objavljeni tudi aktualni dogodki, poseben zavihek pa so namenili tudi mladim. mest prevzemnih Več kot 250 , i t s r v v j a k a č Letos ne o v a t s o d i izber ! is v r e s i k s in c n e b na Preobremenjeni tudi pediatri Težava so tudi mladostniki, ki postanejo polnoletni in bi tako morali dobiti svojega družinskega zdravnika, a zaradi pomanjkanja teh ostajajo pri pediatrih. »Težava je splošno znana, v Sloveniji je več kot 65 tisoč odraslih oseb še vedno opredeljenih pri pediatrih. Ti so obvezni vpisovati novorojenčke, kar je prav, ni pa uveljavljenega mehanizma, po katerem bi odrasli pacienti po npr. končanem šolanju prešli v ambulante družinskih zdravnikov, tudi če bi bili ti na voljo. Zdravniška zbornica je že pozvala k rešitvam, ki bi to področje naredile jasnejše in preglednejše,« pa nam je povedal dr. Rok Ravnikar iz ZD Kamnik. Na bencinski servis SPLETNI NAKUPI SEDAJ ŠE ENOSTAVNEJŠI Z IZBIRO DOSTAVE, KI TI NAJBOLJ ODGOVARJA Letos se lahko ob razprodajah in praznikih izogneš gneči ob prevzemu svojega paketa. Izberi enega od več kot 250 bencinskih servisov, s sledilnikom/aplikacijo “Sledenje pošiljk” spremljaj, kako blizu je tvoj paket, in razveseli sebe ali svoje najbližje. Več nasvetov za enostavne spletne nakupe na www.posta.si/enostavna-dostava 6 petek, 5. novembra 2021 Aktualno Kamniške svetilke v zbirki haikujev Stražni stolp bo osvetljen vijoličasto Kamnik – V četrtek, 18. novembra, praznujemo svetovni dan raka trebušne slinavke, za katerim pri nas vsako leto zboli okoli 410 ljudi, umre pa jih okoli 385. To statistiko lahko spremenimo z zgodnjim odkrivanjem bolezni. Aktivnostim ozaveščanja se bo pridružila tudi Občina Kamnik, tako, da bodo stražni stolp na Malem gradu osvetlili z vijolično barvo, ki simbolizira ozaveščanje o raku trebušne slinavke. J. P. Razdeljenost v času pandemije covida-19 Darinka Slanovec iz Mekinj je izdala zbirko sedemdesetih haikujev in jo posvetila Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik ob njeni sedemdesetletnici. Rdeča nit haikujev so kamniške svetilke, ki so bile kot prepoznavna mestna oprema izdelane že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Znašli smo se v situaciji, ki od vsakega izmed nas zahteva še posebno odgovornost in trud za skupno dobro. Če spremljamo splošno stanje okoli nas, imamo občutek, da posamezniki ne ločijo, da gre pri reševanju trenutnih razmer koronakrize za ukrepe, ki jih predlaga slovenska vlada na priporočila in na predloge zdravstvene stroke. Nekateri govorijo o kratenju svobode na vseh področjih. Podobni in še strožji ukrepi zoper epidemijo veljajo tudi v drugih državah EU in po svetu. A glej ga zlomka, samo pri nas je za vse kriva vlada. Menda tudi za sam pojav pandemije covida-19. Splošnemu stanju in razpoloženju botruje več vzrokov. Tukaj bi poudarila še posebno sramotno destruktivno držo opozicije, ki je pred izbruhom pandemije strahopetno odstopila, saj niti malo ne prispeva k izboljšanju razmer. Žalostno je, da pandemijo izkorišča za boj proti politični konkurenci ne glede na ceno (tudi umrlih), ki jo plačujemo vsi državljani. K takim razmeram pripomore tudi zavajajoče in pristransko poročanje osrednjega nacionalnega medija. Žal pravim zato, ker je RTV kot javni zavod financiran od nas, državljanov, ki vsak mesec plačujemo položnico. Izredno pristransko poročanje pa je zaznati predvsem od dne, ko je vlado sestavila desnosredinska koalicija. Tudi drugi večinski mediji ne zaostajajo veliko pri tem, včasih še prednjačijo. Že od prvega dne vladanja aktualne vlade večinski mediji škandalizirajo vsak njen ukrep ali dejanje. Če ga že ne morejo škandalizirati, ga pa ignorirajo ali pa posredujejo nekje ob robu, kot nekaj nepomembnega. Torej ni problem neustrezne komunikacije vlade, kar se ji neprestano očita, ampak gre za pristransko in neobjektivno poročanje. Nobenega dvoma ni več, da so danes nekateri novinarji postali odkriti aktivisti politične levice. Vsak državljan, ki premore vsaj malo objektivne kritične miselnosti, lahko ugotovi, da Jasna Paladin Nežka Poljanšek, mag. san. inž. Darinka Slanovec s svojo zbirko haikujev / Foto: Občina Kamnik nosti, avtorje, spomin na staro mesto, vso bogato simboliko in svetlobo povezala v prelep šopek. Vrsto lepih besed pa je Darinki Slanovec, od katere, čeprav je paraplegik, vejeta neizmeren optimizem in toplina, namenil tudi župan Matej Slapar. Kaj so kamniške svetilke Kamniške svetilke je kot mestno opremo načrtno izdelal arhitekt Bojan Schlegl, in to že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. / Foto: Jasna Paladin Knjiga pa ne vsebuje le haikujev, ampak tudi fotografije kamniških svetilk oz. večernih podob mesta in nekaj zanimivih spremnih besed – Darinka Slanovec je poezijo namreč povezala tudi s kulturno dediščino. Kamniške svetilke so posebnost mestnega središča Kamnika, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa jih je kot urbano opremo oblikoval takratni mestni arhitekt Bojan Schlegl. Gre za enotno podobo mestnih svetilk v starih laternah, kjer so nekdaj gorele plinske svetilke, ki osvetljujejo ulice in trge ter vzbujajo prijeten občutek preteklega časa. »Če bi podoba kamniške svetilke slučajno ne ostala ohranjena na neki stari dopisnici, bi se litoželezne laterne le težko vrnile na hišne vogale. Mestni arhitekt je z dopisnice verodostojno posnel načrt in tako je vse mestno središče dobilo spet staro, prijetno podobo. Namesto plina ali petroleja so zagorele električne žarnice in sodobnost se je skladno združila s preteklostjo,« je kamniške svetilke predstavil Tomaž Schlegl, sin Bojana Schlegla, ki je v knjigi o tem tudi napisal sestavek. Haikuje sta na literarnem večeru v dvorani Mekinjskega samostana prebirali Barbara Božič in Marta Zabret, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Jan Tomšič. In kot je ob zaključku srečanja dejal Darinkin prijatelj Jože Urbanija: »Sprehod skozi mesto je zame zdaj povsem drugačen, saj prej svetilk skorajda nisem opazil. Verjamem, da bo tako zdaj tudi z drugimi sprehajalci. Hvala, Darinka, da si tudi sama svetilka za vse nas.« Priznanje za podjetje GEM Motors Jasna Paladin SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK pri nas ni pod vprašajem medijska svoboda, kot bi nas radi nekateri prepričali, ampak sta težava medijska neuravnoteženost in pristranskost. V takem okolju se ne širi samo virus, ampak tudi govorice (teorije zarote), ki sejejo zmedo in strah med ljudmi. Ljudje imamo lahko različna mnenja in različne poglede na določene stvari. Tudi na virus in na cepljenje. Večina državljanov zaupa stroki, spoštuje ukrepe in imamo drugačno mnenje od manjšine, pa zaradi tega ne hromimo javnega prometa, ne razmetavamo zabojnikov, ne provociramo policije, ne napadamo, zdravnikov, učiteljev ... in ne vihtimo agresorskih zastav in ne razkazujemo golih zadnjih plati po ljubljanskih ulicah. Prav je, da ljudje izražajo svoje mnenje, ampak na spoštljiv in dostojen način. Pomembno je, da se poslušamo in pogovarjamo, ampak samo na kulturen in strpen način. Ustrezne ravni sodelovanja pa ni moč doseči brez uporabe zdrave pameti. Zdrava pamet in znanje pa sta tista dva aduta, ki najbolj in najlažje razkrinkata takšne teoretike in strokovnjake. Včasih imamo občutek, da jih je veliko, ampak smo v zmoti. Ni jih veliko, so pa zelo glasni in spretni pri širjenju svojih teorij. A ne pustimo se jim zmesti, zaupajmo stroki. Ne zapravljajmo čas z raznimi »covid strokovnjaki« in njihovimi teorijami ampak se dosledno držimo ukrepov in priporočil zdravstvene stroke. Mekinje – Zbirki haikujev – kratkih pesmi, ki praviloma obsegajo zgolj 17 zlogov in skrajno zgoščeno prikazujejo trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti – je pesnica Darinka Slanovec dala naslov Kamniške svetilke, kar pa ima več pomenov. Tak naslov je namreč nosil že literarni natečaj Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, »svetilke« pa so tudi nekaj, kar smo v času epidemije najbolj potrebovali. Prav v tem obdobju so pesmi namreč tudi nastale. »Ko sem se srečala s haikuji, mi je bila ta oblika poezije povsem neznana, nato pa sem jih vzljubila, saj haikuji govorijo o trenutnih zaznavah, doživetjih in spoznanjih in ne razlagajo, bralcu le namignejo, nato pa si nadaljevanje vsak lahko zamisli sam. V zadnjih letih so me haikuji povsem prevzeli, saj so tako redkobesedni, da zahtevajo branje med vrsticami. Gre za drobne stvaritve, ki jih zlahka prezremo, tako kot tudi same podobe okoli nas. Ta knjiga je nastala ob tem, ko sem neštetokrat hodila po mestu, a večinoma podnevi, ko pa sem ulice videla zvečer, je bilo vse drugače. Svetilke naredijo svet drugačen. In v tem času negotovosti so še toliko pomembnejše,« je pomen svetilk in »luči« predstavila avtorica in priznala, da je bila tudi kamniška knjižnica v času epidemije zanjo kot nekakšna svetilka, zato ji je tudi podarila svojo knjigo. V imenu knjižnice sta se avtorici zahvalila Andrej Kotnik in Breda Podbrežnik Vukmir, ki je v spremni besedi med drugim zapisala, da je avtorica kamniško lokalno okolje, njegove poseb- Kamnik – Pred dnevi sta bili v okviru 14. Mednarodne konference za prenos tehnologij, ki jo organizira Center za prenos tehnologij na Institutu Jožef Stefan, drugič pri nas podeljeni nagradi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki deluje v okviru OZN kot krovna agencija za zagotavljanje in širitev varstva intelektualne lastnine v svetu. Med nagrajenci je tudi kamniško podjetje GEM Motors, ki je prejelo priznanje WIPO IP Enterprise Trophy. Kot so zapisali na Institutu Jožef Priznanje za GEM Motors je prevzel direktor podjetja dr. Simon Mandelj (na desni) / Foto: Marjan Verč Stefan, v podjetju aktivno sodelujejo s številnimi javno-raziskovalnimi organizacijami. Imajo jasno strategijo upravljanja z intelektualno lastnino ter patente v EU, ZDA, Rusiji, Indiji, na Japonskem, Kitajskem ter v Južni Koreji. Njihova patentirana tehnologija elektromotorja in krmilnika, vgrajenega v kolo električnega vozila, je bila predstavljena na številnih mednarodnih sejmih in konferencah. Kreativnost in inovativnost načrtno spodbujajo med zaposlenimi ter sodelujejo v kampanjah za promocijo urbane e-mobilnosti. 7 petek, 5. novembra 2021 Kultura V vesolju zvoka in drobnih pik Sklenili letošnji cikel Živa glasba V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah so pripravili koncert Dona nobis pacem/Podari nam mir z organistkama in nizkimi trobili. Glasba in likovno, zvok in risba. Galerija Miha Maleš je tokrat »dihala« nekoliko drugače. Svoj novi album A Guide for Lost Travellers (Vodnik za izgubljene popotnike) je predstavil Gašper Selko. Igor Kavčič Mekinje – Peti koncert letošnjega cikla Musica aeterna se je 22. oktobra sklenil s tematskim poudarkom. Na koru in v prezbiteriju mekinjske cerkve so nastopili organistki Barbara Theissen Pibernik in Anica Smrtnik in kvartet nizkih trobil: Matija Mervič, Domen Lampret in Tobija Smrtnik (vsi evfonij) ter tubist Uroš Košir, tudi umetniški vodja tega večera. Pro- ba Nemca Lila Kunkela Bachove Invencije. Tokratna izvajalca sta bila Uroš Košir in Barbara Theissen Pibernik. Zanimiva in redka kombinacija! Prva izvedba skladatelja Davida Beoviča S še drugo organistko Anico Smrtnik in evfonistoma Tobijo Smrtnikom in Domnom Lampretom smo slišali še baročno priredbo Italijana Benedetta Marcella, dvostavčno Sonato v F-duru. Skladbo Jutranja pesem opazovalke oblakov je zapela vokalistka Manca Kozlovič. / Foto: Igor Kavčič Nastopajoči na sklepnem koncertu letošnjega cikla Musica aeterna/Živa glasba / Foto: Milica Križnar ducent koncerta in festivala nasploh je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti oz. Območna izpostava Kamnik ali kar vodja Tone Ftičar; ob (materialni) podpori Občine Kamnik. Lahko jih spet enkrat več kot pohvalim, da so vse tole realizirali in s tem omogočili reprodukcijo zagotovo še enega od vrhuncev letošnje kamniške (glasbene) sezone. Na albumu sta moči združila glasbenik in ilustrator, Gašper Selko in Dejvid Knežević. / Foto: Igor Kavčič ba – poslušalca vabijo k razmisleku. Deset risb je na ogled tudi na razstavi v Maleševi galeriji, ob njih so QR kode s pomočjo katerih lahko poslušamo posamezne skladbe. »Risbe so izvedene v pointilističnem zapisu s posamičnimi pikami, ki se vsaka zase zdijo komajda zaznavne, srebrni dotiki svinčnika na belini,« k razstavi dodaja umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Na koncertu v galeriji so nastopili tudi drugi sodelujoči na albumu: vokalistka Man- ca Kozlovič v skladbi A Morning Song of a Cloudspotter, v skladbi Alarm pa se je pridružil tudi godalni kvartet (Ana Novak na violini, Patricija Malovrh Mlačnik na violi, Maša Tomc z violončelom in Aljoša Strugar na kontrabasu) in Goran Završnik z recitacijo te Kosovelove pesmi. Kot tonski mojster za mešalno mizo sodeluje Peter Dimnik. Album Aguide for Lost Travellers je izšel pri založbi Kolovrat glasbenega zanesenjaka Iztoka Zupana. Koncert, ki je daleč presegel lokalne okvire Foto: Igor Kavčič Kamnik – Galerija Miha Maleš je lahko odličen prostor za poslušanje. Poslušanje glasbe. Glasbe, ki jo piše in izvaja Gašper Selko, instrumentalist in skladatelj, ki svoj glasbeni izraz išče v džezu, funku, etnu, elektronski glasbi in pa tudi v žanrih, kot sta metal in hip hop. Glasba je njegov univerzum. Pretekli četrtek, ko so se mu ob predstavitvi njegovega drugega albuma A Guide for Lost Travellers, ki ga uveljavlja v okviru samostojnega projekta X.U.L., v galeriji pridružili še glasbeni prijatelji in prijateljice, smo pravo moč njegove glasbe spoznavali tudi obiskovalci. Galerijo je napolnila mlada publika, ki je prostor v popolni tišini znala prepustiti glasbi. Računalnik, klaviatura, sintetizator, zvočni efekti in trobenta so njegova glasbena orodja, na albumu, ki popotnika usmerja z osmimi instrumentalnimi in dvema vokalnima skladbama, pa sodeluje tudi z godalnim kvartetom, vokalistko in recitatorjem. »Ko sem bil lani sredi promocije svojega prvega samostojnega albuma Prazna – zgodba o človeku, mi je načrte prekrižala epidemija. Po mesecu in pol tišine sem začel pripravljati nov material, nastale so prve tri skladbe in že takoj sem začel razmišljati o temah v njih. Istočasno sem prebiral literaturo Paula Coelha in Umberta Ecca in hkrati spoznaval, da živimo v zanimivem času, v katerem se velikokrat počutimo izgubljene, ko nam gre slabo in tudi, ko nam gre dobro. Od tod ideja o vodiču za vse nas, ki 'plavamo' na tej modri piki, planetu Zemlja, v vesolju,« o vzgibih za nov album pojasnjuje Gašper Selko. »Sicer pa svoj navdih črpam iz glasbe ustvarjalcev, ki se v svojem zvočnem izrazu gibljejo med minimalizmom, moderno klasiko in novodobno ambientalno glasbo, če omenim le Olafurja Arnaldsa, Maxa Richterja ali pokojnega Johanna Johannssona.« Skladatelj je hkrati začutil, da bi svojo glasbo postavil tudi na raven vizualnega. K sodelovanju je povabil ilustratorja in grafičnega oblikovalca Dejvida Kneževića, še enega mladega umetnika, ki občasno sodeluje pri projektih v Mladinskem centru Kotlovnica. »Njegov risarski slog mi je zelo všeč, njegove pikice dobro sovpadajo z notami. Kmalu sem spoznal – to bo moj drugi album in hkrati tudi Dejvidova likovna razstava,« dodaja Selko. Dejvid Kneževič prvič sodeluje v takem projektu. »Dogovorila sva se za iztočnice, kako bo vse skupaj približno vizualno videti. Izhodišče so bile predvsem geometrijske oblike, krog, kvadrat, trikotnik ...« se spominja risar; da je bil začetek zelo počasen in je vsako stvar desetkrat premislil, a malo naredil. »Do neke mere sem čutil breme, ker sem hotel ustvariti risbe, ki bodo vredne glasbe, ki jo komponira Gašper. Potem sem začel delati po občutku in je steklo. Taka je namreč tudi njegova muzika, ki v človeku vzbuja zelo jasne občutke.« Tako je album hkrati splet melodij ter misli in občutkov, ki ob ilustracijah – vsako skladbo spremlja ena ris- Dr. Franc Križnar Na predstavitvenem koncertu so nastopili tudi vsi, ki so sodelovali na albumu. Občinstvo se je temu koncertu odzvalo več kot primerno, saj je bila cerkvena ladja polna. Poleg večinoma prirejene glasbe je bilo med njimi slišati tudi krstno izvedbo novega slovenskega dela skladatelja srednje generacije Davida Beoviča (r. 1977). Vse skupaj je daleč preseglo lokalne okvire, saj se kaj podobnega na Slovenskem še ni zgodilo: zasedbe, kombinacije, glasba »od včeraj do danes« … Prva skladba tega večera je bila naznanilo nadaljnjega, saj so le trije trobilci, dva evfonista Domen Lapmpret in Tobija Smrtnik v prezbiteriju cerkve in tubist Uroš Košir na koru, odigrali trio, priredbo Američana Thomasa Isbella neznanega avtorja, po kateri je bil naslovljen celoten koncert: Dona nobis pacem/Podari nam mir; neke vrste triglasni koral in več kot lep ali celo spokojen uvod. S kora se je nato oglasila glasba za tubo in orgle. Light Afro-Američana Georgea Walkerja in prired- Bila je tudi to še ena občutena in natančna intonacija ter dikcije izvajalcev. Njihovo dinamično niansiranje je očitno šele prihajalo na površje in v ospredje. Edino (solistično) orgelsko delo je na koru, tam, kjer je seveda praviloma mesto in prostor za (cerkveno) glasbo, odigrala Barbara Theissen Pibernik, in sicer Saint Peter's Postlude. V prezbiteriju je Tuba – evfonij kvartet Glasbene šole Celje v zasedbi Matija Mervič, Domen Lampret in Tobija Smrtnik (evfoniji) in Uroš Košir (tuba) odigral še prvo izvedbo slovenskega skladatelja Davida Beoviča s pomenljivim in tujim naslovom Sandalphon/Arhangel v treh stavkih. Beovičeva glasba je v vseh teh elementih še mnogo več kot pa zgolj kompozicijsko zadoščenje. Ta glasba, ki je pa žal ni na pretek, je zanimiva in v dobršni meri poslušljiva v vseh kompozicijskih elementih. Tukaj in sedaj je bila seveda še dodatno v ospredju oblika oz. zasedba. Do konca koncerta so sledile še priredbe Arcadeltove in Mozartove glasbe (Ave Maria v priredbi Američana Jima Selfa in Aleluja v priredbi Kanadčana Davida Marlatta), da bi na koncu slišali pod obnovljenim (baročnim) cerkvenim oltarjem še drug, slovenski delež: priredbo slovenske cerkvene pesmi Davida Kajiča: tokrat za vsa štiri nizka trobila in orgle. 8 petek, 5. novembra 2021 Kultura Na baletnem in koreografskem tekmovanju Tutu so nastopile tudi učenke Baletne šole Ana iz Kamnika – in zmagale. Jasna Paladin Kamnik – Tik ob začetku jesenskih počitnic se je na velikem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava odvilo Baletno in koreografsko tekmovanje Tutu, tokrat že peto in na veselje vseh, tako organizatorjev kot udeležencev, ponovno v živo. Tekmovanje je organiziralo dno priznanih baletnih umetnikov, to so: Anton Bogov, Alenka Ribič, Evelyn Téri, Gabriele Haslinger in Elek Tibor Zsolt. Skupina šestih učenk petega in šestega razreda baleta v kategoriji skupin IX. Modra je s plesom z naslovom Morske deklice osvojila prvo mesto in zlato priznanje. Neža Zala Kodrič je z lastno Posebno čast sta doživeli Tisa in Alina, saj sta bili povabljeni, da svoji solistični baletni točki odplešeta še na zaključni prireditvi tekmovanja. Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Ana Trojnar, umetniška in pedagoška vodja Baletne šole Ana, pravi, da so se nanj intenzivno pripravljale en mesec, nastop šestih učenk njene šole koreografijo v kategoriji XIII. koreografija s plesom z naslovom Zdolgočasena princeska osvojila tretje mesto in bronasto priznanje. Četrto mesto je osvojila Tisa Gašparič za solo točko v Baletna učiteljica Ana Trojnar s svojimi varovankami: Nežo Zalo Kodrič, Alino Seliškar, Evo Niko Tutič, Zalo Zver, Karolino Graj in Tiso Gašparič / Foto: Baletna šola Ana pa je bil ves čas zaradi aktualne koronasituacije pod vprašajem. Novost letošnjega tekmovanja je bila kategorija Koreografija – spodbujanje lastne ustvarjalnosti, v kateri so se ocenjevali inovativnost, ustvarjalni talent, muzikalnost, korektnost izvedbe ter umetniški vtis. Letos je Ana Trojnar pripravila za tekmovanje dve solistični točki in eno skupinsko koreografijo, v novi koreografski kategoriji pa so svoje koreografije pripravile tri učenke njene šole. Trud in baletna zanesenost sta obrodila rezultate, saj so baletke posegle po najvišjih mestih in navdušile žirijo. Ta je bila sestavljena iz domačih in mednaro- najmlajši kategoriji I. bela za Španski ples, v isti kategoriji pa je Alina Seliškar za solo ples Pomladna vila končala na petem mestu. Prav tako peto mesto sta Tisa Gašparič in Alina Seliškar osvojili tudi v paru za lastno koreografijo. Koreografije plesov Morske deklice, Španski ples ter Pomladna vila je sestavila Ana Trojnar, za kar je prejela tudi pohvale žirije. Posebno čast sta doživeli Tisa in Alina, saj sta bili povabljeni, da svoji solistični baletni točki odplešeta še v nedeljo, 24. oktobra, ob zaključku tekmovanja na Svečanem baletnem koncertu Tutu 2021 s podelitvijo nagrad in medalj. Animaliz Reford odpira razglede Animaliz Reford, avtorski projekt Tomaža Schlegla, se v svoji tretji, dopolnjeni izdaji razgleduje z obnovljenega stražnega stolpa na Malem gradu. Aleš Senožetnik Kamnik – Animaliz Reford je v soboto, 23. oktobra, dobil svoje tretje nadaljevanje. Po premieri pred šestimi leti, ki je bila še najbližje slikarski razstavi, je precej pozornosti vzbudilo nadaljevanje serije, v katerem je kamniški ustvarjalec Tomaž Schlegl svojo Zadnjo večerjo, monumentalno platno, ki v dolžino meri deset metrov in je pred leti razpeto na severni strani malograjskega stražnega stolpa že motrilo mesto, znova predstavil javnosti. Zaklad je pred nami Tudi tokrat je mesto umetniške intervencije ponudil stražni stolp, ki je bil pred nedavnim zastekljen, zaradi nameščenih lesenih panelov pa ponuja le nišne poglede na mesto. Te je Schlegl »zakril« z »razrezanimi« izseki Zadnje večerje. Pri tretji ediciji Animaliz Reforda, poleg Tomaža Schlegla in Gorana Završnika, ki je z vselej pomenljivimi govornimi nastopi popestril že prejšnji dve izvedbi, sodelujeta še dva znana kamniška ustvarjalca, slikar Dušan Sterle in pisec Noah Charney. S Sterletovim delom se obiskovalci srečajo že v pritličnem prostoru stražnega stolpa, kamor je avtor umestil inštalacijo treh bratov in Veronike – motiv vsem dobro znanega kamniškega mita, ki ga je pred kratkim predstavil tudi na Glavnem trgu. Zdi se, da ravno Sterletov prispevek vpelje v srž tokratnega Animaliz Reforda. Kot je namreč v uvodnem nastopu Goran Završnik povzel Sterletovo misel, je Veronikin zaklad, ki ga v Kamniku tako vztrajno iščemo že stoletja, pravzaprav pred nami. »Že leta in leta, odkar obsta- ja legenda, smo v zmoti. Vsi mislimo, da moramo najti skrinjo z zlatniki, ki je nekje zakopana. A kot pravi Sterle, je zaklad tukaj, ta hrib. Tu kažemo, kaj je lahko Kamnik in kaj že ima,« je povedal Završnik, preden sta s Schleglom pompozno odkrila zastor in s tem tudi temo tokratne razstave – razgled. Schlegl je namreč na severni strani stražnega stolpa, na mestu, kjer je nekoč že viselo njegovo platno Zadnja večerja, odstranil lesene panele in tako celoten del odprl pogledu na Kamnik in planine v ozadju. »Tema današnje otvoritve je razgled, Gre za kamniški razgled. Kamnik – mesto z razgledom. Kdo v Kamniku ima rad razgled in meni, da je nekaj pozitivnega, ter kdo morda misli, da je razgled nekaj, česar ne potrebujemo,« je bil pomenljiv Završnik, ki je svoj govor sklenil z besedami: »To, kar poskuša Tomaž s to razstavo doseči, je mnogo več kot le zadostiti komisiji za kulturo, da pri še enem projektu naredi kljukico. Hoče pokazati, kaj lahko Kamnik ponudi.« Postavitev Dušana Sterleta v pritličnem delu Tudi arhitekturna in urbanistična razstava O Schleglu in njegovi razstavi je spregovoril tudi Noah Charney, ki je dejal, da Schlegl ni le dober slikar in arhitekt, ampak moramo o njem misliti tudi kot o vrhunskem sodobnem konceptualnem umetniku, na kar je opozoril že pri več projektih, najbolj odmevno pa ob postavitvi lesenega Trumpa, s katerim se je znašel v novicah številnih najpomembnejših svetovnih medijev. Schleglovo platno je umestil na konec linije dolge tradicije upodabljanja zadnje večerje vse od da Vincija in Vasarija, a poudaril, da je Kamniški fotografi odpirajo razstavo na prostem Kamnik – Člani Foto kluba Kamnik prihodnjo sredo, 10. novembra, ob 18. uri odpirajo razstavo na prostem, ki so jo naslovili Veronika. Na platoju za Kavarno Veronika bodo razstavili velikoformatne fotografije, ki predstavljajo izsek iz obsežnejšega istoimenskega projekta, v katerem so se lotili mita o Veroniki z Malega gradu. Preostanek razstave bo na ogled tudi na spletu in v zloženki, ki so jo pripravili ob tej priložnosti. A. Se. Odprtje razgleda s stražnega stolpa / Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik Baletke navdušile s svojimi nastopi Stražni stolp kot prostor dogodkov in razstav / Foto: Aleš Senožetnik Kot pravi Tomaž Schlegl, je tokratni Animaliz Reford tudi arhitekturna in urbanistična razstava. / Foto: Aleš Senožetnik koncept za platni tisto, kar naredi njegovo delo zares zanimivo. Hkrati je osvetlil še en del konteksta za tokratnim dogodkom v stražnem stolpu: »Eden od načrtov preureditve stolpa je predvi- deval, da ne bi imel oken, kar prav gotovo ni imelo smisla. S tem bi bil verjetno najbolj čuden razgledni stolp kjerkoli. Druga možnost pa je predvidela ureditev, pri kateri so odprte le posamezne linije, kar ni zgodovinsko točno, ampak odločitev, ki jo je nekdo sprejel. Zahvaljujoč Tomažu imamo razgledni stolp, ki ima dejansko razgled,« je še dodal Charney. Dogodek je sklenil Schlegl sam: »Namen razstave je razgled. To je bistvo razglednega stolpa. Zato to ni le slikarsko-kiparska razstava, ki sva jo pripravila skupaj z Dušanom Sterletom, ampak je tudi arhitekturna in urbanistična, saj vpliva na celotno mesto. Že od daleč se namreč vidi, da je stražni stolp odprt, kljub temu da je zaprt.« 9 petek, 5. novembra 2021 Zanimivosti Cvetoča jesen Policijska kronika Prometna nesreča s pobegom Prireditveni šotor pri Termah Snovik je na zadnjo oktobrsko nedeljo gostil enodnevno razstavo cvetja iz krep papirja. Poimenovali so jo Cvetoča jesen. Alenka Brun Snovik – Turistično društvo (TD) Tuhinjska dolina je tradicionalno že četrtič organiziralo razstavo in prikaz izdelovanja cvetja in cvetličnih aranžmajev iz krep papirja ter drugih rokodelskih izdelkov. Je pa lanska razstava zaradi epidemije odpadla, tako da je bila potem letošnja tretja. Izdelovanje papirnatih rož je bilo nekdaj značilna obrt, danes je že skoraj povsem izumrla. Članice rokodelske sekcije omenjenega društva so tako ponovno pripravile pisano razstavo v cvetličnih barvah, obiskovalci pa so se lahko tudi sami preizkusili v izdelavi cvetja iz krep papirja. Seveda je razstava potekala ob upoštevanju vseh pravil in priporočil – razmeram primerno. Za uvod v njeno odprtje sta s svojim nagovorom dopoldne poskrbela predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar ter kamniški župan Matej Slapar; zapele so ljudske pevke Taščice iz Vojnika, popoldne pa so Cvetje iz krep papirja je na razstavi sestavljalo aranžmaje, kjer bi od daleč opazovalec pomislil, da je cvetje pravo. se jim v pesmi pridružili še Tuhinjski fantje. Vodja programa je bila Manja Žebaljec. Vodjo rokodelske sekcije v TD Tuhinjska dolina Dragico Jagodic, ki je na razstavi tudi izdelovala cvetje in so se pod njenim budnim očesom obiskovalci lahko sami preizkusili v izdelavi cvetja iz krep papirja, smo povprašali, kako je sploh prišla v stik z izdelavo takšnega cvetja. Povedala nam je, da je takoj, ko se je upokojila, začela razmišljati, kako bi zapolnila prosti čas. Spretna je v kvačkanju, rada ustvarja in izdelovanje cvetja iz krep papirja jo je prvič, ko ga je videla, prevzelo. Hitro je ugotovila, da bo morala na kakšen tečaj, saj se sama izdelave ne bo mogla naučiti. Zanimalo nas je tudi, katero rožo je po njenem mnenju iz krep papirja najtežje narediti. Odgovor je imela na dlani: po njenem mnenju je to sončnica. Z nekaj besedami nam je predstavila še razstavo. »De- lavnice za otroke in odrasle smo letos organizirale same oziroma članice rokodelske sekcije turističnega društva. Sicer smo jih organizirale tudi druga leta, a s to razliko, da so jih izvedle druge razstavljavke.« Med razstavljenimi krep cvetličnimi aranžmaji, ki so prave umetnine in je nekatere res treba pogledati od blizu, da sploh ugotoviš, da cvetovi niso pravi, ampak iz krep papirja, je bilo lepo število ustvarjalk iz različnih krajev Slovenije. Tokrat je razstavljalo svoje izdelke sedem od desetih članic rokodelske sekcije iz Tuhinja, je razložila Jagodičeva. Izvedeli smo tudi, da zanimanje za udejstvovanje v sekciji ostaja, se pa Dragici Jagodic zdi, da so za letošnjo razstavo izbrali morda malce neprimeren datum in da bi bilo bolje, če bi jo izpeljali teden dni prej. Svoje pa je seveda naredila tudi koronasituacija, ki je iz dneva v dan bolj skrb vzbujajoča in zato tudi obisk razstave ni bil ravno najboljši, je še pojasnila. Razstavili svoje umetnine Učenci Podružnične šole Vranja Peč svoje izdelke razstavljajo v Budnarjevi domačiji. Maja Jesenik Štefin Zgornje Palovče – Oktober je mesec, ko nas narava obdari z najlepšimi barvami in gozdnimi plodovi. Zaradi vseh neprijetnosti, ki nas obremenjujejo vsak dan, jih niti ne opazimo. Zgodi se nam tudi, da nismo dovolj pozorni do svojih najmlajših. Zanje pa je pomemben vsak dan, zlasti če ga preživijo ustvarjalno. Prav je, da njihove stvaritve pokažemo in jih z ogledom nagradimo V križišču Cankarjeve in regionalne ceste je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Zaradi nepravilnega razvrščanja pred križiščem je voznik tovornega vozila s cisterno trčil v vozilo voznice, ki je pravilno vozila po svojem voznem pasu. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, in če bodo pobeglega voznika izsledili, mu sledi plačilni nalog po zakonu o cestnem prometu. Prijava nasilja Nekdanji partner prijaviteljice ne sprejme, da je njuna ljubezenska zgodba končana, in kljub njenim opozorilom, naj preneha nadlegovati, klicati in pisati nespodobna sporočila njej in njeni družini, ne preneha. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil in sledi kazenska ovadba na pristojno sodišče. Najdeno eksplozivno telo Med prenavljanjem stanovanjskega bloka so delavci na podstrešju stanovanjskega bloka našli defenzivno ročno bombo M-38, ki izvira še iz časa druge svetovne vojne. Policist je zavaroval kraj do prihoda bombnega tehnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki je na območju Podgorja poskrbel za uničenje bombe. Znaki kaznivega dejanja oz. prekrška niso bili ugotovljeni, dogodek pa je zabeležen v policijskih evidencah. Intervencija Policisti so obravnavali intervencijo, kjer je kršitelj kar na cesti verbalno napadel, grozil, žalil in pozival k pretepu prijavitelja, ki je seveda trezno premislil in se raje umaknil ter dogodek prijavil. Po vseh zbranih obvestilih bo vročekrvnežu izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Posodila denar Občanka se je zglasila na policijsko postajo in na zapisnik podala prijavo za kaznivo dejanje "goljufije" s tem, da je znancu posodila denar, ki pa kljub podpisani pogodbi še ni prejela. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Pijani voznik Policista sta pri nadzoru hitrosti na Ljubljanski cesti ustavila voznika s težko nogo, za katerega pa se je izkazalo, da vozi še pod vplivom alkohola. Na kraju mu je bil izdan plačilni nalog za prehitro vožnjo in odvzeto vozniško dovoljenje, voznik pa se bo v kratkem srečal tudi s sodnikom. Tatvina denarnice V nakupovalnem centru Supernova je neznanec izkoristil nepazljivost oškodovanke in ji iz nahrbtnika odtujil denarnico z vsebino in odšel neznano kam. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno sodišče. Pomoč pri prevozu Policisti so na podlagi zaprosila zdravnika Zdravstvenega doma Kamnik nudili pomoč pri prevozu bolne, agresivne in nepredvidljive osebe v psihiatrično kliniko v Ljubljano, kjer je ostala na zdravljenju. Dogodek je zabeležen v poročilu dežurnega. Realizirana privedba na sodišče Na razstavi so na ogled izdelki, povezani z jesenjo. Učenci Podružnične šole Vranja Peč pred Budnarjevo domačijo za njihov trud. V petek, 22. oktobra, smo se zbrali v Budnarjevi hiši, ki ima v teh krajih posebno vlogo. Povezuje nas s preteklostjo s svojimi bogatimi zgodbami, ki jih radi v njej oživljamo in tako ohranjamo spomin na prednike in njihovo dediščino. Še več. Budnarjeva hiša nas vabi k sodelovanju s Turističnim društvom Kamn'k in krajani, katerih otroci prihajajo v podružnično šolo na Vranji Peči. Ob takih srečanjih se utrjujejo kulturne in družabne vezi med šolo in vaščani. Otroška ustvarjalnost nima meja. Samo odkriti jo je tre- ba in ji dati možnost, da se razvije. Vse, kar so učenci pripravili za razstavo, je izdelano z veseljem in navdušenjem. Učenci so komaj čakali, da so lahko obiskovalci občudovali njihove mojstrovine. Izdelke za razstavo so ustvarili učenci od 1. do 4. razreda Podružnične šole Vranja Peč s pomočjo učiteljic Maje Jesenik Štefin in Andreje Šuštar. Idejno zasnovo in postavitev razstave je pripravila umetnostna zgodovinarka Evelina Štefin. Razstava bo v Budnarjevi hiši na ogled še ves november. Policisti so na podlagi zaprosila Okrožnega sodišča Ljubljana realizirali odredbo za privedbo osebe, ki se ni sama zglasila na sodišče in ni prevzemala pošte. Zabeleženo v poročilo. Prometna nesreča V krožišču pri Supernovi se je zgodila prometna nesreča z manjšo materialno škodo, v kateri sta udeleženca izpolnjevala vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Na kraju je bilo izdano le obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesreče. Delovna nesreča Policisti so bili obveščeni o nesreči pri delu v enem izmed podjetij na območju Kamnika. Do nesreče je prišlo na hidravlični stiskalnici, ki je bila v tem času nastavljena na ročno in ne na avtomatsko upravljanje, kar pomeni drugačen sistem dela, in je delavcu med opravljanjem dela stisnila roko. Delavec je dobil telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan na zdravljenje. O nesreči je bil obveščen delovni inšpektor, policisti pa nadaljujejo zbiranje obvestil in bodo o vseh ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo. 10 petek, 5. novembra 2021 Šport Blesteli na državnem prvenstvu upokojencev Štefan Flerin Kamnik – V sredo in četrtek, 20. in 21. oktobra, je bilo na kegljišču v Slovenskih Konjicah državno ekipno prvenstvo kegljaških sekcij društev upokojencev za člane in članice. Obe kamniški ekipi sta se na to prvenstvo uvrstili po gladki zmagi na prvenstvu gorenjske regije. Skupaj je nastopilo deset ekip v vsaki konkurenci. Igralo se je po sistemu štirikrat 60 lučajev mešano. Žensko ekipo so zastopale Lidija Pirman, Štefka Flerin, Majda Lužar in Tatjana Hace. V moški ekipi pa so bili Rudolf Vidic, Štefan Flerin, Pavel Serša, Tone Klemenc in Franci Poljanšek. V sredo so nastopile ženske in s 1031 podrtimi keglji prepričljivo osvojile prvo mesto in s tem naslov državnih prvakinj za leto 2021. Poleg tega je Lidija Pirman v posamezni konkurenci z 274 podrtimi keglji osvojila prvo mesto, Štefka Flerin (272) pa je bila tretja. Majda Lužar je podrla 255 kegljev, Tatjana Hace pa 230. V četrtek so nastopili še moški. Nastopili so kot prvi in skupaj podrli 1043 kegljev. Vse do nastopa ekipe iz DU Medvode so držali prvo mesto, po njihovem nastopu pa so se za vsega štiri keglje morali zadovoljiti z drugim mestom. Fantje v posamezni konkurenci niso bili povsem pri vrhu, so pa dosegli najbolj izenačene rezultate: Rudi 272, Štefan 261, Pavel 258 in Tone 252 podrtih kegljev. Ob tem novem velikem uspehu Kegljaške sekcije DU Kamnik vljudno vabimo vse ljubitelje kegljanja, da se nam pridružijo. Več kot nas bo, močnejši bomo! Naša sekcija ima treninge vsak ponedeljek od 15. do 16. ure, zelo uspešno pa tudi nastopamo v Občinski trim ligi, kjer redno dosegamo visoke uvrstitve. Kontakt: vodja sekcije Franci Poljanšek, tel. 031 542 241, e-naslov: fpolansek@ gmail.com. Plavalci uspešni na uvodnih tekmah Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so bili uspešni na začetku nove sezone. V Kranju je Gašper Stele osvojil drugo, Tevž Štupar pa tretje mesto v absolutni konkurenci. Matjaž Spruk Kamnik – Uvrstitve na prvih dveh tekmah v sezoni 2021/22 so nakazale, da bo tudi to sezono Plavalni klub Calcit Kamnik dosegal visoke rezultate. Zimski del sezone poteka v 25-metrskih bazenih. Tako je na bazenu v Športnem centru Ribnica v soboto, 16. oktobra, poteklo tekmovanje za mlajše letnike. Tekmovanja se je udeležilo 286 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. Plavalni klub Calcit Kamnik je zastopalo 17 plavalcev. Naše najmlajše članice in člane je v Ribnico popeljala trenerka Lara Seretin. Tekmovali so: Kaja Hočevar, Tina Klemen, Tian Majdič in Maj Primožič. Starejši, Ana Avbelj, Taja Klemen, Neža Hren, Anna Losieva, Vita Mlakar, Lovro Lukan, Justina Pika Lapuh, Tajda Spruk, Nina Vrhovnik, Tymur Beshlyk, Peter Lackovič, Liam Negodič in Nace Žen, pa so tekmovali pod okriljem trenerja Emila Tahirovića. Taja Klemen je osvojila tri prva mesta, na 50 m prosto, 50 m hrbtno, 100 m mešano. Priplavala je tudi tretje mesto na 50 m prsno. Anna Losieva je osvojila dve drugi mesti na 50 m prsno in 50 m hrbtno ter dve tretji mesti na 50 m prosto in 50 m delfin, Tina Klemen pa dve Najmlajši člani Plavalnega kluba Calcit Kamnik / Foto: Lara Seretin valk in plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod budnim očesom trenerja Mihe Potočnika: Ivana Lukan, Žana Peterlin, Živa Prašnikar, Taja Vejnovič, Maja Vezenkova, Iza Videc, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Gašper Stele, Tevž Štupar, Rok Vejnovič in Matevž Vrhovnik. Ponovno nas je razveselil Gašper Stele s srebrno medaljo za drugo mesto v absolutni konkurenci v disciplini 800 m prosto. Njegov uspeh pa je dopolnil Tevž Štupar z bronasto medaljo za tretje mesto v najdaljši disci- drugi mesti na 50 m prosto in 50 m delfin ter dve tretji mesti na 50 m prsno in 50 m hrbtno. Neža Hren je osvojila dve tretji mesti na 50 m prosto in 50 m prsno, Nina Vrhovnik pa tretje mesto na 100 m delfin. V Kranju pa je 16. in 17. oktobra potekal mednarodni miting MM Start 2021. Obenem je bila tekma tudi zadnja priložnost za slovenske plavalce, da si zagotovijo nastop na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih, ki ga bo med 2. in 7. novembrom gostil ruski Kazan. V Kranju je nastopilo 13 pla- plini na 1500 m prosto, prav tako v absolutni konkurenci. V posameznih kategorijah pa so blesteli še dobitniki kolajn: Tevž Štupar 1. mesto na 1500 m prosto, Ivana Lukan 2. mesto na 50 m prsno in 200 m prsno, Iza Videc 2. mesto na 50 m hrbtno, 3. mesto na 100 m prsno, 3. mesto na 50 m prsno in 3. mesto na 100 m hrbtno ter Taja Vejnovič 3. mesto na 200 m mešano. Prav vsi naši plavalci si zaslužijo pohvalo, saj to, da imajo za trening res slabe pogoje, za zdaj še ne vpliva na njihove rezultate. Državno prvenstvo v duatlonu Članici Kegljaškega kluba Calcit Kamnik na svetovnem prvenstvu Kamnik – Na Poljskem se je prejšnji konec tedna končalo deveto svetovno kegljaško prvenstvo za člane in članice ekipno. Med 14 moškimi in 13 ženskimi ekipami državnih reprezentanc smo imeli tudi naši izbrani vrsti. Pri moških KK Calcit nima nobenega predstavnika, zato pa smo imeli pri ženskah kar dve. Tadeja Kokalj je že redna članica, medtem ko je Tea Repnik pri 19 letih prvič članica izbrane vrste. Prvič je bil na takem tekmovanju tudi selektor in trener Franci Grubar, prav tako iz KK Calcit. Dekleta so zasedla šesto mesto. Igrali sta tudi obe predstavnici KK Calcit. Kokaljeva je osvojila točko za zmago proti Poljakinjam. Š. F. Lovro Planko državni prvak v poletnem biatlonu Nevlje – Biatlonci so se na državnem prvenstvu v poletnem biatlonu pomerili na Pokljuki, državni prvak v moški konkurenci pa je na 14 km postal Lovro Planko (SK Ihan) iz Nevelj. Kljub odsotnosti Jakova Faka, Roka Tršana in Alexa Cisarja je bila zmaga Planka, ki po starosti sodi med mlajše člane, presenečenje. Zgrešil je le enega od dvajsetih strelov, drugouvrščenega pa ugnal za 52,5 sekunde. S tem rezultatom je dokazal, da je odlično pripravljen na zimsko sezono. J. P. Sklepno dejanje na slovenski triatlonski sceni je ponovno izpeljal Triatlonski klub Trisport iz Kamnika. V Poslovni coni Komenda sta na tradicionalnem Ambrož duatlonu 2021 državna prvaka v sprint duatlonu postala Žiga Podgoršek in Monika Bartol. Nataša Planko Komenda – Osemnajstletni Žiga Podgoršek (TK Utrip) je v ciljnem sprintu ugnal Ula Denšo (TK Ljubljana), tretji pa je bil Staš Tomšič (TK Inles Riko Ribnica). »Za mano je ena super tekma. V finišu sem ugnal Ula Denšo. Mislim, da si vsak želi na tak način zmagati. Bilo je vrhunsko, sicer malo hladno, ampak tudi na tak dan je treba dirkati,« je povedal zmagovalec Žiga Podgoršek. Monika Bartol (TK Inles Riko Ribnica) je pričakovano ubranila naslov državne prvakinje. Druga je bila Tanja Kompan (TK Trisport CSE Projekt), tretja pa Lara Mihevc (TK Logatec). Hladno in vetrovno vreme ni odvrnilo več kot 160 duatloncev, ki so se pomerili v cici duatlonu, super sprint duatlonu in sprint duatlonu. Triatlonski klub Trisport ni znan le po odlični organizaciji tekmovanj v triatlonu in izpeljank iz njega, ampak ima tudi številne in odlične tekmovalce. V Kamniku pa imamo še en triatlonski klub, TK Utrip. Člani obeh so se tudi v Komendi postavili na zmagovalni oder. Tako kot v sprint triatlonu je državno prvenstvo potekalo tudi v super sprintu. Državni prvaki v kategorijah so postali: Neža Pogačar, Žiga Podgoršek (oba TK Utrip), Tanja Kompan in Tomaž Pilih (oba TK Foto: Primož Drev Članice Kegljaške sekcije DU Kamnik so na državnem prvenstvu osvojile prvo mesto. Trener Žiga Podbevšek z najmlajšimi triatlonci iz Trisporta Trisport CSE Projekt). Med podprvake so se uvrstili: Manca Maradin, Jana Levec (obe TK Trisport CSE Projekt), Neža Gradišek, Grega Sušnik in Matjaž Gašperič (vsi TK Utrip). Prav tako pa smo imeli Kamničani pred- stavnike na tretji stopnički: trisportovca Vito Pilih in Jana Lipovška ter utripovca Črta Verbiča. Triatlonska sezona na domačih tleh je zaključena, a športniki in organizatorji se že pripravljajo na novo. 11 petek, 5. novembra 2021 Šport V pričakovanju pokala CEV Obe kamniški odbojkarski ekipi bosta v letošnji sezoni svoje evropske nastope ob srednjeevropski ligi imeli še v pokalu CEV, začenja pa se tudi domače pokalno tekmovanje. Miha Štamcar Kamnik – Aktualne državne prvakinje so hitro prebolele poraz v domačem prvenstvu, ki je prišel le nekaj dni po izpadu v kvalifikacijah lige prvakinj. Na težkem gostovanju v Budimpešti v okviru srednjeevropske lige so brez težav dobile obe tekmi domačega prvenstva. »Dejstvo je, da moramo v vsako tekmo vstopiti s pravim pristopom, brez podcenjevanja in s ciljem, da v prvi vrsti predstavimo svojo dobro igro in iz tekme v tekmo napredujemo. Če bomo v tem uspešne, se tudi za končni rezultat ni bati,« je dejala Katja Mihevc, ki dres Calcita Volleyja nosi že vse od sezone 2016/17. Tekme si bodo sledile ena za drugo. V sredo so kamniške odbojkarice v srednjeevropski ligi igrale tekmo z Marino iz Kaštele, v soboto pa jih čaka še gostovanje v Zagrebu pri Mladosti. Nato bodo prihodnji četrtek v os- mini finala igrale doma s Formisom, prihodnjo soboto v gosteh s Krimom v domačem prvenstvu in v sredo, 17. novembra, v pokalu CEV s švicarsko ekipo Viteos Neuchatel. »Tako je določil žreb. Toda do teh tekem v pokalu CEV bomo vse svoje misli morali usmeriti na vsako prihodnjo tekmo. Res je, da jih je veliko, a zato treniramo,« se izzivov veseli trener Gregor Rozman. V strahu pred novimi poškodbami Tudi urnik tekem kamniških odbojkarjev je nadvse natrpan. Za nameček se v moški ekipi od začetka sezone spopadajo s poškodbami. Tako kapetan ekipe Mitja Gasparini še ni odigral niti ene tekme, večino tekem je izpustil tudi novinec Danilo Pavlović, »na meji« je ves čas Jan Klobučar. O tistih manjših, t. i. mikro poškodbah, pa je tako ali tako škoda besed. Tudi v teh težavah gre iskati razloge, da so v do- mačem prvenstvu, tekma je veljala tudi za srednjeevropsko ligo, na vnaprej odigrani tekmi še drugič izgubili z Merkurjem Maribor, vseeno pa so po novih zmagah nad Salonitom Anhovo in Hišo na kolesih Triglav na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Izredno pomembna tekma v srednjeevropski ligi jih čaka v soboto v Zagrebu, kjer jih le zmaga ohrani v boju za zaključni turnir. »Situacija ni najboljša, ves čas smo v strahu, koliko časa bo zdržal Jan Klobučar, ki ves čas igra s protibolečinskimi tabletami in praktično ne trenira. Dobro je, da se je na tekmi s Salonitom v ekipo vrnil Pavlović, medtem ko bomo morali na Gasparinija še nekaj časa počakati. To, da si tekme sledijo ena za drugo, nam ne gre na roke, vendar pa moramo zaupati vsem igralcem, ki jih imamo na voljo, in verjamem, da bodo upravičili zaupanje,« je prepričan Matija Pleško, trener Kamničanov. V pokalu CEV bodo odbojkarji v sredo, 10. novembra, gostoval v španskem Las Palmasu, povratna tekma bo teden dni pozneje. Mladinski ekipi začeli z zmagami Z velikimi pričakovanji sta tekmovanje v prvi mladinski državni ligi začeli tudi obe kamniški zasedbi. Mladinke pod vodstvom Tjaše Gadža so v dvorani OŠ Stranje premagale Vital Ljubljana I in Luko Koper. S tremi igralkami iz prve članske ekipe, Najo Boisa, Mijo Šiftar in Živo Javornik (vse druge igrajo za drugo člansko ekipo Calcita Volleyja v 1. B DOL) so med najresnejšimi kandidatkami za naslov državnih prvakinj. S podobnimi cilji so v prvenstvo krenili tudi mladinci, ki vsi igrajo v 2. DOL, veliko okrepitev zanje pa pomeni tudi igranje Nika Mujanovića. In že na Ravnah na Koroškem so na prvem letošnjem turnirju zabeležili dve zmagi. N IJA JESE C K A OLESA K A N Č I TR 2U ELEK Vabilo na ogled boksarskega spektakla V nedeljo, 14. novembra, se v Kamnik po več kot tridesetih letih vrača boksarsko tekmovanje. Jasna Paladin Kamnik – Boksarsko tekmovanje v sodelovanju z Boksarsko zvezo Slovenije organizira Boksarski klub Hayat iz Kamnika. Ljubitelji boksa si boste lahko ogledali spektakularne boksarske dvoboje v vseh kategorijah od mlajših boksarjev in boksark do članov in članic. Tekmovalci iz cele Slovenije se bodo na predzadnjem tekmovanju letošnjega leta borili za naslove prvakov slovenskega boksarskega pokala. Tekmovanje bo potekalo v veliki telovadnici OŠ Toma Brejca Kamnik z uradnim odprtjem ob 12.30. Vstopnina je 5 evrov, za vstop v dvorano pa je obvezen pogoj PCT. Šest zlatih kolajn za mlade judoiste Komenda – V nedeljo, 17. oktobra, so v Novi Gorici gostili tekmovanje za slovenski pokal, na katerem je nastopilo 187 tekmovalcev iz 27 klubov in štirih držav. V kategorijah U12 in U14 se je pomerilo tudi 14 tekmovalcev Judo kluba Komenda, ki ga vodi predsednik in trener Boštjan Veinhandl iz Kamnika. Mladi judoisti so nastopili odlično in ekipno zasedli drugo mesto. Osvojili so šest zlatih, tri srebrne in eno bronasto kolajno. Z novimi točkami so se mlajšidečki U12 in mlajše deklice U12 uvrstili na skupno prvo mesto v državi. Na najvišjo stopničko so stopili Leon Adrović, Pavle Ilić, Stepan Kholodov, Haya Veinhandl Obaid, Žiga Pahor in Timeja Starovasnik (svojo pot začela na OŠ Šmartno v Tuhinju, kjer sedaj že trenira veliko mladih nadobudnežev), drugo mesto so osvojili Karim Veinhandl, Kristina Videc in Taja Žgur, tretje pa Žana Lazić. J. P. 2021 … I T I V H E … O T I I P T Ž A V R E POHI D T I O Ž P A I R T I D H O P E I R T P I H PRE A HAIBIKE AllMtn 3 Polno vzmeteno 29”/ 27,5” Bosch Performance CX Gen4, 85Nm Bosch Powertube 625Wh Cena: 4.999€ AKCIJA: 4.249€ HAIBIKE Trekking 5 Unisex Treking 27,5” Bosch Performance Line, 65Nm Bosch Powertube 500Wh Cena: 2.999€ AKCIJA: 2.499€ HAIBIKE Hardnine 7 Spredaj vzmeteno – Hardtail 29” Yamaha PW-ST System, 70Nm Intube 630Wh Cena: 3.299€ AKCIJA: 2.799€ HAIBIKE Trekking 6 Trapez Treking 27,5” Yamaha PW-ST System, 70Nm Yamaha 500Wh Cena: 3.099€ AKCIJA: 2.649€ LAPIERRE Overvolt AM 6.6 Polno vzmeteno 29”/27,5” Bosch Performance CX Gen4, 85Nm Bosch Powertube 625Wh Cena: 4.999€ AKCIJA: 4.249€ WINORA Tria 8 Mestno / Treking 28” Bosch Active Plus, 50Nm Bosch Powerpack 400Wh Cena: 2.399€ AKCIJA: 1.899€ ODLIČNA ZALOGA Ekoles A2U.si A2U d.o.o. Šenčur Poslovna cona A53 4208 Šenčur t: 04 29 27 200 Vse cene so v EUR z vključenim 22% DDV-jem. Količine so omejene. Ponudba velja do odprodaje zalog. Slike so simbolične. A2U d.o.o. Ljubljana Vič Tržaška cesta 133 1000 Ljubljana t: 01 29 26 330 12 petek, 5. novembra 2021 Zanimivosti Marijan Stele - Mare (1943–2021) Prvo listje v krošnjah dreves se je že odelo v jesenske barve, ko je nepričakovano odjeknila vest, da nas je zapustil učitelj smučanja, dolgoletni član Smučarske zveze Slovenije ter član Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Marijan Stele. Mare, kot smo ga klicali sošolci in prijatelji, je svoje otroštvo in mladost preživljal pod vznožjem Velikih Poljan nad Kamnikom, ki so bila dolga leta smučarski raj za Kamničane in okoličane. Gledanje skozi okno domače hiše je izvabilo Mareta na zasnežene poljane, urezal je prve smučine in jim ostal zvest vse dotlej, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Pisalo se je leto 1954, ko je na Velikih Poljanah kot enajstletni deček že tekmoval v veleslalomu in smučarskih tekih. Tu je prvič pokazal svoj talent, zato so ga leta 1956 sprejeli v Smučarsko sekcijo pri tedanjem Sindikalnem športnem društvu Kamnik. Preizkusil se je tudi v smučarskih skokih in več let igral nogomet pri Nogometnem klubu Kamnik. Ob študiju v Ljubljani so se Maretu ponudile nove možnosti na področju alpskega smučanja. Odločil se je za poglobljen pristop v alpskih disciplinah in od leta 1962 do 1972 opravil vrsto izobraževanj in si pridobil ustrezne strokovne nazive tako slovenske smučarske šole kakor tudi avstrijske, francoske in ameriške. V sezoni 1968/1969 je bil soustanovitelj Področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kamniškega področja in takoj izbran za strokovnega vodjo. Poučeval je na številnih smučarskih tečajih v raznih organizacijah in društvih. Bil je nosilec mednarodne licence profesionalnih učiteljev smučanja in sodnik državnega ranga za alpske discipline in teke. Kot demonstrator in večkratni udeleženec kongresov Interski je slovensko šolo smučanja in celo bloško smučanje ponesel daleč izven naših meja. Dolga leta je bil strokovni ocenjevalec na srečanjih ljubiteljev smučanja po starem na Veliki planini v organizaciji Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik. Ko ni bil več aktivno vpet v delo ZVUTS, se je posvetil promociji Elanovih zareznih smuči SCX. Te je predstavil nemškim in ameriškim učiteljem smučanja ter v Tokiu še japonskim. Leta 1996 mu je uspelo uvesti v Unesco smučanje otrok na smučeh SCX. Mare je za svoje delo na področju smučanja prejel številna priznanja, najvišje tudi s strani ZUTS, in sicer za življenjsko delo ob 60-letnici ZUTS Slovenije v Ljubljani leta 1996. S svojim delovanjem je vložil pomemben kristal v zgodovino smučanja, ki se ne bo stopil. Od njega smo se poslovili na kamniških Žalah v petek, 15. oktobra 2021. Mirno počivaj, pogrešali te bomo. Marjan Schnabl, učitelj smučanja Delovni obisk iz Finske Jasna Paladin Kamnik – V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so 20. in 21. oktobra gostili knjižničarki iz mesta Rovaniemi na severu Finske, ki sta v Kamnik prišli na izobraževalni obisk. Kot nam je povedala bibliotekarka kamniške knjižnice, zaslužna za to poznanstvo, Milena Glušič, mednarodno sodelovanje z omenjeno knjižnico sega v leto 2017, ko so jih opazili na mednarodnem knjižničarskem kongresu IFLA na Poljskem. »Tam smo predstavljali projekt Delimo znanje. V letu 2018 smo bili vabljeni na Finsko, kjer smo na njihovem izobraževalnem dnevu predstavili svoj projekt. Finska knjižničarska fundacija je v letu 2020 financirala večdnevno potovanje dvema knjižničarkama v Kamnik. Zaradi epidemije je bilo izobraževanje realizirano letošnjo jesen.« Namen obiska v Kamniku je bilo v živo spoznati delo in projekte, ki jih izvaja kamniška knjižnica (navdušila ju je potujoča knjižnica), predvsem pa so finski gostji zanimali projekti, ki jih izvajajo za družine. »Izobraževalna dneva sta bila koristna tudi za nas. Izmenjali smo si številne dobre prakse iz dveh zelo različnih, a hkrati podobnih svetov. Zaključna misel izobraževanja je bila, da je pomembno nenehno izobraževanje, mednarodno sodelovanje ter da se vsak na svoj način trudimo za svoje bralce ter promocijo branja in bralne pismenosti,« še pravi Milena Glušič. Natakar stare šole Herman Pančur iz Zgornjega Tuhinja je vedno uglajen in prijazen gospod, ki ga občasno še vedno lahko srečamo kot natakarja v Termah Snovik. A njegova poklicna pot je še mnogo bogatejša, dolga kar petdeset let in prežeta s številnimi zgodbami in izkušnjami, ki jih zdaj nesebično prenaša na mlajše. Za svoje delo je nedavno prejel tudi priznanje zaposlenim v gostinstvu, hotelirstvu in turizmu za posebne dosežke. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj – Kot nam prizna uvodoma, na kavici, ki si jo privoščiva v restavraciji Term Snovik, kjer kljub stažu upokojenca še vedno dela nekaj ur tedensko in svoje znanje prenaša na mlajše, se je v tem poklicu znašel bolj kot ne po naključju. Šolanje je po osnovni šoli namreč želel nadaljevati na ekonomski šoli, a nanjo ni bil sprejet, zato sta mu ostali le dve možnosti – da se izšola za kuharja ali za natakarja. Izbral je slednjo. »Svoje odločitve nisem nikdar obžaloval. V vseh teh desetletjih sem doživel mnogo zanimivega, srečal veliko ljudi, marsikje bil in se ogromno naučil, saj je to posel, v katerem se neprestano učiš. Natakar namreč ni samo nekdo, ki streže, ampak mora poznati različne kulture, jezike, lokacije, kjer opravlja svoje delo … To delo tvori mnogo malenkosti,« pove Herman Pančur, ki je svoje delo opravljal več kot le uspešno, kar je prepoznala tudi stroka. V okviru 68. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije mu je Turistično gostinska zbornica Slovenije podelila priznanje za posebne dosežke pri delu in doprinos k dvigu kakovosti storitve. To priznanje mu veliko pomeni, saj je največje, kar ga je prejel do sedaj. »Zagotovo ga bom uokviril,« ponosno pove. Od Tita do nemškega kanclerja Kot vajenec je začel delati v gostilni Pri Mežnarju v domačem kraju, kjer mu je tedanja lastnica Marija oz. Micka Baloh položila na srce, naj bo priden in pošten, nato pa ga je poklicna pot popeljala do številnih gostiln in hotelov, predvsem pa protokolarnih objektov. Leta 1977 se je denimo zaposlil v protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju v Titovi rezidenci, v naslednjih letih pa je občasno stregel tudi v drugih protokolarnih objektih: na gradu Strmol, v Vili Bled, na skupščini in izvršnem svetu v Ljubljani, na Ljubljanskem gradu, sodišču v Ljubljani, na Brionih v Hotelu Istra Neptun, v Vili Brionka, Beli vili, Vili na otoku Vanga, Vili Epos na Bledu, Vili Tartini v Strunjanu … Stregel je nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza v času njegovega bivanja na Brdu, številne tuje državnike, predsednike vlad, kralje Foto: Jasna Paladin V spomin Herman Pančur je pravi sinonim za dobrovoljnega in izkušenega natakarja starega kova. in cesarje ob obiskih na Brdu in Bledu: iranskega šaha Mohameda Rezo Pahlavija, predsednika Severne Koreje Kim Il-sunga, nemškega kanclerja Helmuta Kohla, jordanskega kralja Huseina, ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in mnoge druge. »Moja velika prednost je bila, da sem delal z natakarji starega kova, ki so delali marsikje po svetu, in od vsakega sem kaj pobral. Ko rom ali belim, zelenim in rumenim kristalom. Ali pa, kako ga je varnostnik enega od politikov brezkompromisno podrl na tla, ker se je gostu nenamerno preveč približal. Od 1993 do 2006 je delal kot natakar v Hotelu Bellevue na Šmarjetni gori nad Kranjem, kjer si je pridobil dragocene izkušnje s strežbo na najrazličnejših dogodkih, ki so jih organizirali, leta 2008 pa se je vrnil v rojstno Tuhinjsko dolino in se zaposlil v Termah Snovik z »Natakar mora biti diskreten, urejen in čist, spreten, prijazen, komunikativen, umirjenega glasu, znati mora priporočiti naročilo in 'potipati' gosta, da ne izpade vsiljiv … Če je nervozen natakar, bo zagotovo nervozen postal tudi gost. Vse to ostaja enako skozi čas in kjerkoli pač delaš.« smo stregli politike svetovnega formata, smo bili o vsem obveščeni vnaprej, saj smo se morali o marsičem pozanimati, se naučiti – kdo so, ob kakšni priložnosti so pri nas, da smo jim znali odgovoriti tudi na kakšno vprašanje, ki so nam ga postavili. Držati smo se morali strogega protokola in tesnih časovnih urnikov pa tudi varnostnih pravil, zato marsikje do zadnjega nismo vedeli, na kateri lokaciji bomo kakšen dan delali,« pravi in nam postreže s številnimi zgodbami, ki bi si zaslužile mesto v kakšni knjigi, kot denimo to, kako je ruskemu politiku napak ponudil konjsko meso ali kako je bilo delati s srebrnim pribo- željo, da s svojimi znanji in izkušnjami prispeva k razvoju turizma v dolini. Do upokojitve leta 2014 je bil zaposlen kot natakar v Termah Snovik, zadnjih sedem let pa še vedno občasno dela v strežbi. Pravi, da verjame v turistično zgodbo Tuhinjske doline in ljudi, ki so si upali stopiti na to pot, zato je ponosno in z velikim zadovoljstvom tudi sam del te zgodbe. »Ta mlad kolektiv in dobra energija tu mi zares ustrezata,« poudari. Pomembni so tudi najmlajši gostje Streči svetovnim politikom ali družinam z majhnimi otroki ni tako drugače, nada- ljuje. »Natakar mora biti diskreten, urejen in čist, spreten, prijazen, komunikativen, umirjenega glasu, znati mora priporočiti naročilo in 'potipati' gosta, da ne izpade vsiljiv … Če je nervozen natakar, bo zagotovo nervozen postal tudi gost. Vse to ostaja enako skozi čas in kjerkoli pač delaš. Je pa seveda z leti prišlo do številnih sprememb, sploh v tehnologiji, a tudi natakarji moramo v korak s časom. Največja môra natakarja je nezadovoljen gost, zato moramo narediti vse, da mu ustrežemo,« pravi in pove, da mu je v veliko zadovoljstvo, da v vseh teh letih kakšnega večjega spora z gosti ni imel. Pravi, da se z nasmehom lahko doseže vse, sam pa sploh zadnja leta, ko dela v Termah, veliko pozornost namenja tudi najmlajšim gostom ali »mladim gospodom« in »mladim damam«, kot jih naslavlja. »Ti gosti so naša prihodnost, če se posvetimo otrokom, pa bodo zagotovo zadovoljni gostje tudi njihovi starši,« pravi. A ko ni v službi, na strežbo gleda drugače. »Zakaj bi si oteževali življenje? Raje si ga polepšajmo. Doma so stvari lahko povsem preproste in tudi na obiskih nisem malenkosten,« se nasmeje in nam še prizna, da si energijo rad povrne v naravi, med nabiranjem gob, pa tudi kakšno knjigo rad prebere. »Pa ne hvalite me preveč,« zaključi skromno najin pogovor. »Za vse, kar sem dosegel, so zaslužni tudi moji sodelavci, saj je gostinstvo ekipno delo.« 13 petek, 5. novembra 2021 Zanimivosti Gledališče na Brezjah Po vzoru Kamniških zgodb pod okriljem Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Društva sv. Jakoba Kamnik smo se tudi na Brezjah odločili in pripravili pripovedovalski večer. Mihela Gabrovec Brezje nad Kamnikom – Ve­ čer je bil obarvan tematsko; pripovedovalci so namreč s svojimi zgodbami poskušali pričarati del življenja naših prednikov. Osnovna ideja je bila, da bi to bile zgolj in iz­ ključno zgodbe iz naše vasi, a se izkazalo, da zbiranje teh le ni tako enostavno. Čeprav je bila vas v starih listinah prvič omenjena leta 1368, je kaj več o njej težko najti. Tako je tudi z zgodbami. Dve zgodbi sta bili tako »avtor­ ski« – Anka Starovasnik nam je predstavila, kako so pr' Prlesn'k potekale pripra­ ve na sveti večer, Marjan Rak pa je obujal spomin na tisti dan, ko je uplenil ruševca. Zgodba Petre Sršen o priča­ kovanju Miklavža je bila vze­ ta iz knjige Čuden prečudež avtoric Brede Podbrežnik Vukmir in Irene Kotnik. Miša Arko in Mihela Gabro­ vec sta pripravili dve pripo­ vedki iz zbirke Coprijan – Miša zgodbo o previdnosti, Mihela pa o svetem Coprija­ nu. V zadnji zgodbi pa nam je Stanka Mlakar predstavila zgodbo o Jezusu in svetem Petru. Večer nam je s kratki­ mi in zabavnimi peripetija­ mi popestril Janez Burja (iz zbirke Čudež prečuden). Nadvse nas veseli, da sta na oder stopila dva pogumna fanta – šestletni Jakob Burja, ki nam je zapel Jager pa jaga (in zaradi aplavza še pesem o kostanjčku) in osemletni Tevž Bojc, ki je raztegnil meh in nam zaigral dve poskočni melodiji. Brez pe­ smi seveda ne gre, zato smo v vas povabili Homške tičke ter pritegnili z napevom ob vižah Marjanove harmonike. Seveda pa so tu tudi »strici iz ozadja« – Miha Staro­ vasnik je postavil oder in pripravil osvetlitev, Janko Štritof je pripravil kuliso, Igor Sršen in Teo Lužar sta poskrbela, da smo bili sliša­ ni tudi v zadnjih vrstah, in Mihela Gabrovec, ki je pos­ krbela za tematsko dodelano sceno. Takole, take so naše zgodbe. Pridite, kdaj v našo družbo. Mlada v spominih Alenka Brun Domžale – Glasbeni duet, ki sliši na ime Uroš in Tjaša, ses­ tavljata zakonca Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat Steklasa. Pred letom dni sta izdala svoj prvi album, letos poleti pa smo že lahko prisluhnili pe­ smi Naj ti bo lepo, za katero sta videospot posnela na Zan­ zibarju. V njem poleg Masa­ jev lahko vidimo tudi aktual­ no slovensko femme fatale Patricio Pangeršič. njima starost predstavlja pri­ vilegij, sploh če jo lahko doča­ kaš v objemu ljubljene osebe. Veselita pa se tudi obdobja starševstva, ki je pred njima. »Gledava Tjašino prababico, ki bo z rojstvom najine hčer­ ke dejansko postala prapraba­ bica. Tak naziv si želiva sku­ paj dočakati tudi midva, vmes pa ustvariti nešteto spomi­ nov, v katerih bova za vedno ostala mlada,« je še povedal Uroš, ki je tudi avtor besedi­ la in glasbe nove pesmi. Tja­ Nastopil je tudi šestletni Jakob Burja. / Foto: Janko Štritof Uroš in Tjaša / Foto: Andraž Martinšek Poleti sta se Uroš in Tjaša za­ čela še aktivno pripravljati na prihod prvega otroka. Dobila naj bi deklico. Kljub številnim obveznostim pa sta se odloči­ la, da tik pred zdajci predsta­ vita še eno pesem. Ta je luč sveta ugledala konec oktobra, njen naslov pa je Mlada v spo­ minih. Skladba slavi njuno ljubezen in z veseljem pozdravlja starost, ki se je po njunem mnenju ljudje vseka­ kor preveč bojijo. Kot pravita, Brezjani smo tokrat pripravili pripovedovalski večer. / Foto: Janko Štritof Kamniški sudoku piše in riše Ivan Mitrevski sudoku_LAZJI_kam_21_19 NALOGA LAŽJI SUDOKU 2 7 1 6 8 4 9 5 6 8 1 6 9 1 5 5 2 5 8 4 9 1 2 3 7 Rešitev: 2 6 9 8 3 4 5 7 1 4 3 5 1 9 7 6 8 2 7 1 8 2 6 5 9 4 3 5 2 6 4 1 8 3 9 7 9 8 3 6 7 2 4 1 5 1 4 7 9 5 3 8 2 6 8 5 2 7 4 6 1 3 9 3 9 4 5 2 1 7 6 8 6 7 1 3 8 9 2 5 4 8 3 5 1 7 2 1 9 7 2 5 9 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_19 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_21_19 sudoku_LAZJI_kam_21_19 4 9 1 2 3 7 9 2 1 9 7 2 5 TEŽJI SUDOKU REŠITEV 5 8 4 7 8 7 4 7 5 9 9 6 1 8 8 3 1 6 2 3 9 7 6 3 1 2 8 4 5 9 5 3 8 6 3 7 2 6 4 1 9 6 4 5 6 9 2 7 1 5 3 8 1 2 4 1 7 5 4 2 7 8 9 3 9 6 7 8 2 3 6 1 9 4 7 5 6 9 3 4 4 3 8 9 1 7 2 5 5 6 9 9 7 1 2 3 6 5 8 7 8 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate 1 2 3 vpišite 7 5števila6 od 91 do 98tako,4da sudoku_TEZJI_kam_21_19 5 2 2 7 1 8 3 6 8 4 5 9 5 6 1 8 1 6 7 9 1 5 sudoku_LAZJI_kam_21_19 NALOGA Rešitev: 9 5 8 3 7 1 4 6 2 2 3 1 5 6 4 7 8 9 3 9 2 1 5 6 8 4 7 1 6 4 7 9 8 2 3 5 7 8 5 4 2 3 6 9 1 8 2 3 6 1 5 9 7 4 5 1 9 8 4 7 3 2 6 6 4 7 2 3 9 1 5 8 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_19 4 7 8 7 9 6 8 1 3 9 3 6 6 5 2 1 4 7 9 7 4 3 9 5 9 7 8 6 se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. sudoku_TEZJI_kam_21_19 NALOGA Romantično. 4 7 6 9 8 2 5 1 3 Zvoki jeseni ša pa nam je glede skladbe zaupala: »Ko mi jo je Uroš prvič pokazal, sem se zjoka­ la. To pri nama največkrat pomeni zeleno luč, da gre pesem tako ali drugače v iz­ dajo – ali gre na seznam za naslednji album ali pa bo izdana kot singel.« Pod aranžma in produkcijo skladbe Mlada v spominih se podpisujeta Krešimir Tomec in Mahir Sarihodžić, videos­ pot pa je delo Perice Raia. 4 7 6 9 8 9 5 8 3 7 2 3 1 5 6 3 9 2 1 5 1 6 4 7 9 7 8 5 4 2 8 2 3 6 1 5 1 9 8 4 6 4 7 2 3 14 petek, 5. novembra 2021 Prireditve Peter Pavel Glavar tudi v stripu MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Komenda – Med številnimi dogodki, ki zaznamujejo letošnjo tristoto obletnico rojstva Petra Pavla Glavarja, tega znamenitega duhovnika, gospodarstvenika in mecena, ki je aktivno deloval tudi v Tunjicah, so enega po zaslugi Medobčinskega muzeja Kamnik in na pobudo Ustanove Petra Pavla Glavarja iz Komende nedavno pripravili tudi v Osnovni šoli Komenda Moste, kjer so učenci pestro življenjsko zgodbo tega znanega moža predstavili skozi strip. Knjižico so naslovili Peter Pavel Glavar: duhovnik, prosvetljenec, go­spodarstvenik, dobrotnik v stripu, kot pa je dejala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, so na tak način Glavarja želeli približati predvsem mlajšim generacijam. J. P. Prireditve v novembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Torek, 9. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Glas(be)ne urice: Delavnica loopanja in odprta debata o produkciji glasbe Serija glasbenih torkov, namenjena glasbenim ustvarjalcem Sreda, 10. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Video sreda Druženje ob osnovah video produkcije Četrtek, 11. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Ping pong večer Večer slajsanja in spinanja, nikakor pa ne serviranja iz roke! KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 9. novembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ustvarjalne delavnice Kolo ustvarjalnosti Podjetje Menina d.o.o., Šmarca, Trg padlih borcev 3, 1241 Kamnik v svoj kolektiv vabi NOVE SODELAVCE V LESNI PROIZVODNJI in VZDRŽEVALCE m/ž. Kandidati in kandidatke nam prijavo z življenjepisom pošljite na e – naslov: kadri@menina.si. Ustvarjalne delavnice vsak torek (tudi 16. novembra) prinašajo otrokom, starim od 5. do 12. let, obilo priložnosti za ustvarjanje. Vodi Rosana Kleindienst. Vpis poteka do zasedenosti prostih mest. Kontakt in informacije: rosanaart@yahoo.com, 040 838 570. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 19. novembra, ob 20. uri, Klub Kino dom KUD Oksimoron: Lucifer, tisti, ki prinaša luč Cena vstopnice: 10 evrov MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 10. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Galerijski večer: dr. Bojan Knific – O narodni noši Na galerijskem večeru vam bo ob razstavi Miha Maleša Živopis dr. Bojan Knific predstavil številne zanimivosti o nastanku in razvoju narodne noše na Slovenskem. www.gorenjskiglas.si Sreda, 17. novembra, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Muzejski večer: dr. Andrej Šemrov – So Andeški v Kamniku sploh kovali denar? Trda vezava, 21 cm x 21 cm, 112 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 10 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si V visoki gredi lahko gojimo zelenjavo preprosto in udobno. S tunelom iz folije ali pokrovom za toplo gredo na najmanjši površini tudi v jeseni in pozimi lahko sami nekaj pridelamo. V knjigi so ideje za zasaditve in nego od preprostih kombinacij pa vse do zahtevnih različic – s 15 vzorčnimi gredami za preproste dodatne posevke. 80 strani, mehka vezava z zavihki, format: 214 x 172 mm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10, EUR + po št ni n a Torek, 16. novembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Glas(be)ne urice: Osnove produkcije filmske glasbe Serija glasbenih torkov, namenjena glasbenim ustvarjalcem Vstopnina: 15 evrov Glasbena pripoved o gospodu, ki so ga leta po krivem obsojali. Sedaj je dobil priložnost, da se predstavi v dobri luči in razkrije svojo pravo naravo. Predstava je primerna za publiko od 16. leta naprej. Obvezna pogoj PCT in nošenje mask. Potica je slovenska znamenitost, kulinarična posebnost, ki jo poznajo vse naše pokrajine. V dvojezični knjigi spoznamo zgodbo o tem prazničnem pecivu, navodila za peko, vrste testa in recepte za številne nadeve. Uporabna knjiga in lepo darilo tudi za turiste. Sobota, 13. novembra, ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil Vsaj od leta 1195 se v Kamniku omenja Andeška kovnica denarja, ki je bila pod vplivom kovnice oglejskih patriarhov in salzburških nadškofov iz Brež na Koroškem. Po letu 1220 je kovala tudi novce z napisom CIVITAS STAIN. Ali so Andeški v Kamniku sploh kovali denar, nam bo predstavil numizmatik dr. Andrej Šemrov iz Narodnega muzeja Slovenije. Torek, 16. novembra, ob 18. uri, Zoom ob predhodni prijavi Predavanja za starše – Kako se z najstnikom pogovarjati o drogah Obvezna predhodna prijava na info@kotlovnica.si. Spletno predavanje poteka v organizaciji LAS Občine Kamnik in v sodelovanju z DrogArt. Sreda, 17. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Video sreda Druženje ob osnovah video produkcije Četrtek, 18. novembra, ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Ročni nogomet Večer druženja ob še bolj kot najbolj postranski stvari na svetu Petek, 19. novembra, ob 20. uri, Mladinski center Kotlovnica Sv. Pavel in Nikoleta Zvočno-pesniški performans mlade kamniške pesnice Pavle in glasbenika Nilsa BOKSARAKI KLUB HAYAT ZADRUGA KIKŠTARTER Ponedeljek, 8. novembra, ob 16. uri, Dom kulture Kamnik Štartaj svoj posel v agroživilstvu Z nami bodo eni izmed najbolj aktivnih domačih investitorjev, zato bo pogovor gotovo zanimiv in poučen. Dogodek bo potekal v skladu s pogojem PCT. Prijave: https://bit.ly/3vtnbXI Nedelja, 14. novembra, od 12.30 ure dalje, telovadnica OŠ Toma Brejca Kamnik Boksarsko tekmovanje Ljubitelji boksa si boste lahko ogledali spektakularne boksarske dvoboje v vseh kategorijah od mlajših boksarjev in boksark do članov in članic. Vstopnina je 5 evrov, za vstop v dvorano pa je obvezen PCT pogoj. Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen časopis, ki izhaja vsak torek in petek. Naročniki komaj čakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domačem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoče najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oči prepričali, da je Gorenjski glas odličen časopis, in postali njegovi naročniki. Poleg brezplačne dostave naročnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Če želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odločite za dvotedensko brezplačno prejemanje časopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali pokličite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za naročnike. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 15 petek, 5. novembra 2021 Zahvale, zanimivosti Bogatejši za defibrilator Brezjani smo bogatejši za napravo, ki rešuje življenja. Bojana Lužar Brezje nad Kamnikom – Brezje nad Kamnikom so gorska vasica s 142 prebivalci, ki je od kamniškega zdravstvenega doma odda- žina takšnega aparata ključna za preživetje. Od začetka letošnjega poletja so se na društvenem računu zbirala sredstva za nakup skoraj dva tisoč evrov vredne naprave. V ta namen so se na rektor podjetja Lestor, in Brezjanom ponudil velikodušno pomoč. V celoti je namreč financiral nakup defibrilatorja in pripadajoče omarice. Ta je ogrevana in tako nujno potrebna za varno in dolgoročno hrambo naprave na prostem. Ko je Občina Kamnik podala soglasje, sta Bojan Zvržina in Teo Lužar omarico z AED-jem pritrdila na kozolček, ki služi kot vaška oglasna deska. Žan in Jože Grčar sta pripravila vse potrebno za priklop na omrežje javne razsvetljave, Jože Mlakar pa je poskrbel za primerno osvetlitev, da bo aparat dobro viden tudi Dežurna služba 24 h / dan, vse dni v letu. ponoči. V omarico so vgradili alarmno napravo, v bližino pa namestili kamero, saj si Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Brezjani ne želijo, da bi njiCankarjeva 11, 1241 Kamnik hova dragocena pridobitev »dobila noge« ali da bi se z njo neprimerno rokovalo. Ker pa samo posedovanje deČasopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto fibrilatorja še ne zagotavlja 6, šte vilka 1 uspeha pri oživljanju,Pjere ponovljena končna Zgodovi membno, da ga znamo pov skritaj nsk vaterpoli i uspeh tičnih trenutkih tudi pravilno a in nov vlak stov uporabiti. Da bi se izobrazili in seznanili s pravilnim pristopom v primeru zastoja srca, je vaščane obiskala kamniška zdravnica Judita Trunk. Ta je pod PrelesnikoPokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si vim nadstreškom navzočim pokazala, kako se ponesrečencu ali obolelemu nudi prva pomoč, nazorno pa sta Časopis Kamničan-ka ZAHVALA bila prikazana tudi delovanje in uporaba defibrilatorja. brezplačno prejmejo Ko pošle so ti moči, Vaščani so zdaj zadovoljni zaprla trudne si oči. vsa gospodinjstva Testiranje in pomirjeni, saj so spoznaČeprav spokojno spiš, v Kamnikutudi li, da je aparat pomembna v občini Kamnik. z nami kakor prej živiš. reč, a sila preprost za uporaV 89. letu starosti nas je zapustibo. S hvaležnostjo se zdaj la naša mama, babica, prababica, obračajo k vsem, ki so bili sestra, teta in tašča pripravljeni stopiti naproti Pokličite 041/962 143, an 5 stran 7 in uresničiti željostrpo naprastr an 9 Mateja Žvižaj stran 16 vi, s katero lahko rešimo življenje bližnjemu. roj. Prešeren, po domače Vasenarjeva Ančka POGREBNE STORITVE 041 634 948 Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Oglašujte Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa v časopisu Kamničan-ka! domača podjetja naslovile prošnje za pomoč. Anton Jež, Elvis Kerznar, Roman Tomič in Denis Paternost so iz tega naslova društvu donirali 830 evrov. Velikodušno, a žal premalo za nakup želenega. Pred tedni pa se je oglasil gospod Marko Vrhovnik, di- č zd Kavči www.gorenjskiglas.si ljena skoraj osem kilometrov. Zaradi teh dveh dejstev se je med vaščani rodila želja po defibrilatorju (AED) – napravi za pomoč pri oživljanju. Kadar pride do srčnega zastoja, šteje namreč vsaka sekunda – in v takih primerih je lahko bli- Foto: Gora Zdravnica Judita Trunk nam je pokazala, da je defibrilator pomembna reč, a sila preprost za uporabo. / Foto: Bojana Lužar nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-l ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž ej Nastran etni veteran na ekipa Prekaljeini 350 metso dva , ki je bil klub zgradili rim a Calcit rov in terpolo je 5,5 Wa- lec i goli tudi najboljš s štiz ron, ki je metra širok pei streekipe. konkurenc zmago v članski mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši presenetil V vratih je vse goletne ila dolom Gaš , per Žurbi, san pre star ejši m je z odli je po dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris ter pev z zvo čno ali še Blaž vito svetlobn Briški tri, in 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili šnje četr Za Trig - trik rat ga leta s 5 : 1. V nad bodo v sign pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili ovec. Tek st. nova per taje Kamnik. Pre me d mo je Na dru ona je sice finalni dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran navedbah železniški pod rli ods opreSlov postaji Kam enskih žele skladišče. luž eno nik Graben znic do des Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna et Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara konca leto in obratno. »Do mije zast di Ob venske žel al, prvi dan epide- pob eznice več čina je namreč slovenskihšnjega leta bo po ga znova udo, da bi delno spro , ko so kra t podala vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob vlak iz Kamnik a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod pnih vlak elek katerega modre barve, na in o v ov na trič ni po sob nov oto, ob del so najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele avnikih pa em vozili tudi - v večern o nestrpn uva em času, gionalne jše vlake za reTega vese o pro lega in celo čakali. (Ljublja in sicer ob jajo dodatne lini vinskega je namo v temge, kot jih poz- Kamniški vaterpolisti zgodona– 21.1 trenutka delu Evr so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi ope, članski pok jo žup Ljubljana) 18 in ob an Mat alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min 23.07 . ki. ister za infr ej Slana uro . ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneje železnic o let. »Kamnik de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta ško postajo Dušan Mes jo ko dov jo 189 olj je ,« 1, in za kolesa,« sem prip se z novim pro , ki so tnik se zahvali je dejal župan je ob tem stora Alojz Pra eljal podjel lem peljali prot vlakom tudi pomin vese dog istrs Slov šnikar. odk tvu ens osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t rnij I in kart celo leto Kamnik – e zaživele Tako kot ga zavarova ico zdravstvene v Družba Veli ilus nih v trac štev ZA dru nja. Na ka planina il- bod DNJA ijah gih š Kamnik kon ca o udeleže O rezultatih je tudi v krajih po državi , prostor sep tem bra ima od Miha nci Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogih obrazo eščeni iranj čič nov o brezplačno Vsako leto možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav i na dr. v Zdravstvenem zarMarka Anž cij, razs na a nov ilus ki tava im koronav tra- Naš so Vsa kušenega dom Julija Polc som. Hitr iru- gati poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli a Kamnik, u Kamnik, z naslovom kakška vas, kraj pri nas o test ga glavna ven izvi nenega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti, saj umetniki, meru inte in 14. uro, v prioku ki jim idej evrstni žbe resa pa bod pride tudi že kmalu lja ne zma tni termini o dodanjka. Tud in veseprimeru po testiranju. V niškem ni i na prihodnjih na voljo tudi še v poz nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki ZAHVALA Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Petar Ščulija (1939–2021) ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V 66. letu starosti se je od nas poslovil Srečko Berlec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maše. Hvala kvartetu Grm za zapete pesmi, tobentaču, praporščaku, sosedom za pokop in Komunalnemu podjetju Kamnik. Hvala g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Oktober 2021 www.gorenjskiglas.si pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. Ana Rak ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi stric Jernej Žagar po domače Urinov Nejče 1. 10. 1958–17. 10. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Pašni skupnosti Velika Planina, sodelavcem Iskre Mehanizmi in znancem. Hvala urgentni službi kamniškega zdravstvenega doma. Hvala župniku, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi KPK. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vsi njegovi Nečak Gregor z družino z ulice Toma Brejca 19, Kamnik 16 petek, 5. novembra 2021 Visokogorje je že pobelil sneg Lepa jesen v gore še vedno privablja veliko število planincev, a pozor, jesen v gorah zahteva drugačno pripravo na turo. »Na pot se odpravite s preverjenimi informacijami, ne po navdihu z družbenih omrežij,« opozarja Matjaž Šerkezi. Jasna Paladin Kamnik – Da smo Slovenci v času covida-19 množično iskali stik z naravo, so opazili tudi oskrbniki planinskih koč, ki so poleti našteli veliko obiskovalcev in poletno sezono tako ocenili kot zelo dobro. A množična obiskanost gora ima tudi posledice. »Čeprav je nekoliko bolje kot v lanskem letu, so še vedno zelo pereč problem smeti, predvsem v sredogorju, kjer se je najbolj opazil porast dela obiskovalcev, ki se ne držijo pravila, da smeti odnese- mo s seboj v dolino,« opažajo na Planinski zvezi Slovenije. Visokogorske koče so povečini že zaprte Visokogorske planinske koče so z oktobrom zaprle svoja vrata, a z nekaterimi izjemami. V Kamniško-Savinjskih Alpah sta od višje ležečih stalno odprta Črnuški in Domžalski dom na Mali planini, večina drugih ob koncu tedna. Ob lepih koncih tedna bo za osnovno oskrbo odprta Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Za hojo potrebujemo zimsko opremo Skupaj z vse večjo obiskanostjo gora se daljša tudi planinska sezona, četudi premnogi planinci za obisk gora pozimi nimajo izkušenj, znanja in ustrezne opreme. »Visokogorje je že pobelil sneg in za hojo po njem potrebujemo ustrezno zimsko opremo in ogromno izkušenj. Podlaga na planinskih poteh je pomrznjena, čez dan se sneg zmehča in se predira. Takšna podlaga je posebno nevarna ob sestopih, sploh če sestopamo hitreje, saj se nam podlaga lahko nepričakovano udre in povzroči hude poškodbe kolenskega sklepa. Ta možnost se poveča, če je sneg pokril posamezne skale, ki so toplejše, sneg okoli njih skopni in nastane globoka luknja, ki pa je z vrha pokrita in predstavlja neke vrste past. V nižjih predelih so planinske poti pokrite z odpadlim listjem, pod njim pa so mokre korenine in skale, ki ob neprevidni hoji lahko povzročijo padec in Foto: Jasna Paladin Tečaj varne hoje v gorah pozimi bodo člani Gorske reševalne službe Kamnik letos organizirali v soboto, 20. novembra. Razpis je objavljen na njihovi spletni strani. Za obisk visokogorja že potrebujemo zimsko opremo. Kamniška koča na Kamniškem sedlu je že zaprta, a bo osnovno oskrbo obiskovalcem ob lepih koncih tedna nudila tudi čez zimo. / Foto: Jasna Paladin poškodbe,« trenutne razmere v gorah oriše strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Kamničan Matjaž Šerkezi. Ob zaprtosti planinskih koč je tako treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Ker številne planinske koče v jesenskem in zimskem času planincem ne nudijo tople hrane, možnosti dopolnitve zaloge tekočine in strehe nad glavo, morajo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu folijo ali veliko črno vrečo za zaš- čito pred podhladitvijo ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med šesto in sedmo uro popoldne. Obvezna je čelna svetilka, ne smemo pozabiti na polne baterije. Šerkezi še opozarja na porast števila obiskovalcev gora, ki se na pot odpravijo po navdihu z družbenih omrežij in brez primerne opreme in priprave. »Zadnje leto v slovenskih gorah vse pogosteje srečujemo in rešujemo posameznike, pare ali družbe, ki se v gore odpravijo brez predhodnega načrta in pot nadaljujejo kljub dobronamernim opozorilom planincev, da nimajo primerne opreme in obutve. Ti dogodki so pogosto posledica družbenih omrežij in izkrivljenih subjektivnih informacij posameznikov, ki jih objavljajo. Lansko zimo je po družbenih omrežjih krožilo kar nekaj videovsebin z ogromno ogledi in všečki in popolnoma napačnim in nevarnim prikazom hoje v gore in rabe pripomočkov, kot sta cepin in dereze. Posebej je treba poudariti, da je pri pripravi na odhod v gore informacije treba preveriti, predvsem pa vedeti, da vsak, ki nekaj pojasnjuje, ni nujno strokovno usposobljen. Preverjene informacije o stanju planinskih poti lahko dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije.« Poplesavale so v krogih Volčji Potok – Od konca septembra pa do zadnje nedelje v oktobru je Arboretum Volčji Potok tradicionalno gostil razstavo, posvečeno bučam. Letos so si obiskovalci buče lahko ogledali v šotoru pred pristavo, porisane in v družbi pajkov, čarovnic, trav, jesenskih plodov ... So pa čarovnice našle svoj začasni dom v parku še ob drevoredu in pri Jezeru rdečega javorja, kjer so poplesavale v krogih. V drevoredu pa je veter med krošnjami pozibaval tudi simpatične duhce. V eni izmed objav na Facebooku smo opazili, da je veselo čarovniško rajanje navdušilo tudi Franca Pestotnika - Podokničarja. So ga kar malo zasrbele pete ... A. B. Foto: osebni arhiv Franca Pestotnika - Podokničarja (Facebook) PIKA NA i Ob nakupu vozila Peugeot prejmete bon za zimske pnevmatike s premontažo peugeot.si *Vrednost bona ob nakupu in dobavi novega vozila Peugeot 3008, Peugeot 5008, Peugeot 508 in Peugeot Traveller je 500 EUR, ob nakupu in dobavi ostalih novih osebnih vozil Peugeot je vrednost bona 300 EUR. Bon je možno vnovčiti le za nakup in premontažo pnevmatik, ki so kupljene pri pooblaščenih prodajalcih in serviserjih Peugeot v Sloveniji ob nakupu in dobavi novega osebnega vozila v času od 11.10. do 30 .11.2021 in sicer pri pooblaščenem prodajalcu, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Bona ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek. Bon ni prenosljiv na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja od vrednosti bona, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša od vrednosti bona, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati za drug izdelek. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 722 70 10, www.rodex.si Peugeot_Pika-na-i_Letak_A5_v04_nve.indd 1 08/10/2021 12:14