Leto VIL, št. 44 (,„?utr.»xiv.,žt.«4a) T Ljubljana, ponedeljck 38. oktobra im Lipiavmstvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Eaum-gartnerja. _ Ponedeljska izdaja PonedeljSKa izdaja »Juira* aji•!> - v"-"-." ' - Francija j® v enem dnevu Izgubila dva velika sinova Včeraj sta umrla v Parizu dolgoletni državnik Paul Painleve in sloviti znanstvenik Albert Calmette, ki ga nazivafo ndobrotnik človeštva" zoiavKe r* . » c.. A'»'j» —-------- , .. I, rezidentu' Masaryku. V svojem nadalj-rriem govoru je nato obširno orisal zgodovino nastanka tega doma, ki je _plod požrtvovalnega dela v najtežjih časih gospodarske krize in viden .znak češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti.. Lt. dr Zenkl ie izrekel zahvalo vsem., ki so kakorkoli pripomogli do uresničenja tega velikega načrta za pospeševanje medsebojnega zbliževanja in naglasil, da gre na prvem mestu zahvala Nj. Vel. kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku, Ki sta oba z obilnimi denarnimi prispevki v riivečn rreri pripomogla do tega, da je jugoslovensko dijaštvo dobilo v češkoslovaški prestolnici svoj lastni dom. Prav tako se je iskreno zahvalil ceskoslevaski jn • jugoslovenski vladi, ki sta podprl to akcijo, a prav posebej je izrazil zahvalo rraški mestni občini, ki je dala brezpiac-; na razpolago obsežno parcelo na naj-1 ošem kraju Prage in vrhu tega pokorila v proslavo 70 letnice pnmatorja cL. Baxe še 100.000 Kč.. Imenoma se je za-] valil dr. Zenkl ministru g. dr. Albertu 1 - -rili k' se je kot svojecasm posia-Pragi in pozneje kot minister s se aosebno vnemo zavzemal za uresm-; je tega velikega načrta. V enak^ meri l.-o" zahvala tudi jugoslovenskemu prometnemu ministru, ki je pokazal za to racijo popolno razumevanje m naklonu vso" svojo podporo. Svoj govor je g. dr. :>nkl zaključil z željo, da bi. ta dom se > olj poglobil bratske odnošaje med Ju-»slavijo in Češkoslovaška V imenu češkoslovašške vlade je nato spregovoril še prosvetni minister g. ar. i>erer, ki se je prav tako zahvalil vsem. ki so pripomogli k zgradbi tega doma. Nato je v toplem govoru izrekel zalivalo v imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra in jugoslovenske vlade jugoslovenski poslanik g. dr. Prvoslav Grisogono. ki se -je še posebej zahvalil inicijatorju tega načrta g. dr. Zenklu. Med drugimi je govoril nato tudi bolgarski poslanik g. Pančo Dorev, ki je pri tej priliki izrazil željo, naj bi se slovanski narodi sporazumevali ne samo po jeziku, marveč tudi po srcu. Govorili so nato še dekan češke filozofske fakultete dr. Otokar Fiser rektor tehnike dr. Muhlbauer. zastopnik bratislavska univerze ter predsednik češkoslovaške-jugoslovenske lige univ orof. dr. Murko, za Jadransko stražo publicist in književnik f. .Taroslav Kvan.l. za jn-goslovensko diiaštvo pa akademik Per-kovič ter za češkoslovaško diiaštvo Jka-demTk Koflnek. Za dosedanji.^oven- ski diiaški dom je snregovonl dr Fasov s ki, ki je izrazil nado, da se bodo sedaj. ko bo imelo jugoslovensko diipstvo svoj prostorni dom. medsebojni, odnosa ji-e bolj poglobili. Pevski zbor .je nato zapel Neslovensko in češkoslovaško himno, nakar so si odličniki in zbrani gostje ogledali dom. ki je zares izredno lepo in moderno urejen. »Aleksandrov dom-, kakor se ponoeno "•^ziva jugoslovenski driaski dom v Pra-Si Te ne samo dokaz tesnih vezi .med obema narodoma, marveč naivečie požrtvovalnosti, s katero .ie nredvsem češkoslovaška, javnost dokumentirala svoja bratska čustva do Jugo slavi ie. Nesmrten sPomemkpas] ie po stavil s tem domom tudi g. dr. Zenkl, H ie zvzeledno požrtvovalnostjo m vne-Šo vodil vso akcijo od prvega pocetka kf današnje otvoritve in kljub najtežjim -osnodarskim prilikam zbral potrebna sredstva za uresmčenje tega naci.a m O domu samem smo nedavno že obširneje poročali. Zanimale pa bodo gotovo se naslednje podrobnosti: Dom bo sredisce jugoslovenskih študentov, ki jih je v Pragi povprečno okrog 300 letno. Na ta nacm bo ugodeno davni potrebi naše mladine, ki je doslej bila nameščena v zatohli zgradb- ah na je životarila po nehigijenskih zasebnih stanovanjih velemesta Glavno zaslugo za zgradbo naših študentov v Pragi ima g. dr. Peter Zenkl, velik prijatelj našega naroda., upravnik centrale zavoda za socialno zavarovanje. G. Zenklu je uspelo dobiti od vlade ČSR podporo za odplačilo stroskov v roku 20 let, od občinske uprave pa zemljišče. Načrte je izvršil arhitekt S. Nikola Dobrovič, po rodu iz Novega Sada. ki je bil med prvimi juaoslovenskimi študenti, ki so po vojni študirali v Pragi. Dom je projektiran v čisto modernem slogu. Celotna konstrukcija je iz armiranega * betona, medprostor je je izpoln'eno_ s specijalno opeko. Zgradba ima obliko črke H z dvema organsko vezanima dvori- ščema, kjer je tudi tenisce Študentje bodo stanovali po eden ali dva v sobi. Po dve sobi imata skupno predsobo z umivalnikom, s toplo in hladno vodo s plinsko pečjo in omaro za obleke Sobe so določene za prebivanje in nemoten uk Dom ima veliko skupno biblioteko s čitalnico, dvorano za predavanja m zabave, lokale za razne organizacije, veliko dvorano za risanje, solnčne terase na ravnih strehah, skupno obednico s kuhinjo m pralnico vse na centralno kurjavo, /vzidanega je 23.m kub. m, zemljišče pa meri jJ00 kv. m. Celotni stroški znašajo 5 in pol milijona Kc. Arhitekt Dobrovič je delo stalno nadzoroval V domu je prostora za 16!) študentov in 20 študentk. Tretjina mest je rezervirana 7a češkoslovaške študente. ^ lahko enako število jugoslovenskih dijakov stanuje v češkoslovaških domovih. Tako naj se dijaki obeh bratskih narodov čimbolj spoznajo med seboj. Prošnje sorejema ČJ-liga v 1 rasi II.. Mikolandska ulica 7. Mesečno plačilo je 180 do 200 Kč. Pariz, 29. oktobra. -AA. Bfvšl predsednik vlade >n mnogokratni minister Pairi Painleve je danes po dolgem bo»e- hanju umrl. , , Pokoini Paul Painleve je bil poslanec deoartmana Aina. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1910. in je bil od takrat neprestana član poslanske zbornice. Minister je bil 15krat. dvakrat pa predsednik vlade. V posledniem Herriotovem kabinetu ie bil minister za letalstvo; takrat ie zbolel. Vziic bolezni je pa vstopil v Boncourjev kabinet. Po kratkem zboljšanju se rnu je pa bolezen tako poslabšala. da je mora! pustiti delo. Zato mu tudi Daladier ni ponudil mesta v svoii vladi. Pokojnika je kropila velika množica ljudi, med njimi predsednik republike Lebrun in več ministrov. Pokopan bo na državne troške v soboto 4. novembra. Truplo Paula Painleveja bo od torka dalie izpostavljeno v kripti konservato-rija za obrt in umetnost, v soboto ga bodo pa prepeljali v Panteon. proučevanja kuge. po svojem povratku pa je postal drugi direktor Pasteurjevega zavoda ter si je na polju bakteriologije in proučevanja tuberkuloze stekel nevenljivih zaslug in postal pravi dobrotnik človeštva. ___—^M—BB» angleškega novinarja v Mcnakovem Anglifa s prepoved!© uvoza nemškega blaga London, 29. oktobra, g. Aretacija poročevalca »Dai!y Telegrapha« Noela Panterja v Monakovem zbuja splošno zanimanje. Listi ostro obsojajo postopanje nemške vlade. Nekateri zahtevajo. kakor svoj čas pri aretaciji angleških inženjerjev v Moskvi, naj se izda prepoved za uvoz nemškega blaga, da se na ta način prisili Nemčijo k priznanju določb mednarodne uijudnosti. Oficielno potrjujejo, da se bo moral v Monakovem aretirani angleški novinar Panter zagovarjali pred državnim sodiščem v Leipzigu zaradi veleizdaje in vohunstva. Z njim vred bo obtožen tudi neki nemški državljan, s katerim je bil v zvezi. Nemški poslanik je W1 včeraj pozvan v zunanji urad, kjer ga je zunanji minister John Simon opozoril na okoliščine v katerih je bil v Monakovem aretiran novinar Noel Pnter. Zunanji minister Simon je še enkrat ponovil zahteve., ki jih je podai angleški poslanik v Berianu nemški vidi. Izvršilni odbor novinarske organiza-c:je v Londonu je sprejel soglasno resolucijo, v kateri z ogorčenjem obsoja to aretacijo. Odbor poziva angleško v;ado, tovariš čimprej izpuščen. Pri protižidovskih izgredih v Jali Arabcev ubiti, nad 100 JaSa, 29. oktobra, d. Naraščanje židovskega naseljevanja v Palestini zaradi njihovega preganjanja v Nemčiji je že daije časa povzročalo razburjenje med domačim arabskim prebivalstvom. Za včeraj napovedane demonstraoiie Arabcev proti židovskemu na-selievaniu so angleške oblasti prepovedale, nakar so Arabci proglasili splošno sta vito. Po običajnih molitvah v mošejah so se skušali zbrati v demonstracijski sprevod. Policija ie hotela demonstrante razgnati. rr tem pa ie prišlo do spopada. Demonstranti so m etalina policiste kamenje, zaradi cesar ie policija, ki je najprej nastopila z gumijevkami. pričela streljati. Policisti so oddali več" salv in kmalu je ležalo na t.eli veliko število mrtvih in ranjenih. Ustrelienh le bilo 20 ljudi, nad 10G pa ranjenih, med Zima se bliža London, 29. oktobra. AA. Zadnje dni je nastopilo po vsej Veliki Britaniji pravo zimsko vreme. V severnih kra.jih je zapadel visok sneg, Ki je ponekod povzročil iLA. Kakor poročajo, ie na deželi na mnogih krajih zapadel fneg tako zlasti v Auxercu in Chaumon-tu kier ga ie padlo 15 cm. V departe-mentu Cheru sneži brez prestaja. Ponoči so divjali hudi snežni zameti. Tudi An^liia bo odpovedala carinsko premirje Tonriofi 29 oktobra, g. »Daily Mail« poS^ bo tudi angleška vlada sledeč francoskemu vxgled« v^kratkem obdala carinsko premirje. Tjst da se vlada že ni prej odločila za ta ko- rak. je bilo v spopadu s policijo 29 pa hudo ranjenih ni;mi tudi nekaj policistov. Mesto je podobno vojaškemu taborišču. Ves vladna okraj ie zavarovan z žičnimi ovirama in policijskim kordonom. Po ulicah pa patroh-rak> oboroženi policisti. Arabci so zapru vse trgovine ter se zb/rajo v mošejah. Razburjenje je zelo veliko in je pričakovati novih nemirov. Jeruzalem, 29. oktobra. AA. V zvezi z izgredi v Jati ie bil aretiran sorodnik tukajšnjega muffja Jamalal Husein. Z n«m vred ie bil prii-et tudi vodja mladoarabskega po-kreta Jakub Husein. Naliujskana množica je napadla policijo, ki je nato oddala vec strelov. Ena oseba ie bila ubita, več pa ranje-rrh. Vsi ti izgred: so v zve*i s priseljevanjem židov iz Nemčije. Sestanek kralja Borisa in kralja Karola Bukarešta, 29. oktobra. AA. Kakor je sedaj določeno, se bo vršil sestanek med kraljem Karoiom in bolgarskim kraljem Borisom v ponedeljek dne 30. t. m. Kralj Karol se bo v spremstvu maršala dvora m zunanjega ministra Titulesca v Gjurgjevu vkrcal na rumun&ko kraljevsko jahio m odplul proti Zimnici. Bolgarski kralj Boris se bo iz Ruščuka v spremstvu ministrske- , ga predsednika in zunanjega ministra_ Mu- ; tanova prav tako odpeljal s svojo jahto nasproti rumunskemu kralju. Kralj Boris bo s svoje jahte prestopil na rumunsKO kraljevsko jahto .kjer se bo sestal z ru-muralrm kralgem. Sestanka se bodo poleg obeh kraljev udeležili tudi minerski oredsednik Mušanov. rumunski zunanja minister Titulescu in maršal rumunskega dvora. Paul Painleve Paul Painleve se je rodil 5. decembra leta 1863. v Parizu. Po poklicu je bil matematik na Sorboni in si je kot znanstvenik pridobil velik glas tudi izven svoje domovine Njegovo znanstveno delo je bilo posvečeno zlasti teoriji o diferencijalni primerjavi. Njegovo znanstveno delo ga je spravilo v tesno zvezo tudi z zrakoplov-stvom ter je v letih 1909 in 1910 predaval tudi na visoki šoli za .letalstvo. Za svoje zasluge je bil izvoljen za člana francoske akademije znanosti ter sličnih ustanov v Stockholmu. Upsali, Bologni in Rimu. Politično je pripadal republikanskim socialistom. Prvič je bil minister v Briandovi vladi oktobra 1915, leta 1917. pa je v vladi Robota prevzel resor vojnega ministra ter je imenoval Focha in Petaina za vrhovna poveljnika francoske vojske. Septembra istejra leta je postal ministrski predsednic, oda že mesec dni pozneje je moral napraviti mesto Clemenceauu. Do konca vojne ,e ostal v ozadju in je prvič zopet stopil \ ospredje leta 1924.. ko je postal predsedmk poslanske zbornice in je po smrti Millerau-da kandidiral za predsednika republike ?e pa ostal s 315 proti 515 glasovom proti Doumergueu v manjšini. Januarja l925 je postal zopet predsednik poslanske zbornice ter je po padcu Herriotove vlade sestavil svojo vlado ki Pa jo je par mesecev pozn -•io ^meniala Briandova vlada, v Kateri je zopet prevzel vodstvo vojnega m mstrstva k^ereJa ie obdržal tudi v poznejših vladah Br i anda in Poi n c a r e a. Po odstopu 8. Brian-tsrianaa in t painleve za ne- kaj^nesecev umakndl fn zopet posvetil svo-?pm,fznlnstvenemu delu. toda že naslednje etTrnuTe v Steegovi vladi bilo poverjeno ministrstvo za letalstvo, ki ga je obdržal Sdi v naslednjih vladah vse do 28^januarja 1933. ko se je umaknil iz ospredja političnega življenja. •ir Kot vojni in letalski minister si je stekel Pain-eve za svojo domovino ogromne zaslugo Predvsem je z znižanjem vojaškega io-ka na eno leto dokazal pred vsem svetom Sroljutnost Francije, obenem pa skrbel za Scm- Vrmiost s lem, da je dooro opremil armado in poskrbel za utrditev francosKin meja. Pariz, 29. oktobra. AA. Profesor A -b=rt Cahnette je mirno izdihnil sred. svoie rodbine v stanovanju, ki ga je ime v Pasteurjevem institutu. Ravnatelju instituta profesorju Rouxu. ki je ze: ded časa nevarno bobn. še niso sporočil, o smrti niegovega dolgoletnega sodelav-ca!kerse boje, da ga ne bi preveč pn-zadelo. w Albert Calmette že od začetka tega stoletja je bilo njegovo glavno znanstveno delo posvečeno iskanju seruma za cepljenje proti tuberkulozi. Calmette je na tem polju dosegel presenetljive uspehe. Po trinajstletnem prizadevanju je naposled iznašel cepivo, ki so ga imenovali z njegovim imenom. S tem cepivom so se vršili dolgoletni poizkusi. Od leta 1924. do leta 1928. so v Franciji cepili 75.000 dojenčkov s popolnim uspehom. Kljub temu pa so mnogi zavistneži ospora-vali Calmettovo cepivo in so se iz tega izcimile cele znanstvene vojne. Z zadevo se je bavilo celo Društvo narodov, ki je odposlalo v Pariz posebno znanstveno komisijo, ki pa je dala Calmettu popolno zadoščenje. Mnogo je škodovalo njegovemu imenu malomarne postopanje nemških zdravnikov v Liibecku, kjer so z nepravilnim in malomarnim postopanjem zastrupili pri cepljenju s Calmettovim cepivom okrog 100 dojenčkov, od katerih jih je 70 umrlo. Preiskava pa je pokazala, da so njihovo smrt zakrivili zgolj nemški zdravniki, ki so cepili otroke s pokvarjenim cepivom. Danes je Calmettovo cepivo razširjeno že skoraj po vsem svetu in je na tisoče in tisoče dojenčkom, pa tudi odraslim, rešilo življenje. T eon Charles Albert Calmette se je rodil 13 S 1863 V Nizzi. Posvetil se je medicini in je bil dolga leta zdravnik pri mornarici in v kolonijah ter je tako prero-maJ skemi ves svet. Pozneje je postal pro-Tesor za hUiieno in bakteriologijo na univerz! v Lillu. kjer je z velikimi žrtvami osnoval zavod za proučevanje tuberkuloze. Polee tega zavoda je osnoval tudi več drugih znanstvenih zavodov v Franciji m v I enih ko.oniiah Leta 1899. ga je Pasteur-jev zavod v Parizu poslal v Oporto v svrho Litvinov izginil Pariz, 29. oktobra. AA. Davi se je zbralo na Severnem kolodvoru mnogo novinarjev in fotografskih reporterjev, meneč, da bodo ujeli sovjetskega zunanjesa ministra Litvinova, toda nj>ga n.i telo. Tud: obmejni komisar, ki pregleduje potne liste, ga ni najavil. Sovjetsko poslaništvo pravi, da ni čne ve, sam se je Litvinov obrnil, niti tega ne, na katero ladjo se bo vkrcal in v katerem pristanišču. Ford proti Rooseveltu VVashington, 29. oktobra, d. General Johnson je sporočil Henryju Fordu, da bo v primeru, če ne bo v gotovem roku predložil podatkov, ki jih zahteva National Automobile Cbamber of Commerce. izročil zadevo glavnemu državnemu pravdni-ku v nadaljnje postopanje. Ford je glede na to izjavil, da nihče ne more trditi, da bi ne izvajal določb, ki mu jih nalaga zakon. General Johnson pretirava. če pravi, da ni predložil podatkov kakor so jih druge družbe. Tudi te družbe niso predložile teh podatkov, kakor to določa zakon o obnovitvi . Uspeh dr. Dollfussa Dunaj, 29. oktobra. AA. Dunajski listi vidiio v velikem u?pehu avstrijskega notranjega posojila zaupanje prebivalstva v sedanjo vlado. Tako pravi »Reichspost<-: Izpoved zaupnice 87.000 podpisnikov, ki =o podpisali 266 milijonov šilingov, je več v°dna kakor plebiscit, ki ne stane volilca drugega kakor pot na volišče. Avstrijsko prebivalstvo je s podpisom tega posojila odobrilo politiko dr. Dollfussa. »N W. Tagblatt* pa pravi, da je Doll-fuseova vlada postavila vprašanje zaupnice, za katero se je prebivalstvo sog'ar— izreklo. Nova ležišča zlata v Sibiriji Moskva, 29. oktobra g. V bližini Jaku'-ska pri ustju reke Anabar je vzhodno- -birska geološka ekspedicija po po. dri ■ e*m letu dela odkrila velika ležišča z.a ' S kopanjem zlata prično že v kratkem. Letalski dotn v Rimu Rim. 29. oktobra. A A. Mussohm .V-otvoril včeraj novi letalski dom. V domu. kamor je prispel v spremstvu yeč m.iu-cjtrov ga je sprejel Balbo in mu;; S» stalne^ članstva oficirskeg, krožka. Koroški rojaki so zborovali Celje, 29. oktobra. Sinoči, na večer pred občnim zborom Kluba koroških Slovencev je priredilo pevsko društvo »Oljka« v Narodnem domu uspel koncert koroške narodne pesmi. V začetku koncerta ie pozdravil navzočne predsednik kluba dr. Fellacher iz Ljubljane, k; je v svojem govoru očrtal krivičnost koroškega oleb-scita in hude šolske, kulturne in socialne razmere, v katerih žive naši rojaki na Koroškem. Govoril je tudi g. Brandner iz Maribora. Danes ob 10. dopoldne je bil v dvoran; hotela »Evrope« V. redni občni zbor Kluba koroških Slovencev, ki ga je otvoril predsednik dr. Fellacher. Z občnega zbora so bile poslane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne ministrskemu predsedniku dr. Srškču, generalu Maistru, škofu dr. Rozmanu, banu dr. Marušič u. podbanu dr. Pirkmaierju m ljubljanskemu županu dr. Pucu, obenem ra tudi pismen pozdrav bivšemu koroškemu poslancu dr. Gratenauerju. načelniku oddelka za kmetijstvo inž. Zidan-šku, senatorju dr. Rožiču in CMD. Po odobritvi poročil je predsednik omenil, da se je članstvo zbralo, da oživi spomin n-a koroški plebiscit, pri katerem se je domoljubno prebivalstvo Koroške izreklo za Jugoslavijo. — Tajnik Uršič je poročal, da je število kiubovega članstva naraslo. Koroški problem gledamo realno in se ne udajamo iluzijam. Pospešiti je treba propagandno delo. Klubovi odseki, tako šolski, pevski in prirediteljski so bili poživljeni, odnosno na novo ustanovljeni. Tako osrednji odbor kakor pododbori so intenzivno delovali. Osnovan je bil nov pododbor v Trbovljah, pripravlja pa se tudi ustanovitev pododbora v Beogradu. Koroški pevski zbor je letos priredil v dravski banovini več koncertov, ki so lepo uspeli. V Ljubljani se je vršil Gra-fenauerjev večer, na katerem sta bila izročena Grafenauerju diploma častnega članstva kluba in red jugoslovenske krone. Odbor kluba je- večkrat posredoval za člane. Slovensko časopisje je vedno z veseljem prinašalo članke o Koroški, pa tudi v Beogradu so se pričeli živahno zanimati za koroški problem. Žalostno je, da nudimo Nemcem v državi vse mogoče koristi, med tem ko Slovenci na Koroškem nimajo niti ene svoje šole. Po ostalih poročilih so sledile volitve. Izvoljen je bil ves dosedanji odbor s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu. k sodelovanju je bilo pa .pritegnjenih tudi več novih moči. Nato je povzel besedo v imenu CMD dr. Bavdek, v imenu celjske »Soče« pa g. Luznik. Članarina In vpisnina sta ostali neizprerrenjeni. Sprejet je bil predlog, naj se skupščine pododborov- vedno vrše pred glavno skupščino. a v sodobnem svetu Možnost uspeha Jednote slovanskih žen Naša ženska društva so še pod vtiskom kongresa Jednote slovanskih žena, o katerem so naši listi informirali tudi javnost, čeprav so se te informacije nanašale bolj na zabavni del in na čajanke kakor pa na stvarni, idejni potek kongresa. Pogrešali smo zlasti osnovnih smernic posameznih delegacij in temelje, na katerin so se zedi-nile. Morda na kongresu samem ni prišlo do jasnosti, kar je zelc verjetno, če pomislim na izjavo neke češke delegatke, ki mi je v osebnem razgovoru rekla, da so se delegatke tudi v načelnim pogledu najbolj zbližale v medsebojnih pogovorih izven kongresa. Je pač bolehal tudi ta kongres za tistimi nedostatki, za katerimi bolehajo vsi kongresi, ne samo ženski: bistveni del so čajanke, sprejemi na poslaništvih, banketi. potem pa govorance in fraze, da človek tone v njih in iz vsega tega komaj r^zbe-ro namen skupščine. Tudi v debatah samih je malo odkritosrčnosti, posebno pa načelno jasnosti in stvarnosti. Ob takih prilikah bi se moral vedno najti nekdo, ki bi takoj spočetka pogumno in jasno povedal kakor zadnjič v Ljubljani na čajanki gospa Govekarjeva v svojem lepem nagovoru na slovanske goste: »Pustimo fraze, pojdimo na resno delo! Samo to nam bo prineslo uspeh!« To velja na splošno za vse, ne samo za ta kongres. To spoznanje, zlasti pa debata o službenem jeziku jednote mora vzbuditi v človeku vprašanje, ali in s kakšnimi pogoji more delo jednote dobiti smisel in uspeh. Namen Jednote slovanskih žen j'i delo za zbližanje slovanskih držav. Težnja po slovanski vzajemnosti ni nova in je imela v vseh slovanskih državah Se davno pred vojno svoje pripadnike. Najmočnejše tovrstno gibanje so predstavljali gotovo ru--ski Slavjani in težnje tiste dobe so odjeknile tudi pri nas ter našle najmarkantnej-šega glasnika v Levstiku. Po stremljenju je imelo samo delen vpliv, predvsem na razvoj književnosti posameznih manj razvitih narodov. Državna politika pa je šla svojo pot dalje: Rusija je zatirala Poljake in druge manjše narode ne glede na njihovo poreklo, mi in drugi slovanski narodi pa smo se kulturno in gospodarsko razvijali v pravcu držav, ki so imele oblast nad nami. V interesu teh držav je bilo, da so med posameznimi slovanskimi narodi umetno ustvarjale nasprotstva ter našle pri enem delu tudi dosti odmevs, medtem Po je v drugi struji zavest jezikovne in na-narodnostne sorodnosti močno vplivala na narodno zavest in dajala težnji po osamosvojitvi realno bazo. Po vojni so nastale v tem pogledu bistveno drugačne razmere. Slovanski narodi so se osamosvojili in vzporedno z delom na notranji organizaciji ji je bilo treba ustvariti take zunanjepolitične odnose, ki so najbolje jamčili za uspešen razvoj nove države. Tu se je pa prav jasno in določno pokazalo, da državni interesi ne prenesejo sentimentalnosti, temveč so odločilni vedno drugi momenti, predvsem go-spodarsko-politični in strateški. Sploh kaže vsa povojna zgodovina, da tudi osvobojene slovanske države niso iskale medsebojnih stikov kljub plemenski sorodnosti, temveč so se naslanjale na tuje, neslovanske države, kakor so pač zahtevali njihovi lastni, še bolj pa interesi držav zaveznic, odnosno zaščitnic. Pred 10 leti se je osnovala Mala antanta, toda njen namen ni bilo zbližanje slovanskih držav, temveč je obrambna zveza v svrho ohranitve posestnega stanja na podlagi versaj-ske pogodbe. Vezi med posameznimi zaveznicami pa niso postaie tesnejše predvsem zato, ker se njihovi gospodarski interesi niso mogli spraviti v sklad. Sedaj se je Mala antanta poživela. Po Hitlerjevem nastopu in po simpatijah Italije za Nemčijo se je povečala nevarnost za ver• sajsko pogodbo in Mala antanta hoče nastopiti na zunaj enotno kot velesila, ki zahteva soodločevanje. Kmalu po ustanovitvi Male antante, ki nastopa kot čuvarica miru na jugovzhodu, so osnovale žene žensko malo antanto, ki je imela predvsem namen, zbližati balkanske narode ter ustvariti enotno osnovo za delo v tem pravcu. Vršilo se je nekaj,kongresov, na katerih je prav jasno odmevalo, kako se križajo interesi posameznih držav, zaradi česar tudi med ženami ni prišlo do sporazuma niti v vprašanju miru. Predlogi v ekonomskem zbližanju so pa zveneli prav utopično, ženska mala antanta je životarila nekaj let, razvoj držav je šel Svojo pot, a o prizadevanju teh žen ni bilo niti sledu, ker je manjkala realna podlaga. Morebiti bo imela Jednota slovanskih žen v tem pogledu več sreče, ker je danes vsaj nekaj prvih pogojev za njeno delo. En tak pogoj je ustvaril tako zvani vzhodni pakt. Sicer tudi ta pakt ni porodila težnja po slovanski vzajemnosti, temveč predstavlja predvsem pogodbo o nenapadanju ter je naperjen proti nasilnim poizkusom revizije pridobitev zajamčenih po versajski pogodbi. Važno pri tem je pa dejstvo, da j>o se prvič znašli slovanski narodi v skupni fronti (razen Bolgarov) na podlagi skupnih. čeprav samo strateških interesov. Zbližanje, porojeno iz obrambnih motivov, pa vzbuja upanje na kulturno zbližanje ma plemenski podlagi Slovanstva. Poudarek mu daje tudi današnji evangelij o rasizmu. Takim idealističnim težnjam se udajajo zlasti rade žene, ki sledijo predvsem čuv-stvenemu razpoloženju, ne zavedajoč se osnovne resnice, da so možne trdne in trajne kulturne zveze le tedaj, če so zgrajene na realnih, gospodarskih koristih narodov. Ce je ta baza dana, tedaj morejo imeti uspeh tudi kulturni stiki. Vendar pa ni odrekati važnosti tudi takemu gibanju, to pa le v primeru, da se njegovi pripadniki zavedajo potrebe po realni bazi ter usmerijo svoj vpliv tako, da v svojem delovanju poudarjajo in iščejo možnosti tesnejših gospodarskih stikov produktivnih slojev posameznih slovanskih narodov ter na ta način prispevajo k resničnemu poživljenju medsebojnih odnosov. S tem pa ustvarijo realna tla tudi za kulturno vzajemnost Slovanstva. Iz poteka kongresa jednote nI bilo razvidno, da bi ta zavest in to spoznanje prodrlo v ženskah, ki to zvezo snujejo. Potrebno pa bi bilo, da določno spoznajo pot in način, po katerem bi se mogle približati svojemu smotru. Samo tako bi postale moč, ki bi prispevala k temu razvoju. Drug važen pogoj za uspešno delo v taki zvezi, ki deluje za vzajemnost narodov, četudi plemensko sorodnih, je pa iskati v miselnosti njenih pripadnikov. Osnovna resnica pri tem pa je, da šovinist ne more ustvariti zdrave podlage taki zvezi. Osnovna poteza šovinista je sebičnost in ozko-srčnost, ki vidi ie lastne koristi in zahteva odrekanja le od drugih. Take zveze pa morejo snovati le ljudje, ki so vzvišeni nad vsak šovinizem, ki so lahko brezpogojno pravični nasproti vsem, ki pojmujejo narodnost strogo etično ter priznavajo pravico od enakopravnosti vsem narodom. Tudi to spoznanje je brezpogojno potrebno za uspešno delo slovanskih žena. Razgovor o službenem jeziku jednote mora navdati človeka z dvomom nad to možnostjo. Neka poljska delegatka je na primer glede uporabe ruskega jezika izjavila, da nobena poljska mati ne bi pustila svojega otroka izpregovoriti rusko, ker je carska Rusija tako zatirala Poljaka za časa njihove odvisnosti. Na vprašanje, ali so Ukrajinci na Poljskem enakopravni, je pa izjavila, da je to druga stvar. Takih primerov je več. Morda se bodo vendar našle žene, ki se zavedajo, da je vse prizadevanje s takim pojmovanjem jalovo, in postavile svoje delo na realno in etično bazo. če te ne bo, lahko še toliko hodijo po kongresih, se objemajo in si prisegajo večno zvestobo — a bo njihovo delo ostalo brezuspešno. A. V. Premet preko ljubljanske Ajdovščine Ljubljana, 28. oktobra Promet preko Ajdovščine vzbuja še vedno pozornost Ljubljančanov, kar pričajo tudi dopisi, ki smo jih v tej zadevi prejeli. Zanimivo je vsekakor, da se ti dopisi strinjajo z začasno ureditvijo, ki prepoveduje vožnjo po tramvajskih tirih preko prometnega otoka in so vsi mnenja, da noben voznik ne bi smel voziti po tem tramvajskem pasu. Prav zadovoljni so posebno še pešci in tramvajski potniki, ki uporabljajo prometne perone pri križanju Ajdovščine. Enosmerni promet ob otoku na Ajdovščini je tedaj kljub svoji novosti od javnosti že akceptiran, ker je res kaj enostaven. Sedaj so namestili še nekaj več mednarodnih prometnih značk, tako da je prometnim stražnikom delo tudi že precej olajšano. Dopisniki se razlikujejo v svojih nazi-ranjih le glede vpeljave dvosmernega ali enosmernega prometa v Dalmatinovi ulici. Rigoroznejši so mnenja, naj se tudi tu vzdrži enosmerni promet, dočim imajo drugi pomisleke proti temu, češ, da bi se številni inozemski avtomobilisti težje orientirali na tem prostoru in bi bil zanie dvosmerni promet, v Dalmatinovi ulici pri-ročnejši. tudi bi se morebiti kaj več voznikov odločilo za vožnjo proti pošti, ne pa po Tavčarjevi ulici. Rigoroznejši, ki so za enosmerni promet tudi v Dalmatinovi ulici, pa poudarjajo, da se s tako odredbo povsem izloči direktno križanje vozil na ustju Dalmatinove ulice, kar bi se pri dvosmernem prometu ne moglo zgoditi; želijo pa, da se enosmerni promet v tej ulici še jasneje z značkami označi, kot je označen sedaj. Glede inozemskih avtomo-bilistov pa pravijo, da bi bila baš tem še najhitreje taka odredba razumljiva, saj je v inozemskih mestih tak način urejevania voznega prometa tudi že vpeljan in razširjen. : Prihodnje dni bo o ureditvi prometa na Ajdovščini in sosednih ulicah razpravljala še posebna prometna komisija, ki bo določala tudi o definitivni postavitvi raznih prometnih značk. Lekarnarji se zbirajo na svoj kongres Ljubljana, 29. oktobra. Kakor je »Jutro« že poročalo, bo te dni v Ljubljani kongres lekarnarjev iz vse kraljevine. Na dnevnem redu kongresa bodo nekatera stanovska in strokovna vprašanja, katerih rešitev je velike važnosti tudi za vso široko javnost, saj so lekarnarji med tistimi akademskimi stanovi, ki so pri svojem delu v neposrednem, aktivnem stiku z ljudstvom. Z današnjimi vlaki so iz vseh krajev države dospeli v Ljubljano nekateri najod-hčnejši predstavniki lekamarskega stanu, med'njimi predsednik Lekarnarske zbornice mr. Cimerman in generalni tajnik mr. dr. šiffer iz Zagreba, podpredsednik zbornice mr. Trajkovič iz Zagreba ter mnogo drugih zastopnikov in članov. Domači tovariši pod vodstvom predsednika sekcije za dravsko banovino mr. Bakarčiča in tajnika mr. Leustka so sprejemali goste, zvečer pa so jim v restavracijskih prostorih hotela Union priredili v ožjem krogu prijazen pozdravni večer. Jutrišnji dan je glavni kongresni dan. Ob osmih zjutraj se prične glavna skupščina v veliki dvorani Kazine in bo predvidoma trajala ves dan. Poleg nekaterih drugih stanovskih zadev so na dnevnem redu vpra-*vnja c novi farmakopeji, o ureditvi farmacevtskega študija in o odnosu lekarnar-skega poslovanja do obrtnega zakona, r uric g zasedanja je za jutrišnji dan na sporedu tudi ogled mesta in okolice, ob osmih zvečer pa je v Unionu skupna večerja za udeležence kongresa. V torek se del gostov s posebnim vozom brzega vlaka ob 10.02 do-pcldne odpelje na Gorenjsko do Lesc in z avtobusi nato na Bled, kjer bodo ob 13. uri imeli v hotelu Toplice skupno kosilo. Zvečer se izletniki vrneje v Ljubljano, cd koder bodo nato odpotovali domov. Dragim gostom, ki se iz vse države zbirajo v naši beli Ljubljani, želimo v naši sredi najprijaznejše bivanje, njihovemu kongresu pa, da bi prinesel mnogo uspeha za lekarnarski stan in za narod. Banovinske ceste I. reda Beograd, 28. oktobra. V »Službenih Kovinah« je objavljen odlok ministra za zgradbe, s katerim se na novo uvrščajo banovinske ceste v ceste I. in ceste II. reda. Na teritoriju dravske banovine je vsega navedenih 332 cest, od tega 36 cest I. reda. Za banovinske ceste I. reda so proglašene naslednje ceste: 1. Podkoren - Rateče - državna meja: 2. Bohinjsko jezero - Bohinjska Bistrica - Bitnje - Lesce - Radovljica; 3. Kranj - Kokra-Jezerski vrh - diž. meja; 4. Kranj - Suha-Škofja Loka - Gorenja vas - Žiri - državna meja; 5. Škofja Loka - Železniki - drz. meja; 6. Kalce - Hotedrščica - dTŽ. meja; 7 Kranj - Kamnik - Motnik - Ločica; 8. Trzin - Kamnik - Gornji grad - Rečica -Letuš; 9. Kočevje-Črnomelj; 10. Metlika-Crnomelj; 11. Grosuplje - Žužemberk j Črnomelj - Vinica; 12. Žlebič - Sodrazica -Bloška polica; 13. Meja savske banovine pri Gabru - Lož - Bloška polica - Rakek -Planina; 14. Dravograd - Slovenjgradec -Velenje - Šoštanj - Letuš - Sv. Peter v Sav. dolini; 15. Dravograd - Poljane - Črna, z odcepom Poljane - drž. meja; 16. Zgornji Dolič - Vojnik, z odcepom Vitanje-Strani-ce; 17. Radeče - Radna - Krško - »rod; 18. Trebnje - Mokronog - Boštanj; 19. Celje - Šmarje - Mestinje - Rogatec; 20. Slovenska Bistrica - Poljčane - MestinJi ; 21. Maribor - Dravograd - drz. meja; /- Logatec - Ptuj - Sv. Bolfenk - Gornja Rad-iona: 23. Senarska - Sv. Lenart - Sv. Jurn-drž. meja; 24. Ormož - Ljutomer - Gornja Radgona Cmurek; 25. Dolnja Lendava -Beltinci - Murska Sobota - drz. meja, 26. Murska Sobota - Marti janc. - Boreča - 'drz^ meja; 27. Martijanci - Berkovci - državna meja; 28. Čakovec - 1Prelog -Kotor.ka dri. meja; 29. Marenberg - drz. me a, 30. Radeče - Zidani most - Laško - Celje 31. Šmarje - Prelaska - Brežice; 32. 2in - Kov te - Dolenji Logatec: 33 Kand.ja - Soteska z odcepom do Toplic; .34; Brez,ce -banovinska meja proti Zapresicu. 35-Ptuj banovinska meja proti Džurmancu; 36 Ormož - banovinska meja proti Vinici. PRIZNANO ELEGANTNI DAMSKI PLAŠČI v največji izbiri in najsolidnejši ceni pri A. PAULIN, LJUBLJANA Kongresni trg 10374 Uspeh stare žaloigre »Mlinar in njegova hči« Ljubljana, 29. oktobra. Za letošnje Vse svete je narodno gledališče po dolgem času spet enkrat nastu-diralo staro, znano žaloigro o ljubezni m smrti »Mlinar in njegova hci«. Snoci so jo dajali prvikrat, danes popoldne so jo prvikrat ponovili. Delo je prišlo na reperto-ar, da bi kot ljudski komad najširšega slovesa pritegnilo v gledališče tudi isto široko množico občinstva, ki od strogo umetniškega standardnega repertoarja izostaja. Toda pozni datum v mesecu ni dal. da bi prvi dve predstavi izven abonmana napol- 111 Žaloigra pa je v režiji Milana Skrbin-ška ter z Boltarjevo in Lipahom v naslovnih vlogah dosegla najlepši uspeh. Režiser se je v delo poglobil z največjo ljubeznijo. Vsi igralci so v igri razvili najboljše moči. tako da je bila celotna uprizoritev resnično umetnina. »Mlinar in njegova hči« v Skrbinškovi režiji ni ljudska igra v vulgarnem pomenu besede, temveč je odrska stvaritev, ki je vredna, da si io pridejo ogledat vsi preprosti in vsi kulturni ljudie. Delo bo na repertoarju narodnega gledališča lahko opravilo več, kakor ie bil iiie?n prvi namen: pomagalo bo lahko gledališki blagajni, gledalcu pa obenem nudi resničen, polno vreden umetniški užitek. Voz z mrtvim gospodarjem Strašna nesreča se je zgodila nedvomno zaradi splaše-nja konj — Govorice o zločinu so neosnovane Murska Sobota, 29. oktobra. Vsa okolica Murske Sobote je pod vtiskom nesreče, ki se je pripetila posestniku Cipotu Janezu iz Polane. V petek v popoldanskih urah se je napotil z vozom, v katerega sta bili vpreženi dve kobili, v Odrance, da pripelje domov mladega bika, ki ga je pred dnevi kupil od nekega ta-mošnjega kmeta. Tam se je zamudil naj-brže dalje časa, ker šele okrog 23. ure je njegova žena, ki ga je čakala doma, slišala, da je voz zapeljal na domače dvorišče. Stopila je na prag in zaklicala v temo: »Janez, ali si prišel?« Ker pa ni dobila odgovora, je stopila k vozu, kjer je v grozi opazila, da leži preko droga pred vozom moško truplo brez znakov življenja. Vsa Prestrašena je dognala, da je to njen mož. oklicala je domače in sosede, ki so mrtvega Cipola spravili v sobo. Pogled na njega je bil grozen: glava je bila brez kože, vsa gola, roke so bile odrgnjene do kosti, na nogah so viseli odtrgani podplati. Bliskovito se je v okolišu razširila vest o nesreči in ljudstvo je bilo prepričano, da je bik na delu zločinska roka. Orožništvo, ki je uvedlo vsestransko preiskavo, je ugo-tolo naslednje: Cipot, ki se je ponoči vračal iz Odran-cev proti domu, se je med potjo ustavil v gostilni v Rakičanu, kjer je v družbi popil nekaj vina. To je bilo okrog 22. ure. Po kratkem prestanku se je odpravil spet na- Spet poplave Celje, 29. oktobra. Včerajšnje w današnje deževje je povzročilo, da je Savinja spet porasla. Popoldne je bil pod vodo levi breg Masarykove-ga nabrežja. Prav tako travniki ob Sušnlci. V veliki nevarnosti je bila brv čez Savinjo. Po Savinji je namreč priplaval razbit splav .in obtičal ob brvi. Les so kmalu odstranili ter preprečili nevarnost _ Dopoldne je po razburkani Savinji plaval splav, na katerem je bil neki splavar. Mož je zaman skušal priti na breg. voda ga je neusmiljeno nesla naprej. Ce se je splavar rešil, ni znano. Proti večeru je začela voda padati. Voda je poplavila tudi polja in travnike na levem bregu Savinje pri Levcu in Pe- trovčah. , , Laze, 29. oktobra. Danes je v tukajšnjem okolišu spet nastala poplava, zaradi katere je bfl promet splošno oviran. Vendar je Sava proti večeru začela spet padati. Pred vrati zime LJubljana, 29. oktobra. Počasi se leto nagiba h koncu. Tisto malo solnca, ki nas je obsijalo, spet uhaja. Široko ne bo več dosti nagajal. Od severa ga že preganjajo hladne sape. Jesen se je nagnila v svojo drugo polovico. Pot vodi v zimo. v tiste mrzle skrbi v mrzlih sobah, iz katerih gledajo skozi mokre šipe bledi otroci in starikavi zamišljeni obrazi. Nekaj starih čarov se nam še obljublja. Miklavž in božič in novo leto. Pohi tirno, da ne pojdejo mimo nas. Nagrabimo listja tam zunaj v gozdovih, vjemimo v mestu poslednje tople žarke nižajočega se solnca. Gozd. ki je bil še nedavno kakor v ognju, je pretekli teden porumenel, v noči od srede na četrtek je dež pogasil ta požar v jesenskem umiranju, izmil vse ognjene barve, porumenil listje. In ko je dež ponehal, ko se ie drevie malo posušilo, je tla ob bregovih in gozdovih prekrila prostrana rumena odeja. Kmet že pregleduje grablje. dela nove, v stare vstavlja nove zobe. Meščan pa uživa v šumečem listju, brodi po njem kakor otrok m se že veseli ledu in snega, ko zadene na rame smuči in pojde v bregove, v planine v čisti gorski zrak. Vp oteklem tednu ni bilo skoro ml solnca. Nad zemlio težki, sivi oblaki, v dušah pa nič ve se lia, spričo velike razprave v Novem mestu, ki je razburila vso Slovenj ie bilo vsepovsod videti le bolj ali man; pobite obraze. To je bil vendar dogodek -zdai pride že drugi, in se temu pndruz. s. kak zločin, ki bo terjal kazen in denar s ■ cer pa, če človek preveč ne misli na aMt stvari. gredo tudi taki dopodki naglo m mo niega. zlasti če ne pozabi na svoj vsaKdanj vrček ali četrtinko kislega vina Pred pošto ni zdaj okoli polnoči n č mani živahno kakor opoldne. Koncerti, plavanja, opera, drama, plesne šole kino, kavarne in še razne prijetne skrbi so Kimurm vzrok za promet po Šelenburgovi ulic«, po Aleksandrovi in TyrŠevi cesti, da ie P ono j na njih več stražnikov kakor podnev..^ Nebotičnik ie šele zdaj v polni v/javi. Prav tako znotraj-kakor zunaj Z-iotraj je zmešniava. Zunaj je pa-videti kakor kipec svetilnik. Megla mu imenitno prisoja, ukoi. njega je velikanski, blesteč kolobar, k. daje vsemu v temi izginjajočemu *to,yu skoro mistično, na babilonski stolp spommjaioco podobo. Od njega do Emone tavajo med množico v plašče zavitih, od godbe m drame glasnih ljudi, čudne. siromaSc* postave, ki govore svoj jezik in imajo svoj bon-ton — kakor se spodobi ob obceiJi.fc svet.:kah Takole je do tretje jutranje uie. Da b. prej in se še pohvalil češ: »Moji konji so hitri in kmalu bom doma.« Najbrže se je zgodila nesreča kmalu po odhodu iz gostilne. Da bi prišel čimprej domov, je Cipot najbrže pognal konje v dir. kar pa je za njega postalo usodno. Ročisa na vozu se je zrahljala, stranska deska je padla na cesto in bik, ki je bil ob ročici privezan, se je skotalil na tla. Zaradi ropotanja sta se živahna konja splašila in začela dirjati. Ko je bik padel z voza, je Cipot najbrže dobil udarec po glavi, da se je onesvest i in padel naprej na drog. kjer je obvisel. Kakor sledovi kažejo, so konji z vozom drveli preko gramoznih kupov, pri čemer je posestnik dobil smrtne poškodbe. Kje sta konja tekla s svojim gospodarjem. se je prav dobro videlo še drugo jutro, saj je krvava sled držala skoro prav do doma. Konja sta morala na vso moč drveti saj sta več kakor 10 km dolgo pot od kraja nesreče do doma predirjala v dobri pol uri. Zanimivo je, da sta konja z vozom dirjala okrog 23. ure neovirano po Aleksandrovi cesti skozi Mursko Soboto. pa tega prav nihče ni opazil. Izgubljene reči so našli drugega dne raztresene ob poti tja do Rakičana. Bik, ki jc padel z voza. pa se je drugo jutro pasel na travniku v bližini, kjer se je zgodil« nesreča Vest, da je Cipot postal žrtev zločinske roke, je torej povsem neosnovana. kdo zamudil posteljo — se zgod. Is kdaj pa kdaj. • Nedelja. Izletnikom so rrekrižani računi. Ceste so ponekod v vodi. Z neba da se meščani prebujajo brez budilk. Hribi so v megli. Oikrog desete ure se zjasni. Zdai pa zuai je posijalo solnce. Ob enajsti uri je pa pričela sapa odnašati klobuke, metati cvetlične lonce na cestni tlak, v Tivoliju in v Zvezdi pa pričela roditi proti Ljubljanici grmade listja in ga razsula po vseh ulicah. Nastajal je vihar. Nebo je potemneio. Oblaki so viseli raz njega kakor velikanske umazane sive cunje. Sapa je bila vse hujša Drevesa so kmalu pokazala gole veje. V Zvezdi je hreščalo In pokalo, da se nihče ni upal skozi. Sapa je lomila veje in jih z vso silo metala ob tla. K sreči ni bi! nihče ubit ne ranjen. Med tisto trohnobo. ki daje poleti toliko sence, da bi ob ugodni priliki ostal kdo za zrrrirom v temi... Ob eni se je vihar polegel. Nastalo je mračno popoldne. Sapa je pa še dalje uganjala svoje šale. V pečeh je zagorel ogenj. Smo že tam. ko bo treba k vsakemu tednu prišteti- še en — cent. Vsi sveti in verne duše prihajajo. Zbor damskih frizerjev v Beogradu V Beogradu se je vršil 23. t. m. v veliki dvorani hotela »Palače« kongres damskih frizerjev kraljevine Jugoslavije, ki ga je otvoril z lepim govorom g. Dušan Groz-danič iz Beograda. Vseh ud«ežencev je bilo okoli 180. s pooblastili pa je bilo 570 glasov. Xa nredlog g. Slavka Tabačkega je bil izvoljen za predsednika g. Dušan Groz-danič iz Beograda, za podpredsednika pa g. Josip Holy iz Brežic. Zatem so se poslale vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministrstvu trgovine in industrije in v Sarajevo, kjer so zborovale obrtniške zbornice. G. Tabački je referiral o razvoju dam-skega frizerstva v Srbiji in poudaril, da so v finančnem zakonu 1. 192S. damski frizerji priznani kot posebna obrt. Ker so se pa damski frizerji na žalost premalo brigali za sebe in za svoj položaj, se je zgodilo, da so v novem obrtnem zakonu v členu 2.>. označeni damski frizerji, lasničarji, mani-kerke in brivci kot enaka obrt. V členu 31. istega zakona je izrecno rečeno: če napravi oseba izpit iz ene teh štirih sorodnih strok, lahko potem izvršuje obrt v vseh teh strokah. To se pravi: ako napravi maniker-ka izpit kot manikerka, lahko dobi obrt za damsko frizerstvo, čeprav ne zna te obrti. Na osmem kongresu brivcev in la.s-ničarjev je bila predlagana resolucija, ki je obravnavala to zadevo. Ta resolucija pa zaradi neznanih razlogov ni bila predložena odločilnemu mestu in tako smo ostali pri starem Dokler ne napravi brivec preizkušnje za damskega frizerja, ne more biti damski frizer. Ža vsako stroko posebej je potrebna mojstrska preizkušnja. V tem se strinjajo vse obrtniške zbornice razen beograjske. Debate o tem so se udeležili g. Vu-gin, naš najstarejši frizer g. Josip Holy iz Brežic, g. Zukanovie iz Skoplja, g. Pribi-can Ljubojevič iz Užica, g. Buhajič iz Zagreba in g. Ranisavljevič iz Subotice. Vsi govorniki so naglašali hudo stanje damskih frizerjev in sp sklenili zahtevati, da se v tej točki obrtni zakon izpremeni, ker je to življenjskega pomena za vse damske frizerje v naši kraljevini. V sprejeti resoluciji se zahteva, da se ločijo damski frizerji in brivci in da ne smejo imeti mojstri v teku 3 let več kakor 2 učenca. Razpravljalo se je tudi o socialnem zavarovanju. Sklenilo se je ustanavljati v večjih mestih klube damskih frizerjev. Letalski promet med Poljsko in Rusijo Moskva. 28. oktobra. 5. Tu eo se pričela posajanja med Poljsko in Rusijo za sklenitev konvencije o neposrednem letalskem prometu med obema državama. Poljsko za-etopa poslanik Lukasiewicz, Rusijo pa šef ruskega civilnesa letalstva Unšliht. C'm bo konvencija podpisana, bo takoj dlvorjen reden letalski promet na progi Varšava-Moskva. Včeraj je šef sovjetskega letalstvo Unšliht priredil na čast poljski delegaciji banket, na katerem je poudaril, da bo letalski promet med obema državama nedvonv no učvrstil prijateljske zveze med Poljskn in Rusijo. čltaite tedensko revi|o ŽIVLJENJE IN SVET" Tramvaj teče po novih ulicah PO Masarykov5 in Jegllčevi cesti -Krožna proga bo dograjena sredi januarja Ljubljana, 29. oktobra. i,led bučnim vihkrjem, ki je ves dan r^ajal po mestu, in med silno puščobo prazne jesenske nedelie, ko se skoraj mo Irugaga ne zgodi, kakor da listje pada % d.evja, je Ljubljana doži/-la danes tudi jk-omne, a vendar pomembno senzacijo: cestna električna železnic« je danes prvikrat stekla po Masarykovi in Jegličevi cesti Polagoma, a vdržema se ljubljanski cestni nromet bliža tistemu velikemu revolucionarnemu dnevu, ko bo z dograditvijo nove krožne proge po mestu naš stari dobri tramvaj nastopil novo fazo napredka in razvoja. Tramvajska proga na iveh novih ulicah mesta — to se zdi človeku majhna stvar. Toda če pomislimo, kako se je važen kot Ljubljane ob šmar-linski cesti in ob Starem Vodmatu z Zeleno jamo na ta način prometno na mah približal središču mesta, bomo razumeli, kaj pomenijo tramvajske tračnice za vsak okraj in kaj bo novo zgrajena krožna proga prinesla Ljubljani v celoti. Mesto pa na tramvajskih tirih na posameznih ulicah še zmerom kaže lice velike. neutrudne delavnice. Kupi težkih novih trajnic, kupi kamenja, težki avtomobili se gugljajo sem in tja. v rokah delavcev pa pojo kramni in lopate. Gradbeni odsek mestne cestne železnico ima pri polaganju krožne proge pravkar 95 delovnih dni za seboj v pičlih štirih mesecih so delavci polomili po mestu 5300 m tira. Pa tračnice u? polagajo kakor slamice po tleh, vsak meter pomeni meter vražjega dela. So S5 dni dela tako računa vodstvo, bo treba, še 3400 metrov tračnic bo treba položiti, da bo krožna proga končana. Samo november in december sta meseca praznikov, 15 delovnih dni bo odpadlo že samo zaradi koledarja in tako se bodo dela zavlekla tja do srede januarja. Delalo pa se bo s pospešenim tempom. Zdaj je težišče gradbenega dela osredotočeno na Hrvatskem trgu, kjer so delavci zaposleni z gradnjo trikota med trgom in Zaloško cesto. Ko bo trikot dograjen, bodo nadaljevali s polaganjem tračnic po Šentpeterski cesti do Fiignerjeve ulice m po Fugnerjevi do Ambroževega trga, od-toda pa po Poljanski cesti. Kakor znano, bo vs& " proga v mestu dvotirna, samo proga od gamiziiske bolnišnice do gluhonemnice, ki je tudi že na novo dograjena, in pa dolenjska proga bosta ostali enotirni. Vsa znamenja kažejo, da bo krožna proga torej v uoglednem času le dograjena, in najbrž ne bo več dolgo, ko se bomo v novih lepih vozovih po rovih tračnicah vozil: z novim tempom. Z dograditvijo krožne proge bo vsa prometna organizacija Ljubljane v resnici mnogo pridobila in zgodilo se bo, da bodo vse periferije na mah postale središču mesta enako blizu in da človeku v nobeno smer ne bo treba več potovati po takšnih neekonomičnih ovinkih, po kakršnih se je moral doslej voziti m pr. od Sv. Petra do glavnega kolodvora, in kar je glavno, ndvi tramvaj bo rentabilen za oba: za popotnika in za podjetje. duševne in biološke Strukilire razvijajoče se tragedije. Jutri popoldne bo izrečena sodba. Državni pravdnik je' predlagal sodbo po geslu: Zob za zob!Troje življenj pričakuje smrti. Troje življenj, lil po svoji usodnosti niso mogli ravnati drugače kakor so ravnali. Morali bi biti drugačni, da bi bi zločina ne bili storili. Njihov mir na razpravi, Anton, ki je smehljaje se prostodušno priznal umor, Andrej, ki se je zagovarjal le s tem, da je bil nesrečen v zakonu, Marija Golmajer, ki je Andreju obljubila »zvestobo do groba«, oba brata, ki sta obremenjevala drug drugega "fn* Golmajerjevo, — vse to govori o' treh' svojevrstnih naturah, ki morda res nimajo nikakega "čuta vesti ne čuta odgovornosti. Zato se pa prav v tej razpravi zelo "vsiljuje vpfašanje: "Kako naj bodo kaznovani? Morda je v malokaterem pVočesu vprašanje smrtne kazni bilo tako pereče kakor v tem. — S smrtno »kaznijo« zločinec v obče ne more biti kaznovan Tistih nekaj dni strahu pred obeše-njem pač ne more veljati zob za »ob. — Nešteto javnih smrtnih izvršb v vseh časih pa dokazuje ,da je-vttek smrtne kazni na množico zelo majhen in množica v tem prej uživa kako trepečer Ne"majhen dokaz j« tudi naval na velSke razprave, na katerih je" med poslušalci več krohota- kakor poglobljenosti v človeško dušo. Le malo jih je, ki se ob umiranju na smrt obsojenega' resnično zavedajo hudega trenutka. A tem, ki so otr takem dogodku z dušo in telesom, ostane grozoten spomin, -ki jih utegne poniževati do smrti. In ne malo je tudi primerov, ko je človek, ki se je nekoč ob smrtni sodbi resnično zavedel te »kazni« — zagrešil pozneje sam — morda še hujši zločin. Treba je take ljudi, ki so po vsej svoji naturi nagnjeni k slaoemu, kakor gobavce spraviti iz človeške družbe. Z njihovimi zločini pa ne begati ttotffli, kd so posvečeni dobremu delu. V torek bo sodba! - - Rudolf Kresal. 5. Občinstvo, posebno starši z otroki, se o jozarjiijo, naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgoilam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. 0. Giede parkiranja pred pokopališčem kakor tudi glode vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen. 8. Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jih poškoduje, opozarjamo, da dobijo varnostni organi naiog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarja, da bo vstop na pokopališče dovoljen izključno le pri vratih na levi strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa bo izključno le skozi desna vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Ljubljanska kronika Nekaj misli o nehanju »zločinca" in „kazni" Ljubljana, 28. oktobra. Ko sta prišla malo pred otvoritvijo ve-l-k» razprave oba brata Malija v sodno dvorano si človek skoroda ni mogel mi-c-'ti da sta ta dva fanta, od katerih je \ndVej star 29 let, Anton pa 24 let, zagrela umor, kakršnega ne pomnimo. — Dva človeka — kljub vsemu — prav v tem je vsa vsebina — dva človeka sta stopila ■ .red človeške sodnike. Dva zelo neznatna čioveka — in vendar sta s. svojim dejanjem spravila množico kakor posameznika v njej v strah pred samim seboj, pred tujim''človekom, v strah pred skrivnostnim »jazom« slehernega od nas, ki ima se kovček srca. še nekaj duše in vsaj malo zdravega duha. Prav iz tega strahu, v kolikor ga ni danes pokvaril »moderni« čas z raznimi senzacijami, je proti obema zlo-" črncema nastal odpor, ki je svoj višek dospel na veliki razpravi v Novem mestu, da je prevladala vsako- človečnost zahteva po smrtni kazni ne glede na to, kakšni morejo biti vzroki za storjeni greh. Andrej in Anton sta stopila v dvorano z naglimi. Drehitevajočimi se koraki, z na-oreri sklonjenim telesom, z brezumnim izrazom in ves dan in vso noč obsedela na kloni v isti drži — kakor sta sedla. OD opazovanju njunih obrazov, ki se dokaj -azlikujeta, je človek imel nemalo mešane občutke. Medtem ko kaže Andrejev obraz precej inteligence, je Antonov primitiven in dela razen tega vtisk zapuščenega, nemara zaradi kake nesreče vase zaprtega, zagrenjenega človeka. Kaka lombrosovska teorija o fizionomologiji zločinca ob pri- j mer javi teh dveh obrazov prav gotovo ni na mestu. Zato je bil vse preveč velik poudarek na tem. kdo kaže bolj nečlovešni obraz. A to tem bolj, ker je bilo iz Antonovega zagovora čutiti neko poštenost, skoroda odkritosrčnost ,iz Andrejevega pa ostro preudarnost in zahrbtnost. ki kažeta neko posebno inteligenco in bi utegnila biti v boljših prilikah nemara koristna — v kolikor ne prideta v poštev dedna obremenjenost in vprašanje vzgoje in kroga, v katerem je živel. * Vendar je pa vse to še zmerom premalo, da bi se človek zgolj zaradi pravkar naštetih _ res da že hudih stvan — lotil obsodbe in drakonično zahteval smrt — čeprav je storjeni zločin v St. Vidu do zadnje meje strahoten. Iz "ust starih in mlajših očetov in mater e slišati, da nikoli poprej ni bilo slišati o ioJikih in takih zločinih kakor danes. Zanimivo je poslušati te preproste ljudi, ki za zgražanje zločinov skoroda nimajo časa _ ampak le majejo z glavami — nad ča-c*>m in grehom v njem. človek-zločinec jim je le nekak zunanji pojav skrivnostne sile in časa. ki vodita svet. Tako si preprosti človek brez narejenih zakonov razlaga nujnost prestopkov v člo- t jr~ ~r ~ "■»■■■'■■^^■g Maurice Dekobra: Poljttb pocestnice Razkošen avto je obstal pred tržnicami. Bilo je ob petih zjutraj. Princ je skočil iz njega, ukazal šoferju, naj počaka, in izginil med zapuščene ulice. Bil je elegantne postave. Izpod klobuka s povešenmi krajci je gledal njegov lepi obraz. Nekoga je iskal. Na oglu Labodje ulice je opazil dekle, ki je zbudilo njegovo pozornost. -/Ali hočete z nami kositi? Pet zlatnikov vam plačam.« Z ujedljivim nasmeškom je odvrnila: V sedanjih časih takega predloga ne morem odbiti. Kje je to? Daleč?« »V Neuillyju. Pri meni doma.« Šla je z njim in stopila sta v avto. Sedla je k njemu in rekla: »Imeniten je tvoj avto. Kaj pa bo takega pri kosilu? Ali potrebujete artiste? Vidi se ti, da nisi navadne vrste človek. Mislim, da ste snobi, ki se dolgočasite, kaj ? ... Pa bi radi kaj zanimivega videli... No, meni je prav. Cim bolj neumno bo, tem bolj se bomo smejali.« Z jasnovidnostjo ženske, ki pozna življenje, je uganila resnico. Princ, njegova žena in prijatelji so sklenili pobrati .dekle s .ceste, da bi pripovedovalo o svojem življenju. Okus bogatinov, domišljija blazirancev. Gledala je svojega soseda, še nikdar ni veški družbi in se stresa ob misli, da.mora ta ali oni zaradi svoje nesrečne nature nasilno izgubiti življenje, čeprav je sam ubijal. Današnji čas zahteva od človeka neprecenljivih žrtev .Vsepovsod je življenje iztirjeno, povsod je opažati krčevito iskanje poti iz današnje zmede v družbi, iz gospodarske krize, ki je kot posledica vojne povzročila tudi duhovno krizo in množico demoralizirala že do skrajnosti. Nevarno je zaradi tega tihotapstvo spravljati v zvezo z naturo. Za vsako podobno stvar so v času dani neki gospodarski pogoji. Roža raste kakor so negovana tla. Da so pa tla človeške družbe že precej desetletij zelo slabo gojena, menda nihče ne dvomi. * Pravtako je povsem nepotrebno vzklikati »Chercheg la femme!«, da je žena zmerom središče vsakega zločina. Morda utegne biti to res le v psihološkem pogledu na odnos moža do žene in narobe — nikakor pa ne gre v primeru kakega nedela vso krivdo metati na žensko — najsi je kakorkoli udeležena pri delu , kini v skladu z življenjskimi interesi družbe. Morda nasledna primera v tem trenutku ni kdo ve kako na mestu — zdi se mi pa potrebna. Ce je ženska po zgornjem vzkliku središče vsakega zločina — potem je čudno, da tega vzklika ni prepogosto slišati zaradi — vojne. Ah ,da! — Stare, pa še ne preveč stare, tudi nekatere skoro nove zgodovine imajo ob priliki kake vojne svojo »Heleno« za vzrok. — Moderne, po sociološki zakonitosti grajene in pisane zgodovine »Helene« več ne poznajo _ pač pa iščejo vzroke zla v naturi in gospodarskem razvoju, v odnosu posameznika-do posameznika pa tudi v načinu vzgoje. Anton-Mali, ki ne. V£, kolikokrat je udaril po Malki Malijevi, ker je bil povsem opit, je alkoholik. Andrej mu je po svoji preudarnosti .nosil na senik špirit,,.ki mu je poprej pri hišnem vodnjaku primešal vode _ seveda spet po svoji preudarnosti. Zelo verjetno je, da se je Anton udal pijači zaradi tega, ker ima eno nogo malce pokvarjeno in ker v obče ni lep človek in kaže velik primitivizem. Edina odlika, ki jo ima, je njegova telesna moč. V seksualnem življenju odtehta to zelo mnogo,, .tem bolj, ker človeka alkohol do nekega časa v spolnem pogledu še bolj razdraži. Andrej, ki seksualno ni dosti manj močan, kakor govore razni podatki, je temu svojemu nagonu podlegel, postal njegov suženj. Njegova neprestana trditev, da je v zakonu bil nesrečen,- utegne izvirati iz tega, ker je od svoje pokojne žene zahteval preveč. Ljubezen med-njim in-Marijo Golmajerjevo ima v tem svojo utemeljitev. Le tu se pojavi ženska kot nekak povsem naturen vzrok za pospešek iz Andrejeve Pred nakupom KRIZANTEM si oglejte mojo veliko zalogo v cvetličarni na Miklošičevi cesti 7 ali pa na domu Kolezijska ulica 16. Ivan Bizovičar, vrtnarstvo Vozni promet v Ljubljani na Vse svete Ljubljana, 29. oktobra. Uprava policije odreja sporazumno z mestnim načelstvom glede prometa na praznik Vseh svetnikov naslednje: 1 Dne 1 novembra bo dovoljen na pokopališče k Sv. Križu, za vsa vozila brez izjeme z vštetimi kolesarji samo enosmerni vozni promet, in sicer bo dovoz dovoljen samo po Tvrševi, Linhartovi in Savski cesti,-odvoz iz pokopališča pa samo po Smartinski cesti. 2 Ker bo ta dan obratovalo na tčj progi večje število avtobusov, se iz prometno varnostnih ozirov odrejajo za avtobuse nastopna postajališča.: - I. Postajališče (v obratu do 4 vozovi) Dalmatinova ulica.-desna stran, smer proti Tvrševi cesti. , Za ta vozila bo veljala kot dovoz na pokopališče naslednja pot: Dalmatinova, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki. Šmartinska. Jegličeva. Vr-hovčeva, Vidovdanska. Komcnskega, Kolodvorska, Dalmatinova. II. Postajališče (v obratu do 4 vozovi) Marijin trg, desna stran ob Frančiškanski cerkvi, smer" proti Prešernovi ulici'." Dovoz na pokopališče po Prešernovi ulici. Tvrševi cesti, Linhartovi ulici in Savski.,,cesti. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegličeva Vrhovčeva, Vidovdanska. Komenske-ga. Kolodvorska, Dalmatinova,. Miklošičeva. -Marijin trg. - - - - - - - v III. Postajališče (v obratu do 8 voz) Krekov trg. Dovoz-na pokopališče: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva, Marijin trg. Prešernova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska. Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen- -skega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva, -Krekov trg.. ... 3. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in smejo šoferji, odnosno sprevodniki sprejeti-le toliko število potnikov, kolikor je ko-misijonalno dovoljenih mest ~ (sedežev in stojišč). Varnostni organi bodo Imeli nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega'še tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, , ki so že ž najvišjim dopustnim številom pot-tiikov zasedeni. * . 4. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 3 Din. Ljubljana, 29. oktobra, j Znameniti vremenoslovec Herschl je napovedal, da bomo imeli mokro in neprijetno jesen in da bo padlo mnogo dežja. Ni se zmotil. Toliko dežja kakor letošnjo jesen že več let ne pomnimo. Začelo se ie v septembru. Ko so poplave minile, smo si oddahnili v upanju, da bo zdaj konec večne mokrote. A Jupiter Pluvius nam ni naklonjen. Tudi v oktobru nam ni privoščil preveč lepega vremena. V noči od sobote na nedeljo je spet lilo kakor iz škafa. Proti jutru se je nekoliko zjasnilo, potem pa je začel pihati veter in je gnal težke oblake nad mestom. Okrog 11.30 je nastal pravcat orkan. Burja je povzročila precej škode zlasti po vrtovih, parkih in nasadih. Pred velesejmom je preklala precej debel kostanj na dvoje in ga treščila na sredo ceste, v parku pa je porušila plinski kandelaber. V istem drevoredu se je odlomila tudi velika veja trhlega kostanja. V Zvezdi je mogočna veja padla na ograjo in jo zmečkala. Na igrišču Ilirije je ob pivovarni Uniona veter podrl okrog 20 m, pred kolodvorom pa kakih 15 m ograje. Raz strehe je padala opeka. Veter je nadalje pobil v mestu mnogo šip ter prevrnil več kioskov in reklamnih tabel. . Spričo negotovosti vremena si Ljubljan- čani niso upali daleč iz mesta, pač pa je bilo veliko romanje na pokopališče. Pred vspm so šli tja tisti, ki imajo tam pokojne svojce. Mnogo je bilo pa tudi drugih, ki so jih zanimali novi grobovi in spomeniki, med katerimi je omeniti zlasti Adamičevega in Lundrovega in skupno frančiškansko grobnico. Vreme je bilo popoldne še dosti ugodno. Ves dan je bilo na pokopališču dosti vrvenja, zlasti v' popoldanskih urah. Takrat se je vršil tudi pogreb pokojne gospe Pleničarjeve, ki so jo ob 15. odpeljali s Starega trga k večnemu počitku. Na zadnji poti je spoštovano gospo spremilo mnogo občinstva, saj je ugledna rodbina znana daleč na okrog. Prišli so tudi mnogi znanci in prijatelji iz drugih krajev. Naj ji bo lahka žemljica! Okrog 18. je bila reševalna postaja pozvana na Gosposvetsko cesto. Od Slamiča so..namreč telefonirali, da je na oližnjem železniškem prelazu neki avtomobilist povozil neznanega rno4kcs:a. Bil je to 52 letni skladiščnik državnih zeiez-nic Peter Cerovac, stanujoč na Vodovodni cesti 92. Hitel je čez cesto, pa ga je zagrabil blatnik drvečega avtomobila in ga podrl. Cerovac si je nekoliko pretresel možgan« ter dobil tudi nekaj prask po obrazu. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Mariborski nedeljski dogodki videla tako zastavnega, lepega moža. Vsa rafiniranost, vsa popolnost plemiča je bfla na njem. Zaradi lepo negovanega obraza se ji je zdelo, da je še mladenič. Samo ustnice so izdajale, da gre že v zrela moška leta. Tudi princ je opazoval njo. Zanimal ga je ta vampirski obraz, ki je že postal vsakdanji zaradi kupčevanja z ljubeznijo, bleda, izpita lica, nizko čelo, ki ga pokrivajo črni lasje in ustnice, ki so kakor krvava brazgotina. In zdelo se mu ie> da Je obraz te živalce za zabavo skoraj privlačen. Avto je obstal. Odvedel jo je v vilo in ji pomagal sleči borni plašč. Izza vrat se je čulo razigrano smejanje. Odrinil jih je: Dekle je presenečeno obstalo na pragu. Zmedli so jo sijaj, luč in cvetlice. Redko sadje ni mizi in leskečoči se lestenci, ki so kar vid jemali. Trije gospodje in štiri dame so bili v dvorani. Dame so bile lepe, gospodje (dva sta bila oficirja) razigrani. Pozdravil j, so novodošleca. Princesa, ki je bila svetlolasa in nežna kakor pomladna roža, je dekletu ponudila stol. Potem so jo jeli izpraševati. Tako je bila vsa iz sebe, da je komaj odgovarjala, šele ko jo je šampanjec pogrel, jo je pustila zadrega. »Ne vem, kje sem,« je dejala, samo to se mi zdi, da človek, ki ima tak dom, ne more biti siromak. Povej, ali je tvoj ? ... Princ se je smehljal. Sklonila se je čezenj in opazovala prstan na njegovi roki. Krona se je svetila na njem. »Čestitam ti! Vsaj baron ali grof moraš biti. Ali je to tvoja žena?« Premerila je princeso od glave do nog in potem rekla: »Tej bi se pri nas godilo! Nikoli ne bi bila sama- Nekaj , ima na sebi,-kar-.moške vleče.« • ~ . ~ Princesa je zardela pod njenim pogledom, ki je bil podoben sodnikovemu. Drugi. ki so se pri tem zabavali, so se zadovoljno smehljali. . - - Princ ji je nalil veliko čašo likerja,- da bi še bolj odvozlal njen jezik. Začela je pripovedovati dogodivščine, ki so se odigravale V njeni sobi. Ena izmed prijateljic, princese je hotela videti njen tetoviran hrbet. Z mrzlično kretnjo je odpela naramnico svoje rdeče srajce in pokazala delo ljubimca, ki ji je izginil. Premerila je princa in divje rekla: »To je bil fant — skoraj takšen ko ti. »Kaj je bilo z njim?« »Na Marni je padel. Ti si bil takrat na Rivijeri, kaj?« Pogovarjali so se, sluge pa so servirali kosilo. Vsi so se norčevali in se smejali njenim spominom v odurnih besedah. Tudi ona si jih je privoščila na svoj način. Njim se je to smešno zdelo. Edett-ižmed oficirjev-je pripovedoval o ropanju apašev na fronti-. Dame so se bale. Princesa je zaljubljeno pritiskala k možu. Potem so vstaji. Princ je št^Rii pocestnici skrivaj sto frankov v roko. Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega. Dekle je stopilo k mizi. S hripavim smehom Maribor, 29. oktobra. Danes dopoldne je vladala nad Mariborom in okolico pravo aprilsko vreme. Ne-p-estano se je menjaval dež s solncem. Popoldne je divjal nad mestom in okolico silen vihar in povzročil precejšnjo škodo. Raz strehe je p dala opeka in razbitih je bilo mnogo šip. V izložbeno okno Splošne nabavljalne zadruge v poslopju Velike kavarne na Glavnem trgu se je veter uprl s takšno silo v veliko šipo, da jo jp zdrobil. Tudi Maribor je danes proslavil 1900 letnico Kristove smrti za odrešenje človeštva. Dopoldne je bila v stolnici pontifikalna maša, ki jo je daroval lavantinski šKof dr. Tomažič, ob 17. pa se je razvila velika procesija po mestnih ulicah, v kateri je uilo več tisoč vernikov. Tako pri maši kakor v sprevodu so bili navzočni predstavniki ob-lattev. Zelo lepa je bila tudi proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Snoči so v gledališču uprizorili znano Cap kovo kolektivno dramo »R. U. R.«. Gledališče je bilo nabito polno. V vestibulu sta viseli veliki sliki Nj .Vel. kralja Aleksandra in predsednika Masaryka. oviti v državni trobojnici. , ., ... Danes dopoldne pa se je napolnila velika dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička. Tam sta priredili JČL in Sokol proslavo češkoslovaškega narodnega praznika Sodelovale so pri proslavi vojaška godba ter mariborske srednje šole. Na odru sta bili z zelenjem in trobojnicami okrašeni sliki kralja Aleksandra in predsednika Ma-saryka, ki sta simbolično prikazovali medsebojno ljubezen in zvestobo bratskih narodov. Ob 10. je otvorila slavnostno matinejo vajaška godba, ki je zaigrala >be državni himni, nato pa je vse navzočne, zlasti srednješolsko mladino in zastopnike obla-stev, kulturnih in nacionalnih društev pozdravil v imenu JCL bivši minister dr. Ku-kovec, ki je tudi orisal politični položaj obeh držav in naglašal velik pomen Male antante. Sledili so deklamacije in solist Fa-ganeli, ki je ob spremljevanju klavirja zapel tri pesmi. Slavnost je bila zaključena s pevskim nastopom okteta mariborskih uci-teljiščnikov, ki je dosegel velik uspeh, in z nastopom članov mariborskega Sokola-Ma-tice, ki so lepo izvajali Apihovo simbolično vaio »što čutiš Srbine tužni«. Policijska kronika ni zabeležila ničesar pomembnega, reševalna postaja pa je mter- ki je zbudil grozo pri veselih ljudeh, je J raztrgala bankovec in zagnala drobne koščke na cvetje. »Ne, ne,« je vzkliknila in oči so se ji zaiskrile. »Kar sami imejte denar! Pljunem na tvoj stotak Zabavala sem vas, pripovedovala sem vam zgodbe o pocestnicah in zvodnikih... Groza vas je bilo. Senzacijo ste imeli. Tudi jaz bi jo imela rada zase.« Vsa so utehnili. ženske so bile blede, možje nemirni. Hoteli so napraviti hiter konec, pa ga niso več mogli, ženska je skočila kakor divja zver k princu. Stisnila ga je k sebi. vzela njegovo glavo med svoje nervozno drhteče roke in pritisnila svoje ustnice na njegove. Strašen je bi! ta poljub, kakor bi sesal življenje iz duše. Poljub, ki razgreje strasti in jih razburka do viharja ... Princesa je kriknila. Opotekla se je m nekdo jo je prestregel. Drugi moški pa se niso upali zgrabiti slabotne ženske. Niso mogli. . ... »Zdaj,« je dejala, ko je princa izpustila, »zdaj sem plačana. To mi je dovolj.« Obrnila se je k princesi in sovrastvo je zagorelo v očeh: »Njegove ustnice, sepi imela in zadovoljna sem. ker ne bosta nikoli, zapomni si. nikoli, vzlic razkošju in bogastvu, pozabila ne on ne ti, mojega poljuba .. -« Odšla je in skozi priprta vrata so še zmerni čuli nien odsekani smeh. 1 (Prevel B. R.) venirala samo v nekem primeru starostne onemoglosti. V Studencih je davi okrog 4. nastal velik ogenj v dvoriščnem drvarniškem poslopju občinskega tajnika Alojzija Preglja na Aleksandrovi cesti. Kmalu so bili na mestu stu-denški gasilci, ki so se lotili lokalizirania ognja in ga po enournem trudu pogasili. Poslopje je pa pogorelo do tal. Ugotovljeno je, da je požar zanetila zločinska roka. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Popoldne se je vršil v hotelu >Orlu« izredni občni zbor, ki ga je sklicala Zveza ribarskih društev za dravsko banovino v Ljubljani. Občni zbor je vodil profesor Cotič. Zastopani so bili delegati iz Ljubljane, Celja in Maribora. Profesor Cotič je pozdravil navzočne in oprostil nujno zadržanega predsednika zveze narodnega poslanca g. Rasta Pustoslemška. Nato je podal besedo posle-vodečemu tajniku g. Malenšku, ki je poročal o edini točki dnevnega reda: o potrebi izmenjave zveznega tajnika glede na čim najintenzivnejše notranje delovanje v zvezi. Po končanem poročilu in debati je bil soglasno izvoljen za tajnika g. Malenšek. Sledila je seja zveznega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se odpošlje na bansko upravo več važnih vlog glede znižanja taks za ribarske knjižice, glede ugodnosti za nabavo ribjega zaroda in mladic iz banovin-skih ribogojnic za člane v zvezi včlanjenin ribarskih društev, dalje glede revirne razdelitve vod v bivši mariborski oblasti, glede sklicanja banovinskega ribarskega sosveta. Odobreni so bili tudi predlogi varstvene dobe belic in zaščitnih ukrepov za ščuke glede zaščite ribarskih vod po oblastvenih organih, glede na obveznost vlaganja novega zaroda, glede ureditve ribolova s sačilom, glede podpore zvezi, pritegnitve ribarskih izvedencev h komisijskim razpravam in naposled glede tekem in velike ribarske razstave v teku prihodnjega ljubljanskega velesejma leta 1934. Jutri se prične v Mariboru pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča velika razprava proti voditeljem propadle mariborske Kmetijske ekspertne zadruge, ki so po likvidaciji prenesli svoje delovanje v Zagreb, kjer so zagrešili nepoštene manipulacije. Zagovarjali se bodo 30 letni samski posestnik Ignac Kristovič iz Bukovcev pri Ptuju, 30 letni samski posestnikov srn Matej žunkovič iz Polove pri Račah 47-letni oženjeni zasebni uradnik Franc Ken-da iz Bovca, v Italiji, a stanujoč v Mariboru in 45 letni oženjeni bivši trgovec lvan Volfont. Nepoštene manipulacije so vršili po savski, dravski in dunavski banovini od 1 novembra 1. 1931. do aprila 1. 1932. Njih agenti so preplavljali vse tri banovine, kjer jim je kljub hudi gospodarski krizi nasedlo več tisoč oseb. Vseh oškodovancev je okrog 19.000. Zadruga je inkasirala ogromne zneske, izplačevala pa samo malenkostne vsote. Objave u_ Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani priredi kakor vsako leto tudi letos, štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskova1-oe prosimo, da v svrlio kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo. s tem storili mnogo v pomoč najsirom8šnejsirn, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu dei:i Sokol v Tržiču priredi danes ob 20. pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje dr. Staneta Rapeta, narodnega poslanca, o avijatiki kot modernem prometnem sredstvu. Vabimo občinstvo! Trije koncerti v začetku novembra v Ljubljani. V petek. 3. novembra bo v Fil-harmonični dvorani koncert, ki ga priredi violinist K-H.i Rupel s pianistinio Zoro Zarnikovo. Odlične sposobnosti violinista Rupla so dobro znane, zato obisk njegove ga letošnjega koncerta najtopleje priporočamo. V poned., 6. nov. bo koncertiral v dvorani Uniona učiteljski pevski zbor; izvajal bo obilen vokalni spored iz jugoslovenske literature. - V petek. 10. novembri: pa dobimo goste iz Skopi ja. V Ljubljen, nastopi 130 članov pevskega drusta »Var-darja« v narodnih nošah. Na vse tri koncerte opozarjamo, vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni. \ DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Križarke gredo lahko v ropotarnico odkar gospodari v zraku nad njimi najnovejši angleški »leteči top« Ameriški bombažarji stavkajo ... H'. Kalifornijski bombažarji so v veliki stavki, ki je na več mestih dovedla do resnih spopadov s policijo Gaudeamus igitur .. • Demonstracije proti Židom v Jeruzalemu Pariške »stare hiše« uvajajo nove slušatelje na pariškem vseučilišču v tajne veselega dijaškega življenja Poljubljanje prepovedano Za Bronxville, fevdalno predmestje New-Yorka, v katerem prebivajo najbolj bogata in znani trgovci ter industrijci metropole ob Hudsonu, je izšla policijska odredba, po kateri je v bodoče poročenim ženam prepovedano javno poljubljati svoje može. Ta čudna odredba ima že večmesečno zgodovino. 2e dolge mesece je prejemal tamošnji policijski prefekt vsak dan cele šope pisem, v katerih so se zagrizeni samci, ki jih tudi tam ni malo, ogorčeno pritoževali nad razmerami, ki vladajo ob jutranjem odhodu vlakov iz Bronxvillea v New-York. žene, Ki se ta čas bolj ali manj nežno poslavljajo od svojih mož, delajo namreč pri blagajnah, na peronu, pred vozovi takšno gnečo, da potniki le z veliko težavo pridejo do' svojih mest. Policija je torej odredila, da zakonci v bodoče ne smejo stopiti skupaj na peron in da morajo svojo even-tuelno potrebo po poslovitvi opraviti že v svcjih avtomobilih. A tudi za avtomobile velja predpis, da se morajo ustaviti sto metrov pred postajo. Policija zelo strogo pazi na to, da se te odredbe izvršujejo do pičice. Zdravnice v Indiji Zdravnice so v Indiji posebno potrebne, kajti pravoverni Indijec bo rajši pustil, da' mu žena ali hči umrjeta, nego da bi jo zdravil moški. Stara ameriška zdravnica pripoveduje, kako je prišla do tega, da se je lotila tega poklica. Nje stari oče in oče sta delova'a v Indiji kot zdravnika, sama pa ni imela dosti nagnjenja do zdravniškega stanu. Nekega večera je potrkal na vrata njih h;št starejši brahman in rotil tedaj še mlado damo, da bi prišla zdraviti njegovo ženo. Ker se ni na medicino nič razumela, ie hotela poslati svojega očeta, toda brahman je to odklonil. Nedolgo potem je prišel neki mohamedanec v hišo in prosil isto tako pomoči za svojo hčer, a se ni dal na noben način pregovoriti, da bi jo zdravil moški zdravnik. »Rajši vidim, da mi umrje, nego da bi jo videl moški, ki ni nje mož.« V isti noči je prihitel tretji možakar po pomoč za hčer, pa mu je niso mogli dati, ker je odklonil moškega zdravnika. Dan nato so zvedeli, da so vse tri ženske umrle. Ta vest je napotila zdravnikovo hčer, da se je lotila zdravniškega študija. Trideset let ie potem z velikim uspehom delovala v Indiji. Ustanovila j« tu sama medicinsko šolo. na Kateri študira lepo število deklet za zdravnice. Barve in tek Da zavisi količina izločenega želodčnega soka in s tem tek tudi od zunanjih okolnosti, je znano. Tudi barva more zato vplivati na glad. Novejša raziskavanja kažejo, da rumena in rdeča tek pospešujeta, zelena in modra pa zadržujeta. Nekaj sličnega so ugotovili že davno, in sicer v področju obsevata e umetnosti. Odkrili so, da zeleni in modri žarki pacienta pomirjajo, rdeči in rumeni pa dražijo. Zdi se, da bodo imele te ugotovitve še kakšno praktičnejšo posledico za gradnjo jedilnih sob. Los na Zelandu V Gribskopu, nekem severozelandskem gozdu, so gozdarji in lovci opazili losovo samico. Pojav te živali je vzbudil tem večjo pozornost, ker je znaoio, da se v danskih gozdovih že od srednjega veka ne zadržuje več losov rod. Zato domnevajo, da je prišla žival čez Oeresund iz švedske. Ugotovitev umora po 400 letih v katedrali v Vilni so shranjeni telesni ostanki dveh poljskih kraljic, žen kralja Zigmunta Avgusta H. Sedaj hočejo preiskati, kaj je resnice na stari trditvi, da sta bili kraljici zastrupljeni. Njiju trupli so tako dobro izbalzamirali, da sta še danes nedotaknjeni. Po drugi strani pa pozna moderna kemija obilo načinov, po katerih se lahko še po stoletjih ugotavljajo sledovi strupov in to celo pri truplih, ki so začela že trohneti. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvi hso priznali, da se »Franz Josefova« voda, obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. Franz Josefova« voda še dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Arabski prebivalci Jeruzalema so zadnje dni hrupno demonstrirali proti doseljevanju židovskega elementa v Palestino. Policija je morala zadrževati razjarjene množice, ki so prodirale tudi najsilnejše kordone varnostne straže za „§treho sveta" Prastara »država sredine«, Kitajska, nekoč velikanski svet zase, je izgubila že davno Birmo Nepal in Tibet, Anam in Tonkin, Japonska si je vzela Mandžurijo in Džehol, Rusija je sovjetizirala Mongolijo, a sedaj ji pojde v zgubo še zadnja kolonialna dežela, Vzhodni Turkestan, 500.000 kv. angleških milj velika provinca Sikiang. Navzlic svoji velikanski razsežnosti šteje ta dežela komaj 2 milijona prebivalcev. Sven Hedin in sir Aurel Stein sta odkrila v njenih ogromnih puščavah ostanke nekdanjih bogatih mest in cvetočih ozemelj, a še danes so tam mesta, kakor Kašgar, Jarkent, Kulča, Urumči, v katerih sedijo angleški in ruski generalni konzuli in kujejo že desetletja spletke drug proti drugemu v prid svojim državam. Kitajski vpliv ni bil tu nikoli posebno velik, ker je večina prebivalstva turško-tatarskega porekla (Turki, Kirgizi, Dungani), Kitajci pa so zastopani le z redko plastjo uradnikov, trgovcev in vojakov. Sevemovzhodni del dežele, ki jo imenujejo tudi »streho sveta«, ie že povsem pod ruskim vplivom, jugozapadni pod arrg.leškim in samo južni del je dejansko že kitajski. A vprašanje je, koliko časa bo še Kitajska imela tu kakšno besedo. V zadnjih letih je začel vsepovsod naraščati ruski vpliv, pač najbolj zaradi bližnjega ruskega Turkesta-na in »Turksiba« (turkestansko-sibirske železniške proge), ki je ta oddaljeni in pozabljeni kos sveta spravil bližje svetu — t. j. Rusiji. V zadnjem času pa pripravlja Angleška odločilni udarec. Pravijo, da namerava ustvariti tu mohamedansko »odbojno državo« po vzgledu Mandžukoja, seveda bi hotela v tej državi igrati glavno in odločilno ulogo kakor Japonska v Mandžukuju. Rusi pa tudi ne drže rok križem. Tako se že cele mesece vršijo Iju-ti boii, Turki. Kirgizi in Dungani so se oborožili, belogardisti nastopajo proti njim, tovarne za orožje imajo ogromne dobičke, nihče pa ne ve, za koga se bojuje in proti komu. To vesta le Anglija in Rusija, ki premikata - vstaške - in vsta-škim nasprotne čete po deželi kakor lik? na šahovnici. Kitajska pa gleda brez moči. kako se ji izgublja še zadnja pred davnimi stoletji osvojena dežela. Iz akvaristova torbe O lovu na činklje in drugo. Dasi so se vode že nekoliko ohladile, se noge pri akvariranju prav lahko privadijo sedanji nižji toploti barskih jarkov. Zadnje dni sem lovil činklje v Cornovcu kar dvakrat zaporedno. Prvikrat me je spremljala smola, kajti po dveurnem brskanju po blatu nisem ujel nobene činklje, pač pa se mi je zaradi ilovice in vode odvojil podplat enega čevlja. Obogaten s to izkušnjo sem drugega dne nataknil galoše kar na gole noge. Z galošami, vendar ne zaradi njih, mi je bila sreča milejša: ujel sem namreč po eno-urnem zajemanju leno. 6 cm dolgo činklje z rdečerumenimi in črnimi progami vzdolz života. Pri tem lovu so bile galoše dokaj nepokorne, ker so se često ločile od no?, poleg tega je pa postalo v njih zelo živo, ker so se zatekale vanje preplašene po-stranice, ličinke in tudi ribice. Vrhu tega so padali v galoše razni polži in kamni. Navsezacuje sem pa na nekem mestu obtičal v ilovici, in ko sta galoši po daljšem naporu zasledali beli dan, sta bila razparana oba gornja dela. Potem takem me je veljala činklja par čeljev in par galos, bila je torej precej draga, veilar mise', da bom podpiral s popravilom čevljev m z i«afcavo novih galoš domačo obrt in industrijo, a zlasti lepa činklja sta me popolnoma pomirili z usodo. Galoše sem vrgel na obalo in golih nog nadaljeval pot. Ujel sem nekoliko večjih ličink kačjih pastirjev iz roda Aschnidae in Libellulidae, nekaj postranic in razne polže, o čemer se prijazni čitatelj lahko prepriča, če no-seti deželni muzej, kjer so razstavljeni trije akvariji. V največjem so dafnije ip ciklopi, ličinke kačjih pastirjev in polzi. Na steklih tega akvarija vidimo polžke prilepke, na dnu pa velike zaklopke iz Skadrskega jezera, ki jih je prinesel g. dr. Kuščer. Pri zadnjih izletih v Bevke sem videl v šotnih jarkih mnogo vodnega mahu (R'"c-cia flunitans), večje kolonije žabjega šejka, mešink in pritlikavega lokvanja. Ric-cio sem zasadil v nekem ribniku buzu Ljubljane, in ko se bo razmnožila, povem dotično mesto. V nekem jarku kraj Bevk je b lo nekoliko majhnih mrei. lvio f-m vzei s seboj. Majhna mrena je podobi.a globočku; spoznaš jo na mesnatih ustnicah in podstojnem gobčku. Kdor se zanima za mreno, jo vidi v sre Jr em akvar ju muzeja, kjer so tudi pezdirki, rdečeok'.-ce, rdečeperke, podusti kleniči, plošč,ci, koreslji. zelenike, pisanci in pisanke Vračajoč se iz Bevk proti Ljubljani sem zavil s Tržaške ceste proti zdaj ze precej zanemarjenemu spomeniku-paviljonu na. Cesti dveh cesarjev, od tam pa skozi jesensko mirni mestni log k ribniku na koncu Opekarske ceste. Ljubitelj vodu'h hroščev bi utegni! ujeti ta večer vodne plesalce (Gyrinus), ki so krožili v dveh velikih jatah na vodni gladini. N",;vadno jih vidiš k večjemu po 3 do 4 skupaj Ljubiteljem polzač (Cobitis) sporočam, da -o v iiašin vodah ne samo n.vradne poi-zače (Cobitis taenia s črno piko na repoi plavuti, temveč tudi balkanske polzače. Z ljubeznivim posredovanjem našega zoološkega instituta sem poslal pob. .čo brez pike na repu in z drugo risbo na lirbtu našemu ihtiologu ca jugu g. d\ Karamanu v Skoplje, ki jc v njej spoznal polzačo z juga (Cobitis balcanica Kara-man). Take polzače so v Malem grabnu, v Radni pri Bezovici in v drugih barskih potokih s peščenim dnom. V Hollvvvoodu trenirajo dekleta na kolesu za šest oseb Prijazen in kisel obraz Ameriški psihologi so napravili več poskusov s prijaznimi in kislimi obrazi, da bi dognali, kako vpliva obraz na delo. Rezultat je pokazal, da delo pri kislem obrazu trpi, dočim prijazen obraz dviga in pospešuje delazmožnost do skrajne meje. Darujte za nesrečne poplavljence John Galsworthy: Btsevi* ki jift tem pomml 1. Ko sem bil še deček, sem doživel več pomembnih dni, dni, ki so se v moji domači hiši pripravljali za družabne večere. Če nisem bil prav pri učenju, sem vsem vneto pomagal, zlasti pa vrtnarju. Iz cvet-ličnjakov sem nosil grozdje in ananase, ali pa sem trgal z južnega zidu breskve in nektarine. Zmeraj sem moral biti tudi zraven, kadar je Henrv, prvi sobar, z dvema košarama v rokah, odpiral mojemu očetu vrata, za katerimi je tako prijetno in smešno dišalo po plinu in gobah. Z rokami za pasom in razkoračeno sem stal zraven in strmel v očeta, ki je neverjetno oprezno prijemal steklenice in jih s svojimi suhimi prsti, ki so se končevali s koničastimi nohti, držal proti svetlobi. Potem sem si domišljal, da sem v grajski ječi in se prav posebno hitro obrnil, kadar smo nesli steklenice ven. Tudi v kuhinji sem imel neprestano polne roke dela. Saj sem moral vendar »nadzorovati«, kaj pride na mizo in dopustiti, da so me opominjali: »Master Johnnv, prosim, da se ne dotikate!« Zdelo se mi je tudi primerno, da opazujem konjušničarja Georga, kako čisti svoje kovinske gumbe, da se lepo svetijo — pozneje bo moral z njim nekaj predstavljati, sam ne vem kaj. Vse to se je do- gajalo dopoldne. Popoldne je bilo še dosti bolj razburljivo. Takrat je prišel že zelo zg.-Jaj moj prijatelj Mr. Sawdy, ki je branjaril z zelenjavo. Imel je lep, bled obraz in koteletasto brado. Moja družba mu je bila zelo všeč. Tudi moj prijatelj Glover, ki je znal tako smešno mežikati, se je pokazal. Oba sta bila praznično oblečena in imela v žepih bele rokavice (videl sem. kako so gledale iz njih.) Pomagala sta nositi Henrvju in Frangoisu posebna jedila na mizo in polniti bufett. Kadarkoli sem prišel pogledat, se je obedn:ca čedalje bolj svetila in lesketala. Bela je bila ko sneg in zmeraj prijetneje je dišalo po melonah, ananasu in cvetju. In naposled sem dejal Mru. Savvdvju: »Zdaj bi imel rad vatelj!« In Mr. Suvdv je oprezno pogledal okoli sebe, ujel enega iz škatle, potem pa je škatlo malce pretresel in nihče ni mogel več opaziti, da eden manjka. Jedel sem vatelj, čisto počasi sem ga grizel od spodnjega konca navzgor. Čudoviti so bili ti vati ji! Kako je bil nadev okusen! Pri takih priložnostih sem šel v zgornje nadstropje, da bi videl, kako Adele frizira Evie. Njeni lasje so bili lepi, skoraj rumeni kakor slama in visoko zaviti nalik blazini. Potem sem slonel na oglu toaletne mizice, obračal srebrno orodje na vse strani. gledal monograme in jih na glas bral. Dišal sem po pudru, opazoval Evin vrat in zdelo se mi je, da je zelo dolg. Kmalu je vzkliknila: »Pojdi zdaj, Johnnv!« Šel sem in sedel na stopnico; tam sem čakal strica Wallyja. Hotel sem namreč videti gumbe njegovega telovnika. Telovnik je bil zelo širok, dosti širji kakor očetov, pa tudi bolj bel in bolj svetel. Ta telovnik je pri njem jemal dosti prostora, ker ni bil prav nič velik, pač pa zelo širok in oglat. Prav posebno lepo pa je dišal. Nosil je tri prstane več kakor moj oče, ker jih mogoče sploh ni nosil. In imel je širok, bled obraz, navrtinčene, majhne, sive brke in majčkeno senco ščetin na konici brade. Njegove okrogle oči so bile vodeno višnjeve in silile so mu iz jamic. Ovratnik je imel visok in svetel, z ostrimi, zelo narazen štrle-čimi krajci. In brada se je med te krajce tako lepo prilegala. Stopical je okoli kakor ta ali oni izmed naših golobov-golšarjev. Meni se je zdelo, da je zelo imeniten gospod. Izvrstno je igral biljard. Z njegov,h gumbov na telovniku kar nisem mogel odtrgati oči. Bili so črno beli, z briljanti v sredi. Iz žepa na njegovem suknjiču je silil smešen, širok pas in z njega je bingljalo nekaj svetlih reči. Dostikrat mi je potrkal na prsni koš in mi rekel, naj se moško na-pnem, toda nisem imel časa, da bi na to zmeraj mislil. Pokazal mi je tudi svojo uro, ki je bila bolj rumena, bolj debela in bolj gladka kakor očetova, pa ni znala biti. Najbolj mi je bil stric NVallv všec takrat, kadar je sedel na terasi in pil bovvlo iz rdečega vrča. Vselej mi je dal požirek za po-izkušnjo. Rad sem opazoval tudi njegova usta, kadar je s smotko pihal višnjeve kolobarje dima. To je znal bolje kakor moj oče. In njegov glas je bil res zanimiv — tako debelo je zvenel. Ko sem si dodobra ogledal njegove gumbe, me je gnalo gor v sobo za oblačenje: tam sem čul, kako jr rekel oče materi: »Blanche, saj ne bos o pravem času gotova!« Mati je bila čudovito lepa. Imela je uhan in kodre na vsaki strani. Rekli so jim »zamaškovi kodri«. Tako rad bi jo bil vlekel zanje, da bi videl, ali se bodo spet zvili nazaj kakor moja kačja igračka, toda tega nisem smel. Med podlogi sem pa le smel stati, tako da oče ni mogel priti ven, če se ni z mano boril. Pn tem se je obnašal zelo resno in zmeraj malo sopi-hal, da bi mi pokazal, kako močan sem. Potem pa me je nenadoma potisnil skozi svoje no«e in me pustil na tleh. Mati mi je potem počesala lase z obraza in mi rekla: »Johnnv, ljubček, pojdi zdaj v posteljo!« In šel sem pri enih vratih ven in se pri drugih spet vrnil, dokler me ni opazila mademoiselle ali pa hišna. Potem sem sedel zgoraj na stopnicah in gledal po vezi. Čul sem, kako so prihajali vozovi m pogledal Henryja, ki je šel pred nekim gospodom in neko gospo po veži. Potem sem slišal, kako je sporočil: »General in Mrs. Grim.« In nato je stal pred vrati salona. Vsi so prišli drug za drugim in mu nekaj šepetali na uho. In vzklikal je tako nekako: »Mr. in Ladv Evelvn Tushby, Sir Edgar in Lady Dulane, Miss Dulane — hm! hm! — Mr. in Mrs. Terin, Mr. in Mrs. Tipping — hm! hm!« Vedel sem — zdaj so že vsi prišli in to je prav. Henrv je ostal že sam. Zdajci pa sem zagledal, kako je podržal palec pod nosom in iztegnil prste proti vrat im. Preden sem mogel poklicati »Henrv!« in ga vprašati, zakaj dela tako, je odprl vrata v obednico in stopil vanjo. Vselej se je hitro vrnil, naposled pa je odprl vrata v sprejemnico in dejal: »Diner je serviran!« Tedaj sem vstal in iztegnil glavo čez ograjo, saj sem moral vse natanko videti! Vse je bilo kakor v Noetovi barki, le da so bili vsi gospodje črni in spredaj na prsih njemu koncu so bile obsežnejše. Naposled kože kakor gospa Noetova in proti spod-snežno beli, dame pa so imele dosti več je prišla mati in z njo Sir Edgar Dulane, ker je bil največji izmed vseh. In stric Wally je bil najmanjši, toda videti je bil zelo dostojanstven, ker je bil tako široko-pleč. Pri tem je imel tudi še največji telovnik. In kakor nalašč je morala mademoiselle vselej prav tedaj vzklikniti: »Jean, comme tu es mechant: viens done*!« In to je bilo vse. Več nisem nikoli slišal ali videl. * »Jean, si hudoben; pridi vendar!« škoda točke! V današnji tekmi proti Hajduku je Primorje brez potrebe dalo obe točki — Visoka zmaga Gradjanskega, drugod zmage favoritov Ljubljana, 29. oktobra. Tekme v ligah se bližajo koncu, za ne-iwtere veselemu, za nekatere manj veselemu, nekaj pa je še celo takšnih, ki še zmerom ne vedo, kaj jim prinese »dan prihodnji«. Najbolj napeta je zdaj borba za one klube, ki so sredi tabele, kajti vrh in dno tabele sta že definitivno zasedena. Med temi »srednjimi« klubi pa zavzemata najbolj kočljiv položaj Primorje in sarajevska Slavija, ki sta zaradi neznatne razlike v točkah še zmerom v nevarnosti, da bi morala zapustiti ligo; enega izmed teh čaka ta usoda neizbežno. Zanja se tudi danes ni lazčistila situacija, čeprav je trenutno za Primorje ugodnejša! Danes je nastopilo v tekmah za točke osem enajstoric. Ljubljana je videla Hajduka, ne več takšnega kot je bil včasi. toda še zmerom simpatičnega in temperamentnega, ki mu je danes pomagalo skoraj samo naključje, da ie odnesel obe točki in se vsaj začasno krepko približal BSK. Škoda »točke«, ki je ▼ vsej drugi polovici visela nad Hajduko-vim golom, pa ni bilo kljub premoči nikogar v primorjanskem napadu, ki bi izenačil rezultat. Treba bo pač počakati vsem onim, ki so upali, da bodo že danes lahko rešeni skrbi za nadaljnji obstoj kluba v ligi. __ Zagreb jc imel svoj »derbv«, ki ga je Gradjanski zelo visoko odločil zase. Zdi se, da lanskemu prvaku zdaj proti koncu pojemajo sile in ni izključeno, da bo Concordia — če se ne popravi — v treh tekmah, ki jo še čakajo, zmedla račune še drugim. V ostalem je bil ta »derbv« lokalnega pomena, ker v tabeli ni mogel imeti bistvenega vpliva. V Osijeku je zadel Hašk ob »outsiderja« Slavijo, toda prav z muko je izvlekel .obe točki. Seveda je kljub temu tik pred tem, da pusti oba »kandidata za izstop« za seboj. V Beograd je morala po svoj poraz sarajevska Slavija, ki je dobila ž njim predzadnji udarec za popotnico iz lige. »Tragedija« se bo končala prihodnjo nedeljo proti Concordiji v Zagrebu! Tabela, ki se je spremenila samo v dobro za Jugoslavijo in Haška. kaže po današnjem kolu tole sliko: BSK 18 1 2 3 3 61:20 27 Hajduk 19 12 2 5 39:18 26 Bask 19 10 2 7 40:35 22 Gradjanski 19 10 1 8 31:29 21 Jugoslavija 15 9 1 5 27:22 19 Concordia 17 7 4 6 36:32 IS Primorje 17 6 3 8" 37:40 15 Hašk 15 6 2 7 27:20 14 Slavija (S) 19 6 2 11 34:47 - 14 Vojvodina 17 3 4 10 20:46 10 Slavija (O) 19 3 2 14 21:54 8 Hajduk : Primorje 2:1 (2:1) Tekme Primorje : Hajduk ne bomo zlepa pozabili. Ves aranžman je bil posrečen, poboji, v katerih se je razvijala in dokončala ta velika borba, so bili nadvse ugodni. Predvsem poset, ki je bil — kljub visoki številki v datumu — spričo naklonjenosti vremenskih dirigentov preko vsakega pričakovanja zadovoljiv, razen tega pa naravnost propagandni stil igre, ki je pri vsej svoji siloviti borbenosti in napetosti ostala dosledno v najstrožjih mejah športne fair-nessc, vse te okolnosti so se prav prijetno dojmUe rekordnega števila gledalcev. Z igrišča bi bili šli morda še za malenkost za-dovoljneiši, če se ne bi bila nepreračunljiva usoda tako kruto poigrala z našim moštvom. Kajti vnaprej bodi povedano, da je Hajduk pač zelo srečno odnesel obe piki iz belega mesta. Govoriti o zasluženi ali ne-_ zasluženi zmagi je p-i nogometu enako de-'plasirano kot priljubljeno, vendar ne bo nikogar med 2500 gledalci ki ne bi priznal, da bi bil rezultat, kakor ga je potek igre terial, še najboljše izražen r 0:0. vsi trije goli so nastali iz tako ne-, spametnih akcij, da niso mogli nikogar prepričati o svoji eksistenčni upravičenosti. Še najbolj je ustrezal logiki situacije Feričev avtogol. ki je bil vsaj nepričakovan zaključek silovitega primorjanskega napada in za katerega je situacija vsai kolikor toliko dozorela. Pri vsem je najbolj tragično za naše fante, da sta od treh tak:h zgoditkov obsedela dva v njihovi mre«, dočim je samo eden našel pot v nasprotno. Kmalu po poltreh so se pojavili na igrišču, toplo pozdravljeni, vsi trije akterji, moštvi v postavah: Hajduk: čulič—Matošič, Ferič—Marušič, Deškovič, Radovnikovič — Lin, Lemešič, Kragič, Bakotič II., Rosič. Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I,— Zemljak, Slamič, Boncelj—Jug II., Erman, Bertoncelj L, Jež, Zemljič jn sodnik Podubskv iz Zagreba, ki je prišel namesto dveh prvotno delegiranih. Prva polovica Zreb je dobil Deškovič proti Hasslu in teko igra H. z vetrom, ki je pa medtem že dodobra ponehal, P. Jma začetni udarec, toda prvih pet minut se igra stalno na pri-rnorjanski polovici; prvi napad P. je šele v 5. min. in konča s krasnim Bertoncljevim šutom, ki ga pa čulič zaokrene čez prečko v kot. Komer gre streljat Bertoncelj, pa slabo plasira žogo. V naslednjih minutah je zopet H. stalno v ospredju, v 7. min. pošlje Boncelj nevaren center-pas Rosica v kot. Po prvih desetih, minutah se doslej enostranska igra razvije in odpre, borba je živa in ostra, toda giblje se sredi polja, obe obrambi sta budni in sigurni, ne pustita preko kazenskih črt. P. prihaja čedalje bolj v napade in v 20. min. bije Jug drugi kor-ner za P., ki ostane neizkoriščen. Takoj nato lep Zemljičev prodor, pa ga sam upropasti z nesmiselnim autom. Igra je vedno bolj zagrizena, borba gre za vsak ccnt-meter prostora kmalu se pokažejo dobre in slabe strani obeh moštev. Obrambi sta še nepremagljivi, obe srednji vrsti delata dobro, toda oba napada se izkažeta kot malo nevarni formaciji svojih moštev. Hajdukov napad igra na Kragiča. ki je dobro krit in more streljati samo iz nenevarne daljave, Bertoncelj se v nasprotnem napadu trudi, da bi uvedel nekak sistem v akcije, tiplje na levo in desno, e najde slab odziv. Najnevarnejši napadač je Kragič, najboljši in poleg tega še zelo nevaren Bertoncelj! Medtem se v 26. min. nenadoma izcimi uspeh za Hajduka: Lemešič prestriže slabo plasirano žogo. lepo doda med branilcema Kragiču, v startu se Hassl in Starec ne razumeta, a Kragič hladnokrvno porine žogo v nebranjeno mrežo, 1 : 0 za H. Ta nepričakovani intermezzo zanese v igro potencirano zagrizenost. Igra je, čeprav izredno fair, ostra, napeta do skrajnosti, Hajdukove kombinacije kratkih pasov paralizira primorjanska srednja, linija s polvisokimi dolgimi prenosi, in ini-cijativa prehaja vedno bolj na domače. V 32. min. se zopet, po možnosti še bolj iz- nenada, nasmehne Hajduku Fortuna. V povsem brezpomembni situaciji startata zopet Hassl in Starec na visoko žogo, za trenotek popustita oba. in ta ulomek sekunde izkoristi Rosič, da da žogi-smer proti golu, ki ga žoga komaj, komaj doseže — nekdo je uganil, da je moral gol malo pri-teči žogi nasproti! — toda rezultat glasi 2 : 0 za H! Kljub vsemu tempo igre ne popusti, narobe,.odslej so domači stalno v napadu, igra dobiva počasi izraz rahle, potem vedno bolj odločne premoči domačih. V 32. min. je P. po levi strani v jakem napadu, kombinacija Slamič—Bertoncelj— Zemljič—Bertoncelj dozori do zaključnega Bertoncljevega udarca, vmes je še Ferič, ki sieer zaustavi žogo. toda jo taka .nesrečno poda svojemu vratarju, da se odbije od podboja v mrežo: s tem je rezultat znižan na 2 : 1 za H. Občinstvo nagradi z burnim aplavzom ta uspeh in podžiga svoje na izravnan je. Poslednje tninute polčasa potekajo v. znamenju stalne premoči P., toda H. dobro brani svoje svetišče. Druga polovica Drugi polčas prične zopet s Hajdukovo ofenzivo, toda že v prvih minutah ima P. šanse, tako da je Hajdukova obramba dobro založena z delom. Po desetih minutah se tempo igre unese. Hajduk poskuša še na momente s svojimi kombinacijskimi potezami; v glavnem se pa sredi polčasa omeji na obrambo, kjer igra po večini s petimi branile*. V napadu P. se nenehoma trudi Bertoncelj, skuša ustvarjati situacije drugim in sebi, toda ne uspe mu, da bi prišel do čistega strela. Cim bolj se igra tiagiblje h koncu, tem jačji je pritisk P., proti koncu se igra že izključno v Hajdu-kovem kazenskem prostoru, kjer se bori vse moštvo Pr.morja proti kompletnemu Hajduku. Toda Hajdukova taktika zmaga rlad prizadevanji domačih. H. sistematično konzumira minuto za minuto z odbijanjem napadov in z zavlačevalnimi akti. S tremi neizkoriščenimi koti se neha ta velika borba, kakršno je ljubljansko občinstvo malokdaj imelo priliko gledati na ljubljanskem igrišču, a končni rezultat ostane 2 : 1 za Hajduka, ki je tako pomnožil svojo zalogo točk z nadaljnjima dvema in si učvrstil položaj na drugem mestu tablice. Hajdukova zmaga torej nikakor ni bila preoričevalna. Izvojeval jo je z muko in težavo, dasi ni bil boljši na terenu. Kar je splitsko moštvo II. Ko mi je bilo osem let, se mi je odprl no svet. Dotlej nisem poznal tistih bohotnih cvetov na drevesu življenja: morskih razbojnikov, trgovcev s sužnji, tihotapcev, divjih lovcev, razbojniko", Saracenov, Francozov in plemenitih Britancev, ki so si šteli za užitek in dolžnost, da so se leto za letom z njimi borili. Pravkar sem prebolel ošpice, bolezen, ki odpre duši nove razglede — in prav tedaj je prišla v hišo nova vzgoj-teljica. Koliko ie bila stara, ne vem, sicer pa je bila zelo stara, morda že dvajset, toda še zmeraj lepa. Imela je široke čeljustne kosti, svetlosive oči, svetlorjave lase, ozke obleke, prijeten vonj, romantične občutke in knjige, ki so bile polne pustolovskih dogodivščin: njena prva dolžnost ie bila ta, da nam je iz njih brala, mi pa smo j>iorali poslušati, cuzati citrone in postajati zdravi. Tak je začetek novega sveta; in v tem -vetu je bilo vsako drevo jadrnica z razpe-m; jadri; da smo morali splezati na vsak imbor; vsaka omara za obleko, ali knjige rajski zid ali pa pečina, odkoder je bilo -eba skakati; vsako okno lina v ječi, da no skozi njo uhajali; vsako cvetko na nv-niku smo morali odtrgati in krstiti: Sir Sir Lamorack (o nepozabljeni ■ 1). Sir Tristan, Sir Palamedes. In po- j tem smo tolkli drugo z drugo, dokler ni eni izmed njiju odletela glavica; tako smo videli — ali pa tudi ne — kdo je močnejši Vse naše življenje je bilo sen o ropanju arabskih galej, o boju britanskih mornarjev z morskimi somi na slabotnih splavih, o lovcih na jelene, o bodalih, turnirjih, o obleganju grajskih stolpov. preganjanju strog"h šolnikov in še mnogih drugih podobnih rečeh. To je bilo leto polno čaru izmišljenih bojev in — ljubezni do naše nove vzgojiteljice. Poletne počitnice so se nam zdele brez nje puste, in na dan njene vrnitve v bleste-čem se avgustu sno neprestano tekali po stopnicah in čez nje skakali, letali po sobah in vsem pripovedovali, da zdaj res pride, potem pa smo se brezmejno čudili, da niso bili vsi drugi zaradi tega dovolj na iglah. Prežali smo v mrzli veži in prisluškovali, kdaj se pripelje voz. Z ronotanjem in stokanjem je res prišel, obstal — in stala je pred nami v solncu. Skok iz zavetja v tčmni veži, skok. tako visok, da so se roke ujele za njen. vrat, noge oklenile njenega telesa. Tako smo vsi štirje v klobčiču viseli na njej. In objeli smo jo. tako vihravo, da ie nekaj počilo in da je brez sape zaklicala: »Oh, dragi! . . .« Tudi to so bili nepozabni dnr-i. dnevi bojev ;n 'iubezni. (Prevel B. R.) dičilo, je bila odlična pozicijska igra, svež start in dober placement. Tudi so Haj-dukovci pokazali prav lepo in koristno igro z glavo, posebno v obrambi. Svoje napade pa so večinoma gradili s kratkimi pasovi, s podajanjem žoge z noge na nogo, dokler jim ni nasprotna obramba skvarila zamislekov. Najboljši so bili v sredini, kjer je imponiral Deškovič z dobrimi konstrukcijami napadov, dočim je obrambno delo rajši prepuščal drugim. Dobra sta bila tudi stranska krilca, zlasti je bil agilen in koristen mali Radovnikovič, reprezentativec Marušič pa je imel z Zemljičem hude borbe in mnogokrat težke čase. Hajdukov, napad se ni pokazal z najboljše strani. Igrali so na Kragiča. ki ima res krasen šut, a bil je dobro pokrit, in le enkrat je imel priliko izkoristiti napako nasprotne obrambe, kar je tudi temeljito opravil. Omeniti je še Lina na desnem krilu, ki je bil gotovo najslabši mož na polju, drugi v napadu niso silili preko povprečnosti Obramba se je v glavnem dobro držala, branilca sta v drugem polčasu zelo popustila, zlasti Ferič se je često nahajal v malo zavidnih situacijah. Čulič ni bil preveč zaposlen, toda tistih parkrat, ko je bil postavljen pred težavne naloge, je opravil svoj posel v stilu reprezentativnega vratarja. Primorjani so igrali v glavnem dobro. Boljše kot v svojih zadnjih nastopih na ljubljanskih tleh. Desna stran napada je bila hroma, in odtod je izviralo vse zlo. Kakor je sicer leva stran napada funkcionirala toliko boljše in se je prav dobro izkazal tudi vodja napada, je to bilo za nasprotno obrambo premalo, saj se je lahko Posvečala vsa samo trojici napadalcev, rav dobra je bila pri domačem moštvu srednja vrsta, v obrambnem delu je bil Slamič naravnost izboren in je nevarnega Kragiča dobro držal. Tudi konstruktivno je bi! tokrat zadovoljiv. Oba stranska krilca sta se sijajno razigrala, bila sta enako koristna v obrambi kot v podpori napadu. Ožja obramba je bila dolgo nepremagljiva barijera. Starec je imel prav za prav le malo dela, manj kot niegov tovariš v nasprotnem golu, in mu razen dveh zgrešenih startov ni mogoče oporekati; tragika je pač v tem, da sta tisti dve napaki obrodili neprijeten sad. Branilca sta bila gotovo zelo požrtvovalna, Hassl bolj temperamenten, zato tudi nemara bolj nesrečen, Bertoncelj, najboljši od vseh štirih branilcev na polju, flegmatično miren, pa precizen kot stroj. Tretji činitelj v tej borbi Je bil g. Poclup-sky, ki je svojo nalogo rešil brez večjih napak na splošno zadovoljstvo. _ . Gradjanski: Concordia 5:1(4:1) Zagreb, 29. Oktobra. Domači »derby« med Gradjanskim in Concordijo se je v 20. min. drugega polčasa spremenil v splošno zmedo, tako da je morala posredovati policija. Povod za incident so dali najprej igralci, ki so se stepli med seboj, nato pa je vdrlo na igrišče še občinstvo in sodnik je moral igro za več minut prekiniti. Radi dejanskega spopada sta bila izključena igralca Valjarevič in šipoš. Tekma je zapustila mučen vtis. V ostalem je Concordia igrala slabo, Gradjanski pa je bil izredno dobro razpoložen. že v 2. min. je Antolkovič iz bližine dosegel vodstvo za G. V 8. min. je šipoš z razantnim strelom povišal na 2:0 za G. V 17. min. je s pomočjo Kokotoviča in Mar-tinoviča prišel spet Antolkovič do žoge in jo poslal »volley« neubranljivo v mrežo. 3:0 za G. V 28. min. je uspelo Loliču, da je zabil prvi in edini gol za svoje barve. 3:1 za G. V 44. min. je izrabil Kokotovič ugodno priliko, ko je šel Demič iz vrat in povišal na 4:1. V drugem polčasu se je po uvodoma omenjenem neredu v 26. min. odlikoval Bratu-lič, ki je držal ostro Jazbečevo enajstmetrovko. V 28. min. je streljal Kokotovič prosti strel radi »foula« nad Antolkovičem in iz 18 m neubranljivo poslal v mrežo. Tekmo je sodil g. Bažant, kr je bil za razburjene duhove premalo odločen. Jugoslavija : Slavija (S.) 2 :1 (1: 0) Beograd, 29. oktobra. Za tekmo ni vladalo posebno zanimanje. Med igro je pihal močan veter, ki je oviral moštvi. V 18. min. je dosegel šalabur vodstvo za Slavijo. Jugoslavija, ki je nastopila z rezervnim srednjim krilcem, se ni mogla povezati in je izpustila mnogo šans, tako da so se že začeli bati za rezultat. V 29. min. je končno dosegla izenačenje, v 25. min. pa je Miloševič iz enajstmetrovke postavil rezultat. Nasprotnika sta bila na splošno enakovredna, vendar pa je bila Jugoslavija boljša v tehničnem pogledu in je zmago zaslužila. Tekmo je sodil g- Knifer iz Osijeka, ki je bila zanj ta naloga pretežka. Hašk:Slavija (0) 2:1 (2:1) Osijek, 29. oktobra. Slavja je v tekmi proti Haškti takoj v začetku ostro napadla in Hašk se mora zahvalit; samo-spešnemu slučaju, da ni dob.'! že v tem razdobju treh golov. Pozneje je prešlo vodstvo v njegove roke. tako da si je -izvojeval zmago. Tekmo je sodil g. Ra-kic iz Sarajeva, ki ie firel igro dovolj v rokah. i SK Ilirija (table tenis sekcija). Gg.: Če-olak, Polak. Geržinič, Železnikar. Paver. Stuchlv, Lukič Gogala. Tajn-k Pilih morajo biti danes ob 19.30 v telovadnici na Ledini. Važno radi občnega zbora! ŽSK Hermes—fr»f»rava igrišča), Dgpfs oh 20. nuina seia odbora upr igr pri P.ePeu Vse zaključne obračun^ prireditev je prinesti na sejo. • ASK Primorie (rokometna e»kciJutru«) Skupščina ljubljanskega plavalnega podsaveza Zdrava reorganizacija podsavezne ga prvenstva — Odbor je nespre-1 men jen V restavraciji Emona se je včeraj dopoldne vršila redna letna glavna skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki je — kljub pioli udeležbi klubov — stvarno obravnavala in rešija nekatere pomembne in važne probleme našega lepo napredujočega plavalnega športa. Poročila Po izvršenih formalnostih in konsiataciji, da prisostvujeta skupščini po svojih opolno-močenih delegatih dva kluba — S, K. Kamnik in ljubljanska Ilirija — je predsednik prof. Kul.j>iš toplo pozdravil znanega gorenjskega o!d-boy plavača g. Jožo Sekovaniča, ki je na povabilo podsaveza prišel na skupščino kot delegat pravkar se snujočega novega plavalnega kluba v Radovljici, ki bo obsegal precejšen teritorij tndč radovljiške okolice in se bo v krasnem novem kopališču na Obli gorici brezdvorrtno razvil v močno postojanko plavalnega športa na Gorenjskem. Tajniško poročilo ie podal g. Poselil. Iz njega je iasno razvidno celokupno poslovanje in delovanje podsaveza in njegovih klubov. Med njimi sta pokazala veliko ag:l-nost Ilirija in Kamnik, dočim je ljubljansko »Primorje« omejilo svoje delovanje samo na start svojega plavača Vilfana na državnem prvenstvu. Od ostalih članov so imeli po eno prireditev Maribor in Korotan v Mariboru. Na novo sta pridobljena Radovljica In Jesenice, kjer sta bila letos otvorjena nova športna plavalna bazenajn so tam že obstoječa, odnosno snujoča se športna društva pokazala velik interes 'n živahno delavnost na polju plavalnega športa. Svoj največji uspeh v letošnjem letu in v teku'svojega obstoja sp!oh pa je dosege! LPP. ko je v septembru njegova plavalna .reprezentanca v dovoli težkih okoliščinah porazila močr.o reprezentanco Gradca v medmestnem dvomatehu. Ob sklepu svojega poročila opozarja tajnik skupščino na znani predlog g. Macanoviča o sprememb tekmovanja za državno prvenstvo s pozivom na klube, naj se odločijo, da složno na.stopi.io proti temu predlogu, ker je absolutno neprimeren in neumesten in za naše klube ns-•sprejemijiv. Z zalivalo ljubljanskemu dnevnemu časopisju, predvsem službenemu glasilu LPP »Jutra« za vedno izkazovano pri'azno naklonienost. končuje svoje poro-čilo. Po kratki debati, v kateri se je predvsem obravnava! Macanovičev predlog, je bilo poročilo fa;n"ka sp-pejeto^nakar ie mesto odsotnega blagajnika poročal zopet g. Poselil o stanju blagajne. k; Jutro« še v napre' za svoie službeno glasilo. Z ozirom na glavno skupščino saveza v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se priprav' nredlog zn orenos sedeža saveza v Lrntv Hano. č? bi nrenne saveza sploh prišel -dnevnL red .skupščine . ._ j____ TEDEN DNI FILMA Nekaj besed k filmu „Matf" Kadar nam filmska industrija pokaže kaj dobrega, se vedno naslanja na preprosto in golo življenje. Tako lepo delo nam je dal režiser Henry King. Pokazal nam je družino in vse njene boje in težave. Pokazal nam je srce družine: mater. Kaže, da je režiser vedel, da je svet pokvarjen in kaj mu manjka, da se okrepi in postane spet dober in pošten. Manjka mu mater, onih mater, ki so ji otroci začetek in konec življenja. Danes takih mater skoro ni. Take matere so nemoderne in zastarele, moderne so pa lutke iz papirja in porcelana, pa tudi take iz mesa in krvi. Dobro bi bilo. da bi si sinovi in hčere ogledali to delo. A tudi ve matere, da vidite same sebe in svoje delo. Malo je filmov, ki bi tako nazorno pokazali življenjski boj matere za otroke. Malo je takih otrok, ki bi znali ceniti delo, trpljenje in trud matere. Malo je otrok, ki bi znali ceniti sveto ime »mati«. V filmu »Mati« nam režiser Henry King kaže življenje družine, v kateri je mati vse, vzgojitelj in rednik, a oče lenari in se podi za dvomljivimi posli. Mati je prva povsod. Ko zažari jutranja zarja, je mati prva na delu, da odpravi otroke v šolo. Otroci so, kakor so vsi otroci, poredni, razposajeni in večkrat tudi hudobni. A mati razume vse in jim oprošča. Vsi so njeni otroci... Mati jih spremlja skozi življenje. Pride dan, ko zadene družino nesreča. Oče, lenuh in tihotapec, ustreli nasprotnika. Sin Jonny prevzame krivdo nase in mora na triletno robijo. Med tem časom oče umre. Mati ostane sama. Vsi so jo zapustili. a oni, ki jo je najbolj ljubil, je v ječi po krivdi očeta. Sin se vrne iz ječe. Obstanek v mestu mu je bil nemogoč. Moral je ven v svet za kruhom. Preden se je podal na pot v Alasko, poprosi brata, naj skrbi za mater, in obljubi, da bo pošiljal denar za vzdrževanje matere. Brat je denar sprejemal, a mater je poslal svojemu najmlajšemu bratu, ta jo pošlje spet sestri in ta spet bratu. Nihče izmed njih ni mogel pomagati materi. Sirota je morala v sirotišnico in tam opravljati najhujša dela. Sin se vrne iz Alaske in izve resnico. Med bratoma se vname hud boj. Nehvaležni sin bi jo kmalu hudo izkupil, da ni bilo Jonnyjeve zaročenke, ki je oba brata pomirila. Jonnv teče v sirotišnico, tam dobi mater in jo nese na svoj stari dem. Prijatelj filma Otvarjaroo kotiček »Prijatelj filma«, fredvsem naj služi kritiki občinstva, prijateljev filma, v obliki ankete. Prosimo torej čit-atelje in prijatelje filmske umetnosti, naj se odzovejo s stvarnimi, a kratkimi in jedrnatimi kritikami, ki naj nam jih do-pošljejo v pismih ali dopisnicah na uredništvo »Jutra«. Na naslovni strani naj bo podčrtano: »Prijatelj filma«. Podpis in navedba poklica sta obvezna, a ostaneta uredniška tajnost. Najboljšo in najkarakteri-stičnejšo oceno objavimo v prihodnjem kotičku »Prijatelj filma« in nagradimo z eno vstopnico za kino Matico. Uredništvo bo vedno določilo nekaj zna-čilnejših, že predvajanih filmov, katere naj naši čitatelji, odnosno obiskovalci kina ocenijo na naslednji način: Kateri izmed omenjenih filmov je napravil na vas najboljši, najgloblji vtisk? Kaj vam je v tem filmu najbolj ugajalo? Ali snov (sujet) ali posnetki, ali glasba ali pevec? In kaj vam ni ugajalo? Prosimo, držite se navedenih vprašanj in odgovarjajte kratko, jedrnato. Na vsako vprašanje zadošča en do dva stavka kritike. Ako izmed navedenih filmov niste videli vseh, prosimo napišite, katerih niste videli. Danes za začetek razpisujemo ocene za naslednje nedavno predvajane filme: »Eks- tazo«, »Oporoko dr. Mabusa«, »Planine kličejo« in »Mato Hari«. Bodi poudarjeno, da ni treba ocenjevati vseh filmov, temveč le onega, ki vam je ostavil najgloblji vtisk. Poleg najboljše ocene objavimo vsaki-krat še celotni rezultat ocenjevanja. Ocene naj bodo v uredništvu vsakikrat najkasneje v petek. Dajemo torej besedo vsem prijateljicam in ljubiteljem filma ter vas vabimo, da se odzovete kot objektivne kritičarke in stvarni ocenjevalci. K skorajšnjemu nastopu Marije Jeritze v Ljubljani Naši glasbeni publiki in ljubiteljem petja je vsa j po imenu znana slavna operna pevka dunajske dvorne opere, zdaj primadona Metropoiitan opere v New Yorku, Maria Jeritza. Prvi njen nastop v Ameriki je navdušil Američane. Maria Jeritza pa ni le pevka, nego tudi velika igralka, ki zna ustvariti iz še tako neznatne vloge dovršeno delo. Te dni je bila na Dunaju premiera veledela avstrijske filmske industrije, »Velike kneginie Aleksandre«, v naslovni vlogi z Mario Jeritzo. Premieri so prisostvovali predstavniki državnih oblastev in domači in tuji filmski magnati. Dunaj je bil navdušen nad delom in sama Maria Jeritza je zadovoljna s svojim prvim filmom. Poleg Jeritze tudi ostala zasedba jamči za uspeh. Glasbo za ta film je skomponiral komponist Franc Lehar. Glavno moško vlogo ima Paul Hartmann, znameniti igralec dunajskega Burgteatra. Dalje nastopata tudi naš stari znanec Szoke Szakall in Leo Slezak. Dejanje se vrši v Petrogradu in na Dunaju. Film »Velika kneginja Aleksandra« bo omogočil, da bodo tudi oni, ki jim ni dano slišati te svetovne pevke na odru, jo vsaj videli in slišali na platnu. Film obeta biti za Ljubljano velika senzacija. Ruski filmi na našem trž:šču. V kratkem se bodo predvajali po naših kinematografih originalni ruski filmi. Ruska filmska industrija se je zelo povzpela in podaja samo dela svetovnega slovesa. Vsi filmi so v ruskem jeziku. Izmed najbolj znanih zvočnih filmov ruske produkcije so »Mrtvi dom« (vsebina je povzeta po znamenitem romanu Dostojevskega '■Zapiski iz mrtvega doma«), »Tihi Don« (življenje donskih kozakov, ki so po vsem svetu znani kot najboljši jahači), xZemlja žeje« (film predstavlja pustinjo na meji Turkestana in Perzije), »Sama« (življenje mlade učiteljice, ki žrtvuje vso svojo mladost, ljubezen in karijero, da zanese prosveto med narod; film je poln krasnih posnetkov Iz Moskve). Te filme pričakuje naša publika z največjim zanimanjem, ker bodo to prvi filmi iz Rusije, namenjeni svetu. Vremenski pregled Zdaj imamo pravo jesen; dan na dan dež, vmes malo vedro pa zelo vlažno, po hribih se že kaže sneg in tudi po dolih je že kar dobro hladno. Dovolj hude slane so že bile, listje zdaj hitro odpada, pa se je tako dovolj dolgo držalo. To je zares prava jesen, kakor se spodobi za zaključek oktobra . Pa tudi za naprej vremenske karte še ne obetajo nič dobrega. Depresije so v deželi, in dokler je tako, ne moremo pričakovati drugega kot dež in vlago. To je predvsem ona velika depresija, ki se je bila v drugi polovici prejšnjega tedna zasidrala v območju Španije ter Francije ter se držala tamkaj še skoro polovico tega tedna, vztrajajoč izredno trdovratno na istem prostoru in povzročujoč hudo, nenavadno dolgotrajno deževje, ki je imelo za posledico nove povodnji, zlasti v južni Franciji. Sredi tedna pa se je pričela sprememba; južno zapadna depresija se je nenadno odpravila na pot ter je krenila naglo na sever. V sredo zjutraj je bilo njeno središče že nad severno Francijo, v četrtek nad Dansko in tam okrog se drži tudi v naslednjih dneh. Pod gospodstvom velike depresije pa je prav vsa osrednja Evropa, toda poleg tega tudi še velik del sosedstva. Domala v vsej Evropi je spričo tega slabo vreme, deževje, oblačno ali megleno, ponekod zelo vetrovno z nalivi in celo z nevihtami. Depresijski vetrovni sistem žene čez vso vzhodno polovico Evrope zrak od juga proti severu; v mogočnem navalu se podijo vlažne razmeroma teple zračne mase od Sredozemskega ter črnega morja na sever. Toda nad vso zapadno polovico Evrope dere na jug mrzel polarni zrak, ki je oblil v silovitih viharjih velikobritansko otočje potem pa tudi bližnjo obalo ter preplavil že večji del srednje Evrope. Naši kraji so bili proti koncu tedna naravno nekako v sredi med obema različno toplima zračnima tokoma; v petek nas je že oblil polarni tok, ki je v ovinku okrog Alp kot burja drl na Jadransko morje. Pošteno se je shladilo in v Alpah, pa tudi po kraških hribih je snežilo že nizko pod 1000 metrov navzdol. Ali središče depresije se je brž nekoliko premaknilo in v soboto smo bili znova v območju toplega sektorja; znova gredo čez nas raztrgani oblaki od jugozapada, stresajoč čez naše kraje plohe brez konca in kraja. Seveda pa nas mora, malo prej ali pozneje, zajeti glavni tok polarnega zraka, ki gospodari nad zapadno Evropo m nosi s seboj hlad tudi za nas; ne bomo mu utekli. K nam hlad, a v Rusijo toploto. Tamkaj so imeli mrzlo v prvi polovici tedna; v mnogih predelih je zapadel sneg, seveda tudi po ravnem in povsod, od Belega pa do črnega morja, je že zavladala temperatura par stopenj pod ničlo. To je bilo takrat, ko je nam gospodoval še anticiklon. Potem pa ga je naša drepresija odrinila in zajela s svojim toplim sektorjem Rusijo tja do Volge in tako se je segrelo povsod, a hkrati se seveda širi od nas tjakaj oblačno, megleno vreme z deževjem. Lloyd George noče plačati gasilcev Te dni je izbruhnil v vili Llovda Geor-gea v Surrevu ogenj, ki pa so ga kmalu pogasili z domačimi zaščitnimi pripravami. Kljub temu je Llovd (Jeorge takoj v začetku požara pozval na pomoč gasilce, ki so prispeli na k^a jpožarne katastrofe, a so se hitro vrnili, ker je bil ob njihovem prihodu ogenj že pogašen. Mestna občina v Surrevu ie zaradi tega naložila Llovdu Ge-orgeu plačilo 30 funtov, češ da je neupravičeno zval na pomoč. Llovd George je ponudil mestni upravi 210 angleških šilingov s pripombo, da je to največ, kar je pripravljen žrtvovati za gasilsko intervencijo. Mestna občina pa je zavrnila ponudbo in bo najbrže iztožila zahtevano vsoto od starega državnika Revež s štirimi gradovi V skromnem stanovanju v londonski ox-fordski ulici živi vojvoda Manchesterski, nekoč zelo znana osebnost na Angleškem. Danes čaka v bednih razmerah na boliže dni. Vojvoda je sicer lastnik četvorice najlepših angleških gradov, ki jih pa ri videl že celo vrsto let. Nima namreč denarja, da bi v njih stanoval. Samo štirje upravniki skrbijo na gradovih, da ne propadejo. A že to vzdrževanje svoje posesti velja vojvodo vsako leto kakšnih 300.000 dinarjev. Termoelektrična postaja v Vatikanu V »industr;jski četrti« Vatikanskega mesta so te dni v navzočnosti papeža otvo-rili termoelektrično centralo, katere vodstvo je poverjeno nečaku papeža Pija XI. 1 OG VsjiA* bafcr-cU, .VI par; '.» da'»n:e naslova ali >* li>ro na S Din- (11 Trg. pomočnika ».-e»ii'ka — izučenega * ijreceri >ki manufakturai. ž- CT.n-inw.lt' ni ga!flnte.rii«sk.i »• »ki. pridnega, in pri-j> «> vljonegd privfti z-a vsa-k« 1h«o. *pr»lmi-m v vi-čjo t j vv.oo na deželi. — Poti s-i Pe na oglasni oddelek »Jitroc »Mošana ir- g.-. in««. 40060-1 Strojnika v-t z; rani-ga tudi v le* ni sT.ro.lfi. rvošttnieg«, z več-jVmio praktto. sprejmem. — Ponudbe f>.xi značko »Les-rv:. iitdiistr;;«« na oglasni odielek »Jutra«. «'.1.24-1 Trg. vajenca v trgovino meja nego b'a ga sprejme Anton Bibič, Globoko pri Brežicah. 40127-44 Službe išče Vsaka beseda 5« par; j sa dajenje naslova ali j za *ifro p« 3 Din. (2) j Prodajalka veišča prodaje vseh vrst blaga t,ng. s-troke, poštena in lepih nozonov, ieli nameščenje. Ponudbe ca ogl. oddeiek »Ju.tra« pod šifro »Pniku.pljiva«. 40152-iž Proijajalko e<>..sob;>o i o t>amos.tojno. z ▼ *i«!i*wb nemškega jezika. -;ni>-m 'eko.i v trgovino g•i m fonov Ponudbe na r,r »jT-ra* pod i i-o »Kavcij« potrebna«. 40126 1 Sobarico p-«tv poov-no. ki zna res 1 -.»•» opravljati be in tn« t n- i ■ druga h'*!i» dela s .ejniem takoj. Pon.nlhe l> i »MarPrva 86« na «*!. oiieVk »jutra«. 40079-1 Kuharico vačn-o gospodinjo, eviro 31 —45 let., z nastop..iu 1. n iTt»n:hra i S 6 e orožni-ška Ih-^-c a Planina pni Sevn:ei 40231-1 Kuharico k; 7,-ia s«mii». rojiio kuhs- f d"bro meščansko hrano, . i- mi mi proti dj»bri p'a-p:. ls.t>'am sprejmem so-'-".cu. k: 7r..i "vati. na-.- ■•%• v a j'., >neiE oddetku »J ,"««. 40322 1 Izurjeno pletiljo .'nifu Bemliard'. M stii trg 5 1. 40312-1 Miaiša frizerka d.-b s':l-Žbo. — N":k'.i-v v od»!e'ku .Jutra« 40:J<>4-1 Boljše dekle in po.;:uni. ki zna !c .j.'i tfcsr govori rnuiškn s i-i-jmem kot postrežnieo .>' 11 g« »-tov. Samo s pri-* ■-uo sliko ia •m^-njenim " h-litra na* pošljejo poti':'I b« na t-odru? »Jutra« v O' i p..d i'fr«> »P' in zadovo l'na«. 40172-1 Vajenca ■it .i.-.D«k kr«ja$r.vt> — '** 1. ub :aue » ' nsjl.l'/..V m,o 1.1 *h *pr*;mc A. P«ul « v !. ijh jrtni. K orig<-,».irv: t1; .1 4<»i.M> 44 V boljšo trgovino z mešanim bVgo-m h'- da n' a kot vajenca 1-1 'ft ^ t-^ga. Z'1'avt?« in meč n . razv.-teg« fanta. K. je d-.vV 3 razrede m<-?Čan-ske io e s prav dobr'm Dopise na nao!-.»v: N vek. D- -n/ale. 401o2-44 Vajenko aii vajenca v'""a trgovina ? m-šari m n &s-nn na leže i. imajo hčerf. i».. » novi železničarjev. — Po-iiiirll>f na oddeik »Jutra« pod značko »Pels rol'an«. 4^)59 44 Brivski pomočnik •star 20 let, simpatičen, dober de'evee, bu-bi štucer. želi nameščenje — tudi na deželi, kjer bi ime! hrsik« in stanovanje v hiši. Nastopi lahko takoj. Anton Janžekovič. Ljubljana Vil. Jernej«va 29. 4013:^-2 Mlad slaščičarski pomočnik dobro iizurjon, išče kjerkoli »linžbo. Nasiov v ogasnem oddelku »Jutra«. 39J4S-: 1000 Din nagrade dani tistemu, ki mi preskrb' stalno službo sluge, itikasa-nta ali kaj alifcncge Evt-nt. dopise prosim aa t».id-užni«o »Jutra« v M« rt-borti pod »£anH«t!.jiv«. 40113^2 Fant Uče mesto vajenca v kljti-čavnič«.rski, meha.ni-k. al) elekTotehnična obrti, kjet imel vso oskrbo v hiSi. Xa-ilov v >>gl3sncm oddelku »Jiifa«. 40128-2 Simpatično dekie vijeno vseh hišnih del in šivanj*, s -trojem, iš?,e primerno služ-bo-. evt.nt.uel-n-> proti maujši plači. P-> Uudbe n« pouiruž. Jutra v V. v-iii nu-s.u i>od ■eD3fx.o Pletilja iot>ro Izurjena. že-K stolno '.o.poslenje. — Nasiov pove iglatai oddolek »Jut.ra«. 40130-2 Mlada prodajalka prosii kakršnekoli službe. Ponudbe na oglasni oddel. »J litra« pod »Poltena in delavna«. 40330-2 Šivilja plaščev in kostumov se priporoča ce-njonim damam na d.om. Naslov v og!ae. oddelku »Ju.tra«. 403U7 2 Pianist in pevovodja prvovrsten, išče za.pos.1«-nja. Dopise na ogl«s.ni oddelek »Jutra« pod »Pia niet«. 40297-2 Vrtnice divjake in cepljene vsakovrstne tmjuioe. Lilij«. 12 letne jablane in hruške prodaja Polže, ilalavas 40. Ježica. 4i(«45-« Kdor U 6 • iMluik*, plač« M vsako bestdo 50 par; »a naslov ali Šifro 3 Din. — Rdo# nudi zasluJek, pm za vsako besedo 1 Din, u dajanj« naslov« ali za iifro pa S Di«. (8) Pisarniško delo orevzMmem v večernih ura ti — Je raje prepisovanje ali kaj sličnega na dom N« slov pustiti v oglasnem oddalku »Jutra« pod š:fro »Dolio r.o. dom«. 40077-3 Entlanje 1 m 1 nin ažur I m 2 Din plisi.ra.nj«, montaža brldge stor, pranj« in likanje ve *enin, ročno vezenje, m o n Agrarni, strojno vezt-nje in predtisk najmodernejših vzorcev. — Dunojfk« cesta št. la/TV. 155-3 .Mil!' ivr«?vo«n,Liie od tont na kilometer, na ogl-isnš oUiftlek »Ju.tra« pod š;fro 402x9-2 »Siae-u zaslužek«. 40873-3 Gospodična učiteljska «Uit. s trgov *k ir. ' n u ■ «m. ;z ugiodne iliše. že-: primetov oie^t« — najrajo v pis«.rnt. Po nidl>e t nav-dtio plače na • >g!.3s ode na oglasni oddelek Ju-re pod značko »Zmožna«. 400262 Trgovski pomočnik mlad m v«ne *trr>ke. pro si nameščenje. Naslov v o.g!a«*!iMm oddelku »Jutra«. 40137-2 Trgovski pomočnik vrijlun \ mešani stroki, z dobrimi spničevaM. no o rv.>-p." pu. voja<čiiie prost-, že;i mesto v Si. • ven;X« s.vvt. ua ogl-a^r oildelek i.l:;'a« reid šifro »-Pošten u mlati«. 4*»sfX5-š Boljše dekle mlada, s;mpatičaa. vesel« ln zdrava, išče niitst-o te,-ae'n« na taka-ice ali ko j sHčn-cga. Naslov v .>e as. oddelku »Jutra«. ^103-2 Trgov, pomočnica pridna iti poitera, želi m-esta kjeikoii. Cenj. po-uiiObr r» odiieiek »J>lt:a« pod »Dobra mor« 40305 2 U' f' 0gJa»i trg. iračaja pu 1 Dio bos«wla; da janje naslov« aii m ? šifro 5 Din. — Oglasi | e<ki kotičok), porce mu itd., zaradi odpotova nja naprodaj in se lahko tok o i ogleda o« graščini Brdo pri Kranju. 4<>?23 6 Ugodna prodaja stroja za reaanje «ia.mt »t.Wtain:«e za sadje in grozdje, trgovskeg« pui ■ a. pin^ke peči, tehtnice n d-tigih i««o°h nredm« r.o.v. Ni«".v p.-ve oglasni oddekk »Jutra«. 40072-e Puh in perje najfinejši ter najcenejši lz Bačke si iahko oglsdate vzorce ln naročite po VaSl želji pri Kiavžer, VoSnlakova 2. 43501-6 Veiikocvetne krizanteme v -37.nih harvah nudi po najnižji (-eni Anton L«p. trs vrtnar. Kamnik Kovčeg gramofon >11 is il as ter Vcioe« i n 50 plošč, vse skoro novo. poceni prodam. Vpraša ti i S[». Šiška. Kosova unica 4/1. 40350-6 Columbia gramofon s pošč^a-mii in ni^ko kolo prodam ai; zameiija-m zo radio (najmanj ..ricevni). Ponudbe pod »Radio« no oglasni oddelek »Jutra«. 40340^6 Kuhinjsko opremo nerabljeno, moderno, prodam zaradi odpoto-vanja. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 40490-6 Oglasi ta-g. značaja pu 1 Din beseda; ia d« :anje naslova a.H za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnaSaja pa vsaka besed* 50 par; i» dajanje naslova al' za šifro i*» 3 Din. (Z) »Ljubljanski Zvon« nevezani letnlš 1924 zelo aooro ohranjen prodam za 70 Din. Noslov v oglas, oddelku »Jutra« 39769-8 »Modre ptice« štiri letnike s prilogo ln nekaj strejšib letn. »Dom in sveta« prod« B-jgomiir Kiavžer, Znnskega Cesta 7 — podpnitliičje. 40308-8 Po nizki ceni prodam tido vezane knjige: Slovan. Ljubljanski Zvon, Dom ln svet ter različne leposlovne nemške ln slovenske knjige. Privoz 9. 40514-P Vsaki. Oeseda 1 Din: j t* dajanje iova aH | ia šifro D« 5 Din. (17) j Tkalnico prodamo ali oddam« v najem. Istotam prodamo pu't in steiaio. Ponudbe pod »Jaqurd« u« oglasni uddrf.ek »Ju.tra«. 40317-17 Pekarno oddam v najem s e»Mm namešča j eiu. Mijo Glas. Šmarje 24. Sevn:ca 40285-17 Celo hišo s trgovskim lokalom in skladiščem od4am v o«jem v industrijskem mestu. — Ponudbe na oddeiek »Ju-tna« pod »Si'a d.išč-e«. 4011« 17 4000 Din posojila iščem proti prvomestnj vknjižM na prvo mesto. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39937-16 Hranilne knjižice kupite, prod,iste. lom bo rdi rate posojila najkulantneje t>ri: P'is[oviij zavod d. d. Zagreb. Pnašk3 ui. št. 6'H Z« odgovor piiloiM znam ko za 3 Din. 281-16 Lepo stanovanje v vi M sred i mesta od dam minili atirankd s 1. decembrom 1933. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«. 40505-31 Hranilne knjižice K m etek e posojil® ice 1 ju b Ijanske. do zneska 600.000 Din odplačljivo y mesečnih obrokih po d-ogovoru, kupim. Prim« večk rat na sigurnost na posestvu. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutro« pod šifro »Kmet-40349-16 i Vsaka beseda 1 Din; 1 ia dajanj« naslova ali j za Sifr-o pa 5 Dim. (Ž0i Posestvo z go -»p o do rsk im poslopjem. sadnim vrtom in nekaj sveto proda Jožefa Weiee. Šmarjeta pni Novem mestu 40139-20 Enodružinsko hišo z vrtom in njivo, ob oesti RadKnua-Mojstran«. za Dio 25.000 prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 40129 20 Enonadstropno hišo z 2 stanovanji in pritiklinami prodam. Poizv« se istotam: Glince. cesta XV št. 8. 40243-i20 Pritlična hiša skoraj nova. z malim vr-tičem, ugodno naprodaj. Poizve »e: gostilna Zaduc ka.r. 3 do pri Viču. 40298 Vsaka beaeda 1 Din; za da.janie oariova aH sa iifro pa 6 Dio. (31) 2 stanovanji trisobno in štirisobu-o. od 'lam s l. o-ovombrom N« slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40005-2! Enosob. stanovanje e pritiklinami oddam • 1. novembrom v Stožioah 148 40148--21 Enosob. stanovanje s pri.tiklina3ni, in pna-z.no sobico s posebnim vhodom 3dda.m. Rožna dolin«, cesto VI/41. 39676-čl Dvosob. stanovanje t ba-ikonom, v novi hiei takoj odda Kozamornik, Vič. Cesto na Brdo 149. 40305-21 Stanovanja moderno, 2 eob in kulirnje za 450 Din mesečno takoj odda Tavčar, Kod el je v o — Zadružna uliica štev. 14. 4^378-31 Vsaka oaseda 50 par: sa dajanj« naslova aM TA tifro t Din. (21-a) Večje stanovanje 5—7 sob, v centru mesto išče z majem trg. družina — samo odraslih oseb. Pis mene ponudb« s popisom stanovanj« na ogTasn.i oddelek »Jutra« ped značko »Večjo solnčmo 6tan.ovanj« 31«. 40:»9-riil/s Dvosob. stanovanje s pritiklinami event. kopalnico v centru ali bliSa ni ifiem za takoj aili december. Ponudbe pod šifro »149« na og.aeni od delefc »Jutra«. 40316-2H« Enosob. stanovanje « 15. nov. ali do decembra iščeta novopon.. čenča. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober plač nik«. 403-41-31« Sobe išče Stanovanje sobe, kuhinje in pritikliim. takoj oddam manjši dro iitii v Zg. S ški, Vo<1«iiko va cesta 184. 400o2-21 Trisob. stanovanje i pritiklinami. krasno, v visokem pritličju. oddam 7. dccemibrom za 850 Din. PoV.ve f v oodiaritličju. iPodmiKčakova 7. rad. 40321 31 Stirisob. stanovanje kopail.nico. v vili sredi Ljubljano takoj oddam — Ugodno za zdravnika aii zobotebnika. Naslov pi>v« oglasni oddelek »Jutra«. 40136-31 V"»alc» bnoula 1 l)ui; iajanj* na«lova al; ta ilifro pa 5 Din. Udeležim se na rentabilnem trgovinskem ali industrijskem podjetju z večjim zneskom. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgoveo 350 40235-6 » tisoč«. 40398-16 Dve sobi pripravni za s-tamomnje. e posebnim vhodom. aK vsako posimiezmo. odida Ci-glič. Mestni trg 1.1. 40331-31 Več stanovanj takoj poeeni odda Tribui, Glince, Trža>ka štev. 6 — telefon 2605. 40434-31 V bližnji okolici Celja oddam več stanovanj. Pojasnila daje C v e n k, Zg. H udinja št, &9 — Ol'*. 40518-21 Vsak a beseda G0 par: ia da>aoj« naslova ali a Sifeo 3 Din. a) Sobo « strogo separiraoim vhodom in elektriko :šč*-m v okolici Tabora S^ntpetra alii Most. Plačam do 175 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen«. 40&14-23/a Prazno sobo iščem za november. Ponudim |K>d »Prazna soba« na oglatui oddeie.k »Ju-tra«. 40tW8-?3a Mirno sobo i.zven centi« — najraje v v Hi išče akademik. —' Po niidlx> oa og;asni oddelek »Jutra« pod značko »Mir«. 402ai-33/a Sobo odda Vsaka tmeed« 90 par; ia dajanj« naglo»» ■a »itr-o S Din. Opremljeno sobo soinčoo, t elektriko, far ketom io p.«H»t«n im vbodom oddam v btiiioi gorenjske ga kolodvora. Ausec. Po lakov« 17. 40257 83 Opremljeno sobo zračno, o štedilnikom in po sobnim vhodom oddam * 1. uovarabrom. Naslov » og'«snem odd?'ku »Jutra« 40068-SS Kot sostanovalko event. z vso oskrbo sprejmem gospodično. Naslov v og,a«n«m oddelku »Jutra«. 4O3U0-25S Opremljeno sobo snažno, oddam 2 gospodoma v Novem Vodmatu — V (Klimatska liiica štev. 19. 40078-25; Glasbilu Vsaka beaeda 1 Dim; ia 4ajaaj« nasJova >( Sa H*ro pa « Din. (»n Gramofon ekoro nov. znamke Kolumbija, in 18 plo^č po-aend prodam. Pora ve &e Ob Zeleni jami It. 19. 40330-36 Opremljeno sobico svetlo, v centru odlnm solidnemu akademiku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4t <326-23 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prvo evotovne fabrikate BO »endorfe*. Steinway. FOr •ter. Petrof, HOlil. Stiu^->rig., ki so neaporDO os j boijšil — Lahka preoRzoa mehanika. Prodaja jih a ključno I« sodni hvedene« io bivši učitelj 01. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 fvosal Beethovnove alleeV Vsaka bas»da 1 Din; za dajanj« naelova ali za šifro pa S Din. (29) 2 šivalna stroja Stngor, krojažkii iai ž.e-Q6.k;i, z okroglim čolničkoim, pra.v poceni naprodaj. — G-rada-ška 8. 40644-29 Pisalni stroj prodam. Kupim razno mizarsko orodje, mali (Schraubstock) ter drugo orodje za domačo rabo. PoS, Qltnftta ulica št. 5, I. nadstr. 40510-29 Vvika beseda 1 Din: ia lijanie ttaslova ali sa Šifro pa 5 Dia. (31) Zimska jabolka »»mrena t z.abojčkih. So sadna drevesa za jssensko saditev, visoka tn ttizkoTe&elDA. dobilo prt Kmetijski družbi ▼ Tjtibija.n.i. Nov trg št. 3. 39997-34 Huzarček pocd.ra.vlja. poljubi;« 5o opominja Viktorja. 40529-24 Postani in ostani član Vodnikove irmhet Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, če se rešijo in-diskretnih kožnih gub ter napravijo svojo kožo napeto na teh treh mestih. Profesor dunajske nniverre dr. Stejskal je iznašel iznenadfjiv produkt, imenovan Biocel, ki se oridobiTa ck! mladih živali in ki vrača koži nladost. Ta produkt je v sestavini kreme Tokalon, rožnate barve, ki brani io * pomlajuje uvelo in nagubano kožo. Ohlapne mišice lica se okrepijo in postanejo čvrste, s tem pa se pridobi diven, svež in mladosten videz. Krema Tokalon ne odreče niti v enem primeru. Uspeh ie zajamčen, ali pa se denar vrne. " ' -■ ' 'J --" -tir - ' -'■ ■ ^,. ' i : .-I^ .Vi v • V,v*. — ' '' , - ■ - - ' \ > '-ivr'- -/. 't t i'j . > V gospodu je zaspala po dolgi bolezni v Idriji dne 27. oktobra 1933 iskreno ljubljeno mamica, soproga, sestra, teta itd. Katarina Sedej roj« TEHTNfK Blago pokojnico priporočamo v molitev in spomin. Globoko žalujoče družine SEDEJ Idrija, Prevalje, Velenje, Kumbor, Novi Sad. juje Davorin Ravijen. Izdaja ta nouzorcij »Jutra« Aaou tuimikai. Aa Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezerdek. Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani