Št. 12(1910) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 20. marca 1986
Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Ribniška
občina
nraznuie
Pred 43 leti zmaga v Jelenovem žlebu — Domicil 15. diviziji
RIBNICA — V spomin na zmago Cankarjeve in Gubčeve brigade v Jelenovem žlebu leta 1943 praznuje vsako leto 26. marca občina Ribnica svoj krajevni praznik.
Letos bodo v ribniški občini praznik slavili bolj skromno. Edina večja slovesnost bo svečana seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij 26. marca ob 10. uri v dvorani doma TVD Partizan v Sodražici. Na njej bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, glasovali pa bodo tudi o predlogu za podelitev domicila skupnosti borcev 15. udarne divizije NOV Jugoslavije. Enote te divizije, se pravi Cankarjeva in Gubčeva brigada, 12. brigada, 15. (belokranjska) brigada, jurišni bataljon in 1. slovenska artilerijska brigada, so pogosto delovale v ribniški občini.
Prireditve v počastitev praznika pa se bodo začele že prej. Tako se bo Ribničanom žejutri,21. marca, ob 19. uri predstavilo v dvorani doma TVD Partizan v Ribnici ŠKUC-ovo gledališče — podjetje za proizvodnjo fikcij. Ljubljanski študentje bodo nastopili z delom »Ana drugič v bazenu«. Naslednjega dne, v soboto zvečer, pa bo v Ribnici koncert Marka Breclja. 14. marca so v galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo del akademskega slikarja Izidorja Urbančiča.
J. P.
Kurirčki na poti
Ta teden v Kočevju
Letošnja kurirčkova pošta je šla na pot v ponedeljek, 17. marca. Tudi tokrat bodo pionirji prenašali pet torbic, ki so začele pot v Gornji Radgoni, Ljubnem ob Savinji, Krnicah nad Spodnjo Idrijo, na Knežaku in v Delnicah. Vse poti kurirčkove pošte se bodo združile 7. junija v Trebčah na zboru pionirjev Jugoslavije. Zbor bo posvečen 25-letnici gibanja neuvrščenih, vlogi Tita v njem in spoznavanju revolucionarne preteklosti spominskega parka Trebče in krajev ob Sotli. Pionirji in mladinci na osnovnih šolah se pripravljajo tudi na problemsko
• V kočevsko občino bo pošta ■ rispela danes. Ob 10.30 jo bodo prevzeli pionirji osnovne šole Vas-Fara. Nato bo potovala v Osilnico, osilniški Pionirji jo bodo ob 14. uri spet predali hrvaškim pionirjem iz občine Cabar. V občino Kočevje bo pošta prispela spet 24. marca, ko jo bodo ob 10. uri prevzeli pionirji osnovne šolcPodpre-ska. V Kočevje pa bo prispela 25. marca ob 9. uri. V četrtek, 27. marca, ob 10. uri jo bodo na Jasnici kočevski Pionirji predali pionirjem ribniške občine.
konferenco o temi »Pionirji in mladinci — najmlajši samoupravljalci«, ki bo 11. in 12. aprila v Brežicah. Zgodovinarji, ki pripravljajo raziskovalna dela o tem, kako smo živeli, pa se bodo srečali 30. in 31. maja v Metliki.
MNOŽIČNO NA VOLIŠČIH — Dolenjci, (ki so imeli v regiji 93,39-odstotno volilno udeležbo) Pomurci in Zasavci se lahko pohvalijo, da so imeli v Sloveniji najboljšo udeležbo na nedeljskih volitvah. Volilni odbori so marsikje že zgodaj popoldne zaključili delo. Tako je bilo tudi v krajevni skupnosti Center v Novem mestu, kjer so zabeležili 91-odstotni obisk. Prizor na sliki je z volišča na sodišču.
Zelo uspešne volitve
V novomeški občini je bila na volitvah v združenem delu udeležba 90-odstotna, volitev v krajevnih skupnostih pa se je udeležilo 93,7 odstotka volilnih upravičencev. Vsi so se volitev udeležili v Gabrju in Beli cerkvi, najprej pa so jih končali v Podljubnu.
Tudi v trebanjski občini so volitve izjemno dobro uspele. Že 93,4-odstotna udeležba volilnih upravičencev kaže na to, da ni bilo krajevne skupnosti, kjer bi se volitev udeležilo manj kot 90 odst. volilnih upravičencev. Prav tako so s potekom volitev in izidi zelo zadovoljni v črnomaljski občini, kjer so med drugim pohvalili tudi volilno kulturo volilcev. Na 47 voliščih v združenem delu jih je od 6.899 vpisanih volilcev volilo
6.465 ali 93,7 odst., že v zgodnjih jutranjih urah pa so s 100-odst. udeležbo zaključili v vrsti kolektivov, prvi pa v Elektru. Na nedeljskih volitvah jih je od 12.940 volilcev glasovalo 12.448, torej 96,2 odst., največ v Sloveniji, vendar to še ni dokončen podatek, ker volilni lističi še prihajajo po pošti.
Že pred osmo uro zjutraj so zaprli volišči v Bojancih in Velikih selih, dopoldne pa so s 100-odst. udeležbo zaključili z volitvami v krajevnih skupnostih Adlešiči, Butoraj,
Griblje in Petrova vas. V metliški občini se je četrtkovih volitev od
3.465 vpisanih volilcev udeležilo 3.138 ali 90,6 odst., glasovali pa so na 20 voliščih. Stoodstotna udeležba je bila na voliščih obrata SCT, upravnih organov, metliške osnovne šole ter na Pionirjevem volišču v Poreču. V krajevnih skupnostih pa so volitve potekale na 32 voliščih. Od 5.958 vpisanih volilcev jih je 193 na delu v tujini, od preostalih pa jih je glasovalo
I 5.336 ali 92,6 odst.
w A JBA A JBf A mr A JAA A JBuSSF A JBA A	A AO' A	A
Od 8.391 volilcev, vpisanih v sezname, jih je v združenem delu v kočevski občini volilo 7070 ali 88,3 odst., najprej pa so zaprli volišče v Kovinarju. Volitev v krajevnih skupnostih pa se je udeležilo 12.038 od 13.447 volilcev, torej 89,5 odst.	Na nedeljskih
volitvah v krajevnih skupnostih je glasovalo 8.280 ali 90,6 odst. volilcev, najprej pa so končali v Bukovici in Žadolju in sicer že ob 8,15 uri.
V brežiški občini je od 9.009 vpisanih volilcev v združenem delu na četrtkovih volitvah glasovalo 8.247 delavcev ali 91,4 odst., vobrti pa je bila udeležba 87,4-odstotna. V krajevnih skupnostih so od 19.146 volilnih upravičencev upoštevali 18.388, ker jih 769 dela v tujini, na volišča pa jih je prišlo 17.626 ali 95,9 odst. Tudi v krški občini so zadovoljni z odzivom delovnih ljudi in občanov na nedeljskih volitvah. Od 20.522 volilcev jih je glasovalo kar 94,9 odst. Najboljšo udeležbo so zabeležili v krajevni skupnosti Brestanica, in sicer 99,2 odst., nad 95-odst. udeležba pa je bila še v krajevnih skupnostih Raka, Senuše, Veliki trn, Senovo, Podbočje, Leskovec, Dolenja vas in Zdole. Prav v vseh krajevnih skupnostih pa je bila udeležba večja kot 90 odstotkov. V sevniški občini je v združenem delu glasovalo 89 odst. volilcev, rezultat pa je bil slabši predvsem na račun dopustov, bolniških in porodniških. Veliko bolje je bilo na nedeljskih volitvah v krajevnih skupnostih, saj je sevniška občina prišla celo na prvo mesto v republiki po številu volilcev, ki so prihiteli na volišča v zgodnjih jutranjih urah, do 9. ure je volilo že 53 odst. upravičencev. V tej občini pa je volilo 12.795 volilcev ali 92 odst.
N
I
I
S
I
N
I
N
I
S
I
S
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
>
\
s
I
s
I
N
I
5
I
N
I
S
I
N
I
\
I
S
I
i
S
I
N
I
5
I
S
I
N
S
I
>
I
8
I
S
I
S
j
Nič več v družbi najslabših
S tiskovne konference v SDK o lanskoletnem gospodarjenju v regiji — Lani je le 6 tozdov imelo primanjkljaj — Nekritih izgub na Dolenjskem ni_
NOVO MESTO — Ob dejstvu, da je bil lanski izvoz dolenjske regije zelo velik in da praktično ni več nekritih izgub, je samozadovoljstvo vendarle odveč. Taka je bila ugotovitev tiskovne konference v SDK Novo mesto 13. marca, kjer so predstavili prve rezultate iz lanskoletnih zaključnih računov.
Vsekakor je stanje gospodarstva v začetku leta 1986 neprimerno boljše, kot je bilo pred letom dni, vendar pa pod drobnogled vzeti podatki iz zaključnih bilanc še daleč niso najbolj ugodni. Zaskrbljujoče je, da je industrijska proizvodnja upadla za 1,7 odst. in daje ta med 22 dejavnostmi kar v 14 panogah nazadovala.
Izjemno dober rezultat v slovenskem merilu je dolenjska regija dosegla v izvozu, kije bil v letu 1985 povečan za 26 odst., od tega izkazuje kar 23-odst. rast izvoz na konvertibilna tržišča. Tudi pokritje izvoza z uvozom se je izboljšalo in znaša skupno 115,2 odst.
Celotni prihodek gospodarstva štirih dolenjskih občin seje lani povečal za dobrih 90 odst., prihodki,
• Izgube, ki so prejšnja leta na Dolenjskem dosegale milijardne zneske, predvsem po »zaslugi« IMV, so lani domala usahnile. Vsega skupaj je v regiji 6 tozdov izkazalo manjše izgube v skupnem znesku 267 milijonov dinarjev, vendar v vseh primerih izgube pokrivajo (večinoma že do zaključnih računov) iz lastnih virov, tako da nekaterih izgub v letu 1985 na Dolenjskem ni!
ustvarjeni na tujem trgu, pa so se povečali za 19 odst. Pri ugodnih poslovnih uspehih sta imela nemalo zaslug rast cen in tečaja dinarja. Amortizacija je dosegla skromno,
KONGRES EVROPSKIH ŠTUDENTOV FARMACIJE
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V tukajšnjem zdravilišču bo od 31. marca do 5. aprila 9. kongres evropskega združenja študentov Farmacije, ki ga organizira študentska sekcija slovenskega farmacevtskega društva, generalni pokrovitelj pa je novomeška tovarna zdravil Krka. Na kongresu bodo sodelovali študentje in mladi farmacevti iz 13 evropskih držav in predstavniki vseh 5 farmacevtskih fakultet v Jugoslaviji. V okviru kongresa bosta simpozija o vlogi farmacevta v avtome-dikaciji in o napačni uporabi in zlorabi zdravil v avtomedikaciji. V času kongresa bo v avli hotela farmacevtska razstava.
Dogovor o dolenjskih nalogah
Dogovor o skupnih temeljih planov dolenjskih občin naj bo osnova razvoja — Medobčinski svet ZSS : osnutek je dobrodošla usmeritev razvoja
NOVO MESTO — V dolenjski regiji smo imeli že doslej dogovor o skupnih temeljih planov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Vendar se tega dogovora ni nihče držal, saj so občine ravnale po svoje. To naj se ne bi več ponavljalo, saj je na pobudo Društva ekonomistov Dolenjske in Medobčinske gospodarske zbornice Zavod za družbeno planiranje že pripravil osnutek dogovora za komaj začeto srednjeročno obdobje.
O osnutku so se pretekli teden na ske občine, skoraj ni mogoče v celoti
V drugi polovici tedna bosuho in postopoma toplejše vreme.
seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko izrekli kot o dobrodošli usmeritvi razvoja v prihodnjih petih letih.
Nalog skupnega pomena, kjer bodo morale sodelovati vse dolenj-
O (ne)moči
V Ljubljani bo jutri in soboto 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Mnogi se sprašujejo, kaj od tega kongresa lahko sploh pričakujemo. Seveda imajo pri tem v mislih kaotične gosp^ua/ske razmere, začarani krog višanja cen in osebnih dohodkov (ne da bi bili utemeljeni v večji proizvodnjij. injlacijo in padajočo življenjsko raven delavcev. Sindikat, ki pri nas nima tiste ozko zaščitniške vloge delavcev, kakršno ima v meščanskih demokracijah, bi o vsem tem moral kaj reči. Vprašanje pa je, do kod in kako se bo slišal glas sindikalnih aktivistov, delegatov, ki so doslej že večkrat poudarjali, da je sindikat enakopraven in samostojen dejavnik političnega sistema, žal pa je bilo v praksi drugače. Zato na sindikalnem kongresu delegati bržkone ne bodo sprejemali samo načelnih usmeritev za naprej, ampak bodo poskušali izmeriti tudi svoj resnični družbeni vpliv. Gre za vprašanje, ali je sindikat učinkovita delavska razredna organizacija, kako in na kakšen način lahko pripomore k reševanju gospodarstva, družbenih problemov.
J. SIMČIČ
našteti. Segajo vse od izobraževanja prek ekologije, energetike do prehrane in kmetijstva ter trgovine. Zdaj bodo morali o osnutku družbenega dogovora, ki je, resnici na
• Predsednik medobčinskega sveta Jože Mozetič je dejal, da so priprave na kongres potekale v redu. Domala ni bilo osnovne organizacije, ki ne bi razpravljala o kongresnih dokumentih, ki jih na Dolenjskem sprejemamo. Vsem razpravam pa je bilo skupno, da so se vrtele okoli vprašanja, ali je vloga sindikata dovolj učinkovita, in kako doseči, da bodo delavci v resnici videli v sindikatu svojo organizacijo.
ljubo povedano, še precej pomanjkljiv, reči svoje tudi občinski izvršni sveti.
Na seji medobčinskega sveta so delegati poslušali tudi poročili družbenega pravobranilca samoupravljanja in predsednika sodišča združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je poudaril pomen preventivnega delovanja, kakršnega je tudi bilo največ. Opozoril pa je na številne kršitve pri delitvi osebnih dohodkov, prav ta-
64-odstotno rast, ki ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije.
Tečajne razlike so pojedle 5,2 milijarde dinarjev in izkazujejo 232-
SEMINAR NE PONUJA RECEPTOV ZA DELO
NOVO MESTO — Minuli petek se je z zaključno slovesnostjo v novomeškem Domu JLA končal trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki ga je, podobno kot še nekatere druge oblike družbenopolitičnega izobraževanja, organiziralo Medobčinsko študijsko središče za Dolenjsko. Seminar je uspešno končalo vseh sedemnajst kandidatov iz občin dolenjske regije. Ob podelitvi pisnih priznanj udeležencem je Boris Gabrič, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, poudaril, da so na seminarju lahko obravnavali samo nekatera, nikakor pa ne vseh vprašanj, na katera politični delavci naletevajo pri vsakdanjem delu. Prav tako taka oblika izobraževanja nima namena niti iskati niti ponujati receptov za politično delo, pač pa le poglobiti znanje in širiti obzorje na družbenopolitičnem področju.
odstotno rast, kijud vsemu icga iie štejejo za problem ne v dolenjskih in ne v slovenskih razmerah. Tečajne razlike je krila celo IMV.
Število zaposlenih se je lani povečalo za 2,1 odst., poprečni zaslužek v regiji pa je znašal 47.708 din. Te in pa vrsta drugih stvari kaže napredek, dosežen v hudo težkih gospodarskih razmerah. V tem lahko vidimo predvsem nekaj svetlih točk za razvoj v prihodnjih letih.
R. BAČER
ČRNOMALJSKI GLASBENIKI KONCERTIRALI NA MOZIRSKEM
ČRNOMELJ—Zabavni orkester črnomaljske glasbene šole je minulo sredo gostoval v mozirski občini. Pod vodstvom Silvestra Mihelčiča je imel koncert v osnovnih šolah v Mozirju in Gornjem gradu in požel navdušenje mladega občinstva. Kaže, da to ne bo edina turneja črnomaljskega orkestra. Po lanskem majskem koncertu v Cenkarjevem domu v Ljubljani, kjer je nastopil ob dnevu Glasbene mladine Slovenije, je dobil orkester več vabil šol iz raznih krajev Slovenije, naj s svojim programom obišče tudi njihove učence.
Enaindvajsetica vleče
Prestavniki IMV in Renaulta so v ponedeljek na Otočcu predstavili nove modele iz Francije
OTOČEC — Le teden dni po premierni predstavitvi novega Renaul-
BERITE DANES!
na 4. strani:
i Iz prestolnice dinarja
niti
na 5. strani:
• Požar speši njo tovarne
grad-
na 6. strani:
• »Le umik pred odgovornostjo«
na 7. strani:
• V Krki le kultura ustavlja stroje
na 9. strani:
• Velikemu trudu znanju grozi potop
in
ko ne veljajo zakonska določila v organizacijah, ki poslujejo z motnjami, sanacijski programi pa so večkrat samo mrtve črke na papirju. Poudaril je, da do teh vprašanj v družbi ne bi smeli biti še naprej tako strpni. Predsednik sodišča združenega dela je dejal, da so se razmere za delo sodišča izboljšale, o čemer priča sorazmerno majhen zaostanek postopkov.	_	,
J. SIMČIČ
na 10. strani:
• Aids trka naša vrata
na 16. strani:
• Posojila lepe oči
tudi na
delili na
na 24. strani:
• Zelo verjetna do katrce
pot
tovega vozila R-21 na ženevskem avtomobilskem sejmu so predstavniki novomeške IMV in francoskega Renaulta v ponedeljek na Otočcu pripravili tiskovno konferenco, združeno z ogledom in testno vožnjo novih vozil, ki bodo že v nekaj tednih na voljo tudi jugoslovanskim kupcem.
Največ zanimanja je seveda veljalo enaindvajsetici, vozilu, ki naj bi zapolnilo vrzel med R-18 in R-25..
Prav to vozilo je bilo tudi v središču pozornosti na nedavnem ženevskem sejmu. Po zagotovilih IMV bo v Jugoslavijo letos prišlo 150 avtomobilov R-21, vplačila zanje pa bodo pričeli sprejemati že v aprilu. Žal v tem trenutku še ni moč postreči s končno ceno. Poleg tega avtomobila so v ponedeljek premierno prestavitev v Jugoslaviji doživela še vozila R-5 diesel, renault express in fuego.
Morda, za konec, še tale podatek: novomeška IMV bo letos dala na jugoslovanski trg 15.430 avtomobilov, od tega bo kar 10.000 katrc, 3.000 osemnajstic, 400 dostavnih vozil in 2.030 iz Francije uvoženih avtomobilov. Med njimi bo 540 vozil R-5 vključno z novim diesel modelom, 300 avtomobilov R-ll, 500 vozil R-25,380 kombijev traffic, 420 masterjev in kombibusov, 80 vozil fuego in, kot smo že zapisali, 150 enaindvajsetic. V IMV so nam obljubili, da bomo lahko nove modele vozil podrobneje testirali in takrat bomo o njih zapisali tudi kaj več.
B. B.
NOVOMEŠKA PREMIERA ENAINDVAJSETICE — Predstavniki novomeške IMV in francoskega Renaulta so v ponedeljek na Otočcu predstavili novo vozilo R-21 (na sliki v ospredju), ki bo jugoslovanskim kupcem na voljo čez nekaj tednov. Poleg enaindvajsetice, kije vzbudila največ pozornosti, so zbranim novinarjem predstavili še R-5 diesel, novo izvedbo petice renault express in fuego. (Foto: J. Pavlin)
Za IMV lansko leto prelomno
Ob oprijemljivih uspehih in družbeni pomoči se IMV postavlja na noge
NOVO MESTO — Trimesečno poročilo začasnega vodstva IMV, predloženo novomeškemu izvršnemu svetu 12. marca, kaže pomembne premike na boljše. Kljub izgubi 2,70 milijarde dinarjev v prvem četrtletju lanskega leta je zaključna bilanca izkazala poslovanje brez izgub v obeh proizvodnih programih, poudarjajo pa, da gre velika zasluga bankam, ki so odpisale 2,92 milijarde dinarjev obresti.
Kljub velikim težavam z oskrbo ukrepi. Sicer pa v letošnjem letu na-
materiala in z delavci, ki so vse leto zapuščali kolektiv, je bil v avtomobilski proizvodnji plan dosežen, razen pri gospodarskih vozilih, kjer je bil plan zaradi pomanjkanja uvoznih materialov dosežen le 20-odstotno. Za domači trg so lani naredili in prodali 8.663 vozil R-4, 2.239 avtomobilov R-18 in 181 gospodarskih vozil, vizvoz paje šlo 28.917 avtomobilov. Ker so vse to naredili* 120 del a vrt mani ,	.
povečala za 9,2 odstotka.
V proizvodnji prikolic so v novomeški in brežiški tovarni naredili 12.297 prikolic, število delavcev je bilo za 17 manjše. Zmanjšali so materialne stroške, zaloge gotovih izdelkov, nedokončane proizvodnje in materiala ter močno izboljšali organizacijo dela v proizvodnji. Prikoličarski program jez izvozom dal lani 24milijonov dolarjev, na poslovanje tega programa pa so imeli vpliv grehi iz prejšnjih let, kot: neporavnan devizni dolg do tujih dobaviteljev, neporavnane devizne garancije in dobava 2300 prikolic in vozil po zajamčenih cenah iz leta 1984.
Znotraj IMV so za sanacijo razmer precej naredili, izdatna pa je bila končno tudi pomoč družbe. Banke so odpisale 2,92 milijarde dinarjev obresti, nekateri kratkoročni sanacijski krediti pa so spremenjeni v dolgoročne z ugodno obrestno mero. Vse stare terjatve je IMV plačala, »še daleč pa smo od tega, da bi se obveznosti preteklih let povsem rešili,« je na seji izvršnega sveta dejal Marjan Anžur, predsednik začasnega vodstva IMV.
Nerešeno ostaja vprašanje obratnih sredstev in starih deviznih obveznosti iz nakupa opreme in repromateriala iz leta 1982, dolg do železnice. Tega pa IMV sama ni sposobna rešiti.
• Prve dni aprila pričakujejo v IMV okvirno ponudbo za dologoročno sodelovanje z Renaultom kot tudi študijo o možnem sodelovanju z japonskimi partnerji. Skupno s Smeltom paje v zaključni fazi študija o alternativnih možnostih, ki predstavljajo zapolnitev prostih zmogljivosti, če glavni program tega ne bo zajel. V teh programih je zajeto možno sodelovanje s Crveno Zastavo. »Odločitev za dolgoročen avtomobilski program lahko pričakujemo okrog 1 .maja,« pravi predsednik Anžur. Vrazpravina izvršnem svetu so načeli tudi vprašanje programa IMV 2, ki za zdaj v celoti ostaja nerešen. Napredek je v tem, da so dobili pismeno stališče Renaulta, da je pripravljen nositi svoj del odgovornosti in materialnih obveznosti do tega programa.	__________________
Prav tako so se v razpravi dotaknili težav v proizvodnji na začetku leta 1986. Težave so v avtomobilski proizvodnji, zmanjšano proizvodnjo pa bodo morali nadomestiti do konca marca, zato bodo potrebni izredni
«
črtujejo proizvodnjo 31.500 katrc za izvoz in 9.500 teh vozil za prodajo na domačem trgu, proizvodnjo 3.000 vozil R-18 in 400 gospodarskih vozil ter uvoz 3.000 Renaultovih vozil.
Prikoličarski program naj bi dal 22 milijard dinarjev celotnega prihodka in 31,5 milijonov dolarjev iz izvoza. Hkrati s tem pripravljajo tudi pre-
Mariborsko
KUL 1 UkNO-ZABA VNI VEČER PRED 11. KONGRESOM ZSS
ŠENOV O — V soboto, 22. marca, bo ob 19. uri v Domu 14. divizije na Senovem pester kulturno-zabavni večer v počastitev 11. kongresa slovenskih sindikatov. Pobuda za večer in večina akterjev prihaja iz živahnega kulturnega jedra senov-ske Metalne, v soboto pa bodo nastopili s svojo poezijo ali kako drugače Asta Malavašič, Ivo Umek, Metod Lakner, Bojan Jordan pa tudi Anica Breznikar in Nada Dobrovnik. Če pesmi, aforizmi in skeči ne bodo dovolj razgreli ozračja, bo za to poskrbel Škobemetov ansambel.
dvideno reorganizacijo, kjer pa prizadevanja v prvem hipu niso dala dobrih sadov. Pred dnevi izvedeni referendum za reorganizacijo na tako imenovani »mezzo« ravni v Tehnoser-visu ni uspel. Po zagotovilu članov začasnega vodstva IMV pa jim to ne jemlje poguma in bodo akcijo nadaljevali, vendar brez vsake prisile.
RIABAČER
PRIPRAVE NA MDA
BELA KRAJINA — Tukaj so že začeli s pripravami na republiško mladinsko delovno akcijo Bela kra-
iirtq	NJo npHaynt
tvaskupščine MDAjebesedateklao deloviščih — brigadirji bodo v obeh belokranjskih občinah rekonstruirali in gradili vodovod — za katera mora biti dokumentacija pravočasno urejena. Imenovali so delovno skupino, ki bo pripravila načrt ureditve brigadirskega naselja v Lokvah, glede na lanske slabe izkušnje z Integralom pa bodo iskali tudi nove možnosti za prehrano. Razen traserja je že znano tudi vodstvo akcije: komandant bo v 1. in 2. izmeni Vera Marušič, v 3. pa Zvone Butala, namestnik komandanta za interesne dejavnosti bo Mojca Vrlinič, namestnik komandanta za naselje Nebojša Vasič, ekonom pa Dušan Jankovič.
Manj obremenjeni tiri
ŽTO Novo mesto prepeljala 811.000 ton tovora
NOVO MESTO — »Največji uporabniki naših storitev so gozdna gospodarstva in rudnik Kanižarica. Ker je bilo lani več lesa uporabljenega v domačih lesnopredelovalnih tovarnah, manj lesne mase paje porabila tudi Celuloza iz Krškega, je za nas ostalo manj tovora. Kljub temu smo lani prepeljali 812 tisoč ton tovora, kar je le 7 odst. za načrtom sicer povečanega plana,« je dejal direktor ŽTO Novo mesto Jože Simonič.
V ŽTO Novo mesto, ki je po dolžini prog med največjimi v Sloveniji (2l2
Jože Simonič: Število potnikov se vsako leto poveča za poldrugi odstotek.
»Elegantna likvidacija opekarne
Kako so v Mariboru razprodali tovarno
MARIBOR — V gospodarstvu, ki se obnaša v skladu s tržno in poslovno logiko, nedavna licitacija »osnovnih sredstev« mariborske opekarne Radvanje zagotovo ne bi bil dogodek, vreden posebne omembe. Likvidacija tovarne, ki ni več sposobna živeti, je namreč neizogiben del te logike, prav takšna neizogibna usoda pa je doletela 80-članski kolektiv še ne tako daleč nazaj sila uspešne opekarne, kije v svojih lepih časih tudi po osebnih dohodkih sodila v sam mariborski vrh. Toda gradbeniška konjuktura jih je zazibala v samozadovoljni spanec, in ko je prodaja začela usihati, je voz hitro krenil navzdol (kar — resnici na ljubo — ne velja samo za radvanjsko opekarno). Nekajmesečna agonija tovarne seje končala z odločitvijo, da jo je treba dokončno zapreti.
In kaj je v primeru opekarne Radvanje tako nenavadno? Zagotovo že samo dejstvo, da je do likvidacije sploh prišlo, podobnih bol-
nikov, kot je bila opekarna, je pri nas veliko, tako odločni koraki pa so redki — čeprav je seveda veliko lažje zapreti in razprodati obrat z osemdesetimi zaposlenimi, kot pa podobno odločnost pokazati pri velikih gospodarskih kilavcih. Predvsem pa je neobičajno, kako je opekarna postopoma ostajala brez delavcev in strojev, dokler ni na že uvodoma omenjeni javni licitaciji njenih zadnjih ostankov — 45 metrov visokega dimnika, peči, sušilne lope, zemljišča in pokvarjenega viličarja — za 15 milijonov dinarjev kupil neki mariborski obrtnik.
V razpisu za javno licitacijo, ki sta se je udeležila le dva zasebna ponudnika, vendar je eden od nji-nu še pred začetkom licitacije odstopil, je med drugim pisalo, »da bodo prednost imeli tisti interesenti, ki bodo prevzeli določeno število delavcev opekarne«. Ta stavek je spodbudil nekega bralca, da je ogorčen poklical Večerovo uredništvo, češ zdaj pa bomo pri nas začeli že kar ljudi prodajati. Njegovi ideološki pomisleki so v tem primeru bili odveč, kajti novi lastnik opekar-niškega dimnika in drugih ostankov obrata (v njem bo razširil svojo predelavo sekundarnega aluminija) je še zadnjih sedem delavcev opekarne, ki dotlej niso našli zaposlitve drugje, sprejel v službo — zastonj. Malce je sicer potarnal, da sedmerica prvih šest mesecev ne bo ustvarjala dovolj dohodka niti za svoje plače.
Precej odmevov je bila v Mariboru deležna tudi izjava direktorja bivše opekarne po »uspešni« licitaciji, da jim je namreč «samo v dveh mesecih uspelo tovarno elegantno likvidirati«. Človek se morebiti res malce nerodno izraža, a načeloma bi se lahko z njim kar strinjali. Mimogrede: tudi on, eden od nedvomnih krivcev za propad opekarne, si je že našel novo delovno mesto.
MILAN PREDAN
kilometrov prog), večjega prometa skoraj ne bi mogli doseči. So namreč »slepi« krak slovenskega železniškega omrežja in zaradi- tega tako rekoč nimajo tranzitnega prometa, ki najbolj vpliva na količino prepeljanega tovora! Med največjimi komitenti so GG Novo mesto, rudnik Kanižarica, IMV, GG Kočevje, GG Snežnik, Novoles, Kremen, Belt, Krka itd. Trudijo se, da bi blago čimprej dostavili, in so pri tem že dosegli uspehe, tako so med boljšimi ŽTO vSloveniji. Sicerpa prepeljejo okoli 4 odst. vsega tovora v Sloveniji, kije namenjen železnici.
»V nasprotju s tovornim prometom, kjer smo zabeležili zaostajanje za načrtom, pa smo lani spet povečali število prepeljanih potnikov. Lani smo jih z vlaki prepeljali okoli 3 milijone, kar je za poldrugi odstotek več kot leto poprej. To je rast, kakršno beležimo že ves čas po letu 1980, ko seje pri nas začela energetska kriza. Zanimivo je, daje poraslo zanimanje za .zeleni vlak, ki je sedaj večkrat celo premajhen za vse potnike. Žal kljub navalu potnikov na železnico s ceno vozovnic pokrivamo komaj tretjino stroškov. To pa pomeni, da je železniški prevoz še vedno najcenejši,« je dejal direktor Simonič.
V ŽTO Novo mesto je zaposlenih 850 delavcev, od tega je 600 operativcev. Upravljajo z 10 lokomotivami, 30 potniškimi garniturami, katerih vsaka ima prostora za 145 potnikov, s klasičnim vlakom, ki vozi na delavski progi proti Ljubljani in z 10 dizel lokomotivami. Na leto prepeljejo okoli 42 tisoč vagonov.
J. S.
Delali so račune brez krčmarja
Omajan predlog za lokacijo medregijske depo-nije za posebne odpadke
NOVO MESTO — Predstavniki sedmih občin Dolenjske in Posavja so se skupno s 16 zastopniki delovnih organizacij, največjih imetnikov posebnih odpadkov, 12. marca v Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko dogovarjali o skupni akciji za izgradnjo regijske deponije.
Glede na Smeltovo študijo, za katero so prizadete občine že združile čez 10 milijonov dinarjev (novomeška občina polovico te vsote), in izdelani Dredlofi. da bi medreeijsko deponijo za posebne odpadke gradili v Leskovcu nad Brusnicami, so udeleženci sestanka mislili, da bo tokrat govor le o potrebnih sredstvih za gradnjo. Vse pa kaže, da bo laže priti do denarja kot do lokacije.
Ob koncu sestanka so ugotovili, da so akcijo v posebnem odboru pri Gospodarski zbornici sicer lepo zastavili, da pa niso nič dlje, kot so bili pred meseci. Nedavni sestanek v Brusnicah, kjer so krajani odločno nasprotovali taki gradnji, in beseda, ki jo je dal ljudem Jože Suhadolnik, predsednik novomeškega izvršnega sveta, da novomeška občina na tej lokaciji podpira le občinsko, ne pa regijsko deponijo, je prvotno zamisel omajala.
Izkazalo se je tudi, da Krkina sežigalnica, namenjena uničevanju nevarnejših snovi, ki jo bodo gradili za tovarniško ograjo, ne bo opravljala storitev za regijo, temveč le za lastne potrebe. Kaj pa zdaj?
Tokrat so se dogovorili, da bodo skupno z Medobčinsko gospodarsko zbornico akcijo za izgradnjo deponije nadalje vodili predstavniki najbolj zainteresiranih delovnih organizacij v regiji, še prej pa so potrebna trdna politična stališča posameznih občin in medobčinskih organov vse od skupnosti dolenjskih občin dalje. Načrtovalci prostora (Zavod za družbeno planiranje) pa naj bi ponovno preverili, če je medregijska lokacija za deponijo posebnih odpadkov res najprimernejša v Leskovcu.
R. BAČER
POTRDILI PROGRAM
NOVO M ESTO—Založniška dejavnost, ki oživlja in se programsko širi pri Dolenjskem muzeju, ima od 11. marca dalje tudi svoj založniški svet. Na prvi seji so člani (precej jih je manjkalo) izvolili ravnatelja Dolenjskega muzeja Franca Šalija za glavnega urednika, Janka Sajeta pa za odgovornega urednika. Pregledali so in potrdili program založniške dejavnosti, ki je pester in dokaj obširen, nato pa so govorili tudi o financiranju, kar pa slej ko prej ostaja še odprto vprašanje, na katero bodo morali odgovoriti tisti, ki bi jih založniška dejavnost pri Dolenjskem muzeju morala zanimati in bi jo bili dolžni denarno podpreti.
POPRAVEK
V prejšnji ''evilki smo pod fotografijo na prvi si.ani pomotoma zapisali, da so oskrbovanke v Domu starejših občanov obiskale mladenke Centra srednjih šol. Bile so iz Družboslovne in ekonomske srednje šole. Za napako sc opravičujemo.
V obrti ni izgubarjev
O razvoju obrti je veliko stališč in analiz, kaj malo pa praktičnih sprememb — Bo šlo hitreje?
NOVO MESTO — Srednjeročni in dolgoročni razvojni načrti Slovenije obetajo obrtništvu nadaljnji razcvet in ga uvrščajo med prednostne dejavnosti. Kaj si obetajo dolenjski obrtniki, je povedal Martin Bajuk, direktor Obrtne zadruge Hrast, ki je med 46 slovenskimi tovrstnimi zadrugami po obsegu proizvodnje na petem mestu.
»Doživljamo vrsto kritik na račun obrtnih zadrug, češ da so leglo nezakonitosti, kar pa je večkrat neosnovano. Res pa je, da gre za pomanjkljivo zakonodajo. Za kmetijske zadruge je v zakonodaji vse natančno določeno in predpisano, obrtne zadruge pa so v Zakonu o knjigovodstvu in v Zakonu o združenem delu le bežno omejene. Če družba želi, da se bo drobno gospodarstvo nadalje razvijalo in bo družbi dajalo, kar ji gre, potem je potrebno najprej dopolniti zakonodajo.«
• Kako bi bilo možno po vašem drobno gospodarstvo na Dolenjskem v prihodnjih letih še bolj razviti?
Martin Bajuk
»Naša zadruga, kije pred 9 leti začela s 26 obrtniki, ima danes okrog 300 članov, od tega 200 obrtnikov z večjim prometom iz vseh štirih dolenjskih občin in od drugod. Obrtne zadruge imajo tudi v sosednjih občinah, v Posavju jih je celo 5, vendar se bodo po mojem v bodoče obdržale le močnejše. Osnovno za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in proizvodnje obrti, ki prinaša družbi največ dohodka, je izgradnja obrtnih con. Preko gospodarske zbornice bodo letos začeli akcijo, da bi po občinah take cone in objekte gradili z združenimi sredstvi. S tem bi dali številnim interesom možnost odpreti obratovalnice pod ugodnimi pogoji. Imajo ideje, dobre programe, so pa brez začetnega kapitala in predvsem brez prostora. Lahko bi se zgledovali po obalnih, občinah, kjer so, denimo v Izoli, problem obrtne cone lepo uredili.«
• Zakaj je na Dolenjskem in v novomeški občini razvoj obrti tako počasen?
»Ker doslej ni bilo dovolj posluha in razumevanja za pomoč novim obrtnikom. Imamo analize, stališča, sklepe, vendar je šlo doslej bolj za ugotavljanje stanja kot za spreminjanje razmer. Nadejamo se večjih in hitrejših sprememb že v letošnjem in prihodnjem letu, ker na ravni republike ustanavljajo komite za osebno delo. Slovenija vsvojih srednjeročnih planih do leta 2000 računa na 60.000 obrtnikov, zdaj jih imamo komaj 25.000 «
• Ali je med člani vaše zadruge kaj izgubarjev?
»Nedonosnih obrtnikov \ članstvo sploh ne sprejemamo in setudi ne more primeriti.da bi kdo posloval z izgubo. Sproti spremljamo delo in poslovanje vsakogar.«	R.	BAČER
NASA ANKETA
»Ne« za jedrsko energijo
Po programih naj bi v Jugoslaviji do konca stoletja zgradili še nič manj kot 4 nove jedrske elektrarne, k er nam brezjedrske energije, ki se je razvili svet vse bolj otepa, po trditvah nekaterih strokovnjakov menda ni energetskega preživetja. AH je res tako ali ne, je laiku, povprečnemu državljanu, težko dokazovati. A večina teh povprečnih državljanov je že kaj slišala o velikanskih rezervah domačih, manj nevarnih in cenejših virov, vode, premoga, čeprav tudi to pridobivanje energije ni povsem brez nevarnosti in škode za okolje in zdravje ljudi. Večina kaj ve o nezaslišano neracionalni porabi energije pri nas. Z malo varčnosti bi menda lahko privarčevali vsaj eno JE. In večina se jedrskih elektrarn preprosto boji. Poročil o nesrečah je vse več. Tudi s shranjevanjem odpadkov so problemi, lnkarjeposvoješe najbolj žalostno: o »jedrskem programu«, ki naj bi nas zadolži! za dodatnih 16 milijard dolarjev, zaenkrat slabo kaže. da bi imelo povprečno državljanstvo kakšno odločilnejšo besedo.
JURE ŠLOG AR, cementninar iz Šoštanja: »Ne ih zopet ne, če govorite o atomski energiji! Naša delavnica in še kaj je menda ogroženo zaradi bodočih elektrarn na Savi. Poudarjam, da se stokrat raje bojim vode kot jedrske centrale, kljub vsem zagotovilom, kako je to varno in čisto.
Nesreče, ki se pri tem dogajajo celo v razvitejšem svetu od našega, potrjujejo, da niso zaman tolikšna ekološka in podobna gibanja. Skratka: atomski energiji odločni
MM
NE!«
BREDA RADMAN, učiteljica praktičnega pouka v Betini šoli: »Menda nameravajo začeti graditi novo jedrsko elektrarno. Meni se to ne zdi pametno. Bolje bi bilo, če bi izkoriščali naravne vire, kar svetuje tudi precej strokovnjakov. V razvitih deželah opuščajo gradnjo jedrskih elektrarn in vidijo perspektivo v sončni energiji, mi pa capljamo za njimi in trmasto vztrajamo pri atomski. Pa kakšen problem so atomski odpadki! Drugje se o tako pomembnih stvareh, kot je gradnja atomskih elektrarn, odločajo vsi prebivalci na referendumu, pri nas pa o tem ljudstva nič ne vprašajo, ampak odločajo v ozkih krogih.«
ANA NOVAK, brigadirka v Labodovem tozdu Temenica v Trebnjem: »Pravega učinka od jedrske energije v Jugoslaviji ' ne bomo imeli. Gradnja takih elektrarn je zelo draga, še hujši problem so jedrski odpadki, ki jih nimamo kam odlagati. Zato sem proti gradnji novih jedrskih elektrarn. Bolje bi bilo, če bi se naslonili na naravne vire, vodo, veter ipd. Sploh v Jugoslaviji še vedno nismo navajeni varčevati z energijo. Na enoto proizvoda je še vedno porabimo preveč.«
m
IGOR PERHAJ, predsednik komisije za varstvo okolja KS Brusnice: »Uporaba atomske energije je moderna in enostavna, ni pa poceni. Krško nas je že izučilo, kako draga je postavitev in vzdrževanje takšne elektrarne. Čeprav so obljubljali, da se bo z novo elektrarno pridobivanje elektrike pocenilo, se elektrika le draži. Kot predsednika komisije za varstvo okolja pa me še posebej zanima shranjevanje teh nevarnih odpadkov. Menda je bilo tudi v naši krajevni skupnosti mišljenoeno takih skladišč. Upam, da smo ljudje temu dovolj jasno nasprotovali.«
VERA MOČIVNIK, konditorka v Žitu-tozd Imperial Krško: »Nisem za gradnjo novih atomskih elektrarn v Jugoslaviji, ker mislim, da so nevarne, škodljive okolju in zdravju ljudi. Hidroelektrarne se mi zdijo bolj sprejemljive, toda tudi pri predvidenih savskih elektrarn bi morali ohranitvi okolja, zaščiti podtalnice in s tem zdravi pitni vodi posvetiti največjo pozornost. Menim, da razni strokovnjaki ne bi smeli pri načrtovanju novih elektrarn videti le objekta, ampak predvsem, ljudi, tudi prihodnje rodove.«
MILJENKO VOJAŠKOVIČ, prometni inženir v Integralovem tozdu Promet in delavnice v Črnomlju: »Če bo šel razvoj tako naprej, bomo potrebovali čedalje več energije. Vendar sem proti gradnjam novih atomskih central. Zaradi velikih dolgov si naša država ne bi smela privoščiti takšne naložbe. Nimamo natančnih študij o tem, kam bi lahko varno shranili odpadke. Sploh pa jedrske elektrarne v svetu opuščajo. Bolje bi bilo razmišljati o hidroelektrarnah, ki so cenejše in vanje lahko vložimo domače znanje.«
IVAN PINTAR, traktorist in sekač pri tozdu GG Jelenov žleb, Ribnica: »Menim, da atomske elektrarne pri nas niso potrebne, ker imamo še dovolj drugih neizkoriščenih virov. Poleg tega so nevarne. Posledice so lahko velike, paneleza nas, ampak tudi za zanamce. Nisem proti napredku, a se bojim posledic. Sicer pase atomskih central otepajo že po vsej Evropi.«
IVAN HEGLER, upokojeni rudarski nadzornik iz Kočevja: »Sem proti vsemu, kar je v zvezi z atomsko energijo, torej tudi proti centralam. Menim, da atomska energija ne prinaša človeštvu nič dobrega. Vprašljivo je tudi, kam z atomskimi odpadki, saj jih nikjer nočejo. Menim, daje treba prej izkoristiti za pridobivanje energije druge, naravne vire, ki nepredstavljajo tako velike grožnj.— «. veštvo.«
MARJAN SELIŠKAR iz Velikih Malenc, 10 km od JE Krško: »Kar zadeva gradnjo jedrskih elektrarn, menim, da nam je vse razjasnila že prva, ki smo jo delali brez ekonomskih in ekoloških utemeljitev. Elektrika je prav zaradi nje veliko dražja. Morali bomo bolj prisluhniti ljudem ter bolj pretehtati ekološko plat. Ta mora dobiti prednost pred vsemi, saj se kaže, da vlogo poskusnih zajcev zelo drago plačujemo.«
J
DOLENJSKI LIST
1.12(1910)20. marca 1986
Prenizke cene odvračajo kmete
V črnomaljski kmetijski zadrugi upajo, da bodo z višjimi cenami pritegnili več pridelovalcev vrtnin — Semenja je še dovolj
r
Premalo vrtičkov
Zelenjava že draga kot meso — Noben pristojen
KOČEVJE — Pred kakimi štirimi vi'	na zboru krajanov v Kočevju
sklenjeno, da je potrebno takoj ustanoviti vrtičkarsko zadrugo, kot je imajo druga mesta. Ustanovitev naj bi pripravili SZDL in krajevna skupnost. Do danes pa te zadruge v Kočevju še ni.
To je nekaj kritičnih pripomb Jožeta Ožbolta, člana KK SZDL Kočevje III, J1 ne more razumeti, da »odgovorni činitelji« tega sklepa niso uresničili, saj Je v Kočevju in najbližnjiokolici dovolj neobdelane zemlje, krajanom pa bi v tej draginji vrtički prišli prav. Pozimi namreč solata v Kočevju že dosega ceno mesa. Mnogi bi si z obdelovanjem vrtičkov želeli izboljšati standard, ki v zadnjih letih nazaduje, posebno tistim 2 nizkimi dohodki.
Na zboru krajanov pred leti je bilo tudi predlagano, naj bi večjo parcelo sicer opuščene zemlje najprej skupno Preorali, nato pa razdelili na parcele in jo oddali občanom v najem ali pa v trajno uporabo.
TESTIRANJE
TREBNJE — Minuli teden so v trebanjski občini opravljali testiranje traktorskih kabin. Za vsak pregled so strokovnjaki ljubljanskega Zavoda za varstvo pri delu vzeli po 2.000 din. Kmetje so testiranje vzeli zelo resno, saj traktorjev ni mogoče registrirati brez atesta. Pri vsem tem pa se zastavlja še vprašanje, kakšne so te kabine, ki nimajo atestov, pa tudi izdelovalci, ki te kabine proizvajajo.
KAKO OHRANITI DOMAČO OBRT?
DOBRNIČ — V okviru projekta FAO je bil tu pretekli teden tečaj o ohranjanju domače obrti. Domačina Anton Smolič in Alojz Špec ter strokovnjaki ljubljanskega Doma so prikazali, kako se pletejo košare, jerbasi, delajo zobotrebci in drugi izdelki domače obrti. Za tečaj je bilo veliko zanimanja, saj se ga je oba dneva udeležilo po 32 Dobrničanov. Podoben tečaj bodo priredili jeseni.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so kmetje pripeljali 400 pujskov, starih do 3 mesece, in 20 pujskov, starih nad 3 mesece. Prodali so 285 prvih in 10 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je veljal do 800 din, starejših pa 500 din.
ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi opozarjajo morebitne pridelovalce vrtnin in tobaka, da jim je ostalo le še malo časa za sklepanje pogodb, zato naj svoje želje čimprej sporočijo vodjem zadružnih enot ali pospeševalni službi v zadrugi. Doslej seje namreč zlasti za vrtnine prijavilo zelo malo interesentov, veliko manj, kot so pričakovali, in to predvsem zaradi odkupnih cen, ki so vse prej kot spodbudne.
V poslovni skupnosti za sadje, vrtnine in krompir so bile sicer predlagane višje cene, tako da bi pridelovalci za prvovrstne kumare prejeli 150 din za kilogram, za drugorazredne 100 in za tretjerazredne 40 din. Od kilograma rdeče pese naj bi pridelovalec iztržil 35din, od zelja pa 30 din. Seveda na odobritev teh višjih cen sedaj še čakajo, če pa bodo
Na kvizih so TrebanjcL znali največ
Tudi mladim kmetom je treba omogočiti dodatno izobraževanje
TREBNJE — »Znanje je eden izmed glavnih pogojev za sodobno kmetijstvo. Ker mladi kmetje nimajo takih možnosti za izobraževanje ob delu kot njihovi vrstniki v združenem delu, moramo za to izkoristiti vse možnosti, tudi kvize in tekmovanja,« pravi inž. Ludvik Jerman, mentor mladih trebanjskih zadružnikov. S"
Ekipa, ki jo je vodil in pripravljal za kviz »Mladi in kmetijstvo«, je na regijskem tekmovanju osvojila prvo mesto, na republiškem v Čankovi pri Murski Soboti pa je bila druga.
Ludvik Jerman
»Ni bilo talo lahko izbrati ekipo, pri nas namreč ne deluje aktiv mladih zadružnikov. Prav tako pa nismo podobnega kviza izpeljali na občinski ravni. Zdaj vse bolj vidimo, da bomo aktiv mladih zadružnikov morali ustanoviti, prav tako pa bomo morali izpeljati tudi občinsko tekmovanje. Vendar pri tem ne bomo potrebovali samo pomoč KZ Trebnje, ampak tudi občinske mladinske organizacije, ki je vse prevečkrat stala ob strani. Ker menimo, da so taka tekmovanja in srečanja tudi oblika pospeševalnega dela, se bomo letos prvič udeležili kmečkih iger na Vranskem. Tekmovanj traktoristov se pa tako in tako uspešno udeležujemo že več let,« pravi Jerman.
Kmetijski
Kmečka reja ne bo zamrla
Farmska reja je res vnesla pravo majhno revolucijo v perutninarstvo in odpravila nekdanji sezonski značaj pridobivanja jajc, domače reje pa vendarle ni povsem izrinila. Še več: domača jajca so in bodo ostala bolj cenjena, prav tako kot piščanci in kokoši, zrejeni na kmečkem dvorišču. Odločilna je boljša kakovost, in ne le konkurenčna cena, ki jo zmore intenzivna, farmska reja.
Čeprav v kmečki reji nima zadnje besede gospodarski izračun, je vendarle tudi pri njej potrebno težiti k večjemu dohodku. Pomeni,
je treba slediti splošnim rejskim dosežkom in upoštevati napredek selekcijskega dela, ki je prav v perutninarstvu zelo velik.
Začne se že z izbiro najboljše pasme. Tržišče bolj povprašuje po jajcih z rjavo jajčno lupino, pa četudi notranja kakovost sploh ni Prav nič odvisna od nje. Je pač tako in taki modni muhi seje treba ukloniti. Ob nakupovanju enodnevnih piščancev se ne sme pozabiti na pasmo. Nesnice, ki nesejo jajca z rjavo lupino (križanci njuhem-Pšir, rodajlend, saseksidr.), so tudi malo težje in zato tudi po tej plati bolj priporočane.
• Nadaljnja stvar je dolžina reje. Na farmah nesnice izločijo že po enem letu, saj po njihovih računih nesnost po tem času tako pade, da se jim reja več ne izplača. V kmečki reji tako naglo izločanje ni pomembno ln je reja vsaj dve leti dovolj donosna. Po tem času pa nesnost naglo Pade in je treba jato kokoši obnoviti. Najbolj enakomerno bo kmetija pskrbljena z jajci, če bo imela dve različno stari jati in če bo nesnice izločala po dveletni reji, izločene živali pa nadomestila s podmladkom.
Prosta reja perutnine v večjih, strnjenih naseljih seveda ni dovoljena in pride v poštev samo za vas. Izjemoma je možna polintenzivna reja, pri kateri so živali ograjene in vsaj delno deležne vsega tistega, kar je značilno za kmečko rejo in kar pripomore do boljše kvalitete.
Inž. M. L.
sprejete, v zadrugi upajo, da bo tudi število sklenjenih pogodb večje. Prijave bi sicer že morale biti zbrane, vendar pa jih bodo sprejemali tudi še aprila, saj bi radi površine, namenjene vrtninam, vsaj približali načrtovanim. Računali so namreč, naj bi letos v občini pridelovali kumare na 2 hektarih, rdečo peso na 4do 5 ha in zelje na 2 do 3 ha, sedaj pa so sklenjene pogodbe le za pol hektara kumar, prav toliko zelja in 2 hektara rdeče pese.
Medtem ko so bila pretekla leta že nekaj mesecev pred sklepanjem pogodb s pridelovalci tobaka znane odkupne cene zato kulturo, jih letos še vedno ni. Zato ker mnogi še oklevajo, so doslej sklenili le za 5 hektarov površin pogodb, vendar so v
OCENJEVANJE BELOKRANJSKIH VIN
METLIKA — Vzorce za letošnjo razstavo belokranjskih vin, ki bo v okviru Vinske vigrede v Metliki, bodo v organizaciji Društva belokranjskih vinogradnikov pobirali v nedeljo, 23. marca. Natančnejša navodila lahko vinogradniki iz metliške občine dobijo na stari bencinski črpalki, iz črnomaljske pa pri Nacetu Vidmarju v Semiču. Pričakujejo 60 do 70 vzorcev vin. Ocenjevanje bo v torek, 25. marca, v metliški Vinski kleti. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali 3 strokovnjaki iz republiške komisije za ocenjevanje vin, 2 vinogradnika in 2 ocenjevalca iz Vinske kleti.
zadrugi prepričani, da bodo, ko bodo znane cene, dosegli vsaj lanskih 6 hektarjev. Letos bo prvič poskusno vzgajala na 10 gredicah sadike tudi kmetijska zadruga, kijih bo ponudila tistim, ki se bodo za vzgajanje tobaka odločili kasneje, vendar najpozneje do sredine maja, ko morajo tobak presaditi.
B. M.
»Vigred« in razstava v Metliki
Razstava belokranjskih vin v Metliki bo 16., 17. in 18. maja
METLIKA — Ne nedavni letni skupščini Društva belokranjskih vinogradnikov v Semiču so sedogovorili tudi, da bo letošnja razstava in pokušnja belokranjskih vin v Metliki združena s turistično prireditvijo Vinska vigred 86. Poslej se bodo za razstavo vin dogovarjali vsako leto sproti, pripravili pa jo bodo bodisi v Metliki, Semiču ali Črnomlju, medtem ko bo, tako kot doslej, Vinska vigred samo v Metliki. Strinjajo pa se, da bi tudi Semič dobil kakšno stalno turistično-vinogradniško prireditev, bodisi da bo to vinska trgatev, martinovanje ali kaj podobnega.
Priprave na letošnjo Vinsko vigred, ki bo 16., 17. in 18. maja v Metliki, že tečejo. Pripravljalni odbor si bo na vso moč prizadeval, da bi bila prireditev, zlasti njen kulturni program, še pestrejša kot doslej. Stalni pokrovitelj te metliške prireditve, ki vsako leto privabi več ljudi iz cele Slovenije in sosednjih hrvaških krajev, je odslej občinska skupščina, predsednik pa župan.
Društvo §e naprej enotno
Člani društva vinogradnikov Bele krajine o svojem delu —10 let obstoja — Razstava letos v Metliki
SEMIČ — Društvo vinogradnikov Bele krajine, ki praznuje letos 10-letnico obstoja, si je ves čas prizadevalo za napredek vinogradništva in vinarstva v deželi ob Kolpi. Vinogradniki so se izobraževali na številnih predavanjih priznanih strokovnjakov, vsako leto so ocenjevali vzorce vin, pri vsem tem pa jim je bila v veliko pomoč metliška Vinska klet.
Kljub vsem uspehom v preteklem desetletju pa so belokranjski vinogradniki, kot je bilo čutiti tudi na nedavni redni letni skupščini društva, zaskrbljeni. Lani je namreč v vinogradih naredila veliko škode pozeba, obema belokranjskima občinama pa so iz republiških solidarnostnih sredstev za pokrivanje elementarnih nesreč namenili 10 odst. vrednosti ocenjene škode. To so zelo pičla sredstva, ki pa sepoleg vsega dodeljujejo zelo počasi in jih je že dokaj razvrednotila inflacija. Zaskrbljujoče je tudi, da seje zaradi nizkih cen vina v zadnjih nekaj letih in drage obnove obnova vinogradov ustavila. Vedno več vinogradniških površin ostaja opuščenih.
Najbolj glasni pa so bili vinogradniki, ko je tekla beseda o društvenih razs-
REDNI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE CERKLJE OB KRKI
Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Cerklje ob Krki, se je odločilo, da kljub slabi vinski letini v letu 1985 izvede ocenjevanje vin tega letnika. Degustacijska komisija se bo sestala danes, 20. marca, in ocenila vzorce, ki jih bodo prinesli vinogradniki. Pokušnja vin bo v soboto, 22. marca, v šoli Bušeča vas. Ta dan bo tudi letni občni zbor podružnice, na katerem bo imel strokovno predavanje vinogradniški strokovnjak Tit Doberšek. Pričetek ob 14. uri. Vabljeni!
A. R.
tavah in prireditvah. V zadnjih dvehle-tih so namreč tako v društvu kot izven njega nastale razprtije o tem, kje in kako naj bodo organizirane predvsem razstava vin in vinska vigred. To je začelo krhati tudi enotnost v društvu, vendar so bili prisotni mnenja, da morajo upoštevati predvsem določila pravilnika, ki pravi, da so vinske razstave izmenoma v metliški in črnomaljski občini, letos paje na vrsti Metlika. Prav tako so bili delegati — žal so bili iz metliške podružnice le trije — odločno proti cepitvi društva vinogradnikov na dve društvi, sajjeBela krajina relativno majhnašezaeno društvo. Da so vinogradniki zainteresirani za tovrstno društveno povezavo dokazuje tudi to, da število članov iz leta v leto narašča, letos jih je že 784.
B. M.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Skupinska in neskupinska obnova vinogradov
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v usmeritvah za uporabo republiških sredstev solidarnosti med drugimi pogoji določil, da investitorji (tozdi in organizacije združenih kmetov) usmerjajo solidarnostna sredstva pod pogojem, če so ustanovljene vinogradniške ali sadjarske proizvodne skupnosti. Obenem mora udeleženec te skupnosti podpisati posebno pogodbo o oddaji 70% pridelka za dobo najmanj 10 let (točka 6 in 7 navodil omenjenega republiškega upravnega organa z dne 23. 12. 1985 predsednikom IS občin, ki so sredstva prejela). Zato investitorji skladno s temi navodili poleg pogodb organizirajo
skupinske obnove vinogradov
Ta zahteva je vsekakor napredna povsod tam, kjer je skupinsko obnovo možno izpeljati, saj ima pred obnovo manjših parcel naslednje prednosti:
— skupna pota omogočajo tudi manjšim vinogradnikom strojno obdelavo in lahek dostop do parcele ter tudi kompleksno zaščito;
— investicijski stroški so manjši, ker skupno delo poceni načrtovanje, terasiranje, rigolanje, dovoz in nabavo potrebnega materiala;
— z organizirano obnovo pridemo do potrebnih kreditov za obnovo;
— preko organizatorjev skupinske obnove (zadrug in kombinatov) je vinogradnikom zagotovljena strokovna pomoč pri sami obnovi in pri nadaljnji oskrbi vinogradov.
Po opravljeni skupinski obnovi dobi vsak lastnik ustrezen in obnovljen del vinograda skladno s površino, ki jo je imel pred obnovo. Morda iz tehničnih razlogov ne bo mogel dobiti nazaj
ravno svoje parcele, toda površinsko ne bo prikrajšan. Dosedanje izkušnje s skupinskimi obnovami, ki jih je izvedla Kmetijska zadruga v Metliki, so vinogradnike v glavnem zadovoljile.
Kaj pa neskupinska obnova?
Kljub koristnosti skupinske obnove vinogradov je to obnovo na Dolenjskem možno izvesti le na zelo omejenih vinorodnih predelih. Parcelna in posestna struktura je na Dolenjskem zelo neugodna. Velik del vinogradov v Beli krajini, na Dolenjskem in Posavju je v kraškem svetu, kjer posamezne parcele ločijo skalovje, stare škar-pe in podobno. Tu se kljub dobri volji ne da nič storiti! Vendar so tudi lastniki teh parcel potrebni pri obnovi družbene pomoči. Kljub neugodni parcelni strukturi tudi lastniki prodajo svoje odvečne pridelke in ne ustvarjajo izgub. Prezreti te lastnike, ki so prav tako kot združeni kmetje potrebni družbene pomoči, pomeni siromašenje kmetijstva v celoti. Zato bi pri kreditiranju obnove vinogradov lastnikom teh parcel morali imeti bolj skromne pogoje, ki naj bi bili naslednji:
— obnova naj zajame parcele, ki obsegajo najmanj 0,10 ha ali več;
— obnovljena parcela naj se nahaja v predelu, kjer so vinogradi, to pomeni, da mora ležati v vinorodnem predelu;
— parcela mora biti zasajena z žlahtno trto trsnega izbora tega ali sosednjega vinorodnega okoliša;
— razdalje sajenja, smer vrst ali terase morajo ustrezati sodobnim načelom vinogradništva, ati. čemer daje smernice pospeštvalec, strokovnjak, ki ga določi investitor.
Tako bi bil deležen solidarnostne pomoči (za kar se zavzemajo društva vinogradnikov) tudi organiziran zasebni vinogradnik, ki je davkoplačevalec (enako kot organizirani) in plačnik prispevka v solidarnostni sklad.
T. DOBERŠEK
J
TRNJE
• Laž ima kratke noge. zato se utajevalci davka vozijo z avtomobili.
• Nikoli ne igra — le kadar prijavlja davek.
f
ZA VEČJO PRIDELAVO HRANE IN VARNOST KMETOV — Posavje je bilo doslej po deležu zavarovane kmetijske pridelave med zadnjimi v republiki. Prejšnji teden pa so na območni zavarovalni skupnosti Triglav v Krškem predstavniki skladov za pospeševanje kmetijstva, Posavskega veterinarskega zavoda, kmetijskih organizacij in Medobčinske gospodarske zbornice (na sliki) podpisali dogovor, ki predvideva, naj bi bilo v skupinskem zavarovanju več kot 60 odstotkov živali, skladi pa bodo poravnali najmanj tri četrt premije za zavarovanje žit in krmilnih rastlin. Dogovor, ki ga bodo podpisali tudi občinski izvršni sveti Brežic, Krškega in Sevnice, je velik korak naprej tudi za večjo socialno varnost kmetov, so menili kmetijci. (Foto: P. Perc)
Učinkovito priprli »ventile«
Uspešna bilanca suhokranjske kmetijske zadruge in njeni nadaljnji načrti
ŽUŽEMBERK — »Uspeli smo brez posebne filozofije. Priprli smo le ventile, ki so bili prej preširoko odprti, skoznje pa je odtekal družbeni denar v privatne žepe,« je dejal dipl. agronom Slobodan Drakulič, vodja sanacije v izgubarski suhokranjski zadrugi ob ukinitvi družbenega varstva.
Izguba v predlanskem zaključnem računu in neurejeni odnosi so bili vzrok začasnemu družbenemu varstvu v KZ Suha krajina Žužemberk, ukrepi pa so bili predčasno ukinjeni, ker seje stanje popravilo. Ob koncu leta 1985 je imela zadruga v bilanci izkazan pozitiven rezultat, ki je omogočal čez 9 milijonov dinarjev vložiti v sklade. »V šestih mesecih sanacije je bil dosežen pozitiven rezultat, letos pa ima kolektiv vse pogoje za dobre uspehe in me-
nim, da bo novoizvoljeni direktor nalogam kos,« pravi inž. Drakulič. Dolžnost je predal, v zaključnem poročilu pa navedel tudi vzroke za ugotovljeno slabo poslovanje v prejšnjih letih.
Šlo je za preveliko število zaposlenih, za velike zaloge nekurantnega blaga po zadružnih trgovinah, za izredno slabo obračanje kapitala po trgovinah in za dajanje trgovskega blaga na up za več mesecev. Zmanjšali so število zaposlenih na 48.
Da gre za nov zagon v kolektivu, je videti tudi v tem, da so letos februarja v nekaj dneh staro trgovino v Žužemberku preuredili v samopostrežnico, kar je veljalo le 4 milijone dinarjev, zadovoljni pa so krajani in zaposleni. V pospeševalni službi imajo trenutno le dva agronoma, potrebni pa bi bili trije, eden posebej za Hinje. Ti bi lahko skrbeli še za odkup pridelkov.
V letošnjem letu so v načrtu agromelioracije v Podlipi na 80 hektarih površin. Upajo le, da zamisel ne bo propadla, kot je lanska v Križih, kjer sojo skazili trije lastniki zemlje, ki pa od nje ne živijo.
R. B.
Ni razlogov, da bi bil kmet dobre volje
PODLIPA — Kmetija Novakovih iz Podlipe, strnjene vasice južno od Dolge Rake, spada po naših merilih med srednje velike. Od 12 hektarov zemlje je polovica obdelovalne, Novakovi pa so ji razmeroma zlahka kos, saj premorejo precej mehanizacije, nekaj strojev pa imajo še v strojni skupnosti. A vendar gospodar 54-letni Vili z dosežki kmetovanja ne more biti zadovoljen. Lani je ob sedmih kravah oddal le 6.000 litrov mleka.
Vili Novak
»Sama košnja ni zadosti, za silos pa nimamo prostora. Da bi ga delali daleč od hleva, pa ne bi imelo nobenega smisla, saj bi se morali preveč pehati. Mleko je cenejše kot kisla voda, če pa je že boljša odkupna cena, zbijejo tolš-čo. Oddajamo tudi teleta, a kaj, ko so pri nas odkupne cene tudi za stotaka pri kilogramu žive teže nižje kot onkraj Sotle, denimo v Samoboru,« si lajša srce z več ali manj podobnimi ugotovitvami, kakršne povedo kmetje tudi drugod. Novakove in druge vaščane jezi tudi dolgotrajna melioracija ob potoku Račna. »Letos še nič ne kaže, da bi se dela končala. Lan: smo upali, da bomo vendarle lahko zasejali koruzo, a ni bilo nič. Lani je bila čudovita, suha jesen, pa delavci vodnogospodarskega podjetja niso nič naredili,« se toži Viliju Novaku po neobdelanem hektaru zemlje v dolini. Hudo malo je stvari, ki bi ga v takšnih razmerah za kmetovanje spravile v dobro voljo.
P. PERC
št. 12 (1?10) 20. marca 1986
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
1
Prostor je še sporna točka
Srednjeročni in dolgoročni družbeni plan novomeške občine sprejeta
NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine so 11. marca na ločenih sejah sprejeli oba planska dokumenta, h katerima so dajali pripombe še v zadnjem hipu. Končno je bilo izglasovano tudi družbeno varstvo v Zavodu za požarno varnost.
Novomeška občina je med prvimi v Sloveniji začela že leta 1984 s pripravami planskih dokumentov, v javni razpravi pa sta tako dolgoročni družbeni plan do leta 2000 kot srednjeročni plan za naslednjih pet let doživela vrsto pripomb in spreminje-valnih predlogov. Medtem ko dolgoročni družbeni plan določa le strategijo razvoja, ne pa materialnih obveznosti za nosilce planiranja, sta v njem predvideni dve, po gospodarski rasti različni obdobji. Do leta 1990 nekoliko počasnejšo gospodarsko rast kot v Sloveniji, potem pa ob predvideni dokončni ustalitvi razmer v IMV načrtujejo spet hitrejši gospodarski napredek, kot je v poprečju začrtan v republiki.
Družbeni plan občine za obdobje 1986 do 1990 konkretno določa razvoj vseh panog, v glavnem pa ima naslednje značilnosti: pri gospodarstvu manj vlaganj v zidove, pač pa v izb-
oljšanje izobrazbene ravni in tehnologije. Predviden je še nadaljnji skok v
• V obdobju do leta 1990 je začrtana 3,3-odstotna rast družbenega proizvoda, 3-odstotna letna rast dohodka, za reprodukcije v gospodarstvu pa bo na voljo 42 milijard dinarjev. Del tega denarja bodo morali nameniti za obratna sredstva, nekaj pa bo vendarle ostalo za nove naložbene programe. V obdobju do leta 1990 naj bi pozidali 322 hektarov površin, od tega 62,9 hektarov kmetijskih zemljišč prvega območja. Izgubljena kmetijska zemljišča bodo nadomeščali z agromelioracijami in hidromelioracijami.
izvozu, tako da bi leta 1990 novomeška občina (po sedanjih cenah) izvozi-
Vsaj za korak pred drugimi
V pretekli petletki zgradili tretjino stanovanj nad pianom — Letos 47 novih — V kratkem razpis
NOVO MESTO — Že s skupščine v decembru 1985 smo poročali, da je novomeška stanovanjska skupnost lani dobro poslovala in daje opravila vse zastavljene naloge. To so potrdili tudi dokončni obračuni za lani, ki so jih delegati potrdili na zadnji skupščini tega mandata 12. marca. Dodajmo še ugotovitve s te skupščine, da je novomeška stanovanjska skupnost gotovo vsaj korak pred podobnimi po organiziranosti in uspehih ter da so rezultati na celotnem stanovanjskem področju v občini v minulem srednjeročnem obdobju naravnost odlični (zgrajena je bila dobra tretjina družbenih stanovanj več od plana).
Samo lani je bilo v novomeški občini dograjenih 86 stanovanj v soseski Irča vas-Brod v Novem mestu. Kvadratni meter je stal 79.500 dm (letos bo okrog 140 tisočakov), kar je ena nižjih cen v Sloveniji, stanovanja pa so kvalitetna. Za vse to gre zahvala predvsem dobro organiziranemu sistemu družbenega investitorstva. Na ta račun lahko pripišemo tudi tistih 35 odstotkov več dograjenih stanovanj v petletki.
Iz sredstev solidarnosti, ki jihjebilo za nekaj nad 400 milijonov, so lani kupili 35 novih solidarnostnih stanovanj, uporabili pa so jih še za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, udeležencev NOV in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, pa za delno nadomestitev stanarine. V ta namen so lani porabili nekaj manj kot 4 milijone dinarjev, samo lani je prispelo 277 novih prošenj. V sklad vzajemnosti so podpisniki sporazuma združili dobrih 200 milijonov. Za posojila za gradnjo hiš je bilo toliko prosilcev, da so morali v ta namen kljub dodatni vsoti znižati višino posojil. Prihodki stanarin in najemnin so bili precej večji kot leto poprej, vzdrževanje stanovanj pa bi bilo še vedno precej klavrno če n e bi za večja popravila oziroma vzdrževalna dela začeli namenjati dela sredstev amortizacije. Ob koncu leta je bilo tudi za nekaj pod 2 odstotka (1,86 milijona dinarjev) nepobranih stanarin, kar sicer ni veliko, a bo treba tu v bodoče doseči več reda. Že letos naj bi ukrepali po zakonu, ki omogoča izselitev v primeru nerednega plačevanja stanarine in ogrevanja.
Letos bo v novomeški občini predanih investitorjem 47 stanovanj, graditi pa bodo pričeli še 117 stanovanj, ki bodo vseljiva prihodnje leto. Nekaj
ZA DAN ZENA
V Drašičih so šolski otroci in mladinci pripravili lep program za dan žena. Vse žene se iskreno zahvaljujemo organizatorjem in novemu vodstvu SZDL Drašiči za lepo proslavo. Želimo jim še veliko uspehov v prihodnje.
UČENKE ZA SOCIALNO ŠIBKE
METLIKA — Učenke metliške srednje šole tekstilne usmeritve so se pred nedavnim znova izkazale. V otroški dom v Maribor, v katerem so predšolski otroci brez starešv, so poslale velik paket spodnjega perila, hlačk, pajackov, kapic in drugih oblačil, ki sojih sešile v šoli pri praktičnem pouku. To pa ni bilo prvič, da so pomagale socialno ali kako drugače ogroženim otrokom, saj je šola z izdelki učenk večkrat preko krajevne organizacije Rdečega križa pomagala socialno šibkim otrokom v metliški osnovni šoli pa invalidni mladini in še vrsti tistih, za katerih socialne probleme so zvedeli preko časopisov.
stanovanj bo pridobljenih sprenovami v Šentjerneju in Družinski vasi, v Jedi-nščici v Novem mestu pa gradi Pionir tudi preko 20 vrstnih hiš za trg. Sklad za vzajemnost naj bi letos razpolagal z okrog 384 milijoni. Posojila bodo razdelili v razmerju 65:35 v korist posojil delovnim organizacijam za nakup stanovanj. Razpis za ta posojila bo zunaj že v kratkem. Sklad solidarnosti bo imel na voljo okrog 473 milijonov. Kupljenih bo 30 novih solidarnostnih stanovanj. Stanarine in najemnine bodo letos višje za 89 odstotkov in vključno z dvema tretjinama sredstev amortizacije bo končno malo lažje z vzdrževanjem stanovanjskega sklada. Posebej naj bi se letos »pozabavali« tudi s hišno samoupravo, kine more in ne more zaživeti.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Štipendije
učence
Med mladimi v metliški občini premalo zanimanja za tekstilne in gradbene poklice
METLIKA — Konec tega šolskega leta bo v metliški osnovni šoli končalo obvezno šolanje 81 učencev 8. razreda in 14 učencev 6. in 7. razreda. Za nadaljnje šolanje imajo na voljo več kot dovolj štipendij, vendar se je spet izkazalo, da je prav za poklice, za katere je največ štipendij in tudi največ možnosti za zaposlitev v domačem kraju, najmanj zanimanja.
Največ štipendij za razne poklice razpisuje Beti, čez 70, tu so še Pionir, Kmetijska zadruga in drugi. Tako je na primer za poklic tekstilno-mehanskega tehnika razpisanih v Metliki 6 štipendij, kandidat pa je en sam. Na metliški šoli pravijo, da bi se tudi Beti lahko bolj angažirala pri odločitvah mladih za te poklice, tako na primer na zadnjem roditeljskem sestanku, ki so se ga udeležili tako starši kot učenci in na katerem je tekla beseda tudi o teh stvareh, ni bilo nikogar iz Beti.
Tudi za gradbene poklice je med mladimi veliko premalo zanimanja, prav na tem področju pa so potrebe zelo velike. Tako na primer novomeški Pionir, ki ima svoi tozd v Metliki, razpisuje kar 127 štipendij: iz cele Dolenjske se je za poklic gradbinca odločilo samo 16 učencev, iz Metlike pa en sam. Drugače pa je s poklicem ekonomskega tehnika: po končani osemletki namerava kar 10 deklet na to šolo, čeprav so na voljo samo 4 štipendije, v zadnjih petih letih pa se je na to šolo vpisalo kar 28 metliških učencev. Veliko zanimanje za suficitarni poklic ekonomskega tehnika ni samo zna61-nost melliških šolarjev, saj se namerava na to šolo vpisati kar 117 šolarjev iz Dolenjske, razpisanih pa je le 37 štipendij. Zanimivo je, da se premalo mladih Metličanov in Dolenjcev nasploh odloča za vpis na naravoslovno-matematič-no pa tudi družboslovno-jezikov-no smer, dovolj oziroma celo preveč pa je zanimanja za srednji program kovinarske in strojne smeri, prav tako je premalo zanimanja za vse smeri skrajšanih programov.
A. B.
la za 250 milijonov dolarjev izdelkov. Pokritost uvoza z izvozom pa naj bi leta 1990 znašala kar 149 odst.
V družbenih dejavnostih bodo imeli v novem srednjeročnem obdobju prednost raziskovalno delo. izobraževanje in zdravstvo. V času javne razprave in usklajevanja je bilo več različnih mnenj, vendar je bilo doseženo soglasje za vse, razen za nekatere zadeve, ki zahtevajo nadaljnje študije in na osnovi teh odločitev za najboljšo možnost. Gre predvsem za posege v prostor, na kmetijska zemljišča. Odprta ostajajo vprašanja industrijske in skladiščne cone v Češči vasi, lokacije romskih naseljih, zlasti v Žužemberku; lokacija za osrednji občinski kamno1 lom. razširitev deponije za komunalne, odpadke v Leskovcu za shranjevanje posebnih odpadkov in razvoj krajev, ki jih obkroža kvalitetna kmetijska zemlja. Ni še dorečeno vprašanje pokopališča v Novem mestu in ni odločitve glede nameravane gradnje zimskorek-reativnega centra na Gorjancih.
Zbor združenega dela je sprejel še pomemben odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini, medtem ko so v zboru krajevnih skupnosti dokončno izglasovali ukrep družbenega varstva nad Zavodom za požarno varnost, ki sta ga ostala dva zbora brez pripomb sprejela že na februarskih zasedanjih.
R.BAČER
TUDI TAKSE NAVZGOR
NOVO MESTO — Nedavno sprejete spremembe občinskega odloka o komunalnih taksah prinašajo domačim in tujim gostom višje turistične takse. V Novem mestu. Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in na Otočcu znaša po novem turistična taksa za nočitev domačih gostov 70 din, za tujce 150 dih, k tej vsoti pa zaračunavajo še 20 din pribitka, namensko za žičnice. V vseh ostalih krajih je turistična taksa znatno manjša in znaša za domačine 50 din, za tujce pa 100 dinarjev. Podražene so tudi parkirnine, tarife za uporabo javnih površin, takse na avtomate in igralna sredstva v javnih lokalih ter tarife za reklamne in svetlobne napise.
OB SEDEMDESET TISOČAKOV
RAČJE SELO — 24-letni Drago Kastelic iz Vrhpolja je 13. marca opravljal obrtniška dela v Novole-sovem tozdu v Račjem selu. Po končanem delu je v prostoru pustil 70 kilogramov težko aluminijasto pločevino, ki je izginila. Kastelic je tako oškodovan za okoli 70.000 din. Storilca še iščejo.
DOPOLNJENI POSOJILNI POGOJI
NOVO MESTO — Zbor uporabnikov novomeške stanovanjske skupnosti je 12. marca sprejel nov pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojila iz sklada vzajemnosti, ki prinaša nekaj pomembnih novosti. Ena takih je na primer 50-odstotno posojilo delovnim organizacijam za nakup stanovanja za mlado družino, pa prav toliko posojila za prenove. Poslej lahko delavci dobijo za gradnjo hiše največ 35 in najmanj 20 odstotkov posojila glede na vrednost standardnega stanovanja, kar je za 5 odstotkov več kot doslej. Spremenjene, prilagojene bančnim, so tudi obrestne mere, letos bodo 9-odstotne. Najnižji odplačilni obrok je po novem za delavce 1.500, za delovne organizacije pa 50.000 din. Zbor je potrdil tudi predlog pravilnika o delni nadomestitvi stanarine.
Kriva nevednost?
Niso samo nevarni odpadki nevarni okolju
NOVO MESTO — Ekološka osveščenost prebivalstva je r zadnjem letu sicer močno napredovala. vendar bolj v smisla splošne bojazni pred samouničenjem kot v spoznavanju možnosti, kaj lahko vsak sam prispeva k čistejšemu okolju in varčevanju s surovinami.
- Morda bo zgled tovarne Krka gani! še kak drug kolektiv? V tej tovarni so namreč lani z zbiranjem starega papirja ohranili dva hektara gozdov. V tozdu Tehnoservis so lani zbrali, pretlačili in odprodali 340 ton odpadnega papirja, s tem pa zaslužili 3 milijone dinarjev. Z vsako tono odpadnega papirja, vrnjenega papirni industriji, se po uradnih podatkih prihrani 3.5 kubikov lesa.
Koliko papirja, odpadkov iz pisarn gre v koše za smeti in od tod večinoma v kontejnerje, kamor mečejo sicer odpadke vseh vrst? Tudi v Krki ugotavljajo, da bi lahko zbrali še dosti več papirja, če ne bi v kontejnerje, ki so sicer namenjeni samo papirnatim odpadkom, metali vsemogoče, od konzervnih škatel do steklenic. Kontejner z mešanimi odpadki gre na smetišče v Leskovec, sicer pa bi bil tanko vir zaslužka za Krko. tovarna celuloze v Krškem bi imela več odpadnih surovin in bi potrebovala manj svežega lesa iz naših gozdov.
Papir pa je kljub vsemu le delček možnosti, ki jih imamo vsi pri zbiranju odpadnih surovin.
RIA BAČER
Po zaslugi pridnih delavk
Mirnopeška »Beti« ne plačuje več dragih licenc
AKCIJA »IMAS HIŠO — VRNI STANOVANJE!« TERJA POMOČ
NOVO MESTO — Komite za urbanizem in varstvo okolja, ki po sklepu občinske skupščine stalno spremlja akcijo »Imaš hišo — vrni stanovanje!«, je pred kratkim pozval k sodelovanju združeno delo in hišne svete. Gre za ravnanje po zakonu o stanovanjskih razmerjih, ki določa, da stanodajalec lahko odpove stanovanje imetniku stanovanjske pravice, če so se razmere v družini spremenile in površina stanovanja dvakrat presega površino, določeno s stanovanjskimi standardi. V združenem delu pa naj bi preverili pogodbe o stanovanjskih posojilih, dodeljenih zaposlenim. Če je v njih določen rok izselitve, naj bi ukrepali, sicer pa taka določila vnesli v bodoče pogodbe o dodelitvi stanovanjskih posojil.
ŠTEVILKE IZ KRKE
• V začetku letošnjega leta je bilo v tovarni Krka 3.886 zaposlenih, od teh je 58 odst. žensk. Med »krkaši« je 555 delavcev z visoko in višjo izobrazbo, od tega 9 doktorjev in 22 magistrov. Polkvalificiranih in nekvalificiranih je dobrih 26 odst. vseh zaposlenih.
• V preteklem letu so razdelili 233 stanovanjskih posojil. Poprečno je vsak dobil 250.000 dinarjev za gradnjo lastne hiše in 360.000 din za nakup stanovanj.
• V Krki je 136 štipendistov, ob delu pa študira 137 delavcev. Štipendije so lani povečali za 85 odstotkov. Pripravništvo je lani končalo 11 pripravnikov, medtem ko so imeli na proizvodni in delovni praksi 364 učencev.
MIRNA PEČ — V mirnopeški tovarni Beti je 120-članski kolektiv kar zadovoljen z lanskim poslovanjem, saj je trg lepo sprejel nov proizvodni program, dobro pa gre tudi kooperacija za izvoz.
Lani so v mirnopeški Beti dokončno opustili licenčni program, ker je bil predrag, na trg pa so uspešno prodrli z nič manj kvalitetnim lastnim proizvodnim programom »Adamo«. Medtem ko so prej delali predvsem moško spodnjo perilo, v lastnem programu izdelujejo tudi žensko perilo iz bombaža. Na mesec naredijo v enoizmenskem delu 20.000 kosov ženskega in 50.000 kosov moškega perila, ki gre sproti v prodajo. Zalog nimajo. Drugi del proizvodnje pa je namenjen kooperaciji z inozemsko tovarno Triumph, za katero so lani naredili
900.000	kosov perila.
Dokaj ugodni finančni rezultati so po oceni direktorja Toneta Bevca rezultat dobre storilnosti in tega, da nimajo nikakršnih finančnih bremen. Več let niso nič vlagali v zidove, ne bremenijo jih anuitete. Osebni dohodki zaposlenih so lani znašali poprečno 4.200 din, letos pa so že v prvih dveh mesecih zaslužki krepko presegli petdeset tisočakov. Lani so razdelili 2,4 milijona dinarjev za stanovanjske kredite zaposlenim.
»Da smo lani v zelo slabih razmerah za tekstilce dosegli kar lepe uspehe, je zasluga naših pridnih delavk. Zdaj imam priložnost, da jih javno pohvalim,« pravi direktor Bevc.
R. BAČER
NA MESTNIH NJIVAH ZASEBNA TRGOVINA
NOVO MESTO — Ob gradnji zadnjega bloka na Mestnih njivah v Novem, mestu je stanovanjska skupnost financirala tudi poslovni prostor za trgovino, lokala pa v dveh letih ni mogla prodati, saj nobena trgovska delovna organizacija zanj ni pokazala zanimanja. Kljub temu bo v njem verjetno (če bo šlo vse po sreči) še letos trgovina, in sicer zasebna, kar bo v Novem mestu prvi primer. Tri milijone, kolikor je stanovanjska skupnost najprej predvidela letos vložiti v dokončno ureditev lokala, da ne bi propadal, bo sedaj lahko porabljeno v druge namene.
V času od 6. do 11. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Vrbetič iz Grandič brega — Emino, Vanja Črnič iz Pribincev — Kristjana, Ana Matič iz Črnomlja — Martino, Viktorija Jerlah iz Martinje vasi — Marjano, Marjana Sekulič iz Ljubljane — Sebastijana, Antonija Hočevar z Griča — Jurija, Amalija Zajc iz Visejca — Sašo, Jožica Pavlakovič iz Vukove gorice — Ano, Branka Janežič iz Spodnjih Vodal — Mateja, Tatjana Mežič iz Drnovega — Sebastijana, Bojana Češnovar z Rake — Špelo, Karmen Šebjan s Senovega — Andreja, Slavka Jerman iz Gorenje Stare vasi — Simona, Anica Kokove iz Roko-višča — Stanko, Anica Kilar iz Veniš — Matejo, Romana Turk iz Stopič — Petro, Ivanka Blatnik iz Hrastulj — dečka, Vera Kralj z Dolža — deklico in Duška Vidmar iz Sadinje vasi — dečka.
IZ NOVEGA MESTA:	Borka
Kecojevič z Ragovske 12 — dečka, Milka Venta iz Ulice Marjana Kozine 62 — dečka, Dušanka Krsnik iz Šegove 1 — dečka. Čestitamo!
Iz prestolnice niti dinarja
Pogojno uporabno dovoljenje za novo metliško telovadnico, ki so jo zgradili iz- ključno s svojim denarjem — Iz Ljubljane samo negotove obljube
METLIKA — Po prvem tehničnem pregledu nove metliške telovadnice decembra lani so ugotovili vrsto drobnih pomanjkljivosti, ki pa bi jih izvajalec del novomeški Pionir lahko odpravil v tednu dni. Vendar se je vsa zadeva močno zavlekla, tako da je bil ponovni tehnični pregled komaj 11. marca. Komisija je ugotovila, da je večina pomanjkljivosti sicer odpravljena in da bo telovadnica lahko dobila uporabno dovoljenje, kljub temu pa je še nekaj malenkosti, ki jih je treba odpraviti.
Takoj po pregledu je šola začela uporabljati novo telovadnico in se tako rešila mučne in neustrezne telovadbe na šolskem hodniku. A že ta teden bo treba telovadnico za nekaj dni izprazniti, ker bo Elan montiral koše in dvižni pregradni steni, s katerima bo moč telovadnico hitro pregraditi v tri samostojne prostore.
Kot rečeno, bodo uporabno dovoljenje dobili pogojno, v določenem času pa bodo morali urediti zunanje hidrantno omrežje, okolico in še nekaj zadev. Drugo leto name-
ravajo zgraditi še stopnišče in urediti dostop za gledalce s Trdinove ceste.
Doslej je gradnja stala okoli 120 milijonov dinarjev, 10 milijonov so dali za opremo, ki pa je še precej manjka. Ves doslej potrebni denar so zbrali v Metliki, zato so še toliko bolj prizadeti, ker jim doslej ni uspelo dobiti niti dinarja, ne kot nepovratna sredstva ne kot posojilo, niti od republiške izobraževalne niti od telesnokulturne skupnosti. Očitno je Metlika predaleč od
prestolne Ljubljane in gre denar, ki ga republiška TKS dobi od športne napovedi ter je namenjen za gradnjo novih športnih objektov, v veliko bližnje in veliko bogatejše kraje, na primer v Kranj ali Ljubljano. Menda bo treba počakati na kakšno drobtinico,. da bo izvolil planiški komite začeti vračati 30 milijonov dinarjev, ki jih je dobil po zelo ugodni obrestni meri, prav toliko pa je dobil nepovratnih sredstev. Kakorkoli že: Metličani imajo na republiški telesnokulturni skupnsti že dve vlogi oziroma prošnji za pomoč pri gradnjoi nove športne dvorane in nabavo opreme zanjo. Ko so bili tudi osebno v prestolnici, so jim sicer nekaj obljubljali, vendar od obljub tudi telesna kultura ne more živeti.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
PREHLAD — Eden naših najboljših obveščevalcev je sporočil, daje v Mercatorjevi trgovini na Zagrebški mogoče kupiti šunko, ki je zanesljivo najbolj sočna v Novem mestu. Prodajalka, ki vam jo bo narezala, namreč pred večjimi tovrstnimi posegi obilno kihne v dlan.
DREVO — Z drevesom, ki raste ob starodavnem gradu Otočcu, seje pred dnevi z avtom na tesno srečal Novo-meščan. za katerega vsa Dolenjska z okolico vred ve, da je neznanski ljubitelj naravne in kulturne dediščine. Tako rekoč osebno bdi nad vsakim vegastim kozolcem in redko rastlinico. Potem kosi je možak ogledal škodo na pločevini, seje napotil v recepcijo gradu in vprašal dežurnega možaka, ali so nesreče s tistim drevesom pogoste. Ko je dobil pritrdilen odgovor, se je zaklel, da je lani zadnjič odvrglo listje.
PREMIK — Minuli teden so lahko gostje restavracije Pri vodnjaku opazovali snažilko tega gostišča, kako je s curkom vode pomivala ulico. Redoljubno dejanje je hvalevredno, vendar z njim zgodbe še ni konec. Snažilki je z metlo v lastnih rokah pomagal sam vodja lokala. Isto osebo so dan kasneje videli, kako za avtomatom kuha kavo in nadomešča kar dva natakarja. O nadaljnjih tovrstnih premikih (nazaj v bazo) s širšega novomeškega območja bomo poročali sproti.
Ena gospa je reula, da so zadnje volitve prinesle na dan novo zakonitost. Manj se obeta pokrajini zastopnikov v republiki, več ljudi pride na volišče.
PARAZITARNE BOLEZNI PSOV
NOVO MESTO — Kinološko društvo priredi v ponedeljek, 24. marca, ob 18. uri v sejni sobi OK ZKS Novo mesto (Kettejev drevored 3) predavanje veterinarja Draga Hadla z naslovom »Parazitarne bolezni in poškodbe pri psih ter n jihovo zdravljenje«.
RAZSTAVA DEL INVALIDOV
NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto vabi člane in ostale občane, da si ogledajo razstavo ročnih del naših članov, ki so razstavljena v domu JLA do 24. marca.
Društvo invalidov
N.
Sprehod po Metliki
V SREDNJI ŠOLI tekstilne usmeritve je informativni dan zelo uspel, če se lahko o tem sklepa po številu tistih, ki so se zanimali za vpis v šolskem letu 1986/87. Prišli so starši in otroci iz vse Dolenjske in Bele krajine, nemalo pa jih je bilo tudi iz bližnje Hrvatske. Kljub temu bodo učitelji te edine srednje šole v Metliki obiskali te dni osnovne šole v Ozlju, Ribniku in Žakanjskih selih, da bi predstavili zainteresiranim učencem programe in smeri, štipendijsko politiko, možnosti zaposlitve po končanem šolanju in tako naprej. Jeseni bo v šoli 90 novih učencev: 30 v skrajšanem programu, 60 v srednjem.
OTOPLITEV JE PRINESLA tudi težave, predvsem padajoči sneg s streh. Nekaj stalnih pivcev v gostišču Na dragah je dobilo večje količine snega na avtomobilske strehe. Škoda je bila kar precejšnja. Streha avtomobila Braneta Matkoviča, pravnika v delovni organizaciji Beti, je bila žrtev takšne nesreče pred samo občino. Brane je delal v volilni komisiji, sneg na strehi občinske stavbe pa tega ni nič upošteval.
KNJIŽNIČARKA METLIŠKE občinske knjižnice je zaprosila pisca teh vrstic, naj obvesti vse, ki hrepene po branju, da je knjižnica odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 11.30 do 15. ure, ob petkih pa od
16.	do 19. ure.
UČENKE 3. RAZREDA SREDNJE šole tekstilne usmeritve so pripravile v stari kino dvorani prejšnji petek disko. Ljudi, željnih plesa, pitja in zabave, ni manjkalo. Pripravljalke večera z razrednikom Zvonetom Kambičem na čelu so zaslužile 70.000 dinarjev. Denar bodo porabile za zaključni šolski izlet.
JUTRI, 21. MARCA. BO OB 20. URI veselo v hotelu »Bela krajina«, kjer bo predstavitev druge knjige humoresk Tonija Gašperiča Ljudje z zaščitnimi hrbti. Njegove humoreske bodo brali mladinci, v programu pa bodo sodelovali še: harmonikarja Edi Macele in Stanko Željko, zafrkantsko šankarski ansambel Popolnočne kočije, oktet Vitis pa morda še kdo. Vsi, ki se radi zdravo in kulturno zabavajo, bodo prisotni. Zdolgočasenim, jeznim in naveličanim je vstop prepovedan. Razigrani in nasmejani ne bodo plačali vstopnine.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
»OBRTNIŠKA« LUKNJA — Takoj pri vhodu v vežo črnomaljskega obrtnega združenja je že lep čas zijala v podu velika luknja, kije kar klicala po tem, da si bo kdo od obiskovalcev, ki se je ne bi mogel izogniti, zlomil nogo. Pa so prišle volitve in na združenju so se spomnili tudi na luknjo, ki bi kazila volišče in končno so našli tudi obrtnika, ki jim jedal ploščo, s katero so prekrili zevajoč pod. Sedaj upajo, da bo kovinska plošča vzdržala vsaj do naslednjih volitev, če se jim že ne bo uresničila velika želja, da bi se preselili v nov dom.
VOZNIŠKI IZPITI — Kaže, da je nekaterim občanom v črnomaljski občini kaj malo mar vozniški izpit, pa tudi visoke kazni, ki jim jih potem, ko sojih pri vožnji brez izpita zalotili miličniki, prisodi sodnik za prekrške. Zato m čudno, če je tak občan, ko seje zopet znašel pred sodnikom za prekrške, na sodnikovo vprašanje, kako seje pripeljal v Črnomelj, mirno in odkrito odgovoril: »Z avtomobilom, seveda!«
Ribniški zobotrebci
EN DAN ŽIVLJENJA — Ribniški upokojenci se zahvaljujejo skupnosti pokojninskega zavarovanja, ki jim je omogočila en dan letnega dopusta. Za letni dopust bodo namreč letos prejeli skupno 8.000 din, en dan življenja v boljšem hotelu pa velja okoli 7.500 din.
ADIJO ZAGREB IN KOPER! — Krajevna skupnost Loški potok jemed krajani izvedla anketo, če so pripravljeni prispevati denar za ureditev pretvornika za sprejem zagrebškega in koperskega TV programa. Kaže pa, da z novo pridobitvijo nebo nič, ker akcija ni uspela.
RADIJCIV RIBNIŠKEM RIKU — Ekipa ljubljanskega radia je pred kratkim obiskala delovno organizacijo Riko, kjerjeposnelajavno radijsko oddajo »Obisk v delovni organizaciji«. V zabavnem programu te oddaje so nastopili revijski orkester RTV Ljubljana, Marjana Deržaj, Oto Pestner, Tof ■n Rifle.
Drobne iz Kočevja
KAR V RINŽO — Z območja Trga Zbora odposlancev, kjer so novi prostori krajevne skupnosti Kočevje-mesto in nekdanji hotel Trst, je speljana kanalizacija kar v Rinžo. Zdaj, ko bodo preuredili okolico prenovljenega mostu in ploščad na Trgu Zbora odposlancev, bi bilo prav, da bi tudi kanalizacijo s tega dela mesta speljali proti čistilni napravj.
VSAK BI RAD ROGOVE ^ Seveda ne gre za zakonske rogove, ampak za jelenje. Prav zdaj je sezona za njihovo iskanje. Lovci pa opozarjajo, naj občani ne vznemirjajo divjadi, saj je v visokem snegu potrebna miru in Počitka. Vsako premikanje jo izčrpa, zato je pogin večji. Sicer pa tudi pobiranje rogov sodi med lovsko dejanje, se pravi, da je za nelovce pod kaznijo Prepovedano. Vendar lovci le niso tako natančni in puste pobirati rogove, a •e takrat, kadar to ne vznemirja divjadi in ko za divjad ni življenjsko nevarno.
Trebanjske iveri
MERCATOR V RUSIJI — Kar roočna ekipa trebanjskega Mercatorja Je pretekli teden odšla na turistično Potovanje v Sovjetsko zvezo. Kupci še ne poročajo o zastojih pri prodaji blaga. Vest, da so mercatorjevci odpotovali v Sovjetsko zvezo, so sprejeli celo ? nekakšnim razumevanjem. Prodajalci te trgovske organizacije so na-nueč prvaki po nizkih osebnih dohodkih v občini. Kupci jim potovanje privoščijo kot nagrado za težko, a slabo plačano delo.
LOV ZA INŠTRUKTORJI — V Ponedeljek, 10. marca ob 15. uri Popoldne, naj bi se začela inštruktaža M predsednike volilnih komisij in odborov v KS Trebnje in Dol. Nemška vas. V trebanjski dom kulture so prišli vsi predsedniki ob predvidenem času. "endar občinski predstavnik najprej sploh ni vedel, kdo je zadolžen za inšt-ruktažo. Potem ko so končno le pog-runtali, kdo naj bi to opravil, so šli na lov za inštruktorjem. Končno so ga okoli 16. ure našli v eni trebanjskih gostiln in ga pripeljali pred ogorčene' predsednike. Tem je v primeru izostanka baje grozila celo kazen, občinskim odgovornim ljudem pa...
. ZGLEDNA POŠTENOST — Da-nin delavec Branko Gregorič, sicer do-tha iz Zabrdja, je preteklo soboto izgubil denarnico. Lahko si predstavljamo, kako se je Branko počutil tedaj, kc je to opazil. V denarnici je bilo 60.000 dinarjev, vsa njegova plača. Vendar je imel Branko srečo, da je denarnico našel Anton Kolenc z Gomile, ki mu jo je tudi takoj vrnil. Kolenc ni maral sprejeti nobene nagrade, niti 10 odstotkov, ki bi mu po pravilih pripadali.
IZLET V ISTRO
Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas in Trebnje 15. aprila letos organizirata izlet v Istrske Toplice in Motovun. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se do 3. aprila prijavijo Fani MališičzGr ma ali Reziki Majer iz Trebnjega.
V
Prevoznik je komaj kos cenam
V Integralovem tozdu Promet in delavnice po lanski celoletni izgubi na koncu leta le brez rdečih številk — Premalo denarja za več novih vozil ___________________
ČRNOMELJ — Integralov tozd Promet in delavnice v Črnomlju je celo preteklo leto posloval z izgubo, na koncu leta pa mu je le uspelo, da je dosegel pozitivno ničlo. Res je sicer, da je bilo ob zaključnem računu 6,5 milijona neplačane realizacije, dolžniki pa so bili predvsem iz drugih republik. 80 odst. tega dolga je bilo do sredine marca že plačanega, vendar so v tozdu prav zaradi njega ostali skladi prazni. Če bi jim uspelo pravočasno izterjati plačilo za vse storitve, pa bi lahko napolnili rezervni sklad in delno tudi sklad skupne porabe.
Vendar so morali v Integralovem tozdu vložiti veliko naporov, da so dosegli takšen poslovni rezultat.
Vozila so namreč močno izrabljena, saj je od 28 avtobusov potekla amortizacijska doba tretjini vozil, od 14 tovornjakov pa kar polovici. Vozni park sicer obnavljajo, a prepočasi.
Večje investicije bi zmoglileobpom-oči sovlagateljev.
Zavedajo se sicer, da imajo pri delu še nekaj rezerv, predvsem pri po-
Adlešičanom dela ne bo zmanjkalo
Prednost bo imela partizanska magistrala
ADLEŠIČI — Prebivalci adlešiške krajevne skupnosti v spomin na 22. marec 1945, ko so Nemci in ustaši požgali 7 vasi na območju sedanje KS, praznujejo svoj praznik. Letos ga bodo na sam praznični dan počastili v večnamenskem domu v Adlešičih s slavnostno akademijo, ki se je bodo udeležili tudi pobrateni iz krajevnih skupnosti Stara Ljubljana in Prilišče-Vukova gorica. Športno društvo pa bo v okviru praznika pripravilo športne igre.
Sicer pa so v adlešiški krajevni skupnosti minulo leto zaključili z vrsto delovnih uspehov. Zgradili so vodovod Adlešiči—Gorenjci, naredili zaporni asfaltni sloj na krajevnicestipro-ti Pribincem, fasado na večnamenskem domu ter opravili nujna vzdrževalna dela na šolskem objektu. Še vedno pa potekata akciji za obnovo električne napeljave v nekatere vasi ter gradnja telefonskega omrežja od Adlešičev proti Pribincem in Dragošem. Tem nalogam se bo v letošnjem letu pridružila še razširitev pokopališča z mrliško vežico, vodovod Adlešiči — Purga, popravilo krajevnih poti in polaganje zapornega sloja na cesti proti Velikim Selom, razširitev javne razsvetljave, obnovitev jezu v Pobrežju ter dokončanje partizanske magistrale od Marindola do Žuničev, ki ima prednost tudi v občinskem planu.
tniškem prometu, ki je njihova osnovna dejavnost. Izkoriščenost avtobusov namreč ni takšna kot v večjih centrih. Drugače je v tovornem
• Od marca lani, ko so sprejeli samoupravni sporazum, so v tozdu Promet in delavnice poskušali slediti osebnim dohodkom v delovni organizaciji Sap. Zaradi nizkih prejemkov v preteklih letih so zato indeksi naraščanja plač zelo veliki, v Črnomlju pa so v okviru Sapa po osebnih dohodkih še vedno na dnu lestvice. Vendar opažajo, da seje s poviševanjem prejemkov, ki so lani v povprečju znašali 52 tisoč dinarjev, vrnila ljudem volja do dela, povečala se je disciplina, produktivnost, izboljšal se je odnos do dela.
prometu, kjer so izrazito izvozno usmerjeni. Da Integralov tozd v izvozu nekaj pomeni tudi v črnomaljskem gospodarstvu, pove podatek, da je bil lani na 5. mestu v občini.
V Črnomlju opozarjajo tudi na visoke cene maziva, goriva, gum, repromateriala, ki seusklajujejo prepozno. Zato so tudi planski dokumenti, ki jih pripravijo, brez veljave, neuporabni ali pa jih morajo vsake tri mesece znova usklajevati.
Materialni stroški v tozdu Promet in delavnice namreč rastejo hitreje od celotnega prihodka, samo lani pa je kar desetina materialnih stroškov predstavljala obresti. Za obresti so morali odšteti 35 milijonov dinarjev, kar je za kolektiv s 114 zaposlenimi zelo velik izdatek.
M. BEZEK
DELEGATI ZA SINDIKALNI KONGRES
ČRNOMELJ — Jutri, 21. marca, in v soboto bo v Ljubljani 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, na katerem bodo delavce iz črnomaljske občine zastopali štirje delegati, in sicer Barbara Moravec iz vi-niškega Novoteksa, Tatjana Buljan iz Goka, Miralem Imširovič iz rudnika Kanižarica in Stevo Puljak iz Belta.
Slabše kot pred vojno
Pred vojno je bil v Livoldu vrtec — Danes najpogosteje otroci varujejo otroke — Zaklenjeni doma
NEUSPELA KRITIČNA ANALIZA
RIBNICA — Občinsko vodstvo ZK je pred kratkim organiziralo v domu JLA odprto javno tribuno o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravlja nja. Čeprav je bilo zanjo veliko propagande in so bili po Ribnici izobešeni številni plakati, lahko rečemo, da ni uspela. Zbralo seje le okoli 30 »poslušalcev«, med njimi pa so bili v glavnem le razni vodilni delavci.
M. G-č
RIBNICA: DVA IZGUBARJA
RIBNICA — Gospodarske organizacije v ribniški občini so že več let zapored poslovale brez izgube. Lansko poslovno leto pa sta dve organizaciji združenega dela zaključili z izgubo v skupnem znesku 130 milijonov dinarjev. Tozd Sukna Za-puže v Jurjeviči je imel okoli 70 milijonov dinarjev izgube, tozd Inles v Sodražici pa 60 milijonov dinarjev. Izguba obeh tozdov je pokrita, in sicer pri Inlesovem znotraj delovne organizacije Inles Ribnica, pri tozdu Sukna pa znotraj panoge.
ZA 10. ODST. NIŽJE CENE V MERCATORJU
TREBNJE — Trebanjski Mercator bo v samopostrežni trgovini na Mirni in v samopostrežnici na Gubčevi v Trebnjem 19. in 20. marca organiziral akcijsko prodajo sokov, napolitank, namazov, šunke, paštete itd. Cene bodo nižje za 10 do 15 odst. Hkrati bodo predstavili izdelke sozda Mercator in njegovih tovarn Ete, Konditorja, Embe in drugih. Pokušnja in predstavitev teh izdelkov bo na Mirni 20. marca dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 10. do 15. ure.
LIVOLD PRI KOČEVJU — Pred drugo svetovno vojno je bil v Vrabičevi hiši v Livoldu vrtec. Tega se dobro spominjajo tudi Nela Zajc, Franc Benčina in Iva Pezdirc, ki so tik pred vojno bili varovanci tega vrtca. V vrtcu sta bili zaposleni dve vzgojiteljici, imel pa je tudi dva oddelka: za slovenske in za kočevarske (nemške) otroke.
Danes v Livoldu ni več vrtca, čeprav je več ljudi zaposlenih in bi ga še bolj potrebovali, kot so ga pred 50 leti. Prisluhnimo, kako je z varstvom otrok danes:	■
Enver Avdič in njegova žena sta zaposlena v hlevu Kmetijskega gospodarstva v Livoldu. Imata deljen delovni čas, od 4. do 8. ure in 15. do 19. ure. Imata dva otroka. Starejši, petletni, pazi na enoletnega. Oba sta doma zaklenjena v hiši.
Jela Poplašen, ki tudi dela v hlevu, ima dvetletnega otroka, v varstvo pa ga odnese k sestrinima otrokoma, ki sta stara 4 leta in 5 let. Na delu niti minute
MALO PRITOŽB
KOČEVJE — Komisija za prošnje in pritožbe občinske skupščine Kočevje je v zadnjih štirih letih prejela v reševanje le 12 zadev in večina izmed teh ni bila naslovljena nanjo, ampak na razne zvezne in republiške organe. Največ zadev se nanaša na pridobitev pravic iz premoženjskopravnih razmerij, prodajo stavbnega zemljišča, nadomestitev odškodnine za odvzeto kmetijsko zemljišče in podobno. Komisija teh pritožb ni obravnavala, ker ni dobila pojasnil ustreznih samoupravnih skupnosti in torej ni mogla oceniti njihove upravičenosti. To je nekaj misli iz poročila o delu te komisije. Predsednik občinske skupščine Jože Novak je ob tej priložnosti dejal, da je bilo pritožb sicer občutno več, a so jih reševali na razne druge načine, se pravi brez komisije. Vendar bo treba v bodoče prakso spremeniti, je dejal.
ni brez skrbi, posebno še od takrat, ko so otroci prižgali električni štedilnik in na njem »kuhali« liter soka, da se je steklenica razletela. Boljšega varstva za otroka ne more dobiti.
Renata Ivančič pravi, da otroka vozijo z avtom v kočevski vrtec. Lažje bi bilo, če bi bil vrtec v Livoldu, kot je bil pred vojno prav nasproti njihove hiše.
Marija Farkaš varuje vnuke. Predlaga pa, naj bi ob bližnjem popravilu livoldske šole uredili še en prostor za varstvo otrok.
Cirila Ličen je vodja delegacije za SIS otroškega varstva iz KS »Ivan Omerza« Livold. Pravi, da sestanek njihove delegacije ni nikoli sklepčen, da vsak živi le zase in ga družbeno delo ne zanima. Na sestankih SIS pa so govorili predvsem o cenah, denarju in varstveni dejavnosti v Kočevju. Zaradi pomanjkanja denarja ni možnosti, da bi Livold spet dobil vrtec. V najboljšem primeru bi v Livoldu dobili družinsko varstvo.
Marjana Ačimovič, pomočnica ravnateljice vzgojnovarstvene organizacije Kočevje pa je dejala, da imajo tudi v novem srednjeročnem planu zapisano, da bodo ustanavljali oddelke družinskega varstva, kjer so potrebe in možnosti. Prav za Livold se je o taki možnosti pred letom dni pozanimala delegatka iz ZKGP. Takrat ji je bilo odgovorjeno, da so za družinsko varstvo potrebni primerni prostori, ženska, ki bi bila pripravljena otroke varovati in je za tako delo primerna, in seveda tudi otroci. Iz te KS kasneje niso več vprašali za organizacijo varstva. Slišala pa je, da imajo v hlevih deljen delovni čas in da bi torej morali najti tudi tako varuško, ki bi bila pripravljena varovati otroke v deljenem delovnem času. Nimajo pa v načrtu, da bi kjerkoli gradili nove vrtce, saj pričakujejo, da bo varovancev vedno manj. Ob vsaki podražitvi varstva jih namreč starši nekaj izpišejo.
J. PRIMC
Zaman čakajo na primerne prostore
Stranke nergajo
ČRNOMELJ — »Ne vem, ali smo se res tako zamerili, da ne nam ne našim strankam ne morejo najti boljšega prostora. Ampak tudi to zahtevno, nehvaležno delo mora nekdo opravljati, in ker je hkrati tudi zelo odgovorno, bi mu morali posvetiti kanček več pozornosti,« pravi Miralem Čatovič, strokovni sodelavec sodnika za prekrške v Črnomlju. Dva sodnika za prekrške in administratorka namreč delajo v nevzdržnih razmerah.
»Dva sodnika delava v eni pisarni, in ko eden od naju dobi stranke, mora drugi pač zapustiti sobo. Strank pa je veliko, kar okoli 30 na dan, in to štirikrat na teden. Odvetnik nad nami, na primer, ima toliko prostorov kot znašajo prostori sodnika za prekrške in stanovanja upokojene uslužbenke občinske uprave skupaj,« pove Čatovič, ki je prepričan, da so na reševanje delovnih pogojev sodnika za prekrške preprosto pozabili zato, ker je ta organ že dolgo podcenjevan, kar se je pokazalo tudi pri težavah z
Miralem Čatovič
osebnimi dohodki, ki so jih odpravili šele pred kratkim.
»Midva s sodelavko sodnico bi nekako že potrpela in se sprijaznila s stisko, nikakor pa tega ne morejo razumeti stranke. Zanje je najslabše poskrbljeno, saj morajo čakati na vrsto na mrazu in prepihu v tesnem in temnem hodniku, kjer ni prostora za stole, kaj šele za klopi. Toliko pikrih smo že slišali na ta račun, da ne vemo več, kako naj se strankam opravičimo,« pravi ogorčeno Čatovič.
B. M.
Riko prvič v Alžir in Tunis
V Tunisu dolgoročno so-delovanje s firmo Loukil
RIBNICA — »Ob nedavnem obisku v Alžiriji smo sklenili za skupno 120.000 dolarjev izvoznih pogodb. Tja bomo izvozili kamionske nakladalce, stiskalnice za železo, sprednje in zadnje traktorske nakladalce, naprave za obiranje detaljev in drugo,« je povedal vodja izvozno-uvoznega oddelka RIKO Ribnica Janez Podboj.
Prav te dni prideta iz Alžirije v RIKO na prakso dva alžirska strokovnjaka, ki si bosta ogledala tudi še ostale proizvode Rika in ugotavljala, kateri bi bili primerni za njihov pakup. Ekipa Rika pa bo v kratkem odpotovala v Alžirijo na montažo Rikovih izdelkov.
Hkrati z Alžirijo je Janez Podboj obiskal še Tunis, kamor so že prodali za 600.000 dolarjev cestnih valjarjev, smetarskih vozil, naprav za obiranje dateljev, zadnjih in prednjih nakladalcev, cistern za prevoz kmetijskih fekalij idr. Pričakujejo pa, da bodo na to tržišče letos prodali še za nadaljnjih milijon dolarjev svojih izdelkov.
»Zdaj se moramo v Riku tako organizirati, da bomo vse te in druge kupce zadovoljili s kakovostjo izdelkov in da se bomo tudi držali dogovorjenih rokov. To so tržišča, kjer se prvič pojavljamo, in kupcev ne smemo razočarati, sicer jih bomo izgubili za vedno.« pravi Janez Podboj, ki je povedal še, da v Tunisu dogovarjajo tudi za prenos Rikove tehnologije. Nekatere proizvode nameravajo namreč proizvajati kooperacijsko v Tunisu in jih nato prodati v druge države.
J. PRIMC
V TAP VEDO, KAJ JE TO
SOLIDARNOST?
TREBNJE — Novoles — tozd TAP je že vsa leta doslej dobro posloval, hkrati pa ni pozabljal na solidarnost. Tako je vsa leta, ko je bila v izgubi IGK, pomagal tamkajšnjim delavcem pri formiranju sklada skupne porabe. V TAP pa niso gluhi tudi za pomoč krajevnim skupnostim, ki so jim lani namenili 5 milijonov dinarjev, čeprav so imeli sami precejšnje težave v proizvodnji.
Kljub stiskam — dobro
V Tovarni akrilnih proizvodov so lani zmanjšali proizvodnjo, a kljub temu poslovali pozitivno
TREBNJE — »V Tovarni akrilnih proizvodov, ki je tozd Novolesa, lani nismo dosegli proizvodnega načrta. Za planom smo zaostali kar za 13 odstotkov. Vzrok je v zmanjšani prodaji. Kljub temu da smo zmanjšali proizvodnjo, pa smo poslovno dobro zaključili lansko leto,« je dejal Ciril Pungartnik, direktor Novolesovega tozda Tovarna akrilnih proizvodov v Trebnjem.
»V času, ko smo morali zaradi zmanjšane investicijske porabe zmanjšati proizvodnjo akrilnih plošč, smo spodbujali delavce, da so porabljali svoj redni dopust, nekateri so dobili tudi izredni dopust. Proizvodnja akrilnih plošč pa je bila za 15 dni ustavljena.
Požar speši gradnjo tovarne
Po požaru v mokronoški Zmagi se kažejo možnosti za hitrejši pričetek gradnje novih proizvodnih prostorov — Načrte bodo izpolnili
MOKRONOG — »Požar, ki je pred mesecem dni zajel naše proizvodne prostore, je naredil za 500 milijonov dinarjev škode. Uničil nam je 7 strojev, kompresor in za 250 milijonov dinarjev polizdelkov. Najhujše pa je, da smo sedaj prostorsko še bolj utesnjeni, kakor smo bili prej,« je povedal Milan Borštnar, vodja obrata Zmage v Mokronogu.
»Škoda bi bila lahko še veliko ve- zmanjkalo denarja in sojo prestavili
čja, če bi ne bilo hitre in učinkovite akcije domačih in novomeških poklicnih gasilcev. Stavba je namreč stara in vsa iz lesa, tako da bi se požar lahko razširil tudi na druge stavbe,« je še dodal Borštnar.
Na požar sicer spominjajo počrnele stene in ožgani stropi, toda delo v mokronoški Zmagi poteka brez prekinitev in zastojev, čeprav razmere za delo seveda niso normalne. Dejstvo je, da so bili v tem obratu že prej hudo utesnjeni. Zato so tudi nameravali graditi nove proizvodne prostore. Gradnje naj bi se lotili že pred dvema letoma, potem pa je
na konec tega srednjeročnega obdobja. Ker pa v takih prostorih, kakršni so sedaj, ne bi več mogli delati, se v Zmagi in občini pogoovarjajo, da bi začeli graditi prej.
»Zadnje besede še ni nihče izrekel. Je pa res, da predsednik izvršnega sveta Nace Dežman pravi, da bi morala biti nova stavba postavljena do občinskega praznika, to je do septembra,« je dejal Borštnar. »Čeprav bi seveda nadvse radi imeli nove proizvodne prostore, pa lahko že sedaj rečem, da bomo kljub težkim razmeram izpolnili naše plane.«
Predsednica komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Francka Primožič pravi, da zaradi nesreče ne bi bilo treba uporabiti 1. člena zakona o graditvi objektov, po katerem mora biti vnaprej znana finančna konstrukcija in zbrana tudi vsa ustrezna dovoljenja. Zato bi bilo možno postopno zagotoviti dokumentacijo in potreben denar. Sedaj je že na voljo 440 milijonov dinarjev, kijih je izplačala zavarovalnica kot odškodnino. Poleg tega je projektna dokumentacija izdelana, lokacijsko dovoljenje pa je tudi že podaljšano. Zdaj bodo začeli zbirati ponudbe izvajalcev. Ker je tako. tudi ni bistvenih ovir, da ne bi začeli že letos graditi nove proizvodne prostore. Je pa res, da bodo zgradili za polovico manjši objekt, kakor je bilo predvideno.	j	SIMČIČ
Delavce smo zaradi tega prestavili tudi v Stražo. Kljub temu da smo lani naredili manj kot predlani, pa prodaja naših izdelkov ni padla, ker smo izpraznili skladišča in zmanjšali zaloge. Tako smo izdelali 1260 ton akrilnih plošč* od tega smo jih sami predelali 450 ton, 400 ton so predelali v Metliki, ostalo pa so kupili naši stalni kupci, Meblo in drugi. Ker smo imeli poprečno štiri ljudi manj zaposlene in je 15 delavcev delalo v drugih Novolesovih tozdih, smo produktivnost celo nekoliko povečali. V nasprotju s prejšnjimi leti lani ni bilo
• Prihodek so lani povečali v primerjavi z letom prej za 68 odst., dohodek za 41 odst. in za 12 odst. več, kot so zapisali v lanski plan. Za akumulacijo je ostalo 75 milijonov dinarjev. V tozdu je bilo zaposlenih poprečno 133 delavcev.
težav z reprodukcijskimi materiali,« je povedal Pungartnik.
Za letos v TAP načrtujejo proizvodnjo 1420 ton akrilnih plošč. Tolikšno povečanje proizvodnje pa je krito tudi s prodajnimi načrti. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi se proizvodnja povečala na 1800 ton akrilnih plošč. Za takšno količino plošč pa ne bodo potrebovali v TAP nobenih novih prostorov.
Kar bodo vlagali, bodo vlagali v izboljšanje in posodobitev opreme. Računajo, da bodo v opremo vložili okoli 350 milijonov dinarjev po cenah iz lanskega leta. Nasploh se v tem tozdu zelo gospodarno obnašajo. Osebne dohodke so povečali le za 73 odstotkov, kar je manj, kot znaša poprečje v delovni organizaciji ali v občini. Prav tako so praktično brez anuitet in tudi obresti za obratna sredstva ne poznajo. Pridelali so celo okoli 18 milijonov dinarjev obresti od denarja, ki so ga posojali ostalim tozdom v Novolesu.
J. S.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
»Le umik pred odgovornostjo«
Občinski komite v Brežicah o razlogih za nemoč ZK v Zdravstvenem domu in o izstopu osmih članov iz ZK — Razbita organizacija ni mogla delati
BREŽICE — Občinski komite ZK se je 13. marca drugič sestal pod vodstvom novega predsednika mag. Vinka Zagmajstra. Tokrat je sprejel dopolnjene programske usmeritve za učinkovitejše delo osnovnih organizacij ter z imeni in časovnimi roki določen načrt za delo organov in osnovnih organizacij ZK za naslednjih deset mesecev. Razpravljal je o kandidatni listi za člane organov ZKS in organov ZKJ iz Slovenije ter o možnih delegatih za 13. kongres ZKJ.
Na dnevnem redu je bila tudi ocena o izstopu osmih članov ZK v Zdravstvenem domu, ki jo je v osnutku predložila delovna skupina komiteja. Ta jo je sprejel z majhnim dopolnilom in jo bo posredoval v obravnavo osnovni organizaciji tozda Zdravstveni dom. Predstavnik skupine je omenil, da so jo pripravljali na podlagi pismenega gradiva, zapi-
V Cateških Toplicah 124 hišic
V njih bodo dopustovali delavci iz vse Slovenije
ČATEŽ OB SAVI — Na povabilo Tozda Terme za Dostavitev počitniških hišici v sklopu Cateških Toplic se je odzvalo več delovnih kolektivov, kot so pričakovali. Prvotna zamisel je predvidevala 100 hišic, prijav pa je prišlo 143. Za toliko nimajo prostora in jih za zdaj napovedujejo 124.
Investitorji so delovne organizacije iz Slovenije, proizvajalci hiš pa Integr al Gornja Radgona, Smreka Gornji grad, Marles Maribor, Trimo Trebnje in Jelovica Škofja Loka. Vsak od njih ima svoj tip hiše in investitorji jih izbirajo po presoji.
V Termah napovedujejo, da bodo že v tem tednu podpisovali pogodbe z izvajalci za pripravo zemljišča. Komunalno ureditev je namreč prevzel njihov tozd. Morali sebodo zelo potruditi in pohiteti z delom, drugače hišice do 4. julija ne bodo postavljene. Napovedujejo, da bodo začeli takoj, ko se bo vreme izboljšalo, in da bodo delali od jutra do večera.
Najprej — zase!
Vprašljiv predlog SZDL: najprej plače, nato dejavnost, če pa kaj ostane, dobi informiranje
SEVNICA — Predlog finančnega načrta OK SZDL, danega na sejo frontnega predsedstva 12. marca, je vzbudiI močan odmev.
Članica tega foruma, predsednica dosedanjega družbenopolitičnega zbora in kandidatka za predsednico občinske skupščine Breda Miovič iz Jutranjke, ni mogla iz svoje kože gospodarstvenice. Ročno je namreč izračunala, da potavka 8.57 milijona dinarjev v letošnjem finančnem načrtu za dvoje voljenih funkcionarjev pomeni ob vsem žongliranju z neto in bruto zneski ter dodatnem pojasnjevanju 280.000 dinarjev osebnega dohodka za vsakogar na mesec., »Takšnega osebnega dohodka nima nihče od generalnih direktorjev v združenem delu v občini.« je zatrdila. Gozdarski inženir Vinko Šeško jc vse še enkrat preračunal, a tudi on se je ustavil pri omenjenem znesku. Soglasna sta bila. da mora SZDL. če se hoče resno zavzemati za stabilizacijske cilje, dajati drugačne zglede.
Na drugi strani sta pristala pri dnu taiste bilance dva reveža v službi javnega obveščanja: sevni-ški Radio in Dolenjski list. Za slednjega dvig sofinanciranja za (95,1 odst.) ni zanemarljiv, vendar — roko na srce. po krivdi taistega sevniškega predsedstva SZDL, ki kot soustanovitelj časnika lani ni izpolnilo pogodbene obveznosti! Odtod izvira sedaj ta odstotek povečanja. Novi 'sekretarje v isti sapi pribi! (kaj hi s svetom za informiranje, ta se sestaja te ob domnevnih odklonih — časopisa, seve!), da se bo moralo najti predvsem za radio, za Dolenjca pa kakor že bo.
Ob omenjenih 8.57 milijona dinarjih za funkcionarske plače (dvig za 227 odst.) naj bi ostalo za dejavnost le 5 milijonov, še najmanj od tega pa za dejavnost krajevnih konferenc SZDL. Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine sprejeta resolucija govori seveda drugače.-..
ALFRED ŽELEZNIK
snikov in ne izjav, ki bi jih lahko zavedle v pristranskost. Pri tem so se naslanjali na poprejšnje ugotovitve delovne skupine CK ZKS. V njih je zapisano, da cilji združitve bolnišnice, zdravstvenega doma in lekarne v zdravstveni center (1977) niso bili uresničeni niti po obiskih skupin CK ZKS v letih 1973 in 1983 in da je vsak tozd živel in delal po svoje.
Tudi lani, ko je bil center pravno registriran, se razmere niso spremenile. V tozdu Zdravstveni dom so se medsebojni odnosi še naprej poslabševali, kar je omogočalo odločanje mimo dogovorjenih in predpisanih načinov. V predsedstvu in občinskem komiteju so menili, da je do tega pripeljalo neuresničevanje nalog, ki jih je osnovna organizacija v tozdu sprejela 1983.
Pri presojanju odgovornosti komunistov, ki so lani izstopili izčlans-tva ZK, je delovna skupina komiteja med drugim ugotovila slabo organizacijo dela z veliko nereda in nediscipline ter ocenila, da so k temu prispevale svoje tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi z zaostrovanjem medsebojnih odnosov. Komunisti so se porazdelili v skupine, tako razpršeni pa niso mogli več enotno in učinkovito ukrepati. Nemoč osnovne organizacije po oceni delovne skupine izvira iz nedoslednosti pri izvajanju sprejetih sklepov in iz tega, ker odprtih vprašanj niso reševali z idejnopolitičnih izhodišč. Narobe je bilo predvsem to, da niso nikoli ocenili odgovornosti za neuresničene sklepe. Izstope članov je komite označil kot umik pred odgovornostjo in načrtno nedejavnost, ta pa naj bi zaostrila odgovornost pri tistih, ki so ostali v organizaciji. Dokončno oceno bo dala prizadeta osnovna organizacija sama, predsedstvo komiteja pa ji zagotavlja pomoč pri normalizaciji razmer.	j.	TEPPEY
V Posavju teden računalništva
V Krškem od 31. marca do kongresa ZSMS
KRŠKO — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in organizacijsko-tehnični odbor 12. kongresa ZSMS v sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico prirejata od 31. marca do 6. aprila v Krškem teden računalništva.
V osnovni šoli Jurija Dalmatina bo Mladinska knjiga razstavila in prodajala računalniško literaturo. Iskra-Delta bo prikazala delo s Partnerji, posebej še s »Triglavom«, Gorenje bo predstavilo procesno opremo z Dialogom in možnostmi teleteksta, seveda n e bo šlo brez znanih tujih tvrdk IBM, Commodore, Sharp idr.
Na razpolago bo igralnica za vse z računalniki commodore in spect-rum, na teh mikroračunalnikih se bodo igrali tudi malčki iz vrtca, stari pet in šest let, po programu Ciciban šteje, računa, na voljo pa bo tudi slikanica. Učilnica s 15 računalniki, povezanimi v mrežo, bo gotovo dovolj zanimiva tako za višje razrede osnovne šole kot za srednješolce. Verjetno bodo v dogovoru z Zavodom za šolstvo obisk učencev lahko prikazali kot naravoslovni dan. Učilnica bo delovala od torka do petkaod 9. do 17. ure.
Naši najuglednejši računalniški strokovnjaki bodo predavali v ponedeljek, 31. marca, o uporabi računalnika v vzgoji in izobraževanju, v torek, 1. aprila, o računalniku kot orodju za procesno krmiljenje proizvodnje, v sredo, 2. aprila, o uporabnosti računalnika doma, četrtkov razgovor o tehnični kulturi bo zanimiv tudi za številne klube in društva, v petek, 4. aprila, pa bo beseda tekla o računalništvu v Sloveniji inprimerjavi s svetom. Predavanja, ali bolje — okrogle mize, se bodo pričela ob
17.	uri. Pa še to: tudi novomeška Krka in sevniška Lisca bosta podobno kot ob lanskih prvih dnevih računalništva v Posavju sodelovali s terminaloma in predstavitvijo informacijskega sistema oziroma materialnega poslovanja.
P. PERC
1»
PETROL PODARIL RAČUNALNIK — Petrol, ki praznuj e letos 40-letnico, se je ob jubileju odločil za hvalevredno potezo: namesto gostije za nekaj tisoč delavcev so se petrolovci odločili za humanitarno pomoč iz svojega sklada skupne porabe, raznim organizacijam pa bodo podarili 8 mikroračunalnikov Commodore 64. Na pobudo MGZ Posavja, ki vodi akcijo računalniškega opismenjevanja v Regiji, so prejšnji petek predstavniki Petrola-tozda Trgovina Brežice podarili Commodorjev komplet, vreden blizu milijon dinarjev mikro-računalniški sekciji krškega radiokluba Rotocel. (Foto: Perc)
Ob letu nova avtobusna postaja?
Izletnikova naložba v Krškem bo stala 150 milijonov — Ogroženi potniki
KRŠKO — Če bodo končno obveljali dogovori med celjskim Izletnikom in občinskimi »dejavniki« v Krškem, bo prihodnje leto pri železniški postaji v mestu le zrasla nova avtobusna postaja. Objekt, za katerega je izdelal načrte Projektivni biro IGMP Sava Krško, bo imel 12 peronov, čakalnico, restavracijo in druge prostore, naložba pa naj bi veljala okoli 150 milijonov dinarjev.
Pogovori o novi avtobusni postaji potekajo zadnjih nekaj let med Izletnikom in enoto za stavbna zemljišča pri občinski komunalni skupnosti, ki seje zdaj preimenovala v občinski sklad stavbnih zemljišč. Čeprav pravijo pri Izletniku, da se je usklajevanje zapletalo bolj okoli načelnih, kot vsebinskih vprašanj, se zdi, da je v ozadju vendarle denar; Izletnik kot investitor bi rad zgradil postajo čim ceneje, po načelih, kot se je loteval naložb v drugih krajih, občina pa želi dobro prodati zemljišče. Okoli treh temeljnih
urejanjem zemljišč. Odlašati ne bo moč, kajti količkaj normalni promet terja naglico tudi pri izgradnji objekta v letu 1987. Prebiti bo potrebno dovozno cesto med Labodom in Elektrom; sedanjo cesto k postaji še dodatno obremenjujejo nova tržnica, carina, špedicija lnter-evrope in Transjuga, zato je prometna varnost še bolj ogroežna,« pou-
Za razvoj obrti je najmanj omejitev
Veliko možnosti ima občina tudi v kmetijstvu
BREŽICE — Mag. Vinko Zag-majster je sprejel dolžnost predsednika občinskega komiteja ZK včasu, ko je gospodarska moč občine zdrsnila še za nekaj stopnic navzdol in se
Mag. Vinko Zagmajster
ustavila tik pred dnom. Od komunistov zahteva to učinkovitejše iskanje izhoda. Na vprašanje, kaj bi najlaže spremenili, je Zagmajster odgovoril, da bi morali v prvi vrsti uresničiti to, za kar se v občini dogovorijo. »Predvsem bi lahko več napravili na področjih, ki niso vezana na širši prostor in ekonomiko. Največje možnosti so v obrtništvu. Imamo zdomce s kapitalom, ki bi ga vložili v različne dejavnosti, toda občina jim mora pripraviti prostor in povedati za pogoje in davčne obveznosti. Veliko jim lahko pomaga pri navezovanju na delovne organizacije, za katere bi delali in tako zaposlili več ljudi. To je zagotovo bolj smortno, kot imeti obrtnike samo na papirju. Taki sicer polnijo občinsko blagajno, kerpanedelajo v občini, se obrt ne razvija. Začetnikom moramo ponuditi tudi sprejemljive davčne olajšave, da si lahko opremijo delavnice.
Precej več kot do sedaj bi lahko naredili tudi v kmetijstvu, če bi v občini zares izkoristili vse možnosti.
J.T.
darja vodja Izletnikove poslovne enote v Krškem Peter Zorko.
P. PERC
ŠPORTNI DAN V ZBURAH
V soboto, 22. februarja, smo mladi iz Zbur pripravili tekmovanje v smuku, slalomu in veleslalomu. Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev. Prvak Zbur '86 je med mlajšimi Primož Dule. med starejšimi pa Franci Udovč. Kako so smučali včasih, pa nam je pokazal Vinko Gorenc. Mladinci se vsem udeležencem zahvaljujemo, da so Prišli-	BRANE	ZORAN
NA VRHU ARTIČE IN DOBOVA
BREŽICE — Na nedeljskih volitvah (več o tem pišemo na 1. strani) so zabeležili najvišji odstotek udeležbe v krajevnih skupnostih Artiče (98,3) in Dobova (98,2), najnižjega pa v Brežicah (91,5 odst.). Bralce seznajamo tudi z odzivom volilcev v drugih krajevnih skupnostih: Brežice 91,5 odst., Šentlenart 97 odst., Bukošek 97,8. Pečice 95.4, Sromlje 96.9, Globoko 97,1, Pišece 97,7. Kapele 92.7, Bizeljsko 94,8, Cerklje 95.3, Čatež 97,5. Krška vas 96,1, Skopice 96,1, Velike Malence 94, Mrzlava vas 97, Velika Dolina 95,6 Jesenice
95.5	odstotka. Volilci iz Izvira so časovno prehiteli vse druge kraje. Volitve so končali 10 minut po 7. uri zjutraj in tako najbrž dosegli svetovni rekord. Ob 7.20 uri zjutraj so zaprli volišče tudi v vasi Brvi, kjer so se do takrat odzvali vsi volilni upravičenci.
V- •" '"■**
>.L ž <: ■ s* .iv
, •
t* -	*-	ztšMl
Maratonska seja o načrtih
Komite za družbeni razvoj o dolgoročnem načrtu sevniške občine — Predlog za somestje Sevnica — Boštanj — Radna, h kateremu bi lahko pripojili še Log
SEVNICA — S ponedeljkovo sejo komiteja za družbeni razvoj se je začela razprava o nadvse pomembnem dokumentu — dolgoročnem načrtu razvoja občine do leta 2.000. To zajetno gradivo so prejeli minuli petek tudi delegati, in sicer za sejo občinske skupščine, ki bo konec marca.
Na komiteju so sejo pričeli ob 8. uri. ko je minila že 15. ura, so še vedno
Skratka razlogov za nekakšno »super revizijo« tega gradiva ne manjka.
A. ŽELEZNIK
Peter Zorko: »Glavne medkrajevne linije bomo lahko potegnili v samo mestno jedro!«
vprašanj so ob pomoči krškega občinskega izvršnega sveta le dosegli načelno soglasje, kljub temu pa stvari še niso povsem dorečene. Prvo vprašanje je razmejitev, do kod poteka dovozna cesta (Izletnikovo stališče je. da so to vse prometne površine okoli postaje!), drugo — rešitev ogrevanja postaje in trejte — plačilo prispevka za komunalne priključke.
■•Izgradnjo naj bi pospešeno začeli že zgodaj spomladi s komunalnim
razgrinjali karte. Gradivo je pojasnjevala skupina strokovnjakov iz krškega Sava-projekta in brežiškega Regiona kot avtorjev.
Predlagatelji predlagajo marsikaj za naglejši razvoj, čeprav je vprašanje, ali zgolj ekonomsko gledanje lahko v pravi meri spodbudi vse pomembne vzvode, da bi tudi sevniška občina smeleje napredovala.
Dokument je v skopih obrisih, ki ga dovoljuje časopisni prostor, kaj težko izčrpneje predstaviti. Še delegati nimajo v rokah vseh kart. Sestavljalci prihajajo tudi v taka nasprotja, da
ZA OBLETNICO TRUBARJEVE SMRTI
Člani kulturnega društvana brežiški osnovni šoli smo se odločili, da s prostovoljnimi prispevki pomagamo pri obnovi Trubarjevega mlina na Rašici. Nekateri razredi so zbrali že precejšnje zneske.
TANJA LAZIČ, 8.a OŠ bratov Ribarjev Brežice
npr. priznavajo, da je bil stari del Sevnice v stoletjih mnogo bolje zasnovan kot novi del v zadnjih desetletjih. Ve se, da nad urbanizmom sedaj bdi kot strokovna institucija prav taisti brežiški Region. zato zdaj verjetno ne morejo tožiti ob tem, če jim človek zaradi tega »sračjega gnezda« ne more povsem zaupati. Sedaj predlagajo novo somestje Sevnica—Boštanj— Radna, član komiteja Ljubo Motore pa ni brez. razloga menil, da. če že kaže razmišljati v tej smeri, ne bi bilo slabo primakniti še vsaj Log.
Franc Lipovšek in predsednik IS Janko Rebernik sta se glasno vprašala o umestnosti vrisavanja tako imenovane hitre proge. Proga naj bi šla skoz obrat Stillesa pod Kladjem. skoz blan-ški rudnik nekovin (ta je vsaj v likvidaciji), nadalje brezovški Inplet, v bližini Radne pa naj bi prekrili Savo, ta ponjava pa naj bi iskre brzca z nad 200 kilometri na uro vodila nad prekrito reko vse do obeh sedanjih mostov, kjer naj bi ta proga dosegla desni breg Save!? Sevničani imajo k temu pomisleke in so že pred časom predlagali dolenjsko enačico« te proge, ki občine ne bi toliko prizadela.«
BOŠTANJ: REFERENDUM USPEL NADVSE DOBRO
BOŠTANJ — Hkrati z nedeljskimi volitvami je bilo na enajstih voliščih v tej veliki krajevni skupnosti še glasovanje o podaljšanju 1,5 odst. samoprispevka za pet let. Za obsežen program raznih del, najpoglavitnejši akciji sta nova mrliška vežica in gasilska avtocisterna, je glasovalo 1.355 volilcev ali za današnje čase zavidljivih 73,2 odstotka volilcev. •Za občinsko listo družbenopolitičnega zbora je glasovalo 1.568 volilcev ali 81 odstotkov, udeležba volilcev na splošnih volitvah v tej krajevni skupnosti je nad občinskim povprečjem — 93,86 odst. Boštanjčani so torej izpričali svojo naprednost.
Novo v Brežicah
KDAJ NEPOKVARLJIVE GO-‘ VORILNICE? — Medtem ko je vaščanom v Gazicah žal, da nimajo javne govorilnice, so glasovi iz. Pišec ravno nasprotni. Krajani sejezijo.dasi z njo ne morejo nič pomagati, da je stalno pokvarjena, ker nekateri mečejo vanjo napačne kovance, neki jezno-ritež pa je telefonski aparat celo razbil. Zdaj so od petka popoldne do ponedeljka zjutraj brez telefonske povezave s svetom, zato mnogi predlagajo, naj bi bila pošta odprta tudi ob sobotah dopoldne.
NA SODIŠČE SE BOLJ ZANESEJO — Večini poravnalnih svetov se ne posreči pomiriti sprte strani, zato precej primerov vrnejo sodišču. Tam so uspehi boljši. Vse kaže, da uživa sodišče večjo avtoriteto, saj ljudje vztrajajo samo zaradi podcenjevanja in kljubovalnosti, da jih pripeljajo pred prave sodnike.
REVNI ALI MALOMARNI?—Na mnogih voliščih so se krajani v nedeljo gnetli za mizami in marsikdo je dejal, da se v sezname kandidatov ni mogel dovolj poglobiti, posebno če jih je bilo treba voliti manj, kot je bilo napisanih. Volilci drug drugega ne bi prav nič motili, če bi jih ločil kak pano. Morda bi vsaj za naprej lahko pomislili na ta izdatek, čeprav ni rečeno, da ljudje tud: potem ne bi volili kar po abecedi.
V času od 22. februarja do 8. marc so v brežiški potudnišnici rodile: M rjana Grozdanova iz Savrščaka -Antio. Marija Hotko iz Globokega -Sandija, Nevenka Les iz Rigonc -Kristo, Vesna Brajdič iz Kerestinca -Tomico, Rozalija Kovačič iz Sevnic
— Boštjana, Zdenka Kvartuh i Poštene vasi — Marka, Veronika Jan s Studenca — Darka, Darja Iliševič i Brežic — Jeleno, Š*efica Bošnjak i2 Samobora — Marijo, Stanka Bertol iz Pišec — Dejana, Vida Urek iz Vrhj
— Branko. Anica Šimunec iz Samo bora — dečka, Katarina Petan Senovega — Bojano, Olga Gorišek i Samobora — Miro, Marica Horvat i: Otoka — Danijela. Marija Galič i; Brezja — Janjo. Darinka Novak iz Za prešiča — Daria. Ana Kodrič iz Podb °čja — Romana, Rozalija Petan iz Brestanice — Slavka, Vera Pirc iz Sevnice — Betko, Metka Som iz Brežic — Matejo. Čestitamo!
Krške novice
RAČUNALNIKI — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije bo pripeljala v Krško nateden računalništva pred slovenskim mladinskim kongresom za okoli 3 stare milijarde opreme, razne delovne organizacije tudi za nekaj milijard, na brežiški šoli pa so se ustrašili za 9 spectrumov in prav toliko monitorjev oziroma črno-belih televizorjev. Organizatorji so problem, »težak« le nekaj deset milijončkov, rešili tudi brez Brežičanov...
DOPISNIŠTVO—Člani Literarnega kluba Beno Zupančič se počutijo v prostorih dopisništva ljubljanske televizije prav domače, saj je novinar Goran Rovan tudi član kluba. (Mimogrede: od tega ponedeljka je v delavskem domu na ogled zanimiva razstava »Dekleta, dekleta«, za katero je fotografije polega Gorana prispeval še Stojan Šoba). No, že omenjena domačnost v dopisništvu TV je prejšnji teden v zadnjem hipu reševala srečanje s pesnikom Borisom A. Novakom. Napovedano je bilo v izposojevalnici Valvasorjeve knjižnice, a ker bi bilo tam pretesno, so brž izbrali novo prizorišče kulturnega dogodka v neposredni soseščini — v TV dopisništvu. Pa naj še kdo reče, da naša televizija nima posluha za kulturo!
Sevniški paberki
SPET ROKOMETNI PLES — V soboto od 20. ure dalje bo živahno in vsekakor veselo v sevniškem Partizanu na tradicionalnem rokometnem plesu. Vabljeni! Zanesljivo ne Do tako mraz kot za maškarado, saj tokrat igra za ples ansambel »F-plus.«
MAZAČ NI ŠKODIL — Dobršen del osrednje ulice v Dolenji Boštanj je bil na dan volitev in glasovanja za podaljšanje samoprispevka v Boštaniu nastlan z letaki »VSI PROTI« prav amaterske izdelave. Storilcu so na sledi, ves napor pa je akciji aktivistov v tej krajevni skupnosti očitno bolj koristil kot škodil, saj je bil referendum kljub vsemu nadvse uspešen.
KORISTNO VSAJ ZA NbKAJ — Predzadnji ponedeljek je verjetno huda megla nad Boštanjem in Šmarjem pripomogla, da je bil sneg v večji okolici Jugotanina precej posut z znanim rjavkastim prahom. Prav zategadelj je sonce imelo tudi lažje delo s tako potemnjenim snegom, ki ga je prej pobralo.
VRTNARJI IN ViNOGRADNI-KI! — V vrtnariji Silve Fricpod Ribniki bo v soboto ob 9. uri prikaz re/i vrtnic, tam bo mogoče ceneje kupiti razne rože za okna in balkone. Društvo vinogradnikov Sevnica — Boštanj pa v nedeljo vabi vinogradnike na prikaz rezi. Dopoldne bodo rezali v vinogradu Martina Dolinška na Vrhu, popoldne pa za Štajerce pri Mastnaku na Zajčji gori.
DOLENJSKI LIST
St. 12(1910) 20. marca 1986
tura
in
bra-
anje
Arheologi začenjajo raziskave pri Mokronogu
Zbiranje podatkov za arheološko topografijo
Pogled skoz okno nam pove, da je zima še krepko v sedlu, čeprav nas le še en dan loči od koledarske pomladi. To pa je najprimernejši čas za opravilo, ki mu pravimo arheologi topografija. Gre za podroben ogled terena, kjer vešče arheologovo oko odkrije sledove človekove dejavnosti v preteklih tisočletjih. Predvsem na Dolenjskem zelo značilne velike gomile in gradišča. To pa je obenem tudi čas velikih poljedelskih del, ko plug marsikje odkrije različne arheološke ostanke: zidave, kamnite grobne skrinje ali celo kovinske in keramične predmete.
Pri pregledovanju terena pa so neprecenljive vrednosti podatki, ki nam jih v pogovorih posredujejo domačini. Zgodbe o »Zlatem teletu«, starem mestu, ajdovskih grobovih, Atilovem grobu, stari cesti pogosto niso le bajke, ampak temeljijo na zanesljivem ljudskem izročilu. Minilo je 100 let od prvih pomembnih odkritij na območju Mokronoga in po nekajdesetletnem premoru se arheologi zopet vračamo na to območje.
Mokronog z okoliškimi vasmi je zelo zgodaj zaslovel s svojimi arheološkimi najdbami tako v Sloveniji kot tudi v ostalem evropskem prostoru. Posamezne naključne najdbe so znane žeizsre-dine preteklega stoletja, s sistematičnimi arheološkimi izkopavanji pa je ta prostor začel leta 1884 raziskovati znani slovenski sta-rinokop Jernej Pečnik.
Pestre in bogate arheološke najdbe, kot so bronasti in železni naki-tni predmeti ter orožje in lončene posode, so vzbudile nemalo zanimanja, tako da so se tu vsako leto vrstila arheološka izkopavanja, pri katerih je bilo izkopanih nekaj prazgodovinskih grobov.
Obsežna grobišča so ležala pretežno zahodno od Mokronoga, pri vaseh Slepšek, Ostrožnik, Beli Grič in Ribjek ob vznožju Žalostne gore. Grobovi, ki sodijo v čas od začetka železne dobe do rimske zasedbe, so žgani ali skeletni grobovi, pokopani v velikih gomilah ali pa kar na travnatih pobočjih.
Najstarejši grobovi so povečini žgani, pokopani v velikih žarah, izdelanih iz grobe keramike, kot pridatki pa so bili v grob položeni še bronasti in železni okrasni
predmeti (sponke, ovratnice, zapestnice, igle, obročki, noži, pasne spone).
Mlajši grobovi vsebujejo tudi orožje, oblike nakitnih predmetov so sedaj pestrejše, kot okras pa se pojavi tudi steklo in jantar. V mlajši železni dobi — latenu, ki je bila na Slovenskem najprej odkrita prav v Mokronogu.
V Mokronogu je bilo že 1885 odkrito grobišče iz mlajše železne dobe — prvo te vrste v Sloveniji, zato seje v arheološkem svetu uveljavilo ime »MOKONOŠK A SKUPINA«, ki označuje časovni in kulturni horizont.
Prazgodovinska, sočasna naselja so obvladovala vzpetine in vrhove, kjer so bila že naravno zavarovana, dodatno pa so bila še utrjena z obzidji in napisi. Ob kmetijskem gospodarstvu takratnega življa velja omeniti še rudarstvo in fužinarstvo ter predelavo železa, kar je predstavljalo glavni vzrok za razcvet dolenjske halštatske kulture.
Utrjena gradišča poznamo na Žalostni gori, na Križnem vrhu in na hribu Priča južno od Mokronoga-
Da je bil kraj naseljen tudi v rimskem obdobju, dokazujejo številne naključne najdbe predvsem rimskih novcev, pa tudi rimski grobovi, najdeni pri Martinji vasi pri p. c. sv. Florijana in pri Ostro-žniku. Na hribu, kjer stoji danes mokronoški grad, pa so bili najdeni ostanki rimskega poslopja. Iz obdobja preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka so najdbe skromne, .vendar dokazujejo strnjeno poselitev skozi nemirni srednji vek vse do 1137, ko se Mokronog prvič omenja v pisanih virih.
Razlog za to, da začenjamo s topografijo ravno na območju Mokronoga, je novi »cestni vsek« pri Slepšku, kjer je bil uničen velik del planega žganega grobišča. S tem je bila storjena nepopravljiva škoda stroki in kraju samemu. Žal pa krajani doslej niso še pokazali pravega odnosa do bogatih in pomembnih arheoloških najdb, s katerimi bi se drugod po svetu še kako postavljali.
D. KRIŽ IN D. BREŠČAK, Zavod za varsto naravne in kulturne dediščine Novo mesto
V Krki le kultura ustavlja stroje
Na nedavnem občnem zboru kulturno-umetniškega društva Krke poudarili, da se je kultura v novomeški tovarni zdravil lahko razcvetela zato, ker jo ima kolektiv za svojo dejavnost — 15-letnice društva ne bodo praznovali posebej_
NOVO MESTO — Marija Žveglič, ki že štiri leta vodi Krkino kulturno-umetniško društvo, je v nekem pogovoru odločno zanikala, da bi kot predsednica društva imela kake osebne zasluge za to, da se kulturi v novomeški tovarni zdravil godi neprimerno bolje kot v drugih, čeprav številnejših delovnih kolektivih. Ko se je vpregla v predsednikovanje, je bilo že vse vpeljano, oblike dela utečene in s tradicijo, poleg tega pa dovolj ljudi od delavcev do strokovnjakov, ki so kulturo pojmovali kot prepotrebno duhovno dopolnilo delovnega vsakdanjika.
Ob zagretosti tolikerih v Krki ni bilo nikoli težko kulturno dejavnost vnesti v planske dokumente tovarne in dobiti denar. Tako po razvej enosti te dejavnosti kot po odnosu kolektiva, vodstva in drugih dejavnikov v tovarni se Krka nenehno in že leta dolgo omenja kot slovenski zgled. Ne nazadnje je le res, da delavci povsod ne ustavljajo strojev samo zato, da bi lahko prisostvovali kulturnemu dogodku, kot to vsaj dvakrat na leto naredijo v Krki.
Samo po sebi se razume, daje srce kulturnega življenja in organiziranega kulturnega delovanja samo kulturno-umetniško društvo, in to že celih petnajst let. Čeprav bo o jubileju prav gotovo še slišati, naj zaenkrat omenimo le, daje v znamenju 15-letnice potekel tudi nedavni občni zbor tega društva. Predsednica Žvegličeva je že na začetku navedla vrsto razveseljivih podatkov in ugotovitev o razraščanju in razveja-nju kulturne dejavnosti skoz poldrugo desetletje. Pri tem je na prvem mestu omenila mešani pevski zbor, ki je že trinajstkrat pel na Taboru v Šentvidu pri Stični, nastopal na občinskih revijah, pripravil vsakoletni celovečerni koncert ter nastopal na drugih prireditvah v domovini in
MALI SEJEM UČIL
LJUBLJANA — V demonstracijskem centru Državne založbe Slovenije v Trubarjevi 27 v Ljubljani bo do 28. marca odprt mali sejem učil, ki so ga pripravili štirje jugoslovanski založniki: Državna založba Slovenije iz Ljubljane, Svjetlost.iz Sarajeva, Školska knjiga iz Zagreba in Zavod za udžbenike i nastavna sredstva iz Beograda. Sejem so odprli ta torek, na njem pa je na ogled vrsta sodobnih učil in učnih pripomočkov za vse stopnje izobraževanja.
tujini. O drugih oblikah kulturnega delaje povedala:
Kljub težavam delajo z veseljem
STRAŽA — To sezono daje Straži kulturni utrip gledališka skupina, ki deluje v okviru kulturnega društva Svoboda. V zimskih mesecih je pod vodstvom Danijele Kržan naštudirala komedijo Odkritosrčna lažnivka in do zdaj vknjižila že sedem predstav. Po premieri nadomačemodrujegostovala v šestih krajih: v Prečni, Dolenjskih Toplicah, Škocjanu, Semiču, na Malem Slatniku in v Šmarjeških Toplicah. Vabila so prišla tudi iz drugih krajev, a se jim skupina najbrž ne bo odzvala. Vsekakor pa se bo s tem razvedrilnim delom še enkrat predstavila domačemu občinstvu. Ponovitev bo predvidoma aprila.
»Za to igro se je morala skupina tako rekočnanovo osnovati, saj je od zadnje premiere preteklo kar precej Sasa. K vsakemu je bilo treba stopiti
»Mene ni treba siliti na oder, sama rada pridem zraven, kadar se kaj pripravlja. Seveda zdaj laže, kot sem mogla včasih, ko so bili pri hiši še majhni otroci,« je pristavila Jožica Lukan in s tem tudi pojasnila, daje ženski del skupine prav zato nekoliko starejši. Igranje ji veliko pomeni. Začela je v Prečni in tudi v Straži kmalu našla pot do gledališke skupine.
Straške igralce najbolj moti neustrezen oder, čeprav tudi dvorane ne morejo hvaliti, zlasti še, ker ni ogrevana. V takih razmerah niti bralne vaje ne morejo imeti, kaj šele, da bi izvedli gledališko zahtevno delo. Lastnica kulturnega doma je še
Danijela Kržan
in ga pregovoriti, naj sodeluje. Moram pa reči, da prepričevanja skoro-da nibilo treba, saj so nekateri komaj čakali, da bi spet prišli na oder,« je dan po zadnjem gostovanju pripovedovala Kržanova. Dodala je, daje režijo z veseljem sprejela, ker pa je ostala nezaseden? ena ženska vloga, je sklenila tudi igrati. V vlogi se je hitro znašla, saj je nekoč že igrala, in sicer v skupini, ki jo je v Novem mestu vodila Alenka Bole — Vrabec.
Predstava Odkritosrčne lažnivke se ni rojevala samo s težavami zavoljo pomanjkanja igralcev. Igro so snovali tako rekoč iz nič, to pa pomeni, da so morali biti igralci tudi izdelovalci scene, lasuljarji, kostumografi, opremljevalci odra in še kaj. Pri tem so jim pomagali člani njihovih družin, s potrebnim materialom pa seveda delovne organizacije. Slednjim se morajo zahvaliti tudi za brezplačne prevoze nagostova-nja, saj brez pomoči Novolesa, Gorjancev in, denimo, Straške izpostave Gozdnega gospodarstva ne bi mogli nikamor.
prav s tako akcijo,« je dejal Borut Kulovec, predsednik kulturnega društva Svoboda in eden tistih, ki držijo pokonci moški del Straške gledališke skupine. »Dom pa ni edini problem našega društva. Smo že dolgo brez kina, ker je aparatura pokvarjena in električna napeljava slaba. Prizadevamo si, da bi ljudem omogočili vsaj minimalno število filmskih predstav. Na srečo vsaj s pihalnim orkestrom, ki zdaj spada k nam, nimamo težav, ker ga v celoti oskrbuje Novoles.«
Prav gotovo to ni vse, kar bi se še dalo povedati o Straški Svobodi in ljudeh, ki jim ni vseeno, kakšno kulturno življenje imajo. Nasploh se ni mič znebiti vtisa, da je pod Srobo-tnikom z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo tako, kakor je še v prene-katerem kraju na Dolenjskem in drugod po Sloveniji. Oživi, nekaj časa narašča, potem pa spet upade, včasih tudi do daljšega mrtvila. Živi ali životari, kakor hočemo to imenovati, v glavnem od naklonjenosti okolja, nemalokrat samo od tistega, kar uspe namoledovati njenim aktivistom. V takih razmerah pa lahko vztrajajo le največji navdušenci in privrženci kulture in Straška Svoboda jih nedvomno ima.
IZ.
Marija Žveglič
»V tem času je bilo v avli upravne stavbe v Ločni postavljenih blizu 80 likovnih razstav, priredlili smo 8 slikarskih kolonij, na katerih je ustvarjalo 93 slikarjev. V naših prostorih se je zvrstilo 8 Dolenjskih knjižnih sejmov, povezanih s srečanji in nastopi najvidnejših pesnikov in pisateljev. Rezultat dopolnjuje nešteto na sejmu kupljenih in tudi prebranih knjig. Samo lani je knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta prodala v naši delovni organizaciji za 4 milijone dinarjev knjig. Obiskovala nas je potujoča knjižnica in na dveh postajališčih si je 134 naših delavcev izposodilo nad 1.400 knjig. Ob 40-letnici Mladinske knjige je naše društvo prejelo posebno priznanje te založbe. Dodati moram še to, da vsako leto organiziramo dva do tri kulturne izlete v Ljubljano ali Zagreb, kjer si ogledamo katero od novejših likovnih razstav in obiščemo gledališko ali koncertno predstavo. Blizu 130 Krkinih delavcev pa ima abonma za obisk gledaliških predstav in koncertov v Novem mestu.«
JUTRI V TREBNJEM PEVSKA REVIJA
TREBNJE — Okoli 450 mladih pevcev bo nastopilo na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občine Trebnje, ki bo jutri ob 18. uri v osnovni šoli »Jože Slak — Silvo« v Trebnjem. Nastopili bodo zbori iz Velikega Gabra, Trebnjega, Mirne, Mokronoga in trebanjske glasbene šole. Kot gost bo sodeloval tudi mladinski zbor iz pobratene občine Velika Gorica na Hrvaškem. Revijo pripravlja ZKO, pokroviteljstvo pa so prevzele VIO Trebnje.
Naobčnem zboru so menili,da 15-letnice kulturno-umetniškega društva ne bodo posebej praznovali, ampak se bodo z dejavnostjo ustrezno vključevali v praznovanje pomembnejšega jubileja, 30-letnice obstoja delovne organizacije Krke. Temu je v glavnem prilagojen tudi letošnji delovni program društva.
I.Z.
PETIČ PEVSKA REVIJA ZBOROV SOZDA ZPS
RIBNICA — Minuli petek je bilo v tukajšnjem Domu JLA 5. srečanje pevskih zborov sozda ZPS (Združeni proizvajalci strojne opreme). Na prireditvi, ki jo je pripravila ribniška delovna organizacija Riko, je nastopilo devet zborov: ženski zbor DPD Svoboda iz Žirov, oktet STT, moški zbor Viktor Koger iz mariborske Metalne, mešani zbor iz Litostroja, pevski zbor Gostol, mešani zbor DPD Svoboda iz Ruš, oktet Kostroj, mešani zbor KUD Gallus in nonet Vitra.	q.,s
FOTOGRAF IN GLASBENIK
NOVO MESTO — V novomeški Fotogaleriji bodo jutri ob 18. uri odprli novo fotografsko razstavo. S kolekcijo 24 fotografij se bo občinstvu predstavil Lado Jakša iz Ljubljane, znan tudi kot glasbenik. Na otvoritvi bo Jakša izvajal glasbena dela, s katerimi je na Dolenjskem že nastopil.
PLEČNIKOVA
RAZSTAVA
PARIZ — V slovitem kulturnem centru G. Pompidou je od prejšnjega tedna na ogled razstava o življenju in delu velikana slovenske arhitekture Jožeta Plečnika. Na ogled so makete znamenitih Plečnikovih arhitektonskih stvaritev (Križanke, ljubljanske Žale, ljubljansko tromostovje in vrsta drugih) ter najrazličnejša dokumentacija o tem našem utemeljitelju sodobne arhitekture. Makete za objekte, zgrajene po Plečnikovih načrtih, so izdelali v več slovenskih delovnih organizacijah, med drugim tudi v sevniškem Stillesu. Razstava pomeni, kot poročajo iz Pariza, veliko presenečenje za francosko javnost. Vesti govore tudi o tem, da tolikšnega zanimanja že dolgo ni vzbudila kakatujarazstavavfrancoski prestolnici.
RAZSTAVLJA KIPAR IZ SODRAŽICE
DOLENJSKE TOPLICE — V malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma so od ponedeljka, 17. marca, na ogled dela kiparja samouka Draga Koširja iz Sodražice. Razstava bo odprta do četrtka, 27. marca.
KUD PREČNA USPEŠNO GOSTUJE — Martin Novak (levo) in Franc Plut, že prekaljena igralca gledališke skupine kulturnega društva v Prečni, sta v ameriški komediji Cvetje hvaležno odklanjamo navdušila tudi v četrtkovi ponovitvi v novomeškem Domu JNA. Ostale vloge so predstavili: Marjana Vidici Roman Kapš, Jože Pureber, Miro Hočevar, Jože Šulc, Marjana Glavan in Aniia Vidmar. Delo je režijsko pripravila učiteljica Ana Kozlevčar, ki že trinajsto leto vodi gledališko skupino v tem kraju. Letos so že igrali na odrih v Gabrju, Muljavi, Straži, Stranski vasi, Metliki in domači Prečni, pripravljajo pa še nekaj gostovanj. Pri predstavah jim je veliko pomagal tudi delovni kolektiv Iskre. (Foto: Janez Pavlin)
Sentjemejski godbeniki proslavili visok jubilej
JUTRI POSVET O SPECIALNIH KNJIŽNICAH
NOV O MEST O — Sekcija za specialne knjižnice pri Društvu knjižničarjev Dolenjske pripravlja posvet knjižničarjev specialnih knjižnic. Posvet bo jutri v učilnici tovarne zdravil Krka (poleg hotela Metropol), na njem pa bodo najprej analizirali vprašalnike specialnih knjižnic za leto 1984. Zatem bo beseda tekla o izdelavi centralnega kataloga Dolenjske za periodični tisk (časnike in časopise). Na sestanku se bodo pogovorili še o programu dela za leto 1986 in srednjeročnem planu dela sekcije za specialne knjižnice do leta 1990. Ob tem bo pogovor o problemih, na katere naletevajo specialne knjižnice.
ŠENTJERNEJ — Letos mineva 75 let, kar so ustanovili prvo pihalno godbo v tem kraju. Njenih nastopov ni moglo biti veliko, s?j je že čez tri leta izbruhnila prva svetovna vojna. Kaj je bilo z godbo potem, zlasti še takoj po vojni, o tem kronika bolj skromno poroča. Natanko pa ve, kako se je začela prebuja, iz katere je izšel današnji več kot 40-članski pihalni orkester, ki ga šteje KUD bratov Pirkovič za eno svojih sekcij.
Predsednik društva in dolgoletni organizator šentjernejskega kulturnega življenja Marjan Močivnik pravi, da se je pravi čas za godbenike začel po letu 1970, ko so se za orkester zavzele krajevne delovne organizacije, še posebej Iskra, in ga gmotno podprle. Veliko je pripomogla tudi Glasbena šola Marjana Kozine, ki je v svojem šentjernej-skem oddelku vzgajala tudi podmladek za orkester. Marsikje bi
Nesklepčnost tudi ob slovesu
Delovni program in denarni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1986 sprejeta na ločenih zasedanjih zborov skupščine, čeprav ni bilo tako mišljeno — Soglašali tudi s tem, da v blagajni ne bo denarja za vse programe
Jožica Lukan
vedno kmetijska zadruga, ki pa ji je za usodo tega objekta — tako pravijo tudi Stražani — bolj malo mar. Zato ni nikakršno naključje, da je prav iz gledališke skupine prišla pobuda, da bi oder, dvorano in celoten dom spodbudno uredili. V akcijo bi pritegnili vse od krajevne skupnosti do delovnih organizacij v domačem kraju in drugod v novomeški občini.
»Zadnji čas je. da senekaj uredi, in najbrž res ne bo šlo drugače kakor
NOVO MESTO — Zadnja, poslovilna seja skupščine tukajšnje kulturne skupnosti se ni posrečila. Ob sklicu 6. marca jo je spet zagodel zbor uporabnikov, ker ni bil sklepčen. To je pomenilo, da bosta morala oba zbora zasedati ločeno. Zbor izvajalcev je lahko nadaljeval sejo že omenjenega dne, medtem ko se je moral zbor uporabnikov ponovno sestati. To je bilo 12. marca, a je treba takoj dodati, da seje komaj zbralo dovolj delegatov za sklepčnost zbora. Razumljivo je, da tistih, ki še nikoli niso prišli na sejo, tudi tokrat ni bilo.
Zbora sta sprejela poročilo o lanskem poslovanju kulturne skupnosti, ter program dela in finančni načrt te skupnosti za leto 1986. Strinjala sta se tudi z vsem, kar je moralo izpasti iz denarnega načrta zaradi pomanjkanja sredstev. Izpadle pa so, denimo, nove zaposlitve v kulturi, večji del založniškega programa Dolenjskega muzeja in še ne-
katere reči. Delegati so soglašali tudi s tem, da kulturna skupnost rezervira 5 milijonov dinarjev za izravnavo osebnih dohodkov zaposlenih v kulturnih ustanovah. Sicer pa kake posebne razprave ni bilo na nobenem zboru. Molk je bil značilen predvsem za zbor uporabnikov, ki je sicer za obravnavo zahtevanih gradiv z vsemi pojasnili vred
potreboval vsega 45 minut.
Novomeška kulturna skupnost bo letos zbirala denar po prispevni stopnji 0,63 odstotka iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih. V blagajni se bo nabralo nekaj nad 205 milijonov dinarjev ali približno za 42 odst. več kot lani. To je navidezno izjemno veliko denarja, dejansko pa ga bo premalo za pokritje vseh prijavljenih programov. Če bi hoteli zadovoljiti vse izvajalce, bi morali imeti v blagajni okoli 70 milijonov dinarjev več, kot ga bo. Zato je prišlo do izpadov, ki smo jih omenili.
I. Z.
tako visok jubilej proslavili, da bi se slišalo do Ljubljane, všentjerneju pa so se odločili praznovati skromno, bolj mimogrede. Da je to res, med drugim potrjuje dejstvo, da je glas o praznovanju prišel v Dolenjski list skoraj teden potem, ko je bilo vse mimo. Tako tudi podatkov za tevrs-tice nismo mogli dobiti »vživo«,ampak naknadno, iz pripovedovanja.
Jubilejni koncert je bil na dan žena, ko je orkester kakor do zdaj vsako leto ob ženskem prazniku pripravil v kulturni dvorani osnovne šole Martina Kotarja nastop s celovečernim programom. Prireditev je bila izredno dobro obiskana, saj so v dvorani našteli nad 200 poslušalcev.
Med programom je 18 najvztrajnejših godbenikov prejelo priznanja društva. Svoja priznanja pa je orkester podelil krajevnima skup-nostima Šentjernej in Orehovica, novomeški ZKO in seveda Glasbeni šoli Marjana Kozine. Dirigentu Bra-tislavu Roguliču so se za dosedanji trud zahvalili s sliko, ki je delo novomeškeea slikarja Jožeta Kotarja-
USPEŠEN KONCERT
KRŠKO — Prejšnji petek zvečer se je številnemu občinstvu v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja s samostojnim koncertom predstavil pihalni orkester »Djuro Salaj« pod taktirko prof. Draga Gradiška. Okoli 400 poslušalcev je toplo pozdravilo že uvodno skladbo Ksenija (Viktorja Parme), sledil je Paso flamenc (Keesa Vlaka), Danila Bučarja Ob Kolpi (po narodnih motivih), Mancinijev The pink panther pa jesklenil serioznejši del koncertav počastitev 12. kongresa ZSMS v Krškem. Zabavni orkester krških papirnič?rjev je poskrbel za predah, v drugem delu koncerta pa je zvesto občinstvo najbolj prevzela skladba Teda Hugensa Fascinating drums.
Št. 12(1910)20. marca 1986
kME&
pisma
in
odmevi
Klofuta kulturni ustvarjalnosti
Slovenska kulturna dediščina je te dni prejela še en udarec, veliko težji, kot je bil udarec kamiona ljubljanskega komunalnega podjetja v tromostov-je. Ta udarec ji je bil serviran v bleščečem celofanu, iz čigar bleska je na dan pronicala vsa sposobnost, modrost, poštenost in ostale vrline, ki naj bi krasile tudi člane predsedstva Zveze kulturnih organizacij Krško. Kajti medtem ko se vsa napredna slovenska javnost bori z vsemi razpoložljivimi sredstvi za ohranjanje dediščine naših znamenitih prednikov in za nadaljevanje njihove poti v kulturo brez raznih »oberkrajnerskih« primesi, se je ZKO Krško odločila, da del sredstev (približno 30.000 din) nameni glasbeno zabavni skupini Orkan.
Ne, niste ste zmotili, to je prav tisti ansambel, ki vas pod večer zabava na raznih gasilskih veselicah, ob sobotah pa v hotelu Sremič Krško. »To ni mogoče!« sem vzkkliknil, ko mi je prijatelj postregel s to novico. Šok v moji glavi, udarec moji zavesti. To so občutki, ki so v srcu člana Glasbene mladine Krško boleče odjeknili, kajti Glasbeni mladini sredstva za delovanje v šestih letih obstoja že petič niso bila dodeljena. Dnevi kulture mladih, koncerti Tomaža Pengova, Mire in Matije Terlep, nagrajencev slovenskeglasbeneakade-mije in ostale prireditve Glasbene mladine so za Kulturno skupnost in ZKO Krško komercialna in posredniška zadeva.
Sam to odločitev ZKO Krško sprejemam kot logično posledico krškega kulturnega dogajanja, ki med drugim botruje tudi takšnemu kulturnemu mrtvilu, kakršnega si ne privošči nobeno drugo slovensko okolje zenakimi in tudi manjšimi finančnimi možnostmi. Kako pa bodo to odločitev sprejeli delovni ljudje, ki morajo ubrane zvoke tega ansambla plačati kar dvakrat? Kot prispevek ZKO iz svojega osebnega dohodka in v obliki konzumacije pri plačilu jedače in pijače na veselicah in njim podobnih »kulturnih« prireditvah.
Naj končam to pisarijo, ki je kot toliko drugih in tej podobnih verjetno brež pomena. Naj končam z občutki globoke osramočenosti in ogolju-fanosti, kot član Glasbene mladine Krško in kot član te skupnosti.
P. s.: Sicer pa trije stari milijoni niso velika vsota. Ansambel Orkan na raznih zabavnih prireditvah z osladnimi angloameriškimi in oberkrajnerskimi napevi zasluži neprimerno več.
BOJAN RABZELJ Kolodvorska 3, Krško
ČASTITLJIV JUBILEJ
RIBNICA — Pred 105 leti jena Mlaki v Ribnici zgradil mojster Jakob Oražem majhne delavnice kovinske in ključavničarske obrti. To so bile predhodnice današnjega R1KO, kije danes ena najuspešnejših delovnih organizacij.
Oražmove delavnice so postale kmalu po ustanovitvi znane daleč naokoli, sposobni lastnik pa je razmišljal, česa bi se še polotil. Leta 1907 je začel graditi elektrarno, ki je začela leta 1909 dajati tok ribniškim hišam in javni razsvetljavi. Prevzel je tudi gradnjo zbiralnika za pitno vodo pri Sv. Frančišku nad Sajevcem in cevovoda do Ribnice. Končno si je uredil še delavnice za izdelavo telovadnega in Sortnega orodja, ki so bile znane pod imenom JOR (Jakob Oražem).
Delo Jakoba Oražma so nadaljevali njegovi sinovi. Izdelke firme JOR lahko vidimo še danes po skoraj vseh večjih telovadnicah. Poleg telovadnega in športnega orodjaso začeli izdelovati tudi smuči.
Ta zapis naj bo le kratek spomin na starega Jakoba Oražma, kije veliko naredil za Ribnico in njen napredek.
ANDREJ ARKO
Odrezani od sveta
Na pragu Sevnice
PODGORICA — Čudno se sliši, da je v današnjih časih sredi Slovenije vas po dva meseca in več odrezana od sveta zaradi snega. Takšna vasje Podgorica pod Lisco v veliki krajevni skupnosti Sevnica.
V tej zimi se nam je primerilo to prvič novembra, trajalo pa je še ves december lanskega leta. Do nas ni mogel niti poštar, vse dokler narava ni vzela snega, kot gaje tudi dala. V januarju je zapadlo spet obilo snega in spet smo bili odrezani od sveta. To traja še vedno, ne vemo, kdaj bomo rešeni te nepri-like. Se dobro, da ves ta čas ni bilo v teh krajih nobene nezgode. Po ponesrečenca ali bolnika bi lahko prišli s težko mujo edino z nosili ali pa helikopterjem.
30 let sem oral vse te bližnje in bolj oddaljene poti najprej s konji, zatem pa s traktorjem, vsa ta leta brez plačila. Priznam, nekateri so se mi posmihali izza toplih oken. Sedaj pa seje Andrejčič postaral in traktor z njim, zato ne orjeva več. To sem pristojnim v vaškem odboru Podgorica povedal že minulo pomlad. Podobno je s telefonom. Denar leži nekje že leto dni in več, telefon je gluh. In še bi se našle podobne težave kmeta — kooperanta tako rč na pragu Sevnice. Do mene najdejo samo, ko zahtevajo, da ne smem gnojiti zaradi vodovodnega zajetja, do mene pridejo le davčne položnice ob tričetrtle-tnij. Da zaradi zaspanega vaškega odbora ostajamo celo brez prevoza, pa je dandanes že od sile, mar ne?
IVAN ANDREJČIČ Podgorica
Ocenjevanju vodilnih na rob
»Želim opozoriti na površino ocenjevanje vodilnih vodstvenih delavcev v črnomaljski občini, ki se bo na delu verjetno odrazilo le negativno«
V 10. št. Dolenjskega lista (6. marca 1986) je na 5. str. izšla uokvirjena notica, ki govori o uspelem ocenjevanju vodstvenih delavcev. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Črnomelj, je ocenjeval vključevanje vodstvenih delavcev v občini Črnomelj v širšo družbeno skupnost.
Sem eden izmed tistih »nekaterih užaljenih«, ki se z načinom ocenjevanja in dobljeno oceno ne strinjam in trdim, daje bilo ocenjevanje opravljeno zelo neodgovorno in krivično (vsaj zame). Ker smatram, da je marsikaterega vodstvenega delavca dobljena ocena prizadela podobno kot mene, bom na svojem primeru razložil način ocenjevanja.
Koordinacijski odbor mi očita, da se premalo angažiram v občinskih in krajevnih organih, čeprav verjetno ni vedel, da sem v ocenjevalnem obdobju opravljal v KS Semič 13 funkcij in nalog in 7 v občinskem merilu. Z nobenega ustreznega mesta nisem prejel kritike, da sem prevzete funkcije in naloge opravljal slabo. Očitano mi je bilo, da se ne zavzemam dovolj za širši družbeni interes. Verjetno je imel odbor v mislih zadnji samoprispevek za družbene dejavnosti. Tedaj sem se v resnici z vsem srcem zavzemal za mnogokrat dane (in tudi prelomljene) obljube in dejanske potrebe osnovne šole Belokranjskega odreda Semič. Zavzemal sem se za tisto, za čimer so stali vsi delavci šole in vsi krajani Semiča. Ko sem spoznal, daje vztrajanje pri naših zahtevah nemogoče, sem dal prvi pobudo v delovnem kolektivu in v organih KS, da se podredimo širšim interesom (zaradi tega sem obveljal v KS v tej akciji za kapitulanta). Neskromno menim, da sem v akciji za
Mlini na Kolpi propadajo
Na podeželju pogrešajo predvsem kamne za koruzo — ____________Kolpa	tudi	sicer premalo izkoriščena________________
Stojim na gričku nad Kolpo pod vasico Zilje in si ogledujem bistro žuborečo vodo. Spominjam se, kako je bila reka nekdaj živa, polna mlinov. Na okrog 9 kilo metro v toka od Vinice proti Preloki jih je bilo 7 še po vojni. Dva sta bila na hrvaški strani, ostali na slovenski. Vsi so imeli dosti dela.
Danes delata še dva, od nas v Ziljah oddaljena okrog 8 kilometrov. Ostale uničuje zob časa. Na podeželju mline zelo pogrešamo, posebno tam, kjer so tudi po 20 kilometrov oddaljeni od valjčnih mlinov. Posebno pogrešamo mlinski kamen za koruzo.
Če hočemo zmleti na primer 20 kilogramov koruze, moramo na avtobus (če nas vzame) in v Črnomelj, da samo zavoziš 400 din, pa še ob pol dneva si. Poleg tega ostane tretjina mlina-tju. To vse pove, koliko nas stane kilogram koruzne moke.kijorabimozasein za živino. Dokler so bili mlini na Kolpi, smo vrgli vrečo čez ramo in bili za 5,10 minut v mlinu. Kaj bi bilo, če bi ostali brez elektrike? Naši gospodarstveniki bi morali poskrbeti, da naša že 400 let stara dediščina na Kolpi ne bi do kraja propadla. Tudi jezovi so razdrti, tako da mora biti čolnar nad jezom zelo previden, da ne pristane v vodi. Mislim, da bi bilo pametno obdržati kakšen mlin in jez. Če se bodo podrli vsi jezovi do
uvedbo novega samoprispevka veliko pripomogel, da smo jo uspešno zaključili.
Tudi očitek, da se ne udeležujem javnih manifestacij v občini, je neutemeljen. Če sem le mogel, sem se udeležil vseh manifestacij, na katere sem bil povabljen. Resje, da nikdar nisem rinil v prvo vrsto ali na tribuno in sem bil verjetno zaradi tega manj opazen (morda pa tudi ocenjevalci niso bili vedno prisotni). Tudi nekaterih zaključkov manifestacij se nisem udeleževal, ker smatram, da ne sodijo v današnji stabilizacijski čas.
Karlo vca, se lahko zgodi, da bodo v nižjih predelih velike poplave.
Kolpa je tudi premalo izkoriščena. Na njej je le ena centrala, lahko pabijih bilo več, saj so vodne centrale najbolj poceni in najmanj škodljive. Pa tudi obrežje lepe reke Kolpe ni več, kot je bilo. Danes je zaraščano in zasipano z odpadki in smetmi, ki so vzeli lepoto.
Kolpa povezuje dve republiki. Ne smemo dopuščati, da bi se še zgodilo kaj takega, kot je bilo omenjeno v TV-15 30. januarja, da se je v Ljubljani pojavil nacionalistični napis, daje meja na Kolpi. Kolpa je naša skupna last, vrednota cele Jugoslavije.
FRANC ŽUGELJ Zilje 9
Kaj je s pevcem?
Ob pisanju v Delu o Tonetu Kozlevčarju
RIBNICA — V Delu 12. marca je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen sestavek z naslovom »Vre, vre, vre!... je res pozabljen?« V njem je bilo med drugim zapisano, da nekdanji pevec Slovenskega okteta Tone Kozlevčar, ki ga tudi kot pevca Ribničana Urbana pozna tako rekoč ves svet, zdaj sameva pozabljen in užaljen v domu za ostarele, menda kar v Ribnici. »Vsaj tako šinfajo v Metliki.«
Pri predsedniku občinske skupščine Ribnica Stanku Rusu smo se pozanimali, če je kaj resnice v tem pismu, čeprav je bilo že takoj jasno, da marsikaj ne drži. V Ribnici namreč sploh nimajo doma za ostarele občane. Dom starejših občanov bo v nekaj mesecih odprt v Kočevju in v njem bo tudi za Ribničane nekaj postelj.
Predsednik Stanko Rus nam je povedal, da živi Tone Kozlevčar v Ljubljani, Pohorskega bataljona 197. Na ta naslov mu pošiljajo pošto in ga vsako leto ob občinskem prazniku povabijo na sprejem častnih občanov pri predsedniku občinske skupščine Ribnica. Prav zato, ker je s pesmijo o Ribničanu Urbanu ponesel slavo Ribnice po vsem svetu, gaje občinska skupščina Ribnica proglasila za častnega občana.
Znano je tudi, da Tone Kozlevčar kljub upokojitvi le ni popolnoma opustil petja. Nastopa v ljubljanski pevski skupini »Ribniški oktet«, ki občasno gostuje tudi na prireditvah v Ribnici.
J. P.
Opozoriti bi želel, da nisem imel nikoli ambicij do vodstvenega mesta v naši DO. Ob kadrovskih problemih v vodstvu OŠ Semič sem bil tako rekoč prisiljen prevzeti mesto ravnatelja v prvem in drugem mandatu. Za to odgovorno mesto se nisem čutil dovolj usposobljenega, saj se v tej funkciji združuje delo pedagoškega vodje, organizatorja dela, kadrovnika, obrambnega strokovnjaka, vodje investicije, poslovnega človeka in fizičnega delavca. Ob prevzemu dolžnosti nisem dobil od nikogar najmanjše pomoči in sem moral in še danes moram vse svoje pomanjkljivosti nadomeščati s trdim delom tudi v popoldanskem, večernem času in ob sobotah in nedeljah. Za primer naj navedem, da sem v preteklem letu 1985 izkoristil 12 dni dopusta (od pripadajočih 30) in da sem poleg tega opravil okrog 100 ur dela izven delovnega časa. V vseh letih ravnateljevanja (letos teče šesto leto) nisem prejel dinarja za nadurno delo niti kakršnekoli druge materialne nagrade.
Velika psihična in fizična obremenitev v DO in z družbenopolitičnim delom je negativno odrazila na mojem zdravju in družinskem življenju.
Kdor me pozna, ve, da svojega dela in prizadevanj nisem nikdar obešal na veliki zvon, ker smatram, da sem kot pošten član naše socialistične skupnosti, posebno pa kot komunist dolžan po svojih sposobnih delati za dobro in napredek te skupnosti. Ne pričakujem priznanj in medalj, nisem pa pričakoval, da bom dobil grajo za delo na družbenopolitičnem področju, na katerem z veliko vnemo delam že več kot 20 let.
Na koncu želim opozoriti še na to, da pavšalna, neutemeljena ocena, kije plod nepoznavanja dela posameznika, ie-tega lahko hudo zaboli, čeprav je bila posredovana dobronamerno, vendar premalo premišljeno.
Sem za pošteno in argumentirano kritiko, vendar menim, da bi morali včasih tudi vodstvenim delavcem priznati, da so naredili kaj dobrega. Ce jih bomo imeli neprestano za cunjo, v katero si bo lahko vsak brisal svoje noge, se bojim, da se slabo piše našemu gospodarstvu in družbenim dejavnostim.
BLAŽ KOČEVAR
RAZSTAVA
Prejšnji teden je bila na naši šoli razstava ročnih del, ki vsako leto vzbudi veliko zanimanja. Razstavljale so učenke in tovarišice. Izdelki so bili zelo kakovostni in tudi izredno lepi. Razstava je bila zelo lepo pripravljena in smo jo nekaj dni kar oblegali.
ANDREJA RADOVAN OŠ Šentjernej
r
Andrej Smuk
V hladnem popoldnevu so se 4. marca na viškem pokopališču v Ljubljani številni prijatelji in znanci zadnjič poslovili od Andreja Smuka. Med njimi so bili tudi mnogi Metličani, saj je pokojni Smuk v tem kraju kot direktor 24 uspešno vodil predilnico Novoteksa.
Življenjska pot Ljubljančana Smuka ni bila prav nič rožnata. Kot 18-leten železniški delavec in aktivist OF je 1943 odšel v partizane, bil kasneje ujet in zaprt, nato pa so ga poslali v dachausko taborišče. V svobodi je dovršil srednjo tekstilno šolo v Kranju, se zaposlil v Paračinu, nato pa se strokovno izpopolnjeval še v tekstilnih tovarnah v Ljubljani, Kočevju in Črnomlju, dokler ni leta 1958 prevzel vodstva novo osnovane Novoteksove predilnice v Metliki. Tu seje 1982 upokojil, potem ko je bil že dalj časa zdravstveno slab in izčrpan.
Težka so bila v tovarni zlasti prva leta, vendar je Smuku uspelo zbrati okoli sebe čvrst, delaven kolektiv, s katerim je družno premagoval začetne težave in vse bolj utrjeval delavsko samoupravljanje. Zato lepi uspehi niso izostali.
Pokojni Smuk je bil delaven tudi drugod. Vrsto let je bil odbornik metliške občinske skupščine, predsednik občinskega sindikalnega sveta, uveljavil pa se je tudi v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti. Njegova preudarna beseda je povsod imela svojo težo in veljavo.
Andrej Smuk si je z ženo ustvaril v Metliki lep dom. V pokoju sije nameraval v naravi poiskati zdravja in razvedrila zlasti kot zelo prizadeven član metliške ribiške družine. Vendar se je moral na žalost od vseh prehitro posloviti.
Andrej Smuk je za svoje delo prejel več javnih priznanj, med drugimi red dela z zlatim vencem. Trajni spomenik in priznanje svojemu delu, ki je vgrajeno v metliško predilnico Novo-tčks, pa si je postavil sam. Prav zato se ga bodo Metličani še dolgo hvaležno spominjali.
-ar
Še enkrat: To je ena sama žalost
Zaradi nekaterih dodatnih pisem in dejstev Izjemoma objavljamo ponoven ugovor prizadetih
ŠPORTNI DAN
Tudi drugi športni danje bil za boljše smučarje organiziran v Pečicah. Bilo je izredno zanimivo. Še posebno nas je navdušil paralelni slalom. Petošolci in šestošolci so tekmovali skupaj , sedmo-šolci in osmošolci pa skupaj. V prvi skupini je zmagal Štefan Božičnik, drugi je bil Bojan Zupan, tretji pa Jani Pregrad. V drugi skupini je bil zmagovalec Janez Omerzel, drugi je bil Aleš Kukoviča, tretji pa Bojan Rupar. Športni danje zelo uspel.
ALEŠ KUKOVIČA, 7.a OŠ Artiče
IZKAZANA POZORNOST
Ob 8. marcu, dnevu žena, so izkazali svojo pozornost do žena in deklet tudi bivši in sedanji igralci NK Bela krajina. V prostorih kluba v Črnomlju so veterani kluba organizirali družabni večer s plesom. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Aroma. Tovrstne organizacije so se lotili prvič in jim je uspela, saj so vsi zadovoljni odhajali domov.
J. Ž.
Pozabljena stoletnica
Pred 100 leti Ciril-Metodovo društvo v Ribnici — Najprej moška, nato pa še ženska podružnica CMD
RIBNICA — Dunajsko notranje ministrstvo je 5. februarja 1886, torej natančno pred 100 leti, potrdilo moško podružnico Ciril-Metodovega društva (CMD) v Ribnici. Njen prvi predsednik je bil dekan Martin1 Skubic, njen najodličnejši in najdelavnejši član pa tajnik posojilnice in posestnik Ivan Arko, ki je tajnikoval od leta 1913 do 1938. Med člani odbora zasledimo še ribniškega zdravnika in župana Antona Schiffrerja.
i To je zapisano v reviji Kronika. , časopisu za slovensko krajevno zgo-' dovino, št. 2 iz leta 1982. Vidi se, da so takrat delali v odboru CMD složno klerikalni in napredni politiki. Vsem je što -'redvsein /:■ Jl.r e-fio in slovens-
tvo. Namen CMD je namreč bil, daje že takrat, v Avstriji, podpiralo slovensko šolstvo pa tudi slovenske otroške vrtce ter izdajanje knjig.
Leta 1898 je bila ustanovljena tudi ženska podružnica CMD. Po svoji delavnosti je celo prekosila svojo moško vrstnico.
Kasneje so iz v CMD izstopili pripadniki klerikalne stranke, v njem so ostali le naprednjaki.
Te vrstice so zapisane v spomin na nekdanje čase. Skoraj bi se upal trditi, da je med sedanjim prebivalstvom Ribnice in Ribniške doline malo takih, ki bi vedeli, da je nekdaj to društvo delovalo tudi v Ribnici.
“•N^REJ ARKO-JOHANOV
Najin ugovor, objavljen v Dol. listu 19. 12. 1985, na članek novinarja A. Bartlja »To je ena sama žalost« je bil vsebinsko nedopustno skrajšan, saj nama ni dal možnosti obrazložiti žalitve Franca Kraševca in tudi samega novinarja. Posledica tega je nova žalitev bralke E. V. v DL 16. januarja letos. Zaradi pomanjkanja prostora, ki nama ga daje na razpolago list, v tem članku zavračava le najhujše trditve (laži) F. Kraševca, in sicer:
— Novinar navaja enkrat, da so Antonijo Kraševec potem, ko je prišla iz bolnišnice, odpeljali v Dom starejših občanov, drugič pa, daje bila dva, tri tedne doma. V resnici je prišla iz bolnišnice 12. 1. 1984, vDompajeod-šla 23. 3. 1984. V tem času se nama je vsak večer zahvaljevala, ker sva zanjo lepo skrbela.
Dokler sva midva z ženo pomagala njima, njuno življenje ni bilo tako težko. V tem času nista bila noben socialni problem. Ko so naju kljub večkratnemu opozorilu še naprej on in tudi sosedi žalili na najbolj nizkoten način, sva s pomočjo prenehala.
Ni se mu treba pritoževati zaradi pomanjkanja (leži na desetinah milijonov), saj brez moje pomoči nikoli ne bi imel pokojnine (do tedaj ni imel priznanih niti hlapčevskih let; pri 69. letih in njegovi invalidnosti mi je uspelo najti delovno organizacijo in delo, ki ga je glede na invalidnost lahko opravljal — ob pomoči Franca Kirna in Jožeta Bega). Da sem mu pomagal pridobiti pokojnino, ki jo dobiva tudi sedaj, zanj ni več pomembno. Vsepovsod je samo tarnal in se delal reveža, samo da bi dobil zastonj jesti in piti. Za kozarec pijače je prodal tudi mene. France Kraševec ima poleg več kur tudi zajce in ovce v hlevu.
Omenjeni novinar me je dvakrat neutemeljeno grdo žalil; »da sem Kraševcu splel še tisto borno imetje, ki ga je imel«, oziroma: »Tako sta bila Kraševčeva 10. februarja lani ob vse svoje revno imetje, ki sta ga, ne da bi vedela, podarila sosedovemu nedolet-nemu sinu.« V resnici sva dobila samo parcelo št. 16 v velikosti 443 m\ ki sva jo po njegovih izjavah na raznih uradnih mestih že do podpisa pogodbe zaslužila. Še vedno imata Kraševčeva pravico živeti v njej in nobeden ju ne
podi ven. Parcelo št. 139/1 v velikosti 1567 kvad. metrov sva kupila in jo v celoti plačala v roku, dogovorjenem s pogodbo. Davek zanjo polačujem jaz, uporablja pa jo sedaj samo on. Naj novinar in ustrezna skupnost ugotovita, kdo uporablja njegov vinograd v izmeri 1197 kvadr. metrov, kdo uporablja njegove 4 njive v izmeri 6.645 kvad. metrov in kaj mu nudijo uporabniki za to!
Resje, pogosto sva mu pomagala in ga tudi povabila na kavico in pecivo, ker ju noben drug nikoli ni. Smilila sta se nama in to imava sedaj v zahvalo.
Da smo krompir jaz in moji hčerki v celoti sami izkopali, ga večji del tudi sami posadili, da sem ga škropil in osul na moji njivi, za katero plačujem jaz davek, ga k njemu speljal 12,5 gajb in k meni 7 gajb, ni nič povedal. Da smo mu ga tudi nekaj let prej pomagali saditi, izkopavati in zvoziti pred njegovo klet ter da sem ga razen zadnji dve leti poleg dela še plačal, tudi ni povedal. Da je na isti njivi (moji) imel tudi koruzo in seno za ovce, tudi ni omenil. Tudi tega ni omenil: »Komu naj pa sedaj proda tak krompir?«
Resnična izjava v članku je le v tem, da sva skrbela za oba dva kot za lastne starše, vendar že od leta 1975 dalje. Omogočil sem mu pridobitev pokojnine, odstopil jablane starega sadovnjaka in ves odpadni gradbeni les za kurjavo, pomagal pri spravilu drv za kurjavo, pomagal na njivah, pri spravilu sena in sveže krme, v hlevu, pospravljal v hiši in okoli nje itd.. Omeniva naj še kuhanje, pranje, šivanje, pomoč drugi osebi (obema), uporabo avtomobila, telefona in zamrzovalne skrinje, prinašanje hrane iz trgovine in vsa druga težja opravila, da o hrani, ki sva mu jo dala, ne govorim. To sedaj za Kraševca ni nikakršno minulo delo.
Ko sem prišel na Lešnico, nisem nikogar poznal. Lahko rečem, da sem naredil več uslug Lešničanom kot oni meni. Kar lahko mirne vesti rečem, je, da hinavec nisem bil nikoli, in tudi upam, da ne bom nikoli. Ker mu noben sosed in sorodnik ni pomagal, mi je Kraševec stalno slabo govoril prav o teh sosedih in kmetih, da so sami hinavci ter poimensko, kdo mu je kaj ukradel. Kraševec je govoril, da so vsi hinavci, ne jaz. Dolgo časa še vedel
nisem, da me vsepovsod hvali in obljublja vse imetje.
Iz izročilne pogodbe in pismene izjave se vidi, da sva Kraševčema nameravala pomagati do smrti, vendar proti plačilu od dneva podpisa pogodbe dalje. Seveda pa ne ob njegovih žalitvah, na kar sva ga že v času, ko mu je bilo najtežje in se je obračal vedno samo na naju, opozorila.
Iz hranilne knjižice se vidi, daje bila na Kraševčevo ime, jaz pasem bil pooblaščen od 6. 4. do 5. 10. 1984, da sem lahko urejal njegove finančne zadeve (plačilo njegovega nagrobnega spomenika, — imam potrdilo in drugo v primeru smrti). Za Dom starejših občanov sem začel urejati šele na željo samega Kraševca, ker je težko zbolel in je moral iti v bolnišnico (razvidno iz njegove pismene izjave) istočasno kot žena v Dom. Iz njegove pismene izjave je razvidno, da sta zavestno podarila parcelo št. 16 mojemu sinu. Prav tako je bila Antonija Kraševec ob podpisu pogodbe v zavestnem stanju v prisotnosti tovarišice s sodišča (za katero pravi, da sem jo podmazal in da je moja sodelavka). Iz navedenega članka je razvidno tudi, daje njegova žena v dovolj razumnjem stanju, da se lahko pomeni z možem.
Kljub žaljivkam in grožnjam sva mu še 9 mesecev pomagala delati v vsem, čeprav se je drl nad menoj ter me grdo žalil po vasi in drugod. In sedaj sem jaz hinavec, ker sem mu v takih okoliščinah prenehal pomagati.
Naj navede, komu sem prepovedal hoditi v hišo! Se srečen bom, če mu bo še kdo drug kaj naredil in bo videl, kako prijetno je njemu pomagati. Rekel pa sem mu: »Na njivo, ki sem jo kupil, pa ne pustim stopiti tistim sosedom, ki so delovali proti meni. Pomaga naj vam koristnik vaših treh njiv, ker sta že tako zmenjena in vam je tudi dolžan.« Od sedaj dalje ne pustim stopiti na svojo njivo nobenemu drugemu razen Francu Kraševcu.
Vseskozi je bil na tekočem z vsebino pogodbe. Prav zaradi tega je omenjeno parcelo št. 16 takoj podaril, koso preprečili izvedbo izročne pogodbe, in zanjo tudi plačal davek. V prisotnosti tovarišice s sodišča je dobesedno rekel, da oba z ženo vesta, za kaj gre in komu drugemu naj jo data, kot nama, ki sva jo edina zaslužila. Kako more
praviti, da je ni videl, ko pa je bil ob j sestavljanju in podpisu pogodbe poleg ter jo je skupaj s sklepom dobil od sodišča? Na koncu članka novinar celo izjavlja, da te solze padajo na kos papirja, ki je očitno po pravnih zahtevah veljavna pogodba.
V delovnem razmerju je bil nekaj več kot leto dni, ne pa več let, kot navaja. Podpis pogodbe je uradno izvedla tovarišica s sodišča, ki je pooblaščena za to, ne pa moja sodelavka.
Sprašujem se, kako si omenjeni novinar jemlje pravico javno žaliti mene, ko verjetno v vsem svojem življenju ne bo naredil toliko dobrega, kot sem jaz Kraševcu. Kdo mu daje to pravico? Tudi sodišče ne izreče sodbe, dokler stvar ni dokazana. Če bi proučil dejansko stanje, bi lahko prišel do spoznanja, da je omenjena pogodba verjetno glede na najino pomoč Kraševčevima tudi po moralnih postavah najmanj tako veljavna kot po pravnih zakonih. Vprimerjavi z ostalimi »dobrimi sosedi« greva / ženo glede Kraševca lahko skozi vas mirne vesti in s ponosno dvignjeno glavo.
Glede na to, koliko dobrega sva z ženo storila Kraševcu, se lahko mirno podpiševa s celim naslovom. S tem člankom sva dobila še en uradni dokaz več. da naju vsepovsod žali. Tega do sedaj ni nikoli priznal. Sedaj naju je toliko izzval, da končno morava obelodaniti pred resnično stanje na Lešnici. ki so ga povzročili on z nekaterimi sorodniki in bližnjimi sosedi-
Upam, da bodo tisti, ki so se ob članku A. Bartlja veselili nad mojimi težavami ali me žalili po časopisu in drugod, spoznali, da verjetno niso nič boljši od najinih bližnjih sosedov. Res je, da so starost, invalidnost ih odsotnost življenjskega partnerja žalostna dejstva, ni pa razumljivo, da noče Kraševec poslušati noben ’.a dobrega nasveta Centra za socialno delo, ki mu skuša zagotoviti toplo in brezskrbno starost v bližini njegove žene. Iz tega se vidi, da to ni ena sama žalost, temveč ena sama hudobija, nevoščljivost in laž.
Oba članka temeljita na uradnih in drugih dokumentih odgovornih oseb. Kolikor bi še kdo rad kaj pisal o tej zadevi, naj pride na dan z uradnimi a” drugače potrjenimi dejstvi ter s svojim podpisom.
JOŽE IN VF.RA VOLF
št. 12 (1910) 20. marca 1986
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Narobe svet: večji uvoz, večje pravice
V lanskem letu je metliški Komet izvozil tla Zahod svojih izdelkov in uslug v vrednosti 241 milijonov dinarjev, s tega tržišča pa uvozil za 81 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je kritje uvoza z izvozom skoraj 300-odstotno. Kljub temu zavidljivemu pokritju pa bodo imeli v Kometu letos težave pri uvozu potrebnih surovin in materialov, kar bo gotovo povzročilo tudi težave v proizvodnji.
Kometove uvozne pravice so devizn-ozakonski uradniki izračunali na podlagi njihovega uvoza v letu 1984. Prav v tem letu pa so se skladno s pozivi z najvišjih vrhov v Kometu pri uvozu obnašali še posebej stabilizacijsko in so kar se je le dalo malo uvažali ob kar se da velikem izvozu. Vendar Kometovu takrat izvoz birokratov prav nič ne zanima, uvozne pravice so pač izračunali zgolj na osnovi uvoza, ne da bi upoštevali izvoz oziroma pokritje uvoza z izvozom. "Če bi se v letu 1984 obnašali razsipniško, kot se marsikdo je, in na veliko uvažali, pa čeprav buče, bi imeli danes neprimerno večje uvozne pravice. Žal ima danes te pravice tisti, ki je ob pravem času veliko uvažal, ne pa izvažal," se razburjajo v Komelu.
• Napačni kriteriji — narobe svet. Lani je Komet izvozil za 2,7 milijona mark, njihove letošnje uvozne pravice pa znašajo okoli
440.000	tisoč mark, se pravi komaj petino njihovega lanskega izvoza. Za kolikor toliko normalno delo v letošnjem letu pa bi h potrebovali najmanj še enkrat toliko deviz. Pa še te borne vsote ne morejo uporabiti takrat, ko bi devize potrebovali, ampak takrat, ko jim uradniki to milostno dovolijo, ko pač v Beogradu »pridejo na vrsto«.
Do kakšnih absurdov lahko pripelje takšna kolobocija, pove tudi ta anekdota: Za nujno poslo vno pot v tujino je Komet prosil za 1.000(tisoč) nemških mark. Po enotedenski mučni negotovosti so jim jih odobrili. Odboril jim jih je seveda nekdo, kijih ni zaslužil. in to njim, ki so lani izvozili za 2.7 milijona mark. Res narobe svet!
A. BARTELJ
#
Se Brusničani res upirajo samo iz nevednosti?
Posebni odpadki so ta čas najaktualnejša in najbolj vroča lema v novomeški občini. V IMV 4 tisoč sodov z odpadnimi laki in kiti čaka na dvorišču, da bi jih odpeljali in varno zakopali. Manjše količine podobnih posebnih odpadkov — nekaj sto kilogramov na leto — imajo tudi v Iskrinih tovarnah v Novem mestu, Žužemberku in Šentjerneju, znatno več jih je v tovarni Krka in v Novole-su. Kam jih ti spravljajo, uradno ni znano, dejstvo pa je, da so se lani ostanki iz proizvodnje Krkine tovarne Izolacije pojavili v komunalni deponiji v Leskovcu.
Kakšne so posledice komunalne deponije, ki pa v sili razmer in ilegalno postaja deponija posebnih odpadkov, ljudje iz okoliških vasi dobro vedo.
» V potoku ni več rib. topoli so usahnili sto metrov pod vasjo, kapnice so onesnažene, da o smradu ne govorimo. Lovci so lani vse up-Ijenjene lisice v tistem koncu spoznali za tako garjave, da so jih morati še v gozdu sežga-
ti,« navajajo odgovorni in resni Brusničani. Po drugi strani pa uradne osebe novomeške Komunale trdijo drugače. »Redno kontroliramo potok iz Bičevja do izliva v Krko. Ni opaziti škodljivih vplivov. Zadnje analize vode ob nizkem vodostaju so 100 metrov pod vasjo zaznale le rahel vonj. drugih neprijetnih vplivov ni bilo.
Razhajajo se tudi mnenja o tem. kakšne odpadke proizvaja IMV. Odgovorni strokovni delavci iz IMV zatrjujejo, da gre samo za odpadke barv in lakov ter kitov, v Smeltovi študiji pa je navedeno, da ima IMV odpadne sestavine, v katerih so tudi cink, krom, cezij, nikelj, žveplo. Smeltova študija iz aprila 1985 je pravzaprav zvalovila sicer mirno življenje v podgorjanskih vaseh. Šele ko so papirji prišli v javnost in ko je akcija za izgradnjo skupne deponije za posebne odpadke v dolenjski in posavski regiji prišla tako daleč, da bi zainteresirani za gradnjo že podpisovali izjave o sofinanciranju, so prizadeti ljudje izvedeli, kaj načrtujejo na njihovem terenu že več kot leto dni. Uprli so se z vsemi štirimi, ker so se z ustreznimi organi pogovarjali le o soglasju za deponijo posebnih odpadkov IMV. Ta namreč mnogim podgor-cem daje kruh. Naenkrat pa slišijo za deponijo, namenjeno kar sedmim občinam!
Upravičeno je završalo, saj so jih v igri hoteli imeti le za statiste. Vendar medregij-ska deponiji v novomeški občini menda ni tako nezaslišana grozota. Prav Smeltova študija ugotavlja, da ima med 16 delovnimi or-gahiždcijam f 'teh sedmih občin 75 odstotkoi vseh posebnih odpadkov IMV, novomeška občina pa skupno 94 odstotkov vseh odpadkov.
• V regiji so se dogovorili za skupno reševanje te problemaike, kar je gotovo pametno, kajti če bi vsaka občina zase gradila tako zahtevno deponijo za manjhe količine posebnih odpadkov, bi bilo to dražje kot pa izdelki iz teh snovi. Novomeščani ob 94-odstotni količini vseh posebnih odpadkov tudi ne morejo pričakovati, da bi jim katera druga občina ponudila lokacijo. Upor Bru-sničanov pa temelji tudi na sumu, da bi morda kasneje hoteli iz te deponije narediti še kaj več. So govorice, da bi tudi radioaktivne snovi iz nuklearke lahko končale na njihovem koncu. Gre torej tudi za neosveščenost krajanov, ker nevarnih odpadkov ne ločijo od posebnih, po drugi strani pa te nevednosti niso sami krivi. Nihče jih ni poučil, nihče jim ni ničesar povedal.
Zadeva se plete dalje, kajti deponija je potrebna. Brusničani so dobili zagotovilo
novomeškega občinskega vrha da medregij-ska deponija ne bo v Leskovcu. Ta se zavzema na tej lokaciji le za občinsko deponijo posebnih odpadkov. Znova pa bodo preverili, če je Leskovec res pravi kraj za tako deponijo, če je sestava ta! povsem ustrezna in če posebna deponija sodi tako blizu naselij. Ljudje sumijo, da je bila lokacija izbrana bolj zaradi praktičnosti kot ustreznosti tal. Zgrajena je cesta, na voljo je vsa ostala infrastruktura, stroški bi bili manjši itd.
Ko pa so v Brusnicah izvedeli še za strogi režim in zahtevne ukrepe, ki jih terja sodobno grajena posebna deponija (med drugim zakopavanje v ilovico, ki bi jo morali dovažati iz Zaloga), so podvomili o vsem. Zaradi slabih izkušenj!
»Tudi za delo na sedanji komunalni deponiji je bilo vse strokovno določeno, zapisano in podpisano, a se tega ne držijo," navajajo v svoj bran krajani, češ da »človeškemu faktorju« danes ni moč zaupati.
Ko bo na sedanji komunalni deponiji red, za kakršnega so se dogovorili ob izdaji soglasja, bodo Brusničani morda verjeli, da bi se ga odgovorni znali držati tudi ob bolj zahtevnem režimu. Zdajšnji red v deponiji kvarijo predvsem Romi. Navajeni brskanja po smeteh, so se ob ukinitvi smetišča v Žabjeku začeli v skupinah pojavljati v Leskovcu. Preganjajo jih na vse mogoče načine, vendar imajo Romi svojo »obveščevalno'«: izginejo takoj, ko se na cesti pojavi miličniški avtomobil. Romi prihajajo z avtomobili, šo nasitni, odvažajo pa ogromne kupe uporabnih j snovi, kr- se najdejo v smeteh. Š tem se mnogi preživljajo. Če v komunalni deponiji uporabnih odpadkov ne bi bilo, ne bi imeli v Leskovcu kaj iskati. Tako se krog krivcev za tako stanje širi do vseh delovnih organizacij, ki bi morale (tudi po predpisih!) same poskrbeti, da na uradnem smetišču ne bi bilo uporabnih odpadkov.
RIA BAČER
Nesklepčni zaradi neučinkovitosti
Praktično vse zadnje seje skupščin novomeških občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in še stanovanjske v okviru materialne proizvodnje v tem mandatu so bolj očitno kot kdaj prej pokazale pomanjkljivosti in težave delegatskega sistema na tem področju. Naj takoj povemo, da so bile na vseh težave s sklepčnostjo, celo na tistih, kjer celo mandatno obdobje sklepčnost ni bila nikoli vprašljiva, insicerneSI-odstotna,
ampak bistveno boljša. Skoraj povsod so morali minimalno sklepčnost zagotovaljati s klicanjem manjkajočih delegatov po telefonu, pa še to ni zadostovalo v vseh primerih. Skupščina skupnosti otroškega varstva na primer si je morala en glas »za«, kije manjkal do veljavnega sklepanja, poiskati naknadno. To, da so vse te skupščine imele na dnevnem redu pomembne reči, sploh ni treba posebej omenjali. In povejmo še, da so bile praktično povsod težave s sklepčnostjo v zborih uporabnikov na račun delegatov iz krajevnih skupnosti, ki predstavljajo polovico zbora.
Kersobileto, kotrečeno, zadnje skupščine v tem štiriletnem mandatnem obdobju, se morda lahko tolažimo, da smo na nedeljskih volitvah in na volitvah pretekli četrtek zares izvolili najboljše (kar smo sicer menda storili tudi že pred štirimi pa red osmimi leti), ki bodo za začetek vedno vestno hodili na sej e in se potrudili vsaj igrati zanimanje za stvari, o katerih naj bi odločali v dobro ožjih in širših družbenih skupnosti; take, ki jih nobena reč. ne morebitna slaba ali neuporabna gradiva, ne praktična vnaprejšnja določenost stvari nekje, drugje itd. ne bo odvrnila od prevzete delegatske dolžnosti in aktivnosti. Upati, da smo dobili takšne zagrete delegate, velja toliko bolj. ker kaže, da marsikaj tistega, kar bi morali spremeniti, da bi bili izpolnjeni osnovni pogoji za normalno delo posameznih skupščin, v katerih naj bi seveda prišli do izraza interesi zainteresiranih, v predvolilnem pripravljalnem obdobju ni bilo storjeno.
Nekaj sprememb je sicer bilo. Tako so v skupščini raziskovalne skupnosti, kjer so bile tudi večne težave z delegati krajevnih skupnosti, zmanjšali število delegatskih mest, krajevne skupnosti pa navezali na združeno delo. Nekaj sprememb je tudi drugje. Tako so na primer konference delegacij skušali, kjer se je le dalo, organizirati bolj po krajevnem principu, da bi njihovo delo oz. že samo sestajanje lažje teklo. A marsikaj je ostalo kljub pripombam po starem, smo slišali ogorčene kritike na zadnji skupščini stanovanjske skupnosti.
• Tudi stanovanjska skupnost je ena tistih, ki v skupščini z delegati krajevnih skupnosti ni imela posebne sreče, kar daje misliti, dane gre le za slabe, neodgovorne delegate, ampak slab sistem. Bila je tudi ena redkih, da ne rečemo edina, kjer je bilo nekajkrat jasno in glasno rečeno, da je razumljivo, če delegat Hinj ali Gabrja praktično nima interesa za delo v tej skupščini, saj ne more uresničiti ali zadovoljiti njegovih in njegove krajevne skupnosti interesov, in je zato neumno, daje v njej. Po drugi strani nam tistih, ki imajo interes, stanovalcev v družbenih stanovanjih in vseh tistih, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, ne uspe »zajeti« v skupščino.
Da bi bilo to drugače, so že lani aprila, vsekakor pravočasno, dali pripombe in pobude, kaj spremeniti, da bo bolje. Na zadnji skupščini, na kateri so morali sprejeti zadnji hip prejeti sklep o oblikovanju konferenc delegacij za stanovanjsko skupščino, so ugotovili, da so se pripombe nekje zgubile, da je praktično več ali manj vse po starem. Zaradi tega je padlo na račun predvolilnega političnega (ne)dela sindikata in SZDL precej ostrih besed. Dajalci pobud so zaradi nekoliko drugačnega razmišljanja dobivali skoraj črne pike, smo slišali, ostalo pa je vse po starem. Tako, kot je organizacija skupščine predvidena sedaj, je sicer vse »v skladu«, še enkrat pa je bila izpuščena iz rok priložnost poenostavitve, racionalizacije, boljše organizacije sistema, da bi bil bolj učinkovit, boljši pri obračanju velikih denarjev in gradnji stanovanj, ki so vendar ena temeljnih človekovih potreb.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Zakon zamajal Študijsko knjižnico
Februarja je novomeška kulturna skupnost poslala občinski skupščini v Novem mestu in njenemu komiteju za družbeni razvoj daljši dopis, s katerim ju opozarja na problem, ki je v občini nastal v zvezi z izvajanjem novega zakona o knjižničarstvu.
Da ne gre za kako mimogrede rešljivo težavico, marveč za zelo resno in zapleteno zadevo, je razvidno iz dopisu priloženega pisanja, ki je prišlo iz Ljubljane. V njem je najpomembnejši del ugotovitev republiškega strokovnega sveta za knjižničarstvo, da Študijska knjižnica Mirana Jarca po novih kriterijih ne izpolnjuje več niti minimalnih prostorskih pogojev za opravljanje matične dejavnosti v novomeški občini.
Strokovni svet seveda ne vztraja, da je treba Študijski knjižnici takoj odvzeti ma-tičnost in naloge, ki iz tega izhajajo, poveriti ustanovi, ki nima težav z izpolnjevanjem kriterijev. Kaj takega si tudi ni moč zamišljati, ker bi bila to največja klofuta za samo knjižnico in prav gotovo nezaslužena »nagrada« ob 40-letnici, ki jo praznuje. Vseeno pa bo strokovni svet zahteval, da se njegove odločitve spoštujejo, to pa se vidi iz tega, da nadaljnjo matičnost Študijske knjižnice Mirana Jarca povezuje z določenimi pogoji.
• Stališče tega strokovnega organa, s katerim sta se lahko seznanila tudi občinska skupščina in komite za družbeni razvoj, je, da bo novomeška knjižnica lahko poslej matično dejavnost v novomeški občini opravljala vsaj pogojno in do leta 1990, če bo občinska skupščina sprejela konkreten načrt za zagotovitev prostorov zanjo. Strokovni svet za knjižničarstvo seveda želi videti načrt, iz katerega bo natanko razbrati, kako bo knjižnica dosegla pogoje do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja, obenem pa si hoče pridobiti uradno izjavo, da bodo knjižnici do leta 1990 zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za opravljenje matične dejavnosti.
Študijska knjižnica ima trenutno 904 kvadr. metre svojih prostorov in 144 kvadr. metrov prostorov v najemu. To je le dobra tretjina potrebnih površin, nujno pa jih potrebuje še okoli 1. 800 kvadr. metrov, da bi izpolnjevala minimalne prostorske pogoje. Čez noč do tolikšnih površin gotovo ne more priti, še posebej ne v gospodarsko zaostrenih ,Časih. IgK šizpiaf rte \ s fbhppčj^ kgl/grne skupnosti .Slednja je 'Vesela ugotovila, ila bi knjižnica do prostorov lahko prišla z adpa-tacijo stavb, ki jih zaseda, in s prizidkom, nima pa denarja za to naložbo. Zalo je s problemom seznanita občinsko skupščino in njen komite za družbeni razvoj.
Glavni problem torej ni pripravljenost, ali knjižnici pomagati ali ne. marveč je to denar. Nekaj upanja je, da se bodo sredstva nabrala po posebnem samoupravnem sporazumu. ni pa zanesljivo, če jih bo dovolj. Ta čas samoupravni sporazum tudi še ni podpisan, zato je vse še bolj v zraku. Ker trenutno občinska skupščina ne pozna kakega drugega vira. se zdi zadeva s Študijsko knjižnico še bolj zagatna, rešitev še bolj odmaknjena, tisto, kar zahteva strokovni svet, pa še bolj zavezujoče, še težji Damoklov meč nad glavo.
Eno pa je in mora bili na dlani: da si Novo mesto, ki je vsaj po knjižničarski plati do zdaj slovelo kot svetal zgled, ne more privoščiti niti najmanjšega škandalčka. še zlasti ne na račun študijske knjižnice. Zato lahko upamo te v srečen razplet celotne zadeve.
1. ZORAN
Velikemu in znanju grozi poto
Podoba Vrbine ob Savi med Brežicami in Krškim se je v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Brežiško Gozdno gospodarstvo je v tem času vzgojilo in posekalo že 37 tisoč kubičnih metrov topolovine. S topolo je najprej zasadilo 130 ha grmišč in slabih gozdov splošnega ljudskega premoženja in se s tem pridružilo jugoslovanski akciji za dodatno proizvodnjo lesa na negozdnih zemljiščih iz 1958. leta. V Vrbini so gozdarji nato odkupili še okoli 600 ha površin. Trenutno je tam 400 ha topolovih nasadov, največ pa jih je bilo okoli 600.
Letna sečnja se giblje med 6 in 7 tisoč kubičnimi metri. Prva generacija topole bo posekana do 1. 1990. Največja porabnica lesajeTovarnacelulozein papirja Djuro Salaj v Krškem. Taje že zgodaj sodelovala pri osnavljanju nasadov. Gozdno gospodarstvo Brežice je 1966 sklenilo z njo pogodbo za 85-odstotno udeležbo. Ta pogodba je osnova za vsakoletnedopol-nitve, odvisne od obsega in cene naložbenih in vzdrževalnih del. Povezava še vedno traja in dokazuje, kot pravi dipl. inž. Marjan Hladnik, da se tam, kjer so interesi skupni, sodelovanje lahko dolgo obdrži.
S topolovimi nasadi v Vrbini gospodari tozd Hortikultura, plantaže in gradnje (HPG). Direktor Hladnik jim pravi tudi stoječe skladišče lesa. Količinsko za krško celulozno industrijo ne predstavlja veliko, saj
letna sečnja zadošča komaj za tridnevno obratovanje. Pomembna je predvsem bližina. S to rezervo so do zdaj dvakrat reševali tovarno pred zastojem. V letu 1978 so v treh tednih posekali v Vrbini 7000 kubičnih metrov lesa, ker je Celulozi med prvomajskimi prazniki grozila ustavitev proizvodnje. En dan zastoja je tedaj veljal 358 milijonov dinarjev. Preračunano v današnje dinarje, je to 30 milijonov. Na podoben način so Celulozi pomagali prebroditi krizo v letih 1964—1965.
Vrbina je pomembna tudi kot poligon, na katerem ugotavljajo primernost in tehnologijo hitro rastočih vrst lesa predvsem topole za sajenje na negozdnih in za kmetijstvo neprimernih zemljiščih v Sloveniji Topola doseže debelino 40 cm v 20 letih, a hrast potrebuje za to 100 do 1-50 let.
Topoli na^-pl^ntažah ne rastejo tako kot gozdno drevje. Potrebni so vsi agrotehnični ukrepi od oranja, gnojenja in brananja do zaščite pred boleznimi in škodljivci. Tozd HPG dela to v sodelovanju z Inši-tutom za topolo v Novem sadu. Inštitut skrbi za vso Jugoslavijo in je po besedah Marjana Hladnika ena redkih znanstvenih ustanov, ki se ne zapira v republiške meje. Topolovih nasadov brez njegove strokovne pomoči ne bi mogli osnavljati.
Inštitut opravlja selekcijo, pri tem pa daje prednost več lastnostim: hitrosti priraščanja, odpornosti proti boleznim in škodljivcem ter primernosti klimatskim in pedološkim razmeram. Strokovnjaki raziskujejo več tisoč klonov, letno pa registrirajo le po enega ali dva. Inštitut v Novem sadu je organizacijsko trdno zasidran v jugoslovanskih razmerah, je povedal Hladnik in dodal, da zato pri gojenju topole ne poznajo improvizacije. Navodila za ukrepanje proti boleznim in škodljivcem dobivajo na primer redno vsak mesec. Tozd H PG tesno sodeluje še z jugoslovansko komisijo za topolo, katere član je tudi Hladnik.
V začetni proizvodnji je v Vrbini prevladoval klon I—214 (italijanski). Po dvajsetih letih je postal neodporen proti boleznim in škodljivcem. Zaradi rje na listju so morali zadnja leta škropiti nasade z di-tanom, in to iz zraka. V Pesjem sp si gozdarji uredili letališče, škropljenje pa je zanje opravljalo zagrebško letalsko podjetje. Zdaj to ni več potrebno. Preusmerili so se na druge klone, predvsem na deltoides. Z njim nimajo pretiranih skrbi in tudi prirastek lesajepritej selekciji večji.
Izkušnje, ki so si jih brežiški gozdarji pridobili s topolo v zadnjih dveh desetletjih, so jim omogočile uresničevanje projekta o namenski proizvodnji lesa za celulozno industrijo v Sloveniji. Ta se je znašla v slepi ulici, v položaju, ko zaradi pomanjkanja lesa ne more načrtovati nobenega razvoja. V njenih vrstah je dozorelo spoznanje, da je lastna surovinska baza edini izhod. Dobavo celuloznega lesa lahko najhitreje povečajo topolovi nasadi. V Sloveniji bi lahko proizvodnjo celuloznega lesa povečali za 300 tisoč do 400 tisoč kubičnih metrov letno, kar predstavlja 15 odst. celotne sečnje.
Leta 1982 je slovenska celulozna industrija porabila 900 tisoč kubičnih metrov lesa. Od tega gaje dobila doma 42 odst., v drugih republikah 12 odst., kar 46 odst. pa gaje morala uvoziti. Ob takšni odvisnosti od uvoza je povečevanje proizvodnje praktično onemogočeno, čeprav je poraba papirja pri nas na zadnjem mestu v Evropi. V Jugoslaviji porabimo papirja 55 kg na leto, v Sloveniji 95, v Zahodni Nemčiji 210 in v ZDA 250 kg.
Novi slovenski projekt predvideva povečanje vrstnih topolovih nasadov, osnovanje 1200 ha nasadov iglavcev na opustošenih kmetijskih zemljiščih in vlaganja v 1500 ha malo donosnih gozdov na leto. S tem bi povečali proizvodnjo lesa za potrebe celulozne industrije za 350 tisoč kubikov iglavcev in za 110 tisoč
kubikov listavcev. Na osnovi tega projekta je slovenska celuložna in papirna industrija lani podpisala samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za lasten surovinski fond. Po tem sporazumu bodo za desetletno obdobje združili 1,37 milijarde dinarjev po cenah iz 1983. To je za Slovenijo možnost, da velik del do zdaj neizkoriščenih površin spremeni v nadpovprečno donosna zemljišča. Zasadili naj bi vse bregove rek, meje večjih kmetijskih posestev, osnovali drevoredne nasade ob prometnicah in tako izkoristili zemljišča, ki danes ničemur ne služijo.
S podpisa samoupravnega sporazuma se inž. Hladnik še dobro spominja besed slavnostnega govornika Andreja Marinca, ko je dejal, da je to edini sporazum, kateremu niso botrovale politične pogude, ampak izključno pobude delovnih organizacij.
V Brežicah se gozdarji bojijo, da so precejšnjemu delu topolovih nasadov šteti dnevi, saj graditelji elektrarn na Savi napovedujejo poplavitev najboljših predelov Vrbine. Gozdarji so proti zajezitvi in se zavzemajo za pretočno centralo. Pa ne samo zaradi topole, ampak predvsem zaradi tega, ker bodo Brežice dobile z akumulacijskim jezerom pred vrata veliko gnojišče. Sava je umazana, je topla in bo tam odlagala blato in strupene snovi.
• »Kvaliteta našega življenja je že zdaj dovolj prizadeta,« je dejal Marjan Hladnik, »zaradi letališča, tovarne celuloze, jedrske elektrarne, svinjske in goveje farme in zaradi devete potresne stopnje. Za naprej načrtujemo razvoj turizma in kmetijstva, zemlje pa ne bomo mogli kar tako nadomestiti. Menim, da je predvidena zajezitev Save za nas prehudo breme, saj ni nikjer rečeno, da mora prav ta del Slovenije nositi posledice slabo načrtovanega razvoja. Morali bi se zamisliti nad tem, zakaj porabimo na enoto proizvoda trikrat več elektrike kot na Zahodu.«
JOŽICA TEPPEY
Št. 12 (*1910) 20. marca 1986
DOLENJSKI LIST
WM®m,WŠtWM
Fotoslišal: Milan Markelj
jBAVIBA
| M°DEL RES NI NOV, JE BIL PA ŠE KAR POCE-1
V /
m
dolenjski list pred 20 leti
Sklepi so meso in kri
S sklepi do samoupravljanja — Brez šolanih ljudi  ne bo šlo — Hokej 86 je lepo uspel_______________________
ČE BODO SKLEPI 3. seje CK ZKJ postali kri in meso našega dela in aktivnosti in če jih bomo dosledno izvajali, bodo dosegli svoj smoter. Sklepi so veliko jamstvo našim ljudem, da bodo, ko bodo te sklepe izvajali, dokončno uresničili samoupravljanje tako, kakršnega smo si zamislili. Sklepi posebej poudarjajo pomen osebne odgovornosti. Čim odgovornejša je funkcija, tem večja je osebna odgovornost.
SE VEDNO marsikje mislijo, da bodo shajali tudi brez šolanih ljudi, da bodo uspevali, četudi ne bodo vsi zaposleni neprestano bogatili svojega strokovnega in splošnega znanja. Pa ne samo v proizvodnji, tudi samoupravljanje terja čedalje bolj razgledanega človeka.
KLJUB PROŠNJAM, opozorilom in občinskemu odloku si še vedno nekateri nesramni avtomobilisti privoščijo vožnjo po atletskih stezah športnega štadiona v Gaju v Kočevju. Kaj taka vožnja naredi na razmočeni stezi, si lahko predstavljamo.
ZUNANJOST VALVASORJEVE hiše v Krškem je še vedno skrajno zanemarjena, prav bi bilo, ko bi morda s prostovoljnimi prispevki prebivalcev opravili vsaj najnujnejša popravila. Ne pozabimo, da gre za kulturni spomenik!
OB SOBOTAH so mesnice v Novem mest premalo založene. Po 12. uri, ko gre večina zaposlenih žena nakupovat, ni več nobene izbire. Samo govedina je navadno še v prodaji. Da bi bili vsaj piščanci, a tudi te že prej pokupijo.
PRIREDITEV HOKEJ 66 v Ljubljani je v organizacijskem pogledu nedvomno uspela. Vsi hvalijo organizacijo in trdijo, da tako skrbno organizirane športne prireditve še nismo imeli. Sicer so se vrnili vmes tudi manjši spodrsljaji, ki pa celotnega vtisa ne morejo pokvariti. Edina resna pripomba gre na račun preobsežnega organizacijskega aparata, ki je res veliko stal.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. marca 1966)
STARO V NOVEM — Kako uporabno je računalništvo za domiselne ljudi, kaže primer tajskega budističnega meniha Abta Sri-parajatkula. Stare astrološke karte in koledarje je dal prepisati v računalniški program in tako zdaj hitro in lično postreže vsem tistim, ki že od nekdaj hodijo v njegov samostan po nasvete in napovedi, kako naj se ravnajo v bodočnosti. Kot zatrjuje domiselni budist, se v samostanu ne oglašajo le preprosti ljudje, marveč tudi ministri, oficirji, poslovneži in trgovci. »Računalnik je uspešnejši, kot so stare astrološke metode, ker je hiter in ni pod vplivom čustev,« razlaga menih.
ITALIJANOM SE SLABO piše — Za to ugotovitev ne potrebujemo nobenega računalnika, temveč je dovolj le nekoliko bolj pogledati v zadnje statistične številke, ki govore o pismenosti pri naših sosedih. Podatki namreč govore, daje nepismenih 1 milijon 608.312 odraslih ljudi. K tem je treba prišteti še šestino vseh ostalih, ki niso dokončali osnovne šole in nimajo nobene diplome ne končanega tečaja. Če je v znanju res bodočnost, potem... bo naval naših kupcev preko zahodne meje nekega dne uplahnil.
NA JAPONSKEM pa znanje visoko cenijo, zato ne ne bi smeli čuditi vestem, da se v deželi vzhajajočega sonca učijo tujega jezika že dojenčki. Poznajo posebne vrtce, kjer imajo intenzivno učenje tujega jezika, japonščine in glasbe. Tečaji za dojenčke so dokaj dragi, zato sijih ne morejo vsi
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
Za napredek ni navdušenja
Ni časopisa, iz katerega bi se ljudje navduševali za napredek — Volilna reforma — Prešičja kuga na Dolenjskem se zelo razširja — Zgorela v peči
(Če pogledam o) v druge kraje, vidimo vse drugo življenje. Ljudje se medsebojno podpirajo, nastopajo skupno, se zanimajo za napredek in živahno delujejo. Pri nas pa tako mrtvilo! Člo eka srce boli, če premišlja našo malomarnost in našo zaostalost. Kaj pa je temu vzrok? Eden glavnih vzrokov je ta, ker premalo beremo in ker se veliko premalo zanimamo za razvoj današnjega kmetijstva v obče. Namesto da bi bil v vsaki kmetski hiši kak dober kmetijski list, iz katerega bi zajemali potrebno vrednost in iz katerega bi se navduševali za napredek, imamo cele vasi, kjer se nič ne bere, kjer se dela, kakor je delal oče. Brez berila ni napredka.
(Volilna) reforma, to je sedaj bojni klic širom Avstrije. Zadovoljni niso z volilno reformo v nobeni stranki, eni si žele to, drugi kaj druzega, a vsak skuša oškodovati nasprotnika.
(Ker se) prešičja kuga na Dolenjskem zelo razširja, dalje množi tihotapstvo s hrvaškimi prešiči
Aids trka tudi na naša vrata
Prevelik strah pred novo nalezljivo boleznijo ni upravičen — V Jugoslaviji le 2 primera aidsa, v Sloveniji nobenega — Pripravljeni — Ambulanta v Ljubljani
Človeški rod tepejo trije biči: vojne, lakote in bolezni. Še ni tako dolgo, ko so se tudi po naših krajih pojavljale epidemije hudih nalezljivih bolezni in jemale velik davek v človeških življenjih. Medtem ko v nerazvitem svetu še vedno morijo mnoge hude nalezljive bolezni, pa jih pri nas skoraj ne poznamo več. Znanost je razkrila naravo nalezljivih bolezni, medicina pa našla poti, kako jih preprečevati in zdraviti. Toda v ljudskem spominu je ostal skrit globok strah pred »kugo«, kot z imenom ene od njih poimenujemo vse nevarne nalezljive bolezni. In ta strah ima velike oči, kot jih pač ima vsak strah. Zato je razumljivo, da jih ima tudi ta čas, ko se v razvitem svetu, ki sicer ne pozna
higiena ter organizirano pravočasno odkrivanje bolezni ter preprečevanje širjenja. Tudi zoper »kugo sedanjega časa« imajo svojo moč, četudi zdravila res še ne poznamo.
Aids se je najprej pojavil v Združenih državah Amerike, in sicer šele pred dobrimi šestimi leti, nato pa se je kot blisk razširil po vsem razvitem svetu. Nekateri strokovnjaki se bojijo, daje okuženih ljudi že nekaj milijonov, vendar najnovejši podatki kažejo naslednje stanje. Daleč največje bolnikov z aidsom v ZDA — 14.555. Precej manj jih je v Evropi, in sicer jih je največ v Franciji (512), Zahodni Nemčiji (295), Veliki Britaniji (241), v naši sosedi Italiji (169), Belgiji (118), na Nizozemskem
KAJ JE AIDS?
Bolezen aids je dobila ime po kraticah angleškega naziva zanjo, pomeni pa v slovenščini »sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti«. Naziv je dovolj zgovoren, saj pove, da pride pri bolezni do zmanjševanja človekovih naravnih obrambnih sposobnosti, zaradi česar se zlahka razvijejo druge bolezni, ki bolnika tudi ugonobe. Povzročitelj aidsa je virus HTLV III/ LAV, ki se prenaša z okuženega na zdravega človeka s krvjo ali z izločki pri spolnih odnosih in drugih intimnih dejanjih, pri katerih prihaja do stikov sluznic in krvi. Virus se lahko prenaša tudi s transfuzijo, če je krvni preparat narejen iz krvi okuženega človeka, in z injekcijskimi iglami. Slednje velja za narkomane, ki si mamila vbrizgavajo v žilo in pri tem uporabljajo stare, nerazkužene igle. Teoretično je možno tudi, da virus prenesejo od okuženega na zdravega pikajoči insekti. Bolezen se je pojavila najprej med homoseksualci in narkomani, nato tudi med hemofiliki. Vsi ti tvorijo tako imenovano rizično skupino. Vendar so tudi primeri obolenj med biseksualci in ljudmi, ki ne spadajo v nobeno od teh skupin. Zdravila zanjo ni!
privoščiti. Kdor pa sijih lahko, temu menda ni težko priti v dobre šole in mu potem nadaljevati šolanje. Slednje je na Japonskem zares zahtevno in težko, ker še ne poznajo usmerjenega izobraževanja.
STEPHEN BACCUS sicer ni obiskoval tečajev za dojenčke, a je kljub temu daleč prilezel. S 16 leti je postal najmlajši diplomirani pravnik na svetu, letos januarja pa je še doktoriral. Poleg tega je odličen računalniški programer, igralec in tudi kačo velikanko je ukrotil. Talent je pač talent, zanj tečajev m.
strahotnih epidemij kuge, kolere, davice, tifusa, malarije in podobnega, pojavlja povsem nova in doslej nepoznana nalezljiva bolezen — aids. Strah je toliko večji, ker leti na mogočnih krilih tiska in televizije.
Vsak strah ima nekaj dobrega v sebi, ker ljudi sili k opreznosti in varovanju. V primeru aidsa je delno tudi upravičen, saj za to bolezen zaenkrat medicina ne pozna učinkovitega in zanesljivega zdravila. Vendar pa strah ne sme biti prevelik. Končno je aids samo ena od nalezljivih bolezni, za katero pa veljajo vsa tista zlata pravila, ki so se že neštetokrat izkazala kot najboljša, to pa je zdravstvena prosvetljenost, osebna in splošna
Zakaj debeli?
v okraje Rudolfovo, Krško in Černomelj in ker je opetovano se zanesla ta kuga in rudečica iz teh okrajev v druge kraje, je c. kr. deželna vlada ukazala upeljavo prešičjega katastra ali popisa prešičev v vseh na Hrvatsko mejnih občinah. Uradni živin-ozdravnik in c. kr. orožništvo bodo nadzorovali in pregledavali prešičji kataster.
(V p e č i) je izgorela kmetica Golob iz Vjelišča pri Spielfeldu. Peklaje ravno kruh. Deklo je poslala na polje. Ko seje dekla vrnila, ni mogla odpreti vrat. S pomočjo hlapca jih je odprla ter našla v peči ležati gospodinjo, že vso sežgano. Najbrže se ji je zmešalo.
(Z o z i r o m) na to, da je stan pomorskih vojščakov neugodno popolen, se bode v zanaprej do preklica sprejelo slehernega, kateri želi prostovoljno stopiti v krdelo c. in kr. matrozov, je dopolnil 17 leto in je za to sposoben.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1906)
Je debelost prirojena ali je stvar navad?
Zakaj so nekateri otroci že v zgodnjem otroštvu debeluščki in se nezdrave tolšče celo življenje ne, ali pa le stežka, znebijo? Znanstvenikom in zdravnikom je sicer jasno, da so mali debeluščki običajno otroci debelih staršev, vendar pa natanko ne vedo, ali gre za dednost ali zgolj za jedilne navade, ki jih otroci prevzamejo od svojih roditeljev. Najnovejše raziskave, ki so jih opravili na Danskem, kažejo, da je razlog za prekomerno debelost najverjetneje v genih, ne pa v navadah ali duševnih nagnjenjih.
Raziskovalna skupina ameriških in danskih strokovnjakov je raziskala 540 posvojenih otrok, torej otrok, ki so in živijo zunaj vplivov svojih staršev. Toda odkrili so, da se je njihova debelost bolj zgledovala po naravnih kot krušnih starših, prav tako pa seveda tudi jedilne navade in poželenje po hrani. Okolje torej po teh raziskavah nima bistvenega vpliva na to, ali bo otrok debel ali ne.
Ker prekomerna debelost zanesljivo ni dobra za zdravje, je jasno, da se morajo otroci tistih staršev, ki so nagnjeni k debelosti, že od malega bolj čuvati, bolj nadzorovati in bolj skrbeti za pravilno telesno težo. Pri teh stvareh narava pač ni pravična. Nekateri morajo grižljaje šteti, drugim pa jih ni treba, če hočejo ostati vitki in — po sedanjem prepričanju zdravnikov — bolj zdravi.
(83) in še v drugih državah po nekaj deset in manj primerov.
Na tej listi je od lani tudi Jugoslavija. Potrjena in ustrezno dokumentirana sta samo dva primera obolenja za aidsom, a še tu gre v enem primeru za tujega državljana, bivajočega pri nas, in samo v enem za našega človeka. V naši ožji domovini Sloveniji, ni nobenega bolnika z aidsom. Tako so odločno zatrdili na nedavni konferenci strokovnjaki iz naših medicinskih ustanov in republiške komisije za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi.
Ko je aids potrkal na naše meje in se pojavil tudi znotraj meja Jugoslavije, se je o bolezni že dovolj vedelo in tudi postopki za testiranje, ali je bolnik okužen z virusom ali ne, so bili izdelani. Tako so se naše zdravstvene službe lahko ustrezno pripravile na
morebitne primere obolenj. Vsi zdravstveni delavci so že junija 1984 dobili navodila, kako ugotoviti bolezen in kako ukrepati. La- j ni je bilo tudi določeno, da bo Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani kot referenčni laboratorij opravljal potrebne teste in analize, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani pa je bila določena za hospitalizacijo bolnikov z aidsom. Zdravniki so bili septembra lani ponovno in še natančneje seznanjeni z najnovejšimi dognanji o aidsu in z dodatnimi napotki, kako ravnati v sumljivih primerih. Tudi zobozdravniki, ki so vsaj teoretično ogroženi v stikih z bolnikom, imajo navodila in vedo, kako in kaj.
Ker se virus aidsa lahko prenaša tudi s transfuzijsko krvjo, znano pa je, da ima Slovenija zelo razvito krvodajalsko mrežo, od 8. januarja letos testirajo vso darovano kri, hkrati pa testirajo tudi vse krvne preparate, ki jih morajo za hemofilike uvažati iz tujine. V tem pogledu je varstvo pred okužbo zagotovljeno.
Letos so v Sloveniji testirali 14.369 oseb, med njimi največ krvodajalcev (blizu 13.000), okrog 1.000 zdravstvenih delavcev, 146 prejemnikov krvi, 112 oseb iz rizičnih skupin in druge. Pri nobenem niso ugotovili prisotnosti virusa. Le pri 14 hemofilikih je bil test seropozitiven, se pravi, da so v krvi odkrili antitelesca, kar pa še ni znamenje prisotnosti virusa in okužbe. Seveda bodo vseh teh 14 oseb še naprej redno testirali.
Delovati je začela tudi ambulanta za aids pri ljubljanski infekcijski kliniki. Dela vsak ponedeljek od 12. do 13. ure. Doslej se je v nji oglasilo 92 ljudi, ki so ali sami posumili ali se čutili ogrožene z aidsom, vendar je bil strah in sum v vseh primerih odveč.
Odziv sicer ni slab, vendar pa je precej manjši, kot so strokovnjaki predvidevali. Predvsem se v ambulanti niso zglasili ljudje iz rizičnih skupin (homoseksualci, biseksualci, narkomani), čemur najverjetneje botruje dokaj togo gledanje okolja na takšne ljudi, kriva pa je najbrž tudi njihova zdravstvena neprosvetljenost. Vsekakor so vrata ambulante odprta za vsakogar, ki meni, da bi bilo iz takšnih ali drugačnih vzrokov dobro pogovoriti se s strokovnjakom. Za obisk ni potrebna napotnica in je brezplačen.
M. MARKELJ
Kozmetičarka v sodobni trgovini stranki pokaže, kako bi ji posamezna ličila spremenila videz na televizorju, ob pomoči računalnika seveda.
Prodati je treba znati
Pri prodaji kozmetičnih preparatov Japonci uporabljajo videokamere in računalnike
Tudi kozmetika ni več tako preprosta, kot je bila že pred nekaj desetletji, ko so ženske poznale puder in rdečilo za ustnice. Kozmetika se je ob pomoči sodobne kemične industrije razvila v zelo zapleteno, a tudi učinkovito dejavnost, ki ženskam lahko veliko ponudi ter zares olajša življenje. Dandanes je namreč zahteva po urejeni in prijetni zunanjosti že kar vsiljivo močna, prenaša pa se z ženskih poljan tudi na moške livade.
Nič čudnega ni torej, če se kozmetičarji lotevajo pri prodaji svojih izdelkov najrazličnejših prijemov. Prodajalcev je namreč veliko in treba je znati ponuditi in prodati pravo. Še posebej iznajd-
ljive so se pokazali Japonci oziroma njihova tvrdka Shiseido. Njihov iztržek na zahtevnem ameriškem in zahodnem tržišču je vse večji, njihovi prodajni prijemi pa so postali že kar zvezda vodnica za druge kozmetičarje.
Vsako stranko vzamejo nadvse resno. Na osnovi preskušenih testov in analiz ji ponudijo najprimernejšo kolekcijo kozmetičnih preparatov, nato pa stranka ob strokovni pomoči na televizijskem ekranu preskusi, kako bi ji posamezna ličila spremenila in olepšala videz. Prste imajo v ozadju te mašinerije seveda računalniki, ki vse skupaj vodijo. V zadovoljstvo stranke in prodajalcev.
kandidat za
• Občinska konferenca ZSMS
• Občinska konferenca ZK
• Občinski sindikalni svet
• Občinski odbor ZZB NOV
• Skupščina občine Ribnica
TOZD RIKOSTROJ TOZD RICOMAG TOZD KOMUNALNA OPREMA TOZD LOŠKI POTOK TOZD Z PO DSSS
vsem
delovnim ljudem in občanom
čestitamo ob prazniku občin Ribnica
občina	ribnica	praznuje☆
ribniška kovinska industrija
RIKO
Ob prazniku občine Ribnica
Spet nad republiškim
Le uspešno gospodarstvo bo tudi v bodoče omogočalo skladen razvoj občine — Praznični razgovor s predsednikom OS Stankom Rusom in preds. IS F.
Lapajnetom	______________________
RIBNICA — »V naših srcih bo večno zapisan dan zmagovitega boja v Jelenovem žlebu, 26. marec 1943, ko so partizanske brigade hudo porazile okupatorsko vojsko in s tem napovedale, da se bliža zlom fašizma,«je za uvod v praznični razgovor povedal predsednik občinske skupščine Ribnica Stanko Rus in nadaljeval: »Naša občinska skupščina bo na svečani seji 26. marca izpolnila moralno obveza do borcev 15. divizije in podelila skupnosti borcev te divizije do-
jeti srednjeročni program, ki je osnova za hiter razvoj občine ter družbenega in osebnega standarda. Če bo to uresničeno in cilji doseženi, bo odpravljeno tudi neskadje v družbenih dejavnostih, predvsem šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu.
Na nekaterih področjih infrastrukture se tudi kopičijo težave. Najnujeje bo potrebno zagotoviti denar za obnovo šolskih poslopij, izgradnjo novih in obnovo dotrajanih vodovodnih napeljav, za odkrivanje
Stanko Rus, predsednik občinske skupščine Ribnica
micil. Tako se bomo nekdanjim borcem te divizije skromno oddolžili za njihove žrtve, junaštvo in zasluge.«
Ko je govoril o ribniški občini v sedanjem obdobju, je poudaril, da dosega občina na gospodarskem področju in pri ustalitvi gospodarstva spodbudne rezultate. Občani so z udeležbo na volitvah pokazali, da bodo šli po začrtani poti naprej ter da se bodo izognili nekaterim težavam z novimi kvalitetami gospodarjenja in življenja, z več demokracije, kulture in samoupravljanja. Glavna naloga je uresničevati spre-
Franc Lapajne, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica
novih virov pitne vode, gradnjo čistilnih naprav in kanalizacije v Ribnici in drugih večjih naseljih. Povsem drži ugotovitev, da so doslej varstvu okolja posvečali premalo pozornosti. Na področju toplifikacije Ribnice je potrebno dokončati projekte in jih nato uresničiti; razen tega je potrebno nasploh varčevati z energijo, in to na vseh področjih, tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. V Ribnici bo potrebno posodobiti Šeškovo ulico, Kolodvorsko ulico, Opekarsko ulico in urediti obvoznico, razen tega bo potrebno tudi po drugih krajevnih skup-
nostih poskrbeti za obnovo cest.
»Za vse to je potreben denar. Zato ne smemo odstopiti od načrtovane rasti industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda, sicer bo premalo denarja za uresničitev načrtov na področju negospodarstva,« je zaključil svoje razmišljanje ob prazniku predsednik Stanko Rus.
Predsednika občinskega izvršnega sveta Franca Lapajneta, ki je predsednika občinske skupščine, pa smo pobarali o dosežkih ribniškega gospodarstva v zadnjem letu dni in načrtih za bodočnost. Odgovoril je:
»V minulem letu je ribniško gospodarstvo doseglo nekoliko ugodnejše rezultate, kot znaša republiško povprečje. Ustvarjenega je bilo 32 milijard dinarjev celotnega prihodka ali 97 odst. več kot leto prej. Poslovni stroški so naraščali sicer nekoliko hitreje, a je kljub temu primerljivi dohodek poraste! za 92 odst., čisti dohodek pa za 93 odst.
Ribniško gospodarstvo je predvsem po zaslugi Rika v zadnjih nekaj letih dosegalo aku-mulativnost, ki je skoraj dvakrat večja, kot je republiško povprečje. Tudi lani je porast la
akumulacija spet za 72 odst. (znašala je preko 2 milijardi dinarjev), skupaj z akumulacijo pa so se sredstva za reprodukcijo povečala celo za 93 odst. in znašajo 3,2 milijarde.
Za minulo leto je značilno, da so bile zaključene nekatere pomembne gospodarske investicije, zlasti v Riku, Inlesu, Eurotransu in ITPP, pa tudi v tozdu Donita v Sodražici: v tozdu Sukna v Jurjeviči so bile
vsem v posodobitev opreme in proizvodne prostore.
Ribniško gospodarstvo se je dokaj uspešno vključevalo tudi v izvoz, saj so ti dohodki nominalno porastli za 127 odst. (indeks 227), realno pa so bili prilivi s konvertibilnega območja povečani za 17 odst. Vse delovne organizacije in tozdi z izjemo Inlesa in Sukna so krepko presegle letne načrte izvoza.
In če ob zaključku omenim še družbene dejavnosti, lahko ugotovim, da je bila lani dokončana najpomembnejša investicija v Sodražici, in sicer
objekt za otroško varstvo in šolska kuhinja, kar je veljalo skoraj 70 milijonov dinarjev. Občuten napredek je bil dosežen tudi pri reševanju materialnih težav družbenih dejavnosti in pri odpravljanju zaostajanja osebnih dohodkov za rastjo dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu. To dokazuje podatek, da so se lani povečata sredstva za skupno porabo v primerjavi s preteklim letom za preko 150 odst. (indeks 251) in so znašala samo za občinske samoupravne interesne skupnosti okoli 800 milijonov dinarjev.«
investicije začete, dokončane pa bodo v prvem polletju letos. Te investicije so omogočile, da se je na novo zaposlilo v gospodarstvu 170 delavcev, kar predstavlja porast za 5 odst.; zaradi njih pa je zagaran-tirana nadaljnja rast dohodka v prihodnjem obdobju. Ribniško gospodarstvo ima tudi za prihodnjih 5 let zelo ambiciozne načrte, saj namerava investirati preko 9 milijard dinarjev v nove proizvodne zmogljivosti, pred-
OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA
ČESTITAJO	OBČAN
, • Občinska konferenca SZDL
i m
St. 12 (19j»0) 20. marca 1986
industrija
stavbnega
pohištva
61310 ribnica partizanska 3
Jugoslavija
telefon: (061) 861 -411
inovak okna
kombivak okna okna s polkni
gibljiva polkna
notranja vrata
vhodna vrata garažna vrata
lamelirani profili lamelirane plošče pivske-vrtne garniture
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!
61310 RIBNICA
Ob prazniku	občine	Ribnica	čestitamo	vsem
želimo obilo delovnih uspehov
DO EUROTRANS
*
občina ribnica praznuje ☆ občina ribnica praznuj
G
TOZD	PLETILNI CA
Proizvodni program:
® izdelovanje žičnih in plastičnih mrež • konfekcioniranje žičnih mrež in izdelava mrežastih industrijskih filtrov
m. - -■ ^
-"'..V X:
Čestitamo	za	p
Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike p. o., 61310 Ribnica, Seškova 17
Proizvodni	pr
— trajnožarni štedilniki Kuppersbusch
— toplovodni kotli
— žične in plastične tkanine s — konfekcioniranje žičnih tkanin
ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Mercator
Mercator—Rožnik Ljubljana
TOZD	Jelka
61310	Ribnica
Občanom
občine Ribnica
čestitamo ob prazniku
SUKNO
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
TOZD TEKSTILNA TOVARNA SUKNO JURJEVIČA
ŽELEZNIŠKA POSTAJA RIBNICA — TEL. 861-621 RIBNICA TELEGRAM: SUKNO ZAPUŽE-JURJEVICA 61310 RIBNICA TEKOČI RAČUN PRI SDK RIBNICA: 51310-601-13154
OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM
■
s
Mercator
Mercator—Kmetijska zadruga Ribnica	na	Dolenjs
Članom	zadrug
kooperantom in drugim občanom čestitamo za praznik občine Ribnica
Mercator -Kmetijstvo Industrija
Trgovina n. sub.o. Ljubljana
KAR SE VAM DANES ZDI NEMOGOČE, LAHKO JUTRI URESNIČITE V poslovnih enotah MERCATOR ROŽNIK,
TOZD GOLOVEC
Ste mladi, polni idej in ambiciozni?
Ste starejši, izkušeni in še vedno niste dosegli cilja v poklicu? Imate končano šolo za prodajalce?
Naša temeljna organizacija vam v svojih 86 poslovnih enotah nudi vse možnosti za poklicni razvoj, saj se nam lahko pridružite kot prodajalec, izmenovodja, namestnik poslovodje ali poslovodja.
\Radi se bomo pogovorili z vami in poskusili vaše c
uresnjčjii'7
Oglasite se pri nas na Leninovem trgu 4 v Ljubljani (Nove Fužine) ali po telefonu (061) 443-968, za vas imamo vedno čas
Jnu4 J
■as. Jr
Maltit, pesek, voda - in malta za zidanje in ometavanje
je pripravljena
enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje
to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami
0® SALON IT ANHOVO
TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411
n. sol. O.
Industrija gradbenega materiala n. sub. o. 68270 Krško, c. K. Ž. 59
VAM PREDSTAVLJA SVOJE IZDELKE
i\
betonski bloki, robniki, travne In tlakovalne plošče, tiakovaine kocke, ozelenjeni in A. B. podporni zidovi, mejniki, opažno betonske plošče za stropove, A. B. rešetke za živino, montažne hale In silosi, vse vrste kanalet in manjši mostički so del naše serijske proizvodnje.
Poleg navedenega Izdelujemo vse vrste izdelkov Iz betona In armiranega betona po naročilu.
vsi izdelki so vlsokokvalltetni, saj njihovo kvaliteto redno kontrolira Zavod za raziskavo materiala In konstrukcij Ljubljana.
Proizvodnja In prodaja: IGMP »SAVA« KRŠKO — TOZD IGM
Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu (068) 71-035 ali 71-733 ali po telexu štev. YU-SAVA 35830
Socialistična republika Slovenija občina Brežice sklad stavbnih zemljišč
Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice izdaja naslednji SKLEP
o razpisu javnega natečaja za oddajo pravice uporabe na stavbnih zemljiščihzagradnjoenodružinskihstanovanjskih hiš, v stanovanjski soseski Trnje.
Na javnem natečaju, ki bo zaključen dne 16.4.1986 ob8. uri na sedežu Sklada stavbnih zemljišč Občine Brežice, Cesta prvih borcev št. 18, se odda in izroči pravica uporabe na stavbnih zemljiščih:
1.	Za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, na lokaciji številka 39,41,43 in 44 v zazidalni soseski T rnje.
Cena zemljišča za m2 je 460,00 din.
Velikost zemljišča za vse lokacijeje približna, določena na osnovi zazidalnega načrta, točna velikost pa bo določena pred sklepanjem pogodbe na osnovi delitve po Geodetski upravi Brežice.
Velikost zemljišča za lokacije številka: 39 je 440 m2,41 je 540 m2,43 je 510 m2,44 je 690 m2.
2. Stroški komunalne opreme v tej soseski znašajo
1.100,00 din za m2 zemljišča.
3. Poleg zgornjih stroškov se bodoči investitorji zavezujejo plačati še:
— administrativno-tehnične stroške enote,
— prispevek za spremembo namembnosti zemljišča,
— soglasje za priključek na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
— stroške parcelacije zemljišča,
— stroške objave javnega natečaja.
4. Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na obrazcu, ki se dobi na sedežu enote.
5. Ponudbe morajo biti vložene do 8. ure na dan javnega natečaja s plačano varščino v znesku 15.000 - v zaprtih kuvertah z oznako »Za javni natečaj«.
6. Sklad si pridržuje pravico do brezplačne posesti dela zemljišč iz tega natečaja za gradnjo potrebnih komunalnih naprav. Ponudnik nima pravicezahtevatiodškodninozana-vedene posege.
7. Pogodba o oddaji pravice uporabe se sklene po pravnomočnosti postopka o ugotovitvi najugodnejšega ponudnika.
8. V pogodbo se vnese klavzula, da uporabnik trpi preostale stroške komunalne opreme, ki jih določi sklad stavbnih zemljišč, ter stroške zemljiškoknjižnega prenosa.
9. V stroških komunalne opreme je zaračunan prispevek za primarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter možnost priključka na cestišče v makadamski izvedbi. Poleg odškodninezazemljiščeinkomunalnegaprispevkaje investitor dolžan poravnati stroške, ki so navedeni v3. točki tega sklepa, in se je dolžan podrejati pogojem iz4„ 5.,6.,7. in 8. točke tega sklepa.
204/12-86
L
DO Gorenje Servis p. o., izpostava N. m., Jerebova 19
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge: serviser elektronike za SE Novo mesto
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
elektrotehnik-šibki tok ali RTV mehanik, V. oz. IV. stopnja ■ dve leti delovnih izkušenj
■ vozniški izpit B kategorije
■ odslužen vojaški rok
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gorenje SOZD, DO Gorenje Servis, Kadrovski oddelek, Partizanska 12,63320 Titovo Velenje.
Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Nuklearna elektrarna Krško p. o. Krško, Vrbina 12
objavlja dela in naloge
varnostnika — 3 vršilci
Pogoji:
— KV delavec
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
208/12-86
»SOP« Krško — TOZD »IKON« Kostanjevica na Krki Krška cesta 6 68311 Kostanjevica na Krki
razpisuje javno licitacijo za prodajo:
- osebnega avtomobila »Lada« 1200 C
letnik 1982, v voznem stanju, prevoženih 110000 km, začetna cena 300.000.- din
- osebnega avtomobila »Lada« 1200 C
letnik 1982, delno karamboliran, prevoženih 97000 km, začetna cena 200.000.- din
Javna licitacija bo v torek, dne 25. 3. 1986, ob 14.30 v prostorih TOZD IKON, Kostanjevica na Krki.
Ogled je možen pol ure pred pričetkom licitacije—ob 14. uri.
Pri ogledu morajo interesenti plačati 10% varščine začetne cene.
Kupec plača na doseženo izklicno ceno še prometni davek. Licitacija bo potekala po načelu »videno — kupljeno«
207/12-86
Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR—PRESKRBA, trg. podjetje na debelo in drobno, p. o., Krško
objavlja
prosta dela in naloge
prodajalca — komisionarja v Skladišču živil Krško za nedoločen čas
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— kvalificiran prodajalec — moški
— 6 mesecev delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih
Poskusno delo: 30 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi,
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
202/12-86
NAGRADA V NOVO MESTO
MILKA DRŽAJ iz Novega mesta je bila izžrebana izmed reševalcev naše 8. nagradne križanke in žreb ji je dodelil knjigo sodobnega kitajskega pisatelja Chun Chan Yeha Vas v hribih. To je prvi sodoben kitajski roman, preveden v slovenščino.
Rešite današjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 28. marca na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom
križanka ro.
PRG3ŠČE
mis
Vsako popolno dejanje spremlja naslada. A. GIDE Mnogo hudobnih živi v bogastvu, a dobri so revni. TEOGNIS Vse pade naposled vžrelo isti strašni Haribdi, veliki dosežki nič manj ko bogastvo. SIMONIDES Ljudje smo škodoželjni, nevoščljivi. D. KETTE
10
NAGRADNA KRIŽANKA
				DL	1/2	ATlSKI HEROJ (VISOKE SOLEH	KOROŠKA	1 E00 MOHORKO	NAJNIŽJI SLOJ V. ST ATENAH	DL	KLICA	OPHANO ZRNJE	HRV. MESTO
		IllllPi		POŠILJKA/ RADIJ						KOMUNIST PARTIJA SLOV/GL. M MA0AGAS-			
				►									
	W &' n			ST. RIM. VARUH OGNJIŠČA				GR. MODRIJAN/PREBIVALEC LAT. AMERIKE					
i				ŽABICA/ LOT ERIJSK LISTIČ							NATRIJ/ 0E0N0 POSESTVO		
				►					MALAJSKA BLAZNOST/ TUR. UTEŽNA MERA				
SEST.: J.UDIR	DL	PRVA PEVKA/ CUREK SVETLOBE										IT. TERME PRI PADOVI	DL
DL	SVEČENIK/ ULITA TISK. CRKA					KRAJ V ST. BITINUI/ FRANC. REKA							1
SLOV. PISATELJ							NAR0BNEŽ/ KONJSKI DIR						
AZ. DRŽAVA					ORGAN VIDA/ RUBIDU				SOSEDA RAKA/KRAJ PRI LJUBLJANI				
PEKARIJA								SLIKARKA KOBILCA					
REŠEVALNI COLN				M0SKI GLAS				JUDOVSKA MESTNA ČETRT					OL
Lonček s poskusno rastlino v skanerju in video posnetek rasti korenin.
Pogledi v skrivnost rastlin
Novi znanstveni načini raziskovanja in opazovanja življenja rastlin — Računalnik in videokamere prodirajo v nepoznano — Medicinska naprava za rastline
Rastlinam ni lahko. Občutljive so, podvržene so ostrim spremembam okolja od suš do zmrzali, napadajo jih škodljivci, a ne morejo zamenjati svojega okolja, ne morejo mu ubežati, saj so trdno zavezane mestu svojega bivanja. Zato so se skozi milijone let razvoja posebej prilagodile za preživetje. V ta namen so razvile najrazličnejše načine prilagajanja. Da bi znanost bolje spoznala skrivnosti rastlin v njihovem boju za preživetje in obstanek, so se botaniki lotili novih raziskav z novimi, doslej še neuporabljenimi napravami. Z njimi skušajo prodreti globoko v skrivnost življenja rastlin. Vednosti, ki jih raziskave prinašajo, pa bodo na koncu koristile ljudem, saj bodo znali koristne rastline varovati na njim najprimernejši način.
Rastline so se pojavile na svetu pred okrog 430 milijoni let, a takrat so bile hudo primitivne in nič podobne današnjim. Pomembnejši razvojni preobrat se je izvršil pred 280 milijoni let, ko so praras-tline razvile zasnove stebla. Paleo-biologi so zbrali že lepo število okamnelih rastlin, ki kažejo določene stopnje razvoja, vendar jim te okamnine niso odprle poti do razumevanja vzrokov za spremembo bistvenih struktur v organizmu rastlin. Nedvomno je najpomembnejšo vlogo odigrala izpostavljenost sončnim žarkom, tej osnovni energiji, ki jo rastline potrebujejo za pretvorbo snovi, potrebnih za njihovo *;vljenje.
»Rastline se razvijajo, lahko bi rekel, po inženirskih rešitvah fotosinteze. Gre skoraj za gradnjo strojev,« pravi biolog Karl Niklas s Cornellske univerze. Da bi podkrepili svojo zamisel, se ukvarja z računalniškimi modeli, v katerih se strukture, podobne pra-rastlinam, podrejajo najbolj učinkovitim novostim, da bi proces fotosinteze bil kar najboljši. Tako raziskovalec dobi računalniške modele učinkovitih struktur, te pa primerja s fosilnimi ostanki starih rastlinskih vrst. Na ta način bo,
kot je prepričan, odkril osnovne spremembe v razvoju rastlinskih vrst.
Način, kako rastlina išče svetlobo, je mogoče raziskati v vzorcih vejevja. Niklas tako pusti svoji zamišljeni računalniški rastlini, da na računalniškem zaslonu »raste« pod določenimi pogoji, nato pa v model vnese spremembe in ponovno pusti, da spremenjena računalniška rastlina raste. Vse se seveda dogaja v računalniškem procesorju in na zaslonu. Presenetljivo pa je, da se na ta, umeten način potrjujejo naravni zakoni. Precejšnja podobnost je namreč med zakoni, ki jih odkriva računalnik, in tistimi, ki jih strokovnjaki lahko odkrijejo v živem svetu . Pomembna razlika je v tem, da nekaterih sprememb v živi naravi ni več mogoče raziskovati, ker so se dogodile pred milijoni let, lahko pa jih, kot smo videli, kolikor toliko zanesljivo obnovijo v računalniških modelih. Dosedanji poskusi so pokazali, daje gon po svetlobi odigral pomembno vlogo pri nastanku določenih rastlinskih oblik.
Ko bo nova znanstvena metoda še bolj izpopolnjena, jo bodo prenesli v preučevanje sedanjih rastlin. Kaže se namreč koristnost uporabe takšne metode za zaščito sedanjih kulturnih rastlin in za pridobivanje novih, odpornejših in boljših vrst.
V ta namen strokovnjaki uporabljajo tudi druge načine opazovanja. Odkrivajo sestavo in spremembe v najmanjših delih rastline. Še posebno jih zanima način, kako rastlina razvija korenine in jih krepi. Tovrstne raziskave so bile doslej dokaj težavne, saj so rastlino morali izruvati in jo prisiliti, da je rastla v posodah s steklenimi stenami, kar nikakor ni isto kot rast v naravnih razmerah.
Na pol znanost je najstrahotnejši bič človeštva, hujši od kuge, lakote in vojske.
F. M. DOSTOJEVSKI
Korak naprej so naredili, ko so začeli uporabljati miniaturne video kamere, s katerimi so po malih kanalih snemali rast korenin v čvrstih tleh. Zdaj pa imajo strokovnjaki možnost opazovati in raziskovati koreninje rastlin v skoraj povsem naravnih pogojih. To jim omogoča naprava, ki deluje na osnovi magnetne resonance.
Takšne naprave so dandanes že vsakdanjost v zdravstvu, saj omogočajo pogled v sestavo človekovih organov od zunaj med njihovim običajnim delovanjem. Tudi pri raziskavah rastlin se je izkazalo, da je mogoče s tako imenovanimi skanerji opazovati delovanje skritih delov rastlin, predvsem korenin.
Na ta način so uspešno raziskali, kako nekatere rastline črpajo vlago, kako se začne kaljenje in kako sadike pod svetlobnimi učinki začno oživljati.
»Prvikrat smo imeli znanstveniki možnost neprekinjeno opazovati, kako se tvorijo korenine,« je navdušeno povedal strokovnjak za rastlinsko fiziologijo Hudo Rogers. »Stari načini opazovanja so bili nenatančni in zelo težavni.«
Zanimive so tudi raziskave, pri katerih ugotavljajo, kako rastline absorbirajo svetlobo in jo spreminjajo v kemično energijo. Tako počno zdrave rastline, medtem ko obolele rastline, pa naj bodo poškodovane zaradi zmrzali, suše, herbicidov ali drugih onesnaževalcev, oddajo nekaj svetlobe. James Ellenson s pomočjo posebnih videokamer snema te svetlobne emisije in jih beleži. Z njihovo pomočjo ugotavlja, kako se rastlina odziva in uravnava svoje življenjske procese glede na strese.
Tako postaja življenje rastlin strokovnjakom vse bolj odkrito. Koristi od njihovih ugotovitev pa bomo prej ali slej imeli vsi, saj so rastline temelj tudi našega bivanja.
MiM
(Vir: Newsweek)
Gojišča školjk v ledenem morju
Že po treh letih 300 ton pridelka
Gojenje školjk na obalah toplih južnih morij že zdavnaj ni več nobena redkost. Sovjetski zoologi pa so postavili prvo poskusno plantažo školjk v Barentsovem morju na visokem severu. Rezultati tega eksperimentiranja so kar spodbudni. Vse kaže, da bo sovjetskim znanstvenikom uspelo dokazati, da se dajo tudi na obalah Severnega ledenega morja na industrijski način gojiti užitne školjke.
Znanstveniki priznavajo nekatere prednosti gojenja školjk v južnih morjih, vendar obenem opozarjajo na prednosti vodnih prostranstev na robu večnega ledu. V toplih južnih morjih potrebujejo mehkužci do »žetve« do dvakrat manj časa kot v severnih, vendar so plantaže v severnih vodah neprimerno varnejše. Plantaže v južnih morjih namreč neprestano ogrožajo viharji in uničevalni valovi, medtem ko tega v zavetju številnih fjordov severnih morij ni.
Raziskovalci Belega morja so prišli na dan s presenetljivimi številkami. Po njihovih napovedih bodo na podvodni farmi školjk na enem hektarju pridelali po enem letu 30 ton, po dveh letih 100 too in po treh letih 300 ton školjk ob izredno nizkih proizvodnih stroških. Znanstveniki zatrjujejo tudi, da ima gojenje školjk v Belem morju zelo koristne stranske učinke in je pravo poživilo za ves vidni in nevidni podvodni živi svet okrog plantaž mehkužcev.
L. M.
(Vir: Urania)
Nismo sami?
Vse več znanstvenikov je prepričanih, da Zemlja z življenjem ni osamljen pojav v vesolju. Zelo verjetno je, da obstaja tudi kakih tisoč, če ne celo več visoko razvifih oblik življenja in civilizacij. Bernard Oliver, ki dela v Nasinem programu iskanja zunajzemeljske inteligence, navaja tele dokaze za možnost obstoja civilizacij v vesolju:
Znanstveniki so odkrili sončne sisteme okrog 40 zvezd, kar dopušča možnost obstoja planetov, podobnih Zemlji. Prav tako so zbrali že zelo veliko dokazov, da se temeljne snovi, na katerih sloni sestava življenja sposobne materije, nahajajo povsod po vesolju. Nedavni ogled Jupitra in njegovih lunje pokazal, daje zelo verjetno, da se pod ledenimi plašči mrzlih planetov nahaja voda, v kateri bi se lahko razvili preprosti živi organizmi.
Vsa ta znanstveno sprejemljiva dejstva so dovolj trdno zagotovilo, da se zares splača sistematično iskati zvezo z inteligentnimi bitji v vesolju. Pri Nasi pripravljajo sistematično »otipavanje« več tisoč zvezd z novimi radijskimi frekvenčnimi monitoriji in teleskopi, kijih bo vodil močan računalnik. Če je katero od inteligentnih zunajzemeljskih bitij oddalo kakšen signal za zvezo z njemu podobnimi, ga bodo najbrž odkrili. Možnost, da ujamejo tak signal, jez novimi napravami milijonkrat večja kot z dosedanjimi.
vaša zgodba
V ARGENTINO
Lepega dne sta moja polbrata privriskala domov: »V Argentino pojdeva!«
Mati ju je prestrašeno pogledala, zaskrbelo jo je. Tako mlada sta še bila. Res, da se odpravljata k svojemu očetu, a vendar — svarila ju je: »Lepo vaju prosim, počakajta maio. V tujini bosta tujca. Nista še dovolj izkušena.«
A materina prošnja ni nič pomagala. V Argentino je takrat odhajalo veliko mladih fantov iz Bele krajine. Tudi naša dva je vleklo v beli svet. Mislila sta, da bosta tam zlahka obogatela. Zato sta materi z nasmehom govorila: »Tam bova zaslužila denar, doma pa delava zastonj. Jeva samo zelje in krompir!«
Pred odhodom je bilo v hiši slavje. Bedeli smo pozno v noč. Veliko se je pelo, miza je bila polna dobrot.
Rajanje in veselje pa se je proti jutru sprevrglo v obupno tarnanje in jok. Vse, kar je prej plesalo in pelo, je zdaj jokalo. Vsi so objemali Toneta in Janeza in jima segali v roke.
Ležala sem v posteljici ob krušni peči in radovedno opazovala dogajanje. Polbrata sta prišla tudi k meni. »Zbogom, sestrica! Pošiljala ti bova pese,« sta mi v slovo dejala. Tone seje težje kot Janez ločil od mene. V očeh so se mu svetile solze, ki jih prej nisem nikoli videla pri njem.
Zunaj hiše je čakala konjska vprega. Vaški župan, moj boter, ju je odpeljal na postajo.
Dolgo sem še bedela in razmišljala, zakaj je Tone jokal in kaj naj pomeni, tisto, da mi bosta pošiljala pese. Mar so to kakšni psički ali kaj? Za te stvari pa res ni treba po svetu!
Preteklo je precej let. Polbrata se nista nič oglasila iz daljne Argentine. Sele kasneje sem zvedela, da sta preživljala težke čase. Zaman sta iskala delo, da bi zaslužila vsaj za hrano. Mnogi od drugih popotnikov so se čez leto ali dve vrnili domov in pripovedovali, kako težko je življenje V Argentini in da se mora vsakdo pač znajti, kakor ve in more.
Nekega lepega pomladnega dne — bilo je že po zadnji svetovni vojni — pa je prišlo k nam pismo iz Argentine. Mati se ga je vidno razveselila. Njen obraz je bil kot od sonca obsijan, ko je naglo odtrgala rob in pričela na glas brati: »Dragi moji in vsi ostali! Najprej vas vse prosim odpuščanja, ker se vam doslej nisem nikoli javil. Verjemite mi, bilo meje sram. Šel sem v tuje kraje iz gole lahkomiselnosti. Zelo dolgo nisem dobil dela. Zares, bil sem tujec, kot ste me svarili vi, mati. Poznaje sva se z bratom oba zaposlila pri bogatih farmarjih, a za slabo plačo. Hrepenela sva po domovini. Denarja za pot nazaj pa nisva imela. Kasneje sem se poročil z Argentinko. Z njo sem imel otroka. Čez nekaj let me je zapustila in tako sem se sam z malim otrokom prebijal skozi življenje. V takih težkih trenutkih sem se mnogokiat spomnil, kako ste nama, mati, branili iti v tujino. Nisva vas ubogala, zato pa se je nama hudo godilo. Brat Janez je umrl. Revež je bil povsem zgaran. Tudi moje zdravje je slabo, saj sem na pol slep. Trenutno me preživlja kar sin. Tujina meje izčrpala. Vse moje moči je pobrala, a zdaj ji zame ni mar. Lepo vas vse pozdravljam, ki živite v rodnem kraju, ki ni več moj rodni kraj! Vaš Tone.«
Materin obraz je zagrnila grenkoba. Obrisala si je solzne oči, pismo pa ji je obviselo med prsti.
MARIJA NEMA 4IČ
UNIČENO ŽIVLJENJE
Naša starejša sestra je bila zelo dobrega srca. Ker smo bili velika družina, mama ni imela časa, da bi se ukvarjala z nami in tako je skrb prevzčla nase ona. Vendar se ji je življenje slabo obrnilo.
Spoznala je fanta, ki je veljal v očeh staršev za ničvredneža. Zanosila je z njim in od takrat je bil pri hiši pravi pekel. Oče je sestro obdeloval s pestmi. Mi otroci smo jo obkolili in prosili očeta, naj odneha. Tako so udarci, namenjepi nji, padali po nas. A ko je oče videl, kako radi imamo nesrečnico, je prenehal. V očeh se mu je zableščala solza. Otrl si je oči in šel stran.
Otroka je sestra rodila brez vsake pomoči. Skrbela je zanj, a dete je bilo čudno bolehno. Kar naprej je jokalo. Nosila gaje cele dneve in noči v naročju, mu ponujala hrano, a nič. Nekega jutra je bilo dete povsem tiho. Umrlo je.
Ko smo ga pokopali, je ob grobku jokala samo otrokova mati. Očeta ni bilo na spregled. Tako je naša starejša sestra ostala brez otroka in brez moža.
Kasneje nismo nikoli smeli govoriti o umrlem otročičku. Sploh smo se pogovoru o tem izogibali. Sestra pa je nosila v.sebi veliko razočaranje in bolečino. Zaradi hude izkušnje in uničene mladosti je postala nedostopna za moške. Ostala je samska.
Mnogo let kasneje, ko smo si ostali člani družine osnovali svoje domove in ustvarili lastne družine, je starejša sestra večkrat prihajala na obisk. Rada je imela naše otroke. Včasih jeobobiskih z žalostjo zavzdihnila: »Tudi midva bi lahko imela otroke in družino, a časi so bili slabi, revščina je bila. pa se ni dalo.« Vendar smo vsi vedeli, da ni bilo tako, daje fant grdo ravnal in jeni maral vzeti, potem ko je zanosila. Ljubezen, kije ni mogla dati svojemu otroku, je potem delila našim otrokom. Skrbela je zanje, kot je nekdaj skrbela za nas, svoje sestre in brate. A zares srečna ni bila.
Za dan mrtvih je vedno sama odhajala na pokopališče k malemu grobku. Cele ure je ostala tam in jokala. Ni marala, da bi šel kdo z njo, kot da bi se bala, da ne bi kdo prisluhnil njeni misli: »Rada bi šla za teboj, sinko moj! Nočem živeti v tej samoti.«
KATARINA
V_________________________________________________
POTA
Posojila delili na lepe oči
Ne le da v topliškem Boru nimajo zakonitega pravilnika, pač pa so tudi sicer stanovanjska posojila delili precej po domače — Odločba sodišča_
NOVO MESTO, DOLENJSKE TOPLICE — Ne le da imajo v topliškem tozdu Tovarne obutve Novo mesto nezakonit pravilnik o urejanju stanovanjskih razmer delavcev, pač pa so si pri delitvi stanovanjskih sredstev za minulo leto privoščili še nekaj čudnih spodrsljajev.
dežurni
poročajo
V SLUŽBI JE RAZGRAJAL — Miličniki so 14. marca pridržali do izt-reznitve vinjenega 37-letnega Martina Nemaniča iz Radovičev pri Metliki. Možakarje v službi razgrajal in se prepiral, tako da bo moral stopiti tudi pred sodnika za prekrške.
OB RADIOKASETOFON — Nez-nanistorilecjevčasuod 12. do 15.marca vlomil v osebni avto Franca Bajca iz Dolenje Radulje. Lastniku je iz vozila izginil radiokasetofon, vreden skupaj z zvočnikoma okoli 70.000 din. Bajc je pustil vozilo na novomeškem Novem trgu.
IZGINILO REZERVNO KOLO — 15. marca med 21. in 23. uro je neznanec vlomil v osebni avto Avgusta Štefaniča iz Gradca. Vozilo je bilo parkirano na avtobusni postaji blizu gostilne Barič v Črnomlju. Neznanec je iz avta ukradel rezervno kolo, vredno okoli 15.000 din.
RAZGRAJAL IN IZZVAL PRETEP — Novomeški miličniki so 10. marca okoli 21. ure pridržali do iztrez-nitve 41-letnega Petra Predojeviča iz Novega mesta. Možakar sejeprimajal v gostišče Na trgu in se tam začel prepirati, kar se je končalo s pretepom. Svojo pogumnost bo lahko že v kratkem pokazal pred sodnikom za prekrške.
SPAL PRI MILIČNIKIH — 11. marca so morali novomeški miličniki na dom 52-letnega Novomeščana Franca Zaletelja. Ta je namreč doma tako razgrajal, da so ga morali umiriti možje postave in odpeljati na postajo milice, kjer si je bistril glavo. Tudi Zaletelja čaka pot k sodniku za prekrške.
OB GLASBENE UŽITKE — V času med 11. in 13. marcem je neznanec vlomil v osebni avtomobil 30-letnega Janeza Gorenca iz Novega 'fnestav 'Gorenc je imel vozilo' parkirano; predstanov arijskim blokom na Češtiilerojev v Novem mestu, storilec pa je iz avtomobila odnesel radiokasetofon, oba zvočnika in etui z orodjem. Gorenc je po grobih ocenah tisto noč izgubil preko 30 tisočakov. O storilcu še ni sledi.
V tozdu lahke obutve Bor v Dolenjskih Toplicah so lani pripravili pregled, kako razporediti stanovanjske kredite za leto 1985. izlisteje razvidno, daje za posojilo prosilo 17 delavcev, komisija za delovna razmerja pa je ugodila desetim. In med tistimi, ki jim kredit ni bil dodeljen, je bila tudi Marija Klobučar iz Dolenjskih Toplic. Resda je slednja doslej v Boru prejela že štiri
LOKOMOTIVA SE JE IZTIRILA NA POSTAJI
NOVO MESTO — Na novomeški železniški postaji seje 15. marca ob 11.10 uri iztirila lokomotiva. Do nezgode je prišlo, ker je kretničar, 34-letni Karel Urbič iz Semiča, zaradi nepazljivosti premaknil napačno kretnico. Na srečo je strojevodja Pavel Progar vozil zelo počasi in pravočasno reagiral, tako da se lokomotiva ni prevrnila. Kljub temu je nastalo zaokoli 200.000din škode.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Miličniki iz Slavonskega Broda so prejšnji teden poklicali svoje novomeške kolege in jih obvestili, da so na parkirišču v kraju Zelengaj ob magistralni cesti Zagreb—Beograd našli tovornjak. Vozilo je nosilo zaščitni znak Gorjancev in kmalu se je pokazalo, da gre za tovornjak, kije iz Dolenjske izginil že 7. marca. Škoda, da storilec ni izpolnil še potnega naloga, saj bi bilo delo miličnikov tako precej lažje.
0 Med pričetkom februarja in sredino marca je nekdo nepovabljen obiskal stanovanjsko hišo 78-letne Frančiške Strmec iz Veliga Gabra. Obiskovalec je iz hiše odšel obložen z bakrenim kotlom za kuhanje žganja, dvema bakrenima ročnima škropilnicama, desetimi kilogrami masti in perilom. Da je vse to ročno pretovoril v svoj brlog, je moral pretočiti kar precej znoja, če se mu je izplačalo, pa bo pokazala akcija miličnikov, kije že stekla.
• Že dolgo rti jbilp novic o dogajanjih v dolenjskih kokošnjakih. Zadevo popravljamo danes z vestjo, da je moralo svoj dom na posestvu Franca Gorenca iz Šentlovrenca v noči na 13. marec zapustiti kar 11 kokoši, podobne nesreče pa je bil pred dnevi deležen tudi lastnik manjše kokošje farme v Škrjančah pri Novem mestu.
posojila, vendar znaša skupni znesek borih 160.000 din, valorizirana vrednost tega zneska pa je v Boru že 892.000 din. No, naj kakorkoli, predlagani sklep o dodelitvi stanovanjskih posojil za leto 1985jedelav-ski svet potrdil, pritožbo Klobučarjeve pa zavrnil.
Slednja seje zato obrnila na sodišče združenega dela v Novem mestu.
Sodišče je ugotovilo, da se v Boru sploh niso držali pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev, saj navzlicjasnimdoločbam nisoses-tavili prednostne liste niti niso upoštevali meril za njeno določanje. Ob tem je še posebej zanimiva njihova reakcija na takšno ugotovitev sodišča, češ tako malo nas je v tozdu, da nima smisla opravljati ogledov in
sestavljati liste prosilcev. Senat je prav tako ugotovil, da tudi valorizi-ranje že sprejetih posojil ni bilo v skladu s pravilnikom, višek vsega pa je bilo spoznanje, da je tolikokrat omenjeni pravilnik sploh nezakonit, saj ga je sprejel nepristojni organ — delavski svet.
Senat je zaradi vsega tega Klobučarjevi ugodil in sklep o razdelitvi stanovanjskih posojil za leto 1985 razveljavil. Brez zakonitega akta za dodeljevanje stanovanjskih posojil slednjih sploh ne bi smeli deliti, če pa sojih že, bi morali pravilnik spoštovati tak, kakršen pač je. V Boru se niso držali ne enega ne drugega, primerov, podobnih temu, pa je v dolenjskem združenem delu še ogromno. Dovolj zgovorno o tem priča zajeten kup še nerešenih tovrstnih stanovanjskih sporov pred sodiščem združenega dela. Domačnost in nedoslednost postavljata v takih primerih zelo visoko ceno.
B. B.
»
Tehta« lahko le sodišče
Odločitev častnega razsodišča ne more »tehtati« upravni odbor društva ali pa občni zbor
LJUBLJANA — Pred ustavnim sodiščem Slovenije sejev začetku marca znašla pobuda Ljubljančana Matevža Krivica, kije trdil, da vsebujega statut slovenskega novinarskega društva in pravilnik o delu novinarskega častnega razsodišča nezakonite določbe. Ustavno sodišče je mnenju pritegnilo.
Kot primer neustavnosti in nezakonitosti je Krivic navedel določbo statuta, ki pravi, da o pritožbah zoper sklep častnega razsodišča o izključitvi ali drugi kazni dokončno odloča upravni odbor društva, sporen člen pravilnika pa pravi, da je zoper ukrep izključitve iz društva nato dopustna še pritožba na občni zbor društva. Krivic je navedel, da sta obe omenjeni določbi v nasprotju z našo ustavo, ki določa, da sme o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo odločati samo pristojno sodišče. Takšnega mnenja je bilo tudi ustavno sodišče.
Kajti z. določilo
žbi ati kakem d
®&Rrit(j>-Sefn
sredstvu zoper sodno odločbo lahko odloča le pristojno sodišče, ustava izključuje možnost.
da bi o takšnih stvdreh odločal organ, ki neopravljasodnefunk-cije. V konkretnem primeru imamo v mislih upravni odbor in občni zbor novinarskega društva. Dejstvo je namreč, da med samoupravna sodišča, ki brez dvoma opravljajo sodno funkcijo, spadajo tudi razsodišča, častna sodišča, poravnalni sveti in še kdo, vsakomur pa je zajamčena pravica do pritožb zoper odločitve sodišč, kadSr ta razpravljajo bodisi o njegovi pravici ali odločajo v interesu zakona. O takšni pritožbi zoper sodno odločbo pa. lahko odloča le pristojno sodišče, nikakor pa ne upravni odbor ali občni zbor ~dfustva".
Sporni določili statuta in pravilnika je zato ustavno sodišče razveljavilo.
Brez pravega razloga ob službo
Sodišče združenega dela razveljavilo suspenz in disciplinski ukrep zoper Damirja Cara — Električar delal za mizarskimi stroji_______
NOVO MESTO, METLIKA — V Novolesovem tozdu Tovarna kopalniške opreme v Metliki so imeli pred časom delavca, po poklicu električarja, za katerega nenadoma ni bilo več posla. Brez vsakršne odločbe so ga zato prerazporedili v Stražo, kjer je opravljal vsa druga dela, le tistih ne, za katera je usposobljen. Pa tudi to navsezadnje ne bi bilo tako strašno, če tega delavca ob vrnitvi v Metliko ne bi čakala odločitev direktorja tozda o suspenzu, češ da je v Straži slabo delal. Hkrati s suspenzom je stekel tudi disciplinski postopek, ki je delavca — gre za Damirja Cara iz Metlike — dokončno postavil na cesto.
Takšna je v najbolj grobih orisih vsebina zgodbe, ki se je pred kratkim znašla tudi na sodišču združenega dela v Novem mestu. Odločitev disciplinske komisije, ki jo je potrdil tudi delavski svet, je Cara bremenila enega neopravičenega izostanka z dela ter tega, da je v
OSIROMAŠIL
NEDOGRAJENI
VIKEND
SUHOR PRI PREČNI —Med 18. januarjem in 15. marcem je nekdo vlomil v še nedograjeni vikend na Suhorju pri Prečni, last 52-letnega Jožeta Jelenca iz Trzina pri Domžalah. Neznanec je iz vikenda odnesel akumulatorski polnilec, dva zaboja krompirja, zaboj jabolk, 10 litrov vina in zaboj s 15 steklenicami piva. Po grobih ocenah je Jelenc oškodovan za najmanj 100.000 din. Storilec se roki pravice še skriva.
ROKA ZDRSNILA POD REZKALEC
STRAŽA — 12. marca ob 17.55 je prišlo v Straškem Novolesu do delovne nezgode, v kateri se je poškodoval 34-letni delavec Milan Gobec iz Prečne. Gobec je delal na rezkalnem stroju za obdelovanje raznih lesnih profilov, med potiskanjem lesene ploščice proti vrtečemu se nožu pa mu je roka zaradi neprevidnosti zdrsela naprej. Rez-kalec mu je odrezal del prstanca in poškodoval mezinec, poškodovanca pa so odpeljali po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico, od koder so ga pa že odpustili.
mesecih, ko je bil prerazporejen v Stražo, pokazal nemaren odnos do dela, daje odklanjal naloge ali pa jih opravljal nevestno. In kaj je ugotovilo sodišče?
Res je, da Car v Straži ni dosegal norme, prav tako pa je tudi res, daje delal na strojih, pred katerimi je stal prvič. Ni poznal posameznih tehničnih operacij, poleg tega so ga selili od enega stroja k drugemu, po izjavi Caru takrat nadrejenega delavca pa potrebuje poprečen delavec kar en
mesec do dva meseca, da se privadi na stroj in delo, kar seveda vpliva tudi na doseganje norme. Sodišče skratka ni našlo prav nikakršnih dokazov, ki bi potrdili obrazložitev izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Senat je zato razveljavil sklep disciplinske komisije, enako tudi odločbo direktorja in sklep delavskega sveta, s katerima je bil Caru izrečen suspenz, izrekel pa kazen opomina, ki si ga je Car prislužil z neopravičenim izostankom z dela v lanskem septembru. Metliški tozd Novolesa mora tako Cara sprejeti nazaj na delo in mu povrniti osebni dohodek, ko je bil brez službe in v suspenzu. Odločitev novomeškega sodišča združenega dela je tudi že pravnomočna.
B. B.
Največ gori ob vikendih
Gasilska ekipa se zbira 3 do 5 minut — Kočevski gasilci posredovali pri skoraj vseh požarih v občini
KOČEVJE — Gasilsko društvo Kočevje je lani posredovalo v 22 požarih od skupno 25, kolikor jih je izbruhnilo na območju občine. Njihova skupna značilnost je, da jih je bila večina v petek popoldne, soboto ali nedeljo. Ob ponedeljkih ni bilo nobenega požara, zelo redki pa v ostalih dneh.
Tehnični sekretar občinske gasilske zveze Kočevje Milan Simičič pravi, da vzroke za požare ob vikendih še raziskujejo. Kaže pa, da je ob vikendih doma več ljudi in budnost popusti. Do požarov je prišla ob kuhanju žganja, kuhanju za prašiče, kurjenju smeti, požiganju trave itd., gorele pa so tudi šupe, lope, seniki, trava (najpogosteje na rudniških sipinah) itd.
Gasilsko društvo Kočevje ima stalno dežurno službo. Na gasilske akcije odhaja običajno okoli 6 gasilcev-prostovoljcev, ki stanujejo
v gasilskem domu ali njegovi neposredni bližini. Kadar je potrebno, jih pokličejo s posebnimi internimi zvonci. Tako ponoči ali popoldne, ko je požarov največ, ne vklapljajo sirene, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali občanov. Zbiranje gasilcev za akcijo traja največ 3 do 5 minut, najpogosteje pa manj.
Lani so kočevski gasilci prebili na gašenju požarov in delih v zvezi z njimi 260 ur. Skupaj z raznimi deli v gasilstvu, seveda prostovoljnimi, so opravili preko 1.400 ur. Na dopolnilnem in stroko vnem usposabljanju ter delu s pionirji so prebili še 400 ur. Seveda so sodelovali tudi na tekmovanjih, vajah itd., kar pomeni, da so kočevski gasilci lani žrtvovali za potrebe gasilstva in s tem delovnih in drugih organizacij ter občanov blizu 2.000 delovnih ur.
J. P.
Zavrnili
pritožbo
Jutranjke
SEVNICA, LJUBLJANA — O neštetih zapletih in razpletih med sevniško Jutranjko in njihovim (sedaj že bivšim) uslužbencem Rudijem Stoparjem smo v našem listu že do zdaj obširno poročali zato je nemara prav, da tudi mi potegnemo črto pod primer. Razlogzatojevtem: o pritožbi Jutranjke na sodbo novomeškega temeljnega sodišča, ki je Stoparja oprostilo sleherne kazenske odgovornosti za očitana mu dejanja, je svoje reklo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Slednje je prav v vsem pritegnilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in pritožbo Jutranjke zavrnilo kot docela neutemeljeno.
Da bi bila zadeva bolj jasna, povejmo, da sta se na sodbo novomeškega sodišča pritožila tako Jutranjkin tozd Moti v zaradi bojda bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (zahtevali so, da se sodba razveljavi in vrne sodišču v novo presojo pred popolnoma spremenjenim senatom!), kakor tudi delovna organizacija Jutranjka, prav tako zaradi baje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in celo kršitev kazenskega zakona. Višje sodišče takšnih očitkov na delo prvostopenjskega sodišča ni moglo sprejeti, in sicer zato ne, ker je novomeško sodišče delalo vestno in pravilno, zaslišalo je vse potrebne priče in pregledalo vse razpoložljive dokaze. Stopar naj bi bil po očitkih Jutranjke storil kaznivodejanjenevestnega gospodarjenja, vzrok naj bi bile domnevne mahinacije pri izbiri ponudnika za izdelavo vrečk »baby«, vendar so bili v Ljubljani mnenja, »da ni prav nikakršne podlage za obstoj kaznivega dejanja, tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu, in je oprostilna sodba povsem na mestu«.
TO JE REPUBLIŠKA CESTA? — Glede ceste med Novim mestom in Dol. Toplicami se več let pritožuje na stotine ljudi, ki so vezani na vsakodnevni promet in pot v službo, a nič ne zaleže. Jame na cesti so ponekod ena tik druge, luže velike, ampak jezerce, nastalo ob mostičku pri vasi Potok, presega vse. Težki kamioni podjetja Gorjanci, reden vsakourni avtobusni promet in nič koliko osebnih vozil se nad 20 cm globoki in čez vso širino ceste segajoči luži nikakor ne mor ejoogniti. Kaj resni mogoče nič narediti? (Foto: Ria Bačer)
PRIJELI OSUMLJENCA
METLIKA — Belokranjski miličniki so pred dnevi prijeli 22-letnega Davorina K. iz Metlike, ki je utemeljeno osumljen tatvine osebnega avtomobila. 11. marca naj bi namreč izpred mlečne restavracije na Kolodvorski cesti v Črnomlju sunil osebni avto Z-1300, last 36-letnega Črnomaljca Antona Kotarja.
KDO JE LASTNIK SMUČARSKE OPREME
NOVO MESTO — Novomeški miličniki so konec minulega tedna odkrili storilca, ki je nekje ukradel smuči, palice in smučarske čevlje. Miličniki sedaj iščejo lastnika ukradene opreme. V pomoč zapišimo, da so najdene smuči znamke Elan MD-604.
ZARADI UTRUJENOSTI ZAPELJAL NA BANKINO— 16. marca ob 23. uri je 33-letni Momčilo Jovadžič, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, peljal osebni avto proti Ljubljani. Pri Dragi je, najverjetneje zaradi utrujenosti, zapeljal na bankino, nekaj časa vozil po njej, nato pa se zaletel v betonski del podvoza. V nezgodi seje laže poškodoval sopotnik, 37-letni Peter Radič iz Bučine, kiso ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 500.000 din.
NEPREVIDNO JE PREČKALA CESTO — 17-letna Jožica Boltes iz Črmošnjic se je 14. marca peljala z avtobusom iz Novega mesta proti Metliki. V Črmošnjicah je izstopila, nato pa prečkala vozišče, ne da bi se prepričala, ali je prosto. Tedaj je po cesti z osebnim avtom pripeljal 29-letni Jože Bačar iz Mihovca, ki pakljub zaviranju ni mogel preprečiti nezgode. Pešakinjo je zadel in jo zbil na tla. Boltesova seje hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
INLES V FINALU
CELJE — Rokometaši ribniškega Inlesa so pripraviti pred dneivi prvovrstno presenečenje, saji so v Celjrt v i polfinalnem -srečanju; rokometnega pokala na območju Slovenije ugnali vrsto drugoligaša Aera Celja s 30 : 25 (16:12). Najboljši pri Ribničanih so bili Fajdiga z 8 zadetki, Karpov s 7 in Mate s 6 goli. Finalno srečanje bo 26. marca, najverjetneje v Ribnici, srečali pa se bosta ekipi Inlesa in ljubljanskega Dinos Slovana.
GOSTITELJEM TRETJE MESTO
STARI TRG OB KOLPI —
Osnovna šola Stari trg ob Kolpi je 15. in 16.marcagostilaletošnje,36. ekipno šahovsko prvenstvo Slovenije za pionirke. Po dveh dneh bojev je zasluženo zmagala mlada vrsta iz OŠ Stane Kosec v Šmartnem, druga je bila OŠ Franc Belšak iz Gorišnice, tretja OŠ Stari trg ob Kolpi, četrta OŠ Bratstvo in enotnost iz Prosenjakovcev, peta OŠ Ivan Kavčič iz Izlak, medtem ko je bila ekipa OŠ Katje Rupena iz Novega mesta osma. Pokroviteljica prvenstva, kije bilo odlično organizirano, je bila DO Unior, zahvale pa gredo še neutrudnemu ravnatelju tukajšnje osnovne šole, Marku Kobetu, dolgoletnemu mentorju Vinku Kobetu, črnomaljski TKS, Beltu iz Črnomlja, DPM Stari trg, TVD Partizan, KS, kmetijski zadrugi, metliškemu Kometu, LB- enoti Črnomelj, Mizarstvu Barič, Integralovemu tozdu Medkrajevni promet in delavnice Črnomelj, semiški Iskri, ki so gostili učenke iz slovenskih šol, nenazadnje pa tudi staršem.
ZA REPUBLIŠKE NASLOVE
LESKOVEC PRI KRŠKEM — 22. in 23. marca bo v Leskovcu pri Krškem republiško prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Udeležba bo rekordna, saj bo nastopilo kar 559 strelcev iz vse Slovenije, od tega bo91 pionirjev, 53pio-nirk, 72 članic, 98 mladincev, 39 mladink in 202 člana. V nedeljo bodo tekmovali člani in mladinke, vsi ostali pa že v soboto. Organizator tekmovanja je TVD Partizan iz Leskovca.	J.	ARH
§M M|J.M
‘i* l <1.11
M
EKIPNO PIONIR IN KRKA
NOVO MESTO — V okviru letošnjih delavskih športnih iger so se zaposleni v novomeški ‘občini pred dnevi merili v smučarskih tekih. Med moškimi do 30. leta je zmagal Ilar(KZ Krka), do 40. leta je bil prvi Strniša (Pionir), v kategoriji od 41. do 50. leta pa Majes (Pionir). Pri ženskah je v kategoriji do 30. leta zmagala Ska-rjakova iz Krke, med tistimi nad 31. letom pa Uhanova iz Krke. Med moškimi je v ekipnem seštevku zmagala vrsta Pionirja, 2. je bil Novoles.3.Krka in 4. Elektro. Pri ženskah pa jezmagala Krka, 2. je bil Pionir, 3. Novoles, 4. Elektro in 5. Iskra. Nastopilo je okoli 75 tekačev in tekačic.
V CILJ Z VODILNO SKUPINO
TRST — Nedeljske 90 kilometrov dolge kolesarske dirke med Trstom in Pordenonom v Italiji so se udeležili tudi novomeški kolesarji. Na startu je bilo kar 156 starejših mladincev, vendar je večina prišla v cilj v strnjeni skupini, med njimi tudi vsi kolesarji Krke. Zapišimo, da sta Ravbar in kasneje tudi Kruljac skušala s pobegi, vendar ju je skupina vselej ujela.
KEGLJANJE ZA DAN ŽENA
NOVO MESTO — V počastitev dneva žena je bil pred dnevi na kegljišču Doma JLA turnir, na katerem je nastopilo 37 tekmovalk iz vseh dolenjskih klubov. Rezultati:	1. Šoško
(Novoteks) 429 podrtih kegljev, 2. Veber (Mercator) 419, 3. Makše (Novoteks) 403, 4. Dalmacija (Iskra) 395, itd.
N.G.
ŠTIRJE NA PRIPRAVAH
REPREZENTANCE
NOVO MESTO — Zvezni selektor jugoslovanske kolesarske reprezentance Franc Hvasti je za priprave naše najboljše vrste, fantje so se zbrali že v torek, poklical kar štiri novomeške kolesarje: Papeža, Smoleta, Glivarja in Bojanca. Priprave bodo tokrat dokaj nenavadne, naši najboljši kolesarji bodo morali za trening prevoziti kar 900 kilometrov poti med Crikvenico in Dubrovnikom.
DVE LETI KARATEJA
TREBNJE — Že vse od predlanskega marca deluje v Trebnjem karate klub, kjer se mladi spoznavajo z veščinami tega športa. Treninge sankukai stila vodi znani karateist Vlado Paradižnik, nosilec naziva mojstra karateja 5. dan. Treningi so vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure,vsi, ki se želijo včlaniti v klub, pa lahko to store v omenjenih dneh in urah. Vpisovali bodo do 25. marca.
Na dirki »Po Jugoslaviji« bo letos rekordna udeležba
Predstavniki organizacijskega komiteja obiskali Novo mesto, kjer bo 22. junija cilj navečje kole-__________________sarske	dirke pri nas_________________
NOVO MESTO — V Novem mestu so se v petek mudili predstavniki organizacijskega komiteja tradicionalne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«, ki bo letos že 42. po vrsti. Obisk Beograjčanov v Novem mestu ni bil naključen, saj se bo devetdnevna dirka, ki jo štejejo za eno najtežjih in najkvalitetnejših merjenj moči amaterskih kolesarjev na svetu, končala prav na novomeškem Glavnem trgu. 22. junija okoli 13. ure bo namreč dokoončno znano ime zmagovalca 42. dirke »Po Jugoslaviji«.
Zanimanje za dirko je letos izredno, organizator je že dobil rekordno število prijav, lahko se celo zgodi, da bodo morali nekaterim reprezentancam odkloniti udeležbo. Omenimo le, da so svoje sodelovanje doslej potrdile reprezentance Avstrije, Belgije, Grčije, Madžarske, ČSSR, Sovjetske zveze, Poljske, Romunije, celo Kitajske in Kube, udeležbo pa so napovedali še kolesarji iz Italije, Turčije, Norveške, Zahodne Nemčije,
Alžira in Španije, zraven pa bosta seveda še A in B ekipa Jugoslavije in 4 republiške selekcije. V ilustracijo povejmo le, da so organizatorji, po dosedanjih izkušnjah sodeč, računali z udeležbo »vsega« 10 tujih in 6 domačih ekip.
Znan je tudi že končni urnik in razpored etap. Po slednjem sodeč bo letošnja dirka ena najtežjih, če nc celo najtežja doslej, saj ima kopico vzponov in gorskih ciljev. Sicer pa se bo letošnja dirka pričela 14. junija s prologom v Čačku, naslednjega dne pa bo start prve, 145
• Že po tradiciji čaka zmagovalca dirke »Po Jugoslaviji« lepo darilo. Tudi tokrat je na račun organizacijskega odbora že prispelo 5 tisoč dolarjev, ki jih namenja ameriška pokroviteljska firma, zanje pa je že vplačano vozilo Z-101 GTE. Ime prvega lastnika bo znano 22. junija v Novem mestu. Nekateri optimisti trdijo celo, da bo stoenka ostala na Dolenjskem.
kilometrov dolge etape med Čačkom in Pribojem. Druga etapa bo kolesarje popeljala iz Priboja na 1.450 metrov visoki Žabljak, tretja etapa bo med Žabljakom in Tre-binjem, četrta Trebinje — Mostar, peta Mostar — Split, šesta Split — Knin. sedma Knin — Zadar, osma Zadar — Plitvice in deveta, zadnja etapa. Plitvice — Metlika — Valita — Novo mesto. Cilj bo. kot že rečeno. 22. junija okoli 13. ure na Glavnem trgu. Upajmo, da bo slednji za novomeške kolesarje enako uspešen, kot je bil lanskega 7. julija.
B. BUDJA
Dostojen odpor favoritom
Navzlic porazu odbojkarji Pionirja zadovoljili gledalce — Polovičen izkupiček Kočevja
Čeprav v soboto zvečer v športni dvorani pod Marofom na novomeški klopi ni sedel niti en sam rezervni igralec, so se odbojkarji Pionirja vendarle dostojno upirali favorizirani vrsti Jedinstva Interplet. Poraz je bil bolj ali manj pričakovan, zato pa so maloštevilni gledalci videli borbeno igro gostiteljev, kar sicer v letošnjem prvenstvu ni bila njihova odlika.
Kot že rečeno, je imel trener Gre-gurek v soboto na voljo vsega šest igralcev, vendar gostje iz Brčkega niso lahko prišli do zmage. Ne leda so izgubili tretji set. ampak so jim bili gostitelji
BUDNICA STRAŠKEMU BOKSU?
Člani boksarske sekcije Straža so se udeležili boksarske revije v Kamniku, ki jo je organiziral tamkajšnji klub v konkurenci boksarjev iz Kamnika, Kranja, Radovljice. Celja, Tolmina in Ljubljane je od starejših največ pokazal Iztok Mavsar, od najmlajših pa Igor Šprah, Horvat in Jerman sta boksala neodločeno, Tisovic pa si je priboril medaljo.
Kljub nerazumevanju nekaterih članov TVD Partizan Straža pa je sekcija in njeni člani, ki jo vodi nekaj starejših boksarjev, na najboljši poti, da boks v Štraži zopet zaživi.
KS.
V NEDELJO 4. GORJANSKI VELESLALOM
GABRJE — Smučarsko društvo Gorjanci priredi tudi letos ob pokroviteljstvu SGP Pionir tradicionalni, 4. gorjanski veleslalom. Tekma bo v nedeljo, 23. marca, ob 10. uri na Trdinovem vrhu, v primeru ugodnih snežnih razmer pa bo veleslalom na smučišču Deci nad Gabrjem. Tekmovanje bo za vse kategorije od cicibanov do veteranov, prijave pa je potrebno poslati do petka, 21. marca, do 14. ure na naslov: SD Gorjanci, Kastelčeva 9, Novo mesto, telefon 23-001. Poleg priznanj za najboljše čakata najstarejša udeleženca pri moških in ženskah še pokala Dolenjskega lista in servisa smuči Bineta Bajca, najmlajši udeleženec bo dobil pokal novomeške ZTKO. pokal graverstva Staniša pa čaka smučarja, ki bo najhitreje opravil s progo.
Novoles na pragu podviga
V soboto odigrano kolo v ženski in moški SKL— Lahka zmaga Novomeščank in hud odpor Novolesa
Prvenstvo tako v moški kot ženski re- §i publiški košarkarski vrsti seje prevesilo v zadnji del. Pri fantih je že dalj časa vse jasno: novi prvak je ekipa Slovana, ligo pa bosta najverjetneje zapustili ekipi Bistrice in Kraškega zidarja. Zanimiv boj pa se bije pri dekletih.
Novomeščanke so tokrat brez težav opravile s sila poprečno ekipo Metke, zmaga z domala 50 koši razlike pa verjetno dovolj pove o razmerju moči na igrišču. Vrsta Laboda torej tako še naprej vsaj teoretično ostaja v boju za prvo mesto na lestvici, vendar, kot že rečeno, ne sme do konca prvenstva izgubiti nobenega srečanja več. Čaka pa jih še vrsta težk ih tekem, od preloženega srečanja s Kladivarjem, do obračuna s sedaj vodilno Ilirijo.
KOŠARKARICE SO LABODOVE — Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju sta v petek podpisali tudi delovna organizacija Labod iz Novega mesta in Ženski košarkarski klub, kije v tej sezoni prav gotovonajuspešnejša in najbolj obetavna vrsta med vsemi novomeškimi ekipami. Nastopanje pod Labodovim znakom bo košarkaricam gotovo olajšalo pot v sam vrh in nastop v II. zvezni ligi. Pod novim imenom so še istidan v novomeški športni dvorani z rezultatom 85:35premagaleekipo Metke. Na sliki: Janez Pezelj, predsednik ŽKK Novo mesto, in direktor DO Labod Milan Bratož med podpisovanjem sporazuma. (Foto: J. Pavlin)
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
LESTVICA: 1. Paloma Branik 1128,5. Kočevje 14 točk.
Kočevke igrajo v soboto doma s Fužinarjem II.
II. ZVEZNA LIGA, zahod, 17. KOLO: PIONIR — JEDINSTVO INTERPLET 1:3 (-7,-8, 14,-7) Pionir: Vernig, Babnik, Gre-gurek, Primc, Smrke, Petkovič.
LESTVICA: 1. Modriča Optima 32 točk, 7. Pionir 14.
V soboto potujejo Novomeščani k ekipi Radničkega.
I. SOL, moški, 18. «.OLO: IZOLA — KOČEVJE 3:1 (7,9, -9,8) Kočevje: Levstik, Miklič, Bradač, Polovič, Marinč, Planinc, Hvala.
LESTVICA: 1. Salonit 34 točk, 12. Kočevje 6.
Kočevci igrajo v soboto s Salonitom.
L SOL, ženske 14. KOLO: MISLINJA — KOČEVJE 2:3 (-14, 11,-11,9,-14)
Kočevje: Klun, Kočevar, Uran, Levstik, Turk, Gornik, Drobnič, Ahac.
košarka
I. SKL, moški, 19. KOLO: LI BELA — NOVOLES 116:106 (55:57)
Novoles: Cerkovnik 13, Skube 25, Munih 6, Bajc 41, Vučkovič 2, Seničar 2, Plantan 17.
LESTVICA: 1. Slovan 37, 7. Novoles 29.
V soboto igrajo Novomeščani doma z Ilirijo.
I. SKL, ženske, 15. KOLO:	I
LABOD — METKA 82:35 (40:20)
Labod: Srebrnjak 27, Avguštin 5, Smrke 4, Bunc 23, Adamič 22.
LESTVICA: L Ilirija 28, 4. Labod (tekma manj) 25.
Novomeščanke potujejo v soboto v Maribor.
METLIKA: USPEŠEN ZAČETEK KOLESARJEV
METLIKA — Na Siporexovi otvoritveni tekmi letošnje kolesarske sezone v Pulju so preteklo nedeljo vozili tudi mlajši mladinci kolesarskega društva Metlika. Dosegli so lep uspeh, saj je v konkurenci kolesarjev iz naših najboljših klubov zasedel Otmar Sturm 8., Marko Pečnik pa 14. mesto. Ostala sva metliška kolesarja Aleš Pahor in Gregor Puš sta morala zaradi okvare odstopiti.
SEVNICA — BREŽICE 5.201 :5.146
RADEČE — Tekmovalci KD Rudi Kepa iz Sevnice so na svojem kegljišču v Radečah premagali kegljače iz brežiškega Partizana. Ta zmaga jeSev-ničane utrdila na 3. mestu območne tekmovalne kegljaške lige, v kateri tekmuje 8 klubov iz Zasavja in Posavja.
J. BLAS
MED RIBNICO IN KOČEVJEM
• V Mozlju, nedaleč od Kočevja, prirejajo vsakoletna zimska tekmovanja mladih v smuku, slalomu in veleslalomu. Člani Kulturnoprosvetnega društva Ciril Dekval so takšno tekmovanje pripravili tudi letos. V skupnem seštevku vseh treh disciplin je med pionirkami zmagala Simoničeva, pri mlajših pionirjih Rijavec, pri starejših pa Salamon.
• V počastitev 8. marca priredi KK Kočevje vsakoletni kegljaški turnir. Letos je bil že dvajseti po vrsti. Nastopilo je 5 ekip, vrstni red pa je bil takšen: L Krško 2.329,2. Kočevje 2.321,3. Ilirija 2.320, 4. Delnice 2.178, 5. Jastreb 2.056. Posamičnoje zmagala Antičeva, 2. je bila Arhova (obe Krško), 3. Vu-jinovičeva (Delnice).
• Na smučišču v Bukovici blizu Ribnice je bilo pred dnevi tekmovanje gasilcev v veleslalomu in smučarskih takih. Nastopili so tekmovalci iz Ribnice, Bukovice, Dolnjih Lazov in Jurjeviče. Med pionirji je v veleslalomu zmagal Levstik iz Bukovice, pri članih pa Ribničan Kos. V smučarskih tekih seje najbolje odrezal Merhar iz Jurjeviče.
• S tekmami 3. kola seje pred dnevi končalo letošnje zimsko mladinsko rokometno prvenstvo Ribnice. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili igralci Inlesa 1. Rezultati zadnjega kola: Inles I — Inles II 10:0, Donit — Ponikve 10:0, Itas — Škofljica 10:0, Itas — Inles i 9:9 (4:2), Inles 1 — Donit 20:12(11:6) in Itas—Donit 14:14(8:5). Vrstni red: Inles 10 točk, Itas 6, Donit 6 itd.
M. GLAVONJIČ
tudi v preostalih dokaj enakovredni, pohvale za sobotno igro pa zaslužita Smrke in Primc. Navzlic porazu pa Pionir ni izgubil svojega mesta na sredi lestvice, kjer bo, to je sedaj žejasno, tudi pričal konec letošnjega prvenstva.
V obeh republiških ligah so kočevski odbojkarji in odbojkarice bili trd boj. Fantje so tudi v Izoli kljub tesnemu porazu dokazali, da igrajo spomladi v zares dobri formi in da si, po teh igrah sodeč,^zaslužijo mesto vsaj v sredi lestvice. Žal pa veljajo le rezlultati in ti so bili jeseni tako skromni, daje vse manj upanja za obstanek kočevskih odbojkarjev v ligi. V ženski konkurenci pa so Kočevke v soboto v gosteh opravile z Mislinjo in se tako vnovič prebile pod vrh lestvice. Njihova dobra igra daje celo upanje, da bo obetavna kočevska vrsta končala letošnje prvenstvo na tretjem mestu. To bi bil uspeh, o katerem je pred prvenstvom upal misliti le malokdo.
Pred velikim podvigom pa so bili v soboto igralci Novolesa, ki so tako še enkrat dokazali, da so ob navdihu sposobni premagati slehernega tekmeca v ligi. Proti Libeli so prikazali odlično igro, na veliko presenečenje Celjanov so vodili ves prvi polčas, nekajkrat celo z 12 točkami razlike. Tudi v drugem delu je bila igra vseskozi izenačena inšeleodhod Bajca, vsoboto najboljšega novomeškega moža, s parketa. nabral si je pet osebnih napak, je tehtnico prevesil v prid gostiteljev.
Kolesarji pravijo, da ne bodo razočarali
Metliški kolesarji so imeli letošnjo zimo načrtne priprave
METLIKA — Metliški kolesarji si od letošnje sezone veliko obetajo, zato so s pripravami začeli že novembra lani, in sicer po skupnem programu, ki so ga pripravili z novomeškim društvom Krka. Pozimi so skupaj z novomeškimi in krškimi kilesarji organizirali tudi 4 ciklokrose, kar seje pokazalo kot dobro, saj so na republiškem prvenstvu v ciklokrosu v Novem mestu pri rftlajših in pri starejših mladincih zasedli 2. mesto.
Julij Nemanič
»V letošnjem letu bomo prvič tekmovali kar v štirih kategorijah,« pravi tehnični vodja in vaditelj v metliškem kolesarskem društvu Julij Nemanič. »Imamo zelo močni ekipi mlajših in starejših pionirjev, pri mlajših mladincih bosta polegštirih Metličanovza naše društvo vozila še Novomešča-na Pečnik in Puš, največja pridobitev pa je prihod starejšega mladinca Petra Jeriča, kije bil pri mlajših mladincih tudi državni prvak na kronometer, letos pa je kandidat za republiško reprezentanco,« pravi Nemanič, zadovoljen tudi zato, ker so bile po njegovem mnenju priprave na letošnjo sezono veliko boljše kot pretekla leta. To pa je razumljivo, saj se kolesarji zavedajo, da jih čakajo težke preizkušnje. Najpomembnejša pa bo gotovo mednarodna in hkrati najkvalitetnejša dirka v državi, imenovana po memorialnem področju Žumberak—Gorjanci, na kateri se bodo kolesarji potegovali za pokal Gorjanskega bataljona. »Letos jo bo prvič organiziralo naše društvo, in sicer 28. in 29. junija, septembra pa bomo že po tradiciji gostitelji kolesarjev na dirki po Beli krajini,« našteva Julij. Seveda ne bodo pozabili tudi na rekra-tivce, za katere bodo pripravili nekaj lokalnih trimskih maratonov.
»Trenutno nas najbolj pesti vaditeljski kader, zato bomo v kratkem poslali na tečaj 3 ali 4 vaditelje, 3 pa bodo naredili izpit za sodnike,« pove Nemanič ter hkrati pripomni, da bodo pomagali pri delu tudi pred kratkim ustanovljenemu črnomaljskemu kolesarskemu društvu. Seveda pa Metličani tako kot doslej tudi vnaprej pričakujejo podporo delovnih organizacij, TKS in drugih v metliški občini. Tudi vsem tem gre namreč zahvala, da so lani v Metliki kupili kombi za potrebe tekmovalnega športa, kolesarji pa prva klubska kolesa.
B. M.
NOVO MESTO — MERCATOR 4.902: 5.017
NOVO MESTO — Na kegljišču Doma JLA je bilo pred dnevi odigrano 2. kolo dolenjske kegljaške lige. Trebanjski kegljači so presenetljivo gladko premagali vrsto gostiteljev. Pri Trebnjem je bil najboljši Goleš z 883 podrtimi keglji, pri gostiteljih pa Avbar z 857. Na lestvici vodi Metlika, ki ima4točke, Mercator in Novo mesto jih imata 2, Rudar pa 0.
DVE ŠAHOVSKI
• Dve koli pred koncem šahovskega članskega prvenstva Novega mesta vodi Kastelic s 7,5 točke, sledijo: Pucelj 7, Rudman in Brezovar 6, itd.
• ŠK Novo mesto jedobil nekaj novih tretjekategornikov. Ta naziv so si na turnirju četrtekategornikov priigrali Roman Janko, Vladimir Pobežin, Franc Kastelic in Leopold Perme.
m m
SPREJEM ZA ŠPORTNIKE — Za uspehe, ki so jih v kolesarstvu, atletiki in moto-ristiki dosegli športniki novomeške občine v preteklem letu, so predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine v ponedeljek priredili sprejem. Ob tej priložnosti sojih skromno obdarili, potem pa je stekla beseda o športnih uspehih in o težavah naših športnikov, med katerimi je veliko takšnih, ki so v lanski sezoni nosili dres z državnim grbom. (Foto: J. Pavlin)
Bojane najbolje uvrščen
V soboto je bila v Poreču zadnja dirka za lovoriko Riviere — Skupna zmaga Šebeniku, Bojane tretji
POR EČ — V Poreču je bila v soboto zadnja, peta dirka za letošnjo lovoriko Riviere. Na 126 kilometrov dolgi progi okoli Poreča se je pomerilo kar 158 kolesarjev iz osemnajstih jugoslovanskih klubov, nastopili pa so še tekmovalci iz ČSSR, Avstrije in Furlanije — Julijske krajine.
Sobotna dirka je dokončno odgovorila tudi na vprašanja o najboljšem posamezniku in ekipi v skupnem seštevku. Kot je bilo na vseh štirih prejšnjih dirkah, je tudi sobotna potekala kot obračun Krkinih in Rogovih kolesarjev. Ljubljančani so bili tokrat boljši. Dirko je dobil Šebenik, v času zmagovalca pa je na cilj prikolesaril tudi Novomeščan Bojane. V končnem seštevku petih dirk je bil vrstni red tak: 1. Šebenik, 2. Ugrenovič (oba Rog), 3. Bojane, 4. Papež, 6. Smole (vsi Krka), itd. Med ekipama je zmagal Rog pred Krko in Savo.
JUDEŽ ČETRTI V PULJU
PULJ — Skupina novomeških kolesarjev, mlajših mladincev, je v soboto nastopila na 60 kilometrov dolgi dirki za nagrado »Gradjevina-ra«. Tekmovalci Krke so se navzlic številnim okvaram in odstopom dobro odrezali, saj je bil Judež 4., Zatelel pa 15.
V petek pa ie bil v Poreču tudi mednarodni kriterij, ki ga jedobil Ugrenovič iz Roga, drugo mesto pa je zasedel Papež iz novomeške Krke.
VODITA VEBROVA IN GRIČAR
TREBNJE — Po prvem nastopu na prvenstvu trebanjskih kegljačev sta povedla Slavko Gričar in Milena Vebrova. Pri ženskah je vrstni red tak: Veber 392, Flisar 382, Janežič 353, pri moških pa vodi Gričar z 828 keglji, Lavrič jih je podrl 819, Golež 807 itd.
MLADI ZA OBČINSKE NASLOVE
NOVO MESTO — Pred dnevi so se mladi smučarji novomeških osnovnih šol pomerili v veleslalomu. Med cici-bankami je zmagala Moretova iz OŠ Grm, pri cicibanih Recelj iz Šentjerneja, pri mlajših pionirkah Počrvinova iz OŠ Katje Rupena, med mlajšimi pionirji Vidmar iz Šmihela, med starejšimi pionirkami Kusičeva iz OŠ Grm, med starejšimi pionirji pa Žunič iz Šmihela. Med mlajšimi mladinkami je bila prva Kusičeva iz SŠPTNU, med mlajšimi mladinci Koprivnik, med starejšimi mladinkami Jakšetova (oba SŠPTNU ), med starejšimi mladinci pa Kotar iz SŠTZU.
Kar dva drugoligaša?
V soboto se prične spomladanski del bojev za točke v moški in ženski SRL
Po krajšem premoru sev soboto začenja spomladanski rokometni ples v republiških ligah. Za dolenjsko zastopstvo v moški in ženski konkurenci bo ta de! zelo zanimiv. Nobena skrivnost ni namreč, da končni razplet lahko prinese popolno zmagoslavje dolenjskim ekipam: Inlesu pri moških ter Iskri ali Novemu mestu pri dekletih.
Šentjernejske rokometašice so bile zagotovo najprijetnejše presenečenje jesenskega dela prvenstva, njihov obračun v novomeški športni dvorani z gostiteljicami v zadnjem kolu pa je pokazal, da Iskra ni naključno jesenski prvak. Brez dvoma bodo skušale Sentjer-nejčanke spomladi ubraniti prvo mesto in tako priigrati daleč največji uspeh šentjernejskega športa. Za kaj takega imajo vse pogoje: izkušeno in odlično uigrano ekipo, dovolj strokovno vodstvo, in kar je morda najpomembnejše, za njimi stoji ves Šentjernej. Najnevarnejše nasprotnice bodo brez dvoma imeli v vrsti
Novega mesta, ki je jeseni po izredno slabem startu vendarle našla samo sebe. In kaj lahko se celo zgodi, da bo o letošnjem prvaku v ženski SRL odločala tekma zadnjega kola v Šentjerneju med Iskro in Novim mestom. Brez dvoma bi to bit praznik dolenjskega ženskega rokometa, kakršnega doslej še ni bilo.
V veliko slabšem položaju so Inlesovi igralci, ki so bili sicer pred prvenstvom največji kandidati za prvo mesto, a z igrami tega niso upravičili. Lahkomiselno izgubljene točke z novinci v ligi so jih po jesenskem delu potisnile na lestvici na 3. mesto, spomladi pa jih čaka ogorčen boj z Ajdovščino in Šoštanjem za vrh. Le prvo mesto pelje v kvalifikacije za II. zvezno ligo. In Ribnica, ki je bila pred leti celo na tem, da uživa v prvoligaškem rokometu, si brez dvoma zasluži drugoligaša. Sicer pa počakajmo. Vsaka sobota bo poslej dala le svoj odgovor na takšna in podobna ugibanja.
B. B.
ISKRA ALI NOVO MESTO? — Po vseh napovedih in tudi po igri v jesenskem delu prvenstva je treba novega prvaka ženske SRL iskati v eni izmed teh dveh ekip. Šentjernejčanke so nedvomno v prednosti, ne nazadnje zato, ker bodo v zadnjem kolu gostile novomeško vrsto. Posnetek je iz zadnjega jesenskega kola. derbi pa je takrat povsem zasluženo pripadel igralkam Iskre. (Koto: B. B.)
Nepomirljiv boj s cigareto
Ob sprejemu zakona o varstvu pri delu — Posledice množičnega kajenja
Del boja proti onesnaževanju je tudi boj proti kajenju, tej strašni razvadi današnjega časa, ki se nezadržno širi, ogroža zdravje ljudi ter povzroča gospodarsko in socialno škodo celotni družbi.
Z nikotinom zasvojeni kadilci imajo ponavadi zelo nekulturen odnos do svoje okolice. Brezobzirno zastrupljajo poleg sebe tudi svoje bližnje in sodelavce, zlasti pa mladino, pri čemer tudi še nerojeni otroci niso izvzeti. Zaradi čiste naslade in navideznega pomirjanja spreminjajo kadilci tisočletno navado druženja, saj nas prav kajenje že ločuje na kadilce in nekadilce. Kadilci često nasilno podrejajo svoji razvadi nekadilce, obenem pa zavajajo velik del mladine, ki je pogosto prepričana, da je kajenje nekaj sodobnega in modernega, kar jim nadene videz hitrejšega odraščanja in samozavesti. Žal , vse bolj kadijo tudi ženske, ki si s tem ustvarjajo lažen občutek emancipacije in enakopravnosti, zapostavljajo svojo materinsko vlogo in tako spravljajo v nevarnost zdravje lastnih otrok. Kjer pa kadita oba starša, so otroci še toliko na slabšem.
Svetovna zdravstvena organizacija je že pred petnajstimi leti prikazala svojim članicam, med katerimi je tudi Jugoslavija, številne dokaze o povezavi nekaterih nevarnih bolezni s kajenjem. Tako povezujejo s kajenjem srčni infarkt, vnetja dihal, rano na želodcu in pljučnega raka. Glavni krivci s.o nikotin, katran, ogljikov monoksid, kadmij, fenoli in še mnogo drugih bolj ali manj strupenih snovi, ki jih vsebuje tobak. Vedno več pa je tudi dokazov o škodljivosti pasivnega kajenja.
Naša država je med prvimi uzakonila pravico in dolžnost do zdravega okolja v 104. členu ustave, ki pravi takole:
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotoviti pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotovijo vsem pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastanejo v proizvodnji, porabi in prometu.
Člen 231 pa pravi: Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih in vsak je dolžan skrbeti za svoje zdravje!
Ali res ne ogroža svojega in tujega zdravja tisti, kdor si lasti pravico kaditi na sestanku, na delovnem mestu, v zdravstveni , vzgojno-izobraževalni, športni ustanovi in drugod? Prizadeven
fizični ali umski delavec in borec za gospodarsko stabilizacijo pa ima v zakajenem piostoru kaj slabe razmere za zbrano ustvarjalno delo. Ob tem se lahko vprašamo z vso pdgovornostjo: ali poznamo ustavne opredelitve ter določila Zakona o združenem delu in varstvu pri delu ali pa.nam je skrb za delovnega človeka le papirna deklaracija brez spoštovanja in izvajanja dogovorov?
Zavedamo se, da je treba skrbeti za čisto vodo in odstranjevati umazanijo, enako naj velja tudi za zrak, morda še bolj, kajti vodi se še lahko izognemo, zraka pa si ni moč izbirati, ker preprosto dihati moramo! Ker pa je zrak že zaradi industrije, gretja in prometa čedalje bolj onesnažen, je vsako dodatno onesnaževanje toliko usodnejše. Prav zato smo se nekadilci začeli zbirati v društva, katerih namen je zajet v naslednjih smernicah:
— skrbeti za zaščito pred tobačnim dimom in doseči prepoved kajenja v vseh zaprtih prostorih, kjer se zbirajo ljudje. Pri tem mislimo tudi na javna prevozna sredstva, kjer mnogi vozniki med vožnjo kadijo, čeprav vemo, daje zaradi kajenja zmanjšana voznikova koncentracija in sposobnost hitrega reagiranja;
— širiti spoznanja o škodljivosti kajenja, aktivnega in pasivnega;
— doseči, da se uvede v vse šole ssistematično seznanjanje z vsemi škodljvimi razvadami sodobnega sveta — tudi s kajenjem — in njihovimi hudimi posledicami na zdravje in okolje;
— starši, prosvetni, zdravstveni in drugi javni delavci so dolžni z lastnim dobrim zgledom preprečevati kajenje med mladino, kajti pri kajenju še posebno velja pravilo: bolje preprečevati kot zdraviti!
Poučen primer dobrega zgleda so angleški zdravniki, ki so se v veliki večini odpovedali kajenju, nedavno pa je to storil tudi kubanski državnik Fidel Castro.
S temi in drugimi nalogami se pridružujemo Rdečemu križu in vsem organizacijam, društvom in posameznikom, ki so doslej vložili že mnogo truda, časa in denarja v zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva. Pri tem se opiramo na Ustavo SFRJ (87., 161., 192. in 203. člen), na Ustavo SRS (104., 203., 231., 240., 249. člen) in na Zakon o združenem delu (190. člen).
Sicer pa je že skupščina mesta Ljubljane na 41. seji zbora združenega dela dne 27. 2. 1978 sprejela sklepe o prepovedi in omejitvi kajenja, o pomoči pri opuščanju kajenja, o sodelova-
nju vseh množičnih občil in o nalogah IS pri tem.
V Hrvatski in menda tudi Vojvodini so sprejeli zakon o varstvu pri delu in v njem določbe o prepovedi kajenja. Medicinska fakulteta v Tuzli paje določila 31. januar za Dan brez cigarete v Jugoslaviji in namerava to zamisel razširiti v vse evropske države.
Glede na dejstvo, da uporabniki tobačnih izdelkov povzročajo družbi zdravstveno in gospodarsko škodo, poleg tega pa onesnažujejo okolje, je potrebno vso proizvodnjo tobačne industrije in njene potrošnike obremeniti s posebnimi prispevki.
S temi sredstvi bi družba lahko podpirala boj proti kajenju in proti raku ter akcije za vsestransko zdravstveno vzgojo prebivalstva.
• Odločno nasprotujemo sajenju tobaka v Sloveniji. To je zelo nerazumno in kratkovidno ter v nasprotju s spoznanji sodobne medicine. Prav zdaj poziva Svetovna zdravstvena organizacija vlade svojih članic, naj namesto tobaka sadijo druge kulture.
Dosledno je potrebno upoštevati prepoved propagiranja tobačnih izdelkov, saj nekateri časopisi že kar redno objavljajo različne tovrstne oglase, najbrž so za to dobro plačani. Na cigaretnih ovitkih pa naj bo opozorilo, da je kajenje zdravju škodljivo.
Ugotovitve o hudih posledicah aktivnega in pasivnega kajenja morajo biti najodgovornejšim napotek za korenito spremembo sedanje miselnosti celotne družbe, kajti le nekaj društev in zavzetih posameznikov ne more odločneje poseči v reševanje tako perečega družbenega problema, kot je kajenje. Zato bi kazalo že sprejeta zakonska določila spoštovati in izvajati ter jih. natančneje opredeliti, dopolniti ali celo spremeniti.
Naj dodamo še misel velikega književnika Geotheja:
Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva. Kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge. Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustreza samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kaj početi!
V svoje vrste vas vabijo
društva nekadilcev: Ljubljana-Šiška Lj.-Vič-Rudnik Sevnica Maribor Ljubljana-Center
Šofer, ki kuka v nemški hlev
Šoferska plača redi Zupančičevo kmetijo v Podlipi pri Raki
Redke so kmetije na Slovenskem, ki bi jim zemlja dajala dovolj ne zgolj za preživetje, ampak tudi za temeljito obnovo in posodobitev. Ekonomisti bi rekli modro, da kmetovanje pač praviloma ne prinaša dovolj dohodka, zato se, vsaj v naših razmerah skoraj nujno preliva dohodek iz drugih gospodarskih dejavnosti v kmetijstvo. Tudi na Dolenjskem nič ne kaže, da bi kmalu odpravili polproletariat.
Zupančičevi iz Podlipe, gručastem naselju v prisojni legi na griču ob asfaltirani cesti Raka — Smednik, ki šteje dober ducat gospodinjstev, imajo tako značilno urejeno kmetovanje. 46-letni gospodar Jože je pet let delal v Nemčiji pri ameriški tvrdki za naftovode tudi ob sobotah in nedeljah, samo da bi čimprej zaslužil za obnovo domačije. Prej niso imeli veliko zemlje, zdaj so lahko še tri hektare obdelovalne dokupili, tako da je skupaj premorejo 9 hektarov; vseh površin je 18 hektarov. Še tri hektare zemlje imajo Zupančičevi v najemu, vsako ped zemlje skrbno obdelajo. Zato jih toliko bolj moti — podobno kot vse vaščane — zamuda pri komasaciji in melioraciji ob potoku Račna, ki je zajela 5 hektarov njihove zemlje. Zdaj ne morejo pasti živine, zato se otožno spominjajo časov, ko so imeli s pol manj krav letno 25.000 litrov mleka, sedaj imajo v sodobnem hlevu 25 glav živine, od 14 krav pa so lani namolzli okrog 30.000 litrov mleka.
Poleg velike nove hiše in hleva, ki soju zgradili leta 1972 brž po Jožetovi vrnitvi iz tujine, in še enega sodobnega hleva za 30 glav živine se v neposredni soseščini kar nekako izgublja lesena hiška. Jože pravi, da je bilo sv-ojčas v njej kar sedem otrok, značilna dolenjska arhitektura pa zanima tudi narodopisce.
»Vse, kar zaslužim, vlagam v kmetijstvo. Samo ob sobotah in nedeljah sem doma, zato morajo toliko bolj zgrabiti za delo žena
in otroci. Smo kot prava vojska, saj vsakdo ve, kaj mora narediti. Tudi 15-letni Stanko, ki se uči za orodjarja v Krškem, in še mlajša Sonja pomagata najstarejšemu sinu Jožeku,« pravi gospodar. Čeprav je, še mlad, se mu za prihodnost kmetije ni bati, kajti 16-letni Jožek hodi v tretji letnik kmetijske šole na Grmu. Vsako delo na kmetiji ga veseli, še najraje pa orje. Zupančičevi imajo vso potrebno mehanizacijo: dva traktorja, silokombajn, nakladalko, sejalnico za pšenico, koruzo in še bi lahko naštevali. V strojni skupnosti, katere predsednik je Zupančič, pa imajo z
Jože Zupančič
Dolenjevaščani še cisterno za gnojevkp.
Umno kmetovanje uvršča Zupančičeve že tri leta v sam vrh pridelovalcev pšenice v krški občini. Lani so oddali 16 ton pšenice. Povsod, kjer Jože kot poklicni šofer na špediciji vozi rabo — daf brežiškega Prevoza, zlasti v Nemčiji in Nizozemski, se zanima za razvoj živinoreje. Kmetje mu radi dovolijo ogled hlevov, kadar ima pač čas, in marsikatero izkušnjo tudi kmetijsko razvitejših zahodnjakov je s pridom uporabil doma. Tudi v Kanadi, kjer je bil na obisku pri dveh bratih, je spoznal precej pomembnih novosti. »Predvsem je treba vse preizkusiti, ne kar na
slepo presajati na naša tla. Pri prosti reji sem ugotovil, denimo, da krave ne dajejo toliko mleka, če so na mrzlem,« razlaga Jože. Njegova mama ima vse podatke o živini od leta 1970, in kadar pride živinozdravnik, zmeraj vpraša: »Kje imate pa tajnika?« Zupančičevi posvečajo veliko pozornosti tudi silaži, saj je v štirih silosih prostora za 200 ton hrane. Na območni posavski razstavi so Zupančičevi dobili že več priznanj za svojo živino, ta pa so plod skrbnega in strokovnega dela.
Jožeta Zupančiča tudi drugi vaščani raške krajevne skupnosti dobro poznajo. Cenijo njegovo pobudo in iznajdljivost, ki sta bili nepogrešljivi, ko so se lotili gradnje okoli 6 kilometrov vodovoda za pet vasi. Pred 15 leti je vsak dobil vodo za 1300 din in veliko udarniškega dela, saj so vse jarke na strminah skopali na roke. Čez tisoč Zupančičevih ur za ta vodovod, ki še danes dobro služi 64 porabnikom, skriva ne le Jožetove ob izdelovanju načrtov prečute noči, temveč močno zaupanje vaščanov.
Ko je bil Zupančič, ki je po osnovnem poklicu avtomehanik, še obrtnik, je imel več časa za take in podobne stvari. Tudi za čebelarstvo, ki se mu je posvetil že z 12 leti. Tedaj je še lahko vozil čebele na pašo v Gorski kotar, Delnice, Dolenjske Toplice, zdaj pa mu ostaja bolj predsednikovanje raškega čebelarskega društva. Za čebelarski krožek na šoli je Jože podaril eno družino. Ve, da iz malega raste veliko, kajti tudi sam je začel s kranjičem, pozneje pa je imel največ 70 AZ panjev, kot kooperant Medexa pa je oddal okoli 3 tone medu.
Med vožnjami po širnem svetu od leta 1978 je doživel že številne neprijetne nezgode, na Bližnjem vzhodu mu je šlo celo že za kožo, a vseeno ostaja pri nevarnem poklicu, ki prinaša kmetiji še kar lepe denarce.
PAVEL PERC
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 21. III.
8.55 XI. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, prenos iz Cankarjevega doma
17.10	— 23.20 TELETEKST
17.25 POROČILA
17.30 PESMI IN ZGODBE ZA VAS: Ježeva hišica
17.45 MERLIN, 7. del nemške nadaljevanke
18.15	STRES: Preprečevanje škodljivih posledic stresa, zadnji del izobraževalne serije
18.45 RISANKA
19.00	DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	Z XI. KONGRESA ZSS
20.25 AVTOM AN1JA, 2. del angl. dok.
serije
20.55 POD KRINKO, 10. del ameriške nanizanke
21.45	DNEVNIK
22.00	TIGER SE PARFUMIRA Z DINAMITOM, francoski film Tiger je agent francoske tajne službe, ki ga vzame na muho neznana organizacija Orhideja, toda njen načrt propade. To pa je šele prvo srečanje Tigra z Orhidejo. Naslednjič jo sreča, ko je na francoski ladji, ki je odkrila zaklad na potopljeni galeji iz 17. stoletja. Nenadoma se na palubi pojavijo ljudje žabe in v ogorčenem boju pobijejo posadko. Tiger in njegov prijatelj se rešita v zadnjem trenutku. Tiger čedalje bolj pronica v skrivnost tajne organizacije, ki ima rasistično ekstremistične načrte. Seveda je obračun z organizacijo in njenim vodjem Tigrova stvar...
DRUGI PROGRAM
8.10	Test — 8.25 Daj mi krila — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.25 Poročila— 17.10 Test— 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi krila — 18.15
Družinski magazin — 18.45 Tudi zdaj je nekoč — 19.30 Dnevnik — 20.00 Portret skladatelja: Ivo Malec —
20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Porota — 22.00 Svetlomodri ženski rokopis (2. del filma) — 00.05 SP v j umetnostnem drsanju, ženske prosto
— 00.55 Noč za budne (vključitev v spored TV Beograd)
TV ZAGREB
8.10	Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25	Daj mi krila — 8.55 TV v šoli —
10.35	TV v šoli — 12.25 Poročila —
12.30 Iz arhiva— 13.40Hoi!ywood —
14.30 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika občine Reka —
17.45 Daj mi krila — 18.15 Družinski magazin — 18.45 Številke in črke —
19.05	TV koledar— 19.30 Dnevnik —
20.00 Vihre vojne — 20.55 Ženska s 100 obrazi (zabavnoglasbena oddaja)
— 21.25 Dnevnik — 21.40 V petek ob '
22.00 (kulturni magazin) _ 23.10 Poročila
SOBOTA, 22. III.
7.45	— 23.20 TELETEKST
8.00 POROČILA "
8.05	DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, 2 del
8.20	PIKAPOLONICA
8.40	GOVORICA TELESA: Zakaj
8.50 LUTKOMENDIJA, 7. del nanizanke
9 15 PEDENJŽEP 9^45 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Pioneer odkriva Saturn, 11. del ameriškega niza
10.15	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Vzhodna Štajerska, 3. oddaja
10.50 Planica: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
14.30	POROČILA
14.35	AVTOMANIJA, ponovitev 2. dela
15.00 Ženeva: SP V UMETNOSTNEM DRSANJU — PLESNI PARI
17.00 PJ V KOŠARKI — 2. tekma 1. kola končnice
18.25	KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 KNJIGA TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	Z XI. KONGRESA ZSS
20.35 UMAZANA IGRA, angleški film
22.35 DNEVNIK
22.50 VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
10.40	Test — 10.55 Peč: Odhod štafete mladosti — 13.15 Test — 13.30 Kako biti skupaj — 14.00 Glasbena oddaja — 14.20 Miti in legende — 14.35 Divji labodi — 15.20 Tuja družina (sovjetski film) — 16.55 Nikola Tesla (6. del
nadaljevanke) — 18.00 Slovesna akademija ob 100-letnici rojstva Djure Džakoviča — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mini show portret — 20.30 O sončni energiji —
21.15	Poročila— 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00	TV v šoli — 10.55 Odhod štafete mladosti — 13.45 7 TV dni — 14.15 Narodna glasba — 14.45 Poročila —
14.50	TV koledar — 15.00 SP v umetnostnem drsanju — 17.00 PJ v košarki— 18.30 Prisrčno vaši— 19.30 Dnevnik — 20.00 Zvoki slave (angleški film) — 21.55 Dnevnik — 22. lOZa konec tedna
NEDELJA, 23. III.
14.15
22.45
8.00	— 13.35 in TELETEKST
8.15 POROČILA
8.20	ŽIV ŽAV: BENJI, ZAX IN DEČEK IZ VESOLJA, 7. del ameriške nadalj., risanke
9.15 MERLIN, ponovitev 7. dela
9.40	VEČNI KLIC, 10. del sovjetske nadaljevanke
10.50	Planica: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
13.25	POROČILA
14.30	PODARIM — DOBIM, za-
ključno žrebanje, prenos s Planice
15.15	NIKOLA TESLA, 4. del nadaljevanke
16.20	POROČILA
16.25	VLAK V PLAMENIH, sovjetski film
17.45 TV KAVARNA
18.45 RISANKA
19.00 DANES KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
20.00 SIVI DOM, 11. del nadaljevanke
21.00	ŠPORTNI PREGLED
21.45	ZAKONI, ČASI.... DVA ZAKONA, reportaža TV Sarajevo
22.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.55	SP v umetnostnem drsanju, revija — 18.25 TV esej — 19.10 Prometni krog — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 (4. del dokumentarne serije) — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Flandrijski lev (zadnji del nadaljevanke) —- 22.00 Dobre vibracije
PONEDELJEK, 24. III.
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20 PESEM GIBA: In v začetku je bil
ritem
9.50 GOSTILNA, dokumentarna oddaja
17.10 — 23.00 TELETEKST
15.50 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25 POROČILA 17.30 ČAROVNIK
17.50 LUTKOMENDIJA
18.15 NAŠA PESEM: Maribor 84, 17. oddaja
18.40 RISANKA
19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 VIHRE VOJNE, 10. del ameriške nadaljevanke
21.00 AKTUALNO: Kako daleč sežejo gospodarske vizije
21.40 P. Merku-S. Makarovič: KAČJI PASTIR, opera v izvedbi SNG
Maribor
22.45 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 18.00 Beograjski TV spored — 19.00 In-direkt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Knjige in misli
TOREK, 25. III.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v PTT prometu
9.30 ČLOVEKOVO TELO: Hormoni
10.00 SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Antiumetnost
15.40 — 22.35 TELETEKST
15.55 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV. ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA
17.30 MARLENKA, pravljični portret ilustratorke Marlenke Stupice
17.40 EX LIBRIS M & M
S ciklom teh oddaj, ki bodo na sporedu enkrat na mesec, želijo pritegniti predvsem srednješolsko mladino in učence višjih razredov osnovnih šol, ki jih bodo seznanjali z zgodovino in sedanjostjo svetovne kulture in umetnosti.
18.40 RISANKA 19.00 DANES
OBALNOKRAŠKIOBZORNIK 19.30 DNEVNIK
20.05 Los Angeles: PODELITEV OSKARJEV, vključitev v prenos
21.05 INTEGRALI 22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Kdor hoče, ta zmore — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV všoli—12.30 Poročila — 17.25Dnevnik—17.45 Kdor hoče, ta zmore — 18.15 Tokovi samoupravljanja — 18.45 Rumena laguna —
19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo tako lepo poje — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Čas podvigov (dokumentarna oddaja) — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 26. III.
9.00 I. Pregelj: BERAČI IN VEST, predstava PDG Nova Gorica
10.05 PORTRETI: Zmagujoča podoba Narcisa — Boris Benčič 15.35 —22.55 TELETEKST 15.50 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.20 POROČILA
17.25 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, zadnji del nadaljevanke
17.40 KO SE KORENIN ZAVEMO: Od brigad do divizij, 8. del dokumentarne serije
18.40 RISANKA
19.00 DANES
NOTRANJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 SHAKESPEARE
NA TV:
MILO ZA DRAGO 22.40 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Benji, Zax in deček iz vesolja — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Benji Zax in deček iz vesolja — 18.15 Vrnitev k zemlji — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Izbor jugoslovanskega predstavnika za evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov poustvarjalcev — 22.00 Dubrovnik po potresu — 22.30 Povodi in sledi (oddaja iz kulture)
ČETRTEK, 27. III.
9.00 NENAVADNI PES ČUVAJ, ameriški film
15.35 — 22.20 TELETEKST 15.50 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanske oddaje 17.15 POROČILA
17.20 ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poiuhec odšel v beli svet, zadnji del
17.40 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Voyager 2 odkriva Saturn, 12. del ameriškega niza
18.10 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
18.40 RISANKA
19.00 DANES
21.10 NEŽNA JE NOČ, 3. del angleške
nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
KOROŠKI QBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Edinke —9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Edinke — 18.15 Mi to zmoremo — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Shakespeare na TV: Kakor vam drago
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11
Na podlagi 28. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) ter vskladuz določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu objavlja odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto
RAZPIS
zbiranja zahtevkov za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 pri LB-Temeljni dolenjski banki, Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto.
I. RAZPISUJEJO SE:
1. posojila za gradnjo zasebnih stanovanjskih
hiš do višine sredstev	104,200.000	din
2. posojila za preureditve podstrešij, dozidave in nadzidave zasebnih stanovanjskih
hiš do višine sredstev	10,000.000	din
3. posojila za pridobitev etažnih stanovanj usmerjene gradnje do višine sredstev 20,000.000 din
II. UPRAVIČENCI DO POSOJIL
Do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu po tem razpisu so upravičeni:
1. Delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so:
— podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990
in
• ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodasrstvu pri LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto,
• ali začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje in jim je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odložila združevanje prispevka za vzajemnost.
2. Kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB-TDB, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto.
3. Upokojenci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto.
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1. Do posojil za pridobitev etažnega stanovanja, gradnjo zasebne stanovanjske hiše, preureditve podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki so varčevali ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
2. Do posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo;
— da imajo do konca objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze,v primeru gradnje montažne hiše pa zagotavljena sredstva do III. gradbene faze in zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne hiše;
— da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbenotehnično dokumentacijo;
— da se bodo preselili v novozgrajeno stanovanjsko hišo najkasneje do 31. 12. 1989;
— da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo.
3. Do posojil za preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše so upravičeni samo prosilci iz tč. 1 in 2 iz II. poglavja tega razpisa, ki izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da pridobivajo novo stanovanjsko površino;
— da imajo do konca objave tega razpisa zgrajeno najmanj zaključeno III. gradbeno fazo, če dozidujejo oz. nadzidujejo zasebno stanovanjsko hišo;
— da preurejajo podstrešje, dozidujejo in nadzidujejo zasebno stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo;
— da se bodo preselili v novopridobljene stanovanjske prostore najkasneje do 31. 12. 1989;
— da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo.
4. Do posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne
stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci ali njihovi zakonci, ki so lastniki ali solastniki zasebne stanovanjske hiše, za katero prosijo stanovanjsko posojilo.
5. Upravičenec do posojila lahko pridobi posojilo za nakup — pridobitev novega etažnega stanovanja in gradnjo zasebne stanovanjske hiše za 4-člansko družino za standardno stanovanje v izmeri 70 m2 stanovanjske površine, za 5-člansko družino 85 m2, za veččlansko družino pa 90 m2.
V primeru, da je nova stanovanjska površina manjša od standardne, se kreditira le dejanska stanovanjska površina.
Upravičenci do posojila za prenove zasebne stanovanjske hiše lahko pridobijo posojilo samo za manjkajočo stanovanjsko površino do standardne stanovanjske površine.
6. Do posojil za pridobitev etažnih stanovanj, gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, preureditev podstrešja, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše izven območja občine Novo mesto so upravičeni le tisti prosilci, katerih organizacija soglaša s pridobitvijo posojila in istočasno tudi sama odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
IV. VIŠINA POSOJILA, ODPLAČILNA DOBA IN OBRESTNA MERA
1. Višina posojila bo izračunana na podlagi meril pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil izzdruženih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
2. Odplačilna doba posojila je odvisna od poprečnega dohodka zadnjih treh mesecev in kreditne sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov. Najkrajša odplačilna doba je 10 let, najdaljša pa 20 let.
3. Mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od 1.500 din.
4. Obrestna mera za posojilo je 9% na leto.
V. DOKUMENTACIJA K VLOGI
Prosilci za posojilo morajo priložiti vlogi za posojilo:
a) izjavo organizacije o podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, o združevanju sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in izjavo, da soglaša k pridobitvi posojila njihovega delavca;
b) potrdilo o svojem osebnem dohodku v letu 1985 in poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojila ter o svojih obveznostih in enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine;
c) izjavo prosilca o stanovanjskih razmerah;
d) izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva;
e) izjavo prosilca o izpraznitvi družbenega najemnega stanovanja;
f) izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanje oz. stanovanjsko hišo;
g) potrdilo banke o namenskem varčevanju;
h) izjavo prosilca o prejetih stanovanjskih posojilih;
i) fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki sta jih prosilec in zakonec pridobila za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja;
j) izjavo samoupravne stanovanjske skupnosti občine, kjer gradi prosilec stanovanjsko hišo, o pridobitvi posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu te občine
— kupci etažnih stanovanj pa še:
k) soinvestitorsko pogodbo za pridobitev stanovanja v etažni lastnini;
— graditelji zasebnih stanovanjskih hiš pa še:
I) gradbeno dovoljenje za gradnjo, dozidavo; nadzidavo zasebne stanovanjske hiše in preureditev podstrešja z vso gradbeno tehnično dokumentacijo; m) popis del s predračunom pri preureditvah podstrešij, ki ne sme biti starejši kot 1 leto in ga je izdelala pooblaščena organizacija; n) zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi, doziduje, nadziduje stanovanjsko hišo, oz. preureja podstrešje, ki ne sme biti starejši kot 3 mesece.
VI. ROK IN MESTO SPREJEMANJA VLOG
Prosicli za posojilo dobijo vlogo in ustrezne obrazce v strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti, Novo mesto, Novi trg 6/II. nadstropje, soba št. 60, vsak ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in sredo od 8. do 16. ure.
Rok za sprejemanje vlog za posojila za gradnjo in prenovo zasebnih stanovanjskih hišjedo20. aprila 1986, za pridobitev etažnih stanovanj pa do 30. novembra 1986.
Vloge za posojila sprejema strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
Številka: 2-61/86 Datum: 20. 3. 1986
Odbor
za programiranje in financiranje graditve stanovanj 203/12-86
Novoles, lesni kombinat TOZD Blagovni promet Cesta komandanta Staneta 38 Novo mesto Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet
objavlja
prosta dela in naloge
ripravnika za delo v komerciali
Na razpisana dela se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da imajo VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri
— poleg tehničnega znanja se zahteva tudi sposobnost komuniciranja za delo v komerciali
— znanje nemškega jezika
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za tako delo, vabimo, da oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles-TOZD Blagovni promet, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
199/12-86
Industrija in rudniki nekovin »Kremen« Novo mesto
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
- vodenje laboratorija in opravljanje tehnične kontrole — 1 delavec
Pogoj za sprejerp: ŠR — kemijska dejavnost, V. stopnja, kemijski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter 2-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja.
' Prijave z dokazilfo izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »KREMEN« Novo mesto, odbor za delovna razmerja, Cesta komandanta Staneta 9, Novo mestcr; v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dnčh po opravljeni izbiri.
DO Emona Hoteli — TOZD Hotel Riviera Portorož
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
več natakarjev, več kuharjev, slaščičarja.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
pod tč. 1.
— poklicna gostinska šola — smer natakar, 2 leti delovnih izkušenj, pogovorno znanje nemščine in še enega tujega jezika
pod tč. 2.
— poklicna gostinska šola — smer kuhar, 2 leti delovnih izkušenj
pod tč. 3.
— poklicna živilska šola —smerslaščičar, 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za določen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Hotel Riviera Portorož, 66320 Portorož, Obala 33.
201/12-86
KOSTAK, komunalno stavbeno podjetje, n.sol.o. krško
a)- po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisujemo imenovanje
individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije
Mandat traja 4 leta.
Kandidati za imenovanje morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Krško, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— obvladan program VI. ali V. stopnje strokovne izobrazbe ustrezne tehnične ali družboslovne smeri;
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, po možnosti v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, pri čemer se pripravniška doba ne upošteva:
— ustrezne organizacijske in poslovne sposobnosti;
— da se zavzemajo za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom delovnih izkušenj, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: DO KOSTAK KRŠKO, 68270 KRŠKO, Cesta krških žrtev 11, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO IPO«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
b) po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisujemo prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja tehnično-komercialnega in razvojnega sektorja	/
Pogoji:
— obvladan program A/ll. stopnje strokovne izobrazbe gradbene, komunalpe aff druge ustrezne tehnične smeri;
— 3 leta delovnih izkušenj, pri čemer se pripravniška doba ne upošteva;, '
— da ima opravljen strokovni izpit;
— da ima ustrezne organizacijske in poslovne sposobnosti;
— da se zavzema za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov.
2. vodja gospodarsko-računskega sektorja
Pogoji:
— obvladan program VI. ali V. stopnje strokovne izobrazbe ekonomske smeri;
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, pri čemer se pripravniška doba ne upošteva;
— da ima ustrezne organizacijske in poslovne sposobnosti;
— da se zavzema za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov,
3. vodja kadrovsko-splošnega sektorja
Pogoji:
— obvladan program VII. ali VI. stopnje strokovne izobrazbe kadrovske, pravne ali druge ustrezne družboslovne smeri;
— 2 ali 4 leta delovnih izkušenj, pri čemer se pripravniška doba ne upošteva;
— da ima ustrezne organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi:
— da se zavzema za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov.
Izbrani kandidati pod 1,2 in 3 bodo imenovani za4-letno mandatno dobo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: DO KOSTAK KRŠKO, 68270 KRŠKO, Cesta krških žrtev 11, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO PD«.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
218/12-86
19
Št. 1Z(1910)20. marca 1986	'___________________	DOLENJSKI	LIST
slovenski
tednik
7m
v vsaki številki objavlja mnogo zanimivih izvirnih reportaž iz domačih in tujih krajev, komentarjev in izborov iz tujega tiska ter prinaša obilo barvnih in črno-belih slikovnih informacij
v sleherni številki po tri humoreske, veliko risanih šal in nagradne križanke
7 D ima tudi veliko zanimivega za gospodinje (V svetu mode, Kuhajte z nami, Kotiček za nego, Praktični nasveti), več strani za najmlajše itd.
v 7 D je obširen spored slovenske, hr-vatske, avstrijske, madžarske in italijanske televizije, rubrike Vprašujemo za vas, Klementina, horoskop in druge
Ne pozabite: vsako sredo zjutraj slovenski tednik 7 D v vašem kiosku
GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, Leskovec pri Krškem,
razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila:
- odgovornega tehnologa za tehnično pripravo dela
- strojnika parnega kotla
- 3 KV zidarje
- KV ključavničarja
- vodjo vzdrževanja
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — poskusno delo 2 meseca.
Pogoji:
— dipl. gr. inž. s pooblastilom,
— KV in izpit za kurjača,
— poklicna šola gradbene smeri,
— poklicna šola strojne smeri,
— VŠ/SS s 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili o,izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GIP PIONIR TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
220/12-86
Opekarna Novo mesto, p. o. Zalog 21, Novo mesto Komisija za delovna razmerja Opekarne Novo mesto, Zalog 21,
objavlja prosta dela in naloge:
— blagajnika fakturista
— pogoji: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri z znanjem strojepisja ter 2 leti delovnih izkušenj, 3-mešečno poskusno delo,
— trgovca (za prodajo gradbenega materiala)
— pogoji: trgovska šola, 2 leti delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije,
— kurjača (žganje opeke na krožni peči)
— pogoji: osnovna šola, tečaj za kurjača, 3-mesečno poskusno delo,
— viličarista
— izpit za viličarista oziroma izpit za voznika B kategorije, 3-mesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati posredujejo v 10 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po odločitvi.
219/12-86
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD IGM Kanižarica 68340 ČRNOMELJ
PRODAJA NA
JAVNI DRAŽBI
1 kompresor, letnik 1971, in 1 kompresor, letnik 1973; nekompleten, za dele, oba znamke FAGRAM SMEDEREVO TIP 705, 220 lit., delovni pritisk 7 atm, motor Torpedo Rijeka.
Izklicna cena za oba je 1.500.000 din.
Javna dražba bo v petek, dne 21. 3. 1986, ob 10. uri na ■ sedežu temeljne organizacije v Kanižarici.
Ogled kompresorjev je isti dan od 8. do 10. ure. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred lipitacijo položijo 10-odst. varščino.
210/12-86
Razpisna komisija
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO
razpisuje
prosta dela in naloge:
VODENJE PLAČILNEGA PROMETA, EVIDENCE IN RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske ali računalniške smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— družbenopolitična aktivnost
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, Razpisna komisija. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izoiri kandidata.
209/12-86
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto Trdinova 45, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Trdinova 45, Novo mesto,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. električarja,
2. kurjača,
pod naslednjimi pogoji: pod 1:
končana poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj (prednost bodo imeli kandidati eiektromehani-ki oz. obratni električarji); pod 2:
III.	stopnja — kovinar, dimnikar ali druga ustrezna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 60 dni.
Kandidati naj oddajo pismeno vlogo z dokazili na naslov:
NOVOLES — TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Trdinova 45, Novo mesto. Rok za prijavo je 8 dni.
215/12-86
KERAMETAL OOUR — MALOPRODAJA Zagreb, Martičeva 23
KOMISIJA ZA DELOVNE ODNOSE
objavlja
razpis
za dela in naloge
PRODAJALCA
v prodajalni v Brežicah — 2 osebi
POGOJI:
KV trgovec z enoletnim delovnim stažem pri podobnih delih.
Delo se združuje za nedoločen čas, z 90-dnevnim poskusnim delom. Kandidati so dolžni priložiti dokaz o nekaznovanosti in da proti njim ni uveden kazenski postopek.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.
Prijave pošljite na naslov:
Kerametal prodajalna št. 34 BREŽICE, Mladinska 15
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
213/12-86
Z AVA ROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST NOVO MESTO
Razpisna komisija izvršilnega odbora zbora delegatov Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodje sektorja financ, računovodstva in informatike
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in določili samoupravnih splošnih aktov, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
— da imajo 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva veljavni družbeni dogovor o kadrovski politiki
Zaopravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Cesta herojev 1.
214/12-86
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Novo mesto — Straža
Odbor za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. sistemski analitik,
2. organizator-programer,
3. vodja računovodstva,
4. več avtomehanikov,
5. več avtoelektrikarjev,
6. pralca motorjev,
7. čistilca v avtoparku.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka ali višja izobrazba računalniške ali elektrotehnične smeri in 3 oziroma5 let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidat bo izbran za dobo štirih let;
pod 2.: višja ali srednja izobrazba računalniške smeri in 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 3.: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 4. in 5.: poklicna šola ali IV. stopnja SUI ustrezne smeri;
pod 6. in 7.: končana osnovna šola.
Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za dela in naloge od 2 do 7 je določeno trimesečno poskusno delo.
Dela sistemskega analitika in organizatorja-programer-ja se opravljajo v Novem mestu, ostala dela pa na sedežu podjetja v Vavti vasi.
Ponudbe z dokazili dostavite na naslov: OZD GORJANCI Straža, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
212/12-86
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD IGM
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
VODENJE AVTOPARKA IN VZDRŽEVANJA
Pogoji:
— V. stopnja strokovne izobrazbe, strojni tehnik ali strojni delovodja
— alternativa: IV. stopnja strokovne izobrazbe, strojni ključavničar
— delovne izkušnje: 1 leto
alternativa: 3 leta	'ii./n.,',	-
211/12-86
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i* občin* ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA. NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Izšla je 5. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
— občina Ribnica sklep o oprostitvi plačevanja povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila ter specialna vozila komunalnih organizacij združenega dela;
— občina Trebnje odlok o sprejetju zazidalnega načrta Medvedjek v okviru naselja Veliki Gaber, odlokospremembi odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje, odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1985, odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1986 in odlok o spremebi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče;
— občina Novo mesto sklep o spremembi občinske volilne komisije;
MEDOBČINSKA OBJAVA: sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški.
Skupščinski Dolenjski list, uradno glasilo šestih dolenjskih občin, že drugo leto izdajamo v manjši nakladi, le za tiste, ki so nanj posebej naročeni, in za tiste, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino. Vse, ki želijo prejemati SDL, pa do sedaj nanj še niso bili naročeni (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa prosimo, da izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V tem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 500 din, posamezni izvod, ki ga lahko kupite na upravi Dolenjskega lista, pa stane 20 din.
-g*e
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in jariimek:................
Kraj, ulica, hišna številka:  ..
zb občin« ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Datum:
Podpis:
ZAHVALA
V 75. letu je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame. stare mame.
sestre in tete
BETKE ŠKEDELJ
iz Rožnega dola
Iskreno se zahvaljujemo številnim prijateljem, znancem in sorodnikom za izraze sožalja in podarjeno cvetje, zdravstvenemu osebju internega in nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto ter Zdravilišča Šmarješke Toplice pa za zdravljenje in nego. Prav posebna zahvala naj velja dobrim sosedom za vsestransko pomoč, vsem trem govornikom za tople poslovilne besede ter Šetnjernejskemu oktetu za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: VSI NJENI
Kje si zdaj. naš ljubi ata.
kje tvoj ljubi je obraz,
kje je tvoja skrbna roka.
ki skrbela je za nas?	ZAHVALA
Po težki in hudi zahrbtni bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat. stric in tast
IVAN MILEK
Gor. Dobravice 13
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter tako številno spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Novo mesto in dr. Janezu Kramarju, ZD Metlika in dr. Blažu Mlačku. Naša zahvala velja tudi PGD Dobravice in Primostek, ZB. SZDL i:t DIJ Gradac za organizacijo pogreba, sodelavcem ZD in Beti Metlika, govornikoma Jožetu Matkoviču in Lojzu Štefaniču za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!	-	........................
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi sina, brata in strica
IVANA
STARETA
iz Črmošnjic 25
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, še posebej pa sosedom DJURDJEVIČEVIM in HRVATOVIM. Iskrena zahvala OZD TEKSTILANA Kočevje, ISKRA Semič in.INTEGRAL— TOZD delavnice Ljubljana, godbi na pihala iz Črnomlja ter kaplanu iz Dolenjskih Toplic pa Centru za mentalno zdravljenje v Ljubljani za večletno delo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
EMILA
TRŠELIČA
s Kalc — Nakla 27
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnega tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože, Martin ter hči Marija z družinami
V SPOMIN
Minilo je pet let žalosti in bolečine, odkar si mnogo prerano odšel od nas, ljubljeni mož in ati
FRANC
JUDEŽ
iz Mirne peči 48
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
TEREZIJE GERDEN
iz Martinje vasi 1
se najlepše zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi, za pomoč, sočustvovanje, izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, pevcem, govorniku za tople poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
VSI NJENI
Martinja vas, Novo mesto, Rogaška Slatina, Maribor
V SPOMIN
Ob prvem spomladanskem dnevu mineva eno leto, ko je za vedno ugasnilo življenje naši dragi
JOŽICI VANDOT
roj. Bojane
Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, prisrčna hvala. VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre, tete
IVE HRASTAR
iz Šmihela pri Novem mestu
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto za vsestransko pomoč, sodelavcem KZ KRKA—TOZD OSKRBA Novo mesto, LITOSTROJU Ljubljana ter pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Ivan in Milan z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, strica
JOŽETA BRLJAVCA
z Malega Kamna 32
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za vsestransko pomoč ob smrti, darovalcem cvetja, spremljevalcem na zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke, župniku za pogrebne svečanosti in pogrebcem. Še posebno pa se zahvaljujemo za nesebično pomoč in požrtvovalnost Pepci Budnovi, Danici, Pečnikovim iz Koprivnice, zdravstvenemu osebju ambulante Senovo in bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, posebej dr. Zorkovi. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
21. marca bo minilo 20 let, odkar nas je zapustila naša draga mama
LJUDMILA BUKOVEC
iz Mihelje vasi 11 pri Črnomlju
Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate rože in svečke na grob, prisrčna hvala!
VSI NJENI
K počitku leglo je telo. a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša dobra, nadvse skrbna mama, stara mama, teta in prababica
FRANCKA JOŽEF
Herinja vas 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste se od nje poslovili, nam izrekli sožalje in jo zasuli s tolikim cvetjem. Posebno zahvalo kolektivoma Krka-tozd Tehnoservis in SGP Pionir-tozd Gradbeništvo ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Pomlad vzcvetela bo. ptički r logu bodo zapeli, dragi oče. tvojega glasu ne bo. mi v srcu polni smo bolečin, oči pa solze nam rosijo.
V SPOMIN
IVANU IZLATYJU
gradbenemu delovodju iz Novega mesta
Te dni je minilo težko in žalostno leto. odkar si nas za vedno zapustil v tihi bolečini. V naših srcih si in boš vedno z nami. Hvala vsem tistim, ki ste ga cenili in se ga še vedno spominjate. Hvala, ker mu prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov zadnji dom.
V ŽALOS TI: vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
ZAH V A L A Ob smrti našega dragega
ANDREJA SMUKA
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga z nami pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot, mu darovali cvetje ali namenili denar novomeški bolnišnici ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zlasti zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, dr. Željku Bošnjaku in dr. Tonetu Starcu. Hvaležni smo tudi dr. Blažu Mlačku. ki nam je v težkih trenutkih stal ob strani. Iskrena zahvala delavcem predilnice Metlika. DO Novoteks' Novo mesto in govornikom za poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in tete
KAROLINE CVELBAR
roj. KALČIČ
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, v Škocjanu, vaščanom iz Zaloga, tovarni ISKRA HI POT Šentjernej za vso pomoč, požrtvovalnost in podarjeno cvetje. Prav tako se lepo zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka '.olnišnice v Novem mestu. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Tončka in Minka z družino ter ostalo sorodstvo
TEDENSKA
Četrtek, 20. marca — Srečko Petek, 21. marca — Benedikt Sobota, 22. marca — Vasilij Nedelja, 23. marca — Slava Ponedeljek, 24. marca — Gabriel Torek, 25. marca — Minka Sreda, 26. marca — Maksima Četrtek, 27. marca — Rupert
LUNINE MENE
26. marca ob 4.03 — ščip
il?
m
BREŽICE — 21. in 22.3. ameriška komedija Ženski internat. 23. in 24.3. ameriška drama Goli v sed-
lu. 25. in 26. 3. ameriška drama Reka.
KRŠKO: 20.3. ameriški film Do zadnjega diha. 22. in 23.3. ameriški film Rambo. 25. 3. nemški film Seksi igre v internatu. 2&. 3. ameriški film Beg iz Deldiabla.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20. 3. slovenski film Christophoros. Od 21. do 23. 3. slovenski film Ovni in mamuti. 26. in 27. 3. ameriški glasbeni film Break Dance II. del. 27. 3. (ob 20. uri) jugoslovanski film Tajvanska kanasta
SEVNICA: 20. 3. film Zlo pod soncem 21. in 22.3. film Kača v senci orla. 23. in 24. 3. film Morilec iz metroja. 26. in 27.3. film Dokončni obračun.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 21. do 23. 3. ameriški film Kaj boš v tej postelji? Od 24. do 26. 3. ameriški film Maščevanje iz pekla.
službo dobi
SPREJMEM delavca v ključavničarski delavnici. Peric Andrej, V Ra-gov log 1, Novo mesto.
POMOŽNO KUHARICO sprejmemo v redno delovno razmerje. Dom starejših občanov. Novo mesto, Šmihel L
ZA ČIŠČENJE PROSTOROV telovadnice zaposlimo delavko 4 ure dnevno od 18. do 22. ure (redno delovno razmerje ali honorarno). Prijave in informacije: OSNOVNA ŠO-La METLIKA.
KV NATAKRJA z 8-urno delo zaposlim. Osebni dohodek 8 M. Telefon 22-642.
TAKOJ zaposlim KV ali PK avtoličarja. Luzar, Gor. Brezovica 13, Šentjernej.
MIZARJE, pohištvene ali stavbne, zaposlim. Osebni dohodek od 8 do 10 SM. Stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. MIZARSTVO STRUNA, Tržaška 539, Ljubljana, tel. 653-202.
stanovanja
NUJNO potrebujem garsonjero. Najemnino plačam za dve leti v naprej. Šifra: -NUJNO".
SOBO oddam za pomoč v gospodinjstvu urejeni osebi, ki ima službo v Trebnjem. Naslov v upravi lista (1400/86).
GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinje išče dekle v Krškem ali Brežicah. Ponudbe pod šifro: »MAREC«.
motorna vozila
Z 101 GTL 55, staro 10 mesecev, prodam. Meniška vas 22, Dolenjske Toplice.
L 101 GT (5 vrat), oktober 1983, prodam. Lekše, Groblje 45, Šentjernej.
LADO 1300 S, letnik 1984, prodam. Tel. 24-682. popoldne.
ZASTAVO 750. letnik 1974, registrirano, in televizor Gorenje prodam. Alojz Hočevar, Jeiendol 7. Škocjan.
ŠKODO, odlično ohranjeno, prodam Žičkar, Gržeča vas 18, Leskovec.
DIANO, neregistrirano, ugodno prodam. Staniša, Konec 12 pri Podgradu. Novo mesto.
R 12. letnik 1974. dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za Z 750. Martin Turk, Dolž 2, Novo mesto.
Z 101 GT 55 (5 vrat), letnik 1984 prodam. Telefon 26-770.
R 4 TL, letnik 1978, registriran do februarja 1987, prodam. Janez Antončič, Gotna vas 59. tel. 22-037, popoldne.
VISO SUPER E, staro tri leta, ugodno prodam. Tel. 21-953.
PRODAM Menjalnik, polosovine in druge dele za R 4. Vprašajte na tel. 85-181.
ŠKODO 110 R coupe". 12/77, prodam. Bartolj, Ločna 41. telefon 23-562.
KAMION ZASTAVA 640 AD. odlično ohranjen, prodam. Informacije zvečer na tel. (068) 79-203, Janez Kavčič, C. na ribnik 7 a, Brestanica.
Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 68-473, popoldne.
R 4 TL, letnik 1983 junij, prodam. Tel. 23-789, popoldne.
R 4. karoserijo in šasijo, poceni prodam. Tel. 23-391.
SIMCA 1300 L, osebni avto. ugodno prodam. Ponudbe pod šifro: »ASFALT«.
PRODAM gume za GOLFA, komplet s kolesnimi obroči. Mirko Zoran. Ločna 31. Novo mesto.
126 P, letnik 1980, prodam. Vidrih, Staro sejmišče 42. Šentjernej.
JUGO 45. star dve leti, registriran do 16. marca 1987, garažiran, prodam. Ogled: Šmihel 23, Novo mesto.
126 P, letnik 1978. dobro ohranjen, prodam za 26.5 SM.
Informacije na tel. 24-741 v četrtek in petek po 15 uri.
FIAT 126 P. letnik 1976. ugodno prodam. Janez Rajar. Jordanka! 6, Mirna peč.
GOLF JGL. letnik 1982. prodam. Jožica Rozman, Ločna 12. Novo mesto.
Z 750 LC, letnik 1979. prodam. Irena Deželan. Vel. Brusnice 70.
101 M december 1979, odlično ohranjeno, prodam. Dolinar, telefon 85-169, popoldne.
ZASTAVO 750 LE. letnik 1982, 11. mesecev, prodam. Jože Naraglav, Rožno 24, Brestanica.
Z 750. staro 15 mesecev, in obračalnik za BCS prodam. Marn, Lukovek 11, Trebnje.
ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. dobro ohranjeno, in moped APN 4 prodam. Jože Tramte. Dolenje Dole 2, Škocjan.
PRODAM osebni avto Golf. letnik 1980. Kličite v večernih urah na telefon 068-61-362
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din. Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 din, za razpise, licitacije ipd. 1.600 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 2.400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM tovorni avto mercedes l l-13 s spalno kabino in 7 m dolgim •kasonom. Avto je registriran do konca leta. Z novimi gumami. Pogleda se lahko \ sobolj popoldne in nedeljo pri Zvonetu Rožmanu na Malem vrhu 29. 6X254 Ciloboko pri Brežicah.
R 4. letnik 19X3. ohranjen, registriran do marca 19X7. prodam. Telefon 61-X21. im. 21. Petrovič.
JUGO 45. star dve leti in pol. prodam. Informacije dopoldne 23-013, 24-X27.
PRODAM a v tematik, nov, ter dole za 126 P. Tol. 24-140.
LADO 1200. letnik 1977. registrirano /a celo leto, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. (068) 72-446.
Z 750 LE. staro 16 mesecev, prodam. Berus. Sr. Globodol 6. Mirna peč.
FIAT 126 P. letnik 1981. prodam. Telefon dopoldne 84-951. popoldne 84-923.
R 4 GTl.J. star dve leti. prodam. Bpjovič. Ragovska 9 a. Novo mesto.
Ž 750. letnik 1980. ugodno prodam. Veronika Blatnik. Zavratec 26. Studenec.
PRODAM dva spačka, moped — dvobr/inec. zimske gume 155 x 15. Telefon 44-301. int. 32. dopoldne.
R 4. letnik 1984. prodam. Marjan Hočevar. Gorenju\ns 20a. Šmarješke Toplice.
MINI 1000. letnik 1977 in VISO'II RF. novo. prodam, Hrovat. Kolarjeva 2. Novo mesto.
126 P, dobro ohranjen, prodam za 25 M. Beno Tisovec, Podturn 20, Dolenjske Toplice.
Z 850, staro 29 mesecev (27000 km), prodam Niko Oberč, Radovlja 16, Šmarješke Toplice.
PRODAM ali zamenjam diano, letnik 1978. Zajc, Vel. Poljane, Škocjan.
PRODAM. tomos avtomatik A 3 ML. Franci Žugelj, tel. 58-735.
126 P, letnik 1980, prodam. Straj-nar, Češnjevek 14, Trebnje.
PRODAM Z-101, letnik 80. Miklič Anton, Mačkovec 18.
kmetijski stroji
' UGODNO prodam obračalnik, s koso in škropilnico za traktor Tomo Vinkovič. Sladič Franc Dol. Kamence 10.
PRODAM kosilnico 1MT na kar-dan, rabljeno eno sezono. Montira se na vsak traktor. Ogled vsak dan po 15. uri. Silvo Gorišek. Dobe 13. Kostanjevica na Krki.
PRODAM prikolico kiper 2,5 t in obračalnik za TV 730. Drago Fric. Tržišče 10. 68295 Tržišče.
PRODAM BCS, malo rabljeno, traktorska obračalnika za seno in slemenjake, drobni krompir in repo. Tel. (068) 40-223.
UGODNO prodam nov trosilnik hlevskega gnoja SIP ali zamenjam za kiperico. Anton Dimeč, jeiendol 12. Škocjan.
TRAKTOR Ferguson (45 KM) prodam. Telefon (068) 32-079
PRODAM nakladalko! 17 m ). Nace Marjetič, Gorenje Radulje 10. Bučka.
PRODAM obračalnik in plug za traktor TV18. Ivan Černelč. Žup-elevec 33, Kapele pri Brežicah, tel. (068) 68-316.
TRAKTOR Zetor 5711 prodam. Franc Jakše, Zajčji vrh 1, Črnomelj.
UGODNO prodam traktor TV (18 KM) z opremo. Jože Lunder, Šalka vas 130. Kočevje.
PRODAM traktor Štore. IMT 35, BCS, SIP 220, mešalec, puhalnik za seno in gumi voz z vso možno opremo. Tel. (061) 783-132, po 15. uri.
PRODAM traktor Deutz (48 KM) z 30 del. urami, pod garancijo. Naslov v upravi lista (1401/86).
PRODAM traktor TV-730. Tel.: 40-131, Straža 24, Šentrupert.
PRODAM čelni nakladač SIP /a ferguson. Gornja Dobrava I.Trebnje.
TRAKTOR Štore 502. letnik 1984, ugodno prodam. Telefon 25-625. po 15. uri.
TRAKTOR Zetor 25 prodam. Ludvik Lavrič. Gor. polje I. Straža.
TRAKTOR TV 420. star dve leti, malo rabljen, s prednjo hidravlično planirano desko, prodam. Anton Vrščaj. tel. (068) 52-073.
PRODAM nemški silorezni stroj Ultra II —3, odlično ohranjen. Anton Perovšek, Hudi konec 4. 61316 Ortnek.
PRODAM traktor IMT 539, molzno enoto WESTFALIJA, motor MZ 250, 10 m’ drv. Telefon (068) 84-331, Jablan 41, Mirna peč.
PRODAM traktorski obračalnik. Žonta, Potov vrh 2, Novo mesto, tel. 26-494.
KOSILNICO BCS (petrolej), novi tip, in novo žetveno napravo prodam. Janez Ivanušič, Preloka 25, 68344 Vinica pri Črnomlju.
PRODAM pogon z grebenom (130 cm), nov, za Gorenje Muta. Judež, Vel. Orehek 8, Stopiče.
TRAKTOR »FERARI« (24 KS) z opravljeno generalno, nove gume, letnik 1976, prodam. Cena 75 starih milijonov. Roko Tkalac, Vrhovac 52 pri Ozlju, SR Hrvatska.
PRODAM novo traktorsko prikolico (4 tone). Tel. (068) 85-168.
JERMF.NICO za traktor Ferguson prodam. Jože Derganc, Osojnik 7, Semič.
URSUS 355 (1100 ur) in prikolico prodam. Janez Hočevar, Brezovica 2, Stopiče.
PRODAM puhalnik Tajfun in rotacijsko kosilnico SIP 135. Perpar, 68211 Dobrnič 8.
PRODAM šrotar LIFAN in motorno škropilnico ST1HL SG 17. Bakšič, Podlipa, Raka.
TRAKTOR TV 730, dvobrazdni plug in kosilnico original prodam. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, 68310 Šentjernej.
PRODAM kosilnico Alpina in avto Wartburg, letnik 1980, Telefon 40-127.
prodam
PRODAM 50-litrsko hladilno skrinjo in hladilnik. Kalčič, Cesta herojev 56. Novo mesto, tel. 24-765.
AVTORADIO prodam. Telefon 25-735.
PRODAM malo rabljen_ 15-colski voz. Bobič, Maharovec 28, Šentjernej.
PRODAM 4 t sena, mlin na kamen. Longar, Dol. Ponikve 15, Trebnje.
PRODAM kobilo (brejo), telico (brejo),, junca, kostanjeve stebre za vinograd in menjalnik za fička. Le-deča vas 15, Šentjernej.
PRODAM več otroških vozičkov, zibelko, hojco, Rifelj, Lebanova 17, Novo mesto.
PRODAM 4 tone otave po 30,00 din kg. Kovačič, Prekopa 40, Kostanjevica.
UGODNO prodam rabljen kombinirani štedilnik. Tel. 22-004.
PRODAM dvodelni otroški voziček in otroško posteljico z jogijem. Durič, Šmarješke Toplice 184.
PRODAM zamrzovalno skrinjo (330 litrov). Telefon (068) 20-368. Ivan Gazvoda, Jedinščica 22, Novo mesto.
PRODAM šivalni stroj Bagat (nožni pogon), malo rabljen. Jordan, Cerov Log 44. 68310 Šentjernej.
TRAKTORSKE GUME 11 — 28 in nov pralni stroj Gorenje na 16 programov prodam za 10% ceneje. Tel. 71-242 popoldne in soboto dopoldne.
PRODAM plinsko peč, trajnožare-čo peč, kombiniran plinsko-električni štedilnik, dnevno sobo Dragica s sedežno garnituro ter žensko zimsko in letno garderobo od 40 do 42. Tel. 25-843.
PRODAM kravo brejo 4 mesece. Gorše, Meniška vas'3.
(nove).
Šentjei
PRODAM traktorske gume 10x28 Sketelj Darko, Razdrto 7, ntjernej.
UGODNO prodam gumi voz, 14 col. in traktorsko prikolico, nosilnost 1 tona. Jože Jaklič.Telčice4, Škocjan.
ZRAČNI KOMPRESOR, primeren za manjšo obrt, zmogljivosti 3,9 m' na uro. prodam. Anton vrščaj. tel. (068) 52-073.
UGODNO prodam rabljeno otroško sobo. Tel. 22-845.
UGODNO prodam skoraj novo klavirsko harmoniko ueltmeister (60 basov). Golobič, Bržljin 13, Novo mesto.
NERABLJENO centralno peč FTU Sombor 35 cal.. prodam. Naslov v upravi lista (1402/86).
PRODAM Novolesovo dnevno sobo. Kovač, Šegova 58, Novo mesto, telefon 23-974.
PRODAM d va gramofona lenko in dva para zvočnika. Telefon 21-059. popoldne.
PO UGODNI ceni prodam novo športno kolo ma jton z dodatno opremo. Alojz Može, Sreberniče 4 a. Novo mesto.
POCENI prodam klubsko mizo Barbara s šipo in otroško postejico z jogijem. Kahteran, Slavka Gruma 6, tel. 26-625.
ORGLE, dvoredne, prodamo. Skupina Mladi val. Gomila 2, 68310 Šentjernej, tel. (068) 32-048.
NAREJENO KOI-IE za vinograd prodam. Jože Kranjc, Mal. Brusnice 9.
PRODAM avtomobilsko prikolico, rabljeno. Tel. 21-040, int. 308.
PRODAM 5 t sena in 3 m! hrastovih desk. Novak, Dolenja vas 13, Otočec, telefon 85-015.
VOZ (16 col) prodam. Ciril Tratnik, Irča vas 5, tel. 26-790.
KOBILO, staro 11 let, prodam. Mrgole, Telče 21, 68295 Tržišče.
PRODAM _novo avto prikolico. Franc Vovk, Šmarjeta 57.
PRODAM elektromotor (14 KM, 1440 obratov/min.). Branko Umek, Kamenško 17, Krmelj.
GOBELIN »Jesen«, velikost 88x45 crn, prodam. Tel. 57-712, popoldne.
ŠPORTNI otroški voziček Puma poceni prodam. Informacije na telefon 25-626.
PRODAM žago Stihi 041. Tel. (061)81-377.
PRODAM motorno žago Husqarna 650. tomos. Anton Mavsar, Dobindol 34, Uršna sela.
KRAVO s teletom prodam. Klavs, Mali Lipovec 8, Dvor.
UGODNO prodam bencinski motor LA 300 in obračalnik za kosilnico Gorenje Muta. Alojz Pavkovič, Zavratec 21, 68293 Studenec, tel. 89-175.
PRODAM triletno kobilo. Fabjan, Dol. Gradišče 9, Šentjernej.
PRAŠIČA prodam. Jablan 10, Mirna peč.
kupim
KUPIM glavo motorja za ZASTAVO 616 diesel (Perkins). Tel. (068) 84-959.
KUPIM smrekov gozd. Tel. 40-223.
KUPIM gradbeno parcelo v Novem mestu ali bližini. Telefon popoldne 22-179.
KUPIM lok za traktor IMT 558 in čelno steno za Z 750. Telefon 26-430.
KUPIM dober motor za škodo tip 105, 110 ali 120. Jordan, Cerov Log 44, 68310 Šentjernej.
posest
HIŠO v Črnomlju, nedokončano, prodam. Informacije po telefonu (061) 267-820.
V STARI BUČKI prodam zidanico, vinograd in sadovnjak v izmeri 22 arov. Kličite na telefon (068) 26-209 vsako popoldne.
PRODAM vinograd na terasah (20 arov), na parceli so tudi jabolka in zidanica. Florjan Hrastar, Vrh pri Pahi 12, Otočec ob Krki.
PRODAM manjšo hišo s 1000 m2 zemlje v Dolenjih Skopicah pri Krški vasi. Pojasnila: tel. (068) 82-328.
GRADBENO PARCELO v Cerkljah ob Krki z začeto gradnjo prodam. Vražič. 21. maja 25. Brežice, tel. 61-525.
PRODAM zazidljivo parcelo v Go-tni vasi. z lokacijsko dokumentacijo. Telefon (061) 772-769.
razno
obvestila
IZDELUJEM in prodajam ba-lančne tehtnice na uteži, ki so najprimernejše za tržnice in ribarnice. Tehtnice dobavljam z visokimi sadjarskimi skodelicami iz pocinkane pločevine. Vsako tehtnico pregleda in žigosa »Kontrola meril« in je dovoljena za javno uporabo. Tehtnico pošljem po
potzelju. Informacije in naročila na naslov: Vinko DREV, 61215 Medvode. Žontarjeva 3, telefon (061) 611-486.
12. 13. 14. 15 in 16-colske gunti vozove, nove. prodani. Delamo tudi \sc \rste oso\in in traktorske prikolice. Slane Bule. XVIII. divizije 79 (stara cesta Jurčkova pot). Ljubljana.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
IZDELUJEM mreže za seno ali listje. Vsaka stane 1.900 din. Naročila sprejemam na naslov Anton BdrtoU Velika Loka 53. 61290 Grosuplje. Pošljem po pošti, plačilo po povzetju.:
čestitke
Dragemu možu in stricu JOŽETU* OSTANKU s Sel pri Mirni peči želimo za god še veliko zdravja, sreče in skupnega razumevanja — žena Mici,. Anica z družino in Hrastarjevi. Enako želimo tudi Jožetu Krašovcu.
POPOLDANSKO zaposlitev, od fizičnega dela pa do sestavljanja izdelkov doma, išče fant z avtomobilom. N oslov v upravi lista (1399/86).
IŠČEM varstvo za šestmesečnega otroka. Telefon 23-078.
NUJNO iščem varstvo za sedemnajst mesecev starega sinka. Tel. 41-770.
FANI GRANDA. Šmalčja vas 9. Šentjernej, opozarjam vsakogar, da so kakršnekoli kupčije, sklenjene z ALOJZOM GRANDO, Dobruška vas 22, Škocjan, neveljavne, ker sva solastnika oba.
ANA SROVIN, Mirna peč 12, opozarjam vsakogar, da nima pravice kupovati od FRANCA SROVINA premičnine in nepremičnine, ker sva oba solastnika.
_ GNIDOVEC ANIC A. Dvor 35..pri Žužemberku, prepov edu jem v sako sekanje in odvažanje lesa i/ gozda pare. štev. 787/11 in 830/25. vlož. štev. 418 k.o. Ajdovec. To je moja last od 13. 2.f 1986. Za stare dolgove ne odgovarjam. Kdor tega preklica nebo upošte-t val, ga bom sodno preganjala.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Drago Badovinac i/ Vinje vasi 2. Novo mesto. 500 din: Milan Badovinec i/ Vel. Cerovca I. Novo mesto. 1.000 din: OOS DIC' to/d Dolenjski list 5.000 din mi mesto vencu na grob pokojnega Sandija Mikulana; Aloj/ Bukovec i/ Kota X4 pri Semiču 5.000 din: Herman Kropič i/ Trebnjeua Rimska 1/9. 50.000 din: OO ZS Doma starejših občanov Novo mesto 7.000 din namesto venca na grob sodcla\-kine mame Frančiške Zurc: delavci osnovne šole Milke Sobar — Nataše. Črnomelj. X.OOO din: Marija Ajdič i/ Novega mesta. Koštialova 20. 2.000 din namesto čestitk /a dan žena. Iskrena hvala!
novo v
ŽUŽEMBERKU
Kulturni dan ni šel mimo nas. Učenci od prvega do petega razreda so si v Ljubljani ogledali igro Ostržek, učenci višje stopnje pa filma Kaplan Martin Čedermanc in Povest o drob-rih ljudeh. Del dneva smo preživeli na sankanju in smučanju. Člani literamo-novinarskega krožka so na šolskem hodniku pripravili razstavo del, fotografij in ilustracij Janeza Trdine. V . marcu pa bodo ljubitelji literature tekmovali v poznavanju Primoža Trubarja. Prireditev se bb udeležil tudi pisatelj Jože Javoršek.
L IT.-NOVI N. KROŽEK OŠ 7. korpusa Žužemberk
OPEKARNA NOVO MESTO p. o.
Novo mesto. Zalog 21, tel.: (068) 21—403. 22—291. p. p. 10 *■—
• Proizvodnja opečnih izdelkov
• Trgovina z gradbenim materialom na debelo in drobno
Vse več projektantov arhitektov in graditeljev ponovno odkriva naravno kakovost opeke.
Od marca imamo v proizvodnem in prodajnem programu:
(290 x 190 x 190 mm) (290 x 250 x 190 mm) (290 x 290 x 190 mm) (290 x 120 x 250 mm)
modularni blok 6/1 horizontalni blok 7/1 horizontalni blok 8/1 porolit 12 porolit 8
ventilacijske tuljave dimniški zidaki vinotekar V 24 teraset 02 tecaset 04
(290 x 80 x 250 mm) (250 x 190 x 290 mm) (240 x 120 x 65 mm) (240 x 240 x 120 mm) (PVC vreče a 60 kg) (PVC vreče š 60 kg)
Ves ostali gradbeni material pa vam nudi naša trgovina v Zalogu št. 21 vsak dan od 6. do 16. in ob sobotah od 7. do 12. ure.
Po želji kupcev organiziramo dobavo na gradbišče.
Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje.
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož. oče. brat. sin in stric
DOMINIK TOLAR
Bučna vas 43
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam kakorJvOji pC-sRagaH. RSStoiaŽŠii ih nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi Novole-su — TOZD TSP. DO IMV in ostalim za podarjeno cvetje, g. župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nasjev%. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA
JANKOVIČ
roj. Bradkovič
Dol. Brezovica 12
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Naša zahvala zdravniškemu osebju Šentjernej ter g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 63. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
MARIJA
HOSTA
roi, Potočar
iz Imenj 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo zasuli s cvetjem ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni požrtvovalnim sosedom, ki so nam nesebično pomagali v težkem trenutku. Hvala tudi gospodu kaplanu za opravljeni obred in vsem, ki ste nam pomagali in izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njeni
BOLEZEN. DELO IN TRPLJENJE — TVOJE JE BILO ŽIV L/EN JE.
ZAHVALA
Umrla je v 79. letu starosti mama, babica in prababica
LUCIJA TOMAŽIN
Kot 5, Stari trg ob Kolpi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, izrazili ustno ali pismeno sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini MOVRIN iz Kočevja, medicinski sestri Reziki iz Predgrada, tov. Ivanu Šmalclju iz Starega trga, GD Prelesje, g. župniku za opravljeni obred in pevkam.
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerki Julka in Marija z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama
MARIJA HROVAT
roj. Klobučar
iz Uršnih sel
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, poklonili pokojni cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Posebna hvala dr. Moreli in vsemu strežnemu osebju, ki so ji lajšali bolečine, tov. Fonu za poslovilne besede, pevcem z Ruperč vrha za zapete žalostnike ter gospodu župniku za opravljeni obred. Iskrena hv&la sosedi Danici Fink ter Mimici Reberšek za nesebično pomoč.
Žalujoči: sinova Lojze in Janez ter hčerke Mimi, Tončka, Joži in Vida z družinami
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po hudi in dolgi bolezni zapustil našdragi mož. oče. stari oče. brat in stric
JANEZ REŽEK
z Radoviče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Metlika, zlasti dr. Petrinovi, za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja. Zahvaljujemo se tudi godbi za zaigrane žaiostinke. pevkam za zapete pesmi, govornikom za poslovilne besede ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Najlepša hvala OZ Metlika in ZZB Radoviča za podarjeno cvetje.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Martin z družino, brat Martin z družino, sestra Pepa iz Kanade, vnuki in nečaki ter ostalo sorodstvo
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. a v strašnem trpljenju odšla si i' večni dom.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama. babica, sestra in teta
MARIJA KVAS
iz Breze 14, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovalcem cvetja in vencev ter vsem. ki ste nam izrekli sožalje in spremili pokojno na njeni zadnji poli. Posebna hvala pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prerano nas je v 49. letu starosti zapustil n'aš ljubi mož. oči. sin. brat. stric in svak
MIRKO
PLANTARIČ
iz Tržišča
Najlepše se zaliv. ' ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. sodelavcem. KPD Dob. poslovnim partnerjem lO Pohorje. KS Tržišče. DPO občine Sevnica. OS Tržišče. GD Tržišče. ŠK Sevnica, dr. Moscatelliju. učencem in razrednikoma l.a in 4.a SŠPTNU Novo mesto, godbi, pevcem.govornikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. mu darovali vence in cvetje ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Vsem. ki ste nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Mari, hčerki Darja in Nataša, mama ter bratje in sestri z družinami
Tržišče. Ivančna gorica, Trebnje! Ljubljana, Maribor, Trbovlje
Leto dni že v grobu spiš. a i’ naših srcih še živiš.
Ne mine ura dan in noč, povsod si, draga Boli, ti navzoča.
V SPOMIN
TINCI
TEROPŠIČ
Črešnjice 5, Otočec
Minilo je žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga sestra, boti in teta. Hvala vsem tistim, ki se je še spominjate.
Vsi njeni
% 1	Ne solze, žalost in trpljenje ne morejo obuditi, dragi ate in mama.
. J> %	vaju v življenje.
4 •	V SPOMIN
	Te dni mineva leto oziroma osem let žalosti, odkar smo izgubili naše najdražje starše
	
	STIPETA in
	MATILDO
i jnilllhii _	DIDOVIC
	iz Semiča
Vsem, ki se jih spominjate, nosite cvetje na grob, prisrčna hvala.	
	Žalujoči: vsi njuni
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta,
brata in strica
VALENTINA
PIRHA
Dol. Straža 10
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem tozda RI IMV, tozda TSP Novoles, ZB NOV KS Straža, Gasilskemu društvu iz Dol. Straže in Društvu upokojencev za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom za iskrene besede, duhovniku za lepo opravljeni obred in godbi na pihala Novoles, posebno pa še vsem, ki so izkazali nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Milka, sinova Silvo in Valentin, hči Jožica z družino in ostalo sorodstvo
OB DNEVU ŽENA
V artičah smo za 8. marec pripravili bogat kulturni program. Predstavileso se vse sekcije PD Oton Župančič. Dvorana je bila nabito polna. Žene in matere so z velikim zanimanjem spremljale nastope tamburaškega orkestra, mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. Prijetno so presenetili otroci iz vrtca z ritmično točko. Tudi recital ob 8. marcu je ob zvokih otroškega pevskega zbora lepo izzvenel.
SIMONA ARINGER,7.a OŠ Artiče
GREGORJEV SEJEM V SNEGU
V soboto, 8. marca, je bil na Veseli gori pri Šentrupertu tradicionalni Gregorjev sejem. Kljub slabemu vremenu je bil dobro obiskan. Prodajalci so ponujali največ izdelke iz lesa, semena, torbe iz volne in drugo. Živine pa ni bilo veliko. Zaradi visokih cen kupčija ni posebno cvetela. Ljudje so največ kupovali semena, grablje, motike in drugo orodje. Najbolj živahno pa je bilo v kmečkem muzeju, kjer so proda-j, li jedačo in pijačo.
BARI RUGELJ, 8.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
DAN ŽENA ZA MAME
V naši šoli smo pripravili proslavo ob dnevu žena. Začeli so jo pevci krajevne skupnosti Šmihel, žene pa je pozdravil predstavnik krajevne skupnosti. Literarni krožek je izdelal čestitke s pesmicami, ki smo jih delili mamam ob vhodu v telovadnico. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, ritmična in folklorna skupina nižjih razredov paje mamicam zaplesala. Kratek skeč so pripravili dijaki Doma Majde Šilc. Vmes so bile še recitacije o mamah.
JOŽICA UNETIČ, 7.a OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto so prispevali: mestni odbor Zveze borcev Metlika namesto venca za pokojnega Andreja Smuka iz Metlike 3.000 din, sindikalna organizacija Nadzorništvo proge Črnomelj 20.000din, sindikalna organizacija DŠ sisa stanovanjskega in komunalnega gospodarstva občine Novo mesto namesto obdaritve delavk za 8. marec 20.000din, JožeTomažin iz Zagrada 7 pri Škocjanu ob 3. obletnici smrti žene Poldke 5.000 din, osnovna organizacija sindikata metliške osnovne šole in Belokranjskega muzeja 28.200 din, sosedje iz ulic CBE in BO namesto venca na grob pokojnega Andreja Smuka 28.000 din, Marija Ajdič iz Koštialove 20, Novo mesto, namesto čestitk za dan žena 2.000 din, Milena Škerlj, Vrhovčeva 1, Novo mesto, namesto cvetjanagrob pokojne Alojzije Mrvar 5.000 din, sindiicalna organizacija Zdravstvenega doma Metlika 7.200 din, kolektiv postaje milice Črnomelj 11.500 din, sindikalna organizacija Doma starejših občanov Novo mesto namesto cvetja na grob Barbare Škedelj 7.000 din.
KULTURNI DAN
Skoraj 500 učencev naše šole si je konec februarja ogledalo kulturne ustanove v Ljubljani: petošolci Cankarjev dom, šestošolci Mestni muzej, sedmošolci Muzej ljudske revolucije in osmošolci Narodno galerijo, potem pa vsi skupaj še opero Gorenjski slavček. Bili smo nekoliko razočarani, kerje namesto orkestra spremljal pevce le klavir.
ANDREJA FINK, 7.a - OŠ Trebnje
1.12 (1910) 20. marca 1986
DOLENJSKI LIST
23
s *
*
I
*
N.
*
I *
s
Šassg
NADA BLATN
»Res sem delala in kljub upokojitvi še delam na družbenem in političnem področju, a je vsaka hvala mojega dela pretirana, saj se zavedam, da sem naredila tudi precej napak,« skromno prizna Nada Blatnik iz Ribnice. Nada vseh 35 let službovanja, od 1948 do 1983, ni menjala
uelOrnč OŠ"5”!I(2rde meni/tlinn
so se zaradi reorganizacij njihovi nazivi. Začelaje kotfakturist-ka pri Promlesu, upokojena pa bila kot kadrovik pri ribniškem Inlesu.
Spominja se, kako se je prva leta službovanja vozila na delo z vlakom iz Ponikev v Dobrep-oljah in bila zdoma najmanj od5. do 18. ure. Vsi, delavci in uslužbenci, so takrat tudi ob sobotah in nedeljah udarniško nalagali vagone. Takrat so se vsi tikali, vsi so poprijeli, kjerkoli je bilo treba. Ni bilo razlik.
Družbene prehrane ni bilo. Nada je najpogosteje prinesla s seboj na delo le kruh in jabolko. Delavci v proizvodnji so prinašali v kanglicah belo kavo in jo greli ob pečeh. Nada, ki je imela izredo veselje za socialno delo, je bila med pobudniki za organiziranje obrata družbene prehrane. Med delavci je zbirala podpise, kdo bo jedel v menzi. Pred dobrimi 25 leti je bil obrat družbene prehrane v Inlesu ustanovljen, čeprav je bilo precej delavcev tudi proti njemu, češ da ne bodo jedli iz skupnih kotlov. Nadalje je bila med pobudniki za ustanavljanje počitniških domov in Inles ima danes v svojih domovih
kar 77 ležišč in še 4 počitniške prikolice.
»Motipa me,« pravi nekoliko razočarano upokojenka Nada, »da v vseh letih nismo pravilno vrednotili minulega dela. Očitno se vidi, kako je delovna organizacija napredovala, pokojnina pa ne znaša 85 odstotkov Cžehneva dohodka delavca, ki dela na tvojem nekdanjem delovnem mestu, ampak le 50 odstotkov.«
V mladinsko organizacijo je bila sprejeta leta 1943, v SKOJ 1945 in v KPJ 1947. Zdaj je delegatka za 10. kongres ZKS. »Ko sem bila sprejeta v partijo, je bila to nagrada za moje delo. Bila sem ponosna, dasempostalako-munistka. Danes mnogi vstopajo v partijo zaradi karierizma in nato tudi razočarani izstopajo. Spet bi morali prepričati, predvsem mlade, da si vsak lahko le z delom zasluži vstop v ZK«
Za večino naših napak meni, da je kriva neodgovornost. Prav je, da imajo ljudje pravico odločati, a morajo za odločitve tudi odgovarjati. »Kandidat za odgovorno dolžnost v podjetju bi moral predložiti svoj program za razvoj delovne organizacije in kaj bo on storil zanj. Podobno bi moralo biti tudi v politiki, sisih, občinski skupščini. Ni dovolj sklicevanje na občinske, republiške ali kakšne druge programe, dogovore, resolucije in stališča.«
Nada je tudi predsednica skupščine socialnega skrbstva. Ta skupščina je bila vedno sklepčna in njeno delo uspešno. Nada meni, da bi bilo lahko sisov manj, pa tudi njihove dnevne rede naj bi razbremenili. »Moj neuresničeni cilj pa je, da bi v občini organizirali center za socialno delo in tako omogočili boljše možnosti za delo tudi socialnim delavkam. Vsaka bi namreč morala imeti svoj prostor, saj se z ljudmi pogovarjajo o zelo osebnih zadevah. Upam, da bo touspelo novemu vodstvu,« pravi Nada, ki so jo zdaj kandidirali za namestnico predsednika SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
JOŽE PRIMC
r
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
1
0
0
0
\
!I
0
0
0
0
0
0
0
\ 0 . 0 0 0 0 0 0 0
*0
5!
0
0
ž
0
0
0
0
Zelo verjetna pot do katrce
V dobrih desetih dneh se je na Dolenjski list naročilo 119 ljudi — Ni razlogov za paniko, položnice so že zunaj — Vse daljši seznam dragocenih nagrad
Od začetka naše nagradne igre, v kateri bomo starim in novim naročnikom Dolenjskega lista z žrebom podarili za 3 milijone nagrad, med
• Seznam nagrad je seveda vsak dan daljši. Poleg renaulta 4 GTL, darila generalne pokroviteljice IMV, je tuše hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta, Opekarna Zalog je prispevala več kompletov priljubljenih vinote-karjev, Krkina zdravilišča vikend paketa v Šmarjeških in UoienjsKtn I o-plicah. Jutranjka iz Sevnice podarja otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge s po 5.000 dinarji, Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka je »vrnila udarec« z lOhranilni-mi pismi po 5.000 din, Novoles pa seje izkazal s kar desetimi (!) gugalniki. V prihodnji številki bomo predstavili še druge nagrade.
njimi je tudi renault 4 GTL, je naš tednik dobil že 119 novih naročnikov. Za dva tedna kar lep uspeh.
Številni bralci nas sprašujejo, kam in kako poravnati celoletno naročnino na Dolenjski list, plačana naročnina je namreč pogoj za udeležbo
v žrebanju, ki bo 29. maja. Vsi so lahko brez skrbi, te dni smo vsem na-
Pismonoše, izkažite se!
Za vsakega novega naročnika Dolenjskega lista dobi pismonoša 300 din nagrade, poleg tega pa se poteguje za motor tomos APN-4, ki ga je za poštarja, ki bo do vključno 22. maja zbral največ novih naročnikov DL, pripravila Novotehna iz Novega mesta. V tekmovanju poštarjev za gibčni motorček bodo — to posebej poudarjamo, da kasneje ne. bo nesporazumov — šteli samo naročniki z do konca leta poravnano naročnino. Tekmovanje se je komaj začelo, prave lestvice desetih poštarjev, ki vodijo v tekmi za tomos APN-4, pravzaprav -še ni. S po dvema novima naročnikoma trenutno vodijo pismonoše Varlec, Srpčič, Jankovič, Rauh in Rokavec.
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
Hasan za vse
Honorarni pometač razvaja Semičane
SEMIČ — Ko je v Semiču ali okoliških vaseh potrebno postoriti to ali ono težaško ali kakršno drugo delo, ki ljudem ne »diši« preveč, pokličejo na pomoč Hasana Begiča, naturaliziranega Semičana v pravem pomenu besede. Človek, ki je sedaj poleg šti-riizmenskega dela v Iskri, kjer je zaposlen že 22 let, tudi hišnik se-miške etnološke zbirke Belokranjskega muzeja in kulturnega doma ter pometač semiških ulic je svoje sokrajane že velikokrat režil iz zadrege.
»V življenju sem poskusil že marsikaj. Delal sem celo v rudniku v Istri pred petimi leti so me najeli v vasi Krupa da sem skopal 33 jam za drogove za električno napeljavo in dobrih 300 metrov jarkov kar mi je čeprav je teren kamnit uspelo v 10 dneh. Seveda sem delal od treh zjutraj do devetih zvečer. Edino delo ki se mi je uprlo, pa je bilo kopanje grobov. Pet sem jih izkopal potem pa nisem vzdržal več,« niza Hasan ki je navajen
Hasan Begič
težkega dela, zato za pometanje semiških ulic in pločnikov pravi da je eno najlažjih, ne pa najlepših.
»V petih letih, kar pri krajevni skupnosti opravljam to honorarno delo sem ljudi zelo razvadil. Niso navajeni na čistočo. Marsikje bi lahko sami pospravili za seboj pa jim ne bi bilo potrebno plačevati pometača. A njim to ni mar. Bo že Hasan pospravil!« se jezi Begič, ki ima sicer za nalogo, naj bi enkrat na teden, najbolje ob sobotah, pometal po kraju a pravi da to ni dovolj ter da vzdržuje čistočo v kraju bolj. kot je za to plačan.
Trije mrtvi pri trčenju
Nova huda prometna nezgoda pri Dobruški vasi — Bo magistralka letos postavila krvav rekord?
DOBRUŠKA VAS — Minuli četrtek ob 5.45 uri je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do nove hude prometne nesreče, ki je le še potrdila črne napovedi, da bo dolenjska magistralka letos zabeležila nov krvav rekord. Številu letošnjih smrtnih žrtev so se v četrtek pri Dobruški vasi pridružili še trije.
27-letni Ahmedin Mušič iz Šuma-dije pri Travniku je 13. marca nekaj pred 6. uro zjutraj peljal osebni avto znamke Golf iz Zagreba proti Ljubljani. Kaj je bilo vzrok, da je pri Dobruški vasi nenadoma zapeljal na levo stran ceste, še ni dokončno ugotovljeno, najverjetneje pa je to bila utrujenost. Prav takrat je iz nasprotne smeri s tovornjakom pripeljal 45-letni Franc Pišljar iz Ljubljane, ki navzlic umikanju in zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. V silovitem trčenju je tovornjak zadel v levo stran osebnega avtomobila. Posledice pa so bile strašne: na kraju
V NOVEM MESTU IN TREBNJEM
MIRNA PEČ — Gledališka skupina tukajšnjega kulturnega društva se bo v ponedeljek, 24. marca, ob 19,30 z delom »Pod Prešernovo glavo« predstavila v novomeškem Domu kulture. V petek, 28. marca, pa bodo s to igro gostovali v Trebnjem.
OPRAVIČILO
Pozorni bralci so gotovo opazili, da smo prejšnji teden na zadnji strani pomotoma ponovno napovedali februarsko prireditev »Glas mladih Bele krajine«. Sredi marca vabiti na prireditev, ki je bila uspešno izvedena že mesec dni prej, je kajpak lahko samo stvar površnosti, nemarnosti, tej pašev novinarstvu oz. grafični pripravi časopisa reče tudi nagajanje tiskarskega škrata. Namesto tega se opravičujemo prizadetim, prirediteljem pa želimo, da bi drugo leto osorej spet poskrbeli za nastop mladih pevcev in pevk.
Uredništvo DL
nesreče sta bila mrtva voznik in sopotnica 52-letna Nesada Mušič iz Turbe, hudo poškodovana pa je bila 43-letna Suada Omerspahič iz Zenice, ki je že med prevozom v novomeško bolnišnico podlegla ranam. Edina, ki je nesrečo preživela, je bila 24-letna Sadeta Omerhodžič iz Travnika, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Poleg človeških žrtev je tudi velika materialna škoda, ocenili so jo na poldrugi milijon dinarjev.
TROJE PREDAVANJ ZA ZDRAVILIŠKE GOSTE
DOLENJSKE TOPLICE — V tukajšnjem zdravilišču večkrat pripravijo za goste zanimiva predavanja z najrazličnejših področij. Tudi tokrat so napovedana tri, nanje pa so vabljeni tisti, ki jih zanima življenje drugod po svetu. Predavanja se bodo zvrstila od nedelje, 23., do torka, 25. marca, obiskovalci pa bodo slišali zanimivosti iz Izraela, Kenije in Indije.
SPET NOVOMEŠKA TABORNIŠKA POMLAD?
NOVO MESTO — Skoraj bo minilo 34 let, odkar so v Novem mestu ustanovili Družino gorjanskih tabornikov, prvo povojno taborniško organizacijo na Dolenjskem. To je bilo 27.4. 1952. Že 30. 11. 1952 je prerasla v Rod gorjanskih tabornikov, ki je takrat združeval 180 mladih in odraslih ljubiteljev narave. Časom vzponov, ko so novomeški taborniki kar zapovrstjo segali po najvišjih priznanjih in odlikovanjih slovenskih taborniških vrst, so v zadnjem desetletju sledila tudi obdobja manjše aktivnosti in celo upadanja te priljubljene m ladinske organizacije. Zdaj naj bi nedelavnost in okrnjeno delo odreda zamenjal nov delovni polet.
Delovna in volilna skupščina odreda bo jutri, v petek, 21. marca, ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma v Novem mestu. Pobudniki vabijo nanjo delegate iz čet v Šmihelu, iz osnovne šole K. Rupe-na in nove čete v Plavi laguni, pa tudi predstavnike skoraj odmrlega odreda iz osnovne šole v Bršljinu in druge ljubitelje tabornikov, nekdanje organizatorje in sodelavce odreda.	S.	H.
ročnikom poslali položnice, zdaj je poteza na njih: prej ko bodo plačali naročnino, prej bodo njihova imena v bobnu, ki bo delil srečo.
Seveda moramo vsakič znova povedati tudi način sodelovanja v nagradni igri Dolenjskega lista in njegovih pokroviteljev. Bralci, ki so že poravnali celoletno naročnino na naš tednik, naj mirno štejejo dni do javnega žrebanja. Tisti, ki še niso naši naročniki, pa imajo dve možnosti. Izpolnijo lahko naročilnico, Ki JO objavljamo na tej strani, druga možnost pa je, da vso skrb in delo okoli naročanja prepuste svojemu pismonoši. Ko bomo dobili naročilnico, vam bomo poslali položnico. Pogoj za sodelovanje v žrebanju je, kot že rečeno, plačana naročnina do konca leta. In kakšne so vaše možnosti za glavno nagrado — renault 4 GTL, darilo IMV? Verjetnost je 1 : 29.000.
Na »jugoslovanskem trgu nagradnih iger« je to daleč največja možnost dobitka te denarne velikosti.
V TOREK SKUPŠČINA PLANINCEV
NOVO MESTO — V dvorani novomeškega sindikalnega doma bo v torek, 25. marca, ob 17. uri redna letna skupščina novomeškega planinskega . društva. Ljubitelji gora in planin vabljeni!
Narava sama izloči bolno divjad
Lovci poskrbeli, da ni potepuških psov in lisic, zato v ribniški občini ni stekline
RIBNICA — Do sredine februarja v revirju lovske družine Ribnica ni bilo velikega snega in zmrzali, zato divjadi ni bilo treba krmiti, saj seje lahko prebijala od grma do grma, da je dobila naravno hrano. Obnemogla je le nezdrava in slabotna divjad, kar pa ni bila posebna škoda, saj je narava najboljši selektor,« nam je povedal znani ribniški lovec in družbenopolitični delavec Andrej Klemenc.
Takoj pa je dodal, da se je v drugi polovici februarja in začetku marca položaj zaradi novega snega in hujšega mraza poslabšal. Divjad v Veliki in Mali gori se predvsem zaradi globokega snega ni mogla več premikati, zato so ji lovci na smučeh raznašali krmo.
1. marca se je začela sezona lova na medveda. Krmišča za medvede že zalagajo z mrhovino in čakajo, da bodo zvedeli, kakšnega medveda bodo lahko odstrelili.
J. P.
Franc Bogolin
Harmonikar-šoter
Franc Bogolin je igral na več sto ohcetih
NOVO MESTO — Letos je 50 let, kar Novomeščan Franc Bogolin igra harmoniko. V tem času je s poskočnimi narodnimi in zabavnimi melodijami razveseljeval nič koliko svatov na ohcetih, udeležence proslav in raznih zabav.
»Ze ko sem bil petleten fantič v Leskovcu pri Krškem, sem začel igrati. Najprej na orglice, dvanajstleten pa sem dobil harmoniko. Glasba mi odtlej v življenju največ pomeni.« Kdo ve, kako se imajo danes mnogi ženini in neveste, katerim je Bogolin olepšal prvi dan skupnega življenja, a lahko mu verjamemo, daje bilo takrat veselo.
Možak je tudi šaljivec in duho-vitež. Sam pravi, da je bil resen samo za volanom. Kot izučen avtomehanik in šoferje vse do upokojitve pred dvema letoma vozil na daljših progah, nazadnje 15 let J na redni progi Kumrovec—Ljubljana.
»Kadarkoli sem šel na vožnjo, je bila moja ,Milka' z menoj.« Tako namreč pravi harmoniki. »Česmo se ustavili, sem raztegnil meh in takoj je bila dobra volja tudi pri tistih, ki so se sicer mrko držali. Harmoniko sem vzel s seboj še takrat, ko so nas Nemci odpeljali z doma in nas izselili.
Samo doma ne smem igrati, ker žena ne prenese glasbe. Harmonika ji gre na živce, jaz pa se njeni volji pokoravam,« prizna.
R. B.
HENČEK BO IGRAL V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE — Jutri ob 20. uri bo v tukajšnjem zdraviliškem domu nastopil Henček s svojim ansamblom. Najprej bo približno enourni koncert, nato pa glasba za ples. Henček se je odrekel kakršnemukoli honorarju, igral bo brezplačno, izkupiček od prireditve pa bodo namenili skladu za drage medicinske instrumente. Vstopnice bodo prodajali v recepciji zdravilišča.
kozerija»»«»»««»«»»«»««»»««»«««»»»<««<
KAKO POSTAN
TRETJIČ JU JE POROČIL PREDSEDNIK — Biserne poroke za 60 let skupnega zakonskega življenja so na Dolenjskem zelo redke. Tak jubilej sta minulo soboto dočakala zakonca Medle z Jugorja pri Gabrju. Herovčev Martin in Jožefa sta se vzela 8. februarja 1926 v Brusnicah. Takrat jima je na ohceti igral Hudoklinov Pepe. V soboto so sesvatjespet ustavili v tej brusniški gostilni in Pepe je spet raztegnil meh. Bilo je seveda manj živahne muzike patudi manj poskočnih korakov, saj sta poročenca že krepko prekoračila osemdeseto leto in sta tudi najstarejša Jugorčana. Rodilo sejimajekar 11 otrok, od katerih jedeset še živih. Danes imata veselje s 24 vnuki in 7 pravnuki. Življenje jima ni bilo postlano z rožicami, čeprav je Jožefa poleg kmečkih in gospodinjskih del najraje nabirala gorjanske zdravilne rože in koreninice, Martin pa je fural po gorjanskih cestah. Se danes se ne ustrašita dela, in kot pravita, ju le še to drži pokonci in pri zdravju. Na sliki: poročni obred v Dolenjski galeriji je vodil predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular. (Foto: J. Pavlin)
AS
V*
GLAVNI
Bolj kot slepec vida sije želela Klotilda Zračnikova, da bi zanjo vedela vsa Repičevina. Že pred leti je ustanovila ansambel Hreščeča grla. Z njim je nastopala po vaseh, trgih in mestih, po odru je skakala napol naga, pljuvala je v gledalce, sestavljala je žaljiva, družbeno angažirana besedila, na festivalih je hodila spat z vsemi člani žirije in njihovimi prijatelji, a ni prišla dlje kot do intervjuja v Delavčevem glasu.
Tudi s filmom je poskusila. Slačila se je, nasedala je obljubam režiserjev, smehljala se je fotoreporterjem, ki so škljocali bkrog nje s praznimi aparati,
vsiljevala se je na sprejeme, a rezultat vsega tega je bil ta, da se je pojavila v nekem sumljivem filmu nič več in nič manj kot za minuto, kajti že naslednji trenutek sojo ustrelili in je s platna izginila.
Klotilda Zračnikova se ni izogibala niti škandalom, samo da bi Repičani zvedeli za njeno ime. Na proslavi občinskega praznika je oklofutala tovariša Župana, tovarišu Izvršniku pa je pred polno dvorano kulturnega doma rekla ob kulturnem prazniku slovenskega naroda, da je nekulturno govedo. Nobena revija, noben časopis ni pograbil tega.
V stari kinodvorani je bil zbor krajanov. Občinarji so se potili pred ljudmi, da bi jih prepričali za nov samoprispevek. V vročo razpravo je posegla tudi Klotilda Zračnikova. Govorila je o neurejeni kanalizaciji, o napeljavi vodovoda, ki ga nima polovica vasi v Repičevini, o slabi telefonski povezanosti, o nepravilnem dodeljevanju stanovanj v družbeni lasti, o zatajevanju prihodka, od katerega se plačuje davek, o luknjičavih cestah, o nedogovorjenih cenah za odkup kmetijskih pridelkov, o nesposobnih kadrih, ki vodijo Repičevo drago, o podkupninah.
»Ta ženska govori resnico, samo resnico,« je presunilo tovariša Sindikaliča.
»To smo iskali. To naj bo ženska leta,« je sklenil tovariš Sezedelejevič, in že je hitel h Klotildi Zračnikovi, da si zapiše njeno ime.
Klotilda zračnikova je postala glavna, neposrednik Jožič Repič pa je zmajeval z glavo, ko jo je poslušal po televiziji, kako prejema priznanje za človeka leta, in je zamrmral v brado: »Lahko je zmagati z resnico v deželi, kjer jo javno govorijo tako redki.«
TONI GAŠPERIČ