-
242. številk*:
Uibljaas. v soboto 21. oktobra 1905
		
		
		
		
		t. * «
		
fcšajs vaak x*r svee#i\ fsimfiž «»<iaKa * fPa»nQc9, Jvr v-t^a po $*o*ll prelaman *a avatro-cgrake 4*j«ia aa vt» ftte *» K, m aai teta lt R.     Satrt lote • K 60 h, m os meaoo S K SO h.   Za LJubliano t ;?o*>.;-*nje» &a dont u ti ^  sa        <«ta IS K, i* Satrt iat* I K, u n ca**** S K.  &dar hati* mi« panj, plača u m late tS K, aa aal late 11 K, aa Satrt late 6 X 6C h, m u oiaaaa 1 K 00 h. — Za tuja dežate tolik* vod, kolikor %*aga pofrtnina. • j .arefibe :<r«x istodobno ^ošiljatva t;«r»ccine oo a« *sira. — Za oananila ■# alatatia od potoroo topno aatlt-vrtta pa lt k, Oa aa aa oananil« tlaka onkrat, po 10 h, Sa bo dvakrat, in po 8 h.  e* oo  tiaka trikrat ali   vedkri**.. — Do?**' $i «t kvaJA ^»nkevatf, — Bakopifl aa aa vračaj«« ■•■ Uradnitivc in upravnlitvc ja v Knaflavih aJiaah It 6, ta alaar arodniltro a L aadatraaj«, aaravniitva »a v pritličja. — UpravuiStva aa) ie blagovolijo a©5ž!jatf naročnina, rokianto«^«
oananila, t J. administrativna itvari.
Slovenski BTarod" telefoi* št. 34. Posamezne Številke po lO h.
ir
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Nekoliko odgovora bivšemu poslancu dolenjskih mest, gospodu dvornemu
svetniku v. p. na Kamnu,
i.
Pred vsem moramo jasno izjaviti, da ne smatramo osebe naprednega beguna za toli važne, vplivne in resne, da bi ji sploh dajali odgovora na njene perfidne napade na poštene ljudi in na njene spletkarske korake in članke.
Ker pa utegne kak Človek, ki ni do dobrega informiran, misliti, da edini gospod Šuklje v re3niu dela za spas revne Belokrajine, doČim drugi poslanci spijo, smatramo za svojo dolžnost, slovenskemu občinstvu podati istinito sliko o delovanju tega klerikalnega ženija, gospodujočega na Kamnu zeleni Krki.
Leta 1901 so se zdramili dolenjski mestni volilci iz dolgoletnega trdnega spanja in stavili so dvornemu svetniku in bivšemu državnemu poslancu Šnkljetu odločno vprašanje, priznava li program slovenske narodno-napredne stranke ali ne. To vprašanje je bilo popolnoma umestno, kajti postopanje tega poslanca je vzbudilo opravičen sum, da ne stoji več na programu narodno-napredne stranke in da jo le za svoje osebne častilakomne namene izkorišča, sicer se pa za njo prav nič ne briga. Šuklje ni mogel pritrdilnega odgovara dati in volilci so ga, samo po sebi umevno, vrgli čez krov.
To je pa oholega gospoda dvornega svetnika silno užalilo in peklo v dnu duše; sklenil je, da se meščanstvu maščuje in od tistega časa je počel v prvi vrsti proti NovomešČanom splet-kariti in skušati, da jim Čim več škode provzroči. To je bilo njemu vseeno, da so ga bili NovomeŠčani prav za prav rešili obskurne službice gimnazijskega profesorja in ga v politično karijero spravili in na ta način  poBredno mu
pripomogli do dobro plačanega »dvornega svetnika".
Šuklje se ni čutil vezanega do kakih obzirov napram dobrim NovomešČanom, saj mu niso mogli nič več dati ; državnim poslancem ga pa niso več marali in radi tega si je spletel bič, da jih ž njim kaznuje. Skušal jim je odvzeti starodavni gimnazij, uničiti njihove sejme itd. Potem je psoval in Žalil vse uradništvo, ker ni hotelo trobiti v njegov rog.
Prišlo je tako daleč, da se mu meščanstvo in uradništvo umika, kakor gobavemu Človeku in da ga ne mara živa duša v Novem mestu. Toda njegova vsiljivost je brezmejna in vtikati se je začel v mestne občinske volitve, pri kojih nima prav nič govoriti, ker spada pod šmiheljsko občino.
V svoji predrznosti je sklical nedavno v Novem mestu shod, na katerem so ga mestni volilci moralno ubili in ven vrgli.
Ali to ga je par dni skelelo iu stari aligator se spravi zopet na noge in spletkari po svoji stari navadi, ker drugače živeti ne more.
Na novomeškem shodu pripravljal je tla za klerikalne odbornike, ki bi imeli v občinski svet priti in mestno upravo prevzeti, toda volilci so ga pošteno obrcali in iz dvorane pognali.
Sedaj se  je spomnil, da ima še drugo važno nalogo, to je, da mora re siti zapuščeno Belokrajino, za katero se, kakor on  vedno na vsa usta ne sramno laže, narodna napredna stranka čisto nič ne briga.
On se je vtihotapil med Belokranjce in skušal jih je v svoje zanke vloviti in za se izkoristiti.
Najprvo je bil že kot »penzijonist" iz dolgega časa skrpucal za „Slovenca" leta 1902 4 dolge Članke o „propadu Belokrajine in o belokranjski železnici" in je tam svojim rojakom na dolgo in Široko razkladal, kako bi se naj želez niča gradila. Čudno, dokler je bil še državni poslanec, ni se mu zdelo potrebno dramiti svoje rojake na delo za
Železnico ; moral je postati prej penzi-zijonist, ki ima 24 ur na dan prostih in sedaj se je stoprv spomnil ubogih svojih belokranjskih rojakov.
Ni nam znano, da je s temi Članki spravil to vprašanje za en las naprej in da se je le en sam Belokranjec epo-koril vsled teh učenih Člankov.
Gospod *^orni svetnik je počival potem na Kamnu 2 leti in začutil je zopet potrebo dne 13. julija 1904 kot novoasentovani vojak dr. Šusteršičevega črnega polka zaleteti se kakor don Kižot v dr. Tavčarja in vso narodno-napredno stranko. Sel je med kmete v Belokrajino, priredil shod v metliškem okraju in na njem o belokranjski želez niči govoril.
Na tem shodu je Že svoje konjsko kopito pokazal, kajti on je že takrat kričal in pridušal svoje rojake takole: Nikakor ne zadostuje, da se med ljudstvom vname živahno gibanje za Železnico, marveč podpirati ga morajo ter v nekem smislu celo voditi vaši zastopniki v deželnem in državnem zbora. Ta je treba paziti na osebna svojstva dotičnih izbrancev i. t. d. Dobro si oglejte, prijatelji one može, katerim hočete poveriti belokranjske mandate po mestih in selskih občinah. In v tem oziru posebne važnosti bodo baš nove volitve v deželni zbor, glede katerih pač resen politik sodi, da morajo kmalu priti na dnevni red. (G. Šuklje! ste se pač kot resen politik hudo blamirali, ker nove volitve vkljub Vaši izrecni Želji še vedno niso prišle na dnevni red.)
Dalje: »Tudi za belokranj sko železnico bode osobite važnosti, kateri stranki se bodo pridružili poslanci, izbrani od belokranjskih v o 1 i 1 c e v 1
Jaz se nočem dotikati vprašanja, je li bila sprva takoj obstrukcija umestna, — to pa naglaŠam z vso svojo eneržijo: vsaj v tem pogled u c e 1 o h v a l i m obstruk-
c i j o, kajti od sedanje veČine v deželni sobani ljubljanski nikolinebi mogel pričakovati ugodne rešitve one železnice, od katere je v istini odvisen blagor naše Belokrajine. Kar se tiče »klerikalcev", sem pooblaščen povedati na tem shodu od strani vodstva kato liško-narodne stranke, da bi vsi n j e n i p r i s t a š i kakorenmož glasovali za Belokrajino. Toda vso oblast imajo v deželnem dvorcu Nemci! Pazite Belokranjci nabodoče volitve! Kdor v Metliki ali Črnomlju, v mestih ali kmetskih občinah, svoj glas odda pristašu »Narodove" stranke, ta dokažeš tem činom dejansko, da belokranjske železnice ne pogreša ter se zanjo ne briga !a
To je bil prvi preludij bodočim deželno in državnozborskim volitvam in po naročilu vodstva klerikalne stranke je moral Šuklje kot ponižen tlačan dr. Šusteršiča Belekrajncem laži o sovraž nosti napredne stranke prodajati, dočim se je v resnici edino le napredna stranka za vprašanje belokranjskih železnic ves Čas resno potegala in brigala.
Šusteršič se mora za Pfeiferjev mandat prokleto bati, Če že dve leti pred novimi volitvami Belokranjce pred naprednjaki svari in jih kot krute volkove slika, ki bodejo mirne belokranjske ovce raztrgali in ugonobili. Slaba vest to za klerikalce!
Namen Šukljeta je bil na tem s h o d u ed ino 1 e napredno stranko pred kmetskim prebivalstvom očrniti, jo kot sovražnika in nasprotnika belokranjske Železnice naslikati in za bodoče volitve klerikalnim kandidatom tla gladiti.
To prebrisano falotstvo imenuje se po klerikalnem receptu »narodno in koristno delo v svrho rešitve bedne Belokrajine!" S takimi nesramnimi lažmi se bori g. Donkižot na Kamnu proti
narodni napredni stranki, ki ga je Splob na površje spravila in mu do lepe pen-, zije pripomogla.
Po tem shodu, ki ga je Šuklje »Slovencu" dne 13. julija 1904 oveko veČil,  je eno leto miroval radi belo kranjske železnice. Letos pred par me seci je šel pa gospod dvorni svetni* ki je za delo v državni službi prešla boten in nesposoben, za politično agitacijo pa čil dovolj, — zopet v Belokrajino se informovat, kaiH letos je bil drž. poslanec izposloval predkoncesijO za pripravljalna dela belokranjske železnice. To dejstvo je zbegalo S a kije ta tako hudo, da je vzel potni les v roke in obiskal Črnomelj in Metliko.
V Črnomlju je prišel en sam meščan na „shod- in še ta jo je kmalo od-kuril in Šuklje se je tolažil in pa in-formoval pri rujnem vincu v Župnišču.
Šel je tudi v Metliko in tukaj je pa svoj shod kar v župnišču oziroma prostiji priredil in imel z Županom vred 7 poslušalcev. Kakor je to v Črnomlju storil, je tudi v Metliki skušal, pridobiti nekako formalno pooblastilo, da bi v imenu mestnih Županstev v Črnomlju in v Metliki mogel v državnem zboru nastopiti radi belokranjske železnice.
To mu je pa prav temeljito izpod-letelo in to tembolj, ker so ga spoznali j kot častihlepneža, ki noče z drugimi j poslanci, ki zastopajo Belokranjce v j državnem zboru, skupno delovati. — On se je izrekel, da ne smatra poslanca Plantana resnim in na to mu lahko po natančnih in pismenih informacijah iz i Belokrajine povemo, da vsi zavedni \ Belokranjci že davno Šukljeta več j resnim ne smatrajo, zlasti odkar je preskočil v klerikalno stranko, in mu tudi prav nič ne verjamejo. Poslanec Plantau se pa za Šukljetovo blebetavo oŠabnoBt toliko zmeni, kakor za lanski sneg, ter se tolaži z mirno vestjo, da sodijo o njegovem delovanju in o njegovi resnosti povsem bolj poklicani in v prvi vrsti sami resni in merodajni faktorji malo bolj milostno in pravično, kakor gospod eksprofesor.
LISTEK
Helena.
-Mlada gospa Helena je bila ena izmed najlepših Žena, kolikor sem jih kdaj videla," mi je pripovedovala teta T. „Nikoli ne pozabim njenega klasič cega obraza, njenih plemenitih potez, velikih, saujavih oči, osenčenih z dolgimi trepalnicami; vedno se bom spominjala bajnega čara, prihajajočega od njene graciozne postave.. Posebno pa me je osvajalo nekaj neizmerno tožnega v njenem bitju, nekaj kakor težko prikrivana, velika bolest.
In vendar bi bil moral vsakdo misliti, da na svetu ni srečnejših zakonskih nego sta Helena [in njen soprog Ahil. On je bil vitek, lep, resen v vsem Čisto Grk. Adjutant gr Skega kralja, je bil v kraljevem gradu
otoku Krta pripravil kralju vse potrebno za prihod in se je potem ?krcal b svojo soprogo Heleno na na-Čem parniku ,Castore(, da bi se vrnila v Atene domov.
Takoj početkoma sem se seznanila 2 mlado lepo Grkinjo in sedavala ž fiJo na krovu. Nisem se mogla naslišati Djenega zvonkega glasu s tistim sladko -
sanjavim naglasom. Pripovedovala mi je o kraljevem dvoru v Atenab, o grškega naroda velikih dnevih, o krasotah Krfovih, o nemškem penzionatu v Curihu in o drugem takem. Živahno je prehajala od predmeta do predmeta, le kadar je omenila soproga, ji je zasta-! jala govorica in v krasnih očeh je zatrepetal kalni svit zatajenega gorja.
Tako sva sedeli tudi tajnopolno noč v mesečini na krovu. Pripovedovala mi je, kako presrČno ljubi ona svojega Ahila in on njo, ko je stopil pred njo in jo s tihimi, prosečimi besedami odvedel s sabo. Nikdar ne pozabim milote teh bajnolepih oči, ki jih je uprla pri slovesa vame. Videla sem jo poslednjikrat.
Enakomerno so pljuskali morski valovi ob parnikove stene; tožeče se je glasil ventil parnega kotla in trudno je hreščalo krmilo. Dolgo nisem mogla zaspati in potem so me mučile grozne sanje. Pošasten demon, napol zmaj, napol vrag je ugrabil Ahilu Heleno. Zastonj se je trudil soprog, da bi jo rešil, in vse je zginilo v gosti megli. Nato je prihitela urna črna ladja sredi po viharnih valovih. Mornarji, jadra, jamborovje, vse je bilo črno. Gori na poveljnikovem mostiču je stal kapitan, pošastno okostje v vihrajočem Smem
plašču in objemal Heleno. Za njim je veslal Ahil v bornem Čoluieku. Vihar je tulil svoje divje davorije, grom je bnČal preko razpeojenib valov in bliski so presekavali temoto. Pribrumel je velikanski val in pogoltnil Črno ladjo. Ta trenutek se je pomirilo prej tako besno morje. Tožen mrak je legel nad vodovje, v čolnu pa je veslal Ahil sam po nedogledui vodni puščavi.
Ko smo dospeli v Pirej, so odnesli lepo Heleno v zastrti nosilnici. Tnkaj smo prestopili nekateri na parnik ,Ka-lip80', ki je bil namenjen dalje v ju-trove dežele. Sijajna lana je lila razkošno svetlobo na Atene, po cipresah in razvalinah. Tutertam je polzel Čoln po temnih vodah in krotka sapa je dovajala vesele vzklike mornarjev, vra-čajočih se na ladjo.
Med drugimi sopotniki je pristopil dragi dan z nami tudi pomorski zdravnik na ,Kalipso'.  Prosila sem ga tako dolgo,  da mi je povedal tragedijo ne srečne Helene.
Na kraljevem dvoru v Atenah, je začel, so priredili sijajno veselice. Ves kras in ves sijaj pa je zatemnevala Ča rovi ta lepota mlade Helene. Kakor droge, tako je obdajala Helenina krasota tudi Ahila R . . ., ljubljenem neš-nega spola. Odkar jo je videl prvikrat,
ni gojil druge želje, kakor da si pribori krasno devojko.
Helenin oče Dionizij je Živel s hčerko na svojem dvorcu blizu Aten. Soproga mu je umrla takoj po rojstvu prve hčere Helene in odslej se je mož tolažil z lepo razvijajočo se deklico in se zabaval po svojih velikih olivnikih in vinogradih. V mičui hladnici Dioni-zijevega vita poleg dvorca je našel Ahil priliko in odkril Heleni svoja čuvstva. Teden dni sta uživala vso srečo ljubečih src, potem pa je pozval oče hčerko, naj pride za njim v vinograde. Ali je stari kaj zvedel ali slutil o Ahilu, tega ne vem.
Ko je Ahil prejel poročilo, da mora Helena odtod, ni dolgo premišljeval. Nemudoma je odpotoval za njo, da bi jo zasnubil pri očetu.
Pred ličnim Dionizijevem poslopjem, pripravljenim za letno bivanje, je bil dehteč cvetličnjak. Tukaj je zagledal Ahil Heleno že oddaleč sredi rož. Burno jo je objel in ji naznanil, kaj namerava.
Toda nobeno veselo presenečenje se ni pojavilo v njenih potezah. Počasi, trudno mu je vračala poljuhe in mrka •enea ni hotela z njenega resnega obrazka.
»Ahil, Ahil, z mano ne boi sre-
čen,- je dihnila s solzami v cČeh. „Naš rod je nkler. Našega rodu žene nc morejo osrečiti nikogar ! Več ti ne morem povedati.*4
„Ali Helena, kaj ti prihaja na um \m je vzkliknil prestrašeni Ahil.
»Pozabi me, Ahil! Nočem tvoje Žrtve, tvoje nesreče, ker te ljubim neizmerno."
„Ne, ne, ljubica !•* je odvrnil vročekrvni mladenič. -Moja moraš biti 1 Kaj rod, kaj kletev ! Takoj pojdem k očetu! Kje je?"
»V prvem nadstropju. Povprašaj gori starega Polikarpa l Povem ti pa, da pojdeš zastonj!"
Še enkrat je burno objel lepo dekle in poljubil, potem pa je hitel naravnost k očetu. Kmalu ga je javil sivolasi Polikarp gospodarju. Gospod Dionizij, miren, vljuden mol, mu je prijazno segel v roko, mu ponudil stol in mu rekel kar naravnost:
»Vem, dragi moj, zakaj ste došh. Moja ljuba Helena se ni mogla zdržati in mi izdala, omamljena od sreče svojega srca, vse svoje načrte in npe. Toda —-
»Toda?" mu je prestrigel nestrpni Ahil besedo in planil pokonci.]
»Prosim vas, ljubi gospod, pomirite se! Bodite mol! Neizmerno mi je
Šuklje je hotel naklonjenost in zaupanje pri Belokranjcih in sicer očividno na stroške poslanca Plantana pridobiti in sicer z zvijačo, da se je obema mestoma d o b r i k a 1, češ, da hoče železniško vprašanje tako rešiti, da bosta obe mesti povsem zadovoljniin da bo glavna proga mimo enega in drugega mesta se gradila!
Genijalni dvorni svetnik je iznašel v svoji modrosti novo sredstvo, da uduši konkurenčni že leta trajajoči boj med obema imenovanima mestoma in to je: Belokrajina dobi dve glavni progi in sicer od Novega mesta se zgradi železnica do Črnomlja in od tod do Ogulina, druga proga pa se eno uro pred Črnomljem loči in pelje na Metliko in od tam v Karlo-vect Pa mirna Bosna! Prej se 50 let nj dalo ene same zveze s Hrvatsko do-Šuklje v svoji neskončni dobro-
osti pa ponuja Belokranjcem kar ,ive glavni  progi, čc ga poslušati ho-Njemu je to igrača in on bo vlado e prisilil, da mu na njegovo željo reši Vnašanje belokranjskih železnic tako a^or opisano. V Črnomlju in v Metliki
popisno veselje zaradi te nepriČako-ano  ugodne rešitve in Šukljeta po • ^ah nosijo in ga med rešitelje domo-ae satvijo!   Tako si je možpač vOmiŠljal,  ali zmotil se je prav krvavo; kajti na te limanice ni ujel ni enega kalina, ker Belokranjci so toliko razsodni, «1? so takoj  izprevideli in spoznali, da je načrt Šukljetov navaden volilni manever, naperjen proti napredni stranki in dosedanjemu državnemu poslancu Plantanu.
Tudi ta poskus, zavratno ubiti narode o stranko v Belokrajini, se je izjalovil vsled previdnosti belokranjskih mestnih volilcev in g. dvorni svetnik zapustil je Belokrajino ve3 pobit iu brez vsakega uspeha.
On je mislil meščanstvo obeh mest s takim projektom igraje zase pridobiti in izpodriniti mestnega poslanca Plan tana, ki že več let za to železnico dela, ki je že nov konzorcij zbral in tudi predkoncesijo dobil za novo trasovauje.
To svoje naravnost za belokranjsko železnico pogubno delovanje nadaljeval je Šuklje v svoji strasti in zavisti tudi Se v državnem zboru, kjer je v zadnjem zasedanju stavil nujni predlog v zadevi izseljevanja Belokranjcev v Ameriko.
Kot odpomoč je tudi nasvetoval: „v tO svrho bi bilo treba pospešiti gospodarsko življenje v Belokrajini in to z zgradbo belokranjske Železnice do hrvatske železniške mreže na eni strani do Karlovca, na drugi strani do Ogulina."
Da je ta predlog zgolj volilni ma never, naperjen proti narodno napredni stranki, je jasno kakor beli dan in to hočemo v prihodnji Številki dokazati, da bodejo vrli Belokranjci se uverili, kako skrbi Šuklje in njegova stranka za re Šitev bedne Belokrajine.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagreba, 19. novembra. (Reška in zadrška resolucija. — Agitacija kamarilcev. — Fiasko drja.
Franka )
Kar se je od začetka tega leta pripravljalo, kar se je kuhalo v hrv. javnosti, je končno zadobilo jasno in odkrito obliko ▼ reški resoluciji, ki jo je sprejelo 32 narodnih poslaneev iz Hrvatske in Dalmacije. Ogrski pokret je povzročil tuli pri nas teiko notranjo kriza.
Državnopravno smo vezani na Ogrsko, pr d našimi očmi ae rušijo vezi med eno in drugo polovico monarhije, madjarski element se vedno bolj okrepljuje, a mi stojimo na raz potju važnih zgodovinskih dogodkov in s» mučimo, da bi se odločili, kam bi naj krenili in kje bi si najsigur-neje ohranili in obvarovali svojo narodno individuvalnoet.
V svojih pismih sem že večkrat naglašal, da za nas, d&si se nekatere naše frakcije nagibljejo na stran Dunaja, resno no more biti vpra-šanjs: aH za Dunaj ali za Ptšto.
Zakaj ne samo, da na Dunaju Bedaj nihče ne vpraša za nas (rasen nekaterih i mesenih krščanskih socijalnih glav okrog »Grosa O^ster-reicha«), nego mi smo dejansko tudi sami preslabi, d& bi na mah prekinili vse državnopravna vezi z Ogrsko. Ne preostaja nam torej drugega, kakor da uredimo svoje delovanje v tej smeri, da se čim najbolj n a znotraj okrepimo, da ohranimo napram Madjarom cedotaknene naše avtonomne pravice in jih polagoma razširjamo.
To pGstopsn;e pa ne sms biti mad;arcii.sko, takisto pa tudi na sme temeljiti v pretiranem optimizmu v presojevanju raadjarske parlamentarne večine.
Dobro nam je znano, da prevladujejo v madjarski koaliciji šovini-stiški elementi, ki tele za madjarsko enotno drŽavo od Karpatov do Adrije. Takim elementom se najlaglje oi vzame vsaka moralna podlaga s tako realno politiko na naši stran\ ker nas v tem sluSaju ne morejo več proglašati za kamarilske sluge, ki ne morejo pojmovati borbe za svobodo. S tekim postopanjem pa se tudi ja-Čimo sami in si zgradimo s pomočjo svobodnega razvoja in napredka najmočnejši jez proti šcvinisliskinti mad jarskim valovom.
Ti argumenti »novega kurza« so zmagali 2 oktobra tudi na Reki in so se zanje izjavili vsi atari polteni hrvatski politiki. Največje naše domača zlo so naši madjarcni, današnja vladajoča stranka, ki vi da pri nas doma s pomočjo največja nasil siva, na zunaj pm služi vsakomur, ki je momentano r&očnejši.
&op&7 te domače mameluke je v prvi  vrati   nspr-rj^n*   o^trin* r*=šk?
resolucije, ker zahteva doma najširše svoboščine ter naglasa napram Ma* djarom, da morajo ¥ interesu dobrih medsebojnih odnošajev prenehati s dosedanjo nasilno politiko proti nam.
Na povsem enako stališie so se postavile vse tri srbske stranke, ki so se 16. t. m. sestale v Zadru. Tudi te stranke nudijo, kakor hrvatske v reški resoluciji, pomoč Madja-rora v njihovi sedanji borbi proti re-alai garanciji s strani Madjarov, da bodo iuli oni podpirali težnje Hrvat* ske in Slavonije sa razširjenje državnopravnoga položaja, da se jim zajamči čim svobodnejši politični, kulturni, gospodarski in finanoialni obstanek in rasvitek.
Glede združitve Dalmacije s Hrvatsko so se srbske stranke izrekle za sedinjenje, toda pod pogojem, da priznajo Hrvatje ravnopravnost srbskemu narodu.
Z zadrško resolucijo je nastal v srbski politiki enak preokret, kakor v hrvatski.
K^r se tiče »ravnopravnosti hrvatskega in srbskega naroda«, ni k sreči nobenih globokih razlik med njima, Ravnopravnosti jezika se ne mere zahtevati, ker je eden, gre torej samo za ime, da se povsodi poleg hrvatskega lahko raoi tudi srbsko.
* *
Dasi govore vsi razlogi zdrave in razumne politike za argumente reške in zadrške resolucije, vendar si le ti kakor VBaka nova idej«, le polagoma osvajajo š rSe naše kroge.
Vsled več desetletnih nasiistev (zlasti Khuenovib) se je pri nas vzgojila mržnja proti Madjarom, da je v n ih zrl narod izvir vsega našega političnega in gospodarskega gorja. In s '.aj bi naj mahoma simpatizovali z nj h ;vo borbo!
K temu pride še agitacija naših prikritih kamarilcev, frankovcav in klerikalcev, ki jih podpirajo Madja-roni, ker se gre v prvi vrsti za njihovo kožo.
Te tri stranke se tudi sicer izvrstno razumejo.
Frankovci in klerikalci igrajo »najradikelnejšo« državnopravno opozicijo, ki hoče takoj sedaj ievojevati Veliko Hrvatsko, a zsto ne čutijo potrebe, da bi se borili proti seda njim nasilnostim, marveč so ves boj naperili proti ostalim opozioionaloem, da bi jim onemogočili vs%k odfočoi korak proti vladajoč: stranki, ter proglašajo vsak tak korak za pohlepnost po vladi, s katerim se »izdsja akcija za Veliko Hrvatsko.«
Tako ao tudi sedaj razvili žilavo in besno agitacijo proti reški resoluciji. Om*čujejo jo kakor največje »narodno *z1ajstvG«. Pri tem pa seveda narodu ne povedo, kaj bi se moralo ukreniti, k«k izhod oni priporočajo is te krize in katera pot vodi do — Velike Hrvatike.
Na vse to nimajo nobenega odgovora, ker njihovi voditelji prav dobro vedo, da je sanje najbolje, ako ostanejo na vladi sedanji mameluki.
T«m klerikalcem, frankovcem in madjaronom bo je v nesrečo hrv. naroda pridružil tudi Radić s svojo »kmetske« stranko. Izdal je proglas na narod, v katerem proglasu ne navaja vsebine reške resolucije, marveč jo enostavno imenuje »izdajstvo« ter ji perfidno podtiče, česar si niti frankovci niso upali storiti, kakor da bi reška res ducija tudi za nas zahtevala m a d j a r s k i armadni jezik! Takšna demagogija se obsoja sama!
V očeh vsakega resnega človeka pri nss je »kmetska« stranka dc-igraia svojo vloga.
Nedeljski fiasko f-ankovoav, ko je bila onemogočena njihova skupščina  proti  reški   resoluciji,  j d še vedno predmet debate in ostre po lemike v hrvatskem časopisju.
Frankovci so hoteli prevariti večino naprednjakov io Booialistov in predložiti samo svojo resolucijo, o kateri sj ne bi niti glasovalo, ker so uvideli, da so v manjšini.
To so opazili naprednjtki in socialisti in so onemrgočili vsako debato.
S*daj laže »Hrv. Pravo«, da bi prikrilo to njihovo bl»m%Žo, da se kar kadi.
Zagrebško meščanstvo pa je veselo, da je vendar enkrat pokazal frankovcem sobe Zigreb, kjer so oni mislili, da so najmočnejši.
D*ne* je došla vest iz Kos ta njevioe, da je tudi tam d ž val dr. Frank fiasko na shodu, ki je izrazil  zaupanje   poslancem,   ki so podpisali rešao resoJucijo. A
Narodni boj v Tržiču.
Verjemite, gospod urednik, da so nas „Tržiške novice" v „Slovencu" v dveh zadnjih sobotnih izdajah posebno razveselile. Polemizirati nočemo, kon-štatujemo le, da je „Slovenec" povedal, kaj bi se bilo v preteklosti vse lahko storilo. M6Ž, kateri so si v svesti svojih „zaslug", nočemo žaliti, dasi malce dvomimo nad njimi, nočemo jim očitati ničesar, ker, kakor znano, resnica oči kolje. Z ozirom na visoko starost in rahlo zdravje dotiČnika molčimo. Eno pa bodi pribito: ljubši nam je najsrbo-ritejši Nemec, kakor Slovenec, kateri liže Nemcem pete: das ist ein deutsches Kind, bitte auf dasselbe besonders Acht zu geben. Sicer Nemka, je odgovorila dotična učiteljica: bei mir sind alle Schiiler gleich, ich kenne keine deutschen Kinder. Menimo, da smo s tem mnogo več povedali, kakor smo hoteli. —
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko je dovolilo z razpisom z dne 8. oktobra 1905 št. 3677 pr. ustanovitev društva „Narodni dom" s sedežem
v Tržiču. Tekom prihodnjih 14 dni bode se društvo konatitaovale, upajmo, da bode lepo napredovalo. Narodni dom v Tržiču je namenjen vsem slovenskim društvom tržiškim brez razlike. Bodočnost slovenstva v Tržiča je v Narodnem domu. Dokler nimamo Slovenci v Tržiču lastnih prostorov za preda vanja, zabavne večere ia osobito za telovadbo, toliko časa boljših časov ne moremo pričakovati. Trdno se zanašamo, da nas bodo podpirali do uresničenja našega smotra tudi izventržiški Slovenci: kamen do kamna palača. —
Tržiška posojilnica je začela peslo vati sredi pretečenega meseca. Z ve seljem konŠtatujemo, da nas naša pričakovanja niso varala, upajmo, da se bode razvila tržiška posojilnica v bla gonosno podporo Tržičanov in okoli čanov.
Seveda Nemce zelo v oči bode posojilnica,   istotako   Narodni dom. Nemški  tržiški  zastop  pa naj si da diplomo v okvir, da je v tem pogleda nekaj zamudil. Govorilo in nameravali se je namreč Že pred leti ustanoviti posojilnico v  Tržiču.   Takrat je bil „slavni" Rieger Še ravnatelj šentanske^a rudokopa, kateri je imel svojo bratske skladnico. Le ta je posojala denar na hipoteke.  Rieger  kot   ravnatelj rud-kopa  in  takorekoČ  načelnik bratske skladnice šentanske je preprečil ustanovitev posojilnice, saj njemu in njegovim pajdašem ni bilo in ni in t adi nikdar ne bode na tem, da bi kaj rili v občno korist, kakor tudi Gassner^ ni bilo za občno korist, ko je daroval K 20.000— za hiralnico v Tržiču, k : hirali bodejo v hiralnici njegovi izin* gani delavci, vzdrževati pa bode morLi hiralnico   tržiška    občina. Sicer Gassner sploh zelo rad ponaša s si jimi dobrotami, katere imajo pa ve svoj zasebni cilj,   katere mu ne> Tudi se rad baha, da plačuje v Tri največ davkov, kar pa  ni resničao. Neresničnost njegove trditve in baha-rije bila mu je svoj čas javno dokaz Mogoče pa se bode nam posrečilo, da bodemo Gassnerjev davčni stavek tično toliko povzdignili,  da se bode v naprej smelo   bahal.   Ker  vemo, da bode Gassnerja navdajalo to s posebni::] veseljem, mu drage volje, pa če je tudi naš   nasprotnik,   obljubljamo,   da se bodemo z njegovimi davčnimi zadevami prav temeljito in intenzivno pečali. Ak» dosežemo   kake   uspehe,   nam bode Gassner gotovo hvaležen in na Gas>, jevo hvaležnost račuoamo z vso n nostjo.
Sicer so se pa tržiški Nemci pi umaknili  v  svoje  brloge, kjer kr. Črne naklepe proti Slovencem. Mi smo na straži in pričakujemo nadaljnih zvijač in sile. Kakor pravijo stari, „z gva bodo prišli na dan. Desca roka Gasanor-jeva, župan Mally, po domače „Bom. (to ime je podedoval gospod župan tovo po pragermanskem  Vodanu: po
BaV  Oaili« v p«*il<»cač.
žal, da vam moram izjaviti, nekaj tako neljubega. Vajini upi so ničevi!u
Ahil je obstal kakor prikovan in strmel venomer v starca. Ta pa ma je položil drhtavo roko na ramo io šepetal:
„Gospod ! Naš zarod tare strašna kletev. Vsaka žena nam zblazni po prvem porodu."
Tibota je zavladala v salonu, vse je bilo mirno, kakor mrtvo ; le lahna sapa je plašno premikala svilene zastore ob odprtih oknih.
Naposled se je Ahil zdramil in navzlic vsemu ni izgubil upanja. Prijel je Dionizija za obe roki in prosil: „Dajte mi Heleno! L pajte z mano, da bo dal Bog srečo vaši edinici, in upajte z mano, da Bog prizanese njej prvi v nkleti rodo vini!"
Starec se ni dal preprositi.
Ko je pa kmalu potem zbolela Helena in je Ahil vedno nanovo prosil njene roke, Be je naposled vendar vdal oče, akotudi s težkim srcem.
Ahil in Helena sta preživela čas največje sreče. Na morju pa ju je dosegla sila stare zakletve. Helena je predčasno porodila hčerko in omračil se ji je duh za zmerom. Odvedli so jo k očetu. Ahila pa 80 našli še isti dan mrtvega v hladnici, kjer je bil odkril Heleni ljubezen. Ustrelil se je v srce."
Rado Murnifc.
Na devinski skali
Zgodovinska povest. Tretji del.
(Dalje. >
I.
Na vse zgodaj so zapeli čedadski zvonovi in oznanili prebivalstvu, da je | napočil veliki dan, ko sc zbere furlansko in goriško plemstvo na svojo slavnost, združeno z junaškimi turnirji, in ko se začne z velikimi žrtvami pridobljeni svobodni semenj.
Kmalu je bilo vse prebivalstvo na nogah. Mestjanje so razobesili zastave in krasili svoje hiše s cvetlicami in zelenjem, mestjanske žene in mesijanska dekleta pa so hitela, da okrase same sebe, kajti vsaka je hotela obuditi po zornost mogočnih velikašev, ki so napovedali svoj prihod.
Plemstvo se je zbralo na gradu grofa Majnharda in je od tamkaj prišlo v slovesnem sprevodu v mesto. Na čelu sprevoda je jahal grof Majnhard; na svoji desni strani je imel grofico Marijo, na svoji levi pa Katarino. Sledili so jim najprej plemiči na konjih z gospemi potem pa služabniki.
Pol streljaja pred sprevodom je jezdilo troje glasnikov, ki so ves čas trobili v znamenje,  da se približuje
vladar v tistih časih še popolnoma slovenskega mesta in popolnoma slovenske okolice.
Sprejem je bil sijajen in navdušen Med veselo vriskajočo in plemstvo po-zdravljajoČo množico je jezdil grof Majnhard skozi mesto na širni prostor, kjer bi se imel vršiti „svobodni semenj", ki si ga je po vzoru Ogleja pridob l s tem, da je grofu Majnhardu in oglejskemu patrijarhu plačal primerno vsoto.
Na semnju je bil za plemstvo in za viteški turnir pripravljen poseben prostor. Tam je stal na vzvišenem odru baldahin s stoli za velikaše in s klopmi za nižje plemstvo in tu 80 grof Majnhard in njegovi spremljevalci stopili s konj, nakar jim je prvi mestni konzul v imenu prebivalstva izročil latinsko adreso ter jim zaklical „dobro došli".
Koj nato so začeli prihajati od groia Majnharda in od oglejskega patrijarha neodvisni velikaši s sebi podložnimi plemiči. Prijezdil je Jurij Devinski, prijezdil je Konrad Sežanski, prijezdil je mejni grof istrski in prijezdil tudi Oton Vipavski.
Zbrana množica je visoko gospodo pozdravljala z živahnimi klici. Posebno burno je bil pozdravljen Oton Vipavski, kajti takega bogastva kakor ta velikaš ni razvijal nihče drugi.
Vsi plemiči so jezdili mimo mesta, kjer je sedel grof Majnhard z grotico ^larijo in 8 Katarino ter jih po viteškem običaju pozdravili. Zapazilo se je splošno, da ni odzdravila grofica Marija, ko je pozdravil grof Pauigaj , njen prejšnji soprog.
Ko je glasnik naznanil prihod de vinskega vladarja, so se vsi pogledi I obrnili na Jurja, kajti znan je bil, da tako znamenitih plcmenitašev in tako lepe kavalkade ne premore nihče drugi. Toliko večje je bilo potem splošno presenečenje, ko je prijezdil potem Juri na čelu jako skromnega Števila vitezov in v preprosti opravi, tako da je bil bolj podoben kakemu plemskemu stre-žaju nego vladarju le cesarski kroni podložne države.
Ko je Juri stopil pod baldahin in se ozrl po zbranih plemenitašib, se je njegov pogled stemnil. Ravno njemu nasproti je sedela v svoji lepoti gospa Juta in se z ljubeznjivimi očmi vedno in vedno ozirala na mladega Konrada Sežanskega, ki je kakor zamaknjen stal v njeni bližini.
Kdo ve, koliko časa bi bil Juri še opazoval koketiranje gospe Jute s Konradom Sežanskim, da ni na estradi zavladal nenavaden nemir, ki je prisilil tudi Jurja, da se je obrnil na drugo stran.   Zagledal je čudovito lepo de
vojko, nedolžno in svežo kakor pon . dansko jutro,   ki sta jo grof Majub. in grotica Marija pozdravljala s [><><$< presrcnostjo  in jo silila,  da sede d nju ua stol, ki ga je primaknil Ni U Rognnja. Jnri je zardel  do  las, ko je zagledal Rogonjo,  kajti sklepal je, deklica, ki jo spremlja, jc — devin> ^ vladarica, s katero je bil Juri poroČeo še kot otrok, ki jc pa od poroki hotel videti in ki jo je sovražim z vs srca.
Slutil je, da je grd Majubard . vabil   llemo   na   to   slavnost, na, zato, da se   maščuje   Jurju za lok ki mu jo je ta dal prejšnji vt čer. T Jurja,  ki je bil že itak slabovoljen, j« to le Še bolj razjezilo.   Ukazal jc ženi, naj gre v Oglej in prišla je v dad , ukazal je bil Rogonji, da se Hcma viteške slavnosti ne sme udele/.;ti. i prišla je vendar. Še bolj pa se je razvnel, ko je zapazil Žaljivo posmeh nje, s katerim je gospa Juta opozarjala znance   in znanke na Jurja in na nje govo soprogo. Juri se je le težko premagoval, a na srečo je glasnik oznanil začetek viteške slavnosti in s tem na* redil konec vsemu pogovarjanju in dra žen ju.
(Dalje prih)
1. PrHoga .Slovenskemu Narodu" št. 242, dne 21 oktobra 1906.
Bekakis čudnih pravil h je „n" skočil iszaj pred „d", wv" se je izpremenil t .b" in v deminutivu se je spremenil „d" ▼ „c" in ecco la qua: Boncelj iz-iaja iz Vodana; torej pragerman Bon-eelj je posebno poln besedi za hrbtom, v pričo ne zine nobene. Zelo bi nam Bilo ustreženo, ako bi nam Boncelj odkrito povedal, kdo se je prišel in kdaj DJemu opravičevat, kdaj in komu je od obrnil hrbet in kdo ga je prosil, da naj prestopi na našo stran. Da bi V kdo župana prosil!? Plavže! Ako ie župan tako nepreviden, tako kratkoviden, da ne vidi gada, katerega redi aa svojih prsih, da ga bode ta gad, kadar bode do vršička dorastel, pošteno pičil, ako tega ne uvidi, pustimo ga mi tako pri miru, kakor se to spodobi njegovemu županskemu dostojanstvu Naj gospod župan le ostane tam, kjer je, kjer ga potrebujejo; kadar ga ne bodo reč potrebovali, potem naj gre, kamor v« drago: treba pa se mu bode dobro potruditi, ako bo hotel pristopiti k nam, predno bode mogel doseči zaupanje aed sami. To bodi gospodu županu odkrite povedano, svetujemo mu, da ■aj za naprej to, kar se mu je morebiti laajalo, ker je bila to njegova želja, 4rigo pot lepo za-se ohrani.
V Tržiču se snuje velikansko slovensko podjetje. Seveda se ne more ideja izvršiti kar črez noč, treba je vprašanje Še dobro preštudirati in na vse strani preračunati, ker prvi pogoj pričetka je solidna podlaga. Le-to je treba pred vsem ustvariti, potem bode «peh zagotovljen. Tudi k temu podjetju bodemo trebali izventržške podpore, oziroma udeležbe. Želje, povzdig-Birj v Tržiču slovensko industrijo, rodile so se v pravem izpoznanjn, da bode naša stvar le takrat uspevala, kadar bode ustvarjeno v vsakem obziru ravnotežje z Nemci. V poštev jemati je tudi delavsko vprašanje. Naše načelo je, da mora biti delavec svojemu delu primerno plačan; kakor hitro je delavec delo, za katero je plačan, izvršil, bodi prost in svoboden v izvrševanju svojih političnih pravic. To edino pravično in človekoljubno načelo, kojega predpogoj je zadostna naobrazba in vsled naobrazbe pridobljena samostojnost vsakega po-lameznega delavca in celokupnega delavstva , to načelo, pravimo, našim Kerocem ni pravo. Njim je zadosti, ako delavci znajo v njih stroko spadajoča dela, preveč pa jim je, ako so delavci splošno izobraženi. Nemci dobro vedo, da čim raste splošna izobrazba dclaveev, raste tudi njih samostojnost v mišljenju. V prepričanju, da tržiško delavstvo še daleko ni zadostno izobraženo, se je Goeken po znanem izda jalstva mogel že v naprej hvaliti, da bode pri prihodnjih občinskih volitvah tudi tretji razred njihov, Češ, kakor bodo toTarnarji ukazali, tako bodo volili de lavci posestniki. No, mi upamo, da bodemo Nemcem to veselje spridili in skalili, a tem, da smo pripravili vsakemu delavcu jednako delo, kakršnega ma dajejo Nemci in s tem, da bodemo pospeševali omiko in izobrazbo delavstva. V tem obziru bi naša ljudska in ebrtno nadaljevalna šola lahko mnogo, Bnoge storila, ako bi se zadostno zavedala svojih Človeških in narodnih dolžnosti. Ker se pa to zadostno ne izvršuje, je sveta dolžnost starišev in tbrtnikov, da svojim otrokom in učencem feftjasBBJeme namen in naloge Šole, da vcepljam« svojim otrokom veselje in zanimanje za izobrazbo. Društva pa zaj med odraslimi [s poučnimi predavanji širijo omiko med ljudstvom: dela je dosti za vse stranke, vsakdo saj stori svojo dolžnost, bodisi katoliško »arodni ali narodno napredni mož, smoter vsesa nam je jeden: zmaga domačega Slovenstva nad prinesenim NtmitvoHL   Na zdar!
Deželni zbori.
Brno, 20. oktobra. Tudi četrti daa generalu« debate o nujnih predloga zaradi dogodkov v Brna je bil deloma Še viharen. Koncem seje je »ii* vendar mogoče o nujnih predlogih tairao  glasovati.   Kajni   predlog posl.
e i 1 i a e k a glede varstva nemških KaajaiB je kil odklonjen z 52 proti 35 gla-Ha. Samo z 1 glasom jc bil odklonjen N o-▼akov ssjsi predlog, naj se začne o irsskik policajih preiskava ter sc kiivei bazBsjsjt. Istotako js bil samo z enim
glasom večine odklonjen predlog posl. dr. Š i l e n y j a glede podržavljenja brnske policije. O vseh treh nujnih predlogih se bo tedaj obravnavalo po poslovniku.
Praga, 20. oktobra. Pri izročitvi vladne predloge o spremembi deželnega in deželnozborskega volilnega reda je namestnik poudarjal, da se je prebivalstvo češke gmotno in duševno tako povzdignilo, da je razširjenje volilne pravice že zdavno neobhodno potreba. Predložena reforma zahteva spremembo Števila poslancev za mesta in trgovske zbornice, nadalje pa tudi novo četrto kurijo. — Potem je posl. dr. H e r o 1 d utemeljeval svoj predlog za spremembo deželnega reda. Februarsko ustavo je imenoval vzrok vsega političnega in narodnega zla. Rekel je, da je temeljito ozdravljenje političnih razmer le mogoče, ako se uvede avtonomija z razširjenjem kom-petence deželnega zbora na podlagi zgodovinskega razvoja in da se obema narodnostima dajo enake pravice. Potem bi ne bilo treba kuri j s pravico veta. — Poslanca Eppinger in Prado sta bila proti temu, da bi se Beroldov predlog izročil komisiji. Izjavila sta da so Nemci v principu sicer za razširjenje volilne pravice, da pa brezpogojno zahtevajo varstvo manjšine. — Posl. grof Czernin se je izrekel za splošno, a ne za enako volilno pravico. — Pri glasovanju je bil Heroldov predlog proti nemškim glasom izročen komisiji.
Solnograd, 20. oktobra. Posl £ d e r je predlagal, naj se vlada pozove, da nemudoma odredi, da bo permanentni obrtni odsek že skoraj dovršil svoje delo, tako da se nova obrtna novela predloži državnemu zboru takoj pri zopetnem sestanku. — Med peticijami je bila tudi taka solnograškega delavstva za splošno, enako iu tajno volilno pravico.
I n o m o s t, 20. oktobra. Ker ni upanja, da bi se med Nemci in Italijani doseglo sporazumljenje glede d e litve deželnega šolskega sveta, se deželni zbor najbrže prihodnji teden odgodi.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 20. oktobra. Baron Fejervary bo naznanil javnosti svoj podrobni program povodom sprejema deputacije drugega budapeštanskega okraja, ki mu pride ponujat izpraznjeni mandat tega okraja. Fr. Kossnth je izjavil, da bo združena levica zavzela svoje stališče napram obnovljenemu ministrstvu Šele potem, ko Fejervarv naznani svoj program. — I z vr sevalni odbor združene levice bo imel v ponedeljek sejo, da konštatuje, da ni resnična trditev v cesarjevem pismu, kakor da bi ne bilo mogoče sestaviti vlade iz koalicije. Nadalje se bo konštatovalo, da je Fejervarv-jevo ministrstvo absolutno nesposobno, da bi omogočilo ustavno rešitev krize.
A r a d, 20. oktobra. Vojaki bram-bovškega polka, ki so se vračali z vaj, so skozi Kossuthove ulice zapeli bojno pesem revolucijske v s e b i b e, da so meščani od vseh strani hiteli skupaj ter živahno ploskali. Častniki so zaman kričali vojakom naj prenehajo b petjem. Se bolj navdušeno so peli, vmes pa demonstrativno klicali m a-djarska povelja. Uvedla se js stroga preiskava. Brambovsko ministrstvo baje hoče vojakom prepovedati pevanjc narodnih pesmi sploh.
Za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Dunaj, 20. oktobra. Na včerajšnjem shodu orijentskega društva je tovarnar Neustadl govoril o dalmatinskih razmerah, ki jik js opisal kot skrajno obupne, kakršnih ni niti v afriških kolonijah. Ako bi bila Dalmacija ogrska provincija, ki sc za to deželo gotove mnogo veš storilo. Ravno sedaj bi bila potrebna zveza z Bosno is povzdiga prometa tujcev. Končno jc shod sklenil, da sc obrne s prošnjami as parlamcst is vlado, da is ksj stori zs gospodarske povzdige Dslsissijs.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 20. oktobra. Bivši uradnik tabašno r ožijo t Besni (kitolj
ski vilajet) angleški podanik W i 1 s je Že ves mesec v rokah neke bolgarske čete, ki ga je odvedla v gore ter mu odrezala uho, ker ni prišla odkupnina pravočasno zanj. — Ker se o atentatu na sultana ni dalo ničesar pozitivnega zvedeti, se je tozadevna preiskovalna komisija razpustila.
Rusija pred ustavo.
Petrograd, 20. oktobra. Vite baje zahteva, da se državni zakon predela v popolno konstitucijo. Za predpogoj, da sestavi novo ministrstvo, zahteva tiskovno svobodo. Vitejeva prizadevanja podpira fiuaučni miniser Kokovcov. — V učiteljskem semenišču v Vol m ar j u so se spun tali gojenci, razbili šolsko poslopje, razstrgali cesarsko sliko ter jo vrgli v reko. — V Jekaterinoslavi so bili veliki izgredi povodom pogreba pri prejšnjih nemirih ubitih. Izgredov so se udeležili tudi rezervisti. Iz gredniki so oplenili neko orožarno. V spopadih z vojaštvom je bilo zopet ubitih več oseb. Šole so zaprte.
Anglija in Nemčija.
Bero lin, 20. oktobra. Angleški liberalci z Rosebervjem na čelu zahtevajo odločno spremembo razmerja napram Nemčiji. Tej agi taciji se bo baje moral žrtvovati državni tajnik lord Landsdowne, ki kmals odstopi.
Vojna nevarnost v Maroku.
London, 20. oktobra. Maroški sultan noče ničesar odgovoriti na francosko nemški dogovor zaradi Maroka. Ako ne izide sultanov odgovor kmalu, zapusti francosko poslaništvo maroško prestolnico.
Pariz, 20. oktobra. Iz Maroka je došla vest, da so bili kurirji angleškega in francoskega poslaništva med Fesom in Tan-gerjem napadeni in oropani.
Dopisi.
fz med^odsk? občine. V naši občini ima ljubljanski škof svoj grad in tudi virilni glas v občinskem odboru. Poleg tega jo tudi častni občan naše občine. Povsem naravno je, da se on za našo občino posebno briga. K-kor znano, sta v naši občini dve tvornici papirja in vsled tega je veliko tovarniških delavcev pri nas. Škof se za vse te delavce posebno zanima. Ker pa sam ne more vsega opazovati, ima nastavljenega namestnika v župnišču znanega Brenceta, ki je našel nekoč pomaranče v cerkvi. Ta pomaranČar je napol nor iu pri tem še na hudobno stran udarjen. On izvršuje posel škofovega biriča v polni meri. Pod nadzorstvom ima celo preško okolico in kakor srednjeveški rokovnjač napada in zatira vse ljudi, ki ne trobijo v njegov klerikalni rog. Pri vsem svojem delovanju i se vedno sklicuje na škofa. S Kakor se vidi, je res nori derviš Brence intimen zaupnik ljubi jauskega skuta Bonaventnre Jegliča. Zato ima tak no gnm, da se vse upa. Iu kakšnih sredstev se poslužuje, t» je že naravnost gnjusno. Uoičiti hoče vse ljudi, ki drugače mislijo, kakor on. Pri neumnih ljudeh ima seveda zaupanje, ker gliba vkup štriba, pametni in pošteni ljudje pa ne marajo zanj in se ga ogibljejo. To pa grozno ščiplje norega Brenceta in zato hujska svoje podrepnike na vse mogoče načine. Te podrepnike si je pridobil s tem, da jim vedno „šenkuje" cigare, denar za Šnops in druge reči. (Seveda pravi reveži ne dobe dosti od Brenceta.) Te kupljene podrepnike sklicuje v župnišče in jih tam uči, kako morajo preganjati liberalce in druge poštene ljudi. Tudi ima neko „izobra-ževalno društvo* v Preski, kjer se pa nČe in vadijo v sami surovosti in podivjanosti. Od teh Brencetovih podrep avkov prihaja vse zlo v medvodski občini. Na vse pretege premišljujejo, kako bi koga iničili. Preteklo soboto smo priobčili, kako svoje nazore pošiljajo po anonimnih pismih, kakršnih so več pisali. Za dokaz resničnosti našega dopisa priebčnjemo zopet eno pismo, ki ga je prejel gospod Fran Jarc v Medvodah. Iz tega pisma govori prava katoliška Inmparija, pravo klerikalno ban ditstvo, ki ima svoje mesto med tolovajskimi klerikalci. Glasi se pismo tako : „Ti vse preganaš kar v liberalen pav nemškntarski rog se trob zato boš pa tndi ti pregnan od nasprotne stranke odnas klerikalcev taprvi ta sad je biv že k s biv ti pa tojababa zavol psov tko strašno štrafan deše enkol obedes se pa toja lesa jezmerejoa cest ket . konskafcga v eerkev paneče iti kmatko ssjt Mertasova gospa pa Še odelo vcoke t od jo km a jo tolk dela zsto imajo ps taks irešo deimajo leveč permozosa ketjs Preska ps Borika fara
vredna pa cev svet hod gospoda zasvet prašat tebe pasamo tist nemškutarsk ksinde) obrajta k hajlaš z nim pa tist ne bo teb vseničpomagan mi te bomo preganal navse načine inti povsod Škod-val nejnas stane kar oče ti moraš iti cngrunt na premožen pa na zdravji al neč ne previ Č kolk raorš davka v vi sok-merplačat tojevse naše delo čebibiv pa ti znamblo bi vse dergaČ mi vsi eden zadruga delamo pa povsod na naš stran so vse tavsoke glave mi mamo vso moč in kdor se ne opogne more iti čej prov prezident Hajn alpa nego' namestnik mi mamo moč za škodvat patu i zapomagat uničel pa bomo vse liberalce tositi zapomni de boš našo ' pest Še dober čutu Škof pa ŠušteršiČ imata povsod na Dunaj taprvo besedo in naš gospod fajroošter so perškof zata prviga intisisejim navsomoč za-meru in to boš ti in vsi toje stranke čutil še je čas, da te bomo polnoma uničel toti naprej povemo, desmo si naprej to vzeli in nič ne pomaga." — Pisava je ista kakor pri drugih brezimnih pismih. Umevno je, da je vse ena roka pisala. Mi tukaj opozarjamo na povzročitelja takih pisem, no žuanilia Brenceta, ker vsa hujskarija se godi v župnišču in razmere, ki se popisujejo v pismu so znane le Brencetu ne pa njegovim nevednim podrepnikom. Brence je tisti, ki nosi zvonec podivjani čedi klerikalnih tolovajev. Z njim v tesni zvezi je kaplan iz Sore, potuhnjeni Brajec. Pozivlje-mo akofa Jegliča, naj ustavi hujskajoČa njegova hlapca Brenceta in Brajca, ker vse to delata s škofovo vednostjo in se še sklicujeta na Škofa. Pozi % I jemo po tudi slavno vlado, naj naredi konec divjanju klerikalcev. Klerikalci po gostilnah prete z odprtimi noži, kako bodo klali liberalce. V občini je splošno razburjenje, ker taka pretilna pisma vedno pošiljajo zadnje čase. Pošteni ljudje niso varni, da bi jih podivjani klerikalci ne napadli in pobili. Župan Smovc zadržuje volitve, ker se boji, da bode županski stol izpodmak-njen njegovemu brezmadežnemu telesu. Ako se slavna oblastva ne bodo zga nila, smo prepričani, da si zares škof vse upa delati, ker tukaj je v prvi vrsti kriv škof in Brence in Brajec. ^Izobraževalno društvo" v Preski je ognjišče, kjer se kuhajo te klerikalne lumparije. Vsemu temu mora biti konec, Če ne se bodo godile v občini Medvode take stvari, kakor svojeas v G<>čah m Knežaku. Dovolj je tega Brencetovega in Brajcevega hujskanja š pod pokroviteljstvom ljubljanskega ko fa!
Iz No«egc med t. Pri nas se duhovi razburjajo navadno le ob Času volitev, samo takrat si stopita narodno napredna in klerikalna stranka druga drugi nasproti, takrat se tudi pojasnijo semtertja osebnosti, katere so pa ob takih priložnostih neizogibne, brez katerih bi pa tudi lahko izhajali, potem pa se zopet vse pomiri in se občuje medsebojno prav prijateljsko. Odkar pa je pričel „Gorenjec- prina sati „Dolenjca44 kot prilogo, se nam zdi, kakor da bi se bil pojavil neki nadinspektor o dosedaj še nam nepoznanem referatu, ki nas ima vse nadzorovati ter takoj pnieti za ušesa po-redneža, ki mu slučajno ne u^aja. — Sicer ni bila napaČoa misel, poskusiti z „ Dolenjcem" in mogoče bi se tudi ob nesla stvar, ako bi bila vsebina poučna in razni dopisi in notice vsestransko mikavne ter dostojne. „Dolenjec" boČe biti glasilo naše stranke m v dokaz temu se je takoj z vso silo zaletel ob Su k ljeta ter pogreval že naše objavljeno mnenje o tem možu, a vse to mu je le sredstvo, s katerim hoče doseči svoj namen, ker, kakor smo se že prepričali, porabi veČino svojega prostora za „obdelavaoje" občine Prečna in pa Župana Zurca iz Kandije, ker ima slučajno na oba svojo „pikou, no, in tudi gg. avskultantom hoče baje kmalu po svetiti poseben Članek. — Ni nam na tem, da bi hoteli koga zagovarjati o predbacivanih mu stvareh m akoravno nam g Zurc večkrat ne ugaja v političnem oziru, rečemo pa lahko, kar moramo priznati resnici na ljubo, da si sme občina Šmihel - Stopiče Častitati, dokler ji bo hotel žnpaniti gosp. Zurc in ravuotako okrajni cestni odbor novomeški, akoravno se bo nam dobro-znan gospod dopisnik v „Dolenjcuu še tako zaganjal v njega ter iskal razne svetilke m druge nedostatke, ki mu slučajno niso po volji, saj imamo do kazov dovolj, kaj se je ravno v izbolj sanje cest, mostov itd. storilo ob tem Času, odkar načelnje g. Zurc cestnemu odboru. — Dovolj nam je že neslan h notic v „Doleujcuu in svetujemo njegovemu dopisniku, naj že enkrat opusti same osebnosti, s katerimi itak zaže Ijenega namena ne bo dosegel, nač pa nasprotno. Novomeščani.
Dnevne vesti
V Liobljani, 21. okt brm. —   Škofovo klanjanje prod dežel, predsednikom k panja k i srn.  Naš škof je fanatičen klerikalce, to jc pribito.   Is njegovega
dosedanjega nastopanja smo posneli, da je človek, ki vsako stvar brez ovinkov pove in tudi uresničiti hoče. Kakor »Slovenec" poroča, šel se je škof Jeglič dne 18. t. m. predstavljat s svojo duhovščino novodošlemn deželnemu predsedniku. V vednost našim čitatelj-ljem priobčnjemo škofov govor po „Slovencu-, ki se glasi:
„Naše spoštovanje do Vaše visoke osebe je odkritosrčno, ker izvira iz globoke prepričanja, da je tudi svetna oblast od Boga dana ljudstvu v njegov Času in večni prid. Z dolžnim spoštovanjem je pa že sedaj zdrnž*no tudi prav veliko zaupanje do Vas, ker se nam je z visokega me*ta zatrdilo, da ste mož odkrit, naravnosten in objektiven. Prosimo Vas, da v tem duhu objektivnosti izvolite presojevati in ocenjevati naše vsestransko in naporno delovanje v cerkvi in zunaj cerkve za cerkovno, družabno in gospodarsko organizacijo našega ljudstva, ki je v ogromni večini slovensko, med katerim je pa tudi nekoliko Nemcev, katero vsestransko delovanje je nujno potrebno, da naše ljudstvo obranimo zoper ljute navale modernih protikr-ščanskih, kakor naravnost brezbožnih struj. Upamo, da bo na tem temelju razvije ona vzajemnost med državno in cerkveno oblastjo, kakor jo cerkev vedno leli in je pre-potrebna, da se more vsestranska blaginja obema oblastima izročenega ljudstva v resnici pospeševati."
Te ponižne besede niso prav nič podobne, da jih je izustil ljubljanski škof, ki je tega pricipa, da je cerkvena oblast prva in se nima uklanjati nobeni drogi oblasti. Kakor poznamo škofa, se je ta nekoliko potuhnil, da je zagnal nekaj praznih fraz v oči novega dežel, predsednika. Naravnost pa je govoril neresnico škof, ko je trdil, da naporno deluje on in duhovščina „za družabno in gospodarsko organizacijo našega ljudstva". Dežel, predsednik se bode že tekom časa prepričal, kakšno je delovanje škofa in njegove duhovščine. Ce ne prej, pa se bode o priliki novih državnozborskih volitev pokazalo škofovo delovanje „za družabno življenje in gospodarsko organizacijo ljudstva". Škofov govor je pa tudi po-učeljiv, kako silno priliznjeni znajo biti klerikalci. „Slovenec" se poloti včasib, da ne more dovolj ogr-diti uradništva, kamor spada tudi dež. predsednik, tu pa vidimo, kako lezejo z jezuitskimi obrazi zvesti „Slovenčevi" duhovniki glave klanjat „z dolžnim spoštovanjem" in cinično govori škof: „Naše spoštopaoje do Vaše visoke osebe je odkritosrčno." Videli bodemo, kako »odkritosrčno spoštovanje" bode, če se dež. predsednik ne bode kdaj zasukal po duhovniški volji. To bodo ropotali pri „Slovencu" nad njim in ne bodo mogli dosti jasno povedati, „da je uradnik hlapec ljudstva". Za zdaj seveda je koristno in potrebno nastopiti s povešenimi glavami pred „blapcem ljudstva", bič pride pozneje na vrsto, če ne bode „hlapec ljudstva" zadosti pokoren. Saj se poznamo!
— Ktcnkalni deželni poslanci igrajo prav kiaverno vlogo, kajti Zate se, da niso nič drusega, kakor »Siimmvieb«. Se danea no vedo pri čem da so, ali bodo pribodnii teden nadaljevali obslrnkci|o ali jo opast e. Pri-fatelj našega lista je imel priliko govoriti s nekim klerikalnim poslancem in ga je vprašal, kaj d« bo s del. zborom. Ta poslanec odu je pri-tn> 1, da ničesar no ve, da se bo poslancem šele povedalo aako in kaj da bo. Da poslanci ne bolo sklepali marveč, da se jim bo u k as al o kaj in kako da bo, je naravno, ker pri klerikalen odloča škof. Z druge strani zopet čajema, d« je Šusteršic ves divji, ker se različni ors'anoi odločno upirajo obstruteiji. Zdaj govori Šusteršic Barao še b S u kij eto m, s drugimi poslanci sploh ne na«ra govoriti, jim ne pove ničesar in nese slišati njih mnerja. Ia prav verodostojnega klerikalnega vira smo izvedeli, da se je Šusteršic »da, anklol, da vrie pri prihodnjih volitvah tudi Detslo in Povieta, nekateri dragi pa so bili ie prej obsojeni na isgubo mandatov. Kakor se vidi,
je klerikalni poslanec res usmiljenje vreden človefe ; kar \ ( m> t,» ee i njim.
— „Politična zrelost". K t«*
rikaloi  se  ie pripravljajo na nove volitve. Doka t tega je. da bedo z novim   letom   izdajali »Domoljuba« kot tednik. Dozdaj je bil »Domoljub« ca »Katoliško tiskarno«   krasen vir dohodkov in duhovniki, ki imajo to tiskarno v rokah, so delali mastne dobičke. Tednik velja seveda veliko več kakor štirinajstdnevnik in Če se klerikalci odločijo žrtvovati več tisoč kron, da bo »D>mcI|ub« tednik, jim mora voda še hudo v grlo teši in morajo biti v velikih sfcrbeh aa volitve.  »Domoljub« je list, kt je li ključno posvečen poneuxoevanju našega ljudstva; politične nasprotnike pa pobija s lažmi  in obrekovanji. Kdor hoče spoznati moralni nUd politiku joče naše duhovščioe, ga naj bolje spozna iz »Domoljuba«, kate rana je preprosto ljudstvo navzd*lo karakteristično ime »Lašiljub«. Si veda bo izhajal »Domoliuč« kot tednik le toliko časa, dokler bo kleri kalee skrb lo za mandate. Namen nau bo, delati za  »politično zrelost našega ljudstva«.  Kako si kUribalei predstavljajo politično zrelost, o tem pač ni treba govoriti, najbolj politično zreli so jim tisti, ki kakor pravi backi brez lastne volje, brez lastnega prepričanja capljajo za duhovniki in se pokoravajo  VBakemu njihovemu migljaju.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ma v torek dr.c 24. oktobra ob 5 uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo e sledrč-m dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zad DJe seje. 2 Naznanila predsedstva. S. Namenila tajn>štva. 4- Poročilo o volitvi treh cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avBtrcogrsbe Lanke. 5 Volitev treh predlaganem sa imenovanje sodnika laika pr« c kr. dež. sodišču v Ljubljani. 6 Volitev enega člana v pridobninsko deželno komisijo. 7. Zbornični proračun sa 1 1906 S. Poročilo o dopisu odbora za prireditev mednarodne razstave za vojsko in mornarico l. 1908 na Dunt ju. t Poročilo o dopisu društva »Oaaterr. Orientvereic« glede razstave v S« fi i L 190*. 10 Poročilo o dopisu £>uko-vinske zbornice tičočem bo prom* ta ■ živino. 11. Poročilo o načrtu zakona tičoČem 8d tiskarniških strorev in pomnoievalnih aparatov. 12 S« mostalni predlog zborn. člana g L «f&rsagerja zadevajoč poštni promet na Bledu. 13. Samostalni pred-c* zborn. člana g. I Btumgartnerja zadevajoč dovolitev davčnih ugodnost sa nova industrijska podjetja n« Kranjskem.
— Klerikalno spletkarenje na Štajerskem. »S« ven*o« je navadno navdušen zagovornik sloge, ki vlada na Štajerskem. T» sloga je taka, da se svobodomiselna inteligenoa skoraj vselej ukloni du hovščioi in da se skoraj vselej zjodt to, kar hočejo duhovniki. Sicer ne moremo trditi, da bi ta sloga posebno pospeševala razvoj slovenstva na Sta jerskem In je dognana resnica, da je Se mnrgj naših ljudi pregnala v nemški tabor, ali vzlic temu nismo mi nikdar poskusili te sU ga motit', nfg) smo na pr. pri volitvah v^dno podpirali cfioialne kandidate. Klerikalci se pač razvnemajo za to blogo in govore o njej z veliko navdušenostjo, ali kadar jim kaže, so takoj pripravljeni, da poteptajo narodno disciplino, ki je predpogoj vaake sloge, samo da zadtsfć svo|i strankarski samopašnosti. Videli smo to pri zadnjih deželoozborskih volitvah, ko je mariborski kaplan dr. Korošec na svojo pest nastopil proti ofioialneamu kandidatu, ko je kršj disciplino m spravil v nevarnost slogo med štajerskimi Slovenci in zda) je taisti dr. KoroŠeo zopet na delu, da bi b kršenjem discipline in podiranjem narodne sloge pridobi mandat pete kurijo. »Slovenec« ga seveda podpira. »Slovenec« podpira vsako klerikalno intrigo, naj bo še tako občeškodljiva. V dr. Korošou vidi po vsi pravici zastopnika tistega blaznega klerikalizma, ki do danes v slovenski javnosti na Štajerskem še {
nima veljave. Dr. Koroleo je a a -stopnikinosnanjevalee kranjskega  klerikalizma med štajerskimi  Slovenci  in  bi rad Dreaadil   o ž 1 i n d r a rt o   K rek-Šusteršic«--vo politiko a Kranjskega na Štajersko. Sioiua slovenska etranza na Š ajerskem Be«eda ne more gladiti pota taki polit ki, saj bi a tem sama razbila vladajočo slogo in sama zanetila raspor. Dr. Korošec ieli raspor in zato poskuša b krše jem narodne d sc pline dobiti man dat.  Komaj je umrli Ž čkar bil pokopan, še je Korošec mooilisira! svoje hudi in se proglasil za kandid»ta Na roko so mu šli vneti pri taši kranjskega klerikalizma, predvsem i znani ultrakterikalee dr. J*n-kovič.  Kakor rečeno, je »Slovenec« na strani dr Korošca in mu skuša pomagati z raznimi zvijačami Tako pravi,  da  na Štajerskem nimajo Slovenci  skupn»g* političnega vodstva. To je očitna neresne«. Združeni  driavni  in  deielni poslanci 80 pripoznano vodstvo štajerskih Slovencev. Pri sploi nih volitvah postavljajo zaupci moije, najveljavnejši in najuglednejši narodnjaki iz d »tičmh  < krajev kandidate, pri dopolnilnih voiiivah pa sdruieoi poslanci    dogovorno    s    z«u >nimi možmi. Korošec kandidira v peti kuriji, ki obsega skoro ves slovenski Stajer. Za tako obs ten okra| r.i mo-goše kar čes noč postaviti kandidata. Treba je Uvedeti mnenje ii različnih okrajev in vzpričo večkrat na»pr<tnib si  interesov   je  treba  mnrgu preudarka, da se dobi kand-dat, ki je vsem okrajem pi volji.   Koraftee je prav to iskoriatil in ne da bi kogn kaj vprašal, je še! in se dal proglasiti za kandidata.   »Siovenec« pravi, da so bili na detianecs shodu možje iz enajstih občin. Kaj pa je to, še prtde pzr moi iz enajstih občin, ko ima voliti Čez 200 občio.  K rošee Bi je izbral na|klerikalnejše politično društvo na Štajerskem, da ga je po stavilo za kandidata in računa, da se zdaj vb i 1 i tudi drugje Njegovo dr« no kršenje narodne discipline je obudilo veliko ogorčenje in s vseh strani dobivamo dopise, v katerih se odločno proteatuje, da bi bo volil zastopnik kranjskega klerikalizma, dr. KoroŠeo, sapo slanca   pete   kurije.   Za danes smo te dopise še odloŠJi in smo se ome|ili na konstatiranje navedenih faktov, pridržujemo si pa pravico, da o tej stvari še kaj veš prv-»mo.
— France Kadilnik, starosta slovenskih planincev, slavi danes svojo osemdesetletnico. Iz dr. Oblakovo knjige .Golica in Kadiloikova kočau, katero bi moral imeti vsak slovenski planinec, posnemamo ob tej imenitni priliki sledeče podatke iz Kadilnikovega življenja: Kadilnik se je rodil 1. 1825 v Stari vasi pod Vidmom pri Krškem, oče mu je bil krojač in pozneje gostilničar. Izučivši se v trgovini v Krškem je prišel mladi France v Ljubljano k Mayerju 1. 1849, kjer je bil celih 12 let. Vzlic temu, da je obiskoval France Kadiloik le dvorazredoico, se je naučil vsled lastne pridnosti francoskega, angleškega in italijanskega jezika. V tej dobi je jel gojiti Kadilnik planinski šport. L. 1858. je prvič polezel na Stol, in od tega časa ga je navdajala vzvišena ideja planinstva z elementarno siln do zdajne pozne starosti. Smelo se labko trdi, da ima 80 letni gosp. Ka dilnik zahvaliti svojo čilost turistovski ideji, tisti veliki svoji ljubezni do večao lepe prirode, ki mu tli še danes v njegovem vedno mladem srcu. On je oče slovenske turistike in njegova nepo sredna zasluga je, da imamo danes tako razvito planinstvo. — L. 1861 je stopil Kadilnik v zvezo s trgovcem Dominikom, a je kmalu pustil to zvezo in se preselil v Kranj, kjer jc vodil 3 leta Souvanovo trgovino, katero je prevzel pozneje g. Sajovic. VrnivŠi se v Ljubljano, je vstopil pri tvrdki Souvan ter deloval pri nji do 1. 1874, ko je vstala banka „Slovenija" žalostnega spomina. Od 1. 1882 pa je pri tvrdki Souvanovi stalno ter deluje ondi vkljub visoki starosti še danes čil in zdrav. Odkar je 1. 1865. poljubil prvič brado očaku Triglavu, vstala sta nerazdruž-Ijiva prijatelja. Nič manj kot 19 krat
je pozdravljal z njegovega temena slovensko domovino, „oblegalu ga je pa Še večkrat. L. 1872. je spravil pod se Velikega Kleka ter tudi popisal to Bvoje zanimivo potovanje v „Novicah" kakor še več dragih, — vse te spise tudi najdeš v gori omenjeni knjižici. Ifi ta mesto, da bi naštevali vse vrhunce, ki jih je podjarmil naš France, saj bi morali našteti potem malodane vse vrhove slovenskih planin. Mi ms le naj-iskrenejše čestitamo k osemdesetletnici kot staremu našemu prijatelj u ter ms kličemu: Na muogaja leta!
—  O zadnjem shodu v
Idriji.   V iieovhn  12 t. m. je sklicalo politično društvo »J d »akoprav nost« v I r i ji  shod  b edino točko sporeda:   Za enako, občno, tajno in direktno volilno pravico' S tem shodom je hotelo društvo   dostojno manifestirati za  volilno pravo luiztva, k«r je gotovo v infensiji društva, ki zastopa d«-l«v«ke in spi h niioh rlo-jev koristi-   T»ao je tudi društveni govornik popolnoma stvarno omenjal razlogov ki govore sa uvedbo volilne preosnove  in  oćrtal  g banje sa po sp-Šenje rešitve tega  vprašanja. V kolikor se je zadel strank, je rekel te, da socijalno demokratični poalanoi niso v poslanski zbornici nastopili proti G-uču lako odločno, kaker se je po n|ihovih prejšnjih obljubah za-moglo   pričakovati   in   da  kar si si upaii v Prag*, si  niso upali na Du-naiu   Z* njim pa so sosijaloo demo kri*t čut iu kler katni govorniki govorili samo o liberalcih in se prav malo ogrevali sa volilno rt formo, izjema v tem je bit s*mo aodruj Iran K o k a 1 i, ki je š * najatvarne,še govoril, Bsmo posab'1 je, da bo je društveni govornik zavzel tudi za enako volilno pravico.   K«r je pa govoril Kristanov »P -ot» kaionsktnd« io kie-riisiea A »ton L o g a r, bile so same eenčarjt ; spi« h te vrste govorniki niso srn ini  drugega,  kakor vreči nekaj publ h zsbavljis os idrt|ske li* bereloe. K**r je tako govorjenje pre sedalo pametnejšim in rassodnejš m delavcem, jih |e  jelo veš zapuščati zborovalnn dvorano.   Z »aš Ino pa je to: Prvi ao«<jainodemokratčni govornik je prelit«g 1, naj današnji shod ne sklene me, ker je alabo obiskan in se itak prihodnjo nedeljo vrli po socijalni   demokraciji   sklrean večji •hod, os koj^ m se bodo stavile re solucije.   Nt še ta pred o g prišel do glasovanja, ko je ie A Logar predlagal resolucije, keja je prinesel javnost* »Slovenec«, io si bile menda bo g'asno vzprejete. Socjaloo demokratična večina se je poklonila par kle rikstoem in odtegnila svoj predlog. S abejŠr ga spričevala si pač idrijski socijalni demokrati  niso mogli dati. La tako dalje pod peto k erikalizma! In resolucije s»m~!   Ne ie, da bijejo v obraz vsaki svobodomiselnosti, se jim tudi na  pr»i  pogled   posna, da jih je sestavi! kU-rikaleo L gar. Vpra* š»mo samo k'enkaloe, kdaj je še imel dr. Tavčar pri njih   zaupanje  (aa to bi se pa tudi odločno zahval 1, kakur vsak pošten človek)   z»kaj mu torej izrekati nezaupnico!       bolj smešna je   pa   druga   zahteva! Ncz-uoniea društvu • J-d nakopra vn< st« radi »Slo-ventk-ga Naroda«!   O   naivne klerikalne  pHstfiod^!    Čd je Vam čitanje »Slovenskega Narod* a   pod smrtnim grehom prepovedano, misi le, da potem tud    svobodni   ljudje  tega ue smejo čitati. Verjamemo, da Vas p* č-\ ker   ae   »N^rod«   tako   odločno za vzema za delavske težnje, »S^oveneo« pa bo ne sme, ker so idrijeki klerikalci prodata erarju, »Naprej« pa ima še premalo prostora  za  oaebne zadeve g. ravnatelja Kristana. Tako bi silno radi vdeli, da  bi  ne pribsialo nad 50 izvodov (e ž *  nekaj!) »Slovenskega Narodaa   v Ilr?jo, še ne-rajše pa vdite, da »N*rod« p š* skoraj izključno o  delavskih zahtevah, in je umevoo, da je Vaša najpoboi-nejša želja, da bi to preprečili — no pa bo le poboins ielja navslis enoglasni resoluciji,  o  tem  ste lahko uverjeni! Io kako se čutijo mogočne idrijski  klerikalci,   tudi   »S ovenski Narod«    mora priobčiti proti stbi naperjeno resolucijo. A U si je misliti večje polit i se otročaje od idrijskih klerikalcev!   O očinski tajnik je po-
polnoma odvisen od ni^g >vih gospodov. Kako selo se motite klerikalci, občinski tajnik je polnoma svoboden, ker tak hoče in zamore biti. dokler svojo aluibo vestno in pošteno opravlja in ni človekv ki bi uravnal avoje prepričanje po milostih od te ali one strani. Duševni suinji bo Brusovi pisarji v Idriji in še kdo drogi! Omenjamo končno še, da je prsv ta sbod pokazal ves klerikalni Švindel glede volilne pravice, sprejele so se resolucije proti osebam, za uvedbo volilne pravice pa nobene Tako pa je tudi, klerikalcem ni za raiširjenje volilne pravice ljudstvu, pač pa da morejo s to uničiti svoj* nasprotnike. Po uvedbi enake vol'lne pravca se bodo s cer dvignili kleri-kaloi do višine moči, a jih bo kmalu ljudstvo ssmo vrglo v prepad, is kolega jim ne bo več vstajenje, kakor hitro bo ljudstvo spoznalo kake »ljudi« je dvignilo na prestol vladanja. Ljudstvo pa privett' do spo znanja klerikalcev, naj je naša najsvetejša narodna dol in ost.
—   Ljubljanski „Sokol". Sinoči   ob polu 9 uri se je vršil v mali  dvorani »Nar. doma« izredni občni zbor ljubljsnikega »Sokola« Uieleiba je bila ogromna. Zbralo se je kskih 250 Sjkolov — to je število, kakršao še ni nastopilo na nobenem občnem sboru »Sokolovem« in ki je jasno pričalo, kaka vaicost se je pripisovale temu shodu. Na shodu 83 bili slasti mnogoštevilno starejši člani »Sokola«, mcijs, ki dolgo let stoje v društvu, a posciejo v društvene ssdeve le v najvsinejš h tre notkih le pri najpomembnejših rečeh. Ta večer ao prišli starejši bratje Sokoli v impozantnom številu in pokazali s tem, kako dobro umevajo vaioost Sokolstva in kako jim js pri sreu prospeh ljubljanskega »Sokola«. Ero poročlo o zborovanja: Pjdsts-rosta dr. Vladimir Ravnihar otvori sborovanje,   pisdrsvi mnogobrojno dcile  brate Sokole  ter nadaljuje: Pooblaščen sem ps od brsta stsroste dr. Tavčarja, da izjavim, da njegova demisija nt posledica rasnih dogod kov na zborovanju Slovenske sokolske zveze, temveč je odstopil, ker je Še dolg/o  časa noail v tebi namen odstopiti ter da je zgolj alučaj, ako je ujegov odstop  padel  po zborovanju Zveze.   Dalje me je brat sta-roata pooblastil izjaviti, da se on ni nikdar s lil ns mesto stsroste, tem več je slasti v zadnjih letih opetovano in resno israial bvojo voljo, da gre  na  to meato moi,  ki  stoji v aktivnem  sokolskom  življenju; zategadelj brat starosts s sveje strani uiueva in odobrava nastop opozicije, ki hoče doseči ravno to, kar on sem ieli in h^Če. Vsled  tega  naj sporo-Č m tudi današnjemu zboru, da brat starosta z nobenim pogojem več ne sprejme  masta staroste  v ljubljanskem »Sokolu«. Bratje Sjkoli! Mesto staroste prvemu našemu sokolskemu druSttu je zavzemal dolpo vrsto let moi, ki je bil ljublianskemu »Sokolu« v čast in ponos. Brat dr. Tavčar ne potrebuje nobene zaupnice, a če izražam, da uživa br dr. Tavčar kot naš   starosta   naše   neomejeno za panje, tedaj naj 8 tem koustatujem le golo dejstvo.   Prvič je dr. Tavčar zasedel svoje raest^  kot starosta v društvenem  letu   1882/1883;  od 19 oktobra 1895 pa je nepretrgoma na-čelovai naseo>u društvu.  Nočem podrobno naštevati iu  navajati zaslug našega  staroste,  zadošča   naj, ako omenjam, da je bil dr. Tavčar starosta v onih časih, ko sd je bil ljut boj med novo in staro stru o, da je bil dr. TavČer tisti, ki je vlival olje na razburkano valovje, da se je njemu posrečilo, kar bi 83 morda nikomur drugemu, da je zbhial nasprotni si struii   ter   s   tem   preprečil raipad društva ali pa postanek novega dru št*a  poleg  ljubljanskega   »S ko a* Zato smemo opravičeno nazvati dr Tavčarja drugega ustanovi telja Ijs bij anskega »Sokola«. Nikakor dalje ni prezreti, da je dr. Tavčar kot član dei. šolskega sveta dosegel, da sme srednješolska mladina v naših telovadnicah telovaditi pod  nadsoratvom  naših vaditeljev Končno naj se spominjam le še dru-
gega slovenskega vsesokolBkega sleta, ko je br. dr. Tavčar representiral slovensko Sokoistvo tako, da smo stali popolnoma   enakovredni   na strani češkega Sokolstva.   Vse to je ljubljanski »Sokol« vedel ceniti po pravi vrednosti s tam, da je  pred dvema letoma brata staroato z velikim navdušenjem   povadigail    med naša častne Člane    Slovesno pa k on. statujem, ker )e hotel br. dr. Tavčar k o n B t a t i r a o o i m e t i n a zborovanju    Slov. sokolska zveze,   da   dr.  Tavčar   I j u o ljan9kega »Sokola« nikdar ni izrabljal  v  politične Bvrbe; ravno tako  slovesno pa sem upravičen   k o n a t a t o v a t i, d», če  se je   proti  dr. Tavčarju1 dvignila v društvu kaka opozicija, se to ni zgodilo iz po - | i i ti č nih nsgibov, temveč ie ii povsem    stvarnih razlogov Končam naj, bratje Sokoli, s trdit-vijo,  ki  nam  ostane  naisbritna   v I sro;h naših, da si je brat dr. Tavčar I v sgodoviiii alnveuskega SikoUtva I postavil  spomenik   aere   u-rrn ui Zato naj velja prvi moj »N * zi«r« brata dr. Tavčarju! — Po dvorani so I po   teh   besedah   zaorili   urnebesni [ klisi »ž vio dr. Tavčar!«,   ki so s* j ponavljal« nekaj m aut Ko te naiui mir, je bivši tajnik brat dr. W i n -diseher prcčital naslednjo iajavj bivšega načelnika brata dr M irntk Bratje Sokoli! V dolžnost si štejest, da Vam pojasnim, zakaj sem odložil aa čelništvo ljubljanskega Sokola. Kakor veste, me je občni zbor BSlov sokolske zveze" izvolil za zveznega načciaika. Izvolitev sem odklonil, ker sesa začstil, da se mi s soglasno isvolitvijs izreka samo priznanje moje dobre vetje aa telovadnem strokovnem polja, nc pa tadt pravo, resnično, zaupanje v aačclsika — Sokola. Po občscm zbori sesz »o docela o tem prepričal. Izid volitve zveznega staroste se sedaj slika bolj ali  manj jasno   kot   nekaka ssaaga „neke mlajše generacije, ki  koče popolnoma  upravičeno  zastopali demokratsko   strujo"   v Sokelstva, kat nekaka zmaga   .Sokolov d e sa e k r z t e va, ressičaik b r a t e v, — pisaše se je, da se je moja kandidstsra .sata trala v o b č e kot političen eksponate*.' ia se jc zate odklonila,* pa zopet, da mi je bila kandidatura „sugerirana od druge strani" itd., z dragi sat bess-dami očita se mi  ncdemokrakčes, ss-bratsko,  nesamostojne, izkratka acs« kolsko mišljenje,   oziroma postspanje. Svoje kandidature za zveznega stara? ♦ sicer   nisem    izprosil    aasa. Odloča« pa moram zanikati, da   mi  jc bila sš kod augeriraoa. Pač nisem rad kandidiral, ali odločil sem sc sa kaadidatar« docela iz lastne volje. Odločilne jc bila za me, da so se pojavila glede kandidature br. dr. Ravniharja zelo protivna mnenja, taka, da se mi jc videl položaj Sokolstva zelo resen; čim bližje je bil dan volitve, tem jasnejše mi jc kilo, da drvi Sokoistvo krizi nasproti. Kriza je v resnici nastala — toda  ne radi moje kandidature, temveč vkljsb ajej. Preverjen sem  popolnoma, da bi bilo prišlo do razpora, tudi čc bi nc bil kat didiral jaz. Prav zato, da razpor preprečiš, sem sprejel  kandidaturo, izproieno od večine odbornikov liubljanskeg« •Sokola«,  češ.  da v t .-m kritičnem poloiaju edino moja kandidatura ns more  nikoder sedeti   n%   uteor 1 jen odpor.   21!, da pred občnim zborom niti slutd nisem, da sem v očeh večine delegatov le  telovadni učitelj, ne pa brat, Sokoi pravega so kol i k mUljen-a.  Ne morem dvomiti seda/, da tako mnenje o meni prevladuje v slovenskem Sokolstva.   Saj  se i* bilo bolj  ali manj jasno israailo v 1'stib, o katerih doslej nimam povoda  dvomiti,  da  izrekajo mneDJe večine zvesnega občnega zbora. Vsi pa, ki pr znate pravo sokolsko delo, veaie, da bo tel o vadeč-načelnik ne da loč«, ti od S o k o I a-načelnika. Telovadoa   stroka   in sokolska vzgoja sta tako tesoo svesani, da se ne d*sts ločiti. Klor pa je ozna čen ali pa samo osumljen, da ni so kolakt-ga mišljenja, da ni imsl sokol skib namenov s svojo kantidataro za staroato,  ta  ne  more imeti red-
Oslis v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" Št 242,
dne, 21. oktobra 1905.
silnega zaupanja, da bo kot načelnik Opravljal pravo sokolsko delo, da bo v pravem sokolakem dubu vodil vadi-teljstvo in sploh Sokoistvo slovensko. Ne vem, Če tsdi v ljubljanskem Sokolu, ki me mora pač najbližje poznati, vlada glabo mnesje o meni. Toda nekaj dru gega je Če: ljubljanski Sokol je pred tsnovo sokolske zveze imel najvažnejše cesto med slov.  sokolskimi društvi, obdrži ga pa tsdi v bodoče: najmočnejše društvo je, skoro petino slovenskega sokolskega členstva ima, v slovenskem središču je. Naravno je, da Če  kdo,   mora   načelnik ljubljanskega  Sokola   tudi   v zveznem vadite 1 jskem zboru in v zvezi sploh biti na glasu pravega Sokola. Ne dvomim, da takega glasu tu nimam, zato pa tudi ne smem  in  ne morem zastopati ljubljanskega Sokola v zveznem   vaditeljskem   zboru. Zategadelj odlagam tudi načelništvo ljubljanskega Sokola in stopam v vrste Sokolov-pro-gtakov, upajoč, da vsaj v ljubljanskem Sokolu veljam še kot brat!   Na zdar! Brat dr. Kokalj  stavi nato sledeči nujni predlog. »Jutri 21 t. m. obhaja starosta slovarskih turistov br.t K a dilnik svojo 80'etnico.  Množina ni znano,  da  je bil Kadilnik  43 let čisn ljubljanskega »Sokola« in da je prva  leta  vedno  aktivno nastopal. B i je tudi 6 let podstarosta Govornik  predlaga,  da  dansšoji itredni občni zbor pedali  bratu Kadilniku š.»st in dostojanstvo častnega Člana, kar bo naša hraltžoost in priznanje njegovega  dolgoletnega požrtvoval-sga narodnega m šljenja in delovanja. Kadilnik  je  pravo  narodno zavest ohranil vse svoje življenje. Predlog je a tem utemeljen, nujnost pa v tem, da obhaja že jutri brat Kadilnik svojo SOietnioo in je danes najlepša pr lika, da mu izkažemo zasluženo čast. Predlog je bil sc glasno z velikim odobravanjem sprejet. — Zborovalci so prešli nato na dnevni red,  ki je obsegal volitev staroste, načelnika in šesterih odbornikov, ker so vsi ti odstopili. Najprvo se je vršila volitev staroste   Brat Rudolf Vesel je kot poročevalec zaupnega sokolskega shoda prejšnjega dne poročal, da je zaupni shod stlenii soglasno,  da se dr.a. Tavčarja zopet izvoli za starosto. Zato predlaga govornik, da se voli dr. Tavčar per sca!amat:onem za starosto   Dolgotrajno,  viharno pio skanie je sledilo tem besedam kakor tudi navdušeni klici: »Ž vio dekter TavČ&r!« Brat Rohrmannje k predlogu brata Vesela govori sledeče: Pri sinoČnjem prav dobro obiskanem zaupnem ehedu razbistrili so se poja i Ukc, da  bi  se  lahko reklo vodo v Savo nosit', ako bi hotei kdo izrred Los starejših »Sokolov« mlade rujo, ki se je pojavila, prepričati o našem ettlišču kot pravem in nasprotno nss o njihovem Z ogromno veČino — da skoraj sc glasno —  se je sneči vet -rala   zaupnica   odstopivšemu bratu starosti dr. Tavčarju.   Poudarjale so se mnogostranske zasluge brata staroste, ki si jih je pridobil kot mnogoletni starosta i   kot navaden »Sokol« tekom celega četrtstoietja. Jaz hočem danes le dva momenta omeniti. Njegova največja zasluga je oster nss-op v deželnem šolskem svetu s klerikalnima kolegoma Kršičem in Lesarjem in  nemčurskim referentom radi od leten poussirane prepovedi, da ne bi smela naša srednješolska mladež pod v dstvom naših vaditeljev v   sokolski   telovadnici telovaditi. Večna mu slava za ta korak! Nič Banje zasluge pridobil si je pa tudi, da se ni Sokol udeležil sprejema na *egs zelotskega škofs, ki je prinesel toliko sla v našo ubogo deielo. Dosti sta ti dve zaslugi, da mi ni treba drugih omenjati. Predlagam formalne: t ds se odstopivšemu bratu starosti frju. Tavčarju votira neomejena u up niča Sokolov, zbranih na današnjem izrednem občnem zboru in 2« da se odatopivŠi stsrosta dr. Tav-**r zopet izvoli sa našega starosto *a lieer per aoclsmstionem.
d starosta dr. Rsvnihsr je dal *aak predlog posebej na glasovanje. Prvi predlog je bil sprejet s nepo-PUaina ploskanjem in naj vihar-•sjšimi »livio«-kllei.Postarosta t* tsadsantisi, d* )• oMei abot isre-
kel soglasno dr. Tavčarju neomejeno zaupanje. Za predlog, naj se voli dr. Tavčar s aklsmicijo, je glasovala ogromna večina Sokolov, kar je pokazalo protiglasovanje, pri katerem je le mala peščica glasovala zoper to, da so voli starosta s aklamacije. Med tem glasovanjem je sa trenotek nastalo veliko razburjenje, ki ps se je kmalu poleglo. Zdaj se je oglasil za besedo brat dr. Triller, ki je dejal, da je današnji občni zbor pokazal, da je resnično nastala kriza v ljubljanskem Sokolu in prav je pisal »Slo venaki Narod«, da je od načina rešitve te kriza  odvisna prihodnjoat ljubljanskega Sokola.  A ta kriza je samo sad nesporazumljenje. Govornik je izjavil, da je glasoval za oba Rohr manova predloga, ker je prepričan, da bi ne bilo bolj črne nehvalež-nosti, kaker bi bila, če bi se dr. Tavčarju ne izrekla sijajna zaupnica. Dr. Tavčar se je Že Štiri leta branil z vsemi silami mesta staroste, a mi smo ga toliko Časa prosili in prosili ter rotili, da ga je naposled zopet sprejel, a vselej z izrecnim poudarkom, da je to zadnjikrat. Da smo dr. Tavčarja vedno znova in vedno proti njegovi volji izvolili, je bilo vzrok neomejeno zaupanje, katero goji vsak ljubljanski „Sokol" napram njemu. (Burno pritrjevanje.) To zaupanje se je pokazalo tudi danes, ko so vsi bratje brez izjeme soglasno glasovali za z.. npuico. Predlaga se zopetna izvolitev dr. Tavčarja. Povem vam, da dr. Tavčar izvolitve na noben način ne sprejme in pod nobenim pogojem. Da se pa morilna kriza poravna, predlaga govornik  drugo rešilno pot in pravi, obrnivši se k dr. Murniku :   Vso krizo imaš v rokah ti, brat dr. Murnik. Takih zaslug za slovensko telovadbo nima nihče drugi kot le ti, dr. Murnik sam. (Burno pritrjevanje in cavdašeni klici: Živio dr. Murnik!) Ako si bil zadnjič na ustanovnem zboru „Slov. sokolske zveze-  pn izvolitvi v manjšini, krivi so tega različni zunanji oziri, ki pa tvojih zaslng za  slovensko sokoistvo ne morejo (»temniti ali zmanjšati. Dr. Murniku se je zgodila velika krivica s tem,  da ni  bil  izvoljen  za starosto „Slov. sokolske zvezeu. A govornik mu kliče:   Pozabi na vse to, vodi Ti slovensko sokoistvo  po  njegovih  potih ! Stori tako, kakor je storil nekdaj starček Raič, ko je odložil svoj mandat. V ptujskem „Narodnem domu" je dobil neomejeno zanpnico za svoje izredne zasluge za slovensko stvar, dasi na smrt bolan, se je ndal zahtevi, naj ostane poslanec in je vzkliknil: Če treba, grem za narod v Dravo.   Ravno tako stori ti, brat dr. Murnik. Ker dr. Tavčar noče  sprejeti   ponujanega   mu mesta staroste,  imamo   za njegovega naslednika dr. Murnika, ker le po njegovi zaglngi se je ideja slovenskega sokolstva tako razširila in se je sokoistvo razvilo in povzpelo na sedanjo stopnjo. Slovenski   sokolski  armadi naj koraka na čelu ljubljanski „SokolM kot nekdaj francoska garda na čeln francoske armade.   A vodi naj ga dr. Mnrnik, ker dr. Tavčar ne sprejme več mesta staroste,  pa  naj   ga  še  tako prosimo. Imamo edinega dr. Murnika, ki more biti vreden naslednik dr. Tavčarju in neomejeno zaupanje mu izka Žemo s tem, da ga izvolimo za starosto, a to  samo  zato,   ker   dr. Tavčar ne sprejme več tega mesta.   Dr. Ravni h ar pravi, da se je misel, predlagati dr. Murnika za starosto ljubljanskega „Sokola", porodila v njegovi glavi. Naj se dr. Murnik izjavi glede tega predloga,  če sprejme kandidaturo, in naj pritrdi občni želji in prošnji.   Brat dr. Murnik izjavi: Po vsem tem, kar se je zgodilo in kar se danes godi, ne vem, kje je  moje pravo mesto. Ne maram odločevati sam, morda se zopet zmotim. Odločite,  bratje Sokoli, sami. Kjer mislite, da je moje mesto, tam bom pa deloval. (Viharno ploskanje in borno oduševljeno klicanje   „Živio Murnikw.) Svoji izjavi je dodal brat dr. Murnik Še tole: Na svojem stališču, objašnjenom v prešitani izjavi, pn moram seveda vztrajati toliko časa, dokler ne dobim zadovoljujoče izjave od strani, kompetentne za to. Sokolstvu moram žrtvovati vse, samo svoje   sokolske Časti ne. Podstarosta brat dr. Ravnikar isjavi, da predsedstvo Sokolske sveto ni ne eisijsiao liti nesicijalno v nebeui mt*
z onimi očitki. Brat dr. Murnik je vzel to izjavo v vednost in se je ž njo zadovoljil. Nato je prišel na glasovanje predlog, naj se izvoli dr. Murnik za starosto. Predlog je bil sprejet soglasno, z največjim navdušenjem. Ko je podstarosta dr. Ravnibar proglasil, da je izvoljen dr. Murnik, so zbrani Sokoli priredili novemu starosti velikanske ovacije, ga dvignili na rame in gromovito so doneli po dvorani klici „Živio Murnik". Starosta dr. Murnik prevzame predsedstvo ter se zahvaljuje za vse to presrČno zaupanje, sprejema izvolitev in obljubuje, da bo po vseh svojih močeh težil za tem, da dobro izpolni svoje novo mesto. A pri tem ne bo nič manj kakor doslej posvečeval vso svojo pozornost imenitnemu našemu vzgojeval-nemu sredstvu — sokolski telovadbi. Za načelnika je bil na predlog va diteljskega zbora izvoljen brat Bojan D r e n i k, katerega so navzoči burno pozdravili in mu Živahno ploskali in ki je obljubil, da bo vedno hodil pota svojega učitelja dr. Murnika. Vršila se je na to volitev šestih odbornikov. Volilo se~jeJpo~listkih. Oddanih je bilo 212 glasov, ki so bili vsi veljavni. Izmed teh jih je dobil Rudolf Vesel 206, dr. Kokalj 120, Hinko Lindtner 119, dr. Windischer 114, M. Prelovšek 113 in Janko vitez Bleivveis 112. Ti so bili izvoljeni z absolutno večino glasov. Brata dr .£ Kokalj in Vesel sta nova v odboru, ostali štirje so bili že prej v odboru, pa so odstopili obenem z dr. Tavčarjem in dr. Mernikom. V manjšini so ostali: dr. Fran Novak s 93, dr. Oražen, Kavčič in Klemene vsak s 86, dr. Milan Hribar z 59, Novak Alojzij s 22 glasovi, nekaj glasov se je razcepilo.
V imenu telovadcev je čestital brat Medic dr ju. Murniku na izvolitvi za starosto. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključuje starosta dr. Murnik občni zbor in se zahvaljuje bratom Sokolom za tako impozantno udeležbo. Kar pomnim jaz in morda pomnijo od mene starejši bratje, še ni bilo take udeležbe na kakšnem občnem zboru našega društva. 'Vkljnb mnogim letom, kar obstoji ljubljanski Sokol, je še vedno mlad in poln krepkega življenja. Naj tudi dalje procvita in ž njim vred procvita in se krepi vse slov. sokoistvo ter nosi tisti sad, ki ga je dolžno narodu slovenskemu. Na zdar! — S tem je bil občni zbor končan in je poravnana in rešena kriza.
— Ljubljanski Sokol je,
kskor poročamo obširneje na drugem mestu, na svojem včerajšnjem občnem zboru izbral starosto slovensk h planincev brata Franca Kadilnika soglasno za č&slnega člana. Deputa oijs, sestoječa iz bratov: dr. Ko k sij, dr. Murnik, dr. Ravnibar, Pavel Skale in dr. Windissher, je danas dopoldan cbvesttla dičntga ju bilai. ta o včerajšnjem sklepu drn&tva. Brat dr. Murnik je v prvsrčnih bt-sedah poudarjal zasložuoBt brata Kadilnika ter mu sporočil čsst tke droŠtva ob osemdesetletnici. Siav-Ijeneo brat Kadilnik ee je s toplimi besedami rosi«.h oči zahvalil d pu ttoiji
— Odlikovanje. Kontrolor mestne hranilnice g. Anten Trstenjak, ki je saatopal »Šlov. Mttioc« pri otvoritvi srbskega vseuč lišča, je dobil red sv. Save III vrste.
— Pofitne vesti. Poštarjem I. razreda so imenovani poštarji II. razreda: Rajmnnd Tamegger v Novi gori, Anton Tavčar v Ribnici, Benjamin Battestin v Lovrani pri Opatiji, Josip Poka pl. Pokafalva v Žužemberku, Karel Hutb v Zagorja, Ivan Miani v Ogleju in Miroslav Lab v Tolminu. Poštarica II. razreda Zofija
V a 1 e n č i č je premeščena v Ilirsko Bistrico. Poštna ekspedentinja Marija Hribar je dobila službo v Tupal Čah.
— Ueitoljeka vest Absolvi rana učiteljska kandidanja gdč. Marija Kalin je imenovana za provi sončne učiteljsko mesto v Brcznici pri Radelj ic i.
— Slove)raosio 0leelalfte*e>.
Is pisarne »Dramatičnega društva« se poroča: Danes, v eoboto s* igra noviteta »Bratje ev. Bernarda«. —^torek ssa Bv^dvsWtes» etvo«
SalOPSl se poje tretjič noviteta velika maka opera P. Asjkovekef*
»Pikova dama«. — V petek, dne 27. 1 m. pa se uprizori noviteta veseloigra »Detektiv«. — V nedeljo, dne 29. t. m. sta dve predstavi in sicer popoldne zadnjič v tej sezoni kemična opera »Car in tesar« ob sniženih eensh kot ljudsks predstava; s večer drsma »Bratje sv. Bernarda«.
— yiO domu in soli". Kako velikega izobraževalnega pomena so poljudna predavanja, h katerim ima vsakdo pristop, je splošno znano. V svesti si tegr, prireja »Splošno slovensko žensko društvo« že vsa leta svo jega obstoja sanimiva ter poučna predavanja, ki oo bila doslej še vedno jako dobro posečena ter je vladalo zanje »p'ošno zanimanje Kakor smo ie jsvliali, bo prvo oredavanje »Splo snega slovenskega ženskega diuštva« v nedeljo 22 t. m., in sicer kakor navadno v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predaval bo že od lanskega leta snsni dr. Valentin Korun »O domu in šoli« Kalote k ob 8 uri sveče r. Vstop prost in vsakomur dovoljen. Opossrjamo pa slasti starše, gg. profesorje, učiteljice in učitelje na to velesanimivo predavanje!
— Vnet ketehet je oni na prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. O njem se nam poroča, da prepoveduje otrokom, da bi hodili mimo Prešernovega spomenika ter jim zabi-čuje, naj ne gledajo muze nad pesnikom. Po mnenju vsakega pametnega Človeka, ki ga še ni oslepil fanatizem naših klerikalcev, dosega tako ravnanje katehe-tovo ravno nasprotne uspehe, kot jih namišlja za sveto Čistost vneti vero-učitclj. Otroci šele po tem prihajajo na misli, katere so jim doslej tuje in smatrajo za pregrešno marsikaj samo zato, ker jim njihov katehet vbije v glavo, da je greh. Taka pedagogika pa je napačna in naj jo podpirajo sami papežki izreki. Naj dotični katehet poučuje marljivo pravi krščanski nauk in naj ne napeljuje otrok k sla bemu z brezmiselnim grdenjem Prešernovega spomenika. Sicer pa naši duhovni gospodje niso taki strašni sovražniki Prešernove muze, kadar mislijo, da jih nihče ne opazuje. Treoa je gledati n. pr. le častite brate frančiškane, ki pohajajo v lemenat. Skriti pogledi uhajajo mimo Prešernove sobe do pre krasne muze in oko osamelega mladega moža se tajinstveno zažari, občudujoč prelepi kip in dovršenost umotvora . . . Nepoboljšljiv zelot je le naš škof, ki se vozi čez mesarski most na kolodvor, doČim je do 10. septembra t. 1. drdrala njegova kočija vedno le čez frančiškanski most. Slepcu seveda ni pomagati in kdor v temi gazi, vidi najčistejšo belo barvo črno in oatudno.
— Telovadim in klerikalci. Pred kratkim je prinesel „Siovenec" vest, da so vodilni krogi klerikalcev na Moravskem zahtevali od deželnega šolskega sveta, naj prepove moravskim učiteljem sodelovati pri sokolskih dru Štvih, Češ,  da spodkopujejo sokolska drnštva vero, nravnost i t.d. Češka sokolska zveza je seveda dala nato primeren odgovor. Postopanje moravskih klerikalcev ne more nikogar presenetiti. Saj bo zadnja leta tudi pri nas sapa dali sokoistvo, dasi se ni vtikalo v po letiko Klerikalci so bili v tem ozira vse veke in vsa stoletja in povsod enaki. Žc pred Kristusom govori sveto pismo (glej prevod Mohorjev družbe druga knjiga Makabejcev) o nekem Jazonu, ki je hotel ustanoviti v Jeruzalemu vežba-lišče in telovadno učilnico. V vežbališ čih (gimnazijah) so se odrastli pogani vadili raznih telesnih vaj; v telovadnih učilnicah (efebijab) so se pa mladeniči učili takih vaj. Ker so se navadno vadili popolnoma neoblečeni, so izgubili pri tem baje vso sramežljivost. Jazon se je celo napraviti blizu templja pod gradom predrznil vežbališčein najlepše mladeniče devati v „nesramne" prostore. Te neverno in ptnje obnašanje se pa ni le začelo, marveč je rastlo in se pospeševalo vsled neizrekljive in neču vene hudobije „brezbožnegau in nedu bovškega Jasena; duhovniki potem že niso marali za službo pri oltarju, marveč so zaničevali tempelj; zanemarjali daritve in hiteli udeleževat se borilnih iger in tekmovanja v njih in metanja v tarčo. Domačih časti niso nič čislali, le grška odlikovanja so se jim zdela najboljša. Tako poroča prevod svetega pisma ki ga izdaja Mohorjeva družba. Radovedni smo,  kako je opisan v letošnjih knjigah 2. vsesokolski shod v Ljubljani. Jazona so farizeji — judovski klerikalci — pregnali, da je zapu stil nehvaležno   domovino in bežal k Lakedemenccm. Farizeji ao spoznali, da utegne provzrečiti telovadba prevrat v judovskem naroda in zato so storili vse, da so ta pojav udušili. In to isti pojav vidimo v celi zgodovini io pri vseh narodih. Tam te telovadba satrta kakor na Reškem do sadnjega Časa, kjer imajo vžgejo mladine v rokah neprijatelji losi in prrvrsensi teme, ki neradi vidijo, ee je nered zaveden, Če misli in dela. T česaeua nereda se po bitki na Beli geti prišli de aaoši njegovi stari zagrizeni sevrsJsiki jeseitje in dragi meni-
hi, ki io s pomočjo vojaštva, nabrane-
fa iz celega sveta, narod drza.i na tudi. ele Tyrš je dvignil zastrašeni Češki narod in mu pokazal oživljajoči vir češke moči in sile. Dal je Cehom telovadbo. Tudi na Nemškem so proglasih očeta nemških turnarjev za državi in cerkvi nevarnega demagoga, ki pohujšuje mladino. Proganjali so ga reakci-jonarji, in ga obsodili leta 1824 na dveletno ječo na trdnjavi. Zato bo tudi jasno, zakaj je „Slovenec" napadel tako nesramno žensko telovadno društvo, zakaj napada sokoistvo in njega voditelje. Toda veseli se prezgodaj. Klerikalci pa nikdar uvajali niso in ne bodo telovadbe, ker jih je strah pred njo; če bodo pa začeli, si sami prerežejo vrat. Duhovščina je bila vedno 7nViet sovražnik telovadbe in je zakici sovražnik vseh tistih, ki delajo za razvoj iste med slovenskim narodom in stoje na čelu sokolskega gibanja.
— Večna fehtarija. V »Našem Domu« beremo tole nesramno fehtarijo, pod katero je pdpisan »Frančiškanski samostan v Marbcru«: Naša dolžnost nas veže, da spet nekaj omenimo o nsši M .n; i crkvi v Mariboru Kar smo zaupali, smo dosegli: Že imamo v cerkvi nov altar in prestol za čudo-dtlao podobo Matere M.lcsti. ki se nam selo dopadate. Ker je vsa stavba bila že v zadetku sv. Antonu Pad. in sv. Pilo-meni v posebno varstvo izročena, ata oba Čudodelna svetnika dobila v no vi cerkvi vsak svoj altar — vendar še tema manjka lepih nastavkov. Te nastavke hočemo kaki r h tro mogoče poskrbeti. Eaako m slimo na nov bv. križev pot, Če nas niši družmki s svojimi prispevki ne zapustijo. K*r r>r$« *rv§ba Staje blizu 66 000 uo- » *t nam veliko pomagano, će ui lrulaiki vssj še enkrat v življenju svojo dolžnost (?) storili. Č m svesiejši so v svojih milodsrih, tem hitreje bomo napredovali v kiočanju cerkve Matere Milosti. Nove druŽnike še vedno radi sprejemamo« Ta fthtarija je ie do skrajnosti nesramna. Toliko tisočakov in t'sočakov so Že ispre-šali t,lit: frančiškani iz slovenskega ljudstva sa svojo cerkev v Mariboru, vedno so kaj novega potrebovali in vselej se je odprl radovoljno mošnji ček slovenskega kmeti iu odrin 1 zahtevano svoto. A še ni zadosti Treba je novih nastavkov za čudodelna svetnika sv. Antona Padovan-skega in sv. Filomeno, treba je novega (seveda lepega) sv. križeveg* pota. Vse to se lahko zgodi, če dmi-niki vsaj še enkrat v življenju store svojo dolžnost. Mi pa mislimo, da ni ravno potrebno, da bi družmki izvrševali svojo dolžno?*, ki obstoji samo v večnem pf«'evanjo. Frančiškani, ki se odii*Uj i<> p silni bistrou o-nesti, naj lepa nastavka aa sv An tona Pad. in Filomeno ter novi križev pot izroče v posebno varstvo t h svetnikov in kmalu bodo imeli, kar žele imeti, saj so doslej delali tako in srečno so vse dob 1 kakrr pripovedujejo zgoraj v svoji novi fVhtarijt. Sicer pa ta beračija dokaauje, kak j je štajerski kmet vkovan v katoliške verige. Tako budalost so sverižili frančiškani in glavo lahko stavimo, da se bo na te limsnice usedlo toliko ptičev, da bo njih perje popolnoma zadostovalo ta nabavo novih potrebnih reči frančiškenske o-rkve v Mariboru. Vsaj še enkrat v življe-nju! Potem pa nikoli več! Kako se to lepo sliši iz posvečenih uat brg*. tih frančišksnov J
— Slov. pevsko društvo PfSlavce11 priredi v nedeljo dne 5. novembra zabavni večer v areni »Narodnega doma«.
— Odlikovanje. Kakor čujemo, bil je g'4s.i Anton Presker sopet odHkov z zlato kolajno ia križoem v Londonu.
— Cerkev v nevarnosti. Nova eersev, ki jo zidajo Szleztjanci na Rakovniku, je v nevarnosti. Oboki so popokali, a ne more se še vedeti, kaj da bo. Tista pesem kot povsod, kjer zidajo eerkve v lastni režiji.
— Cerkniški kaplan vulgo „Bokser" je začel zadnji čas v polni meri delovali v nekristovem smislu. Njemu ni mar ljubezen do bližnjega, ne veže ga bratovska lja-bezeo, ne ravna se po besedah, ki jih oznanja raz priinico, temveč krade svojemu bližnjemu čast, poštenje is vsakdanji kruh. Svetujemo Boksarju*, naj preneha s tem svojim „ delovanjem wf sicer bodemo primorani napisati o njem marsikaj lepega, kar mu bržčas ne bo preveč všeč.   Zatorej pamet, fant 1
— Nafti to sa narodno ia« dejstvo. Peter Rozman na Jesenicah je strasten klerikalec in kakor še znano, se je a Župnikom Zabukov-cem zvezal z ondotnimi Nemci. Agitira! je na vse kripljc povsod ia vselej v prid Nemcem, zlasti pa le ob prinki volitev jeseniških Častnih sbisesv. Rozman je imel dobro službo v niinski tovarni na Savi.  Pred kraakim ee aa
odslovili in na njegovo mesto je prišel komaj v tovarno došli Prus. V zahvalo za to, da se je trudil Rozman za politične ko/isti nemŠtva, so ga Nemci bacnili iz svoje službe. Tako je plašilo narodnim izdajicam!
— Zabavni večat* bode v nedeljo, dne 29. oktobra 1.1, ▼ salonu g. Janka Trsuna na Glinoah. Spored:
I. »Strupe. Veseloigra v 2 dejanjih. Ii. »Vaški skopuh«. Igra v 2 slikah Po predstavah prosta zabava in ples. Vstopnina:   Sedeži I. vrste 80 vin.,
II. vrste 60 vio., IH do X. vrste 40 vin, stojišča 20 vin. Začetek ob 6. uri zvečer.
— Centralo Leykam papirnice na Dunaju vprašamo, ali
>w *:?priik BreLCJ iz Preske pravico ..•£*u v tovarno vsak čas, kadar noče. Po tovarni deli potem delavcem cigare, slanino io denar sa finops. Potem pa pregleduje po de lavskih predalih, kaj kdo bare, da se prepriča, če nima kateri delavec liberalnih listov. AU ne velja napis »Prepovedan vhod« tudi za župnika Brenoeta v Preski ?
— Vinski sejem v Krškem. Tudi za ta semenj, ee kaže prav veliko zanimanje. Prijavilo se j* mnogo gostilničarjev in vinotržoev, ki dospejo že v sredo v Krško. Za prenočišča je vse preskrbljeno; dotičmki, ki ne dobe prenočišča v hotelih, naj se zglase pri žup&natvu. Na pred ve čar t. j. v sredo, bo pri gospodu Gre-goriču koncert S&jem se prične v četrtek, dne 26 t m. ob 9. uri dopoldne. Drugi letošnji vinski sejem bo v drugi polovici novembra ali v prvi polovici decembra.
— Požar je uničil 17. t. m. po* panika Ivanu Bizjaku v Hraš&h pri J       ta h 93, nsoolnjeno s senom in
l6.uh rečmi. Štode je 1600 kron, «jv*rovalnine pa 1000 K. Ogenj je zanetila  brez dvona hudob :a roka.
— Ponesrečil. 18. t. m. je stal 39letni Jožtf Slej ko iz Zapuž pri Vipavi na neki skali. Skala se je odtrgala in Slejfco je tako nesrečno padel, da je čez par ur umrl.
— V rabeljskem rudniku je raztrgal strel 231?tnega rudarja Krava nje, doma is Primorja.
— Tatovi preoblečeni v redarje« V Trotu sta dva neznana tatova, preoblečena v redarje, prišla v neko stanovao.e vršit hišno preiskavo, ko slučajno ni b*lo stanovalca d o ar a. L •, ecergiSnemu nastopu oddajnike sobe se je zahvaliti, da sta morala tetjva oditi praznih rok, seveda sta se pred odhodom zagrozila, da n:*p avits oddajniki sitnesti.
— Škropilnsk pri vratih franči^kansae cerkve je bil včeraj, kakor se je prišla pritožit neka '•^^a poln krvi. Tudi v nedeljo je bila \        ;i!n:ku Čisto krvava voda   in se
ui, t.a. jo ta nesnažna voda ves teden ostala v njem, ne da bi se kdo pobrigal, da bi jo odstranil. In s tako „blagoslovljeno" vodo se skrope verniki!
— Redek slučaj* Gosp. žel. chV-jalu Fr. Ki. P^dkrajšku je na domačem vrtu zrasel cgromea p<* teriilj. Oi korena do vrha meri 90 cm, dolžina kerenova meri 42 cm, obseg pod krono pa 23 cm. R*stlina tehta 125 kg
— Presenečen tržaški tat« Dcda?ec Ivan Rehar, ro,en 3L grudna 1886 leta v Trate, pristojen v Trebeijevo, je včeraj pesetil s nekim svojim, dosedaj še neznanim »ao-tiudnikom« Ljubljano Ker je čul, in mogo&e tudi že sam katerikr** sodeloval pri predrznih težaških tatvinah, je hotel tak »sistem« vpeljati tudi v Liubijanf, a se mu je že prvi poizkus tako izjalovil, da je prišel v »konkurs«. Prvi natkok sta napravila s tovarišem na trgivino gospoda Mateja Suppana na Danajski cesti št. 6 ?>*hKr je šel v loka', tovariš* pa jo
* ulici na straži Ko je nam-s^i buoci tb po'u 10. uri gostil-laisar gospod Jakcb Bevo, ki ima v isti hiši svgjo gostilno, po veži v Frančiškanske ulice, je opazil, da je v Suppanovi prodajalni luč. Ker se mu je zdelo to cum'jivo. je postal na veznem pragu in začel premišljevati, kaj naj bi to pomenilo, kajti kolikor je njemu znanega, ni o tom času bilo nikoli nikogar domačih v Soppanovi trgovini in baš to ga je spravilo do pomislekov. Trenotkoma skoči nekdo iz trgovine skozi okno v Frančiškanske ulice in začne teči, kar so ga nesle noge proti hotelu »Union«. G. Bevou je bilo takoj vse znano, kaj je pomenila luč in si ni prav nič po-mišljal, ampak se zapodil za tatom in ga res srečno kmalu zgrabil za ovratnik. Na pomoč mu |e potem prihitel ša prevoznik g. Jožtf Pukel atein. Ni pa trajalo dolgo, ko je tudi nadstražnik Gsričan zaznal za novico in tudi ta pritekel »počastit« tujega gosta s tem, da ga je uklenil in od---'i«al v zapor. Žal, da je med tem c**om H»harjev komplise že odnesel na varno pete. Pri Reharju so dubili 24 K denarja, za 27 K 10 vin. kolkov in različnih pisemskih snamk, kar je vse skupaj pokradel g. Sup panu.  Dobilo se je pri   njem tudi
dleto in vitrih. Aretovanec je bil ie 12krst zaradi raznih deliktov kasno van in ima sa Trst tudi prepovedan povratek. bvojega komplioa noše po znati, ampak trdi samo, da sta se pred vlomom pogovorila, da bodeta s pokradenimi rečmi odšla is Avstrije. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
— Tatvini« Delavcu Iranu Hal-beju je bilo včeraj v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulioah pokra dene sa 30 K rasne obttke. Halbe je imel kovčeg v odprti skupni spalni sobi, v katero hodijo spat večinoma le breaposeloi obrtni pomočniki. — Ravnotam je bil ob istem času ukraden Ignacju C iderju črn površnik, vreden 8 K, rjavi čižmi, vredni 10 K in nukaj perila. Tat je neznan.
— S trga. Včeraj in danes je mestna < bč;n* prodala na trgu 2300 litrov m'eka, katero stranke silno hvalijo, kako je okusno. 96 vozov je bilo pripeljano na trg zelja, krompirja na 35 vosov. Csue niso bile pretirane Trini organi so konfiskovali 18 litrov mleka, ki je imelo komaj 2 iu pol odstotka maščobe.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 40 Slovencev in 15 Hrvatov. V H-.b i* šlo 20, v Lic.most 19 v Selško dolino 17, v Saheibbs 18 v Meran pa 16 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 20 Kočevarjev kostanj peč.
— Izgubljene in najdene
reči. Šolska učenka Mehta J«vni-fcarjeva je ifgub la rjavo denarnico, v kateri je imela 10 K denarja. — Učiteljeva vdova g. Ivana Korbanova je izgubila bankovec za 10 K.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v »N a r o d n i k a v a r n i« (Gospodske ulice). Začetek ob 9 uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer je društveni koncert za člane v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulic:). Ziačetek ob 8. uri. Vstopnica za člane prosta, ne£!ani plačajo 40 vin.
— Jugoslovanske vesti.
„11 r v. Pravo zopet na delu. Včerajšnje „Hrv. Pravo" priobčuje pod naslovom „Tršćanski labirint ili Narodni Dom", notico v kateri zopet najpodlej-Še grdi in obrekuje tržaške Slovence. Kleveee, da je učiteljica ruskega jezika pri zboru „Ruskega kružka" naglašala, da bodo Slovani srečni in svobodni samo takrat, kadar bodo pod vlado Rusije in da Slovenci vobče teže k Moskvi. Tako zna denuncirati poštene ljudi glasilo čiste stranke prava! In da bi ta denuncijacija imela tim večji uspeh, pravi, da to učiteljico podpira slovensko po litično društvo »Edinost* ni ji daje mesečno 70 K podpore — seveda radi tega, da Širi svoje gori navedene nazore. Kaj bi s temi infamijami rado doseglo „Hrv. Pravo", je jasoo: rado bi, da bi slov. pol. društvo nEdinosta pri vladi očrnilo kot „v e 1 ei z d a jalsko" in mu nakopalo na vrat preiskavo. In tisti, ki tako postopa, je Še tako predrzen, da si upa zatajevati, da je hrvaški list. Ne takšen list je navaden židovski „revolver žurnal* najnižje vrste, ki ne zasluži drugega nego krepak Greuten-jev tej! —
— Volilna koalicija za saborske volitve, V Četrtek so se v Zagrebu sestali  zaupniki  hrv. trauke prava, koalirane  hrv. opozicije  v Slavoniji, brv. napredne stranke, z.-gorske opoz. organizacije, več poslance, in nekaj izvan strank stoječih opozicijonal cev, da se posvetujejo o skupnem postopanju pri bodočih saborskih volitvah. Vse te stranke so sklenile koalicijo, da se  bodo   pri   bodočih volit vah   medsebojno podpirale. Iz te koalicije se je izključila hrv. „kmetska stranka"  zbog tega. ker je nasto pila proti  reški resoluciji. Volil se je eksekutivni odbor, v katerega je volila vsaka stranka   dva odbornika. Srbske stranke in koalirana opozicija v Slavoniji  bodo   svoje zastopnike izvolile te kom 8 dni.
— Shod starčevićanske stranke. V četrtek je imel ekseku tivni odbor čiste stranke prava sejo, na kateri je sklenil, da se skliče 7. novembra t. 1. velik strankarski shod v Zagreb.
— Razpuščen obč zastop. Vlada je razpustila obč. zastop v Koprivnici in imenovala za vodstvo obč. poslov kot vladnega komisarja okr. pristava Pavliniča. Govorite, da je vlada to storila, da bi preprečila izvolitev drja. P o to čn jak a, ki kandidira v tem okraju, za saborskega poslanca.
— Tiskovna svoboda na Hrvatskem. Vlada hoče s skrajnim nasilstvom zatreti vse opozicijonalno časopisje na Hrvatskem. Zlasti sta ji trn v peti „Pokret", glasilo hrv. napredne stranke, in „Novi Srbobran", organ srbske samostalne stranke. Ta teden še ni pretekel dan, da bi ta lista ne bila konfiscirana! — Zares krasno razmere!
* Najnovejše  novice. —
Zaradi izrabljenja vodnih sil ob novih alpskih Železnicah se
vrše v železniškem in trgovinskem ministrstvu konference strokovnjakov.
— S i m p Ionski predor je sedaj popolnoma dovršen ter se otvori ieleznica med Švico in Italijo spomladi 1906.
— Zakonska drama. V Pragi je finančni uradnik F i al a, ki se je šele prad par meseci poročil, smrtno obstrelil svojo leno, nato pa se sam ustrelil.
— Umrl je ogrski poslanec N. Bartha Zadela ga je kap.
— Veliki knez Ciril se trajno naseli v Nemčiji ter je knpil v Koburga veliko posestvo za pol milijona mark.
— Velika tatvina. Trgovcu Kretzscbmarjn je med potom v Berolin bil ukraden čei za 1.300.000 mark.
— V smrtni nevarnosti jc bila predvčerajšnjim rumnnska presto-lonaslednica Marija. Splašili so se konji ter prevrgli voz. Voznik je obležal mrtev, doČim se jc princezinja le lahko poškodovala.
* Ženska emancipacija.
Pred nekim londonskim sodiščem se je vtš.la obravnava o j»ko zanimivi tožbi. Neka gospa Moeelev je odpustka iz službe svojo slulzinjo, ker je tako brezmejno kad>la cigaret*-, da jo je večkrat bolela glava, da ni mogla svojih poslov opravljati. S uŽ-kinjs je nato tožila svojo gospodinjo, ker ni iipiečala plačo za odpovedno dobo. Ko je sodnik prebral tožbo, io je kratko malo odbil, češ: »Zdaj bi samo r.- d vede!, doklej pojde em&no pacija naših deZUt.« Priča so izpovedale enoglasno, da je :ni:la služkinja vtdno vso nogoric* polne o'garet.
* štiri milijone prebival«
cev. Po prad kratkim obi»*J;t*nem popisu ameriškega mest* N wy .rk» se nahaja v tem oseal u 4 265 822 oseb. Oi leta 1900 m naraetio nj novo fcfca vilo za 828.620 ŠjIo o^skujočih ctrok ni ni manj nego 600 000
■ Novih „deset zapovedi" za bralce časnikov. Neki nemški list priporoča svojim Čitateljem v izpolnjevanje deset zapovedi, ki so vre dne, da tudi mi nanje opozarjamo svoje čitatelje: 1. Če nisi filister, naroči se hitro na strogo naroden in napreden list Srce naj ti ne uide takoj v hlače, ako tvoj list nekaterikrat zaropota ne-koliko hujše. Boljše je imeti pogum za čast domovine, ko zabavljati iz skrivnega kota. 2. Beri svoj list pazljivo, ker je pisan zate. Kdor je naročen na list le radi oznanil, se pregrešil zoper urednike. 3. Ne domišljuj si, da je list le radi tebe; ne, list služi splošnosti in kakor nima nihče pravice staviti svoje zadeve nad zadeve splošnosti, tako tudi nima nihče pravice zahtevati, da bi se list bolj oziral na malenkostne njegove zadeve, ko na zadeve splošnosti. 4. Bodi zvest sotrudnik svojega lista. Vsaka novica, ki jo pošlji š listu, povzroči, da se list razširi. Vsako najmanjšo novico napiši na dopisnico in jo pošlji uredništvu. Pa i: kun ne zameri, ako včasih uredništvo kaj zavrže. Ono že ve, za kaj je to storilo. 5. Kjer vidiš v javni upravi kako napako, sporoči jo listi. List je zato tukaj, da ožigosa krivico in brani pravico. 6. Ne boj se pred oblastjo. Poštena in dobra oblast ima nad vse rada odkrito besedo ter se da poučiti. T. Zaupaj uredništvu, ono te ne bo izdalo, naj pride kar hoče. 8. Nabiraj pridno naročnike za svoj list. 9. Spoštuj kritiko, ako pride od močnega zna čaja, kdor pa kritikuje, da sebi pridobi ugled, temu obrni hrbet. 10. Ako ti list včasih ni redno dostavljen, ne grozi ta koj, da opustiš list. Uprava navadno ni kriva, kajti list se vsak dan tiska ob istem časa. Urednik pa sc nc zmeni za tvoje grožnje, ker on se ne briga za upravo lista. Plačaj list redno. — Sedaj pa pojdi in se ravnaj po nasvetih.
* Tisoč ovc ukradenih. Redka tatvina se je ievrŠila v De-brecinu, zaradi katere se sedaj vodi preiskava Pred par tedni je nebi debrecinski meščan nakupil pri okolici nad 1000 ovac, da jih proda na debrecinskem semnju. Naiel je dva čioveka, da ženeta ovce na sompnj Moža sta ovce odgnala, a ne v De brecin, temuS na drugo stran. Najbrže etft ovce prodala ter si denar razdelila.
* Nova  srca  za stara.
Razni angteški listi poročajo iz Ci-kaga, da dva mlada zdravnika na ondotnem vseučilišču, Gutherie in C*rrel delati poskuse, kako bi se dalo slabo iu pokvarjeno srce nadomestiti z idravitn. Poskuse sta de lsls na psih O njunih namenih piše dr. Carrel: Ickušnje nama dajejo pravico do upanja, da bomo enkrat še mogli nedomestiti ranjeno ali porabljeno srce v Človeškemu teleau z mladim, čvrstim srcem živeče opioe sli psa. Zadeva je še v povojih, toda nadaljevali bodo drugI, dokler srsste iz tega stalna korist sa človeštvo.
* Prvi honorar. Slovečega ameriškega humorista Marka Tvaina (njegovo pravo ime je Samuel Clemens) je vprašal neki angleški pisatelj, ako se Še spominja, k eda j in kje je zaslu-
žil prvi honorar. Tvain je odgovoril, da se tega prav dobro spominja, dasi je bil takrat še prav majhen deček. V šoli, ki sem jo obiskoval, jc pripovedoval Tvain, je bilo strogo prepovedano z nožem rezati klopi. Kdor je kaj takega storil, je moral plačati ali 5 dolarjev, ali pa je bil pošteno nabit. Ko pa sem vendar storil ta zločin, mi je rekel oče: „Ne morem dovoliti, da bi se moje ime sramotilo ter plačam rajši teh 5 dolarjev. Toda poprej pridi v mojo sobo". In v sobi je potem izvršil oče nad menoj posvetno sodbo s šibo. Ko sem nato pritekel iz njegove sobe, držeč z eno roko za skeleči del telesa, v drugi pa T> dolarjev, sem takoj pomislil. Ko sem že tako lahko pretrpel te batine, zakaj bi ne še onih v Šoli, pa mi 5 dolarjev ostane. In res sem storil tako. Evo, kako sem zaslužil prvi denar.
* Krščanska usmiljenost.
V Lurda sta si kupila zakonska Rou-baud na nekem griču od kongregacije, ki je upravljala to sloveČo božjo pot, kos zemljišča, na katerem sta si postavila gostilno ter tako živela od romarjev. Po razpustu kongregacij pa jc prevzel upravo bogatih virov v roke Škof Schoepfer, ki si je v bližini gostilne postavil razkošno vilo. Ker so ma bili gostilniški ljudje premalo elegantni sosedje, ponujal jim je najprej, da jim odkupi hišo. Ko pa se mu je ponudba zavrnila, je kuhal grdo ma ščevanje ter končno potegnil okoli in okoli gostilne visok zid brez vrat, tako da morajo gostilniški ljudje plezati po lestvah, ako hočejo iz svoje trdnjave med ljudi. In Čudno, sodne instance so na Škofovi strani, Češ, da sme na svojem posestvu delati, kar hoče. Seveda ne pride v gostilno nihče več, ker se nikomur ne ljubi plezati po visokih lestvah.
* Bistroumnost nadškofa Katschtalerja. Pred kratkim se je mudil nadszof Katschthaler v nekem južno-italijanskem mestu. V pogovoru z nekim ondotnim prebivai-oem je svedel nadškof, da se bero v hši razni svobodomiselni časopisi. Ves iz sebe je vzkliknil: »To je straŠaa nevarnost za mladino! Pomislite kaj bo, Se bero vaši vaši ctroci te časopise!« Ko mu je preb -vale c povedal, da n ma nič otrok, odpri je kardinal m drosU polna usta in dej&l: »Glejta, to je kazen božia«. Či bi ta Čtovek bral sazro ultracuootansko klerikalne liste, v •t&tsrih se odlagat koncentrirana svetovna topoat in zabitost, potem bi bi bi po logiki K^t^chtalerjevi njegov zakon blagoslovljen z obilico otrok.
* Smešni dogodki pri pošti.
V i t i?i(nš<cein mestu F. je prišla neZa kmetica, da prevzame poštno poši-Ijatov. M r:! v bi bila podpisati potrdilo, toda pisati ni znala. Na vprašanj?, ali zna napraviti vsaj tri križe, je veselo odgovorita: »K«j bi ne znal?, saj sem katoličanka!« Pri tem pa je že tudi napravila križ čaz — čelo, usta in prst. — Dru«i smešni prizor se je zredil v nekem baden sic m mestu Kmet je prišel na pošto vprašat, ali imajo kaj zanj. Poštni u .«iinik ga je vprašal: »P.-*tresttntt?« Kmet je ponosno in jezno odgovoril: »Ne, katolik!« (Ruumel je besedo protest* a*]
* Apetitna svinjarija. Na Dunaju prirejajo vsaito jest-n tako zvane »svinjske bale«. Vabilo, ki sa je ravnokar razposlalo na tak bal, s> glasi: Zi eno krono vstopnine se dob-, da ima stvar glave in noge, p rci: svinjske glave s svinjsko nogo ter ko oert slovečega danaj?k g* koncerta.
Književnost
— nU6iteljski Tovariš"*
Štev. 42 VseOiua: Novi šolsti in •; itr red za ljudake in meščanske šole.
— N«š denarni zavod. — Učiteljske pUČa in deželni zbor kranjski. — Učiteljsko vprašanje v štajerskem deželnem zboru — Kako nastavljajo pri nas uSiteljstvo? — R«sstava učil v L'ubl -i::. — Priznanja in zaupnice
— Is naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih sluib. — Inseratl — Sodelovanje učiteljev pri vsakdanji brzojavni vrem *nski pre-/iiosi *
— Nova skladbe. Založnik Fr. A. Urbanek v Pragi izdal „Suito za klavir" (ciklus 6 skladb) od Jos. Procbazke, skladatelja in učitelja „Glasbene Matice44 v Ljubljani.
felBionske in brioja?na poročila.
Gradec 21. oktobra. Danes je deželni zbor opravil prvo branje socijalnodemokratičnega predloga glede volilne reforme in se je predlog odkazal pristojnemu odseku.
Dunaj 21 oktobra. Danes ob 1. uri je cesar sprojel ministrskega
predsednikaFejervarjja in ministra Kristoffyja v posabni avdijenci. Poročala sta mu o vsem kompleksu vprašanj, ki jih ima vlada rešiti, in o splošni situaciji na Ogrskem.
Dunaj 21. oktobra. Ogrski ministri so bili danes dopoldne zapriseženi kot tajni svetniki, potem pa baron Feilitzsch kot poljedelski minister. Po zapriseženju so bili vsi ministri v skupni avdi jenci pri cesarju.
Dunaj 21. oktobra. Umrl je v starosti 81 k t član gospodske zbornice Karol Makso grof Seilern.
Praga 21. oktobra. Volilna reforma za Češki dež zbor, ki jo je vlada včeraj predložila, se smatra že danes kot pokopana za tekoče zasedanje.
Budimpešta 21. oktobra. V politiki vlada mir — pred viharjem Koalicija sa ne cglasi glede i vlade prej,  dokler Fejervarv ne razglasi svojega programa.
Budimpešta 21. oktobra Nova vladna stranka se ne bo i meno vala napredna stranka, neg3 usta ! voverna stranka.
Petrograd 21 oktobra Štrajk železničarjev narašča in se raz širja Skoro je gotovo, da pride do generalnega štrajka Vojaštvo je zastražilo vse železnice Razburjenje med železničarji je velikansko.
Petrograd 21. oktobra Vse okolnosti kažejo, da se pripravljajo krvavi dogodki. Revolu cijonarno gibanje se je začelo z novo silo Policija ne upa već braniti ljudskih shedov.
Stokholm 21. oktoora Vojna uprava bo mornarico znamenito pomnožila
Kristijantja 21. oktobra. Vlada je predložila parlamentu nevo ustavo, s katero sa proklarrrr* Norveška kot dedno kraljestvo
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Efektivni žitni trg, izvzetuši oven ta teden nima zaznamenovati zuatnib sprememb.   Vzdrževal  je nepretrgane predtedenske ceue — doČim so se kurzi nagibali početkom  tedna navzdol do včeraj pa so pridobili zopet vso tsg Kupčija je vzpričo tega kolikor naj-inauiša, to pa tudi vsled slabih  i c na Ogrskem,  k'  onemogočujejo redue in zadostne dovoze. V celem bi imenovali  tendenco tega tedna neizprenie njeno tako, kakor koncem prejšnje^ tedna. Temeljna tendenca pa buče biti danes mlačneja jutri trdneja, tauo, da si je težko napraviti sliko za najbližu bodočnost.
P/fSniea se giblje tekom ledna na  doseženi  višini   prejšnjega ledi Dejansko pa so kupčije skrajno mini malne, ker nedostaje ponudeb. Imet čakajo razjasnitve tendence.
Koruza   ima   nekam obse. konzum,  cene  pa  so  se  le deloma ojačile.
Oves edini je kreuil tudi ta t: deu svojo lastno pot in dviga z ue verjetuo drznostjo cene dan za dueui. Če se bo to dolgo vzdržalo, dvomi; karakterističen pa je vendar pojav, se giblje samostojno in skuša priti do vrednosti pšenice.
Kava tendira zelo trdno, Brazilija zahteva ponovno višje ceue. Prihaja; U blago preide hitro in po dobrih ee? v roke kupcev. Dovozi pa so še vedno premajhni.
Ki ž se giblje tudi prav trdno iu je vsak Čas pričakovati, da bodo mliui cene dvignili.
Jedilno olje ima danes še pred tedenske cene.
Južno sadje je cene za približno 10 — 15 kron dvignilo, posebno lepše blago, ki ga baje primanjkuje. Mandelni so se tudi naglo dvignili, poleg tega so dovozi zelo skromni.
Petrolej pričakuje še tekom te kočega meseca nadaljnega poviška, ki utegne 1 krono pri 100 klg. prekora Čiti.  Vsled tega bi bili nakupi sedaj bržčas umestni.
špirit. Surovina je cene dvignila, pričakujejo se tudi poviški za rafioado, ki jo ponujajo danes rafinerije v njih lastno izgubo.
Sladkor je cene na sklep vsled ostre konkurence malenkostno reduciral, vendar pa nekatere večje rafinerije sploh nočejo prodajati, ker pomenijo sedanje cene zanje izgubo. Trg z* surovino je mlačen.
Mnogo stranska poraba. Gotovo ni domačega adr&vila, katero se da tako mnogo-8tran8ko porabiti, nego „Molio-vo francosko j^anje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joce, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m givce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, nUNAJ, Tachlaaben 9. V zalogah po deželi gshtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno ^ainko in podpisom. 6 7-14
Praško domače mazilo iz lekarne B
FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Pragi, fci slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače gdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešn e celjenje, vsled Česar se je razširilo ge po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled te^a ne smelo manjkati v nobeni hiši. a
Poslano.
Ako vam še vedno izpadajo tesje in ako se ram še vedno delajo luskine na glavi, ne da temu mogli odpomoči, poskusite venda enkrat staropreizkušeni bergmannov (Shiramo ving Bay Kum) flnne Bergmann & Cicl v Tešinu na Labi ^Draždane in Curih) in presonečeni bodete zaradi izrednega učinka te izvrstne ameriške vode za lase. Že desetletja uživa ta voda svetovni sloves in jo izdeluje zgorajšnja firma v nedosežni kvaliteti. Pazite pri nakupu natančno na firmo Bergmann & Cil v Tešinu ker je mnogo ničvrednih ponaredb. Naprodaj v steklenicah po 2 K v skoro vseh lekarnah, dro-gerijah, parfurnerijah in pri brivcih.
Zdrav že'odec je temeljni pogoj za vsako telesno in duševno debrobit in za nemoteno razvijanje vs ga organizma. Znamenje zdravega želodca je močno in lahko prebavljanje. Ce je Pokvarjen želodec, je moteno tudi prebavljanje; namesto prejšnje veselosti sc ustanovi slabo-voijnost, razdražljivost in nervozna cemernost; pokaže se tišeanje želodca, pomanjkanje slasti, z aga te nje, pomanjkanje spanja, glavobol, zaslezenje želodca in druga znamenja akutnega in kronič-nega želodčnega katarja. Da se izo nemo tem slabim posledicam pokvarjenega želodca, in potem potreb jim večkrat dolgotrajnim in dragim zdravljenjem, je treba pričeti takoj, ko se prikažejo prvi znaki obolelega želodca, da si s tem prihranimo dosti trpljenja in mnogo denarja. Izvrstno že desetletja preizkušeno splošno znano sredstvo obpomankauju slasti ob slabostih, glavobolu, zaradi slabega prebav ljenja, želodčnih slabostih, krčih in ob drugih nerednostih želodca so pristne Brad y je ve želodčne kapljice, ki io se izvrstno obnesle tudi pri zastaranih želodčnih boleznih, prehlajenju itd. Te kapljice delujejo zaradi svoje sestave slast povzdigujoče in želodec krepČajoče, zabranjujejo z nezmernim uživanjem jedil in pijač zvezano škodljivo vretje v želodcu in so zatorej odličen pripomo-^vk za dosego in ohranitev zdravega in krepkemu želodca.
Zahtevajte
ilustrovan cenovnik
Mjelja za žarnice
„Ideal"
Silijo Pollak
Cena lepa  svetloba brez inštalacije in
nevarnosti. Poraba kr. na uro. 2 252 lSj
Kurja očesa
trdo kožo in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvrstni
Moczy e-: obliž za kurja očes?1.
Uspeh priznan in zajamčen. Cana K 1*90 s poštnino vred (10 h kot vzorec Poizkusni obiiž 70 h ozir 80 h po poŠti).
izdal jvalnica: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj, V 2, Schonbrunnerstrasse 109.
Po pošti se poSUja vsak dan po povzetju ali Č'j se posije zneses v denarju ali v poŠtah znamkah nsprej.    i62o 10
Ceattalnekuriavc
i za trajno kuriavo UPI    ineidiDftkeia 2*52-7 UUl J chamotne reguume.
Štedilniki in p iredbe kuhinj,
Kopalne peči za kurjavo s ur^Z Kuhalniki, ognjišča, peči za plin ali špirit KajMj sortirala,najcenejša, solidna tvornica
Maks Boile&Co. ^L^^^r^fii4
Dobro doiimee idravllo. Med
domaČimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. aavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LIKIMENT. CAPSICI COMP. s .aidrom* nadomestilo za „Patn Exoeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Bkatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Zahvala.
Proti n
revmatske bolečine
?
78i- 8
mazilo ZOLTAH!
Tako pristno dobro s edstvo za vdrg-m nje se dob va po vseh večjih lekarnah po 2 K. — Po pošti razpošilja lekarna Z o I t a n v Buda-Peš i, V., Szabadsag-ter.
Dunajska zaloga. Dvorna lekarna,
Hofburg. j
ir
I TA
Prirodna rudninska voda rtft.jtiččt
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi,
diabetes, preobili scalniSni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerj'u. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449-8
žuhovina
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ. I.,   3013 io Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vaiišče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
ZdraviEski
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemišfciiz nadzorstvom. Destilerija
kmlM
Trst-Barkovlje,
Vi steklenica I 6-, »/, itt-Uenlcs K 2*60. - Ia prodaj v iMljSk trgovina*. 89
Proti zobobolu m gnilo!)! zod
izborno deluj« dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuj*
neprijetno Kapo las unt. 1 Btelalenieft z navodom t 14.
Blagorodnemn gospoda m. Levatlku,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Dež. lekarna Mil Leusteka
v Ljubljani, Rosljeva cista it. 1
w leg novozgrajenega Fran Jozeiovoga iabil. moatn. 82-42
Gasilno društvo na Jesenicah je naročilo pri tvrdki sa izdelovanje gasilnega orodja h mek al v Zagrebu premikalno le.tvo. Tvrdka je izdelala lestvo natančno po naročilu in tako praktično da se čuti podpisano društvo primorano, se tvrdki Smekal javno zahvaliti in jo tudi drugim gasilnim društvom kar najtopleje priporočati 8404
Oasllno društvo na Jesenicah (Gorenjsko) dne 18. oktobra 1905. 1'r« lerlvle, s. r. načelnik,
Zahvala.
Podpisani odbor se zahvaljuje tem potom kar najprisrčneje sa velikodušne darove, katere so blagovolili poslati gg. I. Škofie, gostilničar in posestnik is Št. Vida pri Brdu, 26 K; dr. Boris Zamik, privatni docent na vseučilišču v \\ iirz burgu 10 K in Al. Belič, poslovodja na Viru IVO K v svrho ustanovitve .Domžalskega Sokola". Da bi sledilo še več takih zavednih darovalcev!
Doinžalci zdramite se! Na zdar!
Pripravljalni odbor
»Domžalskega Sokola*1.
Umrli so v Ljubljani;
Dne 1$>. oktobra: Ambrož Cirk, č revij ar, 67 let, Stari trg 89, Epilepsia. — Marija J nžel, dekla, 72 let, ltadeckega cesta II. Ostarelost —
Dne 2 0. oktobra: Pavla Stražišar, paznik ova hči, 2 leti, Ulice na Grad 15. Črevesni katar. —
V deželni bolnici:
Dne 17 oktobra: Zofija Tej kal. železniškega uradnika hči, 6 let, Moribundus adlat. — Marija Košir, delavčeva žena, 54 let, Car činoma hepatis.
Dne 18 oktobra: Anton Bricelj, delavec. 23 let, Combustio. — Ana Stimec, posest-uikova žena, 41 let, Peritonitis tuberculoais. —
borsaa poročila,
Ljubljanska kreditna banka1* v Ljubljani.
Oradni kurzi dnu. borz« 20 oktobra 1905.
, icajeva renta .   .   .   • . srebrna renta .  .   .   * . i°/6 svstr. kronska renta    , .
„ zlata , %*ft ogrska kronska m . . • 1% B slata „ . . . i6it posojilo dežele Kranj-fca . IVs^/t posojilo mesta Spljat . t V/o 0 „ Zadar . l«/»V| boa.-her«. lel. pos. 1902 t»/i Ž«5k«. dež. hanka k. s. .
l*M       * r: n •• •
*J/28/„ zst. pian,-. gal. d. hip. b.
P«5*- kwl8« ■» °» B* 10% pr.......
Isest. pieroa Innerst. hr.
I*/**/«    r.      *     ogrske cen.
dež. hr.......
ir y\/0 s. pis. ogr. hip. ban. . obL  ogr. lokalnih lezai« d. dr.....
v t° 0 obi. eeSke ind. banke .
i'.0 prior. Trai-Poreč ■ok. i si.
a*/e arior. dol. žel.....
* j    s    Juž. šel. kup. '/V i « avet. pos. za Žai. p. o. .
Srečke
keeks «d i. 1860*;, ....
»       ■   m .    .   a   * .
B     tis.sk* .....
p     sem. krod. 1. »misije .
»i
? e       s t? •
9    egr. hip. banke , a    srbske a frs. 100* — a     rarške ......
.'astlika sre^e .
irsditnc a . •
'aomoško 9    . ,
Crakovske 9
'I/sbUanska m .
ivst. rud. križa   t   •   » .
-lgr.    a     9      9        . .
iudoifove »
SilcburSke
Danajske kot*.   9 . .
?až*u? ieteaeies ... državne železnice .... ivetr.-ogrske bančne de'slio , ivstr. kredita s banke . . . ?gr*ke c m ... jšvnastennke B ... •^r^EPOgckop ^ Mosta (BHbzJ
Aipmake montan.....
>aškc žel. mdr. dr .   . , ITisa Mnirifl  , ,  . .
frbov\j&ke nrem. dmžbe . . fjTsvi. orožne tovr. družbe . . Oeške sladkorje dUidtbe
3 kr. eekJ-j        , .
tO franki ........
50 marke........
^overeign« .......
tfarke.........
!*9§ki baakevsi
sablji ......
Jelarji... ....
Dauar
10015
100— 9V8S
119 25 96 8f.
114-30 60 99
10060
100 -100*30 100--—I 100-—j ICO 40
lOS'— 100-60
100-— 100-—
100'— 100-75 99*90
101 46
,90 85 297 — 162 — »01 — 802 — 264 60 102-— 146 90 JJ6-— 472 74-91-65-— 63 — 34— «0*— 74-— 633 —
117-80 677 75
1*43 — 6^4 75 785-247 25 Si,S — &4T75
»760 — 650 75 2^6 60 68b — 167 —
1 *49 19
23 48 i4-~
117-45 H 66
164 — 4'S<
Hi*«
100 35 100-20 9606 119 45 96 0*3 114-60 101'-10160
100- —
101- 30 100 20
100 20
101 40
107-— 10160
100 40 ICO 85
101-101-72
100- -3 9 35
102 45
192 85 299 — 164 —
811 —
812 50 272 bO IU — 147C0
27 — 482 — 84-98 50 70 60 65 — 36 — 64 — 76'— 544 —
18 80 •378-76
1663 — 676 75 786 — W 75
693 — 643 75 t770 — 652 — 29?'— 587 — 168 50
11 67
19 8 23 54 i4 08
117 65 9o 85 265 — 6 —
Žitno cene v Budimpešti,
Dne 20. oktobra 1906. Teisasisa.
Pšeniea	ca oktober .	. sa 100 kg. K 16 40
^iEoniea	, april 1906	•    -           e    - 16-88
RŽ	n april   .   . .	.  n  100  „   n 1898
<eraBt	„ maj 1906	. s  100 a   „ IS'38
Oves	„ oktober  . .	.  „ 100 n   n 1420
i	„ april .   . .	.   .   100 n   n 1346
10 višjo.
leteorologično poročilo
¥Wn* U*4 boSmi sos-1.
7s6-0
Oktober]	Cae opaac-vanja	Stanje barometra V sstn	S."	Vetrrt	Neb;,
20	9. sv.	734 9	50	al. sever	oblafino
21 •	i. pup.	734 9 734 1	44 53	•l. evahod sr.svahod	oblačno oblaCno
Zahvala.
Za vse dokaze ljubeznivega sočutja ki so nam došli povodom bridkega udarca, ki nas je sadel povodom nena-domestne izgube nase iskreno ljubljene, nepozabne hčerke, oziroma sestre
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. 4420
V Ljubljani, 20. vinotoka  1 J06.
Rodbina Tejkalova.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vrstnih boleznih zdravniki opozarjajo na
_Jkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.   3891—5
nvmale
S*dnja ičjraiinla temparatara: 39 ,
ale: 97'. — Padavin« r sm oo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spečerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Crevljarskega
pomočnika
in csrrn v-f § m učenca sprejmem t ta k. <» j FrMBSjo t4otirlIJu v OpAklJI. 3405
Pozor!
Kdor Isre službeneara osobjft ali slu/.br, obrne naj se k t*% stro-ogrMb<>ni naznauileu itluzh Ljub-IJhiiu. Križe vriske ulice st 5
Za zunanje dopise je priložiti znamko za odgovor. 3445
Semenski želod
kupuje
Ad  ll)©rt Favagć
c. in kr. dvorni dobavitelj
v Zala-Egerszegu pri Veliki Kaniži.
(Ogrsko) 3300-3
in prosi za skorajšnje ponudbe.
^ < > C1 i
različnih  vrst  se prodajo pri
IVANU BUGGENIG. sodarju
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in   Bleivveissova   c^sta   št. 42 v Ljubljani. 3343-2
Od c. kr. vlade konc. 3070 6
privatno učUišče
Eme Schlehan
u Ljubljani, Židouske ulice št. 1.
Sprejem učenk vsak dan od 9-—12- ure dnpoldne. Kroji se prodajajo po meri.
elektromotor
z 1 do 2 korJBkima silama. Kupijo ste fudl
izložbene omare.
Ponudbe na upravniStvo „Slov. Nar" pod li. IS*-, 3407
Pozor!
V nedeljo. 22. t. m. in potem vsako naslednjo nedeljo
se dobe v
restavraciji na Zelenem hribu
dobre sveže doma napravljene riževe, krvave in pečene
klobase, i
Toči se izvrsten, pristen sladek; prosekar in se dobiva tudi vsekdar bela kava, mleko, čokolada itd.j Za točno postrežbo se jamči.
3414 Z ve le s posto van jem
Fran Remic. reetavrater.
najboljši fuj sveta.
Pazite na RUSKO .^riasko bas kiels) originalnih zavitkov in na varstveno znamko K & C.
Mladenič
ki je dovršil tukajšnjo trgovsko šolo z jako dobrimi uspehi, želi vstopiti v kako trgovino kot praktikant.
Ponudbe pod „Praktikant" uprav.
„Slov. Naroda". 3h8—1
Prodajalko
izurjeno v manufakturni trgovini sprejme
R. Miklauc, Ljubljana
Špitslske ulice št. 5.   3411 1
Zaradi bolezni moram takoj oddati oziroma prodati malo
v
Ponudbe do 28. oktobra t. 1. pod „Takoj 300", poštno ležeče, Sp. Šiška. 3427—1
stanovanje
z 2 sobama in pritikliuami, se išče za februarjev termin. Najraje kje v bližini frančiškanske cerkve. — Ponudbe pod Mrna stranka brez otrok" na upr. „Slov. Naroda". 3426-1
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 34J8— 1
Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Lambrije
3421 (ol?U^ $
za salonsko in jedilno sobo in
marmornati kamini
prodaf e*
v ijornji Šiški sten. 13.
ia.
Ljnbljaiia, Pogararjev trg.
FotoplastišKa umstn ška razstava I. vrsta,
Podružnica iz Berolina.
Razsta*lie?so do ponedeljka, dne 23. oktobra 1905:
Slikovita Tirolska.
Zanimivo potovanje v Bozen in okolico« 3406
Gostilna
se odda na račun v predkraikam moderno nanovo sezidani hiši prva vrste, s tremi krasnimi velikimi sobami za gostilno, obširno lepo kuhinjo, s tremi lepimi soluimi /.;• preno4id£a porovalcnv, z lepimi velikimi suhimi kletmi, veliko ledenico z ledom napolnjeno, sposobno za vsako zalogo pive (Depot), tik okrajne ceste ter tik župnijske oprkve, v sredini slavnega rudniškega kraja v Zagorju ob Savi.
Natančni   ugodni   pogoji    /.a are vzetje se  zvedo  pismeno   ali   osebno pri
Ivanu Mullerju star.
v Zagorju ob Savi.
im v« 342«
TTTTTTTTTT 7TT7
85
Jesenske in
zimske novosti
za sospe m gospode
priporoča 3410-1
maoHUmi tnouM
Cešnih i Hilauec
Ljubljana, Llnjarjeue ulice.
= Cene stroso solidne.
Za vajenca I
sprejme solidnega dečka takoj M. E« Supan, špecerijska in mater, trgovina v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Jurist
veŠČ slovenske in nemške stenografije, išče primernega mesta. 3314—3 Ponndbe naj se pošiljajo Da upravni št vo „Slovenskega Naroda44.
z dobrina spričevalom išče službe v kaki pisarni ali uradu. Vstopi lahko takoj.
Ponudbe pod šsfro „Abiturijent" Bpre^roa opra»n. »Sluv. N« 3348—3
Lin s
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in dela vrta se za november termin odda na Dunajski cesti At, 60. 3397 1
ililiiopiajaliia
v lepem industrijskem kraju ob železnici
Hr se da v najem.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda*. 3591-2
Učenca
z lepo pisavo, dobrega račnnarja in solidnega, sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki F. Skušek, trgovec v Metliki. 63d—2
Kot prodajalka
želi vstopiti mlado dekle, ki je izurjena tudi v kuhanjn.
Naslov   pove   npravništvo „Slov. Naroda.44 3402—1
Sprejme ee takoj dober
ML JPocilil^aJŠol*, brivec e Ljubljeni.       3403 -2
V Saulnjski dolini Je naprodaj
lepo posestvo
z dograjeno  vodno močjo.
Vprašanja pod „A", poste re-sfante, Celje.
3389 — 2
Prostorna
sa  notarje,   odvetnike,  trgovce ali barke se odda v stavbi
DEGEHGH1, Dalmatinove ulice
▼ pritličji. 32*6-5
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine prode po nizki ceni 2681 18
ulice &tev. IO,
Ofjio češko
posteljne perje!
5 kg novega bkubljenega K 960, boljfiega K 12—; belega, jako mehkega Bkubljenega K 18-—; K 24'— snežno belega, mehkega, sknbljenega K 30—, K 86*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroSkov. 3388-1
Benedikt Sac-~ sel, Lob s 35. posta Plzen na Češkem.
Razpis.
Pri mestnem županstvu v Črnomlju je popolmti
mesto monterja za vodouod Črnomelj Petrova nas Kot Semič
z letno plačo 1440 kron.
Prošnje so vložiti do 10. novembra 1905 pri mestnem županstvu v Črnomlju. 3415—1
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trg^oTrin-si z vinom n.a Trelileo.
Ladji 1 „Domitila" * V9Stefanijacs
v Pulju v Istri.
i vina:
Dalmatince bel . . . Cviček (Opollo) . . . Teran (is obranih ja-
Unikat (bel, sladek) .
franko kolodvor Polj v isposojenih posodah, ki ae ne uraConijo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Polj Pošilja ae le po povaatju in eicer sstno od 50 btrov napre). 2ki prirodnost svojih via pepotaoma jamčiva, luUu—o
Vino z Visa, rdeče
n » n ■ helo Iatrijanec, rdefi .
bel . Dalmatinec, rdeč
p r o daj
liter po 40 in 49 h
»1 * s ** 5 *
tt t« 38 ,, 00 „ „    m 38 m 34 1,
liter „ 86
34      8» (t
40
06   m   80 „
40   h   ™ »
Hlobus -
^^Čishlni eksrrakr
Dvorski trs SI 3 3?93
pod „Narodno kavarno".
Od nedelje, 22. oktobra do vštete sobote, 28. oktobra 1905:
PPPMMWW
Se 1B let obstoječa
najstarejša ljubljanska
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe   poMredoi'alrl   kot   kra.evni in
okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovale I pa debro trajno službo.
Ponndbe pod „1&.30S", firader, poste re stan te. 1512 25
Trgovski sotrudniK
galanterijske   in   norimberške stroke, zmožen slovenskega io nemškega jezika j
gajr se sprejme.
Retiektuje se na moč z najboljšimi j referencami. 3886-3 |
Ponndbe pod Ljubljana „1050"
poste restante proti inseratnemn listu, j
Ravnokar izšlo: II. snopič
„5l©L>en$lfj fantje"
u Be5n' In S«rccg«~.i>ini 1878.
Ob 251etnici bosenske zasedbe Hpisal Jernej pl. Andrejka.
Cena  vsakega snopiča  K la40; po pošti 2 O h več.      3370 -2 Dobita ae  v knjigarni
1$. pl. Kleinmaor & F. Bambeft
•mr Ii|abl|i
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulico št 6 3318
16*e naflnoi
blagajnlčarke in prodajalke za trgovine z mešanim blagom, prav dobra mesta, stalna in samostojna; 2 sobarici za Reko in Lošinj mali, več kuharic in deklic za vse za Ljubljano in zunaj. Pri vprašanjih in naročilih naj se pridene znamka za odgovor.
it-
i*
Bukovo oglje
ee kupi v večji množini po en ali več vagonov skupaj.
Ponudbe sprejema 33hfc—1
Ivan Tosti, gostilničar Stari trg štev. 19, Ljubljana
gostilna „Miramar".
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spo de, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 daleč (ustnik za smotke iz ! jantarja, l elegantna damska broža, novost, l prekrasno žepno toaletno zroalce, 1 up njat mesnjiček za denar, 1 žepni nt-že* a pripravo, 1 par manšetnih gumbov, £ naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s pa tentiraiiim zaklepom, mičen album a 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, i-1.i predmetov, potrebnih za dopisovanje, in ee C rez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 3424 se denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugaiajoče se vrne denar.
= r\a$clj! =
Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu!
Kaiserjeve
prsne karamele
8 tremi jelkami.
Zdravniško preizkoSeno in priporočeno proti ka&lju in hripa-voBti, kataru, zaslizeoju in kataru v požiralniku. 4512 notArsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drle, kar
obetajo. Zavoj SO in 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljeni, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani In pri UbaJdu pl. Trn-koezvju v LJubljani. — V Novem meatu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hue. — V Ribnici v lekarni pri av. Štefanu Jos. Aneik — V Idriji v lekarni Danial Pire. — V Metliki v lakarnl Franc VVaefca. 3418—1
Sprejme ee takoj
spreten sedlar
pri
ziji Flatider, Železniki,
Gorenjsko. 3374 2
Trpisfi piči
vešč mešane stroke in vojaščine prost išče službe.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 3367—2
Službo pristavnika
(majerja) dobi v ljubljanski okolici takoj zanesljiva in vešča oseba, samec ali oženjen, pod dobrimi pogoji. Tisti, ki se razumejo na lesno trgovino, imajo prednost.
KJe* — pove npravništvo „Slov. Naroda". 33F3—3
ŽELOD
kupuje po najvišji teni   3379 2
TT- Panliolzei
Predilne ulice etev. 2.
Sodi
vinski, rd 600 do 700 llir*v, aa d b- na Rimski cesti št 11.   3236—*
z malim posestvom ali sama, tik farne cerkve v Strugah, nalašč za gostilno ali prodajalno izdelana, se iz proste roke proda ali odda v najem.
Več pove posestnica Marija Mesojedec v Podtaboru (Struge) pri Do-brepoljah, Dolenjsko. B'dl9— 2
stanovanje
lepo prenovljeno, obstoječe iz 2 sob s pritiklinami, se takoj ali s 1. novembrom odda na Tržaš i cesti št. 38 za letno najemnino 130 gld. 3366—2 Natančneje pri A. Gjudu, brivcu na Kongresnem trgu št. 3.
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redllne moke Kathe
(zdravniško priporočeno). Damam bojen stas. Strogo pošteno Karton stane fl 1 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpoeUjalnica
gospa Kathe Menzel 6242
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 1. nadstr. 64.
Esence
za briljantno brezhibno i zdel vanje, vseh likerjev, žganja, jesiha in pijač l>rez alkohola, dobavljen samo v prvi kakovosti. Vedno nove brezkonRurenčne vrste. Zahtevajte v lastno korist gratis in franko prospekt in cenovnik. Prihranite si mnego denarja. 3303 -2
Karel Philipp Pollak
tvornica za specijalitete esenc
Praga, Marijine ulice 928.
Zastopniki-strukovDJaki se iSčejo.
Hiša
z velikim vrtom in delavnico v Trnovskem predmestju se odda v najeir ali pa tudi preda.
Naslov  pove npravništvo nSIova Naroda u. 3366-2
Gospodična
ki je napravila trgovski tečaj, zmožna slovenščine in nemščine, Želi kot začet niča vstopiti v kontoarju ali pri odvetnike Naslov  pove  npravništvo nSlov. Naroda". 3358-ii
V Vižma Jih št. 61 nad Ljubljano
se proda iz  proste roke
V
Ilir
z vrtom in hlevom. 336>—2 Vse podrobno se izve ravnotam.
CM
Učenec.
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se Bprejrae v
drogeriji Anton Kane
Ljubljani, Selenburgove ulice 3
Stanovanje
v H. nadstropja, s 4 sobami in pritiklinami, popolnoma prenovljeno, se takoj odda. 2290—17 Natančneje poizvedbe pri lastnike Franc Dolercu, Stari trg št. L
Proda se iz proste roke ali pa se odda v najem
lisa
v Rožni dolini št. 170 pri Ljub ljani. V biŠi se nahaja prodajalnica, 3 sobe, 2 kuhinji, klet, pralnica in ne koliko vrta. 336*-4
CUNARD LINE.
NajpripravnejŠa, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in estanc preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe    CUNARD LIHE«
to je gotovo in se ne da utajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsakih 14 dni.   Ponk in vozne liste daje ealaatveno
potrjeni zastopnik
dosluženi  uradnik  državnih  železnic  in  hišni posestnik
¥ £]ubljattl, SlomSkOVe Ulice 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Kdor Želi več pojasnila, naj tam pismeno popraša ali pa osebno pride v pisarno. Po kolodvorih in cestah nihče ne čaka popotnikov in jih tudi na drage silni
načine nihče ne vabi. 310&-2
C. kr, priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priposnano izvrsten e^ea>a*ei aa— il« a i a i — wt BOS e vedno Jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiaa glođe tiskovne in odporne trdota daleč Mdfcrtljujeei dobroti kakor
tudi evoje priznano izvrstno        — n i
Priporočila in spričevala
raanib uradov Id najalovitojlih ttrdk ao na raspolago.
Centralni urad: Dunaj, I.p Kaxlmilianst*a*Bse f
B3B
B19D
39337864
170651
. Jor trpi oa padavici, krčih in drugih živčni ib boleznih, naj zahteva o tem broBuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja l»z-i%. Krliwanen-Apolheh»
FrHnkfiir( a. Ul. 1600—23
Zob ti nt
vence in trakove
pri poro Ca
43
Benedikt, Ljubljena.
Solingenskl sfro) za st i-že Je las!
raj* «» w c» 2
s tremi grehem za preLakojenje za 3, V in 10 mm dolge lase Se kar najbolj izplača v rodbinah z otroki, ker eo stroški pokriti v pol leta Cena K 5 fWl, najfinejši K 7 — Stroj ga striženje brade K rV - . Škarje za k« .nje in ps« P® K B— Samobrilni auarat, samo K 4 —. poftkodha nemogoCa „Star K 650. Cenornik 8t 8> brezpUČno.
M. RUNDBAKIN, DUNAJ, IX.,
IJechtenstelnstrasee 23.  3210 1
Zastopnik večjib tvrdk, 28 let star, trgovsko izobražen, soliden in pošten, ki ima nekaj tinoč kron prihranka in 4000 K letnih dohodkov, tukaj neznan, te Želi v svrho zakona seznaniti 8 pridno g^gpico ali vdovo brez otrok s j premoženjem ali z obrtjo.
Prijazne ponudbe pod „Dobro došla" lpravništvu „Slov. Naroda*.
Tajncst zajamčena. 3-98-1
Ljudevit Borovnik
»esber   v    Borovljah (Frrlath) ■■ Hero»kriii
ta priporoča v iadelovanje vsakovrstnih puiek sa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pra-daiuje stara samo kresnice, vsprejema vsako-?rstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici ia od mene preskusene. — Mustro« 17 vani ceniki zastonj. 42
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točne tdoča, za katero se daie dveletna garan cija; zelo lepa laterna m agi ca s 25 krasnimi podobami, žeto zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla e simili briljantom, 1 krasen koli je iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 tin asnjat moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem l garnitura ff. double-zlatih manftetnih in srajčnth gumbov s patent, zaklepom, 1 ff m k last žepm nežek, 1 ff toaletni zrcalo, belg. ateklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 2iX> raznb komadov, vse, kar se potrebujev bifii zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. k t je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz posiljalnica
SiEohanop Krakov
Bi. 9«3.
Ako ne ugaja, se denar vrne 3387 Mnogo priznaimb pise n.
INDRA
najboljši 6aJ na svetu.
3^3 -7
Dobi se povsod.
Indra Toa Import Company, Trlest.
Ha Bledu se prostovoljno proda
Jtiisa
primerna za vsako obrt, kakor tudi za privatna stanovanja.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 3421-9
ff
Romulus"
»npol asm linam« cle^i
s pristnim v blago vtkanim napisom ..Koniiilur*. 3664—27
ff
Remus"
is čiste svile, popolnoma neotežene.   Pristen   samo  z napisom Jimum    vtkanim v blago.
Oeno, elegantno, lahko. nepremeo-IJIvo. 8e ne trga po gubah.
V  Ljubljani jih prodaja samo Joelp Vidmar,  izdeiovaleo  dežnikov, Stari - trg. -
Tamkaj tudi preoblačijo dežnike a blagom ,,Romulus* in ,,Remus".
Usamvij ena lata 1842.
narisov in q*bov
1 iatf f
EBEKLI
% LJUBLJANA, "** * 8
ulice It 6, = r.frfon It 154. -
Za vsako rodovino valno Jilustrovano kojigo o premnogem blagoslovu s otroki ras-! pošilja s prepisi več tisoče« aahvalnih  pisem Ujno sa \fl>0 h v avatr. znamkah sospa A. !4.AUoPA * Berolin S. W. 2a0
UiuleuotrMM SO.
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah
Pa    HI "JL" I    1433 25
Pred šlrofijo št. SO.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Trgovski pomočnik
ki labko  takoj vstopi, ae aprejmo t trgovino a mešanim blagom 3332 3
J. BOECIO v Brežicah.
Kupim malo rabljeno
Puch-kolo
a prostim faltom.
Prodajalci naj poSlje ponudbe aprav. „Slov. Naroda". Mil—2
Leno
ZamJa**eBwaaJ*
vedno le
Fernolendtoue
Izdelke. Nimo po njih postane uunj o ■Unuvltnu in dobi tudi najlepši blrelt. — Naprodaj povsod. 7
St. Feriiiileiidt. Dunaj
o. kr. dvorni dobavitelj. 1095
Tvorni o«   ustanovljena 1882.
a štirimi aobami in pritiklinami ae odda a   1. novembrom 3263—6
v VVolfovih ulicah št. 12.
Poiire se rtTDotsm. Dobre idoča »T«»
ovina
trg
i na
deželi  t tovarniškem kraj« bliza
Železnice ae odda pod »godnimi pogoji in proti primerni kavciji takoj v najam.
Pismene ponndbe pod šifro „Trgovina" sprejema aprav. BSlov. Naroda*.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sena otvorll
na Sv. Petro cesti it. 35 u LJubljani
n
P. n. občinstvu javljam najvljudneje da sem otvorila
kjer se bode prodajal 3krat na dan sveži kruh, tudi na vago.
Ravnotam se sprejemajo naročila na razno pecivo in se toono oskrbo.
Priporočam se za obilne naroebe z vsem spoštovanjem
P404-1
Jean Schrey.
no Sv. Petra cesti it. 35 v Ljubljani
fl lija I ko
ki bo imela vedno v zalogi aveie, najfinejše alaeelee razn b vrat in roholado kakor tudi 9IlHlsftvxe%s» m bualen« daril, ter nakit na  božično  drevesce v naj-
večji izbiri po najnižjih cenah- Priporočam tudi Specijalitete an rde ni h pol le in ob priliki raznih dom»č*b sloveanoeti po želji izvrSene torir, eajnn prelia rd V zalogi imam tudi vemo pristni m.ilnotrc in najfinejšo Štajersko medino od ^Vitjem a itandla v Gradca, prve firme v monarhiji, ter voiseae eteee in zvišate.
Za ••Umi eblak se priporoča
T. Novotny
se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora dobro izurjena v v prodaji mannfaktnrnega blaga. Oziralo se bo le na prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali.
Kje — pove npravništvo „SIov. Naroda". 3349 3
Najfinejši
ae dobi
3*73-4
v Tinami Jri Belem volta*
Ljubljana
Wolfove ulice fttev. 4
.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
l4up*JtJ«t In prodaj.
vse vrste rent, zastavnih pisem, pnjoritet, komunalnih  obligacij,  t» reč k,  delnic, valut, novcev
m deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000Rezervni zaklad K 200.000'-.
lasetlava a tttfttajjta)« tU« arasBlaa a trtdaaftM pasirta
isArabane vrednostne  papirje in    -3.a ■-■ -^r^'e are£ice proti vnovCuje zapale kupone. jkvltzziJ. izg-uoi.
Vmkuluje   in   <te»vinkuluja   voj«6ka  zonitninske navc:ie.
OJtf*     R*h-.itipl  »«•   > :it»*»o   uirulr      "*a^*i 031*    H"rrii> nmr-^ctlm
Podružnica w SPLJETU.
Deaarae  vloarr tarrjrma a^c
v tekočem računu ali na vloane knjižice proti u rodnim obreetim.   Vloženi  denar obroataje od dne v-oge do dne vzdiga.        8—1113
Promet s 6ekl in nakeznioemi.
Dobra kuharica
Obsega na P7R straneh več nego 13TO receptov za pripravljamo zaiokusnejSib jedi domače m taje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani.
Dobiva ee samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 65 h.
Hvali jo vse: knharica s avojega strokovnjaskega 8tali6ča. literarna kntika zaradi lepega, lahko nmevnega
jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih kniigah cen a vadi e opreme, in končno varčna oepodinja zaradi niene ceoet ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60-4^
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
Varstvena znanka.
Ono je flaV zajamčeno člato in brez vsake škodljive primesi. — Pere lavretno.
Kdor kola dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ima
.SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
r1«
Dobiva se povsod!
Ustje (češko)
D7^C
HL^W
Oglas.
Od ponedeljka! dno 23. oktobra t. 1. naprej
se bode prodajalo
posestvo in poslopje
Josip Urbančiča na Gorici pri Krškem,
skupno ali pa tudi posamezno skozi mesec dni.
Natančnejši pogoji se izvedo pri g\ Janez Strle, Pri sto va pošta Sv. Križ pri Kostanjevici. 3384
■v
Želodčne bolezni
so pogesto posledica zanemarjenega motenja prenavljanja ki nastopa ponajveč kot po manj It u nje »latMl, zajrafenje tel«*-mm, aro*-*-£leit, namenjanje, i>aboHfl, mI*»o oI»um. s 11*««»!»«»I Itd. in se nemalokdaj izcimijo iz tega hude motitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem času.
Kot izvrstno sredsvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca so se že več desetletij kot Mar^jaceJjske kapljice splošno znane in priljubljene
= Bradvjeve želodčne kapljice =
ii vratno obnašale kot tek zbujajoče, želodec krepeče in nalabko odvajalno sredstvo. Stekle-■ mm« od I lom vred *tan    *<> v. t dsojtiatat Mtelilenira M. i*IO.
Pri nakupu v lekarnah zahtevajte izrecno pristne Hradjjeve xelodene
liapljlee in s ne dajte vsiliti dragih. Pazite n   zavoj v rdečih za- .
klopuib čkstljieab i Margino podobo kot laačitno mamko in ■ po »pisora '*^yx'%fflJ
Centralna z»Ioi;m C. H rudijem lekarna na Dunajn, I., Fleischinark t Nr. 1/386 razpošilja po povzetju ali če se podaje denar naprej za K b'— šest malih ali K 4*ft0 tri velike steklenice franko brez daljnih stroJkov. 3in9-l
Št. 8427.
O. 1*v. tobai'iia tovarna
jut>I jjtni oddaja
potom pismene konkurence
sledeče cdTolrlce in starine:
550 kg ličja
3000 »
1250 y>
4300 »
410 »
7000 »
1900 »
200 »
4000 »
160 110
7000
2000
7490 5540
370 kg medenine stare proste 1020  »  železne  pločevine proste bakrene        » » medene » »
440 »  cinkove        » » 100 » medenih iveri v zabojih bruto
za neto ->^» .~ 920 » železnih iveri v zabojih bruto za neto
kovanega  železa  starega pro-
6080 »
60
stega
medene mreže stare proste 2200  »  starega  stekla  v  sodih bruto za neto
starih žrebljev v sodih bruto za neto.
1800
odbirkov hodnega platna j>        domačega platna » jute
»       belega platna » rasevine »       jute vrvic motvoznih odbirkov vrvenih odbirkov 8500 »  odbirkov papirja navadnega
odbirkov papirja finega belega
odbirkov   cigaretnega papirja nečistega
litega železa starega prostega » »     prežganega »
Nadalje rabljene a še po'abljive embalaže iz jute in sicer: 1768 kosov = 1730 kg našitkov, debela in gosta tkanina 95   x   150 on 14000     »     = 3700  »   ovitkov, tanka in redka tkanina 150 —180 x 80 cm 10000     »     = 3320 »       »       mrežastih 23—35 X  180—220 cm
620     »     =   200 »       » »        30 x 190 cm črno pobarvanih z
belo črto po sredini. Pismene ponudbe, vsaka pola  kolkovana z 1 K in priloženo pobotnico O 10° # varščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom:
Ponudba za odkup odbirkov
naj se dostavijo najkasneje do 13. listopada 1905, 12. ure opoldne v
c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene, bodisi za posamezne ali pa za vse naštete odbirke, vstavijo naj se s številkami in črkami za metrski cent naštetega blaga posebej in loco c. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
Izključene in nedopustljive so takoimenovane konkretalne ponu Ibe od-jemanja.
Kupcu se odda samo razpisana množina, ne pa tudi ona, ki bi se med tem časom na novo nabrala.
Ponudniki se zavežejo v svojih ponudbah izrecno, da v slučaju, d i se jim blago prisodi, isto najkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plačajo in iz tovarne odpravijo.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze, zapade vložena var-čina, ne da bi se erar odpovedal pravici, ki mu pristoja vsled odloka dvorne komore z dne 12. avgusta 1825 in § 908 a, h drž. zak.
Razpisano blago je vsakemu vsak dan med navadnimi uradnimi urami na ogled, poznejši ugovori po odločitvi na veljajo in se nanje ne more ozirati.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko časa, da odloči o ponudbah c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju.
Pobotnice o 10% varščine, vložene pri kaki c. kr. blagajni, se vrnejo ponudnikom po končani odločitvi c. kr. glavnega ravnateljstva na Dunaju.
Nedoločne in prepozno vložene ponudbe se ne bodo upoštevale.
C. kr. tobačna tovarna v|Ljubljani.
Moller, m p.
J
u
11
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v koristedinole spodaj označene.
LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Josip fteich
parna »+-
barvanja in kemična spiralnioa ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
Sprejemališce
Se^enburgcre ulice štev. 3.
gospodinje, trgovci in iivisorejce.
Najboljša in najcenajša postrežba
ia drogv«, kemikalije« zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olja, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotuKrallfiii' aparat« in |*oir*tia«lue, klrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih »od In sollj za kopel.
Obiastv. konces. oddaja strupov.
poaebD' priporočljivo: grenka sol, dvo|na sol, aollter, enejan, kolmoi,
krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila ae izvsujejo točno in solidno
-* Drogerija 43
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
Hiipujr po najvišji rent razna
zeliSča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
Blaž Jesenko
Ljubljanu, Stari trg 11
priporoCa
klobuke
cilindre, čspice itd.
===== najnovejše fnfone —
po nainižii ceni.
Odlikovan z zlato kolajno   v Darlzu i; 1904 in z ziato kolajno in križcem | v Londonu 1905.
M
[o
i I
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 \
pripon ča svojo veliko zalo?o gotovih j
oblek ia gospode In dečke, jopic §
in pladCev za gospe, nepremočljl- f
viri havelokov itd. itd. *
Oblek n po meri ee po najuovejSih «
dzorcih in najnižjih cooah izvrAcueio. J
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacega duha
po amamf amflaaf lh cenah:
1 b«. HO  h, %e* a 9» h, l>ri nakupil večje množine 6e ceneje.
)Covol Patentirano Jfovo!
nepromočivo mazilo
počrnenje rujavih čevljev, usnja
Ces. kr. avstrijske   |gg   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drf. ielesntoe v Beljaka.
Izvod lz Trozn.egrai zeda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ioi. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m peuoftt oaobr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnits,   Fratu&ensfeste,  Inomost,  Monakovo Ljubno, £es beJathal v Aosue«, o.lnograd, ces Kleia-Reiiiing v  Steyr, v Line,  aa  Dnnal   via Arostetten.
— Ob ?. ori I & sjntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Muraa, Mautemdor: Fransensfeste. Ljubno, Dunaj, cea Selitha v Sclnograd, Inomost, čez Klein-Reif »ing v Stejer, v Line, Budejevic«, Pbccn, Mari)*!io v*re- Htb, Francovc vare, Prago, Lipsko. če« Au-nte".-.. Qa Dunaj. — Ob 11. tiri 44 ni dopoldne osobn1 vlaft v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec Mali Olod-nitz, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Bad Q<*stein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc Carich, i^. /•■•■-&, Pariz, čez Aa stotten na Dunaj. — Ob t< ari bb m popoldne osobni vl^k * Trbil Šmohor, Reljak, Celovec, FranBen»feate, Inonaost, Monakovo, Ljubuo eV« K)»in Reifliiip v Steyr iiiiic, Budej-^'oce, PIzcd, Marijine vare Beb, t^raneavi vare, Karlove vvre, Prn^u v Prago direktni voa I. in D. rasr., Lipsko, na Dnnaj <*ez Ata^tetren. Ob 10 uri ponoči osobci vlak v Trbiž, Beljak, Fran senat est?. Inomost, Mo/^ak >vo (Trst-Monakovo direktni voz I. it Ii razreda). PROGA1 V N0«0 MESTO R* KOČEVJE. Osebni vlaki. 01. t. on 17 m zjutraj Obebni vlak » rlovo  ai*itot Iteažo,  roplioa,   Kočevje,  ob i ari 6  m pop latotiiku
— Ob 7. ari 8 m sveta i Novo mesto, KoJevj-,. — PRIHOD V !>J0BUAN0 ja# kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 8. Bd %6 m zjutraj OBoban ^lak ■ Dtmaja <^ez Ainaietten, Monakovr (Monakovo-Trat direkt. voe 1., D. raz). Inomost, Franzenufeste fcolnograd Liuc, Steyr. HI AuH&ee, Ljubno, Celovec, Mali  Giodnitz, Beljak. Ob 7. ari tU m zjutraj osobni vlak is Trbiža
— Ob 11. ari 10 m dopoldne oaobin  vlak s Donaju   čez   Amstetten   Lipsko, Prago (s Prage direktni   voz   L   m   H.   razred*;, Francove  vare,  Karlove vare, Heb,  Mariine vare, Plzen Budejevice,    Line,   Steyr,   Fanv    Ženeva,   Curib,   Bregfui     Lnuoioai,   /ieii   ob  jeritru, Bad Gastein,  b »lnot-r.:d, Ljabuo,  Celovec,   Šmobor Pontabel. — Oh  4 ar  2i* m  popoldne osebi, vlak s Mnnuju. Ljubna, belzthaia, Beljaaa Celovca, Malega Glodnitza, Mouakovega, in« mosta Fransensf^st« Pontabia. — Ob 8. uri Ob aa zvečer osobui vn»» i JJuuaja, Ljubua, Bei)ak Mirana Malega   Glodoica,  Celovca,   Pontabia,  čez belzthal   od   Inomosta  in   Soloograda,   ees Klein-Reifln g iz Sttjra Linca, Budejevic, Plzn«, Marijin.h v^rov, Heba, Francovvin  vir v, Pragi, Lipskega. — PKOGA u NOVEGA ME8TA IN KOČEVJA. Osobni vlati: Ob i uri 44 m si u us^ osobni vlak iz Novega mesta u  Kočevja, ob 2. ari 3z m popoldne iz  Strate, Toplic, Novega mesti*, Kočevja m ob 8. uri 36 m   svećer  istofako. — ODHOD  IZ L JO t* LJ ANE drž. kol -J KAMNIK.   Mešani viski: Ob 7. ar  28 m zjutraj, ob  2. uri  5 m popoldne, ob  7. ari 10 m zvečer.  — Ob 10. ari it m ^ouoć-   eamo  ob nedeljah  m praznikih in le v okt brv.   — PRI« HOD  ? LJUBLJANO drž.  kol. IZ   KAMNIKA  Mešani  vlai, j Ob o. on 4i? m  sjutraj, ob 10. ari 69 tl dopoldne, ob 6. ari 1C m sveče/   Ob H. ari 65 ui poaoči  sam   ob \edeljab i prm&nikib  in le  v oktobru.   —  Srednjeevropski  čas  ki 3* ** min. ^red krajevnim  časom v Ljcfcli aOTg
|.       Založnik c. kr. fgg drž. uradnikov.
I Ljubljana J KFRFR
u tim ■    m   m Hi mmw a&m H   m. wt^ i
priporoča, avojo tovarniško zalogo
Stari trg st. 9
fltaWrtn>iiBiiniii
fcj Stari trffšt. ^
I:
i
£1       uo izredno nizkih stalnih cenah.
d       z=z=: Kravate in perilo. zzz=
% S'oti-e-i:>šixzxe za Isrojs-če Ixi šivilje. jt[
\w1
343/—51
—is
čOćOoOčOoOoOčO'jOĆ
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo
llS
itn
spisal Anton Janežič.
Četrta predelana in pomnožena izdaja«
Predelal Anton Bartel.
19 O 2399-8
Cena: Uroš. K 6-, u polusnje uezanl Knjigi K 770.
I> o b i v h k
u Ig. pl. Kleinmayr & M. Bambergoui knjigarni
===== =
Naj ve c-j a
izbira konfekcije
za gospode.
Zimska suknja, gorko podvlečen~, x jesenska*9 obleka, vsakršne barvo, x zimske h ače, črtaste, - modni telovnik posebej.  Povrh dobro idoča nikljasta remontoariia ura
Jesenska ali zimska jopica, x pelerina, x sukneni ko* stum, x bluza.  Po>Th dobro idoSa nikljasta remontoarna «ra
^iiiifiiijii naročiIfi «o Izvrnujejo po povzetju tali <>e no podijo deuar naprej.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIĆ
u Ljubljani, na Mestnem trsu štev. 5.
8051
Vydrova tovarna hranil, Praga VIII.
izdeluje in priporoča
Yy<Irovo žitno kavo.
J u Uni prldatefe znamka »Vvdra*.
Juline Konaervc (grahove, ločne, gobove in riževe. Oblati (specijaliteta:  „Dessert delicat"  in masleni oblati). Sumeči llmonadnl lioiilionl „Ambou. Dihava za pecivo »Kantin". 3127—4
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. In poštnina.
nad 100.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. iVa|€*eii«J&i obfat
Langen & Wolf
tovarna za motorje
T" na Dunaju, X., ^
Laxenburger8tra88e 53.
Vseoblčnjne velfkoatl do IOOPI1 ^ no %«>ffiio v ffelu in n«* iloM%aJo^ 21)85 - 9     * $»rliiierm>m roku.
»Goriško vinarsko društvo"
(registrovana zadruga z omejeno zavezo)
tt G3- o r I c I
iiits v svojih zalogah in prodaja
narauna in pristna jjjnn
iz Brci, z VlpavsUogfa in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin poš Ija na zahtevo. 3157-5 Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
Sedež društva: Gorica, ulica Barzelini štev. ZZ.
Najcenejša pot za zdaj!!
Ictar
ed ^uar ime
deča zuetda #
U Jiijerirt©!
flntiuerpen J
dražbe pri   *(€Ui «Jcrk
l .-Item in j /___*
snažni po- "™"™"™ ctrežbi. Natančen zanesljiv pouk m veljavne listke
Hitra in vama voZnja z moderno opravlje-
_. nimi novimi
brzopamiki te solidne
pr)i!ade!pr)ia
dobite v
864—32
Kolodvorskih ulicah št. 41
= od južnega kolodvora na desno. =
a zastopstvo   Rdeče zvezde"
Franc D&Ienc.
pisarno pridite r.a gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v  soboto  zjutraj. Naši  parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland—vozijo do Ncw-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrans  jo na njih pri nas prvo in zadnje.
♦t- ' )
;** £
Jj[ JI
1=1
[UMI tel
franc stupica
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
— zraven Figovca =====
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoma
Fortiand in hm cement, ieisuislu šine ia tnmno z& oboke
i -i-
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
K/OČke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznlc, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje Sčeti in čopičev. 828—32
Vedno sveže špecerijsko blago in rasne rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ,Tislerja'.
Najnfija zaioga natidilh do lajtlnijilk
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
zime.
M. Pakie
v Ljubljani.
•anaHu tančnlkoa m ptfltta t pevzrtlea.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski mi dni razstavi
1. maja 1904
pod pokrovit. **\ Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Josipine.
P.CASSERMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Seleuburgove ulice šlev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo In zmerne cene.
Pristao angleško blago je v najveći izberi vedno v zalogi.
-j3£*=- —ae»>
J
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
Y i      i   (i i
rojev,
ranih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih 9 strojev.
Veliko zalogo |
&&*VIC gospode I
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
Iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
LJubljana 43 Pred škofijo št. 21.
1
■
ii
o
Um
©
-O N
>0
.H rH
M o
01
: h
__. o
o
o
o co
s
C
e
a e a«
§
H
*
9 « fl
t
Ji
t o
i
Ali me ta hudi ka&elj Se zaduši?
Za kadelj, hripavost In zasle-zenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega okusa in brez škode za tek. 3124*4
Karton 1 K ali 2 K.
Polzkusni   karton   50 h.
Naprodaj po vseli avstrlj.  Ir karmi h.
Eggerjeve prsne pastilje so me hitro rešile.
ozorl
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in periinega blaga, platno za rjuhe, najboljše cviihe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-43 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
>0
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
00
cd C
> O
cd
+-1 (Tj
D
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga - j «^____
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, Žlmnatl modroci, otroški vozički Itd.
S, 34L01
3337—2
Razglas nabornikom.
Mestni magistrat i)ublj«nski gieie redn^o^« n*bo?» 1906 ^a-tonnn rai^Uš *: 1) Vaem v L ubijani stanuj ^im ler» 1883. 1884 in 1885 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj.
se je tekom meseca novembra 1905
pri tntrajšnem ursdu k zabelt-žbi       m* t .
2) Mladeničem, ki oimato domovinstva v Ljubljani, je prinesti s sebjj dokazna o starosti in pristojnost (rojstni in domovinski list)
3) Za&»sna odsotne ali bolne ml&d^ci^e emejo z/lasitt starši, varuhi a!i por btašienei
4) O tim, ki si hoieio izprositi ksko v §§ 31, 32, 33 in 34 v-jn*»g* za-kon* navedenih nffnHnnati j*» po r.rp ipisu opr«mljeiie pr šhk* vložiti me§eoa januvarja ali februvarja 1906 podpisanim mestnem ma^igtrstu najkasneje pa na dan gla7n9g& naoora pri naborai knmisfii.
5) O iim, ki žeie, tla cim |im dovoli nab^^ «z«eo pristojnog* kraja je o priliki zflflasitve \\ iili opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do k*&e v §§ 3i, 32, 33 m 34 vojnega zakona omenjene usodnosti.
6.) S'novoni vojaških oseb, siužbčih v dejanski službi in onim mUde-nieem, ai so r;&me4*eni pri vojni opravi (^ojni mornarici) in bo v nabornih )et)h, ee le ravno tako ?p;!as ti.
7) Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz v jnear* zakona izvirajn^e dolžnost«, se ne more opravidevati z iigovorom, da ni vedel ia poziv sli pa zn dolžnosti, katere ma nalagi vojni zakon.
NHborniki. ki opuste zgiasitev, ne d* bi jih pri t*m ovirala k-ska ne-prfin»gijiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo Z globo 10 do 200 kron Bii pa s primernem zaporom.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 6  oktobra 1905.
Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je dnem 1. julija 1905
prevzel slaroznano Jrgovino £. JVSahr v £jubljanl, Židovske ulice z vso zalogo blaga.
Obenem priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega pisalnega papirja, dalje mape za šolske zvezke, svinčnike, radirke, držala, šestila, torbice in druga nosila za knjige, risalni papir, predloge za risanje, barve, čopiče, ovi-jalni papir, puš-ce, ravnila, notese v vseh velikostih in cenah, svete podobice, zbornike za razglednice, spominske knjige itd. po jako znižanih cenah.
K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem
CT|* Iflllf^ trg0V8C s PaPiriern in galanterijskim ■   ■■■yilw  blagom ter akcidenčni tiskarnar
v Ljubljani, Glavni trg 11, filialka Židovske ulice 4.
V Ljubljani, meseca julija 1905. 2119-16
65
Za trgovino z mešanim blagom na deželi se išće
blagajnicarka
V prodaji mešanega blaga izurjene imajo prednost.
Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 3350 3
Triumpb-štedilna ognjišča
~> za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsak oršdi izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-♦rpežnejBi izdelek. Naivecja prihranitev »oriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracijo, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlam -namki. 1256 25
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
S. Oolclecliiitf clt & sin
Stanovanjel
z 1 sobo in kuhinjo, pripravno za kako prodajalno, se odda za november
na Ambroževem trju štev. 24.
ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranite? peg in za dosego nežne poti bo'jSega in uspeS-ne,5ega zdravilnega mila, tego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlsčnato milo
(luamka 2 garata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajaj} kos po 80 vin. :
Drogerija Anton Kane, J VVutscherja nasl V Schiffer in Oto Fettich - Frankheim
1 930 16    v Ljubljani.
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23-120 Ko je bij začel Trdina v 1. letniku »Ljubljanskega Zvona* 1. 1881. pn obsevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nan da, bivajoCega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, tUog, jezik, vse je bilo pristno naroduo. Nabirajoč narodno blago in pnobCujofi ga Sir-šemu 8vetu,ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarjl In Iliri"
br« .s 3 K, b poštniuo 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s oosinino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
oroS. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
^ Sobnaoprava
steklene omare in steklena s-ena se iz proste roke prodajo v Židovski ulici št. I v Ljubljani. — Izve se pri gosp. Raunicharju, čevljarju, ravnotam.
3363—3
Mes
je, da proti luskicam in izpadanju las ni uepeftnejSega sredstva in tudi ne bolj osvežujoč) vode za glavo, nego je evetovnoslavni
Bergmannov
originalni um Sh mpooing - Bay
(znamka : 3 škrata)
Bergmann-. & Co., Dečin ob Labi
ki je znano najstarejša in najbulj&a znamka ruma Bay.
Prodajata v steklenicah po 2 K
Drogerija Anton Kane in
brivec O. Fettich-Frankheim
3 93CM8    v Ljubljani.
Več izurjenih kovaških* in koiarmMh % .
pomočnikov
in učencev
nad 14 let starih, sprejme takoj
IVAN DEMŠAR
podkovski kovač in izdelovalec vozo?
v Ljubljani       3 a« t Marije Terezije cesta štev. 6.
„Kathe" voda za prsr
NaJlepSI kras za ženske so tepe prs!
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. ,Kathe' voda za prsi oe rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela veg^tahiloa iu zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. z navodilom o uporabi vr--!.
diskretno in pod povzetjem 63—49
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa KATHE MENZEL
Dunaj, 18. okr., Schulg. 8t. 3., I. vr. 89
UazpoŠilji
Za jesensko in zimsko sezono
priporočam ;p. n. občinstvu v mestu in na deželi^svojo veliko
izb ero najnovejših
bi
mi 1
tskov
cilindrov, čepic, moškesa perila, kravat,
, manšet i. t. d.
Z velespoštovanjem
» 3154- 4
s
a. t
u Ljubljani
Mestni trg štev. 14.
V^pokg UrbanSeve manufakturne trgovine.
ue inonOo »krbuo yaro< vati pre«l VMuko it«itiuagu
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjSa rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je Ltka/.alo mecilno vlacnu mazilo, tako imenovano pi isli'> deiune« iumzIIu kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, nh v ..i ujo iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljeoje.
{JL*T Kas pošilja m« v Kak dan. "t-ij
Proti  predplačUn^k 8-10
se pošljejo 4/1 pušico ali 3 dtt t»/a pušice ali 4 60 6/1 ali 4'96 9/J i>u»ici poštoine prosto na vsako postajo »vstro-otfrako monarhije. OvS?"
Vsi deli embalai« imajo cakoullo d*«
in'ii'.-.ui.i  vartttveuo zuamko.
Glavno zalogu
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna ,,|>ri črnem orlu<( a Ppaga 2678—25
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
fi     Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
I V Ljubljani se dobiva pri \: I 8podih lekarjih: G. Plccoll, I  pl. Trnkoczv,
M
U.
Mardetschia-
03
1
Dobro blago in nizke cene!
Snten 5eba$ter
Ljubljena x Špital^k« ulice 1 x Ljubljene
priporoča
vostt
31E5-4
k
v konfekciji za dame in deklice
bluze,  de|l^e  cblel^e,  medne  blage za dame in gespede, tirel5!<i leden, barljent, lerpe, žepne rebce, garniture, flanela5te edeje, najbelj|e bele blage in i^al^cur^tne j preproge, ttžcrei na zahtevanje poštnine prosto.
10
I
Najlepši, najboljši in najmodernejši
ežniki
v največji izbiri.
Brez konkurence!
^rajee, ©urotnici,
manjete, prsi, granate, ljlaenil<i, žepni rebei, gla$e-reltauiee, nagauiee
trgovina
modnim in svilenim blagom
v     j vi I* 1 j « n i ,
na vogalu Židovskih ulic in Dvorskega trga.
Ipgr vse zahteva
moje prelepo, prefino in jalio ceno
$yilnato blago in modni žamet
lise potrebščine za šivilje in krojače in vsi toaletni predmeti. V zalosi moderci vseh franc.
fason.
$ltize pe meri, aubiee in jerpe za gledališče, žabeti,
fielja, ridil^ili, juilnata in l^letajta jpednja Ikrila.
3423-1
Rokavice slace, pletene in tkane,
nojavice. —
(»daj»teij in odgovorni srodnik: Dr« Ivafl Tnv»«r.