215. številka. Ljubljana, v sredo 20. septembra. XV. leto, 1882 lrfaaia vsak dan «ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str ij sk o-orp rs k e Hežele za vse leto 16 gld., za pol leta s gld u spiš ?) eminent sla-visch gesinnten Lehrkörper. Bei der gegenwärtigen Lage unserer politischen Verhältnisse (ker Slovani nečemo biti več vaše nakovalo) ist dieser Umstand von wesentlicher Bedeutung. Was können wir von einem solchen Lehrkörper für Erziehungs-Resultate riieksichtlich unserer Kinder erwarten (če ne bodo znali gledati über die Grenzen hinaus)! Der Landes-ausschuss möge im Auge behalten, dass wir Ober-steirer deutsche Lehrer wünschen (mi pa slovenske) und unsere Kinder in deutschem Sinne und Geiste (tedaj nič vec v avstrijskem?!) erziehen lassen wollen." Takošen je dopis. Zdaj naj pa kdo reče, da Nemci — sicer pozno, vender jedenkrat — ne začno postajati naši zavezniki v jednej glavnih točk našega narodnega programa V Kajti, ali nijso naši državni in deželni poslanci stavili baS zavoljo nastavljanja naših slovenskih profesorjev mej Nemci najostrejših interpelacij in pro-uzročevali najburnejših debat V Nij-li slovensko časopisje naštevalo leto za letom dolgih vrst naših, po tujih deželah nameščenih profesorjev ter jih zahtevalo nazaj? Ali žal! vse naše prizadevanje bilo je zaman. In mar ne dela pri nas največje razburjenosti prečudna razmera, da imajo v srednjih šolah po slovenskih pokrajinah nemški profesorji večino? Vender to žalostno stanje kljubu vsem pritožbam še vedno traja, dasi tudi je ver teh šolnikov naše narodne svetinje v šoli in javnih prostorih zasmehovalo, (vide: Vesteneckovo kazinsko aftero !) Kolikokrat poprej in nedavno zopet so nnš list zapl« nili, ker smo objavili opravičeno nevoljo naših bratov na Spodnjem Štajerskem zavoljo prestave našega vrlega profesorja g. Žitka v Ljubno. Slavni švedski državnik Oxenstierna je sicer rekel svojemu sinu, „da nij potreba posebno velike modrosti za vladanje drŽave*. Vender bi bil motal mož še dostaviti: za „naravno" vladanje; kajti, ako se vlada uenaravno, je potreba silne duhovitosti 10 posledica tacega protinaravnega vladanja je ta, da nij zadovoljna ni jedua narodnost, kakor nas zgornji dopis uč». Poprejšnji dolgoletni naučili minister, g. Stre-mayer mislil je, da prekosi v modrosti vse grške modrijane, ako se ravna po javno izrečenem principu: „Die slovenischen Professoren sind 30 Meilen von den slovenischen Grenzen am besten untei bracht." Tako je delal, ker je menil, da so Nemci s tem jako zadovoljni. Todu zdaj na lastne oči vidi, kako se je bil revež motil« Ptujski renegatje, štajerski deželni odbor in šolski svet so mislili, da store* političen čin, dosto jen le Bismarcku, ako proženo mej Nemce prof Žitka, kateri je bil vsemu ptujskemu okraju priljub-j Ijen; zdaj se Kihko prepričajo iz navedenega dopisa, da so s tem zadali svojim veliko-nemšlim naeijo-nalcem najgorkejšo zaušnico. Dolgo let se je videlo, kakor da bi Nemci z molčanjem odobravali tista premeščenja „aus Dienstesrücksichten" slovenskih profesorjev; ali zd*ij se vidi, da je bila to le žrjavicn pod pepelom. Ravnali so se po svojem pregovoru: „Der Krug geht so lauge zum Brunnen, bis er bricht". Da se je ta vre j nad g. Žitkom razbil, temu se ne bode čudil nihče, i kdor je eital zoper njega ropot, koji so žaganj al i I ptujski odpadenci po svojih nemških zakotnih lističih. Prav naravno je, da je ljubniškim Nemcem to pre-meščenje pognalo kri v lice, ker so dan za dnevom gledali tega profesorja v svojih listih naslikanega v vseh možnih in nemožnih barvah, liki khko strašilo. Poprej so se vsaj tolažili, da je Ptuj tam kje v deveti deželi, zdaj jim je pa še ta tolažba sola vala po Muri, ker je bil njihovi deželni odbor toliko nepreviden, da ga je (strah božji!) poslal mej nje. Kako zdaj nemške mamice strahu medle, ker si mislijo: „Če je res s ptujskimi Talmi-Nemci tako pometal, kakor je bilo citati, kaj bode še le z nami in našimi otroki počel, ko smo vsi „Vollblut-Germanen." Zato jih je baš to prestavljenje tako raz-kačilo, da so prepričani, da bi bilo daljno molčanje za nje osodepolno, in zakričali so svojim šolskim oblastnijam „Bisher und nicht weiter! Wir sind schon übersatt von dieser ewigen Fopperei!" Mi Slovenci se pa nad to razkačenostjo jako veselimo, in ker so postali Nemci o tem eminentno važnem vprašanji naši zavezniki, si smatramo v bvojo dolžnost, ker imamo obilo mnogoletnih izkušenj, jim podati te-le prijateljske svete: Ker je sploh znano, da vaša beseda desetkrat več izda nego naša, zatorej naročite svojim poslancem, naj stavijo o tej zadevi enei^ične interpe'acije, v kMenh naj poudarjajo Vile bede in nadloge sijajno dpkatejo, da kljubu črno-rudeee-zlatim zastavam, katere razob»»šate tako radi in tako ostentativno, kljubu plavicam, katere nosite tako ponosno, se vender vaši mlade/, prav nič H« vzgoja v nemškem duhu, čemer so krivi slovanski profesorji itd. To bode gotovo na merodajnem mestu tako uplivalo, da se vam bodo v teku jed neg.«, leta poslali vsi vaši profesorji iz naših dežel nazaj, naši so bodo pa od vas k nam vrnili, in mi je bodemo sprejeli z odprtimi rokami. Obrnite s.* tudi na vodstvo nemškega nSchnl-voivina", naj ne bode toliko nespametno, du bi trosilo tisočake „untor din bilduugsunfiihigeil VVindi-schen," ampak naj rajše t istimi Siri omiko in pouk vašim ljudstvom in naj se nekoliko zavzame tudi za vaše idijote in jednake ne-rei-wo , Če se vam to izpeljati posreči, potlej bodemo pri kakei druge j priliki Kamenjali še svoje uradnike, potem bodemo pa kar čez nO postaji najboljši prijatelji in zoper vsako nasilstvo zvesti zavetniki, ker bode skoraj zmanjkalo tvarine za vsak razpor. Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 19, septembra 1882.) V zbornici prikazal so je prvikrat bolni grof Blagaj, ki jako slabo izgleda in neprenehoma Icašlja. Deželnemu zboru predseduje deželnega glavarja namestnik, župan (iras.dli, ki vodi obravnave jako spretno, večino m v slovenskem jeziku. Predsednik naznani, da mu je poročil deželni glavar grof Thurn, da je deputacija kranjske dežele povabljena k obedu Nj. Veličanstva cesarji', da mu tedaj nij možno bilo priti, ter je naprosil deželnega glavarja namestnika, da naj vodi današnjo sejo. Poslancu g. Koblerju dovoli se zaradi bolezni osemdnevni dopust Došlo je mnogo peticij. Občina Žire prosi podpore za ustanovo čipkarske šole; občina Ihan prosi pomoči zoper škode, katere napravlja Bistrica; občina Kresnice prosi, da bi se soseskina cesta s Slap-nice v Litijo uvrstila mej okrajne ceste; učitelj Matija Ilant na Premu prosi, da bi se kmetijski kurs za ljudske učitelje na deželi)ej vino- in sadjerejskej šoli na Slapu drugo leto ponovil; dunajski „Asil-verein" na vseučilišči prosi podpore; učitelj Tine Žvagen v Starem Trgu pri Loži prosi, da bi se mu dovolila prva službena doklada; županstvo v So-diažici prosi podpore za zidanje brizgalničnega poslopja; nGlasbena Matica" prosi podpore, isto tnko dijaško podporno društvo v Kočevji. Vse te prošnjo izroče se deloma iinančnemu, deloma upravnemu odseku. Baron Taunerer predlaga, da se poročilo deželnega zbora izroči v nekaterih oddelkih, katere zaznamuje, finančnemu in upravnemu odseku, ostali deli pa ad hoc voljenemu odseku. Poročilo deželnega odbora o nekaterih cestah, ki se imajo opustiti kot okrajne ceste in o onih cestnih kosovih, ki se imajo uvrstiti mej okrajne ceste, potem nasvet o preložitvi ceste tez goro Bonco, izroče se upravnemu odseku. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu za I. 1883 se na predlog viteza Kalteueggerja odstavi od dnevnega reda, da se ob jednem pretrese prošnja učitelja Umu tu, ki je v dotiki s proračunom. Po predlogih finančnega odseka se odobre računski sklepi bolničnega, porodniškega, najdeniškega in norišničnega zaklada za 1. 1881. Po nasvetu fiuaučnega odseka se dovoli stavba shrambe na dvorišči bolnišne cerkve. Baron Apfaltrern nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se odobre proračuni za 1. J 883, sledečih zakladov: Bolnišni zaklad v potrebščini 03.821 gldf V« kr. in z dohodki 10.018 gld. 91 Va kr., tedaj s primanjkljajem 53.802 gld. 9 kr.; porodniški zaklad s potrebščino 4.704 gld. 88 kr. in z dohod kom 755 gld. 60 kr., tedaj s primanjkljajem 3.949 gld. 28 kr.; najdeniški zaklad s potrebščino 8.637 gld. 44 kr. in z dohodkom 308 gld. 20 kr., tedaj s primanjkljajem 8.320 gld. 24 kr., norišnični zaklad s potrebščino 41.636 gold. 95 kr. in z dohodkom 6.820 gld. 89 kr., tedaj b primanjkljajem 34.816 gld. 6 kr. Vsi primanjkljaji imajo se izplačati iz deželnega zaklada. Vsi ti proračuni se brez razgovora na drobno odobre, isto tako računski sklepi kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1881 in proračuni istih za leto 1883. Poslanec dr. Schrey poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu kranjskega zem-ljiščno-odveznega zaklada za 1. 1881 in nasvetuje, da se isti odobri: 1. v skupnih dohodkih . . 869.023 gld. 80 kr. 2. v skupnih izdajkih . 821.103 n 41 n 3. tedaj s preostankom v 47.920 n 39 n 4. s kouečuim skupnim do- hodnim zaostankom . 6,343.548 n 56 Va n 5. s konečnim skupnim iz- dajčnun zaostankom 7,360.759 n 61 • 6. tedaj s konečnim čistim 1,017.221 n 4Va n Deželnemu odboru se naroči, da prosi c. kr. deželno vlado, da pozivlje c. kr. okrajna glavarstva, naj hitro in energično izterjajo one zneske, katere je kranjski zemljiščno-odvezni zaklad na račun strank za potovalne stroške posodil. Predlogi se Odobre. (Konec prih.) Politični razgled. Voiianjc" dežele. V Ljubljani 20. septembra. Ceiar zapustil je včeraj ob 7. uri 40 minut Miramare. K slovesu prišli so ministri, namestnik in drugi dostojanstveniki. Vse vojne in druge ladije mej Trstom in Miramare bile so čarobno razsvitljene. Italijanska vlada, pozvana, da bi v zadevi v Itonkali sodelovala z avstrijskimi oblastmi, odposlala je iz Vidma (Udine) jednega komisarja v avstrijski mejni kraj Ros s a. Ujeti lastnik bombe, ki se je izdal za Rossi-ja, spoznal se je danes kot Tr-žačan. imenom Oberdank ter je begunec 22. peš-polka avstrijskega. Štajerski državni poslanec baron Walters-klrchen naznanil je predsedniku zbornice dr. Smolki, da se odpove mandatu. Kakor Kronawetter in sploh vsak značajen in pošten mož, imel je tudi Walters-k-rchen marsikaj prestati od takozvune „državne", nekdaj u&tavoverne stranke, ki poleg svojega terorizma ne trpi nikakega osebnega prepričanja. Wal-terskirchen storil je rečeni korak iz prostega nagiba, kajti večina njegovih volilcev stoji na njeguvej strani. Učiuki povodnje na Koroškem in Tirolskem 80 grozni. Železnica je na dolgih progah uničena. V Gorenjem Dravburgu stoji voda poldrugi meter visoko; srednji steber železničnega mosta je kav izginil. Mostov je veliko podrtih in poškodovanih. Voda je storila strašansko škodo na polji, poslopjem, živini in pospravljenim pridelkom; mej drugim je vzela 20.000 krlov. — Ni. Veličanstvo je podarilo za }>rve nujne potrebe 5000 gld. in deželni predsednik i/dal je poziv k nabiranju milosrčnih d'»rov. VnaiiJ«' države. Črnogorski knez Mlkica peljal so je 10. t. m. iz Petrograda v Peterhof, da se predstavi Nj. Veličanstvom. V pristranišči pričakoval ga je car z velikimi knezi Sergijem in Pavlom Aleksandrovem-, od tod se peljejo v odprti kočiji v poletni carski dvor Aleksandrijo, kjer je bi) knez Nikica predstavljen carici. Pozajutreku, h kateremu je bil povabljen knez s svojim spremstvom, popelje ga car v drugi, gotični dvorec, ki je bil zanj pripravljen ter se prisrčno poslovi. Črnogorski knez obišče potem v šestoprežnej dvorskej kočiji Še velikega kneza Mihajla Nikolajeviča in veliko kneginjo Aleksandro Josefovno ter se vrne zopet v Petrograd. — O uzrokih in cilju kneževega potovanja piše „Golosa : rMnogi pravijo, da je to potovanje v zvezi z jako težkim položajem Črnigori sosedne Bosne in Hercegovine. Crnagora je v zelo nepovoljnem stanji glede umirenja sosednega hrabrega, priprostega a dobrega naroda. — Drugi stav-Ijajo to pot kneževo v zvezo z novico, ki se pri nas vedno bolj širi, namreč z ženitvijo bulgarskega kneza Aleksandra I. z jedno od hčera kneza Nikicu. Tedaj bi siromašni a močni Črnogorec lahko dvignil ponosno svojo glavo mej plemeni balkanskega polotoka in črnogorska zastava naj bode vihrala ne samo v Ulcinji in Baru, nego celo v Solunu. Črnogorec naj bode izvil Solun iz rok slabih Turkov in naj bode vedno na potu nemškej eksploataciji najlepše pokrajine balkanskega polotoka, Macedonije. — Tudi se še govori, da je knez zaradi kronanja carja Aleksandra v Petrogr&du. Vse te vesti so jednako verjetne ter ne izključujejo druga druge." — Tako ruski „Golosu. V Plovdivu na IIulcarskem imeli so te dni tabor. Mnogo govornikov je naglašalo narodno jedinstvo severne in iztočne Bulgarske in mej živahnim priznanjem navzočnega ljudstva ob^ojevalo državno politiko Battenberga in sploh stanje v sever-nej Bulgarskej. Konečno bila je vzprejeta resolucija sedmerih člankov, v katerej se poudarja jedinstvo interesov vseh Bulgarov na tej in onej strani Balkana; tako tudi potreba, da se upelje bulgarski ustav z ozirom na prisego, ki jo je položil knez Aleksander. Ta resolucija bode se odposlala knezu. Zapisnik, zadevajoč sklep pomirja mej Gtrško in Turško, se je vender jedenkrat uže zamenjal. Pozicije ob meji, za katere se baš prepirati, morata obe vojski zapustiti. Turki ostanejo v Karali-Derven, Grki v Platomoni. Vrše se obravnave, kako naj se meja definitivno določi. O Kgintfu: K bedi ve je izdal dekret o razpustu vojske. Častniki, dolženi upora, kaznovali se bodo po vojaških postavah. — Lord Dufferin na znanil je Porti, da nij več potrebe za vojno konferenco, ker bo večina angleške vojske P^gipet kmalu zapustila. Tudi je dejal, da Angleška ne bode pustila nobenej vladi, da bi se umešavala v pomirenje Egipta. Sodi se, da bo Porta v tej zadevi odpravila memorandum do velevlastij. Dopisi. Iz Jesenic 18. septembra [Izv. dop.] Pretočeni teden je neka ženska, ki ima uže precej let na plečih, v mrzlo Savo skočila. A svoj čin obžalovala je takoj, ter valeča se mej valovi prosila pomoči, katera jej je tudi došla v čevljarskem mojstru Primožu Pretnarju, ki je res prav junaško se podal v valove narastle Save, ter jo rešil. Malo pozneje bili so delavci trgovca z lesom pri Savi, odrivajoč debla od brega. Jednemu delavcev zmanjka ravnotežja in prekucne se v Savo. Precej dolgo boril se je z valovi, a nazadnje so ga moči jele zapuščati in gotovo bi bil postal žrtva Save, da bi mu ne. bili drugi delavci prišli na pomoč. Pa ne samo Sava, tudi druge stvari terjajo svoje žrtve. Tako je pred jednim mesecem bil na planini ukraden vol, ki je bil čez 120 gld. vreden. — Z dežjem pa imamo veliko situostij, na polji rastoč pridelek, nada kmetovalčeva, bo skoraj splaval po vodi. Jeseni ca podira brvi in mostiče, j emlje kmetovalcem (pri žugali) les, trga zemljo, dajejoj! Res zlo nas je Bog z dežjem oblagodaril! Pa še nekaj zanimljivega je na Jesenicah. Našemu trgu izgubila se je oseba, dva meseca uže je pogrešamo. Pesiček ,,cigan" cvili okolu, otroci se pa vesele; ker dotične osebe doma nij, jim tudi marljivim biti nij treba. Res srečen je, ki si brez vsekake izgube počitnice narediti sme Ako se dotična oseba ne najde precej ter nazaj pošlje, hočemo jo si. občinstvu v vsej mogočnosti in svetlobi pokazati. — Kdor jo najde, naj jo pošlje nazaj, plačilo dobil bode pri županu g. „Nevemkdo". Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora s e j i,) katera bode v četrtek 21. dan septembra 1882 ob 6. uri popoludne. I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravuega odseka poročila : a) o prošnji Josipa V. Withalma glede vkvartiranja vojakov v Kolizeji; b) o prošnji ravnateljstva Trnovske meščanske vojašnice za oproščenje vojašničnih lastnikov od splošnega plačila za vkvartiranje vojakov. III. Poročila stavbarskega odseka: a) o izve-denji načrta glede Reseljeve ceste; b) o uravnavi prostora za škofijo in sv. Nikolaja cerkvijo; c) o do-vršitvi druzega oddelka tovorne ceste na južno-za-padnej strani mesta preko Latermanovega drevoreda. Zapisnika o sejah z dne 31. minotega in 12. teko* čega meseca sta v magistaratnem ekspeditu gospodom mestnim odbornikom razpoložena za pregledovanje. — (Kegljanje na korist „Narodnemu Domu") osuovano v Rudolfovem se je dovršilo. Četrtek 21.sept. t. 1. ob 8. uri zvečer se bodo dobitki razdelili v gostilni gospe Rože Bruner, ki je v ta namen blagovoljno prepustila kegljišče brezplačno. Odbor. — (Iz Šent Vida nad Ljubljano) poroča se nam v 18. dan t. m., da je tudi ondi v gostilni „Pri Kraljici" nepoklicana roka odnesla uže precej težko pušico z denarjem, nabranim za »Narodni Dom". Ali bi no bilo možno, tacim grabežem priti na sled? — (Slovanska predavanja.) Na vseučilišči v Lipsiji čita v bodočem zimskem tečaji profesor dr. L es ki en: Primerjajočo slovnico slovanskih jezikov. Razlaganje starosrbskih in starohrvatskih jezikovnih spomenikov. — („Regner's Oe st er rei ch is ch e (Korrespondenz"), v Wiirzburguizhajajoč list, prinaša v svojej 37. štev. v 15. dan t. m. dopis „od Drave", v katerem popisuje ustanovitev „Slovenskega društva" v Mariboru, omenja govorov gg. barona Gö-dela in Hermana in pravi na konci jako umestnega dopisa: „Man verlangte keine Utopien und keine Verletzung der Rechte Anderer, sondern nur das, was die steirischen Slovenen mit Recht ansprechen können und was auch jeder ehrliche Deutsche, ohne seiner Nationalität etwas zu vergeben, unterstützen darf". — (Rudolfovo.) Šesta porotna obravnava. Na klopi zatožencev sedi Franc Jamšek, 32 let star, oženjen, doma iz Artiča, okraja Mokronoškega. Za-toženi je ovaden radi hudodelstva zavratnega umora s strupom. Poleg tega ga priporoča še dvojna tatvina. Občinsko spričevalo ga znači nepoboljšljivega lupeža, kateri je bil poprej tudi uže trikrat kaznovan zaradi tatvine. In tudi pri tem hudodestvu zavratnega umora je mislil izvršiti tatvino. — Dne 20. maja t. 1. je prišel Prane Jamšek k Mariji Škoda pri sv. Trojici v Mokronoškem okraji. K njej dospevši jo vpraša, če ima kaj za jesti. Ona mu odgovori, da ima malo močnika za se; vender ga mu ponudi, rekoč: Pojdi ven iz hiše, bodeva zunaj na travi močnik jela, v hiši ga nečem s teboj jesti, ker te zasledujejo žandarji zaradi tatvine. Veš, da, če bi naju kdo videl, bi lehko precej sumničil, da jaz držim s teboj. Na to postavi M. Škoda skledo močnika na travo in gre v hišo po žlice. Mej tem časom pa zatoženec hitro nekoliko stolčene mišnice (arsenik), katero je pri sebi nosil, natrosi na močnik in sicer na tisti strani, kjer bode M. Škoda jela. Ona pride kmalu nazaj iz hiše in predno sta začela jesti, je ona po svoji navadi molila in on tudi z ujo. — Kmalu po večerji je pa začelo Škodi slabo j>rihajati in v želodci gristi, začela je jed iz sebe metati. Mej tem časom je zatoženec pod streho na diljah mirno čakal, kdaj bo žena umrla, da bi jo potem okradel. A nij se mu želja izpolnila. Ker je bila mi.-niea premalo stolčena, jo je žena z jedjo vred iz sebe izmetala in Bi tako življenje rešila. Se ve da je nekoliko nasledkov po životu ostalo tako, da je žena še sedaj bolna, vender pa bo uže v dveh mesecih zopet popolnem ozdravela, kakor se glasi poročilo dotičuih zdravnikov. Iz tega zlodejstva se razvidi, na kakšen način je ta lupež poplačeval gostoljubnost in dobrohotnost ljudi j. Porotnikom so bila stavljena tri glavna vprašanja, katere so vse jedooglaano potrdili in zatoženec je bil obsojen na 10 let teške ječe, vsaka dva meseca poostrene z jednim postom. Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 11. septembra bil je zatožen kmetski fant Janez GasperSiČ iz Selc, loškega okraja, zaradi hudodelstva uboja. Sunil je pri tepežu druzega kmetsktga fanta z nožem trikrat v stegno, tako da je ranjenemu kri odtekla in je vsled tega umrl. Zatoženec priznava svoje djanje popolnem in obsojen je bil na tri leta teske ječe, poostrene s postom. Dne 12. septembra bil je zatožen kmetski fant Kavšek Tone iz Voljavelj litijskega okraja hudodelstva uboja. Fantje iz Voljavelj in iz Trebeljevega so se tepli in pri tej priliki je udaril zatoženec Kavšek gostilničarjevega Bina iz Trebeljevega s kolom po glavi, da se je takoj mrtev na tla zgrudil. Zoto-ženec obstane dejanje in bil je obsojen na tri in pol leta teške ječe, poostrene s tamnico in postom. 13. septembra zatožena je bila Marija Kržič hudodelstva uboja Dejanje je bilo sledeče: Dne 19. junija 1882 so Matevž Ovijač, Marija Kržič, Urša Ovijač in Jerica Cedilnik na polji Marijane Ovijač v Šmartinem delali. Matevž Ovijač bil je nekoliko vinjen in je slabo oral, tako da je konj stopal na fižol in krompir, ki je ležal ob strani polja. Marijana Ovijač ga je zaradi tega pokarala in pričel se je vsled tega mej njima kreg. Matija Ovijač zgrabi votiko iz pluga in začne z njo nabijati Marijano Ovijač. Na to priskoči Urša Ovijač z besedami : rTi ne boš gospodinje tepel!" iu udari Matevža Ovijača po hrbtu, na kar ta za Uršo Ovijač steče in jo z lopato po glavi udari. Matevž Ovijač je nadaljeval potem prepir z Marijano Ovijač in jo z lopato še jedenkrat po roki udaril, na kar je Marijana Ovijač njega z motiko po hrbtu prižgala, da se je Matevž Ovijač spodtaknil in pal na tla. Ko je na tleh ležal, reče Jerica Cedilnik k Mariji Kržič: „Ali ne boš svojej materi pomagala?" na kar Marija Kržič k Matevžu Ovijaču skoči in ga z ušesi motike z veliko močjo po glavi udari. Matevž Ovijač je po tem udarci še kratek čas oral, potem pa šel domov in 21. junija t. 1. umrl. Zdravniki so ga pregledali in izjavili, da je umrl na otrpnenji možjan vsled na glavi prizadete rane, ki se je storila z jednim mahom in da je rana absolutno smrtna. Državno pravdništvo toži vsled tega Marijo Kržič hudodelstva uboja in trdi, da takrat, ko je ona udarila Matevža Ovijača, nij bilo nikakoršuega povoda braniti mater. Zatožena in priče pa pripovedujejo, kako nemarno jih je Matevž Ovijač zmerjal in pretepal, tako da so se bali, da vse pobije. Zagovornik zatožene, dr. Moschè, v izvrstnem govoru dokazuje, da je bila Marija Kržič v stanji silne obrambe (Nothwehr). Porotniki potrdijo prvo vprašanje, kar se tiče udarca, pa tudi drugo dodatno vprašanje, da je Marija Kržič dejanje izvršila v stanji silne obrambe, jednoglasno. Vsed tega je bila Marija Kržič nekrivo spoznana. Narodno-gospodarske stvari. Dirka v Ljutomeru. Ko so se lansko leto pri pripravah za sicer zabranjeni ptujski tabor ljutomerski rodoljubi upirali temu, da bi bil tabor 8. septembra, v kateri dan S8 vrši običajno dirka na Cvenu pri Ljutomeru, bili so zelo — zasmehovani. Zasmehovani, ker do-tičnim gospodom narodno-gospodarstveni pomen dirk nij bil jasen. Zamenjavali so jih menda s tistimi dirkami, ki imajo navidezno sicer tudi ta namen, poboljšati konjsko pleme, ki pa so v resnici — ker po današnjej uredbi svojega namena ne dosežejo — le zabava za ljudi, kojim je veselje trpinčenje živalij in ljudij ; drugo te velike dirke iz angleškega prenesene nijso. Ko me jedenkrat nek znanec, kojemu je kot pravemu sportsmenu ugajal le govor o konjih in žpnskah, vabi, naj grem ž njim v Freudenau pri Duuaji, kjer bo baš vrši dirka za avstrijski Derby, ga vprašam, kako on sodi o pomenu teh dirk, kaj da jim je namen ? — nL1 amélioration de la race hippique". Ko prideva na „turfu so se konji 3—4 odličnih gospodarjev, ki svoje konje le v ta namen urijo, pulili za velikanska darila. Avstrijski Derby n. pr. je letos s stavami vred zmagovalcu donesel kakih 56.000 gld. Videla sva tam aristokrate, ki v stavah pri bookmakerji vse svoje premoženje zgube, „na-depolno mladino", ki jih posnema, kajti to zahteva „bon tonw, videla sva tudi grde raanihejske duše, ki se zavoljo dobička suvajo okoli totahsateurja ter stavijo na favorite, ki nosijo tako duhovita imena, inkor so „Blitzmädel", „Tr.tfikmädelu, „Nil despe-randum", „Grand Bu^caneer" itd. Tam za totali-sateurjem pa zagledam voz, ki ga je sem poslalo društvo „Wiener freiw. rettungsgesellschaft", in v caterega so ravno spravljali jokeya, ki se je, ko je padel raz konja, smrtno ranil, in v tem trenutku zaslišal sem pok — konju, ki je bil ob Irish bank padel ter si križ ulomil, storila je usmiljena kroglja konec. Ali je res vsega tega treba „pour V amélioration dela race hippique ?a Moj spremljevalec je molčal. Druge, akoravno ne preveč boljše, so dirke v trop, kajti tudi te po svojej sedanjej uredbi svojega namena — poboljsanje domačih konjskih plemen — ne dosežejo. Akoravno so v vsakem sporedu točke, ki to nameravajo, to vender ne bi bil pravi „spoi -ting gentlemen", ki bi pri tej točki zelo pazil ali celo kaj stavil; saj mu veljajo za spomina vredne dirkače le ruski in v zadnjem času tudi nekateri amerikanski žrebci, „Krolik", „Nagrad", „Beneriei". „Cupidta —to so imena, ki svetijo na njegovem obnebji. Celo drugo podobo pa kaže dirka v trop s kobilami, katera se vrši običajno 8. septembra na Cvenu pri Ljutomeru. Prostor je barem v toliko ugodno izbran, da po svojej legi blizo Mure tudi mnogo ogerskih Slovencev vabi, da pridejo gledat te narodne veselice, kar je dirka vsemu tamošnjemu prebivalstvu. Zares privre tudi od vseh krajev mnogo občinstva, ki željno pričakuje, da bi opazovalo konjičke, katerih plemenitost, lepo postavo itd. so vsi 7. septembra pri razstavi konj v Ljutomeru občudovali — tudi pri delu, ko namreč kažejo svojo najlepšo lastnost: spretnost in hitrost. Ko je zasluženi deželni živinozdravnik dr. Klin-gan o priliki lanske konjske razstave v Ljutomeru kmetom nekoliko o vzgoji konj razlagal, naglasa! je osobito ljubezen, katero imajo prebivalci ljutomerske okolice do svojih konj od mladih nog do sive starosti, naglašal je ljubezen, katero so uže pred .stoletji pri njihovih pradedih slavili. To pa ima u/.rok v ponosu, rekel bi v duhovitosti, katero nahajaš pri naših konjih. Kligan primerjal je takrat Pinzgauerja Iin njegovega konja, ki hodita oba nespretno nekak „trottelgang", s panonskim Slovencem, ki v svojih črevljičkih in okusnej obleki brdko hodi ter skače, I prav kakor njegov konj. Toda ta naravna naklonjenost naših konj „zur gängigket" še sama ne zadostuje. Kakor vojaški novinci ne vedo pravilno hoditi ter se temu še le priučiti morajo, tako tudi noben konj nij kot izvrsten dirkač rojen, ampak še le vzgojen; treba mu je traininga, treba pa je tudi kočijažu, da se privadi svojega konja pravilno voditi. Dirke bodo gotovo v tem smislu uplivale. Pri dirki pa imajo konjerejci tudi najboljšo priložnost spoznati dobre lastnosti raznih konj, ter potem lahko skrbe, da se te zaplodijo. V prejšnjih letih dobivali so prva darila zmi-raj tisti, uže znani dirkači. Da se to zabrani ter drugi konjerejci ne plašijo, uveli so letos tudi jedno točko sporeda, v katerej smejo dirkati le novinci, kobile, ki še nijso dobile nobenega darila. Pri dunajskih dirkah v trop se ta točka skriva v kot. Kolikor pa se odborniki zavoljo nje zasmehujejo, letos so lahko s ponosom kazali na to, da se je čas, katerega so rabili novinci od 4 m. 9Va se-kund zmanjšal na 33G", toraj za več kot pol minute na daljini 2400ra. Sicer se z gotovostjo lahko trdi, da se je ta izredni poboljšek le letos pokazal ter da ne oode v tem razmerji šlo dalje. Kljub temu pa vender ostane „das neulingsfabren" važno sredstvo za odgojo dobrih dirkačev. Izmej ljutomerskih, ne-izurjenih ali trainiranih novincev rabi se za 986 m. najboljši 2min. 22", najslabši pa 3' 6". Našim dirkarčem gotovo še mnogo do popol nosti manjka. Kuko tudi ne bi ! Kmet vozi celi čas s kobilo, ker je nijma le za parado in zraven tega mu pomanjkuje časa za training, za katerega še tudi pravega zanimanja nijma, akoravno se je v tem obziru vsled dirk uže mnogo poboljšalo. Itesultatov, kateri se dosežejo pri ljutomerskih dirkah, zatoraj ne smemo tistim primerjati, katere pri dirkah po velikih mestih najboljši in znani dirkači dosežejo. Da pa se vender ve, kaj se tam doseže, podam nekoliko številk. Najboljši rekord, t. j. čas, katerega rabi dirkač za angleško miljo (1609 m.), dosegla je do sedaj kobila Maut, ki je na Francoskem omenjeno daljino predirkala v 2: 101/*- Dodam naj nekatere izmej najboljših resultatov pri dunajskih dirkah. Dne 11. maja 1882: Benefici 1609 m. v 2:29; 25. septembra 1881: Cupid 2400 m. v 3:45; dne 2. oktobra 1881: Benefici 2560 m. v 3:56; dne 25. oktobra 1881: Cupid 3600m. v 5:37; 27. maja 1880: Nagrad 4800m. v 8:01. Tega se ve naše kobile nijso dosegle, kar sta dosegla ruska žrebca Benefici in Nagrad ter Amerikanec Cupid. Ugolneje je razmerje za ljutomerske kobile, ako primerjamo, da je résultat pri dirkanji konj, ki so bili v Avstriji ali v Nemčiji rojeni, letos na Dunaii bil: 2400m. v 4:12; ne dvomimo, da bi se s tem lahko tekmovala kobila kmeta Ferenca iz Stare in Nove Vasi, Id je napravila pri lju-omerskej dirki blizu 3O0Om. v T — Primerno dolga pot, katero morajo dirkači pri Ijutomerskej dirki napravljati, nam sploh zahra-njuje določiti natančneje razmerje mej sposobnostjo naših in drugih plemenskih konj. Svetoval bi torej odboru, da bi dajal jedenkrat 3—4 iz najboljših Čez angleško miljo dirkati, kajti ta rekord je za primerjauje merodajen. Konji bi se pa takrat tudi morali vsi ob jednem izpustiti, kajti sicer ne napne konj, ker ne vidi tekmeca kraj sebe ali pred seboj, vseh svojih močij, kakor bi jih sicer in tudi voznik ne bi izgubil pravega merila, kar se, ako se v oddelkih ali pa celo posamezni spuščajo, navadno godi. Ljutomerske dirke bile so s kraja le zabava, da ne rečem nedolžna glu ma, toda vsled prizadevanja razumnih mož so He pov/.dignile ter so sedaj koristen sport, ki ima mnogo velicega doseči ter se svojemu smotru tudi vedno bolje bliža. Denarja in truda,katerega je za uje bilo treba,nij škoda; obratno, obrodil bode stoteren sad. Ne samo resultati glede časa so se zelo poboljšali, tudi z vu nanj a oblika konj in vozov je /.mirom lepša. Kako okusna je vprega, s kako spretnostjo drže kmetski fantje vajeti v rokah ter vodijo konje danes, iu kako je bilo to še pred malo leti ! Ko se je prvič dirkalo v Ljutomeru, hotel je nek kmet dirkati z vozom, na katerem je sedela kraj njega še njegova žena ter bila še tudi vreča moke, katero si je od mlina domu peljal. Zadnjič pa smo videli pri dirki le elegantne vozove z dvema kolesi. Po vsem tem je upati, da se bodo s časom tudi širjši narodni krogi zmirom več za to, kakor sem uže rekel, narodno veselico zanimati začeli, temveč, ker imamo od nje, ko je vodstvo v narodnih rokah, tudi za vzbujenje narodne zavesti dobiček. Pravijo, da se je letos nek« uže tudi na tribuni, ki je namenjena odličnejši gospodi, osobito dumam, slišala tudi slovenska govoric*. Ali je res? Omeniti mi je še, da je letos dež tla tako premočil, da se dirka dne 8. septembra nij mogla vršiti ter preložila se je na 17. t. m., ki je baje bil za-rad slabega vremena še neugodnejši, kakor prejšnji. Povedal sem menda vse, kar bi utegnilo bralca glede ljutomerskih dirk zanimati. Menda se le marsikateri prepriča, da se t odgojo plemenitnih konj velikanske vrednosti v domačiji pridelajo ter da je prvo in najpotrebnejše sredstvo za to poskus ma terijala pri dirkah, kjer ima konjerec priliko za pleme pripravne živali izbirati. In ker skrb za narodno blagostanje nij naša najmanjša briga, bode menda s časom marsikdo, ki sedaj na strani stoji, pomagal ter s^ pridružil zasluženim odbornikom, ki je toliko trudijo „pour V amélioration de la raco hippique". Zahvala. Gospod J. Benedikt, trgovec v I.jlj»m', nam jo krasen trak z napisom po jako nizkej coni za čitalnično zastavo preskrbol in daroval vrh tega še 5 gld. V imenu vseh sodelujočih dijakov izpolnujo s to izjavo odbor svojo dolžnost, da so gospodu J. Benedikta toplo zahvaljuje za njegov trud in velikodušen dar ter ga vsem narodnim društvom, ki jednakih stvarij potrebujejo, iskreno priporoča. Vrhnika, v 17. dan septembra 1882. Odbor. Meteorologično poročilo. Barometer: Srednje stanje baroiuetrovo je bilo v pretečeneuo tednu precej nizko in sploh za 401 mm. nižjo, kot srednjo stanjo vsega leta; znašalo je namreč 731-21) unn. in je bilo vse dni podnormaluo. Z oziroin na srednje stanje vsega tedna jo bil barometer v torek, sredo in četrtek pod-normalen, druge dni pa nadnoruialen. Najvišje srednjo stanje, za 247 ram. nad normalem, je imel barometer v ponedeljek; najnižje, za 8*18 mm. pod nonnalom, v sredo; razloček mej maksimoiu in minimora srednjega stanja je tedaj znašal 5*60 mm. Najvišjo v vsem tednu sploh, za 307 min. nad normalom, jo stal barometer v ponedeljek zjutraj; najnižje, za 8*06 mm. pod normalom, v sredo opoludne; razloček mej maksimom in minimom iplob je znašal tedaj 7*23 uma. Največji razloček v stanji jednega dne, za 3 30 mm., je imela nedelja; najmanjši, za 0 T>7 mm., torek. Termometer: Srednj a temperatura pretočenega tedna je znašala 15'6» C, to je za 1-4Q C. nad normalom, in je bila razen četrtka vsak dan nadnormalna. Z ozirom na srednjo stanje vsega tedna jo bila temperatura v ponedeljek, torek, Boboto Tn nedeljo nadnormalna, druge dni pa pod-normalna. Najvišje srednje stanje, za 11° C. nad normalom, je imel ponedeljek; najnižje, za 2*4° C. pod normalom, četrtek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja jo tedaj znašal 3-6° C. Najvišja v vsem tednu sploh, si 4"0° C. nad normalom, je bila temperatura v petek opolu- dne; najnižja, za 6 8° C. pod normalom, v petek zjutraj: razloček mej makaimom in minimom sploh znaša tedaj 10-8" C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 10 Hu ('., je imela temperatura v petek; najmanjši, za C, vsredo. Vetrovi pretečenega n dna so bili sicer precej sla botni, vender zelo spremenljivi. Največkrat, namreč 9krat, je bil Jugozahod", 5krat „brezvetrije", 4krat „vzhod", po lkrat „bnrja", Bgorenjeca in ^jugovzhod". Nebo je bilo v pretepenem tednu zelo BfBgodlM le 4krat »deloma jasno" in „deloiua oblačno", sicer pa vselej „popolnem oblačno" ali „dežovnou. Mokrina: Pretočeni teden so bili j)rvič v letošnjem letu vsi dnevi deževni, vender je palo primeroma malo, za 81-40 nun., dežja; največ, za M«M mm. v nedeljo; najmenj, za 1'80 mm., v četrtek. ZD-cinsijsl^:^ borza dne 20. septembra. (Izvirno telegrufično poročilo.) Papirna renta..........7b' gld. Srebrna renta .... .....77 „ Zlata renta........ . - 95 , 5°/0 marčna renta.........92 „ Akcije narodne banke.......825 „ Kreditne akcije...... . . 31o" London . . ........ Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini.......... Nemške murke ..... 4% državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državno srečke Iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6%...... dO/ n n n 1P fS .*.••*• • „ papirna renta 5 ■:, . . . . 5°/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke 5ti/P . • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/(1 zlati zast. linti . 11Ï» 9 5 58 120 1G9 95 11!) 87 87 104 114 ll!l 75 35 40 90 20 45 Va 65 20 fiO 75 40 15 95 75 kr. Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 98 w 50 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10*i „ 25 Kreditne srečke.....100 gld. 175 „ — Rudolfov« srečke..... 10 „ 21 . 50 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 123 n 20 Tranimway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . . 227 , 20 Tržne ceno v EJnblj«mi dne 20. septrmba t. I. Pšenica, hektoliter . . I Rež, „ . . I Ječmen „ . . i Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, ■ . . Koruza, „ . . j Leča „ . . Grah „ . . Fižol „ . . Kiompir, 100 kilogranuv Maslo, kilogram. Mast, Spe h trišen „ n povojen, „ j Surovo mas'o, „ Jajca, jedno..... Mleko, liter Goveje Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoaiiUUOVO „ „ ! Kokoš....... I Golob....... Seno, ?oo kilogrrmov . i Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metie „ mehka, „ „ „ meso, ki'( rram kr. 9r> 2'i 22 7B 53 M ►O 50 50 50 92 96 7.s 78 80 '2V. 8 I 56 56 58 28 I 35 18 68 60 Z& dober denai Želi nekdo kupiti Sir i tur levega dunajskega ,,35VOXA** I. letnik IHTO. Kdo bi ga rad — povč administracija »Slovenskega Naroda". (»>05_2) Resna ponudba. Takoj se želi oženiti mož v boljših letih, ki ima v gotovem denarji 2000 gld. in v privatnej službi 600 gld. plače, z gospodično od 20—32 let staro in navajeno uže kakšne kupčije, naj si bode štacune, gostilne itd.; na premoženj«' s«- o«- gleda veliko, a gleda -<«: na solidnnst. Resne ponudbe m r«-k<»iiiuimI rana pisma s biografijo nuj se po-liljajo pod naslovom: Iteeme |»ouuril>e, poni p rejstnul e * ICnUelc. Tajnost se zagotovija; fotografije se na zahtevan j vračajo. (597—3) Cesarja Jožefa trg. Cesarja Jože fa trg« CIRCUS i SCHMIDT. Vnuk «lun ol» 1 ,M. uri zvečer velika predstava j/9T~ t menjaj očim programom.* Oli ne«l< !• >li in |> ia/n i Kili dve predstavi. Prva ob 4. uri popnludne, druga ob '/a8. uri zvečer. K mnogobrojuemu obisku vabi spoštovanjem (661-13) SCHMIDT. Nouveautés Deževnih plaščev za dame od gl. 0 do 2d Jaqnetov „ „ „ „ 7 „ 42 Manteletov „ „ „ ,, 8 „ 2 S Ogrinjal iz pliša, tkanine in svile od gl. 15 do ISO. Specijalitete v otroških oblekah. "Velite© zalogo klobukov za dame priporoča (590—3) v Ljubljani, Slonove ulice Izvanjska naročila se točno izvrše in, se brez ugovora premenja — št. II. kar no bi dopadalo, Tujci: 19. septembra. Pri .Slonu: Schvoi-ger iz Gradca. — Križnimi i/, Zagreba. — dr. Mener z Dunaja. — Pri ia.ii i e. i Bohenk z Dunaja. — Bude iz Ljubljane. — Pri HVNtriJHkeui ce-aariji: K'aliie i/. Rogatca. — ValentiG Iz Opčine. UJmo t n «5 (574—7) |zobe in zobovja ♦ postavlja po najnovejšem a me r i kan s k em zistemu £ v a lat n. vulUitnitu ali eelulojiclu brez bolečin. I 4* Plombira z 'iiiioni itd. ^ Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin J s prijetnim mamilom | sobni zdravnik A.Paichel, *> poleg llradeekega mostu, v I. nadstropji. uxxxx±±£±xxxxx±±xx±±xxxxx±x * Hovo in lepo priredjem prostori & 4< SU (662-6) j£ ♦j pekarijo v Ljubljani, £ JkJ pripravni tudi za trgovin« n špeceri Jami, se takoj oddajo. — Natančneje a^ o tem se izve nO SUtreni lr«u Nt- 1», I. ninlslropje, v Ljubljani. Tinctura Rhei composita vulgo Wv*€Bn&«ova esencam 1 steklenica 10 novcev a. v. Ta tinktura narejena je iz rož, in j-' zato tako priljubljena, ker je ozdravila u/as mnogo tisoč ljudij, kar se vidi Iz pohvalnih pisem, ki jih izdelovatelj dobiva. To zdravilo pomaga pri boleznih v želodcu in v tre-huhu, ozdravi krč m ščipanje r fieresit, prehodno in tre-bučno mrzlico, zapretje, hemorojide, zlatenico, glavobol itd. Ur je najbolje zdravilo ra otroke zopet glinte. (451—10) Naročila se proti poštnemu povzetja ločno Izvršujejo, Išče se v kupčijskih zadevah z mešanim blagom izveden in spreten komi v prijaznej vasi na deželi poleg južne železnice na Notranjskem pod dobrimi pogoji. (598—8) Ponudbe in natančneja pojasnila se zvedo pri oprav-ništvu ^Slovenskega Naroda", kamor naj se ponudbe, pošljejo. Št. 8798. Razglas. IV. 1863 23 Od c. kr. okr. Bodnije LogaSke se no znanja, da se bodo zemljišča rektf. fit 80, 8G, 87/1, 87/2. 88, 110, 169/4, 1G9/8, 169/10 ad graščina llaa.sberg gospe Antonije pl. Fiehtenau iz Planine v IO. «n «>Kt<»I>ra ob 9. uri dopoludne na javnej dražbi na drobno prodajala. Pogoji, vsled katerih mora vsak kupec 10 odstotkov kot vadium in 2 odstotka kupilne svote pa za pok rite v stroškov precej položiti, se lahko tukaj prt gledajo ia se bodo pred dražbo razglasili. C. kr. okr. sodnija v Logatci, dne 27. septembra 1882. (601—2) . M a r t i n a k. ^ogn^'^^G%^ ^^CF5> '^dG^S' '!^D«GnJ> %&SD6^'& Tovarna za peči in glinaste zdelke AN TON-a JELOČNIK-a, (prej Fran Legat), v I -J i il>lj j tu i , rrrnovslii j>i^istaii sst. 4, priporoča slavnemu občinstvu svojo v 'Ij^Sfc* W Mi S U ^ , V Jjg w W » J * od zieijprostejšiib. cio rxatjfinejslli vrst. Dalje štedilna ognjišča, ozaljšeke pri stavbah in vrtih, cevi za stranišča, ogenj zdržujoče opeke, sploh vse v to stroko spadajoče predmete, zagotavljajo najnižje cene in solidno postrežbo Hla zalite vanjo p><>*IJ*> se cenik. mW0 (527— Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'