216. številka. Ljubljana, v četrtek 19. septembra XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., sm pol leta 8 'gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ta, četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari V I, j u hl. j u n i 19. septembra. Sedaj se je razkrilo, kaj zmatra vlada za glavno nalogo novega namestnika češkega. On hi imel napraviti pred vsem spravo mej Nemci in Čebi, če pa tega ne, vsaj mej nemškim in češkim plemstvom. Vlada je mislila, da je v grofu Thunu našla pripravno osobo. Ker je v deželnem zboru naglašal svoje nemštvo in se tudi ni ikdar potrudil, da bi si priučil češčine, mislila je, da bode Nemcem ugajal. Saj se vender ni bati, da bi se preveč nauduševal za Češki jezik, katerega ne zna. Zgodovinskemu plemstvu bo pa imenovanje njegovo moralo tudi biti po godu, ker je v sorodstvu s prvimi plemenitimi rodbinami v deželi in so je tudi izrekel za kronanje, katero je glavna Želja zgodovinskega plemstva. Vlada bi bila najbrž zadovoljna, da se le sporazumejo ustavoverni in feudalni plemeuitaši. Drugi Nemci izgubivši podporo plemstva bi pač kmalu nehali kujati se in bi ustopili v deželni zbor. Grof Thun, ki ima sorodnike, znance in prijatelje tudi mej ustavovernimi plemenitaši, bi morda le pregovoril Auersperga in drugove, da zapuste plebejske politične somišljenike. Ako bi se doseglo podobno sporazumljenje, seveda bi se pustilo nemškim ple-menitašem nekaj sedežev v deželnem zboru v skupini veleposestva. Vlada bi že skušala potem napraviti iz vseh veleposestnikov neko srednjo stranko, katera bi potem odločevala v deželnem zboru. Ker tudi zgodovinsko plemstvo ni posebno narodno, bi potem v deželnem zboru imeli Čehi nekako težavno ■tališče, kajti dvojiti ni, da bi tudi ostali Nemci za plemenitaši kmalu prišli v zbor. Vlada se vselej, kadar stori kak korak za gporazumljenje, obrača le do plemenitašev. Že pri deželnozborskib volitvah so skušali napraviti parti-kularno sporazumljenje, a nj šlo, ker se neso hoteli ustavoverni veleposestniki ločiti od ostale nemške Stranke. Tedaj je sporazumljenje, najbrž na migljej ▼lade, predlagal knez Schwarzenberg, ki pa za svoj predlog tudi ni pogodil prave oblike in že nekaj zaradi tega ni imel uspeha. Sedaj se je vlada obrnila do kneza Schonburga, da bi se pogajal z Nemci in pred vsem, da jih popraša, bi se li udeležili konferencije, ki bi se sklicala, da se posvetuje o spravi mej Čehi in Nemci. Schbnburg se je obrnil do LISTEK Blodne dušo. Roman. Ce&ki spisal Vacalav Benes- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi d.el. fDalje.) XX. Sodnik Oufada v Jificah se nekaj dnij ni niti prikazal, kakor bi se morebiti kesal, ali kakor bi bil odšel na konjski semenj tija nekam za Mlado Boleslavo. Nekateri pripovedovali so, da je ušel od strahu, drugi zopet, da je skrit nekje pod streho, in da mu nosijo tija jest, in še drugje pripovedovali so si, da ga je vrag za živa odnesel. V Jificah neso že ves teden delali. Podje so bili zaprti in cepci — pri kovači. Mojster Kra-tochvil ni imel niti dosti železa in žrebljev, da bi je dobro okoval. Pri Kvčtovih bilo je z dne na dan žalostneje, tako kakor bi vsi v hiši ležali na smrtni postelji. Zadnjič bil je tu Refunda. Prišel je nenadoma, tako kakor bi iz zemlje zrastel. Od svetega večera spominjali so se ga vsak dan večkrat. Schmeykala v tej zadevi, poslednji pa je sklical eksekutivni odbor nemŠkir poslancev deželnega zbora. Odbor je sklenil, da so Nemci pripravljeni poslati svoje zastopnike k dotičnim kon ferencam, toda 1», ako vlada sama dejanski pokaže spravljivost svojo proti Nemeem in pa da prej pojasni svoje stališče glede kronanja Češkega kralja, o katerem se sedaj razpravlja in katero bi bilo v nasprotji z ustavo. Vladni listi so jako nevoljni, da Nemci stavijo prej pogoje, ko bi bili vender lahko Taafte-a interpelovali pri konferenciji, dajo pa razumeti, da žele, da se pogajanja nadaljujejo. Glede kronanja vladni listi hite zagotavljati, da bi vlada le tedaj že bila za to, Če bi obe narodnosti to želele, sicer je pa le pravica krone. Izvrševanje ustave je pa le stvar ministerskega predsednika. Ustava je podlaga avstrijske sedanjosti in ostane podlaga prihodnjosti, Zaradi tega pa ni misliti na kronanje, kateremu bi bila stara podlaga pri kronanju navadna prisega. S takim odgovorom bodo Nemci pač lahko zadovoljni, seveda Čehi ne, ker poslednjim ni toliko za kronanje, nego za obnovljenje starih pravic, proti katerim so se pa s tem izrekli oficijozi. Pogajanja z Nemci so bodo najbrž nadaljevala Mi no vemo, kako se bodo končala, a toliko je gotovo, da se vlada bolj ozira na želje Nemcev nego Slovanov. Hada bi zlasti iz plemenitašev napravila močno stranko, katera bi delala ovire uresničenju čeških teženj. Če se ne bode ta namen posrečil, ne bode kriv TaarFe, temveč le Nemci sami, ki ne marajo za spravo s sedanjo vlado, zlasti razni mini sterski kandidatje, ki bi radi, da bi sedanji ministri se jim umaknili z miniBterskih sedežev. Vse kaže, da od sedanje vlade Čehi nimajo nič posebnega pričakovati, temveč da bodo imeli v bližnjej bodočnosti še hude boje za narodne pravice. Če vlada s Čehi tako postopa, česa se je nadejati nam, pripadajočim pasivnim kronovinam ? Česa smemo pričakovati pri svojej neodločnosti in nedoslednosti], ko smo tako našivni, da se ponašamo z istinitimi uspehi, katerih niti z najboljšim drobnogledom ne vzremo? Jedina nada, ki nam ostaje, to je takozvana in toli hvalizana spravljivost, ki pa ni druzega, nego počasno uspavanje, sistematično razna-rodenje. Strup ta prešel nam je že v živce, in sila „Od takrat, kar ne je družil ž njim, pripravljalo se jo to za nas. Sam Bog vedi, kje in kako sta se seznanila. Vedno mu je nosil knjige . . , Te knjige! Vedno sem pravila. Imel jih je polno glavo !w „Mamica !w „Tudi ti si vedno tičala v njih. Vsega so knjige krive. — Vedno sem se nekako bala tega Človeka. Zakaj si je izbral ravno nas, — našo streho! S tvojim otcem sva se večkrat radi njega sporekla." „Morebiti ga sodite po krivem!" Svčtluška je umolknila, prišla ji je na um, da se je sama ogibala njegovih očij, da se ji je vselej, kadar se je je dotaknil, zdelo, kakor bi po njej segala s studeno roko Morana. In vender se je veselila njegovega prihoda, — ne samo radi knjig, katere je prinašal. Kadar je imel priti, pa ni prišel — prihajal je skoro vedno ob istem času — mislila si je: le da bi se mu ne bilo zgodilo nič zlega I „Po krivem — ali ne po krivem! A otca je zapeljal! — Čemu se pa zdaj ne prikaže ? Da bi ne vedel, kaj se je pri nas zgodilo? Vselej je pripovedoval novice iz Prage, z Dunaja in sam Bog vedi odkod." Kvčtovka na postelji je umolknila. Oprši se njegova je že tolika, da mnogi mej nami opojnega in omamljivega upliva ne čutijo več, marveč se jim tako godi, kakor orijentalcem, opija pijanim. I *< > I i lir ii i razgled. Notranje zlezel o. V Ljubljani, 19. septembra. 4 Všlii listi zahtevajo od novega namestnika, da naj izvede popolnoma jednakopravnost v prvi vrsti pri namestništvu. Še vedno je pri nainestni-štvu mnogo uradu kov, ki ne umejo češki iu so naravnost sovražni Češkemu narodu. Baron Kraus ni mogel vsega popraviti, kar so poprej ustavoverci zakrivili Nadejajo se, da grofu Thunu namestuištvo ne bode le sedež uradov in privatno stanovanje namestnikovo, temveč socijalno središče družbinakih krogov, in najglavneji ceutrum življenja češke aristokracije. Po naših mislih, Čehi glede jednako-pravnosti nemajo preveč pričakovati od grofa Tbuna, če se dosedaj še toliko za Čehe zanimal ni, da bi se njihovega jezika priučil. V Regeusburgu izšla je knjiga z naslovom: „Grof Taafte und die Deitschconservativen", katero je spisal nek avstrijski parlamentarec. V tej brošuri se priporoča nemškim kouiiervaih »•cm, da naj pristopijo k opoziciji. Sedanja vlada ni zadovoljila nobenega izmej državnozborske večine, le zidom in nemškim liberalcem se pod Taaffejera dobro godi. Vladi je treba nasprotovati ne zaradi tega, da dobimo bolj levičarsko ministerstvo, temveč tla dobimo ministerstvo iz državnozborske večine. \ naiije države. Osemnajsti dan septembra je minol in iz Ifol-g:arijf ni došlo nikako poročilo, da bi proglasili nezavisnost, če tudi so rumunski in srbski listi neprestano prinašali podobne vesti. Iz Sofije se je zopet odločno demeutovala vest o nameravanem proglašenji nezavisnosti. Bolgarska vlada na to niti ne misli, ker neče zgubiti naklonjenosti vlasti j, katere so jej sedaj prijazne. — Rumunskemu listu „Telegrafu!" se pa piše iz Sofije, da Bolgari ne mislijo proglasiti nezavisnosti. Oborožujejo se pa. ker se v Srbiji velikosrbske sanjarije vedno bolj ukoreninjujejo in je mogoče, da bodo Srbi skušali prodreti v Makedonijo. Volilna agitacija na Fraiico.ski>iii postaja vedno živahnejša V Parizu in drugih mestih francoskih so pokriti zidovi z raznobojnimi volilnimi oklici. V teh oklicih kandidati vse mogoče obetajo narodu Česar si kdo le želeti more, to že gotovo ob blazino, uprla je medle, kaljne oči proti oknom. Bolehala je neprestano ! Od takrat, ko so jo našli v jarku, ni tako rekoč bila še iz postelje. Zunaj v veži čuli so se glasovi, a le nekaj hipov, potem bili so slišati brzi koraki v veži in prodno bi naštel dvajset, odprle so se dveri, in v sobo stopil je — Refunda. Seljakinja je baš začela dremati Svčtluška stisnila se je bliže k postelji, ko je uzrla moža, o katerem je pred nekolikimi hipi izrekla mati tako čudno mnenje. Kvčtovka se je prebudila in ga hotela pozdraviti. A besede zastale so ji v grlu. Svčtluška se je dvignila, poravnala materi na glavi lase in ji potegnila ruto na čelo. »Prihajam vas potolažit, dobri ljudje; pogledat prihajam, kaj delate, kako je pri vas. Slišal sera žalostno novico!" Refunda ni šel, kakor navadno, k mizi, temveč obstal je pri vratih. Nihče mu ni rekel, da bi sedel. „ Vzeli so vam baje moža, mati, in tebi Svčt-luška otca — na sveti večer!" „Res je, Itefuuda!4 rekla je Kvčtovka s tihim, SY čita i kakt-m volilnem programu. Kar hoče jeden kandidat odpravit'., to obuta drugi uvesti. Zmerni republičani ob* tajo omejenje dednega prava, uve-denje progresivnega davka, radikalci pa hočejo kar vse odplaviti, ne mene se, kaj ostane potem. Oportunisti se izrekajo proti reviziji ustave, od katere Bi obetajo radikalci raj. Nasprotniki republike na-zivljajo v svojih oklicih poslance sleparje, ki le hrepene po mastnih službah, ministre tatove, roparje, prodajalce služeb, sami sebe pa imenujejo maščevalce narodne časti ter zahtevajo revizijo ustave, sklicanje konstituante. Kako naj se ustava premeni, to pa modro zamolče v oklicih svojih. General Boulanger dal je nabiti jako kratke oklice, glaseče se: „Revizijo, konstituanto priporoča general Boulanger, pregnanec". Te plakate )e seveda policija hitro odstrauila. Na volilnih shodih pa more malo-kateri kandidat, razviti svoj program. Vselej Be zbere tudi nekaj njegovih nasprotnikov, ki z a en » kričati, ko je kandidat jedva govoriti začel. Zaradi sin«, ga hrupa mora kandidat jenjati svoj govor. Volilci se začno prepirati, večkrat tudi pretepati mej seboj. Kandidatu pa druzega ne ostaja, da da svoj program tiskati in nabiti na zidove. Kdo bode pa zmagal pri volitvah, tega pa noben ve ve. Voljenih bode pa gotovo mnogo novih mož. Oglasilo so je pa že tudi lepo število novih kandidatov, zaradi tega se bodo pa glasovi močne cepili Baš zaradi velike zmešnjave, ki bode pri volitvah, znajo nasprotniki republike dobiti večino. — Vseh volileev je 10,626.640, torej za 109.347 več, DOgO jih je bilo pri zadnjih volitvah. O atentatu na Crispija javljajo listi: Napado valeč bi bil Itulfljanakega -ministerskega predsednika ubil, da se ni bas tedaj voz slučajno malo obrnil Tako ga pa ni dolin* zadel. Atentat obsojajo* vsi 1 sti. Celo več poslancev skrajne levice je časti talo Grispiju, da se napad ni posrečil. Državni zbor ii<>m£Ui snide se dno 22 oktobra. Vlada bode najbrž zahtevala od njega po-množenje voiasčine. Poslednji čas nemški vladni listi mm -'" p žejo, za koliko je Francija močneja od Nemčije To se dogaja vselej takrat, kadar name ravajo vojsko pomnožiti Predvčeraj je minister Makay otvori! IioIuimI Nki zbornici z nagovorom, v katerem je omenjal, kako naudu.šeno se je slavil kraljev jubilej, kar je dokaz nerazrušijive zveze mej vladarsko hišo in narodom. Odnošaji z vsemi državami so najboljši. Stanje industrije in trgovine se boljša. Državne fi nanee so povojne Uvela bode občna vojaška dolžnost in preo stroji le pošte in brzojavi. Dopisi. 0«1 levega hroga ISi.stfrfcc 17. septembra, [lzv. dop.] Z veseljem zvedelo se je, da je lokalna železnica Ljubljana-Kamnik zagotovljena. Imenitno vprašanje je bilo pa tudi, kje da bodo posamične postaje, u tuđi ta stvar je skoro že rešena in določena. Da se pa pri tem neso moglo zadovoljevati vse vasi in trgi — reete trg — mimo katerih bi tekel železnični tir, je stvar sama na sebi umevna. Ker se je določilo, da bodeta srednji pos'aji, prva v Domžalah, druga v Jaršah blizu tovarue gospoda Majdiča, pritožil se je dopisnik iz Mengša, skoro bi rekel z opravičeno pritožbo, Beveda le po svojem mnenji, češ oziralo se je tu le na posamičnike, ker postaja bi morala biti v Mengši, ali pa vsaj blizu Mengša, ker Mengeš je trg. Prezrl se je res Mengeš, a le kot trg, kar pa še vender ni vse, kajti oziraje se le na vožnjo, ne. glede na Bistrico in njene koristi, katero (vožnjo) bi dal trg Mengeš a vender nekoliko priostrenim glasom. Zbrala je vso moč. „In vi, mati, ste bolni!" „Du, bolna, Refunda!" „In ti si baje šla prosit, gospodo, bila si v okrajnem mestu!"* „Bila, Refunda! Vzela sem novce, kjer sem mogla kake dobiti. Hotela sem ječarja podkupiti. Slišala sem od mladih nog, kako hlepi po zlatu in kako ima polno glavo zakladov. Ali niste nikdar slišali o Gregorji? Niti ne sj»i po vse noči, in vedno ima v glavi zakopane novce." Refunda zdaj ni odgovoril, zamislil se je za hip in potem rekel: „Vidiš — vidiš, da bi tudi ti zbolela radi tega" .... „Tudi jaz sem rekla to, Refunda. — A sedite vender k nama!" Glas kmetičin izgubil je naglo ono priostrenost. „Mislil sem, da me ne poznate več. Tako ste me gledali, kakor bi mi hoteli kaj očitati, ravno tako, kakor gledamo človeka, mesto katerega bi videli ne vem kaj. Hotel sem se že skoro obrniti, a moram tu malo sesti, vBaj za trenotek." „In da bi se vi mogli na nas jeziti, Refunda ?« (Dalje prih.) z gorenjsko stranjo skupaj železnici, bi ta vender daleč ne presegala vožnje, katero bi dali železnici kraji ob Bistrici, tako ob levem, ko ob desnem bregu. Koristna pa bode postaja v Jaršah nam le takrat, ako se okrajui most Čez Bistrico prestavi ali pa nov naredi v Radomlji na onem mestu, kjer je že pred več leti v istini držal čez B strico. — Ko bi se v resnici ta most kdaj čez Bistrico gradil, bila bi postaja v Jaršah nekako zvezana z vsemi cestami ob našem bregu, katerih cest središče bi bila vas Radomlje Kolikega pomena bi ta most bil za domačo lesno kupčijo, zna gotovo vsak domačin, kakor tudi, da je ta kupčija cvela že od nekdaj, ter se še vedno bolj iu bolj razcvita. Spričujejo nam to mnoge žage ob Bistrici, katere delajo noć in dan, ter polni vozovi lesa, kateri dovažajo in odvažajo les na žage dan na dan. Da bi se pa ves ta les, kar se ga sedaj z živino v Ljubljano zvozi, zvozil na želez-nično postajo v Jaršah, ko bi bil most v Radomlji, je gotovo in kdor pozna krajevne razmere od Domžal do Radomlj in še dalje, nam bode gotovo pritrdil. — Koliko pomena je pa graščina Kolovec za lesno kupčijo, o tem, upamo, nam ni treba dosti praviti, ssj vsakdo ve, da je Kolovec nekako središče lesne kupčijp, katera bi se z železnico gotovo jiouzdignila. A omeniti nam je še drugo kupčijo, katera bi tudi v slučaji imenovanega mostu dala precej vožnje, namreč kupčija z opeko, katere se posebno v Radomlji zelo veliko naredi, ter na vse seveda sedaj le na bližnje kraje zvozi, a, železnica bi omogočila, ter pouzdignila tudi to kupčijo na višjo stopinjo. Da bi most sami čez Bistrico zgradili, je nemogoče. Mogoče bi pa bilo to stvar izpeljati, ko bi okraj prevzel in zgradil ta most, ter potem mej okrajne prištel, kakor tudi dovozno cesto čez most do Mengeške dovozne ceste. — Seveda Preserje bi moralo tudi prostor za cesto odstopiti proti primernemu odkupu, čemur bi se Preserje glede mnogih koristij gotovo ne bi protivilo. Glavna stvar je pa, da uplivni možje vso to stvar po moči podpirajo, v prvi vrsti naš deželni poslanec gospod Kersnik, a dulje gospoda graščaka Ferdo Souvan in Feliks Stare, katera bi se gotovo ne branila to podjetje tudi gmotno podpirati in takorekoč omogočiti. Priporočamo se pa tudi slavnemu cestnemu odboru, posebno predsedniku njegovemu, da vso to stvar premlad ter kot tako priporoča in podpira na pravem me. tu. — Upamo, da nam omenjeni goB-podje prošnje ne odreko. Gotovo pa je, da se s tem mostom vsa kupčija, kar jo je pri nas, pouzdigne, ter tako nova postaja v Jaršah poživi. — T ostr ančani. — -S fciiske^a 15. septembra. [Izvirni dopis.] Kakor vsaka stvar, tako tudi naše mesto v teku časa napreduje« Pred nekaj leti., skoro bi rekel, popolnoma ponemčeno, je sedaj, izimši kake tri rodbine, uklonilo se duhu Časa in postalo narodno. Kadar pregledujem zastopnike narodnega razuui-ništva, mi pač vedenje vseh ni po godu, kajti večkrat se mi je že kak meščan pritožil, da je tega ali onega gospoda — imen nečem navajati — prav uljudno pozdravil, ne da bi bil dotičnik blagovolil odzdraviti. Tu pač velja nemški pregovor: „Griissen ist Hdtlichkeit, dankeu ist Schuldigkeit". Nekaterim gospodom pa na uho povem, da bi bilo jako koristno, ako bi izprevideli, da neso ljudje zaradi njih, marveč oni zaradi ljudij, zato naj ljudstvo z lepimi vzgledi k dobremu napeljujejo. Poslednjič še par besed nekemu uradu. Po mojem mnenji, naj hi se ondu stvari, ki neso ua dnevnem redu in niti resnične neso, ne podtikale ne toži-telju iu ne tožencu, kajti mnogokrat se zgodi, da se iz sovraštva napravi sumničenje, katero se niti dokazati ne da. 1« Nelc 15. septembra. [Izv. dopis.] Preteklo nedeljo so gg. dijaki iz naše doline, bivajoči tu na počitnicah priredili jako lepo veselico v prostorih Fr. Sliberja na korist bralnemu društvu v Selcih. Vspored izvršil se je prav lepo in precizno. — Sme se trditi, da jednake veselice v Selcih še nesmo imeli. Petje je bilo prav izvrstno, ravno tako dobra bila je igra „Gluh mora biti", burka v jeduem dejanji. Udeležba je bila mnogobrojna, zlasti je nas polastilo mnogo gospodov iu gospej iz bližnjih nam Železnikov. V imenu bralnega društva bodi tem potom izrečena najtopleja zahvala, vaem g dijakom pevcem, v prvi vrsti pevovodji g. Kapusu, nadalje g. igralcem, zlasti gospici R., katera je v zadnjem trenotku radovoljno prevzela svojo ulogo, gosjiodu aranžerju Č., gosp. K., ki je napravil lepo sestavljen nagovor in splob vsem, ki so pripomogli k uspehu. š. Pisma iz Pariza. (PiSe A. B ez enšek.) XVIII. 20. avgusta. (Nadaljevanje ob invalidskem polji.) Ob invalidskem polji bi se dalo še mnogo govoriti, tako da bi se cela vrsta pisem napolnila. Vender danes moram končati, ker je še drugih za-nimivostij v razstavi in izven nje, katerim sem namenil nekoliko poslednjih pisem. Paviljon anamski in tonkinski je od ne-obtesanega lesa, okna in vrata so napravljena po pravih črtali, brez zaokroženja, a obdana z mnogimi rezbarijami za olepšavanje. Stebri so okrašeni s cvetličnimi kiticami; povsod je polno barv v fantastičnih sestavah; temno-rudečih, intenzivno zelenih, rumenih itd. Glavni ubod je kopija pagode (nožjega hi ama) v Quan-Yenu. Poslopje je razdeljeno v notranjosti na dva oddelka: v Bredi mej njima je dvor. V njem stoji ogromen kip Bude, napravljen po izvornih opisih od kiparja Raffgeauda. Vsak oddelek, obstoječ iz prostornega salona (25 m dolžine, 8 m širine), okrašen je na svodu z naslikanimi pticami ribami in zmaji. Po dveh hodnikih ho postavljene cvetice anamske. Ne manka ni anamskega gledališča, verno posnetega po onih uzorih. kakor j h je najti na Kitajskem iu v Indo-Kitaji. Tam igrajo glumci iz krajnega iztoka po svojem narodnem običaji, oblečeni v bizarne maske, obdani z raznim bleščečim lišpom, mej tem ko se razlegajo škripajoče in brneči glasovi nenavadne glasbe. To je predstava azijatske drame z giasbo in plesom. Palača kočinčinska (Cochtnchina) se nahaja blizu tonkinske. V njej je dosta razkošnosti, in udobstva po ukusu in potrebah prebivalstva „nebeskoga carstva", kakor mu sami pravijo. Ornamentika je jako bogata; po vseh straneh se nahajajo veže in lope za pouivanje v hladni senci, za spanje in sanje. Lepi vrti z vodometi iu slapi, z zelenimi uticami. Okna so zakrita po iztočnej navadi s preprogami, katere predstavljajo geometrične figure, okrožnate in četverooglate. Po oglih in robih so kipovi zmajev, kač, groznih čudnih prikazni] in mi-tologičnib OBOD. Lice palače je sestavljeno iz dveh simetričnih paviljonov, ki sta zvezana mej seboj s širokim hodnikom, skoz katerega se vidi zeleno obraščen dvor, napolnjen s kitajskimi vrči in drugimi posodami od porcelana Vse to je prijetno za gledanje, a daje večkrat človeku povod, da se iznenadi ali celo začudi zaradi kake reči, ki je še ni videl, ali zaradi posebnega ukusa, ki ga imajo tamošnji prebivalci. Znotraj stoje razne lesene škrinje, postelje z alkovi, vse bizarno izrezano in pobarvano; želvine, oklepajače in veliki slonovi zobje; glasbena orodja, cimbale in kitare, bivolski rogovi, tkalni stoli itd. Pribaviti imam, da je ta palača napravljena v domovini same j, ter je postavljena na Invalidskem polji po auamitskib delavcih pod vodstvom gospoda Foulhouxa, ravnatelja javnih stavb v Oochinchini. Poglejmo si še božji hram An gorski. Ta je točno posnet po jednem hramu slavnega mesta starih Khmerov. V novejem času so namreč odkrili velike razvaline Angorske ter so našli v njih sledi starodavne kambodske civilizacije, o katerej do tačas uikdo ni sanjal. Posebno se odlikujo arhitektonska dela. Narod, ki je postavljal pred tisoč leti te stavbe, katerih ostanki se zdaj toliko občudujejo, imenoval se je narod Khmerov. Arheolog Doudart de Lagree, morski kapiten, podal je prvi opis tega hrama. Za njim podal se je Delaporte, tovariš Doudartov v prvej ekspediciji, nazaj v Cambadžo, nadaljevat studije o khmerskej umetnosti. Knjižarnica Delagrave v Parizu izdala je opise s primernimi ilustracijami, tako da more vsak, kdor se bliže zanima za te stavbe, najti podrobnih podatkov o vsakem vprašanji. Hram, ki je postavljen v razstavi, je seveda v pomanjšanem obsegu, kajti sicer bi bilo treba veliko več prostora iu stroškov v to svrho. A glavno je to, da je slog verno posnet, da je arhitektura ista, čeravno stoji samo jeden stolp, namesto de- vetih še bolj visokih, ali celo namesto 49tih, kakor jih je imel hram v Rajonu. Oblika stolpu je kožeij-nasta, okolu in okolu pa drug nad drugim bo balkoni, galerije in terase, polni umetnih rezbarij in fantastičnih okrašenj. Ustopi se v hram skoz vrata, nad katerimi se vzdiguje velika podvoja kot lepeza (Facher), bogato okrašena in nazobčana. Do vrat Be pride po dolgih stopnicah, po katerih stoje kipi levov, kač in drugih živali;. Čeravno je napravljeno vse to v malih dimenzijah, vender je zanimivo in mično , ker vemo, da je posneto točno ter da je značaj ornamentike isti, kot pri starodavnih stavbah v Angori. Od kolonijalnih mest pa neso predstavljene samo one reči, ki bi se mogle imenovati umetne ali krasne, nego nahajajo se tam tudi kontrasti : nekoliko bornih koč, siromaških vasij, slabih stanovanj, in primitivnega orodja. Ako bi ne čitali toliko o težavnem delu, ki ga vrše francoski pionirji že več časa v teh divjih afrikanskih krajih, kjer se imajo boriti s tolikimi težavami, kjer jib obdajo toliko nevarnostij, gotovo bi gledalce te borne koče tako zelo ne zanimale. A sedaj, ko cel svet ve\ kako so se bojevali Francozi ob Senegalu, na Ma-dagaskarji in po drugih afriških krajih, kaj so že storili ob Kongu, sedaj te senegalske, pnhuinske, malgaške in druge vasi neso več za nas kakor kaka „španjska vas". Zapustivši te vasi, pridemo do vrtov, nasajenih z eksotičnimi rastlinami. V njih so vasi z Jave in Sumatre. Te vasi imenujejo tamošnji prebivalci „kamponi". Na Javi ni francoskih kolonij, ampak bo samo holandske. Rambus in rižova stebla so glavne reči pri teh primitivnih stavbah. Okolu vasi je plot od — slame. Vse je tako pristno, kakor na lici mesta, manjka samo še malajskih bajader (plesalk) in pa nosorogov. Potem bi človek še raj še plačal onih 50 san tirno v, predno sme prekoračiti ogrado te „lučne vasf". Ne daleč preč stoji stolp (Bloekhaus) imenovan „Salde", kakerinih je postavil general Faid herbe nekoliko ob reki Senegal. Stolp — Saldo stoji blizu otoka, ki ga obdaje reka Senega ter čuva pred napadi Maurov. Okolu SaIdeja postavljene so kočice tamošnjih prebivalcev: Ulufov, Peklov, Bambarasov itd. Kočice so podobne cilindru, pokrite s šopom slame. Nekaj novega in posebnega so piskri, sklede, in v obče hišno orodje. Spravili bo tudi nekaj Ijudij iz teh vasij. Ti izdelujejo dosta spretno nekatere reči pred našimi očmi: kovači, tkalci, ribiči, izdelovalci malikov („grigrizov'); še godcev, plesalcev in vojakov neso pozabili povabiti, tako da ničesar ne manjka. Seveda pa ni predstavljeno vae tako zvesto in točno, kakor po onih vaseh; odstranjena je skoro vsa nesnaga in ni smradu. Francoz, gledajoč te predmete, je jako dobro povedal: Nou9 avons ainsi la couleur, mais, grace au ciel, nuux n' avons pas T odeur. (Imamo tako živo barvo, pa hvala Bogu nemarno smrada ) Domače stvrari. — (L. Žvaba spomenik v D u t ovija h) obiskalo je preteklo nedeljo mnogo rodoljubov iz Trsta, Tomaja, Koprive, Sežane in druzih krajev, da je bilo vse pokopališče polno. Po cerkvenem blagoslovljeni i peli so pevci nagrobnice, po petji pa je g. Mandič iz Trsta v jedernatem govoru slikal delovanje in zasluge prerano umršega pokojnika, ki je tako iskreno ljubil narod svoj. Po tem govoru bo pevci zopet zapeli, pokojnega Žvaba oče pa se je vsemu prisotnemu občinstvu zahvalil na tako živem sočutji. — Spomenik Žvabov je dva metra visoka piramida od kraškega kamna in ima napis : „Lovni Žvabu, slovenskemu pisatelju in prvobori-telju, rojenemu v Dutovljah dne 16. avg. 1852, umrlemu v Dutovljah dne 1. sept, 1888. Postavili rodoljubi in častilci." — (Presvetli cesar) potrdil je deželnega zbora kranjskega zakonski načrt o varstvu divjačine. — (Nadvojvoda Ivan) napravil je izpit kot ladijski trgovski kapitan z izvrstnim uspehom in bode v bodoče som poveljeval na svojem jahtu. — (Premeščen) je vodja tukajšnji vojaški bolnici, nadštabui zdravnik dr. V. Tonner, brat znanega Btaročeškega poslanca, v Przemval. Ljubeznivega gospodu bodo civilni in vojaški krogi zelo pogrešali. — (Začetek šolskega leta) kaže razne nedostatke. Na realki nemajo vodje, pogrešajo pa tudi jednega suplenta. Na gimnaziji nedo8taje dveh učnih sil, isto tako tudi na novi obrtni šoli. V knji-gotržnicah še ni dobiti vseh učnih knjig, nova ljudska šola nema veznih vrat, skoro na vsaki šoli je kak primanjkljaj, le na nemški ljudski šoli ne. — (Na učiteljišči) preBtalo je izpit 40 kandidatinj, 56 pa ne. Odstotek odklonjenih je iz redno visok. — (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo v Ljubljani razpošilja vsem odličnim narodnim krogom okrožnico, v kateri jim naznanja, da se slovensko gledališče prične z dnem 3, oktobra t. 1. Iz te okrožnice zvedamo, da je društvo zelo olahkotilo obiskovanje slovenskega gledališča s tem, da je priredilo takozvano abonovanje za 10 pred Btav, kar je zelo prikladno in s čimer se je ustreglo mnogostranskim željam. Okrožnica slove: „Vaše blagorodje! Dramatično društvo v Ljubljani skrbelo je za dober repertoar v letošnji gledališki dobi; dobilo je nekaj izvornih iger slovenskih, a iz drugih modernih dramatičnih književnostij presadilo je v vrt slovenske Talije najlepše cvetke. Tako bode našo občinstvo imelo letos priliko občudovati drame jednega največjih pesnikov sedanje dobe, Čeha Vre h ličke ga in rojaka mu dr. Štolbe. Poleg tega spravilo bode Dramatično društvo letos na oder drame, igre in raznovrstne igrokaze iz drugih slovanskih književnostij; gojilo bode tudi najboljše francoske in nemške dramatično proizvode, in kar se naposled tiče opero in operete, priredilo bode Dramatično društvo mej ostalim tudi slavnoznane Zajčeve skladbe. Dramatično društvo skrbi poleg tega za uzgojo potrebnega igralnega osobja ter se tako nadeje, da bode na ta način moglo uspešno in zmagonosno stopiti v novo zgradbo Ljubljanskega gledališča, nadaljevati v njem svojo kulturno nalogo — kajti gledališče je izobraževalce naroda — ter zauzemati v njem ono častno mesto, katero gre našemu narodu. A da se doseže ta veliki, z gmotnimi žrtvami spojeni smoter, treba je, da Dramatično društvo podpirajo vse zavedne domoljubke in iskreni domoljubi s pridnim in rednim obiska-vanjem slovenskih predstav. Dramatično društvo priredi letos 30 predstav. Za prvih 10 predstav, h katerim se prištevajo tudi opere in operete, abonovati se more. vsakdo h tem, da plača, in Bicer za 1 fotelj 7 gld.; za 1 sedež I vrste 6 gl.; za 1 sedež II. vrste 5 gl. Vsakdo, kdor se abonuje, dobival bode gledališki list brezplačno. Dramatično društvo se nadeje, da bode Vaše blagorodje, kakor doslej i nadalje velikodušno podpiralo slovensko gledališče, ter Vas vabi najuljudneje, da se izvolite abonovati za prvih 10 predstav." — (Volitve v deželni in mestni zbor Tržaški) bodo se razpisale, kakor čitamo v „Edi uoBti" takoj, ko bode končano pregledovanje imenika volilcev in zadeva drugo V (consorti). V seji minulega petka je sedanji neopravičeni mestni zbor sklenil biti dosleden svojemu dosedanjemu stališču — zanikati namreč drugom volilno pravico. Odlok ministerstva notranjih zadev, s katerim se mest nemu zboru nalaga, da mora spoznati „konsorte" za volilce, je meBtni zbor vzel na znanje in zadevo poveril mestnemu magistratu v preiskavo in ne, kakor je bilo pričakovati, posebnoj komisiji, voljeni iz svoje srede. „Drugovi" so 86 mej volilce istinito upisali, sedaj bode pa Iahonska gospoda prisojala, komu pripada volilno pravo in kdo je je že davno zgubil. Naravno je, da bode magistrat gledal, da čim več drugov zopet zbriše pod to ali ono pretvezo. Saj mu je to lehko : v rokah ima sukno in škarje! — (Starinske najdbe.) Na Marije Terezije cesti našli so včeraj, ko so bile vodovodne cevi že položene, skoro dva metra pod zemljo še osmi sarkofag, ki je posebno velik in masiven. Pokrov je 33 centimetrov debel. Ker leži ta sarkofag izredno globoko, pričakovati je, da bode v njem kaj več, nego v doslej odkopauih, ki so že vsi bili ople-njeni. — (Določbe za izplačevauje dobitkov) tombole dne 22. septembra 1889. 1. Teme, kvaterne in kvinteme se izplačajo takoj po vrsti, kakor se kdo oglasi, ako se ne najde nobena ne pravilnost pri kontroliranji dotične tablice. 2. Ako se jih za terno, kvaterno in kvinterno oglasi več, kakor je v tem oddelku dobitkov odločenih, žrebajo oni, ki so kak dobitek zadeli posamezno za dobitke, ki v tem oddelku še niso oddani. Tistim, ki po tegnejo najvišje številke, se potem po vrsti izplača dotični dobitek. 3. Jednake določbe veljajo tudi za tombolo, samo b tem razločkom, da se pri objav-Ijenji prve tombole 10 minut čaka. Ako se v tem času nihče več ne objavi (oglasi), izplača se takoj dobitek v znesku 100 gld. V slučaji pa, da se še kdo oglasi, žreba se posamezno in tistemu, ki potegne najvišjo številko, izplača se dobitek. Ko bode prva tombola oddana, Be hode igralo naprej za drugo tombolo. Tudi pri drugi tomboli, ako se jih več oglasi, se dobitek po žrebanji izplača tistemu, ki potegne najvišjo številko. 4. Vsaka tablica, na katero kdo kaj zadene in dobitek prejme, mora se oddati ter potem ne velja več za nadaljno igranje. 5. Na poznejša oglaševanja po izplačanih dobitkih posameznih oddelkov se ozir ne jemlje. 6. Čez vse dvombe in druge nepriličnosti, ki bi ae znale pri-goditi mej tombolo, razsojuje veljavno le odbor tombole. — (Mraz.) Od nedelje do danes piha jako mrzla sapa, kakor sicer le v novembru. Temperatura jako nizka, danes zjutraj znala se je na tnalih mlakah lahna ledna mrena. — (Tržaški „Sokol") ima tudi svoje tamburaše, ki bodo pri zabavnem večeru prihodnjo nedeljo prvikrat nastopili. — (Iz Celja:) Tukajšnjo gostilno in pivovarno „Pri kroni" kupili so bratje Reiningbaus iz Graca, da bodo ložjo spečavali svoje pivo. Temu koraku nasproti spominjajmo se Slovenci vedno gesla: Svoji k svojim! — (Mej Rakek o m in Ribnico) vozil bode „omnibu8u počenši z 21. dnem t. m. Z Rakeka bode odhajal ob 3. uri zjutraj, iz Ribnice pa ob l. uri popoludne. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 18. septembra. Car pride dne 26. t. m. v Kicl, isti dan ali najpozneje dne 27. t. m. v Potsdam. Zagotavlja se, da pride povodom carjevega pohoda tudi Bismarck v Berolin, kar je nekdo, posebnega pomena. Beligrad 18. septembra. Radikalni „Odjek" dokazuje, da je umrši Stojanov bolgarsko politiko spravil na tak tir, da mu ni mogel slediti nobeden izmej balkanskih narodov. Sedaj, ko je Stojatiova upliva konec, bode Bolgarska opustila svojo napačno politiko. Beligrad 18. sćptembni. Vest, da se jo za slovesni vsprejeni kraljice Natalije sestavil poseben odbor, kateremu pripadajo tudi generali Ilorvptovič, bivši minister Piročanac in Danic, ni osnovana. Tacega odbora sploh ni, ker je kraljica v pismih na svoje IMo-grajske prijatelje izrekla Željo, naj bi se opustil vsakeršen vsprejeni. Ob jednom je kraljica naznanila, da ne bodo v Smcderovem, ampak v Belemgradu stopila na srbska tla. Pariz 18. septembra. Pri banketu, ki ga je društvo civilnih inženerjev priredilo tukaj bivajočim tujim inženerjem, napil jo Eiftel ruskomu carju in naglašal posebno simpatije do velikega naroda ruskega. Ruski odposlanec Karcov je odzdravil in bil predmet topli ova-ciji mej dolgotrajnimi živioklici na Rusijo in Francijo. Napolj 18. septembra. Crispijeva rana se dobro celi, ne da bi se gnojila. Pariz 10. septembra. Po včerajšnjem ogledu vojakov v Saint Mihielu nagovoril je general Miribel častnike rekoč: Francoska oprta na svojo vojsko, ki je zopet na svoji stopinji, ne boji se ničesar, nikogar več. Frey-cinet častital je vojakom in konstatoval, da je Francoska s tako vojsko varna in v položaji, da vzbuja spoštovanje. London 19. septembra. Angleško-itali-janska pogodba proti trgovini z robi je podpisana, a se ne tiče Sredozemskega morja. Razne vesti. * (Dunajsko vseučilišče) brojilo je v preteklem poletnem tečaji 5448 (4454 rednih in 994 izrednih) slušateljev, t.»rej 200 menj nego lansko leto. Kar se tičn števil* visokošolcev, zavzema, kakor že 10 let prej tudi letos medicinična fakulteta prvo mesto, na koji se je šolalo 2550, in sicer 2064 rednih in 486 izrednih slušateljev. Pravoslovna fakulteta imela je pa 2015 (1804 redne in 211 is« rednih), modroslovna 642 (361 rednih in 281 izrednih mej temi 167 farmacevtov) in bogoslovska fakulteta 241 (225 rednih in 16 izrednih) slušateljev. Prihodnji zimski tečaj prične se ua vseh štirih fakultetah 1. oktobra t 1. 3R „LJUBLJANSKI ZVON" »toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 3>£>i_tfi XP\-----r^Cfr- rJ' ujeli 18. septembra. Pri Muli«! i Kohnberger, Raiman, Gesler z Dunaja — Vatter s Solnograškega. — Dvin iz Kranja — Talzor iz Kočevja. — Kiichler iz Velikega Varadina. — Jamhard iz Celovca. — Kiililig iz Jožetbvcga. — Toinic iz Srbije. — Gtinzel iz ScliOulimki. Pri Slonu i Kittel, Pollitzer, Schanzer, Vogel, Beck, z Dunaja. — Freisinger iz Trsta. — Rainor iz Trsta. — Lazariui, Schindelar iz Gradca. — Moravvetz iz Beljaka. — Prašnikar iz Kamnika. — K oje iz Belovara. Pri avstrijskem mm. 73(j 7 mm. 8*8° 0 18*4*0 4-y c si. svz. si. s/, h Al. JZ. d jas. d.jas. jUo. 0-0l> m». Srednja temperatura 7'4°, za B'4° po telegrftfidno poročilo.) včeraj — ll.l n> Papirna renta • *ld. 83-60 — gld. 83 55 Srebrna renta 84 65 — 84-90 Zlata renta ... * 110 65 — 110-70 i*/, iv-arciia renta {♦9'4f» — 9940 Akcije narodne nauke. yi3-— — 912 - 305 •— — n 805-50 London. . ... • n 119-95 _ 119*90 Srebro . . _ _ __•_ Napol........ 'i-50'/, — 9*60« C t f kini .... 5-69 _ 5-69 NcmL*e marke . « 58-62'/, — * 58 57' 4% državne srečke U 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta t 9^erska papirna renta 5", „ r , Štajerske zemljišč, odvez, bunava reg. srečke 5°/0 Zemlj. obe. avstr. 4*/i*/» Kreditne srečke Rudolfove srečke Akcije anglo-avstr. ba tke Ti-ammway-društ. velj 17( zlati 260 gld. 132 gld. — ar. 10O , 174 „ 1 99 „ 60 „ .... 60 obli* _ _ ,( lOQ gld. 122 „ 75 Kast. lisi i . 120 ., — 100 gld IS-2 25 • 10 •iO . 25 120 ., '36 „ 70 .. a v. 230 „ 25 ., Od danes početimi znižana nsiopnlna! Hartkopf-ov VELIKI MUZEJ na cesarja Josipa trgu. Velikanska razstava mehaničnih umetnih del, avtomatov, zgodovinskih in krajepisnih prizorov s parno silo. Velika zhirka anatomičnih preparatov, odprte podobe naravne velikosti, razvoj človeka, porodne operacije, bolezenske prikazni itd. itd. itd. Novo! IVIagncta. Novo! Čudež prestale težne sile. Senzacijonalno: Uganjka za vsacega. Voli kairski romantično-flzikalični eksperiment novejšega časa. Vstopnina v panoptikum lo kr., v aiiatoinicni oddelek lO kr. Suloii za eksperimentalno liziko i I. prostor 20 kr,, II. prostor IO kr. Ka otroke poloviea. Razstava odprta je le do uključivši nedeljo 22. t, m. Za mnogobrojni obisk se priporočata (758) M. G. Miiller, W. Hartkopf, tajnik. mehanik. Kupčijski pomočnik 17 let star, želi v službo (»topiti v kako proda jal-nieo z m. -.m.im blagom v mostu uli 11» deželi. — Več se izve pri uadiićitelju SI. Arko-tu v Hrenovi-e»b pri PoMtojinl. (7r6—2) i.«'po poNeNtvo z gospodarskimi poslopji, njivumi, travuiki in gozdi, tik glavne ceste, blizu Nin.iiijii, pripravno za gostilno ali drugo obrt, proda se iz prost'' roke pod ugodnimi pogoji. — Natan'nej i zve se pri lastnici gospej Ani Jlazek v Nuiarljl. (7.")9_i) j + ii + ii+(i+tro + ii+ii + (; .. . . . . . * . » mfm «X# «X» tt + ttttt Srbske 1 o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V LjuMjani. Založil Dnigotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki so zanima za so-bratc Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. »y» 9/« «/* Najboljša Brnska sukna ja po to v a r n i š k i l c u n a h razpoai tovarniška zaloga snkna SIEGEL-IMHOF ■v Brnu. % a elegantno jesensko ali zimsko moško obleko zadosti je 1 odrezek v dol gosti 3*10 metra, to je 4 Dun vatli. 1 odrezek velja: ■Wgl.-l.ftO iznavadne"WI gl. 7.75 iz line *ay gL 10.50 iz jako fine ~Wt ••~gl.l58.lO iz n;iiliiit-Jšc~W 621) priNtne (10) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtiče, pal merston iu boy za zimski suknje, Iodeo za lovce in ekonome, pcruvienne in tos-king za salonsko obleke, — sukno za ženske obleke itd. %a dobro blago ln točno do pošli jate v se jam« i. Uzorci zastonj i franko. razprodaja. Podpisana daje slavnemu občinstvu na znanje, da bode v torek t4»ilil>i'«i t. I. na svojem posestvu v tleli vo- dil ll in lia S vetji iz prostovoljne roke pri oĆJtlli (ll'ćlŽlM prodajal «i vsakovrstno o m kot n. pr.: okolu C (H) stolov mrve, blizu 400 do 500 V6der vina, malih in velikih sodov za 3000 veder, razno-vrstiiih težkili in lahkih vozov, veliko konjske in volovske oprave, siiliei;a leau za mizarska in kolarska dela, verig in druge železnfne ter sploh različnega gospodarskega orodja itd. IVTarija. Jamnik, (753—2) p. a. Tosenca. 0 . —.— a kisla voda po natriju in litiju najbogatejša g preskušeiio zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro- 1, tinu, dalje proti boleznim v že-lodci, mokril, dolgotraj- ^s^x nemu kataru dihal, ^0f0^&*$!$^jJ8& zlatej žili iu ^*tSS*°* zlatenici. ^***^ denska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Kopanje v nlntini in v jeklonici uplivu posebno pri: pro tinti i liolečtnali mukril, roalokrvnouti, ženskih boloziiili, sla- bostiu i. t. d. Nlimovališfe po veni. I'iii-|>i|. t (brnplaftno) od ri»v-nateliatva : bo« pn lisi <• ISuiIcnci' lilizu l.|lil KtadeiiMku Uisla vodu. ob vznožji Slovenskih goric, ue *a-meujnti * Itu«lp:oiisko, to je ltiMlker.**l»tirgev. Oeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki bo že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica od masi. ('2G4—23) Zaloga Kadenske kisle vode pri F. Plautz-i in M. Kaatner-Jl v Ljubljani. *UUUUUU*UHU*XUHK*UUUU**UUU\ 1 OmnilDus sa potnike K mej Rakekom in Ribnico fj£ zttčne ■-£!. t. in. voziti ter se bo odpeljal vsak dan ob :t. nri zjutraj z ItiikckH in bo dosel v ltibnieo ob O. uri zjutraj: put m se bo vračal iz Kibiiic« ob 1. uri popoludue ter bo doŠel ob uri na Rakek. v HtWj VaHi se bodo konji prepregli, kjer bodo imeli potuiki priliko počiti in okrepčati se.