PROSVETA * < __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ~ Uredniški In upravnliki frostort: MAT South Lawndale Aw Office of Publication 1687 South Lawndale Ave Telephone, Rockwell 4904 teab xxxvm Com Uata Je $6.00 entered M___ •t Chioaao. Illinois. m*tut January 1«. IMS. at the poaVoCfia* ' tha Act al Conaraa of Maroh a. let*. CHICAGO 23. ill.. ČETRTEK. IS. sept. (SEPT. IS). 1S4S Subscription S6.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 1S2 allace se izrekel za novo eriško zunanjo politiko ka mora revidira-i tvoje stališče napram Rusiji ROLA ATOM-I ENERGIJE on. D. C« 18. sept.— ski tajnik Henry A. Wal-je v pismu predsedniku tnu priporočal revizijo te zunanje politike, zbli-s sovjetsko Rusijo in uni-atomskih bomb. Vsebina je bila sinoči objavljena Trumanovemu ugovoru, prišel prepozno. Kopije so bile prej izročene čas- je pojasnil razloge, ie je izrekel za novo ame-zunanjo politiko, zaeno pa lasil, da je tretja svetov-neizbežna, če bodo Velika Britanija in zapagne sile korakale napo sedanji poti. Tretja sve-vojna lahko izbruhne v tli dfsetih letih, ko se bo-ve oborožile z atomskimi i Jnski tajnik je predla-ienje Baruchovega na-glede kontrole atomske e, Rusija pa naj bi se od-pravici vet i ran j a kot za kontrolo razvo-produkcije atomske ener-Njegove sugestije in ana-ianje ameriške zunanje so bile predložene Tru-23. julija, toda tMHltt generalov, ki trdijo, da so realisti, je zmotno. To je, da se mora Amerika oborožiti do zob v interesu lastne varnosti in zaščite. Mir se ne more vzdrževati na svetu v atomski dobi. V nekaj letih bodo vse države imele atomske bombe. Nekateri elementi kriče, da mora Amerika napasti Rusijo zdaj, ko še nima atomskih bomb. Ta skema ni samo nemoralna, temveč tudi bedasta. Rdeča armada bi takoj po napadu okupirala vso kontinentalno Evropo. Ali je Amerika pripravljena za uničenje vseh evropskih mest? Mi pripovedujemo Rusom, da jim bomo eventualno razkrili tajnosti produkcije atomske bombe,.če bodo dobri dečki. S tem ne bomo dosegli ničesar. Rusi bodo podvojili svoje napore v raziskavah atomske energije. Edina pot, ki vodi v mir, je revizija ameriške zunanje politike. Če bomo korakali naprej po sedanji poti, bomo pognali svet v atomski konflikt, ki bo morda zahteval življenja 40,000,-000 Američanov." Montgomery govoril o vojni in ameriška javnost so ' zdaj o tem informirani, hiša se je znašla v vrtin- rja neodločnosti in kon-ko je Charles G. Ross, "ov tajnik, naznanil, da je ik proti objavi vsebine jevega pisma. Neki čas-> nedavno povedal Rossu, Drew Pearson, radijski tator, dobil kopijo pisma izjavil, da bo objavil ta teden. Pearson je da je dobil kopijo iz go-vira, ki ni v zvezi s trim departmentom, da bo vsebino, da bo ameriško o zvedelo resnico, anilo pravi, da bo Wal-«nes konferiral s Truma-Cotovo je, da bo kontro-"zvala svetovno pozornost 2 odmev v zunanjih ura-*h držav. Možnost je, da a) Wallace izstopiti iz ka- tajnik Byrnes bo mor-I**11 Pari^ kjer je v te-vna konferenca, in odle-'ashingtonu, da se posve-11 Omanom. Byrnesova re-^Ja ni izključena. Wallace ' pismu izrazil mne * verjame, da si Ame resnici prizadeva za usta-' lraJnega in stabilnega naj na naše akcije od japonske gledajo druge ■ vprašuje Wallace v pi-v »»lih imam konkret-kue očitujejo^opro-trinajst mil,jard ,dolar " **marrtni in vojni de-Preizkušnjah atomake LftOlin., Tj i . oto- ---—,j«M »u, JjWnu B,krnskega oio- 1 ^Tnju Produkcije * bomb, načrtu ameri- * latin«klh re- " Produkciji bombnikov i^, * ,n v prizadevanjih bT.^ričnih i„ leUl. jJ^Hohko bom bar- polovico sv J^ ^rn l.hko očita. ^ ®a nismo za mir In b .Samo ™ voJno- j!** • atomske bombe tl«| miij ^ t^T Jallšče vodSS - *rif'hem in vojnem t,f admiralov in Zveza med Ameriko in Veliko Britanijo Fort l—vn worth, Kana., 18. sept. —< Feldmaršal Montgomery, šef brltskega generalnega štaba, je zahteval odstranitev časnikarjev, preden je začel govoriti pred inštruktorji in dijaki tukajšnjega vojaškega kolegija. Časnikarji so vseeno zvedeli, kaj je govoril. Montgomery je naglašal potre-bp vojaške kooperacije med A-meriko in Veliko Britanijo 'v prihodnji vojni, kakor tudi o coordinaciji vojaškega vežbanja in standardizacije orožja britske in ameriške armade. On je dospel v Ameriko kot besednik Ve-ike Britanije, ki hoče ohraniti svoj imperij s pomočjo ameriških oboroženih sil. Obisk britskega feldmaršala e narekovala sedanja mednarodna situacija. V Londonu vedo, da sovjetska Rusija ograža interese britskega imperija od Gibraltarja do Daljnega vzhoda. V Moskvi dnevno napadajo brit-iko-ameriški blok. Montgomery je v svojem govoru pledlral za ustanovitev vojaške zveze med Veliko Britanijo in Ameriko proti Ruaiji. Ustanovitev Uke zveze Je priporočal tudi bivši premier Winston Churchill v svojem gov6ru v Fultonu, Mo. v navzočnosti predsednika Tru-mana. Montgomery Je prišel v Tort Leavenworth iz Washingtona. Med inštruktorji in dijaki voja-ikega kolegija je feldmaršal dobil zveste poslušalce. Predstavil ga je general Leonard T. Ge row, načelnik kolegija, ki je slu žil pod Montgomeryjem v Fran eiji. . Dejal je, ds Je feldmaršal sden izmed največjih vojaških voditeljev v svetovni zgodovini. Domače vesti Obisk Chicago,—Zadnji torek so obiskali glavni urad SNPJ: John in Matilda Požar iz Grand Cou-leeja, Wash., Anna in Millie Bla-sich, mati in hči, iz Rentona, Wash. Poroka Chicago.-—Zadnjo soboto sta se poročila Joseph Hudale in Ernestine Mohar, oba člana društva Pionirjev SNPJ. Obilo sreče! la Clevelanda Cleveland.—Za posledicami o-troške paralize je v bolnišnici umrl devotletni Richard Znidar-šič, rojen tukaj. Zapušča starše, dva brata in staro mamo Rose Vovk.—V Newburghu je po dvotedenski bolezni umrl Anton Tomazin, star 81 lat in eden najstarejših naseljencev v tem delu naselbine. Doma je bil iz Podbukovja pri Krki, v Ameriki 60 let. Bil je prvi slovenski gostilničar v Newburghu, splošno priljubljen in pri njemu so bila ustanovljena skoro vsa newburška društva. Bil je član samostojnega društva in KSKJ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, pastorka, vnuke in pravnuke, v Lorainu, O., pa brata Franka.— Mrtvega ao našli v postelji Georg* HfatfMtča, rodom Hrvat, star 74 let in član HBZ. Bolehal je več mesecev. Tukaj ne zapušča sorodnikov,—Mary Raz boršek iz Madisona, O., se nahaja v bolnišnici Huron Road. Morala se je podvreči operaciji, katero je srečno prestala.—Raymond Durn, sin znane družine Joseph F. Durn iz Colllnwooda, se je podal na študlranje v univerzo Harvard. Služil Je v zadnji vojni in bil pred več mesec! odpuščen. Poziv za poraz reaheip-nami h kongresnikov Rockford. III., 18. sept.-Reu ben G. Soderstrom, predsednik Illinotske delavske federacije, je pohval delavce v Illmolsu, naj pri volitvah v novembru pora zijo reakcijonarne kongresnike ki so premiiljeno delali proti volji In Interesom ameriškega ljudstva. Soderstrom j« Izrekel poziv v svojem govoru na kon venci j i svoje organizacije, ki m j« pričela v Rock ford u Repatriacija nemških ujetnikov Britska vlada naznanila program London. J8. sept. — Britska delavska vlada ja naznanila program, ki določa repatrlacijo 15,-000 nemških vojnih ujetnikov na mesec. Na podlagi naznanila bo vzelo več kot dve lati za repatrlacijo ujetnikov. V Angliji je zdaj skoro 400,000 nemških vojnih ujetnikov. Vlada se je odločila za skcijo zaradi kritike cerkvenih, političnih In drugih organizacij. Voditelji teh so obsodili držanje u-jetnikov v suženjstvu. Izpustitve vojnih ujetnikov so bile doslej omejene na tri tisoč mesečno. Vlada je naznanila, da bo ta mesoc osem tisoč vojnih ujetnikov poslanih v Nem čijo. Prvi bodo poslani oni, ki so demonstrirali pozitivno de-mpkrstično stališče. Domov ne bodo poslani vojaški častniki in nsvdušenl nacisti. Skoro vsi vojni ujetniki bodo poslani v d is trik te in meota, v katerih ao bivali pred izbruhom vojne Britska vlada se o tej zadevi posvetuje z avtoritetami v ameriški, ruakl In francoski okupacijski coni. Poljedelski minister Tom Williams Je dejal, da skoro 200,000 nemških vojnih ujetnikov dela na poljih, ostali pa so uposlenl v tovarnah in pri čiščenju ter od stranjovonju podrtfn v mestih. Lastniki restavracij protestirajo % Najmanj 36*000 mesnic zaprlo vrata Chicago. 18. sepU-Zveza lastnikov restavracij jo poslala oster protest uradu administracije cen, ker je odredil znižanje cen v restavracijah na točko, ki je prevladovala 80. junija. Donald V. Kiseau, tajnik organizacije, ja dejal, da je instruiral člane, naj se pokore odredbi, zaeno pa je naglasil, da bo več restavracij zaprlo vrata v znak protesta. V Fort Dodgu, Ia., je 70 restavracij zaprlo vrata, Kiseau je naznahil, da bodo lastniki restavracij vložili prtov proti odloku urada administracije cen pri federalnem sodilču. Organizacija trgovcev z mesom je naznanila, da je najmanj 36,000 mesnic v vseh krajih dežele zaprlo vrata zaradi pomanjkanja mesa. G. R. Dressier, tajnik organizacije, je razkril, da je bilo 50 odstotkov delavcev odslovljenlh v zadnjih dneh. Klavnice ne dobe klavne živine. To je vzrok pomanjkanja mesa. Čez 15,000 klavniških delavcev je bilo odalovljonih samo v Chicagu. Nobenega izgleda še ni, da se bo situacija izboljšala v bližnji bodočnosti. --r- Obsedno stanje se obeta Grčiji Ljute bitke v severnih provincah Atene. Grčija. IS. dept .^—»Poročilo pravi, da bo grška monarhi-stična vlada oklicala obsedno stanje zaradi nasilja in bitk, ki divjajo v severnih pokrajinah. Obsedno stanje bo najprej okli-cano v teh provincah jn potem v vseh krajih dežele. V bitkah z vladnimi četami in orožniki v severnih provincah je zavojevanih Čez 10,000 levičarjev. Demetrius Partsalldes, generalni tajnik levičarska narodne osvobodilna fronta, je dejal, da se bo borba proti monarhi-stični fašist čni vladi, ki je pod kontrolo Velike Britanija In britske oborožene sila, nadslje-vala, Glavno pozorišče bitk med levičarji in vladnimi četami Je v Thesaliji, preko katero gre glavna komunikacijska linija od Aten do Solufto. Bitke so v teku tudi v Makedoniji. Gover-ner Makedonije je obvestil vlado v Atenah, da so bitka zavzele značaj civilne vojna, Monarhlstlčna vlada trdi, da levičarske tolpa rszbljajo ceste, mostove, železniške proga in režejo telegrafske in telefonske žice. Člani vlade so sa na seji odločili za aretacijo promlnentnlh levičarjev, toda akcija Je bila odložena. Odrejena bo, ko se bo premier Konstantin Taaldaris vrnil v Atene Iz Psriza. On Je reprezentant svoje države na mirovni konferenci. Britska ribiška industrija protestira London, 18. sept —Britska ribiška Industrija je poslala pro test poljedelskemu ministrstvu proti odloku genersla Douglass MacArthurja, da imajo Jšppnci pravico do ribolova v vodah Ledenega morja. MacArtbur Je vrhovni j^oveljnik okupacijskih sil na Japonakem. v _ Eisenhower bo odpotoval v Anglijo Washington, D. C., IS. sept.— G+nersl E senhower. M generalnega štaba, bo kmalu od not o val v Anglijo. Univerzi Cambridge In Edinburgh mu bosta podelili častno diplomo v znak priznanja zaslug kot poveljniku zavezniških sil v Evropi v teku vojna. novi poskusi za ojacanje italijanske sile Člani vojaške komisije zavrgli predložene amend me nt e BEBLER PONOVIL GR02NJ0 Paris. 18. sept.—Vsi poskusi na mirovni konferenci, da sa poveča obseg armade, mornaHce In letalske sila poražene Italijo, so se izjalovili. Vprašanje Trsta in Sredozemlja, ki je povezano s bodočnostjo Italije, jo ša vedno glavni predmet diskusij reprezentantov 21 zavezniških držav na mirovni konferenci. Člani vojaške komisije so zavrgli vse amondmente za ojača-nje Italijanske sile, katero jO predložila delegacija Južnoafriške unije. Namen teh je bil u> stvaritev močne Italije, da bl po stala faktor v vzdrževanju ravnotežja moči v Sredozemlju. Druge zadeve so bile predmet razprav. Posebni pododbor za Trst je predlagal, naj mesto dobi eno zbornico. Ruski zunanji podminlster Andrej Višinski ja sugeriral, naj ženske dobo volilno pravico. Njegova fugesttja je bila sprejeta. Višinski je obdolžil Jamesa C. Dunna, ameriškega roprazontan-ta, ln Gladwyna Jabba, britskega reprezentanta, da podpirata amendmonto malih držav, čeprav sta dala zagotovilo, do jih ne bosta. V avojom govoru jima te očital prod rzn ost. Jugoslovanski delegat Aleš Bebler jo ponovil grožnjo, da njegova država no bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če ne bo Jugoslavija dobila nadaljnjih koncesij. On je okrcol zapadne sile in jih obdolžil, da skušajo ustanoviti italijansko mostišče za agresivno akcijo proti Jugo slavljl v bodočnosti, Bebler ja dalje rekel, da bo Jugoslavija vztrajala pri zahtevi zo revizijo francoske linija, glede katore ao se zedinill zunanji mlniatrl Iti rih velesil. Člani vojaško mialje so »so Iz rekli zs demilitarizacijo Italijan skih krajev ob meji med Jugoslavijo In Francijo, Sicilijo, Pan tellerije, Sardinijo in drugih o tokov na Jadranskem ln,Bredo zemskom morju. Pakt meH Argentino in Anglijo Cene mesu zviiane za 25 odstotkov Buenoa Aires, Argentina, 18 sept,—Argentina ln Volika Bri Unija sta sklenili in podp aoli trgovinski pakt, Ta določa mod drugim zvišanje con za argen tinsko meso, ki so pošilja v Veliko Britanijo, najmanj sa 25 od s U) t ko v. Velika Britanija so^jo § psk tom obvezala, da bodo žoloznico, katore posedujejo britski into rosi, Izročene Argentini, Blodnj« bo dobilo tudi Imetje, kotoro Je Velika Britanija zamrznila ' vojnem čaau. Pakt jo v imenu Veliko Brita nije podpisal poslanik RoglnaM !>eeper, v Imenu Argentine pa zunanji minister Juan Bramu glio. Ceremonijo so so vršile v vladni palači v navzočnosti ar ^entlnskega predsednika Juana Perona. Razporoke se mnoie v Angliji London, IS. sept — Razporočni milni delajo a polno paro v An glljl. Sodišča v f/mdonu ao Iz dala v xodnfl'i dveh tednih čez pet tlaoč razporočnlh dovoljenj Obsodba vladnih kontrol in regulacij § Delavci se znaili v vrtincu inflacije Rockford. III.. 18. sept.—Go ver ner Green in John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij Ameriško delavske federacije, sta obsodila vladne kontrole in regulacije. Oba sta govorila na konvenciji Illinotske delavske federacije. Green je dejal, Vda smo kot posledica vladnih kontrol ln regulacij stopili na pot, ki vodi v kolektivizem ln državni aoclall-zem. Dolavcl so se znašli v vrtincu Inflacije. Ameriški delavci, kakor industrljci ln farmarji, stoje prod odločitvijo. Ta je med sistemom svobodnega podjetništva in akcije ter reglmenta-cljo." Frey je v svojem govoru obsojal federalno agonture ln od x>re. Tarča so bili odbor za sta-)illzacljo mezd, delavski odbor n vojni delavski odbor. Organizirani dolavcl se morajo poko riti odredbam teh odborov. Na konvencijo je prišlo 1200 delegatov. Danes boata govorila pred delegati William Groon, predsednik Ameriške delavska federacije, ln člkaški župan Ed ward Kelly. « Organiziranje nemške armade v ruski coni? Ženeva, Švica, 18, sept,—List Curloux poroča, da ja nemški feldmaršal Frederick von Pau-lua, ki jo bil ujet i ostanki svojo laato armade pri Stalln-grado f 194.1, prevzel Organiziranje nemške armade v ruski okupacijski coni. To bo tvorilo tri milijone nemških vojnih ujetnikov, ki so v Rusiji. Poročilo dostavlja, da bo imela Rusija mogočnega zaveznika v nemški armadi, ki bo šla v akcijo v slučaju izbruha vojne mod njo, Ameriko in Veliko Brlto-nijo. Delegati za delavsko zborovanje imenovani Washington, D. C., 18, sept.— Predsednik Truman jo Imenoval delegate, kl so bodo udoležlU zborovanja mednarodnega do-lavskega urada, katero se bo pričelo 10. septembra v Torontu, Kanada. Za reprezentanta Ameriške delavske fedorocljo jo bil imenovan Robert J. Watt, Via do bosta reprezontlrala David A. Morse, pomožni delavski tajnik, in senstor Thomas, delodajalce ps James D. Zellorbach, predsednik Crown Zollorboch Corp, v San Franclscu. Admiral Standley oplazil trgovinskega tajnika I Los Angeles, Col., 18. sept.— Govor, katerega Jo Imel trgovinski tajnik Henry A. Wallace v New Yorku zadnji četrtek, je rszkačll admirala Willlama H. S t and ley ja, bivšega postsnlka v Moskvi. Obdolžil ga je sabotl-rsnja državne ladje. "Wallace nI samo kriv nelojalnosti na pram svojemu predsedniku in ljudstvu," je rekel sdmlral. "On je dal podporo dejanskemu sovražniku in s tem izvršil prestopek, za kateregs bi bil v vojnem čssu lahko ustreljen." Stavka rezultirala v odslovitvi delavcev Detroit, Mich,, 18 sept.—Žara-dl stavke v tovarni Brlggs Man ufacturlng Co. jo bilo odalovlje nlh skoro 47,000 avtnlh delavcev, članov unije CIO. Delavce sta odslovili Chrysler Motor Corp. In Packard Motor Co, Stavka Je'fala okllcana v znak protesta proti Briggs Co., ker ni hotela upoštevati pritožb delav cev. indijska vlada e opira na britske bajonete Konflikt med Muslimansko ligo in kon- i grešno stranko JINNAH NAZNANIL OPOZICIJO BombaJ. Indij«. 18, sept.—Mohamed Ali Jinnah, predsednik Muslimanake ligo, jo dejal, da se nova medčaana indijska vlada opira na bajonete britske oborožene silo, zaeno pa je ponovil izjavo, da muslimani net bodo kooperirali s to vlado. Predsednik medčaano vlade, ki je bila nedavno ustanovljena, je Jawaharlol Nohru, vodja vselndijsko kongresno stranke. On jo včoraj ponovno konferiral s feldmaršalom Wavollom, podkraljem Indija, Možnoat Je, da bo vluda reorganizirana. Dr. Abul Kalan Azad, bivši predsednik kongresno stranke, je naznanil, da bo medčaana vlada vršila svoje funkcije a sodelovanjem aH brez sodelovanja Muslimanske ligo. Izrazil jo obžalovanje, ker ja ligo zavrnila povabilo kongresna stranke. "Ponovno bom apollrol no voditelje Muslimansko ligo, naj gledajo na položoj brez predsodkov," jo rokol Asad. "So vodno upom, do bodo revidirali svojo stališče ln prišli do toključko, da je kooporacljs potrebna v interesu ljudstva no aplolno." Jinnah j« na konferenci • čoa-nUuril d|tol »ds ni nobenega izgleda za Izravnavo konflikta mod Muslimansko ligo ln kongresno stranko, kJ so zanaša no podporo britske oboroAona alio. Noht u, Azad ln drugi bl povedali resnico, Če bi izjovili, do ao Muslimanska liga no bo podala, namesto da govore o nokoopo-raclji, Kadar Nohru trdi, da bo liga zdrobljena, ako so bo oc)-ločlls za direktno akcijo, razkriva zaupanje, da mu bo britaka sila pomagala. Kljub tamu no verjamem, da jo britski premier Attlee zsgovornlk Ideje, da mora kongresna stranka vladati muslimane ln druge manjšine z okovano pestjo." Člani jugoslovanske delegacije protestirajo Belgrad, J8. sept*—Člani jugoslovanske delegacijo so poslali protest ameriški vladi, ker jim |o odklonila dovoljenje so prihod v New York, kjer so bl udeležili zborovanja Ameriškega ilovanskegs kongresa. Vsebino protesta je objavil Leoo Krzlcky, predsednik kongresa. On jo dojel, da Je odklonitev neprijatelj-ski čin s strani ameriško vlado ne samo proti Jugoslaviji, temveč proti vsem slovsnskim dr-iavarn. Organizacija legionar• je v zahteva preiskavo Indisnapolls, Ind., 18. sept.— Department Ameriško legijo v Indian! zahteva preiskavo ko muntstičnegs vpliva med dijaki, ki pohajajo državno univerzo ln kolegije, katere vzdržuje držovo. Zadevna resolucija je bilo sprejeta na letni konvenciji depart menta, I^gionorjl so opozorili governerja Gstaaa, da ao nekateri profesorji na državni univerzi podpisali peticijo, ds prldojo člani komunistično stranko no listo kandidatov sa državno urada. Demobilizacija moštva imeriške mornarice Washington, 0. C., IS. aopt.— Mornarlčni department Jo no-znanil, da Je bila demobilMkcija moštva ameriško bojno momorl> ce na Pacifiku dovršena. Samo rezervisti, ki so ao prijavili sa nadaljnjo službo, ao lo no Pacifiku. o; PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO ISV LASTNIMA SLOVEMSZE NARODNE PODPORNI JEDNOTE H Mi published *T national Naročnina sa Zdruiana drfteve (Uran Chicaga) In M tete, U.00 sa pal leta. SI JO sa četrt leta; m Chlaage te Cook Co„ 17.50 aa celo lato. $1.7» aa pol leta» an inoaemstvo IMO. Subscription rslast for the United States (except Chicago) and Canada #.00 pet year. Chicago and Cook County 17 JO pes foreign countries SO JO par yaar. Cena oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov te člankov sa na vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice. pevaatL Itd.) aa vrnejo pošiljatelju le v slučaja, če Je pcttoHl Advertising rates on agreement.—Manuscripts of and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc* will be returned to sender only whan accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vse. kar Ima sdk a PROSVETA 2857-5« So. Lawndate Ave., Chicago 23, Illinois Datum v oklepaju na primer (September 30, 1046), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je • tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. _ Wallacevo poleno t/LatovL julsJJv ruusdbl Bil je ie skrajni čas, da je nekdo, čigar beseda šteje, vrgel poleno pod noge tekoči ameriški zunanji politiki, ki ne vodi drugam kot v razborit imperializem in novo svetovno vojno. To je zadnji teden storil na nekem političnem shodu v New Yorku zyezni trgovinski tajnik Henry Wallace in povzročil pravo senzacijo. Senzacija je bila v tem, ker je proti politiki državnega department a nastopil vpliven kabinetni član, čigar govor je prej odobril predsednik Truman, potem pa ie je na pritisk državnega depart-menta premislil in 48 ur pozneje "vzel nazaj besedo". Izgleda, da nekdo res ne ve, kaj dela. In ta nekdo je predsednik Truman, ki Je zadnjega januarja izjavil, da zunanje politike ne narekuje nihče drugi kot predsednik Združenih držav. V teoriji — po ustavi — je to resnica, v praksi pa je odvisno, kdo je predsednik. Roosevelt je na primer sam usmerjal ameriško zunanjo politiko, Trumanu pa jo usmerjajo drugi — predvsem militaristi in imperialist! in rusofobi, ki menijo, da je treba proti Rusiji nastopati s politiko "trde pesti" in okrog nje zopet zgraditi "sanitarski kordon", kakor so ga zgradili po veliki boljševiški revoluciji. Ti ljudje se dobro zavedajo, da ta politika lahko privede do novega svetovnega požara, toda so za doeego svojih hegemonističnih in imperialističnih oiljev pripravljeni riskirati tudi to možnost in "osrečiti" človeštvo z novim, še neprimerno bolj strašnim razdejevanjem in uničevanjem kot je bila zadnja vojna. Pripravljeni so riskirati tudi razdejanje svoje lastne dežele — v dobi raketnih letal In etomskih bomb bo tudi to mogoče; v tem se strinjajo vsi atomski znanstveniki in vojaški izvedenci. * Proti tej pogubonosni politiki je sedaj. dvignil svoj glas Hepry Wallace, ki je bil na demokratski konvenciji leta 1944 v Chicagu po korumpiranih velemestnih mašlnah a la Kelly-Prendergast-Hague In južnih burboncih poražen za podpredsedniškega kandidate, seveda tudi po zaslugi Roosevelta, ki je svojega "kronprinca" pustil na cedilu. Če bi ga ne bil, bi na Jrumanovem mestu danes sedel Henry Wallace In tok ameriške zunanje in svetovne politike bi mogoče ne bil tako tragičen. Tragično In patetično je predvsem dejstvo, da do danes skoraj ni bilo nobene organizirane in dobro osnovane opozicije proti tej pogubonosni zonanji politiki državnega departmental katero narekujejo zgolj imperialistični In mllitaristični Interesi. Tukaj imamo v mislih predvsem progresivne in pacifistične kroge, ki so bili prejšnja leta močan faktor na polju Javnega mnenja. V mislih imamo tudi delavske kroge, ki bi lahko in tudi morali imeti zelo važno besedo tudi glede svetovne politike, kajti končno je delavstvo tisti sloj, ki je najbolj prizadet. Ampak vsi t'( krogi so bill do zdaj popolnoma parallziranl, brez vsakih smernic, vsi več ali manj zapleteni in zastrupljeni z velika sntlsovjctsko propagando, ki že mesece bruha po deželi Iz vseh kotov in krajev. Vaš urednik zaaleduje večje število liberalnih In delavsko usmerjenih publikacij, revij In tednikov, ki so pred Pesrl Harborjcm bodisi nasprotovali ameriškemu zapletu v vojno iz načelnega protivftjnega stališča, ali pa so bili za ameriško intervencijo ir. načelnega, to jc protlfašlatlčnega stališča in smatrali vojno kot potrebno zlo za zlom oslščnega In sploh vsakega Impe^ rializma Usmerjenost je bila na obeh atraneh jasna. Toda vsi ti progresivni in delavsko usmerjeni organi javnega mnenja |ni že dalj časa brodijo v patetični konfuzljl ln v nekom meglenerft fatalizmu, da je nova vojna med zapadom in vzhodom neizogibna. Mnogi nekoč izruziti nasprotniki vojne in Imperiallz-« ms so se zadnje mesece prelevili, ako ne v odprte zagovornike Ryrnesove zunanje* politike, vsaj pa v nekakšne polovičarske opravičevale« politike "močne pesti" proti Sovjetski Rusiji. To je opažati med mnogimi prngresivci, liberalci, socialisti in delav skimi voditelji, ne samo med patentirano reakcijo. V tem le iz povedujejo vso svojo politično dekadenco ln totalno nezmožnoet za formuliranje konstruktivne MIROVNE zunanje politike. Seveda Je precej kriva tudi ruska zunanja politika, ki je v marsičem zelo "ajsenponarska", odbljalna in provokativna, * Da-ll ta Wallacev nastop proti sedanji pogubonosni zunanji politiki Trumanove administracije pomeni pričetek preusm« i jmja progresivnih elementov na tem polju, je seveda še prezgodaj sa UL, ugotovitev. Sploh je vprašanje, ako Wallace ne bo umolknil in se "poboljšal". To pravimo kljub njegovi zadnji izjavi, da bo vztrajal prljypjem newyortkem govoru in v bližnji hodočnoell zopet govoril. Ampak pritisk nanj je zelo velik, naj prizna napako. aH pa vsa) molči o zunanjo politiki. In te pritisk ni samo iz adminiatracfjsltih krogov, marveč tudi od aaortlranih kovačev javnega mnenja, reakcionarnih kot psevdo-liberalnlh. To domnevo opiramo na prrgledno poročilo časnikarske agencije Aaeo-ciatcd Press o*stslišču raznih dnevnikov napram Wallacevem .govoru. * Ta piitisk Iz aaortlranih krogov, naj Wallace, sploh nihče ne trese državne ladje, sloni na fatalni domnevi buržvaznlh političnih ionglerjev, dCI>M polju zunanje politike ne sme biti nobenih dl f« i ene v mJKtjqnju. Znana kapitalistična prlslovlca Je, da morajo odpgsti vse razlike o zunanji politiki tri milje od ameriškega obrežja in da sf>ra Amerika v svetovni poliUkl naatopati solidarno. Ta koncept )| seveda stoprocentno totaliterski. kar pa naiih demokratov ln "demokratov" ne ftenira Toteliterstvo Je lahko "ko-šer". ako "nam" služi' ln med demokrati in republikanci Je f* zavladala ču£0tU "enotna" fronta glede ameriške runanje poli tike. O tem še spregovorimo EVELETH MU BO OSTAL V LEPEM SPOMINU Neff. Ohio.—Že dolgo se pripravljam malo opisati potovanje v Minnesoto in nazaj. Začasa bivanja v Evelethu je bilo vse dobro. Imel sem udobno stanovanje in dobro hrano, toda moj žep se je tako skrčil, da proti koncu tedna že skoro roka ni šla notri. Toda kaj hočemo, draginja je dandanes vsepovsod. Hudo je bilo sedeti dolge ure na konvenciji, kajti človek ni navajen sedenja in tako sem bil bolj utrujen kot pri mojem delu. Vendar pa Je to minilo in se zopet počutim kot po navadi. Vožnja z vlakom ni napačna, toda predolga, pa tudi dosti ne vidiš, kajti voziš se ponoči. Vozeč se proti EVelethu, sem se dobro {»Čutil, ker sem imel prijazno družbo, proti domu pa sem se počutil prav slabo skozi vso noč, vendar pa sem hvaležen, ker sem imel tako skrbnega tovariia "šlafkamareda" Petra Stankovicha iz Uniontowna, Pa. On je skrbel zame, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Naj Še omenim naš prihod v Eveleth. Bil sem razočaran, ker smo bili sprejeti s tako častjo. Vse je bilo preskrbljeno za prtljago ln na stanovanja so nas vozili z avtomobili. Obžalujem, ker vem, da so Evelethčani mislili, da prihajajo sami "fejst" fantje, ko pa smo se vsulili iz železniških vozov, smo bili pa skoro vsi stari. Potem smo se uvrstili v vrste in korakali z godbo na čelu. Ob igranju sem se počutil mladega in mislim, da tudi drugi. Ol odhodu iz Eveletha pa je deževalo in tako nismo imeli po-vorke, kot je bilo v načrtu. Godci pa so se vseeno' podali na postajo in nam lepo zaigrali za od-hodnico. Bil sem zelo gin j en, ko smo se morali posloviti od teko prijaznih evelethskih Slovencev. Seznanil sem se z mnogimi, kajti kjer sem videl okrog hiše cvetlice, sem s ustavil in po slovensko vprašal in dobil pravi odgovor. Eveleth je res krasno mesto, ljudje pa resnično vljudni. Otroci imajo lepšo vedenje kot tu, kajti pri srečanju te lepo pozdravijo/ Naj zadostuje in hvala za postrežbo. Upam, da se bomo še videli. Florlan Plehek. JAVNA ZAHVALA ODBORA ZA SPOMENIK Cleveland, Ohio.—Odbor za postavitev spomenika našim fantom in dekletom vojakom druge svetovne vojne v okolici Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd., se iskreno zahva ljuje vsem darovalcem v gotovini, v blagu ln%vsem posetnl kom odkritja spomenika v ne deljo 25. avgusta 194«. Spomenik v priznanje našim fantom in dekletom, ki so služili v ameriški armadi in tistim, ki so darovali svoja življenja za demokracijo sveta, je postavljen. Naj prvo se želim zahvaliti Johnu E. Lokarju, ki je tako lepo vodil popoldanski program ln v svojem govoru izrekel so-žalje očetom in materam, ki so izgubili svoje sinove v zadnji vojni. Prav prisrčna hvala, John! Hvala miss Florence Unetlč, ki je tako ganljivo zapela ameriško himno. Med petjem Je a-meriški legljonar lepo, počasi vzdignil ameriško zastavo na vrh droga, kjer je potem vihrala v pozdrav našim živim ln mrtvim vojakom. Naši fantje vojaki, oblečeni v vojaških uniformah, so odkrili spomenik. Hvala vsem, ker ste se zavedali, da s tem izkažete zadnjo in Veliko čast našim padlim junakom Jn borcem V drugI svetovni voj- ni. Prsv lepa hvala tudi tistemu mladeniču od godbe sv. Jožefa, ki je Igral žalostinko v spomin padlim vojakom. Imena žal ne vem. Zahvalim se našemu po Irtvovalnemu Francetu Jelarčl> ču. ki je podaril teko kraaen venec v spomin padlim vojakom ln za cvetlice materam in očetom. kot tudi predaednicl ndbo ra. Iskrena hvala za veliko po- žrtvovalnost vam in vaši ženi Jennie. Zahvaljujem se mladinskemu pevskemu zboru SDD za lepo petje. Nadalje hvala pevskemu zbpru Jadranu za tako lepe in izbrane pesmi, pri katerih je bilo marsikatero oko rosno. Hvala vam vsem za nastop. Zahvaljujem se tudi vsem govornikom, kot tudi članom Ameriške legije V. F. W. za vodstvo po-vorke in Še posebno Jacku Per-skyju, ki je v svojem govoru poudarjal, da so mu ^nani Slovenci že izza leta 1900, posebno pa še, ker so s* borili v prvi in drugi svetovni vojni ob njegovi strani. Njemu Je sledil Vatro J. Grill, ki je zastopal župana. V svojem govoru je predočil navzočim pravo demokracijo sveta. Hvala za lep in jjomenljiv govor! Prav lepa hvala tudi državnemu senatorju Wm. H. Boy-du za zelo pomemben govor Za njim je govoril naš koncil-man John J. Price, ki je pou darjal trpljenje vojakov, ki ga doprinašajo za domovino v voj nem času, kar je tudi sam izkusil v prvi svetovni vojni. Hvala, John! > ' Moram se zahvaliti tudi predsedniku Slovenskega delavskega doma Mattu Petrovichu za njegov pomembni govor, katerega je izvrstno začrtal, da so njegove besede segle marsikateremu globoko v srce in tam ostale. Hvala tudi vsem društvenim za-, stopnikom in članstvu društev, ki so se udeležili povorke, zastopnikom in zastopnicam društev še prav posebno. Prav lepo priznanje in zahvala gre tudi osmim orkestrom, ki so ob tej priliki igrali brezplačno. Ti so! Johnny Pecon, Frank Jankovič, Jimmy Kozel, Louis Trebar, Pete Bostelič, Eddy Habat, John Vadnal, Eddy Sešek, J os. Pintar in Pete So-kach. Hvala zavednim fantom. Lepa zahvala gre tudi požrtvovalni godbi sv. Jožefa za sprem* stvo pri povorki. Hvala velja vsem darovalcem, posameznikom, organizacijam in društvom, katerih člani zborujejo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. za vse doprinose k tej slavnosti. Hvala vsem požrtvovalnim delavcem in delavkam, ki so trdo delali ta dan. Posebno še kuharice, ker one so delale kar 20 ur neprestano; hvala točajem za baro, ker vsi so bili na svojih mestih ob pravem času. Torej iskrena hvala vsem delavcem in delavkam te prireditve. Omeniti moram še posebej Marinko Fruit Market, ki je daroval vse prikuhe, kar se jih je rabilo pri tej prireditvi. Zato naj prejme lepo zahvalo. Naš odbor se zahvaljuje tudi direk-toriju SDD, ki nam je šel na roko v vseh ozirih, kjer in kar smo jjotrebovall, kot tudi za dvora* ne, katere so ''nam dali brezplačno. Končno prisrčna hvala vsem za prijazno sodelovanje, kot tudi oskrbniku SDD Franku Ma- rašu in njegovi ženi, ki sta bila vedno pripravljena pomagati. Ne smem pa pozabiti našega u-metnika Franka Kosiča, ki je napravil tako lepo delo, ki je v ponos celi collinwoodski naselbini. Zato priporočam moža, poštenjaka, kadar potrebujete izdelke njegove obrti. Za tista imena, ki so pomotoma izpuščena, ni naša krivda. Saj smo dolgo pisali v listih in (k>zivali, da prinesete imena. Kdor ni prinesel imena, je dotičnega krivda, ker se ni zanimal. Sedaj vidite, kako krasen je ta spomenik. Nam je žal, da se je tako primerilo. Nekateri so od začetka govorili, da iz tega ne bo nič. Toda naš delavni odbor je šel na delo in s pomočjo prispevateljev podpore in delavcev, ki so pomagali na vse načine pri tem pod vzet ju, dovršil delo. Naša začrtana pot je bila precej težavica in trn jeva. Pa smo vse o-vire premagali. Sedaj smo ponosni na svoje delo. Zavedali smo se, da smo dolžni nekaj storiti za v spomin padlim voja kom, kot tudi živečim, da ostane v trajnem spominu. Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem listom, ki so nam šli v vseh ozirih prijateljsko na roke, priobčevali naše dopise in imena darovalcev. Zato naj vam izrekam prisrčno zahvalo. Ne smem pozabiti naše prire ditve, katera se bo vršila 29. septembra za namen, da se vsi stroški te slovesnosti pokrijejo. Treba je namreč še na vrtu o-krog spomenika olepšati. Naše delo še ni povsem končano. Naš odbor se že pripravlja za delo. Na tej veselici bomo vsem postregli, da boste vsi zadovoljni. Za ples bo igral Vadnalov orkester. Končno se še enkrat v imenu odbora vsem skupaj zahvalim. Ako sem katerega izpustila, naj mi oprosti. Antonla Tomle, predsednica. POIZVEDOVANJE SORODNIKOV Chicago, 111.—Franka Letnar-ja, doma iz Vrhpolja, hišna številka 9, pri Kamniku, išče nečakinja Katarina Letnar. Zglasi se naj pri meni. Pri meni ima tudi pismo mrs. Theresa Urh, katera je pred petimi leti živela v Kelseyvillu, California. Pismo sta ji pisala Matevž in Marija Urh, vas Hrib pri Kamniku. Prošena sta, da se zglasita pri meni, če bi pa kdo drugi vedel kje se nahajata, naj mi sporoči na moj naslov: 3254 S. Karlov ave., Chicago 23, 111. Rudolph Komatar. RADA BI POMAGALA BRATU, A NE VE KJE JE St. Loula, Mo. — Rada bi pomagala mojemu bratu Jožetu Ivanetiču, doma iz Sadine vasi pri Semiču, Belo krajina, toda ne vem ali je živ ali ne. Pisala sem mu že nekaj pisem, a so prišla nazaj. Pisala sem tudi v italijanščini, kajti bil je v italijanskem ujetništvu, toda tudi to pismo je prišlo nazaj. Arthur Meyers, vojni veteran te član unije Farm Equipment Workers CIO. pripoveduje na aejl. kako ab ga Ruai osvobodili Is oemikegs vojnega ujetnlttvs. On Je slutil pri tetalclh in bil se streljan nad Nemčijo. Zdaj Je predsednik unljskngs veteranskega odbora ln dala pri International Harvester Co. v Chicagu. Slika v okviru ga kaie. kako Je Ugledal v nemškem ujetništvu. Sovjetska Rusija v povojni d0| —-Spisal Victor Manuel Vlllasenor- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. Zebre iz Mehil (Nadaljevanje) Hinavsko postopanje zaveznikov s Rusijo v času kritičnega položaja Druga svetovna vojna se je pričela 1. septembra 1939 z na-povodjo vojne Francije in Anglije Nemčiji. Ne oziraje se na to dejstvo, zavezniki niso opustili svoje napade proti Rusiji. Koncem novembra pa se je pričela vojna med Finako in Rusijo. Nemčija je namreč imela Finsko za bodočo podlago za napad na Rusijo in v njej pripravljala pristanišča za svoja letala in betonske temelje za težke topove, oddaljene samo 35 km od Leningrada. Nam vsem je še v živem spominu tista "ofenziva" med Nemci, Angleži in. Francozi, to je bilo od meseca oktobra 1939 do aprila 1940. Nacisti so .lomastili po Danski in Norveški, medtem pa je med Nemci, Francozi in Angleži vladal tak popolen mir, da so vrabci gnezdili v francoskih in angleških topovih. Da, na bojiščih je vladal popolen mir, ne pa v kapitalističnih časopisih in diplomatskih krogih zapadnih zaveznikov! Radi vojne med Finsko in Rusijo so začeli bruhati ogenj in žveplo na Rusijo in hoteli inscinirati skupno vojno z Nemčijo vred proti Rusiji. Judež Chamberlain je s privolitvijo vlade začel pošiljati fašistu generalu Man-nerheinu 144 angleških bojnih letal, 114 težkih topov, 185,000 nabojev za topove, 50,000 granat in 15,700 letalskih težkih bomb. Drugi Ju4ež Daladier je pa v času, ko je Francija sama potre boyala vse orožje proti Nemcem in bila v smrtni nevarnosti za svoj obstoj, poslal Finski 179 bojnih letal, 472 težkih topov, 795,000 težkih nabojev za topove, 5000 brzostrelnic in 200,000 granat. Ob istem času je nameravala poslati angleška vlada 100,000 vojakov čez skandinavske dežele na pomoč Finski, Francija pa je zaeno dajala navodila generalu Weygandu, ki je imel svojo armado v Siriji, naj napade Rusijo v Kavkazu. Vsi ti dobrohotni računi za poraz Rusije pa so bili prekrižani L 1940, ko je ruska vojska razstrgala "nepremagljivo" Mannerheino-vo črto in je morala Finska poklekniti na kolena ter prositi za mir. Rusija je dala Finski zelo lahke pogoje. Molotov je imel sle dect govor pred višjim sov] dne 29. marca; "Rusija je magala finsko vojsko in bi, lahko zasedla vso Finsko,] dar tega ne bomo storili več bomo dali lahke mirov, goje našim premaganim s& nikom. Edino, kar zahte^ je sigurnost za Leningra Murmansk." Druga fronta Mesec dni po tem, skončala vojna med Fir Rusijo, so Nemci zasedli in Norveško in prodirali . gijo, Holandijo in Francijo. 22. junija 1. 1941 je bil 1 gospodar vse Evrope. D< je svoj namen in planil ru sijo. Šele tedaj so se spo zapadni zavezniki na zdru z Rusijo, Spomnili so se r sede, ki jih je vedno pridi Litvinov v Ženevi. Če bi Francozi in Angleži pristi Litvinov predlog, sploh prišlo do vojne. To spriču java maršala Keitela, ki Nuernbergu javno prizna bi se zavezniki pravočasno žili, se Hitler sploh ne bi pil vojne." Kljub temu, da so se za zavezniki združili z Rusijo ju proti osišču, se hujskanj ti njej ni prenehalo. Leta je prišel Molotov v Lond angleška vlada mu je sv obljubila, da bo odprla ist tako zvano drugo fronto padu. Zakaj niso zavezni žali svoje obljube? Zakaj izkrcali na Francoskem še dve .leti? Danes imamo dokaze, da so ameriški ča in reakcionarni elementi zirali' predsednika Roose ker je nasprotoval načrto Churchilla. Churchill sploh nikdar tel odpreti druge fronte v ciji. On je hotel izkrcan vezniških čet na Balkanu, kaj? Zato ker ni hotel, ruske čete zavzele Balki srednjo Evropo, kajti on meraval v teh deželah nas na prestole kralje in kra ki bi vladali tako kot bi ji pel in bili odločni sovn Sovjetske Rusije. Slučaj ( je pač tipičen, kjer je ang vlada z bajoneti vzpostavili bolj fašistično vlado na kr" katera preganja in mori vi predne sloje celo bolj kot t poprej Hitler in Mussolini. (Dalje prihodnjič.) Prosim, rojaki, če bi kateri vedel kaj o njem, naj mi sporoči na naslov 5430 Elizabeth ave, St. Louis 10, Mo. Katka Ivanetich-Pucci. PRISPEVKI ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Grass Valley. CaL — Naše društvo št. 745 SNPJ je poslalo organizaciji SANS $1 za vsakega člana, skupaj $50. Poleg te vsote sta darovala Joe Cukjatl ln žena $5, trije po $3 ln dva po $2. Poleg članov in članic društva 745 SNPJ so darovali še sledeči: John Breznikar ml. $25, John Breznikar st. $5, oba iz Oaklanda. Joe Gliko st. in ženi $10; po $5: Joc Gliko ml. in žena. Frank Gliko in žena, Joe Pirtz in žena John Mayers in žena in John Gradishek ln žena. Vsi iz Grass Valleyja, Cal. Dalje sta darovali dve osebi po $2 in devet po $1. Skupaj $146. V imenu društva se vsem da-rovslcem najlepše zahvaljujem, še posebej pa našemu požrtvovalnemu nabiralcu Joeephu Cuk-jati, ker Je potrkal na marsikatera vrata. Pred časom smo poslali Iz naše naaelbine na Hrvatako bratsko zajednico $80. nato pa ie $15. Nabiralec je bil John Pish. član našega društva. Martin Moneta. S POTA Vidim, da sem se v n mojem poročilu zmotil, kaj pisal sem Jase namero J no, saj ni nič hudega in naj ne kot je. Nisem več mlad. kajti imam že 78 let in včasih precej nervozen. Sicer pa mu ni čuditi, kajti v svoj* ljenju sem prestal ze velita dega. Najprvo sem tez ko v železnih rudnikih kjer si nalezel bolezni (protisl udih. Ko sem se malo po/ sem'potovsl s terkm, od morja de sem že 15 let v Duluth«. sem našel ono. kar m m dru;;od, namn* P>» * ' jevanju »oje kc Tukaj so*^1' ^ Esom. dal. na ^ ren pr^Jg fil razne z*odov,r^P j mm jih i^f podstrešjih, dragoceno« bankah. Od moje zbirke ciovrns* mnogo zabo,.c% c „ mdnen.- muz..j«* <■ , pred iSHiP- i^P^ luthu zbirka m Ta muzej Je v . - m » višji dekUštf^ V/tf U*ji — mm a**"1 M iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije mikcija klerofašizma v Sloveniji Proč es proti Rupniku, Rožmanu in Kreku je končan Porota F RAM JO ALEŠ. Ljubljkn« v dneh 21. avgusta do 30. av-se je vršil pred vojaškim »m IV. armade v Ljublja-veleizdajniški proces proti om slovenskega delovnega va med domovinsko vojno .1945. Na obtožni klopi so j predstavniki klerofašistič-klike stare slovenske gospo-fc so se za korist svojih sebič-razrednih interesov udinjali kupatorju, najprej Italijanom, Ptem Nemcem, vprizorili stra-jvlado nad pristaši narodno irobodilnega gibanja ter deset-loce Slovencev poslali v ita-inska in nemška taborišča rti, vec tisočev pa na zverin-i način pobili. To so bili general Leon Rup-ik, ki se je vdinjal med ©kopači klerofašistom, dr. Gregor iman, škof ljubljanski, ki je ijno vodil borbo proti sloven-im in jugoslovanskim rodolju-sn, dr. Miha Krek, bivši mini-v emigrantske begunske vlade Londonu, ki je zavajal svetvo-o javnost z najbolj ogabnimi tai o položaju v Jugoslaviji Kd dbmovinsko vojno, Erwin sener, nemški SS general, rvnik slovenskega naroda, ki je liigal naša naselja, pobijal lju-in jih odganjal v sužnost, dr. aro Hacin, bivši policijski ravnik v Ljubljani, ki je odporen za grozovite umore in Itialnosti domobransko-plave Icije, ki je sodelovala naj tešit z nemško Gestapo, ter Viz-[ Milko, domobranski podpol-ivn k, ki je soodgovoren za vsa *lja proti mirnemu sloven-enu prebivalstvu po domo-IBcih. v tiare politične stranke so vso idvojno dobo vodile proti-i*kk'> politiko brez načelnih in blokov, se okoriščale z iko pomočjo, pa naj je prišla koderkoli, in iskale podpore »en meja države, izven svoje-t naroda, da se obdržijo na obiti in da si zavarujejo svoje se-foe kapitalistične interese. En-M so se menjali liberalci stala ali mladega kova, zopet so jih zamenjali klerikal-vseh mogočih kombinacij. V Keniji so govorili tako, v Bel-rtu. kjer so služili velesrb-«zopet drugače. Družil jih je 7-a vsako ceno ostati plasti in izkoriščati delovno Z"0 in Ra zavoljo mastnih *«ov pustiti v bodi in po-»jkanju. P ona*) hitlorizma v Nemčiji L u 1933 je postala sloven- w malomeščanska politika re-■onarnejša. Metode, ki se jih 'Muzeval proti lastnemu na-J mtlerjevski režim, so našle W'niji dokaj pristašev. Vso so stalno na dnevnem ^ mezdna gibanja, štrajki, B^Mstvo se povsod upi- |rfrofililZ(" pa išče opore ^ m/a vsako ceno. Ko je znan Hitlerjev pohlep po t «.»Mi slovanski zemlji, so P^enski klerosvetniki pr-r s kalkulacijo čisto značaja. Korošec je foV' kl * r«zbijal Jugosla-■ijj^ianj, z nacističnimi Hpn,lkl *v°jega potovanj k medtem ko je WJf"»v t K»ir« dr/a pl | Ifl v* F u r« k< ■Vatikan in Rim. WusM,| nijevim fa-ta "največji H*" v Jugoslavl- *a i' imenovala me-f>r"pag;»nda, je bil po-j^rVnje države tujkih hcgemonistih fr vna ta druš-r- proti lastnim " ** ohranila in ► astvf na račun «ka. p J knzi ^ zatekal našo državo. Nravljeni izdaji k"msj 10 dneh. Mitclji te stare M» dejanski za P «n fašizma, ki "*pad na svo- r>M «>iii \ Jila bodoljubno človeštvo in na miroljubno Sovjetsko zvezo. Teren za bodčo okupacijo je bil s tem pripravljen. Reakcionarni elementi v tej svoji proti ljudski politiki niso imeli nobene opore v delovnem ljudstvu Jugoslavije. Proti suženjstvu so nastopili narodi Jugoslavije v veliki bitki za življenje in smrt. Zaradi domovinske koristi, zavoljo nacionalne zmage in svobode so vzele delovne množice Jugoslavije usodo svojih narodov v svoje roke. Nove družbene sile delavcev in kmetov ter delovne inteligence so v gigantskem odporu organizirale mogočno borbo proti okupatorju. Človek bi mislil, da bo meščanska stranka uvidela nacionalen značaj naše borbe proti suženjstvu, proty fašističnim, nečloveškim barbarom. Toda ne, za svoje sebične interese je ostala reakcija taka, kakršna je bila. Narod, ljudstvo, kje, komu, in zakaj? Treba je ljudstvo tlačiti naprej in naj to nalogo vrši okupator. V svoji anacionalno-sti meščanska reakcija ni hotela videti, da so fašisti napadli našo domovino zahrbtno in brez vojne napovedi, da so jo razkosali kot plen, ne oziraje se na narode in njihovo naravno pravico. Proti določilom mednarodnega prava so anektirali posamezne pokrajine na pr. v Slo-i veniji itd. Vršili so strahovla-' do, da bi dobesedno iztrebili naše narode. Od strani voditeljev stare Jugoslavije izdajo, od strani okupatorjev nečloveško postopanje, ki je imelo prozoren namen iztrebiti naš rod, pred nami smrt ali v najboljšem slučaju suženjstvo, so se naši narodi uprli goloroki, kar je edino preostalo in se odločili za oborožen upor proti okupatorju in neizprosno borbo na življenje in smrt. Za ta upor pa so se lažje odločili, ker so se borili ob strani vsega svobodoljubnega človeštva, ob strani zavezniških vojsk in ob strani zmagovite rdeče armade. Narodi Jugoslavije so šli v neenako borbo z globoko prepričanostjo, da jim bo zmaga prinesla poleg svobode in neodvisnosti tudi demokratične pravice in blagostanje. Aprilska katastrofa iz leta 1941 je zadala s tem petokolonaškim kitkam, to je velesrbskim hegerrtb-nistom z njihovimi pomočniki iz Slovenije, Hrvatske in Dalmacije smrtni udarec. Na čelo osvobodilne borbe narodov prerojene Jugoslavije pa so prišle resnično demokratične sile iz ljudstva, kl so hkrati z osvobodilno borbo ustvarjale pogoje za resnično demokratično ljudsko oblast. Pogoj za uspešnost te borbe je bilo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije in slovenskega naroda posebej. Borba naših narodov v osvobodilni vojni }e postala svetal primer vsem deželam, ki jih je fašizem zasužnjil Ta borba je prenesla slavo naših narodov širom vsega sveta In v tem času naših največjih naporov, ob najtežjih pogojih našega narodnostnega obstanka se je mala pešfica reakcionar-jev iz stare Jugoslavije, sovražnikov delovnega ljudstva, za svoje sebične interese čim dalje bolj pogrezala v svoje narodno veleizdajstvo. Ta peščica ljudi je nastopala pod najrazličnejšimi zastavami, z najrazličnejšimi krinkami, da bi preslepila borce za svobodo, da bi si osigurala položaj za ceno največjega In najsramotnej-šega izdajstva Porazdelili m *i lepo svoje ogabne vloge En del te proti ljudske klike se je odkrito navezal na okupatorja, naj-orej italijanskega, potem nemškega. da bi iztrgal it rok orožje slovenskemu delovnemu ljudstvu. drugi del teh sovražnikov ljudstva pa se je za isti cilj »kril pod frazami i* lažmi, da bi hro- mel odpor osvobodilnega gibanja. Okupator je našel prve poma-gače v moralnih propalicah, ki so imeli že jake vezi s fašizmom v predvojnem času. Okupatorju se takoj z začetka pokloni ljubljanski škof dr. Rožman in zapoje slavo Mussoliniju in rimskemu orlu. S svojo cerkveno avtoriteto utrjuje oblast fašizma v Sloveniji in ji daje značaj zakonitosti, istočasno poveličuje zločinstva ovaduhov in špijonov v italijanski službi ter jih proglaša za mučence. Strinja se z vsemi akti okupatorskega terorja. V svojem dvorcu zbira izdajalce vseh vrst, ljudi, ki jih veže mržnja proti lastnemu ljudstvu in osebni interesi. Tu odločajo o ukrepih, ki jih predlagajo okupatorju za Čim grozovi-tejši način borbe proti pristašem osvobodilnega gibanja. Na drugi strani pa dr. Miha Krek iz Londona prikrito usmerja izdajo drugega dela proti-ljudske klike, jo financira z denarjem emigrantske vlade, javno pa pripoveduje po radiu, da še ni prišel čas, da bi "udarili", da bo zato že prišel poziv. Jz Londona, da prezgodnja akcija rodi le odpor okupatorja in da bo svoboda prišla brez žrtev. Kakor srbski hegemonisti tudi Krek čaka, ker hoče delovno ljudstvo prepustiti uničenju po okupatorju, hoče preplašiti in ohrometi borbeno voljo delovnih množic in tako najbolj za* vedne in predane borce za svobodo odtrgati od naroda in jih izpostaviti fizičnemu uničenju. Ko so se najhrabrejši sinovi slovenskega naroda borili za svobodo in ko so se vsi stari narodi sveta borili za čim hitrejši konec vojne proti fašističnemu zasužnjevalcu, so belo-plavogar-distični zločinci pripravljali državljansko vojno. Tudi ta zločin se jim ni posrečil, ker je delovno ljudstvo spregledalo prave namene teh ol^upotorskih plačancev. Vsem je bilo jasno; da je moč te kriminalne druščine samo v pomoči, ki so jo prejemali v orožju in denarju od okupatorja in tako se je še bolj jasno ločila fronta naroda od okupatorja in njegovih pomagačev. Ni bilo nobene razlike med belo- in plavogardisti, med rupni-kovim domobranstvom in mačkove!, med ustaši in četniki, med Mihailoviči in fanatičnimi krvo-ločneži slovenskih "stražarjev". Kakor je že pokazal proces proti veleizdajalcem v Bel gradu Mihajloviču in njegovi druščini, niso plavogardisti, ki so se skrivali za visokodonečimi gesli reakcije zapadne demokracije, nikdar vodili borbe proti okupatorju. Bili so dogovorjeni, da jih bo okupator tajno podpiral s hrano, denarjem in orožjem, Krek in njegova emigrantska vlada pa bodo govorili o bojih "rodoljubov" čet nI ko v proti osvajalcu. In ta dogovor so vsi tudi držali: okupator in naši izdajalci s Krekom na čelu. Medtem pa je bela garda dobivala orožje, hrano in denar od okupatorja javno. In dr. Krek je po radiu iz Londona javljal: Nadaljujte s tako politiko. Vaša pot je pravilna! Cerkveni aparat v Sloveniji je imel v svoji službi lepo Število protiljudsko usmerjenih duhovnikov. Saj je bilo nam vsem znano še iz stare Jugoslavije in, te posežemo še dlje v Avstrijo, da ie bila pri nas vera in cerkev nredmet politično-strankar-skih kupčij. Zdaj je prišla prilika za Rožmana. ki j« ves U aparat stavil na razpol"«0 oku* patorju in reakcionarjem Krekovega kova. Duhovniki so se spozabili tako daleč, da so aktivno posegali In pričeli sami— ker Je bilo drugih premalo—mobilizirati izdajalake tolpe italijanskih belogardističnih plačancev. 1 * Moralno pokvarjeni, sadistični in strahopetni dnhovniki ao prejemali od italijanskih vojašk h oblasti oroije in s tem orožjem go izvrševali zločine nad lastnim naiodom. Akof Rožman Je *am vodil te zločine. Osvobodil-na fronta )e po svojih predstav-n kih in po ljudstvu zvestih duhovnikih zaman opozarjala škofa na to veleizdajniško početje Toda zaman, škof in njegova cerkvena klika Je vršila nad IJud George 8. Meeeeramith. ameriški poslanik v Argentini. Je povzročil veliko sensacljo. ko )e na nekem aeatanku v Buenoa Aire-au posval vao latinsko Ameriko na pripravo sa "nalsogibno vojno" med Združenimi državami in Rusijo. Amartikl vojni hujskači ao pridno na delu doma In oči vidno tudi v tujini. svojem dvorcu v druščini proti-ljudskih izkoreninjencev kuje klevete in laži, da se bori za cerkev, za vero, za Boga. Kakor Goebbels, vara tudi Rožman verne množice Slovencev in razbija enotnost Slovencev. Ta propaganda "zaščite vare in cerkve" je na las podobna zločinski propagandi Kreka v Londonu. Klevete Kreka proti borbi osvobodilne borbe so kaeale to plemenito borbo kot ozek boj za "komunizem in sovjete", razširjal je laži o gprostasnih grozodejstvih, ki naj jih počenjajo borci za svobodo jugoslovanskih ljudstev,, vse vojaške uspehe partizanov pa pripisoval četam "belega orla" Draže Mihajlovlča.- Reakcionarna druščina slovenske buržuazije in malomeščan-stva se je v tem procesu proti Rupniku, Roesanarju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Kacinu kqpčno diskvalificirala. Prizna nja Rupnika In Vizjaka o edl nem namenu tega izdajstva sta jasna. Kot na dlapi nam stoji ta ogabna in sedaj likvidirana klika ljudskih sovražnikov, ki je tvegala najsramotnejši zločin, samo da bi ostala na Oblasti in ohranila svoje sebične položaje. Razkrinkala se je tudi cerkvena klika, ki se je v svojem sovraštvu do ljudstva postavila v službo okupatorja in ki je z orožjem v roki nastopala in vršila zločine nad borci narodno osvobodilnega gibanja. Radi tega narodnega izdajal-stva meščanstva in kapitalističnega razreda je dobila tudi narodno osvobodilna borba poleg nacionalnega tudi socialen značaj. Ljudstvo, ki je v tej borbi za življenje in smrt prevzelo svojo usodo samo v svoje roke, je bilo prisiljeno, da se v pri-hodnjosti zavaruje proti takim elementom, da jih razkrinka in uniči njihov pogubni vpliv. Obsodba se je glasila: Rupnik na smrt z ustrelitvijo, Roesener, SS general na smrt z obešenjem, Hacin na smrt z obešenjem, Rožman na odvzem prostosti s prisilnim delom na 18 let, Krek na odvzem prostosti s prisilnim delom na 15 let, Vizjak na odvzem prostosti s prisilnim delom na 20 let, vsi na izgubo državljanskih pravic in zaplembo premoženja. Obsodba nad Kupnikutn, Roesener jem in Hactnom je bila izvrtana 4. septembra. Narodni izdajalci In vojni zločinci so prejeli zasluieno kazen Demokrati v Maroku za ukinitf v protckUraU Casablanca, t- Demokratična stranka neodvisno«*! v Maroku je Izdala .komunike, kjer pravi, "da je protefctorat režim pre teklostl" ter da demokratska stranka protestira proti govoru generalnega prezidenta i dne 22. Julija, kjer Je navedel ukrepe, ki zasledujejo edino cilj. da sa Maroko In njeg0, predsednik Kristan in tajnik Kuhal pa sta bila isvo Ijena, da sastopata ttANfi na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v New Vorku 20., 81. in 22 septembra. Pričakuj« sa, da bo do na U kongres poalaie svoje zastopnike tudi večje SANSove podružnice ter društva, organizacije in skupin«, zlaati one iz vzhodnih delov Združenih dišav. Sejs Je nadalje odločila, da si SANS nabavi 160 izvodov Ada mtčeve nove knji|> "Dinner at the White House" (Večerja v Beli hiši) ter da tajništvo late razpošlje glavnim odbornikom in podružnicam. Dalo flANb* je zalo povezano s predmeti, ki JUi pisatelj obdeluj« v taj zani mivl knjigi. Po čltanju tega avojatvenaga Adamičevega dela bo marsikateremu bolj razumi ji vo, zakaj ja bila' politiina akcija ZOJSA in HANfie tako krvavo potrebna in sakaj ja potrebna še nadalje. ^Razpravljalo se je tudi glade otroške bolnišnice v Sloveniji, za katero s« J« ob času seje že nsbralo $142,621. Izražena je bila želja, da se ksmpsnjs za dosego kvote $150.000 zaključi še tekom septembra. Pismo od tajništva slovenske vlade, kl a« v imen u slovenskega naroda zahvaljuje HANSu in ameriški m Slovencem sa velikodušno 4prl-lo. Je bilo t odobri van J«m vzeto na znanje, Kar pe Ja umevno, da vsled raznih zadržkov In do končnega načrta nameravane o t roške bolnišnice v Sloveniji ne bo mogoče še nekaj čas« denar Ja poslati v staro domovino, Ja seja zaključila, da se nabrana gotovina obrestonosno vloži v zvezen bonde, hranilna društva s federalnim jamstvom ter bančno hranilno vlogo. Vse take vluge Je mogoče nemudoma dvigniti, prinašale pa bodo do dotičnega časa primerne obresti ki bodo seveda pripisane skladu otroške bolnišnice. Seja je tudi določila poroštvo za tajnika in blagajnika, ln sicer po $5,000 za vsakega. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu se je obrni) na ekaekutlvo, da povzame potrebne korak«, da se razne proš nje ln apeli za pomoč, ki priha jajo iz sUre domovine na razni posameznike in organizacije, po lagajo le akozl SANS, kl je poklican, da služi kot neka posre dovalnica med nami in staro do movino. Tajništvo Je še prec prejemom taga pisma povselo potrebne korake, da se vse po dobne zadeve koordinirajo in o sredočijo, sicer bi nastale prevelik« zmešnjave. Oblastem v Ju-guslavljl je bilo nasvetovano, da se v vseh slučajih obračajo nu SANS, pr«J«mnikom takih pisem in apelov v Ameriki pa »e priporoča, da svojim korespon-d«ntom v stari domovini sv« tujajo isto, Razvidno je, da so nove oblasti zlasti v Sloveniji s veliko vnamo ln navdušenjem* poprijele dela za obnovo ln vzpostavitev normalnosti. Večina uradnikov so mladi ljudje brez posebnih izkušenj, ki se obračajo za pomoč na vsakega, kojega naslov jim prid« pod ro k«. Koordinacija in enotna ak cija v predlaganju takih apelov in pisem pa bo mnogo bolj us pašna, obenem pa bo prihranila njim samim mnogo dragocenega Časa in nepotrebnega del«. Seja se je bavlla tudi p pritožbami glede kradnje zalog in pšketov v Trstu. Potom raznih zasebnih pisem ln poročil v ljubljanskih Ustih je ugotovlj« no, da j« bilo v Trstu ukrad«nlh veliko število paketov, kl so jih naši ljudje poslali svojim sot^d nlkom v Jugoslavijo, Tega »o baje največ krive zavezniške vojaške oblasti, ki brezbrižno dopuščajo, da se tatvine vršijo celo ob belem dnevu ln pred oČ mi civilne policije. Mnogo paketov je bilo tudi odprtih ln dol vsebina je izginil, Prizadet« o-sebe so radi teh dogodljajev sil no razburjene, in seveda uprn vičeno, ter pričskujejo, da bi SANS podvzel kakšne korake pri ameriških oblasteh, da s« to kc nerodnosti v bodočnosti ukl nejo. O prgdmotu se Je razvilo ob širna razprava in prevladovalo je mnenje, da vzllc verjetnosti o resničnosti takih razmer v raz burkanem Trstu, je HANSu radi pomanjkanja temeljitih dokazov nemogoče vložiti pritožbo bodisi pri poštnem, državnem ali voj nlm departmentom ameriške vlade. Izkušnje so pokazale, d« oblasti novinarskih vastl n« jemljejo resno In se navadno o pirajo le na izjave in poročila svojih lastnih organov, češ, d« skuUJo vse podobne nerodnosti odstrsnlti ter ds ao zadevna po ročlla Iz drugih virov pratlran« z namenom, da dlskredltirajo zavezniške vojaške oblasti ter s tem polagajo temelj« sa nadalj no upiranje In nesod«lov«nje pt ebivslstvs, ki J« baje pod vpli vom jugoslovanska propagande v soaednji coni B, Naša sej« J« zaključila, da bo po«več«l« «a devl vso avojo pozornost ter sto rila protestne korake, čim Ima mo na rok«h temeljite slučsje in dokaze. Istočasno Je aejs ra/motrivala o sovražnih poatopkih aavesni ških vojaških oblaati v coni A napram Jugoslaviji naklonjenim elementom, ki so podvrženi sa jKiatavljanju od strani anglo-ameriške vojaške uprave ln še večjemu preg«nj«Ju nege pod staro fašistično Italijo, Sloven el v Prlmorju ao ogorčeni, ker zaveznik) teptajo |mj demokratičnih pravicah slovenskega na roda v Prlmorju ter javno pro leilrajo fašiste m neofašlete, ki ob vaaki priliki ukor lati Jo položaj v prid nadaljevanja pottaii jančevanja al »»venskega ozemlja in alovenakega prebival«! va. Ker ima HANS o tem položaju precej utemeljene dokaze, Je eksekutlva zaključila povzeti pro teelne korake proti oblasti, ki dopušča tako postopanja v spor- ni coni A. Vsekakor to Jugoslovani v Primorju s svojim o-g pomnim doprinosom za zavezniško stvsr zaslužili vse drugačno priznanja, postopanje in ravnanje, nego ga pa uživajo pod "zavezniško kontrolo". NA&A MLADINA NA DELU ZA OTROŠKO BOLNICO V tej koloni a«m že nedavno omenil, da se tudi tu rojena mladina zanima za deželo svojih o-četov in mater in skuša po svoji priliki pomagati svojim krvnim bratom in aastrsm v Blove-niji. Zanimanje za otroško bolnišnico v Sloveniji, sa katero vodimo kampanjo in zbiramo sredstva že pretežno večino tega leta, je našlo potezen odmev tudi med člani mladinskega kroška "Perfect Circle" SNPJ v Chica gu. Krožek je prispeval v ta sklad Še is svDje blagajna ter lanako leto priredil veselico v prilog SANSove pomožne akcije za staro domovino. Knako so že priskočili n« pomoč mladin aki krožki SNPtT'v Sharonu, Pa., Strabanu, Pa., Šalemu In Powar Pointu, Ohio, itd. Tozadevno iniciativo je sprožil predvsem brat Mlcha«l Vfoovnlk, mladinski direktor SNPJ, ki j« v svo jih člankih v mesečniku "Voice of the Youth" ln v Prosvetl, ka kur tudi ob rasnih prlroditvah, ko je v prid SANSa predvajal film« is stare domovin«, vabudil veliko zanimanja mad tu rojano mladino ln je navdušil sa to humanitarno akcijo. Člkaškl krožek priroja v so boto, 28. septembra posebno prireditev in v««ellco v prid «kl«d« otroško bolnišnic« v Sloveniji. Vršila sa bo v dvorani SNPJ, ki jo je livršni odbor dovolil krožku v U namen brasplačno. Prepričani smo, do bo program, ki si ga j« zamislilo aestr« Anne Hanneman, voditeljica kroftka, povsem zanimiv in vztrasan ln bo povlekel v dvorano obilo ob činstva. Godbo bo nudil orka star Pranka Kovačiča Is So. Chl-oaga, govoril p« bo brat Filip Godina, upravitelj jednotluih publikacij. (r< Druga prireditve v Chicagu V soboto, ft. oktobr« priredi podmftnkra štev. M SANS v So. Chicagu veselico in ples v prid politične skcije SANHo. Vrši se v dvorani I. O. B. no 101, cesti in Kwing Ave. To bo po dolgem času prvo prireditev te vratu v omenjenem južnem delu Chlcogo in je vredna obilnega poseta od strani občinstva. Zs ples bo svirsl Uomllurjev trto. Komoj tri tedne kasnej« p« prirejo v dvoroni SNPJ centralni odbor SANSovih podružnic v CJhlcagu podobno V«s«ltco ln tudi ta pribltek Je namenjen politični akciji. Clkažanl bodo torej imeli veilHo prilike za dobro zabavo, obenem po bodo podprli politično okcljo SANSa In s svojim poaetom nudili našim zavednim delavcem moral-tio podporo ln izpodbudo sa na dsljnje delovanje v prid Amerike ln stare dotnovlne. Mirko O. Kuhal, tajnik SANSo. Glasovi is naselbin (Nadaljevan)* s I, strani) žanlh držav, pač p« a vseg« sv«-ta, pri tem p« ni vprašanje kakšne vere je katero. Zelo me veseli, do eem skupaj spravil mojo ogromno zbirko. Pri terrf so mi pomagali drugo-rodci, namreč še prodno sem se teznsnll z Krazmom Gorshetom, kl se tudi zanima za zgodovinske predmete In je danes duša ln u-stonovitelj Slovenskega muzej« v Cleveland!!. Veeel sem, da ae Je slovenska Javnost še pravočasno pričela zanimsti za musej, Matija BUMPER crop PROSVETA GRAJSKI PISAR zgodovinska podoba Dr. IVAN TAVČAR ■■■»>■■.....norim i * (Nadaljevanje) Pisarja niti pogledala ni. "Lepa ječa bo to, Agata!" je Izpregovorila'rezko. "In jaz »amo tega ne umejem, kako je grof Herbert pripustil, da so me služabniki babilonskega mašni-ka privedli semkaj! Toda močno se motijo, a ko menijo, da nas bodo s takimi silami odtrgali od svetega evangelija!" "Nikdar ne!" je pritrdila ona žarovito. Postavila se je tik pisarja ter dejala: "Nikdar ne! Mi ostanemo spoznavavci svetega evangelija, akotudi se Njega presvetlost v Freisingenu radi tega razpoČi!" "Krivoverci so odnekdaj z veliko trdovrat-nostojo zagovarjali krive svoje nauke," je odgovoril Jošt Tolmajnar tiho ali odločno. In še je dostpvil: "Krivoverec se predrugači šele tedaj,ko ga satan trga s svojo pestjo!" "Kdo je krivoverec?" je vprašala grofica Suzana razburjeno in se dvignila s stola. Pisar se je globoko priklonil: "Z vso spo-štljivostjo, ki mi je naložena v dolžnost, trdim, da je vsakdo krivoverec, ki lazi za tistim menihom, odpadnikom od prave svete vere!" "Ti lažeš, hlapec umazani!" je odgovorila grofica razljučeno. "Vi vsi ste krivoverci, ko vendar molite les in kamen, kar je vse mrtvo! Da veš, prase babilonsko!" Jošt se je zopet priklonil. "Kakor ukazujete, milost vata, ali vendar ni tako. Da mi je smeti z vami govoriti, kakor mi ni, bi izpre-govoril pač drugače!" "Kako bi govorili potem?" je vprašala Aga-' ta. "Potem bi vas privezal tam spodaj k orehu na dvorišču in dvema hlapcema bi ukazal, da bi vas tepla do krvi, dokler bi na kolenih ne klicali na pomoč božje naše Porodnice, ki kraljuje nad nami v nebesih! Tako bi delal jaz tedaj!" "Čemu se prepiramo ž njim?" je rekla grofica Suzana. "Mi se ne bojimo niti njega, niti njegovih hlapcev! Čula sem, da oznanjuje v tem pogorju častljivi magister Juri sveti evangelij. Glej, da mi ga privedeš tu sem, ker nečem ostati brez tolažbe svoje vere!" "Z vso spoštljivostjo do vas," je izpregovo-ril pisar in se zopet globoko priklonil, "omenjam, da se resnično klati ta predikant po hribih tod okoli. Pa če ga zalezem. bodisi na Visokem ali v zelenem gozdu, ga ftročim svojim hlapcem, da ga vlečejo v Loko. In če se zlepa ne vda, tedaj bo odbila zadnja ura grešnemu njegovemu življenju, kakor gotovo nam je sveta Devica porodila odrešenika sveta!"' "Ali jaz hočem, da pride predikant Juri semkaj!" In grofici Suzani so se kar iskre utrinjale iz oči. "Kakor ukazujete, milost vaša, ali jaz ga vržem v železje, ker mi je tako zapovedano. Tudi mi jei vitez Hohenburg govoril drugače!" "Kaj ti je govoril ta Hohenburg?" "Da imate vsako nedeljo in vsak praznik hoditi k službi božji; da se imate spodobno vesti, in da ne boste v pohujšanje srenji, ki jo itak na vseh straneh zapeljujejo odpadniki!" "V cerkev k papistom?" je odgovorila zanič-ljivo Suzana. "Če me hlapci s silo vlečejo tja, drugače ne, ljubi prijatelj moj!" "Gospod s Hohenburga je tako za povedal. In če bo treba hlapcev, jih imamo tudi!" "Oj, ta kača!" se je jezila Agata. Grofica je pa vstala in se postavila tik Jošta Tolmajnarja. Pomirila se je in na pisarjev bledi obraz je vprla oko. Kakor zabodena riba je zatrepetal Jošt in mraz mu je obvzemal vse telo. Ko se je ozrl proti nji, se je srečal z njenim bleščečim pogledom. Bilo mu je, kakor da se razprostira pred njim neskončna livada, kjer je cvetela vijolica pri vijolici. In zdelo se mu je tudi, kakor bi ga objemala vonjava bohotne jutrove dežele. Ubogi Tolmajnar, kako hitro te bo zapustila vsa razsodnost! Takim očem nasproti je nemogoče vsako bojevanje! In to je gotovo, opazila tudi grofica Suzana. "Revež!" je rekla mehko. "Kolika škoda, da tičiš tako globolfo v zmotah in da preganjaš kakor nekdaj Savel spozna vlače prave vere. Poglej, Agata, poglej!" "Poglej," je govorila ona dalje, "ta nesrečnež nas mori in davi, ali vendar nosi na čelu znamenje svetega evangelija! Tukaj na čelu je poteza, o kateri nam je pravil gospod Melan-hton, da diči čelo tudi našemu zapovedniku v Wittenbergu!" "Znamenje svetega evangelija!" je vzkliknila Agata. "Res, tu se mu žari na čelu.' Bog si ga je izbral in gotovo bo še mučeni k za resnice evangelija božjega!" "Da! Evo znamenje, ki ga nosijo samo izvoljenci!" In grofica Suzana je volne svoje prste pisarju položila na čelo in počasi in mehko potegnila po progi« o kateri do tedaj ubogi naš pisar še ničesar ni vedel. Zapuičale so nesrečneža zadnje moči! V meglo se mu je vse zavilo in pomešali so se temni obrazi na steni z zlatimi lasmi, ki so obkrožali dekletov obraz. Iz te megle pa sta mu svetili dve zvezdi, bleščeči in žareči, goreči dekletovi očesi! Že ga je pograbilo valovje življenje ter ga zasukalo v peneči svoj vrtinec, iz katerega ni rešitve! "In sedaj pojdite v imenu Jezusovem," je izpregovorila grofica sladko, "in nikdar ne pozabite, da nosite pečat Izvoljencev!" "Lahko noč, gospod Tolmajnar!" je dejala tudi Agata. "In ne pozabite, da ste poklicani med mučenlke svetega evangelija!" ' Jošt Tolmajnar se je z veliko nerodnostjo priklonil in odtaval iz sobe. Zunaj na hodniku je obstal, a za njim je prišla tudi megla, ki ga je že v sobi objemala. Storil si je znamenje svetega križa, toda megla se ni hotela razpršiti, in še vedno je čutil na čelu, kakor bi ga žgalo razbeljeno železo tam, kamor mu je bila položila grofica Suzana bele svoje prste. Lezel je po stopnicah nizdol, ali megla se je vlekla z njim. V nji se je za trenotek pokazala podoba France iz Dobja, vendar se je takoj zopet pričela izgubljati in končno se je popolnoma raztopila. Namesto nje pa je stopil na površje ostro obrisani obraz nemške grofice, in njene oči so mu pošiljale najslajše pozdrave. Da bi se odtegnil tej zapeljivi izkušnjavi, je planil kakor besen iz veže mimo ognjišča, kjer je še vedno »zapovedovala mati Mina. Na zelenem travniku pa se je vrgel v hladno travo in si ječe tiščal razbeljeno glavo v mehko zemljo. (Dalje prihodnji«.) 1 Novi mostovi v Savinjski dolini Kakor da bi prišel v obljub Ijeno deželo: veje, polne jabolk in hrušk, ki dozorevajo, se pri-pogibajo skoraj do tal; bogati rumeni Žitni snopi počivajo v kozolcih, po njivah blodi lahen vetrc, med listi košate, visoke in polne koruze; zreli ječmen se upogiba pod težkim klasjem, vitke sončnice obračajo svoje glavice za soncem Savinja se počasi vije med tem bogastvom, le na pragovih za splave zabrzi in se kakor z Jezo premetava čez umetne ovire, da potem spet čimprej teče v mirnem, počasnem teku. Dežela hmelja . . . Kakor bi hotela priti do neba, se visoko vzpenja po hmaljevkah ta žlahtna rastlinica, ki je bila včasih up in strah Savinjske doline, špekulanti so prihajali In odhajali ter puščali mongokrat tisočake. še večkrat pa Jok In obup. saj so pognali marsikatero domačijo na^boben. Vsa dolga okupacijska leta je bila dolina s svojim bogastvom predmet izkoriščanja In nasilja, ljudje ao umirali v taboriščih, domačije so gorele Danes skoraj ni sledu, le ruševine v Gorenjem gradu in razbiti mostovi po dolini še pripovedujejo o bojih in drznih podvigih naših partizanskih edinic. Trije moetovl čee Savinjo, eden čee Bolako Po veej dolini opaziš veliko živahnost Ljudje delajo na poljih, mlatijo doma. V gozdovih od- meva sekira, na Savinji popravljajo pragove ln odstranjujejo skale, da bo lesu pripravljena pot v dolino, ko pride visoka voda. Ogromni stožci novih hme-Ijevk so porok, da bo hmelj še vedno kraljeval v dolini. Tako življenje je bilo tu že prej vsako leto, a vendar ne tako kot letos, ko se zdi, da je dobilo vse nov odtenek vTlelu, novo silo, nov smisel za delo. Še nekaj novega srečamo—ob Savinji so nekateri kraji posebno aažfveli gradijo mostove, ki so bili porušeni med okupacijo. Na mostu v Nazarjih so mine temeljito opravile svoje delo. Od stebrov ni ostalo skoro ničesar, na levem bregu je silna eksplozija premaknila večtonakl cementni blok za nekaj centimetrov. Most eo začeli popravljati okrog 10. junija, ko eo začeli delavci s pripravljalnimi deli. Kmalu bo narejen. Ruševin štirih opornih stebrov nI več. Delavci odstranjujejo zadnje cementne bloke, ki so bili poškodovani in ki ležijo pod vodo. Delo je precej počasno in "mokro", a Savinja Je izredno topla. Tako delo ob tej vročini ker gre. Na drugem oporniku je vse to že opravljeno, velika črpalka Je pravkar izmotala vodo. Temelj bodo očistili plasti peska in blata ter ga fte poslednji« pregledali, če nima morda razpok. Gramot za betonlranje pripravljajo kar ii proda v strugi in ga vlačijo z vagončki, ki jih poganja vitel z zavorno pripravo, na cestišče, kjer ga zbirajo na velikem kupu. Na nasprotnem bregu ravnajo železo, ki so ga dobili iz porušenega mostu in ga bodo spet porabili za ploščo. Projekt je Izdelal inž. Viher, iz Projektivnega zavoda Slovenije. Stari most je bil kockan novi bo asfaltiran. Voda spomladi in jeseni precej naraste zato je moral projektant prido biti čim več .prostora. Asfalt bo mnogo tanjšf, kakor so bile kocke, poleg tega tudi ni potrebna izolacija iz jute, ki jo zahtevajo kocke. Na ta način se bo zmanj šala teža mostu. Zadostovala bosta dva opornika medtem ko so bili prej štirje. Novi most bo za 1.20 m širši kakor stari. Razširi li bodo še cestišče v smeri proti Gorenjemu gradu. Tik pred moetom prihaja na cesto pot od Velike žage. ki Ima velik promet g vozovi m kamioni. , Kocke, ki so sedaj tu odveč odvažajo v l^etuš, kjer obnav ljajo most tak, kakršen je bil živahno delovno vrvenje daje pokrajini neko posebno obeležje. Zategla pesem delavcev, ki zabijajo pilote, se zliva s klici zidarjev pri drugem podporni ku. kladiva kamnoeekov, ki obdelujejo tisti lepi, kakor z odsevom Savinje navdahnjeni zelen kasti kamen za oblogo, pojejo In skušajo omiliti neusmiljeno rezke udarce lesarskih kladiv in sekir Mirna Savinja s svojim enakomernim šumenjem spremlja to peaem dela in ji daje ubranost, ki je v soglasju s obiljem zelenja dreves, beline ceste in zelenkaste modrine vode In spet gre pot naprej med sončnicami, hmeljevkami, sadovnjaki.'. Savinja se zvija leno in široko, dolina se raziirja, cesta se loči od .reke, le vedno zelena gora Oljka se ravnodušno ozira po rodovitnih poljih. Pri Sv. Petru se spet srečamo Savinjo. Tudi na tem križišču je zaživelo—porušeni most bodo nadomestili z novim in lepšim. Tu se delavci šele pripravljajo za glavno delo. Od ure do ure je večji kup skrivljenih železnih palic, ki čakajo mojstre, da jih bodo poravnali, znova ukrivili in položili v beton na mostu. Veselo odmevajo kladiva, žaga poje in prav kmalu bo baraka lahko sprejela tovore cementa in orodje v svoje varstvo. Spodaj v dolini ob strugi se je nastanil kovač v pravkar zgrajeni delavnici. S sosednje "zgradbe" se prijazno vije dim proti nebu in naznanja, da bo opoldne nekaj za pod zobe. Danes je Še prazno med obema bregovoma, a ko se bomo vrnili čez tri, štiri mesece, bodo nači delavci že zadostili zahtevi ceste—preko Savinje bo novi most varno nosil kamione, vozove in ljudi. Toda Savinja se sama ne bo ponašala z obnovljenimi mostovi, mirna Bolska se že pripravlja na sprejem novega gosta. Pri Kapli žalostno počiva v strugi železna konstrukcija ne kdanjega mostu. Ta teden jo bodo dvignili, odpeljali in popravili, da jo bodo lahko porabili kje drugje. Za novi most pa že izdelujejo posebne cementne pilote. Ljudje, ki Jih gradijo Delavci so povečini domačini. Težava je sedaj v tem, ker se je delo na mostovih začelo razmeroma pozno in je večina ljudi zaposlena • pri drugih gradnjah. "Kaj pa akord?" "Akord? Ne vem, kako bo. Prav zdaj preizkušamo," pripo veduje delavec pri gramozu v Nazarjih. "Norma, ki jo je f>o stavil inženir, bo malo previsoka za naše delo. Prod ima precej debelega kamenja, ki ga moramo običajno dvakrat premetavati, da ni v napoto vagončkom. S takim delom se zelo zamudimo." "Malo bo znižal, pa se boste domenili." "Saj veste, da bi radi zaslužili. No, če bodo znižali, bo pa že šlo." , • Na mostu v Letušu je zapiska-lo—znak za Opoldanski odmor Delavci so posedli v senci. Kosijo. "Kako kaj delate?" "Bo že, vroče je te dni. Ali nas boste slikali?" tako vprašujejo mlaiši, ko vidijo aparat. "Če je kdo posebno priden, to se pravi, da je udarnik, ga bomo že pritisnili." "Saj smo vsi pridni, kar počakajte do ene, ko bomo spet začeli." "In zaslužek, kakšen je?" "Kar gre, ko smo večinoma domačini. Ponekod seveda pla čajo boljše, a pri nas je drugi draginjski razred." a V Kapli ae pritožuje delavec nad birokratskim poslovanjem ljudskega odbora za dodatne karte. "Svoje potrdilo sem oddal dva dni po dvajsetem pri ljudskem odboru Žalec. Prej ga nisem mogel prinesti, ker sem ga dobil od firme prepozno. Rekli so mi, da sploh ne bom dobil naknadno dodatne karte, končno se mi je to le poerečilo, a vmes je moralo posebej poseči podjetje Take primere so doživljali mnogi pri drugih ljudskih odborih v naši dolini in ne vem, kaj je vzrok temu. e Delavci na mostu v St. Petru so prišli it različnih krajev Zgradili so si kuhinjo ln našli kuharja, ne vedo pa Še, kako se bodo pogodili s podjetjem, koliko bi prispevalo za prehrano Skrbi jih. če bodo morali plača ti vso hrano in kuharja sami kar bi bilo predrago. Delo sindikatov na vseh teh gradnjah je telo zanemarjeno Ponekod nimajo niti delavskih zaupnikov Prpv to je vzrok, da so težave z uvedbo akorda, ker so delavci le na pol poučeni o tem načinu dela. da eo težave pri organizaciji kuhinj, pri nabavi najrazličnejših potrebščin za de- avca. Kako sindikat lahko pomaga, oziroma organizira pomoč pri vseh teh težavah, imamo primere na cesti Ljubljana-Vrhni-ca, na progi v Borovnici in še marsikje drugje. Ljudem, ki dajejo svoje delo za obnovo, morajo pomagati vse množične organizacije, saj je obnova dela za skupnost, ki ga ne morejo in ne smejo ovirati birokratski predsodki posameznikov. Le tako bodo iz Savinjske doline čimprej izginili leseni pro-vizorji in' stekle ceste preko voda po trdnih in modernih mostovih, ki bodo dokaz mogočnega delovnega poleta naše obnove. Po Slov. Poro«. PRIVATE PARTY will sell 20 acres rich soil, adjoining Wheaton, 111. Will divide. Write to: Box F, Chicago Foreign News-papers, 30 W. Washington Street, Chicago, I1L Razni mali oglasi ŽENSKA Paziti na otroke. Lahko hišno delo Dober dom - Ni kuhanja. DOBRA PLAČA Kličite med 1. in 0. P.M. Phone VIRGINIA 3906 MACHINISTS FOB MIGHT SHIFT Paid Vacation Bonus Steady Work VENN • SEVERIN MACHINE CO. 1317 W. North Ave. CORSET ALTERATOR Izkušena za predelavo Dobra plača - ; 5 dni v tednu BONDY CORSET STUDIO 3619 Broadway Kličite: Wellington 9268 Razni mali oglasi ffTRTEK, 13. SFPT^ MILLWRIGHTS STEAM FITTERS and ARCH WELDERS Steady Work Excellent Pay Darling & Company 4201 Bo. Ashland Ave. A U kukarica pOBl DELO PRI Mau Le manjše perilo. Svojo .ok* Kličite: ' ___albanyj>102 housework middle-aged woman 3 or 4 dayg Your hours 7818 Stoney I^nd SOUTH SHORE 0160 plača. DELO DOBI HIŠNA GOSPODINJA 2 odraščeni osebi, mati 4n sin. Privatno sobo in kopalnico. Ni pranja. Zahteva se priporočilo. 6231 Kenmore a ve. Kličite: BRLARGATE 6764 . MALE & FEMALE HfeLP Experienced Pants Operators, Pocket Makers, Joiners. Piecers, Pressers, etc. Steady work - Highest Pay. Paid Vacations. CAMPION MFG. CO. 411 S. Clinton St. JANlfOR / Part time work - Exceptional opportunity to make good money - Fev^ hours overtime during week - Full time Saturday afternoon. Phone RANDOLPH 6957 girls SPLOŠNA DOMAČA HIŠNA DELA Izkušena navadne kuharico. 2 šolska starosti otroka. Manjše pdrilo. Kličite: EDGEWATER 3191 Izkušena služkinja se domačo pomoč. Ni pranja. Pomagati pri otrocih. 930.00 do 935.00 na teden. Kličite: GLENCOE 133 SLUŽKINJA paziti na 2hi let staro deklico. Lahka hišna dela) manjše perilo. Dobra plača. Kličite pred 10:30 AM aH pa po 9 PMt HOLLYCOURT 1922 SEND — * r/oivers GIRLS and WOMEN Pay day every Wednesday Ne experience nasdad , HIGHEST RATES IN INDUSTRY Paid rest periods STONE CONTAINER CORP. 4200 Weet 42nd PL 2 blocks West Pulaski Surface Line Bus MEN . BOYS GOOD JOBS AVAILABLE No experience needed HIGHEST RATES IN INDUSTRY Vacation with pay STONE CONTAINER CORP. 4200 Weat 42nd PI. 2 blocks West Pulaaki Surface Line Bus V Proevetl ao dom« svetov na la delavake veetL All Ilk «1ale vsak dan? THE BEST RADIO PLACE IN TOWN Has openings for ASSEMBLERS SOLDERERS WIRERS PACKERS I I HIGHEST PAID WAGES IN THE INDUSTRY Come in and be convinced! motorola 4545 W. Augusta Blvd. SEWING OPERATORS EXPERIENCED on LEATHER! and CANVAS STEADY WORK GOOD PAY Excellent working condition! STORKL1NE FURNITURE C 4400 W. 26th Strset ALI GLEDATE ZA DOBU PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanijs ima m| takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od ssčetks plač« 72 ^e uro. po treh mesecih 77V4c ns i ln po šestih metecih po 12 H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasita ss pri ILLINOIS BELU TELEPHONE COMPANY v upoalovslnero uradu m i«u v pritličju 309 W. WASHINGTON t Izvrstna prilika za stalno delo pri GRAVERTANK družbi Preakrblte si dalo za bodočnost GROVER tovarna potrebuje WELDERJE F I T E R J E POMOČNIKE Začatna plača Je $1.04 na uro • Dnevno ali ponočno Dobro delovno stanje - Ugodna prilika sa napredek. Upoelovalnl urad Je odprt od 8 A.M. do 5 P.M. vsak dan od pondeljka do petka. VAŠE BODOČE DELO NAJ BO PRI GRAVERS DRUl GRAVER TANK & MFG. CO. 4809 Tod Ave. - - East Chicago, h naročite si dnevnik PROSVETO Po sklepu 12. redne konvencija se lahko naroči «s Ust prišteje eden. dve. tri. štiri ali pet članov Is ene druiins k sal aaroe-ninL Ust Pros veta stane se vse enako, sa člana aH nečlane ■ eno letno naročnino. Ker pe členi še plačajo pri saesnientu li-W"a tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni v«oks da Ja liat predrag ta člene SNPJ. Lis! Prosvets jt vais lastni« ■ gotove Je v vsaki drušidl nekdo, ki bi rad čltal lial vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha wu «■ SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sami iro) i tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je U '"J naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsnlt. uprsvnHtvu i«^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. A so tes stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vaoto naroča Cena listu Prod veta Jet Ze Zdrui. drieve ln Kanade M.00 1 tednik In_____4J0 t tednika In______3 90 9 tednike in______2^0 4 tednike In______1.20 5 tednikov ln______nič Za Chicago in okolico Je -JJ-J 1 tednik ln ---------— .g 2 tednik« in 3 tednike ia ------- 4 tednika ia ft tednikov in ...- ......91.00 Sil 3.19 17» 1J0 Za Evropo Je . dtntrjs au Ispolnite spodnji kupen, prlloilte potrebno *•<»» u„„i»s. Money Order v pismu In si naročita Prosveto. list. ki )• ^ _ PROSVETA. SNPJ. 1957 Bo. Lawndala Ave. Chicago 23. I1L . Prilošeno pošiljam naročnina sa Ust Pro«"* 1 L tea__________________ CL društva S- — Naslov ------——...... ~ ~ ~ ^ Ustavite tednik In ga pripišite k »eji nar^n.n. članov moja rtmihaei ' L_____ 9l čl društes v.