Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNO
EQUAtlTY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
'Qlume
XXIV.—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) -U-
JUNE 10, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 136

astoj vsega dela
v Aluminum tovarni
■■'Jfe vladni posredovalci so snoči nenadoma odšli s seje, kateri se je razpravljalo o položaju v Aluminum tovarnah v Clevelandu. — Prikrita grožnja ameriške vlade.
Washington.
Snoči se'**" tukaj razumeti, da se bo '^'javilo v zadevi stavke v pe-tovarnah Aluminum Co., of ""firica v Clevelandu drastič-^kcijo, ko so trije člani na-'^0 - obrambnega posredoval-odbora nenadoma odšli iz kjer se vrše tozadevna po-^ija.
WASHINGTON, D. C. 5. junija. — K priliki proslave zna-jnega slovenskega narodnega de-eriška vlada je naročila Se- i^vca, rodoljuba in pesnika l-e service boardu, naj še y^na Zormana, je v odsotnosti
poslanika dr. Konstantina Foti- j nemški podmornici,
^	' WUCli	XxCLj t3v7
'fat preštudira listine o klasi-
Proslava dela slovenskega pesnika Ivana Zormana
V južnem Atlantiku je bil pogreznjen ameriški parnik
Poročilo, ki ga 'je prejel ameriški mornariški department, naznanja, da je bil parnik torpediran po nemški podmornici.
WASHINGTON, 9. junija. — Semkaj so prispela poročila, ki naznanjajo, da je bil v južnem Atlantiku pogreznjen 4,999-ton-ski ameriški parnik Robin Moor, na katerem je bilo 38 mož posadke in osem potnikov. Poročilo, ki ga je prejel ameriški mornariški department, naznanja, da je bil parnik torpediran po
treh članov posredovalnega odbora
^je člani vladnega posredo-
Stavkarjev, ki so bili na ^i se je ta čas ravno mudil ^elju svojih klasifikacij opro-! Kaliforniji, poslal svetovalec , vojaške službe, kar pome-1 poslaništva dr. Vladimir Ribar,
a bodo ti stavkarji, ako se jugoslov. častnemu konzulu v vrnejo na delo, pozvani Pod	dr. J. W. Mallyju
Jave. V tem slučaju bi bilo' ^g^ečo brzojavko:
Skletili mn()go čkikivcei/ T, to- .ny (xisdtiiostiiposlaiulca cb*. IC.
1 na Harvard Ave., v New- potiča, ki se mudi sedaj v Kali-eights.	forniji, da se udeležuje rodo-
ljubnih svečanosti tamkajšnjih jugoslovanskih izseljencev, naj jaz v njegovem imenu pozdra-"^^ga odbora, ki so konferira- vim Vas, vse navzoče, a poseb-2astopniki unije in tovarne, no pa našega slavljenca, pesni-^%adoma odšli s konference ^ ka ameriške Slovenije in Vaše ob desetih. Danes zjutraj nove domovine Amerike. Opisa-konipanijski in unijski pred-,ti življenje pesnika Ivana Zor-'^liki izjavili, da so priprav- mana, se pravi, opisati muke in S nadaljevati s pogajanji zjnade celega našega izšeljeniš-^i tremi člani vladnega po- j tva. Ivana Zormana ne odlikuje-
Vlnega odbora.	|ta samo njegova visoka kultura	Hopkms Ave., v
»polen zastoj v tovarnah .m pesmsko delo, nego tud: J	Doma je bila iz Za-
Walter Stacey, predsednik predvsem njegova velika pozrt-'^ftega posredovalnega odbo- vovalnost in ljubezen do lastne-
ki reprezentira na tej kon- ga naroda v njegovi deželi. Nje-	gg je pa pisala Sta-
publilto, je izjavil, da je govo <lelo v t;] smaen je vredbio	druStvai snr.
proglasila stavko prej, največjega občudovanja m pri-'®n je imel posredovalni od-1 znanja. Naši izseljenci imajo v
osebi Ivana Zormana človeka priznanih sposobnosti, iskrene-
Enajst mož posadke je rešil iz rešilnega čolna, ki je bil oddaljen stotine milj od kraja, kjer je bil parnik pogreznjen, brazilski parnik Osorio. Parnik Robin Moor je bil pogreznjen dne 21. maja približno 600 milj od Cape Ver de otočja. Pamik je sporočil po brezžičnem brzoja-vu, da nadaljuje iskanje. treh nadaljnih rešilnih čolnov, v katerih je se 27 mož posadke in o-sem potnikov, med njimi troje žensk in en otrok. — Med posadko tega parnika je bil tudi Fred Hayes iz Clevelanda.
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je umrla Uršula Blatnik, stara 65 let in stanu-
fare pri Žužemberku. Njeno dekliško ime je bilo Urbančič, po
cas, proučiti zadevo. Kom-'jski kakor tudi unijski pred- ^
^1'liki priznavajo, da je na-^ ga roddljuba in svojega presku-Zaradi stavke včeraj popol- j šenega prijatelja, ki je vedel, ka-ob dveh v tovarni popolen ko izražati pred ameriškim na-^oj.	rodom vdanost in ljubezen iz-
Mhoa dcIavcev na ŠIM
J" "7 .v, movine. Naj bo pozdravljen
Ncm 'Lc: i—. r—
niso vedeli da je v i	Ribar
« Stavka ter so hoteli na noc-'ft. Vse te so piketi zavrnili.
stavke je obtičalo vse de-naročilih, ki so vredna bilijonov dolarjev.
^v o komunističnem vplivu
E. Carr, eksekutiven u-kompanije, je zanikal, da "^eli pri tej stavki nacisti prste vmes, pač pa jih i-komunisti, ki izvajajo na Svoj vpliv, je rekel.
^*^ve delavcev so absolutno
svetovalec poslaništva • kraljevine Jugoslavije
. upravičene
'avna zahteva unijskih de-te tovarne je, da se zviša ''^Ukcijskim delavcem mezdo in pol centa na uro in da znašati minimalna plača ^ delavcev 75 centov na uro, 72, kolikor je sedaj do-
r
Dk


'^0- — Po našem mnenju, bi danes vsak delavec, ne
K
da-li je strokovno izvež-ne, zaslužiti najmanj 75 na uro, ker je tak zaslu-_ ^eobhodno potreben pri se-draginji za dostojno pre-J^^je družine.
'ada bi morala poskrbeti, da ftiinimalna mezda uveljavi, ,. pa bi morale doprinesti "ielez s tem, da bi se zate-^ stavki kot k zadnjemu q ^tvu, ko bi' bila že vsa raz-''^ijiva sredstva izčrpana. — ^ se namreč tajiti, da so v sedanjem času narodne obžalovanja Vredne in da ^6jo imeti usodepolne po-^ za deželo.
I^lov grob	!
Včeraj zjutraj je nagloma u-mrl John Fortuna, star 48 let, stanujoč na 1295 East 167 St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Grdanc, in pet otrok, Johna, Franka, Joseph!-no, Stanleya in Williama ter več sorodnikov. Rojen je bil v Ma-rinči vasi pri Žužemberku, kjer zapušča mater, sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 32 let ter je bil zaposlen pri New York Central železnici 30 let. Bil je član Boiler Makers unije. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Job. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152nd St., ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 u-
Vida št. 25 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Michae-la in dva sina, Michaela in Jo-sepha Blatnik, po drugem možu pa sinova Adolfa in Antona Starek, Rose Blatnik, Mary For-noss, Ludwiga in Ano Starek ter 12 vnukov. V Clevelandu za-pušče sestro Elizabeth Sirk, v starem kraju pa sestro Jožef o Urbančič in brata Mihaela. Pogreb pokojnice se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Cirila in Metoda, 12608 Madison Ave., iz pogrebnega zavoda na 12705 Madison Ave. Bodi ji ohranjen blag spomin!
ZADNJE VESTI
WASHINGTON, 10. junija. — Predsednik Roosevelt se je posluž!^ danes o-blasti in polnomoči zvezne vlade, da se zatro "revolti-rajoči" štrajki v obrambni _ Industriji ter d$ se zlomi kontrolo "upornih" delavskih voditeljev.
SAN DIEGO, Cal., 10. junija. — Vojaški patrulja, ki je iskala dvoje pogrešanih častnikov, je našla danes na vznožju strmega pobočja pod prevmjenim avtomobilom Joaquitia Miran-do, mehiškega carinskega uradnika, in njegovega 10 let starega sinčka, ki sta ležala že pet dni brez moči pritisnjena pod prevrnje-nlm avtomobilom. Miranda je povedal, da je njiju avtomobil zdrknil po pc/bočju ter se prevrnil, pri čemer je prišla pod vozilo njegova roka in dečkova noga. Pod avtomobilom sta pretrpela strašne muke zarkdi bolečin, gladu in žeje, toda vse njuno klicanje na pomoč je bilo zaman. Miranda je tudi streljal z revolverjem, da bi opozoril nase ljudi, nato pa je pridržal še dvoje krogel, da ubije sebe in dečka, če ne bi bilo pomoči. — O-če In deček sta bila odpeljana v bolnišnico, kjer bosta okrevala.
Francoski poveljnik je prepričan o zmagi v Siriji
v svojem dnevnem povelju je obvestil vojaštvo, da sta ob strani svobodne Francije Anglija in Amerika.
VOJMU KONTROLA NAD TOVARNO BOJNIH LEIAl
Vojaštvo je potisnilo pikete in stavkarje mOjo daleč od tovarne ter aretiralo 16 štrajkarjev.
DELAVSTVO DELA ZDAJ ZA AMERIŠKO VLADO
KAIRO, Egipt, 9. junija.
General Georges Catroux, po- '
veljnik čet svobodne Francije, | LOS ANGELES, 9. junija. —j kete skoraj miljo daleč odtovar-je sporočil danes svojim voja-1 Ameriška vlada je prevzela da-j ne. Tovarna je pričela danes zo-kom, da je zavzetje Sirije in Li- Ines v svojo oblast ogromno ipet obratovati. Na dnevni šift banona gotova stvar, kajti "z North American Aviation Co., se je vrnilo 1,881, na nočni šift
nami sta Anglija.in Amerika."
Francoski poveljnik je obvestil svoje vojaštvo o strogem in odločnem svarilu, ti, ga je naslovila vlada Zedinjenih držav na vlado v Vichyju. Poslanica je bila prebrana vsem francoskim četam pred njihovim odhodom proti Siriji.
"Doba neuspehov je končana," je rečeno v generalovi poslanici. "Mi se bomo borili hrabro, energično in s samozataje-vanjem. Borili se bomo s častjo in trdno nado, ker vemo, da smo v taboru, ki bo zmagovit.
"Velika Britanija in Zedinjene države ^ameriške so z nami. Borite se! — tako se glasi, današnje dnevno povelje. Vsak naj stori vse, kar more, za svojo domovino!"
tovarno, kjer je slo delavstvo 1 pa 600 delavcev. Normalno je na stavko in kjer se producira {zaposlenih na treh šiftih približ-skoro 25 odstotkov ameriških no 12,000 delavcev. Pričakuje
WEIGAND SI UMIJE ROKE., i
LONDON, 9- juDijlIr,^ "Sunday Times" komentira glede namenov francoske vlade v Vichyju, da'izroči slednja Sirijo nacistom, sledeče;
"General Weigand, ki je prišel na prizadevanje Nemcev v ospredje v upanju, da bo odobril načrt francoske vlade, ni o-dobril nobene akcije, -ki bi utegnila izzvati oborožen spopad med Francozi in Angleži. Sodi se, da se bcj vrnil v severno A-friko z izgovorom, da Sirija ni del njegove province, ker je le francoski mandat, ne pa fran coska kolonija. — V resnici to pomeni, da si on umije roke in da ne jemlje nase nobene odgovornosti za to, kar utegne ukreniti proti njegovemu nasvetu admiral Darlah."
letal, in je po spopadih med piketi in delavci prepovedala pike-tirahje pred tovarno.
Aretacija 16 stavkal'jev Vojaštvo je aretiralo šestnajst stavkarjev ter jih odvedlo v vojaške zapore v Fort MacAr-thur. Vojaško poveljstvo je zagrozilo, da bo aretiralo vsakega, ki bi hotel ovirati delavstvo pri njegovem delu v tovarni. Poveljnik čet izjavlja, da mu je bilo sporočeno, da se je delavcem zagrozilo s telesnim nasiljem.
Tovarna zopet obratuje Vojaštvo je z nasajenimi ba-
se, da go pričela tovarna jutri s polnim obratom.
Kooperacija CIO Richard T. Frankensteen, C. I.O. organizator aeronavtične industrije, je zagotovil, da bo njegova organizacija kooperirala z vlado ter preskrbela dovolj iz-vežbanih delavcev iz drugih krajev, če bi bilo to potrebno.
Polkovnik Branshavv^, poveljnik vojaštva, je izjavil: "Delavci v tej tovarni delajo poslej za vlado. Jaz imam popolno kontrolo nad tovarno in kompanij-ski uradniki so zdaj pod mojim
joneti potisnilo štrajkarje in pi- nadzorstvom."
REPRESALIJE PROTI BELGIJCEM
BRUSELJ, Belgija, 9. junija. • Nocctj se je tuk^j znanilo, da so nem&e vojaške oblasti aretirale stotine moških prebivalcev bruseljskega^ predmestja Lackena, in sicer zarad^ umora nekega nemškega vojaka, ki je bil ubit dne 24. maja v Laeken parku.
Vojak je bil ubit po dveh re-volverskih kroglah, ki sta jih izstrelila dva neidentificirana civilista, ki sta nato. v temi pobegnila. Vojaško poveljstvo je posvarilo Belgijce, da če se kmalu ne izsledita ubijalca, bodo na-cijske vojaške oblasti podvzele
BEJRUT IN DAMASK BOSTA
KMALU V OBLASTI ZAVEZNIKOV
Angleške čete in čete svobodne Francije naglo prodirajo proti prestolnicama LiWnona in Sirije. — Dezerta-cije francoskega vojaštva, ki je pod generali I vlade v Vichyju.
ANKARA, Turčija, 9. junija.* — Iz avtoriziranih virov se poroča, da je Berlin ukazal nemškim letalcem in letalskim specialistom v Siriji, naj nemudoma odidejo iz dežele, ker je nemški generalni štab zdaj u-verjen, da je zavezniški vdor v Sirijo polnoveljavna vojaška a-vantura.
Zavezniki v predmestjih Bejruta KAIRO, torek, 10. junija. —
Slike v Lorainu, Ohio
Sporoča se nam, da se bo v nedeljo, 15. junija, potem ko se bo zunaj zmračilo, kazalo premikajoče slike na prostorih fare sv. Cirila in Metoda. Če bo. vreme ugodno se bodo slike kazale na vrtu, če pa ne, se bodo kazale pa v dvorani pod cerkvijo. Kot je sporočil Mr. Anton Grdina, ki bo slike kazal, bodo te slike drugačne kot so bile zadnjič in sicer bodo večinoma v barvah, nekaj jih bo iz sedanje vojne, nekaj pa iz starega kraja.
Dekleti zmagovalki Nedavno je angleški časopis
ri, nato pa na Calvary pokopa- Cleveland Plain Dealer vodil tališče. Bodi mu ohranjen blag | Pozvani ^icycle Safety Scrap-
spomin, preostalim pa nase so-žalje!
Kulturo

K
CANKARJEVA SEJA
Člani^dramskega zbora "Ivan Cankar" so vabljeni, da se ude ležijo redne seje v sredo večer, 11. junija, na odru Slovenskega narodnega doma. Razpravljalo se bo o pripravah za "cirkus", ki se ima vršiti v avgustu na farmi društev SNPJ. — Pridite! —- Odbor.
book koritest, katerega se je u-deležilo veliko šolske mladine. Zmagovalki v tej tekmi sta pa bili Helen Stampfel, stara 11 let, in Rose Zalar, tudi stara 11 let, ki pohajata v East Madison šolo. Kot nagrado za zmago bosta dobili prosto vožnjo in plačane stroške za obisk v Williamsburg, Va. in Washington, D. C., kjer bosta imeli priliko o-gledati si zgodovinske prostore in Belo hišo. Helen je hčerka družine Mr. in Mrs. Joseph Stampfel, 6307 Bonna Ave., Ro se pa živi na 6723 St. Clair Ave.
SOVJETSKA DEKLETA V TRGOVINSKI MORNARICI
MOSKVA, 9. junija. —Kom-somolska Pravda, glasilo mladinske komunistične organizacije, poroča, da se sprejemajo na ruske trgovske ladje tudi mladenke, in sicer kot pomor-ščakinje in navigatorice.
Belen^orska Onega družba je zaposlila zdaj trideset mladenk, med katerimi so nekatere veteranke finske vojne, nadaljne še pa še vežbajo za pomorsko služ-
30.
Raisa Vijazova, ki je promo-virala z leningrajske pomorske akademije je bila imenovana za kapitanko ruskega potniškega parnika Karla Marksa.
, . , , , v , .Oklopne divizije Anglije in svo-proti prebivalstvu drugačne ko-1
'do južnih predmestij Bejruta, dočim se drugi odredi bližajo vratom Damaska, ko so prej zatrli poizkus pristanja nemških padalcev.
Bejrut, ki leži ob morju, je glavno mesto Libanona, Dk-mask, ima 150,000 prebivalcev in ki je oddaljen 55 milj severno od palestinske meje, pa je
JAPONSKA PRIZNAVA HRVATSKO DRŽAVO
TOKIO. — Japonska, ki še zdaj čaka na priznanje lutkarske kitajske vlade v Nankingu od strani Nemčije in Italije, je formalno priznala novo hrvatsko državo in njeno vlado. Ja-
ponski minister ,unanjih ^dev	gmje, kije francos-
Matsuoka je o tem nemudoma|Ji	obe mesti sta si psi-
hološko in strateško silno važ-
- Informirani diplomatski krogi naznanjajo, da je pričela Nemčija izvajati silen pritisk na Rusijo, da slednja dovoli ogromni nemški armadi, zbrani v bližini Črnega morja, prehod preko svojega ozemlja v Iran (Perzijo), s čemer bi prišli Nemci ob .boke angleškim četam v Siriji, Preko turškega ozemlja letajo ogromni nemški transportni ae-roplani, ki prevažajo vojaštvo v Sirijo. Dalje se prevaža preko turškega ozemlja gasolin za nemško letalstvo, ki je nameščeno na raznih letalskih bazah Sirije.
I	__
obvestil hrvatsko vlado.
POCENI ŽGANJE
HANFORD, Cal. — Iz knjig knjigovodstva Fanford Water kompanije iz leta 1881 je razvidno, da je bilo tedaj jako počeni žganje. Zapisnik neke seje delničarjev namreč beleži, da se je kupilo za sejo pet galon žganja, katerega se je plačalo po 20 centov kvart.
Himen
Prihodnjo soboto 14. junija ob 10. uri dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca, Miss Antoinette Turk, hčerka Mr. in Mrs. Anton Turk, 4835 Green Rd., Warrensville Hgts., O. in Mr. Steve Kainec, sin Mrs. Mary Kainec, 4744 Green Rd. Druga in družice bodo: Harry L. Turk nevestin brat, in Jacob Kai-
V zadnji pozdrav
Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da se nocoj, ob 8. uri zberejo v pogrebnem zavodu Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., kjer se bo izkazalo zadnjo čast umrli sestri Mary Prijatelj. Jutri ob 8:15 uri ni. Zavzetje obeh mest se priča- se vrši pogreb, katerega so čla-kuje vsako uro.	nice prošene, da se ga po mož-
Pobitje in zajetje nemških padalcev
Zimske suknje
Benno B. Leustig, 1034 Rd., se priporoča ženam in dekletom, ki si nameravajo nabaviti zimske suknje za prihodnjo sezono, da se že sedaj poslužijo izredne prilike, ki jo nudi. Suknjo si lahko izberete naravnost iz tovarne po nizki ceni, plačate sedaj le nekaj, dmgo pa, ko vzamete suknjo domov.
Gradluant V četrtek večer bo' graduiral iz Euclid Central višje šole Joseph Ivančič, sin Mrs. Rose I-
nosti udeleže. — Tajnica.
Poroka
Zadnjo soboto sta se poročila Mr. Ray Vehovec in Miss Marion Miller, iz 1246 Calryon Rd., East Cleveland. Ženin je najstarejši sin našega mestnega coun-cilmana in Mrs. Anton Vehovec, iz 19100 Kewanee Ave. Poroka j se je vršila v cerkvi sv. Filome-
Vojaki svobodne-Francije in Angleži so ujeli ali pobili 183 nemških padalcev, ki so pristali y Siriji. Zavezniki naznanjajo, da je v nedeljo dezertiralo k Angleže#! in k vojski svobodne Francije okoli 4,000 Francozov,
ki so bili pod poveljstvom vlade v Vichyju.
Pritisk na Rusijo	j ne, na Euclid Ave. Mlademu pa-
ANKARA, Turčija, 9. junija, iru želimo vse najboljše!
NACISTI PREZIRAJO FAŠISTE
nec, ženinov brat, Fanny Penca Irene Adams in Katherine Ivančič, iz 854 E. 207 St. Česti-
Gluck. Bilo srečno!
tamo!
Splošno znano dejstvo je, da imajo Nemci o Italijanih kot vojakih zelo nizko mnenje. Zdaj pa je prišlo na dan, da nemški generalni štab v Italiji ne zaupa Italijanom niti administracije a-li uprave teritorija, katerega so Italijani "zavzeli."
Iz avtoritativnih virov se namreč doznava, da ko so kem-ci okupirali neko dalmatinsko
pokrajino, so prišle za njimi italijanske civilne oblasti, ki so nameravale prevzeti upravo v svoje roke. Tej nameri pa so se odločno uprli nemški generali v Dalmaciji, toda Hitler je preklical odlok svojih generalov, ker je v nacijskih interesih, da se še bolj ne zmanjša Mussolinijev prestiž in da se še bolj ne poniža italijanske narodne časti, ki je že itak dovolj ponižana.

BNAKOBRAVNOBV
10. junija, 1941.
UREDNIŠKA STRAN
ENAKOPRAVNOSTI
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMEBIOAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
■231 8T. OLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
fii laznaftalcu v Clevelandu, za celo leto --------------------------------------------------------$5.50
ca 6 mesecev ...................................$3.00; za 3 mesece_______________________________$1-50
Po posti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl, za celo leto------------------------------$6.00
ca B mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00
Za Zedlujene države, za celo leto-------------------------!...............—------------------$450
ca 8 mesecev__________________________________$2.50; za 3 mesece_______________________________________$1.50
UREDNIKOVA POŠTA
starši ste lahko ponosni ker se vaši otroci tako zanimajo za glasbo in petje.
sami demokratičen business.
Zidajmo jačje Zadruge, močnejše "Wholesales", podjarmiti
Ne smem pa pozabiti botra in moramo vire surovin! Denar,
, , . ,	I M r> . ... r.1 1 n« vi j botre, Mr. in Mrs. Joseph She-!naš denar, katerega smo do da-
Svobodomiselne Slovenke Prireditev Slovenske Moške	, ,	v j v . j ^	,	...
a	itv tjvf « n.	„„ „,-o^ooriniiro naoa	j^gg pustili iiaj drugi rabijo v
Zrn Evropo, Južne Amerike In druge Inozemske države:
ga celo leto
..$8.00; za 6 mesecev ......................................$4,00
eotered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oiflce at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Cleveland, 0. •— V četrtek, dne 12. t. m., se vrši redna mesečna seja društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2. S. D. Z. Poleg važnih stvari, ki so na dnevnem redu je potrebno tudi, da društvo pomnožimo v tekoči kampanji.
ZVeze
Čeravno nekoliko pozno, vendar bom skušal malo opisati o
ga, predsednika naše podružni ce in njegove soproge, in tudi tovariše in tovarišice. Jack Ša-bec iii Miss Frances Udovich,
slavnosti blagoslovitve nove za-1 Prank Doles in Miss Frances ■stave podružnice št. 1 Slovenske Lugtik, Frank. Škraba in Miss
VERA NAŠIH BRATOV V JUŽNI AMERIKI
Pod naslovom "Naša vera je trdna," objavlja "Slovenski list," glasilo Slovencev v Južni Ameriki, lep uvodnik, ki ga v vednost naših čitateljev objavljamo na tem mestu. Ta uvodnik se glasi:
Novice, ki so prihajale zadnje čase iz naše domovine, niso bile dobre. Nemški vojski, ki je v ogromni premoči, se je posrečilo streti našo obrambo na severu in jugu, na zapadu in severozapadu pa so velik del naše zemlje zasedli Italijani. Sovražnikovi plačanci so v Zagrebu proglasili "svobodno Hrvaško."" Junaški odpor Grkov se bliža h koncu in ves Balkan bo zdaj zdaj v nemških rokah.
Te novice nobenemu od nas niso prijetne. Hudo nam je vsem, ko mislimo, koliko naših bojevnikov in koliko civilnega prebivalstva Jugoslavije je padlo zaradi nem-
moške zveze v Barberton, Ohio, katera se je vršila dne 3. maja.
Samo iz Barbertona se je o-glasilo okrog 12 društev s svo-Ker so razmere nekaj boljše! zastopniki. Tudi od drugih glede plačevanja mesečnih do- podružnic Slovenske moške zve-
neskov, ste prošene, da vpišete novo članstvo.
Po seji bo nastopil govornik, ki bo govoril o važnosti človeške hrane, da ostane človek zdrav iii se obvaruje raznih bolezni.
Pridite!
N. K.
predsednica
ze je bilo preecj obiskovalcev, katerih vsak je povdarjal važen namen te naše organizacije.
Posebno sobrat Anton Rud-man, prvi glavni podpredsednik, e je moral dobro pripraviti, za njegov tako pomenljiv govor. U-pam, da je vsaj nekaj njegovih besed ostalo med našim članstvom v pobudo, da sedaj je čas, da-se gre na delo za večjo število članstvo, istotako hočem o-St. Clair Rifle and Hunting' meniti sobrata Josepha Hoče-
Margaret Okolish, Joseph Vi dergar mlajši in Miss Mildred Lukečiči
Zahvaljujem se našim kuharicam in delavcem in vsem, kateri so k£^rkoli pripomogli, da se je cela stvar tako lepo iztekla.
Rad bi navedel vsa imena organizacij, katera so bila zastopana, vsa imena govornikov in delavcev, kar bi pa bilo skoraj nemogoče. Zato prosim, da mi drugi oprostite.
Pozdrav
Vincent H. Lauter
naše izkoriščanje, ta denar se mora iztekavati v vse panoge zadružniškega businesa; naučiti se moramo delovati zase in storiti zase vse ono kar smo pustili naj drugi store za nas, kar je lepo prineslo neizogibne profite mali peščici — nam pa mizeri-jo!
Danes ne zadostuje da se Za druge stalno razširjajo; danes morajo zidati energično in hitro — dokler je še čas in sve tlo!
Direktorij Slovenske Zadruge je pripravljen sodelovati z vsako organizirano skupino v ta namen.
Za prosvetni odbor Zadruge: Joseph A. Siskovich,
tajnik

SKKil

Zadružni čas je sedaj
Čas — najdragocenejši
Neki bančni direktor je zašel nekoč po naključju v gostilno precej dvomljive vrednosti in tam kot natakarja odkril nekega bivšega sošolca.
"Kaj pa delaš tu?" je vzkliknil. "Ali ti gre res tako slabo?
"Ni tako hudo," je odvrnij mož. "Tukaj sicer strežem, jesti mi pa tukaj ni treba."
I
za-
Amerika v borbi
ivarja, predsednika podhižnice zlad delavca
I št. 3 ■ v Collinwoodu, kateri je
zgodovinsko
vedno vodi in čuka navzdol! Ple-
Club
Cleveland, O. — Opozarjam i s svojimi izkušnjami pqve- jati moramo, da ostanemo, kjer vse člane na zelo važno sejo, ki . ^ mnogo zanimivega.	[smo; hiteti, ako hočemo malo -------^-3 12. junija, '
ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Na dnevni red pride vpraša- j štev kakor od posameznikov in ^	^	nje^3e U sprejm§ ali savrža»6klep ' za katere se v imenu barberton-
ških bomb, granat in strojnic. Težko nam je, ko vidimo, I gospodarskega odbora. Prihod-icke podružnice najiskrenejše za-
Izid zadnje bitke je siedeči;
R. Jelerčič .............. 22
F. Spenko ................. 15
F. Siets .................. IG
A. Novak .............. 23
J. Novak .................. 21
F. Stampfel .....-......17
L. Ferkol ..........— 15
J. Peterka................11
A. Kavčnik .....-........ 16
J. Urankar ............ 19
A. Urankar ............ 21
A; Bozich ......
F. Kosec.........
A. Baraga......
J. Ivančič .....
da je tudi največje junaštvo zaman pred grozovito naci- strelska vaja se pa vrsi v hvaljujem. stično vojno mašinerijo, ki ji doslej v Evropi nihče ni bil | nedeljo, 15. jumja kos.
Vkljub vsemu temu pa je naša vera v končno zmago zavezniškega orožja nad totalitar:po mašinerijo danes prav tako trdna, kakor je bila ob začetku vojne. Globoko smo prepričani, da se ne bo zgodilo, da bi krivica premagala pravico, da bi nasJ^e.,preiiiagalo svobodo in da bi sovraštvo dokončno zagospodovalo nad mirnim sožitjem I med narodi.	i
I
Nemčija je danes na roparskem pohodu po Evropi, I za katerega se je pripravljala skoro dvajset let. Presenetila je svoje žrtve s svojim silovitim orožjem in njenim dosedanjim uspehom se ne moremo čuditi. Res pa je na drugi strani, da je proti roparskemu nacizmu danes ves civilizirani svet, ki Hitlerjevo početje strogo obsoja. Po-leg te ogromne moralne sile civiliziranega sveta, ki jo i ima nacizem proti sebi, je pa še druga velika sila, ki mu j je napovedala boj na življenje in smH; Združene države I Severne Amerike. V veliki amerikanski republiki, ki raz- j polaga z.največjo industrijo sveta, se je začel izdelovati; ^
vojni stroj, ki bo nacistično mašinerijo ne samo-ustavil,
1 larveč tudi stri v prah in pepel. Te dni, ko so prihajale z i Balkana najbolj neugodne vesti, je veliki ameriški prezi-dent, Roosevelt, ponovno povedal svoje prepričanje: Naj |
g.-edo stvari sedaj kakorkoli, eno je gotovo: da Nemčija n3 bo zmagala, marveč bo poražena.
V tej veri tudi mi živimo in ta vera nas mora vzpod-1 b ijati, da po svojih najboljših močeh podpremo vse one |
si^.e, ki se bore proti totalitarnemu nasilju. Nešteto je n činov in slučajev, v katerih more biti naša pomoč ko-,
r. tna. Tudi mi lahko nekaj storimo za to, da bo sovražnik C. iliziranega človeštva, ki je tudi našo domovino pohodil,
Le tisti, ki nočejo razumeti, morejo trditi, da je bil govor, ki
.. ......___________,	ga je imel predsednik Ropse-
se vrSi v četrtek, dne 12. junija, gp^-ejeli smo tudi mnogo da-j priti naprej in navzgor; in da- velt prošli teden, dvoumen in
rov za novo zastavo, katerih m-1 nes moramo hiteti tako kot da | nejasen. Vsakdo, ki je predsed-I srao pričakovali, tako od dru- bi aas podili sami peklenščki —' nika poslušal in si pozneje vzel
kar se faktično dogaja.	j čas, da je proučil vsebino govo-
Nazivajmo te peklenščke kar ra, mora priti do samo enega hočemo — Beda — brezpoeel-1 zaključka:
nost vojna so že na dalj- j Amerika je v borbi s hitleriz-
Pri prireditvi smo imeli tudi. kratek program na odru. Nastopih so sledeči: Tony Troha, Jea-nette in Louise Ujčič ter Agnes Troha in Juha Knaus, Stepha--ni je, Jennie in Vera Shega, hčerke našega predsednika in Anna Kalčič.
Zahvaljujem se mladeničem
"Toda Milka", je vprašala jateljica, "ali nisi izgubila sebnosti, ko te je tako nenadno objel in poljubil?"
"Da, za trenutek. Skoraj ga bila odpahnila."
"Obtoženec, imenovali ste to-žitelja vola, osla in idiota, kaj ste ga vrhu tega še oklofi'' tali?"
"Zato, ker je naglušen, o°' spod sodnik."
nem obzorju in se mrzlično bli- ^ = hn /AstiviM v<?(» wm'p	uiednik je poslal
;n prizadeti bomo vsi' T T zasUvila vse svoje ^cga poročevalca, da bi mle
.11 i^,ciuLLi uuiuu vBi.	da prepreči njegovo zma
zajo
I^Ljudcm dobre volje, ki iščejo g^ g^toboAmerikarabilataka
izhodrt. "Zadružništvo nudi nena-, g^edstva, kakor se ji vidi po-silno sredstvo, da se izognejo trebno, da se za jamči, da bodo tem grozotam, katere vsakdo iz- ^ tovori vojnega blaga, orožja in med rias je deloma pomagal u- j živeža, ne samo poslani v Veli-stvanti.	ko Britanijo in na druge točke.
Nenadoma ali nevede je šla ; kjer se jih bo moglo rabiti, tem
in dekletom, kateri sotal(plepo vsa naša podpora ekonomskemu več da bodo ti tovori tudi sigur-igrali in peli na programu.' — |ustroju, kateri grmadi profite iz "O	na cilj. Amerika ne
j pomanjkanja, meče čedalje v^č-: čakala, kakor so čakale ev-I je tnmie z dela — in prižene vse	demokracije, dokler ni
Radio-telegrafist
22
18 18 7
Tajnik
h/Idha+ma Gandhi
ii

i te skrbi v mednarodno
vojno Hitler prišel v possest baz za na-
Zadružništvo, katero^alagalju!	temveč udarila bo
.. ^	' tisti trenotek, ko bo nacizem i. ,,, ,
ci s potrebščinami po brezpio-,	'	I le bil odgovor.
1 stegnil svoje kremplje po baz%h ^ "u&uvlu.
vjuval boksaškega mojstra,
Ici
nikoli ni sprejemal časnikarje^' Že opoldne se je poročevalec vi"' nil k šefu.
,"Nu, ali ste prinesli poroc'" lo?" ga je vprašal glavni nik. i
"Ali," je dejal mladi mpž ^ pokazal na svoje modro oko, glejte si ga malo tu!"
"Tega ne moremo tiskati,"'J® dejal glavni urednik srdito. "Kaj vam je rekel?"
'Tega tudi ne morete tiskati
fitni ceni, ne more nikogar izko riščati.
i kjerkoli v severnem ali južnem j Atlantiku, s katerih bi mogel Vse, kar je zadružništvo podvzeti sovražne operacije pro-zgradilo v zadnjih sto letih, vse ti ameriški hemisferi. Amerika I druge panoge in izražanja de- gtoji za principom svobode mor-mokracije, so v smrtni, nevarno-; in borila se bo sedaj, kakor sti uničenja. In vse to zato, ker gg je vedno v preteklosti, da se ni.smo hiteli zadosti!	I ta princip ohrani.
Zato kei' .smo podpirali ■— in j	*
večina še_ vedno podpira — ti- j Kar je Roosevelt storil, je sto ekonomijo in sistem, kateri enosta\mo to-le; Hitlerju in nje-j skrbi za vojni ogenj.	j govini priveskom je povedal, da
i Ako res verujemo v blagosta- j so Zed. države definitivno sto-jnje za slehernega človeka, mo- pije v borbo z "vojno brez stre-I ramo danes napreči vse, sile v Ijanja," da pa se bo ta borba I program, ki nam reši demokra- spremenila v "vojno s strelja-'cijo in to s tem, da sezidamo mi njem" tisti trenotek, ko bi sile
Največji bombnik mornarice
osibča skušale preprečiti učiiik°, vitost "vcjne brsz streljanji-Z drugimi besedami receno-'J^ to vojna napoved v soglasjih
vojn zistič
nacistično brezmoralnostjo mednarodnih odnošajih in teli' Aiko blitzkriga, kf jo je uvcd^ j Hitler sam v diplomaciji in bojni fronti.
v v-
da
č nprej in čim temeljiteje poražen. V Puenos Ail esu bo
t: dni začel delovati "Jugoslovanski odbor," ki bo vodil 1 voditelj, ki je nedavn
Proslava bombaža
Marshal H. Emor, ki je po
na- ^oklivu šolski wVitelj, je tudi is-
nedavno i' boreči rndio-tclcijvafifit ter si ]c
:cijo za pomoč domovini. Sodelujmo s tem odborom, | Allahabadu, v Indiji, otvoril ne- zgradil na svojem domu Olathe,
I jstavimo se mu na razpolago, podprimo njegova pri- j ko novo bolnišnico. Slika ya Kans. aam tn^oja radio-oddajno
r7 ,/ir,xTor>i.j t	'	[kaže tekom otvoritvene ceremo- in sprejemno postajo, ki jo jc
Z'devanja!	-
Predvsem pa netimo v sebi in v svojih bližnjih t dno vero v končno zmago inv končno osvoboditev vseh r asih krajev, tudi Primorske, Koroške in Beneške#-Slo-j \ oni je I	j
t v	' "	* * *
Iz gornjega članka je razvidno, da smo na tej točki j 1 ončno uj edin j eni in združeni vsi Jugoslovani obeh Ame- j 1 Ik, če izvzamemo jvigoslotvanske komuniste in petokolon-'
C 3 raznih branž. Vsi ostali smo prepričani o zmagi prayice rad krivico, demokracije nad avtokracijo, svobode nad suženjstvom, civilizacije nad barbarizmom.
Poleg fašistov in nacisfov, od katerih ni nihče nič drugega pričakoval, igrajo v tej gigantski borbi za naj-clementarnejše pravice človeštva skrajno perfidno vlogo tudi komunisti, ki mešajo pojme s postavljanjem dejstev na glavo in z brezstidno demagogijo, s katero jim je dolgo uspevalo vleči za nos celo ameriške službene kroge
in na.iboljše ameriške novinarje in pisatelje, ki dolgo niso jva gornji krasno razsvetljeni in okraqeni.ladji so se pripc-mogii dodojmiti brezdanje globine tega perfidnega hipo- ijali v pristanišče ^'monarhi bombaža," ob prililii proslave "helc-kritstva. — Naše utemeljitve bomo z dejstvi podprli. bo juga," M bombaž.






s	'	^
t r'.


"Nekateri ljudje mislijo nismo napadeni, dokler dejansko ne z^čno padati New York, San Francisco, Orleans ali Chicago," je Roosevelt v enem najbolj čilnih odstavkih svojega ra. "Ampak ti ljudje enostavP^ zatiskajo oČi pred naukom, terega nas uči usoda sleherneg'^ naroda, ki so ga podjarmili
"Napad na Češkoslovaško • • v	av'
je začel s podjarmljenjern ^
strije. Napad na Norveško se J ^
začel z okupacijo Danske.
fia-
pad na Grško se je začel z pačijo Albanije in Bolgarije. pad na Sueški prekop se je čel z i-".vazijo Balkana in ne Afrike. Napad na Zed.
ve se lahko začne z dominaCJ^ katerekoli baze, ki ogroža varnost—na jugu ali severu ••J Kadar gre sovrašnik nad tanku ali bombniku, ne nikdar vedeli, kaj vas jo udck'''^ ' če boste čakali z ognjem časa, da boste videli puncic njegovih očeh. Naša bunk^^^ hillska bitka jutrišnjega ^ utegne: biti več tisoč milj " Bostona."
Roosevelt ni čakal in v razmerah ne more čakati,
Nedavno je bil "kr&čen" v navzočnosti mornariških poveljnikov enajstih južnoameriških republik največji bombnik ameriške mornatice "Spirit of American Democracies." V gornjem kotu na levi sta major Reuben Fleet, predsednik Consolidated družbe, ki je izdelala bombnik, in admiral Jose Haehado E. Silva, ki je govoril v imenu južnoameriških pomorskih poveljnikov.
kongres glasuje za formalno
voj'
no napoved. To se lahko Zpj ^
pozneje, ampak ni važno, Va^ ^
je, da Amerika razume svoj P
.rt
lozaj in da je pripravljena
vse.
^:^fapre*

/
^ junija, 1941.

dnoifi.
®Mnzon na otoku v Sredozemskem morju v zadnjih 12 ^esedh v
** isti dobi pa je vec kot 14,000
^danjem svetu, kjer je vsa-zemlje že zasedena, iz-in vknjižena, je pač tež-"Ponašati romantičnega Ro-in se umakntit tako da-bi bil res sam svoj gos-in samotar. In vendar v dneh še živi tak Robinzon, daleč kje v Avstraliji ali i otočju, ampak v Sredo-'kem morju, ne daleč od •oske obale, na otoku La Pred desetletji ni bil 66 ribiških družin se je '^0 na otok, da bi tu v miru In res so nekaj let. I^otem prišla med nje neka bole-Sitro so umirali drug za % in ko so ostali videli, liitro se njihove vrste red-so pobrali šila in kopita nazaj na celino, v Fran-Ostal je le ribič Acibert, J^anes 80 let star in je sam 1 ""alj na otoku. L. 1866 so f'jenci prišli, 1. 1870 že ni 'likogar več na otoku, od Je Acibert sam. Njegova ■ttu je bila edina druščina, 3e še ta umrla, se je od-pred njim vsa samota za-otroka. Hišice, ki so "Naseljenci postavili, so v '"jih letih čimdalje bolj , ^ale in sredi teh nagnjenih % podrtih zidov živi osem-^'fitni Acibert, ki si svobod-'"ira bivališče, kjer je var-' Zavetje. Vsak dan hodi na da si s trnkom nalovi P cib, ki so mu skoro edina i Mreže, ki jih je nekdaj polno na otoku, saj so 'či dobro opremili, preden rZeli svojo novo naselbino, fles že raztrgane in neyab-P Sam jih pa ne more po-še manj pa raztegovati Ostal mu je le še iia katerega se komaj toliko, da eden živi. Na ' "li nobenega studenca. Ro-Acibert pa ima še nekaj posod, veder in sodov, ki ^tavlja pod zidove in raz-T^Če strehe in šaka dežja.
daje edino zalogo vode. [®anio deževnico in pravi, r'-o najboljša pijača na sve-*odi se pa tudi, da po več dežjg, in takrat mora
odveslati z otoka na celino, da nebo spet pošlje dež. Njegova glavna hrana so ribe. a pribolj-šek mu narava daje enkrat na leto nekaj fig, ki zrastejo dozo-r,e na edinem drevesu, ki komaj še kljubuje ostrim vetrovom. V slabih letih pa tudi to drevo odpove in takrat na njegovi mizi ni sadja.
Redno štirikrat na leto Acibert zapusti otok, ko gre na suho na pošto, da prevzame svojo majhno pokojnimo, ki jo ima kot nekdanji poštar. To je njegova renta. Ob takih prilikah tudi nakupi najnujnejših potrebščin. Natovori jih na svoj čoln in se spet odpelje — in spet tri mesece nihče ne ve, kako živi in kaj počne. V njegove deželo nikdar nihče ne zaide, ker v tisti nerodovitni samoti nima kaj iskati. Tako je dočakal 80. leto svojega življenja in ko je pred nekaj dnevi obhajal svoj rojstni dan, se ga je spomnil tisk in razvpil njegove robin-zonstvo po svetu. Zdavnaj bi že lahko zapustil svoje samotno domovanje, kot so ga ostali njegovi rojaki, pa ga najbrž do smrti ne bo. Navadil se je bivanja pod razvalinami nekdanje vasi in bo najbrž pod njimi tudi umrl.
žensk umrlo vsled raka na prsih in skoraj 9000 izmed teh bi še danes lahko živelo, ako bi se bilo zdravljenje začelo pravočasno, kakor trdijo zdravniške oblasti.
Eden izmed razlogov, zakaj čas igra tako usodno vlogo, je ta, da rak v svojih začetkih je dostikrat brez boločin in si mnogi ljudje ne morejo predstavljati, da je kaj narobe ž njimi, ako jih nič ne boli. Bolezen pa se utegne med tem razvijati tako, da postane neozdravljiva, i
stalno raste. Iz še nepojmljivega razloga je ženska brez otrok bolj podvržena prsnemu raku kot mati, ki je dojila svojega otroka. Pri moških ni prsni rak običajna stvar, dasi se tupatam pripeti.
Zdravniški strokovnjaki še vedno niso sigurni, kaj provzro-ča raka na prsih. Ena stvar pa je gotova, da je treba raka pra-
V ROBSTVU
(Dalje s 4. strani)
Na primer, eden izmed prvih j« postajal nemiren, ko pa
se je dodobra stemnilo, jo je mahnil čez hrib proti Groblju. Kadar je pa ostal doma, je sedel za 'ognjiščem in molče buljil v o-genj. Bil je le vase pogreznjen, vkovan v ljubezensko bol, ki ji ni našel lečila.
Solnce se je višalo, žgalo, naraščal je dan in se zajedal v noč. V večernem hladu sta še-tala okrog gredice častnik Marta in se veselo smejala
in
O ZDRAVJU RAKA
Predsednikov proglas je bil označil mesec april kot Cancer Control Month, ali borba proti tej bolezni mora biti neprestana skozi vse leto, ako naj dosežemo končno zmago; tako svari Ameriško društvo za kontrolo raka.
Rak je drugi v vrsti izmed vzrokov smrti v- Združenih državah ,ali dostikrat je ozdravljiv, &ko se pravočasno odkrije in. se zdravi v prvih početkih. Radi tega strokovnjaki trdijo, da prva linija borbe proti raku je podučevanje občinstva o vrednosti periodičnega pregledovanja s strani zdravnika.
Kar se tiče raka v prsih, ki je ena najbolj običajnih oblik raka, je takojšnja zdravnikova oskrba ozdravila približno 4000
predznakov raka na prsih, je dostikrat le majhno, trdo zrno.
Morda ne kaže nikakega vnetja,
le s prstom se daje občutiti. Ali že to zadostuje, da je treba takoj iti k veščemu zdravniku na posvetovanje. Morda ni nikak rak ,ali prenevarno je prezirati tak'znak. Vsaka druga nenavadna prikazen na prsih je svarilo, da je treba iti k zdravniku.
Zdravniki, ki se specijalizira-jo v^borbi proti raku, trdijo, da se zdi, da se število rakov na prsih pomnožuje. Za vsakih 8 žensk,-Iti so imele raka na prsih v 1. 1920, jih je bilo 11, ki so lani postale žrtve. To je povišek 35 odsto v 20 litih. Kljub temu imajo boljše metode in pravočasno odkrivanje za posledico čim dalje večji odstotek ozdravljenj. Rak se danes zdravi potom operacij, X-žarkov ali ra-diuma ali pa obojih načinov. ,
Statistične tabele za dolgo j stojne zabave in novejših plesov vrsto let pokazujejo, da ženske, |poznajo. Pa ne snieš biti ru-ki so najbolj dovzetne za prsne-ljubica. Saj ti nisi okorna, ga raka, so one v starosti čez 40 "G, ti si vsa gibčna, lahka kot let. Skoraj 90 procentov vseh l list, tvoja pamet je bistra, vsak slučajev je v tej starosti. Ne-'ples si zapomniš, če hočeš.^ Le davno pa se je odkrilo, da tudi, vse se ti zdi tako tuje, našem-število žensk v starosti tridqge-' Ijeno. Ne, ljubica, to je pač motih let. ki imajo pranega raka, dno, kar pa vaši ljudje ne razu-
vočasno odkriti, in v to svrho Ije in name!"
občinstvo sodeluje najbolj, ako "Srčece drago, ne dvomi o se privadi, da je potrebno iti k tem! Moja mama me ljubi in zdravniku od časa dp časa, da moj oče mi da karkoli želim. In pregleda telo. Na tak način se tudi tebe bosta vzljubila, ko si prisotnost raka odkrije pravo- tako srčkana mucka! Vzgojil jo časno. Na tak način borba proti dobiš, ki te bo dodobra sezna-zraku utegne znižati število nila z našim jezikom in našimi smrti vsled prsnih rakov in dose- nežnimi običaji, izbila ti iz glave či ozdravitev treh četrtin bolni- tvojo pastirsko govorico ter te kov.'—Common Council—FLIS. J naučila visoke omike. Oblačila
dobiš, ki bodo prikrojena po najnovejši noši — in postala boš krasotica, da te bo vse občudovalo. Ti ljubka zapeljivost, ti sladka izkušnjava, vredna vsega greha! Poglej me in moja bodi, vsa moja!" "Oh, Vittorio!"
mejo. škoda te je za te hribovske kraje, dekle! Fristojalo bi ti kratko, svilnato krilce, izrezani čeveljčki, gol vrat in goli rokav-ci. Kako bi bila divna v lahni tančici, vsi prozorni, da bi se videli vsi obrisi tvojega zapeljivega telesa! Čakaj, ti satanček, vzamem te s seboj, kjer boš spoznala moderni svet — in kesala se boš, da si se rodila v teh pozabljenih grapah, kjer zaprav^ Ijaš svojo jnladost."
"O, Vittorio, to ni mogoče!" vzdihne Marta. "Tvoja domovi-
"Dekle, ti plešeš že izvrstno i j® meni tuja in tvoja grašči-nas ples!" se ji je dobrikal čast-previsoka za tako priprosto nik. "Ali še zaostajaš za drugi- j dekle! Kaj sem ti jaz ko primi dekleti in izdajaš s tem, da si deš domov, boš pozabil na Grob pohajala se vse . premalo na naše zabave."
'Srčece moje, stisni se k meni, nič se ne boj! Privij se še tesneje, vsega me vidiš, ves sem tvoj, vsa moja ljubav je posvečena tebi. Oh, kako si sladka, ljubica, kako je mamljiv in vabljiv opoj tvoje ljubezni. Ti poj-deš z mano v življenje in naslade."
"Vittorijo, kako si dober .
"Marta, noter se mi spravi!" zavpije mati na pragu.
I "Bom že šla!" jo zavrne hči
''I '1 III ......III .m II11................J II .'*111#
nevoljno. "Saj nisem več o-trok!"
"Hehehe!" se zasmeje častnik, ko potegne Marto za seboj v vežo in zapre vrata.
Tedaj se je pa priplazil iz bližnjega grmičevja Marko, ves upognjen od boli in ljubosumnja. Ustavil se je pri vežniti vratih in poslušal s šklopotajopiroi zob-. mi tiho šepetanje, poljubovanje in drhtenje, ki se je čulo iz veže. ..
"Le tesno se privij k meni, srčece, okrog vratu se me okleni — tako, vidiš. Počasi te že naučim ljubiti, sladko ljubiti. In poljub mi vrni, tako — prav na usta — saj si vsa moja ... O, kako si vroča, dragica, vsa plam tis, vsa se treses, vsa drhtiš . . . Stopi z menoj, ljubica, dam ti marzeljca, ki ti razžari kri in ti da čudno moč."
"Ne, Vittorio! — Pusti me!" jeclja dekle vsa omamljena.
"Le stopi z menoj, samo trenutek . . . čašo izpiješ, ne brani se, saj si moja ..."
(Dalje prihodnjič)
"Ko me pa stara nikamor ne puščata!"
"Seveda, našega plesa vaša dolina ne mara, ker ti ljudje so nerodni, izgarani, jim ni za do-
Go Nit vitli him?
m ME!
Uke M1 ID cheese flavor \* »v*e kind to get —
ve«®*--
ia.
la
\V el a-0-
fi-
.3'
SC A'-
je
la-;U' Jčl' za-gr-
ijo iš"
š
ilOi
%lv^ . t)
:ci"' cVi^
ni*'
iroj' rfld'
kno
pO-11»
SICK, NERVOUS
PDA II ICY "EVERY n llltRlllVI MONTH"
Nn Read WHY iWia E. Pinkham's 'k^Setable Compound Is "Woman's Friend"'
V# ^cramps, backache, heudaclie) duf .*^a!e functional disorders while
I
suffer severe monthly \kf ^cramps,backache,headache) duf functional disorders while I ® ficrves tend to become upset and I	cro83, restless and moody.
|V^^hy not take I.ydia K. PinVham's 1 ® Compound made capccialfy tired, run-down, nervous wom-smiling thru "difficult days.** "^tn's Compound contains no opi-habit-forming ingredients. It

^ Velveeta spreads like but* ter . 4. slices when chilled ... melts and toasts to perfection. Delicious! Contains milk pro tein, milk minerals, vita^nin A and vitamin G,
THE CHEESE FOOD THAT'S DIGESTIBLE AS MILK ITSELF#
you've got three strikes fagainsb you ■when you are guilty of halitosis* (bad breath). Anyone may have It at soma time or other without realizing It, and may offend needlessly, Jt you want others to like you, take this quick precaution against the common form of bad breath caused by food lermenta-tion. Blnse the mouth with Usterino Antiseptic before any date. Immediately your breath becomes sweeter, purer, less likely to offend.
*Some cases of 'ti&litosiš are due to systemic conditions, but most cases, say some authorities, are caused by fermentation of tiny food pairtlcles on tooth, mouth and gum surfaces, Usterine halts such fermentation and then overcomes the oijors fermentation causes, i
Lambert Pharmacol Ca> St. Louis, Mo.
Before Any Dat* (/*« *
USTERINE ANTISEPTIC
To Make Your Breath Swtetur.
m atfnvaiamsnisfBiniaiBaitsacBiiBHMiiBaHavniaaiiPiiunnni
U made from nature's own beneAcIal roots and herbs—each with it* own apccial purpose to HELP W0ME5N.
Famous for over 60 years—Pinkham's Compound is the beat known and one of the most cffectivč "woman's" tonics obtainable. Try it I
AN URGENT MESSAGE
to women who suffer
FEMALE WEAKNESS
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
today are free from some sign ''onal trouble. Maybe you've noticed k	getting restless, moody, ner-
Vj^^Pressed lately—your work too much
not take Lydia E. Pinkham's icf- ® Compound to help quiet weary, »^'^■'1 nerves, relieve monthly pain P®. backache, headache) and weak spells due to functional ir-
'o^ities. ^
60 years Pinkham's Compound ■jn hundreds of thomsands of weak "liv nervous "ailing" women to go P V j u "diflicult days." Why not give fkei.r^fifirful "woman's friend a chance
You? Tri/if/	49

'Enakopravnosti'


HAIR-BREABTH HARRY
>

lEBe BEGINS 'RAMGE RUMPUS'--A ROUSING TALE OF
R aMBtJNcnous RAN04 LIFE ALONG WE RIO RMUMSA-
EP HIT'S THE TRIPLE BAK V'
le^

BOCKBOARD WRE A-LOOKIM FER.STRAHGU4S-mTS WPNT BACK TO THE RANCH • «
HERE WE ARE.KAflPVl FUNNY UNCLE ROSCOe ISN'T HERE TO MEET 06-• ??
NtaWT
WE know!
PURTY NIGH ANYONE COO SHOW vuH TO mt HOTEL. 6TRANGUH6.
nrmi
t
.V... ##
mmff

Eyefybody pbowf
salads. Peg.What's the secret?
MH:
MIRACLE WHIP! Its "different" flavor always makes a hit.
MlkWON* AO»|l—Miracle Whip <Joes work wonders with salads! A unique combination of old-fashioned boiled dressing and fine mayonnaise. Miracle Whip is by far America's favorite salad dressing.
,* * * * * *.* * * * * * * * * *
KOIIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za, obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite npravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov; 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
NaroČilna nakaznica na Cankarjev Glasnik
IME; _____________________________________
NASLOV:_________^___—...------——-----
Zastopnik: ___________________________—-—
Plačal $_____C---- Dne ---------------19—_
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 6311 — HEnder^ son 6312,
Lahko jo sporočite našim zastopnikom -
JOHN RENKO 955 Ea»t 7ath Street
JOHN STEPLAJ 1 MS East 169 Street	KEnmpye 46diOW
JOHN PETERKA E#«t 68 Street	ENclicott 0653

ENAKČPRAVNOai
10. jun

IVAN MATČIC:
V ROBSTVU
Roman tuge in boli
ga desnega spremljevalca sem sunil v bok, da je zdrsnil po strmini, v tem hipu pa že pograbil levega in ga zavihtel za desnim."
"Kaj ti ne pade v glavo!" se zasmeje štara.
"Nikomur nisem skrivil lasu. Pognal sem se v beg — in za menoj je bilo vse mimo. Taval sem po vsej Trnjevi gošči in komaj spoznal doline in prepade in našel pravo smer."
"Revež, si lačen?"
"Žejen, žejen, vode mi dajte! Pa Marta naj pride, rad bi nadaljeval z njo pogovor, ki so ga nama včeraj prekinili."
"Prav, le pošteno jo izpovej!" rečeta stara in se odstranita. Kmalu nato pa pride Marta in reče nevoljno;
"Marko, ti sam riješ v nevarnost, kako si vendar nespameten!"
"Gnali so me čez Črni breg,
skozi Trnjevo goščo si niso upali, ker bi gotovo zašli, in se izgubili. Ko so me na meji izpustili, ni bilo v meni miru. Takoj sem se okrenil nazaj, taval ob meji in iskal prehoda. Po tistih krajih nisem šg hodil in nisem poznal skrivnih in varnih potov,
zato sem zašel. Ko sem krenil iz gozda na jaso, sem začul klic in se ozrl. Bila je italijanska straža. Trenutek sem pomislil, se naglo okrenil in zbežal nazaj v goščavo. Pa so že počili streli in prav čutil sem krogle, kako so mi žvižgale mimo glave. Bilo je opasno, zato sem se vrgel na zemljo in se stisnil za star, ob-rastel parobek. A kmalu nato so že prišli preganjalci za mano.
Stisnil sem se še tesneje k zemlji in čakal. Vojščaki so obsta?
li skoro prav pred parobkom,
tako da mi je bilo že tesno pri srcu. Pred parobkom je bil mal grmiček, ki je bil komaj napol ozelene!. Izza parobka sem pazil z enim samim očesom skozi, bojnik in uši tudi nimana ta grmiček in zadrževal sapo. kaj pogovoriva, čas imava
Skrbno so se ozirali na vse strani, poslušali in pripogibali glave
pa je počila pod ftienoj suhljad! preganja, pomlad se razcvita in
"Ne boj se, Marta, tu k meni sedi! No, le sedi, saj nisem raz-
Se vso
noč, pred jutrom pa pobegnem domov. Le sedi, tako, vidiš. Spati ne morem, Marta nemir me
— in postalo mi je vroče, kajti vojščaki so se ozrli na moj parobek. Toda v tem hipu jih je
me žene iz kraja v kraj. Prikleniti bi me morali k zidu — in še bi jim ijšel, ker ljubezen je moč-
zmotila veverica, ki je zaškrgu- jnejša od verig. Pomlad me pre-
tala na smreki in preskakovala z veje na vejo. Gledali so za njo, potem se pa okrenili nazaj — in jaz sem se oddahnil. Ko so se oddaljili, sem vstal in bežal v smer, odkoder seru prišel. Prenočil sem v gorski vasi, kjer me je n&ki fant podučil o skrivnih potih in mi pokazal prehod. Še pred jutranjim svitom sem se plazil čez trnjevo žico in se trgal iz nje. Pa ni moč izmotati se iz te ostrine, z vsakim korakom stopiš v nevarnejše zanke. Če se izmotaš z desno nogo iz ostrih krempljev, pa stopiš z levim korakom^ še globlje v klešče. Ko sem se privlekel na to stran, je bil že dan. Danes v jutro je bilo, solnce še vzhajalo ni, komaj so se oglasili ptiči iz dremotnega molka. Po neki stezi sem hitel v svojo smer in mislil sem, da sem že varen. Kar vstanejo kakor iz zemlje trije vojniki izza grma. Obstal sem, poražen, zajet. Preiskali so me in me vsega pretipali. Pa bili so dobri ljudje in me nisi niti vkle-nili. Domenili so se po svoje in sta me odgnala do poglavarja straže v oddaljeno kolibo. Stražnika sta se pogovarjala po svoje, jaz sem pa molčal v sredi in mislil na beg. Pričel sem ju prositi, naj me izpustita, ker grem k dekletu, ki ji je hudo po meni, in k staršem, ki jokajo za mano. Nista me uslišala. Ko smo pa šli mimo strme dpline, me prešine rešilna misel, ki sem ji sledil brez obotavljanja. Svoje-
ganja, pravim, v sebi čutim čuden nemir. Odkar je pognalo po-pje, čutim v sebi bolečino . . . Ljubim te, Marta, tako silno kot še nikdar poprej. Trdnjave bi preskočil, verige raztrgal, da bi prišel do tebe. Sedaj razumeš moj poset v tej noči? — Marta, vame se zajeda ljubomor. Spoznal sem, da ti nisi več to kar si bila, da ti je hinavec razdejal srce. Marta, ne povešaj oči, poglej me in reci, da ni res! — O, sumim, da me moj nemir ne vara! Marta, govori!"
"O, kako si čuden!" reče tiho.
"Ha, izda ješ se z vsako besedo!"
"Pa rajša molčim!" ga zavrne užaljeno.
"O Marta! Neutešni vrelec mojih blodnih sanj, nedosežni cilj moje vroče ljubezni, pribežališče mojih bolnih hrepenenj, vir vse moje sladkosti, bridkosti, in boli . . . Pomlad mojega življenja in sad moje pomladi:..''
"Ne norčuj se iz mene!"
"Marta! Ob spominu nate mi sr,ce odreveni, ob pogledu nate se mi upogne volja in mi odpove moč, ob tvojem poljubu se mi strese mozeg in kri mi zavre v žilah ... Ob t\jlojem zvonkem stnehu se mi krči telo in ned-tešna bol mi pali v srcu. V meni ki ju je ljubosumje.'V tvojih očeh vidim večnost vse lepote, vidim ves sladki svet, vidim vso slabost in revščino svojo in svojo nemoč, ti moj up in brezup, ti
večnost m6ja, ti moja bolečina .. Večni suženj tvoj, večni tvoj jetnik! Ti cvet vse naslade, ti — ti —"
"Kaj ti je? Bojim se te!" nesrečnica! Ti — ti —".
"Marko, ti me žališ!"
"Ti — ti ^ grešnica! Ti —
"Ti — nesramnica! — O, saj sem te videl, ko so me vklepali, kako si bila zamaknjena vanj, kako si ga gledala z lačnimi očmi!"
"Ti me žališ!"
"Vlačuga! Zadavim te! — Kam hočeš? Ne uideš mi nikamor!" Marko stiska zobe, a oči mu buljijo preteče, glas mu sika in hropg, pesti se mu skrčijo in kvišku plane in dvigne nad-njo obe roki.
"Marko!" jekne dekle svareče, ga pograbi za roke, z očmi pa ga gleda očitajoče.
"Izdala si me pritepencu — sram te bodi!"
"Hvaležen mu bodi, da te ni odgnal v zapor!"
"Pravila si mu, da sem se boril ob Dravi in da vohunim po naši dolini!"
"Ni res! To je laž!" ga z'avr-ne odločno.
"O, le teci k njemu in povej mu, da sem tu! Le povej svojemu ljubčku, da sem te razžalil, in naj pride s svojo tolpo — nikogar se ne bojim! Poda vim vse, pobijem, raztrgam vse verige! Le pojdi k njemu in mu reci! Čemuj se obotavljaš?"
Dekle zbeži v kuhinjo, zakrije si obraz z rokami in na glas za-ihti. Marko gre za njo in vpije srdito:
"Le naj pridejo, pritepeni psi, v strahu ne bom nikomur! Vseeno, če poginem pod to streho! Le naj pridejo nad razbojnika, razčesnem jim čeljusti!"
Stara dva ga pogovarjata vsa iznenadena in ga spravita nazaj v skrivališče.
"Za božjo voljo, kaj ti je, Marko? Bodi pameten!"
Marko sede, podpre si glavo in glasno diha. Po kratkem molku pa dvigne obraz in prične s trudnim in tihim glasom:
"Oče, mati, vidva sta dobra z menoj, vidva skrTsita zame kakor za svojega sina, zato sem vama hvaležen za vse, kar sta mi dobrega storila! Ali Marta me bo spravila ob pamet! Vidita, kako sem se razljutil, Ijubo-sumnja me žene prav v besnost. Ko se domislim, da ni Marta morda več moja, ko me prešine sumnja, da jo bo izpridil ta hinavec, da bo ugonobil in požrl mojo Marto, tedaj me zapusti ves razum."
"Kako?" se čudita stara. krepčal, sta odrinila "Kdo je pa izdal častniku, da proti Trnjevi gošči. Najprej sta
se vzpenjala po strmini, porasli
sem služil v jugoslovanski vojski?"
"Ne, Marko, tega mu ni povedala Marta!" ga zagotavlja stara. "Toliko je pa stanovitna, da ničesar ne izda, kar bi komu škodilo, le verjemi. Marko. Iz-čenčale so mu kake babe ali pa Petoliznik in drugi, ki jih je rodila naša dolina, ki izdajajo vse in ki se jih vse izogiba."
"Hvala Vam, mati, za to sporočilo .— nekoliko mi je odleglo pri srcu. Recite ji, naj mi"odpusti tiste trde besede, ki sem jih izustil le v onemoglem .srdu. — Zdaj pa. grem domov, da me ne zaloti jutranji zor. Odpustite mi, ker sem vam skratil spanec in vam vznemiril noč."
Marko se je poslovil in pobegnil v Robsko, kjer sta ga sprejela oče in mati z odprtimi rokami.
"O, kako sva srečna, da si prišel, težko sva živela brez tebe, sin. Dela imamo čez glavo, pa manjka mladih rok. Glej, dom še ni popravljen, kako naj dovršiva brez tebe. Ali zdaj ostaneš vendar doma?"
"Če me ne bodo preganjali."
"Vojniki so večji del v Grob-Iju, drugod pa orožniki, ki pa niso hudobni ljudje," reče oče. "Seveda, včasih se boš moral skrivati, ali preganjali te ne bodo, če te kdo drug ne ovadi. Če bi pa bilo nevarno, te pa spravim nekam, kjer te nihče ne najde. Sem že mislil na vse to in sem ti našel skrivališče. Še veš, kam smo skrili nekoč o-rožje?'
"V Zakleto jamo."
"Da. Še je tam pa niti rjavo ni, ker je jama suha."
"Kaj me briga.orožje!"
"Ni dolgo tega, kar sem bil tam. Strojnice so še vse na kupu, kakor smo jih takrat zmetali, čeznje so nametane puške in vse polno streliva je v kotu."
"Pravili ste o nekem skrivališču."
"Da, v Zakleti jami sem bil in tam sem našel veliko duplino, za katero' pa do danes še živa duša ne ve. Še danes si jo poj-deva ogledat."
"Kako je velika?"
"Mnogo večja od Zaklete jame. Zadostuje za vse begune naše doline." —
Ko se je "Marko spočil in o-
navzgor ^najdi jo, če jo moreš. Natanko .kamenje ali prat, in odprtina s® preglej vse skale in kote." | lahko napravi, da prodre skoz Marko išče, tipa, se sklanja njo svetloba ali jo kdaj obsijeJ®
travo, brinjem in leskovjem ler opisano z njivicami. Proti vrhu se pričenja grmičevje, ki se zajeda v goščavo in izpremi-nja v gozd nizkega in gostega smrečja, ki pa postaja višje in višje in ga počasi zakrijejo stari in temni velikani, ki jim ni kraja. Jeklena in sina je zagrnila gošča. Sprejeli so ju ptiči, ki so žvižgali, peli, in objel ju je vonj smole in smrekavega lubja, opojna vonjava jagod in rož, gorek duh konjske melise in ba-bine, rezek puh strupenih zelišč, ki jih oblizava jelenov jezik, ki se izteza iz skal in razpok. Šla sta mimo Zelene doline, odete v večno obsenčenje, dalje mimo prepadov in skozi tesni, ki jih namakajo vrelci. Dalje sta šla in obstala pri gričku^ obraslem z mahovjem, nasejanem z zaraslimi skalami in obdanem s starim smrečjem. In v tem gričku je bila sama votlina, katere edini vhod je skrivalo skalovje.
Jeklen in sin sta si obrisala pot, se sklonila v skale in odmaknila veliko škrl. Za škrljo je bila skrita mala odprtina, skozi katero sta se splazila v duplino, ki se je iifienovala Zakleta jama, in ki jq je poznalo le malo moških iz doline. Bila je prostorna in suha. Ko sta si ogledala jamo in orožje, reče stari:
"Kdo bi si bil mislil, da je za to votlino še druga."
"Kako, kje?" se čudi Marko.
"Le dobro preišči stene in
in reče: "Tu ni nobene votline več!"
"Je, je," se smeje stari. "Ali ne najdeš je zlepa. Meni se je odkrila le slučajno. Ko sem prestavljal te strojnice, sem udaril z vso težo na tla, da se je stresla vsa votlina — in tedaj se je nekaj posulo in je zabobnelo tu za to steno. Ostrmel sem, izpulil nekaj kamnov iz stene in segel z roko v — praznino. Ukres-nil sem luč in videl, kako se je razlil nje svit po novi in širni votlini."
Jeklen je izpulil iz stene kamen za kamnom in napravil luknjo, skozi katero sta se splazila v novo duplino.
"Izvrstna jama!" vzklikne Marko. 'Tu se lahko skriva trideset ljudi!"
Votlina je bila prostorna, visoka nad človeško postavo, suha, zaduhla in temna ter je smrdela po trohnobi. .
"Sem noter še ni prestopila človeška noga," reče Jeklen, zato bo to skrivališče izvrstno. Treba bo nekoliko ostrgati
vso
bo pO"
solnčni žarki, ki zamorijo trohnobo."
"Vse napravimo, če treba," reče Marko, ko sta plazila ven. Zamašila sta < zakrila vhod kakor je bil in vrnila domov. —
le ostal aoi»»'
- bov&l
popravlj^
dom. Bil je vedno zamišljeni P
(Dalje na S. strani)_
lelil
Marko je ostal doma, na polju in v rebri, oskrt živino in pomagal
Kakor znano, sem se na nov prostor. Popravlja čevlje ter imamo polno za® čevljev za moške.
FRANK MARZLIKAK 16131 St. Clair Ave.
stene in strop, da se ne osipa
Pri nas lahko kupita TAPPAN in GRAND
kuhinjske peči MAYTAG in EASV
pralne stroje
Tudi izvršujemo potrebna poP'®
Mandel Hardware
15704 WATERLOO Bl>
vU>
DEKLETA IN ŽENE
Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite za cE-zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost iz tovarne » DAJ na "WILL-CALL."
STERLING SUKNJE so od ........................$1450 naprej
FUR COATS so od ..........................................$69.00 naprej
Ne odlašajte, samo pokličite me.
BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison Rd.
ENdicott 8506 — ENdicott 3426
Delo dobi
ženska srednje stafosti in si cer za opravljati hišna dela in za pomagati v kuhinji in v go-"Marko, ne bo je ugonobil, si!stilni. Plača,po dogovoru. Poizve brez skrbi!" ga tolaži stari. — se na 5212 Fleet Ave. ali pokli-
"Marta, pridi noter!"
Dekle zbeži po stopnicah in se zaklene v svojo izbo.
"Le čakaj, trmoglavka, ti ga že izbijem iz glave!" ji zakliče oče.
čite Michigan 0162.
V najeii^
se odda trgovski prostor, 6724 St. Clair Ave. Pripravno za vsako trgovino. — Za dogo-"Najbolj me pa boli, ker me jvor se oglasite na 1022 East 68
St,
izdaja!" toži Marko.
Prav malo rabljene električne ledenice se dobijo po
$19.00
Zakaj bi kupovali led, ko imate tu priliko kupiti električno ledenico.
819 E. 185 St.
6104 St. Clair Ave.
m
i
r.
t! tr

v/
General električne ledenice General električne kuhiajske ^ peči Magic Chef in Tappen kuhinjske peči kupite vedno po zmerni ceni pri
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
"Ali the fun in the world" is yours at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie.
Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, oflfers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. End*
less fun for all the family, for a day or the entire summer.
Easy to reach, via U, S. Route 6, Ohio a, midway between Cleveland and Toledo. Rail or bus to Sandusky. Steamers from Cleveland and Detroit,
Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, 0-
THE PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES • JUNE 14 THROUGH LAROR DAt,
y ^	Ar ►
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom PoiiiS^o io vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR Am REnderson 2978
'M
i!. 3;, V?'	6 ....



>0,
fee

John E. Cass, Ph. C.
(Prescriptionist)
Naša glavna naloga je izvrševanje zdravniških receptov. — Naša dolgoletna skušnja v tem poslu je vaše zagotovilo. Kadar hočete recepte pravilno izpolnjene, prinesite jih nam. Slovencem v naši naselbini smo na uslugo že nad 35 let;
797 East 185th St.
vogal Cherokee Ave.
KEmnore 2877
Lično delo
Vi i i
m
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, narččite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno Jj lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ^
II!
e
I
i
s i
i
m
iti
Ifi
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
11
i * #
I i
$1
Vof.