91. številka.
Ljubljana, vtorek 22. aprila.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, tur velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol k'ta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za nn'seo. 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele M celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri* stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štouipelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v .Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V Ijiiltljiini 21. aprila.
V nedeljo 20. aprila jo bil v Ljubljani privaten shod slovenskih rodoljubov, da se je posvetoval o pripravah za direktne volitve. Pri tem shodu seje ude ležilo nad 50 naj odličnejših rodoljubov, zaupni možje iz slovenskih volilnih okrajev na Kranjskem in Štajerskem, dalje zastopnik „Soče" iz Gorice in zastopnik tržaške okolice. Iz Koroškega so tamošnji rodoljubi svoje misli pismeno izrazili.   Predsedoval je g. dr. J. Vošnjak.
Ker je zbor sklenil, da njegovi sklepi za sedaj še tajni ostanejo, smemo denes samo toliko povedati, da je zbor enoglasno storil take sklepe, po katerih se je gotovo nadejati, da se v tem imenitnem času ohrani toliko potrebna sloga med vsemi slovenskimi političnimistr a lika mi.
Zdaj nij čas za domače prepire. Skupnemu sovražniku nasproti moramo tudi mi Slovenci stati v trdno zvezanih vrstah: Vsi za enega, eden za vse !
Politični razgled.
L%otr*mj«- dežele.
V ljuhtjani 21. aprila. V mttrtinji pot i ti ki bo nič posebnega ne pripeti; na Dunaji je vsa pozornost obrnena na poroko voj vodi nje Gizele, katera se slavi z res cesarskim bliščem. Po starem
običaji seje nadvojvodinja (iizela slovesno s prisego odpovedala vsem pravicam na prestol.
Ot<r/A-#* delegacija hiti s posvetovanjem skupnega državnega proračuna tako, da bodo v malo dneh s svojim delom gotova. Sicer pa ogerski delegati vojnemu ministru nasproti nijso tako trdosrčni , kakor se je mislilo o predlogih odborovih. Od izvanrednih stroškov za vojsko v znesku 11,017.104 gld,, je delegacija za vsem skupaj 2.844.240 gld. izbrisala. Povišanja plač skupnih uradnikov pa ogerska delegacija nij hotela privoliti; naša avstrijska ne bode tako trda.
Na <m<*lii-kv»n se delajo priprave za direktne volitve, pa Časniki poljski so različnega mnenja o sestavi volilnih odborov. „Dzienik poljski" zagovarja tak odbor, v katerem bi sedeli rodoljubi in delegati vseh okrajev dežele. „Gaz. narod." pa misli, da je klub galiških poslancev poklican k temu, da akcijo v roke vzame. Res nameravajo nekateri poslanci svoje tovarše v Lvovu začetkom maja h konferenci sklicati. Tega mnenja je tudi „Czas", pa želi, da se pri shodu udeležijo de drugi rodoljubi. rW." poroča iz Lvova, da sta se že ustavila dva odbora, federalističen pod vodstvom Smolke in Ziemialkovski-jev odbor. Upati pa je, da se oba odbora zedinita v enega centralnega.
f*t>jtpi>fiska zbornica je v seji 19. aprila opravilni red za državni zbor po predlogu poslaničke zbornice, potem železniške predloge Dunaj-Novi in Kuittelfeld-Za-pr cš i č sprejela.
Via u li Jo države.
Novi predsednik *vl>skn><j<i miuistcr-stva Jovan Ristič je bil poprej poslanec srbske vlade v Carigradu. Pomagal je onda zč svojim izvrstnim talentom, da se je vprašanje zarad
trdnjav ugodno rešilo za Srbijo. Po zavratnem umoru kneza Mihajla v Topčideru leta 1868 ga je narodna skupščina enoglasno z Blaz-navcem vred izvolila vladnika. Ko jo bil knez Milan 22. avgusta lanskega leta proglašen polnoletnega, je izročil izkušenemu Rističu vodstvo vuaujih zadev. Z njegovim imenovanjem za ministerskega predsednika so vsi inteligentni krogi vrlo zadovoljni. Ker je Ristič znan kot stari prijatelj Rusije, je upati, da bo vodil srbsko politiko v pravem slovanskem duhu.
it it.\ t, a moč v Aziji vedno raste, tako da sedaj še nij mogoče izprevideti, doklej se bode še raztegnil njen zmagonosen upljiv. Leta 18G3 so si Rusi podvrgli Bokaro in se utrdili v Samarkandu, nekdanjem slavnem mestu mongolskih kanov. Rusi so precej začeli delati ceste in telegrafične črte, ter so tako napravili komunikacijo med najvažnišimi mesti. Še iz Taškenda so napravili pošto skozi stepo. Sedaj pa z vso močjo delajo železnico iz Samare na Volgi v Orenburg. Od tod bo šla proti vshodu do Irtiša in proti jugu v Taškend in Kokan, Samarkand in Bokaro. Za tekom reke Amu Darja se bode naredila vojna cesta notri do Afganistana. Že leta 1867 so poseli Rusi iz Porovska na zahodnjem bregu kaspiškega morja zaliv Krasnovodsk na vshodnjem bregu, ki ima izvrstno pristanišče med dvema predgorami. Od tu je šla poslednje dni že ruska ekspedicija v Kivo, katera dežela bode v kratkem popolnem v ruski oblasti. Toda vpljiv Rusije sega še veliko dalje. Že pred leti so poslali iz Kokana karavane v Kašgar in Jarkand, pri katerih so bili tudi vojaški izvedenci. Emira kašgarski in bakarski sta hotela Rusom braniti prehod, a poslednji je bil premagan, prvi pa je ostrašen sklenil z Rusijo tr-
Podpukovnik generalnoga štaba Hay-merle o slavenskom pitanju.*)
U Beču je izašla knjiga, kojoj je naslov: „Das strategisehe verbaltniss zvviscben Oestcr-reich und Russland. Eiu beitrag zum studi mu der militair-geographie. Mit einer ucbcrsichts-karte der rnssischcn eisenbahnen, von Alois ritter v. Havmerle, k. k. oberstlicutenant, ge-nei alstabs-officier, \Vien 1872. str. 1.-J3, cicna 2. for."
U listu koji se specialno nebavi stratc-giom ni geografijom, nemogu se mnoge inače interesantne potankosti ovoga specialnoga dieta priobčiti velikomu publiku. Ali je politički uvod tim interesantnijom jer tu pisac, koga nekoji smatraju za austrijskoga Fadeeva, izriče svoje i svojih mnogobrojnih privrženikov političke misli i nazore. Ilnviucrlova je knjiga u austiiji i Ncmačkoj mnogo, ali još više u ruskom carstvu rešetaua sa svijuh strana. Čitatelji vašega lista poznaju  nazore ruskoga
*) Na željo pisatelja prof. Tomic'a, ki nam ta članek pošilja, pustimo jezik nespremenjen.
Uredu,
generala Fadeeva o slavenskom pitanju. Havmerle ustaje proti Fadčevu. Zato vaš list vrši samo patriotsku i publ icističku dužnost, ako priobči glavne misli austrijskoga podpukovnika, iz njegove gori navedene knjige. Te glavne misli nalaze se u uvodu od str. 1. do 13. Taj uvod glasi ovako: „Netreba ti osobito oštra oka u politici, niti diplomatičkoga bi-stroumlja , da si budeš samosviestan, da je tako zvano istočno pitanje, jedno od prešnih (brenende) svjetskih pitanja. To će pitanje prije ili posije sasvim dozrieti , ter će siliti da se konačno rieši. Odavna je več u tok dospielo, te je samo za čas zapelo, jerbo se bolestnik (der kranke Mann) nije umio kretati ni duševno ni telesno , pa i zato jerbo su bili u neprilici poradi baštinstva. Očitih i tajnih puzavaca baštinika (erbschleichcr) koji su pod raznimi naslovi i naslovci stavljali zahteve bijaše dosada suviše. Oni jedva čekaju, da se bolestuiku užeže zadnja svieća, koj i onako leži u agoniji pak da ga mogu nasliediti. Kot jednoga se o tom radilo, da uzdrži doktrinarno fundamentalno načelo stare škole — glede nedirnljivosti evropskoga ravnovesja ; kod drugoga se išlo za geografskim ili etnografskim aroudiranjem, za trgovačkimi
probitci, za slobodnim morem, za narodnom i crkvenom obrambom, te napokon za sjajnim gospodstvom kod zlatnoga roga nad dalekimi mori i bogatimi zemljami.
Recimo sasviem otvoreno, da zadnji ovaj zahtiev pokazuje i dobar ukus i jak, požud-Ijiv tek; a nitko ne dvoumi, da je to Rusija, koja ima te pohote (gelUste) te koja se od Petra Velikoga , umnožitelja carstva , osicća pozvanom, da nam postavi prije ili posije iztočni upros ili pitanje očito i s oboružanom rukom.
Veliki englczski državnik Cobden izrekao je ovu: „Da posadio rusko goKpodstvo na Vosporu nikli bi sjajni gradovi po toj obali, te obća ćudorednost morala pri tom samo dobiti. Drugi englczski državnik Fox uvjeravaše da bi značilo ludovati, kad bi se htielo živo revnovati (ljubomornim biti) protiv rastuće sile Rusije na crnom moru. Ipak je bila briga zapadnih vlasti, a stranom i Austrije štititi osmansko carstvo te su ga sačuvale od rasula. Razlog je valjda tomu bio, da trgovačko politički probitci nemogu biti jedino mjerodav-nimi u medjunarodnih ođnošajih, uego da se više karakter šiicć-ega se gospodstva na umu uzeti, buduu da ono može medju ticm postati opasno prictećim i uuištujućim posjed
govsko -pogodbo. Posebno pa podpira tU rusko moč jarkanski eruir Attaligb Ghazi, katerega vpljiv v teli krajih vedno raste. On je Mohamcdan in vslcd tega luul sovražnik Angležev, ki so si podvrgli Moliamedane v Indiji. Odprl je Rusom svoja tržišča in ko bi kedaj prišlo do vojske z Angleži, imajo Rusi tu 'mogočnega zaveznika. Njegov vnuk je podvrgel sedaj okrajno llrantsi ter napravil zvezo z ust.ijniškimi Mohamcdani v severni Kini. Še drug ruski zaveznik v teli krajih je Abdul Rhaman, vnuk Dosta Mohameda, ki ima pravice do prestola afganskega , ter je že nekatere okrajne, kakor Ralkh, Hissar in druge z vojsko podvrgel.
Dopisi.
Iz <P,'oi*ic-4k, 17. aprila, flzv. dop.j Stekel pes se vlači okolo, ter grize vse, kar najde na potu brez razločka, ali mu dela kako nadlego ali ne, tudi kadar ga nikdo ne draži: tak se mi zdi goriški dopisnik nekega ljubljanskega lista. — Zadnjič gaje po naključbi v oči zbola „Soča Četvorka", na oknu neke tukajšne knjigarne; krušt! vgrizne, a v preveliki naglici zajme sć zobmi svoj lastni jezik. — Kako to? bo kdo vprašal, vsaj je krstil g. kapelnik Ulaske svojo lepo četvorko res po reki Soči in ne po političnem društvu ,.Sočaw. Da, da, to je že res! bi bilo tudi presneto smešno, ako bi hotel g. skladatelj svojim kompozicijam po političnih društvih imena dajati. Kaj ima muzika in umetnost sploh s politiko opraviti? Reka Soča, od katere je naše polit, društvo ime vzelo, je gotovo po svojih posebnostih, po romantičnih krajih, katere predira, po lepih narodnih pesnih, katere se na njenih bregovih pojo , vredna da jej posveti pesnik kako pesen ali skladatelj kako kompozicijo.
A zanimivo je vendar vedeti, kaj je g. Blaške-tu še poseben povod dalo, da je „Sočo- četvorko" zložil: lanska sijajna Preširnovabeseda. Ker smo m i „mladi", med katerimi mnogo Sočanov, ono besedo tako lepo izvršili in ker se je pod njegovim vodstvom petje še prav posebno obneslo, hotel nas je v spomin na to ze „Sočo Četvorko"
razveseliti in po onih napevih, katere smo mu mi mladi" naznanili, da bi jih v lep venec vplel, jo je zložil. Vidite, taka je, gosp. jezični dopisane 1 —
Zaradi shoda pri Rebku je tudi menil isti gosp. dopisnik, da mora koga vgrizniti. „Ali jc to pošteno", modruje v svoji zagrizenosti", da se kdo, ki še pšenice od krom pirja ne loči, ki še uc ve, kaj je „brazda" ali „razor" ali „lcha" — izvoli za predsednika gospodarskega društva? To je ostuden hutnbug, to je poraba kmetijskih zadev za krivo politične namene, to je zap elj c va nj e (oho!) ljudi." —
Na to mi: Shod pri Rebku, o katerem je tudi „S1. Narod" poročal, se pač ne more imenovati gospodarska družba; tako ga mora krstiti samo tak zagrizenec , kateri vsako vest (posebno iz „mladih" krogov) tako zasuče, da mu za svoje namene služi. Pri Rebku je bil shod možakov, katerim jc kaj mar tudi za materijalni blagor in napredek našega ljudstva, da bi se razgovarjali in posvetovali, kako bi se dalo sadjetrštvo našim posestnikom v korist pospeševati. Kakor je navada in zarad redne razprave potrebno, volili so si navzočo! predsednika, in sicer po predlogu g. Riharda Dolenca iz Podbcrji — (izšolanega kmetovalca) je bil izvoljen znani ljudoljub in iskreni zagovornik vsakovrstnih koristi slov. naroda g. dr. L a vri 5. On je že dostikrat v govorih in d'jansko dokazal, da mu nij mar samo za narodnost in duševni napredek Slovencev, ampak tudi za njihov gmotni blagor. Zato nij noben „humbug", nikako ršna zloraba, in še najmanje zapeljevanje ljudstva, ako se tak mož pri enakih prilikah za predsednika voli.
Poštenje dr. LavriČevo slovi že čez slovenske meje, in hudobni obrekovalec je oni, kdor njemu nepoštene namene spodtika. —
Naše ljudstvo na ipavski strani je pa tudi že zadosti zavedno, da se ne da po komur si bodi zapeljevati.
II koncu še to: Pri  shodu navzoČni so
inih naroda i ustroj država. Tom se izrekom direktno stavljamo pred tako zvani istočni upros, te mu skidamo masku (krinku), kad ga krstimo pitanjem ..*vf «kt*ko$r*i |r©-M|»0€l*tvt» IliiMij«"- (Russische Welt-herrschaft). Tomu se sada silom približuju ostala slavenska plemena s jedinom iznimkom Poljaka, da ni neznaju prieteć time alterirati državne odnošajc i državni posjed drugih carstva ili država. Zatravljeni (opojeni, befan-gen) zamamljivim obećanjem občega pobra-timljenja slavenskoga, zašliepljeni i zavarani daleko se vijučom zastavom panslavističke ideje, koju Rusija nosi nemogu više razpoznati, da joj celj kani uništiti plemenske individualnosti slavenske.
Napoleon I. prozva posjed Carigrada gospodstvom svieta. Prekomjerno je zavodljiva misao biti gospodarom zlatnoga roga. Rusi pako ne idu u ime slavenskoga svieta za ničim manjim, nego za tim posjedom koji nje postavlja za gospodara južno-istočnoj Evropi, te im uručuje svietsko gospodstvo kako su si ga jednoč Rimljani jedva pomišljali, snivali.
Crno bi more tada moralo postati ruskim unutarnjim jezerom (Russischer binnen-
see)*); prekoKaukaza nadaleko, preko ce-loga pontuspodručja, preko Skutara sjedne strane, a preko đakorumunjskih i južno slavenskih srodnih prediela kroz Carigrad s druge strane: sve bi moralo podleći procesu slavioziranja. Rusija hoće sve oživiti, što je iole u malu sredstvu slavenskoga jezika da napokon svi potonu v velemožnoj rieci ruskoga gospodstva.
Prestolj se ima iz Petrograda prinieti u Carigrad, grčki krst ima sjati nad džamijami te se sa vitkich minareta ima tumačiti slavenskomu svietu na ruskom jeziku, kojim putom ima odsele hodati. Rusija to zove rieseDJem slavenskoga uprosa (vprašanja.)
Nijedna modrna država na svietu ne bi u sebi zadržavala tolikoga bogatstva i toliko sile kako Rusija, da se dočepa baštine osm-nanske. Nitko se živ nemožo čuditi, što Rusija sa svom i svakom ustrajnošću teži za tim zamamljivim ciljem. Makar i jesu zapadne sile g. 1854—55 toj težnji na put stale, Rusije nepokrstiše do vieka. Ona če dalje težeći ići svojim putem i svoje činjenje
*) Što i biti mora prije ili pošlje; op. prevoditelja.
hoteli dr. Lavriča voliti tudi v odbor, kateremu se jc izvršitev sklepov istega dne izročila, — a on nij hotel nikakor prevzeti od-borništva. Iz tega se vidi, kako hudobno zviva g. N. dopisnik svoja poročila in svoje refleksije.
Oil WVt I-oicnra v Nlov. ;;<>-l*i<*&lll. 18. aprila. [Izv. dop.] — (Politično nar. g o s p. društvo i n g. 11 e r m a n.) — 17. aprila t. 1. je politično narodno gospodarsko društvo pri sv. Lorenci v Slovenskih goricah imelo letno glavno skupščino in volitev novega odbora. Tri dni pred tem se jc namerjeno zborovanje društva v. k. okrajnemu poglavarstvu v Ptnji naznanilo. — Ob enem je društvo tudi poslanca g. Mihajla Hermana povabilo, udeležiti se tega zborovanja, ker so skoro vsi udje društva tudi volilci gosp. Mih. Tlerman-ovi in imajo tedaj tu priložnost, zč svojim poslancem se razgovarjati. — Gosp. Herman je društvu obljubil da pride, kar je politično narodnogospodarsko društvo društvenikom v ,,Slov. Gospodarji" št. 14, od 3. marca 1873 — in v „Slov. Naroda" št. 83 in 84, od 11. in 12. aprila 1878 naznanilo. Vse, s čemer se je tedaj 14. aprila t. 1. društvo pečati nameravalo, — je bilo javno, vsemu čitajočcinu svetu naznanjeno. — Zborovanje se je začelo ob 4. uri popoldne v hiši gosp. Goloba pri sv. Lorenci, in udeležil se ga jc tudi politični komisar ptujskega okrajnega poglavarstva gosp. Rupnik. — Predsednik društva otvori sejo, naznani mnogoštevilno zbranim društvenikom načrt zborovanja, predstavi jim gosp. Mih. Hermana kot deželnega poslanca in kot gosta od društva povabljenega in mu da besedo.
Občinstvo je gosp. poslanca Hermana z „ živijo "-klici sprejelo, in ko od strani gospoda političnega komisarja nij bilo nikakega ugovora, prične g. Herman o rečeh govoriti, katere se vsak dan javno po časnikih razglašajo. Komaj je pa gosp. Herman okolo 10 do 15 minut pri občni mirnosti poslušalcev govoril, vzdigne se g. politični komisar, reče da je društvo razpuščeno — odtegne gosp.
konsekventno urediti, pa ne izgubi svoje pozicije, ter da izvrši svoju misiju, koja joj je historijskom tobože nuždom predana (izručena), i što joj može podati neograničemu sferu silu, neizmjerno bogatstvo i političku poziciju gospodara svietu. (Sliedi.)
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. S kale c.) (Dalje.) XII.
Nedelja je. Matevž se odpravi v mesto. Znal je za Menderjevo hišo na velikem trgu. Štacuna je bila zaprta, a Matevž je hitro poizvedel, da gospod Mender tudi ob nedeljah dopoldne prihaja v svojo pisarno tik štacune. Po deveti uri res vidi Matevž dobro znanega starega gospoda iti skozi vežo , odpirati si pisarno in vstopati.
Matevžu se oči strašno zabliskajo. Počasno se bliža dverim, malo posluša, in ko ne sliši druzega glasa, kakor Mendcrjevc korake, pritisne kljuko, odpre in stopi v sobo.
Gospod Mender je bil denes posebno dobre volje. Veseli ga, da se mu je sin vrnil iz Dunaja in da se morebiti že denes odloČi
Hermani besedo, in prepove vsako daljše zborovanje. — Predsednik društva sc je sili udal in jc zbor razpustil.
Ko vendar predsednik društva po gosp. polit- komisarja uzroku praša, zakaj jc društvo in zborovanje razpustil, um ta odgovori, da gosp. Mih. Herman nema pravice v skupščini govoriti, ker nij ud društva. — To nam je do sedaj neznani uzrok, društvo razpuščati — ta ukaz politič. komisarja je nepostaven, in sicer je nepostavna a) prepoved zborovanja, še bolj nepostavuo je b) razpuščenj e društva. — Ad a). Po §. 14 postave dne 16. novembra 18G7 št. 134 drž. zakon, ima vsako društvo pravico, javno zborovati, in vsak povabljeni gost se slobodno zborovanja udeleži in pri zborovanji govori. G. Herman jc bil povabljen gost, na tem nij bilo mogoče dvomiti, ker ga je predsednik društva pričujočim vpričo g. političnega komisarja kot povabljenega gosta predstavil in mu pravico govorjenja podelil. — Politični komisar tedaj nij postavno ravnal, ker je gosp. Hermanu besedo odtegnil, kar storiti ima pravico v prvi vrsti predsednik društva (§. 17 Zgorej omenjene postave).
Gospod političen komisar nij niti postavno niti taktno ravnal, ker jc gosp. Hermanu besedo odtegnil, ko jc ta že skoro četrt ure govoril, — samo iz tega praznega uzroka — „da go.sp. Herman nij ud društva".
Po §. 20. omenjene postave se sme zborovanje društva le takrat prepovedati, kadar društvo kazenski postavi zoperne sklepe dela, po §. 21 takrat, ako sc v zboru kaj nepo-stavnega dogodi, in kadar se predmeti pre-tresujejo, kateri pravila društva prekoračijo. Od tega vsega sc nič nij zgodilo. Gosp. M. Herman sicer nij o kebrih, o živinski kugi, o gnoji i. t. d. govoril, o tem sigurno nič ne. Kakor seje iz začetka njegovega govora dalo soditi, je gospod poslanec menil o svojem delovanji v deželnem zboru in odboru govoriti. Začel je o okrajnem zastopstvu in omenil, da imamo na deželi manje poslancev, kakor jih pride na mesta. — O tem govo-
dan njegove poroke z bogato Ano. Roki na hrbtu, hodi po komptoaru, v prijetne misli utopljen.
Ko sliši odpirati dveri, se nejevoljno obrne, pa osupnen obstoji, zagledavši pred soboj starega Matevža, kateremu se je na očeh videlo, daje že mnogo pil. Jeza mu vskipi.
— Kaj iščete tu ? zarohni Matevžu.
Ta zapre dveri za soboj in stopi počasno bliže. Njegovo oči se svete v nekem divjem ognji, da se Mender skoraj preplašen nazaj odmakne.
— Kaj tukaj iščem? Tebe iščem in tvojega gospodskega fantaliua, pravi Matevž. Dobro si sc izmislil. Kaj ne? Kaj bo tak revež kakor jaz V Pa taki berači še nijsmo, da bi prodajali svoje otroke. Veš, gospod!
Mender od početka preplašen , brzo se ohrabri ter hoče mimo Matevža do dveri; ta pa se široko pred njega vstopi.
— Tukaj ostaneš, gospod! Nijsva se še zmenila.
— Kaj pa hočete od mene? vpraša Mender, kolikor mu je mogoče mirno.
— Nazaj ti vržem tvoj peklenski denar.
— Mar ste znoreli? Kup je kuj). Vam nijsem dosta drago plačal vaše podrtije? Proč, poberite se, sicer vas dam zapreti !
— Ti! mene zapreti? divje kriči Matevž
riti pa je g. poslanec pravico imel. — Dni štvo je sicer narodno gospodarsko ali jc tudi politično; to menda gospodu komisarju nij bilo gnano, drugači se skoro ne bi mogel tako obnašati. — Pravila društva sc tedaj uijso prekoračile, ako je gospod poslanec o političnem predmetu govoriti menil. Sicer nam o tem nij treba dosta govoriti, ker ne v zadržaji govora jo bila tista pregreha, na katero seje gospod komisar spod-tikal, nego govor sam. Gospod poslanec Herman nij smel govoriti, ker nij ud društva: iz tega uzroka pa politični komisar po §. 2<> in 21 omenjene postave nema pravice, zborovanja prepovedati, in njegov ukaz ostane samovolja. Politični uradi merijo z različno mero, vsikdar pa so Slovencem krivični. — Znano jc, da po nemških zborovanjih ..govorniki iz navado in potrebe" potujejo, kateri nijso v obvezi društva, in svojo modrost predavajo . in nobenemu še se nij do sedaj nikdje prigodilo, da bi se zavoljo tega zborovanje prepovedalo, ali celo društvi) razpustilo! Ad b. Gospod politični komisar jc iz zgoraj omenjenega uzroka tudi „društvo razpustil." Steni dejanjem je gospod politični komisar svojo oblast prekoračil. — Po §. 25 omenjene postave ima le deželno na-mestništvo, ali pa v posebnem slučaji mini-Sterstvo pravico, društvo razpustiti, nikoli pa okrajno poglavarstvo, ali njen odposlanec ; ukaz g. komisarja ostane samovolja, kakor vse njegovo obnašanje breztaktno, katero vlado, in njene organe le kompromitirati more. (Konec prih.)
A Iz No*«kNi*aiio vi ofljiniiirjtt 20. aprila. [Izv. dop.) V pravo sršenovo, da ne rečemo kačje gnjezdo zadele so besede o „ šola h ogrskih Slovencev" (štev, 83 „Slov. Nar.") Hrup, psovanje, rotenjc, katero so pri fanatizma pijanih renegat i h vzbudile, nas jako veseli, kajti iz tega še prav raz vidimo, kako plitve pameti in izobraženosti, kako m al o nevarni so tc vrste ljudje. Zdaj enkrat na dnevnem redu razgovorov, ne sme „ šolsko vprašanje" pri Prekmurcih
in prime starega gospoda Menderja, kakor tiger svoj plen. Mcuder ves bled, zakriči : Pomagajte! a Matevž ga je bil že zgrabil za vrat in ga v svoji besnosti lučil ob tla. Mender se zastonj skuša braniti z rokami. Matevž ga davi ze svojo trdo pestjo, klečeč mu na prsih. Oči se zatemne Menderja, pene mu stopajo iz ust...
V tem hipu sc odpro dveri, hlapec in trgovski pomočnik Menderjev, katera sta slišala klic gospodov, planeta v sobo, primeta Matevža ter ga potegneta nazaj.
Mender leži na tleh črnih lic , široko odprtih oči.
— Morivec! kričita hlapec in komis, držeča kmetskoga starca, ki mirno stoji, ognjene oči na Menderja uprte.
Naenkrat Mender globoko izdihne, pogleda okolo sebe, zdrami se in počasi vzdiga glavo. Komis priskoči ter mu pomaga na noge.
— Ko se Mender zave, kliče razljuten:
— Na sodnijo z roparjem! Matevž se ne gane. —
Komis hoče oditi po stražo, a Mender so zopet premisli :
— Ne, ne! izpodite ga; nij vreden, da bi se jaz pečal s to živino.
— Le peljite me na sodnijo,  kriči M a tevž. Povedal bodem . . .
zaspati, dokler ne zmaga pravica in resnica. Cas robstva in zatiranja narodov mislimo, da je pokopan!
Toda druga zadeva jc, o kateri bi radi denes Srbnili nekatere besede; ne tiče sc sicer neposredno nas Slovencev; a sega nam tako blizu do život;) da nas vsakako zanimati moru. Mislimo namenjeno loč en je Medjimurja od zagrebačke nadbiskupije in uja združenje z biskupijo somboteljsko. Prebivalci Medjimurja so Hrvatje, ki vcčjidel slovenščini podobno narečje govorijo. Šiloma pripeti na ,.Magyaroszag", prifili so v kratkih letih ob svoje prejšnje blagostanje in prijetno družbiusko življeuje; vse, kar imenujemo napredek, srečo in omiko, gre pri njih rakov pot. Dobička od ma-gjarske vlade nema nikdo, mimo volkodlakov narodovih, že po vsaki vesi gomzeČih Židov, in advokatov, katerih jc neki samo v malem Cakavoi devet! Ti ljudje, in bolje še sicer svoje dolžno naloge nezmožna birokracija, pritiska na vse kriplje na to, prebivalce pomagjariti, in ž njimi hirajoče pleme Ar padovi h sinov pomnožiti. Postava se maloktcra pozna, čc ne volja in samovolja kakega neotesanega uradnika. Pravo turško vladanje in trpinčenje nahajaš povsod.
I u zdaj še s tem uspehom Magjari nijso zadovoljni ? Zdaj še hočejo edine narodove prijatelje v teh pokrajinah, domače duhovnike v])reči v jarem tujstva? Hočejo cerkvi naložiti sramotno službo, za deklo jim stati, in streči v izdajstvu  in popačenji
revnega naroda?--Kajti izrečemo očitno
svoje prepričanje, da to, in edino to je namera onih krogov, kateri želijo združenje Medjimurja z vladikovino somboteljsko, in clo trde, da je reč že skoraj dognana! — Precej let je že preteklo, kar imamo obr-nen pogled na sosedne ogerske zadeve in prigodke. In zamolčati ne moremo, da se ne da duhovna oblastnija misliti, zopernejša Slovanom od somboteljsko. Blizu 20.000 Hrvatov in 40.000 Slovencev katoličanov te vladikovine vam je za duri potisnena pastor-
Mendcr mu ne da zgovoriti :
— Ven z njim, ven!
Komis in hlapec ga zgrabita in tiščita do vrat. Matevž se izvije njunim rokam, potegne iz žepa mošnjo z denarji ter jo vrže Mender j u pred nogo. Mošnja razpoČi in tolarji in zlati se razškrope in žvenkljajo tr-kole po tleh.
— Proklet bodi ti in tvoj sin in tvoj denar! zagrmi Matevž, sune na stran komija in hlapca in zapusti hišo.
Na trgu se vstavi in žuga s pestjo proti Mendcrjevi hiši. Ljudje se po ulici vstavljajo in gledajo. Potem koraka iz mesta ven.
Mcuder ukaže komija in hlapcu, naj molčita o vsem tem, kar sta videla. Zapre sc potem v pisarno in se zamišljen vsede na Stol. Teško se oddahuje. Celo mu je zgrban-čeno, glava na prsi nagnena. Kako vesel je bil v jutro! In zdaj? Ne more preračuniti, kaj bo iz vsega tega. Sklene nazadnje, vse storiti, da če ne drugače, vendar vsakako ze silo odpravi iz tega kraja tega divjega starca.
O nezgodi pa, ki se mu je denes pripetila, ne zine kasneje ni besedice proti Antonu, ko ga jc prišel pozdravljat v komptoar. Samo to mu pove, da sc popoldne ne bode udeležil pri veselici.
(Daljo prih.)
Sad. Cela vladikovina je bolje oskrbljena z duhovniki in učitelji, ko ti zaničevani naši bratje; pogoatona jim zarad pomanjkanja domačih, potiskajo tujce sem, neznajnče narodov jezik. Pomanjkanje đomaSih }>ak i/, vira iz tega, ker so zavodi v Siska in Som botelji odprti zvečma le Madjaroin, in jc tu naš narod prercven, da M mogel poširjati sinove na svoje stroške učit se v oddaljena mesta.
A no bi še grajali te napake toliko, ko bi se uk in odgojenje mladih kandidatov le ne vršilo tako enostransko po madjar-skem kopit«, da zaduši v njih popolnem čutke do svojega roda, svoje lastne krvi; in tega nasledek je, da zaničujejo nevednost in siromaštvo onih, katerim bi imeli duševni pastirji, vodniki in dobrotniki biti.
Nijsmo še videli tako strastnih izdajic svojega naroda, ko med mladim slovenskim duhovstvom te biskupije. Pravili so nam, da dokler nijso nastopili službe, še nijso slovenske knjigo poznali; nedolžni „Zagrebački katolički list" seje celo prepovedal, ko ga je neka pohlevna dušica naročiti hotela. Vedno se jim je za najhujše strašilo pred oči stavil „panslav izem"! —
In taki biskupiji bi dali zdaj velik kos čisto hrvatske zemlje ? Ne — , još Hrvatska nij propala", — na noge prebivalci in rodoljubni duhovniki Medjimurci — povzdignite glas, protestujte proti takim naklepom! In gospodje veljavniki v Zagrebu ne dajte veje odsekati krasni slovanski lipi! A nobene zamude, kajti že delajo renegati stave na to, da bo njih želja v kratkem izpolnena!
Si^če po pravilih pravico sklicevati javne zbore pO vsi goriški grotiji. — Javni oljčni zbor v Sežani 27. t. ni. bo v krasni in prostorni dvorani gostiluice g. Scaramange in se bo začel točno ob uri po poludne. Dasi-ravno imamo že zagotovilo od večih strani, da obiščejo zbor veljavni možje iz Tržaškega in Krasa, vendar še enkrat odbor društva „Soča" slovenskemu občinstvu nujno priporoča, da se v obilnem številu udeleži tega važnega shoda.
Opomenica.
Konkursi: V Hikaj.šni civilni bolnišnici mesto drajvgi zilravnika, 400 gl, stanovanje, B scž. drv in IS t'untov sveč, do .'M>. april*] pri ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov za Kranjsko. — Na državni realni gimnaziji v Kranj i tri mesta, dve za klasiiMio Nlologijo s pomočnim učenjem italijanskega jezika in eno za risanje s pomoćnim učenjem raču-noslovja in lepopisja, do 20. unija, pri dež. šolskem ■VetU za Kranjsko. — V liaki, v okrajno-glavarskem okraji krškem služba poštarju. 120*1, in .'JO gl. pavšala, 200 zastave, v treh tednih pri postni direkciji v Trstu. — Na državni zgornji realki v Trstu tri mesta: za kemijo, francoski jezik, matematiko in liziko, do 16. moja pri c. k. primorskem namestništvu v Trstu. — Na e. k. gimnaziji v Kočcvji dve učni mesti in sicer: eno za klasično lllologijo in eno za naravoslovje v zvezi z matematiko in fiziko, do Bi. maja.
Domače stvari.
— („Narodna tiskarna.") Upravni odbor jc imel 20. t. m. svojo 3. redno sejo. Po poročilih tajnika in vodjev ljubljanske in mariborske tiskarne, iz katerih je bilo razvidno jako ugodno stanje obeh tiskaren, je odbor sklenil, izplačati 5 gld. na vsako delnico na račun Čistega dohodka od leta 1872. Prvi občni zbor delničarjev sc bode sklical na 22. junija t. I. TaSas se tudi delnice, katere so že v lastni tiskarni dotiskane, iz-roče delničarjem in izplača kupon.
— (Slovensko gledališče.) Na korist regisseurja in igralca dram. društva, g. Josipa No 11 i-j a se bode predstavljala v Četrtek 24. aprila prvikrat nova igra s petjem v 5 dejanjih „Požigalčcva hči", spisal Jos. K. Tyl, poslovenil Josip Starč. Igra ima iz življenja posneto resno dejanje z upletenimi veselimi prizori in se bode gotovo udomačila kot repertoarna igra na slovenskem gledališči.
— (Politično društvo Soča.) Odbor polit, društva je v seji 81. marca t. 1. sklenil, da skliče občni zbor v Sežano v nedeljo 27 t. m. Dnevni red bo obsegal te točke: 1 Resolucija, naj deželni odbor v pora-zumu z ministerstrom pravosodja brez odloga uredi po novi postavi javne zemljiščue knjige na floriškcm. 2. Resolucija, naj se deželni odbor goriški brez odloga loti izvrševanja naloge dane mu od deželnega zbora v sesiji lanskega leta, vsled katere ima pripraviti načrt za prenaredbo postav na Goriškem veljavnih za Ijndskc šole. — Ta seja bo javna, tako da lehko vsakdo k njej pride, ker ima društvo
T ujel.
20. aprila.
Europu:   Dolenc iz Gorice. — Pajk, Kapoc iz Maribora. — Gabrieli ,  Fulin iz Pulja. — Tanšič
\t Jelšan. — Koželj od St. Kocjana. — Dr. Prus iz Konjic.
Pri Elefanin: Knoblauch iz Dunaja. — pl.
KiiM, Sternik iz Gradca — Rabie iz Kaduljeo. — \Yinkler iz Ptuja. — Klailttt« — Lnđvigbnrg, — Dr. Kopač iz Zagreba. — Karg, Halinič iz Trsta. — pl. Kapu* i/. Kamne gorice. — Taašek iz Brelic.
Pri Malici:   Wardeker1 Stalier, Hanaer iz
Kočevja. — Just. Droman iz Dunaja. — Dr. Apfal-trern iz Kri/, vcev.
Dunajska borsa 21.	aprila.	
Enotni drž. dolg v bankovcih	70 gld. 50	kr.
Enotni drž. dolg v srebra	73   „ —	i.
	102   „ 25	n
Akcijo narodne banke   . .	9 18   „ —	n
		R
	109   , -	
Napol.........	3   , 70«/,	
	—   „ —	n
	107   „ 00	
Zobni zdrav n i It
docent dr. Tanzer
iz Gradca
ordinira v zobozdravnem in zobotehničnem stroku vsak dan od 8. do G. ure tu v EJiihtJnui,   „Hotel   E1 e f a n t".
Njegove ustne priprave: Ustna voda zoper gnjilobo, lepoiični zobni pečat in zobni prah se dobe tu pri Mahr-u in Biršic-u in v Cel j i pri lekarji Raušer-ji. (115—2)
Izgubi
vsak »voj donar, kdor v tiiknjtnib dunajskih prodajaln cah igrač uro kupuje, kutere vsled svojih lužnjivih oznanil, kot: 1'rvi duuujski ur.ir.iUi-iiaz.ir, rruterstrusso štor. 1u, lažljivu fabrika ur, Opcnirlng štev. 7 t. t. d. krivo in zavrženo Muko jako slabo vrednosti za pravo angleško prodajajo. Torej se čutim primorali, na to prumoduno sleparstvo čestito p. n. občinstvo opozoriti, da so blagovoli naravnost obračati nu slovečo
t o v a r n i c a ur,
lastno lEilčlHtivo) o«l
Josef Hawelka
na Dl \A.ll, Leoiiol«I»tifc«lt, TaborKtraitse Kr. 10, „iuni ITau-,
katera svoje dobro regulirane
od c. kr. urada za punciranje poskušene ure po sledečih neverjetnih
pa vendar resničnih cenah prodaja.
S'lTllO  1 K'1''' "'" kr'       1 K'1'' l,ruv l'1,r'»ku uru iz broncu
► Jeiiiii»  : enoletnim poroštvom. — H gld.   5(1  kr.  prav an-
gleška cllindrusta ura s prav tulmi-zlutno verižico iu petletnim izkazom poroštva. Stnmn M W'J' rrav ""K1«*1"1 oUlndMMrta ura s kristalnim steklom, sukumliiikom, s fino verižico iz pravemu t.ilmi-r!j.t;i z nicduljoiiom in guruntiliiim pismom vred. Qnrrin ■sr,,,"'"a cillndrustu ura s iiriivozlutim skukul-
►J«*U1V cem, močnim kristalnim steklom, I verižico, medaljonom iz talmi-zlatu in guruntiliiim pismom vred. Cn>nn  lf> ali 20 gld. liriiv  angleška,   srebrna  sidorna ura,
► iltlllt „i, Huvoneto, dvojnim plaščem, najtiuišo gravirana, z
verižico iz pravega talmiztuta in garantilnini pismom vred.
l;t l'r'*v "iigleški  »rebrni  in v ognji pozlačen
K7UII1U kroiuimctcr, no ponarejen, z verižico, medaljonom iz talmi-zlutu, z usnjatim vtikom iit giiruntilnim pismom. 14 gld. ruvnu ista znamenito lliiisu. z oricntuluim kažipoteni.
SiimO 14 aIi 17 ,,rav  ""tf'0"11 P rin c o  of NVules
" remoutour v nujniočuišom obsegu, z kristalnim steklom, z kolesjem iz nikcljnu iz pravega tuluil-zlatu ; te ure imajo mimo druzih tu prednost, da se brez ključa navijajo ; k tem urinu dobi vsaki verižico iz tulmi-zluta z medaljonom in gurantiliiim piamom vred zastonj.
VJ.....  I* K'1'-   prav angleška,  uru   i/,   dobrega talmi-zlala, kjalllU cilinder nove fusoue, a dvojnim kristulnim steklom, kdo se tudi zaprto kolesje vitli, z verižico iz talmi-zlutu, z nicduljoiiom in guraiitiliiiui pismom vred. ^'1111(1  13 - ,,,f ur" v '"lini-zlutu, z dvojnim plaščem, savu-
► cl 1111» neto,   Hkiikaiccm,  kristulniiiii Btckli   iu   kolesjem iz
nikhi, s tinn verižico iz pravega talmi-zlutu, inuduljo-iiom, tisiijatini vtikom iu guruiitilniiii piHiuom vred. S-ltlUi 14 "'' lr> Kom- 1'osebnost uujliuisih pruv angleških * III" cilimlrabtili ur s plosnatim UriMtuliiiiii steklom, se-kiiiiiluikom, po želji, H belim ali barvauim kazalom. Zaradi gotove kuustrukclju se garantna, du tiru v enem musecu ne sme zu 2 minuti naprej iti niti zaostati, s  lino verižico iu tiicclaljonuiii vred.
S'imtJ       u1' 17 l,ruv niiu uru       Kusjie, pruv srebrna
v   «11111» j„ |iruv j)o/.liieeiiu /. viTizico kroj/ vratu   i/, pruvegu
talini-ztutu iu gaiantiliiini pisiiioui vred. »fviniO 1,ri'V  ""K','*,k'i   "'ijtilliso \ Ognji po/Iaiali |,i,i-
nnmetur a dvojnim pliiščcni iiajlinifie eiiiuilirau, z lino
verižico iz Jiruvcga  tuliui-zlutu,   meiluljonoiu  in gu-
ruiitilnini listom vred. R'imo lM       2" K''1- mijllniiii arubniu pruv angleška sidernu U1U "ril, s 15 rubini, z uujtinišo  verižico  iz talmi-zluta.
mcduljunum, I iiBiijatim vtikom   in  gaiuiitilnim pis-
iiitiui vred.
fcsttlllO tenioiitoarnu urn, sc brez kljium na-
vija, z verižico iz talmi-zlutu in lucilaljoiinui vred. 2J, 2fi, 27 gld. zlatu ura z;i i," -pe z verižico, medu-
4, S, 0 do 12. uro ,   ki pri izbudonji luč
ob
ljdiioiii in garuiitiliiun pismom. Potom 45 do u5 gld. z briluutnimi kamenčki, tf.i .•»-,/-. «o|i|. krama pnriška uru iz bronca, a bilom pod IO.U11U atuklom, kiuč za vsako sobo. 1 gld. u0 1 gld. 60 ull 2 gld. uajnnišo ure iz Čnrnolosa, porcolnnn, emaili-rune, ičitna in ca, na steuo, zu kojih tek jo 3 cule letu poroštvo. Vsa moje ura so prvo blre in so nu smejo 8 ponarejenimi zamenjati.
Verižice iiU^Uti^tV&^^^
gl. 1.50, 2, 2.40, 3, 4, 6, 6, 8. Srebrno verižice gl. 3, 9.50, 1' a r i š k i b u d 1 v o 1 a uro 0 gl. 1'uriški popotni budivciz
priigojo, U in 12 gl. I1 a t e n t u 6 • v a r n i b u d i v c i se strelno pripravo , ki
enem tudi luč prižgejo, 14 in 10 gl. 1' u r i m U i t. n .1 i v c i ,   v elegantnem zaporu iz bronca, najfl-
nlšo izdelani, 12, 14 in 10 gl. Kritino pariške ti ro iz bronca z bilom pod steklom
G in H gld. uajfluiše izgotovljano 10  gld.,  kine za vsako
sobo.
Snlunsko ure a okvirom prav dobro pozlačenimi okviri, bij6 ure in polure , za elegantne sulone , tudi za obdaro-vaujo zeli', pripravne, a najlepšim lišpom, po čudovito nizki Ceni od a, 10, do 14 gl. tu uajnnlše.
Krasno muzikalije, melodijo ni a nebeškimi gl.i-sovi iu m a n d o 1 i j i itd. T r u m o 1 o igrajo to najnovejša kompozicije od Struuss-u, Olfbiihucli-a, Uosslni-ja, Muycr-becr-ja iu dr. 1 kos muzikalije a 2 nape vi 7 iu IU gld., s 4 napevi 7 gl. 80 kr., a U napevi 18 gl.
Na prodpošiljatuv znesku ali poštno povzetje so vsako naročilo v 24 urah natančno Izvrši. Narogolirauo ure so za 2 gl. ceneje.
/upisuiki con zastonj.
Urarji in prodajalci ur '^trZT^Lt
vito nizkih cenah. Jj0 skoz večletno bivuujo na Angleškem in v dvici, potem skoz veliko prodaju, som vstunu , uro po nizkih cenuh produjutl. — ure, kupljeno pri meni, gurilntirum 5 let. V slučaji, ko bi se v teh 5 letih pero zlomilo ali se kaj drugega pripetilo, so zuvožom, to zastonj popruvitl.
Podružnice: Lcopoldstadt, grosse 1'farrgasso Nr. 0.
Florisdorf, Hauptstrasse Nr. 53.
Svarilo.
Slcparstvo z urami jo v zadnjem času taksi vrhunec doseglo, tU si proilujulci igruč kot ururji in fubrikunti ur naslov dajejo , in du bi p. u. občinstvo vsukuko prevarili , svojo naslovu vciluu spicminjujo , kot: prud „Krstur Wiuner IJliren-l!azaru, zdaj „lUiroiilubrik, l'rutcrstrusse nr. l(ia, pred „Krstes \Viener ('lireii-Ktublissemeut,u zdaj nl."lirinaehur , vurlungertu Kiirntuerstrusso Nr. r, 1, 1'uluis Todesco," potem „l'lirenfnlirtk, t)]ieruring 7" in du bi se slopurstvu na najviši vrhtiuoc dognalo, pustijo na silno nesramen način svarilu, katere bi ravno jihovu kupčijo zuduvttti imele, nu produjulnicu igruč iti jihovih prejšnjih naslovov, razglašati. Čestitim p. n. stanovalcem v pokrajini, kateri se o resnici skoz osobno obiskovanju ne morejo prepričati, nij trubu drugo, nogo du se z listnico na ku-turegu svojih znancev obrnejo, du so bodu potem pokazalo, du ju tu od nieiiu tukaj nuvedeuo cistu ros niču, ker se tam, mesto ur, ustrojev iu urarjev — cevi za pipo , gobo , palico, lile, toliušnicu in tiikšno reči tiubujujo. 1'oselmo oziru vredna je nuj veće slopurstvu goječa proilujulnicu igrač „um I tpern-riiiK Nr. 7," katera vbo zavrženo blugo oil labrik po brezcunji nakupuje , tu iti vso uulišpuuu ure kot novo pruv unglcško produju.
Vsi ti ljitdju nijso no urarji niti strokovnjuki iu numujo 0 kukošnosti ur uikakšega pojmu, ter vsled tegu najmanjšega
poroitvu tinti ne umrejo iu nupoveilano poroštvo je   sa..... sle-
purstvo,
tlpomiiijun od mnogih mojih kupcevuleov, kateri so tak in -iriin bili, da so se nu tu nučiu oslopuriti tlu 1 i , svarim vsuktemiku proti nakupovanjem takšegu neslužljivega zuvržo-tiegu bluga v zgorej omenjenih protlajulnieuh.
(55—9)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk ..Naredne tiskarne".