KH REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
SEJA u	4 SEJA
	(11., 12., 13. in 14 junij 2012)
	f0®UKA.5WEW / 17 / W\\ '-n <r -n j« r ui «t Z 7 ti'
	O 2 P 1 § Q — O — m r- 4 5 £ 5 £ O ^ £ ^ ^ % % ^ # °
	ti o* ^ « Vx <//
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 4. seja (11., 12., 13. in 14. junij 2012)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
DNEVNI RED 4. SEJE
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV
1.A točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE (ZLPLS-E), EPA 335-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU
1.B	točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-D), EPA 355-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH (ZCes-1A), NUJNI POSTOPEK, EPA 367-VI
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 249-VI
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 280-VI
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 259-VI
6.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1 D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 286-VI
7.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MEDIJIH (ZMed-B), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 178-VI
8.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI (ZDRad-B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 182-VI
9.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VERSKI SVOBODI (ZVS-A), PRVA OBRAVNAVA, EPA 331-VI
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZMENJAVI INFORMACIJ V ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI, S PROTOKOLOM (BGBIMIDZ), EPA 365-VI
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA POSAMEZNIKOV (BGBIMIDO), EPA 366-VI
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GUERNSEYJEM O IZMENJAVI INFORMACIJ V ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI, S PROTOKOLOM (BGBGIDZ), EPA 369-VI
13.	točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA POTROŠNIKOV 2012-2017 (ReNPVP12-17), EPA 262-VI
14. točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2012, EPA 373-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
15.	točka dnevnega reda: POROČILO O DELU KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB ZA LETO 2011 (TAJNO), S PREDLOGOM SKLEPOV, EPA 292-VI
16.	točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1-UPB2), EPA 334-VI
17.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 374-VI
Kandidatna lista za člane Sodnega sveta, EPA 337-VI
Predlog za izvolitev kandidata in kandidatk v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani, EPA 377-VI
Predlog sklepa o imenovanju člana Državne volilne komisije, EPA 389-VI
Predlog sklepa o razrešitvi člana in imenovanju članice Sveta za sistem plač v javnem sektorju, EPA 393-VI
Predlog sklepa o razrešitvi predsednice Državne revizijske komisije, EPA 394-VI
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda....................................................................................................................14
1.A točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE (ZLPLS-E), EPA 335-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU..........................................................................................................................................14
JANKO VEBER.....................................................................................................................................15
1.B točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-D), EPA 355-VI, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU................................................................................................................15
JANKO VEBER.....................................................................................................................................15
1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV...............................................16
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................17
JANEZ JANŠA......................................................................................................................................17
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................18
JANEZ JANŠA......................................................................................................................................18
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................18
DARKO JAZBEC..................................................................................................................................18
JANEZ JANŠA......................................................................................................................................19
DARKO JAZBEC..................................................................................................................................19
JANEZ JANŠA......................................................................................................................................19
JANKO VEBER.....................................................................................................................................20
JANEZ JANŠA......................................................................................................................................20
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 21
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 21
JANKO VEBER..................................................................................................................................... 21
FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 22
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 22
FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 23
JANEZ JANŠA...................................................................................................................................... 23
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 23
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 24
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 24
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 24
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 25
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 25
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 25
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 25
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 25
MATJAŽ ZANOŠKAR .......................................................................................................................... 25
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 26
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 26
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................27
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 27
KARL VIKTOR ERJAVEC.................................................................................................................... 27
MIRKO BRULC..................................................................................................................................... 27
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................28
5
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/4 seja
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................28
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................28
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................29
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................29
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................29
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................30
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................30
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................30
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................30
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................31
DRAGAN BOSNIC................................................................................................................................31
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................31
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................31
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................32
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................32
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................32
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................32
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................33
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................33
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................34
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................34
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................34
MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................34
MAJA DIMITROVSKI............................................................................................................................35
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................35
MAJA DIMITROVSKI............................................................................................................................35
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................35
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................36
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................36
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................37
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................37
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................37
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................38
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................38
TAMARA VONTA.................................................................................................................................38
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................39
TAMARA VONTA.................................................................................................................................39
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................40
ALEŠ HOJS..........................................................................................................................................40
TAMARA VONTA.................................................................................................................................40
JASMINA OPEC...................................................................................................................................40
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................40
JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................41
PETER VILFAN..................................................................................................................................... 41
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................42
PETER VILFAN..................................................................................................................................... 42
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................43
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................43
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ......................................................................................................................43
MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................44
MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................44
SAŠA KOS............................................................................................................................................45
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 45
SAŠA KOS............................................................................................................................................46
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 46
IVA DIMIC ............................................................................................................................................. 47
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................47
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................48
6
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/4 seja
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................48
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................49
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................49
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................50
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................50
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................51
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................51
SAMO BEVK.........................................................................................................................................51
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................52
SAMO BEVK.........................................................................................................................................52
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................52
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................53
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................53
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................54
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................54
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................54
PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................55
TINA KOMEL........................................................................................................................................55
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................55
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................55
TINA KOMEL........................................................................................................................................56
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................56
TINA KOMEL........................................................................................................................................56
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 56
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................57
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................57
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................57
RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................ 58
MAG. IVAN VOGRIN ............................................................................................................................ 58
MAG. IVAN VOGRIN ............................................................................................................................ 58
MIRKO BRULC.....................................................................................................................................58
MAŠA KOCIPER................................................................................................................................... 59
DR. SENKO PLIČANIČ ........................................................................................................................ 60
MAŠA KOCIPER................................................................................................................................... 60
DR. SENKO PLIČANIČ ........................................................................................................................ 60
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................61
DR. SENKO PLIČANIČ ........................................................................................................................ 61
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................62
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................62
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 62
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................63
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 63
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................63
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 64
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................64
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................64
MAG. LEJLA HERCEGOVAC..............................................................................................................64
ALENKA BIKAR ................................................................................................................................... 64
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 64
ALENKA BIKAR ................................................................................................................................... 65
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 65
MAG. ŠTEFAN TISEL .......................................................................................................................... 66
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................66
MAG. ŠTEFAN TISEL .......................................................................................................................... 67
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................67
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................67
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 67
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................68
7
D R ŽAV N I Z B O R	DZ/V|/4 seja
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................68
JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................68
MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................69
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................69
MATEJA PUČNIK.................................................................................................................................70
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................70
DR. VINKO GORENAK ........................................................................................................................ 70
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................70
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................71
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................71
DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................72
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................72
IRENA TAVČAR...................................................................................................................................73
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................73
IVAN GRILL..........................................................................................................................................74
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................74
IVAN GRILL..........................................................................................................................................75
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................75
JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 75
TOMAŽ GANTAR ................................................................................................................................. 76
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................76
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................77
IVAN HRŠAK........................................................................................................................................77
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................78
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................78
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 78
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................78
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................79
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................79
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................79
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 80
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................80
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................80
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................80
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................81
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................81
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................81
SAŠA KOS............................................................................................................................................ 82
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................82
SAŠA KOS............................................................................................................................................ 82
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................83
JOŽEF KAVTIČNIK .............................................................................................................................. 83
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................83
JOŽEF KAVTIČNIK .............................................................................................................................. 84
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................84
JOŽEF KAVTIČNIK .............................................................................................................................. 85
JOŽEF KAVTIČNIK .............................................................................................................................. 85
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................85
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................86
ALENKA PAVLIČ.................................................................................................................................86
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................86
SAMO BEVK......................................................................................................................................... 87
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................87
SAMO BEVK......................................................................................................................................... 88
ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................88
TAMARA VONTA.................................................................................................................................88
TAMARA VONTA.................................................................................................................................88
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................88
8
DZ/VI/3. seja
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................89
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................89
TINA KOMEL........................................................................................................................................90
DR. ŽIGA TURK....................................................................................................................................90
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................91
FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................91
FRANC JURŠA.....................................................................................................................................92
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 249-VI.....................................................................................................................92
ALEŠ ŽIVKOVIČ................................................................................................................................... 92
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................92
ROMAN ŽVEGLIČ ................................................................................................................................ 93
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................93
JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 94
ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................ 94
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..........................................................................................95
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................95
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................95
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 280-VI.....................................................................................................................96
ALEŠ ŽIVKOVIČ...................................................................................................................................96
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................97
MARIJA PLEVČAK..............................................................................................................................97
JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 97
ALOJZIJ POTOČNIK............................................................................................................................ 98
MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................98
MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................98
KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................99
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................99
5.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 259-VI...................................................................................................................100
DR. VINKO GORENAK......................................................................................................................100
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................100
IVA DIMIC...........................................................................................................................................101
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................102
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................102
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................103
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................104
JASMINA OPEC.................................................................................................................................104
IVAN HRŠAK......................................................................................................................................104
7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O
MEDIJIH (ZMed-B), TRETJA OBRAVNAVA, EPA 178-VI................................................................105
FRANC JURŠA...................................................................................................................................105
ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................106
MAJA DIMITROVSKI..........................................................................................................................106
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................106
SAMO BEVK.......................................................................................................................................107
9
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
POLONCA KOMAR............................................................................................................................108
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................109
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................109
IVA DIMIC...........................................................................................................................................110
IVA DIMIC...........................................................................................................................................110
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................110
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................111
SREČKO MEH....................................................................................................................................112
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................113
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................113
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................113
8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI (ZDRad-B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 182-VI................................................................................................................114
DR. ŽIGA TURK..................................................................................................................................114
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................114
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................115
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................115
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................116
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................116
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................117
JANKO VEBER...................................................................................................................................117
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................118
SAMO BEVK.......................................................................................................................................118
MIRKO BRULC...................................................................................................................................118
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................119
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................119
MAG. BRANKO GRIMS.....................................................................................................................120
DR. ŽIGA TURK..................................................................................................................................120
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................121
3.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................121
4.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................121
5.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................122
7.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................122
8.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................122
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................122
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................122
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................123
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................124
JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................124
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH (ZCes-1A), NUJNI POSTOPEK, EPA 367-VI.....................125
ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................125
DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................125
LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................126
SREČKO MEH....................................................................................................................................126
10
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................127
JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................127
MARIJA PLEVČAK............................................................................................................................128
JANEZ VASLE....................................................................................................................................128
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................129
9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VERSKI SVOBODI (ZVS-A), PRVA OBRAVNAVA, EPA 331-VI..........................................................................................................................................130
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................130
ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................130
MIRKO BRULC...................................................................................................................................131
POLONCA KOMAR............................................................................................................................132
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................132
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................133
IVA DIMIC...........................................................................................................................................134
TAMARA VONTA...............................................................................................................................135
EVA IRGL............................................................................................................................................136
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................139
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................140
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................141
ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................141
MIRKO BRULC...................................................................................................................................143
JANJA KLASINC................................................................................................................................143
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................144
SREČKO MEH....................................................................................................................................145
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................145
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................146
ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................147
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................147
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................149
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................149
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................149
IVA DIMIC...........................................................................................................................................149
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................150
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................151
JANEZ VASLE....................................................................................................................................151
MAG. BORUT AMBROŽIČ.................................................................................................................152
ALENKA JERAJ.................................................................................................................................152
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................153
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................153
ALEKSANDER ZORN........................................................................................................................154
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................154
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................155
TAMARA VONTA...............................................................................................................................155
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................156
13. točka dnevnega reda: PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA POTROŠNIKOV 2012-2017 (ReNPVP12-17), EPA 262-VI......................156
MAG. UROŠ ROŽIČ...........................................................................................................................156
MAG. UROŠ ROŽIČ...........................................................................................................................156
MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................157
MAG. TRUDA PEPELNIK..................................................................................................................158
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................158
IVAN HRŠAK......................................................................................................................................159
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................159
11
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
ALENKA PAVLIČ...............................................................................................................................160
DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................160
SREČKO MEH....................................................................................................................................161
14.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2012, EPA 373-VI.................................................................162
MAŠA KOCIPER.................................................................................................................................162
15.	točka dnevnega reda: POROČILO O DELU KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB ZA LETO 2011 (TAJNO), S PREDLOGOM SKLEPOV, EPA 292-VI.............................................................................................162
15. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................162
MAG. MELITA ŽUPEVC.....................................................................................................................162
MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................163
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................163
JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................164
MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................164
JOŽEF JEROVŠEK............................................................................................................................164
SREČKO MEH....................................................................................................................................165
TINA KOMEL......................................................................................................................................165
ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................166
MAJA DIMITROVSKI..........................................................................................................................167
MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................167
DRAGUTIN MATE..............................................................................................................................167
MAG. MELITA ŽUPEVC.....................................................................................................................168
6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O
VARSTVU OKOLJA (ZVO-1D), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 286-VI.........................................169
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................169
RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................169
MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................170
MARJETA PETERLIN........................................................................................................................170
MAG. JANA JENKO...........................................................................................................................171
JANEZ VASLE....................................................................................................................................171
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................172
ZVONKO LAH.....................................................................................................................................173
JANKO VEBER...................................................................................................................................173
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................174
ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................174
MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................175
SREČKO MEH....................................................................................................................................175
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................176
SAMO BEVK.......................................................................................................................................176
15. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................177
6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................177
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................177
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................177
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................177
12
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................178
9.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................178
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................178
MIHAEL PREVC.................................................................................................................................178
TAMARA VONTA...............................................................................................................................178
JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................179
MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................179
RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................179
ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................179
TAMARA VONTA...............................................................................................................................180
MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................180
JANKO VEBER...................................................................................................................................180
13.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................181
14.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................181
17. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...........................................................181
Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 374-VI.............................................................................181
Kandidatna lista za člane Sodnega sveta, EPA 337-VI..................................................................181
Predlog za izvolitev kandidata in kandidatk v sodniško funkcijo na sodniška
mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani, EPA 377-VI....................................182
Predlog sklepa o imenovanju člana Državne volilne komisije, EPA 389-VI................................182
Predlog sklepa o razrešitvi člana in imenovanju članice Sveta za sistem plač v
javnem sektorju, EPA 393-VI............................................................................................................183
JANKO VEBER...................................................................................................................................183
Predlog sklepa o razrešitvi predsednice Državne revizijske komisije, EPA 394-VI.........................................................................................................................................................183
10.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZMENJAVI INFORMACIJ V
ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI, S PROTOKOLOM (BGBIMIDZ), EPA 365-VI..............................183
11.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA POSAMEZNIKOV (BGBIMIDO), EPA 366-VI.....................................................184
12.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GUERNSEYJEM O IZMENJAVI INFORMACIJ V
ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI, S PROTOKOLOM (BGBGIDZ), EPA 369-VI...............................184
16. točka dnevnega reda: URADNO PREČIŠČENO BESEDILO KAZENSKEGA
ZAKONIKA (KZ-1-UPB2), EPA 334-VI..............................................................................................184
13
DZ/VI/3. seja
Državni zbor VI. mandat
4. seja
11., 12., 13., 14. junij 2012
Predsedujoči: dr. Gregor Virant..................................................predsednik Državnega zbora
Renata Brunskole........................................podpredsednica Državnega zbora
Jakob Presečnik.............................................podpredsednik Državnega zbora
Romana Tomc.............................................podpredsednica Državnega zbora
Seja se je začela 11. junija 2012 ob 14. uri.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Začenjam 4. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Barbara Žgajner Tavš, Roberto Battelli, dr. Goncz Laszlo in mag. Matej Tonin.
Na sejo sem vabil k 1. točki dnevnega reda predsednika Vlade, ministrico in ministre ter generalnega sekretarja Vlade, k 17.b točki dnevnega reda predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, k 17.c točki dnevnega reda predsednika Sodnega sveta dr. Mira Cerarja in predstavnike Vlade k vsem ostalim točkam dnevnega reda.
Lepo vas pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 4. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 4. junija 2012, s sklicem. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posameznih točk z dnevnega reda in predlogov za širitev nisem prejel, bi vas pa obvestil, da sem prejel zahtevi za ponovno odločanje o postopkih. Na Kolegiju smo 4. junija 2012 sklenili, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih obravnavata po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika je skupina poslancev predlagala, da se o tej odločitvi ponovno odloča na seji Državnega zbora. Na podlagi drugega odstavka 142. člena Poslovnika o tem odločamo na prvi naslednji seji Državnega zbora, torej na tej seji, in sicer brez razprave in brez glasovanja, samo predlagatelj lahko predstavi svoj predlog. Tako bo Državni zbor navedeni zahtevi v skladu s časovnim razporedom obravnaval takoj na začetku, še pred poslanskimi vprašanji kot 1 .A in 1 .B točko dnevnega reda.
Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem s tem dvema dopolnitvama pod točkama 1.A in 1 .B.
Prehajamo na odločanje. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Veber, to pride. Pod 1.A in 1.B točko boste seveda imeli možnost, da predstavite.
Zdaj bomo glasovali samo o dnevnem redu. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasovali bomo o dnevnem redu.
Glasujemo. Prekinjam glasovanje. Če je težava z glasovalnimi napravami, bomo glasovanje ponovili.
Prekinjam za toliko časa, kolikor je treba, da se tehnično preveri delovanje glasovalnih naprav.
(Seja je bila prekinjena ob 14.04 in se je nadaljevala ob 14.06.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Nadaljujemo. Službe so me obvestile, da so glasovalne naprave delovale, da je mogoče prišlo do nerodnosti z vaše strani pri ustavljanju kartic, tako da lahko samo ugotovim izid glasovanja.
Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, proti 9.
(Za je glasovalo 61.) (Proti 9.)
Ugotavljam, da je dnevni red 4. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji 4. junija 2012 odločil, da se ta predlog zakona obravnava po skrajšanem
14
DZ/VI/3. seja
postopku in na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika je skupina 29 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Samom Bevkom zahtevala, da Državni zbor ponovno odloča o tej zadevi.
Zdaj dajem besedo gospodu Janku Vebru, da v imenu predlagatelja obrazloži zahtevo.
Prosim, gospod Veber. 5 minut imate
časa.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi Kolegija vlagamo iz razloga, ker menimo, da je poslovnik dosledno zlorabljen, predvsem kadar se pogovarjamo o postopkih, ki govorijo o skrajšanem postopku obravnave posameznega zakona. Dosledno Vlada zapiše ali pa tudi nekateri drugi koalicijski predlagatelji, če vlagajo zakon, da gre za manj zahtevne spremembe in je zato seveda skrajšani postopek utemeljen. Po našem mnenju je tudi postopek, ki je vezan na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, na Kolegiju bil sprejet v nasprotju s poslovnikom. Skrajšani postopek nikakor ne moremo razumeti za vsebino zakona, s katerim se drastično posega v delovanje Fundacije za šport. Ne nazadnje gre za razdeljevanje sredstev, ki so v pristojnosti fundacije in kjer je do sedaj imela večji vpliv športna sfera, po sprejetju tega zakona pa preide odločanje praktično na ministrstvo, pristojno za šport. Do sedaj je samo tri predstavnike strokovni svet ministrstva, pristojnega za šport, imenoval v Svet Fundacije za šport, po tem novem zakonu pa gre za imenovanje kar 14 predstavnikov od vsega 17. Mislim, da je že to razmerje dovolj tehten argument, da opravimo širšo razpravo v Državnem zboru, zakaj je dobro, da politika odloča tudi o športu, zakaj ni dobro, da se športniki oziroma športne organizacije poskušajo med seboj dogovoriti o porabi sredstev, ki se zbirajo iz naslova Loterije Slovenije.
Ravno ta sprememba, podržavljanje športa oziroma vmešavanje politike v šport je zagotovo tema, ki je ne moremo obravnavati po skrajšanem postopku, pač pa po normalnem postopku, kjer lahko dejansko, vsaj upam tako, slišimo od Vlade, zakaj je treba prenesti celo zaposlene iz Fundacije za šport v ministrstvo, zakaj je treba tako drastično spremeniti sestavo Fundacije za šport, kot da do sedaj v Sloveniji nismo imeli vrhunskih dosežkov ravno zaradi tega, ker se je politika minimalno vtikala v šport. Če ne bi imeli vrhunskih dosežkov, bi mogoče lahko celo razumeli, da je treba nekaj narediti tudi s pomočjo politike, vendar dejstvo je, da športne organizacije funkcionirajo, da so se vedno tudi uspele dogovoriti o razdelitvi sredstev in ni bilo pri tem potrebne prav nobene velike politične volje, da je do razdeljevanja teh sredstev prišlo. Gre za, po našem mnenju, nerazumen poseg v sedanji sistem financiranja
športnih organizacij in vsega, kar se je do sedaj dogovarjalo znotraj Fundacije za šport.
Predsednik, dovolite mi, da vmes samo vprašam, ali imam teh pet minut za oba zakona ali samo za enega. Samo za tega, prvega. Hvala.
Tako resnično, spoštovane kolegice in kolegi, menimo, da bi bilo primerneje, da se o spremenjenem načinu financiranja športnih organizacij vendarle dogovorimo znotraj usklajenih širših postopkov, ne pa po skrajšanem postopku, ker praktično na eni seji zaključimo razpravo in gremo vsaksebi, upam si reči, da kar z grenkim priokusom, da to, kar je bilo narejeno, ni bilo dovolj premišljeno. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, kolega Veber. O tej zahtevi ni razprave in tudi ne obrazložitve glasu, tako lahko preidemo na odločanje.
Odločali bomo o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se obravnava po skrajšanem postopku. Če ta sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor obravnaval predlog zakona po rednem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 34.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bomo predlog zakona obravnavali po skrajšanem postopku.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 1.B TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA ZAHTEVO SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH	OBRAVNAVA	PO
SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Vsi podatki o odločitvi na Kolegiju in vložitvi zahteve za ponovno odločanje so identični kot pri prejšnjem zakonu, zato bi dal kar takoj besedo gospodu Janku Vebru, da v imenu vlagatelja zahteve predstavi to zahtevo.
Izvolite.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala še enkrat za besedo.
Če smo prej govorili o zakonu, ki je mogoče razdeljeval deset milijonov evrov, gre pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih za še zahtevnejše spremembe. Ta sprememba, ki je vložena, dejansko povsem zablokira izvajanje obstoječega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je imel prvenstveno nalogo predvsem to, da ohrani najkvalitetnejša kmetijska zemljišča za nadaljnjo obdelavo in s tem zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji. Ta novela, ki je vložena,
15
DZ/VI/3. seja
govori o tem, da se v celoti preneha plačevati nadomestilo za spremembo namembnosti oziroma odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo, in to velja tako za tista, ki že imajo danes tak status, kjer je možna pozidava, kot tudi za tista, ki jih bomo ali pa boste v prihodnosti namenili za pozidavo. Dejstvo je, da smo v Sloveniji vsaj do leta 2009 po znanih podatkih že spremenili 93 tisoč hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin v zazidljive površine, od tega skoraj 23 tisoč njiv in vrtov. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji daleč najmanjši delež obdelovalnih površin na prebivalca, vsega 866 kvadratnih metrov odpade ta hip na prebivalca. Po kriterijih, ki jih obravnavajo tudi znotraj Evropske unije, pa bi bilo treba za samooskrbo imeti v posamezni državi nekje od 2 tisoč 500 do 3 tisoč kvadratnih metrov najboljših kmetijskih površin na prebivalca. Torej mi smo že daleč pod tem. In ravno v trenutku, ko se vse razvite države pogovarjajo o tem, da bi pravzaprav uvedle ukrep, s katerim sploh ni več mogoč poseg v kmetijska zemljišča, mi sproščamo pozidavo kmetijskih zemljišč in s tem ogrožamo tudi svojo prehransko varnost. Velikokrat smo opozorili na to, da je to celo za neko samostojnost in suverenost države huje, kot če ostaneš brez lastne vojske. Verjetno te bi nekdo, ki bi ga dobro plačal, celo lažje varoval, uspešneje varoval kot pa, če ostaneš brez hrane. Če ti nekdo enostavno ustavi dobavo hrane, ker je sam nisi zmožen pridelovati, je to nekaj najhujšega, kar lahko doleti posamezen narod. Rešitve, ki so potrebne pri tem zakonu, da se približamo tako težavam tistih investitorjev, ki bi danes menda radi investirali, kot tudi tistim mladim družinam, ki ravno tako razmišljajo o tem, da bi se razbremenili plačila nadomestila za uporabo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno, so tisti razlogi, o katerih bi morali razpravljati v Državnem zboru po rednem postopku ne pa po skrajšanem, kjer se dejansko lahko uzakoni, kot je v tej spremembi zapisano, da odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega v zazidljivo zemljišče v Sloveniji sploh ne plačujemo več, tako za nazaj kot tudi ne za naprej. Ta vir je bil namenjen ravno temu, da če se že poseže, kajti ta zakon dejansko tudi v nekih izrednih primerih omogoča poseganje v kmetijska zemljišča, vendar kvalitetnejša, kot so, dražje je to nadomestilo, in to iz razloga, da potem lahko s temi sredstvi zagotovimo nadomestne površine, ki nam tudi v perspektivi potem omogočajo ponovno stabilno pridelavo hrane. Predvsem pa se moramo zavedati, da so naše najboljše kmetijske površine hkrati tudi na vodonosnih območjih in bolj kot bomo krčili najkvalitetnejše površine, in če bomo želeli pridelati dovolj hrane, bomo morali tudi s kemičnimi sredstvi tretirati te rastline, kar pomeni, da si onesnažujemo tudi pitno vodo. Tako da, ne samo da lahko ostanemo brez zadostne prehranske varnosti in kakovosti
hrane, lahko ostanemo tudi brez ustrezne vodooskrbe oziroma če že, je ta lahko izjemno draga zaradi dragih procesov, ki jih potrebuješ za to, da neko vodo ponovno lahko spraviš v tisti nivo kvalitete, ki ne škoduje zdravju.
Sprememba zakona daleč daleč presega skrajšani postopek, zato tudi tukaj apeliramo, dajmo spremeniti odločitev o postopku in obravnavati po rednem postopku in se o vseh teh vprašanjih pogovoriti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na odločanje. Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih se obravnava po skrajšanem postopku.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev.
Kdo je za? (43 članov.) Je kdo proti? (36 članov.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet in da bomo Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih obravnavali po skrajšanem postopku.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 15. uri s 1. točko dnevnega reda, to je s poslanskimi vprašanji. Opozarjam vas, da imamo na dnevnem redu vključno z zaostalimi 8 vprašanji 63 vprašanj poslank in poslancev.
(Seja je bila prekinjena ob 14.20 in se je nadaljevala ob 15. uri.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Nadaljujemo prekinjeno sejo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
Pozdravljam v Državnem zboru predsednika Vlade, ministrico, ministre, generalnega sekretarja Vlade.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 56 poslanskih vprašanj. Vrstni red je določen na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke oziroma poslanca koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za poslansko vprašanje na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministri in ministrica odgovarjajo v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor.
Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev
16
DZ/VI/3. seja
odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade oziroma ministra. O tem bomo potem odločili v okviru glasovanj brez razprave.
V	primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade ali minister v tridesetih dneh poslati pisni odgovor. Če pa poslanec želi dobiti ustni odgovor, pa bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V	zvezi s to točko dnevnega reda sta se opravičila mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, in še en minister, za katerega pa vidim, da je kljub vsemu navzoč. Tako ga ne bomo šteli za opravičenega.
Na klop ste prejeli tudi pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Janez Janša. Najprej mu bo poslansko vprašanje postavil gospod Jani Möderndorfer, Pozitivna Slovenija.
Prosim.
JANI MÖDERNDORFER (PS PS): Hvala lepa, predsednik. Dober dan vladnemu zboru.
Spoštovani predsednik Vlade, 14. marca smo v Državnem zboru sprejeli novelo Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Lahko rečem, da še ni dolgo od tega, ko je minister Šušteršič ob opozarjanju, kaj se pravzaprav vse lahko zgodi, po sami noveli zakona za upravljanje državnega premoženja ponovno skrbela vlada in nič več Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, je rekel naslednje, citiram, "Agencija pri tem ne bo delovala kot poštar, ampak kot nekdo, ki bo prinesel predlog, ki bo vsebinski, se pravi, ne prazne kuverte, v katero bi vlada napisala tisto, kar si želi, ampak seveda svoje predloge, v skladu s svojimi pristojnostmi in kompetencami." Danes, tri mesece po tem, kar je rekel minister Šušteršič, lahko ugotavljamo samo, da se je uresničilo vse tisto, na kar smo opozarjali. Agencija je postala poštar, nosi prazne kuverte k vladi oziroma določenim ministrom in vlada oziroma določeni ministri v njih napišejo tisto, kar si želijo. To je popolnoma nasprotno od tistega, kar je pravzaprav bilo rečeno. Pa vendar, sprememba zakona je pripeljala do situacije, da smo odprli na široko vrata nazaj tistemu, čemur je prej bilo zaprto - torej politiki, da odloča o gospodarstvu. Nekaj podobnega smo lahko videli v letih 2004-2008, ko ste bili vi predsednik iste vlade, seveda z drugimi ministri, pa vendar, in ste že takrat v resnici pokazali model, kako je treba ravnati s kapitalskimi naložbami v državi. Pokazali ste smer, da je zelo pomembno, katero člansko izkaznico nosijo tisti, ki bodo prevzemali odgovornosti oziroma kateri koalicijski partnerji bodo sodelovali pri tem kadrovanju. Nekaj podobnega se že vidi in
imamo pred vrati. Zgodilo se je v Darsu, zgodilo se je v SID banki, v Petrolu, Triglavskem narodnem parku, Razvojni agenciji Mura in verjetno nas v nadaljevanju čaka nekaj podobnega še v Telekomu in vsem ostalem, kar sledi.
Zato je moje osnovno in glavno vprašanje:
S koalicijsko pogodbo ste se zavezali, citiram, "kadrovali bomo izključno po sposobnostih, osebni poštenosti in pripravljenosti, da izvajamo program vlade za izhod iz krize..." in tako naprej. Ob izpolnjevanju zavez koalicijske pogodbe me zato, spoštovani predsednik Vlade zanima predvsem vaše videnje in uresničevanje zavez, da boste koalicijske partnerice kadrovale izključno po sposobnostih.
Zato sprašujem:
Kako oziroma na kakšen način mislite to doseči?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: Vsaka vlada ima svoj program in ta program se trudi uresničevati po svojih najboljših močeh. Da se program uresničuje, vlada izvaja številne funkcije. Ena teh je tudi kadrovska. Vse vlade izvajajo to funkcijo in jo bodo tudi v prihodnje, ker to je pač del odgovornosti, ki jo ima vsaka vlada. Koalicijska pogodba v tem delu je popolnoma v redu. Mene ne zanima, kakšne barve je kdo, ki ga imenujemo, zanima me, ali je sposoben. Vsaka vlada ima na koncu obračun in ta obračun pokaže, ali je bila politika uspešna.
Ker ste omenjali naš prejšnji mandat in neke pripombe na kadrovanje v tistem času, tudi v tistih štirih letih smo kot takratna vlada izvedli veliko imenovanj, vsak teden, ker potekajo mandati in tako naprej, tako kot vsaka druga vlada. Številna imenovanja so bila v redu, vsa niso bila, tudi v vseh drugih mandatih je bilo tako. Vendar če danes potegnemo črto pod tisti mandat, je to mandat, v katerem se je Slovenija v svoji zgodovini razvijala najhitreje in je imela najboljše makroekonomske kazalce. Vsako vlado se na koncu v zgodovini ocenjuje po tem kot glavnem kriteriju. In tudi ta mandat in to vlada se bo ocenjevala na ta način, ne po posamičnih kadrovskih potezah, temveč po tem, kakšni so bili rezultati teh imenovanj.
Kar se tiče Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, mislim, da tu med vladno koalicijo in programom vaše stranke ni nobene razlike. V predvolilnem času smo se vsi zavzemali za to, da se ta agencija ukine. Mi bomo spoštovali svojo obljubo in bomo skušali narediti upravljanje s kapitalskimi naložbami bolj pregledno in tudi bolj racionalno. Zdaj imamo večje število institucij, ki se s tem ukvarjajo. To, da ustanoviš neko agencijo, ki kadruje in dela druge stvari daleč od odgovornosti in oči
17
DZ/VI/3. seja
javnosti, ne pomeni, da ste odtegnili odločanje politiki ali da se politika ne vmešava v gospodarstvo, ampak to v slovenskih razmerah predvsem pomeni, da se številnim lobijem, ki so prej morali delovati posredno, na široko odpira vrata v državne družbe in da je zadeva še bistveno bolj netransparentna. Najbrž nimamo nobenih iluzij v zvezi s tem. Odločanje mora biti tam, kjer je odgovornost, in ne obratno. Izkušnje imamo, ki kažejo, da vsaka druga pot lahko vodi k zamegljevanju, vendar so na koncu slabi rezultati in je še bistveno manj transparentnosti.
Če pa smo že pri številkah, za nami je dobre tri mesece mandata, v tem času je naša vlada izvedla 312 imenovanj in 150 razrešitev. V prejšnjem mandatu je prejšnja vlada v istem obdobju treh mesecev izvedla 730 imenovanj in 155 razrešitev. Takšna je statistika. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Jaz sem
spraševal, kaj boste kot predsednik Vlade naredili, da se to politično kadrovanje ne bi nadaljevalo. Moram reči, prejšnji teden sem gledal izjavo vašega ministra na Odmevih, ko je bil vprašan gospod Černač, to je bilo 6. junija. Tam sem poslušal, kako reagira minister na vprašanje, glede na to, da je šlo za nezakonit postopek, ki se je peljal glede imenovanja. Govorimo o dokumentih, ki so jih mediji razkrili na podlagi elektronske pošte. Odgovor ministra je bil zelo preprost: "In kaj je tukaj nezakonitega?!" In če gremo gledat samo zakonodajo, lahko vidimo, da vlada lahko daje samo soglasje, ne pa da predlaga ali celo napotuje, katere kandidate naj se imenuje. Zato ne morem razumeti, enostavno gre za visoko stopnjo ignorance, ko je pravzaprav več kot jasno, da je bil kršen zakon.
In to je tisto, kar me najbolj zanima:
Kaj bomo v takšnem primeru naredili?
Ali bomo preprosto ta odgovor, "pač ni to nič nezakonitega", kar nadaljevali. To mene najbolj skrbi. In mislim, da kot predsednika vlade bi vas to moralo najbolj skrbeti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Predsednik Vlade, izvolite.
JANEZ JANŠA: Mislim, da sem bil jasen. V proceduri oziroma v razpravi in pripravi je zakon o upravljanju kapitalskih naložb, ki bo združil vse dosedanje upravljavce državnega premoženja. So štirje glavni in še nekaj stranskih. Na ta način bomo zadevo naredili transparentno. Zdaj mogoče slovenska javnost ve za nekaj teh rešitev, ki slučajno pridejo v javnost, pa tisto, kar vlada obravnava, vse tisto, kar se odloča drugod, pa vi tega niti ne veste, niti mi ne vemo. Smo pa odgovorni za stanje. Če pa kdo misli, da je v Sloveniji bilo vse v redu, da so bile vse te družbe, od Darsa naprej, v redu vodene in da imamo denarja preveč in da je treba nadaljevati
politiko, ki je v zadnjih treh letih Slovenijo pripeljala v bistven razvojni zaostanek za povprečjem Evropske unije, je to njegova pravica. Vendar ta vlada želi državo pripeljati iz krize in bo tudi ravnala tako in bo sprejemala tiste ukrepe, ki so za to potrebni, vključno s kadrovskimi in za to prevzema vso odgovornost.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Moderndorfer, zahteva za razpravo o odgovoru.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Predsednik Vlade, jaz se z vami popolnoma strinjam - vse je dovoljeno, dokler je zakonito. Vendar jaz še vedno trdim, da zadeva ni bila zakonito izpeljana. In če kdo, potem predsednik vlade mora braniti zakonitost. Jaz prav zaradi razlogov, ki so bili danes navedeni, in glede na to, da pravzaprav nisem dobil odgovora glede strankarskega in koalicijskega kadrovanja, glede strokovnosti in sposobnosti, tudi na podlagi tega, kar smo vsi lahko prebirali v tedenskem časopisu in tudi ostalih medijih, lahko rečem, da je več kot jasno, da gre za imena in ljudi, ki imajo malo skupnega s strokovnostjo.
Mislim, da prav zaradi vsega povedanega lahko na podlagi drugega odstavka 246. člena Poslovnika Državnega zbora odločamo o tem, da opravimo razpravo in dorečemo, kaj je res in kaj ne oziroma kako predvsem bi moralo biti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O tem
bomo odločali v okviru glasovanj.
Naslednje poslansko vprašanje bo predsedniku Vlade postavil gospod Darko Jazbec, Pozitivna Slovenija.
Prosim.
DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej predsedniku Vlade!
Spoštovani premier,prve posledice sprejetega zakona za uravnoteženje javnih financ so sedaj že znane. Zanima me:
Kako vi ocenjujete te prve učinke sprejetega zakona na področju zdravstva, posebej pa na področju zdravstvenega zavarovanja?
Te posledice mogoče niso ravno take, kot ste nas seznanjali, ko se je zakon sprejemal. Vi ste dejali, da ne bodo prizadeti ljudje izpod socialnega cenzusa, 64 % povprečne plače. Sedaj vidimo, da temu ni tako. Povišana premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prizadela vse enako, ampak ne gre v tem trenutku za 50 evrov na leto, kolikor bo treba več doplačati. Zadeva je mnogo bolj kompleksna, zato vam bom razložil na primeru. Če si danes nekdo zlomi stegnenico in je operiran, odpuščen, so tri možnosti. Ali doplača iz žepa tisoč 700 evrov ali mu to krije dopolnilno zavarovanje ali pa nima ne enega ne drugega, pa gre iz obveznega zavarovanja, ker je pod nujno. Zadeva je popolnoma netransparentna,
18
DZ/VI/3. seja
kaotična in kar je še zanimivo, je to, da kljub visokim zneskom iz teh zavarovalnic ni nobene kontrole, ne obstajajo kontrolorji. Za to ni pravne ne fizične podlage. Torej sklepam, da v bistvu ima nek namen ta netransparentnost na področju anomalije, kot je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se je s tem zakonom še povečala.
Pa gremo mogoče še na medicinsko-tehnične pripomočke. Kaj se je zgodilo? Ko je zakon stopil v veljavo, nasledji dan popoldan so lekarne po on-line sistemu dobile nove cenike, nove cenovne standarde, za katere so zavezane po pogodbi. Izdelke za sladkorno bolezen, katerih nabavna cena je 4,5 evra, so morali začeti prodajati za 1,5 evra. Jokali so se farmacevti, pacienti, mogoče pa so se smejali na Ministrstvu za finance, ker so izvedli sijajno potezo. Z enim zakonom so vzeli več denarja od pacientov in dali slabša zdravila in slabše pripomočke.
Zakaj vam te primere razlagam? Ker ne vem in bi vas vprašal:
Zakaj se tako hiti, zakaj se implementira ta zakon v prakso tako nedodelan, brez strokovne podlage in brez priprave, ko niso pripravljeni ne izvajalci zdravstvenih storitev, ne pacienti, ne lekarne?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje.
Te spremembe, ki zadevajo zdravstvo in so vsebovane v Zakonu za uravnoteženje javnih financ, so bile nujne. Če jih ne bi sprejeli in uveljavljali, bi v letošnjem letu v zdravstveni blagajni zmanjkalo skoraj 100 milijonov evrov. V tem primeru bi se sistem dejansko sesul in bi bili vsi prizadeti. Še posebej tisti, ki si ne morejo privoščiti v tem primeru alternativ, in to je večina državljank in državljanov.
Ker ste me vprašali za mnenje glede teh podražitev zavarovanj; popolnoma se strinjam z ministrom Gantarjem, ki je dejal, da ni bilo nobenih razlogov za Vzajemno, da takoj poveča premije, brez tega, da bi bilo sploh mogoče oceniti te učinke in brez tega, da se prej poiščejo notranje rezerve v tej zavarovalnici, ki očitno obstajajo, saj so samo plače tam bistveno večje, kot so na primer v Vladi. Očitno nekateri, ki spadajo v tako imenovani paradržavni sektor, izkoriščajo to situacijo, in mislim, da se bo moral tudi Državni zbor kot zakonodajalec v kratkem srečati s predlogi ali pa z razpravo o tem, kako drugače postaviti ta del sistema, s katerim financiramo zdravstveno varstvo. Morali bi vsaj počakati na učinke in na podlagi izračunov potem eventualno predlagati popravke premij. Da se je to naredilo na vrat na nos in že sama časovna umestitev kaže, da so se verjetno skušali zasledovati še drugi cilji, glede na to, da je zakon prinašal za njih tudi pozitivne učinke, bi morali to enostavno izračunati.
To, kar je v zvezi z vprašanjem urejeno v tem zakonu o uravnoteženju javnih financ, na nek način omogoča, da zdravstveni sistem v letošnjem letu približno normalno preživi. Če tega ne bi naredili, slišali ste vsa opozorila, ki so podkrepljena tudi z konkretnimi izračuni, bi imeli že v drugi polovici leta ogromne težave. Šlo bi za zlom financiranja zdravstva, ker če ni prihodkov, ni možno financirati takšnega obsega, kot bi si ga sicer vsi želeli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Jazbec zahteva za dopolnitev.
DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala.
Z odgovorom sicer nisem zadovoljen, ampak nisem pa tudi ne razočaran, ker nisem pričakoval drugačnih podatkov. Poglejte, če bi kasneje povišali premije, bi bile le-te še višje. Če je vlada znala izračunati, so tudi zavarovanci znali izračunati, za koliko morajo dvigniti. To je pač čista matematika. Bi pa rekel, da pri tej stabilizaciji zdravstvene blagajne uporabljate isto logiko kot pri proračunu. Tukaj pa je zadeva vseeno drugačna. Ne morete uporabiti iste logike varčevanja, saj je zdravje živa entiteta in ne vem, ali boste potem predlagali nek zakon, s katerim prepovedujete, da so ljudje bolni ali poškodovani. Pa tudi na inputu se bodo zadeve spreminjale, tako da ta računica v vsakem primeru ne bo vzdržala. Saj stečaji so, nižji BDP, delavci Primorja zdaj ne bodo enako plačevali v to blagajno, kot so, ko so bili polno zaposleni, prisilne upokojitve, ravno tako bo manj plačevanja v to blagajno. Stabilizacija te blagajne, jaz mislim, da je to bolj čista teorija. Bi pa rekel, da s temi ukrepi se že vidi, da gremo v odmik od solidarnosti, poveča se asimetrija, težji je dostop do zdravstvenih storitev, predvsem pa je povečanje sredstev iz zasebnega vira financiranja, kjer smo že ravno tako v Evropi na vrhu.
Ravno ti parametri, ki sem jih zdaj naštel, so bili vzrok, da je v prejšnjem mesecu v Bruslju Slovenija zdrknila na 19. mesto na lestvici Evropskega zdravstvenega sistema. In še bo drsela dalje. Ne vem, kako se bo to obrnilo navzgor. V koaliciji sem slišal, da ni napredka brez žrtev. Sedaj imamo žrtve brez napredka. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala.
Jaz predvsem ugotavljam, da imajo nekateri podsistemi v tej državi zelo močne zagovornike. V prejšnjem mandatu in tudi že prej smo se velikokrat srečevali s pobudami in tudi zakonskimi predlogi, ki so na vsak način želeli ohraniti neko oazo samostojnosti v obliki Vzajemne in tudi nekaterih drugih zavarovalnic. Kadarkoli je skušal zakonodajalec poseči v to in zadeve racionalizirati ali pa spraviti pod nadzor, so prišli razni lobiji, tudi v Državnem zboru, in
19
DZ/VI/3. seja
skušali to preprečiti. Jaz ne razumem tega zagovarjanja nekoga, ki porabi 15 % sredstev, ki jih zbere od zavarovancev, za funkcioniranje.
Ključen podatek v zvezi s tem, na katerega smo naleteli ob teh primerjavah, je ta, da zdravstvena zavarovalnica porabi za svojo lastno funkcioniranje, mislim, da 2,% sredstev. Vzajemna pa porabi za lastno funkcioniranje z vsemi visokimi plačami in razno raznim razkošjem, ki je tam že leta, 15 %! Če bi samo delno posegli v te rezerve, zagotovo ne bi bilo potrebno kakšno bistveno povečanje teh premij. Tega se je treba zavedati in te stvari je dejansko treba urediti in ta vlada jih bo uredila, ne glede na to, ali bodo lobistični pritiski segali tudi v Državni zbor.
Ni pa to edini problem. V tem mandatu nas čaka sistemska ureditev zdravstvenih pravic, tudi ureditev sistema zavarovalnih osnov in njihovih višin, kjer ni reda ureditev zdravstvene mreže za zagotavljanje bolj učinkovitega upravljanja z javnimi sredstvi v zdravstvu in nasploh odgovori na vprašanja, kako ob sredstvih, ki nikoli ne bodo takšna, kot bi si vsi želeli za financiranje vseh pravic, ki si jih tukaj lahko predpišemo, in ob pomanjkanju teh sredstev zagotoviti kvalitetno zdravstveno varstvo za vse, ne glede na socialne razlike.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Naslednje poslansko vprašanje s strani opozicije bo predsedniku Vlade postavil gospod Janko Veber, Socialni demokrati.
Prosim.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade!
Moje poslansko vprašanje se bo nanašalo na upravljanje kapitalskih naložb. Obstajata vsaj dva modela, kako upravljati s kapitalskimi naložbami. Eden kaže v to, da gre v korist države in korist ljudi lahko to upravljanje, drugi kaže na to, da gre lahko tudi za postopek poceni pridobitve državnega premoženja v zasebno last. Ko smo Socialni demokrati prevzeli odgovornost za vodenje države, smo sprejeli za svoj izziv članstvo v organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, s kratico OECD, ki je v svojih ugotovitvah, seveda na mednarodnem nivoju, ugotovila, da je treba pri upravljanju z državnim premoženjem oziroma kapitalskimi vložki ravnati pregledno, učinkovito in odgovorno. Hkrati je tudi ugotovitev OECD, da je to mogoče zagotoviti predvsem na način, da se politika umakne iz neposrednega vmešavanja v gospodarstvo v državni lasti.
Zadovoljni smo, da smo v zelo kratkem času, ko je delovala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, dokazali, da je možno z državnim premoženjem gospodariti uspešno. To ne nazadnje dokazuje tudi delno poročilo agencije, ki je vsega v enem letu delovanja pravzaprav ustvarila kar za 45 % večji dobiček, kot je bil prej, čisti dobiček pa je celo iz
poslovanja državnih naložb potrojila. V tem mandatu, pa naj spomnim tudi na dejstvo, da ste že v prejšnjem mandatu pravzaprav želeli tudi z referendumom preprečiti ustanovitev agencije, to pa ste nadaljevali v tem mandatu, ko ste ponovno prevzeli vodenje vlade na način, da bi bil prvi ukrep nekako odvzem vseh pristojnosti Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb in vse podrediti pravzaprav politiki. To je zaznala tudi organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, na kar vas je seveda tudi zelo resno opozorila, da so takšni ukrepi povsem zgrešeni in omogočajo politiki neposredno vmešavanje v upravljanje kapitalskih naložb.
Žal je šlo celo tako daleč pri predstavljanju javnosti, da ste želeli prikriti to ugotovitev OECD zato vas, spoštovani predsednik, sprašujem:
Kaj so strokovni razlogi, da se je Vlada odločila začeti projekt celovite spremembe koncepta upravljanja z državnim premoženjem, čeprav ga je OECD označil kot ustrezen in transparenten?
Predvsem me pa tudi zanima:
Kako boste zagotovili strokovno, učinkovito upravljanje z državnim premoženjem in kako boste preprečili zlorabe predvsem pri poceni prodaji državnega premoženja?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje.
Spoštovani gospod poslanec, ko ste Socialni demokrati prevzeli Vlado, je Slovenija dosegala 21 % razvitosti evropskega povprečja. Ko smo mi za vami prevzeli vlado, smo dobili to povprečje na ravni 84 %. Če bi to vse tako v redu "laufalo", če bi bile te reči s Kasi in AUKN pa z raznimi eksperimenti, ki so se javnomnenjsko sicer dobro prodajali, tako uspešne, potem bi bile najbrž te številke drugačne. Tudi o teh potrojenih dobičkih, moram reči, da jaz prvič slišim. Jaz ne poznam nobenega uradnega poročila agencije, ki bi ga dobila vlada, v katerih bi bili ti podatki. Očitno ta agencija poroča nekomu drugemu, čeprav bi najbrž morala Državnemu zboru. Treba pa je priznati, da rešitev, ki jo tudi mi zdaj pripravljamo, v določenem delu sledi temu konceptu upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki ne obremenjuje dnevnega dela vlade. V tem delu je bil ta pristop pravilen, ni pa bil ta korak izpeljan do konca. To, kar je zdaj v tem novem predlogu, dejansko združuje vse te dosedanje upravljavce državnega premoženja, tudi oba sklada, ker vi ste naredili agencijo z nekaj zaposlenimi, ki naj bi upravljala z večjim delom teh kapitalskih naložb, izven tega so ostali skladi, ki imajo 10-krat več zaposlenih in ki upravljajo z manjšim številom kapitalskih naložb. Zadeve se še vedno podvajajo, so neracionalne, veliko denarja država potroši za to, da ta aparat, sploh na različnih koncih, deluje. Zdaj bomo
20
DZ/VI/3. seja
skušali to združiti in zadevo narediti tudi bolj transparentno. Ko se je sprejemala zakonodaja, o kateri govorite in jo zdaj branite, opozicije niti približno niste pustili zraven. Govorilo se je o tako imenovani stroki, ki se je na koncu izkazala več ali manj za lobistično. V tem predlogu, ki ga zdaj pripravlja vlada, bo komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ imela po zakonu zagotovljeno mesto v nadzornem svetu tega holdinga oziroma te družbe za upravljanje državnih kapitalskih naložb. Veste, da ima opozicija večino v tej komisiji, kar pomeni, da bo lahko opozicija prek te komisije neposredno sodelovala pri nadzoru upravljanja s kapitalskimi naložbami. Te rešitve doslej ni in jaz dvomim, da bo organizacija z OECD imela kakšne bistvene pripombe na to. Tudi sicer velikokrat dobimo iz raznih institucij samo iz slovenščine prevedene kakšne pripombe v angleščino, ki se zelo širijo po različnih kanalih. Tako je treba biti pri tem zelo previden. Je pa res, in to velja za vaš mandat, to velja za naš prejšnji mandat, pa še za kakšne mandate prej, da Slovenija doslej od teh kapitalskih naložb ni imela toliko učinkov in toliko koristi, kot bi jih lahko. In je treba končno najti nek sistem, da bodo tisti, ki so to premoženje ustvarjali, vsaj deloma to dobili na nek način povrnjeno.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER (PS PS): Hvala.
Glede izhodišč, ki jih je vlada imela, prejšnja vlada, ko smo prevzemali odgovornost za vladanje in vodenje države, bi vendarle bilo pošteno, gospod Janša, če bi tudi povedali, da je pravzaprav prevzela vodenje države v trenutku, ko je nastopila gospodarska kriza in da je bilo gospodarstvo in bančni sistem v Sloveniji zadolženo, ne samo do vratu, ampak praktično čez glavo. In to smo začeli reševati uspešno in res bi bil čudež, če bi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb samo v enem letu rešila vse te probleme, ki so se nakopičili zaradi zgrešene ekonomske politike predvsem v obdobju 20042008, ko ste bili odgovorni za vodenje Slovenije. In to, kar nas ta hip skrbi, je, da se nadaljuje pot, ki se je začela v obdobju 2004-2008, ko se je očitno poskušalo omogočiti najemanje kreditov pri bankah brez resnih presoj. Krediti so se pravzaprav najemali na podlagi dogovarjanja in nekega medsebojnega zaupanja, posledice pa danes čutimo vsi. Zato smo bili ne nazadnje prisiljeni sprejeti tudi Zakon o uravnoteženju javnih financ, rebalans proračuna, ki je šel navzdol. Skratka, krčimo pravice v Sloveniji, ker so nekateri zelo zelo obogateli. To, kar nas v tem trenutku skrbi, je ravno to:
Kako boste resnično zagotovili strokovno upravljanje teh naložb, kako boste celo preprečili prodajo Ljubljanske banke, recimo, belgijski banki in bo Ljubljanska banka postala podružnica tuje banke?
Ali je to namen tudi petkove seje, ki je že sklicana, in kakšno bo takrat vaše stališče kot predsednika?
Ali je možno v Sloveniji z državnim premoženjem upravljati uspešno ali ni?
Socialni demokrati trdimo, da smo samo v enem letu delovanja agencije dokazali, da je to mogoče. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Janša, izvolite.
JANEZ JANŠA: Iz tega dopolnilnega vprašanja je zelo jasno razvidna vsa protislovnost ali pa vse protislovje te teme. Po eni strani nas obtožujete, da so banke dajale slabe kredite, po drugi strani govorite, da vlada ne sme imeti ničesar z bankami. Treba se je odločiti, ali želimo upravljavca države, ki ima pristojnosti in je tudi odgovoren, ali želite imeti nekoga, ki je samo odgovoren, upravljali bi pa še naprej vi, preko raznih bajpasov in tako imenovane lobistične stroke. Tako seveda ne bo šlo. Da se stvari spravijo v red, predlagamo zdaj to novo ureditev. Sam koncept boste zelo težko kritizirali, ker gre po enaki poti, po kateri ste tudi vi želeli te stvari urediti za to agencijo. Vendar bomo naredili vse korake, ne samo enega. In odgovornost bo še vedno jasno vezana na tistega, ki to odgovornost ima po ustavi in zakonih - na Državni zbor in tudi na Vlado.
Kar se tiče banke, pa na nek način pričakujem, da bomo vendarle prešli od razprave o tem, kdo bo banko prodal, na razpravo o tem, kako zagotoviti normalno delovanje bančnega sistema, sicer, veste, kmalu te dileme ne bo več, ker ne bo česa prodati. Boste morali lepo prositi koga, da bo kaj vzel in saniral. Tako daleč smo prišli s to razpravo - nič se ne sme prodati, nacionalni interes je nad vsem. V ozadju tega so nekateri zelo dobro poskrbeli za svoj interes, ko so navidezno branili nacionalni interes, dolgovi so pa ostali davkoplačevalcem in tudi problemi v zvezi z bančnim sektorjem. Kakršnakoli odločitev bo - ne gre zdaj za to, kako boste preprečili prodajo - v zvezi z državnimi bankami, jo bomo morali skupaj sprejeti, zakonske podlage tukaj, operativne odločitve vlada oziroma tisti, ki bo potem operativno s tem upravljal. Nič od tega se ne da narediti na neki agenciji, čeprav se je to poskušalo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Veber bo zahteval razpravo o odgovoru.
JANKO VEBER (PS SD): Tako je, predsednik.
V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora prosim, da Državni zbor opravi razpravo o, po mojem mnenju, neustreznem odgovoru predsednika Vlade. Če bi res bilo tako, da želite odpraviti protislovja, potem je prav, da se o tem pogovorimo v Državnem zboru. Želim vas pa spomniti na naslednje. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je tudi zelo jasno opozorila,
21
DZ/VI/3. seja
da je treba poklicati na odgovornost oziroma pregledati poslovanje vseh tistih, ki so vodili banko, bodisi Novo Ljubljansko banko, bodisi Novo Kreditno banko Maribor. Vlada se tem opozorilom izogiba. Vlada se tudi noče soočiti s tem poročilom. Že prej je predsednik povedal, da pravzaprav ne pozna poročila Agencije za upravljanje kapitalskih naložb; kakšno protislovje, predsednik. Res je, agencija je poslala to poročilo Državnemu zboru, ker odgovarja Državnemu zboru. To je tudi zelo pomembna razlika med tem, kar počnete z vašim predlogom, in kar je prej veljalo. Agencija mora dobiti soglasje Državnega zbora, če želi karkoli prodati, vi predlagate drugo. Dovolj je, če se za to odloči predsednik vlade ali pa posamezen minister in se posamezen delež, pomemben delež bodisi v banki ali gospodarski družbi odproda. Gre pa za dvanajst milijard premoženja, ki je še preostalo, nismo brez premoženja, dvanajst milijard ga je, je pa res, da ga je v temu trenutku škoda prodajati, ker nima na trgu dovolj visoke vrednosti. In ravno na to želimo opozoriti, da se recimo s prodajo Nove Ljubljanske banke prodajo tudi vsi krediti,ki so jih najemala podjetja pri tej banki brez trezne presoje. In po zelo nizki ceni prodamo banko in hkrati tisti, ki kupi to banko, kupi vsa podjetja, ki so zadolžena pri Novi Ljubljanski banki.
Mislim, da ni preveč ali pa odveč opozoriti tudi na to, da bi potencialni kupec samo z odprodajo eno od teh družb zaslužil več, kot bi dal za Novo Ljubljansko banko, hkrati bi bil pa lastnik večinskega deleža podjetij v Sloveniji, ki je ključno za to, kakšen razvoj bomo imeli. Ravno na to želimo opozoriti, da je zelo velika nevarnost, da Slovenija res ostane brez premoženja po zelo nizki ceni, in to je tisto, gospod predsednik, o čemer se želimo pogovoriti tukaj v parlamentu, kajti vaše spremembe gredo v smer, da parlament za to ne bo pristojen. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj. Sedaj pa še poslansko vprašanje predsedniku Vlade s strani koalicijskega poslanca. Postavil ga bo gospod Franc Jurša, DeSUS.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem v dvorani!
Spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije, v koalicijsko pogodbo smo zapisali, da je starostna pokojnina s plačanimi prispevki v pokojninsko blagajno plačana pravica do prejema pokojnine, za katere izplačilo jamči Republika Slovenija. Stranka DeSUS in velika večina zaposlenih, ki so dolga lepa plačevali prispevke v pokojninsko blagajno in sedaj prejemajo in pričakujejo izplačilo z odločbo odmerjene pokojnine, sprašujemo naslednje:
Kdaj bomo iz obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izločili vsa
izplačila tako imenovanih pokojnin, za katere zavod nima kritja plačanih prispevkov iz naslova delovne dobe?
Zavedamo se, da je država v preteklosti morda bo tudi v prihodnosti z zakoni podeljevala pravice do pokojnin po posebnih pogojih in zaslugah, vendar je skrajni čas, da plačila teh obveznosti ločimo iz obveznosti ZPIZ in to obveznost financiramo s posebnega računa, katerega vir je proračun Republike Slovenije. To se nam zdi posebno pomembno prav sedaj, ko sprejemamo ukrepe za izravnavo javnih financ in je skrajni čas, da napravimo rez tudi v pokojninski blagajni, za kar se stranka DeSUS zavzema že več let. Veliko število zaposlenih mladih, ki čakajo na zaposlitev, pričakuje, da bo poslovanje ZPIZ takšno, da bo zagotavljalo konkretno in varno izplačilo pokojnin na osnovi plačanih prispevkov in seveda z določeno solidarnostjo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod predsednik Vlade.
JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje.
Zdaj veljavni pokojninski zakon še vedno vsebuje 54 različnih kategorij pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Se pravi, v Sloveniji iz pokojninske blagajne vsak mesec izplačujemo denar, ki ne izvira iz plačanih prispevkov 54 različnim kategorijam ljudi. Kot ste sami dejali, so nekatera iz teh plačil zagotovo upravičena, o nekaterih bi bilo treba razpravljati, vsaj o višini v teh časih, nekatera so po mojem mnenju skoraj zagotovo neupravičena, vendar to ni glavna tema tako imenovane pokojninske reforme. Jaz mislim, da je bilo že ob zakonu, ki je sicer padel, doseženo soglasje, da se ta del izloči iz pokojninskega sistema. To je bil itak že v prejšnjem mandatu predlagan del zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je imel za sabo več ali manj soglasij, ker tudi ni posegel v samo bistvo problema. Šlo je samo za to, da se ta sredstva neposredno izvzamejo iz izplačevanja pokojnin, s tem se razbremeni pokojninska blagajna, in se to plačuje direktno iz proračuna. Pred tem, ko pa se to plačuje direktno iz proračuna, pa po moje zakonodajalca čaka resna razprava o tem, katere od teh 54 kategorij obdržati v enaki višini, katere eventualno prilagoditi tem razmeram in katere eventualno ukiniti. To bo po mojem mnenju precej zanimiva razprava, ki tudi ne bo samo razprava o navideznih stvareh, kajti samo v lanskem letu je bilo iz pokojninske blagajne za te izdatke, ki ne izvirajo iz vplačanih prispevkov, plačanih skoraj 280 milijonov evrov. 280 milijonov evrov samo v lanskem letu. Pokojninska blagajna sama po sebi se bo bistveno razbremenila, če mi to vzamemo iz nje in prenesemo v proračun in ob tem tudi opravimo razpravo, kaj od tega je res upravičeno in kaj ni upravičeno. Deloma smo že z Zakonom o uravnoteženju javnih financ nekatere od teh izdatkov malenkostno omejili,
22
DZ/VI/3. seja
ne bistveno, je pa to v bistvu 10 % pokojninske denarja. Lansko leto je bilo 9,2 % denarja, ki je bil izplačan iz pokojninske blagajne in ni izviral iz pravic na podlagi vplačanih prispevkov.To je naloga, ki nas čaka.
Mislim, da glede tega prenosa iz pokojninske blagajne direktno v proračun ne bo kakšne velike razprave, ker smo se o tem vsi strinjali. Bolj zanimiva bo najbrž ta razprava okrog tega, ali v teh časih v Sloveniji dejansko še vedno obstaja upravičenost za to, da imamo 54 različnih kategorij, ki imajo pravice, ki ne izhajajo iz takšnih ali drugačnih plačanih prispevkov. Odgovor je da, to je treba storiti, mislimo, da bo to ena od lažjih stvari, ki jih bomo zdaj usklajevali v okviru novega socialnega sporazuma in da bo to v jeseni v takšni obliki tudi na vaših klopeh.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospod Jurša, izvolite, zahteva za dopolnitev.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Še enkrat hvala lepa.
Glede na to, da naju posluša velika večina državljanov in ker sem postavil kar konkretno vprašanje, bi vseeno še enkrat ponovil in želel vaš konkretnejši odgovor na vprašanje :
Kdaj je realno, da lahko to pričakujemo?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite.
JANEZ JANŠA: Kot rečeno, če bodo pogajanja normalno tekla z ekonomsko-socialnimi partnerji oziroma socialnimi partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu, potem boste jeseni imeli te predloge na klopeh in jih bomo usklajevali tudi v okviru parlamentarne politike in skušali doseči soglasje ter potem uzakoniti.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
S tem smo izčrpali vprašanja za predsednika Vlade. Gospodu Janši se zahvaljujem za odgovore.
V skladu z 247. členom Poslovnika prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 3. seji Državnega zbora. Nekaj dolga se je s 3. seje nabralo ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču, ki bo odgovoril na vprašanja s prejšnje seje.
Vprašanja gospe Renate Brunskole v zvezi s potekom projekta izgradnje mreže regionalnih centrov za ravnanje z odpadki, vprašanje gospoda Matjaža Zanoškarja v zvezi z okoljsko sanacijo Mežiške doline, vprašanje mag. Mateja Tonina v zvezi z nerazumno dolgimi postopki za izdajo mnenj Agencije Republike Slovenije za okolje, postopki izdelave občinskih prostorskih načrtov ter mag. Boruta Ambrožiča v zvezi z zaščito ogroženih vrst ptic v Sloveniji.
Izvolite, gospod minister, beseda je
vaša.
FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav spoštovane poslanke, poslanci!
Na začetku iskreno opravičilo za izostanek na prejšnji seji. Svet za kmetijstvo ali pa svet za okolje, katera pokrivam v Evropskem parlamentu, sta ob ponedeljkih, tako da vidim iz urnikov, da se bo tudi preko leta še marsikdaj tako zgodilo.
Na vprašanje poslanke gospe Brunskole v zvezi s centri za ravnanje z odpadki, s poudarkom na centrih za ravnanje z odpadki Dolenske, bi podal sledeč odgovor.
Kar se tiče najprej slovenske mreže centrov za ravnanje z odpadki, smo v okviru teh dveh, treh mesecev dela na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje naredili podroben pregled količin odpadkov v prihodnje, uskladili te količine s pričakovanji in obvezami, zahtevami, ki jih imamo po sprejetih evropskih direktivah vse do leta 2020, in v reviziji teh podatkov opravili tudi določene korekture v samem načrtu izgradnje centrov. Tako smo pri ljubljanskem centru, ki je bil tudi odobren, ugotovili, da je še za približno 200 tisoč ljudi rezerve na tako imenovanem mehansko-biološkem delu obdelave. Za jugozahodno Slovenijo smo potem napravili združitev iz predvidenih dveh centrov za mehansko-biološko obdelavo v enega. Prav tako pa smo imeli 11. 4. tudi razgovor s predstavniki Ceroda, da je treba količinski tok še enkrat pregledati in ga količinsko uskladiti, kajti celotna zasnova je bila narejena tako, kot da bodo na teh napravah za mehansko-biološko obdelavo obdelani vsi odpadki, ki so zbrani na tem območju, brez ostalih sortiranj, ki se danes v veliki meri odvijajo in se bodo v prihodnosti morali še toliko bolj. Tako danes na vprašanje, koliko je teh odlagališč MBO v Sloveniji, lahko odgovorimo, da sta delujoča v Celju in na Koroškem, v izgradnji je v Puconcih za Prekmurje, odobrene so odločbe za Slovensko Bistrico, potem za Zasavje, Ljubljano in Novo mesto, kjer so tudi že nekateri na začetku izgradnje - to mislim za Zasavje, Ljubljana je v fazi javnega naročanja, Primorska je v usklajevanju te skupne MBO naprave za celotno območje, za Dolenjsko pa pričakujemo tudi uskladitev količin in tudi prilagoditev projekta na te količine, ki se bodo obdelovale, kajti predimenzionirani MBO bi bili zagotovo lahko past za prihodnost, kajti cena obdelave odpadkov bi bila previsoka. Za vse te projekte ocenjujemo, da jih je moč izpeljati v tej finančni perspektivi. Glede na manjše količine po potrebnih MBO ocenjujemo, da so tudi finančna sredstva, ki so na razpolago za to področje odpadkov, zadostna in se bodo lahko v tem obdobju tudi realizirali.
Kar se tiče drugega dela problema, ki je zaznan v novomeškem delu, se pravi na odlagališču Leskovec, je okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje tega odlagališča in
23
DZ/VI/3. seja
vseh naprav ob odlagališču. Pridobljena je bila potrebna naprava za sortiranje. Problem so bile odcedne vode in izgradnja čistilne naprave na tem odlagališču. Kot smo tudi iz medijev zaznali, je to poizkusno obratovanje že v teku, tako da računamo, da glede na terminski plan, ki je bil na relaciji Agencija Republike Slovenije za okolje, Direktorat za okolje in pa tudi upravljavci deponije, bi avgusta lahko potem to okoljevarstveno dovoljenje bilo izdano in bi lahko potem tudi nemoteno potekali. Kot vemo, pa se v vmesnem času ti odpadki začasno skladiščijo na tej lokaciji, kar je tudi z vidika zakonodaje za eno leto možno.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Brunskole, izvolite, zahteva za dopolnitev odgovora.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, spoštovani gospod minister za odgovor.
V	povezavi z mrežami regionalnih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji sem vprašala predvsem zaradi tega, ker po sedaj dostopnih podatkih Slovenja nima dovolj kapacitet za predelavo, tako da je na nek način nesmiselno krčiti kapacitete. Bolj smiselno je povečati prispevno območje in predvsem, kar se mi zdi izjemnega pomena, koristiti kohezijska sredstva v čim večji možni meri. V povezavi s tem vprašanjem o poteku izgradnje mreže regionalnih centrov v Sloveniji sem imela v mislih poleg ostalih navedenih, kar ste mi odgovorili in bi prosila potem tudi za ta vaš pisni dokument, ker očitno imate tako napisan odgovor, tudi določena območja, kot je bilo območje Trebnjega in še drugje v Sloveniji, kjer so bila določena vprašanja o priključitvi.
V	povezavi s Cerodom, druga faza, pa me je zanimalo ali mogoče nisem zaznala odgovora, kako je s podpisom aneksa številka štiri, Cerod, druga faza, s strani posavskih občin in tudi občine Črnomelj, čeprav so mi vse vključene občine poudarile, da jim je bilo s strani ministrstva odgovorjeno, da medobčinski aneks, podpis le-tega ni osnova za sofinanciranje projekta. Gre za namero, bojazen, da bi tukaj šlo za izločitev tega projekta s spremembo in mogoče bolj vključitev sredstev za, ne vem, MBO center Posavja ali kaj takšnega.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala, za to dopolnilno vprašanje.
Kar se tiče kapacitet, kot sem že dejal, je treba narediti ta jasen preračun. Osnovni projekt izgradnje MBO je bil koncipiran tako, da bi bilo za 490 tisoč ton teh kapacitet. To je od dobrih 800 tisoč ton odpadkov, kolikor se jih zbere, za krepko več, se pravi za pet osmin, za skoraj dve tretjini več teh odpadkov. Praksa, ki se je vpeljala v zadnjih letih in je šla v smer ločenega zbiranja odpadkov na otokih, ločeno
zbiranje mehansko-bioloških odpadkov daje rezultate, da se količine dnevno zmanjšujejo in Vrhnika je tista, ki ima največ zbranih odpadkov, kjer že krepko preko 80 % odpadkov sploh ne pride v ta MBO.
Zato je dimenzija tudi za ta dolenjski MBO za čez 50 tisoč ton odpadkov zagotovo predimenzionirana, kajti če računamo, da bo od 100 do 200 kilogramov na prebivalca teh odpadkov za to območje, je to za območje približno 150 tisoč ljudi za tam nekje od 15 pa do 30 tisoč ton. Projekt je, kot sem že dejal, koncipiran za 54 tisoč ton, v teh pogovorih, ki potekajo zdaj za ta območja, tudi za Primorsko, so koncepti tam nekje med 30 in 35 tisoč ton kapacitet na teh MBO. In to je tista ciljna količina, za katero se predvideva, da bi bil ta objekt tudi zgrajen, namesto 54 tisoč ton ocenjujemo, da gre potem tudi za temu primerno bistveno znižanje investicije, osnovna je 18 milijonov, to lahko računamo, da se lahko potem ta zadeva za bistveno manjši denar zgradi. Kar je pa pomembno, je, da se tudi potem cena te obdelave zniža. Bojim se, da so nekateri, ki so snovali koncepte gradnje teh MBO v preteklosti, imeli v mislih predvsem investicije, ne pa to, kakšna bo potem cena za prebivalce. Predvsem pa niso upoštevali, ker so bili zasnovani ti projekti pet, šest let nazaj, da se bo na sistemu ločenega zbiranja odpadkov toliko naredilo, kot se je naredilo v preteklih letih.
Zato je ta revizija nujno potrebna. Kot sem že dejal, ocenjujemo in naš osnovni namen je, logično, da so tu kohezijska sredstva osnova za te investicije. Glede na takšno zmanjšanje potrebe po teh kapacitetah je ocena, da bomo z razpoložljivimi sredstvi tam okoli 150 milijonov kohezijskega denarja, kolikor ga je na razpolago za te zadeve, te kapacitete lahko tudi zgradili. Tako da nam bi za naslednjo finančno perspektivo ostalo zgolj še področje energetske izrabe komunalnih odpadkov. To pa ne bo v tej fiančni perspektivi.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Zdaj lahko kar odgovorite na vprašanje gospoda Zanoškarja v zvezi z Mežiško dolino.
FRANC BOGOVIČ: Gre za pomembno vprašanje, ki izvira iz ugotovitev v preteklosti, da je v Mežiški dolini zaradi bremen iz preteklosti bilo treba sprejeti ukrepe za odpravo teh bremen. Ta zakon je bil in v preteklosti so se tudi zadeve že izvajale. Tudi v preteklih letih je prihajalo predvsem do problema zagotavljanja finančnih sredstev, kajti v osnovi je predvideno, da bi celoten projekt bil težak 13 milijonov 400 tisoč evrov in bi se naj izvedel med letoma 2007 in 2022. V prvih letih z dinamiko milijon evrov na leto, v obdobju 2017-2020 750 tisoč evrov, 2021 400 tisoč in 2022 374 tisoč evrov. Ob zapiranju finančnega načrta letošnjega leta ob rebalansu je podobno kot praktično vse ostale postavke tudi ta bila spremenjena navzdol, tako da smo
24
DZ/VI/3. seja
od prvotno planiranega enega milijona morali te postavke znižati na 604 tisoč 579 evrov, zaradi česar bo treba tudi te ukrepe v letošnjem letu skrčiti.
Vemo tudi to, da je bilo v lanskem letu delo že opravljano in da so iz lanskega leta še določene obveznosti, kar pomeni, da je potem realno teh sredstev za letošnje leto bistveno manj, gre za kar 466 tisoč obveznosti za preteklo leto in nam ostane približno 138 tisoč prostih sredstev za letošnje leto od prvotnega pričakovanja, kjer bi lahko bilo približno pol milijona evrov na razpolago.
Imam tudi že pobudo in usklajujemo termin z župani iz Mežiške doline, da se poskušamo o tem problemu pogovoriti in v bodočih proračunih zagotavljati sredstva. Zagotovo pa je namera tudi znotraj ministrstva, da bi pri pripravi programov in pa operativnih programov za kohezijsko obdobje 2014-2020 na novo uvrstili tudi to, kar se v Sloveniji še ni naredilo, da bi v okviru kohezijske politike tudi z evropskimi sredstvi odpravljali stara bremena in upam, da bomo lahko takrat to dinamiko samo pospešili. Zagotovo sta dva projekta, ki sta v Sloveniji ob ostalih starih bremenih; eden izmed najbolj izpostavljenih so ravno ti problemi v Mežiški dolini in problemi okoli Cinkarne Celje in o teh dveh projektov se že dosti pogovarja.
Kot sem pa že dejal, zavedamo se tega problema, žal pa v letošnjem letu, podobno kot smo tudi pri elementarnih nesrečah morali v zmanjašanje teh odhodkov za letošnje leto, tudi ta postavka ni ostala nedotaknjena.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Zanoškar, izvolite, za dopolnilo.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala, gospod minister, za odgovor. Vendar če boste dali takšen odgovor županom Mežiške doline, z njim ne bodo zadovoljni.
Poglejte, res je bil leta 2007 sprejet zakon oziroma odlok o sanaciji zgornje Mežiške doline in v tistem času je bila vsaj na začetku dinamika financiranja urejena. Je bila taka, da so tudi ekspertize pokazale, da se stanje v Mežiški dolini izboljšuje, da se vsebnost svinca v krvi otrok zmanjšuje. Vendar smo danes nekako na pol poti. Ta projekt bi morali peljati naprej s tako dinamiko in zanj tudi zagotoviti sredstva. Saj vam je popolnoma jasno, da na tem območju degradirane Mežiške doline živi nekaj več kot 10 tisoč prebivalcev, da ti prebivalci niso ne krivi, ne dolžni zaradi te okoliščine, saj vemo, da je okoli 350 let stara tradicija eksploatacije svinčeve rude pustila velike ekološke rane.
Moje vprašanje je bilo postavljeno, gospod minister, kako, kdaj se bodo zagotovila sredstva, ter odgovor, da sredstev ni v rebalansu in da jih ni možno zagotoviti v proračunu, je vsekakor nesprejemljiv tako zame kot za tiste, ki tam živijo in čakajo, da se bodo njihovi življenjski pogoji za sanacijo zgornje Mežiške doline uredili na tak način, da bodo
lahko živeli približno tako, kot živijo vsi ostali prebivalci in prebivalke naše države.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
FRANC BOGOVIČ: Jaz moram reči, da sem pričakoval in zato tudi prihajajo kolegi s Koroške, ker niso zadovoljni s tem. Žal, kot sem že dejal, v pripravi rebalansa, ki smo ga sprejeli tudi v Državnem zboru, mi nismo enostavno mogli več zagotoviti polnega milijona. Kot veste, je tudi v prejšnjih letih bila zagata, tako da so se praktično polovična sredstva zagotavljala, zato sem tudi nakazal to možnost, da se bojim, da bi s to dinamiko in zgolj z integralnimi sredstvi proračuna ta zadeva potekala predolgo, zato bomo poskušali izoblikovati ta predlog, da vidimo, kaj lahko naredimo v naslednjem letu, se pravi v letu 2013, tiste najbolj potrebne zadeve, kar bo rezultirano tudi v pripravi proračuna za leto 2013. Osnovna ambicija pa je, da se glavnina teh sredstev poskuša pospešeno zagotoviti v kohezijskem obdobju 2014-2020, se pravi znotraj tega obdobja, za katerega je bil tudi ta terminski plan sprejet, da bi v tem času potem s pospešeno dinamiko ta problem razrešili.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala še enkrat, gospod minister. Popolnoma jasno mi je, vendar glede na to, da je v prejšnjem mandatu nekdo od poslancev, gospod Miro Petek, ki ji pripada...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Zanoškar, zdaj lahko samo predlagate razpravo odgovora.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Predsednik, to želim...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ni
replike na odgovor ministra.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS):... je poslal oziroma je vložil zakon za sanacijo Mežiške doline, zato se mi zdi...
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ne vem, če ste me razumeli dobro. Lahko postavite zahtevo za razpravo, ne replicirate na besede ministra.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Z ozirom na to, da je to bilo postavljeno, potem predlagam, da po drugem odstavku 246. člena opravimo razširjeno razpravo o sanaciji Mežiške doline. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod Zanoškar.
25
DZ/VI/3. seja
Lahko preidemo kar na odgovor gospoda ministra na naslednje vprašanje, in sicer na vprašanje mag. Mateja Tonina v zvezi z ARSO.
FRANC BOGOVIČ: Postavljeno poslansko vprašanje, v katerem se postavljata dve vprašanji, bi lahko rekel na kratko.
Eno je vloga Agencije Republike Slovenije za okolje v postopkih izdelave občinskih prostorskih načrtov. V drugem delu pa je tudi siceršnja vloga agencije, ki je eden od zelo pomembnih soglasodajalcev oziroma agencije, ki je vključena v številne postopke. Lahko povemo, da ARSO izdaja soglasja in dovoljena na osnovi treh zakonov. To so zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave in zakonu o vodah. Osnovni dokumenti so okoljevarstvena soglasja, okoljevarstvena dovoljenja, vodna dovoljenja, vodna soglasja, naravovarstvena soglasja, pooblastila za monitoring, odločbe o plačilu vodnega povračila. Približno 15 tisoč vlog je pripad letno na agencijo in v številnih razgovorih s kolegi iz agencije iščemo rešitve v tej smeri. Najprej da so se znotraj agencije, to se je tudi že v lanskem letu zgodilo, naredile določene premestitve, da je čim več ljudi ravno na tem področju teh upravnih postopkov, kjer so ti zaostanki največji. Druga zadeva, ki pa je pomembnejša od te in bo dala na dolgi rok večje učinke, gre za spremembo zakonodaje. Zato bomo tudi v letošnjem letu, kajti že na julijski imamo na dnevnem redu zakon o varstvu okolja in tudi zakon o vodah z osnovno intenco, da se nekateri zapleteni postopki, ki se danes odvijajo na agenciji, poenostavijo in da se tudi število teh vlog in pripad teh vlog bistveno zmanjša. Tako je na primer pri vodovarstvenih dovoljenjih oziroma koncesijah za izrabo vode, tako menim, da je bilo v tem delu precej napredka. Tudi sicer smo se s kolegi iz Agencije za okolje velikokrat usedli skupaj. Primer je bil tudi odpiranje odlagališč, če smem temu tako reči, kjer so se v preteklosti z inšpekcijskimi odločbami zaradi spoštovanja tudi pravnega reda Evrope te zadeve zaprle. Osnovni princip in način dela, ki smo ga ubrali, ki naj postane tudi model v bodoče, je bil takšen da so se tisti, ki so imeli te probleme, sestali s predstavniki agencije, tudi Direktorata za okolje, inšpekcij, da smo ugotovili, kaj je treba narediti za določeno odprtje tega odlagališča oziroma za izdajo pozitivnega okoljevarstvenega dovoljenja in da se iz nabora ukrepov naredi potem akcijski načrt, po katerem se te zadeve izvedejo. Moram reči, da so tudi kolegi priznali, da je to nov način, nova praksa, se pravi, da se proaktivno v zadevo vključimo in da na tak način tudi, ko to oddelamo, kar je treba storiti, pridobimo pričakovano dovoljenje. Lahko rečem, da sem dobil v tem času tudi že kar nekaj odzivov s terena, da se je to še pri drugih področjih poznalo in da se poskuša iti po tej poti, da se resnično osvoji celoten problem, če se dajejo pripombe na dovoljenje, da se ugotovijo vsi
problemi in da se jih v enem hodu potem tudi reši, ne pa, da ta pošta roma od tistega, ki zaprosi za dovoljenje, na agencijo, pa nazaj in spet, kar se je dogajalo v preteklosti. Verjamem, da je tu možno veliko narediti predvsem na tej upravni ravni. Kot sem že rekel, določene kadrovske spremembe so bile narejene znotraj agencije med tehničnim in upravnim delom. V resnem razmisleku smo tudi, da bi v okviru druge faze reorganizacije ugotovili, da bi z delom ljudi za nek določen čas tudi še okrepili ta del, da te zaostanke čim bolj odpravimo. Paralelno pa, kot sem že dejal, s spremembami zakonodaje zmanjšamo in poenostavimo število postopkov in bi potem te zadeve lahko tekle bolj tekoče, kot potekajo danes. Zavedamo se tega problema in ga tudi poskušamo tekoče reševati.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod minister.
Ne bomo vas še pustili pri miru, lahko kar nadaljujete z odgovorom na naslednje vprašanje, ki ga je na prejšnji seji postavil mag. Borut Ambrožič v zvezi z zaščito ogroženih vrst ptic v Sloveniji.
Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Moram priznati, da so bile teme, na katere sem prej odgovarjal, teme, ki so me bolj zaposlovale, sem pa z veseljem potem tudi pridobil odgovor kolegov, kaj je bilo storjenega v preteklosti na zaščiti velike uharice in vam lahko navedem ukrepe, ki so jih kolegi izvedli.
Ključna gnezdišča in ključni življenjski prostori, kjer se uharica prehranjuje, so bili najprej vključeni v Naturo. Na gnezdiščih na kraškem robu, kjer je bilo v preteklosti gnezdenje velike uharice moteno zaradi nekontroliranega športnega plezanja, je bil dosežen dogovor s plezalci in režim na pleziščih vzpostavljen tako, da je mogoče uspešno gnezdenje velike uharice. Ti razgovori so potekali. Dogovoril so se o posegih v gozdove, se pravi sekanje v gozdovih, kjer gnezdi uharica, da se to dogaja zunaj gnezditvene sezone, prav tako tudi gradnja gozdnih prometnic, za katere je treba izdati soglasja, kdaj se smejo graditi. Potem je tudi ta ugotovitev, ki ste jo v nadaljevanju vprašanja, kot sem ga prebral, nadgradili, dejansko se je pojavil tudi problem z električnimi udari in posledično tudi poginom ptic zaradi tega. Tudi na to temo so na primorskem delu, kjer elektrodistribucijo pokrivata območna enota Nova Gorica in en del postojnski, drugi del pa sežanski, bili opravljeni pogovori s Primorci, ki so bili odzivni, to je opravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. V teh pogovorih je bilo vidno, da so zaznali ta problem in vedo, kje so tiste kritične točke, na katerih se to dogaja, in da poskušajo z zavarovanjem oziroma izolacijo vodnikov ta problem odpraviti. Problem je na obeh straneh. Najprej je problem zaradi pogina ptic, po drugi strani pa so tu tudi izpadi elektrike. Žal so bili kolegi na sežanskem delu manj
26
DZ/VI/3. seja
odzivni, je pa zaznan ta problem, ki je eden od evidentnih v kamnolomu Lipica, kjer so se tudi z DOPPS na to temo pogovarjali. In na tej točki, kot sem že dejal, so bili kolegi doslej neuspešni zaradi neodzivnosti kolegov iz te elektrodistribucije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Ambrožič, izvolite.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za odgovor, spoštovani minister.
Saj približno podatke, ki ste jih navedli, poznam. Bi vam pa dodatno postavil vprašanje:
Ali ste razmislili o zadnjem delu mojega vprašanja, ki sem ga zastavil v vaši neprisotnosti, ali ste se pripravljeni povezati z ostalimi resornimi ministri, konkretno mislim na gospodarsko ministrstvo in Ministrstvo za finance, da bi zlasti elektrogospodarskim podjetjem omogočili davčne olajšave in jih s tem tudi posredno motivirali, da se lažje, kot ste sami rekli, odločijo za relativno nizke stroške izolacije, ki prinašajo veliko rešitev za to ogroženo ptico, ki predstavlja tudi velik turistični potencial naše dežele, ki ga ima tudi zaradi te ptice in športnih zmogljivosti, kot ste sami omenili?
Tudi sam prihajam iz teh vrst kot varuh gorske narave in vem, o čem govorim. Zdi se mi, da bi z relativno majhnim naporom naše države lahko spodbudili tista podjetja ali morebiti tudi druga podjetja, da bi ustrezno zaščitila ta živi primerek lepote, za katero imamo srečo, da domuje na teritoriju naše države. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Moram reči, da v pogovoru, ki smo ga opravili glede tega vašega vprašanja, ne ocenjujemo, da bi bilo treba pri podjetjih, ki resnično nimajo nekih posebnih finančnih težav, uvesti instrument davčne olajšave za te stroške, vendar mislim, da je to treba enostavno dati v njihove programe in to zadevo izvesti. O tem, da bi šli v spremembo zakona in to davčno olajšavo uvedli, pa ne razmišljamo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Naslednji zaostanek s prejšnje seje ima minister za zunanje zadeve gospod Karl Erjavec, ki bo odgovoril na vprašanje gospoda Mirka Brulca v zvezi z imenovanjem generalnega konzula v Trstu.
Izvolite, gospod minister.
KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala lepa za ustno poslansko vprašanje.
Kar se tiče imenovanja dr. Dimitrija Rupla, moram povedati, da je potekalo na podlagi razpisa. Komisija, ki je pregledala vse prispele vloge,je pogledala, kdo izpolnjuje pogoje, in predlagala ministru, naj predlaga Vladi v imenovanje dr. Dimitrija Rupla na položaj generalnega konzula v Trstu. Iz vprašanja
izhaja, da poslanca moti, da je gospod dr. Rupel star 66 let oziroma naj bi jih dopolnil, in se mu zdi, glede na to, da se opravlja delo diplomata v tujini največ štiri leta, da bi bilo morda bolje, da bi bil imenovan nekdo, ki bi lahko opravljal poln mandat, se pravi, štiri leta.
Kar se tiče dr. Dimitrija Rupla, sem prepričan, da izpolnjuje vse potrebne pogoje, da ima vse potrebne izkušnje, da ima vso potrebno znanje za opravljanje tega položaja. Moram pa reči, da Zakon o zunanjih zadevah ne določa izrecno, da traja mandat štiri leta, ampak pravi, največ štiri leta. To pomeni, da tudi če je mandat krajši, če bi bil morebiti krajši, to ne bi pomenilo, da je karkoli v nasprotju z zakonom. In tudi iz vprašanja ne izhaja kakšen dvom, da bi bilo to imenovanje nezakonito oziroma v nasprotju s predpisi. Tudi ni v nasprotju z Zakonom o uravnoteženju javnih financ. Moram pa povedati, da takrat, ko je tekel ta postopek in ko je bil imenovan, ta zakon še ni veljal. Zakon o uravnoteženju javnih financ ne določa izrecno takojšnjega upokojevanja, če nekdo izpolnjuje določene pogoje. Tako ocenjujem, da je bilo to imenovanje skladu s predpisi in da je bilo zakonito.
Kar se pa tiče strokovnih referenc, pa ocenjujem, da ta kandidat, ki je bil imenovan, izpolnjuje vse te strokovne reference. Zaradi tega je potem tudi Vlada sledila predlogu ministra, ki je bil izdelan na podlagi predloga, ki ga je dala komisija, ki je bila odgovorna za razpis.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Brulc, želite dopolnitev?
Izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani, lep pozdrav!
Nikakor ne nasprotujem ugotovitvi, da je bil razpis regularen, da kandidat izpolnjuje in škoda, da govorimo tukaj o imenu dr. Dimitrija Rupla. Gre pa za to, da se je vlada odločila, da bo vse tiste, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojevanje, tudi poslala v pokoj ali pa upokojila. Tukaj gre za dve leti mandata, ki ga bo lahko imenovani izvajal in mislim, da v smislu varčevanja, ki ga ta vlada stalno poudarja, ni racionalno, da se za dve leti nekoga seli na konzularno predstavništvo in da se potem čez dve leti zopet odstrani, se imenuje drugega in tako dalje.
Seveda se pa tudi v medijih in tudi povsod drugod pojavi vprašanje, ali predčasni odpoklic generalne konzulke v Trstu ni mogoče politično naravnan. Mislim, da tudi to, kar je danes gospod predsednik vlade omenil, da je bilo že skoraj štiristo zamenjav kadrov ob prihodu vlade, lahko ugibamo, da gre mogoče tudi v tem primeru za politično zamenjavo.
Gospod minister, jaz se vam zahvaljujem za odgovor in ne pričakujem še kaj dodatnega. Hvala.
27
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še dve vprašanji s prejšnje seje. Se opravičujem, najprej gospod Erjavec, če želite dopolniti odgovor. Ne.
Še dve vprašanji imamo iz prejšnje seje. Za dr. Žigo Turka, ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je bilo vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi s športom.
Izvolite, gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa, poslanki za vprašanje, sicer iz prejšnje seje, bo pa eno od sedemnajstih, na katera bom odgovarjal danes in mi pravzaprav omogoča, da tudi Državnemu zboru povem nekatere stvari, ki sem jih povedal že tudi v javnosti.
Slovenija ima veliko izredno dobrih športnikov. Rezultati, ki jih dosegamo v športu, so nadpovprečno dobri za državo s tako majhnim številom prebivalstva. Žal pa vedno znova ugotavljamo, da naši športni funkcioniranji ne dosegajo ravni športnikov. Tudi dogajanja izpred nekaj dni v Koreji, ki jih ne želim posebej komentirati, to samo potrjujejo. Zato je temeljno načelo, s katerim naslavlja ministrstvo politiko na področju športa, to, da je treba šport vrniti športnikom. Športniki seveda niso samo tisti, ki brcajo žogo, to so tudi trenerji in vsi drugi športni delavci, ki živijo za šport. Ne pa tisti, ki jim je šport možnost, da imajo dobro plačo in da imajo eksotična potovanja. Ni res, da je bil do zdaj ves šport v rokah športnikov. Obstajajo bolj ali manj profilirani lobiji, ki že desetletja obvladujejo šport in predvsem sredstva, ki so namenjena športu. Načrtujejo in tudi uresničujejo se investicije, o katerih se je umestno vprašati, ali so res prioritete našega športa, zapostavljajo pa se investicije na področjih, ki so zgodovinsko za slovenski šport pomembna, tukaj je na primer gimnastika, in tistih, kjer se je Slovenija uveljavila v nekaterih nišnih panogah kot neka mala velesila, na primer plavanje. Odločitve se sprejemajo marsikje, tudi netransparentno, športniki o tem ne pridejo do besede, na koncu pa je za vse kriva vlada, ki v zvezi s tem nima veliko vzvodov oblasti. Te vzvode seveda nočemo imeti, prepričani pa smo, da morajo biti športniki pri tem soudeleženi. Zato smo začeli tam, kjer je po našem mnenju eden izmed razlogov sedanjega stanja. Želimo si, da tam, kjer je vpliv, je tudi odgovornost. Ocenjujemo, da je nedopustno, da ima ena sama organizacija, pa naj bo še tako pomembna, deloma neposredno deloma posredno absolutno večino v organu, ki odloča o najpomembnejših aspektih financiranja v športu, to je pri sredstvih Loterije Slovenije. Mi smo se sestali s številnimi deležniki, tudi z vrhunskimi športniki, s panožnimi in drugimi športnimi zvezami, s trenerji in na tej osnovi smo oblikovali ustrezne predloge. Šport je dejavnost civilne družbe in namen ministrstva je, da tako organiziranost dodatno podpira. Seveda s pripombo, da mora biti šport v rokah dejanske in fiktivne civilne
družbe. To smo konec koncev napisali tudi v koalicijsko pogodbo, in to uresničujemo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Mag. Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za ta del odgovora, gospod minister.
Saj kaj drugega niti nisem pričakovala, kot da boste povedali tisto, da bo ministrstvo zdaj tisto, ki bo odločalo, katera civilna družba v športu je prava in katera sme odločati o tem, kako se bodo sredstva razdeljevala.
Jaz sem vam vprašanje zastavila pred dogodki, na katere ste se sklicevali. Sem pa včeraj pretresena slišala izjavo gospoda Mitje Petkovška v zvezi s financiranjem, če ste že ravno apostrofirali Gimnastično zvezo, pa se tako zelo radi hvalimo z obema znamenitima olimpionikoma, ki sta toliko slave slovenskemu športu prinesla. Ampak kar zadeva zdaj vaš odgovor, vam moram povedati, da toliko časa v Državnem zboru že spremljam spreminjanje zakonodaje, pravilnikov in še česa, da vam lahko zelo odgovorno zagotovim, da ste pravzaprav uspeli v rokah enega človeka, če bo zakon sprejet, ta pa zagotovo bo, združiti vso moč odločanja, medtem ko ste apostrofirali tudi Olimpijski komite. Ta direktno ne razdeljuje sredstev. Ste pa direktno v predlog zakona dali vse odločanje Svetu za šport, ki je posvetovalni organ Vlade. Ko ste v oddaji Pogledi Slovenije govorili o paketnem imenovanju, ste s tem predlogom zakona paketno imenovanje uzakonili oziroma ga boste. Hvala za naslednji del odgovora.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Spoštovana poslanka, to, kar pravite, žal oziroma k sreči ne drži. Ministrstvo ne odloča. Odloča Državni zbor. Do sedaj je predlog odločilnega paketa glasov v Državni zbor prišel s strani Olimpijskega komiteja, po tem predlogu - in razpravo o tem predlogu bomo še opravili, bo pa prišel na predlog različnih športnih zvez in drugih civilnodružbenih organizacij, ki bodo stvari izbirale na nek odprt način. Jaz se vam zahvaljujem za opombo v zvezi z dvorano za gimnastiko. Jaz se srečujem s športniki, tudi ta srečanja so prilika za to, da me opozorijo na kakšno dosedanjo anomalijo. In popolnoma jim pritrjujem, da imamo v sprejetem programu investicij v športno infrastrukturo marsikaj, kar je manj pomembno, kot je ena solidna dvorana za trening gimnastike. In tudi v plavalno infrastrukturo smo v preteklosti, pa ne prejšnja vlada, pa ne samo predprejšnja vlada, ampak verjetno kar zadnjih več deset let vlagali toliko nespametno, da nimamo enega solidnega bazena za zimski trening naših plavalcev.
28
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, mag. Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Predlagam, da Državni zbor opravi razpravo v zvezi z odgovorom ministra dr. Žige Turka in tako odpravi tisto praznino, ki je ne bo mogoče zapolniti, ker bo zakon o spremembah o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije obravnavan po skrajšanem postopku, torej ne bo mogoče opraviti splošne razprave. Ko smo v prejšnjem mandatu spreminjali zakon Loterije Slovenije, 10. člen, smo ga obravnavali po rednem postopku. Zanimivo je, in to bi bilo vredno povedati v razpravi o odgovoru gospoda ministra, da isti človek, ki je zagovarjal recimo profesionalizacijo funkcije direktorja Fundacije za šport, zdaj predlaga deprofesionalizacijo, da isti človek sedi na Direktoratu za šport in je direktor Fundacije za šport. Če ne gre za združevanje odločilnih funkcij v rokah enega človeka, potem ne vem, kaj je bolj očiten dokaz, kot je ravno to. Gre namreč za to, če pregledamo predlagane funkcije, kako naj bi bile razdeljene, kako naj bi kdo odločal, je pa simptomatično, da gospod, ki ima tako odločilen vpliv v športu, vedno na koncu pravi, da je odgovoren Državni zbor. Ampak pravilnike mora sprejemati svet Fundacije za šport. In v prejšnjem mandatu smo trikrat dobivali pravila, ki jih je bilo mogoče kar tako na hitro spreminjati. Zelo lepo je na koncu reči, da o vsem odloča Državni zbor. Res je, ampak v tem državnem zboru ima večino koalicija, ki se je odločila sistem odločanja v športu in sistem odločanja o tem, kdo je civilna družba in kdo ni civilna družba v športu, vzeti v svoje roke. Ne potem govoriti, da je Državni zbor tisti, ki odloča o vsem. Državni zbor ne bo mogel niti opraviti splošne razprave o zakonu, o katerem bi bilo pa vredno razpravljati in si povedati, ali je v tej državi res interes, da so s strani države ali iz javnih sredstev financirani en, dva, trije ali pa več športov, ki so olimpijski športi. In mogoče kdaj pogledati tudi kam drugam. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O
vašem predlogu za razpravo bom odločali v okviru glasovanj.
Še eno vprašanje je bilo na prejšnji seji za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, in sicer ga je postavil gospod Jerko Čehovin na temo Kobilarne Lipica.
Prosim, minister.
DR. ŽIGA TURK: Vedno čakam, če bo najprej prišlo vprašanje, pa pozabim, da je to s prejšnje seje.
Popravljalne ukrepe, ki jih je naložilo Računsko sodišče Republike Slovenije, bomo v sodelovanju s pristojnimi resorji izvedli v najkrajšem možnem času in sporna vprašanja tudi uredili. Poročilo medresorske delovne skupine je bilo pripravljeno. Jaz sem ga podpisal pravzaprav danes in je bilo tudi danes vloženo v
vladno proceduro. Poleg najprimernejše oblike organiziranosti dejavnosti Kobilarne Lipica bo vključeno v odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije Računskemu sodišču. Rok za oddajo tega odzivnega poročila je 13. 7. 2012 in ne pričakujemo, da bomo imeli s tem v zvezi zamudo.
Ločitev funkcije skrbnika pogodbe od članstva v svetu Kobilarna Lipica na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je odvisna od odločitve Vlade Republike Slovenije, katero ministrstvo bo resorno za javni zavod Kobilarna Lipica. Namreč bistvo ideje Računskega sodišča je, da je treba določiti eno edino resorno ministrstvo, ali bo to Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ali ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Če bo resorno ministrstvo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport skrbnika pogodbe za javni zavod Kobilarna Lipica seveda ne bo več imelo. Če bo pa resorno ministrstvo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, bo pa predlagalo seveda novega člana sveta javnega zavoda. Za združitev javnega zavoda Kobilarna Lipica in družbe Lipica turizem, d. o. o., pa sprememba zakona o Kobilarni Lipica ni potrebno.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Čehovin, izvolite.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Gospod minister, hvala za odgovor.
Dolga so pota reševanja tako pomembnega spomenika, kot je Lipica. Iz leta 2007 imamo že to zakonodajo in takrat je bila tudi ustanovljena ta družba za upravljanje gospodarske dejavnosti Lipica Turizem, ki je nekako še vedno združena z javnim zavodom.
Delno ste sicer res odgovorili, ampak moram reči, da smo v teh dneh dobili tudi v Državni zbor vsi poslanci neko pismo direktorja Kobilarne Lipica, ki nas vse skupaj opozarja, da so problemi glede začasnega financiranja javne službe Kobilarna Lipica, kar je sicer domena Ministrstva za kmetijstvo in okolje, in tu moram reči, da se globoko strinjam, da kadar je več babic, je kilavo dete. In tudi v tem primeru velja ta ugotovitev. Zato bi bilo resnično prav, da se vprašanje Kobilarne Lipica reši na ustrezen način in da se tudi določi pristojno ministrstvo, ki bo skrbelo za svoje zakonske obveznosti do svojega javnega zavoda Lipica.
Še enkrat ponavljam, gre za enega od turističnih biserov Slovenije, gre za to, da smo pred glavno turistično sezono in stanje v temu objektu, vsaj tako me opozarjajo ne samo javnost, ampak tudi zaposleni, da prihaja tudi do vrste pritiskov, mislim, da je direktor celo ovaden za mobing zaposlenih in tako dalje. Gre za neko stanje, ki ni dobro in se ne kaže ustrezno za to, kar nudimo v tem lepem objektu.
Zato mislim, da je prav, da resnično temu posvetite več pozornosti kot do zdaj in da
29
DZ/VI/3. seja
ta vaš odgovor v najkrajšem možnem času dobi tudi nek terminski datum, kjer bomo lahko govorili o tem, da je Vlada resno pristopila k temu problemu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Saj datum je dalo tudi Računsko sodišče, to je 13. 7. Spraševali ste tudi o problemih, na katere opozarja direktor v zvezi s financiranjem, pravzaprav je to poslansko vprašanje postavil tudi vaš kolega Ivan Vogrin, tako da se bom tej problematiki do takrat posvetil v večji meri.
Sicer se pa strinjam. Lipica je pomemben kulturni spomenik, se pa moramo zavedati, da tisto, kar je tukaj dediščina, so konji, to niso stavbe. Iz tega bomo tudi izhajali, ko bomo iskali rešitve.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
S tem sta oba ministra odpravila zaostanke s prejšnje seje in lahko preidemo na sprotna, torej na današnja vprašanja.
Prvo vprašanje bo postavil gospod Dragan Bosnic, in sicer ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
Prosim.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Najprej pozdrav ministru oziroma ministroma in vsem, ki še vztrajate. Nekateri so zgodaj obupali.
Od konjev bi šli zdaj k dijakom, in sicer danes se je pisala nemščina. Šla je dobro, mislim, dijaki so krasno pisali, so mi javili. Verjetno vas to kot ministra zanima. Mene pa zanima nekaj drugega. Šola je ustanova, ki ima neko svojo evolucijo. Rodi se, živi, umre tudi, se združuje, se razdružuje ampak praviloma se to dogaja spontano, ne po direktivah. In zdaj nekateri dijaki, ki so pisali maturo in čakajo na svoje rezultate, in je to njihova edina skrb, so v privilegiranem položaju pred drugimi, ki pa čakajo na to, kaj se bo zgodilo z njihovo šolo. Ali bo šola, v katero so se vpisali, še obstajala ali ne, kaj se bo z njo zgodilo. Mene osebno skrbi za te dijake in za šole. V pisni maturi je na prvi strani napisano, naj zaupajo vase in v svoje sposobnosti in bodo po nekem ustaljenem programu prišli do srečnega konca. Zato vas sprašujem, sicer moram povedati, da sem vaš delovni osnutek prebral, ki, kot ste sami rekli, dopušča še nekatere spremembe.
Ampak zanima me:
Zakaj in katere šole kanite zapirati oziroma združevati, spreminjati pravni status in kakšne pozitivne učinke pričakujete od tega dejanja?
Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
Zelo jasno bi rad povedal, da nobene šole ne zapiramo. Nobene šole ne zapiramo, samo spreminjamo njihov pravni status. Raznih srednješolskih centrov, ki so šle skozi takšno spremembo, je v Sloveniji kar nekaj. Najbližji, se mi zdi, je tam na Aškerčevi.
Naš glavni namen pri tem delu je zagotoviti trdno mrežo srednjih šol za prihodnjih deset let. Demografija je neizprosna. Število dijakov v letu 2000 je bilo 104 tisoč 508, v letošnjem letu jih je 79 tisoč 901 in v letu 2020 jih bo samo še 75 tisoč. Se pravi za 30 tisoč se zmanjšuje število dijakov na številki okoli 75 tisoč. Reorganizacija temu je v preteklosti sledila in seveda reorganizacija se dogaja še danes. V zadnjih osmih letih je ministrstvo izvedlo šest priključitev, petnajst reorganizacij, sedem združitev, ki so zadevale štirinajst srednjih šol in enajst šol je postalo enovitih. To je pristojnost ministrstva, da te stvari dela, za to ni potrebno soglasje sindikatov na državni ravni, ampak je naloga ravnateljev, da s spremembo seznanijo sindikalno organizacijo na ravni zavoda. Največji pozitivni učinek je, da ohranjamo številne deficitarne poklice, ki jih v državni potrebujemo, in da ohranjamo tudi delovna mesta učiteljev. S tem združevanjem omogočamo preživetje manjšim, predvsem manjšim poklicnim in strokovnim šolam, na primer rešujemo poklicno šolo v Kočevju, Črnomlju, krepimo mrežo v Mariboru. Večje šole omogočajo tudi vertikalno prehodnost, na primer, v višje šole, omogočajo večjo izbirnost, omogočajo nove programe, lažje konkurirajo na razpisih za sredstva iz Evropskega socialnega sklada.
Da srednja šola normalno funkcionira, mora imeti okoli 600 dijakov. Takšni šoli poleg ravnatelja pripadajo po veljavnih normativih tudi pomočnik, računovodja in ustrezno drugo administrativno osebje. Manjša šola nima pomočnika, ravnatelj je za vse sam, prav tako ima tudi nižji delež vsega ostalega osebja, ravnatelji so bolj obremenjeni. Seznam šol, ki je javno objavljen na spletnih straneh ministrstva, pravite, da ste si ogledali. To je naš načrt letos, da stvari izboljšamo. Skratka, vse gre za dobro dijakov in za ohranitev programov. Res pa je, da včasih kakšni veliki šoli priključimo eno ali pa dve manjši in zelo težko damo tej skupni šoli ime, ki ustreza neki ožji specializaciji. Ne moremo neki šoli, ki se bo ukvarjala s tehničnimi vedami, dati ime po eni od teh tehničnih ved, ki se bodo na tej šoli poučevale. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev, gospod Bosnic, izvolite.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): S temi argumenti se ne morem strinjati v principu, ker ste navedli primere mariborskih šol, da se priključujejo manjše šole večjim, kar absolutno ne drži. Tukaj je primer Srednje elektro-računalniške šole, ki ustreza vsem kriterijem, ki ste jih prej navedli glede števila dijakov, se pravi, gre za šolo, ki je
30
DZ/VI/3. seja
samostojna in sposobna samostojno funkcionirati, ki oblikuje dijake, ki so sposobni že kot dijaki se z inovativnimi projekti vključevati v gospodarstvo in ta šola se priključuje Tehniškemu šolskemu centru Maribor, ki je manjši center, se pravi gre za manjšo šolo. To pomeni, da je primer, ki je v praksi diametralno nasproten temu, kar trdite. Govori se o tem, da je smiselno šole združiti, alineja pred tem pa piše, da se šole ne združujejo. Se pravi, ta, ki je pripravil delovni osnutek, v dveh stavkih naredi diametralno nasprotno, se pravi neke nelogične zadeve. Ta primer, če ga pokomentirate, ker dejansko je obratno od tega, kar ste trdili.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Minister, izvolite.
DR. ŽIGA TURK: Ta primer ni obraten. Poglejte, tukaj gre za to, da združujemo v ta Tehniški šolski center Maribor tudi Lesarsko šolo, ki ima 275 dijakov. Je pa res, da Srednja elektro-računalniška šola jih ima 862 in to vse skupaj lahko zelo dobro funkcionira. Ne gre za to, koga h komu priključujemo, mislimo, da gre tukaj za majčkeno nekih prestižnih bojev. Delamo novo obliko, v kateri upam, da bodo vsi enakopravni oziroma tisti, ki so bili do zdaj boljše vodeni, bodo povedali, kako se to dela, ostalim.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Bosnic, zahteva za razpravo.
DRAGAN BOSNIC (PS PS): Ja, absolutno. Glede na to, kdo je na kakšen način bil voden, pač v skladu z drugim odstavkom 246. člena predlagam, da o tem razpravljamo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
O tem bomo odločali v okviru glasovanj.
Tudi naslednje vprašanje je namenjeno ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Turku.
Postavila ga bo dr. Andreja Črnak
Meglič.
Prosim.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi!
Gospod minister, ko ste prevzemali področje kulture, ki se je združilo z ostalimi dejavnostmi, ste razburjeno slovensko javnost skušali pomiriti z besedami, da bo za področje kulture poskrbljeno vsaj tako dobro ali celo bolje kot poprej, ko je obstajalo za to posebno ministrstvo. In zgleda, da s tem nimate ravno velike sreče. Ena izmed tem, ki v zadnjem času zelo razburja javnost, je predlog uredbe o samozaposlenih v kulturi. Spremembe, ki jih predvidevate in naj bi bile v kratkem sprejete na področju kriterijev, nakazujejo neupoštevanje posebnosti določenih dejavnosti, neupoštevanje interdisciplinarnega delovanja umetnikov,
neupoštevanje dinamike poklicne kariere in prevelike teže subjektivnih kriterijev, da naštejem le nekatere bistvene pripombe na uredbo, ki ste jo pripravili. Za temi novostmi je treba videti, da se skriva širša zgodba in ta nakazuje na to, da se bodo zmanjšale možnosti za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi. Namreč, šele s tem, ko se samozaposlenim v kulturi priznava tudi pravica do pokrivanja socialnih prispevkov iz proračuna, naredimo prvi korak k izenačevanju pravic do dela in socialnih pravic samozaposlenih v kulturi s tistimi, ki so na področju kulture redno zaposleni. Odobritev pravice do plačila socialnih prispevkov v bistvu pomeni izenačevanje socialno-ekonomskega položaja samozaposlenih z zaposlenimi umetniki v kulturi, to se pravi tisto prvo stopnico, ki jo morajo prestopiti, da pravzaprav lahko avtonomno delujejo. Kot kažejo prve analize, bodo te spremembe kriterijev vplivale na drastičen upad števila upravičencev do plačila prispevkov. Mnogi samozaposleni bodo prisiljeni v to, da opustijo svojo osnovno kulturno dejavnost in bodo potisnjeni v prekerne oblike dela. Povečala se bo njihova odvisnost, kar je za svobodo in kreativnost, kot jo zahteva udejstvovanje v kulturi, naravnost pogubno. Ob tem velja tudi omeniti, da se socialnoekonomske razmere zaostrujejo.
Zato vas sprašujem:
Na podlagi katerih analiz je bil pripravljen osnutek sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi? In:
Ali ste tudi ocenili kakšni bodo predvideni učinki sprememb na položaj samozaposlenih v kulturi?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Vidite, meni se pa zdi, da je to en primer, kako stvari izboljšujemo na področju kulture. Spremembo uredbe narekuje 86. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Ta določa, da Vlada Republike Slovenije z uredbo določi podrobnejše kriterije izpolnjevanja izjemnega kulturnega prispevka, poudarjam, izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic na ravni vsakega posameznega poklica, s katerim se lahko ustvarjalci na področju kulture vpišejo v razvid samozaposlenih in za katerega lahko pridobijo tudi pravico do plačila prispevkov. S predlagano spremembo se le podrobneje razčlenjuje 9. člen sprejete uredbe in je bila pripravljena na podlagi predlogov in v sodelovanju strokovne javnosti. Opravljena je bila razprava s strokovno javnostjo, s konkretnimi predlogi so se odzvala vsa stanovska društva in veliko število posameznikov. Mnoge pripombe so bile
31
DZ/VI/3. seja
smiselne in so bile tudi upoštevane. Na premalo razčlenjen 9. člen uredbe oziroma na nejasne, presplošne kriterije so že do sedaj opozarjale strokovne komisije, v praksi pa je bila presoja po posameznih umetniških področjih zelo različna in zelo neuravnotežena. Uvedba strokovnih kriterijev za posamezen poklic pomeni jasno določitev pogojev za pridobitev pravice doplačila prispevkov, kar omogoča jasen in transparenten postopek dodeljevanja pravice ter uravnoteženo obravnavo posameznih specializiranih poklicev v kulturi. Pogoji za vpis v razvid samozaposlenih s sprejetjem teh kriterijev ostajajo nespremenjeni. Predlagane spremembe uredbe niso sistemske narave. V okviru spremembe uredbe in uveljavitve kriterijev smo opravili manjšo simulacijo ocenjevanja na že pozitivno rešenih primerih. Simulacija izkazuje, da način ocenjevanja omogoča dovolj fleksibilnosti ocenjevalcev glede upoštevanja vseh specifik posameznega poklica in zato posledično nima negativnih učinkov. Ministrstvo se zaveda, da bo k področju samozaposlenih v kulturi treba pristopiti tudi sistemsko, zato smo tudi oblikovali dve delovni skupini. Eno za samozaposlene v kulturi in drugo za nevladne organizacije, v katerih deluje veliko število samozaposlenih. Delovne skupine bodo določile cilje sistemske prenove področja in v ta namen bo izdelana tudi celovita analiza. Ker gre za horizontalno problematiko, se bo ministrstvo tudi v prihodnje aktivno vključevalo v urejanje vprašanj, ki vplivajo na položaj samozaposlenih v kulturi in sodijo na področje drugih ministrstev, proučilo pa bo tudi delovnopravno zakonodajo.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dr.
Andreja Črnak Meglič, zahteva za dopolnitev odgovora, izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Najlepša hvala.
Ja, gospod minister, če je vse tako idealno, potem mi pa povejte, zakaj je toliko pripomb in negodovanja kulturne scene nad tem, kar ste pripravili. Odgovorili ste mi na vprašanje, da analiza ni narejena. Naredili ste neko manjšo simulacijo. Kaj pa to pomeni neka manjša simulacija? Kako je mogoče, da so ti isti kulturni delavci naredili natančno simulacijo, ki kaže, da se bo na nekaterih področjih, pa da jih naštejem, gre za področja kulturniškega udejstvovanja samozaposlenih v kulturi. To se pravi, gre za področje slikarjev, plesalcev, oblikovalcev, kulturnih kritikov, arhitektov, število tistih, ki bodo upravičeni do tovrstnih bonitet, zmanjšalo na eno tretjino sedanjih upravičencev. Če je temu tako, potem mi pojasnite, kako da gre za tako velike razlike.
Na drugi strani pravite, da ste upoštevali pripombe te interesne skupine. Pa vendarle vas opozarjajo, da nekatere so bile upoštevane, mnoge, tiste, ki so pa bistvene za to, da ne pride do takšnih posledic, kot jih omenjam, pa niste upoštevali.
Zato vas sprašujem: Katere pripombe strokovne javnosti namerava ministrstvo še vključiti v uredbo?
S katerimi ukrepi in kdaj bo ministrstvo položaj samozaposlenih v kulturi uredilo celovito, tako kot ste napovedali? Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa, tudi za podvprašanja.
Omenili ste, na primer, arhitekte, v vašem prejšnjem odgovoru ste pa omenili težave, ki jih socialnemu statusu ljudi povzroča bodisi vpis v ta register bodisi prejemanje teh nadomestil ali pa ne. Dejstvo je, da je treba stvari bolj natančno urediti ravno zaradi tega, da na trgu dela ne prihaja do nelojalne konkurence med tistimi, ki morajo plačati vse svoje prispevke, med tistimi arhitekti, ki so na primer redno zaposleni v birojih in jim morajo njihovi delodajalci plačati vse prispevke, in tistimi, ki živijo od tako imenovanega umetniškega dela in jim prispevke plačuje država in ustvarjajo na trgu intelektualnega dela nelojalno konkurenco. Ta konkurenca znižuje ceno ustvarjalnega dela čisto vsem. S tem, ko smo pripravili jasnejša merila, kdo je do plačevanja prispevkov upravičen in kdo ne, upamo, da bomo materialni položaj velike večine ustvarjalcev v Sloveniji izboljšali, ker dajemo s tem ustvarjalnemu delu šele pravo in resnično vrednost.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Proceduralni predlog, izvolite.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Najlepša hvala, gospod predsednik.
Več kot jasno je, da z vašim odgovorom nisem zadovoljna. Razlike med trditvami strokovne srenje in vašimi odgovori so prevelike, zato v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika prosim, da Državni zbor opravi splošno razpravo o odgovoru ministra. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: O tem
predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Naslednje vprašanje bo postavila mag. Damjana Petavar Dobovšek, in sicer ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonetu Černaču.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam vse prisotne!
Spoštovani minister za infrastrukturo in prostor, gospod Černač, sprašujem vas:
Kako nameravate urediti problem tranzitnega tovornega prometa na odsekih državnih cest, kjer zaradi nelikvidnosti izvajalcev rekonstrukcije ne potekajo skladno s terminskim planom?
32
DZ/VI/3. seja
Konkretno izpostavljam problematiko tranzita težkih tovornih vozil nad 7,5 ton, ki v izogib plačevanju cestnine na avtocestah uporabljajo druge državne ceste, na primer državno cesto G1-5, ki poteka na relaciji Krško-Sevnica-Radeče skozi Zidani most proti Rimskim Toplicam in Laškemu, kjer pa zaradi rekonstrukcij na določenih odsekih te ceste, konkretno v Zidanem mostu, dobesedno paralizirajo promet, sploh sedaj, ko je izvajalec rekonstrukcije zaradi nelikvidnosti prekinil z obnovo odseka ceste, odpeljal stroje in cesto pustil v nemogočem stanju. Na delu odseka ceste je bila odstranjena asfaltna prevleka, odstranjen pločnik, sedaj je makadam, luknje, prah, stanje je izredno. Razmere so z vidika varnosti bivanja, hrupa, prahu in škodljivih emisij nemogoče za tamkajšnje prebivalstvo.
Za odgovor se vam vnaprej iskreno zahvaljujem.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite, gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za vprašanje.
Hvala tudi za priložnost, da lahko javno podam odgovore v zvezi s to problematiko, ki je mogoče v tem konkretnem primeru res problematika enega izmed lokalnih okolij, vendar se, žal, podobna problematika dogaja tudi na nekaterih drugih odsekih, kjer se izvajajo dela, pa tudi tam, kjer se ne, kar se tiče težkega tovornega prometa.
Omenjeno je bilo, da gre za odsek, kjer se izvajajo rekonstrukcijska dela pri ureditvi križišča Vile na glavni cesti G1-5 Celje-Krško v Zidanem mostu. Dela izvaja družba iz Celja, ki je imela problem s pridobitvijo bančne garancije za dobro izvedbo del. Zaradi tega se je bila prisiljena začasno umakniti z gradbišča. To problematiko smo poskušali v največji možni meri reševati na ta način, da bi dela lahko potekala nemoteno preko nominacije ustreznega podizvajalca. Če to ne bo uspelo, potem bomo prisiljeni v skladu z zakonom izvesti nov razpis oziroma ga bo prisiljena izvesti Direkcija Republike Slovenije za ceste za izbiro izvajalca za dokončanje del. Vse te okoliščine pomenijo določeno motnjo, zelo veliko motnjo v prometu na tem območju. Ugotavljamo pa, da ima vedno več izvajalcev gradbenih del velike probleme z zagotavljanjem ustreznih formalnih pogojev za izvedbo del v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izstavljanje garancij. V tej smeri bo treba v kratkem narediti tudi razmislek o tem, ali bi bilo mogoče z določeno spremembo zakonodaje, ki pa ne bi posledično pomenila problematike pri izvrševanju garancij, urediti to področje na tak način, da do teh problemov v bodoče glede na zaostrene finančne razmere ne bi prihajalo.
Kakorkoli že, v konkretnem primeru lahko odgovorim, da je sedanja obremenitev, tako kot je bilo ugotovljeno, na posameznih odsekih glavne ceste G1 problematična. Gotovo
je najbolj problematičen ta odsek skozi Zidani most, ki ne zagotavlja popolne prometne varnosti, in posamezni tehnični elementi ceste, dokler ne bo na ustrezen način rekonstruirana, tudi ne ustrezajo mejnim vrednostim za promet težkih tovornih vozil.
Izhajajoč iz problemov, ki so nastali na ravni izvajanja del, izhajajoč iz tega, da je cesta v rekonstrukciji v nedokončanem stanju, in izhajajoč iz naslova varnosti oziroma zagotavljanja prometne varnosti na tem odseku, bo seveda treba začasno omejiti uporabo te ceste za težka tovorna vozila. V skladu z zakonodajo in podzakonskimi akti smo na ministrstvu pripravili vse potrebno za ta ukrep. Računamo da bi lahko že ob koncu tega tedna ali pa najkasneje v začetku naslednjega tedna bila uveljavljena omejitev za težka tovorna vozila na tem odseku.
Na drugi strani seveda bo direkcija storila vse, da se ta začasna prekinitev izvajanja del čim prej nadaljuje in tudi vse, da bo v čim krajšem roku prišlo do končanja te rekonstrukcije in do dokončanja obnovitvenih del.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želite dopolnilni odgovor? Ne želite. Hvala lepa.
Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu bo postavila poslansko vprašanje mag. Alenka Bratušek.
Prosim.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Lep
pozdrav vsem prisotnim!
Minister, gospod Žerjav, sprašujem
vas:
Ali je kadrovska politika te vlade, za katero ste vsekakor odgovorni tudi vi, res prava?
Ali je bil vaš predlog resnično dobronameren oziroma ali ste res želeli ločiti zrno od plevela in vzpostaviti neko normalno zdravo podjetniško okolje, ko ste predlagali in tudi sprejeli zakon, ki govori o omejevanju ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb?
Tako ste namreč govorili takrat ob sprejemanju vašega zakona, ko ste še sedeli v tej dvorani, danes delate nekaj povsem drugega. Prav takšna ureditev, kot ste jo predlagali, omejitev, vzpostavlja pogoje za bolj transparentno vodenje družb in omogoča, da se med člane organov vodstva in nadzora družbe vključijo najbolj usposobljeni menedžerji, ki so s svojim preteklim delom izkazali dobre poslovne rezultate in niso bili udeleženi pri upravljanju podjetij, nad katerim so bili sproženi postopki zaradi insolventnosti. S tem se bo neposredno izboljšala gospodarska kultura v Sloveniji, nedvomno pa bo tovrstna ureditev imela izjemno pozitivne učinke na konkurenčnost slovenskega gospodarstva in izboljšanje gospodarskega stanja v državi, piše v obrazložitvi vašega zakona, gospod Žerjav.
33
DZ/VI/3. seja
Vaša vlada je v en nadzorni svet imenovala dva člana, ki ste pred tem delovala v nadzornem svetu družbe, ki je v stečajnem postopku in je za seboj pustila milijonske, desetmilijonske, mislim, da celo stomilijonske dolgove. Gospod Žerjav, za vas je vse to okej in prav nič sporno. Če uporabim vaše besede, minister Žerjav, sem zgrožena, da lahko nekdo tako vehementno zagovarja zakon in njegove pozitivne učinke, ko sedi tukaj v Državnemu zboru, ko pa postane minister, pa vse to pozabi in dela popolnoma drugače. Zgrožena sem, da je praksa te vlade, da ste ministri eno govorili, ko ste bili tukaj, zdaj, ko bi morali to pokazati z dejanji, pa delate nekaj čisto drugega.
Minister Žerjav, kako naj vam verjamemo, da vam res gre za pozitivne učinke na konkurenčnost našega gospodarstva, tako ste namreč govorili, ko ste zagovarjali vaš zakon omejevanja. Vi kot minister bi morali biti vzor. Tudi če ne bi bilo zakona, bi morali delati tako, kot je dobro za slovensko gospodarstvo, saj ste menda minister za gospodarstvo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister Radovan Žerjav, imate
besedo.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za to vprašanje.
Da. In še vedno zagovarjam to rešitev, kljub temu da je rešitev, kot veste, pred Ustavnim sodiščem in upam, da bo Ustavno sodišče to rešitev potrdilo, ker mislim, da slovensko gospodarstvo to rešitev potrebuje. Če sprašujete o kakšnem konkretnem primeru, dajte ga, prosim, navesti.
Sam kot minister v tej vladi ne preverjam vseh kadrovskih rešitev, ki jih predlagajo moji kolegi, in ne prebiram njihovih življenjepisov in tako naprej, ker to preprosto časovno ni mogoče. Če je katera šla narobe, je to narobe in se ne bi smela zgoditi.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želite dopolnilni odgovor, magistrica Bratuškova?
Prosim.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Minister Žerjav, jaz mislim, da dobro veste, za katero rešitev gre, ker so vas že novinarji spraševali po tem. Gre za imenovanje dveh nadzornikov v nadzorni svet Stanovanjskega sklada. Ste minister v tej vladi, sodelujete pri delu te vlade, domnevam zdaj, če vi ne preberete gradiva, ki prihaja na vlado, je to vaš problem. Vsekakor pri delu vlade, razumem, sodelujete.
Zato vas še enkrat sprašujem:
Zakaj danes delate drugače kot takrat, ko ste ta zakon predlagali, zagovarjali 10 let?
10 let naj bi bila omejitev za delo nadzornika, ki je sodeloval v podjetju, ki je zdaj v
stečaju. Za to vlado očitno zakon, ki ste ga predlagali in sprejeli vi, ne velja. Zgroženost in šok, ki ga večkrat populistično omenjate, vam danes pač ne bo pomagal. Zgroženi in šokirani smo lahko danes samo mi, še enkrat, da minister ne spoštuje niti svojega zakona. Zakona, ki ga je tako vehementno zagovarjal, ko je bil še poslanec.
Minister Žerjav, ta vaša dejanja kažejo na to, da ste velik populist. Ko ste bili poslanec, ste govorili nekaj, ko pa postanete minister, so vaša dejanja nekaj povsem drugega, saj je vendar treba postaviti svoje, prave ljudi na prava mesta, pa četudi je to slabo za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim ministra mag. Radovana Žerjava za dopolnilni odgovor.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Če je danes kdo tu populist, ste to vi. To vi dobro veste. Dobro veste, kdo predlaga nadzorni svet Stanovanjskega sklada. Da to ni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Da je to en drug minister. In dejal sem vam, vsak minister na svojem področju je zadolžen za to, da kadruje, predlaga tiste ljudi po svoji lastni presoji, ki bi naj bili primerni. Vsak minister, ki predlaga, jaz sem jih sicer malo predlagal in pri vseh svojih imenovanjh sem upošteval moj zakon, ki, žal, poudarjam, žal, v tem trenutku ne velja. To vi dobro veste. In tudi ta zakon, ki je bil zelo radikalen in o katerem je bilo prelitega toliko črnila, povedanih toliko besed, je imel vendarle, ne bom rekel izjemo, ampak možnost, da tudi tisti, ki so šli skozi takšne in drugačne insolventne postopke, ki dokažejo, da niso krivi za to, lahko kandidirajo v prihodnjem času na kakšne funkcije. Jaz teh primerov ne poznam, ker jih nisem preverjal. Nisem jih preverjal, ker kot minister, zadolžen za gospodarstvo, nisem kadrovnik te vlade in ne preverjam vseh kadrovanj, ki jih opravljajo drugi ministri. In to vi veste, da je to vedno tako bilo. Žal je vedno tako bilo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Želite postaviti oziroma zahtevati dodatni odgovor oziroma razpravo o odgovoru?
Prosim.
MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): V skladu z 246. členom Poslovnika bi želela, da se o tej zadevi opravi splošna razprava. Če minister, ki sedi v vladi, ne ve, katere ljudi imenujejo v raznorazne subjekte, in to je minister za gospodarstvo, pa jaz res mislim, da bi se v tem državnem zboru lahko opravila razprava.
Tudi, gospod minister, če ta zakon, ki ste ga predlagal vi, ne bi bil sprejet, pa je bil, pa ne velja zaradi tega, ker ga Ustavno sodišče presoja; tudi če ne bi bil, bi jaz verjela resnemu
34
DZ/VI/3. seja
politiku in resnemu ministru, da bo to, zdaj ko je postal minister, udejanjal. In to, da niste resorni minister za to področje, vas ne odvezuje odgovornosti kadrovske politike te vlade kot celote.
Jaz prosim, da se glasuje o tem, da se v zvezi z mojim vprašanjem, ki se mi zdi zelo pomembno, opravi razprava.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj. Smo pri naslednjem vprašanju. Gospa Maja Dimitrovski ima vprašanje za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka.
Prosim.
MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo.
V	mandatu 2004-2008 vlade Janeza Janše je takratni kulturni minister Vasko Simoniti nezakonito podaril nepremičnine na Blejskem otoku Cerkvi, otok pa oddal v brezplačen najem za 45 let. Vlada pa, kot vemo, nepremičnin brez odobritve parlamenta ne sme darovati. Ministrstvo za kulturo je po odhodu Simonitija takoj naročilo pravno mnenje o spornem dogovoru in sam postopek traja že skoraj tri leta. Prvo tožbo Državnega pravobranilstva proti Župniji Bled zaradi vrnitve nepremičnin je kranjsko sodišče sprva obravnavalo prednostno prav zaradi načrtovanja morebitnih investicij in zagotovitve rednega vzdrževanja nepremičnin. Ta prvi poskus je, kot je znano, spodletel zaradi procesne napake, saj bi morala država, kot je odločilo sodišče, tožbo vložiti tudi proti ljubljanski nadškofiji in ne samo proti blejski župniji. A ko je lani poleti sledil drugi poskus, sodišče prednostne obravnave ni več odobrilo. Glavna obravnava bi se morala torej začeti januarja 2012, aprila je bila predvidena, a so jo za nedoločen čas prestavili.
Sprašujem vas, gospod minister:
Zakaj so prestavili glavno obravnavo?
V	kateri fazi je postopek?
Ali lahko na sodišču pričakujemo poraz države ali bo celo tožba umaknjena?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo za odgovor ima minister dr. Žiga Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
Vi ste uporabili besede, da je minister Simoniti oziroma prejšnja Janševa vlada naredila nekaj nezakonitega. Nič takšnega za enkrat ni bilo ugotovljeno. Vi natanko veste, da je bila takrat sodba ali pa ne veste, da je bila takrat sodba pred Evropskim sodiščem in da se je takratna vlada o predmetu spora poravnala z Rimskokatoliško cerkvijo.
Zdaj pa k vašemu vprašanju. Okrožno sodišče v Kranju je s sodbo, pa ne bom našteval opravilne številke, z dne 31. 3. 2011 zavrnilo tisto tožbo Državnega pravobranilstva z dne 27. 3. 2009, s katero je Ministrstvo za kulturo, se pravi novo ministrstvo za kulturo, izpodbijalo odločitev prejšnjega ministra za kulturo za ugotovitev ničnosti sporazuma o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem o končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka ter upravljanju in gospodarjenju z dne 4. 10. 2008. To sodišče je tožbo zavrnilo zaradi procesnih razlogov, saj je bila tožena le Župnija Bled, kot drugotožena stranka pa bi morala v pravdi sodelovati tudi Nadškofija Ljubljana, ki je bila sopodpisnica sporazuma. Citirana sodba je postala pravnomočna 5. 5. leta 2011. Posledično je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki zastopa Ministrstvo za kulturo, dne 14. 6. 2011 zaradi enakih razlogov ponovno vložilo tožbo za ugotovitev ničnosti sporazuma ter predlagalo izvedbo enakih vsebinskih dokazov kot v predhodnem postopku. Narok v tej zadevi je bil razpisan za 25. 4. 2012. Ker pa se odloča le o pravnih vprašanjih, je bil narok na podlagi strinjanja obeh strank odpovedan, saj so bili že vloženi vsi dokazni predlogi, ki so na razpolago, in sodišče lahko v najkrajšem možnem času izda sodbo brez dodatnega zavlačevanja. O tem, kje je sodišče ta hip, vam pa jaz ne morem razlagati.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Želite dopolnitev odgovora?
Prosim, gospa Maja Dimitrovski.
MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Spoštovani minister!
Vaš odgovor me veseli, saj moramo v prvi vrsti v Sloveniji spoštovati pravno državo. Zato me čudi, da ste podali negativno mnenje na Zakon o verski svobodi, ki v celoti rešuje neustavna določila zakona, s katerimi rešitvami ste se tudi vi strinjali, kar ste tudi ne toliko nazaj zapisali v odgovoru na pisno poslansko vprašanje.	Mar zakona ne boste podprli
zgolj zato, ker ga predlagajo poslanke in poslanci opozicije - kaj pa spoštovanje pravne države?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Dr.
Žiga Turk, prosim.
DR. ŽIGA TURK: Zdaj vidim, zakaj ste spraševali nekaj, kar ste pravzaprav vedeli, zato da ste imeli iztočnico za to, da pripeljete na to sejo Zakon o verski svobodi. V zvezi s tem bi vas moral opozoriti predsedujoči, da sta to dve različni temi in da niste spraševali podvprašanja k že vprašanemu vprašanju. Zakon o verski svobodi, kot ste ga predlagali, se nam ne zdi
35
DZ/VI/3. seja
primeren za nadaljnjo obravnavo in bomo to tudi obširno utemeljili.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Na vrsti je mag. Katarina Hočevar, ki ima poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim!
Poslansko vprašanje naslavljam na ministra za infrastrukturo in prostor, in sicer v zvezi z upravljanjem večstanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji.
V	novembru 2011 so bile namreč sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, ki so med drugim v prakso uveljavile tudi določilo, da je potrebno 100 % soglasje etažnih lastnikov, na primer tudi za obnovo in izolacijo stavb ter drugih investicij v stanovanjskih stavbah s pomočjo posojila iz naslova rezervnega sklada. Ta sprememba se je v praksi izkazala kot izrazito neživljenjska in v praksi blokovskih gradenj nemogoča. Vedno se namreč najde kakšen lastnik v objektu, ki ni zainteresiran za obnovo: ali je stanovanje v zapuščinskem, ločitvenem postopku ali pa etažni lastnik sploh ne stanuje na naslovu in podobno.
Tudi zaradi te spremembe pravilnika so dela na večstanovanjskih objektih zastala. Pri tem seveda niso zanemarljive niti izgube poslov izvajalcev gradbenih del. Smiselno bi tako bilo, da se sedma alineja 14. člena tega pravilnika, ki določa, da lastniki soglasno 100-procentno odločajo o najemu in odplačevanju posojila v breme rezervnega sklada, umesti v 13. člen tega pravilnika, ki predvideva tričetrtinsko soglasje oziroma 75-procentno soglasje lastnikov.
Ker je sprejetje oziroma sprememba pravilnika v vaši pristojnosti, vas sprašujem:
Kaj o tem menite oziroma kdaj boste zadevo uredili?
V	Državljanski listi namreč menimo, da je ta primer še ena od birokratskih cvetk, ki jih je v naši zakonodaji še obilo. Odprava ne bi imela finančnih posledic za proračun, državljanom, ki so etažni lastniki, pa bi bistveno olajšala postopek pri obnovah svojih nepremičnin. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister Zvonko Černač, prosim za
odgovor.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala tudi za to vprašanje in možnost, da ta odprta vprašanja pojasnim.
Mislim, da je treba ločiti dve situaciji. Ena situacija je soglasje, ki je potrebno zato, da se neka dela izvedejo, v tem primeru to ni 100-procentno soglasje. Druga situacija pa je, o kateri me sprašujete, ko je intenca oziroma
namera, da se najame posojilo za izvedbo teh del. Ne zaradi pravilnika, ampak zaradi stvarnopravnega zakonika in stanovanjskega zakona je predvideno soglasje vseh oziroma tega posojila niti ni mogoče najeti brez soglasja tistih, ki so pri tem soudeleženi. Določba se je, kot omenjate, izpostavila kot problematična mogoče tudi zaradi tega, ker se v vseh primerih verjetno ne izvaja na enak način. Če pogledamo samo formalnopravne razloge, ki sem jih že omenil, je stvarnopravni zakon tisti, ki določa, kakšno soglasje je potrebno pri teh poslih in za katere posle je potrebno 50- procentno, 75-procentno oziroma soglasje vseh. Tisti posli, kjer je potrebno manjše kot 100-procentno soglasje, so izrecno našteti v zakonu in med njimi ni najemanja kreditov v breme rezervnega sklada. Zakon daje možnost najemanja posojil v takih primerih izključno etažnim lastnikom, ne pa upravniku, razen če ta upravnik v takem primeru dobi pooblastilo vseh, se pravi vseh etažnih lastnikov, saj nekdo tretji ne more brez pooblastila posameznega etažnega lastnika odločati o sklenitvi posojilne pogodbe, zlasti ne o pogojih sklenitve, stroških in, kar je najpomembneje, jamstvih, ki jih banke za odplačilo teh posojil zahtevajo. Rezervni sklad je namreč skupno premoženje vseh etažnih lastnikov in skupni lastniki solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. To pomeni, da v primeru neplačnikov ostali solidarno odgovarjajo tudi za bremena neplačnikov. V praksi pa, kot ste omenili, prihaja do problemov pri izvajanju določb tega zakona. Zaradi tega so v zvezi s tem potekali v preteklosti neki poskusi, na kakšen način bi bilo mogoče ta razmerja urediti, da bi na eni strani zagotavljala normalno izvedbo del, ki so potrebna, in na drugi ustrezno varovanje posameznih etažnih lastnikov, ki ne odklanjajo tega, da se neka dela izvedejo, ne želijo pa nositi solidarne odgovornosti pri najemanju nekega posojila za izvedbo teh del. V praksi bi bila mogoča rešitev, da upravnik pri banki odpre nek poseben račun, prek katerega se potem ta sredstva stekajo tudi za odplačevanje tega posojila. Tisti etažni lastniki, ki ne želijo participirati pri odplačevanju tega posojila, ker razpolagajo z lastnimi sredstvi za poplačilo teh obveznosti, bi verjetno na enostaven način lahko to svojo obveznost tudi izvršili.
Kakorkoli, ne glede na vse to, kar sem sedaj povedal, je dejstvo, da se v praksi ti postopki ne odvijajo tako, kot bi bilo prav, da se odvijajo. Zaradi tega bomo to stanje še enkrat podrobno proučili in našli rešitev, ki bo na eni strani preprečila blokade pri izvajanju nujnih del in tistih del, ki pomenijo neko dodano vrednost na skupni lastnini, kar ta solastnina v posameznih večstanovanjskih objektih je, in na drugi strani varovanje tistih etažnih lastnikov, ki ne potrebujejo oziroma ne želijo participirati pri najemu nekega posojila za izvedbo teh del, ampak lahko in želijo svojo obveznost iz tega naslova poravnati z lastnimi sredstvi. Ali bo za to
36
DZ/VI/3. seja
treba uveljaviti to spremembo v obliki spremembe zakona ali bo dovolj, da se deležniki, ki ta zakon izvršujejo, in tisti, ki ga nadzirajo, v tem primeru stanovanjska inšpekcija, o teh poteh na ustrezen način tudi formalno dogovorijo, bo pokazala praksa. Na vsak način izkušnje posameznih primerov kažejo, da tam, kjer so se upravniki na ustrezen način organizirali in dogovorili, je mogoče že v okviru veljavnih določb na eni strani zagotavljati ta dela in na drugi strani ne izpostavljati tistih etažnih lastnikov temu bremenu iz posojila, ki tega ne želijo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Mag. Majda Potrata želi postaviti poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigu Turku.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani ministri, poslanke in poslanci!
Popolnoma razumljivo je, da ustanovitelj odloča o tem, kakšna bo mreža šol in v štirih desetletjih je bilo teh sprememb zelo veliko. Drugo vprašanje pa je, kako spreminjanje šolske mreže poteka. In tukaj se začenja pravzaprav moje vprašanje. Šele na burno reakcijo zainteresirane javnosti in strokovne javnosti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport obelodanilo podatke o tem, kaj namerava storiti - prosim, pazite - do 1. 9. 2012. Ampak podatki, ki so v javnosti, so malo zmedeni, če dovolite. Ker ne vem, kako naj razumem to, da je pri strinjanju enkrat zapisano "da", drugič "ne" in tretjič "razumejo". Ne vem, kaj naj s tistim "razumejo" naredim. Ne vem, kaj naredim s tem, da po eni strani govorijo o pridruževanju, po drugi strani je v gradivu napisano združevanje. Ne vem, kaj naj naredim s podatkom, da je napisano, koliko ima posamična šola dijakov, ko pa številke seštejem, seštevek ni pravilen. Samo za primer, če so višje šole upoštevane, na višjih šolah so študentje, na srednjih šolah so dijaki in pri osmi točki, ki je bila že predmet razprave mojega kolega Bosnica, piše, da bi z združitvijo teh šol bilo na treh šolah 2 tisoč 372 dijakov. Pri najboljši volji, sem seštevala, in jih je tisoč 769. Če grem za kontrolo gledat pri točki 7, Šolski center Slovenj Gradec, pa je seštevek tisoč 463. Kaj hočem povedati? Da celo pri takšnih številčnih podatkih ni mogoče računati z natančnostjo, zato sprašujem ministra:
Kateri kriteriji bodo odločilni za ukinitev, pripojitev oziroma združevanje javnih srednjih šol?
Bila bi zelo hvaležna, če bi te kriterije lahko slišala, ker recimo prej je bilo rečeno, da je 600 dijakov pa že nekaj čisto normalnega za šolo. SERŠ - Srednja elektro-računalniška šola jih ima 862. V nadaljevanju pa še kaj drugega k temu vprašanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Odgovor bo dal minister dr. Žiga Turk.
Prosim.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Jaz sem pričakoval zdaj na temu mestu vprašanje, vezano na visoko šolstvo, ampak vam seveda z veseljem tudi dopolnim odgovor, ki sem ga dal... / oglašanje iz dvorane/ Poglejte, o obeh vprašanjih se bova pogovorila. Seveda ne boste z ogovori zadovoljni, ampak redko ste.
Kot sem že povedal, nobene šole ne zapiramo, samo spreminjamo njihov status. To delamo zato, da izboljšamo šolsko mrežo. Vedeti morate, da so srednje in višje šole financirane na glavo, da če dve šoli združimo, samo omogočimo ravnatelju in vodstvu šole, da sredstva, ki jih dobijo, bolj učinkovito porabijo, da človeške vire, ki jih imajo, bolj učinkovito razporedijo med dijake in dijakinje, študente in študentke in da jim tudi morda kakšna sredstva ostanejo za učila, učne pripomočke in vse ostale stvari. Vsi dijaki bodo 1. 9. hodili na isto lokacijo, v isti program, k istim učiteljem, reorganizacije te mreže starši ne bodo opazili, dijaki tudi ne.
Rekli ste, da ne veste, kaj bi naredili z besedo "razumejo". Beseda "razumejo" pomeni, da jim sicer ni najbolj všeč, ampak da so pa oni razumeli razloge, ki so jim bili razloženi z ministrstva, zakaj to delamo. In ko seštejete tiste, ki se strinjajo, in tiste, ki razumejo, boste videli, da v veliki večini teh šol razumejo razloge ministrstva, da se je tega projekta lotilo. V zvezi s seštevanjem, pod točko 3, Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica, 510, Tehniški šolski center Nova Gorica, tisoč 725. To se vse skupaj lepo sešteje v 2 tisoč 235, tistih 600, ki ste jih omenjali, to ni optimalna velikost, jaz sem lepo poudaril, to je minimalna velikost, pri katerih srednje šole dobijo po normativih določene ugodnosti Pri tej številki 600 se to šele začne.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Predvidevam, da boste zahtevali dopolnitev odgovora.
Prosim, mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Nisem govorila o Novi Gorici, ampak o Mariboru. Toda nič ne de, ker je bilo variant o tem, kaj naj bi se v Tehniški šolski center združevalo, zelo veliko različic, in verjetno je medtem katera od šol odpadla.
Ko govorimo o tem, kakšen je interes za strokovno izobraževanje, pozabljamo na to, da je naravnost spodbudno, če na kakšni šoli dijaki čutijo še, da se s svojo šolo identificirajo, in s SERŠ se zagotovo. Po podatkih, ki jih je prejšnje ministrstvo, seveda, izdalo, se SERŠ ponaša z najboljšo učinkovitostjo. Vi ste pa, gospod minister, govorili o slabem vodenju. Na 4. mestu so po številu dijakov po izrabi sredstev in po vsem drugem. Tako da v tistih starih grdih totalitarnih časih je bilo to, kaj meni kolektiv in
37
DZ/VI/3. seja
kaj menijo dijaki, kar omembe vredno in upoštevanja vredno. Zdaj je to nekaj, kar se zlahka zanemari.
Gospod minister, resnično me zanima:
Na podlagi katerih analiz je vaše ministrstvo pripravilo predlog sprememb mreže javnih šol in na katerih izsledkih temelji ocena o načrtovanih prihrankih?
Ker če se pri tako banalni stvari, kot je število dijakov, zmotite, potem me res zanima, katere analize so bile podlaga za tako odločitev. Da pa boste v Tehniški center tudi meatroniko združevali, kjer je problem ravno v tem, da bi se z ene šole selili na drugo šolo, da ste pojasnjevali tudi to, da se bodo dijaki iz ene smeri kar preselili v drugi oddelek, tudi to je bilo mogoče prebrati. Torej ne govorite, da ne bodo dijaki na slabšem. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Dopolnitev odgovora, minister dr. Žiga Turk, izvolite.
DR. ŽIGA TURK: Ne, absolutno dijaki ne bodo na slabšem. Za dijake se ne spremeni popolnoma nič. V perspektivi neke naslednje generacije dijakov, ki se zaradi upadanja zanimanja za določene programe, ki se zaradi krčenja generacij sploh ne bi mogli na neko šolo vpisati, jim bo ta šola še vedno nudila tudi te programe, ker si bo lahko s sosednjimi programi, ki so močnejši, kjer je večje zanimanje, večji vpis, lahko izmenjevali učitelje, kjer bodo imeli lahko skupaj nekatere predmete in podobno. V Sloveniji imamo kup tako imenovanih šolskih centrov, ki so nastali na podoben ali enak način in ki odlično funkcionirajo.
Sprašujete, kaj meni kolektiv. Glejte, pri spremembah je vedno tako, da tisti, ki se mu zdi, da bo pri spremembi nekaj izgubil, seveda zelo močno protestira. V tistem podtonu vprašanja o samozaposlenih v kulturi, so najbolj glasni seveda tisti, ki se bojijo, da bodo izgubili status, ker bodo kriteriji pač taki, da jih oni ne bodo dosegli.
In, oprostite, čisto nič nisem govoril o tem, da je katerakoli konkretna šola slabo vodena. Za niti eno jaz tega tu nisem trdil.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za dopolnitev odgovora.
Imate proceduralno?
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Saj bi lahko enkrat za dvakrat glasovali, ker je že kolega Bosnic dal predlog, da o odgovoru ministra razpravljamo, pa vendar se mi zdi, da je treba povedati. Gospod minister bo lahko v magnetogramu prebral, ali je govoril o boljšem vodenju ali ne, ampak to niti ni bistveno. Dijaki imajo zbor dijakov, dijaška skupnost nasprotuje, niso samo učitelji tisti, ki nasprotujejo. Ustavljen je postopek imenovanja
ravnateljice te šole. Zdaj bi vam lahko naštevala, koliko napak je v postopku storjenih. Jaz sem zgrožena, da je na ministrstvu vpeljana nova praksa pravzaprav napol zasebnega komuniciranja s strokovno javnostjo, kajti pisanje po twitterju in blogu ne more nadomestiti neke normalne uradne komunikacije. Enako kot ne more nadomestiti posamično klicanje ravnateljev na ministrstvo in nekontrolirano, in to vse skupaj je potem tako, da kakor posameznik odgovarja, in je zdaj posameznik lahko razglašen za težavno osebnost, ne pa problem, o katerem govorimo. Govorimo o tem, da bomo v velike kombinate, bom rekla, združevali v šolske centre šole z razpoznavno blagovno znamko. In mi slišimo od pristojnega ministra, da gre za prestižna vprašanja. Jaz mislim, da se je o tem treba pogovarjati in treba spoznati kriterije, po katerih se to dogaja. Tu se bo neka večja šola pripojila k manjši šoli. In še tretja manjša, da vam ne govorim o tem, da je bila predlagana še četrta šola za združevanje. Ampak to se dela brez resnega premisleka. Tisti, ki se hočejo postaviti na noge, so seveda utišani in mislim, da na tak način v demokratični družbi ne moremo funkcionirati, ker govorimo o tem, da dobra šola z učiteljem stoji ali pade. Ali bomo imeli zdaj na šolah nižji standard? To je samo obvoznica za spreminjanje normativov in standardov. Dopolnjevanje obveze z ene šole na drugo je brez pripojitve, brez združevanja že veljavna in uveljavljena praksa. Zato ni treba delati teh manevrov, ki jih zdaj minister predlaga. Zato mislim, da je o njegovem odgovoru treba opraviti razpravo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor glasoval v okviru glasovanj.
Gospa Tamara Vonta bo postavila poslansko vprašanje ministru za obrambo gospodu Alešu Hojsu.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Slovenija se je na vrhu Nata obvezala, da bo prispevala denar v sistem AGS zavezništva oziroma v sestavni del tako imenovane "pametne obrambe". In od podjetja Northrop Grumman bo zavezništvo kupilo pet brezpilotnih vohunskih letal, pri nas se jih je, sicer ne vem zakaj, prijelo ime "troti" in mobilne postaje za njihovo vodenje. Za zdaj naj bi projekt vreden, če prav vem, slabi 2 milijardi, Slovenija naj bi prispevala slabih 7 milijonov, če seveda ne upoštevamo še stotisoče za vzdrževanje tega sistema.
Zato obrambnega ministra Hojsa sprašujem:
Kateri so tehtni oziroma konkretni razlogi, da moramo sodelovati v tem projektu?
Že zdaj povem, da argument mednarodne kredibilnosti ne bo dovolj. Nimamo za brezplačni vrtec za drugega otroka, klestimo pokojnine, plače, ukinjamo veleposlaništva,
38
DZ/VI/3. seja
imamo pa denar za brezpilotna letala, in to v državi, ki jo preletiš v nekaj urah z balonom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim za odgovor ministra za obrambo gospoda Aleša Hojsa.
ALEŠ HOJS: Spoštovana poslanka, jaz upam, da bodo tehtni argumenti tiste zaveze, ki so jih vlade v preteklosti dale zavezništvu. Zato moram malo v zgodovino.
Projekt nadzora iz zraka se je začel uveljavljati po koncu zalivske vojne tam nekje v letih 1991, 1992, ko je zavezništvo spoznalo, da v svojih bojnih operacijah ne zadostujejo samo tiste izvidniške, poveljniške in ostale funkcije, ki jih imajo na razpolago s kopnega, ampak da bi bilo sila primerno, če bi bil vzpostavljen tudi tako imenovani Air ground surveillance, to se pravi nadzor kopnega iz zraka.
Zavezništvo je kar nekaj projektnih nalog v obdobju med letom 1992 in 2000 izvedlo, izračunalo, implementiralo v smislu projektne dokumentacije in nekako v tistih letih izračunalo, da bi tak projekt stal cca 3,4 milijarde evrov. Na širitvenem vrhu leta 2002 v Pragi so vsem tistim potencialnim kandidatom za zavezništvo ponudili tudi sodelovanje v paketu tako imenovanega "smart defenca" oziroma "pametne obrambe". Slovenska vlada se je leta 2002, kdo jo je takrat vodil, verjetno veste, odločila, da v tem projektu sodeluje. Leta 2002 je Slovenija podala zavezo, da bo k temu pristopila. V letu 2007 je zavezništvo ugotovilo, da je ta projekt predrag. Močno je skrčilo projektno dokumentacijo, izločilo je letala Airbusa in podobno in po krčenju ugotovilo, da bi bilo tak projekt v zmanjšanem obsegu in z nižjimi stroški mogoče končati za okoli 1,2 milijardi evrov, projektni svet pri Natu pa je omejil zgornjo vrednost projekta na 1,4 milijarde, kar pomeni, da se preko tega zneska projekt ne more izvesti.
Slovenija se je v letu 2009 - torej pod bivšo vlado, prejšnjo vlado, ko je vlada že na veliko razlagala, da smo v hudi gospodarski krizi in da ni denarja - s podpisom obvezala, da bo v projektu sodelovala in da bo za ta projekt tudi zagotovila ustrezna sredstva. Ta sredstva so se v letu 2009 gibala po stalnih cenah na nivoju 5,7 milijona evrov, danes so ta sredstva na nivoju 6,8 milijona evrov in Slovenija je na vrhu zavezništva samo potrdila tisto, kar je bilo že dogovorjeno, seveda govorim o vrhu v Čikagu. To ne pomeni, da jaz kot obrambni minister temu projektu nasprotujem, tudi ne pomeni, da valim krivdo na kogar koli iz prejšnje vlade, kajti po mojem mnenju je ta projekt eden od projektov, ki dokazuje, da je s "pametno obrambo", z združevanjem sil, mogoče stroške obrambe tako pri nas kot v zavezništvu znižati.
Sam projekt naj bi potekal v fazi devetih let, torej dokončan naj bi bil do leta 2017, če preračunam stroške, ki odpadejo na Slovenijo,
gre za okoli 700 tisoč evrov na letnem nivoju, nekaj čez 600 tisoč evrov je Slovenija v preteklih letih v ta projekt že vplačala. Cirka 2 milijona in pol evrov sem s pozivom dobaviteljem na Ministrstvu za obrambo na obstoječih pogodbah; torej pozval sem vse dobavitelje na obstoječih pogodbah, da znižajo cene, ki so jih dosegli na javnih razpisih v zadnjih treh letih. Odziv je bil dober. Več kot dva milijona evrov smo dobili na podlagi tega poziva, torej dobršen del sredstev je pokrit že za naslednja tri leta. Bi pa rad jasno povedal tudi to, da je približno 60-70 % našega vložka, ki ga bomo v ta projekt vložili, namenjenih - ne za tako imenovane protidobave, ampak za vključenost. Slovenska podjetja naj bi v temu projektu sodelovala. Eno od slovenskih podjetij, torej bivši Hermes Softlab, je v projekt že vključeno.
Kot Ministrstvo za obrambo se s samimi proizvajalci ne pogovarjamo, imamo pa informacije, da dela oziroma pogodbe, ki naj bi jih slovenska podjetja v projektu podpisala, tečejo skladno s terminskimi plani.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Prosim.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Čeprav ste rekli, da se ne boste sklicevali na sklepe prejšnje vlade, ste odgovor začeli natanko s tem. Ampak, saj veste, sklepi se dajo spreminjati; tudi v primeru odločitve Beneške komisije so se. Tako mislim, da ni neke težave.
Niste mi odgovorili niti na vprašanje
Ali je mogoče odstopiti od tega projekta?
Lahko naštejete tudi države, ki so že odstopile?
Zanimivo je namreč, da je nekaj precej bogatejših držav, kot je naša, že odstopilo od tega projekta. V Združenih državah so ugotovili, da so konkretno ta letala, o katerih govorimo, predraga in da je njihovo vzdrževanje silno drago in da so v glavnem prizemljena, potem pa so ponudili še drugim. In tukaj govoriti o tem popustu, ki smo ga dobili, se mi zdi pa res malce smešno.
Po drugi strani pa je vse glasnejša polemika o moralnosti in etičnosti tega početja, posebej za tista letala, ki so opremljena z orožjem. Ne vem, vsak teden slišimo, koliko civilistov so s temi letali pobili. Vem, da ta naša letala naj ne bi imela tega, ampak dejansko me zanima:
Kaj mi s tem resnično dobimo?
Ali ne bi več dobili, če bi začeli s helikopterji z nujno medicinsko pomočjo, s katerimi imamo konstantno težave?
Ampak ne, mi se ukvarjamo z brezpilotnimi letali!
Ali mi dejansko rešujemo posledice finančne krize za zavezništvo in posledice, zato
39
DZ/VI/3. seja
da Nato nekako išče svoj smisel v temu novem izzivnem času, ki mu enostavno ni kos? Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Aleš Hojc. Prosim.
ALEŠ HOJS: Zdaj, spoštovana poslanka, najprej ste rekli, da vam ne smem reči, da s tem zadovoljujem oziroma...
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Minister, trenutek. Prosim, da se izklopite, hvala lepa.
Izvolite, gospod minister.
ALEŠ HOJS: Če ponovim. Najprej ste, spoštovana poslanka, rekli, da ne smem govoriti o tem, kako s tem projektom izpolnjujemo obveznosti do Nata, začel sem z zgodovinskimi dejstvi in sem povedal, da se na nikogar ne sklicujem. Torej, zgodovinska dejstva so takšna, kot sem jih povedal.
Je pa res to, kar sprašujete, moram povedati sedaj, s tem seveda izpolnjujemo tudi naše obveznosti do Nata.
Članice, ki v projektu sodelujejo, so naslednje: Bolgarija, Češka, Estonija, Nemčija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Norveška, Romunija, Slovaška, Slovenija in Združene države Amerike.
Iz projekta so v vmesenem času izstopile Poljska, Turčija, Danska in Kanada, pri čemer sta tako Poljska kakor Danska v projekt zopet vstopile. Torej sta iz projekta formalno izstopili samo Turčija in Kanada.
Kaj Slovenija dobi? Nisem govoril o vojaški uporabi teh pilotov, govorim o smislu nadzora prostora; nobeno od teh letal ni opremljeno z orožjem, se pravi, da tukaj ne gre za vojaško delovanje. Vse članice bodo imele možnost ta brezpilotna letala uporabljati za nadzor svojega prostora, kopenske meje, morske meje, humanitarnih konvojev - ne nazadnje v nekaterih državah - piratstva, predvsem pa se mi zdi pomembno, da bo s tem nadzorom, z nadzorom zraka mogoče nadzirati oziroma reševati stvari tudi v primeru elementarnih, naravnih in drugih nesreč.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Proceduralno, prosim.
TAMARA VONTA (PS PS): Ja, proceduralno.
V bistvu ne, ker nima smislu o tem razpravljati, ker odgovore sem že slišala; ampak ne vem, kako bomo z reaktivci nadzorovali našo mejo, ne vem, ne znam si tega predstavljati, tako da rajši umikam, ker enostavno - nima smisla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Ja, v
tem primeru ste malo izkoristili poslovnik. Dobro, hvala lepa.
Na vrsti je gospa Jasmina Opec, ki želi postaviti poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
Prosim.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani minister!
Državna cesta R2-441/1298 Murska Sobota-Gederovci v dolžini okoli 10 kilometrov velja za pomursko cesto smrti oziroma za enega najbolj nevarnih prometnih odsekov v Pomurju. Gre za izjemno prometno cesto v Pomurju, saj predstavlja zahodno vpadnico v mesto Murska Sobota in povezuje zahodni del Goričkega z ravninskim delom Prekmurja, gostota prometa pa se je v zadnjih časih povečala tudi na račun državljanov Republike Hrvaške, ki po njej dnevno migrirajo na delo v Republiko Avstrijo. Cesta je uničena, polna lukenj, z neustreznimi bankinami, z odsotnostjo kolesarske steze in pločnika pa je popolnoma onemogočen promet kolesarjem in pešcem.
Naj navedem še nekaj črnih statističnih podatkov. V obdobju 2001-2012 se je na tej cesti zgodilo 693 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih tisoč 332 oseb, 7 oseb se je smrtno ponesrečilo, 42 je bilo hudo ranjenih. V zadnjih treh tednih cesta ponovno postaja cesta žrtev, saj je v treh prometnih nesrečah umrla 1 oseba, 3 pa so bile hudo ranjene. Prepričana sem, da cesta terja hitro in nujno obnovo, saj ogroža življenje vseh, ki se po njej peljejo, in vseh, ki ob njej živijo.
Zato, spoštovani gospod minister, vas sprašujem:
Kdaj lahko pričakujemo celovito obnovo državne ceste R2-441/1298 Murska Sobota-Gederovci?
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Zvonko Černač,
prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi vam za to vprašanje.
Problematika obnove, rekonstrukcije državnih cest je problematika, ki se vleče že skozi daljše obdobje in zadeva praktično omrežje državnih cest na območju celotne države. V nekaterih delih malo boljša, v nekaterih malo slabša, vendar je bila že pred leti ocena, da bi, če bi želeli v nekem doglednem obdobju petih do desetih let na ustrezen način modernizirati in vzpostaviti prenovljeno prometno omrežje na območju državnih cest, na letni ravni potrebovali okrog 300 milijonov evrov. Tega denarja seveda ni; ni ga že vrsto let, tudi ga ni bilo v časih, ko je bila gospodarska rast
40
DZ/VI/3. seja
bistveno bolj intenzivna, kot je danes, ko smo rasli, ko nismo padali tako kot v preteklih letih. Iz teh približno 170, 180 milijonov evrov državnega denarja za te namene smo letos nekje na številki okrog 152 milijonov evrov.
V	enem delu se na tistem segmentu, kjer je to mogoče, glede na pravila, ki so določena na ravni koriščenja evropskih sredstev za te namene, za modernizacijo tega omrežja, predvsem tam, kjer gre za večje posege, v največji možni meri koristijo tudi evropska sredstva iz sedanje finančne perspektive in nekaj podobnega bo tudi v obdobju 2014 do 2020.
Pri tem je zelo pomembno, da bomo za naslednje obdobje imeli v roku pol leta dokaj natančno pripravljen program s korektno časovnico, v okviru katere bo mogoče te posege izvajati, in na tak način zastavljene projekte, da bodo tudi upravičili pogoje za to sofinanciranje. Zaradi tega na številnih območjih prihaja do združevanja posameznih doslej razdrobljenih projektov. Ocenjujemo, da bi na ta način lahko v prihodnjem obdobju, torej v naslednji časovnici, ki presega mandat naše vlade, normalno, do leta 2020, prišli do nekega zaključka glede končne posodobitve, modernizacije in nadgradnje državnega cestnega omrežja, vključno z vsemi tistimi pričakovanji, ki so po posameznih lokalnih skupnostih.
Glede tega konkretnega odseka; v teku sta dva projekta. Eden izmed teh projektov je državna kolesarska povezava Murska Sobota-Gederovci, odsek Veščica-Vanča vas, projekt številka 08 do 0013, ki teče že nekaj časa, vse od leta 2008, ko je bil izdelan projekt za izvedbo, ki je bil leto kasneje recenziran. Takrat so se tudi pričeli postopki za odkupe zemljišč. V lanskem letu je bila pripravljena razpisna dokumentacija za celotno izvedbo na R2-441, odsek 1298, od kilometra 3 tisoč 720 v dolžini 2 tisoč 600 metrov oziroma 2 kilometra 600 metrov, vendar zaradi znanih finančnih omejitev se dela niso izvajala.
V	letošnjem letu je bila razpisna dokumentacija zaradi teh omejitev prilagojena le za izvedbo dela odseka, in sicer daljinska kolesarska povezava D4 Murska Sobota-Gederovci, odsek Veščica-Vanča vas na odseku 1298, od kilometra 3 tisoč 720 v približno polovični dolžini prvotno načrtovanega odseka tisoč 320 metrov. Javni razpis je trenutno objavljen na portalu, projekt vodi Direkcija Republike Slovenije za ceste. In drugi del, rekonstrukcija cesta Gederovci-Murska Sobota-Rankovci od kilometra 3,7 dolžine 2 tisoč 140 metrov in od kilometra 5,84 dolžine 4 tisoč 310 metrov, kjer se predvideva izdelava projektne dokumentacije za obnovo vozišča in izgradnjo kolesarske poti. Izdelana je investicija dokumentacija na ravni DIP, izdelana je tudi projektna naloga, V letošnjem letu v aprilu mesecu je bila na ravni Direkcije za ceste potrjena.
Tako je zdaj na potezi občina Tišina, ki je dobila to dokumentacijo v pregled oziroma niti
ni več na potezi, ker je ta dokumentacija bila s strani občine že prejeta, tako da bodo nadaljnji postopki tekli v smislu izvedbe javnega naročila oziroma projekte dokumentacije in izvedbe same investicije v naslednjih letih. Žal v skladu z zelo majhnimi sredstvi, ki so pač na voljo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Naslednji bo postavil poslansko vprašanje gospod Jožef Kavtičnik, in sicer ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku, ki je pa opravičeno odsoten.
Ali želite postaviti ustno vprašanje?
Izvolite.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala za besedo.
Kljub temu da ministra mag. Vizjaka ni, problem ostaja, zato bi želel na ta problem opozoriti.
Evidentno je, da se populacija v naši državi in na splošno v Evropi stara. Starejši ljudje ostajajo sami, velikokrat so bolni in so potrebni pomoči. Njihovi najbližji so ali zaposleni ali živijo morda tudi v težkih socialnih razmerah, zato je treba, da bi se za njih poskrbelo. Pojavlja se vprašanja, kako bomo v naši državi poskrbeli za starostnike. Kot vemo, je v veliko državah v Evropi, predvsem v Skandinaviji, za to dobro poskrbljeno. Za starostnike imajo odlično organizirano oskrbo.
V	mandatu 2008-2011 je bil zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju starejših oseb že dan v javno razpravo, zato ministra sprašujem - in ker ga ni danes tukaj, želim, da mi ustno odgovori na naslednji seji:
Na kakšen način in v kolikšnem času boste pripravili celovito prenovo oziroma vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe in nege v Republiki Sloveniji, ki zaradi družbenih, demografskih kazalcev postaja vedno večja težava na področju varstva starostnikov?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	skladu z vašo željo vam bo minister odgovoril ustno na naslednji seji.
Gospod Peter Vilfan bo postavil poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
Prosim.
PETER VILFAN (PS PS): Lep pozdrav vsem prisotnim. Spoštovani minister, dr. Žiga Turk!
Moje vprašanje bo s področja, na katerega ste v teh dnevih že velikokrat in veliko odgovarjali, ampak jaz še vedno nisem dobil tistega pravega, za mene sprejemljivega odgovora. Pojdimo po vrsti.
Računsko sodišče je Fundaciji za šport izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja Fundacije v letu 2010, ker loterijskih
41
DZ/VI/3. seja
sredstev ni razdeljevala transparentno. Revizija kaže na to, da so nepravilno razdelili - in ta podatek je treba posebej poudariti - ne nekaj tisoč ali 10 tisoč evrov, ampak kar več kot 2,4 milijona evrov. Po mnenju Računskega sodišča Fundacija za šport ni zagotovila ustreznih podlag za delo organov fundacije, saj ni vnaprej opredelila finančnega vrednotenja programov in ni določila pravil in meril glede razdelitve sredstev na programih športne dejavnosti in gradnje športnih objektov.
V	Poslanski skupini Pozitivna Slovenija nismo presenečeni nad negativnim mnenjem Računskega sodišča, se pa upravičeno bojimo, da se bodo nepravilnosti še stopnjevale. Pod vodstvom sedanjega v. d. direktorja Direktorata za šport in direktorja Fundacije za šport v času ugotovljenih nepravilnosti gospoda Draga Balenta je nastal tudi predlog novele Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, s katero se ukinja funkcija direktorja Fundacije za šport, zaposlene, ki opravljajo administrativne naloge za fundacijo, pa se z novelo zakona zaposluje kar na ministrstvu. Slednji pa bodo pripravljali predlog za razdeljevanje sredstev, zato bojazen vmešavanja politike pri tem zagotovo ni odveč. S hitrim manevrom se je poseglo tudi v sestavo Strokovnega sveta za šport in v sestavo Sveta Fundacije za šport.
V	Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da gre za očiten primer politizacije in poskus podrejanja ne samo športa, ampak tudi prilaščanja sredstev. Vse te rešitve nikakor ne bodo pozitivno vplivale na večjo neodvisnost in transparentnost delovanja Fundacije za šport.
Moje vprašanje je naslednje. Glede na to, da očitno zelo zaupate gospodu Dragu Balentu in v njegove sposobnosti, me zanima:
Kako vi osebno komentirate negativno mnenje Računskega sodišča Fundaciji za šport?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Odgovor bo podal minister dr. Žiga
Turk.
Prosim.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
Pravilno ste ugotovili, da se Računsko sodišče predvsem sklicuje oziroma kritizira odsotnost ustrezno razčlenjenega pravilnika. Mi smo malo prej govorili na področju samozaposlenih v kulturi, kjer poskušamo pravilnik bolj razčleniti, pa nekomu pa taka razčlenitev ni všeč, tako da bi se bilo dobro zmeniti, v katero smer oziroma kaj si pravzaprav želimo.
Ampak grem zdaj k vašemu vprašanju, odgovoru nanj. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport neposredne formalne povezave s Fundacijo za šport nima, saj je po 15. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije nadzor nad poslovanjem Fundacije za šport v celoti v rokah Računskega sodišča.
Mnenje Računskega sodišča se nanaša na poslovanje fundacije v letu 2010. Po mnenju Računskega sodišča naj Fundacija za šport v nekaterih primerih ne bi imela ustrezno razčlenjenih pravilnikov o pogojih in merilih za delitev sredstev, pri čemer je treba povedati, da pred tem letom oziroma še prej so bili pravilniki še bistveno manj razčlenjeni, ker je do spremembe oziroma do uvajanja pravilnikov sploh v teh letih šele prihajalo. Na nekaterih področjih naj bi Svet Fundacije za šport razdelil sredstva z nejasno določenimi in preverljivimi postopki in izračuni vrednotenja, prav tako naj bi komisija za pritožbe v nekaterih primerih ne imela ustrezne podlage za vrednotenje vlog oziroma sprejem sklepov na komisiji za pritožbe.
Skratka, Računsko sodišče bi si želelo, da bi bile formule jasnejše, da bi več izpadlo ven iz številk, manj pa iz, recimo, strokovnih ali pa subjektivnih mnenj. Fundacija za šport mora na osnovi tega poročila v devetdesetih dneh predložiti Računskemu sodišču odzivno poročilo z izkazom popravljalnih ukrepov, izdelati mora podrobno razčlenjena pravila za delitev sredstev na različnih programih in pripraviti akt o pravilih delovanja komisije za pritožbe. Soglasje k pravilom daje Državni zbor Republike Slovenije.
Ministrstvo bo pri vseh teh aktivnostih sodelovalo skladno s svojimi pristojnostmi in bo podprlo prizadevanja Sveta Fundacije za šport pri reševanju vprašanj, ki jih je nakazalo Računsko sodišče. Drugih pristojnosti glede Fundacije za šport ministrstvo nima.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Gospod Peter Vilfan, zahteva za dopolnitev odgovora
Prosim.
PETER VILFAN (PS PS): Spoštovani gospod minister, kljub vašemu odgovoru in navedbi razlogov oziroma zadev, za katere menite, da dajejo odgovore na vsa moja vprašanja, moram reči, da se še vedno ne morem znebiti občutka, da se Fundaciji za šport, predvsem pa avtonomiji športa ne obetajo ravno dobri časi. Očitno je, da je že ta vložena novela Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, pri pripravi katere so izključili Olimpijski komite Slovenije in ostale deležnike, povezane prav s tem negativnim mnenjem Računskega sodišča.
O noveli zakona je še pred odločbo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport pomisleke izrekla tudi protikorupcijska komisija. Ti pomisleki so povezani tako s spremenjenim načinom izbora članov Sveta Fundacije za šport kot s premestitvijo administrativnega dela fundacije pod okrilje vašega mega ministrstva.
Tudi današnja odločitev o tem hitrem postopku oziroma potrditev tega hitrega postopka pri sprejemanju omenjenega zakona pravzaprav potrjuje, da se vam, ne vem zakaj, tako zelo mudi in da si pri tem neke normalne,
42
DZ/VI/3. seja
poglobljene in argumentirane razprave pravzaprav ne želite.
Sam menim, da bi gospod Balent moral prevzeti odgovornost za ugotovljene nepravilnosti oziroma kršitve v Fundaciji za šport, saj je ravno on kot direktor neposredno odgovoren za njeno zakonito poslovanje.
Zanima me:
Ali boste razmislili o ustreznosti oziroma primernosti gospoda Balenta na mestu direktorja Direktorata za šport ali pa mu boste res v bližnji prihodnosti umaknili ta predznak v. d. in ga na ta način dokončno ustoličili na enega najpomembnejših položajev v slovenskem športu?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim, za dopolnitev odgovora, minister dr. Žiga Turk.
DR. ŽIGA TURK: Teh internih razmer v slovenski športni sferi pravzaprav ne poznam; kakšen je lobi na eni strani, na drugi strani, zakaj vam je gospod Balent tako trn v peti. Konec koncev je bil na visokih funkcijah pod zelo različno obarvanimi vladami. Po mojem mnenju se avtonomiji športa obetajo boljši časi. Namesto da v nek organ v celoti delegira vse skupaj Olimpijski komite, ki ga športne zveze sestavljajo, bi te športne zveze lahko direktno vplivale na sestavo tega organa.
Tudi nočem v podrobnostih komentirati te odločbe Računskega sodišča tudi zato ne, ker čakam, kakšen bo odgovor s strani Fundacije za šport, kakšno bo odzivno poročilo, v katerem bodo verjetno argumentirali oziroma pokazali svojo plat medalje. Je pa treba vendar v zvezi z direktorjem fundacije povedati, da glede na 17. člen pravil Fundacije za šport, da v temu člen zelo jasno piše, da direktor lahko s sredstvi fundacije razpolaga samo za namen in v obsegu, ki jih je opredelil Svet Fundacije za šport s sklepi.
Skratka, o razdelitvi sredstev komu, kaj, kdaj, koliko odloča svet, direktor pa je bolj ali manj oseba, ki potem to administrativno in drugače izpelje.
Kot rečeno, ta hip težko vse te napade na direktorja Balenta razumem. Se pa bom verjetno o takšnih in drugačnih mrežah v športu moral še marsikaj naučiti.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Gospa Marija Plevčak ima poslansko vprašanje za ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča.
Prosim.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Lep pozdrav vsem, posebej še gospodu ministru.
V kratkem časovnem roku ter na dveh maratonskih sejah Odbora za finance in
monetarno politiko je paket zakonskih predpisov, to je Zakon o uravnoteženju javnih financ, potrdil tudi Državni zbor. Večina sprememb se nanaša na zmanjševanje pravic prebivalcev Slovenije. Na prihodkovni strani je bilo sicer 14 postavk, ki pa vemo, da ne bodo dale takojšnjega in zadostnega učinka. Vlada sicer išče rešitve tudi na tej prihodkovni strani.
Vendar pa vam moram zastaviti naslednje vprašanje:
Zakaj Vlada oziroma Ministrstvo za finance ne pokaže nobenega interesa, da bi podala zahtevo pristojnim organom, da po hitrem postopku oziroma takoj raziščejo vse masovne denarne odlive že znanih tajkunskih akterjev ter še vseh ostalih neodkritih goljufij vseh grobarjev dobrih podjetij, ki so tako imenovana "svoja" sredstva naložili v banke v tujini in druge davčne oaze?
Prepričana sem in tudi znano mi je, da imata tako Davčna uprava Republike Slovenije kot Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve razpoložljivo dokumentacijo. Prav tako imajo evidenco banke, ki so k nepravilnostim pripomogle z odobravanjem zelo velikih posojil "na lepe oči", imajo pa tudi vse evidence o dogajanjih na transakcijskih računih.
Ne vem, ali je v vse to vpletena tudi politika, ki ne kaže interesa, da bi vse te nepravilnosti čim prej odkrila in ta sredstva vrnila v proračun in realno gospodarstvo; tja, od koder so odtekla. Mislim, da sta vam vsem znana primera Nemčije in Avstrije, ki sta skrita in zatajena sredstva iskali v bankah v Švici in pridobili v svoj proračun precejšnje vsote denarja. Mislim, da Slovenci kaj takega ne zmoremo ali nočemo. Ali je varovanje zasebnosti tako "močno" in nam vse to onemogoča?
Naši volivci, ne glede na strankarsko pripadnost, so nad vsem dogajanjem zelo razočarani in spremljajo naše dogajanje tu v parlamentu.
Prosim za konkreten odgovor:
Zakaj se ni oziroma kdaj se bo na tem področju tudi pri nas začela temeljita raziskava in iz ugotovitev izhajajoča osebna odgovornost?
Ponovno poudarjam; osebna odgovornost, ki jo do zdaj še ne poznamo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister dr. Janez Šušteršič, prosim za
odgovor.
DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani, hvala za vaše vprašanje.
Tisti organ, ki je na področju Ministrstva za finance najbolj pristojen za to, o čemer sprašujete, je Davčna uprava oziroma davčni postopek. V tem okviru marsikaj že poteka, tako proučevanje nakazil v tako imenovane davčne oaze kot izmenjava podatkov z drugimi državami, tudi s Švico, ki ste jo omenili. Tudi na tej podlagi prihaja ne samo do izmenjave
43
DZ/VI/3. seja
informacij, ampak tudi do dodatnih prilivov v proračun, se pravi do dodatno ugotovljenih davčnih obveznosti.
Kot ste želeli, smo prosili za konkretne, natančne podatke Davčne uprave o tem. Naj vam jih nekaj navedem, ker gre za številke, jih bom vseeno nekoliko tudi prebral.
Prva stvar, kar se tiče poslovanja z davčnimi oazami. Tukaj je Davčna uprava zajela 29 držav, pregledala transakcije preko oziroma blizu 10 tisoč zavezancev, približno polovica fizičnih, polovica pravnih oseb. Seveda ne pomenijo vse te transakcije izogibanja davkov, pa ne pomenijo nečesa, kar je nelegitimno, nakazovanje denarja v tujino je vendar nekaj, kar je legalno, dokler ne gre, recimo v našem primeru, za izogibanje davkov.
Se pravi, na osnovi teh informacij o transakcijah je Davčna uprava naredila nek pregled, kateri so najbolj tvegani zavezanci oziroma najbolj tvegane transakcije. Okrog 350 nadzorov je bilo doslej opravljenih. Ugotovljenih oziroma naloženih je bilo približno 11 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.
Druga stvar. Omenil sem mednarodno izmenjavo podatkov. Slovenija ima 47 sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kjer je ta izmenjava podatkov tudi zajeta. Ima tudi dva sporazuma, ki sta posebej samo o izmenjavi informacij. Na tej seji Državnega zbora boste verjetno ratificirali še dva takšna sporazuma o izmenjavi podatkov. Na osnovi tega - recimo, tukaj imam podatek za leto 2011, ko je bilo blizu 10 tisoč različnih davčnih informacij o dohodkih slovenskih rezidentov v tujini sporočeno v Slovenijo. To se pravi, te stvari potekajo.
Posebno poglavje so tukaj obresti, na podlagi tako imenovane obrestne direktive, kjer gre za to, da države, kjer imajo rezidenti druge države, recimo Slovenci v tujini, neko vlogo, ta država izvede davčen odtegljaj in nakaže ta denar v Slovenijo. V letu 2011 je na ta način prišlo v slovenski proračun milijon in pol evrov, velik del tega, pomemben delež tega, tudi iz Švice, ki ste jo omenili, in dodatna odmera še na podlagi podatkov, ki tukaj niso bili navedeni, blizu 100 tisoč, kar je sicer manj, ampak važno je, da ta glavna izmenjava podatkov in nakazovanje na podlagi odtegljajev poteka.
Še dve zadevi na kratko, da omenim. Tam, kjer to ni mogoče, ugotoviti na osnovi teh podatkov, Davčna uprava preverja tudi sum, se pravi situacije, v katerih prihaja do očitnega nesorazmerja med premoženjem in odhodki ljudi, kjer so odhodki večji od dohodkov oziroma premoženja. Blizu 400 takšnih preiskav je bilo v teku, preko 100 zaključenih, odmerjenih. Lahko, da bodo še kakšne pritožbe in drugi postopki, ampak odmerjenih je bilo približno 16 milijonov evrov dodatnih obveznosti.
Poleg tega je bila posebna pozornost namenjena tudi tem tako imenovanim družbam, ki služijo kot poštni nabiralnik, tudi v tem
kontekstu so inšpekcije naložile za približno 5 milijonov dodatnih davčnih obveznosti.
Kot rečeno, to je tisto, kar so inšpekcije ugotovile. Niso še vsi postopki najbrž na vseh stopnjah zaključeni, vendar ti podatki kažejo, da se tukaj pač opravlja neko delo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu bo postavil poslansko vprašanje mag. Dejan Židan.
Prosim.
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Predsedujoči, lep pozdrav. Spoštovane kolegice in kolegi, tudi vam lep pozdrav! Spoštovani minister Žerjav, ostala ministrska ekipa še tudi vam lep pozdrav!
To vprašanje mogoče ne bo tako zanimivo za vso Slovenijo, je pa res, da tudi lokalne skupnosti imajo težave, ki pa njim dosti pomenijo.
Spoštovani minister, prepričan sem, da ste seznanjeni s primerom v občini Gornja Radgona. Občina Gornja Radgona je postopke za prenos zemljišč za izvedbo Projekta Skupaj, ki ga skupaj s sosednjo Avstrijo izvaja na območju, ki je predmet prenosa, začela že veliko prej, preden so projekt prijavili in so jim bila odobrena evropska sredstva. Prvo vlogo za prenos je občina namreč vložila že leta 2004, leta 2010 je bila pozvana, da vlogo dopolni. Danes je vloga popolna in ima vsa soglasja trenutnih upravljavcev, zaplete pa se pri postopkih, povezanih s prenosom zemljišč na bivšem mejnem prehodu v razvojne namene v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kar ovira pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je le-to vezano na urejene zemljiške zadeve. Zaradi navedenega so ogrožena evropska sredstva v višini 1,7 milijona evrov. Čas za izvedbo projekta se izteka, črpanje sredstev je resno ogroženo, in to tudi na avstrijski strani.
Spoštovani minister, sprašujem vas:
Kdaj lahko občina pričakuje dokončanje postopkov prenosa in podpis pogodbe?
Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim za odgovor ministra mag. Radovana Žerjava.
MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa.
Na podlagi 29. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so občine v letu 2011 in delno v letu 2012 na Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko podale predloge za brezplačni prenos stvarnega premoženja na lokalne skupnosti.
Stvarno premoženje se na podlagi zakona prenaša z namenom uporabe tega
44
DZ/VI/3. seja
premoženja v razvojne namene. Za postopek prenosa brezplačnega stvarnega premoženja na občine je sedaj zadolženo, kot ste sami povedali, tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po sprejetem rebalansu proračuna, v katerega je vključen tudi letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, ministrstvo nadaljuje s postopki za brezplačni prenos premoženja na občino. Trenutno ima ministrstvo v postopku reševanja 32 vlog posameznih občin. Glede na določa 29. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja mora ministrstvo v postopku prenosa preveriti, ali se bo konkretno premoženje uporabljalo v razvojne namene, predvsem pa morajo biti izpolnjeni nekateri kriteriji, ki jih zdaj pač ni treba posebej navajati.
Kar se tiče konkretnega primera občine Gornja Radgona. Glede na postopke, ki jih je treba upoštevati pri tem brezplačnem prenosu stvarnega premoženja po 29. členu in sprejetem rebalansu državnega proračuna, je ta konkretni postopek že stekel za prenos premoženja na občino Gornja Radgona. Vključenih je več ministrstev - za infrastrukturo, za finance, Carinska uprava, za pravosodje -, bile so poslane vloge za pridobitev soglasja za ta brezplačni prenos premoženja, tako da ne vidim zadržkov, da se ta zadeva ne bi relativno hitro razrešila v dobro občine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju bo postavila poslansko vprašanje gospa Saša Kos.
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Spoštovani minister! Dejstvo je, da ste z Zakonom za uravnoteženje javnih financ po naši oceni ostro posegli na področje pravic pacientov in posredno tudi na dostopnost do zdravstvenih storitev. Že na sami seji so opozorili na parcialni ukrep na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer ste črtali regularno organe, ki so nadzirali dvig in upravičenost premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes že vemo, da bodo zavarovalnice, ki to zavarovanje ponujajo, premije dvignile, vi kot minister pa na samo ceno zavarovanja ne morete več vplivati. To pomeni, da se bodo premije zvišale vsem, ne glede na posameznikov dohodek, kar pomeni, da se s tem zavestno odmikate od sistema solidarnosti in posredno tudi od univerzalne oziroma enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Poleg tega pa vemo, da Slovenija za financiranje zdravstva ne dosega povprečja Evropske unije. Kljub finančnim krizam so se države članice EU dogovorile, da je treba socialne vrednote javnih sistemov zdravstvenega varstva, kot so solidarnost, socialna pravičnost in univerzalna dostopnost do pravic, utrditi in razvijati, ne pa zmanjševati ali
krčiti njihovega pomena, kar danes počnete vi z vašimi ukrepi.
Sprašujem vas, spoštovani minister:
Kako boste v okviru napovedanih reform na področju zdravstva zagotovili stabilno financiranje zdravstvenih storitev in hkrati zagotovili, da bo zdravje tudi v prihodnje ostalo najpomembnejši del nacionalne blaginje in blaginje posameznika?
Osnovni cilj vseh javnih sistemov zdravstvenega varstva, predvsem v državah članicah EU, je torej zagotoviti dostop do pravice na ustrezni kakovostni ravni vsem ljudem, ki jo pravni dokumenti EU opredeljujejo kot univerzalno pravico.
V Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da mora zdravstvo ostati javna dobrina, zato bi bilo v okviru univerzalne dostopnosti treba takoj sprejeti oziroma oblikovati novo mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev, postaviti nove normative in standarde, ki bodo vse postulate tudi v prihodnje upoštevale in upoštevale ustavno določilo, ki pravi, da je Slovenija socialna država.
Kdaj bodo ta vprašanja rešena oziroma kakšni so načrti pri reševanju omenjenih pomanjkljivosti oziroma težav?
Tudi v luči dejstev, da ste v okviru tako imenovanih varčevalnih ukrepov popustili in z ad hoc spremembo, brez upoštevanja strokovne in druge zainteresirane javnosti, znižali odstotek javnih sredstev za določeno košarico tako imenovanih zdravstvenih storitev.
Rezultat vašega hitenja v okviru mega zakona, nekateri celo trdijo, da ustavno vprašljivega zakona, je na primer tudi otežen dostop do nekaterih medicinskih pripomočkov.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Tomaž Gantar, prosim.
TOMAŽ GANTAR: Hvala, spoštovani podpredsednik. Poslanke in poslanci!
Ko poslušam očitke glede na predloge, ki so bili sprejeti tudi v okviru ZUJF se mi zdi, da se včasih pogovarjamo o različnih stvareh. Namreč, omenja se krčenje pravic. Rad bi slišal vsaj eno pravico med tistimi, ki naj bi jih mi zdaj ukinili ali pa spremenili. Vam moram povedati, da niti ene same samcate ni med njimi, ki bi jo iz košarice ali pa iz česar koli umaknili. Ravno tu je bil vedno poudarek, tudi ko smo pripravljali Zakon o uravnoteženju javnih financ, da kot prvo seveda rešujemo zdravstveno blagajno, ki je v težki situaciji zaradi dejanj v preteklih letih, ki jih enostavno ni bilo, in da smo zato posegli po ukrepih, ki smo jih razpršili na izvajalce, na Zavod za zdravstveno zavarovanje in seveda tudi na nas, zavarovance.
Še ena trditev je tukaj, ki je zelo vprašljiva oziroma govorite o ohranjanju solidarnosti. Sam pa trdim, da te solidarnosti v zdravstvenem sistemu že dolgo ni. Prvi poseg, ki je bil narejen v to smer, je bil iz istih razlogov, kot smo morali zdaj reševati zdravstveno
45
DZ/VI/3. seja
blagajno, se pravi bodisi vedno nove pravice, nove tehnologije, nova zdravila in tako naprej, kar je upravičeno, in na drugi strani vse tisto, kar je padalo v zdravstveno blagajno, kar ni upravičeno; pa so tukaj specializacije, pa vdori zaradi plačnega sistema, pa še kup drugih stvari, domovi za starejše občane, kjer zdravstvena zavarovalnica nima vpliva in tako naprej. Vse to so bili razlogi, da so se stroški v zdravstvu višali, in to so bili tudi razlogi, da je do prvega največjega vdora tudi v žepe nas, zavarovancev prišlo z ustanovitvijo Vzajemne zavarovalnice. In potem tudi ostalih dopolnilnih zavarovanj.
Zdaj vi od mene pričakujete to, kar sicer je moja naloga, da bomo v kratkem rešili probleme, ki se niso v okviru zdravstvene reforme ali pa zakonodaje reševali zadnjih deset, petnajst let, v času, v katerem govorimo o zdravstveni reformi.
Zato še enkrat: kar se tiče obstoječega sprejetega Zakona o uravnoteženju javnih financ, ohranjene so bile vse pravice, ki so bile do danes, ohranili smo dostopnost in poskušali smo obdržati kvaliteto, da se ne bi daljšale čakalne dobe in da ne bi prišlo do kolapsa sistema financiranja.
Da plačujemo več kot v povprečju v Evropski skupnosti - že to je dejstvo. Tudi tu je dejansko prišlo do nekega dviga premij za ceno tega, da dobimo nekaj časa, da lahko v socialnem dialogu resnično začnemo razpravljati o košarici pravic, o solidarnosti, na kakšen način. Naj vam dam nekaj primerov. Ko bomo govorili o košarici pravic, se bo treba dejansko odločiti, ker ne bo več dopolnilnega zavarovanja na enak način. Treba se bo odločiti o tem, kaj bomo naredili s prispevno stopnjo, ker danes tukaj ni solidarnosti; plačujemo različno, pravice pa vsi izkoriščamo enako. Na drugi strani seveda tudi tisti, ki imajo visoke plače, ne plačujejo nič več za zdravstveno zavarovanje po vseh teh letih.
Se pravi, kje vidite vi solidarnost ali pa ohranjanje solidarnosti, o kateri me sprašujete? Te že zdavnaj ni več. Se pravi, jo moramo šele vzpostaviti.
To ne bo enostavno, treba bo sprejeti najmanj ta dva reformna zakona, Zakon o varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakon o zdravstveni dejavnosti. In tudi tu, verjamem, da bo tudi z vaše strani nemalo lobiranja, ker tu se bo treba odločiti: ali bomo šli na izenačitev prispevne osnove za plačevanje zdravstvenih storitev, ki je danes ni, kar pomeni več sto milijonov na letnem nivoju - ne vem, če bodo vsi to podprli, nisem prepričan; notri so kmetje, tu so upokojenci in še številne druge kategorije - ali bomo šli na širitev prispevne osnove, kjer bomo morali zajeti, ne vem, avtorske in ostale pogodbe, kjer spet govorimo o veliko denarja.
Se pravi, to bodo področja, ki jih bomo morali obravnavati in v vse to vključiti tudi to, kar je gospod Kavtičnik spraševal, zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je seveda del tega in ki se
delno krije tudi iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Želite dopolnitev odgovora?
Prosim.
SAŠA KOS (PS PS): Spoštovani minister!
V	vaši koalicijski pogodbi ste napovedali določene aktivnosti, in sicer javno mrežo bomo dopolnjevali tudi s koncesijami, ki jih bomo podeljevali na osnovi javnih razpisov in sklenitvami pogodb za časovno opredeljeno obdobje.
Zanima me, spoštovani minister:
Na podlagi katerih kriterijev, na katerem področju in na kateri ravni boste podeljevali koncesije?
Ali bo osnova zagotavljanja zdravstvenih storitev ostala javna dobrina ali boste v skladu z vašo tržno politiko tudi na področje zdravstva uvedli tržne zakonitosti predvsem zasebnih zavodov?
V	vaši koalicijski pogodbi je namreč navedeno tudi tako imenovanje tekmovanje med posameznimi javnimi zavodi in plačilo po opravljeni storitvi.
Sprašujem vas:
Ali vaše namere, kjer je podlaga izključno hitrost in nizka cena, ne vodijo v nižanje kakovosti zdravstvenih storitev?
In še najpomembnejše, zavezali ste se k preoblikovanju zdravstvenega zavarovanja.
Sprašujem vas:
Na kakšen način boste uredili področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in na kakšen način nameravate uvesti večje število ponudnikov obveznega zavarovanja?
V	koalicijski pogodbi namreč jasno piše, da boste proučili trg obveznih zavarovanj v primerljivih državah Evropske skupnosti in če se bodo te rešitve izkazale primerne za Slovenijo, uvedli sistem večjega števila ponudnikov obveznega zavarovanja. Naj vam povem, da gre pravzaprav za unikum, ki zavarovancem ne prinaša dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister, gospod Tomaž Gantar.
Prosim.
TOMAŽ GANTAR: Tu je še kup novih vprašanj, ki sicer nimajo direktno s prejšnjimi zveze, ampak nič hudega.
Torej, kar se tiče koncesij, so predmet Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga bomo pač tukaj obravnavali po rednem postopku in o tem bo verjetno dosti govora. Dejstvo je, da je sedanji zakon pomanjkljiv in da bomo morali tukaj kar nekaj stvari spremeniti. Pa ne gre samo za koncesije v zdravstvu, ampak tudi na širšem
46
DZ/VI/3. seja
področju. Mi bomo to v dogovoru z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo tudi predlagali.
Tudi jaz še vedno zagovarjam in trdim, da zdravje je javna dobrina in da bomo tudi sistem solidarnosti v vsakem primeru vključevali. Danes napovedovati, kakšen bo način financiranja natančno, ali bo ena ali bo več zavarovalnic, bi bilo verjetno tudi z moje stran neresno. Vi veste, da je bilo v preteklosti velik zakonov napisanih. Pravljice lahko napišem tudi jaz. Vsi so praktično padali že na koaliciji, niso bili sprejeti. Zato želim, da te odločitve sprejmemo najprej znotraj dogovora in ministrstva za finance in pravosodje in potem boste tudi vi dobili v redno obravnavo.
Lahko vam pač svoje mnenje povem, kar je pa verjetno v tem trenutku premalo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Poslansko vprašanje ministru _ za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigu Turku bo postavila gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister!
Kot je znano, so zasebne šole v Sloveniji za državo finančno najugodnejša rešitev za izvajanje šolskega programa. V Sloveniji imamo trenutno tri osnovne šole in šest srednjih šol, ki so zasebne narave. Izvajajo javni veljavni program, ki jim ga država sofinancira, preostanek sredstev za izvajanje programa, sredstva za gradnjo in vzdrževanje stavb in opreme pa v celoti zagotavljajo same in država s tem nima nobenih stroškov oziroma ni obremenjena.
Prav tako je dobro znano, da gre v večini za kvalitetno izobraževalne ustanove, ki šolarje in dijake zelo dobro pripravijo na poklicne izzive, ki jih prenašajo v življenje, ter jim nudi nadstandardne storitve.
Po naših informacijah pa se zasebne srednje šole srečujejo z nekaj težavami. Izpostavila bi le eno: zasebne srednje šole nimajo možnosti prijave na številne razpise za sofinanciranje, na primer učil, učnih pripomočkov, ki jih učenci pri pouku ali praktičnem pouku potrebujejo in dejansko porabijo. Razumljiva je omejitev možnosti prijave na razpise za sofinanciranje opreme, ne razumem pa, zakaj se zasebne šole ne bi smele prijaviti na razpise za sofinanciranje učil oziroma učnih pripomočkov.
V zvezi s tem vas sprašujem, gospod
minister:
Kaj boste storili, da se bodo zasebne šole lahko enakovredno prijavljale na razpise ministrstva za sofinanciranje učil oziroma učnih pripomočkov za učence?
Hvala za vaš odgovor in uspešno delo vam želim.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Odgovor bo podal minister dr. Žiga
Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala za vprašanje.
Torej, v skladu z 11. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, tako imenovanem ZOFVI, se za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja organizira javna mreža. Torej, imamo javno mrežo, ki jo sestavljajo javne šole in zasebniki, ki imajo koncesijo. Mi se dostikrat, ko imamo te politične debate o šolstvu, delamo, kot da imamo neke javne šole in neke zasebne šole. V obeh primerih gre za del javne mreže. Enkrat je izvajalec javna ustanova, drugič je izvajalec zasebna ustanova, obe delujeta oziroma bi morali delovati pod istimi oziroma podobnimi pogoji.
Zasebne šole se v skladu z 78. členom ZOFVI financirajo iz javnih sredstev in deloma iz šolnin. Zakaj šolnin? Zato, ker zasebnim šolam iz 86. člena ZOFVI, ki imajo koncesijo za izvajanje javno veljavnega programa, se za izvedbo tega programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Tistih 15 % pa šola lahko pridobi, če tako želi, iz šolnin. Poleg plač in drugih osebnih prejemkov zaposlenih se v določenem deležu financirajo tudi materialni stroški za izvajanje programa. Izračunajo se na podlagi istih normativov in standardov, kot veljajo tudi za javne šole. Zasebne šole se financirajo za izvajanje izobraževalnega programa in se jim nakazujejo sredstva za programe enako kot javnim šolam po pogodbi. Zasebna šola se pač vpiše v razvid in so ji zagotovljeni potem enaki kadrovski in materialni pogoji za izvajanje javnoveljavnega izobraževalnega programa.
Sredstva za nabavo učnih pripomočkov, učil in tako naprej, ki imajo ob nakupu značaj tekočega odhodka, se zagotavljajo v okviru materialnih stroškov in ne na podlagi javnih razpisov, in to enako za javne ali zasebne.
Sprašujete za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, torej za računalnike, projektorje, interaktivne table in tako naprej. Ministrstvo, po mojih informacijah, jo zasebnim zavodom že vrsto let zagotavlja pod enakimi pogoji kot javnim zavodom. To pomeni, da lahko zasebni zavodi, skladno z zakonodajo, kandidirajo na razpisih ministrstva za financiranje te informacijske in komunikacijske opreme. Ta enakost mora ostati, če ni zagotovljena, bi morali pogledati glede konkretnih primerov oziroma konkretnih razpisov, ali je prišlo do kakšnih napak oziroma do kakšnega favoriziranja ali javnih proti zasebnim ali zasebnim proti javnim. Nič od tega si ne želimo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
47
DZ/VI/3. seja
Ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču bo postavil poslansko vprašanje gospod Gašpar Gašpar Mišič.
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Moje vprašanje se bo nanašalo na praktične primere, ko se znajdemo v številnih neljubih situacijah v prometu.
Gospod minister, poznavanje cestnoprometnih predpisov nam dosti ne koristi, ko se na cesti, predvsem pa na hitrih cestah in avtocestah znajdemo v takšni situaciji, kjer nam številna tovorna vozila na počasnem voznem pasu zakrijejo prometno signalizacijo, ki je zgolj na desni strani vozišča.
To je razlog, da vas kot ministra sprašujem s ciljem, da se preprečijo prometne nesreče in umiranja na naših cestah:
Kako in s katerimi ukrepi, s kakšnimi ukrepi nameravate povečati oziroma izboljšati prometno varnost na naših hitrih cestah in avtocestah?
Hkrati bi bil moj predlog, poleg tega vprašanja, da res razmislimo, če ne bi bilo bolj smiselno, da se hkrati tam, kjer imamo prometno signalizacijo na desni strani in ko smo v situacijah, da nam kolona tovornjakov zapira pogled na zelo pomembno prometno signalizacijo, postavimo to tudi na levi strani voznega pasu; se pravi, prehitevalnega voznega pasu.
Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko vozimo po normalnem voznem pasu oziroma ko prehitevamo, da spregledamo prometni znak zaradi tovornjakov. Ob zaključku počasnega voznega pasu velikokrat ne moremo videti prometnega znaka, ki nakazuje, da se končuje počasni vozni pas, in dogaja se nam, da se tovorno vozilo prestavi pred nas tik pred zdajci, tik preden se konča počasni vozni pas. Zato je smiselno, da razmislimo bodisi o postavitvi, da se na levi strani prometni znak podvoji, bodisi o mostovni postavitvi, kjer bomo dejansko vsi udeleženci v prometu videli prometno signalizacijo bolje, kot jo sedaj na naših cestah.
Pred nami je turistična sezona, pred nami je povečanje prometa, še posebej v poletnih mesecih, gre pa za enostaven ukrep, ki bi ga lahko kot minister realizirali še pred glavno turistično sezono, ko bo prometa pri nas bistveno več.
Drugo, kar bi tudi rad poudaril, da bi morda razmislili kot minister:
Ali bi lahko tudi pri nas sprejeli ukrep, da bi preprečili, nekako prepovedali prehitevanje za tovornjake, ko tisti z omejitvijo 80 oziroma 100 kilometrov drug drugega prehitevajo in se ustvarja kolona po nepotrebnem?
Zato bi bilo dobro razmisliti, da bi v naši državi na avtocestah prepovedali medsebojno prehitevanje tovornjakov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister, gospod Zvonko Černač.
Izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Mislim, da gre, kar se tiče prometne varnosti, za pomembno vprašanje.
Glede na tranzitnost in majhnost naše države je gotovo dolgoročna vizija, da čim več težkih tovornih vozil spravimo na tak ali drugačen način na železnico. Toda vsi vemo, v kakšnem stanju je naša železniška infrastruktura, zato tudi po najboljših močeh in z velikim pospeškom v prihodnjih letih - govorim o obdobju 2020-2022, ker gre za velike infrastrukturne posege - te železniške infrastrukture ne bo mogoče prej modernizirati do te mere, da bo absorbcijsko sposobna sprejeti večino tega tovora. Je pa gotovo to vizija za naprej in velik del tega tranzitnega prometa je treba spraviti na tire.
V Sloveniji v letošnjem letu beležimo, kar se prometne varnosti tiče in kar se žrtev tiče, dokaj ugodno statistiko. Situacija v letošnjem letu je zaradi različnih faktorjev, eden izmed njih so gotovo tudi vremenske okoliščine v letošnjem letu, ki so bile slabše zaradi zime in so pogojevale tudi večjo pozornost v prometu, je ta situacija, kar se žrtev tiče, dokaj ugodna. Vendar pa nas seveda to stanje ne sme uspavati in vsak predlog v smeri povečanja varnosti je dobrodošel.
Zakon o cestah predpisuje, da mora biti prometna signalizacija na javnih cestah postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Detajlnejša pravila postavljanja prometne signalizacije določa Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Ta tudi določa, da mora biti ta signalizacija načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene oziroma izražene s postavljeno prometno signalizacijo.
Ta določba nekako pritrjuje temu, kar govorite in predlagate v povezavi z izpostavljenim primerom nepretrgane kolone tovornih vozil na počasnem voznem pasu. Ta situacija lahko resnično predstavlja resno oviro glede vidnosti te signalizacije. Tudi obstoječa regulativa pravi, da v primeru, ko obstaja nevarnost, da na mestu, na katerem je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci v cestnem prometu prometnega znaka ne bi pravočasno opazili, ga je treba v takem primeru postaviti na nasprotni vozni pas, da je tistim, ki gredo mimo, jasno viden, ali pa v primeru, da
48
DZ/VI/3. seja
gre za podobne ali drugačne situacije, tudi nad voziščem.
Ta pripomba je dobrodošla. V skladu s tem bomo pregledali vse nevralgične točke ne samo v tem konkretnem primeru, ki je bil izpostavljen, ampak tudi v vseh ostalih primerih in na podlagi tega zahtevali od tistih, ki so upravljavci ali avtocestnega omrežja ali omrežja hitrih cest, tam pa, kjer gre za upravljavce državnega omrežja, da na teh nevralgičnih točkah v najkrajšem času zagotovijo postavitev ustrezne prometne signalizacije, ki bo udeležence v takih primerih opozarjala na nevarnosti, ki jim lahko pretijo.
Glede prepovedi prehitevanja tovornjakov; en del teh določb je že uresničen. Na posameznih odsekih v posameznih časovnih obdobjih so taki znaki že postavljeni. Povečati bo treba kontroling, ker smo opazili oziroma sodelavci me opozarjajo, da v mnogih primerih prihaja do kršitev teh postavljenih znakov, in v najkrajšem času - namen je bil, da bi to že storili, pa žal zaradi okoliščin, na katere nismo imeli vpliva, tega nismo mogli storiti, odstraniti moteče ovire predvsem na avtocestah. Kot vidite, včeraj se je zgodila ena huda nesreča zaradi teh ovir.
Zelo veliko nepotrebno oviro trenutno predstavljajo ti otoki, te mitnice na čelnih cestninskih postajah, glede katerih so tudi mene, moram reči, dolgo časa prepričevali, da niso moteči in da ne predstavljajo omejitev. Prepričevali so me celo v to smer, da omogočajo, da se vozila tam zaustavijo in da se zmanjšajo hitrosti, kar seveda ne drži. Te ovire povzročajo ravno to, da se zaradi naleta vozil dostikrat zgodi zelo huda nesreča. Ne želim si, da bi se v prihodnje zgodila še kakšna hujša, kot se je ta včeraj. Zaradi tega bomo poskrbeli, da bodo te moteče ovire v letošnjem letu odstranjene.
Del, kjer bomo največ dela lahko naredili v prihodnjem letu, so pa prometne situacije, kjer lahko z drugačno prometno rešitvijo odpravimo ta ozka grla - to so tako imenovana krožišča oziroma krožna krožišča -, tam, kjer je to mogoče narediti z majhnimi stroški. V tej smeri sem pred časom podpisal spremembo smernic glede ureditve teh situacij na ta način, da lahko te ureditve začasno urejamo tudi za daljše časovno obdobje, ne samo za pol leta.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za odgovor.
Imate predlog za dopolnitev odgovora?
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, predsednik. Hvala lepa, gospod minister za odgovor.
Predvsem se vam želim zahvaliti za spremembo smernic, ki so onemogočale to, o čemer ste nazadnje odgovorili glede teh krožišč. Tako imamo že nekje urejeno zadevo na Obali.
Upam, da bomo na vseh regionalnih cestah tudi odpravili vse nepotrebne semaforje in postavili krožišča.
Kar se pa tiče varnosti in vsega tega, kar sem navedel v svojem vprašanju, se pripravljam, odkar sem nastopil mandat poslanca, sem bil dnevno na cesti me Piranom in Ljubljano. V zadnjih mesecih pa sem prevozil tudi precej cest tudi do Prekmurja in nazaj, po Štajerskem in ugotavljam, da so prav povsod po naših avtocestah narejene enake napake. Tam, kjer je neprekinjena, nepretrgana kolona tovornjakov, se dejansko prometna signalizacija na desni strani vozišča ne vidi.
Glede na to, da smo tik pred turistično sezono in da se bo tranzit tovornega prometa še povečal, da bodo kolone turistov k nam prihajale kmalu, da se tam, kjer se urgentno lahko ukrepa že prej - ker kot udeleženec v prometu sem prepričan, da se številne nesreče zgodijo ravno zaradi nepregledne prometne signalizacije in zaradi nepotrebnega in po mojih ocenah nedopustnega prehitevanja tovornjakov. Tovornjak prehiteva tovornjak in prehiteva in prehiteva in nikakor ga prehiteti. Najhujše je to, ko se vam tovornjak vrže pred vozilo tik pred zdajci in ta problem naleta. Preprečimo to pred sezono, in če boste to naredili, boste dobili še eno zahvalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Zvonko Černač.
Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za te besede.
Ne rabimo, tudi jaz osebno ne, nobene zahvale. Po svoji najboljši moči poskušamo delati najboljše na tistem področju, za katerega smo zadolženi.
Glede prometne signalizacije, gre za relativno majhen strošek, ki ga je mogoče urediti v relativno kratkem času. Tako kot pri drugih predlogih in pobudah, ki so bili podani v Državnem zboru in kjer ni šlo za velika sredstva in jih je bilo mogoče uresničiti, bomo ravnali tudi v tem primeru. Zagotavljam vam, da bomo na vseh tistih mestih in vseh tistih nevralgičnih točkah, kjer je ta problem najbolj pereč in izpostavljen, to prometno signalizacijo, ki je ni, zagotovili.
Podobno smo ravnali tudi na tistih delih, ki so povezani z drugačno ureditvijo prometa, kjer prihaja zaradi semaforiziranih križišč ali pa zaradi neustreznih prometnih ureditev pri dostopu z več stranskih ulic, kjer smo pregledali situacijo na območju cele države in trenutno ugotavljamo, da bi s postavitvijo petintrideset začasnih krožišč lahko bistveno izboljšali prometno situacijo na posameznih območjih. Žal, ne glede na to, da so tukaj potrebna manjša sredstva kot pri stalnih ureditvah, tega ne bomo mogli narediti v letošnjem letu. Ocena je, da lahko posežemo v pet do deset takšnih primerov, v vse ostale pa
49
DZ/VI/3. seja
bomo posegli v naslednjem letu, tudi na ta način, da bomo določen del sredstev, ki je namenjen trajnejšim rešitvam, raje preusmerili v te začasne rešitve in na ta način z enako količino sredstev poskusili rešiti več ozkih prometnih zamaškov.
Tudi za naprej, če bomo seznanjeni in opozorjeni na posamezne rešitve, ki so lahko boljše, bomo po najboljši moči pristopili k uresničitvi teh zavez.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Za ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača ima poslansko vprašanje tudi gospa Alenka Pavlič.
Prosim.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovani minister Černač!
Na kakšen način bo država pokrila dolg Slovenskim železnicam v višini 134 milijonov evrov?
Ali bo to na kakršen koli drugačen način v povezavi z Luko Koper?
Ali držijo informacije, da se za državni delež Luke Koper zanimajo tuji vlagatelji in kateri so to?
Z Zakonom o družbi Slovenskih železnic, ki je bil sprejet lani, se je zagotovila enotnost delovanja sistema Slovenskih železnic. V medijih se je pojavila informacija, da se v okviru ministrstva za infrastrukturo pripravlja sprememba zakona, s katerim se želi oddvojiti družba za infrastrukturo iz enovitega sistema Slovenskih železnic.
Sprašujem vas:
Ali je to še aktualno in kakšni so razlogi
za to?
To bi pomenilo razbiranje integriranega železniškega sistema in prineslo negativne učinke na delovanje Slovenskih železnic. Če povzamem nemški model, po katerem se Vlada zgleduje, oni imajo to organizirano holdinško.
Prejšnje Ministrstvo za promet je v letu 2010 sklenilo svetovalno pogodbo s podjetjem A. T. Kearney s ciljem sanacije in prestrukturiranja Slovenskih železnic.
Zanima me:
Ali je ta pogodba že zaključena, kakšni so konkretni rezultati pri doseganju v pogodbi postavljenih ciljev in koliko znašajo dosedanja plačila iz naslova tega svetovanja?
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister gospod Zvonko Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za ta vprašanja.
Glede Slovenskih železnic in vprašanja glede dolga je treba povedati, da ne gre za dolg, vsaj formalno ne. Ta zakon glede pokritja preteklih vlaganj v infrastrukturo, tako se je ta zakon glasil, predlagala ga je prejšnja Pahorjeva
vlada, bil je tudi sprejet v Državnemu zboru, je določal, da se Slovenskim železnicam iz naslova preteklih vlaganj v petih letih, torej v obdobju od 2012 naprej, povrne znesek 134 milijonov 261 tisoč 600 evrov. Letno torej 26 milijonov 852 tisoč evrov. In letošnje leto je bilo tisto, v katerem bi bilo treba ta sredstva začeti Slovenskim železnicam na nek način v skladu z zakonom vračati.
Kot veste, je to bila ena izmed tistih finančnih postavk, ki ni bila realna. Poleg številnih drugih, kjer je bilo treba poseči po racionalizaciji, je bila tudi ta postavka tista, ki ni imela zagotovljenih realnih virov financiranja. Poenostavljeno povedano teh sredstev v proračunu, sploh ne v teh razmerah, v katerih smo danes, ni bilo. Seveda bi morala država še dodatno povečati dolg, če bi želela ta sredstva od letošnjega leta naprej vračati. Zaradi tega je bila ta določba v Zakonu o uravnoteženje javnih financ spremenjena na takšen način, da še vedno ohranja obveznost do povračila teh sredstev v višini 134 milijonov evrov 261 tisoč 600 evrov, vendar v 10 letih, v obdobju od 2014 do 2023; torej 13 milijonov 426 tisoč evrov letno, brez obresti in na način, da Vlada Republike Slovenije in družba Slovenske železnice skleneta pogodbo o poplačilu po sprejemu vsakoletnega proračuna Republike Slovenije, ko bodo ta sredstva v proračunu zagotovljena. S to pogodbo se tudi vsako leto posebej določi tako datum zapadlosti kot način poplačila teh obveznosti.
Drugo vprašanje se nanaša na vlagatelje v Luko Koper oziroma v naše pristanišče. Interesa glede vlaganj v Luko Koper je veliko. Prihajajo različni signali tako s strani posameznih podjetij iz tujine kot tudi iz Slovenije. Prepričan sem, da bosta Nadzorni svet, na eni strani in Uprava Luke Koper poskrbela, da bo, ko bodo pogoji za to pripravljeni, Luka Koper deležna strateškega partnerja, ki ji bo na največji mogoči meri omogočil njen nadaljnji razvoj.
Luka Koper je namreč eno izmed pomembnih severnojadranskih pristanišč, umeščenih v pomembna strateška omrežja v Evropi, in od njenega razvoja in njene nadaljnje rasti je seveda odvisen tudi nadaljnji razvoj ostale, predvsem železniške infrastrukture v naši državi.
Glede družbe Infrastruktura in Slovenskih železnic gre za vprašanje skladnosti z evropskimi direktivami oziroma z evropsko regulativo. Primer, ki ste ga omenili glede nemških železnic, je mogoče ne najboljši primer, ker verjetno tudi na tem primeru bo prišlo do nekih statusnih, takšnih ali drugačnih sprememb. Gre, preprosto povedano, za to, da evropska regulativa določa, da je treba ločiti tire od koles. To se da narediti na različne načine. Imeli smo podoben primer tudi na energetskem področju, kjer je bilo treba ločiti žice od električne energije, ki se po njih pretaka, tako da ena izmed variant je tudi v okviru takšnega ali
50
DZ/VI/3. seja
drugačnega holdinga. Strinjati se je mogoče z vami, da gre za družbo, ki ima specifičen položaj, in da je treba pri kakršnih koli spremembah temeljito pretehtati vse možne rešitve, prioritetno pa moramo imeti pred očmi njen nadaljnji dolgoročen razvoj, njeno sanacijo in možnosti za njeno nadaljnjo rast.
Zadnje vprašanje je bilo glede A. T. Kearneya. Pogodba, ki je bila podpisana, je bila težka milijon 500 tisoč evrov. Skrbnik, edini skrbnik te pogodbe je bil bivši državni sekretar na bivšem Ministrstvu za promet, tudi po tistem, ko ga fizično kar nekaj mesecev ni bilo več. Plačano je bilo pred mojim prihodom, mislim, okrog 830 tisoč evrov od milijona in 500 tisoč evrov.
Takoj po tistem, ko se pregledal stanje in vse pogodbe, glede katerih ni bilo več interesa, da bi se nadaljevale glede na njihov učinek, sem to pogodbo v skladu z določbami pogodbe prekinil.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Boste imeli zdaj priložnost naprej, ker je gospa Alenka Pavlič zaprosila za dopolnitev odgovora.
Prosim.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Ja, prosila bi vas, če lahko nadaljujete z odgovorom. Poleg tega pa me zanima: glede na dejstvo, da je bil na zadnjem obisku predsednik vlade v Nemčiji, se je tudi on srečal z vodstvom nemških železnic. Po tem smo tudi v Državnem zboru gostili obisk, in sicer predstavnike nemškega parlamenta in nekaj dni kasneje so bili pri nas na obisku tudi člani Odbora za infrastrukturo.
Zanima me:
Kaj je bilo na srečanju dogovorjeno in kakšne aktivnosti v zvezi z bodočim delovanjem na področju transporta so predvidene v prihodnje?
Pa še moje vprašanje:
Ali vi pri tem tudi sodelujete in kakšne so vaše pristojnosti ali pa je to samo v pristojnosti izključno premierja?
Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim za odgovor gospoda ministra, gospoda Zvonka Černača.
Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to možnost, na nek način, da lahko do konca odgovorim na celotno vprašanje.
Najprej glede te svetovalne pogodbe za milijon 500 tisoč evrov. Tako, laično povedano: po tistem, kar sem videl, je pri teh svetovalnih pogodbah nekaj podobnega, kot pri tisti, o kateri smo pred časom brali v medijih, pri družbi Dars, ki je bila težka, mislim, da milijon evrov. Potem, ko človek vidi izdelek in povzetek, glede na
izkušnje, ki jih vsi nekako imamo tudi s tega področja, si lahko ustvarimo svoje mnenje glede tega in o vrednostnem obsegu.
Ne želim nikogar prizadeti, vendar menim, da je bil v preteklosti ne samo na tem področju, tudi na številnih drugih področjih dan izjemno velik poudarek takim in drugačnim svetovanjem, študijam in iskanjem možnosti za študiozen pristop pri različnih zadevah, tudi pri infrastrukturi, žal, velik poudarek in žal tudi velika finančna sredstva. Zaradi tega smo danes tam, kjer smo, kjer nas realno ogrožajo prometni koridorji, predvsem na železniškem omrežju, ki pospešeno potekajo oziroma se izdelujejo in bodo, očitno, šli okrog nas. Če bi tak poudarek v preteklih letih dali izgradnji omrežja, kot je bil dan raznim študijam za te namene, potem bi po moje 5. koridor v tem obdobju že moral biti v celoti posodobljen in v skladu z evropsko regulativo.
Ne glede na to, ta pogodba ni imela neke dodane vrednosti in po moji oceni je teh 670 tisoč evrov prihranjen znesek za proračun, ni pa to edina pogodba. Odpovedal sem še nekaj pogodb podobne narave, katerih nerealiziran skupni znesek presega nekaj milijonov evrov. Zaradi tega jih vsake toliko dobivam z ene ali druge strani po glavi.
Glede srečanja oziroma glede nemških železnic in tega projekta. Nobena skrivnost ni, da so potekali pogovori o tej povezavi v obdobju nekdanje Janševe vlade, v obdobju 2005-2008, ki so se v letu 2008 na nek način prekinili, ne bom rekel zaključili, in se potem tudi pod Pahorjevo vlado nadaljevali, vendar niso bili deležni nekega ustreznega zaključka oziroma neke ustrezne odločitve.
Nekako je ocena, da pogovori, ki so potekali v preteklosti glede strateškega povezovanja, niso bili slabi. Mogoče je velika škoda tudi za nadaljnji razvoj železniškega sistema v Sloveniji, da se niso v obdobju pretekle vlade nadaljevali. Mene na teh pogovorih, ki so se odvijali v Nemčiji, ni bilo. Verjamem pa in sem tudi trdno prepričan, da je beseda tekla tudi o tem, ali je mogoče oživiti pogovore, ki so v preteklosti... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa, gospod minister.
Poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku bo postavil gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor, spoštovani gospod minister dr. Žiga Turk!
24. maja 2012 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v postopku za oceno ustavnosti začasno zadržalo izvrševanje prvega odstavka 40. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Naj posebej opozorim, da je zahtevo za presojo podala varuhinja človekovih pravic.
51
DZ/VI/3. seja
Omenjeni prvi odstavek 40. člena nalaga osebam javnega prava, da morajo Arhivu najkasneje 30 let po nastanku izročiti tudi tista gradiva, ki vsebujejo osebno občutljive podatke. Na Arhiv se morajo med drugim tako prenašati podatki psihiatričnih ustanov o psihiatričnem zdravljenju posameznikov. Po mnenju varuhinje človekovih pravic je to v neskladju z ustavo, in sicer z določili o pravni in socialni državi, enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti, varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter varstvu osebnih podatkov. Podatki psihiatričnih ustanov namreč s prenosom na Arhiv postanejo pod določenimi pogoji javno dostopni, kot taki pa lahko povzročijo nepopravljivo škodo za osebno dostojanstvo ter osebnostne pravice posameznikov in njihovih družin.
V zvezi s tem vas zato, gospod minister, sprašujem:
Na kakšen način Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zagotavlja spoštovanje varovanja občutljivih osebnih podatkov pri razpolaganju z informacijami, ki jih pridobivajo uporabniki arhivskega gradiva?
Gospod minister, že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Minister dr. Žiga Turk, prosim.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
O dostopnosti arhivskih gradiv, varovanju osebnih podatkov in podobnih dejansko občutljivih in pomembnih vprašanjih ne odloča ne minister, ne odloča ne ministrstvo, ampak so stvari urejene z ustrezno zakonodajo oziroma o stvareh odločajo za to pristojni organi.
Arhiv Republike Slovenije je jeseni leta 2011 uvedel tako imenovano anonimizacijo arhivskega gradiva, in to takrat brez pravne podlage, tudi brez jasnih meril. Ker v Arhivu ne obstaja dovolj arhivistov, ki opravljajo to delo, to anonimizacijo, so nastale dolge čakalne dobe za dostop do zgodovinsko pomembnih arhivov, ki jih preiskujejo nekateri raziskovalci. Zelo resno dvomim, da gre tukaj za vsebine, ki ste jih navajali vi, torej za zdravstvene kartoteke, medicinske podatke in tako naprej, je pa seveda problem splošen.
Vodilni pravniki, arhivisti in uporabniki so 16. aprila 2012 soglasno sprejeli stališče, da s tako nedorečeno anonimizacijo ni mogoče nadaljevati. Tisto, kar so predlagali, je, da se uporabnike arhiva posebno natančno seznani z njihovimi obveznostmi pri varstvu osebnih podatkov.
To, kar vi sprašujete, je verjetno najbolj utemeljeno, najboljše v svojem javnem pismu meni na to opozoril dr. Dragan Matič, on izraža dvom nad tako odločitvijo. Glede na to, da je za pravila v zvezi z dostopnostjo do arhivskega gradiva pristojna arhivska komisija, bom njo
prosil oziroma sem jo že prosil, da pripravi ustrezen odgovor. Seveda ta opozorila jemlje z vso resnostjo.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želite dopolnitev odgovora?
Prosim, gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo.
Delno ste mi že odgovorili na to drugo vprašanje. Namreč, tudi sam sem vas hotel povprašati glede vašega komentarja na odprto pismo, ki ga vam je naslovil nekdanji direktor Arhiva dr. Dragan Matič. V njem opozarja na te probleme, opozarja na pravice in interese ljudi, ki so jim bile v preteklosti kršene človekove pravice.
Kot trdi dr. Matič, nespoštovanja zakonodaje po razpolaganju z arhivskim gradivom odpira možnosti, da se tem ljudem lahko zgodi krivica in kršenje človekovih pravic tudi danes. Občutljivi osebni podatki posameznikov, ki so bili v preteklosti pridobljeni s strani nekdanje SDV, bi namreč morali biti pred dejanjem na vpogled zainteresiranemu uporabniku zaščiteni.
Sami ste prej omenili besedo anonimizacija in potem ta sestanek arhivistov, ki temu oporeka. Toda temu danes po teh odločitvah ni več tako, saj naj bi bilo to gradivo z občutljivimi osebnimi podatki žrtev... / znak za konec razprave/ SDV dano v uporabo brez predhodnega pregleda arhivistov in brez ustreznega zakritja.
V teh dokumentih so ravno tako občutljivi podatki kot prej, ko sem jih, recimo, povedal za zdravljene v psihiatričnih ustanovah.
Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem:
Kaj boste storili, da bodo občutljivi osebni podatki anonimizirani oziroma ali načrtujete tudi kakršenkoli drugo zakonsko spremembo v zvezi s to diskusijo, ki je sedaj v stroki prisotna?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Prosim za dopolnitev. Minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Povedal sem vam, da taka opozorila jemljem seveda resno. Za začetek prosim arhivsko komisijo, da se do tega opredeli, da se slišimo še njihove strokovne argumente za to.
Rad bi pa še nekaj rekel. Vi pravilno ugotavljate, da tukaj gre za osebne podatke žrtev. Gre za ljudi, ki so bili žrtve nekega režima, nekega sistema, nekih metod nadzora nad prebivalstvom s strani, recimo, tajne policije, politične policije itn. Tukaj postavljamo dve stvari na tehtnico; na eni strani dostop do teh osebnih podatkov teh ljudi, na drugi strani izgovor, da se
52
DZ/VI/3. seja
o delovanju tajne policije raziskovalci ne morejo podučiti zaradi tega, ker ta anonimizacija toliko časa traja. Če je to samo izgovor, jaz ne trdim, da je, ampak če je to samo izgovor, da se bistveno upočasni dostop do tega arhivskega gradiva, ki govori o delu tajne policije, politične policije in drugih organov totalitarne države, ali niso te žrtve, ki naj bi jih seveda in bi jih bilo pravilno anonimizirati - ali niso dvakrat žrtve? Prvič, ker so bile preiskovane, in drugič, ker se za njihovimi imeni skriva težnja, da ne bi prišli do razjasnitve tega, kar se je v tistih časih dogajalo.
Kot pravim, dileme so težke in dajmo strokovnjakom nekaj časa, da nam o teh stvareh prikažejo obe plati.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dr. Žiga Turk, imeli boste spet priložnost za odgovor. Vprašanje vam bo zastavil mag. Borut Ambrožič.
Izvolite.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Pozdravljeni, spoštovani gospod minister!
Dovolite, da na začetku postavim vprašanje, pa bom kasneje v danem času obrazložil.
Kakšne so možnosti glede načrtovanja financiranja investicijskih projektov Evropske prestolnice kulture?
Kot veste, gre, čeprav povezuje le del od 210 občin v Sloveniji, za vseslovenski projekt, ki privablja številne turiste v našo malo državo. Kljub temu se zlasti v mestu, iz katerega prihajam, še vedno ustrezne institucije, ki so vpletene v te investicijske cikle, sprašujejo, kako naprej glede na v preteklosti zastavljene cilje in strategije.
Vlada Republike Slovenije je dne 20. 1. 2011 sprejela sklep, da bo v dveh letih zagotovila 10 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje Mariborske knjižnice in posledično tudi ureditve Rotovškega trga. Realizacija tega sklepa je bila pogojena s pridobitvijo gradbene dokumentacije in ustrezno soudeležbo Mestne občine Maribor.
Trenutno so se aktivnosti pri načrtovanju investicij ustavile, zaradi kritičnih prostorskih razmer Mariborske knjižnice, ki se iz dneva v dan stopnjujejo, pa bi bila uresničitev nujno potrebna. Pomanjkanje prostora za izvajanje redne dejavnosti knjižnice spremlja še dotrajanost obstoječe zgradbe, posebej električnih inštalacij, odtokov in še bi lahko naštevali. Ni zanemarljivo, da knjižnico dnevno obišče tudi tisoč in več uporabnikov in je bolj obiskana kot vse druge kulturne institucije skupaj.
Vrednost celotne investicije je, torej tega projekta, 21,8 milijona evrov. Za leto 2012 je v proračunu Mestne občine Maribor predviden znesek 475 tisoč evrov in pričakovani transfer iz države 4 milijone evrov.
Knjižnica v sedanjih prostorskih pogojih ne zmore več normalno izvajati svoje redne dejavnosti, zato nas zanima oziroma me zanima:
Kako bo država pomagala pri realizaciji investicije oziroma na kakšen način bo postavko vrnila v proračun?
Podobna zgodba se pravzaprav dogaja v enako pomembni kulturni ustanovi mesta Maribor, Umetnostni galeriji Maribor, ki prav tako nestrpno pričakuje selitev v nove prostore. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite, dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
Dejansko mi dovolite najprej, da pohvalim vse dosedanje aktivnosti, ki so v Mariboru dogajajo v zvezi z Evropsko prestolnico kulture. To je zelo dober projekt, ki sicer ni narejen tako, da bi bila neka mega prireditev, ampak dejansko v mesto vnaša cel kup drobnih kulturnih prvin, ustvarja neke mreže, ki bodo, upam, delovale tudi kasneje.
V sklopu EPK oziroma zato, ker je Maribor postal evropska prestolnica kulture, so se načrtovale tudi določene investicije v kulturno infrastrukturo mesta, ki jo Maribor nujno potrebuje, ki so se pa pospešile zaradi tega, ker je postal evropska prestolnica kulture.
Ko sem prevzel ministrstvo, sem slišal različne zgodbe, različna pričevanja o tem, zakaj te investicije, gre predvsem za umetnostno galerijo, knjižnico in mariborski grad, zakaj ne napredujejo. Na eni strani boste uganili, kdo je trdil, da projekti niso pripravljeni, manjkajo dovoljenja, ni sofinanciranja in tako naprej. Na drugi strani so šle diskusije v smeri, da nam v Ljubljani nagajajo, nočejo, vedno zahtevajo nekaj novega in tako naprej. S tem, kar je bilo nazaj, se ne morem ukvarjati; na ministrstvu pa se zelo dobro zavedamo pomena, ki ga ima infrastruktura za kulturno podobo nekega mesta, in se zelo dobro zavedamo pomena, ki ga imajo investicije, zato da zdaj zaženemo gospodarski razvoj. Skratka, da se nekaj dogaja, da se evri, ki jih še imamo iz evropskih sredstev, obračajo.
Seveda pa ne moremo mimo pravil, ki nam jih nalaga Evropska unija, oziroma pravil za črpanje evropskih sredstev. Delamo, kar se da. Ko sem slišal neke pripombe prejšnji teden, da se spet nekaj v zvezi z UGM zapleta, to je bilo v petek popoldne, sem poklical direktorja mag. Vihteliča, direktorja za investicije pri meni, kaj se dogaja. On se je isto popoldne, v petek popoldne, ob štirih usedel v avto, skozi dolgo kolono prišel ob sedmih zvečer v Maribor in so do polnoči sedeli in delali, kaj in kako se da stvari premakniti. Formalne stvari, ki mi jih je napisal in kje stvari stojijo, kje tečejo, če bom imel v nadaljevanju še kaj časa, vam lahko podatke povem. Na strani ministrstva je velika volja, da gredo stvari naprej, so pa nekateri od teh projektov dejansko v tako veliki zamudi, da
53
DZ/VI/3. seja
bo roke, ki so pogodbena obveznost, razmeroma težko loviti.
Recimo, za UGM. V tej pogodbi, ki ste jo citirali, 20. 1. 2011 Ministrstvo za kulturo - ja, 10 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje UGM, in ta sredstva imamo, a ob primerljivi finančni participaciji Mestne občine Maribor, pod pogojem, da bo najkasneje do konca maja 2011 UGM razglašena za javno kulturno infrastrukturo in bo zagotovljena vsa projektna dokumentacija. Po podatkih, ki jih imam, je Mestna občina Maribor podala vlogo za potrditev sofinancerskih sredstev, vendar ta vloga še ni popolna. So velika vprašanja glede lastništva, javno-zasebnega partnerstva, javnih naročil. Finančna konstrukcija celega Maksa, v katerem je uvrščen UGM, pravzaprav ni zaprta.
Podobno je v zvezi z Mariborsko knjižnico, kjer gradbeno dovoljenje za prvo fazo obstaja, ampak ta prva faza je samo za prestavitev in zaščito vodno-komunalne infrastrukture in za izvedbo podgradnje za gradbeno konstrukcijo, projektov za drugo fazo nismo prejeli, tudi gradbenega dovoljenja ne. Sklep Vlade zahteva primerno finančno participacijo Mestne občine Maribor, končnega terminskega plana nimamo.
V zvezi z mariborskim gradom, vse aktivnosti, operacije, se pravi izdelava dokumentacije, gradbena dela, instalacije, nakup opreme in tako naprej, bi morala biti zaključena 30. 6. 2012 in do 31. 12. 2012 je čas samo za pridobitev uporabnega dovoljenja, vse ostale aktivnosti pa do konca tega meseca.
Mestna občina še ni niti začela z izvajanjem tega dela del in nerealno je pričakovati, da bodo končali do 30. 6., posledica tega je kršitev pogodbe s strani mestne občine in odstop od pogodbe o sofinanciranju s strani ministrstva.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite dopolnitev?
Izvolite.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za odgovor, gospod minister.
Veseli me, da načelno ugotavljate, da si tudi Maribor kot aktualna evropska prestolnica kulture zasluži nove infrastrukturne objekte, ki bi jih lahko na dolgo in široko naštevali tudi v preteklih kulturnih prestolnicah, ki sicer nekatere res niso primerljive z Mariborom - lahko bi omenil Linz, pa še katero -, kjer so finančna razmerja popolnoma drugačna.
Kljub temu mi pa dovolite, da bi si želel, tako kot ste sami vzorno opisali dogodek v petek, ko se je pristojni direktor direktorata osebno potrudil in usedel v avtomobil in odpeljal v Maribor - podobno zagnanost in vnemo bi bilo pričakovati tudi z druge strani; se pravi od zakonitih zastopnikov ustreznih kulturnih ustanov in tudi Mestne občine Maribor, da se zadeve le s skupnimi močmi premaknejo naprej.
Kolikor sem vas razumel, je nekako zlasti projekt mariborskega gradu pase, še vedno pa ostaja neko tiho upanje za Mariborsko knjižnico in Umetnostno galerijo Maribor, ki si pa res zaslužita dokončno umestitev v nek nov prostor ali pa v novo preobleko, če želite, saj se zlasti za Umetnostno galerijo Maribor govori o spremembi lokacije že od leta 1950.
V nadaljevanju bom hvaležen seveda dopolnilnega dogovora in pa naprezanja z obeh strani, da projekte pripeljemo do konca. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Prosim za dopolnilni odgovor, gospod
minister.
DR. ŽIGA TURK: Spoštovani poslanec, želja je obojestranska. Tudi partnerji na mariborski strani priznavajo, da smo se končno lotili stvari na pravi način, da gremo korak po koraku in odpravljamo ovire, ki tukaj stojijo. V kakšnih primerih kolegi ugotavljajo, da so pričakovanja, kako se da evropska sredstva koristiti, različna, včasih so nerealna, ampak jaz resnično upam, da bomo ta dva projekta na takšen ali drugačen način rešili. Ne delamo jih samo zato, ker je Maribor evropska prestolnica kulture, to bo samo še do 31. decembra, oba infrastrukturna kulturna objekta potrebuje predvsem za ves čas, ko ne bo evropska prestolnica kulture.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednja bo vprašanje zastavila Patricija Šulin, in sicer ministru za finance dr. Janezu Šuštaršiču, ki ga ni z nami. Moram vas obvestiti, da je opravičil svojo odsotnost, in sicer od 18.30 ure dalje.
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim.
Ministra za finance sprašujem:
Kdaj se bo zgodila združitev Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije? Kako bodo v primeru združitve organizirane službe znotraj nove uprave? Ali bodo tem službam dane nove pristojnosti in katere?
Še posebej me zanimata služba za postopke za nadzor sive ekonomije in posebna specializirana skupina za davčni nadzor z možnostjo zasega premoženja.
In:
Ali bo prišlo do premostitve delavcev iz dosedanje Carinske uprave Republike Slovenije v inšpekcijske službe dosedanjega Dursa in koliko?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vprašanje.
Glede na to, da ministra ni z nami, vas sprašujem, ali želite pisni odgovor ali boste zahtevali ustni ogovor na naslednji seji?
54
DZ/VI/3. seja
PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Želela bi ustni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V redu, hvala lepa.
Naslednja je za vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigu Turku na vrsti Tina Komel.
TINA KOMEL (PS PS): Spoštovani minister Žiga Turk!
V medijih smo v zadnjih dneh lahko prebrali, da je zasebna Fakulteta za uporabne družboslovne študije, FUDŠ, dobila tretjino vseh sredstev na javnem razpisu vašega ministrstva. Vodja Direktorata za visoko šolstvo na vašem ministrstvu gospod Borut Rončevic je tudi, glej ga zlomka, soustanovitelj te fakultete.
S trditvijo, da se je kot vodja direktorata izločil iz odločanja, nas ne boste prepričali, da ni vplival na to, da si je priskrbel, kar tretjino sredstev za svojo zasebno fakulteto. Preveč dobro smo spoznali delovanje SDS v mandatu 2004 do 2008, kjer ste imeli prav takšne vzorce delovanja. Verjamem, da mi boste povedali, koliko projektov so prijavili in kaj vse dela ta zasebna fakulteta. Samo, lepo vas prosim! Če bi vsi s FUDŠ, vključno z vsemi študenti, sodelovali na vseh projektih, ne bi zapolnili enega razreda v veliki predavalnici Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zato nikakor ni minimalnih pogojev za tako višino prejetih sredstev s strani vašega ministrstva. Ta isti gospod je na tej fakulteti petinsko zaposlen in prejema sredstva, ki so bila namenjena iz tega razpisa.
Ali lahko potrdite, da ta gospod na fakulteti dejansko tudi dela in opravlja delo, ali pa ne prejema zgolj plače, ker je sam svoji fakulteti odobril ogromno sredstev?
Da bomo vsi mirni, predlagam, da ta primer pregleda Računsko sodišče, protikorupcijska komisija in tudi policija, saj gre za tipične znake korupcije in klientelizma.
Moje vprašanje se glasi:
Kako boste ukrepali, da se sredstva enakopravno porazdelijo med javne državne fakultete in ostale privatne, ki niso bile deležne takih sredstev?
Ali nameravate v primeru dokazanih sumov korupcije in klientilizma na vašem ministrstvu odgovarjati in odstopiti?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Kar veliko vprašanj.
Izvolite, gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Ne vem, spoštovana poslanka Komel, ali ste si vi sami domislili tega vprašanja ali so vam ga podtaknili, ker tukaj ni nikakršne zgodbe. Nikakršne zgodbe v tem primeru ni.
Pogoje tega razpisa je pisala prejšnja
vlada...
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod minister, oprostite. Me opozarjajo, če se še enkrat priklopite, ker čas ne teče.
DR. ŽIGA TURK: Torej, razpis je napisala prejšnja vlada pod vodstvom ministra Gregorja Golobiča. Komisijo, ki ocenjuje razpis, je imenovala prejšnja vlada, ko je bil resorni minister gospod Golobič. Kriterije ocenjevanja prispelih predlogov je postavila prejšnja vlada v času, ko je bil resorni minister gospod Gregor Golobič. Pogoji, ki jih je oziroma kriteriji ocenjevanja za te projekte so bili taki, da komisija ni imela arbitrarnih možnosti, da bi ocenjevala, kaj jim je bolj, kaj jim je pa manj všeč. Vsi pogoji so bili taki, kot jih, recimo, želite za, recimo, podeljevanje sredstev v športu, o čemur smo danes tukaj govorili.
Ta komisija za isti razpis je že enkrat delala in podeljevala projekte v letu 2011, zdaj je bil samo drugi klic za isti razpis.
Komisija je končala z delom 1. aprila 2012 in gospod Rončevic je prišel v službo na ministrstvo za v. d. direktorja Direktorata za znanost in visoko šolstvo 2. aprila, torej dan kasneje.
Vi izražate veliko skrb, zakaj javne univerze, javne fakultete niso bile na tem razpisu bolj uspešne. Tudi če se privatni zavodi sploh ne bi prijavili, javne fakultete ne bi bile v stanju počrpati vseh sredstev, ki so bila razpisana, ker so prijavile premalo projektov, ker se jim ni zdelo potrebno, vredno napisati, odgovoriti na ta razpis.
Tako so vsi strahovi v zvezi s tem popolnoma odveč, gospa poslanka, pošljite protikorupcijsko komisijo, Računsko sodišče, policijo, kot ste rekli, vojsko, če se vam zdi -srečno! Mi smo vam z vsemi informacijami na voljo. Ker sem pričakoval, da če se slučajno zgodi, da bi kdo, ki ni iz največje univerze, dobil kakšna sredstva od ministrstva in da bo cel halo; ko sem dobil v podpis rezultate tega razpisa, sem rekel, da zadevo poglejmo, da ne bo kaj narobe, in sem dal stvari pogledati komisiji za interno revizijo. Seveda ni našla nobenih nepravilnosti, ki bi bile povezane s favoriziranjem javnih ali zasebnih, ali tega ali onega. Tako, prosim, v veliko veselje mi bo, če bomo na tem primeru nekatere stvari razčistili. Razpisov je ogromno. Na številnih razpisih je v že času, ko sem jaz minister, zmagala Univerza v Ljubljani, pa nihče ne problematizira, da je Turk tudi profesor na Univerzi v Ljubljani. Na ogromno razpisih je zmagala, ne vem, v času ministra Golobiča, tudi Univerza v Ljubljani, pa nihče ni problematiziral, da on tam študira. Je zmagala kakšna fakulteta, kjer je delal takratni državni sekretar, pa nihče ni tega problematiziral. Če pač je nekdo bil boljši, če je napisal boljše predloge za nek razpis, potem je pravilno, da mu čestitamo in da smo veseli, da se zasebni zavodi potrudijo za ta sredstva. Oni so se potrudili za ta sredstva zato, ker jim ni tako mehko postlano kot javnim zavodom, ki dobivajo
55
DZ/VI/3. seja
sredstva marsikdaj mesečno in marsikakšna sredstva tudi brez razpisov.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Vidim, da želite dopolnitev.
Izvolite.
TINA KOMEL (PS PS): Spoštovani minister!
Z vašim odgovorom nisem zadovoljna in ne samo zato, ker dvomite v moje in naše sposobnosti, da bi lahko mi sami to izpisali in sestavili. Ampak tudi zaradi tega, ker - vam bom razložila.
Univerzo v Ljubljani obiskuje približno 51 tisoč študentov. Na razpisu jim je vaše ministrstvo odobrilo štiri projekte in zanje so prejeli 90 tisoč evrov. To pomeni, da so na študenta prejeli dva evra. Fakulteto FUDŠ na vseh stopnjah obiskuje 369 študentov. Na razpisu jim je vaše ministrstvo odobrilo 8 projektov in prejeli so 400 tisoč evrov državnih sredstev. To pomeni, da je fakulteta FUDŠ prejela nekaj manj kot tisoč 100 evrov na študenta. Ali se vam zdi normalno, da je študent na Univerzi v Ljubljani vreden toliko kot en burek, na zasebni fakulteti FUDŠ pa toliko, kot najnovejši Applov računalnik? Te poštene logike razdelitev sredstev res ne razumem.
Kot se mi dozdeva, vidim, da ne marate javnega šolstva. Pred meseci ste hoteli jim odvzeti 30 milijonov evrov sredstev, sedaj pa je na razpisu zasebna fakulteta FUDŠ pridobila več kot tretjino sredstev. Kot sem danes prebrala na spletni strani RTV, je ta ista zasebna fakulteta objavila anketo, v kateri vaša stranka SDS gladko vodi pred vsemi ostalimi.
Verjetno so bila sredstva razpisa namenjena dobrim rezultatom SDS v javnomnenjskih raziskavah. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Ne dvomim minister, da imate dodatna pojasnila.
DR. ŽIGA TURK: Predstavljam si, da bi se prav lahko našel nekdo, ki bi rekel: "Poglejte, ti Slovenci, dva milijona jih je in imajo svetovnega prvaka v smučarskih poletih. Nas, Kitajcev, je pa milijarda in pol, pa nismo dobili niti ene medalje."
Osnovni razlog oziroma osnovno pravilo je, da se je treba na stvari prijavljati. Ne vem, mislim, da gospod Golobič očitno, ko je pisal pogoje tega razpisa, ni dal v razpisne pogoje, da mora največja univerza dobiti toliko projektov in da je število študentov neke univerze merilo izbora. Komisija je točkovala in je točkovala po takih in takih merilih. Javne ustanove so predlagale 20 projektov in jih je bilo izbrano 13, torej približno dve tretjini. Zasebne ustanovne, zasebni visokošolski zavodi so predlagali 34 projektov in so zmagali oziroma so dobili financiranih 21, torej tudi približno dve tretjini. Vaša argumentacija me spominja na
tistega gospoda, ki se je ves čas pritoževal, da ni pa ni zadel na loteriji. Potem mu je pa vendar eden razložil: "Pa daj, saj veš, da moraš srečko kupiti!" Če želiš dobiti projekte na razpisu, potem je za začetek dobro, da jih predlagaš.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Želite še kakšen predlog podati?
TINA KOMEL (PS PS): Po drugem odstavku 246. člena podajam predlog za javno razpravo. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za predlog. O tem predlogu bomo glasovali v okviru glasovanj.
Naslednja je na vrsti gospa Renata Brunskole, ki bo prav tako postavila vprašanje ministru dr. Žigi - in ne Žigu, kot tu napačno piše... / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa, zdaj nekaj več vemo. Hvala lepa.
Skratka, minister dr. Žiga Turk bo odgovarjal na vprašanje gospe Renate Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Spoštovana predsedujoča, gospod minister, vsi prisotni!
Gospod minister, postavljam vam vprašanje v zvezi z ravno tako izredno zanimivo temo, mislim, da v zadnjem času aktualno, bi pa res prosila, da bi bil ta najin dialog čim bolj konstruktiven in ne morda ciničen. Namreč, pri predhodnem vprašanju je bilo, žal, temu tako.
Torej, spoštovani dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, sprašujem vas o načrtih glede predvidenega zvišanja standardov v osnovnih šolah in morebitnih spremembah šolskih okolišev v naslednjem šolskem letu.
Zanimivo je, da bi si za tako velike, da ne rečem, za šolstvo kar zgodovinsko usodne ukrepe morali vzeti več časa ter omogočiti javno razpravo in izmenjavo mnenj, v kar bi morali biti vključeni aktualni strokovni delavci na področju šolstva in izobraževanja, tudi z drugih strokovnih področij, ravnatelji in širša strokovna javnost. Do takrat pa nam ostaja veljavni sistem, veljavni normativi mreže šol. Tako bi nekako bilo pravilno. Vendar v zadnjem času beremo: "Zaradi varčevalnih ukrepov so sredstva za izvajanje programa" - tega in tega, kateregakoli ministrstva - "zmanjšana" in tako naprej. Potem beremo, da bi potrebovali več psihologov, da so ljudje v stiskah, v težavah, vendar, žal, tudi za to področje sredstev ni. Predlogi bi morali prihajati v javnost natančno in celovito opredeljeni in takšni ukrepi bi pomenili, kot jih sedaj predvidevate za novo šolsko leto, da bi se breme države preselilo z državnega proračuna na lokalne skupnosti.
To vprašanje postavljam tudi zato, ker je videti, da to resnično veliko ministrstvo, ki ga vodite, razmišlja ravno v drugi smeri, kot so pričakovanja državljank in državljanov. Naj
56
DZ/VI/3. seja
povem na konkretnem primeru. Z interventnimi ukrepi na področju osnovnega šolstva, na primer v Beli krajini, ki je demografsko ogroženo območje po sklepu Vlade, bi še povečali neposeljenost, prizadeli mlade družine in praktično izselili mlado prebivalstvo s podeželja v večja mesta.
Prosim za odgovor v zvezi z morebitnimi spremembami šolskih okolišev in predvidenim zvišanjem standardov v šolah v Republiki Sloveniji.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za vprašanje.
Minister, izvolite.
DR. ŽIGA TURK: Hvala za vprašanje, je popolnoma na mestu.
O teh stvareh smo v preteklih mesecih že veliko govorili. Največ je bilo slišati o tem, da se pogovarjamo s sindikati, ki jih ta stvar, zaradi delovnih mest in obremenitev, upravičeno zanima in zelo skrbi. Pogovarjali smo se tudi z župani oziroma predstavniki občin, ki jih stvar ravno tako zanima, včasih morda z nekoliko drugega stališča, ker bi za boljšo organizacijo vzgoje in izobraževanja, predvsem predšolske, tudi kakšen občinski proračun lahko z manj naredil več.
V zvezi s tem naj pojasnim, da smo se s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, torej Vlada se je s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja 10. maja 2012 dogovorila za sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev. Veste, da so bili ena centralnih tem, eno centralnih vprašanj v času, ko smo se s sindikati pogovarjali, ravno standardi, normativi, šolski okoliši in drugo.
Skratka, dogovorili smo se, in citiram: "Prvič, da se spremembe standardov in normativov na področju vzgoje in izobraževanja uskladijo s socialnimi partnerji v okviru socialnega sporazuma. Drugič," spet citiram, "da so standardi in normativi za področje vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in javne uprave, ki ne bodo usklajeni v okviru socialnega sporazuma, predmet nadaljnjega usklajevanja s socialnimi partnerji s ciljem doseči dogovor."
Dialog v okviru socialnega partnerstva poteka te dni in s to razpravo tukaj ne bi želel ne izboljševati ne poslabševati naših pogajalskih izhodišč v zvezi s tem. Tisti, ki so diskusije spremljali, v katero smer gre Vlada v smislu tako standardov in normativov kot tudi šolskih okolišev, vedo, da gre v smeri rahlega približevanja normativov, ki jih imajo slovenski pedagogi nekemu povprečju v Evropski uniji, in da gre glede šolskih okolišev v smeri, ki bi v večjih krajih, v večjih urbanih središčih omogočili boljšo popolnjenost razredov.
Nam ne gre za to, da natrpamo razrede z 28, 29, 30 učenci, nam pa gre za to, da tiste najmanjše razrede boljše popolnimo in dosegamo normativ približno 24 otrok v razredu kot spodnjo mejo. To je tudi število otrok, ki jih
pedagoška stroka pripoznava kot neko zdravo število, znotraj katerega se lahko oblikujejo določene skupine otrok, prijateljstva; skratka, da razred funkcionira kot razred. Ne slučajno so bili skozi celotno zgodovino razredi približno toliko veliki, seveda so bili v preteklosti še večji, pa smo tudi nekako doštudirali, ampak naj bom zelo jasen: ne želimo iti nazaj v velikosti razredov,ki bi šli čez 30.
Šolski okoliši. Kot pravim, v funkciji tega, da lahko na nivoju nekega urbanega središča, kjer se ljudje premikajo, lahko optimiziramo oziroma zvišamo tiste minimalne razrede, da nimamo na vsaki šoli enega razreda, kjer jih je pa notri deset ali pa sta dva razreda po, recimo, 15 otrok, ampak jih bo tam 24 pa v drugi šoli še 24 in podobno.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dopolnilno vprašanje gospa Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Dopolnilno vprašanje. Hvala za dosedanji vaš odgovor, vendar žal nisem ravno zadovoljna.
Predvsem, zakaj. Ne zato, ker sem opozicijska poslanka, ampak zaradi tega, ker ugotavljamo na območju Slovenije, posebej v bolj odmaknjenih območjih, kot sem prej govorila o Beli krajini. Vam bom kar konkretno povedala: pozabili smo na otroke s posebnimi potrebami, pa ne samo v Beli krajini, tudi drugje; pozabili smo na 20 % romske populacije, ki je v belokranjskih šolah in predstavlja specifiko pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.
Četrtega maja so vam belokranjske občine in aktiv ravnateljev belokranjskih šol tudi pisali pismo. Prejeli so vaš odgovor, da boste poskusili vključiti v spremembo zakona tudi te specifike, vendar, celostno gledano, očitno pristojno ministrstvo in Vlada ne upoštevata preteklih sklepov Vlade, da spada Bela krajina med demografsko ogrožena območja.
Kar me skrbi pri generaciji "baby boom", generaciji 2009, ki bo prišla v šole, to pomeni, da bo zopet prihajalo do težav. Bojim se tega, o čemer je danes že bilo postavljeno vprašanje, da bomo žal javne šole na nek način zmanjševali. Konkretno v Beli krajini bomo šolo Stari trg, šolo Dragatuš, šolo Podzemelj dali v podružnično šolo, 35 profesorjev - brez dela, otroci naj se vozijo itd. O tem vprašanju sploh ne bo treba razpravljati, ampak bomo pa, izgleda, preferirali nekatere zasebne šole.
Bojim se, da se odmikamo od pravne, demokratične in socialne države Republike Slovenije. In to me skrbi, gospod minister.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Minister, prosim, dopolnilni odgovor.
DR. ŽIGA TURK: Moram zelo odločno zavrniti ta namigovanja, ki se rada pojavljajo s te strani v zvezi s preferiranjem zasebnih šol.
57
DZ/VI/3. seja
Pri prejšnjem vprašanju smo slišali pravzaprav veliko govorjenja o tem, kako bi bilo edino pravilno, da se preferirajo javne univerze oziroma da se preferirajo javne ustanove. Naše ministrstvo stoji na stališču, da moramo biti pošteni in da moramo vse obravnavati enako; če je nekdo prijavil boljši projekt, je prijavil boljši projekt - pa če je javen ali pa če je zaseben, če je rdeč ali pa če je črn.
Delim vašo skrb v zvezi s podružničnimi šolami, v zvezi s šolsko mrežo v predlogu, ki ga potem nismo uvrstili v ZUJF. Ni bilo ideje, da bi katero koli šolsko lokacijo ukinili. Bile so edino ideje, da bi katero šolo spremenili v podružnično, kar za otroke spremeni zelo malo, malo več spremni za ravnatelja, občini celo nekaj poceni, ampak smo ta predlog pravzaprav zelo hitro črtali. In šlo je za 8 šol, če so te tri iz Bele krajine med temi 8, potem bodite brez skrbi.
Pravite, da smo pozabili posebne šole, smo pozabili na Rome in tako naprej. Mislim, da odkar je ta vlada, nismo ničesar dodatno pozabili. Nič se ni na tem področju posebej poslabšalo. Nobenih sistemskih ukrepov na tem področju nismo počeli in nobenih sistemskih ukrepov na tem področju nismo počeli, ki bi te standarde prizadeli.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Imate predlog?
Izvolite.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Glede na izjemno pomembnost tega vprašanja v povezavi z mrežo osnovnih šol, šolskih okolišev, standardov in normativ in da ne pozabimo tudi na otroke s posebnimi potrebami, ki so v klasičnih naših osnovnih šolah, pa rabijo posebno pomoč, predlagam, da na osnovi 2. odstavka 246. člena Poslovnika, opravimo javno razpravo.
Upam, da bo tudi javna predstavitev mnenj, preden se kar koli sprejme.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za predlog.
O tem bomo odločali v okviru glasovanj.
Sedaj pa je na vrsti mag. Ivan Vogrin, ki naj bi zastavil vprašanje ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču, ki sem ga že opravičila za njegovo odsotnost.
Magister Vogrin, želite zastaviti vprašanje ali lahko počakate na naslednjo sejo in boste takrat zastavili to isto vprašanje?
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa za priložnost. Hvala lepa vsem skupaj. Bom kar danes postavil vprašanje, glede na to, da je aktualno in da sem se z ministrom o tem že tudi pogovarjal; in tudi s kakšnim drugim ministrom.
Gre za Zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerim smo mi več ali manj linearno
zmanjšali plače, prejemke vsem zaposlenim v javnem sektorju. Dejstvo pa je, da neto plača pod 800 evri omogoča le životarjenje. Menim, da ljudem, ki imajo tako nizke prejemke, ne bi smeli nižati prejemkov, kajti s tem jim jemljemo tudi njihovo dostojanstvo. Tega pa, mislim, da s pravico do izvolitve ali imenovanja nismo dobili.
Ob tem, da je tudi predsednik Vlade danes govoril o tem, da imamo močan paradržavni sektor, ki je država v državi, kjer imajo zaposlene v tem paradržavnem sektorju -Slovenske železnice, Vzajemna in še kaj -, višje plače od predsednika Vlade, od ministrov in tako dalje. In seveda meni, da je dovolj rezerve, da bi poiskali uravnoteženje javnih financ tam, kjer imajo ljudje velike prejemke. In je pravzaprav po svoje groteskno, da dobiva nek direktor zavoda ali nekega drugega paradržavnega organa večjo plačo kot sam predsednik vlade ali pa minister za finance, ki mu je formalno nadrejen.
Zato sprašujem finančnega ministra in še kakšnega drugega ministra ali Vlado:
Kdaj boste predlagali zakon oziroma takšne rešitve za vzdržnost javnih financ, da bo maksimalna razlika med najvišjo in najmanjšo plačo v javnem sektorju 1 : 5?
Seveda bi bilo to v teh kriznih razmerah tudi etično.
In drugo vprašanje:
Kdaj boste s ciljem za uravnoteženje javnih financ zahtevali na seji Vlade spremembo zakonodaje za javna podjetja in javne gospodarske družbe oziroma družbe v pretežni lasti države, tako da bo zanje tudi veljal Zakon o sistemu plač v javnem sektorju?
O tem sva se že pogovarjala tudi z ministrom dr. Pličaničem, ki je tudi prisoten. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Vas moram še vseeno vprašati. Bi bilo v redu, če vam minister poda pisno vprašanje, pardon odgovor seveda?
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Čisto v redu je.
Tukaj so štirje ministri, mislim, da je vprašanje na mestu. Resnično sem se že pogovarjal o tem in načeloma ministri soglašajo oziroma so mnenja, da bi vendar kazalo tudi to področje urediti, predvsem področje, da bo imela vlada vpliv na državna, paradržavna podjetja oziroma podjetja v pretežni lasti države, tako da bo tudi plačno politiko lahko uravnavala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Potem bomo ministra zaprosili za pisni
odgovor.
Enako za dr. Janeza Šušteršiča, ministra za finance, ima vprašanje gospod Mirko Brulc.
Izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Lep dober večer.
58
DZ/VI/3. seja
Prepričan sem, da je ministru znano, da je v našem nacionalnem morju preveč ribičev vseh tehnologij. Ne nazadnje tudi zaradi napačne ribiške državne politike.
Od razpoložljivih ukrepov Evropske unije, od Evropskega sklada za ribištvo 20072013 imenovan ukrep razrez ali trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti, se ta ukrep financira 75 % iz sredstev Evropske unije in 25 % iz nacionalnih sredstev za izvajanje operativnega programa. Novi predlog Vlade, da se obdavči vse prejemke nad 63 tisoč evrov, pomeni 50 % davka za vse, ki bi prejeli sredstva za razrez ribiške ladje. Absurd je v tem, da bo država za ukrep razdelila do 25 % sredstev, vzela pa 40 ali 50 % namenskih sredstev za prenehanje dejavnosti. V Italiji ista sredstva niso obdavčena, kar je logično, saj ne gre za dohodek iz dejavnosti.
Z neobdavčitvijo se je strinjal tudi aktualni minister za kmetijstvo in okolje, kajti na odboru za kmetijstvo je bila ta tema obravnavana konec aprila 2012 in sprejeta skupna ugotovitev, da dohodek ne gre iz dejavnosti ribolova, temveč gre za dohodek, ki bi ga ribiči prejeli, zato da prenehajo opravljati to dejavnost in s tem prispevajo k trajnostnemu koriščenju ribolovnih virov. Obenem se odvečnim ribičem omogoči dostojen umik iz te dejavnosti, preostalim pa dolgoročno upravljanje ribištva brez pomoči države in verjetno gre, to nam je vsem jasno, za neke vrste odpravnine.
Ministra sprašujem:
Zakaj ni realiziran soglasno sprejet sklep na ustreznem oboru, da sprejme sklep, s katerim bo davčna obravnava premij za razrez v celoti upoštevala uredbo Sveta EU št. 1198/2006?
Vladi tudi podam predlog, da še pred objavo javnega razpisa v primeru, da je to seveda potrebno, pripravi ustrezno spremembo Zakona o dohodnini, in sicer tako, da se premije za razrez plovila ne bi obravnavale kot obdavčljiv dohodek. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vprašanje.
Tudi vas sprašujem, gospod Brulc ali bi zadostoval pisni ali želite ustni odgovor? V redu. Hvala za vaš predlog. Posredovali ga bomo ministru.
Naslednja pa je na vrsti gospa Maša Kociper, vprašanje bo zastavila ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani gospod minister, končno eno vprašanje tudi za vas.
Kot veste, državljani naše države kot enega največjih problemov izpostavljajo neučinkovito in prepočasno delovanje pravosodja, znotraj njega zlasti sodstva. Zato bi moral biti eden največjih izzivov vsake vlade, tudi vaše, kako optimalno delovati v pravosodju in kako izboljšati delo celotnega pravosodja, zlasti pa delo sodišč.
V Pozitivni Sloveniji smo med sprejemanjem rebalansa proračuna večkrat opozorili na to, da politika linearnega zmanjševanja proračunskih sredstev deluje tudi v sodstvu in v pravosodju, saj so se zmanjševali stroški tako tožilstvu, policiji, kot tudi sodiščem. Vodilni v sodstvu so takrat opozorili, da bo takšne zmanjševanje zagotovo negativno vplivalo na delovanje sodišč, saj prihrankov na sodiščih praktično ni mogoče doseči drugače kot z zmanjševanjem števila rešenih zadev, kar pa posledično zmanjšuje pravno varnost fizičnih in pravnih oseb. Za proračune sodišč je namreč značilno, da pretežni del, in sicer več kot 70 %, zajemajo plače, sledijo pa stroški sodnih postopkov, materialni stroški in stroški za brezplačno pravno pomoč. Če ne upoštevamo sredstev za plače, je pretežni del sredstev torej namenjen za kritje sodnih in materialnih stroškov, v takšnem razrezu pa stroški brezplačne pravne pomoči zajemajo kar 15 %. Zaskrbljujoče je zlasti to, da se ti stroški v zadnjih letih iz meseca v mesec izrazito povečujejo, kar pomeni, da se na ta račun dejansko zmanjšujejo razpoložljiva sredstva sodišč za sodne postopke. Vrhovno sodišče ob tem opozarja, da je velik del sredstev za BPP namenjen za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka, kar je uvedla novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Poleg problema naraščajočih sredstev s tega naslova nastajajo zaradi postopka odobritve brezplačne pravne pomoči tudi dejanski zastoji v stečajnem postopku, saj stečajni dolžniki, ki zaprosijo za to pomoč, že izpolnjujejo vse pogoje za začetek stečajnega postopka in bi jim moral sodišče sklep izdati v roku treh dni, kar pa se seveda ne zgodi. Poleg finančnih težav in zastojev v stečajnem postopku je takšna ureditev v insolventnem zakonu tudi v nasprotju z namenom Zakona o brezplačnem pravnem postopku, ki določa, da je njegov namen prav uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj oseb, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne morejo uresničevati. Gre torej za pomoč fizičnim in ne pravnim osebam.
Sprašujem torej, spoštovani gospod
minister:
Ali glede na povedano razmišljate o optimiziranem delovanju sodstva?
Ali že imate konkretne rešitve za zajezitev naraščajočih stroškov brezplačne pravne pomoči?
Ali v tej zvezi načrtujete kakršne koli spremembe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju?
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Prosim za odgovor, minister.
59
DZ/VI/3. seja
DR. SENKO PLIČANIČ: Spoštovana podpredsednica. Spoštovana gospa Kociper, spoštovane poslanke in poslanci!
To vaše vprašanje razumem dvodelno. Najprej, če razmišljamo o racionalizaciji stroškov, ki jih sodišča namenjajo brezplačni pravni pomoči na splošno, in potem v drugem delu, v tistem, ko so ta sredstva namenjena oprostitvi predujma, ki je pogoj za začetek stečajnega postopka, kadar ga predlaga dolžnik, fizična ali pravna oseba.
Glede prvega lahko povem, da smo začeli skupaj z Vrhovnim sodiščem pripravljati analizo o tem, kako se porabljajo sredstva brezplačne pravne pomoči na splošno. Podlaga ali pa izhodišče za to analizo je ravno to vaše vprašanje, ki je zelo utemeljeno, da poskušamo tukaj skupaj doseči bolj racionalno porabo teh sredstev, še posebej v teh časih, ko so proračuni vseh proračunskih uporabnikov omejeni. Hkrati bo pa ta analiza dala podlago tudi za eventualno spremembo ali pa razmislek o tem, kako bi ta vprašanja brezplačne pravne pomoči, ki se, kot rečeno, v stečajnih postopkih daje v obliki oprostitve plačila predujma, ki je pogoj za začetek stečajnega postopka. Torej razmislek o tem, ali se da tudi tukaj bolj racionalno ta sredstva uporabljati v okviru teh postopkov.
Tukaj naj povem še to, da je po obstoječi ureditvi zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi plačilo predujma predpostavka, pogoj za začetek stečajnega postopka, kadar ga predlaga dolžnik sam. Ta dolžnik je lahko fizična oseba in pravna oseba. Če ta predujem ni plačan, se stečajni postopek ne more začeti. Če fizična oseba ali pa tudi pravna, zlasti fizična seveda, nima dovolj sredstev za preživljanje, torej in izpolnjuje pogoje iz Zakona o brezplačni pravni pomoči, potem sodi v kategorijo tistih oseb, ki se jim lahko brezplačna pravna pomoč odobri, kot sem že omenil, v obliki oprostitve plačila tega predujma. Hkrati bi pa opozoril še na določbo veljavnega 233. člena prej navedenega zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi, ki določa, da v primeru, ko vrednost unovčene stečajne mase presega znesek predujma, tega, za katerega sredstva je dal proračun sodišča in s tem proračun države, sodišče, ki vodi stečajni postopek, odloči, da se ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča, in to prednostno. Torej, poenostavljeno povedano, če je vrednost stečajne mase večja od dolgov, potem se iz tega izkupička najprej poplača ravno ta predujem, sredstva za predujem, ki jih je založilo sodišče taki osebi. Tako tu neka varovalka že obstaja v smislu vračila teh stroškov.
Res pa je, kar ugotavljate, da se je v zadnjem času skokovito povečalo sploh odobravanje pravnih pomoči in s tem stroški in v tem okviru, kar tudi pravilno ugotavljate, povečanje stroškov brezplačne pomoči na način oprostitve plačila predujma. Vendar pa tu sam
ne vidim načina, kako se temu izogniti, če ureditev ostane taka, kot je; torej, da je predujem predpostavka za začetek postopka, da se postopek sploh uvede.
Omenil bi še to, da je ta medresorska delovna skupina, ki smo jo pred časom že napovedali, namenjena je pa spremembi ali pa neki bolj celoviti noveli zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi, bila ustanovljena že takoj po tem, ko smo to napovedali. Mislim, da bomo že pred poletjem imeli neke obrise nove ureditve, pri čemer bomo izhajali iz novele, ki jo je prejšnja vlada pripravila, in jo poskušali še nadgraditi in v tem okviru tudi nek razmislek vložiti v to vprašanje, o katerem govorimo.
Hkrati pa ponavljam, da zaenkrat ne vidim načina, kako bi se temu lahko izognili. Še enkrat ponavljam: dokler je predujem podlaga za začetek postopka in če oseba, ki je dolžnik in želi sprožiti ta postopek, teh sredstev nima in izpolnjuje druge pogoje iz Zakona o brezplačni pravni pomoči, potem je preprosto najbrž treba ohraniti veljavno ureditev. Da pa se zelo verjetno - to bo analiza, ki sem jo omenil, pokazala - bolj racionalno uporabiti sredstva za brezplačno pravno pomoč na splošno, še posebej pa v tem okviru, o katerem govorimo.
Na podlagi te analize bomo to ocenili in če bomo našli način, to vgradili v novelo zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dodatno vprašanje, gospa Kociper.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa za pojasnila, gospod minister.
V	nadaljevanju sprašujem:
Ali je mogoče tudi časovno opredeliti, kdaj lahko pričakujemo te spremembe?
V	tem smislu zlasti:
Ali razmišljate tudi o bolj dolgoročnih sistemskih rešitvah?
V	smislu sistemskih rešitev bi bilo mogoče odgovoriti tudi na ta vprašanja, ki ste si jih sami zastavili. Mene pa zanimajo zlasti dolgoročne rešitve na področju BPP v smislu drugačne ureditve tega vprašanja, morda celo o prenosu postopkov brezplačne pravne pomoči izven sodstva. Prosim, če lahko odgovorite še na to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še to dopolnitev prosim, minister.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala.
Rok za novelo ZFPPIPP, torej zakona o finančnem poslovanju podjetij in prisilni poravnavi, interni rok za pripravo na vladi, je 30. 9. 2012, to lahko povem. O vsebinskih rešitvah še ne bi mogel govoriti v tem trenutku, koliko nameravamo poseči v veljavno ureditev.
60
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
Vsekakor je izhodišče, narediti bolj racionalno in bolj učinkovito.
Kar se pa tiče Zakona o brezplačni pravni pomoči, pa je ravno ta analiza tista, ki bo pokazala, kaj v bodoče narediti. Mislim pa, da ideja, ki ste jo predlagali, ni slaba, si jo bomo zabeležili in tudi o tej ideji razmislili.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Tomaž Lisec bo postavil vprašanje dvema ministroma, ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču ter ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču.
Ministra, kdo bo odgovarjal prvi? Izvolite, gospod dr. Pličanič. Se opravičujem, najprej bi radi slišali vprašanje.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Lep pozdrav, spoštovana predsedujoča, spoštovana ministra!
Mnogi lastniki kmetijskih zemljišč in predstavniki občin vidijo v komasaciji možnost izboljšanja kmetovanja, ureditev dela infrastrukture in tudi možnost izboljšanja ter urejanja prostora, v katerem delajo in živijo. S komasacijami, kar je tema mojega vprašanja, se lahko uspešno rešujejo tudi vsi večji posegi v prostor, ki mnogim povzročajo velike probleme.
V komasacijskem postopku se lahko ti problemi uspešno rešujejo na dokaj neboleč in hiter način z relativno majhnimi stroški, vsaj naj bi bilo tako, vendar pa je zadnja novela Zakona o zemljiški knjigi iz leta 2011, ki je s 1. 5. uvedla informatizirano zemljiško knjigo, prinesla verjetno več težav in problemov kot pa rešitev. Na to opozarjajo tako uporabniki, strokovnjaki, predstavniki geodetskih uprav, predstavniki upravnih enot in vsi ostali, ki se jih komasacija dotika. Govorimo predvsem o problemu ukinitve zemljiškoknjižnih vložkov, krajevne pristojnosti ter uvedbo elektronskega vlaganja teh predlogov.
Zato mi dovolite par vprašanj. Najprej glede problema programske rešitve zemljiške knjige. Očitno je, da sedanji sistem ne omogoča vpisa komasacij.
Kako nameravate to rešiti?
Kot vemo, je do prenove oziroma elektronske zemljiške knjige v praksi to potekalo tako, da so bile lahko potem takoj te komasacije vpisane v zemljiško knjigo. Tako je bilo tudi zagotovljeno, da so lahko komasacijski udeleženci kot lastniki normalno uporabljali svoje zemljiške parcele. Po tem zakonu jim je to onemogočeno.
Kakšne rešitve boste tu predlagali?
Nadalje me tudi zanima:
Kako in kdaj se bodo rešile posamezne pritožbe in odločbe komasacij?
Zanima me tudi:
Kakšno je vaše mnenje glede arbitražnega reševanja problematike komasacij? To je ena izmed tematik, ki je verjetno tudi prihodnost na tem področju.
Potem me zanima:
Kako boste rešili problem krajevne pristojnosti?
Ali zagovarjate odpravo krajevnih pristojnosti ali njeno ohranitev?
In na koncu mi dovolite še eno vprašanje glede problema ukinitve zemljiškoknjižnih vložkov:
Ali nameravate z novo e-rešitvijo v zemljiški knjigi odpraviti tudi te probleme?
To bi bilo zaenkrat to. Verjamem, da je veliko vprašanj, in upam, da bodo odgovori zanimivi.
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Res je,
oba ministra pa imata za vse odgovore samo 5 minut časa.
Izvolite, dr. Pličanič.
DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod Lisec!
Odgovoril bom na prvi del vaših vprašanj, upam, da se bom lahko dotaknil vseh, potem pa bo kolega minister Bogovič še na drugi del vprašanj.
Najprej naj pojasnim, da sem seznanjen s to problematiko, ki izhaja iz vaših vprašanj. Rad bi povedal tudi to, da je pisno vprašanje z enako ali podobno vsebino postavil tudi poslanec Državnega zbora mag. Dejan Židan in na to vprašanje pripravljamo obširnejši pisni odgovor.
Glede konkretnih problemov, ki jih omenjate, torej problemov, povezanih z vpisom komasacijskih odločb v zemljiško knjigo, pa naj povem naslednje. Že kmalu po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi iz leta 2011, ta je uveljavil celovito informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka, smo na ministrstvu prejeli obvestilo upravnih enot o težavah pri vpisu komasacijskih odločb v zemljiško knjigo.
O problematiki je bilo nemudoma obveščeno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, natančneje evidenčni oddelek tega sodišča, v katerega pristojnosti sodi operativna izvedba projekta e-zemljiške knjige oziroma informatizacije zemljiške knjige ter tudi nadzor in vodenje informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige. Normativna ureditev je in še vedno omogoča, da se tudi komasacijske odločbe in pogodbe lahko vpisujejo v zemljiško knjigo, vendar pa je tudi za te postopke določeno, da mora biti predlog oziroma obvestilo za vpis podano v elektronski obliki. S strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije smo prejeli zagotovilo, da je vpis komasacijskih odločb mogoč, torej na ta elektronski način, vendar se je izkazalo, da bodo potrebne določene	nadgradnje	obstoječega
informacijskega sistema, ki bo omogočal nov način vpisovanja komasacijskih odločb, informacijsko, elektronsko, ne pa na ročen
61
DZ/VI/3. seja
način, kot je to potekalo do zdaj in iz česar izvirajo problemi.
Na to smo se na ministrstvu takoj odzvali in 8. 5. 2012 na predlog Vrhovnega sodišča podali soglasje za izvedbo postopka javnega naročila za nadgradnjo sistema elektronske zemljiške knjige v tem delu. Ravno v tem delu, kjer so problemi; torej v delu, ki se nanaša na vpisovanje komasacijskih odločb. Po zagotovilih Vrhovnega sodišča - poudarjam, da so oni tisti, ki so za to pristojni - bo prav ta nadgradnja omogočila nemoteno in hitrejše vpisovanje komasacijskih odločb v zemljiško knjigo.
Tisto, kar lahko še povem, je, da ocenjujem, da bo ta postopek javnega naročila, o katerem sem vam govoril, da čim prej uspešno, hitro končan in da bo v resnici s to nadgradnjo ta problem rešen.
V drugem delu sprašujete, kaj mislimo narediti na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo pri nadgradnji samega sistema zemljiške knjige. Omenili ste problem zemljiškoknjižnih vložkov. Tukaj lahko povem, da je eden od projektov našega ministrstva, ki izhaja tudi iz koalicijske pogodbe, zlasti združitev informacijskega sistema zemljiškega katastra in zemljiške knjige. To je glavna prioriteta, da bomo imeli opravka z eno evidenco in ne z dvema, tako kot do sedaj; vse z vidika poenostavljanja za uporabnike, da bo lahko uporabnik z vstopom v informacijski sistem dobil vse podatke, tako o katastru, o parceli, o mejah parcele itn., in tudi o pravnih vprašanjih, ki so na tej parceli, torej o lastninski pravici in drugih stvarnih pravicah. To je zaenkrat glavni cilj.
Zaenkrat nismo še predvideli kakšnih obsežnejših posegov v sam sistem zemljiške knjige, čeprav razmišljamo tudi o tem, vemo, da so problemi tudi pri delovanju zemljiške knjige kot takšne, vendar pa moramo to še malo bolj natančno analizirati in bom potem lahko že pred poletjem kaj več o tem vedel, vsekakor pa septembra.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še minister.
FRANC BOGOVIČ: Ker je bilo več vprašanj za gospoda Pličaniča, verjamem, da bom sam lažje odgovoril v tem kratkem času.
Na dvajsetih komasacijskih območjih je danes še 59 pritožb, ki so v reševanju pravne službe na ministrstvu. Od ene pa do enajst teh pritožb je na posamezno območje. Vemo, da Slovenci imamo zelo radi svoja zemljišča, zato pride do teh številnih zapletov. Postopki trajajo zelo različno dolgo, ker je tudi zahtevnost različna. Včasih gre za neurejena, neusklajena zemljiška, katastrska stanja, potem je neusklajenost s stanjem, posestnim listom in stanjem v naravi. Mnogokrat so pri vrednotenjih, in pri tem zaradi tega pride do pritožb, potrebni
tudi izvedenci, ki opravijo potem tudi izvedeniško mnenje, zato so tudi ti roki dolgi.
Ocena kolegov je, da bi glede na težo teh problemov, do maja 2013 nekje lahko bile vse te pritožbe rešene, glede na... /izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Dodatno vprašanje, gospod Lisec. Izvolite.
TOMAŽ LISEC: (PS SDS): Hvala.
Ker je bilo veliko vprašanj, dajem možnost za mogoče še kakšen odgovor.
Predvsem pa me zanima - in moje vprašanje gre v tej smeri:
Kakšno je mnenje glede arbitražnega reševanja problematike komasacij? Če je tukaj kakšno mnenje oziroma če je kakršno koli razmišljanje v tej smeri.
Seveda me zanima problematika krajevne pristojnosti glede odprave:
Ali ste za to, da krajevna pristojnost
ostane?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vprašanje.
Vprašanje imamo. Kdo bo odgovarjal? Gospod Bogovič, izvolite.
Imamo proceduralni zaplet v smislu, da... Ne morete se prijaviti. Se lahko z drugim mikrofonom prijavi minister? Mora biti na svojem.
Nas boste opozorili, ko bo.
FRANC BOGOVIČ: Je že. Upam, da bom lahko odgovoril.
Kar se tiče krajevne pristojnosti, je bilo to lansko leto, ko se je sprejemal ta zakon, eno od vsebinskih vprašanj, ali ne bo pri marsikaterem takšnem zemljiškem vpisu težje to reševati, ker se ta krajevna pristojnost sedaj ne upošteva več.
Mislim, da je to predvsem stvar pravosodja, da mogoče razmisli, ali bi za takšne postopke, kjer je treba na licu mesta dosti reševati probleme, bila takšna rešitev.
Glede arbitražnega reševanja moram reči, da sem v svoji prejšnji funkciji kot župan občine Krško bil udeležen v komasacijskih postopkih, kjer smo imeli v nekem obdobju približno 900 hektarjev odprtih komasacij, in da je to arbitriranje med posameznimi ljudmi mnogokrat narejeno v neke postopkih uvedbe komasacijskega postopka. Druga zgodba je pa prav v tem pravnem postopku in sam ocenjujem, da bi najbrž arbitražni postopek, tako kot kje drugje, tudi tu lahko pospešil nekatere probleme ki se jih da rešiti.
Mogoče pa kolega želi kaj več o tem
dodati.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
62
DZ/VI/3. seja
Želite še kaj dodati dr. Pličanič? (Ne.) Hvala lepa za vprašanje in odgovore.
Naslednja je na vrsti mag. Leja Hercegovac, ki bo zastavila vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Lep
pozdrav vsem prisotnim.
Delovnega programa na Ministrstvu za zdravje za leto 2012 še nimamo. Delavnega programa za zdravstveno reformo na ministrstvu še nimamo, ampak ga res potrebujemo.
Spoštovani minister, ker je v pripravi zdravstvena reforma, ki obsega spremembe več zakonov: Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, Zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstveni negi in terapiji, Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju - in alternativni medicini -, vas, gospod minister, sprašujem:
Kdaj in v kolikšnem času bodo spremembe pripravljene? Namreč,	od
časovnice in kakovosti izvajanja omenjenih zakonov je odvisna učinkovitost našega zdravstvenega sistema. Iz vaših predhodnih izjav je razbrati, da bo reforma res posegla v obstoječe pravice in načela socialne države.
Zato vas sprašujem:
Na kakšen način bo Ministrstvo za zdravje financiralo in na kakšen način bo izvajalo nadzor nad porabo sredstev ter razmejilo javno in zasebno zdravstvo?
Ali bo mreža zdravstvene službe urejena po principu enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev?
Kdaj bodo spremembe pripravljene in v katerem času?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, minister.
TOMAŽ GANTAR: Hvala. Spoštovani!
Tu je toliko vprašanj, da lahko pol ure govorim, ker vam ne bom mogel vse na hitro odgovoriti, ste zelo zelo široko zastavili vprašanja.
Glede programa sem omenjal že tudi v prejšnjih odgovorih, kaj ima prednost, kaj je prioriteta dela. Sigurno sta to dva zakona, ki bistveno vplivata na organizacijo in tudi na financiranje zdravstva, se pravi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in pa Zakon o zdravstveni dejavnosti.
Ostalega dela na ministrstvu, kar ste našteli, je seveda veliko. Vedeti morate, da so to zakoni, ki so se leta in leta pripravljali, že prej, eni so bili sprejeti, eni niso bili. V kratkem roku vseh - enostavno tudi ministrstvo ne razpolaga z dovolj ljudmi, da bi lahko pet ali pa še več zakonov vzporedno peljali. Tako bodo določene stvari morale počakati.
Poleg tega se na ministrstvu ukvarjamo tudi z drugimi stvarmi. Tu so še investicije, so
projekti, kot je e-zdravje, poleg zakonodaje, priprava mreže, priprava splošnega dogovora, ki ne potrebuje predhodne zakonske podlage in tako naprej. Vmes bo tudi socialni dialog, ki nam bo kar nekaj časa vzel. Saj pravim, žal mi je, da ste odpovedali sestanek na to temo, ko ste se najavili pri meni, brez razloga, zakaj. Tako vam bi lažje malo širše obrazložil.
Seveda je verjetno bolj pomemben del, kot kaj vse mi počnemo na ministrstvu, vsebinski. Se pravi, kaj bomo s temi zakoni določali. Mislim, da sem tudi tu nakazal: prvič, moje videnje, ki je v temu trenutku verjetno premalo. Se pravi, želim dostopen, solidaren javni zdravstveni sistem, jasno ločevanje med zasebnim in javnim zdravstvom. Seveda je tukaj še veliko odprtih vprašanj, tudi znotraj koalicije -kot prej že omenjeno, kaj bomo delali s prispevno stopnjo, kakšen bo način organizacije, kakšna bo košarica pravic, na kakšen način bomo ločevali dopolnilno zavarovanje ali dodatno od obveznega in tako naprej. To so teme, ki so gotovo glede na pomen tiste, ki morajo biti stvar širšega dialoga in dialoga s socialnimi partnerji. Tudi zato, tudi to je razlog, da te temen niso bile predlog sprememb v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ, ampak da jih puščamo za redni postopek, za redno proceduro sprejemanja, tudi preko Državnega zbora. In kakršna koli trditev danes o tem, kakšen bo na koncu predlog, bi bilo z moje strani verjetno neresno in tudi preuranjeno. Tako razen mojih pogledov v tem trenutku zelo težko povsem konkretne rešitve dajem, ker mislim, da bi bilo neodgovorno. Seveda, lahko bi pač nekaj napisal, ampak mislim, da to ni to. In to bi pomenilo ponovno, kar se dogaja že 10 let, da od teh pomembnih zakonov ne bi bil sprejet niti eden.
Tako tukaj prosim za malo potrpljenja, glede na redni postopek boste pravočasno obveščeni. Kaj je prioriteta, smo rekli; sta te dva zakona, in to bomo poskušali v nekem dogovoru z vsemi pripeljati do točke, ki bi, upam da, bila tudi primerna za sprejem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dodatno vprašanje, gospa Hercegovac.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Hvala za odgovor, gospod minister, ampak moje vprašanje je bilo: časovnica, termini in kateri prvi zakon bo obravnavam.
Pa vas še enkrat sprašujem:
Ali nam lahko zagotovite, da se boste v bodoče držali postavljenih terminov, ki jih poveste?
Kateri zakon boste kot prvega posredovali v obravnavo in kdaj?
Zdaj ste omenjali Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ampak:
Kdaj, gospod minister?
To je zelo pomembno vprašanje. Hvala.
63
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/3. seja
TOMAŽ GANTAR: Ja, res je pomembno. Predvidevam, da bomo v jeseni uspeli predlog pripraviti, ni pa odvisno samo od nas, odvisno je tudi od dogovora, ki ga bomo uspeli s socialnimi partnerji doseči ali ne, in tudi o rešitvah se bo treba pogovarjati. Tako ni vse na ministrstvu. Mi ga lahko relativno hitro napišemo, kdaj bo primeren za sprejem, seveda je to drugo vprašanje.
Želim si, da bi v letošnjem letu v jeseni imeli predlog na mizi. Seveda pa tukaj garancije ne morem dajati.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še dodaten predlog. Izvolite.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Pravzaprav mi potrebujemo delovni program in prav to, kar ste rekli: kaj bo na mizi. To je zelo pomembno in dejansko je potrebna široka razprava in lepo prosim, da bolj decidirano terminsko opredelite. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Mag. Hercegovac, vas lahko vprašam, kakšen je bil vaš predlog.
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS):
Proceduralni.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Proceduralni, kakšen? Za splošno razpravo, o kateri bomo...
MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Za
splošno razpravo, lepo prosim.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: V redu.
Hvala lepa za predlog. O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj.
Sedaj pa prehajamo na naslednje vprašanje, ki ga bo zastavila gospa Alenka Bikar, in sicer ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku.
ALENKA BIKAR (PS PS): Pozdravljeni vsi prisotni! Gospod minister!
Vlada je 24. maja 2012 potrdila dopolnjeni selitveni načrt, ki zajema celovito reševanje prostorske problematike ministrstev in vladnih služb.
Če se osredotočim predvsem na ministrstvo, ki je vaše ministrstvo, za katerega ste vi pristojni, bi želela vedeti:
Kakšni so stroški selitve Ministrstva za notranje zadeve v okviru tega selitvenega načrta Vlade?
V medijih se namreč pojavljajo različne informacije od 30 tisoč evrov pa tja do 300 tisoč evrov, po nekaterih podatkih celo milijon evrov.
Seveda me zanimajo tudi stroški, povezani z vašim predlogom, da naj bi se Nacionalni preiskovalni organ selil z Dimičeve na
Litostrojsko. S tem bodo povzročili drugim ministrstvom, ki se bodo morali zaradi tega seliti, dodatne stroške - če moji podatki držijo, naj bi se z Litostrojske selili uslužbenci Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Uprave za jedrsko varnost.
Zanima me:
Ali ocenjujete, da je stavba na Litostrojski primerno opremljena za kriminaliste, in če ne, kakšen delež sredstev pade tudi na dodatna opremljanja in prilagajanja prostorov na Litostrojski kriminalistični dejavnosti?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za vprašanje.
Izvolite minister.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Direktno se na vaše vprašanje ne bo dalo odgovoriti, če ste od mene pričakovali eksaktne številke v tem trenutku, ker jih pač še preprosto nimam. Ampak lahko pa čas vseeno izkoristiva za to, da razjasniva nekatere okoliščine in tudi tisto, o čemer pišejo raznorazni mediji na to temo. Osnovni selitveni načrt Vlade je bil sprejet konec marca in ne konec maja; datum, ki ste ga vi citirali, 24. maj je bil zgolj popravek tistega selitvenega načrta, in sicer v tistem smislu, da tako imenovana jedrska varnost, če poenostaviva ostane na Litostrojski, kar prvotno ni bilo predvideno.
Sicer je pa treba reči naslednjo zadevo. Ministrstvo za notranja zadeve skupaj s policijo ima danes v Ljubljani najetih 8 lokacij. Vseh 8 lokacij so pravzaprav privatni prostori. Znotraj teh privatnih prostorov je najobsežnejši oziroma največji najem tako imenovana Dimičeva NPU, ki nas stane 136 tisoč evrov na mesec ali okoli milijon in pol na letni ravni.
Selitveni načrt predvideva naslednje, da bomo sukcesivno v roku enega leta - zakaj v roku enega leta? Zaradi tega, ker so stare pogodbe narejene tako, da so ponekod odpovedni roki pol leta, ponekod pa so eno leto, poudarjam pa, da je večina odpovednih rokov vezanih na pol leta, tako da bomo približno do 25. oktobra preselili pomemben del uslužbencev in med drugim odpovedali tudi Dimičevo v Ljubljani, ker takrat potečejo pogodbe. Nekaj malega pogodb pa poteče po enem letu, to pomeni v marcu naslednje leto. Končni cilj bo naslednji. Ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo ne bo več v najetih prostorih, ampak bomo skoncentirali vse uslužbence na Litostrojsko - žal ne čisto vse, ker tam vendar ostaja Statistični urad in Uprava za jedrsko varnost. In drugi del, kjer bodo še naši uslužbenci samo še na Štefanovi 2. To bo pomenilo, da bomo v celoti bom rekel preseljeni in da ne bomo več koristili prostorov, ki so v privatni rasti in plačevali teh prostorov privatnikom.
Kar se tiče selitvenih stroškov, vam številke v tem trenutku ne morem povedati, ker
64
DZ/VI/3. seja
je preprosto niti nimam. Zakaj je nimam? Iz temeljnega razloga, ker se pogovarjamo z DSU o tem, da bo del stroškov, ki so potrebni za selitev, prevzela DSU, s tem bo tudi najemnina nekoliko višja, ampak gre izključno za to, da bomo vse tri inštitucije, tako statistični zavod, potem jedrska varnost, kot tudi mi, precej, naj uporabim ta izraz, stisnili uslužbence v manjše prostore, če smem temu tako reči. Pač prostori ne bodo tako razkošni, kot je bilo prvotno predvideno. Zato bo treba nabaviti nekoliko stolov in miz, kaj drugega posebnega ne.
Od kod različne cifre vselitvenih stroškov? Stroški preprosto izhajajo iz tega, ker si določeni uslužbenci želijo kaj več. Ob tem, ko se preselijo, si želijo še kaj nabaviti, recimo. Zato potem take informacije tudi prihajajo v medijih. Slišal sem celo že višji znesek, tudi tri milijone je bilo slišati, ne en milijon, kot ste poudarili vi. Ampak rekel bom vam tako: zelo jasno bom tudi povedal, da sama selitev ne pomeni in ne bo pomenila nobenega dodatnega razkošja. Mi se bomo preprosto preselili, zagotovili osnovne varnostne pogoje in to je pa tudi vse. Nihče si ne bo ničesar izmišljeval.
Selitveni stroški v tem trenutku niso jasni zaradi tega, ker jih moramo razdeliti med DSU in nas. Če bo DSU prevzel določene stroške v smislu nabav miz, stolov in tako naprej, potem bo pač najemnina nekoliko večja, v nasprotnem primeru pa obratno.
Tisto, kar je pa najpomembnejša pri celi stvari, in to se mi zdi, da vam moram povedati vam in javnosti, je pa naslednje: naš cilj mora biti jasen. Skupna najemnina za vseh osem prostorov, ki jih imamo danes najetih, je nek znesek okoli dva milijona in pol na letni ravni, naš cilj je, da na novi lokaciji, na Litostrojski, seveda plačujemo manj; in to lastnemu državnemu podjetju, ne privatnikom. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospa Bikar imate dodatno vprašanje?
Izvolite.
ALENKA BIKAR (PS PS): Seveda.
Sedaj se počutim kot učiteljica pred učencem, ki ni naredil svoje domače naloge. Vprašala sem vas o številkah, vi se izgovarjate, da mi teh številk ne morete povedati. Ali mi res ne morete povedati? Ali nimate narejenih niti najmanjših ocen, koliko bodo te selitve zares stale? Koliko bomo privarčevali na račun teh selitev? Tudi na Litostrojski se bo plačevala najemnina, ko se boste na Litostrojsko selili, in treba jo bo dodatno opremiti, da se bodo lahko v prostore na Litostrojski vselili uslužbenci MNZ. In da se bodo lahko uslužbenci MNZ vselili v prostore na Litostrojski, bodo morali uslužbenci Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Uprava za jedrsko varnost te prostore zapustiti in se preseliti v najemniške.
Ne vem, ne razumem te matematike:
Kako boste v tem primeru privarčevali?
To me res zanima.
In če bodo ti stroški res tako visoki, kot se govori, ne vem, kaj bo s to našo policijo, ker po drugi stran režete finančna sredstva za športne programe policistov, za izobraževanje, za usposabljanje policistov.
Se vam mogoče ne zdi, da ste se lotili varčevanja na napačni strani?
Konec koncev se sprašujem:
Ali vas nič ne skrbi, kakšna bo psihofizična pripravljenost naših policistov, ki pa pravzaprav morajo biti 100 % - se strinjate?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Moj lep namen je bil, povedati vam vse tisto, kar je bilo treba povedati, bil sem zelo vljuden in korekten, zdaj pa vidim, da moram uporabiti metode, kakršne sem tudi pri gospe Kresalovi, ker ona je potem šele razumela, prej pa ni razumela nekaterih zadev.
Če govoriva o selitvenih stroških, potem je to prevoz in nič drugega. Večino bomo opravili sami, samo pri kakšni železni omari bomo rabili kakšno pomoč, po možnosti vojske -tako da smo si na jasnem. Kar se tiče pa nabav opreme - je ne bomo nabavljali, razen stvari, kjer gre za večje število miz in stolov, zaradi tega ker ožimo delovne prostore oziroma več uslužbencev spravljamo v iste prostore.
Naslednja zadeva, jedrska varnost se ne seli nikamor, zato stroškov ne bo. Jedrska varnost ostane tam, torej ni stroškov.
Kar se tiče pa ostalega, bi pa najrajši naredil to, kar sem pri gospe Kresalovi, ki sem ji nazorno pojasnil z denarnico, ampak vam bom pa vseeno, ker se prvič pogovarjava, na naslednji na č in: Ministrstvo za notranje zadeve danes plačuje dva in pol milijona evrov na letni ravni za najemnino privatnikom, med njimi gospodu Pogačarju v njegov privatni žep. Milijon in pol je tega denarja. Ministrstvo za notranje zadeve pa bo v bodoče plačevalo DSU. DSU je pa državna firma. Ali povedano drugače: Ministrstvo za notranje zadeve oziroma država bo v temu primeru denar dajala iz levega v desni žep, še vedno bo ostal denar državni, ker podjetje DSU vi lahko kadar koli ukinete in s tem postanete lastnik nepremičnin in kreditov.
Skupno sem pa že povedal, da je cilj Vlade oziroma znotraj tega podcilj Ministrstva za notranje zadeve, da so ti stroški manjši in bodo manjši kot so danes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Nimate dodatnih predlogov, zato nadaljujemo.
Vprašanje bo postavil mag. Štefan Tisel ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
65
DZ/VI/3. seja
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Lep pozdrav vsem, spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, spoštovani ministri, poslanke in poslanci!
Vprašanje postavljam ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonetu Černaču, in sicer:
Kako bo omogočeno normalno delovanje kamnolomov, ki jim letos, se pravi v letu 2012, poteče koncesija?
Vemo, da je bil novi zakon oziroma prenovljeni Zakon o rudarstvu sprejet v letu 2010 in začel veljati s 1. 1. 2011. Ta zakon zahteva nove pogoje, se pravi dodatna soglasje, in ne upošteva obstoječih dovoljenj in zahteva pridobitev nove koncesije tudi za že obstoječe kamnolome. Največji problem pa je, ker mora biti območje kamnoloma opredeljeno v občinskih prostorskih aktih. Vemo pa, da so ti akti marsikje še zelo v povojih in traja leta in leta, da bo do tega prišlo.
Zato sprašujem, kako bo omogočeno tistim, ki so delali zdaj po koncesiji, koncesija jim poteče, vlagali so sredstva v opremo in tehnologijo, ki še ni amortizirana, zaradi gospodarske krize pa se je dejavnost močno zmanjšala, prepolovila. Odkopi marsikje niso dosegli niti 50 % načrtovanega, hkrati izvajajo tudi sanacijo, ki je predpisana na obstoječih območjih, kar tudi nekaj stane, ni bilo novih odjemalcev, kajti prevozi so vedno dražji in na daljše lokacije se ne splača prevažati. Nekaterim koncesionarjem letos poteče koncesija, zato sprašujem, da bodo lahko nemoteno delali naprej:
Kako omogočiti delovanje teh kamnolomov še naprej, dokler ne bo sprejet nov zakon oziroma spremenjen Zakon o rudarstvu?
Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite minister, za odgovor.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje spoštovanemu poslancu Tislu.
Okrog Zakona o rudarstvu sem enkrat v Državnem zboru že govoril. Takrat sem povedal, da predstavlja določeno težavo pri nadaljevanju koncesijskih razmerij v tistih primerih, kjer surovina še obstaja in je možna eksploatacija, novela Zakona o rudarstvu, ki je bila sprejeta v letu 2010, ker se je skozi izvajanje pokazalo, da je neka ovira pri normalnemu podaljševanju oziroma pri omogočanju nadaljnje eksploatacije, predvsem kar se kamnolomov tiče na podlagi koncesijskih razmerij.
Zakon o rudarstvu določa, da ko koncesijska pogodba preneha, preneha tudi rudarska pravica. Zakon pa omogoča, da v primerih, ko na določenem območju še vedno obstaja potencial za izkoriščanje, surovina, v času trajanja koncesijske pogodbe tak koncesionar poda vlogo za podaljšanje te
rudarske pravice ali če tega podaljšanja ni, vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine na istem pridobivalnem prostoru. Torej, če obstoječi koncesionar takšne vloge ne bi posredoval, da se takšna vloga presoja v skladu z določili Zakona o rudarstvu, konkretno 50. člen je tisti, ki govori o pogojih, pod katerimi je mogoče podaljšati rudarsko pravico za izkoriščanje. Nekaj teh pogojev lahko naštejem.
Zakon pravi, da časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje ni mogoče podaljšati, razen če zaradi velikih vlaganj v izkoriščanje določene mineralne surovine na določenem območju in ob rednem in dobro izvedenem izkoriščanju zaradi višje sile ni bilo mogoče izčrpati zalog na pridobivalnem prostoru. Kar nekaj je takšnih primerov v Republiki Sloveniji. V takšnem primeru se lahko rudarska pravica za izkoriščanje v primeru izkoriščanja energetskih mineralnih surovin podaljša, in sicer za največ 10 let, v primeru izkoriščanja drugih mineralnih surovin pa za največ tri leta, vsakič, kadar nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z ustreznimi dokazili dokaže obstoj zalog mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora in pod pogojem, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih z rudarskimi deli.
Nadalje zakon določa, da za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje lahko nosilec rudarske pravice zaprosi pred iztekom roka, za katerega je bila rudarska pravica za izkoriščanje podeljena, in o tem podaljšanju odloča ministrstvo, ki je pristojno za rudarstvo z odločbo, v tem primeru je to Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Odločba se podaljša, če se ugotovi, da je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje pred vložitvijo vloge izvajal rudarsko pravico na predpisan način. Potem, če se ugotovi, da so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, to pomeni, da ni bilo mogoče ob normalni eksploataciji izkoristiti vsega potenciala na določenem nahajališču.
In tretjič, da za podaljšanje časa veljavnosti ne obstajajo neke druge omejitve, ki jih določa zakon.
Tako v vseh tistih primerih, kjer na podlagi obstoječih koncesijskih pogodb za izkoriščanje posameznih mineralnih surovin v primeru kamnoloma obstaja nadaljnji potencial za izkoriščanje in so bila v vmesnem obdobju oziroma v času trajanja koncesijskega razmerja opravljena vsa ustrezna dela v skladu s podeljeno koncesijo, obstaja že v okviru tega zakona legalna možnost za pridobitev odločbe o podaljšanju take rudarske pravice s podelitvijo oziroma pridobitvijo nove koncesije največ za obdobje, za katerega je bila ta koncesija doslej na istem prostoru podeljena.
Ob tej priliki je treba povedati, da sta bili v preteklosti podeljeni dve vrsti teh rudarskih
66
DZ/VI/3. seja
pravic, nekatere za krajše, nekatere za daljše časovno obdobje, nekatere za 10, nekatere za 20 let, v posameznih primerih verjetno tudi na podlagi ocene zalog posameznega potenciala. V posameznih primerih je prišlo do tega, kot ste sami ugotovili, da izkoriščanje ni bilo tako ekstenzivno oziroma tako močno, kot je bilo predvideno v času, ko se je ta koncesija podeljevala. V vseh teh primerih so že po sedanjem zakonu izpolnjeni pogoji za podaljšanje, če je vloga podana pred iztekom koncesijskega razmerja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še dopolnilno vprašanje, izvolite.
MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Hvala za odgovor, gospod minister. Saj ravno za to gre, ker se v moji poslanski pisarni oglašajo zainteresirani, ki imajo te kamnolome. Gre za manjše kamnolome na podeželju, na periferiji, kjer je kar nekaj delovnih mest odvisnih od tega, da se delo nadaljuje, da se lokalno oskrbuje tako lokalno prebivalstvo, gradbinci, asfalterji in podobno. Gre točno za te primere, ko izkoriščenost še ni bila v taki meri, kot je bilo predvideno. Bilo je veliko vloženih sredstev, vloge so bile tudi že poslane, niso pa še dobili odgovorov - ravno na podlagi tega 50. člena obstoječega zakona, ki omogoča v teh posebnih primerih.
Hkrati pa tudi predlagajo, da bi vključili tudi strokovno javnost pri načrtovanju spremembe zakona, kot je Društvo tehničnih vodij, saj bi le na ta način lahko naredili resnično življenjski zakon, ki se ga bo dalo realno izvajati, in da bodo kamnolomi z veljavnimi dovoljenji za izkoriščanje normalno lahko obratovali naprej.
Še enkrat, hvala za odgovor. Torej, pot je, tako lahko pričakujemo, da bodo dobili ustrezne odgovore in bodo lahko nadaljevali z delom v teh kamnolomih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, dodatno pojasnilo prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to priložnost, da lahko dodatno odgovorim.
Drži to, kar ste ugotovili. Ne glede na določbe tega zakona, je praksa pokazala, da izvajanje teh določb ne poteka na najbolj optimalen način. Iz tega razloga smo opravili tudi določene spremembe v preteklih mesecih, kar se tiče izvrševanja določb tega zakona, vendar pa je ena izmed bistvenih novela, ki bo omogočila, da bodo postopki, ki jih je bilo v preteklih ne samo mesecih, v zadnjem letu dni začetih kar nekaj, v optimalnem roku tudi zaključeni.
Upam, da nam bo uspelo to novelo zakona obravnavati še na julijski seji Državnega zbora, v najslabšem primeru pa potem na naslednji seji. Na ministrstvu pa bomo seveda storili vse, da v vseh tistih primerih, kjer gre za
odprte postopke, te pospešimo in v najbolj optimalnem roku tam, kjer so upravičeni pogoji za nadaljevanje izkoriščanja, tudi zaključimo.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Jerko Čehovin, ki bo vprašanje postavil ministru za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav četici 23. poslancev in trem ministrom, ki še vztrajamo v dvorani!
Medtem ko se cela Slovenija ukvarja z vprašanjem, kaj se dogaja v južni Koreji, kdo je kaj napisal, kdo je kaj rekel, se v ozadju pri nas dogajajo druge zadeve. Ministra za kmetijstvo in okolje sprašujem. Po nekaterih podatkih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov izplačal visoke odškodnine tujcem na osnovi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Vloženih je še več zahtevkov, ki jih po ocenah nekaterih strokovnjakov Sklad ne bo mogel poravnati. Ocena je, da bo skupni znesek odškodnin blizu 100 milijonov evrov. V tem primeru sodišča lahko vknjižijo zastavne pravice, tako imenovane plombe na premoženje Sklada, kar pomeni blokado opravljanja in kasneje pobot terjatev z nepremičninami. To torej pomeni, da bo ostalo državi zelo malo nepremičnin.
Sprašujem vas, spoštovani minister
Bogovič:
Kaj boste storili, če Sklad ne bo mogel izplačati odškodnin in bo sodišče vknjižilo zastavno pravico na premoženje sklada?
Zakaj ustrezne institucije, med njimi Državno pravobranilstvo, ne poskrbijo za zaščito državnega interesa s korektnim izračunom ogromnih vlaganj v te gozdove, ki bi jih odšteli od vrednosti odškodnin za nezmožnost gospodarjenja?
Zakaj niso za izračune sprejeti ustrezni predpisi oziroma navodila, ki bi natančno opredelili metodologijo izračuna odškodnin? Za vprašanja se vam zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Za
odgovor.
Izvolite gospod Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Hvala za to vprašanje. To je vprašanje, o katerem je bilo govora v Državnem zboru že v prejšnjem sestavu državnega zbora, kjer se je na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spregovorilo o tej problematiki. Govora je bilo tudi takrat, ko se je sprejemala sprememba zakona o skladu, in gre za resno vprašanje z velikimi posledicami. Tako, kot ste dejali, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na področju izplačevanja odškodnin po 72. členu Zakona o denacionalizaciji in 145.c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij zavezanec za izplačila teh odškodnin zaradi nezmožnostjo upravljanja z nepremičninami, ki so se skozi leta
67
DZ/VI/3. seja
vračala v denacionalizacijski postopkih. Doslej je Sklad izplačal že za 10 milijonov 216 tisoč 954 evrov zahtevkov. Tu so zajete tako odškodnine, obresti, pravdni stroški in v letošnjem letu je bilo takšnih odškodnin izplačanih že 4 milijone 823 tisoč 127 evrov. V postopkih je tako nekaj izvensodnih postopkov kakor tudi sodnih zahtevkov, tako da je v tem trenutku izvensodnih zahtevkov za 3 milijone 480 tisoč in pa sodnih zahtevkov za 18 milijonov in pol. Kot vidite, gre za resne in pa velike številke, ki so, kot sem že dejal, tudi resna grožnja delovanju Sklada, kar ste tudi sami pravilno ugotovili. Sklad na tem področju skupaj z odvetniki in pa v pogovorih s temi, ki vlagajo te zahtevke, poskuša doseči izvensodne poravnave, kolikor se da te izvensodne poravnave skleniti. Nekaj tega je bilo sklenjenega, nekaj je bilo tudi sodnih, kot sem že dejal,. Sklad ima sprejeto interno metodologijo za izračun te višine odškodnine, ločeno za kmetijska zemljišča in za gozdove, kjer je upoštevano ravno to, kar ste povedali, tako vlaganje v zemljišča, v gozdove, upravljanje in, kot sem že rekel, je takšna interna metodologija narejena. Odškodnina je izračunana na podlagi te metodologije, ki pride v poštev, če se stranki dogovorita in dosežeta izvensodno poravnavo. V teh zahtevkih velikokrat pride do precejšnjih razhajanj, tudi za trikratnik, štirikratnik se dogaja. Poznam te izračune, me je direktorica o tem že predhodno obvestila, zato je mnogokrat zelo težko doseči to poravnavo in sodišča potem prepuščajo oziroma v sodnih postopkih se velikokrat pridobijo sodna izvedeniška mnenja, za katere pa lahko mirno rečem, da so mnogokrat zelo različna od teh zneskov na koncu, ki so po tej metodologiji, ki jih je Sklad pripravil. Tako da velikokrat pride do teh velikih razhajanj in na Skladu imajo mnogokrat resna razhajanja in pritožbe na te postopke in podobno. Kot ste že omenili - in prav je, da tudi vsi vemo -, je to resna grožnja.
Kar se tiče zastavne pravice na premoženje Sklada. Sklad je v osnovi tisti, ki upravlja z državnim premoženjem, je pa v skladu z zakonom zavezanec za te zadeve, zato bo treba zagotovo v prihodnje iskati rešitve, kako najprej doseči čim boljše poravnave, na drugi strani pa tudi, kako zagotoviti vire sredstev za te poravnave. Skrajna možnost je tudi dejansko poravnava z eventualno zamenjavo zemljišč, ki pa so, kot sem že rekel, v lasti države, ne v lasti Sklada. Je pa to eno resnih vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali. Številka, ki ste jo pa omenili, je pa malce ali pa precej previsoka.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dodatno vprašanje ima še gospod
Čehovin.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Gospod minister Bogovič, hvala za korekten odgovor. Mislim, da ste lahko s tem, ko korektno odgovarjate, tudi
zgled marsikateremu drugemu ministru z vaše vlade.
Dejansko imamo mi resnično neko čudno zakonodajo, ki po eni strani ovrednoti vse tisto, kar ni bilo možno gospodariti, po drugi strani pa ne ovrednoti tistega, kar je bilo vlagano v ta zemljišča in kar je dejansko pridodalo k dodani vrednosti. Mislim, da bi tukaj morali to zakonodajo delno spremeniti. Ali bomo res še zadnje ostanke državnih gozdov dali v last tujcem in pa tistim, ki so dobili vrnjena premoženja fevdalnega izvora? Prav presenetljivo je, da ta metodologija izračuna odškodnin ne temelji na neki posebni vladni uredbi ali kakšni drugi podzakonski regulativi. To je več ali manj prepuščeno izbranim sodnim cenilcem gozdarske stroke. Prav zanimivo bi bilo videti, kakšen je spisek teh cenilcev, ki imajo popolnoma drugačna merila ko delijo ocenitve za denacionalizacijske upravičence ali pa ko delijo ocenitve za zastavo gozdov za bančne institucije.
Mislim da bi bilo prav, glede na to, da ste sami priznali, da gre za velik problem, da se vaše ministrstvo oziroma vlada tudi ustrezno odzove na ta problem. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Kakšno dodatno pojasnilo?
Izvolite minister.
FRANC BOGOVIČ: Kar se tiče izvedeniških mnenj, so upoštevana v sodnih postopkih, medtem ko ta metodologija, ki jo je pripravil Sklad temelji ravno na znanih principih, kako so se tudi v preteklosti in se še danes obračunajo stroški in prihodki iz gozdov. Pri tem prihaja tudi do enega resnega problema, ko sodišča zelo različno ocenijo te prihodke iz teh gozdov, kakor so v preteklosti v resnici za državo tudi realizirala. Tudi to je eno resno vprašanje, kako naprej.
Kot ste že omenili, sam zelo resno jemljem to vprašanje, ki ga imam namen na vladnem nivoju odpreti ob sprejemanju programa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in tudi na ta način z vladnega nivoja opozoriti na to zadevo in hkrati tudi poiskati rešitve, ki pa kot sem že dejal, gredo predvsem v tej smeri, kako zagotavljati vire skladov. V zadnjih spremembah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč je tudi prišlo do ukinitve nekaterih prihodkov, ki se zdaj delijo, tako da bo treba okoli tega resno debato opraviti. Kar se tiče pa same sodne prakse in pa sodne veje in pa glede na to razmejitev teh vej, bo treba najbrž kje drugje spregovoriti kot samo na vladnem nivoju.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog za splošno obravnavo?
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Ja, predlagam v skladu z 246. členom, še zlasti, ker je tudi sam minister povedal, da gre za resen problem, da
68
DZ/VI/3. seja
tudi v Državnem zboru opravimo resno obravnavo tega problema. Jaz sicer verjamem, da boste morda pripravili kakšne spremembe zakonodaje, ampak na žalost nas izkušnja uči, da je boljše imeti nekaj na zalogi, kot pa da samo zaupamo, da boste to opravili. Namreč, čeprav ste rekli, da ta številka 100 milijonov evrov, o kateri sem govoril, ni mogoča oziroma da je precej manjša, vendar pa ste že našteli kar precej milijonov evrov. Mislim, da skupaj z raznimi, bom rekel, obrestmi, zamudnimi obrestmi in tako naprej lahko pride tudi blizu te številke, o kateri sem govoril. Zato menim, da je prav, da se opravi splošna obravnava. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za vaš predlog, o katerem bomo odločali v sklopu glasovanj.
Zdaj pa je na vrsti gospa Mateja Pučnik, zastavila bo vprašanje ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Spoštovani minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, na 13. dnevih varstvoslovja v Portorožu ste poudarili, da je odnos med policisti in državljani mogoče izboljšati le s kakovostnim policijskim delom. Preden nadaljujem, bi želela pozdraviti eno od nedavnih kakovostnih del policistov, ki so se v preteklem mesecu zaključila z uspešno zaključeno akcijo, ki so jo izvedli kriminalisti in policisti v obsežni mednarodni kriminalistični preiskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Kakovostno delo policista je vsekakor povezano z ustreznim materialnim in moralnim vrednotenjem policijskega dela, kakovostjo opreme in delovnih sredstev. Prav tako je povezano z ustreznim vodenjem, s človeškimi medsebojnimi odnosi in notranjim občutkom pripadnosti policiji. V razmerju do državljanov se to odraža v varnosti. Se pa dobro zavedam, da kvalitetno delo policistov precej otežuje obseg administrativnih opravil, ki jih mora vsak opraviti. Na aprilski seji sem vas poleg reorganizacije znotraj vašega ministrstva že dodatno vprašala tudi o odpravi administrativnih ovir pri delu policistov. Po meni dostopnih podatkih, policist kar 60 % svojega delovnega časa preživi za mizo ob izpolnjevanju naštetih obrazcev.
Zato vas sprašujem, spoštovani
minister:
Kako poteka projekt odprave administrativnih ovir?
Na kakšen način ste ali še boste policiste razbremenili administrativnega dela, da bodo lahko bolj aktivni tam, kjer jih dejansko potrebujemo?
Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, dr. Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Mogoče najprej nekaj besed o odnosih med policisti in državljani, s čimer ste tudi vi začeli. Res je, v sodobnem svetu v glavnem govorijo o tako imenovanem policijskem delu v skupnosti, to pomeni, da gre za reševanje varnosti problemov na relaciji lokalna skupnost odnosno skupnost-policisti, ker so skupnost in policisti pravzaprav partnerji. Jaz sem res govoril o teh zadevah v Portorožu na enem strokovnem posvetovanju in seveda to policijsko delo v skupnosti je temelj v Evropi, za to si prizadevamo tudi pri nas. Ampak bistvo vašega vprašanja so administracija in administrativne ovire. 60 % - ta podatek je točen, izhaja iz neke raziskave izpred nekaj let, novejših raziskav na temu področju sicer ni bilo narejenih, verjamem pa, da je ta podatek za današnji čas verjetno še slabši, pomeni, da so verjetno še bolj administrativno obremenjeni. Projekt priprave administrativnih ovir smo pričeli kar v samem startu mojega prihoda, čeprav je treba reči, da so nekatera prizadevanja tekla tudi že prej.
Za ponazoritev nekaj številk, poglejte, policija obravnava na letni ravni kar nekaj nad 33 tisoč kaznivih dejanj, kjer se pravzaprav storilci preganjajo na tako imenovani predlog, za katerega je predlog treba podati. Potem policija obravnava vrsto kaznivih dejanj, v lanskem letu kar 12 tisoč takšnih primerov, kjer je materialna škoda pod 100 evrov. Tukaj seveda trči ob vprašanje, ali niso administrativni stroški države s policijo, s sodstvom in še kom, večji kakor je pa ta ukradeni predmet. Seveda te dileme na nek način ne sme biti, ker potem bi bilo pač dovoljeno krasti vse, kar je do 100 evrov. Ampak moramo pa seveda znotraj tega zmanjšati administracijo in zmanjšati vse tisto, da bo tudi postopek bistveno bolj enostaven. Jaz imam znotraj tega 2. člena Zakona o policiji kar nekaj možnosti dajati nekatere usmeritve in navodila, v letošnjem letu sem jih samo na tem področju izdal že kar nekaj. V nekaterih primerih je pa seveda situacija takšna, da so potrebne zakonske spremembe in da ni mogoče brez zakonskih sprememb narediti odločnih korakov naprej. Seveda ne gre samo za tako imenovano bagatelno kriminaliteto, ki pomembno bremeni policiste, gre tudi za vrsto nekaterih drugih administrativnih opravil, kot so recimo plačilni nalogi, obrazci za pridržanje, obrazci za hišne preiskave, obrazci za osebne preiskave in tako dalje, ki so se v zadnjem času izjemno izjemno, to moram poudariti, razbohotili in dejansko pomenijo eno veliko oviro. Zdaj, če lahko nadaljujem, bom rekel takole. Mi smo nekatere stvari, ki niso vezane na spremembo zakonodaje, že uredili. Nekatere stvari bomo še uredili, nekatere stvari pa pričakujem, da jih bo možno urediti jeseni, ko bomo spremenili Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku kot tudi Zakon o prekrških, za katere je pa seveda pristojno pravosodno ministrstvo in z njimi peljemo tudi konkretne dogovore in postavljamo konkretne rešitve.
69
DZ/VI/3. seja
Za zaključek mogoče to, kaj smo do zdaj uspeli narediti, poudarjam, to je tisto, kar je narejeno brez zakonskih sprememb. Kot prva stvar so bile narejene poenostavitve na področju plačilnih nalogov odnosno potrdil o plačanih globah. Ti obrazci so obsegali prej kar 3 strani, danes je vrsta teh rubrik že črtana in policisti tega ne izpolnjujejo več. Gre za plačilni nalog odnosno obvestilo o prekršku. Se pravi, danes policisti izpolnjujejo nekako, bom rekel, 3 strani teh rubrik, prej pa so jih kar 5.
Če mi bo dovoljeno, bom lahko še nadaljeval, ker imam še nekaj primerov, ampak čas je potekel. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Dodatno vprašanje, gospa Pučnik.
MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo še enkrat.
Hvala lepa za odgovor, spoštovani minister. Glede na to, da ste že poudarjali, da ste predlagali spremembe zakonodaje za takšne primere, na primer spremembe Zakona o kazenskem postopku, vprašanje dopolnjujem s tem:
Kdaj predvidoma in v katero smer bodo šle te napovedane spremembe?
Za odgovor se zahvaljujem. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Na tem področju moram reči, da smo nekaj naredili že brez spremembe Kazenskega zakonika.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Minister, prehitri ste bili, še enkrat se prijavite, ker čas ne teče.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Nekaj je na tem področju že narejenega brez spremembe Kazenskega zakonika, in sicer gre za kazenske ovadbe za tako imenovano bagatelno kriminaliteto, kazenske ovadbe zoper neznanega storilca in pa za umik predloga za pregon. Tukaj pred menoj je en obrazec, ki danes obsega stran in pol, prej pa je obsegal kar 4 strani. Tisto, kar pa bo moralo počakati na spremembe zakona, je pa naslednje: zapisnik o osebni preiskavi po odredbi sodišča in zapisnik o osebni preiskavi brez odredbe sodišča. Tukaj sta bila prej dva obrazca, vsega skupaj 4 strani, uspelo nam je spraviti na 1,5 strani. Poudarjam, to še ni v veljavi, čaka na spremembe zakona. Nadalje, zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov brez odredbe zapisnikov o preiskavi stanovanja in drugih prostorov, z odredbo vsega skupaj 4 strani, dva obrazca, spravljeno bo na 1,5 obrazca. Pridržanja, znamenita, tudi teh je
kar nekaj, odločbe o pridržanju poznamo, sklepe o pridržanju poznamo, 5 strani so izpolnjevali policisti, predvidevamo na 1,2 strani - jaz poudarjam, ko bo spremenjen zakon -, pridržanja, uradni zaznamki, na to temo prej 2 strani, v bodoče predvidevamo 1 stran. Mogoče zanimiva stvar uradni zaznamek o odvzemu prostosti, odločba o odvzemu prostosti oziroma pridržanju, mi imamo zdaj tu dva dokumenta, kjer policisti izpolnjujejo 6 strani podatkov, po spremembi zakona, jaz predvidevam, da bo to kmalu v jeseni, pa bodo izpolnjevali 2 strani podatkov. Uradni zaznamek o zadržanju, to je ta zadeva do 6 ur, 3 strani, predvidevamo 1 stran, poudarjam - po spremembi zakona.
Naštel sem le nekatere primere, vseh verjetno ni mogoče našteti, poudarjam pa, da je treba verjetno tudi na še mnogih drugih področjih te stvari peljati in narediti s ciljem, da je policist več na cesti, po domače povedano, da je več na terenu in da je manj v pisarni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam.
Alenka Jeraj ima vprašanje, prav tako za ministra za notranje zadeve dr. Gorenaka.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Jutri bomo na seji Državnega zbora obravnavali novelo Zakona o državnem tožilstvu. Tiste spremembe so bolj tehnične narave, ker moramo zakon uskladiti z Zakonom o vladi in Zakonom o državni upravi, ki sta pristojnosti glede državnotožilske uprave prenesla pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve. V svojem odgovoru na vprašanje mojega poslanskega kolega na prejšnji seji pa ste napovedali, da bo po pogovoru z državnimi tožilci treba tudi vsebinsko spremeniti Zakon o državnem tožilstvu. Ob tem ste povedali, da s tem ne želite razrešiti sedanjega generalnega državnega tožilstva, pač pa gre za spremembe in dopolnitve, s katerimi se bo okrepila vloga tako tožilcev kot tudi generalnega državnega tožilca. Pred časom smo v medijih lahko prebrali, da še ni bila sprejeta politika pregona, ki jo mora sprejeti generalni državni tožilec po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta. Sama ocenjujem, zato je tudi v zakonu ta zahteva, da gre za strateški dokument tožilstva in da tudi pomeni usmerjanje dejavnosti državnih tožilcev, v nadaljevanju pa tudi policije, v smeri uresničevanja določenega cilja. Politika pregona je zagotovo nujno izhodišče pri pripravi ukrepov, na podlagi katerih bodo delali policisti in državni tožilci pri preiskovanju in pregonu. Velikokrat rečemo, da tožilstvo ni učinkovito, se tudi verjetno tako javnost kot tudi sama sprašujem, kaj to pomeni, da torej še nismo sprejeli politike pregona, kdaj jo bomo oziroma bi lahko rekla, da tožilstvo deluje brez nekega kompasa, v kaj se bomo usmerili. Ob tem si bom dovolila eno kritiko. Jaz
70
DZ/VI/3. seja
sem že v lanskem letu, ko sem kot predsednica preiskovalne komisije, naslovila na Državno tožilstvo tudi kazensko ovadbo v nekaterih primerih, ki smo jih preiskovali v naši komisiji, naslovila na generalnega državnega tožilca tudi predlog, da ustanovi posebno skupino za preiskavo določenih ljudi, ki smo jih preiskovali tudi sami, pa se to ni zgodilo. No, zdaj je to sicer narejeno, posebna skupina je bila ustanovljena konec marca. Spet se lahko vprašamo, zakaj dva meseca po tistem, ko je Davčna uprava že podala kazensko ovadbo na to temo.
Skratka, zanima me:
Kakšne ukrepe predvidevate v vsebinskem smislu in kdaj lahko pričakujemo novelo Zakona o državnem tožilstvu?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite, odgovor.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Mogoče dve besedi o tistem zakonu, ki ste ga omenili in ki je na tej seji Državnega zbora. Tisti zakon je res tehnične narave in prenaša pristojnosti s pravosodnega na notranje ministrstvo, kaj več pa ne, zato v jeseni pripravljamo tako imenovano B novelo, o kateri bom govoril v nadaljevanju. Zakon pa, ki bo ta teden na dnevnem redu Državnega zbora, je dvignil v javnosti kar veliko prahu, ker je bilo rečeno, da spreminjamo zakon zato, da bi lahko ena oseba, kar konkretno gospa Brezigarjeva, odšla iz notranjega ministrstva v kabinet predsednika Vlade. To seveda ni res. Poudarjam, to seveda ni res. Zakon je sicer res spremenjen v tej smeri, da vsem 180 tožilcem omogoča tisto, kar je nam, državljanom, vsem ostalim, že omogočeno. Namreč, če kdorkoli izmed nas postane funkcionar, državni sekretar, minister, poslanec, se ima, kot veste, pravico vrniti se na svoje delovno mesto, pod določenimi pogoji seveda. Tega tožilci nimajo. In zato smo to predvideli za vseh 180 tožilcev. In nismo naredili tako, kot je bilo narejeno v prejšnjem mandatu, v prejšnjem mandatu je moj predhodnik gospod Zalar na notranjem ministrstvu oziroma takrat v vlogi ministra za pravosodje spremenil zakon samo zato, da je lahko odslovil določeno osebo, in sicer generalno sekretarko tožilstva, in zaposlil novo osebo po svoji volji. Takrat se je res tako delalo. Zdaj se tako ne dela in se tudi ne bo.
Bistvo vašega vprašanja pa se nanaša na zakon, ki šele prihaja. Končnih podatkov na temo, kaj bo v tem zakonu, v tem trenutku še ne morem dati, iz temeljnega razloga, ker ga pač pripravljamo, ker potekajo še številna posvetovanja s tožilci, pogovori s tožilci, komunikacije z Državnotožilskim svetom, in zato končnih rešitev še ni. Res pa je, kar pravite, da tako imenovane politike pregona še ni. Mi čakamo to politiko pregona že 6 mesecev. Politiko pregona določi generalni državni tožilec. Tako bi bilo treba kakšno vprašanje še kam drugam nasloviti odnosno ga bom moral jaz
nasloviti, verjetno drugič. To je pomemben dokument, dokument, ki dejansko predstavlja kompas državnega tožilstva, da se ve, kam bo državno tožilstvo šlo, da se ve, kaj bo ta organizacija prioritetno obravnavala in kaj bo manj prioritetno obravnavala. Žal tega dokumenta, vsaj po mojih podatkih, še ni.
Kar se tiče predvidenih sprememb, poudarjam, težko bi me držali za besedo, ker je nemogoče napovedati vse. Ampak kaže pa, da bomo spreminjali zakon jeseni v približno naslednjih smereh. Namreč, zdaj opravljamo več diskusij z državnimi tožilci. Potekajo pogovori z državnimi tožilci, potekajo pogovori z Državnotožilskim svetom, dodatno pričakujemo še stališča generalnega državnega tožilca.^ Smer sprememb bo približno naslednja. Želimo predvsem debirokratizirati postopke tudi v tožilski organizaciji. Ta zakon, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, obsega trikrat več členov, kot smo jih poznali prej. Prej smo poznali približno 70, 80 členov, danes jih poznamo 240, sprejetih v prejšnjem mandatu. Kaže, da je zakon precej neoperativen, da je potreben debirokratizacije, da ima kar nekaj napak in nejasnosti, tožilci se ne znajdejo, kako nekatere stvari urejati, in to je prva smer. Drugič je treba poudariti še to, zakon ima nekatere nesmisle. Na te nesmisle sem opozarjal v času, ko nisem vedel, da bom pristojen tudi za državno tožilstvo. In že takrat sem rekel, da gre za politizacijo tožilstva. Seveda ne bomo spreminjali ničesar od tistega, kar smo povedali v preteklem mandatu v opoziciji, ampak imam namen držati jasen kurz v isti smeri. Če mi boste dovolili, bom to razložil. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Tudi jaz bom še
nekaj dodala.
Potem se lahko strinjava, da generalni državni tožilec, kot je bilo prej rečeno, ni opravil svoje domače naloge oziroma ni naredil tistega, kar bi moral narediti. Še enkrat bom poudarila svojo kritiko. Jaz sem, kot rečeno, v lanskem letu že predlagala, da se ustanovi posebna skupina, ker smo tudi sami pri svojem delu v preiskovalni komisiji zaznali problem nesodelovanja državnih organov, Davčne uprave, Urada za preprečevanje pranja denarja, NPU, pa se to ni zgodilo. Od lanskega junija je generalni državni tožilec tak predlog imel od, bom rekla, najbrž ne nepomembne institucije oziroma preiskovalne komisije.
Zanima me ob tem pa še nekaj. V medijih so se pojavljali tudi podatki, da po dani kazenski ovadbi s strani Davčne uprave v januarju, kjer so ponovno tudi oni predlagali, da se ustanovi posebna skupina in generalni državni tožilec se je po dveh mesecih le odločil in jo tudi ustanovil, hvala bogu, končno, bi lahko rekli.
Ali je potekal kakšen nadzor, kako so tisti podatki takrat morda vplivali na ponovno
71
DZ/VI/3. seja
predlaganje gospoda Jankovica za predsednika Vlade?
Namreč po medijih smo lahko prebrali, da je s strani generalnega državnega tožilstva bila dana informacija tistemu, ki lahko tak predlog poda v zvezi s tem, da poteka preiskava.
Ali je bil opravljen notranji nadzor oziroma ali so v zvezi s tem kaj ugotovili na tožilstvu?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Tu je zdaj treba reči nekaj, jaz o tej posebni skupini, o kateri govorite, ne bom govoril. Seveda določene podatke imam, tiste do katerih lahko pridem po Zakonu o policiji ali po Zakonu o državnem tožilstvu. Prepustil bom stvari obema organoma, da svoje delo opravita, ker ga pač preprosto morata opraviti.
Kar se tiče nadzora, mi posebnega nadzora na tožilstvu še, poudarjam, še nismo opravljali.
Če lahko nadaljujem tam, kjer sem prej končal, bom rekel pa takole. Jaz sem že takrat opozarjal na nekatere velike nesmisle v državnotožilskem zakonu, in sicer poglejte, državnotožilski red predpiše minister - to piše v zakonu - in si pridobi mnenje generalnega državnega tožilca. To sem jaz lansko leto kritiziral in sem rekel, da je to politizacija tožilstva. Ampak tako stanje danes imamo. V istem kurzu opozicijskega poslanca, ne glede na to, da danes opravljam nalogo ministra, še vedno isto menim. Sedaj bomo zakon v tem pogledu tudi spremenili. Predpiše ga naj minister, ampak predlaga ga pa vendarle naj generalni državni tožilec. Generalni državni tožilec je tisti, ki mora delati red v svoji hiši, ne pa, da mu ga minister dela.To je ena od možnih sprememb.
Druga od možnih sprememb so seveda razpisni postopki za tožilce. Ti danes trajajo tako, da dobimo tožilca po enih šestih mesecih. To je nedopustno, to je predlogo. Te postopke moramo speljati bistveno hitreje. To bo tudi ena od smeri, v kateri računam, da bomo spreminjali zakon.
Gre tudi za nekatere druge stvari, kot je recimo to, da nameravamo predlagati črtanje napredovanja o nazivu po samem zakonu, in sicer brez predvidenih postopkov za napredovanje v primerih, ko je državni tožilec imenovan za nacionalnega predstavnika v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje -Eurojust in podobne stvari.
Skratka, končnih določil zakona ni, zakon še ni spisan, spremembe zakona nastajajo in bodo šle v smeri krepitve vloge tožilstva in krepitve vloge tožilca, odpravljanje administrativnih ovir, odpravljanje nesmislov, skrajševanje postopkov, kar naj bi vse skupaj doprineslo k boljšemu delu tožilske organizacije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Naslednji bo ministru za finance dr. Janezu Šuštaršiču, ki je opravičen od 18.30, ter ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku, ki je ravno tako opravičen in odsoten, postavil poslansko vprašanje gospod Jožef Horvat. Boste vseeno postavili vprašanje?
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, kolegica podpredsednica. Dovolite, da poslansko vprašanje predstavim, in tudi pričakujem, da bosta naslovnika odgovorila na moje vprašanje ustno na naslednji seji, da nekako ohranimo to interaktivnost.
Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gospodje ministri, lep pozdrav v tej dokaj pozni uri vsem skupaj!
Gotovo tako se tako kot vi, kolegice in kolegi, tudi sam srečujem na terenu, v poslanski pisarni pa seveda tudi tukaj v Državnem zboru z državljankami in državljani, ki imajo različne probleme. Moram reči, da sem teh srečanj imel res veliko v poslanski pisarni, več pa pravzaprav tudi na obiskih Poslanske skupine Nove Slovenije na terenu. V ponedeljek bo četrti takšen obisk terena, to seveda niso neki izleti na teren, ampak je ta dan izjemno izjemno aktiven, izjemno zaseden urnik, ko se srečujemo z gospodarstveniki, s šolami, z raznimi javnimi zavodi in tako naprej in detektiramo probleme, ki na terenu so, in jih potem v obliki poslanskih vprašanj, pobud ali kakor koli že, lansiramo do naših ministrstev. Zadovoljen sem, da dobivamo pozitivne odzive tudi s strani ministrstev.
Tudi to vprašanje, ki ga bom predstavil, je pravzaprav bistvo našega obiska, naših razgovorov z gospodarstveniki, ki so, vsaj meni, nekako najbližji, najljubši sogovorniki, ker znajo zelo jasno artikulirati svoje probleme. Nam vsem je znan izreden pomen malega gospodarstva za narodno gospodarstvo, saj so zdrava mikro in mala podjetja garancija gospodarskega razvoja države. Tudi Slovenija v evropski zvezi ni in ne sme biti izjema. Žal pa številni podjetniki v zadnjem času poročajo, da jih močno pesti plačilna nedisciplina v Sloveniji, velikokrat so v nepravičnem položaju, za svoje posle odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, pri plačilih prispevkov in davkov jih država terja takoj, v veliko primerih pa ne dobijo plačanega opravljenega dela, predvsem takrat, ko so v vlogi podizvajalcev. Velika težava, s katero se mala podjetja soočajo, je tudi nelojalna konkurenca - številna podjetja, ki na črno zaposlujejo delavce in ponujajo znatno nižje cene, s čimer seveda oškodujejo naročnike, državo, podjetja, ki zaposlujejo v skladu s predpisi, in ne nazadnje tudi delavce, ki pri njih delajo na črno. Tukaj podjetniki polagajo velike upe v delovanje inšpekcije za delo, ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Zato ministra, oba, sprašujem:
72
DZ/VI/3. seja
Kakšne ukrepe bosta uvedla pri ukrepanju proti delu na črno in glede uvajanja plačilne discipline?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Ustni odgovor boste prejeli na naslednji seji Državnega zbora.
Vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču bo postavila gospa Irena Tavčar.
IRENA TAVČAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani prisotni!
Kriza v gradbeništvu, ki je prizadela dobršen del gradbenih podjetij v državi, se odraža predvsem na področju brezposelnosti, v naravi pa kot nedokončana dela, za katera ni nujno vzrok pomanjkanja finančnih sredstev. Zato svoje vprašanje navezujem na problem dokončanja škofjeloške obvoznice, ki se vleče že 35 let. Takrat se je gostota prometa na škofjeloški vpadnici s Poljanske doline začela povečevati, predvsem se je povečal promet težkih vozil zaradi izkoriščanja Rudnika urana v Žirovskem vrhu. Sledile so študije, variante, idejni projekti, vendar se je vedno znova zataknilo pri lastnikih, po čigar zemljiščih naj bi potekala trasa obvoznice. Promet se je seveda povečeval in danes dosegel več desetkratnik tistega izpred 35 let. Končno so prebivalci tega področja pred nekaj leti dočakali začetek gradnje in se z dokajšnjo mero potrpežljivosti vsak dan prebijali skozi ozka grla s prometom prenatrpane Škofje Loke. Ker ta projekt enostavno nima sreče, so se dela na dveh etapah pred kratkim ustavila, na eni zaradi težav izvajalca Primorja iz Ajdovščine in na drugi strani zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja tretje podetape prve faze obvoznice. Poudarjam, da gospodarstvo v dolini od Žirov do Škofje Loke stagnira, kajti investitorji se kljub naravnim danostim ne odločajo za vlaganje v projekte, katerih delovanje bi bilo z vidika nemogočih prometnih razmer zelo omejeno.
Sprašujem ministra Černača:
Kako načrtuje ministrstvo reševati nastalo situacijo?
Časa ni več veliko, kajti 43 milijonov evrov vredna obvoznica, ki jo financira tudi Evropska unija, bi morala biti dokončana avgusta 2013. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Tisto, kar lahko ugotovim skupaj z vami, je, da ta rok ni več realen. Avgust 2013 definitivno ni več realen rok za dokončanje te obvoznice. Na ministrstvu in predvsem na Direkciji Republike Slovenije za ceste bomo seveda storili vse, da bi bilo podaljšanje
zaključka čim krajše. Ocenjujemo, da bi bil, če bomo pri tem uspešni, ta rok lahko zamaknjen za približno pol leta, je pa to odvisno od več faktorjev. Kot je bilo ugotovljeno, gre za zaustavitev del zaradi dveh različnih problemov. V enem delu, torej na tretji podetapi prve faze, ki obsega gradnjo krožnega križišča na Suhi in mostu preko Sore, je bilo odpravljeno gradbeno dovoljenje. Upravno sodišče je odločbo Upravne enote Škofja Loka z dne 1. april 2011 s sodbo z dne 15. 3. 2012 odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. V zvezi s tem na Direkciji Republike Slovenije za ceste pripravljajo ustrezna pojasnila in dopolnitev projektne dokumentacije za obnovitev postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za tretjo podetapo prve faze. Gradnja te tretje podetape se bo nadaljevala po ponovni pridobitvi dokončnega gradbenega dovoljenja. Datum dokončnosti tega akta pa je odvisen predvsem od poteka postopka, ki se vodi preko pristojne upraven enote, in reševanja morebitnih pritožb na drugostopenjski ravni.
Osebno ocenjujem, da to ni bistven del problema, tako da bi se zaradi odprave tega gradbenega dovoljenja lahko ta terminski plan in časovnica še nekako normalno iztekla. Večji problem predstavlja ta drugi del, ki je bil omenjen, problem z glavnim izvajalcem oziroma z izvajalcem Primorje. Na direkciji so se na ta črn scenarij že pred časom začeli pripravljati, ker so okoliščine in situacija kazale na to, da Primorje zaradi težav z likvidnostjo in vsemi ostalimi težavami ne bo sposobno zaključiti teh del. In to se je dejansko tudi 6. junija letos zgodilo. Primorje je tega dne popolnoma ustavilo izvajanje del na tej obvoznici, kar pomeni, da bo treba glede na vložen stečaj tega podjetja nemudoma pričeti s postopkom ponovnega javnega naročila in iskati novega izvajalca. Problem je toliko težji zaradi tega, ker je velika verjetnost, da glede na naravo del, ki jih je še treba izvesti na tem projektu, takega izvajalca na območju Republike Slovenije verjetno ne bo mogoče najti. Težava je iz dveh razlogov, prva zaradi časovnice in druga zaradi vrednosti tega projekta. Velika verjetnost je, da bo tudi izjemno težko dokončati ta projekt v okviru zastavljene finančne konstrukcije, ki je bila nekako zastavljena v okviru obstoječe pogodbe s sedanjim izvajalcem. Kakorkoli že, ocenjujemo, da ne glede na vse te postopke, ki jih je treba izpeljati, bo mogoče v okviru postopkov, ki jih določa Zakon o javnih naročilih, in ostalih postopkov dela zastaviti tako, da bo mogoče ta projekt zaključiti s časovnim zamikom približno pol leta, kar še vedno pomeni, da bomo v rokih, ki nam omogočajo črpanje evropskih sredstev za ta namen, to investicijo tudi v celoti zaključili. Res pa je, da bo v tem obdobju tega zamika to predstavljalo dodatno težavo za normalno mobilnost na tem območju, ki je, kot ste sami omenili, problem že nekaj časa. Tako da je odgovor v tej smeri, da škofjeloška obvoznica bo zaključena z nekim časovnim zamikom, vendar
73
DZ/VI/3. seja
še vedno na tak način, kot je bila planirana na začetku.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Ivan Grill bo zastavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
IVAN GRILL (PS SDS): Lep dober večer vsem prisotnim, še posebej pa ministrskemu zboru!
Gospod minister, zopet smo priča težavam pri sobivanju človeka z velikimi zvermi. V mislih imam seveda medveda, kajti v prejšnjem mesecu smo bili priča napada medveda na človeka, ki se je sprehajal. Poleg tega pa smo lahko večkrat zasledili tudi opažanja ljudi, da je medved prisoten v naseljih, v vaseh in to celo v bližini velikih mest, tako Ljubljane kot Novega mesta. Medved je bil opažen na Dolžu, na Otočcu, kjer so ga celo lahko snemali - to so vasi neposredno ob mestu - in pa seveda tudi na Karteljevem. Medved sedaj ogroža ljudi, ki se sprehajamo blizu gozdov, tudi v gozdovih. Velikokrat lahko vidimo odtise šap medveda, kar pomeni, da je medved zelo zelo blizu v okolju, kjer ljudje bivajo in pa tudi kjer se lahko rekreirajo ali sprehajajo. To sedaj že postaja velika nevarnost za ljudi in upravičena je bojazen ljudi, da velikokrat pomišljajo, ali je varno iti v gozd oziroma v bližino ali ne. Poleg tega medved dela škodo tudi čebelarstvu. Velikokrat je posamezen čebelnjak ali pa panj žrtev napada in uničenja s strani medveda. To danes postaja velik problem.
Zato vas sprašujem:
Ali se ministrstvo, ki ga vodita, ukvarja s tem problemom oziroma na kakšen način se bo lotilo tega vprašanja?
Kajti nenazadnje je v Sloveniji po podatkih, če so pravi, ne vem najbolj točno, v Sloveniji nahaja blizu 500 medvedov. Pred 15 leti je bilo to število menda nekje okoli 280, kar pomeni, da je že skoraj dvakrat večje število. Zato se nam tudi upravičeno poraja vprašanje, ali je potrebno, da imamo v Sloveniji tako veliko število teh nevarnih zveri, ali ne bi razmišljali o tem, da se jih izvozi v neko drugo državo, kjer so tudi pogoji za njihovo bivanje, da se razbremeni slovenske gozdove prevelikega števila teh nevarnih živali. Hvala lepa za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala lepa.
Hvala za to aktualno vprašanje, ki govori, kako je včasih tudi sobivanje zahtevno. Kot vemo, je medved v skladu z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah žival s statusom zavarovane živalske vrste. Je vrsta, ki je tudi pod posebnim, strogim varstvom številnih konvencij in direktiv EU, najpomembnejši sta Bernska konvencija in Direktiva o habitatih. Republika Slovenija je tudi podpisnica teh konvencij, kar pomeni, da jih tudi mora
spoštovati. V Sloveniji upravljanje z rjavim medvedom temelji na določilih strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije leta 2002, od tukaj naprej pa na osnovi operativnih akcijskih načrtov, ki veljajo za določeno časovno obdobje in jih tudi sprejema Vlada Republike Slovenije. V Slovenije se za ravnanje vseh institucij in posameznikov na podlagi teh dokumentov trudimo dosledno zasledovati oba enakovredna cilja, dolgoročno ohraniti vrsto rjavega medveda skupaj z naravnim življenjskim okoljem in hkrati omogočati sobivanje, sožitje z ljudmi in pa tudi aktivnostmi. Kot vidimo, je včasih to, predvsem v pomladanskem času, zelo težko. Populacija rjavega medveda se v Sloveniji na podlagi izjem, ki jih dovoljuje omenjeni pravni dokumenti z raziskovanci, z nosilci, z možnostmi okolja, ljudmi, letno posega z odstrelom. Odstrel se izvaja v skladu s Pravilnikom o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave, podlago za pripravo pravilnika in strokovno mnenje pripravi Zavod za gozdove Republike Slovenije, pisno stališče k temu strokovnemu mnenju pa poda Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Nato pa ta dokument pred izdajo pravilnika obravnavata še dve imenovani komisiji resornega ministrstva. Prva je strokovna, sestavljena iz strokovnjakov za upravljanje z rjavim medvedom, druga vključuje souporabnike prostora, kot so predstavniki skupnosti občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Zveze rejcev drobnic Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Društva proti mučenju živali, Društvo za pravice živali in Uprave lova Lovske zveze Slovenije. Torej, cela vrsta teh deležnikov, ki se jih poskuša čim bolj enakopravno obravnavati in na koncu izdelati ta program odstrela. Kvota odstrela vključuje tako imenovani redni odstrel v lovni dobi in tudi tako imenovani izredni odstrel, to je pa kadarkoli potreba za to nastane in nastaja, kot vidimo, zaradi konflikta sobivanja medveda in človeka. V skladu z veljavnim pravilnikom je možno v obdobju do oktobra 2011 do septembra 2012 za to obdobje odstreliti 74 medvedov, do konca meseca maja pa je bilo odstreljenih 71 medvedov. To pomeni, da je od tukaj naprej do jeseni možen le izredni odstrel, da je redni odstrel in s tem uravnavanje populacije, glede na to, kar sem omenil, že narejen. Če pa bi prišlo do večjega števila izrednega odstrela, je to treba upoštevati potem v naslednjem obdobju. Vsak posamezni primer na terenu obravnavajo uslužbenci Zavoda za gozdove Republike Slovenije in na podlagi strokovnih kriterijev odločijo o podajanju predloga Agencije Republike Slovenije za tak predlog, da ga odobri ali pa ne odobri. Imenovana je tudi intervencijska skupina, ki vedno deluje, dosegljiva je 24 ur, odzivna na številki 112, 113 in v teh primerih tudi vedno odreagira. Teh neprijetnih dogodkov je bilo v preteklosti kar nekaj. Povprečje je tukaj nekje od enega do tri na leto, to je statistika zadnjih 30
74
DZ/VI/3. seja
let, v zadnjih 70 letih pa so bile registrirane 3 smrtne žrtve na tem področju, zadnja pa v 70. letih prejšnjega stoletja. Kot sem pa že v uvodu dejal, večina teh dogodkov se zgodi v pomladanskem času prihodov iz brlogov, ko odhajajo na odprta območja, kot so travniki, pašniki, ki so tudi blizu hrane, predvsem pa, ko se medvedka pojavi z mladiči. V nadaljevanju pa mogoče še kaj več tudi o tem, kaj še namen.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospod Grill.
IVAN GRILL (PS SDS): Najlepša hvala za prvi del odgovora. Strinjam se s tem, da je treba to živalsko vrsto ohranjati tudi v naših gozdovih, vendar bi pričakoval, da bi tisti, ki so za to zadolženi, skrbeli predvsem za to, da bi njihov življenjski prostor, ki ne more biti vse, kar je v Sloveniji poraščeno, omejili predvsem na tista področja, kjer ni nevarnosti, da se tako pogosto srečujejo z ljudmi, z drobnico in nenazadnje tudi s čebelami. Zato bi mogoče iskali rešitev v smeri, da lovske družine ali neke druge institucije skušajo ta prostor, kjer naj bi se medved lahko nahajal, oddaljiti od teh naselij.
Sprašujem vas tudi to:
Ali je število, ki v Sloveniji trenutno obstaja, tisto optimalno ali ne bi veljalo, da se ga zmanjša?
Ne mislim s tem, da je treba povečati število odstrela, ampak naj mogoče kakšna država, ki je takšno konvencijo tudi podpisala, kot smo jo v Sloveniji, velikodušno sprejme, da nekaj teh medvedov podarimo tudi njim, pa naj tudi oni imajo neko takšno priložnost, da se bodo tudi oni ukvarjali s takšno problematiko, ki je v Sloveniji vedno bolj pereča. Nikakor ne smemo dovoliti, da bodo te intervencijske skupine šle na teren ali pa reagirale takrat, ko bo mogoče prišlo do srečanja s to nevarno živaljo in do tragičnih posledic, ki so bili ob zadnjem primeru, na srečo, prihranjeni, da ni bilo posledica tega hujša, kot je bila sicer. Hvala lepa.
FRANC BOGOVIČ: K sreči, kot ste ugotovili, teh tragičnih dogodkov s človeškimi žrtvami že nekaj časa ni, upajmo, da bo tako. Obžalujemo, normalno, lahko vsi skupaj vsak tak bližnji konflikt, ki je neprijeten in zagotovo pusti posledice na vsakomur.
Kar se tiče teh ukrepov, ki so na nek način v načrtu, in tudi kar se izvaja, je ves čas tudi v okviru teh naših služb ta preventivni del, kjer se zelo opozarja, predvsem v teh kritičnih mesecih, na obnašanju ljudi in na to, da se poskuša izogibati tistim območjem, kjer se v tem času lahko približamo predvsem medvedki z mladičem. Pri tem delu je tudi nekaj poskusov, ki jim lahko mirno rečem, proaktivni. Treba je biti pozoren na zbiranje, odvoz smeti, da niso smetnjaki problem. V to smer gredo ta obveščanja. Potem tudi pri organiziranju prevoza otrok. Preprečevanje zaraščanja
podeželja pa je en velik problem, to ugotavljamo tako pri volku kot pri medvedu, da je velik problem to, da se je meja zarasti in tudi tisti krog območja, v katerem te zveri živijo, povečal, zaradi tega, ker se je žal v preteklosti marsikje v teh območjih s težkimi pogoji za kmetovanje tudi gozdna meja pomaknila bližje naseljem. Tako da v tem delu gre za zahtevno nalogo, da se poskuša s temi ukrepi, tudi aktivnimi, na nek način omejiti ta področja, ki jih zveri dosežejo, hkrati pa se bojim, da so tudi nekateri neuspešni poskusi izvoza naših medvedov slaba popotnica za v prihodnje. V Franciji je bilo prav zanimivo, v Parizu sem se pogovarjal z veleposlanico, pa so tu določene izkušnje s tem, zanimanje za to vrsto je tudi od drugod, vendar pa ti izvozi največkrat niso najbolj uspešni ali pa ne moremo govoriti, da bi lahko na ta način tudi uravnavali to vrsto.
Kako se uravnava, ali je številka pravilna. Namenoma sem prej prebral vse tiste, ki se s tem ukvarjalo, tako da vse, kar bi sam dejal, bi dal neko zelo politično oceno. V krogu teh strokovnjakov je bilo za letošnje leto to uravnavanje števila z izvzetjem s številko 74 ugotovljeno kot primerno.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Janez Vasle bo postavil poslansko vprašanje ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju.
JANEZ VASLE (PS NSi): Dober večer vsem skupaj, posebej še gospodu ministru, poklicnemu kolegu gospodu Gantarju, ki mu postavljam poslansko vprašanje, ki že ves čas slovenske samostojnosti buri del slovenskega zdravništva in precej uporabnikov zdravstvenih storitev.
Gre za vprašanje homeopatije, ki se je v Evropi in tudi po svetu v 200 letih uveljavila kot komplementarna medicinska veja. Homeopatija je v Evropi priznana kot samostojen medicinski sistem ali kot zdravniška metoda ali samostojna specializacija. Del vplivnega slovenskega zdravništva v Sloveniji pa se sklicuje na znanstveno neutemeljenost homeopatije in ignorira dolgoletne izkušnje zdravnikov homeopatov po celem svetu, ki pa potrjujejo učinkovitost in uspešnost tega načina zdravljenja.
Pred približno 12 leti, v času ministrovanja gospoda prof. Kebra, se je homeopatiji obetalo, da bo priznana. Homeopatija, akupunktura, kiropraktika in osteopatija naj bi postale del zdravstvene dejavnosti, ki bi jo lahko izvajali le zdravniki, predlog pa se je potem nekje izgubil ali pa je nekje obtičal. Homeopatija in druge omenjene zdravilske metode so bile uvrščene pod okrilje Zakona o zdravilstvu, le akupunktura je bila deloma uvrščena v uradni zdravniški model kot protibolečinska terapija. Če želi zdravnik v Sloveniji zdraviti s homeopatijo, tvega izgubo licence oziroma jo izgubi oziroma je ne more
75
DZ/VI/3. seja
dobiti, če je še nima. To stališče je v nasprotju z resolucijo Evropskega parlamenta, z Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o nekonvencionalni medicini. Če zdravnik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, ni nobenega razloga, da je ne bi dobil ali jo ohranil, če jo že ima. Dejstvo pa je, da ima dodatna znanja in se mi zdi v temu primeru represija neupravičena. Ponuja se mi primerjava s poklicnim gasilcem, ki bi mu zaradi njegovega poklica prepovedali kuriti taborni ogenj. Avstrijska zdravniška zbornica ima celo referat za komplementarno medicino, ki se je nedavno tega odločno postavil v bran njihovim članom homeopatom, ker so jih nekvalificirano napadli v medijih, še posebej, ker ti kritiki niso imeli niti medicinske niti homeopatske izobrazbe.
V Sloveniji prihaja pravzaprav do smešnega nesmisla. Kar zadeva farmacevte, je homeopatija del zdravstvene dejavnosti. V skladu z Zakonom o zdravilih lahko homeopatska zdravila izdeluje in izdaja samo magister farmacije, zdravnik pa ne more teh zdravil predpisovati, ker ne sme zdraviti s homeopatijo. Zdravnik pa je po zakonu edini pooblaščeni predpisovalec zdravil v humani medicini. Absurd! Tuji zdravnik pa lahko z licenco pri nas uporablja homeopatsko prakso.
Gospoda ministra sprašujem:
Ali v zvezi s pripravo zdravstvene reforme tudi kaj razmišljajo, da bi to področje uredili v zakonih o zdravniški službi in zdravstvenih dejavnostih na sodobnejši način, v skladu z evropskimi trendi in varčevanjem, ki niti zdravstva ne bo obšlo?
Ustrezna	zakonodaja	bo
komplementarne metode dala v roke zdravnikom, ne pa da to lahko opravljajo pravne fizične osebe, kot so podjetja, društva, zavodi. Hvala lepa za vaš odgovor in uspešno delo vam želim.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
TOMAŽ GANTAR: Spoštovana podpredsednica in vsi, ki še vztrajate tukaj!
Jaz se bojim, da ne bom mogel odgovoriti na vprašanje na način, da boste zelo zadovoljni, ker sigurno pri vseh teh temah, o katerih smo govorili prej glede zdravstva, kaj nas čaka, homeopatija ni tista, ki je v ospredju. Mislim, da o homeopatiji govorimo že odkar se jaz spomnim, da delam kot zdravnik, in verjetno bi bil čas, da bi tudi to vprašanje v družbi pa tudi v samem zdravstvu dozorelo do te mere, da bi ga potem tudi sprejeli kot takšnega, da je lahko sestavni del zdravljenja. Vseeno pa mislim, da je tukaj le potreben en malo širši konsenz tudi s strani zdravstva in zdravništva. In mi smo zaprosili razširjene strokovne kolegije, predvsem za interno in za družinsko medicino, da neko svoje stališče glede homeopatije predstavijo, in tudi Zdravniško zbornico Slovenije. Korak je bil seveda narejen s sprejemom Zakona o
zdravilstvu, po temu zakonu se ne more vsak zdravnik ukvarjati s homeopatijo, ampak se mora odločiti, ali bo zdravo v skladu z medicinsko doktrino ali bo opravljal homeopatijo in zato tudi pridobil ustrezna znanja. Se pravi, vsak je ne more opravljati. Je pa bilo posledica sprejema tega zakona tudi dejstvo, da se danes lahko ta zdravila v lekarnah tudi prodajajo.
Če bo en širši konsenz, da se homeopatija uvrsti kot metoda zdravljenja, jaz seveda temu ne nasprotujem in jo tudi rade volje potem vključimo. Ne bi pa v trenutku, v katerem sprejemamo precej hujše ali pa precej težje odločitve, forsiral vprašanja, ki ga bo seveda treba rešiti, ampak mislim, da v temu trenutku le ni tisto glavno. Je pa v bodoče, glede na to, da poskušamo ljudi bolj navajati na to, da morajo sami skrbeti za svoje zdravljenje, tudi seveda zmanjševati uporabo zdravil, ko poskušamo promovirati zdrav način življenja, je sigurno homeopatija tudi ena izmed poti, ki ji velja v bližnji prihodnosti dati večjo težo. To je pač moje mnenje. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Ivan Hršak bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem!
Moje poslansko vprašanje je namenjeno ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču, je pa v zvezi s 3. razvojno osjo.
V pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor je čimprejšnja zagotovitev vseh potrebnih pogojev, potrditev prostorskega načrta za določitev poteka celotne trase in nato zgraditev hitre razvojne cestne povezave sever-jug, tako imenovane 3. razvojne osi. 3. razvoja os je sestavljena iz severnega, srednjega in južnega dela hitre ceste in bo torej potekala od Koroške preko Šaleške in Savinjske doline ter preko Save na Dolenjsko in nato pod Gorjanci v Belo krajino. Po podatkih, s katerimi ta trenutek razpolagamo, je zadeva v naslednji fazi: potek trase odseka severnega dela je več ali manj že določen; potek trase odseka južnega dela hitre ceste je tudi že dogovorjen; potek trase odseka srednjega dela hitre ceste, edino tu se še nič ne ve; potek trase skozi Zasavje in nato preko Dolenjske do Bele krajine še ni določen.
Ministra za infrastrukturo in prostor zato sprašujem, prihajam iz Zasavja, zato tako mene kot vse Zasavce zanima:
Katera od treh predvidenih variant poteka trase bo obveljala? Pod ena, potek trase preko Zasavja, ta varianta je za nas, Zasavce, seveda najbolj optimalna. Pod dve, potek trase preko Laškega, tudi ta varianta je za nas, Zasavce, sprejemljiva, seveda pa mora obvezno biti prej zgrajena nova cesta Hrastnik-Zidani
76
DZ/VI/3. seja
most, preko katere bi se Zasavci v Zidanem mostu priključili na hitro razvojno cesto iz Laškega.
Mimogrede, gospod minister, prosim vas za konkreten odgovor:
Kdaj se bo dejansko začelo z izgradnjo te nove ceste Hrastnik-Zidani most in kdaj je predvideno dokončanje te ceste?
Pod tri, potek trase preko Kozjanskega je za nas, Zasavce, popolnoma nesprejemljivo in do tega absolutno ne sme priti.
Moje sklepno vprašanje se glasi:
Kdaj se bo začelo z izgradnjo tako imenovane 3. razvojne osi?
Na katerem odseku trase ter kdaj se predvideva dokončanje tega zares obsežnega projekta?
Že vnaprej najlepša hvala za odgovore, gospod minister.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Mimogrede, rečeno je bilo, kar se tiče severnega dela te 3. razvojne osi, je vse več ali manj dorečeno. To seveda ne drži. Gre za številna odprta vprašanja, predvsem vprašanja v delu navezave na obstoječo avtocestno povezavo, pa tudi vprašanja glede nadaljevanja naprej od Velenja do Slovenj Gradca in Dravograda. Tako da je daleč od tega, da bi bile te stvari določene. Bomo pa v naslednjih mesecih glede tega intenzivirali tako komunikacijo z vsemi vpletenimi kot tudi pri iskanju optimalne variante glede na potrebe prometa in glede na potrebe oziroma zmožnosti okolja na tistem delu.
Na splošno je občutek pri teh umeščanjih po teh nekaj mesecih tak, da se mogoče v preteklosti pristojni niso na najbolj optimalen način lotevali stvari. In tudi zaradi tega te časovnice, ki jih vidite - v tem konkretnem primeru je bil postopek začet leta 2004, 2005, 2006, skratka, 6 let od začetka, pa nismo prišli še niti do tega, da bi neko traso umestili v prostor. Kaj to pomeni? Pomeni, da verjetno pristop, ki ga imamo v veljavni zakonodaji, ni najbolj primeren in ga bo nujno treba spremeniti. Na ta način, ko se nekje nekaj umešča, je treba te stvari preveriti, testirati na nekem ne samo strokovnem nivoju, ampak tudi glede na potrebe, zmožnosti posameznega okolja in pričakovanja, ter videti, kje so tista skupna stičišča, kjer je mogoče traso umestiti na tak način, da povzroča najmanj problemov, ker ceste konec koncev morajo povezovati in ne smejo razdvajati.
Pobuda za pripravo tega osrednjega dela je bila, kot sem povedal, dana v letu 2006 kot dopolnitev. In tako, kot ste povedali, trije koridorji so bili tisti, ki so se nekako iskali: zahodni čez Zasavje, osrednji čez območje občine Laško in vzhodni čez Kozjansko, ki je izviral iz predloga lokalnih skupnosti na tem
območju. Študija variant je bila zaključena spomladi 2008, predlagana najustreznejša varianta je bila ta po sredinskem koridorju. Se pravi, od avtocesta A1 preko Celja, Laškega, Zidanega Mosta do reke Save in naprej proti Novemu mestu. Predlog najustreznejše variante je nekako po oceni stroke korekten. Problem nastaja pri njeni ekonomski upravičenosti, glede na promet, ki se odvija na tem območju, in pri družbeni sprejemljivosti predvsem na območju občin Laško in Šmarješke Toplice. To so bili problemi, ki so narekovali, da je treba ponovno preveriti, ali so te variante najbolj optimalne. Zato se je ta študija variant ponovila v smislu obdelave dveh minimalnih alternativ in ponovne primerjave le-teh s predlagano najustreznejšo varianto iz prvotne študije variant. Bistvo teh minimalnih alternativ je posodobitev obstoječih prometnic tako s prometno-tehničnega kot funkcionalnega vidika, kar pomeni kombinacijo novogradenj na najbolj problematičnih odsekih, rekonstrukcija obstoječih prometnic z manjšimi investicijskimi ukrepi ter ohranitev obstoječega omrežja na najmanj problematičnih delih. Ponovno je bila narejena študija variant, ki je bila zaključena leta 2010. predlog najustreznejše variante iz prvotne študije variant se tudi po primerjavi z minimalnima alternativama izkazuje kot najboljša varianta. Kljub temu pa te študije variant še ni bilo mogoče zaključiti zaradi nezaključenega okoljskega poročila. Ugotovitve okoljskega poročila lahko vplivajo tudi na predlog najustreznejše variante.
Če povzamem. Glede na te dosedanje strokovne podlage in glede na to, kar je bilo do sedaj preverjeno v prostoru, je končna rešitev nove povezave med avtocesto A1 in avtocesto A2 kot najbolj optimalna v sredinskem koridorju.
Glede tega, kako in na kakšen način v tem sredinskem koridorju, pa bodo v naslednjih mesecih, jaz ocenjujem, da v naslednjih treh mesecih, pretehtane potrebe glede načrtovanja, konkretnega načrtovanja obsega te cestne povezave in podan bo predlog Vladi, da se bo odločila o nadaljevanju prostorskega umeščanja ali pa o tem, da se ta povezava načrtuje na tak način, kot je bilo prej omenjeno, z ustreznimi posodobitvami obstoječe infrastrukture in z nadgradnjami, novogradnjami tam, kjer je to potrebno. Jaz ocenjujem, da bi lahko bil ta prostorski načrt zaključen nekje v letošnjem letu. Začetek gradnje je težko napovedati. Glede na to, da naj bi za to gradnjo koristili tudi sredstva iz naslednje finančne perspektive, pa ocenjujem, da lahko ob pospešitvi teh aktivnosti z gradnjo začnemo v letu 2014.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Hršak, izvolite.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Samo enkrat bi postavil vprašanje:
Kdaj bo nova cesta Hrastnik-Zidani Most, ki je bila navezava na to razvojno os?
77
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Glede tega dela je umestitev pogojena s državnim prostorskim načrtom. Ta državni prostorski načrt glede Hrastnika in Zidanega Mosta in z deviacijo glavne ceste Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče naj bi bil pripravljen do avgusta letošnjega leta. V skladu s to umestitvijo so tudi planirana vsa ostala dela, ki temu sledijo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Ivan Vogrin bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču ter ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav v relativno pozni uro!
Gotovo se bosta oba ministra strinjala z menoj, da je naša dolžnost, da ohranimo naš zgodovinski biser Kobilarno Lipica v odličnem stanju. Po obvestilu direktorja zavoda Kobilarna Lipica je ministerstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dne 24. 4. 2012 izdalo odločbo o začasnem financiranju za obdobje od 1. 4. do 31. 5. 2012. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa od 31. 3. 2012 ne zagotavlja financiranje javne službe Kobilarna Lipica ter tudi ne odgovarja na vloge in dopise v zvezi z začasnim financiranjem. Vsled navedenega je Javni zavod Kobilarna Lipica nelikviden in tudi že pod pritiskom upnikom, ki grozijo z vlaganjem izvršb.
Kobilarna Lipica je vendarle ponos slovenske države z vsemi atributi odličnosti, zato prosim pristojna ministra za pojasnilo:
Kdaj bodo ali pa so že bile finančne obveznosti izpolnjene?
Prosim tudi za pojasnilo:
Kako bo urejeno financiranje v bodoče, da ne bo prihajalo do prevelikih motenj pri izvajanju dejavnosti in poslanstva Javnega zavoda Kobilarna Lipica?
Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Minister Bogovič, izvolite.
FRANC BOGOVIČ: Hvala.
Bova s kolegom Turkom razdelila ta čas tako, kot si ministrstvi delita Kobilarno Lipico, še zaenkrat. Kot ste že dejali, gre za objekt, kjer se na eni strani varuje in pa upravlja s to vrednoto našega Lipicanca, na drugi strani pa tudi z okoljem, zato je tudi ta delitev iz preteklosti med dve ministrstvi. Ne drži to, kar je bilo rečeno, da se Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ni odzivalo na priporočila oziroma tudi na klice Lipice, lahko rečem, da so praktično dnevno bili v teh kontaktih, so pa vsi skupaj ugotovili, da imamo težavo s tem, da ni pravne podlage za financiranje zaradi nesprejetja letnega programa. Predhodno je že v lanskem letu bil ta poskus, ki ni iztekel, in tudi ni bil
sprejet letni program, zato je bilo začasno financiranje za prve tri mesece določeno. V nadaljevanju pa je bilo treba tudi vsled zagotavljanja in uokvirjenja financ v finančne okvire, v katerih smo, spremeniti program Lipice. Letni program oziroma rebalans za leto 2012 za Kobilarno Lipico je potem sprejel - tu imam celo kronologijo zapisano, kako so potekali ti dokumenti - Svet zavoda Kobilarne Lipice 6. 6. na dopis na seji, se pravi ta mesec, nekaj dni nazaj, in je sedaj tudi vložen v sprejemanje na Vladi. Jaz upam, da bo čim prej moč tudi ta program potrditi in potem zagotoviti tudi tekoče financiranje v skladu z možnostmi in pa tudi z okviri, ki so pokriti tako v finančnem načrtu države kakor tudi v rebalansu oziroma v programu dela kobilarne za to leto.
Mogoče še samo stavek, dva, da je bila v tem času formirana medresorska komisija, ki se je ukvarjala tudi s prihodnostjo in prihodnjo organiziranostjo. Vsled ugotovitve Računskega sodišča išče rešitve, s katerimi bi se v prihodnje poenostavil ta postopek in pa tudi, da se lahko redno financira, predvsem pa razdeli pristojnosti in odgovornosti v tem zavodu.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Minister dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Saj je kolega Bogovič pravzaprav povedal večino oziroma vse. Jedro problemov izhaja iz dejstva, da Javni zavod Kobilarna Lipica programa dela za leto 2012 ni pripravil pravočasno. Najprej ni upošteval roka iz navodil Poziva k predložitvi programa dela in razvoja finančnega načrta za leto 2012 z dne 4. 10. 2011. Ta poziv je po Zakonu o javnih financah in po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo obvezen. Ker program ni bil pripravljen v skladu s pozivom našega ministrstva, ga je ministrstvo 23. novembra 2011 zavrnilo in zahtevalo popravke. Ker pripombe niso bile upoštevane, je delno spremenjen program ministrstvo zavrnilo 7. 12. 2011 in ker spet niso bili upoštevani popravki, je bil zavrnjen še 16. 12. 2011. Končno je svet javnega zavoda program dela za leto 2012 obravnaval šele 6. januarja letos, potem ga na svoji seji ni sprejel. Program dela za leto 2012 je Svet Kobilarne Lipica sprejel šele 9. februarja 2012. Potem pa je res, da smo mi pripravljali rebalans proračuna in da ga v tem okviru nismo mogli podpreti, zato Ministrstvo za finance ni izdalo soglasja na program tega dela, Vlada ga ni mogla potrditi. Če zdaj skrajšam. 6. 6., kot je povedal minister, smo dobili glede na rebalans popravljen program dela, če bo javni zavod sodeloval, kaže, da bo to lahko podlaga za izplačila in da bo dobil soglasje še v mesecu juniju. Sicer pa je v rebalansu proračuna za leto 2012 za Kobilarno Lipica načrtovanih / nerazumljivo/ evrov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Vogrin, če ne, ni potrebno.
78
DZ/VI/3. seja
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Andreja Črnak Meglič bo postavila poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču ter ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospoda ministra, kolegice in kolegi, ponovno pozdravljeni!
Moje vprašanje se nanaša na področje bioplinarn.
Večkrat je že bilo postavljeno vprašanje ob povezavi s tem problemom, pa vendarle mi dovolite, da začnem s konkretnim problemom. Ena izmed primerov izgrajene bioplinarne se nahaja v Pirničah, ta naj ne bi imela ustreznih dovoljenj. Zgrajena naj bi bila na črno. Po ugotovitvah gradbene inšpekcije je bila zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in zato je gradbena inšpekcija že januarja 2011 izdala sklep o rušitvi objekta. Investitorju je bilo decembra 2007 izdano gradbeno dovoljenje, vendar kot že rečeno, ne za ta objekt, ampak za gradnjo kmetijskega objekta in stanovanjske hiše, danes pa tam po ugotovitvah inšpekcije stoji zahteven energetski objekt, le streljaj stran od bližnjih hiš. Zaradi nelegalne gradnje je bila zavrnjena prošnja za spremembo gradbenega dovoljenja, bioplinarna za svoje delovanje nima okoljevarstvenega dovoljenja. Čeprav bioplinarna sploh še ne deluje, že povzroča številne nevšečnosti. Lahko govorimo o tem, da je omejeno gibanje na prostem, smrad je neznosen, načeto je psihično in fizično zdravje prebivalcev, kar nenazadnje dokazuje tudi mnenje Zdravstvenega doma Medvode. Torej, vprašljivi so umeščanje v prostor, veljavno gradbeno dovoljenje, izpusti škodljivih snovi v ozračje, povezana degradacija okolja ter smrad v okolju.
Zato je moje prvo vprašanje povezano s tem konkretnim problemom:
Kdaj lahko pričakujemo realizacijo januarja 2011 izdanega sklepa gradbene inšpekcije o rušitvi tega objekta?
Seveda pa, kot že rečeno, gre za bistveno širši problem, zato vaju sprašujem tudi:
Kdo in kako pogosto izvaja nadzor nad izvajanjem dejavnosti skladno z zakonodajo ter kakšne sankcije so predvidene za kršitelje?
Še bolj pa me zanima:
Kakšne sistemske spremembe oziroma spremembe zakonov predvidevate na ministrstvih, da boste rešili problematiko bioplinarn in omogočili prebivalcem v okolici delujočih bioplinarn nespremenjeno kvaliteto življenja?
Kdaj lahko pričakujemo uveljavitev uredbe o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov in smernic za stanje tehnike kompostiranja?
Za odgovore se vnaprej najlepše zahvaljujem.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Minister Černač, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Najprej iz tega dela, ki se tiče prostorskega umeščanja in gradbenega dovoljenja. Pred uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju v letu 2007 so se male bioplinarne, ki so služile za predelavo bioodpadkov ene kmetije, lahko umeščale v prostor v okviru kmetije, kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Tako, kot je povsod ali pa marsikje v življenju marsikatera določba mogoče dobra na papirju, pa se potem v praksi to isto določbo v določenih primerih tako ali pa drugače razume ali pa celo namerno ali nenamerno zlorabi. Tako da veljavna zakonodaja, torej Zakon o prostorskem načrtovanju, določa, da so bioplinarne energetski objekti, ki se jim mora v okviru občinskega prostorskega načrta določiti podrobnejša namenska raba, in sicer kot območjem energetske infrastrukture. Takšni objekti se tudi morajo načrtovati izven naselij, se pravi, najpogosteje v okviru nekih gospodarskih ali ostalih con. V konkretnem primeru je na nek način mogoče šlo tudi za neustrezno ravnanje pristojne občine. Po podatkih, ki so mi jih posredovali sodelavci iz Direktorat za prostor, je bila ta občina na to ravnanje tudi nekajkrat opozorjena. Ne glede na vse, pa je ta mala bioplinarna pridobila gradbeno dovoljenje, in sicer za gradnjo kmetijskih objektov vključno z napravo za bioplin. Vendar je investitor objekta zgradil drugače, kot mu to dovoljuje izdano gradbeno dovoljenje, zgradil je zahteven energetski objekt, tako da je gradbeni inšpektor izrekel ukrep odstranitve objekta bioplinarne. Prav tako sta bila investitorju izdana sklep o dovolitvi izvršbe za odstranitev tega objekta in sklep o dovolitvi izvršbe za ustavitev gradbenih del. Ker zavezanec ni upošteval teh ukrepov, mu je bil izdan sklep o izvršbi visoke denarne kazni, 125 tisoč evrov. Ker pa ima investitor v konkretnem primeru veljavno gradbeno dovoljenje, ki med drugim dovoljuje tudi gradnjo bioplinarne za potrebe kmetije, ima torej pravico graditi objekte in naprave, določene z gradbenim dovoljenjem, da sledijo tej inšpekcijski odločbi na takšen način, da je določene objekte odstranil, določene pa uskladil z izdanim gradbenim dovoljenjem. Postopek v tem konkretnem primeru še ni zaključen, poteka ugotovitveni postopek, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili naloženi z inšpekcijsko odločbo. Inšpektor bo nadaljeval postopek v skladu s predpisi.
Ob tem je seveda treba povedati, da je veljavna zakonodaja, kar se tiče umeščanja teh objektov v prostor, ustrezna, ni pa mogoče vedno preprečiti vseh morebitnih kršitev te zakonodaje.
79
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Minister Bogovič.
FRANC BOGOVIČ: Kar se tiče sprejema uredb lahko napovem, da sta dve uredbi v nameri, da se sprejmeta. Prva je uredba obdelave biološko razgradljivih odpadkov, druga pa uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Za obe se predvideva, da bosta letošnjo jesen sprejeti in sta tudi že v javni obravnavi. V sklopu nove uredbe biološko razgradljivih odpadkov bodo pripravljene tudi smernice za stanje tehnike kompostiranja - to, na kar ste opozorili in kar ugotavljamo kot enega večjih problemov in upamo, da je to tudi del odgovorov na nekatere motnje, predvsem smrad, ki so povezane z napačnimi tehnikami. Nova uredba bo dala tudi večji poudarek na zagotavljanje kakovosti celotnega procesa obdelave biološko razgradljivih odpadkov in tudi točno evidentiranje ter sledenje vseh stopenj surovin, na drugi strani pa tudi kam gresta kompost in digestat. Gotovo se vsem vonjavam ne bo dalo izogniti, je pa, kot ste že prej pravilno ugotovili, velikokrat problem pravilnega pozicioniranja, lociranja teh objektov.
V drugi uredbi, se pravi varstvo voda pred onesnaženimi nitrati, pa bo tudi dopolnjena definicija, kaj so organska gnojila, in v tem okviru, kaj je ostanek proizvodnje bioplina, ločeno, če gre za pline iz bioplinskih naprav, ki so zavezanci za izvajanje predpisa, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih digestatov... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Samo še enkrat v zvezi s tem konkretnim primerom. Torej izdan je bil sklep gradbene inšpekcij o rušitvi objekta. Če sem vas jaz prav razumela, potekajo razmišljanja o tem, kako se prilagoditi. In to pomeni, da bo ta objekt ostal v okolju, v katerem se nahaja, in še naprej motil prebivalce. Sem to prav razumela ali se pripravlja kakšna drugačna rešitev? Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, minister Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Ne, spoštovana poslanka. Nobena razmišljanja ne potekajo. Inšpekcijski postopek je dokaj eksakten postopek in jaz sem povedal, da ima investitor gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetijskih objektov vključno z napravo za bioplin, in da je problem v tem, da je bilo to gradbeno dovoljenje, kot je bilo izdano, po tistem, ko je inšpektor opravil ogled, preseženo. Da je bila opravljena po izdanih ustreznih sklepih o dovolitvi izvršbe in po sklepih o izrečenih denarni kazni prilagoditev tega objekta s strani investitorja veljavnemu gradbenemu dovoljenju in da inšpektor izvršuje
ugotovitveni postopek, ali je ta prilagoditev ustrezna glede na gradbeno dovoljenje, ki ga ima izdano ali ne. V kolikor ta prilagoditev ni ustrezna in je v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, se bo inšpekcijski postopek nadaljeval.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Naslednje vprašanje bo postavila mag. Majda Potrata ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani poslanke in poslanci, ministri!
Na lestvici indeksa človekovega razvoja je Slovenija med svetovnimi državami na 21. mestu. Mesto se določa po treh kriterijih: zdravje, dohodek na posameznika in izobraževanje. Po zdravju smo na 30., po dohodku na 31., po izobraževanju pa na 4. mestu. Zato se mi iz tega podatka, ki je po mojem zelo zanimiv, kljub temu, da lahko interpretiramo nekaj več kot 16 let izobraževanja, toliko namreč posameznik ostaja v izobraževanju, lahko ta podatek različno interpretiramo, ampak vendarle treba je tudi povedati, da smo po nekaterih drugih podatkih v izobraževanju zelo dobro uvrščeni, recimo, tudi po osipu ali še po kakšen podobnem podatku. Zato se z rektorjem Ljubljanske univerze lahko čudim, da znanje in izobraževanje v tej državi nista prioriteti. To je namreč zapisal v nedavnem intervjuju. Mislim, da bi vsak razumen človek podprl idejo, da so zlasti v kriznih časih potrebne prioritete in pričakoval bi, da bi izobraževanje in raziskovanje vsekakor sodila med prioritete. Še marsikaj zanimivega je v tem intervjuju, še en citat bom prihranila za drugi del.
Gospod minister, jaz sem nakazala, da vas bom spraševala o tem:
Kako in kdaj bo ministrstvo, vaše ministrstvo, glede na zaveze v koalicijskem sporazumu, glede na drastično zmanjšanje sredstev v rebalansu in glede na nekatere druge javno izražene pomisleke o njenem delovanju, reformiralo Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu?
Spomnim se, kako naporno je bilo doseči, da smo ustanovili NAKVIS. Zdaj pa je v koalicijski pogodbi zapisano, da bomo NAKVIS reformirali. V ZUJF smo to tudi storili in zato vas sprašujem, kako boste reformirali? Jaz poznam in bi lahko iz ZUJF naštela tiste člene, ki so NAKVIS in pristojnosti NAKVISA reformirale, ampak vseeno me zanima, kako boste reformirali NAKVIS, zlasti zaradi tega, ker imate tudi v programu ukrepov za spodbujanje gospodarstva napovedanih kar nekaj sprememb strateških dokumentov, od financiranja preko strategije visokega šolstva, razvojne dejavnosti itn. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister, izvolite.
80
DZ/VI/3. seja
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje.
Dejstvo je, da slovenski izobraževalni sistem ni slab, mnoge študije to potrjujejo. Če bi primerjali kvaliteto primarnega, sekundarnega in terciarnega izobraževanja, relativno primerjalno najboljše rezultate dosegamo pri osnovni šoli, v srednji šoli smo nekoliko slabši, pri univerzitetnem izobraževanju pa glede na to najslabši. Tudi univerza, ki ste jo navedli, je v zadnjih sedmih, osmih letih izgubila na neki primerjalni lestvici približno 250 mest. Po osipu nismo dobri v pozitivnem smislu, smo zelo visoko na vseh lestvicah, ker zelo veliko študentov, ki se pri nas vpisujejo, potem študija ne konča. Zmanjševanje sredstev za šolstvo ni drastično, je zmanjševanje v približno takih okvirih kot za kakšno drugo področje.
Precej ste hvalili NAKVIS. Na prvem srečanju z rektorji, ki sem ga imel nekaj dni po svojem imenovanju, ko sicer še ni bilo nobenega govora o varčevanju in teh stvareh, ampak kot eno od stvari so oni takrat omenili, da si želijo boljši NAKVIS, da cel kup stvari, cel kup sprememb programov, cel kup potrditev programov tam čaka. Na njihovi spletni strani si lahko ogledate, kako velik je ta zastoj.
Pravite, da ste prebrali, kaj smo v ZUJF o tem rekli. V ZUJF smo vključili natančno tisto, na kar nas je rektorska konferenca na tistem prvem sestanku opozorila, nas prosila. Rekli so: "Dajte nam večjo avtonomijo," namreč univerzam, "zato da bomo lahko sami spreminjali študijske programe, zato da nam ne bo treba iti na neko agencijo vprašat, ali lahko zamenjamo ta predmet z nekim drugim predmetom." In mi smo to vtaknili v ZUJF, ker je to ena od možnosti, ki dajejo univerzam večjo fleksibilnost tudi pri tem, kako programe sestavljajo, kako mogoče združijo kakšen predmet, kar jim bo ob varčevanju prišlo prav. In prav gotovo vam bo všeč, da smo to dovolili samo univerzam, da tega nismo dovolili javnim oziroma zasebnim visokošolskim zavodom, in to ne zaradi tega, ker bi bile univerze javne, nekateri visokošolski zavodi pa zasebni, ampak zaradi tega, ker imajo univerze dvostopenjski sistem organizacije, imajo senat univerze, ki je nad senati fakultet, in lahko opravijo peer review teh programov znotraj svoje hiše.
Ja, tudi kakšne druge stvari v zvezi z NAKVIS bomo izboljšali. Nameravamo ga kadrovsko in finančno okrepiti, predvsem zato, da bo opravljal nadzorno funkcijo, ne pa da bo imel tako veliko vlogo, kot jo ima zdaj, pri potrjevanju oziroma pri akreditiranju programov. Sam sem tudi univerzitetni učitelj in vem, da so učitelji sposobni sami svoje programe kvalitetno pripraviti in tudi programa drug drugega v okviru iste univerze recenzirati. Je pa res, da bo za zagotavljanje kakovosti, ugotavljanje kakovosti, zunanji nadzor, evalvacijo in tako naprej treba dejansko okrepiti NAKVIS. Nameravamo izboljšati tudi sestavo sveta agencije z avtonomnimi strokovnjaki, tako da bo v tem svetu prostor tudi za uporabnike, tudi za
študente, tudi za gospodarstvo. Marsikdo, ki je v tem svetu danes, ima na nek način konflikt interesov, ker pravzaprav nadzoruje tiste, iz katerih je izšel.
Ministrstvo se ne ukvarja z ustvarjanjem konkurence javnemu visokemu šolstvu, ampak z oblikovanjem nekega splošnega, poštenega, uravnoteženega okvira, v katerem se lahko razvije avtonomno in kakovostno visoko šolstvo, ki bo lahko vršilo svoje številne funkcije, številne vloge, predvsem zaradi poslanstva, ki ga ima, to je zadovoljevanje svojih uporabnikov, to so študentje pa potem kasneje delodajalci, in v okviru katerega bodo lahko zaposleni avtonomno in motivirano opravljali svoje delo.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za ta del odgovora.
No, saj je zanimivo, kako različno razumemo izrečeno. Jaz sem govorila samo o tem, kako težko je bilo NAKVIS ustanoviti, nisem govorila o tem, kako deluje, še manj celo, da bi ga hvalila. Ampak nacionalna agencija je bila ustanovljena za zagotavljanje odličnost v visokem šolstvu. Spremembe v ZUJF, o katerih govorite, se dotikajo izključno samo programskih sprememb, torej če točno citiram, "sprememb obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov". Nič ni govora o spremembah v ZUJF o sodelovanju tujih učiteljev pri študijskem procesu.
Tisto, kar me moti, je to, da je bilo brez posebnega poglobljene razprave, res da v pogovoru z rektorji, to spremenjeno v nekem zakonu, ki ima finančne učinke, ne pa o kakšnem zakonu, ki bi res govoril o spremembah v visokem šolstvu.
Pri vprašanju, ki vam ga zastavljam in na katerega ste deloma že začeli odgovarjati, ko ste govorili o ustvarjanju konkurence, saj vam ni ušlo, da sem vam dvakrat zastavila tudi vprašanje v zvezi z ustanavljanjem novih univerz, je zanimivo ravno to, da mora akreditacijo za programe in za univerzo dati NAKVIZ. In tukaj piše v 14. členu, kakšni so pogoji za ustanovitev univerze. In tisto, kar se meni zastavlja kot vprašanje, zato vas sprašujem, v času suhih krav, ko režete sredstva za visoko šolstvo, se misli o ustanovitvi nove univerze ni mogoče izogniti zaradi tega, ker ste nedoločni v svojih odgovorih. Dejstvo pa je, da je tako, kot je rekel dr. Pejovnik, za univerzo treba kakšnih 20 let pa tudi zelo veliko sredstev. Jaz ne vem, kje bomo dobili sredstva za ustanovitev nove univerze... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
81
DZ/VI/3. seja
Jaz upam, da de strinjava, da spremembe, ki so v ZUJF v zvezi s spremembami obveznih vsebin študijskih programov, v ničemer ne posegajo v to, kako težko ali kako lahko je ustanoviti kakšno univerzo. O kakšni novi univerzi jaz v zadnjem času, gospa Potrata, slišim govoriti samo vas.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Potrata, bi še kaj? (Ne.) Gospa Saša Kos bo postavila poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
Izvolite.
SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo predsedujoča. Lep pozdrav še enkrat vsem prisotnim!
Gospod minister, v prvih mesecih svojega mandata ste samozaposlene v kulturi že večkrat ogrozili: s prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb, s pozivom k brezplačnemu sodelovanju umetnikov na državnih proslavah. 1. junija pa se je zaključila javna razprava o Predlogu novele Uredbe o samo zaposlenih v kulturi, ki predvideva zaostritev pogojev za pridobitev pravice do plačila prispevkov, za socialno zavarovanje iz državnega proračuna. Od 2 tisoč 450 samozaposlenih v kulturi jih je upravičenih do plačila prispevkov tisoč 400. Spremembe v uredbi pa mnogim od njih resno ogrozijo obstoj. Na prelagane nove rešitve glede pravice do dodeljevanje prispevkov je bilo veliko pripomb, saj naj bi bili prestrogi in nepošteni. Predvsem pa jih niste pisali v sodelovanju s stroko. Po mnenju strokovnih združenj spremembe uredbe ne upoštevajo specifik posameznega poklica. Za nekatere ustvarjalce bi izguba pravice do plačevanja prispevkov pomenila, da bi morali najverjetneje ukiniti status, saj si prispevkov sami na podlagi nizkih honorarjev ne bodo mogli plačevati in bodo pristali na zavodu za zaposlovanje. Mar si to želite, gospod minister? K odlogu spreminjanja uredbe so vas pozvali tudi člani nacionalnega sveta za kulturo.
Ob zaključku javne obravnave vas zato sprašujem:
Ali nameravate upoštevati pripombe in opozorila stanovskih in strokovnih društev pri pripravi končnega besedila uredbe o samozaposlenih v kulturi?
Ali ne bi raje tako, kot vam svetujejo v Nacionalnem svetu za kulturo, pristopili k pripravi neodvisne strokovne analize o socialnem, ekonomskem in pravnem položaju samozaposlenih v kulturi in bi na podlagi le-te sprejeli sistemske rešitve njihovega statusa v sklopu prepotrebne posodobitve javnega sektorja v kulturi?
Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Zelo podobno vprašanje sem danes že dobil. En podatek je, recimo, ta, leta 2001 smo za te samozaposlene v kulturi, za njihovo socialno varnost dajali 2 milijona 200 tisoč evrov, leta 2010 okoli 5 milijonov in pol, verjetno si naraščanja te številke v tej dinamiki ne moremo privoščiti. Jaz razumem, da marsikomu spremembe niso všeč, ker gotovo so med temi, ki se jim to plačuje, takšni, ki bodo to izgubili, in gotovo so med tistimi, ki tega še ne prejemajo, takšni, ki bodo sedaj mogoče po novih kriterijih pa to dobili. Kriteriji upoštevajo vrhunskost, so bolj dorečeni, dajejo manj prostora za interpretacijo. Jaz sem tudi slišal v teh pogovorih marsikakšno stroko, ki je rekla, ja, ja, tem je seveda potrebno vzeti, tej skupini, ti ne zaslužijo, ti so pravzaprav na trgu, služijo velike denarje z nečim drugim, ampak tem pa ne vzeti. In neka druga stroka je rekla ravno nekaj drugega. Dejansko so ti problemi, ta vprašanja težka, jaz imam polno zaupanje v stroko, ki je na ministrstvu. Ko vi rečete stroka, mislite ali pa oglašajo se tisti, ki jim bo ta status vzet, pa se imenujejo stroka. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je zelo veliko stroke na vseh področjih, na področju izobraževanja so doktorji znanosti, na področju kulture so kulturni delavci in doktorji znanosti, na področju športa, da o samem visokem šolstvu in znanosti ne govorim. Stroka je tudi na ministrstvih in ta stroka pripravlja spremenjen pravilnik ob sodelovanjih in ob posvetovanju s številnimi ljudmi. Verjamem, da tisti, ki bodo status izgubili, pač poskušajo vse, da ga bi čim dlje časa zadržali, tudi tako, da predlagajo, da bi naredili še eno, drugo, tretjo ali pa kakšno drugačno študijo.
Jaz sem prepričan, da za velikostni razred se število teh prispevkov oziroma ljudi, ki se jim ti prispevki plačujejo, ne bo zmanjšalo, bo pa nehalo naraščati.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa Kos, izvolite.
SAŠA KOS (PS PS): Delno ste odgovorili na moje vprašanje, vendar pa moram reči, da je precej odstopanj od tega, kar ste povedali oziroma predvidevam, da bo resnično ogrožena kvaliteta dela posameznih umetnikov z različnih področij, ker namreč bistvo vsega tega je, da mladi ustvarjalci, ki so odvisni tega, da bi pridobili to ugodnost, se bodo raje odločili za nekvalitetna prevajanja oziroma bo kvaliteta s tem ogrožena. In se nikakor s tem vašim odgovorom ne morem popolnoma strinjati.
Gospod minister, ob predstavitvi kandidature za ministra na parlamentarnem odboru ste dejali, da je pomembno subvencionirati ustvarjanje in vlaganje v ustvarjalce pa tudi, da je treba oživiti nejavno zavodsko kulturo. Kultura, ste dejali takrat, ni samo tisto, kar je v javnih zavodih, s kulturo se ukvarja tudi množica posameznikov in nevladnih
82
DZ/VI/3. seja
organizacij, kjer je morda produkcija celo bolj ekonomična kot kje drugje, kjer denarja dobimo več. To so ti samozaposleni v kulturi, gospod minister, spremembe pa bodo po mnenju mnogih najbolj prizadele, kot sem že povedala, mlade, ki vstopajo v negotovo področje ustvarjalnosti.
Gospod minister, namesto, da bi vspodbujali ustvarjalnost, menim, da - kar je bistveno za blagostanje države - jo hromite.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: No, na to moram seveda protestirati. Če bomo nek pravilnik za to, kako se pride do plačevanja prispevkov in zavarovanja samozaposlenih v kulturi, izboljšali, potem to seveda ni krčenje kulture in nerazumevanje tega, zakaj je kultura pomembna in zakaj ne. Veste, če smo že ravno pri tem. Tudi mnogi mladi, ki se, recimo, ukvarjajo z raziskovanjem, ki se ukvarjajo z inovacijami, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo, ki se ukvarjajo z, recimo, socialno skrbjo, mogoče bi našli koga v zdravstvu, na kakšnem področju inženirstva, marsikdo dela zelo pomembne stvari in bi si seveda zaslužil in bi bilo prav in bi bilo krasno, da bi mu država financirala vsaj pokojninsko, zdravstveno in vsa ostala zavarovanja, ampak velika večina teh si vendarle te stvari zagotavlja iz svojega dela, zato moramo biti pri tistih izjemah razmeroma natančni. To poskušamo narediti.
V smislu reforme pogojev delovanja in institucionalnega okvira kulture, ki se nanaša predvsem na javne zavode pa tudi na to, kako javni zavodi sodelujejo potem z nezavodsko kulturo, pa seveda nadaljujemo z delom projektne skupine na tem področju. Njen cilj pa ni, da ustvari neko novo množico ljudi, ki delajo v kulturi in niso sposobni iz tega, kar delajo, zaslužiti vsaj za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ampak je njen cilj ta, da se vzpostavijo pogoji, da bodo lahko realno in polno delovali za plačo ali honorar v javnih zavodih ali v civilnodružbenih organizacijah.
In če ste že spraševali v zvezi z avtorskimi honorarji. Mnogi javni zavodi so se ob tej začasni zaustavitvi izplačevanja avtorskih honorarjev šele zavedli, kdo jim v resnici drži po koncu program. Ali so to tisti na avtorskih honorarjih ali so to tisti, ki dobivajo osebni dohodek. To je bila dobra stran tega ukrepa, ki je v ZUJF rešen, in avtorski honorarji tečejo naprej.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jožef Kavtičnik bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo.
To, kar se dogaja z največjo in najdražjo investicijo, kar TEŠ 6 prav gotovo je, je skrajno neodgovorno, nedopustno in neprimerno ravnanje vlade in tudi vas, gospod minister, ki ste prevzeli ta resor. Kot poslanec Pozitivne Slovenije in Šalečan sem ogorčen nad tem početjem.
Bom utemeljil zakaj. Več kot 100 dni ste že minister te vlade in si niste vzeli niti minute časa, da bi si ogledali to gradbišče, največje gradbišče, ne samo ogledali, ampak niste si pridobili nobenega mnenja od odgovornih, ki to investicijo vodijo. Vlada je 100 % lastnik HSE, HSE pa je lastnik TEŠ, to pomeni, da je Vlada odgovorna pri tej investiciji. Seveda ste na odgovorne v TEŠ poslali nek zahtevek oziroma 5 točk, na katere so vam korektno odgovorili. In vse to, kar danes tudi gospod Šircelj sprašuje, je v teh odgovorih že odgovorjeno, zato je vse ostalo, kar se dela, izredno škodljivo za državo in veliko sprenevedanje. Odgovornost o gradnji TEŠ 6 je bila sprejeta že leta 2004. In od takrat do danes so bila pridobljena vsa ustrezna soglasja, potrjeni so bili plani, ki so omogočili začetek gradnje. V rokah imam kronološki pregled gradnje, od leta 2004 poteka investicija. Tukaj je zapisano, kdo vse je bil v nadzornih svetih, še celo gospod Franc Bogovič tukaj sedi, in če bi želeli dobiti kakršnokoli informacijo in če na Vladi dobro komunicirate, bi lahko tudi od njega dobili, da ne govorim o mag. Andreju Vizjaku, o vašem državnem sekretarju dr. Andreju Šalamunu in tako naprej. Vedno je bil v kontaktu z investitorji nekdo iz Vlade. Zato govoriti o tem, da vlada ne ve, kako je investicija potekala, je skrajno neodgovorno. Zato vas sprašujem:
Ali je za Vlado in vas, gospod minister, TEŠ 6 še strateškega pomena?
Kdaj ter na kakšen način nameravate zaključiti investicijo?
17. je rok, da Vlada da poroštvo za kredit. Do zdaj je bilo več kot 600 milijonov potrošenih za izgradnjo. Ves nastal odlog te gradnje oziroma poroka bo državo stalo od 50 do 100 dodatnih milijonov evrov.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Čeprav moram reči, da v določenem delu, največjem, nisem pravi naslovnik za odgovore. V tistem delu, ko me sprašujete, kaj nameravam storiti, da bo ta investicija zaključena v roku. Jaz kot minister kaj nameravam storiti, spoštovani gospod poslanec, k temu, kdo vodi investicijo. Če se ne motim, je v obravnavi v Državnem zboru zakon o poroštvu, ki ga je vložil eden izmed poslancev Socialnih demokratov, glede katerega je vlada, ki je bila konstituirana 10. 2. oziroma je takrat zaprisegla, v trinajstih dneh po konstituiranju, 23. 2., zelo resno in odgovorno sprejela mnenje glede tega
83
DZ/VI/3. seja
zakona o poroštvu. In v okviru tega mnenja je zelo jasno in nedvoumno povedala, da je pripravljena prevzeti dodatna tveganja v obliki prevzema poroštva Republike Slovenije, če bo izpolnjenih 5 pogojev, ki ste jih omenjali. In do danes dva še vedno nista izpolnjena, bistvena. Povejte mi, spoštovani gospod poslanec, ali vi veste, koliko bo znašala montaža na tem projektu? Ali bo to 92 milijonov evrov, kot izhaja iz NIP4, ali bo to 120 milijonov evrov, ali bo 145, ali 160, ali celo 180 milijonov evrov. Danes dobim neko elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja, da tudi tisti, ki vodijo ta projekt, še danes ne vedo, kakšna bo končna cena montaže. In neodgovorno od mene kot ministra bi bilo, da bi hodil na eni strani na izlete v Šoštanj, ki ne bodo ničemur pomagali, in na drugi strani, da bi prišel pred ta visoki zbor ob obravnavi zakona in vam govoril, podprite zakon, brez da bi imeli vse podatke glede morebitnih tveganj, ki jih prinaša to poroštvo. Kajti poroštvo je postalo pomembno šele takrat, ko je ta investicija bistveno narasla. Dokler je bila ta investicija vrednost v okvirih 600 milijonov, pa potem 750, pa 900 milijonov evrov, do takrat državnega poroštva ni bilo potrebnega. Vse tranše_ bi lahko potekale brez državnega poroštva. Šele v trenutku, ko so te vrednosti narasle in ko je bilo treba zagotoviti bistveno več sredstev, kot jih je bilo na začetku načrtovanih, je Evropska investicijska banka zahtevala za ta posojila poroštvo države. Na aprilski seji Državnega zbora, ko je bil obravnavan ta zakon o poroštvu, ki ga je vložil poslanec Srečko Meh, sem jaz takrat jasno in nedvoumno povedal, da pred drugo oziroma tretjo obravnavo tega zakona vlada pričakuje, da bodo na mizi zelo jasni in eksaktni odgovori na vsa odprta vprašanja in tudi izpolnjeni pogoji, ki jih je določila v sklepu z dne 23. februarja. Ti pogoji do danes niso izpolnjeni in za odgovorno odločanje poslank in poslancev in za odgovornost, ki jo boste prevzeli - ne jaz, Državni zbor, celotna država bo prevzela to odgovornost na koncu -, je prav, da so te stvari jasne, nedvoumne. In če ti postopki, ki sedaj tečejo, pomenijo, da bo mogoče na koncu le priti do nekega znižanja vrednosti, v kar še dva meseca nazaj nihče ni verjel, potem je namen, ki je bil izpostavljen ob odločanju na vladi, s tem dosežen. Ni pa na drugi strani dosežen namen, da bi bila ta investicija vodena bolj racionalno in bolj gospodarno. Zaradi tega sem jaz že večkrat povedal, da smo na točki, ko ne moremo več odločati o nekih dobrih rešitvah in odločitvah, smo na točki, ko lahko odločamo samo o tem, ali bo ta projekt cenejši ali dražji. In po najboljši moči se tako vlada kot jaz sam osebno ni verjamem, da v zadnjih dneh tudi vodstvo projekta, trudimo v tej smeri. Nikakor pa ne morem prevzemati odgovornosti za odločitve, na katere nimam vpliva in na katere nimam nobene možnosti vplivati. In zanimivo, danes ko smo poslušali toliko okoli tega kadrovanja, na kakšen način stvari potekajo, poglejte, tukaj, ko pa gre za problem, pa naj bi Vlada prevzela
odgovornost kljub temu, da nima nobenega vpliva na tiste ljudi, ki te projekte vodijo. Prevzeli bomo odgovornost v polni meri tam, kjer bomo ta vpliv lahko imeli tako, kot smo jo že v temu mandatu v teh nekaj mesecih prevzeli v primeru Stanovanjskega sklada, ki je bil izpostavljen, ko prejšnja vlada, gospa Bratušek je sedela v nadzornem svetu, ni bila sposobna razrešiti bivšega direktorja, ta vlada pa ga je - klub temu, da se javno govori, da je simpatizer naše stranke -, ker ni deloval gospodarno in racionalno. Tako bomo ravnali tudi v bodoče in tudi v tem primeru.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Ja, saj se ne bi vložil zakon o poroštvu, če bi vlada takrat pravočasno dala poroštvo oziroma sama dejala, da prevzema odgovornost, saj je lastnik. Vi me sprašujete, kaj vem jaz, ali jaz vem o določenih cenah in tako naprej, saj to je neresno, da bo zdaj minister mene spraševal. Gre za to, spoštovani gospod minister, da sem, recimo, tudi v časopisih lahko prebral, da so si v SDS in drugih strankah v koaliciji čez noč premislili, ker želijo prostor pri 1,3 milijarde evrov vrednem koritu odpreti tudi za podjetja svojih članov in podpornikov. Veste, o ceni projekta vemo, milijardo 300 tisoč evrov, to je zagotovljeno. O investiciji montaže se govori oziroma so tudi vam točno povedali, da gre za 130 milijonov in seveda dogovori še potekajo z Alstomom o znižanju teh stroškov. To ste tudi vedeli in to tudi veste. Nadzorni odbor je tisti - in nadzorni odbor imenuje Vlada -, ki seveda spremlja investicijo in investicijski program je bil sprejet tako, da je to samo zavajanje, da Vlada ni vedela, kakšna je investicija in kakšen je bil investicijski program.
Zato vas sprašujem:
Ali boste poklicali na odgovornost ljudi, ki so po nalogu Vlade spremljali investicijo in svojega dela niso zadovoljivo opravili?
Ali je res, da vam je predsednik Vlade naložil ali ukazal, da uredite vse potrebno, da podjetja blizu SDS pridobijo posel kot podizvajalci v TEŠ 6?
To seveda piše v časopisih in to niso moja predvidevanja.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Resda je pozna ura, spoštovani poslanec, vendar domnevam, da smo še vsi tukaj dokaj razsodni in razumni in lahko tudi na takšen način komuniciramo. Najprej ste rekli, da ne bi bilo treba vlagati zakona s strani poslanca, če bi vlada pravočasno sprejela odločitev o tem. Kako? Ko je bil ta zakon o poroštvu s strani gospoda Meha vložen sedanja vlada sploh še ni bila konstituirana, saj nismo imeli vlade. Nismo
84
DZ/VI/3. seja
imeli vlade ali pa ste mogoče mislili na vlado v odhajanju, gospoda Pahorja.
Vlada se je v najkrajšem možnem času, prej sem vam povedal časovnico, v 13 dneh zelo resno ukvarjala s tem problemom in se tudi resno opredelila do tega vprašanja. In sami ste se zanikali, ko ste prej govorili, da so vsi pogojih, vseh 5 izpolnjenih, potem ste pa sami v enem delu dejali, da dogovori z največjim dobaviteljem še vedno potekajo. Torej, ali so res ti pogoji izpolnjeni? Ali res vemo, kakšna je zdaj končna vrednost tega projekta, ker ne govorimo o 100 tisoč evrih ali pa o 50 tisoč evrih, govorimo o milijardi 300 milijonov evrov, o milijardi 300 milijonov evrov in se nam zdi, če bo ta vrednost za 20 ali 30 milijonov evrov nižja, da je to nepomembno. Mislim, da gre za velikanska sredstva in verjamem, da želijo poslanke in poslanci vedeti zelo podrobno, kako in na kakšen način so bili ti sklepi, ki so bili predlagani, izpolnjeni. Tudi tretjino tega Državnega zbora predstavljajo poslanci Slovenske demokratske stranke. Dovolj vas je v vseh ostalih poslanskih skupinah, da to poroštvo potrdite. Ni problem ena poslanska skupina, vendar mislim, da gre za projekt, kjer morajo biti na mizi vsi podatki in zavedanje ter odgovornost dokaj široko prevzeta. Brez tega o takem zakonu ni mogoče odločati.	Ta natolcevanja glede tega,
kako želimo zdaj dati posel neki strukturi okrog SDS ali nekaj podobnega, to sem že večkrat zanikal, to so, oprostite, neumnosti, toliko bolj, ker ni več česa dati. Saj je večino stvari že podpisanih! Je pa nekaj drugega res - vsak dan dobivam nove informacije, poleg tistih, ki sem jih dobival v preteklih mesecih, o tem, da je marsikateri slovenski izvajalec usposobljen, kvalificiran, ki je ponudil nižjo ceno za izvedbo določenega dela na tem projektu, bil prisiljen posel skleniti z nekim tujim dobaviteljem oziroma izvajalcem, ki je ta del ponujal za višjo ceno. Zanimivo, še neka provizija je zraven padla! Tega se pa nihče na drugi strani ne sprašuje.
Če zaključim, največja odgovornost je seveda na vodstvu TEŠ in Holdinga Slovenskih elektrarn. Prepričan sem, da se te odgovornosti zavedajo, da bodo ta pogajanja zaključili in da boste lahko odločali... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Kavtičnik.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Po 246. členu Poslovnika bi želel, da se o tem opravi splošna razprava. Ravno zaradi tega, gospod minister, sami ste dejali, koliko je čejev, koliko je tega, kar bi morali še vi vedeti, oziroma koliko je tega, kar bi morali mi vedeti, je prav, da se o tej največji investiciji, ki jo vodimo v državi, opravi splošna razprava.
Če ste kakršnokoli investicijo že vodili, in prepričan sem, da ste jo vodili, veste, da je do konca z izvajalcem vedno možno spremeniti ceno in se je vedno možno dogovarjati. Kako se ne bi bilo možno pogovarjati o tem projektu in o
znižanju stroškov, posameznih stroškov v tem projektu, to je zagotovo. Vendar je pa prav in pravilno bi bilo, pa tudi odgovorno od Vlade, da se zaveda, da je lastnica tega največjega objekta. Da je Vlada odgovorna tako, kot so odgovorni tudi v TEŠ, tako kot so odgovorni tudi tisti, ki neposredno izvajajo. Vi pa ste odgovorni, da pridobite vse informacije, da pregledate kako poteka investicija in seveda potem ustrezno ukrepate. Samo to sem dejal.
Bilo je rečeno, da vi ne prevzemate odgovornosti, da se ta odgovornost daje Državnemu zboru. Seveda je bila možnost, spoštovani gospod minister, da bi Vlada takrat, ko je bil vložen zakon, povedala, in bi se ta zakon tudi umaknil, da bo Vlada resno dala poroštvo, da resno razmišlja o tem, da se to investicijo pelje tako, kot se morajo investicije peljati. Vendar tega signala s strani Vlade in vas, spoštovani gospod minister, ni bilo. Zato je bil ta zakon dan v Državni zbor v skrajni sili. Zato sem prepričan, da bi ta...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Kavtičnik, prosim, da se osredotočite na...
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Samo to sem povedal. Samo to sem povedal in samo razložiti hočem, zakaj želim, da bi bila v Državnem zboru javna obravnava. To so vsi pogoji, ki dokazujejo, tako kot ste tudi sami dejali, da je prav, da se javna razprava opravi, da si natočimo čistega vina, da vemo mi, poslanci, da ve tudi javnost, za kaj bodo šla ta sredstva, torej milijarda 300 milijonov evrov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
O predlogu poslanca gospoda Jožefa Kavtičnika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor na njegovo poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil jutri, v torek, 12. 6. 2012, v okviru glasovanj.
Gospa Alenka Pavlič bo postavila poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovani minister Turk.
Vi in vaša vlada z varčevanjem spravljate naše otroke v življenjsko nevarnost. Šole, ki so javne institucije, niso varne in ogrožajo vse - učence, dijake, študente, učitelje in profesorje. Vi ste javnemu šolstvu želeli odrezati še večji del sredstev brez kakršnekoli raziskave, kaj bo to pomenilo za državljane in razvoj te države. Če se spominjate potresa v Italiji 29. maja, ko je umrlo skoraj 30 ljudi, potem veste, da smo te sunke čutili tudi pri nas. Nastala je precejšnja panika in zmeda. Zaradi potresa in zaradi strahu pred najhujšim so evakuirali 3 tisoč študentov in zaposlenih iz Filozofske fakultete in 750 dijakov in zaposlenih na Srednji šoli Jesenice. Sama sem obiskala
85
DZ/VI/3. seja
Srednjo šolo Jesenice in se na lastne oči prepričala, da je šola v katastrofalnem stanju. Upam, da do potresa ne pride prej, preden bo obnova te šole, saj se lahko zgodi tudi najhujše. Verjamem, da je še dosti hujših in slabših šol v Sloveniji, zato je takoj treba začeti z najnujnejšimi deli, da zavarujemo naše otroke in zaposlene. Veseli pa me dejstvo, da niste družboslovec, saj, kot pravite, je teh preveč, pač pa ste gradbenik in boste to področje poznali bolje od mene. Menim, da morate obnovo šol vzeti zelo resno, in sicer kot prioriteto v vašem mandatu.
Zanima me:
Ali ste si vi osebno ogledali katero od teh šol, ki so bile predstavljene v medijih?
Namreč, stanje je katastrofalno.
Zanima me:
Kdaj boste začeli z obnovo teh šol?
Ne samo, da so potresno nevarne, so tudi energetsko potratne in absolutno nezanimive za dijake, ki se izobražujejo za deficitarne poklice, saj vseskozi poslušamo, kako primanjkuje določenih poklicev. Z zapiranjem šol tega problema ne boste rešili.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Ja, hvala lepa.
Mogoče je pa res moral en gradbenik priti na ta položaj, da se bomo začeli s tem problemom ukvarjati, ker šole ne delamo za dve, tri leta, šole so bile zgrajene 50 let nazaj, nekatere 100 let nazaj. Kakšni so bili predpisi v tistih časih, ko so se šole gradile, to tudi na nek način determinira njihovo potresno odpornost.
Jaz vam čestitam, če ste ob ogledu neke šole, ki ste jo obiskali, lahko kot laik ugotovili, da je v katastrofalnem stanju in da je potresno zelo nevarna. Vlada je leta 2004 naročila gradbenemu institutu ZRMK, da naredi študijo o potresni ranljivosti šolskih objektov v Sloveniji. Naredila je nek razmeroma dolg seznam šol, ki so bolj ali manj ogrožene. Ta seznam je dolg, narejen je bil leta 2004 in dejansko se do danes ni dosti zgodilo. Potres ima to slabo lastnost - jaz imam dobre kolege, ki so natanko s tem ukvarjajo -, da bomo že čez nekaj mesecev na to pozabili. Če se nekaj časa ne trese, potem pozabimo, da je kdaj lahko kakšen potres. Če se nekaj časa ne trese, pozabimo da imamo, recimo, v Ljubljani nekaj velikih nakupovalnih središč v stavbah, v dvoranah, ki so bile računane, projektirane za skladišča, in če se skladišča podre, se stvar projektira po dosti dosti milejših standardih. Tako da se jaz z vami popolnoma strinjam. Mi moramo v naslednji evropski finančni perspektivi za ta namen predvideti konkretna sredstva in se lotiti tega seznama korak za korakom.
Nekaj se na to temo dela, občine so prijavile 61 projektov za potresno sanacijo šolskih objektov v vrednosti 161 milijonov evrov s pričakovanim deležem Republike Slovenije v
obsegu 66 milijonov evrov. Po sklepu o izboru, ki ga je opravila še prejšnja vlada, je šlo v financiranje 10 projektov s skupnim deležem, to je približno za 13 milijonov evrov, po sprejetem rebalansu se sofinanciranje izbranih projektov podaljšuje do leta 2016. Kot pravim, ta dogodek in ti potresi nas vse spominjajo na to, da bi kazalo ukrepati. Sanacija mnogih objektov v Sloveniji v dolgih dolgih zadnjih letih ne samo v zadnjih treh mesecih in ne samo zaradi tega rebalansa je bila prepočasna in jaz upam, da ne bo potrebe po tem, da se bodo tla kar naprej tresla, da bo energija oziroma želja po tem, da se na tem področju kaj naredi še naprej ostajala.
Ko se je načrtovala finančna perspektiva, v kateri se dejansko veliko vlaga v energetsko sanacijo, smo pač vlagali v energetsko sanacijo, ne pa toliko v statično sanacijo. In iz nekega dolgoročnejšega pogleda to ni bilo najbolj pametno.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Izvolite, gospa Pavlič.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovani minister, opozorila bi vas, da ste poleg tega, da ste gradbenik, tudi minister za kulturo. V kulturo spada tudi bonton. Že ves dan vas gledamo, kako krilite z rokami, kako se vmešavate z medklici in motite opozicijske poslance, predvsem pa poslankam zelo zafrkljivo odgovarjate. Mislim, da bi bilo prav, da si ponovno vzamete bonton v roke.
Sedaj pa, glede na to, da ste se spretno izognili vprašanju kolegice Komel, ponavljam vprašanje, ker niste odgovorili.
Ali ste zasebni fakulteti FUDŠ odobrili sredstva na razpisu vašega ministrstva zato, da zdaj objavlja ankete, ki so 100 % prirejene v vašo korist?
Močno diši po korupciji in klientelizmu z vaše strani. Pojasnite prosim današnjo anketo FUDŠ in dodelitev sredstev tej zasebni fakulteti.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Dr. Turk.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa.
Jaz sem upal, da v tem visokem zboru nismo tukaj samo zato, da bi vsak po svoje bral tisto, kar ima za povedati, ampak da se lahko obnašamo kot ljudje, da se včasih kakšni stvari nasmejemo, če je smešna, če je vesela, da si včasih pomahamo čez mizo, sploh ob taki pozni uri. Skratka, kot bi se reklo, da smo malo bolj sproščeni. Seveda se je pa treba držati bontona, jaz mislim, da nisem prav nikogar užalil. Držati se je treba tudi poslovnika. Poslovnik seveda predvideva, da postavite vprašanje. Potem postavite podvprašanje. Vi mi ne postavljate podvprašanje v zvezi s potresno sanacijo šol, ampak mi postavljate podvprašanje v zvezi s Fakulteto za uporabne in družbene študije, ker se vam zdi, da vam še nisem dovolj povedal o tem, da je bil ta razpis popolnoma čist. Bil je
86
DZ/VI/3. seja
popolnoma čist. Anketa, o kateri govorite, jaz nisem bral. Če mi gre ob tem, ko vam to razlagam, nekoliko na smeh, mi prosim ne zamerite, ampak vaši poskusi v smeri, da bi iz te zgodbe okoli FUDŠ, bom rekel, neko politično kilometrino naredili, se mi zdijo pač zabavni.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Gospod Samo Bevk bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Ob 23. zvečer pa še res nisem doslej postavil nobenega poslanskega vprašanja. Obljubim tudi, da je to prvič in zadnjič.
Ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču sem v petek najavil poslansko vprašanje, glede izvajanja projektov v okviru četrte razvojne osi v obdobju od leta 2012 do konca leta 2015, ter kdaj se bo nadaljevala gradnja poljanske oziroma škofjeloške obvoznica.
Posebej me zanima:
Kateri projekti so glede na rebalans državnega proračuna za leto 2012 še ostali v programu Direkcije Republike Slovenije za ceste in v razvojnih načrtih države do leta 2015?
Iz rebalansa žal ni razvidno, kateri projekti so ostali v programu in kateri ne, saj smo poslanke in poslanci dobili proračun razdelan zgolj do podprogramov, ne pa tudi do posameznih proračunskih postavk.
Zanima me torej, kako je z obvoznicami Tolmin, Spodnja Idrija, Godovič in Hotedršica, kako je z rekonstrukcijo odsekov Bača-Dolenja Trebuša in Dolenja Trebuša-Želin, ki sta med projekti EU na prioritetni listi. Na Idrijsko-logaškem kraku četrte razvojne osi je tudi projekt modernizacije Spodnja Idrija-Marof, ki naj bi bil v fazi pridobivanja projektne dokumentacije. Na cerkljansko-poljanskem delu četrte razvojne osi pa me zanima, ali so v letu 2012 oziroma kdaj bodo, če niso, rezervirana sredstva za izdelavo idejnega projekta za gradnjo cestne povezave med Cerknim in Gorenjo vasjo ter predvsem kakšen je terminski načrt nadaljevanja gradnje poljanske oziroma škofjeloške obvoznice. O tem slednjem pa je danes že bilo poslansko vprašanje, ki ga je postavila kolegica poslanka Irena Tavčar. Če se ministru zdi še kaj dopolniti glede na njegov prejšnji odgovor na to temo, lahko sedaj to izkoristi.
Gospodu ministru Černaču se že v naprej zahvaljujem za njegov odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje.
Projekti, ki ste jih omenili, pa obvoznica Gorenja vas, rekonstrukcija ceste Bača-Dolenja Trebuša, rekonstrukcija ceste Dolenje Trebuša-Želin in vsi ostali so še vedno v načrtih, dolgoročnih načrtih razvojnih programov v okviru četrte razvojne osi oziroma pod projektov v okviru četrte razvojne osi. Je pa treba razumeti, da bo v naslednjem obdobju, predvsem v obdobju 2013 in 2014, glede na zaostrene razmere treba temeljito preveriti dinamiko vseh do sedaj zastavljenih projektov in opraviti novelacijo oziroma spremembo v skladu s predvidenimi sredstvi v obdobju naslednje finančne perspektive 2014-2020. Tista prioriteta, ki nas vse skupaj obvezuje in glede katere ste postavili vprašanje, torej poljanska obvoznica Škofja Loka, je projekt, ki žal ne bo izpeljan v skladu z začrtano dinamiko - to sem danes v odgovoru na podobno poslansko vprašanje že povedal - iz dveh razlogov. V enem delu je projekt zastal zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja. Potekajo aktivnosti, da se to gradbeno dovoljenje nadomesti oziroma ponovno pridobi. In v drugem delu, v tem pomembnejšem delu, zaradi stečaja izvajalca. Dela so zastala, potreben bo nov javni razpis. Kljub vsem možnostim, ki jih imamo na razpolago, in kljub najbolj optimalnemu izkoristku kadrovskih resursov ocenjujemo, da bo zaključek tega projekta škofjeloške obvoznice prestavljen za šest mesecev oziroma pol leta glede na predvideno dinamiko gradnje. Dodatno težavo pri izvedbi predstavlja tudi dejstvo, da gre za dela, ki jih verjetno ne bo usposobljeno prevzeti nobeno od domačih gradbenih podjetij, ki so še likvidno sposobna prevzemati posle na gradbenem trgu. In da bo treba tudi v okviru tega postopka računati z možnostjo, da sredstva, ki so bila prvotno planirana, glede na vse te spremembe, verjetno za zaključek tega projekta ne bodo zadostovala. Ne glede na vse, izgradnja poljanske obvoznice ostaja prioriteta, tako da bomo v okviru Direkcije Republike Slovenije za ceste storili vse, da se bodo ta dela v najkrajšem času nadaljevala in da bo ta zamuda po predvideni dinamiki in po predvideni časovnici čim manjša.
Glede ostalih projektov v okviru četrte razvojne osi, je pa to del odgovora na tisto vprašanje, kjer sem govoril o potrebah na področju modernizacije in nadgradnje državnega cestnega omrežja v Republiki Sloveniji, kjer v tem letu načrtujemo neke vrste nacionalni program za obdobje do leta 2020, v okviru katerega želimo predstaviti dokaj natančno časovnico in tudi finančne resurse za izvedbo potrebnih in doslej načrtovanih projektov. Pri tem seveda v veliki meri izhajamo tudi iz sredstev Evropske unije, ker vseh projektov, ki so načrtovani, ne bo mogoče izvesti brez teh sredstev, predvsem pa ne s pomočjo teh sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
87
DZ/VI/3. seja
Gospod Bevk, zahteva za dopolnitev odgovora.
Prosim.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!
Jaz se gospodu ministru zahvaljujem za odgovor, predvsem bi ponovil odgovor, ki ga je dal že kolegici poslanki Tavčarjevi, prej, pozno popoldne. Jaz bi seveda rad malo bolj natančen odgovor. Mogoče ustna oblika vprašanja ni najbolj primerna za takšne vrste odgovore, kajti rebalans proračuna in tudi razvojni načrti za leto 2012-2015 so na direkciji bolj natančno razdelani, zato bi me zanimalo:
Katere dejanske postavke bodo letos in v naslednjih nekaj letih šle v izvajanje?
Zato bi, gospod minister, prosil, če bi lahko zagotovili tudi odgovor v pisni obliki, da bi te konkretne postavke poslanke in poslanci, najbrž tudi kakšnega drugega zanima, dobili na mizo, saj, kot rečeno, iz rebalansa, ki je bil objavljen na našem spletu, ne moremo videti vseh teh konkretnih postavk, kajti rebalans oziroma poračuni so kar že nekaj let samo do podprogramov, globlje v drobovje proračuna pa ne vidimo, to vidijo zgolj uradniki na ministrstvu, oziroma na Direkciji Republike Slovenije za ceste.
Zanima me pa tudi:
Ali je Direkcija že naročila izdelavo idejnega projekta za traso Cerkno-Gorenja vas, da se bo začelo delati na tistih dveh največjih projektih, ki se sofinancirata iz evropskih sredstev, to je na odseku od Želina do Mosta na Soči v skoraj dvajset kilometrski razdalji?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, minister.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa.
Glede na finančne zmožnosti proračuna v letu 2012 je prišlo do zamika izvajanja aktivnosti na številnih projektih, tudi teh, ki ste jih omenili v okviru četrte razvojne osi. Tako da vam bom natančen razrez in natančne podatke o posameznih projektih posredoval v pisni obliki. Nadaljujemo pa aktivnosti povsod tam, kjer so bile že v preteklosti začete, in povsod tam, kjer je izvedba vezana na koriščenje sredstev iz te finančne perspektive.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Gospa Tamara Vonta bo postavila vprašanje odsotnemu ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku.
Prosim.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Sem vztrajala samo zato, ker se mi zdi, da je tema zelo pomembna. Danes so o njej že obširno poročali na televiziji, v soboto smo lahko brali tudi nekaj že v časopisih in predvsem v poročilu medresorske komisije, mislim, da je v
sedanjem vladnem sklicu sicer še ni, ampak v poročilu za leto 2011 je mogoče zaslediti trend trgovanja z ljudmi, in sicer je Slovenija v temu primeru ciljna in tranzitna država. V zadnjih letih se opaža trend naraščanja, še celo, da rečem z grdo besedo, uvoza plesalk oziroma artističnih umetnic ali kakorkoli temu že lahko rečemo iz Dominikanske republike. Ta dekleta imajo vsa potrebna delovna dovoljenja, vso potrebno dokumentacijo, zaradi česar lahko seveda upravičeno predvidevamo, da gre za dobro organizirano združbo, ki ima očitno zelo dobre povezave tako v naših upravnih enotah kot na zavodih za zaposlovanje. Bojim se, da tudi kje višje, o čemer smo danes tudi na televiziji lahko slišali, še celo z Ministrstva za zunanje zadeve, da gre za izredno organizirano skupino, ki sega v sam vrh državnih institucij. To je izjemno zaskrbljujoče, da se naša država omenja tudi v Bruslju, kot "slovenska pot", po kateri prihajajo vsako leto, leto za letom, in to mislim, da je številka kar precejšnja, govori se tudi o 400 na leto deklet iz Dominikanske republike, ki so potem nekako razposlane, da rečem, v različne nočne bare. Torej, gre za prostitucijo pod krinko plesa z vsemi elementi izkoriščanja, kar je seveda tudi sestavni del trgovine z ljudmi.
Zanima me:
Kaj bomo v zvezi s tem naredili?
Želela bi precej izčrpno pojasnilo
ministra:
Kaj je že storil oziroma kaj bo storil?
Ker se stvari očitno že nekaj časa vlečejo, pa vsi o tem molčijo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Pisni odgovor boste dobili v roku 30
dni.
Želite ustnega?
TAMARA VONTA (PS PS): Ustnega želim, hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro, potem pa na naslednji seji.
Naslednje vprašanje bo postavil mag. Borut Ambrožič, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču.
Prosim.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsednik.
Spoštovani minister. V času, ko se slovenski potrošniki in tudi pristojne inšpekcijske službe upravičeno sprašujejo, ali je ponujeno domače res domače, postaja zaščitena označba porekla posameznega proizvoda pomembno vprašanje na več nivojih. Kot vemo, pomeni zaščitena označba porekla, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določnem geografskem območju. Če dovolite, bom ta čas izkoristil tudi, da se vrnem malo v zgodovino. Verjetno bo tiste, ki ob tej pozni uri to še spremljajo, zanimalo, govorim namreč o Kranjski klobasi, katere poimenovanje
88
DZ/VI/3. seja
izvira iz časa avstro-ogrske monarhije v začetku 19. stoletja. Ime izdelka Kranjska klobasa pa vsebuje popolnoma določeno geografsko opredelitev, ki jo predstavlja na slovenskem narodnostnem ozemlju od 15. stoletja osrednja zgodovinska dežela, ki je bila od vseh ostalih dežel edina povsem slovenska. Zato je bil izraz Kranjec včasih tudi drugo ime za Slovenca. Slovenija, ki ima že 11 zaščitenih slovenskih proizvodov v Evropski uniji, in sicer sir Tolminc, Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Prleško tunko, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski luk, Belokranjsko pogačo, Idrijske žlikrofe in Prekmursko gibanico, si zdaj želi upravičeno zaščititi tudi Kranjsko klobaso. Novembra 2005 je GIZ mesne industrije Slovenije začel s postopkom za zaščito Kranjske klobase z geografsko označbo. Sloveniji, ki želi kot zaščiteno označbo porekla registrirati tudi Kranjsko klobaso, pa je nedavno na pot nasprotovanja stopila Avstrija, ker se ta oznaka uporablja tudi pri njih.
Minister, zato sprašujem:
Katere korake je resorno ministrstvo, torej njegovo, že naredilo in katere še namerava, da bi bili postopki glede zaščite označbe porekla Kranjske klobase uspešni?
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, mag. Ambrožič. Ob tem vašem naštevanju smo ob tej pozni nočni uri vsi postali lačni.
Besedo dajem ministru za odgovor.
FRANC BOGOVIČ: Meni je manjkalo samo še vprašanje o zaščitenem vinu, recimo cvičku, ki gre zraven, pa bi se vse lepo zložilo.
Kar se tiče te teme, ki dobro zapolnjuje prostor, kar mogoče ni nič slabega, v zadnjem času. Ste že omenili, da ta zgodovinski del, ki je tudi del te zaščite in je tudi zelo dobro utemeljen, tudi v knjigi dr. Janeza Bogataja lepo zapisan, tudi to je bilo eno izmed mojih daril gospodu Berlakovichu, tako da sva se lahko o tem na zelo praktičen način tudi pogovorila. Naj pa nadaljujem tam, kjer ste že sami začeli. Leta 2005 je GIZ Kranjska klobasa dal pobudo za geografsko označbo. Leta 2008 je ta postopek tudi stekel do konca in je na ministrstvu, kjer se te zaščite izvajajo, bila tudi ta predhodna zaščita z nacionalno geografsko označbo. Ministrstvo je potem vlogo za Kranjsko klobaso marca 2009 posredovalo Evropski komisiji za registracijo Kranjske klobase na nivoju EU. To vlogo smo dobili v dopolnitev in je bila še dodatno utemeljena z vsemi zgodovinskimi dejstvi. Bilo je treba narediti povezavo proizvoda Kranjske klobase z območjem proizvodnje, se pravi, s Slovenijo. V tem delu so bili kolegi na ministrstvu in GIZ Kranjska klobasa uspešni, tako da je bil 18. 8. 2000 objavljen dokument in je do 18. 8. možnost ugovora na ta dokument s strani tistih, ki jih ta označba moti. Se pravi, v tem delu je bilo
že ugotovljeno in tudi javnost je napovedala ugovor. Več od tega zaenkrat še ni storjenega, od te napovedi. V tem času smo bili z avstrijske strani, s strani ministra obveščeni in je tudi omenil, da se je ta zadeva pri njih odprla kot določen problem. Sam sem se potem dogovoril, da sva ob robu konference o ribogojstvu v Salzburgu spregovorila tudi o tej temi. Minister Berlakovich je zelo jasno povedal, da imajo nekateri njihovi proizvajalci klobas zaradi tega določene zadržke. Treba je pa povedati, da je lahko tisti, ki vloži pritožbo, naj bo to država ali proizvajalec, lahko je to iz katere druge države, tako da to ni nek proces, ki bi lahko bil kakorkoli kontroliran, ampak je do 18. avgusta rok, do katerega lahko do teh pritožb pride.
Kar se tiče relacije med Slovenijo in Avstrijo oziroma na uradni ravni ministrstev, je bil dogovor takrat v Salzburgu takšen, da se ekspertni skupini pogovorita o tej zadevi, kaj je v bistvu to, kar je moteče, in kakšna so pričakovanja. Kajti če pride do pritožbe na tem nivoju, je potem treba poiskati tudi določen kompromis. Doslej sta bila opravljena dva sestanka v obliki video konferenc, 23. maja in 6. junija. 25. 5. je Avstrija Sloveniji poslala svoje poglede glede avstrijskih proizvodov, kjer se uporablja besedo Krainer. Tako je Avstrija iz tega naslova opozorila in izrazila določena pričakovanja pri petih izdelkih, to so Käsekrainer - ta znamenita dunajska klobasa, ki je tudi najbolj problematična, če smo zelo odkriti, in njih tudi najbolj tangira -, potem Krainer Wurst, se pravi kranjska klobasa, potem so pa še Östern Krainer, Schweine Krainer, Bauern Krainer. Avstrija je v tem delu predlagala, da se dovoli uporabo teh imen pri proizvodih in da se ne bi z njihove strani teh proizvodov kakorkoli prevajalo v naš jezik. Moram reči, da je tudi uporaba vseh ostalih stvari, zastavv in podobno, naj bi bile omejene. S strani GIZ se pripravljajo določena stališča, predvsem za izdelke Käsekrainer... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister, če bi še malo nadaljevali, bi vas skoraj opozoril, da je uradni jezik v Državnem zboru slovenščina.
Izvolite, zahteva za dopolnitev odgovora, mag. Ambrožič.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Ne bom
dolg, želele bi se samo zahvaliti gospodu ministru. Takšen odgovor sem pričakoval in sem tudi prepričan, če ne, ga bom pa zagotovo opomnil vsake toliko časa, da bo zasledoval interese slovenskih pridelovalcev. Mogoče ne gre dopolnjeni komentar toliko na njegovo izvajanje, pač pa na službo v Državnem zboru, da je po svoje žalostno, da ne znamo svojih interesov niti negovati v hramu demokracije, v katerem smo prisotni, bolje rečeno v poslanski restavraciji, kjer sem bil po pridobljenih podatkih presenečen, da na jedilniku ne moremo najti originalne krajnske klobase, resda zaradi
89
DZ/VI/3. seja
razlogov javnega naročanja, ki so strašno komplicirani in zasledujejo seveda najnižjo ceno ne pa kvalitete in pa slovenski izvornih produktov, tako da srčno upam, da se bo v prihodnosti tudi to na tem področju kaj spremenilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro, to bo naša generalna sekretarka vzela na znanje, čeprav mislim, da po svojih najboljših močeh skrbi za ponudbo. Hvala.
Naslednje vprašanje bo postavila gospa Tina Komel, in sicer ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku.
TINA KOMEL (PS PS): Spettabile signor ministro!^ Spoštovani minister za izobraževanje gospod Žiga Turk!
Vzgojno izobraževanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja pri nas. Ker se Slovenija močno zavzema za pravice naših narodnostnih manjšin na tujem, je prav, da tudi mi poskrbimo za avtohtone narodnostne manjšine v Sloveniji. Vzpostavljen del vzgoje in izobraževanja predstavlja podlago za uresničevanje enakopravnega položaja italijanske narodnosti, njenega jezika in kulture. Kot poslanki in istočasno pripadnici italijanske manjšine mi je še posebej pri srcu problem vzgojno izobraževalne ustanove v Kopru, kjer sem se tudi sama izobraževala. Zgradba, v kateri se izvaja pouk za pripadnike manjšine, tako za osnovnošolsko kot za srednješolsko mladino, je spomeniško zaščitena. Gre namreč za 450-letno stavbo Collegio dei nobili v strogem centru mesta, v kateri se poleg šolskih prostorov nahaja še zelo dragocena muzejska zbirka, ki ima še posebno zgodovinsko vrednost. V to poslopje nihče že 35 let ni vlagal nobenih sredstev, zato je šola nujno potrebna prenove. Še posebej želim poudariti, da je ravno šola ena od temeljev za uresničevanje in ohranjanje manjšine in njene identitete. Omogočanje pravic pa je ustavna pravica in znak visoke civilizacije pravne države. V tej sestavi imamo tudi manjšinskega poslanca, ki ga še nisem slišala, da bi od Vlade in ministra kljub zmanjševanju sredstev in poslabševanju razmer za italijansko manjšino zahteval osnovne pogoje za njihovo delo.
Ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turka zato sprašujem:
Quando avete l' intenzione di rinnovare le scuole della minoranza del litorale sloveno, che col passare degli anni necessitano di urgente restaurazione?
Kdaj nameravate dotrajane in nevarne šole z italijanskim učnim jezikom prenoviti?
Ali se vam ne zdi, da bo tak odnos do italijanske manjšine imelo tudi medsosedske posledice za naše manjšine v tujini?
Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister.
DR. ŽIGA TURK: Hvala za to vprašanje.
Žal je moja italijanščina preslaba, da bi se vam upal brez napake kaj odgovoriti, zato mi oprostite, če bom ostal pri slovenščini.
Morda delate gospodu Battelliju vseeno nekoliko krivice. On je zelo hitro zaprosil za sestanek z menoj, sestala sva se 2. marca in oba problema in tudi problem srednješolskega oziroma poklicnega šolskega centra v Izoli mi je omenil kot nevralgično točko italijanskega manjšinskega šolstva pri nas. Nekaj kasneje sem se srečal tudi s spoštovanim poslancem madžarske narodnosti in tudi ko smo imeli obisk v Prekmurju, sem se srečal še s tisto problematiko. Gospod Battelli me je najprej opozoril na problem osnovne šole oziroma podružnične šole v Sečovljah. Mi smo takoj, torej ta sestanek je bil 2. marca, 19. marca obiskali to šolo, predstavniki občine, šola, projektanti, ljudje z našega ministrstva, in tam smo ugotovili, da sanacija tiste kamnite obstoječe stavbe ni smiselna in je bilo dogovorjeno, da pristopi občina k projektu novogradnje v istih gabaritih in identična obstoječi gradnji. 15. maja smo dobili na ministrstvo novo dokumentacijo, se pravi PGD, arhitekturo, podpis del DIP, predvidena investicijska vrednost tega projekta je 431 tisoč evrov. Prva ocena kaže, da je projekt pripravljen tako, da ga bo mogoče upoštevati kot podlago za izdelavo predloga Vladi Republike Slovenije za vključitev v NRP državnega proračuna. Vendar dodatnih sredstev za interventno vključitev tega ali katerega drugega projekta v rebalansu za leto 2012 mi na ministrstvu nimamo. Je pa ena dobra stvar načina, kako je rebalans glede investicij pripravljen, namreč da se je kar nekaj sredstev iz posameznih sredstev, evropskih sredstev, ki so jih imela rezervirana ministrstva, preselil na Ministrstvo za finance in je mogoče s tistim denarjem bolj fleksibilno dela, tako da bomo mi proučili, katere od teh projektov pa morda še kakšno drugo vlaganje v šolsko infrastrukturo bomo lahko realizirali v primerih, če kolegi na kakšnih drugih področjih, recimo pri izgradnji drugega tira ali pa pri kakšni cestni infrastrukturi, ne bodo mogli porabljati svojih projektov.
Za šolo v starem mestnem jedru v Kopru, v zvezi s katero sprašujete, je bil razpis v letu 2008. Projekt je bil vključen v izbor projektov za financiranje. Je pa usklajevanje dokumentacije zelo zahtevno, ker gre za spomeniško zahteven objekt v starem mestnem jedru, kot ste tudi sami povedali. Zagotoviti je treba tudi sredstva iz več proračunskih virov, ker je razlika, ali gre za osnovno ali gre za srednje šolstvo. Ker so bila sredstva na vseh investicijskih projektih našega ministrstva omejena na tiste projekte, ki že potekajo, velja tudi za nadaljevanje teh aktivnosti isto, kot sem povedal - če bodo ostala sredstva na drugih primerih, bomo to uredili.
90
DZ/VI/3. seja
Moram povedati, da so bili ti sestanki z manjšinama takrat na začetku marca zelo koristni. Opozorili so nas na različne specifike manjšinskega šolstva. Mi smo jim takrat zagotovili, da nobeni varčevalni ukrepi, ki so se takrat pripravljali, tudi vezano na normative velikosti skupine itn., ne bodo tega istega mehanizma uporabljali pri manjšinah, skratka, da se za manjšino zaradi varčevanja ne more čisto nič spremeniti. Tega smo se tudi držali in veseli bi bili, da bi do takih rezultatov prišli tudi na drugi strani v Italiji, kjer sem pa govoril s slovensko manjšino v Čedadu in kjer neke razlike med pred in povarčevalnimi ukrepi pa so.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zadnje vprašanje v današnji doslej rekordni, menda, tako sem informiran, rekordni seriji poslanskih vprašanj, bo postavil gospod Franc Jurša, in sicer ministru za kmetijstvo in okolje, gospodu Francu Bogoviču.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Nekateri so vztrajni.
Spoštovani gospod minister, če bi prejšnji teden vedel, da bom to poslansko vprašanje moral postaviti skoraj pred polnočjo, verjemite, da tega ne bi storil. Ampak poslansko vprašanje se nanaša na prestrukturiranje industrije sladkorja. Republika Slovenija je na osnovi uredbe Sveta št. 320, z dne 20. februarja 2006, o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti Evropske unije prevzela naslednje obveznosti posebej za prestrukturiranje: realizacijo socialnega programa, odstranitev vseh naprav za proizvodnjo sladkorja, razen silosov in pakirnice, če ostane le-ta aktivna, ekološko sanacijo in poslovni načrt prestrukturiranja. Realizacijo in ekološko sanacijo nadzoruje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oziroma Agencija za kmetijske trge Republike Slovenije. Program za prestrukturiranje naj bi bil skladno s terminskim planom zaključen v mesecu marcu letošnjega leta.
Ministra za kmetijstvo in okolje sprašujem:
Je bil program v omenjeni shemi zaključen v predvidenem roku, torej marca 2012, kot je bilo načrtovano?
Prav tako me zanima:
Ali je bil organiziran poslovni načrt o nadomestni kulturi in drugi dejavnosti na področju Tovarne sladkorja Ormož, kot je predvideno v programu za prestrukturiranje?
Sprašujem vas tudi:
Ali zaradi slovenskih nacionalnih zavez do Evropske unije obstajajo zadržki, ki bi v Sloveniji po padcu kvot za sladkor, predvidoma 2015 leta, preprečevale zainteresiranim proizvajalcem ustvariti pogoje za pridelavo in predelavo sladkorne pese v sladkor ali v obnovljive vire energije?
Obenem pa me zanima tudi:
Ali lahko zainteresirani proizvajalci, ki zagotavljajo ekonomsko pridelavo in predelavo sladkorne pese in za to potreben investicijski kapital, računajo na konstruktivno podporo pristojnega ministrstva?
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Izvolite gospod minister.
FRANC BOGOVIČ: Hvala lepa. Glede na to, da bi naj kvote padle leta 2015, bi mogoče res še lahko na naslednji seji to obravnavali, ampak dajva danes izpeljati to do konca.
Program prestrukturiranja je bil končan v predvidenem roku, realiziran je tudi ta socialni program, to so ustrezna plačila odpuščenim delavcem, pa tudi satisfakcija proizvajalcem sladkorne pese. Odstranjene so bile tudi vse naprave za proizvodnjo sladkorja, ohranjeni so bili silosi za skladiščenje sladkorja in pakirnica, ki še vedno obratuje in je bila prodana podjetju Pfeifer in Langen. Poslovni načrt tovarne ni vseboval nadomestne kulture, ampak je bila, kot sem že dejal, izplačana odškodnina tudi predelovalcev, na drugi strani pa preusmeritev le-teh v druge kulture: pšenica, oljna ogrščica in pa ostale poljščine. Ohranjena je bila dejavnost skladiščenja in pakiranja sladkorja, ki ga opravlja to nemško podjetje, del železniškega tira pa je bil prodan slovenskim železnicam. Na lokaciji je ostala tudi poslovna stavba in pa izpraznjeni objekti s pripadajočo infrastrukturo, za katero lastniki iščejo investitorje oziroma kupce za vzpostavitev nove gospodarske dejavnosti.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja postopke spremlja. S spremljanjem nadzora tega programa ni ugotovila nepravilnosti. S strani kmetijske inšpekcije Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je tudi pregledal zaključek, je ugotovitev, da bi bilo treba odstraniti še proizvodnjo halo in skladišče za pelete pesnih rezancev, glede na sanacijski program. Še bolj pa je problematično to, da je bila revizija tega projekta in pa pravilnost izvedbe projekta prestrukturiranja tudi s strani Evropske komisije, njihova ugotovitev pa je, da je glede na uredbo, ki določa reformo sladkorja, treba odstraniti tudi silose. To je ena od problematičnih točk, okoli katere smo tudi v dialogu z Evropsko komisijo. Sekretar je bil prav na to temo mesec, dva nazaj pri kolegih v Bruslju, zadeva na podobnem nivoju, sicer še z večjimi dimenzijami se odvija tudi v Italiji, tako da je tukaj lahko tudi še ena od stvari, ki jo bo treba zelo temeljito urejati na relaciji Evropska komisija in pa mi.
Kar se tiče leta 2015 je zaenkrat pri sprejemanju skupne kmetijske politike še vedno predvidena ukinitev kvot. Upam, da to ne bodo kakšni veliki proizvajalci, ki vplivajo na to spremembo, zaenkrat ni nobenega signala, in takrat nimamo več teh obvez in zavez, ki si jih je v tej uredbi, v tem trgu Slovenija zadala in se tudi odrekla te proizvodnje predelave sladkorne pese in pa proizvodnje sladkorja. Tako da, če bo
91
DZ/VI/3. seja
leta 2015 podobno kot danes, ko vemo, da je cena sladkorja zelo visoka in da je temu primerna tudi donosnost pridelave sladkorne pese primerna, s strani Ministrstva za kmetijstvo in tudi nekateri pogovori so že bili opravljeni, vemo za skupino, ki inicira te pogovore, da se pripravi skupaj s predelovalci eventualno tudi zainteresirane gospodarske subjekti in se mogoče ta proizvodnja obudi. Bistveno enostavnejša je sama pridelava sladkorne pese, če bodo prišle močne pobude pa bo za razmisliti tudi o eventualnem zagonu predelave sladkorja.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ja,
izvolite, gospod Jurša.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Glede na pozno uro, ne bom postavil dodatnega vprašanja.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Saj tudi ne smete po Poslovniku, samo dopolnitev odgovora lahko zahtevate.
Dobro, s tem smo izčrpali poslanska vprašanja.
Prekinjam to točko dnevnega reda, v okviru katere nam je preostalo še, da jutri glasujemo o predlaganih sklepih za to, da se opravi razprava o odgovorih. Torej, tem bomo odločali jutri. Točko pa prekinjam in prekinjam tudi 4. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. Spoštovana kolegica in spoštovani štirje kolegi in seveda oba ministra s sodelavci, lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 11. JUNIJA 2012 OB 23.33 IN SE JE NADALJEVALA 12. JUNIJA 2012 OB 10. URI.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!
Nadaljujemo 4. redno seje Državnega
zbora.
Obveščen sem bil, da se današnje seje ne morejo udeležiti: gospod Roberto Battelli, mag. Matej Tonin, mag. Dejan Židan od 12. ure dalje in gospod Borut Pahor od 17. ure dalje. Lepo pozdravljeni.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O UGOTAVLJANJU	KATASTRSKEGA
DOHODKA, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Če želi predstavnik Vlade gospod Živkovič, državni sekretar, besedo, mu jo zdaj dajem za dodatno obrazložitev predloga. Prosim.
ALEŠ ŽIVKOVIČ: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Vlada je pripravila Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katarskega
dohodka, s katerim ne posega v vsebino veljavnega zakona, torej ne spreminja metode ugotavljanja katastrskega dohodka, pač pa le za eno leto, na leto 2013, zamika uveljavitev nove metode. Ker se s tem izgublja podatek za določitev katastrskega dohodka za leto 2012, se predlaga poenostavljen način določanja katastrskega dohodka za leto 2012, in sicer da se ta določi v znesku, ki je bil določen za leto 2011. Obenem se za leto dni podaljšuje evidentiranje podatkov o katastrskih kulturah in razredih, ki se bodo po tem datumu v zemljiškem katastru prenehali voditi.
Vzrok za predlagan zamik je zahtevnost naloge in krčenje proračunskih sredstev v preteklih letih za nekatere aktivnosti, brez katerih novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka ni mogoče uveljaviti. To sta predvsem aktivnost posodabljanja grafičnega vodenja zemljiškega katastra in aktivnost povezovanja podatkov med evidenco podrobnejše dejanske rabe kmetijskih zemljišč in kmetijskim katastrom.
Zakon se obravnava po skrajšanem postopku, saj mora biti, zato da v letu 2012 ne pride do pravne praznine glede določanja katastrskega dohodka, uveljavljen pred 30. junijem 2012. Zakon prav tako podpira zainteresirana strokovna javnost.
Glede na to in glede na nujnost njegove pravočasne uveljavitve, Vlada predlaga Državnemu zboru, da zakon sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila matičnega delovnega telesa dajem besedo mag. Damjani Petavar Dobovšek, članici odbora.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci!
Na podlagi 42., 126. in 144. člena Poslovnika Državnega zbora je Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo pripravil poročilo k Predlogu zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka po skrajšanem postopku.
Odbor za finance in monetarno politiko je na 4. seji 23. maja 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka po skrajšanem postopku, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 14. seji 23. aprila 2012 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z
92
DZ/VI/3. seja
zakonodajnotehničnega vidika. Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. K predloženemu zakonu niso bili vloženi amandmaji.
Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance ter Zakonodajno-pravne službe.
V	uvodni, dopolnilni obrazložitvi členov je minister kot predstavnik predlagatelja zakona podal kratko predstavitev namena zakona in predlaganih rešitev. Povedal je, da je cilj predloga zakona zagotoviti pravno podlago za enoletno prestavitev roka uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka.
V	okviru obrazložitve mnenja Zakonodajno-pravne službe je njen predstavnik opozoril na potrebo po pregledu presečnih datumov, kar je bilo s strani predlagatelja tudi pregledano.
K predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, zato Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, skrajšani postopek, sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Dober dan, vsem skupaj! Spoštovani!
Kot ste že seznanjeni, s tem zakonom za leto dni prestavljamo njegovo uveljavitev. Zakaj? Ker niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo izvajanje. V Slovenski ljudski stranki smo pred dobrim letom dni podpirali določene spremembe na tem področju, tudi zato, da bi prešli na pravičnejši sistem ugotavljanja katastrskega dohodka, ki bo pomenil manj odstopanj od realnega stanja oziroma stanja v naravi. Vseeno je danes lepo vidimo, kaj se zgodi, če so nekatere rešitve sprejete na pamet in brez upoštevanja stroke. Ker je zadnje čase zelo popularno citiranje oseb in stališč, bi si tudi sam privoščil citat iz stališča Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke v prejšnjem mandatu, torej ob sprejemanju obstoječega zakona. Navajam, "brez predhodne zagotovitve vseh pogojev ta zakon ne bo prinesel urejene in pravične ureditve in bo samo mrtva črka na papirju. Njegovo izvajanje se opira na neke rešitve, ki so pravzaprav še v zraku. Če se resnično želite zakopati v srž problema - in v Slovenski ljudski stranki upamo, da je temu tako -, potem predlagamo, da vsa tri pristojna ministrstva stopijo skupaj in se aktivno lotijo urejanja zemljiškega katastra, zemljiške knjige in zberejo čim več podatkov o dejanski rabi zemljišč. Ko bodo te evidence urejene, bo možnost izvajanja nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka široko odprta
in v Slovenski ljudski stranki jo bomo z veseljem podprli. Do takrat pa je sprejetje zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka v takšni obliki popolnoma nesmiselno," konec citata. Torej, če povzamem, že ob lanskem sprejemanju zakona smo kmetijskega ministra povsem dobronamerno opozarjali, da pri ugotavljanju katastrskega dohodka ne gre zgolj za tehnično operativno opravilo, temveč za dosti več kot samo ugotovitev neke vrednosti zemljišča. Gre za strokovno materijo pri urejanju evidenc za usklajevanje zemljiškega katastra z dejansko rabo. To zagotovo ni projekt za dva uradnika na Geodetski upravi, ki naj bi bila po takratnih vehementnih zagotovilih kmetijskega ministrstva očitno sposobna urediti celoten slovenski prostor in na ta način pripraviti ustrezno podlago za izvajanje tega zakona.
Novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je torej imela dober namen, ni pa upoštevala kompleksnosti ozadja, ki mora biti urejeno za njegovo izvajanje. Zadnje čase se veliko govori o invalidnih zakonih. Ta iz prejšnjega mandata nam lahko služi kot primer.
V	poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlog novele, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni, podprli, ob zavedanju, da je pred nami obsežen projekt, vzpostavitev enotne evidence oziroma povezave med zemljiškim katastrom in podrobnejšo dejansko rabo. Ta naloga je še toliko težja, ker smo v času racionalizacije stroškov, za izpolnitev pogojev za izvajanje tega zakona pa bo verjetno potrebnih kar nekaj kadrovskih prerazporeditev in iskanja finančnih rezerv v proračunih posameznih ministrstev.
Pred dobrim letom dni smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagali, da koordinacijo celotne aktivnosti okrog urejanja evidenc in priprave podlag za ugotavljanje katastrskega dohodka prevzame ministrstvo, pristojno za finance. Tudi danes bo na tem področju potrebno sodelovanje kar treh ministrstev, poleg finančnega tudi kmetijsko in infrastrukturno. To kislo jabolko bo prej ali slej treba ugrizniti. Pri tako obsežnem projektu, kot je ta, pa jim lahko zaželimo veliko uspeha. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Vsem prav lep pozdrav! Hvala za besedo.
Slišali smo dokaj utemeljeno obrazložitev stranke SLS. Predlog zakona vključuje praktično zgolj eno spremembo, in sicer zagotoviti pravno podlago za enoletno predstavitev rokov uveljavljenega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka, ki je bil sprejet v lanskem letu. Tako se po predlogu prvo ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj prestavlja iz leta 2012 v letu 2013. Podrobneje je tudi opredeljeno, da se morata tako katastrski dohodek kot pavšalna
93
DZ/VI/3. seja
ocena dohodka na panj prvič ugotoviti po novi metodologiji najpozneje do 30. junija 2013. S tem se ureja podlaga za zagotovitev podatkov o katastrskem dohodku in pavšalni oceni dohodka na panj za določitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2013.
Predlagatelj je kot razlog za prestavitev roka navedel nezmožnost vzpostavitve ustrezne službe zaradi omejevanja finančnih sredstev proračunske porabe. Iz tega razloga se tudi ne izvaja nalog za izboljšanje pozicijske natančnosti zemljiškega katastra in povezovanje evidence podrobnejše dejanske rabe kmetijskih zemljišč z zemljiškim katastrom, kar je temelj za razvoj novega in vsekakor pravičnega sistema ugotavlja katastrskega dohodka.
Prestavitev roka za eno leto za Poslansko skupino DeSUS ni problematična. Predlagatelj je slednjo utemeljeno argumentiral, zato bomo predlog novele soglasno podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsem prav lep dober dan! Enako tudi državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.
Kolegice in kolegi, ko govorimo o spreminjanju Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, nam je lahko nerodno. Ta je bil namreč nazadnje noveliran februarja lansko leto. Omenjena novela zakona ZUKD/1 je uvedla nov sistem ugotavlja katastrskega dohodka, ki je vezan na podatke o kmetijskih zemljiščih, na boniteto teh zemljišč, na podatek o podrobnejši dejanski rabi zemljišč in podobno. Zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezno bazo podatkov. Lanska novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je naloge ugotavljanja katastrskega dohodka dodelila Geodetski upravi Republike Slovenije, kot službi, ki bi najlažje na že obstoječih pravnih podlagah vzpostavila potrebne evidence o kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter s povezovanjem znanja iz množičnega vrednotenja razvila sodoben sistem ugotavljala katastrskega dohodka. Geodetska uprava ni uspela izvesti svojih nalog v predvidenih rokih. Med drugim bi bilo treba ustrezno posodobiti tudi podatke o zemljiškem katastru. Ker tudi to ni bilo narejeno, ugotavljamo, da prehod na nov model ugotavljanja katastrskega dohodka preprosto ni možen. Z drugimi besedami povedano, za realizacijo 14. in 15. člena lanskoletne novele zakona niso izpolnjeni pogoji. 14. člen namreč določa, "Vlada na podlagi predloga lestvic katastrskega dohodka in predloga pavšalne ocene dohodka na panj, ki ga pripravi Geodetska uprava Republike Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, prvič ugotovi katastrski dohodek in pavšalno oceno
dohodka na panj po tem zakonu najpozneje do 30. junija 2012". Tukaj je treba jasno povedati, novela zakona, ki jo obravnavamo in ki podaljšuje roke za uveljavitev vsebine zakona, to je novo metodologijo za ugotavljanje katastrskega dohodka, ni tako nedolžna zadeva, kot se zdi, saj je treba jasno povedati, da je podaljšanje rokov uveljavitve nujno zgolj zato, ker nekdo ni opravil svoje naloge.
Za nas v novi Sloveniji to ni dopustno in ta, ki svoje naloge ni opravil, si zasluži javno kritiko. Ne bi bilo pošteno, da bi s prstom kazali na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Pokazati je treba na nekonsistentnost prejšnje vlade, ki je sprejeti zakon februarja 2011 predlagala, ni pa zagotovila ustreznih finančnih sredstev za realizacijo nalog. Zato bomo pač danes prisiljeni sprejeti predlagano novelo zakona, s katero se rok uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka prestavi za eno leto, to se pravi iz 30. junija letos na 30. junij 2013. S tem dobimo potreben čas za razvoj novega modela ugotavljanja katastrskega dohodka. Za leto 2012 pa je seveda treba dodatno določiti, da se katastrski dohodek za odmero dohodnine določa v višini, kot je bil zemljiščen, pripisan za leto 2011.
V	Poslanski skupini Nove Slovenije z zadovoljstvom ugotavljamo, da je sedanja vlada odgovornejša do izvajanja zakonskih predpisov, saj bo za izvedbo vseh nalog, ki jih bo treba izvesti, da bi sistem novega načina ugotavljanja katastrskega dohodka lahko zaživel s 30. junijem 2013, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, natančneje Geodetski upravi Republike Slovenije, zagotovila 3,7 milijona evrov do leta 2015. Sredstva za leto 2012 pa so že zagotovljena z rebalansom proračuna Republike Slovenije, ki ga je Državni zbor že sprejel.
Poslanska skupina Nove Slovenije bo zakon o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenije gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Hvala.
S predlogom zakona se za eno leto odlaga ta rok uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj. Novi datum je torej 30. junij 2013. S tem se ureja podlaga za zagotovitev podatkov o katastrskem dohodku, ki so nujno potrebni za določitev dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za leto 2013. Ponavljam, za leto 2013. Za leto 2012 - to bi veljalo v tem trenutku še posebej zanimati zavezance - pa se šteje katastrski dohodek, kakršen je pripisan parcelam kmetijskih in gozdnih zemljišč, zemljiškem katastru glede na njihovo katastrsko kulturo in katastrski razred na dan 30. junija 2011. Ali drugače. Za leto 2012 se pri predpostavki o nespremenjenem statusu parcel, torej pri delitvah, združitvah parcel,
94
DZ/VI/3. seja
upošteva enak katastrski dohodek kakor za leto
2011.	Vzrok očitnemu spodrsljaju, ker pač ne gre za probleme tipa univerzijade, je v domnevno nezagotovljenih finančnih sredstvih, kar je preprečilo Geodetski upravi, da vzpostavi potrebne evidence o kmetijskih in gozdarskih zemljiščih. Brez podrobnih in natančnih podatkov pač nobena obdavčitev, razen krivična, ni mogoča, kar z drugimi besedami pomeni, da smo v kočljivem, nezakonitem položaju in da pravno praznino mašimo s predlaganim zakonom. Pri tem upamo, da so tokrat sredstva v proračunu zagotovljena, tudi zato, ker se sem ter tja daje slutiti, da so za mnogimi težavami zbiranja podatkov skriti ali tudi slabo prikriti interesi posameznih skupin.
Tudi zato, da interesi tokrat ne bodo močnejši od zakona, bomo predlagane spremembe podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Damjana Petavar Dobovšek.
MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Še enkrat vsem skupaj lep pozdrav in hvala za besedo.
Veljavni Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka določa, da se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj prvič ugotovita po na novi podlagi najkasneje do 30. 6. 2012. Tako bi se katastrski dohodek za vsa kmetijska in gozdna zemljišča in nova ocena pavšalnega dohodka na panj lahko pričela uporabljati za dohodnino ter določanje drugih obveznosti in pravic iz tega naslova najpozneje 30. 6. 2012 in že za odmero dohodnine za leto
2012.	Novo podlago za ugotavljanje katastrskega dohodka bi morala pripraviti Geodetska uprava Republike Slovenije, le-tej pa v letu 2011 niso bila odobrena dodatna sredstva za razvoj novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka, zato novega katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj s 30. junijem 2012 ni mogoče ugotoviti, kar pomeni, da tega podatka na bo mogoče uporabiti tudi za dohodnino. Prejšnji sistem ugotavljanja katastrskega dohodka pa ni več veljaven, prav tako pa je potekel rok za njegovo uporabo. Tako bi se brez sprejetja teh predlaganih sprememb zakona na dan 30. junij znašli v nezakonitem stanju in brez pravne podlage za določitev katastrskega dohodka za leto 2012, ki se kot podatek potrebuje za določitev dohodkov zasebne kmetijske dejavnosti za leto 2012. S predlaganim zakonom o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka se rok uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka iz 30. junija 2012 prestavi na 30. junij 2013, posledično pa se prestavi za eno leto tudi prehodno obdobje za ugotavljanje katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča, ki niso zemljišča pod trajnimi nasadi.
Cilj Predloga zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je zagotoviti pravno podlago za enoletno prestavitev roka uveljavitve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka, kontinuiteto v sistemu in uporabo podatkov o katastrskem dohodku ter pavšalni oceni dohodka na panj za različne javne namene. Tako se za katastrskih dohodek za leto 2012 šteje katastrskih dohodek, kakršen je bil z zemljiščem predpisan za leto 2011.
Glede na navedeno Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka podpira.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani!
V času prejšnje vlade je bil uveden nov sistem ugotavljanja katastrskega dohodka, ki omogoča sprotno sledenje bistvenih sprememb v ravneh dohodka kmetijske dejavnosti ob ustreznem upoštevanju bistvenih tehnoloških in ekonomskih sprememb, ki vplivajo na raven dohodka. Na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka bo po novem sistemu čim realneje ocenjen potencialni dohodek kmetijske in gozdarske dejavnosti, vezan na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, ob upoštevanju realnih ekonomskih in tehnoloških omejitev.
Kljub temu pa se strinjamo, da je smiselno zaradi dejstva, da nekdo v državi ni opravil svoje naloge, in vidim, da se v temu pogledu strinjamo na vseh ravneh tega zbora, da ustrezno zamaknemo začetek uporabe novega sistema, ki bo uveljavil razvrstitev kmetijskih zemljišč na dve osnovni kategoriji, kmetijska in gozdna zemljišča, uvedel pa boniteto zemljišč, tako da pridemo na ravni celotne države do primerljivega sistema za ugotavljanje realnih osnov ekonomskega prihodka, ki ga je mogoče zagotoviti z obdelovanjem določenega tipa kmetijskega ali gozdnega zemljišča.
Strinjamo se torej, da zamaknemo rok za polno uveljavitev novega sistema, zato bomo Socialni demokrati Predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanske skupine Državljanske liste Mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): S
Predlogom zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ga obravnavamo danes, zgolj za eno leto umikamo uveljavitev nove metode za ugotavljanje katastrskega dohodka. Sama vsebina se torej ne spreminja. Poslanci Državljanske liste bomo spremembe zakona podprli, saj bo v
95
DZ/VI/3. seja
nasprotnem primeru nastala pravna praznina za določitev katastrskega dohodka za leto 2012.
Ob tem pa v Državljanski listi poudarjamo, da je nova metodologija izračuna katastrskega dohodka, ki jo predvideva novi zakon, sprejet februarja 2011, potrebna, saj se je prejšnja izkazala za zastarelo in neoperativno. Sami izračuni katastrskega dohodka, ki se uporabljajo še danes, pa ne odražajo več realnih razmerij v dohodkih kmetijske dejavnosti. Poleg tega se je z Zakonom o evidentiranju nepremičnin v letu 2011 ukinilo vodenje podatkov o katastrski kulturi in razredu, ki so bili osnovni podatki za izračun katastrskega dohodka. Sistem izračuna po novem zakonu se veže na nove podatke o kmetijskih in gozdnih zemljiščih, in sicer na boniteto zemljišč ter na podatek o podrobnejši dejanski rabi kmetijskih zemljišč. Vzpostavitev te nove baze podatkov o podrobnejši dejanski rabi v zemljiškem katastru in podrobnejša določitve nove metode sta najzahtevnejši nalogi, ki jih mora izvesti Geodetska uprava, da je sistem sploh mogoče uveljaviti.
Čeprav gre nedvoumno za kompleksen in zahteven projekt, v Državljanski listi kljub temu predlagamo Vladi, da se na operativni ravni projektno in strokovno čim prej loti nalog, ki jim jih zakon nalaga, saj bomo v nasprotnem primeru čez leto dni spet podaljševali rok za uveljavitev sprememb. V prepričanju, da bodo državni organi pristojnosti in naloge, povezane z uveljavitvijo nove metode, opravili do roka, ki ga s spremembami zakona določamo danes, in v upanju, da bo posodobljen sistem ugotavljanja tega dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti pomenil več pravičnosti v izračunu katastrskega dohodka, bomo poslanci Državljanske liste te spremembe danes podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev tudi ni bilo mogoče vlagati za sejo zbora, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo opravili v okviru glasovanj, danes, po prekinjeni 8. točki oziroma najkasneje ob 18.05 oziroma še 15 minut prej, ker smo že pri tej točki pridobili 15 minut.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dodatno obrazložitev dajem besedo državnemu sekretarju gospodu Živkoviču.
ALEŠ ŽIVKOVIČ: Gospod predsednik, poslanke in poslanci!
Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njeno izdajo in zahteve glede jamstva zanjo. ZHKO-1 je začel veljati februarja letos, vendar so bili v zakonodajnem postopku sprejeti predlogi, ki so močno omejili izdajanje tovrstnih obveznic v praksi. Cilj kratkega predloga zakona - spreminja se namreč le štiri člene - je odprava navedenih pomanjkljivosti veljavnega zakona tako, da bo izdajanje obeh vrst obveznic v Sloveniji dejansko zaživelo. Banke nameravajo zaradi uravnavanja likvidnosti čim prej izdati tovrstne obveznice, zato se predlagane spremembe nanašajo predvsem na obstoječe kreditne pogodbe bank, z namenom, da se jih v največji meri vključi v kritno premoženje.
Predlog zakona podaljšuje rok za plačilo terjatve iz naslova jamstva pri kreditih z obveznostjo oseb javnega prava s 5 delovnih dni na 10 delovnih dni. Besedilo večine obstoječih poroštvenih pogodb je namreč z vidika izpolnjevanja pogojev za vključitev terjatev iz takšnih kreditov v kritno premoženje neustrezno za izdajo komunalnih obveznic.
Predlog zakona se nadalje terminološko usklajuje z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti 2011. Terminološko se namreč usklajuje zahteva, da mora kreditojemalec v primeru uvrstitve terjatve iz hipotekarnega kredita v kritno premoženje zavarovati stavbo na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje hipotekarnega kredita.
Nadalje se predlaga črtanje omejitve nadomestila za predčasno poplačilo kreditov v kreditnih pogodbah, terjatve katerih so lahko vključene v kritno premoženje hipotekarnih obveznic. Omejitve tovrstnega nadomestila bankam namreč niso predmet urejanja Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Le-te so različno urejene v drugih zakonih.
Nadalje predlog zakona spreminja določbo glede pravice do pobota s strani dolžnika. Dolžnik ali porok lahko v kritni pogodbi določita, s katerimi terjatvami do izdajatelja bosta pobotala svoje obveznosti. Če pa se dolžnik ali porok terjatve, vpisane v kritni register, izrecno odpove pravici do enostranskega pobota, svoje obveznosti iz naslova takšne terjatve ne more pobotati s terjatvami do izdajatelja.
Spoštovani poslanke in poslanci, Vlada Državnemu zboru predlaga, da sprejme predlagano besedilo zakona o spremembah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko. Za predstavitev poročila dajem besedo mag. Marku Pogačniku.
96
DZ/VI/3. seja
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Odbor za finance in monetarno politiko je na 4. seji 23. 5. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, skrajšani postopek, EPA 280, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 15. seji 7. 5. 2012 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajnotehničnega vidika in nanj nima pripomb.
K predloženemu zakonu niso bili vloženi amandmaji.
Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Združenja bank Slovenije, ki spremembe zakona podpirajo.
V uvodni dopolnitvi, obrazložitvi členov je minister kot predstavnik predlagatelja zakona podal podrobnejšo predstavitev namena zakona in predlaganih rešitev. Povedal je, da je cilj zakona pravno ustrezno urediti področje izdajanje hipotekarne in komunalne obveznice tako, da bo izdajanje omenjenih obveznic v Sloveniji dejansko zaživelo. V zakonu uvedene spremembe ne povečujejo tveganj imetnikov hipotekarnih in komunalnih obveznic, ki pomenita vrednostni papir zelo visoke kreditne kakovosti. Gre za poenostavitev rešitev za izdajanje teh vrst vrednostnih papirjev.
K predlogu zakona na matičnemu delovnemu telesu niso bili sprejeti amandmaji, zato Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, skrajšani postopek, sprejme v predloženem besedilu. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine DeSuS gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo.
Stališče Poslanske skupine DeSUS je sledeče. Kljub v februarju letos sprejeti noveli Zakona o hipotekarni in komunalni obveznosti, še vedno obstajajo določene omejitve, ki ne omogočajo, da bi lahko izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic zaživelo tudi v praksi. Zato so v tem predlogu sprememb zakona narejeni še nekateri nujni popravki, za katere smo slišali v obrazložitvi, da naj bi našim bankam olajšali izdajo obeh vrst obveznic in s tem poenostavili
pridobivanje dolgoročnih virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih.
V	Poslanski skupini DeSUS se zavedamo težav v bančnem sektorju in menimo, da je pomembno, da država z ustreznimi ukrepi reagira in bankam zagotovi ugodne vire financiranja. Tudi banke same podpirajo predlagane rešitve. Poslanke in poslanci DeSUS pa bomo predlagane rešitve tudi podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Prav lep pozdrav še enkrat vsem skupaj!
Kljub temu da je bil Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici noveliran pred kratkim in objavljen v Uradnem listu št. 10/12, so potrebni še dodatni popravki zakona, da bo ta dokončno zaživel v praksi in da bomo lahko dejansko beležili tudi učinke tega zakona. V razmerah, v kakršnih se nahaja naš bančni oziroma javnofinančni sistem, pa ne samo naš, ampak tudi globalni, je pravzaprav hipotekarna in komunalna obveznica tista, ki lahko pomembno izboljša položaj bančnega sistema, zlasti zaradi tega, ker je slovenski bančni sistem v tem trenutku v situaciji, da mu zapade izjemna višina obveznosti v letu 2012, je to 4,3 milijarde obveznosti, ki jih bo treba poplačati, kar pomeni, da bo potrebno refinanciranje. Glede na stanje na finančnih trgih je to refinanciranje lahko izjemno drago, kar posledično povzroči tudi izjemno drage kredite ali celo dodatno zmanjševanje kreditne aktivnosti, ki je tudi še sedaj relativno skromno s strani slovenskega bančnega sistema. Dokončna zaživitev zakona o hipotekarni in komunalni obveznici bo omogočila bančnemu sistemu, da bo na mednarodnih trgih prišel do refinanciranja obveznosti bank z relativno uvodnimi krediti. Krite obveznice tudi v svetu zelo pridobivajo na pomenu. Zadolževanje z njimi pomeni relativno poceni vir financiranja, ki je trenutno realno še edino možno, saj še obstaja povpraševanje po take vrste obveznicah. Banke bodo pridobile dolgoročne vire financiranja z relativno nizko obrestno mero.
Navedena novela zakona pomeni enega izmed pripravljenih vladnih ukrepov v paketu zakonodajnega svežnja 16 zakonov za spodbujanje gospodarske rasti. Gospodarske rasti zagotovo ne more biti brez večjega obsega kreditiranja in sprostitve kreditnega krča. K temu cilju bo pripomogla navedena novela tega zakona.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo prav iz tega razloga podprli zakon o spremembah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
97
DZ/VI/3. seja
Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, gospod Alojzij Potočnik.
ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani!
V	začetku leta 2012, v januarju, je bil po mnogih propadlih poskusih, kako oživeti stari zakon o kritih obveznicah, sprejet novi. Razlogi so bili takrat solidno argumentirani in mislim, da smo ga takrat brez posebnih pomislekov podprli celo vsi. Po nekaj mesecih ga popravljamo, in sicer v tistih delih, ker po mnenju poznavalcev še obstajajo nekatere nedodelanosti in nepotrebne omejitve. Takojšnja intervencija je potrebna. Krite obveznice praviloma lahko izboljšajo položaj bančnega sistema. In kar je še važnejše, pričakovati je povečanje kredite aktivnosti, ki sedaj absolutno ne dosega potreb gospodarstva. Hkrati pa institucionalni vlagatelji, na primer zavarovalnice, pokojninski skladi, vidijo v kritih obveznicah priložnost za varne naložbe. Teh nekaj pomembnih dobrih obetov nam govori, da ukvarjanje s hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami ni naključno in ne more biti tudi naključno, da se v splošno začudenje pri nas ne pojavljajo na finančnem trgu.
Zato se samo po sebi pravzaprav odpira nekaj vprašanj, ki terjajo odgovore. V načelu jih predlagatelj razreši v gradivu za obravnavo na seji Državnega zbora. Teh odgovorov, spoštovani, ni, vsaj vseh ne, pa bi bilo dobro, če bi bili. Domnevno najugodnejši dolžniški papir, če je kakšen v današnjih razmerah in času tej definiciji pravzaprav ustreza, pri nas žal ne funkcionira. Kje se zatika, kaj je očem skrito in kaj je vedenju zakrito? To je vendarle velik problem. Tako velik , da ni mogoče zgolj navajati zelo dobrih izkušenj razvitih držav, lastnih pa nič, ker jih ni. Če domnevam, nimamo razvitega in aktivnega ter odgovornega finančnega oziroma bančnega sistema in to je razlog za zelo, zelo resno skrb, predvsem gospodarstva.
V	Poslanski skupini Pozitivne Slovenije pričakujemo da vlada temu zboru redno poroča o stanju, spremembah in vzrokih, povezanih s poslovanjem s tako imenovanimi kritimi obveznicami. Ne tolikokrat s popravki zakona, ampak s številkami, rezultati, da navsezadnje vemo, zakaj bomo danes pritisnili na tipko za. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Marko Pogačnik.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!
Sprememba Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je eden izmed paketov 16 zakonov, ki ga je pripravila Vlada za oživitev in spodbujanje gospodarske rasti. Vsi vemo, da do zdaj izdajanje komunalnih in hipotekarnih obveznic ni zaživelo. S spremembo tega zakona
ocenjujemo, da je to eden izmed manevrov, ki bo omogočil, da likvidnostni krč in pa nekreditiranje v Sloveniji ponovno zaživita.
Zaradi vseh teh zadev bomo poslanci Slovenke demokratske stranke podprli predlagano spremembo zakona.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Matevž Frangež.
MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane, spoštovani!
Socialni demokrati že dlje časa opozarjamo na problem visoke prezadolženosti slovenskega gospodarstva, ki je ključni razvojni problem in ključna razvojna zavora Slovenije v tem trenutku, in seveda na kapitalsko neustreznosti bančnega in finančnega sistema. V tem pogledu smo že v času naše vlade poskušali s spremembami Zakona o komunalni in hipotekarni obveznici zagotoviti možnosti za to, da bi ta oblika zadolževanja bank in hranilnic v izdatnejši meri zaživela. Žal iz vrsto operativnih razlogov to doslej ni uspelo in upajmo, da bo Vladi uspelo s tokratnim poizkusom, da odstranimo nepotrebne ovire, ki institut komunalne in hipotekarne obveznice in njegov razvoj zavira. V tem pogledu je seveda izjemno pomembno pogledati na podatke, ki kažejo, da je ta oblika zadolževanja s kritnimi obveznicami bistveno cenejša, poleg tega pa v trenutnih oteženih razmerah na finančnih trgih tudi edina možna, saj za kritne obveznice še vedno obstaja zadostno povpraševanje. Glede na trenutne razmere na finančnih trgih se pričakuje, da se bo njihov pomen v prihodnje le še krepil. V letu
2009	je delež izdaj hipotekarnih in komunalnih obveznic glede na vse izdaje obveznic finančnih institucij v razvitih državah znašal 17 %, leta
2010	že 33 %, v prvih sedmih mesecih leta 2011, kolikor imamo pač podatkov, pa je znašal že 40 %. Pri tem je treba biti zelo pozoren na situacijo v slovenskem bančnem prostoru, kjer depoziti očitno ne zadostujejo za financiranje obstoječih obveznosti bank, razmere med depoziti in krediti se je tako zmanjšalo na 1 : 1,5. To pomeni, da morajo banke v veliki meri za servisiranje svojih obveznosti najemati drage kredite v tujini, se torej zadolževati na mednarodnem, medbančnem prostoru. Po podatkih Banke Slovenije celotna izpostavljenost banke do tujine v višini do 15 milijard evrov, kar pomeni, da bo treba v prihodnje to višino tudi refinancirati. Že v letu 2012, torej letos, zapade 4,3 milijarde evrov obveznosti bank do tujih virov financiranja, kar predstavlja 32 % vseh obveznosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da banke dobijo ugodne vire financiranja v obliki hipotekarnih obveznic. Drago financiranje zaradi padca bonitete države in padca bonitet bank poglablja kreditni krč, s tem instrumentom pa lahko olajšamo situacijo bankam, da zagotovijo ugodnejše vire svojega financiranja, s tem pa
98
DZ/VI/3. seja
zagotovijo tudi ugodnejše pogoje financiranja podjetij za zlom kreditnega krča.
Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov Predlog sprememb Zakona o hipotekarni in komunalni obveznosti podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Kapital v obliki denarja poganja svetovno gospodarstvo in zagotavlja dobrine posameznikom in poslovnim subjektom. Brez denarja ni možno izvajati investicij, le-te pa so nujno potrebno za nenehno rast in razvoj, v pretežni meri celo za zagotovitev eksistencialnih potreb. Za zdravo in konkurenčno ponudbo sredstev mora skrbeti zakonodajalec z ustreznim zakonskim okvirjem, ki bo ugoden za ponudbo in povpraševanje po sredstvih. V ta okvir sodi tudi zakonska ureditev hipotekarne in komunalne obveznice, ki se šteje med finančne inštrumente, ki posredno spodbujajo investiranje. Zaradi dobrega razmerja med donosnostjo in varnostjo so hipotekarne obveznice investicijsko privlačne predvsem za institucionalne vlagatelje, kot so zavarovalnice in skladi.
V	Sloveniji izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic v praksi žal še vedno ni prav zaživelo, kljub noveli zakona, ki smo jo letos februarja že sprejeli, prav z namenom olajšanja izdajanja omenjenih obveznic. Pri noveli, ki jo danes obravnavamo, gre predvsem za upoštevanje pripomb in mnenj, podanih s strani bank, Združenje bank in Banke Slovenije. Poglavitne spremembe še poenostavljajo izdajanje hipotekarnih obveznic v praksi, kar bo po mnenju Združenja bank pomagalo bankam pri pridobivanju dolgoročnih virov in izboljšanju stanja v bančnem sistemu.
Slovenija se letos zaradi dragih tujih virov zadolžuje predvsem doma, kar po eni strani zmanjšuje že tako skromno likvidnost slovenskega finančnega trga, hkrati pa se bodo zaradi krajšeročnosti zadolževanja postopno povečevale potrebe po refinanciranju.
V	Državljanski listi se zavedamo, da je treba čim prej učinkovito odpraviti bančni krč, takoj nato pa pripraviti ukrepe za zmanjšanje zadolženosti gospodarstva. Sprejem predlaganih rešitev je torej nujno potreben, zato bomo v Državljanski listi predlog zakona podprli.
Velja pa opozoriti, da so bančni krč, ki smo mu danes priča, povzročile prav neodgovorne banke s slabo zavarovanimi posojili. Ob vseh varčevalnih ukrepih, ki jih občutijo naši državljani, je prav, da tudi banke oziroma njihova vodstva z večjo odgovornostjo sprejemajo najpomembnejše odločitve, da se ne bodo ponovile napake, kot so prepočasno ukrepanje bank do zamudnikov, premalo aktivna
vloga pri reševanju podjetij in prevelika nepreglednost slabih posojil, kar je pripeljalo do omenjenega bančnega krča. Ravno tako pozivamo Vlado k odločnejšemu ukrepanju in iskanju najprimernejših rešitev za sanacijo bančnega sistema.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Še v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Dober dan in lepo pozdravljeni!
Spoštovani, manj kot 5 mescev je minilo, odkar smo sprejeli nov zakon o hipotekarni in komunalni obveznici. Takratni minister za finance je nam poslancem pojasnjeval, kako so zdaj končno pripravili pogoje za izdajo tovrstnih finančnih papirjev. Še več. Predlog, s katerim se je na matičnem delovnem telesu zakon tudi ustrezno uskladil z amandmaji, sta na nek način takrat potrdila tudi Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije,
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ne bomo nasprotovali temu zakonu, saj podpiramo možnosti izdajanja omenjenih obveznic kot dodatno možnost financiranja za trenutno obubožane slovenske banke. Ne moremo pa mimo vprašanja, kako se je lahko zgodilo, da smo pred meseci tako rekoč soglasno sprejeli zakon, za katerega ugotavljamo, da ga moramo zopet tehnično popravljati.
Na tem mestu težko rečemo, da je krivda na poslancih, saj smo v tem primeru zaupali stroki, ki je po vseh merilih zakon ocenila za primernega, očitno pa je bila ta ocena precej površna. Žal pa smo spet izgubili dragocenih 5 mesecev časa, medtem ko dobro vemo, v kakšnem krču je naš finančni oziroma bančni sistem. S tem zakonom sicer omogočamo enega izmed osnovnih in splošno uveljavljenih načinov financiranja s pomočjo kritih obveznic, ki zaradi zavarovane strukture instrumenta pomeni bistveno ugodnejši vir financiranja za slovenske banke. Na mednarodnih finančnih trgih trenutno vladajo izredno neugodne razmere za pridobivanje svežih denarnih sredstev, zato je vsaka alternativa seveda dobrodošla. To pa seveda ne bo čudežno rešilo finančnega položaja slovenskih bank v danem trenutku, lahko pa upamo, da bodo tovrstne obveznice pomemben delček v mozaiku dvigovanja kapitalske ustreznosti slovenskega bančnega sistema.
Ob vsem tem v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke še enkrat ponavljamo, da danes sicer res rešujemo zatečeno situacijo v največjih slovenskih bankah, hkrati pa ne bomo nehali iskati odgovorov na nekatera vprašanja iz preteklosti, ki so ostala neodgovorjena. Verjamem, da se prav vsi v tej dvorani zavedamo, da je za katastrofalno stanje v bilancah slovenskih bank samo v manjši meri kriva svetovna gospodarsko-
99
DZ/VI/3. seja
finančna kriza. Veliko bolj pa je tu problematično neodgovorno poslovanje, zelo nekritično ocenjevanje tveganja, predvsem pa malomarnost vodilnih bančnikov, ki bi morali za slabo opravljeno delo tudi prevzeti odgovornost. Ne da bi določene sporne stvari oziroma celo posamezne kreditne posle razčistili tudi za nazaj, bomo težko uvedli dobro prakso za prihodnost.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli spremembe zakona. Tokrat izražamo upanje, da je zakonska podlaga za izdajanje tovrstnih obveznic končno ustrezna, da bodo banke lahko uporabile ta finančni instrument v najkrajšem možnem času, pridobile svež kapital in izboljšale oziroma pospešile tisti del njihovega poslovanja, ki je v teh časih še kako pomemben, kreditiranje slovenskega gospodarstva. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Ker matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja, tudi za sejo zbora amandmajev ni bilo mogoče vlagati, zato zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona.
O predlogu zakona bomo odločali danes, v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki, se pravi, najkasneje okoli pol šeste ure popoldne. Prekinjam to točko dnevnega reda.
In prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Pozdravljam ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka in mu tudi dajem besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.
Izvolite.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa, predsednik.
Pred vami je torej prva novela Zakona o državnem tožilstvu. Zakaj sem rekel prva? Iz temeljnega razloga, ker tej noveli urejamo zgolj nekatera tehnična vprašanja, medtem ko nekoliko bolj vsebinsko novelo zakona pa pripravljamo za jeseni.
Kakšne so te tehnične rešitve, ki jih skušamo urediti v tem zakonu? V glavnem so posledica prehoda Državnega tožilstva iz pravosodnega na notranje ministrstvo. Tako odpravljamo obvezna posvetovanja vodje Državnega tožilstva s kolegijem Državnega tožilstva v postopku oblikovanja mnenja vodje Državnega tožilstva o ustreznosti kandidata za tožilca. Skratka, prenašamo odgovornost na vodje v tožilski organizaciji v večji meri, ker smatramo - in s tem soglašajo tudi v tožilski organizaciji -, da bodo postopki tekli hitreje.
Kot drugo. Pravno podlago za izdajo pravilnika o štipendiranju prenašamo na
Ministrstvu za notranje zadeve. Smo pa našli eno rešitev pri izobraževanju in usposabljanju odnosno izpopolnjevanju tožilcev. Tukaj je prepletenost s pravosodnim ministrstvom relativno zelo velika in smo ocenili, da je dobro in pametno, da ostane izobraževanje v Centru za izobraževanje v pravosodju, klub temu pa bomo seveda imeli v notranjem ministrstvu tisti vsebinski in potrebni vpliv na izobraževanje.
Kot četrto urejamo podelitev priznanj državnim tožilcem.
Kot peto predlagamo možnost dodelitve državnega tožilca tudi na Ministrstvo za pravosodje, ne samo na notranje zadeve tudi na pravosodje in javno upravo, ker se nam to zdi potrebno z vidika kazenske zakonodaje, s področja kaznovalnega prava in tam tožilci imajo svojo vlogo in je prav, da pomagajo tudi na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo.
Mogoče je bila pa v javnosti najbolj izpostavljena tista sprememba, ki je pa na nek način najbolj naravna in normalna, to pa je, da lahko državni tožilci postanejo tudi funkcionarji, se pravi ministri iali državni sekretarji in da imajo pravico vrnitve na tožilsko mesto. S to zadevo je tako, poglejte, takšna rešitev velja pravzaprav za vse nas, ki smo bili izvoljeni v Državni zbor, odnosno velja za ministre, velja za druge funkcionarje, da se imajo pravico vrniti na svoje staro delovno mesto, če takšno delovno mesto obstaja. Tožilci so bili za to prikrajšani in mi to predlagamo na način, da lahko postanejo državni sekretarji kjer koli v sistemu vlade in da imajo pravico, da se vrnejo nazaj in ne samo na matičnem ministrstvu. Skratka, ta pravica se daje vsem okoli 180 državnim tožilcem. Meni se zdi to normalno. V prejšnjem mandatu je bila situacija nekoliko drugačna. Kot veste je zakon dobesedno črtal delovno mesto sekretarja Državnega tožilstva, namensko, ker se je pač moj predhodnik želel znebiti določene osebe, spisal je drugačne pogoje in ta oseba je bila potem gospod Škrlec, kar se mi ne zdi primerno. Primerno se mi zdi to, kar je tukaj predlagano, da je za vse tožilce. Ob tem lahko tudi zavrnem tista namigovanja, da se ne bo treba v stališčih poslanskih skupin s tem veliko ukvarjati: Gospa Barbara Brezigar ne bo šla v kabinet predsednika Vlade, tako da lahko iz opomnikov tisto črtate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je obravnaval kot matično delovno telo Odbor za notranje zadeve. Za predstavitev poročila odbora dajem zdaj besedo predsednici odbora gospe Maši Kociper.
Prosim.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci!
Odbor za notranje zadeve je po skrajšanem postopku na drugi seji dne 24. 5. obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki ga
100
DZ/VI/3. seja
je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.
Predstavnik predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve gospod mag. Robert Marolt je v dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da je predlagani zakon potreben zaradi uskladitve z novelama Zakona o vladi in Zakona o državni upravi, s katerima je bilo Državno tožilstvo umeščeno v resor Ministrstva za notranje zadeve. Zakon prinaša tudi nekatere druge spremembe določb Zakona o državnem tožilstvu, ki so se v praksi izkazale za nejasne, neprimerne in pomanjkljive. Ker je temeljne rešitve v zakonu ponovil že predstavnik Vlade, se pravi gospod minister, se jaz tukaj ne bi ponavljala.
Opozorila bi na mnenje predstavnice Zakonodajno-pravne službe, ki je v pisnem mnenju podala pripombo h končni določbi predloga zakona, ki predvideva uveljavitev predloga zakona naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kar je neobičajno in pomeni odstopanje od 15-dnevnega uveljavitvenega roka.
Predsednik komisije Državnega sveta je zakon podprl.
V razpravi pa so posamezni člani predlog zakona delno podprli, delno pa zavrnili, in sicer so poslanci iz opozicijskih vrst izrazili nasprotovanje predlogu zakona, saj so umestitvi Državnega tožilstva v delovno področje Ministrstva za notranje zadeve nasprotovali že ob sprejetju Zakona o vladi in Zakona o državnem tožilstvu. Ker so pomisleke pravno-sistemske narave izrazili tudi strokovnjaki, je bila s strani poslanskih skupin Pozitivna Slovenija in Socialnih demokratov predlagana, kot veste, presoja ustavnosti. Poslanci iz vrst Poslanske skupine SDS so napovedali podporo predlogu zakona, saj gre poleg uskladitve z novelama po mnenju SDS še za nekatere manjše spremembe, ki odpravljajo pomanjkljivosti, na katere so v praksi opozarjali tožilci. Opozicijski poslanci so izrazili tudi nekaj konkretnih pomislekov o predlaganih rešitvah, in sicer v zvezi z odpravo obveznega posvetovanja vodje Državnega tožilstva s kolegijem pri zaposlovanju, saj bo tako mnenje o ustreznosti kandidatov oblikoval izključno vodja brez posvetovanja z ostalimi tožilci. V zvezi z izobraževanjem tožilcev pa se jim je zdelo sporno to, da bo zdaj minister podajal mnenje o ustreznosti izobraževalnih programov za tožilce, ki se pripravljajo za vodstvene funkcije. Državni sekretar mag. Marolt je v odgovoru poudaril, da je določba o obveznem posvetovanju postopkov oblikovana kot rešitev nepotrebnega obremenjevanja državnih tožilcev ter hkrati omogoča hiter odziv vodje pri opravljanju menedžerske funkcije. Glede izvajanja izobraževanja za tožilce pa je pojasnil, da ostaja v pristojnosti Centra za izobraževanje v pravosodju vsaj v večini, soglasje ministra k izobraževalnemu programu pa je omejeno le na
izobraževanje vodij, menedžerjev, kot izhaja iz koncepta njegovih pristojnosti.
Odbor je tako v skladu s poslovnikom glasoval o vseh predlaganih členih zakona in Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa za predstavitev poročila odbora.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, v njenem imenu gospa Iva Dimic.
Prosim.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.
Odločali bomo o noveli Zakona o državnem tožilstvu, ki je po vsebini uskladitvene narave, in sicer v zvezi z opravljenim prenosom Državnega tožilstva z Ministrstva za pravosodje na Ministrstvo za notranje zadeve. Novela zakona odpravlja tudi obvezno posvetovanje vodje Državnega tožilstva s kolegijem Državnega tožilstva o vseh novih zaposlitvah. Odločanje o novih zaposlitvah sodi v pristojnost vodij Državnega tožilstva in jo je kot tipično menedžersko funkcijo treba prepustiti vodstvu organa. Na ta način se razbremenjuje državne tožilce nepotrebnega dela na področju kadrovskih zadev.
Nova Slovenija pričakuje, da bodo državni tožilci vso svojo energijo in znanje usmerili v njihovo osnovno poslanstvo, to je kazenski pregon, še zlasti na področju gospodarskega kriminala in korupcije. Po oceni Nove Slovenije Državno tožilstvo na tem področju pri dosedanjem delu ni bilo zadosti aktivno in tudi ne dovolj uspešno. Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada je bil narejen velik premik na področju odkrivanja in raziskovanja tovrstnih kaznivih dejanj, za uspešen pregon pa je potrebno sodelovanje vseh organov, ki sodelujejo pri odkrivanju, obravnavanju in sojenju. To sodelovanje bo treba v bodoče okrepiti. Iz letnega poročila o delu Nacionalnega preiskovalnega urada za leto 2011 sledi, citiram, "sodelovanje z Državnim tožilstvom je bilo v letu 2011 dobro, kljub temu je bilo še vedno zaznati veliko obremenjenost državnih tožilcev z velikim obsegom njihovega dela. Zaradi navedenega je bilo v posameznih primerih usmerjanja konkretnih preiskav manj oziroma je bilo izvedeno v manjšem obsegu ali z zamudo. Za uspešno preiskavo najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala je ključno sodelovanje, dejavno sodelovanje Državnega tožilstva in Policije ter poglobljeno usmerjanje predkazenskih postopkov," konec citata. Velika pričakovanja imamo do novoustanovljenega specializiranega Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki ima ustrezno usposobljene in tudi izkušene tožilce za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj. Učinkovit pregon kaznivih dejanj
101
DZ/VI/3. seja
in graditev pravne države je pričakovanje ne le politike, pač pa tudi državljank in državljanov. Dejstvo je, da do sodnih epilogov številnih kazenskih postopkov ne pride. V predstavitvah letnih poročil različnih organov poslušamo, da je razlog za to nedelovanje enkrat ene, enkrat druge institucije, končni rezultat pa je, da storilci najtežjih kaznivih dejanj ostajajo nekaznovani. Zagotoviti bo treba ustrezno sodelovanje vseh institucij ter vzpostaviti ustrezen sistem odgovornost za uspešnost dela.
Omenjena novela Zakona o državnem tožilstvu pomeni zakonodajno podlago za učinkovitejšo delo Državnega tožilstva, zato bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije to novelo zakona podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo stališče predstavila gospa Maša Kociper.
Prosim.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Še enkrat lep pozdrav!
V	Pozitivni Sloveniji predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o državnem tožilstvu seveda nikakor ne moremo podpreti.
Zakon sam po sebi res ni obsežen in ne uvaja nobenih pomembnejših rešitev, prav tako prav nobenih rešitev, o katerih je govorila kolegica v smislu bolj učinkovitega pregona kaznivih dejanj in bolj učinkovitega delovanja tožilstva, ampak uvaja neke formalne rešitve v smislu uskladitve z Zakonom o vladi in Zakonom o državni upravi. Konec koncev predstavlja izpeljavo teh zakonov, za katere smo v Pozitivni Sloveniji mnenja, da so pripomogli k neprimernemu prenosu Državnega tožilstva z Ministrstva za pravosodje pod Ministrstvo za notranje zadeve in že zato tega zakona ne moremo podpreti.
Razloge o tem, zakaj ne, smo že tolikokrat ponavljali, da mislim, da to ni potrebno in svoje bo pokazala tudi presoja pred Ustavnim sodiščem.
Zakonu, čeprav ni obsežen, pa nasprotujemo tudi iz nekaterih vsebinskih razlogov, ki so bili že večkrat predstavljeni, zato bi jih samo na kratko ponovila. To je zlasti to, da se odpravlja obveznost posvetovanja vodje Državnega tožilstva s kolegijem Državnega tožilstva v postopku oblikovanja mnenja o ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Vlada utemeljuje, da gre za razbremenitev državnih tožilcev, mi pa menimo, da je kratko posvetovanje na kolegiju o tem, kdo so najprimernejši kandidati, kjer je mogoče soočenje različnih mnenj in različnih vidikov poznavanja teh kandidatov, gotovo nekaj, kar lahko pripomore h kvaliteti odločanja in nikakor ne obremenjuje tožilcev bolj, kot je tisti posvet o tem konkretnem vprašanju.
Problematiziramo še zlasti obveznost pridobitve soglasja ministra glede vsebine programa izobraževanja in usposabljanja državnih tožilcev za vodstvene funkcije. Menimo, da so v teh časih takšne usmeritve neprimerne.
Zahvaljujem se ministru, da je razblinil dvome, na katere so opozorili mediji, da bi naj bila ta sprememba namenjena zlasti zaposlitvi določene državne tožilke v kabinetu predsednika Vlade. Menimo, da bi bilo res nespodobno, da v situaciji, ko je v tej državi več kot 100 tisoč nezaposlenih, rešujemo situacijo določene politično favorizirane osebe s tem, da sprejemamo zakon. To bi bilo nespodobno in bi pomenilo vrhunec klientelizma.
V	Pozitivni Sloveniji torej pričakujemo in želimo, da bodo vse spremembe tožilske zakonodaje pripravljene na strokovnih podlagah, da bodo temeljile na ustreznih analizah stanja in da bodo zasledovale jasno določene cilje, to je bolj učinkovito izvajanje temeljne funkcije tožilcev, izvajanje funkcije kazenskega pregona in pregon storilcev kaznivega dejanja. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Jerovšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi!
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo predlagano spremembo Zakona o državnem tožilstvu, saj gre za uskladitve z Zakonom o vladi in Zakonom o državni upravi. Poleg tega pa so predlagane spremembe posledica dosedanjih izkušenj pri uporabi Zakona o državnem tožilstvu. Gre za popravke členov, ki so se izkazali za nejasne in neuporabne.
Menimo, da je optimalizacija Zakona o državnem tožilstvu pomembna za učinkovito delo državnih tožilcev, saj odpravlja nekatera dosedanja obvezna, vendar neproduktivna posvetovanja vodje Državnega tožilstva s kolegijem Državnega tožilstva. Potrebne so tudi jasne določbe glede primerov mirovanja funkcije državnega tožilca, ki jih prinaša dopolnitev 46. člena Zakona o državnem tožilstvu, ter več jasnosti glede štipendiranja državnih tožilcev.
Sprememba tudi omogoča dodelitev državnega tožilca na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, če je to potrebno za pripravo zakonodaje s področja kaznovalnega prava. To omogoča racionalno uporabo znanja znotraj državnega aparata in zmanjšuje stroške delovanja države.
Dejansko gre pri noveli zakona za manjše spremembe lani sprejetega zakona o državnem tožilstvu, zato je toliko bolj nerazumljivo apriorno nasprotovanje tem spremembam s strani opozicije, četudi so nekatere spremembe predlagane iz tožilskih
102
DZ/VI/3. seja
vrst. Na odboru se je celo razgalil politični interes nekaterih strank za neučinkovito delovanje tožilstva. Zato obžalujemo, da poročilo predsednice odbora tega ni zajelo. Menimo, da bi omogočanje pogojev za učinkovito delo državnih tožilcev moral biti skupni interes celotne zakonodajne veje oblasti. Vztrajno dnevnopolitično delovanje in nabiranje točk na področju pravosodne zakonodaje je po našem mnenju v funkciji čim bolj učinkovitega zavlačevanja in blokiranja pregona kaznivih dejanj, predvsem s področja korupcije in gospodarskega kriminala. To je pokazala tudi razprava na pristojnem odboru za notranje zadeve, ko so v razpravi poslanci Pozitivne Slovenije celo izražali stališča, ki so blizu prosluli zahtevi po prepovedi opravljanja poklica, konkretno za državnega tožilca, zgolj zato, ker je v sorodstvenem razmerju z državnim uradnikom sedanje Vlade in nikakor ne z osumljenci kaznivih dejanj; šele to bi opravičevalo takšno razmišljanje. Jasno je, da jih dejansko moti pregon kaznivega dejanja, ki ga je osumljen politik iz njihovih vrst.
Ker se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zavzemamo za popolnoma neodvisno delo državnih tožilcev, smo toliko bolj presenečeni nad trditvijo predsednice odbora za notranjo politiko o pritiskih na državne tožilce, ki niso nujno neposredni, kot se je izrazila. Izraženo stališče, ki ga citiram iz magnetograma - citiram, "dovolj je, da tožilec ve, kaj si želi njegov vrhovni šef. Ne rabi mu nič reči ... " konec citata - nas mora vse skrbeti. Če poslanka, ki prihaja iz pravosodja, trdi, da se tožilci pri svojem delu in tožilskih ovadbah ozirajo na želje tožilskega vrhovnega šefa, torej generalnega državnega tožilca, je to alarmantno in se sprašujemo, ali se takšni odkloni na tožilstvo in sodišči res dogajajo. Nam to morebiti pojasnjuje različno hitrost procesiranja ovadb za različne ljudi. Ali so pred zakonom res enakopravni vsi državni, kot zahteva ustava?
V Poslanski skupini SDS smo si in si bomo tudi nadalje prizadevali za čim boljše podlage za učinkovito delo Državnega tožilstva. Novela Zakona o državnem tožilstvu je zato dobrodošla. Verjetno pa bo zakon treba izboljševati tudi v prihodnje, saj generalni državni tožilec, kolikor nam je poznano, še ni podal pripomb in predlogov za izboljšanje veljavnega tako imenovanega Zalarjevega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Mag. Majda Potrata bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci!
Predlagatelj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu je kot temeljni cilj predloga zakona
navedel uskladitev z novelo Zakona o državni upravi. Zatrdil pa je, da načela predloga zakona ne odstopajo od temeljnih načel Zakona o državnem tožilstvu. Toliko uvodoma glede tega, kdo, kaj s to novelo misli, če predlogu novele nasprotuje.
Prav v tem, kar je zapisano kot temeljni cilj predloga zakona, je vzrok, zakaj bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov noveli zakona nasprotovali.
Že večkrat smo pojasnili, da nasprotujemo prestavitvi Državnega tožilstva na Ministrstvo za notranje zadeve, zato smo tudi nasprotovali Zakonu o državni upravi. In v tem grmu tiči zajec. Zato nasprotujemo tudi tej noveli. Novela pa, zanimivo, rešuje tudi nekatere stvari, ki naj bi bile ali nejasne ali naj bi delo tožilstva ovirale. Če se ukine posvetovanje vodje Državnega tožilstva s kolegijem pri nekaterih kadrovskih zadevah, bi človek menil, da je reševanje ali sprejemanje in odločanje o kadrih vsakodnevna tožilska funkcija. Glede na število tožilcev sem prepričana, da ni tako. Torej ne moremo zagovarjati odprave posvetovanja s kolegijem kot bistveno olajšanje postopkov in zmanjševanje dela, ampak gre za postopek koncentracije moči v rokah enega vodstvenega človeka.
Ne bom se ukvarjala z navedbami nekaterih drugih manjših sprememb kot tistih o podeljevanju nagrad in priznanj, pač je zanimiva sprememba, ki govori o izobraževanju in je izobraževanje v pravosodju prepuščeno centru v okviru pravosodja. Temu ni mogoče nasprotovati, ampak zanimivo pa je, da se ob tem izobraževanju pojavlja tudi izobraževanje in usposabljanje, ki ga je mogoče opraviti v okviru Ministrstva za notranje zadeve. Ampak treba je povedati tudi to, da Center za izobraževanje v pravosodju mora glede vprašanj organizacije in določitve vsebine, torej določitve vsebine programa usposabljanja vodij Državnega tožilstva, pridobiti predhodno soglasje ministra za notranje zadeve. Izobraževanje potemtakem sodi v vsebinskem pogledu pod ingerenco ministra, ker ta daje soglasje o poteku in vsebini izobraževanja. Tu kaže opozoriti na to, da je v odgovoru Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije konec marca letošnjega leta opozorilo in poudarilo svoje vsebinsko nestrinjanje glede predlaganih sprememb o izobraževanju, ki naj bi za razliko od sodniškega izobraževanja potekalo ob izrecnem soglasju ministra za notranje zadeve.
Potemtakem govoriti o tem, da se nekatere pristojnosti ne selijo z Ministrstva za pravosodje na Ministrstvo za notranje zadeve, ni mogoče. In to je tisto, čemur Socialni demokrati nasprotujemo in zaradi česar predlagane novele zakona ne moremo podpreti. Ne gre torej za neko čisto tako, površinsko usklajevanje z Zakonom o državni upravi, ampak gre vendarle za postopen prenos, direkten prenos na Ministrstvo za notranje zadeve, zagovarjamo pa popolno neodvisnost državnega tožilstva kot
103
DZ/VI/3. seja
samostojne veje v pravosodju. Kako je s prenosom to ogroženo, smo pa že večkrat povedali.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Rihard Braniselj bo predstavil stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
Prosim.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi, spoštovani minister!
Z uveljavitvijo novele Zakona o državni upravi dne 4. februarja 2012 je del delovnega področja Ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status Državnega tožilstva in nadzora nad njegovim delom prešlo na Ministrstvo za notranje zadeve.
Po pregledu predlaganih sprememb ugotavljamo, da se nanašajo na ureditev mirovanja tožilske funkcije v primeru izvolitve ali imenovanja na kakšno drugo funkcijo, na podlage za izdajo podzakonskega predpisa o štipendiranju, na razjasnitev, da v primeru mirovanja tožilske funkcije ni podlage za prenehanje funkcije iz razloga nezdružljivosti, na prenos pristojnosti za upravljanje izpita iz poznavanja državnega tožilskega reda, na določitev soglasja ministra za notranje zadeve k izvajanju izobraževanja in strokovno usposabljanje državnih tožilcev pri Centru za izobraževanje v pravosodju ter na prenos pristojnosti za podelitev priznanj.
Prav tako se predlaga črtanje zakonsko določenega obveznega posvetovanja vodje Državnega tožilstva z vsemi državnimi tožilci Državnega tožilstva v postopku oblikovanja obrazloženega mnenja vodje Državnega tožilstva, kar po nepotrebnem obremenjuje državne tožilce z nalogami, ki ne sodijo oziroma se ne nanašajo na vsebino njihovega dela, kar je med tožilci dobro sprejeto.
Predlagane spremembe se navezujejo predvsem na vprašanje prenosa pristojnosti med ministrstvoma in se tako rekoč v ničemer ne nanašajo na poslovanje državnih tožilstev. V luči operativnega zagotavljanja funkcije pregona, kar je temeljna funkcija Državnega tožilstva, so predlagane spremembe domala povsem nepomembne, v luči organizacije državnega tožilstva pa nujne.
Državljanska lista bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu podprla. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavila stališče gospa Jasmina Opec.
Prosim.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in vsi skupaj prav lepo pozdravljeni!
Predlog zakona pomeni uskladitev z Zakonom o vladi, z Zakonom o državni upravi, s katerima je bilo Državno tožilstvo umeščeno pod Ministrstvo za notranje zadeve.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se niti nismo toliko ukvarjali s samim prenosom kot pa z dejstvom, da je na področju zaostankov in neuspešnih sodnih postopkov treba nekaj narediti, nekaj spremeniti. In če bo prenos tožilstva na Ministrstvo za notranje zadeve kaj pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja, potem smo v Slovenski ljudski stranki zagotovo za.
V	Slovenski ljudski stranki torej podpiramo predlagano rešitev, da se Državno tožilstvo prenese pod okrilje notranjega ministrstva. Če sploh lahko rečemo pod okrilje, saj je Državno tožilstvo samostojna institucija, ki mora slediti le pravilom svoje stroke. Obenem pa računamo na boljšo koordinacijo in sodelovanje policije in tožilstva.
Predlog zakona prinaša tudi nekatere spremembe določb Zakona o državnem tožilstvu, ki so se v praksi izkazale za nejasne, neprimerne ali pomanjkljive, kot na primer, da odpravlja obvezno posvetovanje vodje Državnega tožilstva s kolegijem Državnega tožilstva v postopku oblikovanja obrazloženega mnenja vodje o ustreznosti kandidatov za državne tožilce, saj to opravilo po nepotrebnem obremenjuje državne tožilce z nalogami, ki ne sodijo v okvir njihovega dela in onemogoča hiter odziv vodje pri opravljanju te tako imenovane menedžerske naloge.
Predlaga se tudi, da izobraževanja in strokovna usposabljanja državnih tožilcev še naprej izvaja Center za izobraževanja v pravosodju, pri tem pa mora glede izvedbe organizacije in določitve vsebine programa usposabljanja za vodstveno funkcijo predhodno pridobiti soglasje ministra za notranje zadeve. Posamezna izobraževanja in usposabljanja državnih tožilcev pa se bodo lahko izvedle tudi v okviru Ministrstva za notranje zadeve.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da je smiselno podpreti tudi določbe o mirovanju in prenehanju funkcije državnega tožilca v primeru, ko državni tožilec nastopi drugo funkcijo, zato bomo predlagani zakon podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo stališče predstavil gospod Ivan Hršak.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, predsedujoči! Lep pozdrav vsem!
Predstavimo stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Predlog te novele ne vsebuje obsežnejših oziroma zahtevnejših sprememb. Razumljivo je, da prenos pristojnosti tožilstva
104
DZ/VI/3. seja
pod notranje ministrstvo terja spremembe na način, da bodo določbe Zakona o državnem tožilstvu usklajene z novim Zakonom o vladi in Zakonom o državni upravi. Nove določbe Zakona o državnem tožilstvu bodo tako uredile pravno podlago za sprejem podzakonskih aktov s področja štipendiranja državnih tožilcev in glede podeljevanja priznanj tožilcem in javnim uslužbencem državnih tožilstev ter Ministrstva za pravosodje. Urejena bo tudi kontinuiteta glede izobraževanja in usposabljanja državnih tožilcev in vodij preko Centra za izobraževanje v pravosodju, pri čemer pa glede vsebine programa usposabljanja za vodje poda dokončno soglasje še minister za notranje zadeve. Poleg tega se področje usposabljanja in izobraževanja dograjuje še z možnostjo izvedbe v okviru samega ministrstva.
S temi popravki zakona se v naši poslanski skupini seveda strinjamo in tudi v delu, ki odpravlja birokratske naloge državnih tožilcev v zvezi s postopkom oblikovanja mnenja, ugotavljanja ustreznosti posameznega kandidata za tožilca. Vsebina dela državnih tožilcev je namreč dovolj zahtevna, da je sodelovanje pri oblikovanju obrazloženega mnenja popolnoma odvečna naloga.
V okviru izboljšav veljavnega zakona je po naši oceni dobra tudi možnost, da se državni tožilec dodeli Ministrstvu za pravosodje. Ta rešitev je za področje priprave zakonodaje s področja kazenskega prava izredno pomembna, saj strokovno znanje in prakso tožilcev lahko tukaj odigra izjemno pomembno vlogo in kvalitetno dopolni znanje drugih strokovnjakov s področja kaznovalne politike.
Torej, večina sprememb je bolj tehnične narave in so, kar se tiče Poslanske skupine DeSUS, sprejemljive.
Je pa tukaj še ena vsebinska sprememba zakona, skozi katero se možnost mirovanja funkcije Državnega tožilstva razširja v primeru prevzema ministrske funkcije ali funkcije državnega sekretarja za kateri koli resor. V javnosti so se sicer porajali pomisleki okoli tega, vendar po temeljiti preučitvi te spremembe smo tudi v Poslanski skupini DeSUS odpravili dvome, tako da se strinjamo tudi glede te spremembi.
Poslanke in poslanci Poslanske skupine DeSUS bomo tej noveli naklonili podporo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni bilo mogoče vlagati.
Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda oziroma najkasneje ob 18.05.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA 3. OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O MEDIJIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo.
Za dodatno obrazložitev predloga zakona dajem tako besedo predstavniku predlagateljev zakona, gospodu Francu Jurši.
Prosim.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lepo pozdrav državnemu sekretarju in sodelavcu. Kolegice in kolegi!
Programske vsebine, ki jih pripravijo mediji s statusom posebnega pomena, pomenijo dopolnitev javnega servisa, ki ne more enakomerno pokriti vseh dogodkov v Sloveniji. Trenutno veljavna zakonska ureditev omogoča neodplačen najem oddajnikov samo za radijske programe s statusom posebnega pomena, medtem ko je za televizijske programe ta pravica prenehala s prehodom na digitalno oddajanje, kar se je zgodilo konec leta 2010. S prehodom na digitalno oddajanje so ti mediji izgubili pridobljene pravice. Postavljeni so bili v neenak položaj, saj so v trenutku izgubili pravico do neodplačnega najema oddajnikov, ki pa so jo v času analognega oddajnika imeli.
Izdajatelji s statusom posebnega pomena so pridobili ta status na podlagi programskih vsebin in zagotavljanje javnega interesa, ne pa zaradi tehnologije oddajanja. Ker zamenjava tehnologije ne sme biti vzrok za izgubo z zakonom zagotovljenih pravic, predlog dopolnitve zakona tako odpravlja neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemeljskega oddajanja. Predlagani zakon želi odpraviti neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemeljskega oddajanja, ki ju je vzpostavila veljavna ureditev, z uvedbo tega oddajanja pa tudi neenakost med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena. S tem zakonom sledimo tudi evropski direktivi.
Novi 114.a člen torej omogoča neodplačen najem oddajnikov RTV tudi za digitalno oddajanje. Izdajatelji teh programov pa bodo po tej dopolnitvi plačevali RTV Slovenija sorazmeren delež amortizacijskih vzdrževalnih stroškov, ki nastanejo z razširjanjem preko multipleksa, namenjenega javni radioteleviziji.
Zakon je danes v tretji obravnavi. Upam, da ga boste poslanke in poslanci potrdili. S tem boste omogočili nadaljnji obstoj še kako pomembnih medijev, ki v javnost posredujejo pomembne informacije o dogodkih lokalnega in regionalnega slovenskega prostora. Hvala lepa.
105
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Mnenje k predlogu zakona je podala tudi Vlada Republike Slovenije. Njeno mnenje bo podal gospod Aleksander Zorn, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Prosim.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči! Spoštovani poslanci!
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih dopolnjuje veljavni 114. člen, ki ureja področje obveznosti razširjanja programov operaterjev oziroma tako imenovani must carry.
Obveznost razširjenja programa s strani operaterjev sicer ureja Direktiva o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami. Vlada v zvezi s tem ocenjuje, da je ureditev v Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o medijh-B v okviru možnosti, ki jih dovoljuje direktiva državam članicam pri njenem prenosu. Države članice so bile sicer dolžne prenesti zadnje spremembe te direktive v svoj pravni red najkasneje do 25. 5. 2011, najpozneje v enem letu od tega datuma pa pregledati obveznosti prenosa.
V	tem smislu Vlada ocenjuje, da je ureditev v predlogu zakona, ki zagotavlja pravočasen pregled obveznosti prenosa, dobrodošla.
Vsebina predloga zakona se nanaša na določitev dveh obveznosti, ki sta naloženi RTV Slovenija kot operaterju multipleksa, namenjenega javni radioteleviziji, to je multipleks A, in sicer: prvič - obveznost neodplačnega razširjanja programov s statusom posebnega pomena, če obstajajo proste zmogljivosti multipleksa A po njegovi zasedbi s programi RTV Slovenija. In drugič - obveznost neodplačnega razširjanja programov tistim izdajateljem, ki so na podlagi Zakona o digitalni radiodifuziji imetniki odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za lastni multipleks.
Ker predlog zakona na ustrezen in primeren način prenaša evropsko direktivo, ki ureja to področje, ker se s predlagano ureditvijo odpravljajo nedoslednosti pri zakonski ureditvi statusa programa posebnega pomena in ker se tako odpravlja tudi diskriminacija med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena, Vlada predlagano ureditev v noveli Zakona o medijih-B v celoti podpira. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih
skupin.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo stališče predstavila gospa Maja Dimitrovski.
Prosim.
MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Edini cilj obravnavanega predloga novele Zakona o medijih, ki se loteva 1. člena je, kot smo že večkrat slišali ureditev must carry, torej tudi na prizemeljsko digitalno oddajanje programov statusa posebnega programa. Tako se določa odplačno razširjanje programov posebnega pomena ob plačilu materialnih stroškov in neodplačno razširjanje tistih programov, ki so morali kupiti, da rečem, svojo aparaturo, torej lastni multipleks, oddajajo pa preko oddajnih točk Radiotelevizije Slovenija.
Rešitvi, ki ju novela prinaša, v principu nista sporni za programe posebnega pomena, ki še nimajo urejenega sistema financiranja na način, ki bi tem programom omogočal stabilno delovanje. Poudarjam pa, da sta obe rešitvi zelo pomembni. Kar je sporno in kar je pomanjkljivo, pa je vsakokratno odpiranje sistemskega zakona zaradi urejanja posameznih problemov. Tako lahko verjetno v kratkem pričakujemo še eno novelo, ki bo morda reševala financiranje medijskih vsebin.
Torej, še enkrat smo dobili čisti dokaz tega, da potrebujemo zakon, ki bi ustrezno reševal najbolj pereča vprašanja na področju medijev, to so vprašanja koncentracije lastništva, vprašanje avtonomije novinarskega dela, vprašanje nadzora in zaščite javnega interesa in to so teme, o katerih bi se morali veliko pogovarjati. Še posebej zdaj, ko skozi velika vrata na trg vstopa nova medijska hiša, ki, kot kaže, ne bo bistveno prispevala k pluralizaciji medijskega prostora, prej nasprotno. A kljub temu v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo stališče predstavil mag. Branko Grims.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani, vsem prav lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine SDS.
Vedno ko govorimo o medijih, se moramo zavedati, da hkrati govorimo tudi o uresničevanju ustavne pravice; ustavne pravice do informiranosti, ki pa v praksi pomeni, da mora biti vsakomur vsak trenutek dostopna informacija, o kateri koli relevantni zadevi o katerem koli področju družbenega življenja, in to osvetljena z različnih vrednostnih zornih kotov. Zato je medijski prostorizjemno pomemben in vsak medij ga bogati. Še posebej to velja za Slovenijo, ki je omejena z jezikom, govorimo o jezikovni barieri, predstavlja sorazmerno majhen medijski trg in zato je toliko pomembneje, da se vzpostavljajo novi mediji, in toliko pomembneje, da ohranimo tisto kvaliteto, ki jo že imamo. Predlagana sprememba zakona gre po oceni
106
DZ/VI/3. seja
SDS v pravo smer. To se pravi, podpira, pomeni pozitiven premik za vse tiste medije, ki izpolnjujejo posebne kriterije po Zakonu o medijih kot medij posebnega družbenega pomena. To pa v praksi pomeni, da bodisi posebej odpirajo neko informativno okno za določeno skupino, za določeno področje ali po drugi strani, da so kot medij posebej bogati z informacijami, z različnimi drugimi kvalitetami, ki jih kot normativ postavlja Zakon o medijih v celoti za izpolnjevanje tega statusa.
V	praski pomeni ta zakon uresničenje evropske direktive, kar je že samo po sebi dovolj in pomemben razlog, da se sprejme. Toda po oceni SDS je še mnogo pomembneje, da pripomore k bogatitvi medijskega prostora in s tem k odpravljanju tistega največjega demokratičnega deficita, ki ga Slovenija ima. V čem je ta deficit? Vsi mediji v razvitem svetu v državah z dolgoletno demokratično tradicijo delujejo po principu medsebojnega nadzora. To se pravi, ko imamo neko državo z dolgoletno demokracijo, z visoko kvaliteto medijev, se ta kvaliteta vzdržuje sama po sebi s preprostim principom: če nek medij objavi neko polresnico ali neresnico, ostali kar tekmujejo, da to neresnico ali polresnico razgalijo. S tem pade tistemu mediju kredibilnost, pade mu tudi število bralcev, poslušalcev, gledalcev, ki se preselijo k bolj kredibilnim medijem. V praksi ta medsebojni nadzor pripomore k temu, da se stalno krepi novinarska etika, kvaliteta informiranosti in s tem tudi uresničevanje tistega, kar sicer izhaja tudi iz slovenske ustave, pravice do celovite informiranosti vsakega posameznika, kar pa je temelj, da demokracija kot taka sploh deluje. Če področje informiranosti ne deluje tako, kot bi moralo, potem je demokracija pač vedno samo farsa.
Prav ta medsebojni nadzor samih medijev med seboj omogoča njihovo visoko profesionalnost in po drugi strani, kar je prav tako pomembno, visoko stopnjo neodvisnosti od katere koli aktualne politike. V Sloveniji je, žal, v minulih letih bilo mnogokrat ravno obratno: če se je kateri koli medij pojavil na novo ali pa zgolj drugače odprl nek pogled, nek zorni kot, vrednostni, vrednotni zorni kot na neko zadevo, se je dostikrat našla kakšna skupina zelo glasnih, vplivnih posameznikov v sicer preostalih etabliranih medijih in potem diskreditirala bodisi tistega posameznika kot novinarja - recimo, eden takih primerov je Vinko Vasle - ali pa medij kot celoto in ga potiskala ob rob, da bi s tem znižala njegovo kredibilnost.
V	praksi je potem ta mehanizem deloval ravno nasprotno - k nižanju kvalitete novinarstva, k večji odvisnosti samih novinarskih hiš od lastnikov, pa tudi od aktualne politike, saj je bilo to vedno tudi politično pogojeno.
Zato smo v praksi priče situaciji, ko na tako majhnem trgu, medijskem trgu, kot je slovenski, ni ta mehanizem nikoli zaživel v celoti. Zaradi tega - tudi glede na to, da se je maloprej že v tej dvorani pojavil namig, če se pojavi nek
nov medij, bo to znižalo kvaliteto medijskega prostora. To je absurdna trditev! Vsak medij slovenski prostor bogati, pa kakršen koli že je. Vsak odpre malenkost drugačen zorni kot, vsak predstavlja novo možnost za posameznika, za državljanko, za državljana, za prebivalko in prebivalca Slovenije, da pridobi tisto informacijo, če jo le želi poiskati, da potem laže sam oblikuje avtonomno mnenje o nekem problemu in da po svojih najboljših močeh sooblikuje državo v okviru demokratičnih postopkov in institucij, ki jih naša država ima.
Zato v Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je predlog, ki torej omogoča lažje preživetje in s tem ohranitev že dosežene kvalitete na področju medijev posebnega družbenega pomena v slovenskem medijskem prostoru - na slovenskem, kot rečeno, relativno omejenem trgu -, premik, korak v pravo smer. Obenem pa, ker pomeni tudi uresničitev evropske direktive, pomeni še dodatno izpolnitev zavez, ki smo jih sprejeli v mednarodnem prostoru. V SDS vedno stojimo za tem, da je sprejete mednarodne obveznosti in obljube treba po najboljših močeh tudi uresničevati, hkrati pa pričakujemo, da bo krepitev medijskega prostora, s tem tudi ohranitev medijske konkurence, pripomogla k temu, da se bo mehanizem medsebojnega nadzora medijev v bodoče krepil, da se bo s tem zvišala kvaliteta novinarskega poročanja, kvaliteta novinarske etike, stopnja novinarske etike, s tem pa, če želite, tudi splošne medijske kulture, medsebojnega pogovora, dialoga, veljavnosti javnega diskurza in da bo to pripomoglo postopno k temu, da bomo tudi v Sloveniji odpravili ta demokratični deficit, o katerem govorimo, da bo na koncu medij drugemu mediju najboljši kritik in najboljši sopotnik in da bo s tem vse pripomoglo k večji izpolnitvi tistega temeljnega medijskega poslanstva, t. j. uresničevanje ustavne pravice do informiranosti.
Zato bomo v Poslanski skupini SDS ta zakon enotno podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Prosim.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Mediji se že nekaj časa spopadajo s posledicami gospodarske krize, ki je krepko zmanjšala njihove prihodke na postavkah oglaševanja in naročnine, z ravnanji desnosredinske koalicije pa se je ekonomski pridružila še politična negotovost. Mednje lahko uvrstimo prepoved sklepanja avtorskih pogodb, ki je z Zakonom za uravnoteženje javnih financ nekoliko ublažena, poskusi odstavljanja Nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenije brez kakršne koli pravne podlage, ministrsko prevzemanje vloge urednikovanja, sporočanje
107
DZ/VI/3. seja
nezaželenih oddaj in voditeljev v strankarskih glasilih in twittih.
Vlada Republike Slovenije je dodatno otežila delovanje medijev tudi z rebalansom, s katerim so se bistveno zmanjšala javna sredstva za podporo medijem in spodbujanje avdiovizualne kulture. Mediji, večina med njimi posebnega pomena, bodo letos iz proračuna prejeli tretjino manj sredstev, kot je bilo sprva načrtovano.
Na vprašanje, kako bodo programi posebnega pomena v opisanih okoliščinah sploh še lahko opravljali svojo pomembno nalogo, Vlada zaenkrat nima ustreznega odgovora. Iz poročila Sveta za radiodifuzijo je mogoče razbrati, da smo imeli koncem minulega leta osemnajst radijskih in trinajst televizijskih programov posebnega pomena, skupaj torej enaintrideset. Predlagana novela Zakona o medijih pa naj bi delno izboljšala status štirim, kar samo po sebi zbuja očitke, da je preozka in interesno povezana.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo zato predlagali amandma, s katerim bi se lahko vsaj delno ublažilo navedene očitke. Amandma je bil sprejet, nato pa z amandmajem predlagateljev zakona črtan iz besedila za tretjo obravnavo. Pri tem je treba posebej poudariti, da naše dopolnilo ni v ničemer posegalo v pravice, do katerih bodo na podlagi tega predloga upravičeni nekateri mediji. Je pa naše dopolnilo preprečevalo morebitno zlorabo zakonskega besedila za uveljavitev interesov, ki bi bili v nasprotju s cilji predloga zakona.
Glede na zaostrene razmere, ko gospodarske družbe in lokalne skupnosti bistveno zmanjšujejo izdatke za oglaševanje in druge oblike podpore, pričakujemo, da bo v kratkem Vlada Republike Slovenije, skupaj s strokovno javnostjo, pripravila celovite zakonske rešitve. Ne nazadnje k temu jo zavezuje tudi sklep Odbora za izobraževanje, kulturo, šport in mladino, sprejet na predlog Poslanske skupine Socialnih demokratov. Sklep Vladi Republike Slovenije nalaga pripravo zakonskih sprememb, s katerimi bo celovito uredila financiranje programov posebnega pomena na način, ki bo tem programom omogočal stabilno in trajno delovanje.
Naj za konec poudarim, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov ob obravnavi različnih besedil z medijskega področja programom posebnega pomena vselej izražali posebno naklonjenost. Zato smo odločno nasprotovali ocenam o njihovi nepomembnosti in predlogom o ukinitvi. Ne glede na našo vlogo smo vselej zastopali stališče, da je treba tem programom, ki edini zagotavljajo potrebno količino in kakovost informacij o dogajanju v lokalnem okolju, zagotoviti ustrezne pogoje za uresničevanje njihovega poslanstva. Kot	rečeno,
pričakujemo, da bo to nalogo v dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo ter z
dobrimi nameni Vlada Republike Slovenije opravila čim prej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Polonca Komar bo predstavila stališče Poslanske skupine Državljanske liste.
POLONCA KOMAR (PS DL): Lep pozdrav! Hvala za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice!
Obravnavani predlog zakona naj bi z dopolnitvijo 114.a člena Zakona o medijih uredil obveznost in pogoje prenosa televizijskih in radijskih programov s statusom posebnega pomena, ki ga omogoča Radiotelevizija Slovenija. Namen predlagane rešitve je v odpravi nedoslednosti, uvedene leta 2006, ki je izdajateljem televizijskih programov posebnega pomena odvzel pravico do neodplačnega koriščenja oddajniške infrastrukture RTV Slovenija. Predlagani zakon želi odpraviti neenakost obravnave analognega in digitalnega načina prizemeljskega oddajanja, ki jo je vzpostavila veljavna ureditev z uvedbo must carry oddajanja, pa tudi neenakost med radijskimi in televizijskimi programi s statusom posebnega pomena.
V	Državljanski listi se težko strinjamo z vsemi argumenti za, ki jih slišimo v podporo tega predloga zakona, predvsem zato, ker morebitno nesprejetje te dopolnitve zakona ne ogroža pluralizma, ne ogroža obstoja regionalnih lokalnih medijev in ne jemlje regionalnih novic gledalkam in gledalcem. Presenečeni smo, da je RTV Slovenija s takšno lahkoto pristopila k dogovoru z udeleženimi regionalnimi televizijami; dogovoru, ki neposredno zajeda v njen proračun, saj ji te gospodarske družbe dolgujejo približno 390 tisoč evrov in so popolnoma prenehale s plačevanjem svojih obveznosti že spomladi leta 2011.
V	skladu z gospodarnostjo in skrbnostjo ravnanja s finančnimi sredstvi javnega zavoda se s takšno poslovno odločitvijo RTV Slovenija v tem smislu ne moremo strinjati. Predvsem pa nas je ob proučevanju predlagane spremembe 114.a člena zmotil občutek, da gre za zakonsko rešitev, namenjeno reševanju nekaj točno določenih gospodarskih družb, ki oddajajo znotraj svojih TV-programov tudi vsebine posebnega pomena za regionalno okolje in gostujejo na plačljivem multipleksu RTV Slovenija.
V	Državljanski listi pa se zavzemamo za zakone, ki bodo v dobro državljank in državljanov Republike Slovenije, ne pa za zakone, ki bi bili pisani na kožo nekaterim interesom. Zavedamo se, da je področje medijev neurejeno, spremembe Zakona o medijih so potrebne, vendar naj bodo celovite in ne parcialne. Ob pogledu na medijski trg ne smemo pozabiti, da je potrebno z vso skrbnostjo ponovno proučiti tudi tisti del medijske zakonodaje, ki se nanaša na tiskane medije.
108
DZ/VI/3. seja
Poslanci Državljanske liste smo se kljub prehodnim pomislekom odločili, da predlog spremembe Zakona o medijih podpremo, ker se zavedamo pomena regionalnih in lokalnih medijev in spodbujamo njihovo programsko pestrost. Zavzemamo se za pluralizem in medijsko svobodo. Želimo si, da bi naši državljani in državljanke imeli več verodostojnih in hitrih informacij iz okolja, v katerem živijo. Pričakujemo pa, da bo RTV Slovenija, če bo obravnavana sprememba zakona sprejeta, zahtevala in dobila poplačan dolg za preteklo obdobje, Vlada pa temeljito in celovito pripravila novo medijsko zakonodajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Prosim.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani kolegice in kolegi!
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že pri drugi obravnavi predlagane novele Zakona o medijih izpostavili stališče, da sodijo lokalni in regionalni mediji posebnega pomena med pomembne družbene dejavnike, ki ustvarjajo neposredno vez med javnostjo in lokalnimi skupnostmi ter na ta način dopolnjujejo storitev javnega servisa. Tisti, ki prihajamo s podeželja, se še kako zavedamo pomena ustrezne obveščenosti prebivalcev, predvsem starejših, ki niso vešči uporabe sodobnih informacijskih orodij. Mediji, ki delujejo na območju ene ali več lokalnih skupnosti, imajo zato pomemben pomen pri zagotavljanju obveščenosti prebivalcev z informacijami iz lokalnega okolja, zato je ohranjanje in izboljševanje njihovega položaja ključno.
Kot je že bilo povedano s strani mojih predhodnikov, se s predlaganim zakonom odpravlja neenakost med radijskimi in televizijskimi programi posebnega pomena, vzpostavlja se namreč ureditev, ki bo omogočila neodplačno koriščenje oddajniške infrastrukture javne RTV tudi televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno.
Poslanci Ljudske stranke ocenjujemo, da se s predlaganimi rešitvami vzpostavlja enakopraven položaj med radijskimi in televizijskimi programi posebnega pomena. Po prehodu z analognega na digitalno prizemeljsko oddajanje so namreč morali izdajatelji televizijskih programov posebnega pomena sami financirati prehod na digitalno oddajanje, kar jim je seveda povzročalo visoke stroške, poleg tega pa je to povzročilo poseg v že pridobljene pravice, saj se je s tem uveljavila neenakopravnost med radijskimi in televizijskimi mediji.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da se bo s sprejemom predlaganega zakona položaj lokalnih in regionalni medijev posebnega pomena izboljšal, s čimer pa vsi problemi še zdaleč ne bodo rešeni. Stanje na terenu namreč kaže, da je največji problem tovrstnih medijev predvsem njihovo financiranje s strani države, ki jim onemogoča načrtovanje programov za daljše časovno obdobje. Zato v Poslanski skupini Ljudske stranke pozivamo Vlado ob tej priložnosti, da čim prej pristopi k reševanju problematike financiranja medijev posebnega pomena in pripravi spremembo zakonodaje, ki bodo omogočile njihovo stabilno delovanje. S tem bodo pridobili vsi, gledalci, poslušalci, ustvarjalci programov in seveda tudi država.
Kljub tem pomislekom bomo seveda poslanci Ljudske stranke predlagani zakon, tako kot tudi v vseh dosedanjih obravnavah, podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev
Prosim.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!
Glede na to, da gre za tretjo obravnavo zakona, ko je praktično že na prejšnjih obravnavah v Državnemu zbori in na matičnem delovnem telesu bilo že vse povedano in je tako že dodobra bila izčrpana materija razprave, bi v imenu Poslanske skupine DeSUS na kratko ponovila osnovna dejstva o zakonu, o katerem bomo končno glasovali.
Namen v zakonu predlagane rešitve je v odpravi nedoslednosti, uvedene leta 2006, ki je izdajateljem televizijskih programov posebnega pomena odvzela pravico do neodplačnega koriščenja oddajniške infrastrukture Radiotelevizije Slovenija. To je v času prehoda na digitalno oddajanje dobilo dejansko negativne posledice za medije s statusom posebnega pomena, saj so se morali spopasti s financiranjem prehoda na digitalno oddajanje, kar jim je povzročilo težave in tudi visoke stroške.
Predlagani zakon upošteva tudi direktivo Evropske unije, odpravlja neenako oziroma diskriminatorno obravnavanje analognega in digitalnega načina prizemeljskega oddajanja programov.
V	Poslanski skupini DeSUS podpiramo to dopolnitev zakona, saj smo prepričani, da je ta popravek nujen, in sicer zaradi pravnih razlogov glede na dosedanjo zakonodajo in dejansko stanje nove tehnike razširjanja TV programov.
Torej, v Poslanski skupini DeSUS bomo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o medijih podprli. Hvala.
109
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. Prosim.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Večkrat smo že poudarili, da so lokalne in regionalne televizijske in radijske postaje nam zelo blizu. Prinašajo nam novice iz našega okolja in skrbijo za našo boljšo informiranost. Nacionalni mediji sami enostavno ne morejo zagotoviti vseh vsebin, ki jih ljudje lahko poslušamo ali gledamo preko lokalnih medijev. Ker pa so lokalni mediji praviloma majhna podjetja, ki delujejo na omejenem območju, zelo težko konkurirajo velikim igralcem na trgu. S trženjem svojega oglasnega prostora so manj konkurenčna in težko preživijo. Z omogočanjem neodplačanega razširjenja vsebin bomo tem programom pomagali zniževati stroške in si na dolgi rok zagotovili večjo pluralnost in kakovost lokalnih medijev.
Zaradi vsega navedenega bomo v Novi Sloveniji predlagano spremembo Zakona o medijih podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin, sledi razprava poslank in poslancev o predlogu zakona v celoti.
Besedo ima mag. Borut Ambrožič, pripravi se gospa Iva Dimic. Gospoda Ambrožiča ni, besedo ima gospa Iva Dimic, pripravi naj se gospod Gašpar Gašpar Mišič.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo.
Kot sem že ravnokar povedala, v Novi Sloveniji zagovarjamo, da je pomembnost lokalnih medijev izrednega pomena za informiranje državljank in državljanov tudi z regijskim programom in mislim, da tukaj ni nobenega dvoma. Zato še enkrat: vsi bomo -tudi jaz osebno - ta zakon podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima naprej mag. Majda Potrata. Prosim, pripravi naj se gospa Marjana Kotnik Poropat.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Naiven bi bil, kdor ne bi vedel, da politiko vedno skomina po vplivu na medije, čeprav vsi predstavniki politike navadno javno zagotavljajo, kako morajo biti mediji neodvisni in kako nanje ne smemo politično vplivati. S tega zornega kota je zanimivo tudi, kako se dogaja s spreminjanjem medijske zakonodaje v Državnem zboru.
Ena stalnica v stališčih Socialnih demokratov pa je vendarle taka, da nanjo kaže opozoriti. Socialni demokrati smo, ne glede na
to, kakšne so bile konstelacije sil, v Državnem zboru zagovarjali pomen in vlogo medijev posebnega pomena. Tudi v volilnem programu 2011-2015 smo zapisali "za medije posebnega pomena, ki pripravljajo in posredujejo informacije lokalnega značaja, bomo zagotovili trajnejši in stabilnejši vir javnega financiranja". To smo storili tudi s predlogom posebnega sklepa ob obravnavi poročila Sveta za radiodifuzijo za leto 2011 in, za čuda, odbor je sprejel sklep, ki predlaga Vladi Republike Slovenije, naj pripravi predlog normativnih sprememb, s katerim bo celovito uredila financiranje programov posebnega pomena na način, ki bo tem programom omogočal stabilno in trajno delovanje. Za čuda pravim zaradi tega, ker po pravilu v tem mandatu nič, kar predlaga opozicija, ni sprejeto. No, zanimivo je, da je bil na odboru ravno pri obravnavi tega zakona tudi sprejet amandma z minimalnim izrekom navzočih poslank in poslancev - 3 glasovi za, noben proti -, kar se je potem na drugi obravnavi na plenarnem zasedanju seveda spremenilo. Je pa tisti amandma šel v smeri zaščite javnega interesa in bi tako tisti, ki bi imel ugodnosti, o katerih govori predlagana novela, ne smel prodati deleža 3 leta po pridobitvi takega statusa.
No, to je bilo seveda izločeno iz zakona, ampak ne glede na to velja poudariti; leta 2006 je sedanji koaliciji podobna koalicija v zakonu sprejela neke rešitve, ki so bile zelo podobne ali so sledile tistemu, kar je Svet za radiodifuzijo v svojih stališčih pogosto zapisal. Recimo tudi to, da je treba ukiniti medije posebnega pomena kot očiten ostanek preteklosti in da morajo tudi mediji v vsakdanjo prakso vpeljati podjetniško filozofijo in se znebiti proračunskega parazitstva.
No, kot rečeno, je zadeva zelo zanimiva. Razumem, da bo koalicija predlog zakona podprla, tako kot podpre vse, kar je vloženo v zakonodajno proceduro s strani članov te koalicije; da je to novela, ki jo je vložil DeSUS, je znano; da je pomemben funkcionar te stranke tudi lastnik enega od teh medijev, je znano dejstvo in da je ta funkcionar član kabineta predsednika Vlade, je tudi znano dejstvo. Tako ne kaže izgubljati besed ob tem, da bodo s to novelo zakona pravzaprav privilegirani samo štirje mediji posebnega pomena, v razvidu jih je pa še kar nekaj desetin - mislim, da 31. Kaj bo z drugimi mediji posebnega pomena, je druga stvar. Ti, ki jih rešujemo danes s to novelo, pa pokrivajo celoten slovenski medijski prostor. Torej je o lokalnem vidiku mogoče govoriti tudi na nekoliko bolj zadržan način.
No, kakorkoli že, koalicija se je o podpori temu predlogu zakona uskladila, kaj bo kakšen od naslednjih predlogov medijske zakonodaje prinesel, kaže počakati, ampak jaz si kakšnih pretiranih upov o tem, da bo javni interes nacionalne RTV kaj bolje zaščiten, kot je zaščiten zdaj, ne obetam zaradi tega, ker zdaj
110
DZ/VI/3. seja
se pravzaprav odrekamo temu, kar so lastniki teh medijev, ki jih danes rešujemo, dolžni nacionalni mreži informiranja, da tako rečem. Nič se ne ve, kaj bo in kdo bo poravnal te obveznosti, ki so nastale v obdobju od zavrnitve prejšnjega medijskega, novega medijskega zakona in do zdaj.
Vprašanj, pomislekov je veliko. Ampak to ne pomeni, še enkrat poudarjam, da smo Socialni demokrati proti medijem posebnega pomena. Mi te medije posebej zagovarjamo; potrebni so, tudi s stališča medijskega pluralizma je dobro imeti pluralno medijsko krajino, ampak načini, kako se to dela in koga se protežira, koga pa ne, to pa je nekaj, o čemer imam sama globoke pomisleke in menim, da bi si bilo treba tudi v zvezi s tem zakonom naliti čistega vina in predvsem vprašati, ali bodo obveznosti lastnikov teh medijev do ustvarjalcev programskih vsebin poravnane. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc. Se odpoveduje.
Gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani!
Imamo pred sabo novelo zakona, ki bo odpravila neko diskriminacijo glede možnosti razširjanja televizijskih in radijskih programov s strani medijskih hiš posebnega pomena. Ko govorimo o medijski zakonodaji, je treba reči to, kar je sicer bilo že danes omenjeno, da je čim bolj razvit medijski prostor vsekakor v interesu te države, te družbe in demokracije. To je eno od področij, kjer imata slovenska družba in slovenska država demokratični deficit. V tej državi še vedno nimamo, recimo, ali pa skoraj nimamo pluralnega dnevnega časopisja. Kakor hitro se zamenja koalicija, pozicija... Še v času prejšnje vlade smo imeli tri dnevnike z največjo naklado, ki so bil izrazito provladni. Sedaj imamo iste tri dnevnike, ki so relativno izrazito protivladni.
To, da se nek dnevnik ali pa nek medij opredeli, da je provladni ali pa opozicijski, bi bilo dobro, ampak pri nas mediji včasih skrivajo pravi obraz in zaradi tega je danes že čas ali pa že davno je bil čas, da odvržejo maske in da že v kolofon dajo ali pa neko najavo dajo, kako so orientirani ti mediji.
Zaradi takšnega stanja sem presenečen, da je bilo tukaj s strani največje poslanske skupine - sicer delno, bežno, ampak zelo jasno - rečeno, da se bojijo novega televizijskega medija, ki se pripravlja, da začne oddajati jeseni. Prav tako, da bo ta informativni program prej kot ne poslabšal medijski prostor, kvaliteto medijskega prostora in pluralnost. Strinjam se, da je takšna trditev absurdna, in ne vem, v čem bi lahko bilo to poslabšanje. Edino, če bo dodatno prispevalo k sedanji še stalno
obstoječi enostranski polarizaciji medijskega prostora.
Tudi mi ni jasno zaradi tega, ker gotovo je ta družba, to je tudi znano, začela ta program, to oddajanje pripravljati še v času prejšnje vlade. Nimam nobenih razlogov, da bi ne verjel, da bi v slučaju, če se bi prejšnja vlada bala, da bo nastala neka družba, ki se bo jasno opredelila kot takrat protivladna, da bi takrat ne preprečili takšnih namenov - s kadrovanjem, z ne vem čim, ker to so znali idealno delati kadrovanje, zamenjave so potekale, ob tem da so ti isti mediji govorili o kadrovanju pred, recimo, petimi leti ali pa ne vem kaj, ne pa o aktualnem kadrovanju.
Tudi včeraj smo imeli jasen dokaz, kako znajo včasih nekateri mediji sprevrženo govoriti o kadrovanju. Včeraj smo videli, ko primerjamo kadrovanje dveh vlad, da so bile zamenjave ravno za 100 % intenzivnejše v času prejšnje vlade. Prepričan sem, da ti lokalni mediji - predhodnica je govorila, da gre predvsem za medije, ki kljub temu svoj signal in svoje oddaje razširjajo po celotni Sloveniji - in da se tem omogoči brezplačno razširjanje teh informativnih oddaj, da je to koristno in da vsi ti lokalni mediji, ti drugi igrajo enormno vlogo v obveščanju ljudi, veliko prispevajo k demokratičnemu odnosu v družbi.
Ker imam dolgo parlamentarno prakso, vem, kako smo se kot opozicijski poslanci in kot opozicijska stranka morali celo desetletje in še več boriti za televizijski program, nacionalni program, ki prenaša informativne oddaje s področja parlamenta in druge politične dogodke. Te stranke pa zdaj, ki so bile predhodnice, recimo, sedanje največje stranke, kajti pol ljudi se je itak presedlo v nove obleke, nove klopi, so temu programu izrazito nasprotovale. Izmišljali so si kupe in kupe razlogov: kako se bo to poslabšalo, kako bodo ljudje obremenjeni, ko bodo morali to gledati, pa nikjer ne piše, da kdor koli mora kaj gledati, ker lahko preklopi na različne programe. V glavnem, ko so imeli absolutno oblast v tej državi, so bili proti dobri obveščenosti prebivalstva. Ko je ta program začel delovati, čeprav s porodnimi težavami, mislim, da se je takoj uveljavil, obnesel in da igra svojo vlogo.
Samo razočaran sem, da ni več tako, kot je bilo v začetku, ko so popolnoma nepristransko, ko so delali povzetke, dejansko prikazali dogodke v tem prostoru. Danes žal ni več tako, danes je pri povzemanju in pri posebnih oddajah, to že - v tem trenutku -relativno opozicijski medij. Primer, zadnjič smo na Odboru za notranjo politiko govorili o spremembi zakona o tožilstvu. Minorne spremembe, ampak se je razvila pomembna razprava. Poslanska skupina Pozitivna Slovenija je bila izjemno nervozna, kajti ravno tisti teden je bilo v vseh medijih, vsepovsod o ovadbi, ki je prišla že 6. januarja iz Davčne uprave na tožilstvo v zvezi z njihovim predsednikom, davčnimi utajami in tako naprej. Bili so izredno
111
DZ/VI/3. seja
nervozni. V tej nervozi so prinašali tudi nezaslišane, za demokracijo nevarne ideje in... / nerazumljivo/. Tako bi morali kar prepovedati opravljanje poklica državnim tožilcem, ki se s tem ukvarjajo, ker so njihovi sorodniki ali kakšen sorodnik v državni upravi, kar je klasična prepoved opravljanja poklica, kar je zloglasno, in potem je bilo tudi direktno rečeno s strani poslanke, ki prihaja v ta zbor iz pravosodja in je tam imela posebno mesto, da kako pa se da vplivati na delo tožilcev. Rečeno je bilo, da tožilci že vedo, kaj se vrhovnemu šefu dopade, kako morajo napisati ovadbe in to. Ampak tega potem v ponovitvi niso prikazali, prikazali pa so polemiko na to in obrambo tega. Vidite, tu se tak medij včasih izneveri svojemu poslanstvu, ker bi moral objektivno prispevati. Zaradi tega pravim, kot primer navajam, je potrebnih čim več medijev, ki se takšne nedoslednosti ali takšnega spreminjanja dejstev lahko lotijo tudi z druge strani in potem so ljudje, naši državljani, dobro obveščeni. Drugače pa niso dobro obveščeni. Drugače pa niso dobro obveščeni. Več kot bomo imeli medijev, več pokončnih novinarjev, več raziskovalnih novinarjev, lažje se bomo v tej državi branili rak rane, ki je v tem trenutku še vedno nevarna - to je korupcija in gospodarski kriminal, ki sta našo državo spravila na kolena. Vse, s čimer se stalno ukvarjamo zadnje čase, so nesprejemljive razvade, ki so se v zadnjih letih razširile. Zato moramo prilagajati zakonodajo, da bi se temu lahko uprli, ker se moramo upreti, ker se moramo tega obraniti, ker ni več česa krasti v tej državi iz proračuna. Čeprav se nekaterim zdi, da je treba legalizirati predhodne kraje.
Zaradi tega še enkrat pravim: ta zakon bom podprl, ki daje malce boljše možnosti lokalnim medijem, da bodo razširjali vsebine, ki so za državljane pomembne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Srečko Meh. Pripravi naj se gospa Marija Plevčak.
SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani poslanke in poslanci!
Ko danes govorimo o medijih, imamo možnost govoriti o vsem tistem, kar nas muči tako ali drugače, kar imamo v mislih in kar bi si sami želeli.
V Državnem zboru pa tudi v Vladi Republike Slovenije bi bilo dobro, da medijski prostor uravnotežimo na ta način, da politika v medijski prostor, na katerega ima država lahko kakšen vpliv, ne bi imela nobenega vpliva. Da mediji, ki nastajajo kot tisti mediji, ki jih posamezniki omenjamo - in so po moje tudi lahko tako imenovani brezplačniki -, pa so tudi mediji, ki naj vnesejo potem pravo informiranost. Zdi se mi, da bi morali sami pri sebi marsikaj premisliti in povedati; recimo, tudi o teh internetnih medijih in vsem ostalem.
Eno izmed izjemno pomembnih vprašanj se mi zdi to, da mi, politiki, govorimo o etiki novinarjev, ne govorimo pa o etiki nas, tako imenovanih politikov, političnih strank - lahko tudi kast, če hočete -, in o tem, kar si mi želimo, kakšni bi naj novinarji bili. Nikoli ne bo tako, da bi pisali nam všečno, da bi bilo nam vsem všeč, kar novinarji pišejo. Zato pa so novinarji in če bi novinarjev ne bilo, marsičesa ne bi odkrili. Ko zdaj posamezniki govorijo, recimo, kaj se je dogajalo v preteklosti, bi lahko pometli tudi pred svojim pragom in bi našli marsikaj tistega, kar so mediji odkrili, kar so raziskovalni novinarji odkrili, pa se nič ni zgodilo. Govorim, recimo, o orožju, o Patrii, če hočete, govorim lahko tudi o TEŠ, pa še o čem drugem, kar se je v parlamentu dogajalo. Zato bi rekel, da najprej pometimo pred svojim pragom.
Ko govorimo o novem mediju, ki naj bi vnesel pluralnost, boljšo informiranost in več tistega, kar bi potrebovali in bi radi imeli, potem ne vem, če mislimo vsi enako oziroma enak medij, podoben medij, ali mislimo o tem, kar bi naj v bodočnosti se tudi storilo na tem medijskem področju. Naša skrb bi morala biti, če imamo javno, državno televizijo, in če imamo še eno televizijo in če imamo še več medijev, ki jih bomo podpirali, na kakšen način bomo zagotovili normalno delovanje - o tem je gospa Majda Potrata govorila -, torej financiranje in kakšen bo ta gospodarski položaj. Politika bi morala zagotoviti neodvisnost medijev in bi morala biti sama po sebi tako visoko etično moralna, da bi mediji lahko pisali o politiki z velikimi črkami in da bi vsi tisti, ki v politiko ne sodijo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, iz te politike tudi morali oditi.
Informiranje zame pomeni tudi to, da dobivamo informacije - recimo, na državnem nivoju - in da so te informacije na splošno za državljanke in državljane zelo pomembne. Seveda pa gre tudi za informacije in za medije, ki ne sežejo v celoti na državni vrh, na državni nivo in dajejo informacije na lokalnem nivoju. Zato je izjemno pomembno, da financiramo oziroma da omogočimo delovanje tudi tistim lokalnim medijem, ki so v interesu lokalnih skupnosti, pa kdor koli te lokalne skupnosti so. In zato bi bilo potrebno celovito razpravljati o tem, da na nek način uravnotežimo ta javni prostor oziroma ta medijski prostor in da omogočimo vsem normalno delovanje.
Še enkrat: mislim, da bi strategijo morali imeti, da ko o etiki govorimo, govorimo o etiki nas, politikov in poslancev, in potem bomo lahko govorili tudi o etiki novinarjev. Sam pa mislim, da bi novinarje bilo treba ceniti, spoštovati; če ne ceniš drugega, tudi tebe ne bodo cenili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospa Alenka Jeraj, pripravi se mag. Jana Jenko.
Prosim.
112
DZ/VI/3. seja
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.
Seveda zakon podpiram. Slovenija se namreč na raznih lestvicah, medijskih, kjer pač primerjajo medije, uvršča po navadi na slabše mesto oziroma različna poročila problematizirajo, da se povzemajo novice, da ni mogoče prebrati tudi drugega mnenja, drugačnih komentarjev, da je malo raziskovalnega novinarstva v Sloveniji in podobno. Zato je zagotovo čim bolj odprt medijski prostor pomemben, da te stvari presegamo in da se da prebrati tudi kakšno drugačno mnenje.
Pomembno je, da bomo z zakonom razbremenili oziroma vsaj sorazmerno obremenili tudi regijske hiše oziroma omogočili na ta način regijske programe, tudi novice, ki nacionalne medije praktično ne zanimajo in jih na teh medijskih tudi ne zasledimo, od kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki so pa za določeno območje zelo pomembne in je tudi prav, da dobijo svoje mesto v mediju. Seveda, če stvar ni nikjer objavljena, potem mnogo manj ljudi za njo ve.
Kot rečeno, bom zakon podprla.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati.
Odpiram prijavo. Gospod Jožef Kavtičnik. Se opravičujem, ponavljam prijavo. Prosim za prijavo. Najprej gospod Jožef Jerovšek, pripravi se gospod Jožef Kavtičnik. Prosim. Pet minut.
Gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Pravzaprav sem se prijavil zaradi tega, da bi omogočil, videl sem, da je kolega izrazil željo po debati, da ta želja ne bi šla po zlu.
Nekaj sem že rekel o tem, kaj se dogaja na medijskem področju, kaj je treba spreminjati in v katero smer se mora gibati medijsko področje v Sloveniji, da bomo zadostili demokratičnim standardom, da bomo odpravljali demokratičen deficit in da bo se zgodilo to, da mnogi naši novinarji ne bodo imeli vase vgrajene samocenzure, kar ugotavlja vedno znova tudi poročilo State Departmenta o stanju človekovih pravic.
Človek se ne more načuditi, kako hitro najdejo mladi novinarji nek vzgib v sebi, da morajo poročati v skladu s tem, kar propagirajo, bom rekel, kvazilevičarji. Tega je toliko in to na takšen način izraženo, da to vidijo tisti, ki opazujejo naš medijski prostor od zunaj. Samocenzura pri novinarjih, pri medijih je izjemno nevarna stvar, kajti to pači realno sliko dogajanj v naši državi in poneumlja naše državljane, jih indoktrinira; indoktrinacija pa je bila metoda in orožje nekega drugega sistema,
režima, totalitarnega sistema. Temu se moramo zoperstaviti.
Kam to pelje, če se izrodi v neko slabo obliko, smo imeli pred časom priliko poslušati, gledati - odstavljanje urednika multimedijskega centra - na sporedu. Kako so se organizirali, da so ga diskreditirali, in to na žalost po mojem mnenju relativno mlade novinarke. Ena je celo zapisala, da je takšne ljudi treba pobiti in jih zmetati v jame. Zakaj ravno v jame? To je verjetno asociacija na dogodke izpred 60, 70 let, ko so nedolžne ljudi metali v jame, včasih tudi žive.
Zaradi tega še enkrat ponavljam: naredimo vse v tej državi, da bodo mediji kontrola oblasti, poštena kontrola sedanje oblasti, na pošten način. Ko bo kakšna druga oblast, ravno tako. V tem slučaju in s takimi spremembami zakonodaje bomo naredili več za to državo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Kavtičnik, prosim.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo.
Seveda bom ta zakon podprl, ker daje možnost in priložnost, da se regionalne televizije enakovredno umeščajo v ta medijski prostor, kot tudi RTV Slovenija, zato da imajo ljudje, ki živijo v takšnih krajih, o katerih Radiotelevizija Slovenija ne poroča, kako živijo in delajo ti ljudje in o njihovih uspehih, priložnost, da preko teh regijskih televizij oziroma programov tudi pridejo v ta prostor.
Izjave gospoda Jerovška pa gredo vedno v smeri diskreditacije in to ni dobro. Kolega Jerovšek, to ni dobro. Diskreditirate mlade novinarje, ne vem zakaj. Morda zaradi tega, ker še niso obdelani s strani posameznih političnih opcij ali strank. To ni dobro, to res ni dobro. Ponovno se vnaša nek nemir, nek strah, kdo in kaj govori, kako se pojavlja. Pustite jih pri miru, naj ljudje sodijo o njihovem delu, ne politiki, kajti če bo kak novinar slabo pisal, ne bo bran. Tako pustimo to ljudem, da se sami odločijo, ne pa, da jih diskreditirate in o tem tudi govorite. Držite se - in sam se držim - tega pravila: Ne sodi, da ne boš sojen. Mislim, da bi bilo prav, še posebej za vas, ki ste že tako pretkani in, bi rekel, stalnica v tem parlamentu. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Prosim vas, da ne omenjate kolegov poslancev oziroma kolegic poslank, ker vam ne morejo replicirati. Zato tudi vam, gospod Jožef Jerovšek, ne morem dati replike.
S tem zaključujem razpravo, bil je preostanek časa in nimate replike, zaključujem razpravo.
Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.
113
DZ/VI/3. seja
Zbor bo o predlogu zakona v skladu s časovnim potekom seje zbora odločal danes v okviru glasovanj oziroma pol ure po prekinjeni 8. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade dr. Žigi Turku, ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Prosim.
DR. ŽIGA TURK: Spoštovani gospod predsedujoči! Spoštovane poslanke in poslanci!
Kot veste, je Slovenija v letu 2010 izvedla prehod s prizemne analogne na prizemno digitalno radiodifuzijo. V pripravah na prehod sta bila sprejeta strategija in zakon o digitalni radiodifuziji. V skladu z njima so bile Radioteleviziji Slovenija brez razpisa dodeljene frekvence za en multipleks, tako imenovani multipleks A, namenjen predvsem javni televiziji - to je dikcija iz zakona "predvsem javni radioteleviziji". Za komercialni multipleks B pa je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije izvedla javni razpis.
Glede na besedilo spremenjenih direktiv s področja elektronskih komunikacij so določbe obstoječega Zakona o digitalni radiodifuziji v povezavi z uporabo multipleksa A za komercialne namene sporne z vidika prava Evropske unije. Na ta problem nas je Evropska komisija že opozorila, temu pa lahko sledi tudi postopek za ugotavljanje kršitve. Hkrati je Evropska komisija zoper Slovenijo zaradi zamude pri prenosu spremenjenih direktiv -pozor! - iz leta 2009 v domačo zakonodajo že napovedala - ta novica je prišla pred nekaj dnevi - tožbo pred Evropskim sodiščem oziroma pred Sodiščem Evropske unije s predlogom za visoke dnevne kazni, kar je povezano tudi z obravnavano zakonsko novelo.
Namen novele je torej uskladitev nacionalne zakonodaje na področju digitalne radiodifuzije z direktivo s področja elektronskih komunikacij, hkrati se v skladu z načelom pravne varnosti z novelo izboljšuje tudi jasnost zakonske ureditve.
Iz predloga novele zakona sedaj jasno izhaja,da se pridobitev frekvenc brez razpisa in razpolaganje z njimi lahko nanaša le na prenos programskih vsebin, ki so v javnem interesu, ki so namenjene javni radiodifuziji, za potrebe javne službe in prenosu drugih programov posebnega pomena.
Le v teh primerih gre namreč po medijski zakonodaji lahko za zasledovaje
javnega interesa, ki upravičuje pridobitev frekvenc brez javnega razpisa. Zato bo glede na predlog tudi razpolaganje z morebitnimi prostimi kapacitetami prvega mulitpleksa, multipleksa A, mogoče samo v teh okvirjih.
Hkrati zakonska novela z ničemer ne posega v obstoječo ureditev, po kateri javna radiotelevizija na svojem multipleksu, dokler je ta edini delujoč, z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije v prostih kapacitetah zagotavlja tudi prenos komercialnih programov.
Ta možnost se s tem zakonom ne ukinja. Ob tem je na odboru s sprejemom amandmaja koalicije zakonski predlog bil tudi dodatno izboljšan. Dopolnjen predlog je namreč sedaj v celoti usklajen z nomotehnično pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
Hkrati je bila s sprejetim amandmajem črtana določba, ki je RTV Sloveniji onemogočala kandidiranje na razpisu za drugi multipleks. Takšna omejitev namreč ni več potrebna glede na dodatno možnost regulacije RTV Slovenije po noveliranem Zakonu o elektronskih komunikacijah.
Že na tem mestu pa pojasnjujem, da sprejemu vloženega amandmaja Poslanske skupine Socialnih demokratov izrecno nasprotujemo, saj je njegova vsebina v očitnem nasprotju z namenom tega zakona, torej v nasprotju s pravom Evropske unije.
Spoštovane poslanke in poslanci! Sprejem predlagane zakonske novele je nujno potreben zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom, zaradi nadaljnjega razvoja digitalne prizemne radiodifuzije v konkurenčnih pogojih in ne nazadnje tudi zaradi zagotavljana pluralnega medijskega prostora. Zato vam predlagam, da novelo v obstoječem besedilu podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora, dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vsem prav lep pozdrav!
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na svoji 3. redni seji 29. maja 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Glede na pripombe Zakonodajno-pravne službe in glede na predhodna usklajevanja, ki so potekala v okviru ministrstva pa tudi Državnega zbora, je na svoji seji odbor sprejel amandma k predlaganemu besedilu zakona, s katerim je med drugim omogočil, da bo RTV Slovenija lahko poslej sodelovala na javnem natečaju tudi za drugi multipleks, kar doslej ni bilo mogoče, in s tem je
114
DZ/VI/3. seja
omogočena večja konkurenčnost. Po drugi strani pa je v zvezi s prvim multipleksom sedaj njegova zmogljivost omejena na tisto, kar je dejansko v javnem interesu, to se pravi na prenos samih programov RTV Slovenija in na prenos programov, ki so posebnega pomena za Republiko Slovenijo po Zakonu o medijih.
Na koncu je tako usklajeni zakon v predlaganem besedilu odbor na seji soglasno podprl in predlagamo Državnemu zboru, da v predloženem besedilu ta zakon tudi sprejme.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ker je Državni zbor na 2. seji opravil splošne razprave o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 11. junija 2012.
V razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Odpiram prijavo za razpravo. Prosim, da se prijavite. Minister dobi besedo kadarkoli, ko dvigne roko.
Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov se od takrat, ko je vložila zahtevo za splošno obravnavo zakona, ni spremenilo in mi v načelu zakona ne podpiramo. Vseeno se mi pa zdi zelo zanimiva interpretacija našega amandmaja, ki smo ga vložili, s strani gospoda ministra, da je namreč to, kar predlagamo v amandmaju, v nasprotju z direktivo Evropske unije. Če pa gledam utemeljitev, ki so jo v obrazložitvi zapisali oziroma obrazložitev amandmaja, ki je bil sprejet, poudarjam, brez razprave tako vabljenih kot članov odbora na seji matičnega delovnega telesa, je pa v tej obrazložitvi mogoče prebrati, da je ta javna služba, ki se vključuje, taka dikcija iz razloga previdnosti potrebna. Torej previdnost je tista, ki narekuje tako dikcijo. Zdaj je pa naša, ki se sklicuje na 15. člen Zakona o RTV in loči med dejavnostjo in javno službo, ker je pojem dejavnost širši od javne službe, naj bi bila pa kar v nasprotju z direktivo. Kakorkoli že, zakon je bil pripravljen in naj bi sledil direktivi. Socialni demokrati monopolizaciji v vsakem primeru nasprotujemo, ni pa s tem zakonom in s tem amandmajem monopolizacija odpravljena. Štejemo, da je vse tisto, kar se je ob tem zakonu tudi s pismi iz odvetniških pisarn ene od komercialnih družb oziroma televizij tudi znašlo na naših klopeh, torej kar naenkrat so se vsi različni interesi zlili v sozvočno podporo brez pripomb temu amandmaju. Res je v amandmaju odpravljen tisti odstavek, ki nas je najbolj motil in za katerega smo se v svojih stališčih tudi zavzemali. Da bi črtali ta odstavek, smo menili zaradi tega, ker bi tako zapisan, kot je bil v
predlogu zakona, onemogočal RTV Sloveniji, da bi na razpisu pridobila še en multipleks. In zdaj, ko je to črtanje dodano, te omejitve, ki je nas motila, ni več, in moramo reči, da očitno tudi vlada pričakuje, da Norkringov multipleks ne bo več delujoč in da bo razpisan nov multipleks. Lahko pa praktično in ne zgolj teoretično, kot je bilo to možno doslej, kandidira za ta razpis tudi RTV Slovenija.
V zvezi s tem zakonom in tem amandmajem bi kazalo opozoriti še na to, da se v tem času veliko razprav v zvezi z mediji in dogajanjem v medijskem prostoru vrti tudi okoli vzpostavljanja paradržavne televizije na Siolu, pri čemer ne skrivamo tega, da se zavedamo, da gre za zelo ambiciozen projekt. Kot primer, odkupili so pravice za prenos elitne lige prvakov v nogometu in pri tem porabili dvakrat več sredstev, kot je bila ponudba Pro plusa. Vprašanje je, ali projekt dosega ali sledi domeni Siola kot ponudniku internetne televizije. Vprašanje je ,kako bo Siol deloval vnaprej in kar verjetno je, da se bo lotil tudi oddajanja po multipleksu, katerega in kako, je vprašanje, na to bomo morali še malo počakati, predvsem pa bo na to moralo dati odgovor pristojno ministrstvo. Mi takšnega odgovora od pristojnega ministrstva v dosedanji obravnavi nismo dobili. Kot rečeno, v rekordnem času je bil amandma sprejet in opravljena razprava, druga obravnava na matičnem delovnem telesu, medijski analitiki pa menijo, da bi bilo treba takšno televizijo, ki je v večinski zasebni lasti ,tudi ustrezno pravno regulirati.
Kot rečeno, potencialna rešitev je vzpostavitev tretjega multipleksa, ampak ta bi moral zagotoviti vsaj minimalno konkurenčnost. V takšnem primeru bi moral oddajati tudi v HD ločljivosti. In s tem bi bili šele nekateri pogoji upravičeni in bi tudi na multipleksu zavzemali več prostora. Vprašanj v zvezi s tem amandmajem je po moje vsekakor več, kot je zgolj tisto, na katerega je opozoril gospod minister in zaradi česar je sprejetju našega amandmaja tako odločno nasprotoval. Vprašanja segajo čez odločno nasprotovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati o amandmaju k 2. členu? Odpiram prijavo.
Gospod Jožef Jerovšek, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
Predlaganega amandmaja ne bom podprl, ker verjamem, da bi s tem zašli v nasprotje z direktivo in mislim da tudi ni nobene potrebe po dodatnem spreminjanju tega drugega člena. Je pa predhodna razprava pokazala, ker je bila razprava o ustanavljanju neke nove televizije na Siolu, je bilo rečeno, "ustanavljanje paradržavne televizije". Jaz vem zelo malo. Vem, da je nekaj novinarjev iz nacionalne televizije že šlo na ta projekt, sem pa
115
DZ/VI/3. seja
zastrigel z ušesi, ko je bilo rečeno, "ustanavljanje paradržavne televizije". Ker je ta projekt gotovo nastal v času prejšnje vlade, se je razkrilo, kaj je bil namen prejšnje oblasti, prejšnje koalicije: ustanoviti paradržavno televizijo. Jaz sem hvaležen kolegici, da je to razkrila. To je pomembna informacija, kakšni so bili nameni v prejšnjem mandatu, kako obvladovati medijski prostor in obvladovati tudi tedanjo opozicijo. Globoko sem proti temu, da bi se ta prikriti načrt uresničeval zdaj v tem pomenu - nobene paradržavne televizije, čeprav bo podjetje, ki je v državni lasti, to ustanavljalo, in popolna neodvisnost novinarjev in hiš. Zaradi tega sem se pri prejšnjem zakonu in se zdaj zavzemam, da moramo priti tako daleč, da mladi novinarji ne bodo avtomatično podvrženi samocenzuri v korist centrov moči iz ozadja, ki jih kontrolirajo tudi te stranke, ki so tu na moji desni, in ste včasih pravzaprav transmisija teh centrov moči, ki nimajo demokratičnih namenov. Ne sme se zlorabiti nobena televizija za tako zgrešene, zavržne namene, kot jih je razkrila kolegica poslanka, kot so bili ti zavržni nameni očitno diskutirani in pripravljeni v času prejšnje oblasti. Jaz bi želel, da pove še kaj več - kdo je bil avtor teh idej, kaj vse se je hotelo s tem doseči. Zaradi tega se ne čudim, ko sem šel v obrambo mladih novinarjev, da so pod prevelikim pritiskom urednikov in kapitala in centrov moči iz ozadja, da me je kolega prej napadel, da sem jih diskreditiral. Ne, to je obramba. Kaj mislite, da bi brez pritiskov neki mladi novinarji, tako kot se je zapisalo, kaj je treba z nekim urednikom narediti, ki jim ni bil, vemo, da ni bil po okusu prejšnje vladajoče opcije.
Čim več medijskih hiš, s čim boljšimi novinarji, neodvisnimi novinarji, ki ne bodo prisiljeni v samocenzuro, na katere indoktrinacija, ki so je bili deležni na FDV, ne bo delovala in se bodo lahko osamosvojili, tega si želim in tega si moramo želeli vsi. Zavzemanje za drugačne cilje tukaj je družbeno nevarno. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Repliko ima mag. Majda Potrata.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik.
Gospod Jerovšek, vi imate tako bogato domišljijo, da moja razlaga vaših pričakovanj o ozadjih niti približno ne more izpolniti. Vam pa se zahvaljujem, da ste me omenili in lahko repliciram in v zvezi s tem pravzaprav odpravim nek lapsus, ki sem ga storila v prejšnji razpravi. Res je, Siol bo paradržavna televizija, jaz pa sem v zadnjem delu govorila, kot da bo to zasebna. Državna bo. Tako bi bilo prav reči.
In zdaj, če že govorimo o ozadjih. Ko je resorno ministrstvo prevzel dr. Igor Lukšič, tega zakona ni vložil v proceduro, ker mu je že takrat
nasprotoval, tako kot mu nasprotujemo Socialni demokrati tudi zdaj. To je ozadje. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims.
Prosim.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.	Dovolite, da razpravo
vrnem v okvir, ki ga predvideva poslovnik, torej o tem amandmaju. Naj preprosto povem, zakaj tega amandmaja ni mogoče podpreti. Besedilo, ki je bilo sprejeto z amandmajem na odboru, ki ga vodim, in ki je sedaj besedilo zakona za končno fazo obravnave na seji Državnega zbora, vsebuje jasen, točno definiran pojem, ki ga pozna tudi evropsko pravo. To je izvajanje javne službe oziroma javna služba. Kaj je obseg javne službe, točno definira Zakon o RTV Slovenija. Kaj lahko obsega javna služba v danem primeru, določajo tudi akti Evropske unije. Predlagani amandma Poslanske skupine SD pa vsebuje nek drug pojem, in sicer govori o izvajanju dejavnosti. Dejavnost RTV Slovenija pa je mnogo širši in manj definiran pojem, ker obsega tako tisto, kar sodi v ožji pomen javne službe, kot tudi vse ostalo. Tako spremembo besedila bi lahko sprejeli samo, če bi s tem želeli omogočiti praktično prosto interpretacijo besedila zakona kot celote, s čimer bi se pa bistveno oddaljili od tega, kar od nas zahtevajo normativi, akti Evropske unije. To se pravi je predlagani amandma pravno gledano mnogo dlje od pravne ureditve Evropske unije, kot pa že sprejeto besedilo, ki ga je oblikoval odbor, ki ga vodim, torej odbor, ki pokriva tudi področje medijev, na svoji seji in ki je bilo sprejeto soglasno in ki v celoti točno sledi pravu Evropske unije in namenu, za katerega se je opredelil predlagatelj. V bistvu bi sprejetje tega amandmaja pomenilo, da zavestno naredimo manj jasno besedilo, omogočimo potem, da se s takim zakonom lahko prosto interpretira slovensko pravo in da se lahko celo storijo posamezni koraki, ki bi bili v nasprotju s pravom Evropske unije. Zaradi vseh teh razlogov nikakor ni dobro, da bi sprejeli predlagani amandma. Jaz osebno bi predlagateljem celo priporočil, da ga umaknejo, ker je očitno tudi nestrokovno pripravljen in je treba ohraniti besedilo, kot je v osnovnem besedilu za to fazo obravnave, ki ga je pripravil moj odbor. Tako besedilo namreč ustreza tudi ustavnopravnim normam, ki jih za neko besedilo postavljajo veljavni predpisi, na čelu z ustavo države Slovenije, ki zahtevajo, še posebej če pogledate odločbe Ustavnega sodišča, da mora biti vsako pravno besedilo jasno, nedvoumno in določno. V tem primeru je povsem določen samo pojem "javna služba", izvajanje javne službe. To pa je pojem, ki ga vsebuje osnovno besedilo zakona in ki ga ravno hoče odstraniti predlagani amandma. Zato vas vse pozivam, da sledimo ustavnopravnim načelom, potrjenim tudi z mnogimi odločbami
116
DZ/VI/3. seja
Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da sledimo tistemu, kar piše v resoluciji o normativni dejavnosti, ki jo je ta državni zbor sprejel v prejšnjem mandatu, in da sledimo načelu jasne določnosti besedila, hkrati pa tudi pravu Evropske unije in da predlagani amandma zavrnemo, potrdimo pa besedilo zakona v celoti, ker je kvaliteten in ker ga Slovenija potrebuje.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ponovno odpiram prijavo za razpravo. Prosim, da se prijavite. Prijava teče.
Gospod Jožef Horvat, prosim.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!
Bilo je kar nekaj časa na razpolago, da smo tudi v poslanski skupini podrobno proučili amandma kolegov iz Socialne demokracije. Površnega bralca lahko predlagatelj zelo hitro spelje na led, še posebej če se fokusiraš na obrazložitev amandmaja, kjer govori predlagatelj, da amandma zgolj nomotehnično izboljšuje besedilo predloga zakona. Ko smo podrobneje proučevali besedilo amandmaja, smo videli, kje je pravzaprav nastavljena past. Bistvena razlika je med besedno zvezo "za potrebe izvajanja javne službe", kar mi podpiramo, od besedne zveze "za potrebe izvajanja javne dejavnosti". In kolegice in kolegi, zelo hitro bi se nam v primeru,da ta amandma Državni zbor sprejme, zgodila podobna situacija, kot smo jo odpravljali na redni seji Državnega zbora v mesecu maju, ko smo zaradi neupoštevanja ali pa nepravilnega upoštevanja evropskega pravnega reda pri noveli Zakona o davku na dodano vrednost dobili s strani Evropske komisije pripombo, opomin, da ne rečem klofuto in smo nekako z dolgimi nosovi morali Zakon o davku na dodano vrednost popraviti. Naj spomnim, da je prejšnja koalicija omenjeni Zakon o davku na dodano vrednost želela mimo evropskega pravnega reda določiti v tem smislu, da bi bilo drugače kot evropski sistem davka na dodano vrednost definira pravico do vstopnega davka.
Tako napovedujem, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije ta amandma zavrnila, če ga ne bo predlagatelj že prej umaknil. Bomo pa zakon v Poslanski skupini Nove Slovenije podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janko Veber.
Prosim.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Naj pri sprejemanju tega amandmaja zelo jasno povem, da je amandma vložen prav zaradi interesa gledalk in gledalcev. Gre za uporabnike. Vsi se sklicujete na neke evropske predpise in tako naprej, ampak vendarle zdaj
veljavno besedilo v zakonu, ki je bilo sprejeto na odboru, je ravno kritiziral Norkring preko odvetniške družbe. Če je kaj nejasnega, je potem zdaj zapisanega očitno nejasnega v tem zakonu. In tudi ni bilo odgovorov, ali in kako se bo odpravila ta nejasnost. Naš amandma resnično govori točno o tem. Lahko gre za javno dejavnost, lahko gre tudi za tržno dejavnost. Oboje je v skladu z zakonom in Radiotelevizija Slovenija lahko to opravlja, nobenega dvoma ni, to ji omogoča zakonodaja. In še nekaj je. Če bo oddajanje preko multipleksa Televizije Slovenije, potem bo dostop signala do praktično vseh gospodinjstev v Sloveniji. Če tega ne bo, potem se lahko zgodi, da vsaj nekje okoli trideset do štirideset tisoč gospodinjstev v Sloveniji ne bo imelo možnost sprejemanja televizijskih komercialnih programov v Sloveniji. Zakaj vam je to v interesu, če smem vprašati? Ali je interes, da pride medij do ljudi, ali je interes, da pride samo do, ne vem, tistih območij, ki so najbolj obljudena, če pa živijo ob meji ali pa na bolj oddaljenih območjih, jim pa ni treba spremljati, recimo, POP TV, Kanal A in drugih komercialnih televizijskih omrežij oziroma televizij?
In še nekaj je. Kaj pa v primeru, če se ta komercialni multipleks, ki ga uzakonjate, ne bo tudi v praksi izvajal? Norkring napoveduje, da se bo umaknil. Imeli bomo omrežje, ki bo prazno, ne bo v funkciji, hkrati bo pa izpolnjevalo tiste pogoje, za katere pravite, da jih direktiva nalaga. In če ostane to omrežje v funkciji pa brez uporabnika, potem dejansko, če ni naš amandma sprejet, tudi preko televizije Slovenija ni mogoče spremljati komercialnih televizijskih oddaj. Zakaj bi to bilo v interesu Državnega zbora, da zopet ne omogočamo gledalkam in gledalcem, da imajo boljšo gledanost, boljšo dostopnost do signala? In ne nazadnje, če gre za kombinacijo javnega in tržnega programa, pride tudi do pokrivanja stroškov javne službe. Milijon 200 tisoč evrov lahko RTV Slovenija pridobi na trgu. Če tega milijona 200 tisoč ne bo pridobila na trgu, kdo še ostane, da poravna obveznosti, ki nastanejo zaradi delovanja RTV? Samo gledalke in gledalci, samo dvig naročnine je spet rešitev, da se ti stroški pokrivajo. Resnično v interesu gledalk in gledalcev je, da je ta amandma sprejet, ker bodo imeli cenejšo naročnino za radio in televizijo, imeli bodo večji dostop tudi do komercialnih televizij, in to je tisto, kar je namen, upam si reči, tudi sprejemanja zakonodaje na tem področju. Slediti nekim ozkim interesom trženja in izrabe posameznih multipleksov zgolj za ozke tržne namene, govori o tem, da očitno sledite interes kapitala. In tudi to razumemo. Ampak vsi vemo, da interes kapitala običajno ne sledi javni interes in ta amandma je tisti, ki združuje oboje, združuje javni interes in deloma tudi tržni interes, da se poceni predvsem dajatev, ki jo plačujejo gledalke in gledalci.
Če želite razmišljati v interesu uporabnikov, v interesu gledalk in gledalcev, potem je treba ta amandma sprejeti. Če gledate
117
DZ/VI/3. seja
pa ozko in se izgovarjate na določene evropske predpise, potem pa je to nekaj, na kar se lahko izgovarjate, ampak vas še enkrat opozarjam, če obstaja kje nejasnost, obstaja v zdajšnjem besedilu zakona. In na to nejasnost nismo opozorili mi, ampak tudi tisti, ki ta hip že uporabljajo drugi multipleks in uporabljajo ne nazadnje tudi odvetniške družbe, da opozorijo na neko pomanjkljivost v zakonu in nejasnost v zakonu.
Naš amandma je zelo jasen in je zelo enostavno razložiti, za kaj gre. To, kar je zdaj v zakonu zapisano, pa bistveno težje razložite. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Odpiram prijavo za razpravo.
Mag. Branko Grims, izvolite.
MAG. BRANKO GRIMS: Ja, saj je lepo, da se enkrat vidi prava stvar in da se tista stranka postavi na stran interesa kapitala, pa v praksi to tudi velikokrat zagovarja, se pravi v danem primeru SD. Ampak v tem primeru je pa tukaj očitno en pravni nesporazum ali, upam, da ne prav neznanje. Veste, če govorimo o tem, kaj prenaša ta zakon v naš pravni red, potem govorimo o evropski direktivi. Evropska direktiva pa ni nekaj, kar je nezavezujoče, ampak zavezuje državo. In besedila evropske direktive, ko gre za to področje, so povsem jasna. Ko gre za izvajanja javne službe, se zahteva točno taka ureditev, kot je zdaj predlagana v dopolnjenem predlogu zakona. Ko pa gre za vse ostalo, pa je to nekaj drugega in se ureja na drugačen način in po drugih principih. Zaradi tega je torej besedilo, kot je v osnovnem besedilu zakona, pripravljenem za obravnavo danes na seji, tako kot je bilo oblikovano na seji odbora, ki ga vodim in ki pokriva področje medijev, popolnoma ustrezno in edino pravilno z vidika evropske zakonodaje oziroma evropske pravne ureditve, kakršna je v tem trenutku, in korektno in pravno nesporno prenaša to ureditev tudi v naš notranji pravni red, torej v zakon. Tako ureditev bi sprejeti amandma zameglil, naredil bi jo nejasno, pravno ne več enoznačno in bi torej bilo možno izvajati zakon tudi na način, ki ne bi bil več skladen z evropsko direktivo. To pa pomeni, da bi v danem primeru dovolili zavestno kršitev evropske zakonodaje. To je torej tudi pravni razlog, poleg že sicer omenjenega ustavnega načela jasnosti zakona, zajetega tudi v resoluciji o normativni dejavnosti, zaradi katerega tega amandmaja nikakor ni dopustno sprejeti.
V SDS, pa tudi sam osebno, bomo glasovali proti. Potrdili pa bomo besedilo zakona, ki korektno prenaša evropsko direktivo v naš pravni red in hkrati omogoča, da se tisto, kar je javna služba in programi posebnega pomena za Republiko Slovenijo, postavi na ustrezno
mesto in tudi v zakonski ureditvi ustrezno podpre.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Samo Bevk, prosim.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!
Seveda bom podprl amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov, ki vsekakor koristi gledalkam in gledalcem televizijskih programov. Ker pa je malo možnosti, da bo koalicija ta amandma podprla, bom v končni fazi glasoval proti predlogu zakona, ki zasebnemu sektorju zagotavlja monopol, gledalkam in gledalcem pa televizijski mrk, saj se ocenjuje, da bo brez nekaterih privatnih televizijskih programov, kot so POP TV, Kanal A, Pink SI in ostalo, kar okrog 40 tisoč gospodinjstev, to pa ni tako zanemarljiva številka. Poleg tega ta zakon prinaša tudi izgubo javnemu zavodu RTV Slovenija, saj ukrep jemlje nacionalni televiziji milijon 200 tisoč evrov letno, kar bi se sicer porabilo za izvajanje dejavnosti v javnem interesu.
Kot rečeno, zaradi teh treh razlogov, ker zasebnemu sektorju zagotavlja monopol, ker prinaša mrk gledalkam in gledalcem in ker izčrpava javni RTV zavod v finančnem smislu, tega zakona ne morem podpreti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa.
Zanimivo je mnenje komisije Državnega sveta, ki opozarja na to, da bo novela omogočila velike zaslužke enemu privatnemu ponudniku. Zdaj ne vem, ali je to iz trte izvito, ampak če tudi Državni svet tako ocenjuje, in v Poslanski skupini Socialnih demokratov razmišljamo enako, potem je nekaj na tem.
Prihajam z obmejnega območja. Poznamo relief naše domovine, koliko je dolin, koliko hribov in kotlin, in v vseh teh predelih Slovenije nekaterih televizijskih programov ne bo mogoče gledati. Tega se je treba zavedati. Menda je lažje nekje na ravninskem območju kot pa v hribovitem delu naše domovine. Ob tem, da prav ta pas ob meji izločimo in jim onemogočimo gledati nekatere programe, je izjemna škoda za našo domovino. Mi se trudimo, da bi bilo to območje poseljeno, da bi imeli enak standard za življenje kot nekdo drug, ki je bliže centru, urejamo infrastrukturo in podobno, kajti interes države je, da je tako območje ob meji poseljeno in da držimo to zahodno mejo slovanstva, kolikor se da. Ta zakon bi moral biti v interesu gledalcev, ne izvajalcev. Gledalec je tisti, ki ima tu prioriteto in mora biti servisiran. Zato je torej nek javni interes, ki pa se izraža tudi v tem, da bi RTV Slovenija s prihodkom, ki bi ga dobila preko
118
DZ/VI/3. seja
teh poti, govorim o prihodku milijon 200 tisoč evrov, omogočala cenejšo TV-naročnino oziroma je ne bi bilo treba podražiti. Ampak to ponavljamo že cel čas in upam, da bo zaleglo pri nekaterih članih, predstavnikih koalicije, da bo ta amandma, ki ga je vložila Socialna demokracija, le zalegel in da bo sprejet.
Že pred prejšnjo točko je bilo obravnavanih toliko težkih besed po nepotrebnem, poglejte, ko nam Peterle z Bruslja razlaga, da bodo nekega kandidata za predsednika države volili tisti, ki imajo oprane možgane. Pa prosim, nehajmo s tem, nehajmo! Živimo danes tukaj v svobodni demokratični Sloveniji in stalno se mučite z neko prazgodovino in od tega nima nihče nič. Jaz bom ta amandma seveda podprl. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da je še želja po razpravi, zato odpiram prijavo.
Preden dam besedo mag. Branku Grimsu, na balkonu pozdravljam delegacijo črnogorskih poslank in poslancev ter predstavnikov političnih strank Republike Črne Gore.
/ aplavz/
Hvala lepa. Besedo ima mag. Branko
Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.
Spet se bom moral omejiti na tisto, kar je vsebina zakona, kar očitno dela težave mojim spoštovanim kolegom tam preko, saj so zdaj že bili pri izjavah posameznikov v zvezi z volitvami predsednika države, in to iz Bruslja. Moram reči, da je to zelo zanimiva logika, kaj se vse da vplesti v eno razpravo v državnemu zboru, vsekakor je pa to v nasprotju s poslovnikom, gospod predsedujoči, pa bi veljalo na to tudi posebej opozoriti.
Tisto, kar je pa predmet zakona, pa je vprašanje, kaj je javni interes. Slovenija ima svoj pravni red, gospe in gospodje, in ta pravni red v Zakonu o medijih točno definira, kaj je javni interes. Eno je opravljanje javne službe, ko gre za RTV Slovenija, in drugo daje v okviru javnega interesa posebno mesto programom posebnega pomena za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom, ki ureja medije. To se pravi, točno to, kar je zajeto v predlaganem besedilu predloga zakona, je definirano kot javni interes. In temu ta zakon daje prednost pred zasebnim interesom. Probleme, na katere ste opozorili, bo treba reševati drugače, ob upoštevanju vseh elementov, ki jih predvideva možnost urejanja tega področja, bodisi v okviru realnih možnosti posameznih komercialnih ponudnikov, bodisi države kot celote. Ampak v danem primeru, ko pa urejamo področje, ki zajema zgolj javno radiotelevizijo, pa je treba spoštovati normative in ureditev Evropske unije. In zelo zanimivo je reči, da boste na koncu glasovali proti zakonu v
celoti, ki ni nič drugega kot prenos direktive Evropske unije v slovenski pravni red.
To pomeni, da zavestno napovedujete glasovanje v nasprotju z evropskim pravnim redom. To se morda sliši zelo pogumno, vendar je treba vedeti, da pravni red vsebuje več nivojev in da je evropski pravni red nadrejen nacionalnim pravnim redom, ko gre za tiste akte, ki so zavezujoči. In če kateri od teh aktov ni všeč komu, lahko tudi upravičeno in neupravičeno, niti ni pomembno, je edina pravno korektna pot v demokratični ureditvi, da se spremeni osnovno besedilo. V danem primeru bi bila to seveda direktiva Evropske unije, ki ureja to področje. Če pa ta velja in Slovenijo zavezuje, pa je to treba upoštevati v okviru naše pravne ureditve, konkretno tega zakona, ki je s tega vidika edino primeren, medtem ko bo probleme, na katere ste opozorili, treba urediti drugače. Spet tako, da bo spoštovan pravni red Evropske unije, interesi ljudi in realne zmožnosti ponudnikov komercialnih programov. Javnemu interesu pa je treba dati prednost.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Da. Odpiram prijavo. Prosim za prijavo. Prijava teče.
Mag. Majda Potrata, izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
No, saj če bi magister Branko Grims pogosteje sedel v dvorani, potem bi moral kdaj za ta nauk o tem, kaj zahteva poslovnik, prej opozoriti svoje kolege in kolegice iz poslanske skupine, preden se spušča v polemiko in napad na poslance moje poslanske skupine. Ampak ker je zadnje čase zelo moderno razlagati, kaj je Evropski pravni red pa kakšna je hierarhija teh pravnih dokumentov, bi spoštovanega kolega opozorila samo na to, kako je v prejšnjem mandatu brez kakršnihkoli težav glasoval proti predlaganemu zakonu o medijih v prvi obravnavi, pa je šlo za usklajevanje z evropskimi direktivami, in ker je medijska zakonodaja specialnost gospoda Grimsa, omenjam samo medijsko zakonodajo. Kaj direktiva zahteva in kako bo direktiva prenesena v nacionalno zakonodajo, je stvar nacionalne zakonodaje. Direktno uporabna je uredba. Ampak tudi pri uredbah nimate nobenih težav. Če se opazi neskladje in varovanje pravic v nacionalni zakonodaji, ki je višje od tiste predlagane uredbe, mirno glasujete proti nacionalni zakonodaji, tako da teh pravnih podukov o tem, kaj je veljavno in kaj ni, kdo kaj spoštuje in česa ne, bi samo rekla, ko govorimo o varovanju ustavnega določila o jasnosti zakonodaje, je nedavno sprejeti ZUJF pa res vzor pravne nejasnosti in še česa drugega. Tako, gospod Grims, lepo vas prosim, ko sekate po nas, dajte misliti na svoj lastni prag in še kaj podobnega.
Ampak govorim o zakonu, ki ga danes obravnavamo in o predlaganem amandmaju. Predlagani amandma je pač ena od možnosti, s
119
DZ/VI/3. seja
katero bi pravno regulirali stvari, ki združujejo dve področji in je dejavnost širši pojem od tistega, kar je zapisano samo v javnem interesu. Treba bo to malo podrobneje nakazati, zakaj je to v nasprotju z direktivo, ker pri obravnavi tega zakona je bilo slišati toliko različnih mnenj o tem, kaj vse je v nasprotju z direktivo. In da ne bi tukaj delali kakšne velike znanosti iz tega, ker se tako zelo napihnjeno sliši marsikakšna stvar, je treba tudi pogledati, kaj direktiva v resnici prinaša. In bi bilo dobro, če bi nam tisti, ki zdaj očitajo, kje je neskladje, tudi zato, da bi vsi vedeli, o čem govorimo, to tudi citirali. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Replika, mag. Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Zelo na kratko. Gospa Potrata, če že iščete pravno solato, potem si poglejte zakon za boj proti korupciji, ki se dotika tudi lobiranja in ki sem mu osebno nasprotoval in moja poslanska skupina v prejšnjem mandatu. Vaš kolega, iz vaše poslanske skupine je pa zdaj, mislim, da že drugo kazen plačal po tem zakonu, ki ga je takrat sam sprejel, ker je zakon napisan tako, da praktično onemogoča normalno poslansko delo
v	tistem delu, ki se ga pravzaprav dotikamo tudi danes, ko iščemo optimalne rešitve z vsemi tistimi, ki jih posamezen zakon zadeva, ker meša po eni strani lobiranje, po drugi strani pa iskanje dodatnih rešitev in posvetovanje s tistimi, ki jih neposredno zakon zadeva. In zaradi tega se dostikrat ne morejo v praksi najti najbolj optimalne rešitve. Ampak v danem primeru, veste, je pa situacija pravno točno taka, kot sem povedal. Zavezuje nas pravo Evropske unije. Tisti problem, na katerega ste opozorili, pa bo treba urejati drugače, v okviru drugih možnih rešitev. Katere pa so, pa vam pri najboljši volji ne morem ta hip pomagati, kajti zakon, ki ste ga
vi	sprejeli ob mojem nasprotovanju, ki meša lobiranje in iskanje informacij, mi onemogoča, da bi se sploh normalno sestal s ponudniki komercialnih programov in jih vprašal po njihovih željah, predlogih in eventualno kakšno dobro idejo morda tudi poskušal preliti v zakonodajo v tem državnem zboru. Če se sprejemajo zmešani zakoni, potem so seveda tudi posledice za državo take in jaz samo upam in pričakujem od sedanje vlade, da bo enkrat ta zakon vzela pod lupo in da bo dejansko razmejila, kaj je boj proti korupciji in tisto lobiranje v evropskem pomenu besede od povsem normalnega poslanskega dela, ki je zdaj zaradi vašega početja v minulem mandatu v veliki meri žal onemogočeno. In najprej pometite pred svojim pragom.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
K besedi se je javil dr. Žiga Turk.
Minister, prosim.
DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za besedo.
Jaz ne bi rad, da bi izpadlo, da je edini razlog za to, da sprejemamo ta zakon, da je v evropski zakonodaji nekaj napisanega. Rad bi utemeljil, da tisto, kar v evropski zakonodaji piše, da je zelo smiselno, če želimo imeti neke normalne, poštene pogoje tržnega gospodarstva, kjer je razmejitev med tem, kaj je javno in kaj je zasebno, vzpostavljena in kjer je preprečeno, da bi selektivno nekatero zasebno profitiralo na račun javnega. In o tem, kako in kje bi kakšno zasebno profitiralo na račun javnega, na tem področju smo pa v Sloveniji veliki mojstri in verjamem, da nam gredo take rešitve zelo težko skozi parlament ali pa vsaj skozi opozicijo.
V čem je bistvo te ureditve? Bistvo te ureditve je, da če obstaja neka omejena javna dobrina in če jo nekdo, neka javna ustanova, ki deluje v javnem interesu, brezplačno, brez razpisa, brez koncesije dobi od države na razpolago, potem ne sme te omejene javne dobrine uporabljati za pridobitno dejavnost oziroma ne sme biti uporabljena kot del tržne dejavnosti.
Take javne dobrine niso samo radiofrekvenčni spekter, o katerem se pogovarjamo danes. enako bi morala Slovenija reagirati, če bi delala kaj z vodami ali pa s prostorom ali pa z morjem ali pa z zrakom ali pa s čemerkoli. Seveda se pa stvar zelo spremeni v trenutku, ko država javno dobrino da na razpolago s koncesijo, z razpisom na način, ko nekdo da za to dobrino neko odškodnino.
Ta amandma SD ravno bistvo te evropske direktive oziroma te evropske ureditve, da če dobiš neko javno dobrino zastonj, brezplačno, brezpogojno, da se to razloči od komercialnega interesa, to ureditev razvodeni, ker vi predlagate, da bi vsaka dejavnost javnega zavoda RTV brez omejitev lahko participirala na tej javni dobrini. In seveda je bil omenjen tukaj interes kapitala. Velik interes kapitala je tukaj. Interes tistega kapitala, ki je v analognih časih imel 60 %, 70 % pokritost in je zdajle prišel skozi stranska vrata na 98 % pokritost. Seveda njim ne ustreza, da bi šli nazaj, ne na 70 % ali 60 % pokritost, ampak komercialni multipleks je imel pokritost 87 %, 88 %. Seveda je težava z lobiranjem, ampak očitno lobiranje še vedno teče, zato je bil ta zakon toliko časa v predalih. Stroka, o kateri radi govorite, stroka, ki je seveda sestavni del uradniškega aparata na ministrstvu, je to rešitev pripravila globoko v lanskem letu.
Jaz sem tukaj slišal, da moj predhodnik tega zakona nalašč ni vložil, ker mu ni bil všeč, ker verjetno tudi ni bil všeč tistim, ki oddajajo svoje programe na oddajnikih javne radio-televizije. Ali se spominjate napovedi tožbe pred Evropskih sodiščem, kjer naj bi bila kazen 13 tisoč evrov dnevno. To je tudi predmet tega. Če ta parlament ne bo prehitel sklepa Evropskega sodišča, bomo plačevali 13 tisoč evrov dnevno kazni, ker ne znamo razločiti med tem, kaj je javna dobrina, ki se uporablja v javnem interesu, in tem, kako se ta stvar lahko meša s komercialnimi ponudniki.
120
DZ/VI/3. seja
Jaz verjamem, da bi bilo v javnem interesu v Sloveniji še marsikaj, da bi bilo ljudem všeč še marsikakšno stvar dobiti brezplačno. Ampak infrastruktura, ki je vzpostavljena, omogoča bistveno večji dostop do programov komercialnih televizij po zraku, kot je bilo to pred digitalnim prehodom. Nobena ureditev ne preprečuje ponudnikom komercialnih programov, da zgradijo omrežje, ki bo imelo ravno takšno pokritost, kot jo ima omrežje javne radiotelevizije. Tako so te skrbi odveč. In tudi z amandmajem, ki ga je predlagala koalicija, mi vzpostavljamo tudi možnost, da komercialni multipleks zgradi javna radiotelevizija. Ampak ga bo dobila pod čisto drugačnimi pogoji, kot je dobila ta multipleks, ki je vzpostavljen sedaj, in bo razmejitev med javnim dobrim in zasebnim interesom seveda bistveno boljše urejena.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Želja je še po razpravi, zato odpiram prijavo. Prosim za prijavo.
Mag. Majda Potrata, prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Gospod minister, težke besede ste izrekali. Pripisujem jih temu, da niste bili zraven v prejšnjem mandatu in niste sledili razpravam ob Zakonu o medijih, ki je bil zavrnjen. Od tod tudi se čudite, kako nekateri spregledajo ali naj bi domnevno spregledali nevarnost plačila kazni. Vaši kolegi poslanke in poslanci v prejšnjem mandatu so mirno glasovali proti Zakonu o medijih, ki je večmilijonsko škodo napovedal, če ne bo sprejet. In takrat je tekla beseda o frekvencah kot o javnem dobrem, o konkurenci in o ustvarjanju monopola. Ustvarjanje monopola, zoper kar je uperjena direktiva, je nekaj, kar je ta zakon omogočal. Ustvarjanje monopola še ne pomeni, da bo to tudi zaviralo. Zaviranje konkurence in ustvarjanje monopola sta vsak k sebi. In tukaj gre za takšen proces, o katerem vi govorite. Ne gre za to, kaj je komu všeč, pa kaj ni komu všeč. Lahko da se v koaliciji tako odločate in sprejemate v ZUJF tiste odločitve, ki so bile javnosti všeč, pri tistih ste seveda malo popustili, pri tistih, ki jih javnost ni prepoznala, ste pa zabetonirali in še bi vam lahko človek kaj rekel.
Kar pa zadeva lobiranje in veliko bolečino gospoda Branka Grimsa in korupcije in Zakona o preprečevanju korupcije, so nekateri v tej dvorani ali pa pripadajo tisti opciji, ki ima s korupcijo zelo velike izkušnje. Takšne izkušnje, da bi se nekateri drugi pri njih morali učiti, če bi nam bilo kaj do tega, da bi se s korupcijo ukvarjali. Transparency International je podal poročilo o koruptivnosti v Sloveniji in je tudi stališča povedal. To, o čemer govori gospod Branko Grims, je eno od polj korupcije. Najpogostejša sta politika in gospodarstvo. Ta dva v soočanju sta najbolj izpostavljena koruptivnemu dejanju, In to z lobiranjem v tistem reguliranem pogledu nima nič opraviti. Da pa ne
bomo že danes govorili o tem, saj se bomo v četrtek sešli s predstavniki protikorupcijske komisije, pa nam bodo povedali, kaj je naša naloga in kaj ne. Ampak tako kot se pogovarjamo in tako kot slišimo, da ministri sami dobivajo pošte o tem, kateri podjetnik je s čim zadovoljen in s čim ni. Če je to korektno, je pa druga stvar. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da ne želi nihče več razpravljati, zato zaključujem razpravo.
Odločanje o amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez 30 minut v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 4. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanjem nadaljevali ob 14. uri in 5 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 13.34 in se je nadaljevala ob 14.05.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Prehajamo na odločanje zbora o predlogih odločitev, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, tudi za sejo Državnega zbora ni bilo mogoče vlagati amandmajev. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 3.
(Za je glasovalo 66.) (Proti 3.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
So kakšne težave z glasovalnimi napravami? Dobro. Potem bomo pa za kakšno minuto prekinili, da to preverimo. Je v redu? Dobro, vse v redu.
Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, zato tudi na seji Državnega zbora nimamo amandmajev.
Prehajamo na odločanje o predlogu
zakona.
121
DZ/VI/3. seja
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, skrajšani postopek.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Amandmaji niso možni, zato lahko začnemo z glasovanjem. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 30.
(Za je glasovalo 49.) (Proti 30.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je tretja obravnava Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o medijih.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili o nobeni neusklajenosti zaradi amandmajev, tako lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 73, proti 2.
(Za je glasovalo 72.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Tudi ta točka dnevnega reda je zaključena.
Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda z dne 11. junija 2012. To je amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k 2. členu. Prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 32, proti 45.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Zaključili smo drugo obravnavo predloga zakona in prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandma ni bil sprejet, lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti zaradi amandmaja, sprejetega na matičnem delovnem telesu.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine mag. Majda Potrata.
Prosim.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Poslanci Socialnih demokratov smo zakonu nasprotovali in mu še vedno nasprotujemo, ker zakon ne zagotavlja minimalne konkurence digitalnega oddajanja. Še več. Sedanji dvojec je nadomeščen z monopolom enega ponudnika. Poleg tega pomeni zakon finančno siromašenje javne RTV Slovenija. Za dobršen prebivalk in prebivalcev Slovenije pomeni zmanjševanje možnosti spremljanja priljubljenih tv-programov. To sta dva temeljna razloga, zaradi katerih nasprotujemo. Menimo pa, da je naloga Vlade Republike Slovenije, da pripravlja tak predlog zakona, ki ob upoštevanju direktiv Evropske unije daje prednost direktivi ne pa pričakovanjem posameznih gospodarskih subjektov. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu zakona. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 55, proti 11.
(Za je glasovalo 55.) (Proti 11.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na Vprašanja poslank in poslancev.
Sedaj bomo odločali o predlogih sklepov, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade oziroma ministrice, ministra.
Najprej bo Državni zbor odločal o predlogu poslanca Janija Moderndorferja, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade gospoda Janeza Janše na poslansko vprašanje gospoda Janija Moderndorferja v zvezi s koalicijsko pogodbo, Pogodba za Slovenijo 2012-2015.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 33, proti 46.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade Janeza Janše na poslansko vprašanje gospoda Janka Vebra v zvezi s spremembami koncepta upravljanja državnega premoženja.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 34, proti 46.
(Za je glasovalo 34.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča na poslansko vprašanje gospoda
122
DZ/VI/3. seja
Matjaža Zanoškarja v zvezi z okoljsko sanacijo Mežiške doline.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 43.
(Za je glasovalo 37.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi s podržavljanjem športa.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 33, proti 45.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje gospoda Dragan Bosnica v zvezi z načrtovanimi posegi v šolsko mrežo.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 35, proti 45.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 45.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje dr. Andreje Črnak Meglič v zvezi s prihodnjim statusom samozaposlenih v kulturi.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava v zvezi s kadrovsko politiko v gospodarstvu.
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 33, proti 44.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 44.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje mag. Majde Potrata v zvezi z mrežo javnih srednjih šol.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 32, proti 44.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje
gospe Tine Komel v zvezi z javnim razpisom za dodelitev sredstev fakultetam.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 36, proti 43.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 43.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje gospe Renate Brunskole v zvezi z načrtovanimi spremembami normativov in standardov v šolah.
Obrazložitev glasu ima gospa Renata Brunskole.
Prosim.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa, lepo pozdravljeni!
Predlagam, da opravimo javno razpravo predvsem zaradi tega, da o tej pomembni temi, o javnem osnovnem šolstvu za vse otroke, tako v mestih kot na podeželju, sprememba mreže osnovnih šol, šolskih okolišev, normativov in standardov, brez javne predstavitve in ukinitve Zavoda za šolstvo, brez javne predstavitve mnenj in javne razprave, kjer bi mnenje podala stroka, tako predstavniki lokalnih skupnosti, ravnatelji in pa župani, pomeni, da se očitno ministrstvo za izobraževanje odloča po svoje, torej v škodo osnovnemu šolstvu v Republiki Sloveniji. Odmikamo se enakomernemu razvoju Republike Slovenije in umikamo se enakosti pravic za vse otroke. Želimo očitno preferirati zasebne šole, javno šolstvo bi bilo očitno za sloje ljudi, ki so danes na pragu preživetja.
Bojim se, da je temu tako. Povedala sem bolj drastično, kot je v tem trenutku, vendar če pogledamo demografsko ogroženo območje Bele krajine, je žal tako. Ukinitev treh samostojnih osnovnih šol, sprememba v podružnične šole, to je dejstvo. Septembra naj bi bilo tako, 35 profesorjev in drugih strokovnih sodelavcev brez dela. Kam to pelje? Zagotovo je to napačna pot, zato predlagam, da opravimo javno razpravo. Če so iskrene namere v dobrobit Republike Slovenije, se nimamo kaj bati, zato opravimo to javno razpravo in delujmo v dobrobit osnovnega šolstva, kot so pričakovanja državljank in državljanov Republike Slovenije.
Pot, naj še enkrat ponovim, na katero pelje sedaj ministrstvo za izobraževanje, je napačna pot. Tudi poslansko vprašanje, ki je bilo postavljeno s strani nekaterih predstavnikov koalicije, mi je to potrdilo v včerajšnjem dnevu, zato predlagam, da imamo javno razpravo. Umikamo se od pravne, demokratične in socialne države Republike Slovenije, če bomo uvedli zasebne osnovne šole in javne šole na nek način dali na stranski tir.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa.
123
DZ/VI/3. seja
Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 33, proti 45.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 45.)
Sklep ni bil sprejet.
Imamo še tri glasovanja.
Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru Ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje mag. Lejle Hercegovac v zvezi z delovnim programom ministrstva za zdravje za leto 2012.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 32, proti 46.
(Za je glasovalo 32.) (Proti 46.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Naslednji predlog: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča na poslansko vprašanje gospoda Jerka Čehovina v zvezi s plačevanjem odškodnin denacionalizacijskim upravičencem s strani iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Gospod Jerko Čehovin ima obrazložitev glasu.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Ta predlog presega, vsaj po mojem mnenju, koalicijsko ali pa pozicijsko držo. Gre za velika sredstva, ki jih bo država morala dati denacionalizacijskim oškodovancem na podlagi nezmožnosti upravljanja s premoženjem, ki pa po merilih, ki niso jasna, presega to, o čemer smo razpravljali, in dosega celo blizu 100 milijonov evrov. Medtem ko se mi pogovarjamo o zakonodaji, recimo, danes smo sprejeli že kar nekaj zakonov, ki pa skupaj predstavljajo morda 5 % učinka tega, o čemer predlagam razpravo, bo v ozadju potekalo, ker nimamo urejene metodologije, ker nimamo tako na sodni veji oblasti kot tudi na izvršni veji oblasti urejenih metodologij, da bomo izgubili nekaj 10 milijonov evrov. To utrjuje tudi samo priznanje ministra Bogoviča, da gre za resen problem, zato mislim, da tukaj dejansko ne gre za problem koalicije ali opozicije, ampak za nekaj širšega.
Zato predlagam, da se mi pridružite pri tem, da glasujemo, da se opravi razprava o tej problematiki. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 35, proti 44.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 44.)
Sklep ni bil sprejet.
In še en predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača na poslanko vprašanje gospoda Jožefa Kavtičnika v zvezi z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj.
Gospod Kavtičnik ima obrazložitev
glasu.
JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa.
Zahtevek za splošno razpravo sem dal predvsem zaradi tega, ker minister Černač ni dal ustreznega odgovora. Ne nazadnje ga tudi ni mogel dati, saj pravi, da nima ustreznih informacij. In če vlada in minister nimata ustreznih informacij o najdražji in največji investiciji naše države, potem je sigurno prav, da se opravi razprava tukaj v državnem zboru. Predvsem tudi zaradi tega, ker ta investicija buri duhove, pa ne samo duhove zunaj tega parlamenta, ampak tudi v parlamentu. Žogico si podaja tako vlada na parlament, da bi naj odgovornost prenesli na poslance. Seveda smo pa prepričani, da je odgovorna pri tej investicija vlada, ki je nekako 100 % lastnik HSE, ta pa lastnik TEŠ. Zato sem prepričan, da bomo tako poslanci kot tudi vlada dobili prepotrebne informacije o tem, kako poteka izgradnja Termoelektrarne Šoštanj, blok 6, in kaj je treba narediti oziroma kdo česa ni naredil.
Zato apeliram na vse nas in vas, da podpremo ta predlog in da si natočimo čistega vina. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 35, proti 45. (Za je glasovalo 35.) (Proti 45.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 4. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri.
Samo še dve obvestili. Seja Mandatno-volilne komisije bo ob 15. uri, žal zaradi zasedenosti dvoran, delovna telesa Državnega sveta zasedajo, bo ob 15. uri v velikem salonu. Sejo Odbora za finance in monetarno pa bo čez 15 minut, torej ob 14.40 v veliki dvorani na Tomšičevi.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 12. JUNIJA 2012 OB 14.25 IN SE JE NADALJEVALA 13. JUNIJA 2012 OB 9. URI.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Ura je 9, ena minuta in pol. Dogovorjeni smo, da seje začenjamo točno ob 9. uri, zato bi vas prosil, če se umirite, da začnemo sejo. Lahko? Hvala.
Nadaljujemo 4. sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti: mag. Barbara Žgajner Tavš, gospod Robert Battelli, mag. Matej Tonin, gospod Matevž Frangež in gospod Rihard Braniselj do 12. ure. Lepo pozdravljeni!
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN
124
DZ/VI/3. seja
DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH PO NUJNEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku Černaču.
Prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani vsi prisotni! Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.
Pred nami je ena manjša novela oziroma dopolnitve Zakona o cestah. V enem delu spremembe sledijo evropski regulativi, konkretno je ta novela namenjena implementaciji direktive 2010/40/EU v okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza.
V skladu z določbami direktive morajo države članice zagotoviti pravni okvir za implementacijo tehničnih specifikacij s področja ITS, ki jih sprejema Evropska komisija. Skladno s predlogom zakona se bodo posamezne aplikacije ali storitve inteligentnih transportnih sistemov v Republiki Sloveniji uporabljale, če bo ugotovljeno, da je v naši državi taka uporaba smotrna. Pri tem bodo predpisani ukrepi, potrebni za izvajanje specifikacij, ki bodo zagotavljali spoštovanje načel, določenih z direktivo, zlasti načela učinkovitosti, uresničevanja medobratovalnosti, načela ohranjanja združljivosti z obstoječimi sistemi, spoštovanja varstva osebnih podatkov in druga. Naj na tej točki omenim tudi glede na razpravo in glede na amandmaje, ki so bili obravnavani na matičnem odboru, da je temu področju, se pravi, varovanju osebnih podatkov, namenjen velik poudarek, še posebej glede na to, da gre za informacijske sisteme, in glede na možnosti, ki se lahko v takih primerih zlorabljajo. Tako je zbiranje teh podatkov dopustno samo, če je nujno potrebno za delovanje aplikacij oziroma za delovanje storitev inteligentnih transportnih sistemov.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo spremljalo in analiziralo razvoj področja inteligentnih transportnih sistemov v Republiki Sloveniji in tujini ter uporabo aplikacij in storitev, ob tem pa bo sodelovalo s primerljivimi organi iz drugih držav članic. Kot nalaga direktiva, bo ministrstvo Evropski komisiji vsaka tri leta poročalo o napredku, doseženem na področju inteligentnih transportnih sistemov.
Drugi del te novele, ki je relativno majhne narave, vendar pomemben, ureja še nekatera druga posamezna vprašanja, ki so se pri skoraj dvoletnem izvajanju tega zakona v praksi pokazala kot problematična in jih zaradi tega s to spremembo urejamo in računamo, da tudi odpravljamo težave, s katerimi se srečujejo na eni strani upravljavci in na drugi strani uporabniki cest oziroma cestnega omrežja.
Naj na tej točki izpostavim predvsem urejanje plačila stroškov odstranitve ovir na cesti, tako da bo stroške, nastale zaradi kršitve predpisov o uporabi cest, nosil njihov povzročitelj in ne vzdrževalec ceste, odpravo nekaterih birokratskih ovir pri izdelavi investicijske dokumentacije pri manj zahtevnih posegih oziroma delih, ki ne posegajo izven območja javne ceste, s čimer bodo zmanjšani stroški, povezani s takšnimi deli, bistveno pa se bo tudi na drugi strani skrajšal čas te izvedbe. Naj izpostavim še spremembo obračuna stroškov presojevalcev varnosti cest, tako da bodo njihove storitve obračunane po predpisanem ceniku, kakor to velja tudi za druge regulirane dejavnosti. Naj izpostavim še ureditev nekaterih operativnih vprašanj v zvezi z delovanjem Nacionalnega centra za upravljanje prometa Dragomelj, kar bo omogočilo njegovo hitrejšo in enostavnejšo vzpostavitev in delovanje v korist vseh udeležencev v prometu. In na koncu, uskladitev nekaterih prekrškovnih določb z Zakonom o prekrških oziroma Zakonom o pravilih cestnega prometa.
Novela gre v dveh smereh, v enem delu uskladitev z evropsko regulativo in v drugem delu olajšava oziroma poenostavitev nekaterih postopkov, ki so se izkazali kot motnja oziroma ovira pri izvajanju posameznih ureditvenih del na cestnem omrežju v Republiki Sloveniji. Zaradi tega vas vabim, da to novelo v okviru obravnave po nujnem postopku podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, minister.
Kot matično delovno telo je predlog zakona obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor.
Besedo za predstavitev poročila odbora dajem gospodu Danijelu Krivcu.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Odbor za infrastrukturo in prostor je na 9. nujni seji 6. 6. 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala Vlada, s predlogom, da ga obravnava po nujnem postopku, kar je potrdil tudi Kolegij predsednika Državnega zbora na 17. seji.
Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Odbor je bil poleg osnovnega gradiva seznanjen še z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni zbor Državnega sveta in pripombami družbe Dars, d. d..
V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov predloga zakona je predstavnik predlagatelja Zvone Černač, minister za infrastrukturo in
125
DZ/VI/3. seja
prosto,r povedal, da se predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o cestah nanašajo predvsem na prenos direktive 2010/40 Evropskega parlamenta in Sveta v naš pravni sistem. S to direktivo se vzpostavljajo pogoji za prevzem specifikacij o storitvah oziroma aplikacijah inteligentnih prometnih sistemov ITS v cestnem prometu z vmesniki do drugih vrst prevoza. S predlaganimi dopolnitvami zakona se predvsem želi doseči, da se s temi specifikacijami razvijejo pravni učinki, po katerih se je treba obvezno ravnati pri uvajanju ukrepov ITS v naš pravni red.
Drugi del predlaganih sprememb in dopolnitev zakona se nanaša na nekatere manjše spremembe, za katere se je na podlagi dosedanjega izvajanja zakona pokazalo, da so nujne. Te spremembe bodo olajšale izvedbo posameznih postopkov in tudi pocenile storitve. S predlaganim zakonom pa se urejajo tudi nekatera vprašanja glede ustanovitve in prihodnega delovanja Nacionalnega centra za upravljanje prometa.
Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajnotehničnega vidika ter dala pripombe k nekaterim členom predloga zakona. Na seji odbora je predstavnica službe izpostavila pripombe, ki z vloženimi amandmaji niso bile v celoti upoštevane.
Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta, ki predlog zakona podpira. Komisijo razveseljuje dejstvo, da se s predloženim zakonom določeni postopki poenostavljajo ter zmanjšujejo nepotrebni stroški državnega in tudi občinskih proračunov. Komisija podpira tudi predlog za razširitev pristojnosti občinskih redarjev v 10. členu novele zakona.
Odbor je v okviru obravnave predloga zakona v skladu s 126., 128., 131. in 132. členom Poslovnika Državnega zbora opravil razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih.
Odbor je sprejel vse vložene amandmaje poslanskih skupin koalicije. Odbor je sprejel tudi amandma na amandma k 9. členu, ki je bil redakcijske narave.
Odbor je po opravljeni razpravi o posameznih členih predloga zakona ter po opravljeni razpravi in glasovanju o amandmajih v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Zahvaljujem se predsedniku odbora.
Zdaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Ljubo Žnidar.
LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegice in kolegi!
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah, ki ga je v Državni zbor Republike Slovenije v obravnavo poslala Vlada s predlogom, da se obravnava po nujnem postopku.
V	uvodnem delu zakona gre za obveznost Republike Slovenije, kot države članice Evropske unije, za prenos direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu, ki bo veljal na območju cele Evrope. S tem se ta direktiva prenaša v naš pravni sistem in ustvarja okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Republiki Sloveniji. To za Slovenijo ni novost, saj je stroka v Sloveniji sledila mednarodnemu razvoju na področju inteligentnih prometnih sistemov.
Drugi del zakona se nanaša na spremembe in dopolnitve posameznih določb veljavnega zakona o cestah. Glavni in osnovi cilj spremembe zakona je poenostavitev postopkov, s tem pa povečanje učinkovitosti in tudi pocenitev določenih storitev. Uredi se boljše upravljanje cest, določi se način vrednotenja storitev presojevalcev varnosti cest, zagotovi se učinkovit nadzor nad uporabniki cest, doseže se boljša učinkovitost pri izdelavi investicijske dokumentacije za manj zahtevne objekte in v navezavi na gornjo sprejeto direktivo se uredi delovanje nacionalnega centra za upravljanja prometa v Republiki Sloveniji.
Kot rečeno, v Slovenski demokratski stranki bomo ta zakon podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Gospod predsednik, gospod minister, gospe in gospodje!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah, ko gre za uskladitve z Evropsko zakonodajo, Socialni demokrati nimamo problemov, da bi ta zakon potrdili. Problem je, gospe in gospodje, da mi pod nujnimi postopku sprejemamo tista dopolnila, ki ne sodijo v takšen postopek, in bi kazalo postopke peljati zato, da bi lahko o njih razpravljali in tudi premislili. Posebej problematično je, gospod predsednik, to, da ne upoštevamo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Jaz seveda nisem gotov ali siguren, da so mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora tista, ki lahko 99 ali 100-odstotno veljajo. Prav tako pa nisem gotov, da tako veljajo tudi mnenja pravnikov v ministrstvu. Čas bi seveda bil in dobro bi bilo, kadar sprejemamo takšne zakone, ki spreminjajo nekaj, o čemer imamo dve različni mnenje oziroma dve različni stališči, da se lahko strokovnjaki na tem področju med seboj
126
DZ/VI/3. seja
uskladijo, da dobimo enotno mnenje in da lahko rečemo, da smo v Državnem zboru sprejeli zakon, na katerega tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora nima pripomb. Pri tem zakonu ni bilo tako. Tudi gospod predsednik odbora je povedal, da nismo sprejeli vseh mnenj Zakonodajno-pravne službe, kar seveda ni problematično, če bi ta mnenja bila usklajena s tistimi, ki so to predlagali. In zdaj smo prišli do tega, da so bila sprejeta nekatera določila, ki jim mi nasprotujemo. Nekatere stvari po svoji vsebini ne sodijo v ta zakon in predstavljajo spremembe, ki jih z nikomer nismo mogli dogovoriti. Socialni demokrati ne nasprotujemo prenosu direktiv, nasprotujemo pa spreminjanju zakona na način, ki je netransparenten, na način, ki ne omogoča razprave, ne omogoča tudi preverjanje vsega, kar se bo zgodilo, zato bomo pri glasovanju pri tem zakonu proti zaradi načina, ker zakon spreminja še marsikaj drugega. Ni v redu, da mi za sedež centra ITS postavljamo neko lokacijo, ki ni sporna. Sporen pa je seveda sam način. Način v tem smislu, da je v zemljiškoknjižnih zapisih lastnina drugačna, kot je danes, in s tem zakonom mi naredimo nekaj, kar z zakonom pravzaprav ne bi smeli narediti. Prav tako gre za to, da poenostavljamo dokumentacijo takrat, kadar gre za gradnjo nekega osnovnega objekta in bi lahko ob tem objektu delali še marsikaj drugega. Gre tudi za projektno dokumentacijo, kar samo po sebi ni sporno, če rečemo lahko o vsebini, če bi o tem lahko razpravljali s tistim, ki o tem pravzaprav več vedo.
Zato poslanke in poslanci, gospe in gospodje, izjemno pazljivo bi morali usmerjati naša ravnanja, da ne bi bili samo preprosto orodje slovenske vlade, kakršnakoli ta slovenska vlada je, da ne bi po zelo hitrih, nujnih in drugačnih postopkih onemogočili demokratično razpravo in ne opravili svoje vloge, ki jo imamo. Pri tem, gospod predsednik, imate vi zelo pomembno vlogo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Državljanska lista ima besedo gospa Kristina Valenčič.
KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovani predsednik, gospod minister, poslanke in poslanci!
V	Državljanski listi zagovarjamo enostavno državo, pri čemer imajo pomembno vlogo sodobne informacijske tehnologije, ki omogočajo optimizacijo procesov in inovativnost pri upravljanju podatkov. Novela zakona o cestah, ki jo danes obravnavamo, prinaša ravno to. Omogoča pospešeno uveljavljanje inovativnih prometnih konceptov, kar bo pripomoglo k varnejšemu, učinkovitejšemu in uporabniku prijaznejšemu prometnemu sistemu. Sodobni informacijski sistemi omogočajo kakovostnejšo storitev za posameznika kot tudi za podjetja ter imajo pomembno vlogo pri
upravljanju prometa, učinkovitem zaračunavanju ter predvidevajo prilagodljivo prometno storitev. ITS to lahko zagotovi z uporabo zadnjih spoznanj in razvojni dosežkov s področja telefonije, satelitske navigacije, računalništva. S sprejetjem te novele v slovenski pravni red prinašamo določbe direktive Evropske unije, katere rok za prenos je potekel že februarja letos. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta postavlja pomemben mejnik pri uvajanju ITS v cestni promet. V Evropi je trenutno zelo velik razkorak med kakovostjo in obsegom podatkov, ki se uporablja kot informacija v prometnem sistemu. Za optimalno delovanje so potrebni dosledni, verodostojni in kakovostni podatki, da je mogoče zagotoviti optimalno, operativno in komercialno odločanje v prometu. Direktiva temu sledi, saj podaja pomemben instrument za usklajeno delovanje ITS v Evropi ter zagotavlja varnejšo, trajnostno ter konkurenčno mobilnost v evropskem prostoru. Ta novela prinaša tudi nekatere druge rešitve, ki v praksi otežujejo izvajanje veljavnega zakona o cestah. Tako se poenostavljajo in natančneje določajo postopki pri prenosih cest, za določanje cenika, po katerem opravljajo naloge presojevalci varnosti cest ter pooblastilo policiji in občinskim redarjem za upravljanje nadzora nad prepovedano uporabo javne ceste. Novela ureja tudi postopke v zvezi z ustanovitvijo in prihodnjim delovanjem nacionalnega centra za upravljanje prometa, ki bo nadziral, usmerjal in usklajeval upravljanje prometa na državni ravni v rednih in izrednih primerih.
Rešitve, ki jih prinaša novela, bodo pripomogle k varnejšemu, učinkovitejšemu in uporabniku prijaznejšemu prometnemu sistemu, zato bomo poslanci Državljanske liste ta predlog podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani gospod minister, gospe poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Pred nami je novela Zakona o cestah, katere glavni namen je prenos direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2010/40 Evropske unije v slovenski pravni red ter izboljšanje operativnosti zakona na področjih gradnje in obnove cest. Celovito pa se ureja tudi status nacionalnega centra za upravljanje prometa. Večji del Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah se nanaša na prenos evropske direktive, ki vzpostavlja okvire za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov, na kratko ITS, v cestnem prometu. S to direktivo se namreč vzpostavljajo pogoji za prevzem specifikacij o storitvah oziroma aplikacijah inteligentnih prometnih sistemov ITS v cestnem z vmesniki do drugih vrst prevoza. Direktiva državam članicam ne nalaga uvedbe aplikacij in storitev ITS na
127
DZ/VI/3. seja
svojem ozemlju, pač pa le določa, da mora biti morebitno uvajanje le-teh v skladu s temi specifikacijami, ki jih bo izdajala Evropska komisija. S predlaganim zakonom se zato želi doseči, da s specifikacijami razvijejo pravni učinki, po katerih se je treba obvezno ravnati pri uvajanju ukrepov ITS.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da ITS in njihovo uvajanje v realne prometne tokove nedvomno predstavlja velik potencial za razvoj prometa na evropski celini, predvsem kar se tiče izboljšanja varnosti udeležencev v prometu ter zmanjšanja vplivov na okolje. Izpostaviti je treba tudi, da predlagani zakon ne prinaša nobenih finančnih posledic, le-te bodo nastale v prihodnosti z uvajanjem aplikacij in storitev ITS. Pomembno se nam zdi tudi dejstvo, da se bodo lahko države članice, tudi Slovenija, povsem samostojno odločale, kdaj in na kakšen način bodo uvajale te aplikacije in storitve, s čimer bodo lahko implementacijo teh sistemov lažje prilagajale svojim finančnim zmožnostim.
Kot je že bilo rečeno, se drugi del predlagane novele Zakona o cestah nanaša na nekatere spremembe, za katere se je na podlagi izvajanja zakona izkazalo, da so nujne. V ta namen se krajšajo postopki glede vzdrževalnih del na javnih cestah, natančneje se opredeljuje obseg gradnje javne ceste, vzpostavlja se enotno vrednotenje in plačilo storitev, presojevalcev, varnosti cest, pristojnost nadzora nad nedovoljenimi zaporami cest pa se zaradi učinkovitosti postopka razširja še na občinsko redarstvo in policijo.
V	poslanski skupini Slovenske ljudske stranke kot pozitivno ocenjujemo predvsem rešitev iz 5. člena predloga zakona, s katero se predlaga, da za investicijska vzdrževalna dela na javnih cestah ne bo več treba izdelovati celotne investicijske dokumentacije, saj bo to omogočilo skrajšanje postopkov obnove in hitrejši zaključek obnovitvenih del.
Poleg navedenih poenostavitev se s predlaganim zakonom celovito ureja tudi položaj nacionalnega centra za upravljanje prometa, s sedežem v Dragomlju, ki predstavlja edini možen objekt za nemoteno izvajanje vseh nalog upravljanja prometa in obveščanja javnosti, zato se nam zdi njegova umestitev v predlaganem zakonu smiselna.
V	poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da so rešitve, predlagane v noveli Zakona o cestah, ustrezne, saj predstavljajo prvi kamen v mozaiku poenostavitve postopkov na področij investicij v infrastrukturo, čemur bodo v prihodnjih tednih sledili še ostali sistemski ukrepi. Iz navedenih razlogov bomo v naši poslanski skupini predlagan zakon soglasno podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu poslanske skupine DeSUS ima besedo gospa Marija Plevčak.
MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Prav lep pozdrav vsem prisotnim! Tokratna novela Zakona o cestah prinaša nekaj sprememb, ki so vezane na uskladitev evropske direktive z našo zakonodajo. Skladno z določbami direktive morajo države članice zagotoviti pravni okvir za implementacijo tehničnih specifikacij s področja inteligentnih prometnih sistemov. Na drugi strani pa se urejajo še nekatera druga vprašanja povezana z izvajanjem zakona na podlagi praktičnih izkušenj. Te ostale rešitve so upravičene in dobrodošle, saj odpravljajo nekaj pomanjkljivosti in poenostavljajo postopke, vezane na izvajanje del na cestah. Predlogu zakona je glede na veljavni zakon dodana sankcija za povzročitelje škode na cesti, in sicer v smislu poravnave stroškov, odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir na cesti. Ta ideja je smiselna, saj ni utemeljeno posledice ravnanj povzročiteljev, če so le- ti znani, naprtiti družbi kot celoti. Prav tako ocenjujemo kot smiselno novo opredelitev obsega gradnje javnih cest in s tem povezane odprave birokratskih in finančnih ovir pri izdelavi investicijske dokumentacije pri manj zahtevnih delih, ki spadajo v okvir gradnje cestne infrastrukture. Zakon prinaša še enotno vrednotenje in obračun stroškov presojevalcev varnosti cest po ceniku, ki ga določi minister. Zdi se nam primerno, da se to delo vrednoti podobno, kot to velja za druge primerljive licencirane dejavnosti. Tako obstaja možnost, da bi bili lahko stroški dela presojevalcev nižji, kot so bili doslej. Odpravlja se tudi sila neučinkovita določba o pristojnosti zgolj inšpektorata za promet glede prekrškovnega postopka v zvezi s kršitvijo prepovedi uporabe javne ceste z namenom oviranja in preprečevanja prometa, in sicer tako, da se ta pristojnost razširi na policijo in občinsko redarstvo. Nekaj je sicer še drugih uskladitev tega zakona glede na prekrškovno zakonodajo. Strinjati se je treba tudi glede dopolnitev določb v zvezi s postavitvijo in delovanjem nacionalnega centra za upravljanje prometa.
Ker predlog zakona prinaša poleg obveznega prenosa evropskega pravnega reda v našega še kar precej dobrih rešitev, ga bomo v Poslanski skupini DeSUS podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospod Janez Vasle.
JANEZ VASLE (PS NSi): Določbe direktive Komisije 2010/40ES predstavljajo okvir za uvajanje inteligentnih transportnih sistemov v cestnem prometu in drugih vrstah prevozov. Tako bomo postavili temelje za integracijo najsodobnejših	informacijskih	in
telekomunikacijskih tehnik v transportne sisteme in prevozna sredstva. V Novi Sloveniji menimo, da se bo lahko s tem povečala prometna varnost, izboljšala obveščenost voznikov in pretočnost prometa, posledično pa to pomeni
128
DZ/VI/3. seja
tudi zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. S spremembo tega zakona bodo postavljeni tudi novi pogoji za načrtovanje investicij na področju gradnje in vzdrževanja cest. Pričakujemo, da se bo pri izdelavi investicijske dokumentacije lahko dosegala večja stroškovna učinkovitost kot doslej in da bo načrtovanje potekalo hitreje. Spremembe bodo ponudile tudi izboljšave nekaterih določil, ki so se v praksi izkazale za neustrezne in so ovirale upravljanje s cestno infrastrukturo.
V	Novi Sloveniji ocenjujemo, da so spremembe zakona potrebne in smiselne v luči izboljševanja našega življenjskega standarda, boljšega upravljanja in ohranjanja čistega okolja. Zaradi vseh teh razlogov bomo predlog zakona podrli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
In še v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije gospod Gašpar Gašpar Mišič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
V	Pozitivni Sloveniji zagovarjamo napredno in pravično državo, zato napredne rešitve podpiramo, nepravičnosti pa ne. V času globalizacije se je v vseh državah Evropske unije močno povečala potreba po mobilnosti. Zaradi velikih prometnih obremenitev prihaja pogosto do zastojev v prometu. V preteklosti je bilo mogoče zaradi povečanih prometnih tokov zgraditi infrastrukturo za večjo kapaciteto ali pa razširiti že obstoječe prometne povezave, vendar zaradi prostorskih in ekonomskih razlogov ter neugodnih vplivov na okolje infrastrukture ni mogoče razširjati v nedogled. V številnih državah poskušajo problem prevelikih prometnih obremenitev rešiti z razvojem in uvedbo aktivnih sistemov upravljanja prometa in uvedbo inteligentnih transportnih sistemov in storitev. Tudi Evropska komisija predlaga ureditev tega področja in aktivnosti, potrebnih za razvoj prometa v Evropi, za zagotovitev učinkovite, kakovostne in varne storitve. Zato je sprememba Zakona o javnih cestah oziroma prenos direktive o sistemih ITS dobrodošla, zavedati pa se je treba, da države članice niso dolžne uvesti aplikacij in storitev inteligentnih prometnih sistemov na svojem državnem ozemlju, če pa se odločijo za uvedbo, mora biti ta v skladu s specifikacijami. S temi spremembami zakona naj bi se predvsem doseglo, da se s specifikacijami, ki jih je izdala komisija, razvijejo pravni učinki, po katerih se je treba obvezno ravnati pri uvajanju ukrepov inteligentnih transportnih sistemov in storitev.
Zato v Pozitivni Sloveniji na Vlado naslavljamo pobudo za pripravo strategije uvajanja tovrstnih sistemov pri nas, tako na nivoju države kot tudi na regionalnem nivoju in tudi na nivoju naših dveh največjih mest. Tu ciljam predvsem na Ljubljano in Maribor, mesti na krožišču dveh evropskih prometnih
koridorjev. Opozoriti želimo tudi, da se z razvijanjem tehnologij inteligentnih transportnih sistemov in storitev pri nas ukvarja kar veliko število podjetij in raziskovalnih institucij. Projektov je torej kar nekaj, žal pa pri tem pogrešamo skupen nastop oziroma strategijo razvoja tovrstnih sistemov, tako na nivoju države kot na regionalnem in občinskem nivoju, predvsem tu bi veljalo narediti korake naprej.
V Pozitivni Sloveniji predlagatelja opozarjamo, da se je kot že nekajkrat doslej tudi v tem primeru predloga zakona, ki ga obravnavamo po nujnem postopku zgolj zaradi zahtev EU, odločil za spremembe drugih členov, ki z direktivo o sistemu ITS niso povezani, te spremembe pa prinašajo nekatere novosti predvsem na področju prostorskih ureditev javnih cest, ki predstavljajo odmik od veljavne zakonodaje o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju. Poleg tega pa predstavljajo specialen poseg zgolj v eno vrsto objektov -ceste. Ker gre za odstop od sistemske ureditve, ki zmanjšuje preglednost in konsistentnost veljavne pravne ureditve, in ker je ta novost zajeta zgolj v enem odstavku člena, zaradi česar bo zaradi podnormiranosti izjeme po našem mnenju prihajalo do težav pri izvajanju, te rešitve ne moremo podpreti.
Tudi zapleti, ki jih novela zakona prinaša v zvezi s sedežem nacionalnega centra za upravljanje prometa, čeprav pozdravljamo širitev njegovega delokroga oziroma nalog centra, nas utrjujejo v prepričanju, da se vlada sprememb zakona ne bi smela lotevati na tovrsten način. Urejanje lastninske pravice na nadzornem centru v Dragomlju, ki je v lasti Darsa in ki doslej ni bila z nikakršnim pravnim poslom prenesena na Republiko Slovenijo, po našem mnenju ni stvar zakona oziroma takšna odločitev predstavlja podržavljenje objekta oziroma nepremičnine, ki jo je z lastnimi sredstvi zgradil Dars. Omenjeno zemljišče oziroma nepremičnina predstavlja stvarni vložek države v družbo Dars, ki je itak v 100 % lasti Republike Slovenije.
Omenili bi še nekatere poenostavitve glede izvedbe investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist, po katerih se investicijski dokument ne bo več izdeloval, razen dokument o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije.
Ker se obseg investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del tako lahko giblje med nekaj deset tisoč evri ali pa nekaj milijoni evri, se nam postavlja vprašanje, kako bomo zaradi predpisanega najnižjega možnega standarda zagotavljali transparentnost porabe javnih sredstev. Zaradi slednjega se bomo tudi pri teh rešitvah vzdržali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
129
DZ/VI/3. seja
Amandmajev nimamo, zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. O predlogu zakona bomo odločali jutri v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VERSKI SVOBODI.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 14 poslank in poslancev, s prvopodpisano mag. Majdo Potrata. V zvezi s tem predlogom je skupina 10 poslank in poslancev z isto prvopodpisano tudi zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Majdi Potrata kot prvopodpisani pod predlogom zakona.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno". Tako pravita 39. in 41. člen Ustave.
Zakon o verski svobodi bi moral po odločbi Ustavnega sodišča uveljaviti spremembe in dopolnitve že 8. junija lani. Urad za verske skupnosti je pripravil predlog, v zakonodajno proceduro pa ga je na ta dan vložila skupina 29 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Začela se je druga obravnava na Odboru za notranjo politiko, seja je bila prekinjena, predsednik pa pred razpustom parlamenta ni sklical nadaljevanja seje. Tako je bil zakonodajni postopek končan. 18. maja je 14 poslank in poslancev poslanskih skupin Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije vložilo Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o verski svobodi. Ta novela povzema prejšnji predlog, amandmaje k predlogu in utemeljene pripombe zainteresiranih javnosti, ki so sodelovale pri pripravi zakona, ter upošteva zaostrene finančne razmere. Posebej kaže poudariti, da je posvete z zainteresirano javnostjo pripravil in vodil Urad za verske skupnosti, pri čemer je bila pripravljenost za sodelovanje različna. Javna razprava o izhodiščih za prenovo zakona o verski svobodi je prinesla in razčlenila načelna stališča največjih verskih skupnosti do predlaganih sprememb zakona, ki so si bila enaka v prepričanju, da je treba uveljaviti samo tiste spremembe zakona, ki jih predvideva ustavnosodna odločba, ne pa tudi vseh drugih, ki jih je predlagal Urad za verske skupnosti. Politične stranke se v javno razpravo niso vključevale. Javna razprava se je dotaknila vseh bistvenih sklopov, ki so uveljavljeni tudi v obravnavani noveli, in sicer: izenačevanja pravnega položaja verskih in svetovnonazorskih
skupnosti, registracijskega postopka, financiranja in duhovne oskrbe in praznikov. Predlog sledi tem sklopom, opustili smo člene o praznikih, ker se z varčevalnimi ukrepi njihovo število zmanjšuje, jih pa posameznik lahko uveljavlja po zakonu o delovnih razmerjih. Cilj predlagane ureditve je zapolnitev praznine v slovenskem pravnem redu in zagotovitev višje ravni varovanja kolektivnega vidika svobode vesti. Poudarjam, cilj novele je v celoti urediti kolektivni vidik človekove pravice svobode vesti, ureditev uskladiti z zahtevami odločbe Ustavnega sodišča in jo pri posebnih pravicah, ki ne spadajo v 41. člen Ustave, na primer državno financiranje, narediti bolj odzivno na dejanske razmere ter bolj odprto in enakopravno od veljavne ureditve. Temeljna načela zakona o verski svobodi v bistvenem delu ostajajo nespremenjena, ni pa mogoče pričakovati, da odzivi na predlagani zakon ne bodo polemični. Tudi čas za obravnavo te teme se zdi, da ni nikoli ustrezen. Doslej še nobena obravnava ni uspela preseči polemičnosti, vendar spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča je za predlagatelje zavezujoče. V demokraciji je parlament pravi prostor za razpravo in odločanje, zato radi rečemo, da je Državni zbor hram demokracije. Tudi minister, ki je po spremembi Zakona o vladi pristojen za Urad za verske skupnosti, dr. Žiga Turk in generalni sekretar v Vladi sta na poslansko vprašanje v zvezi z ureditvijo verske svobode v Republiki Sloveniji odgovorila glede obveznosti sprejetja sprememb in dopolnitev Zakona o verski svobodi, da je zaradi roka, ki ga je postavilo Ustavno sodišče, zakon uvrščen v kategorijo obveznih predpisov.
Osnovni cilji novele so: prvič, odprava neskladij z ustavo v zvezi s kriteriji za registracijo verskih skupnosti in zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih; drugič, ureditev vprašanj, ki so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi lahko v prihodnosti prinesle težave; tretjič, nov način financiranj; četrtič, ureditev verske duhovne oskrbe v javnih institucijah, kjer je pripadnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode.; petič, uvedba svetovnonazorskih skupnosti.
Predlagam, da zakonu omogočite nadaljevanje zakonodajnega postopka. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Za obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo državnemu sekretarju doktorju Aleksandru Zornu.
Prosim.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke!
Vlada Republike Slovenije je proučila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano gospo Majdo Potrata.
130
DZ/VI/3. seja
Vlada meni, da so predlagane rešitve predloga zakona že na načelni ravni neprimerne in posegajo v konceptualno ureditev zakona o verski svobodi, saj konkretne predlagane rešitve primeroma, od primera do primera, lahko vodijo v protiustavno stanje in nasprotujejo stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije do veljavnega Zakona o verski svobodi, sprejete odločbe dne 15. aprila 2010.
Koncept predloga zakona je zastavljen na neustavnem razumevanju verske svobode 41. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 16. člena Ustave in z njo povezanega načela ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena Ustave. Ustava v 39. členu ureja svobodo izražanja in določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, v 41. členu pa izreka, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno.. V 7. členu Ustave pa je določena ločitev med državo in verskimi skupnostmi. Kolektivna verska svoboda je opredeljena v drugem odstavku istega člena, za kar je Ustavno sodišče Republike Slovenije o svoji presoji o skladnosti zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem sprejelo stališče, da mora država dejavno ustvariti pogoje za dejansko svobodno delovanje verskih skupnosti.
Poleg tega je Ustavno sodišče ugotovilo, da načelo o ločitvi države in verskih skupnosti v Republiki Sloveniji ne pomeni, da sta vsakršna podpora in pomoč izključeni. Zato v Republiki Sloveniji ni sprejet koncept načela stroge ločitve države in verskih skupnosti, temveč koncept sodelovanja države z verskimi skupnostmi ob spoštovanju načela državne suverenosti in avtonomnosti verskih skupnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v že navedeni odločbi dne 15. aprila sprejelo stališče, da sodobna demokratična in socialna država dejavno sodeluje na številnih družbenih področjih, ki jih na različne načine posredno ali neposredno pospešuje. Ker verske skupnosti na temelju svojega prepričanja opravljajo svoje naloge na teh področjih, jih država pri spodbujanju in pospeševanju različnih dejavnosti v družbi službi ne sme prezreti ali celo izločiti. Verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo prav nasprotno, diskriminacijo na podlagi vere in zanikanja nevtralnosti. Načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavi s tistim verskimi skupnosti, ki opravljajo tudi splošne koristne in karitativne dejavnosti, pozitivna razmerja, oblike sodelovanja in skupna prizadevanja, kakršna ima v tem pogledu tudi z drugimi civilnodružbenimi organizacijami.
Ugotavljamo, da predlagatelj dosledno zanemarja pozitivni vidik verske svobode in poskuša uveljaviti načelo ločitev države in verskih skupnosti v skrajno restriktivni obliki in predvsem udejanja izločitev verskih skupnosti iz javnega življenja. Takšna izločitev je
nesprejemljiva za svobodno demokratično družbo, v kateri se tolerira različnost in jo tudi sprejema in v kateri noben del civilne družbe ne sme biti izločen iz javnega življenja.
Tako iz ustave republike Slovenije kot iz mednarodnih dokumentov izhaja, da mora država voditi s cerkvami in verskimi skupnostmi odprt, pregleden in reden dialog, kar pomeni, da bi moral biti predlog zakona usklajen s cerkvami in verskimi skupnostim, kar ni bilo upoštevano v tem primeru. Vlada zato temu predlogu zakona nasprotuje, z vsem povedanim poprej, ker meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin.
Najprej ima v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov besedo gospod Mirko Brulc.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani gospod predsednik, spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi!
V luči gospodarske in finančne krize in ob dejstvu, da je vlada takoj ob nastopu mandata ukinila Urad za verske skupnosti in da je v zakonu za uravnoteženju javnih financ že posegla v področje, ki ga danes obravnavamo, predvsem pa zaradi dejstva, da predlagani zakon odpravlja neskladja z ustavo, ki bi morala biti odpravljena pred dobrim letom, novelo Zakona o verski svobodi v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo.
Zakon prinaša pomembne rešitve, ki odpravljajo nastalo pravno praznino. Upošteva odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa ureja vprašanja, ki so se v pretekli praksi pokazala kot otežena. Pri tem je treba poudariti, da predlagana novela sledi ureditvi, ki že velja v drugi zakonodaji, kot sta na primer Zakon o društvih in Zakon o računovodstvu. Ključne določbe, ki jih Ustavno sodišče razveljavlja, so povezane s kriteriji za registracijo verskih skupnosti, zato je v noveli prag postavljen nižje. V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je dobro rešena tudi enotna ureditev verske duhovne oskrbe v javnih institucijah, kjer je osebam v teh institucijah oteženo uresničevanje pravic do verske svobode, hkrati pa je ustrezno upoštevano ustavno načelo ločitve cerkve od države. Nadalje velja omeniti, da je nov način financiranja nujno potreben, saj se je izkazalo, da trenutno ni na voljo verodostojnih podatkov v zvezi z veroizpovedjo, saj zadnji popis tega podatka več ne vsebuje. Popis iz leta 2002, ki je bil do leta 2011 temelj za razdelitev sredstev, pa je zastarel. Finančna sredstva bi se glede na novelo razdeljevala na podlagi instituta namenitve dela dohodnine za donacije, pri čemer pa zakon predvideva predhodno štiriletno obdobje, v katerem bi posamezne verske skupnosti imele zadosti časa o novi ureditvi seznaniti svoje vernike.
131
DZ/VI/3. seja
Pomemben dodatek je uvedba svetovnonazorskih skupnosti, ki so prvič enakopravno obravnavane v primerjavi s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi. O enakopravni obravnavi piše tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi vse tri termine, cerkve ter verske in svetovnonazorske skupnosti, njihovo enakopravno obravnavo pa navaja tudi lizbonska pogodba oziroma, natančneje, tretji odstavek 17. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je primerna zakonodaja Evropske unije.
Zaradi pravkar navedenega je v Poslanski skupini Socialnih demokratov padla odločitev, da podpiramo predlog sklepa, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo in si želimo, da bi se s potrditvijo sklepa zakonodajni postopek nadaljeval. Z nadaljevanjem postopka bo namreč mogoče sprejeti tudi kakšno dopolnitev in popravek, ki smo jih bili ali jih bomo slišali pri predstavitvi stališč drugih poslanskih skupin. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospa Polonca Komar.
POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala, gospod predsednik. Spoštovani kolegi, kolegice!
V	Državljanski listi smo skrbno proučili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi, saj gre za spremembe v konceptualni ureditvi obstoječega zakona. Dejstvo je, da je Ustavno sodišče z odločbo UI92/7 razveljavilo določbe Zakona o verski svobodi, povezane s kriteriji za registracijo verskih skupnosti, ter določbe, povezane z državnim zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih za izvajanje verske duhovne oskrbe. Določba zakonodajalcu izrecno nalaga nekatere obveznosti, hkrati pa poudarja temeljne ureditve svobode vesti oziroma vere v Republiki Sloveniji, ki kažejo na določene pomanjkljivosti veljavne ureditve. Danes obravnavani Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi ureja in jasno opozarja na številna vprašanja, ki so se pojavila v praksi. Tako na primer opozarja na to, da se po veljavni zakonodaji ureja samo register verskih skupnosti, ne pa tudi register njihovih sestavnih delov, ter odpira vprašanje uporabe osebnih podatkov iz registra cerkva. Še vedno se ločeno vodijo evidence o verskih skupnostih in njihovih sestavnih delih. Enkrat v Poslovnem registru Slovenije in drugič v Registru cerkva in drugih verskih skupnosti. Slednje se še vedno vodi ročno. In ne nazadnje, nekatere verske skupnosti in sestavni deli opravljajo po svojem temelju pridobitne dejavnosti. V Državljanski listi pa se zavzemamo prav za transparentnost, racionalnost in jasnost na vseh področjih našega življenja. Zato menimo, da bi register cerkva in drugih verskih skupnosti moral biti transparenten, podatki o verskih skupnostih pa v
registru tekoče usklajevani in javno dostopni. Po pridobljenih različnih strokovnih mnenjih pa ne moremo niti mimo dejstva, da veljavna zakonodaja ob neposrednem in posrednem financiranju verskih skupnosti v praksi dopuščajo tudi možnosti sive ekonomije. Pa vendar, država pri spodbujanju in pospeševanju različnih dejavnosti v družbi ne sme prezreti ali celo izločiti cerkve in verskih skupnosti pri opravljanju nalog na temelju svojega prepričanja, temveč mora z njimi voditi odprt, pregleden in reden dialog, zato bi si želeli, da bi bil predlog novega zakona usklajen s cerkvami in verskimi skupnostmi. Z ustrezno javno razpravo pred sprejetjem novega zakona pa bi pridobili tudi širše javno mnenje.
Ker je Ustavno sodišče z odločbo razveljavilo nekatere določbe Zakona o verski svobodi, smatramo, da so ugotovitve Ustavnega sodišča za nas obvezujoče. Rok za odpravo ugotovljenih protiustavnosti je bil eno leto od objave. To je 8. junij 2011. Od poteka tega roka dalje na tem področju obstaja protiustavna pravna praznina, ki vodi v negotovost in nejasnost pri izvrševanju te človekove pravice. Menimo, da je to pravno praznino treba odpraviti. Že to dejstvo mora biti zadosten razlog, če danes obravnavani Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi ne bi bil sprejet, Vlada Republike Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi potrebne spremembe zakona.
Končna odločitev poslancev Državljanske liste glede podpore Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi pa bo pri vsakem od nas odvisna od presoje slišanih argumentov pro et contra tako poslanskih skupin kot tudi kolegic in kolegov. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavnik Vlade, spoštovane kolegice in kolegi!
Poslanci Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli predlaganega zakona, saj menimo, da tak, kot je predlagan, ni potreben in ne ustreza niti navedenim ciljem in načelom, ki jih v svoji obrazložitvi navajajo predlagatelji. Poleg tega ni pravi čas za odpiranje ideoloških razprav, čemur je po našem mnenju v resnici namenjen tokratni predlog zakona. Nesporno dejstvo je, da pri pripravi zakona niso sodelovali tisti, ki jim je zakon namenjen. To so predstavniki največjih cerkva v Sloveniji, niti verske skupnosti, niti Svet krščanskih cerkva v Sloveniji, niti Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, ki vse celo izražajo zaskrbljenost zaradi tega predloga zakona.
132
DZ/VI/3. seja
Čemu je torej ta zakon namenjen? Zakon presega namen uzakonitve sprememb na podlagi ustavne odločbe iz leta 2007, ki je razveljavila zgolj določbe, povezane s kriteriji za registracijo verskih skupnosti, ter določbe, povezane z državnim zaposlovanjem duhovnikov za izvajanje verske duhovne oskrbe bolnim in pridržanim osebam ter vojakom. Pri tem poudarjamo, da so tudi slednji davkoplačevalci in imajo zato tudi pravico, ki je človekova pravica vsakogar, da imajo dostop do duhovne oskrbe, tudi ko so nepokretni, bolni, na dolžnosti ali pridržani, in jim zato država upravičeno omogoči duhovno oskrbo, ko so v položaju, da ne morejo sami zadovoljiti svojih duhovnih potreb. Pravice do duhovne oskrbe v vojski, policiji, zaporih in drugih ustanovah so v veljavnem zakonu urejene v skladu z ustavo in mednarodnimi akti ter so mednarodno primerljive. Zato lahko trdimo, da predlagani zakon občutno znižuje dosežene standarde varovanja človekovih pravic v naši državi in je zato v posameznih delih celo v nasprotju z ustavo. V večini primerljivih evropskih državah so vprašanja razmerij med državo, cerkvijo in med verniki in državo ter verskimi skupnostmi že zdavnaj razrešili. V naši državi pa smo to uspeli urediti v zadovoljstvo vernikov in cerkva ter drugih verskih skupnosti šele leta 2007. Zakon, ki je pred nami, je še eden v vrsti poskusov, in najverjetneje ni zadnji, ki želi ponovno v slogu iz nedavne preteklosti iz javnosti izgnati duhovnost in verske organizacije, ki dokazano delajo v dobrobit vse družbe. Duhovniki in druge posvečene osebe verskih skupnosti opravljajo pomembno funkcijo pri zadovoljenju človekove potrebe po duhovnosti in izpovedovanju vere. Poleg tega opravljajo vrsto drugih dejavnosti, karitativne,	izobraževalne,	vzgojne,
humanitarne, kulturne in podobne. Financiranje je v veljavnem zakonu urejeno v skladu z na č elom enakopravnosti, saj se je država v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo zavezala, da bo vsem samozaposlenim v kulturi financirala socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje. Izključitev verskih uslužbencev bi zato pomenila diskriminacijo na podlagi veroizpovedi. Zakon vsebuje podrobne kriterije financiranja ter določa, da se lahko gmotna podpora uredi tudi v drugih zakonih. Spet se poskuša omejiti verska svoboda in z navajanjem domnevnih neustavnosti prikazati ter zamolčati, da je večina naših državljanov vernih in pripadnikov ene ali druge cerkve ali verske skupnosti. S stalnimi poskusi spreminjati ta zakon se izkorišča vprašanje vere za politiziranje in odpiranje ideoloških razprav za dnevne potrebe politike. Del zakona oziroma člene, ki so bili določeni kot neskadni z ustavo, naj vlada popravi in predlaga spremembe. Ostale spremembe niso potrebne, saj je bil zakon ob sprejemanju usklajen z verskimi skupnostmi. Pri tem morajo sodelovati tisti, ki jim je zakon namenjen, kot je to določeno v
normalni demokratični družbi ter tudi pri ostalih zakonih.
Ustavna zahteva po ločenosti države in verskih skupnosti ni in ne sme biti ovira za vsakršno sodelovanje z verskimi skupnostmi in sicer vse dotlej, dokler je država pri tem versko nevtralna in se z vero ali verskimi skupnostmi ne istoveti. Zato še enkrat poudarjam, da v Slovenski ljudski stranki tega predloga zakona ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani vsi prisotni!
Želela bi podati stališče Poslanske skupine DeSUS in bi v uvodu povedala naslednje. Tako stranka DeSUS kot njeni poslanci se zavzemamo za socialno in pravno državo. Zavzemamo se za dosledno spoštovanje ustave Republike Slovenije kot za spoštovanje odločb Ustavnega sodišča, ki nam morajo biti osnovno vodilo pri sprejemanju zakonodaje. Ustava Republike Slovenije v svojih določbah med drugim jasno opredeljuje tudi način uresničevanja verske svobode, jasno in nedvoumno načelo ločenosti države od cerkve kot pravico in svoboščino izpovedovanja vere oziroma svobodo misli. Ob tem je dolžnost države, da mora biti slednja varuh neodvisnosti in avtonomije subjektov civilne družbe.
V	Poslanski skupini DeSUS smo podrobno predelali besedilo veljavnega zakona o verski svobodi in predlagano novelo, ki jo sedaj obravnavamo, in menimo, da je čas, da v skladu z uveljavljenimi standardi in dejanskim stanjem ustrezno uredimo vprašanja, povezana s svobodnim delovanjem verskih skupnosti. Temelj našega demokratičnega sistema mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresničevanje. V Poslanski skupini DeSUS zagovarjamo ustavno načelo laičnosti in načelo enakopravnosti vseh cerkva in verskih skupnosti ter sprejemamo nazorsko različnost vseh v Sloveniji. Trdimo pa, da bi morala biti država svetovnonazorsko nevtralna in enako oddaljena tako od veroizpovedi kot od ateizma. Verska svoboda je osebna stvar vsakega posameznika, in to smo dolžni spoštovati, vse dokler je to v skladu s pravnim redom države. Dolžni smo spoštovati humanitarno, karitativno, dobrodelno, izobraževalno, kulturno in vzgojno delo verskih skupnosti, ki so velikega pomena za našo družbo. Poslanke in poslanci Državnega zbora pa smo dolžni spoštovati tudi odločbe Ustavnega sodišča. Zakon o verski svobodi je bil predmet ustavne presoje. Zaključke, ki jih je Ustavno sodišče izreklo, vsebuje ustavna odločba, zato jih na tem mestu ne bom ponavljala, vendar si jo nekateri razlagajo zelo zelo ozko.
133
DZ/VI/3. seja
Ustavno sodišče ni zgolj razveljavilo določb zakona, ki se nanašajo na zaposlovanje verskih uslužbencev in registracijo verskih skupnosti. Opozoriti moram, da je treba ustavno odločbo brati celostno, celotno obrazložitev in ne morebiti zgolj ozkega izreka. Iz obrazložitve namreč izhaja mnogo več. Ustavno sodišče se je jasno izreklo, da tako intenziven način podpornega delovanja države, kot ga opredeljuje sedaj veljaven zakon o verski svobodi, presega meje, določene z ustavnim načelom ločenosti države in verskih skupnosti. Ustavno sodišče je tako jasno opozorilo na med drugim naslednje pomanjkljivosti veljavne ureditve: pravica do svobode vesti je temelj zakonskega urejanja človekove pravice verske svobode. Predmet varstva v okviru svobode vesti so opredelitve in prepričanja s področja etike oziroma morale, zlasti vsa teistična, ateistična, neteistična prepričanja. Verske skupnosti je treba obravnavati ustrezno enakopravno s svetovnonazorskimi združenji. Financiranje verskih skupnosti iz javnih sredstev ne sodi v obseg človekove pravice do verske svobode, je pa to dopustno, če kriteriji ne kršijo načela ločitve in ne pomenijo ocene vere ali prepričanja ter ob upoštevanju enakopravnosti vseh verskih skupnosti in nevtralnosti države. Do vprašanja ureditve verskih skupnosti se je jasno opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer je v konkretnem primeru izreklo naslednje: če kakšni verski skupnosti dajemo prednost, mora biti to v obratnem sorazmerju z njeno velikostjo. In sedaj sprašujem: ali sedaj veljavni zakon dosledno sledi vsem tem opredelitvam?
V naši Poslanski skupini smo prepričani, da je treba poseči v osnovni zakon s ciljem, da se uredijo vprašanja, ki jih je izpostavilo Ustavno sodišče. Priznati moramo, da obravnavana novela odpira večino teh vprašanj, ali na primeren način, pa se bo izkazalo med razpravo. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, se posamezna vprašanja med zakonodajnim postopkom lahko uredijo tudi drugače. Osnovni cilj predlagane novele je dosledna izpeljava ustavnega načela predvsem z vidika financiranja verskih skupnosti s strani države. Glede večine teh vprašanj, priznali ali ne, je slovenska javnost še danes precej razdvojena in razdeljena, saj meni, da je avtonomni položaj verskih skupnosti v javnem življenju zagotovo popolnoma utemeljen, hkrati pa se zaveda in vidi, da so pričakovanja favorizirane verske skupnosti glede materialnega položaja in posebnih ugodnosti neutemeljena in za današnje čase skoraj da absurdna.
Poslanska skupina DeSUS nikakor ne zagovarja gmotne podpore verskih skupnosti s strani države zgolj zaradi njihovega družbenega statusa, temveč samo za dejavnosti s kulturnimi in socialnimi elementi. Tu naj dodam, da je področje financiranja verske skupnosti pri nas tako razpršeno in nepregledno, da je praktično
nemogoče jasno ugotoviti, koliko proračunskega odliva predstavlja finančno podporo tem verskim skupnostim.
Kot primer naj navedem, da je ob sprejetju osnovnega zakona slednji razveljavil vse določbe prejšnjega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1976, razen določbe 20. člena, ki je še danes v veljavi in določa gmotno podporo verskim skupnostim. Menimo, da bi morale biti verske skupnosti pri kandidiranju za javna sredstva izenačene s splošno koristnimi ustanovami civilne družbe, da bi moral osnovni zakon opredeljevati tudi svetovnanazorska združenja, vsekakor pa bi moral temeljiti na enakopravnosti vseh verskih skupnosti.
Tudi določbe registracije posamezne verske skupnosti, ki so podlaga za obseg gmotne podpore, naj ne bi temeljile na popisu iz leta 2002, temveč bi se morale prilagoditi dejanskim razmeram v naši državi.
Zavedamo se, da predlagani zakon ni popoln, ocenjujemo pa, da je primerna podlaga za uzakonitev stališč, ki jih je zavzelo Ustavno sodišče. Poslanska skupina DeSUS se nagiba v smeri podpore predloga zakona. Naša končna odločitev pa bo jasna po opravljeni razpravi na današnjem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospa Iva Dimic.
IVA DIMIC (PS NS): Spoštovani predsednik, spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani kolegice in kolegi!
Nova Slovenija kot krščansko ljudska stranka utemeljuje svoj odnos do cerkva in verskih skupnosti na predpostavki, da je religiozno prepričanje osebna odločitev posameznikov, ki so državljani Republike Slovenije in pripadniki cerkve in verske skupnosti.
Kot vsem ostalim področjem človekovega življenja in delovanja, določa država s svojim pravnim redom prostor svobode in odgovornosti. To je dolžna storiti tudi za cerkve in verske skupnosti, kar je v Sloveniji urejeno z veljavnim zakonom o verski svobodi.
V	preteklosti je bila v Sloveniji svoboda veroizpovedi kršena in teptana. Nekateri še vedno vero potiskajo v sfero zasebnega in privatnega, od tod tudi nemoderno razumevanje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti v smislu izločevanja ali izrinjanja le-teh iz družbenega življenja.
Nova Slovenija zagovarja sodobne pravne standarde, ki razlikujejo med poslanstvom cerkva in verskih skupnosti ter nalogami države. Ker pa cerkve in verske skupnosti primarno delujejo na področju vere in etike so tako splošno družbeno koristne. Naloga države je, da podpira njihovo delovanje in je v stalnem dialogu z vsemi cerkvami in verskimi skupnostmi, še posebej tistimi, ki imajo na
134
DZ/VI/3. seja
slovenskem večstoletno tradicijo in ki so bistveno prispevale k slovenski samobitnosti.
Nova Slovenija deluje v duhu dobrih odnosov, med državo in cerkvami ter verskimi skupnostmi vzpostavlja stalni dialog in zagotavlja pravne okvire, v katerih bo delovanje cerkva in verskih skupnosti tako na verskem, etičnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem in socialnem področju potekalo čim bolj svobodno in v korist vseh državljanov Slovenije. Prepričani smo, da je področje religioznega izjemno pomembno za življenje posameznikov in za medsebojno razumevanje, zaradi česar je medverskemu dialogu treba posvetiti primerno pozornost.
Nova Slovenija novele Zakona o verski svobodi ne bo podprla. Menimo, da gre za predlog, s katerim želi opozicija v teh zapletenih razmerah preusmeriti pozornost na ideološke teme. Zakon o verski svobodi, sprejet leta 2007, je po dolgi preteklosti, na katero ne moremo biti ponosni, uvedel moderno ureditev odnosov med državo in verskimi skupnostmi. Ustavno sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo razveljavitve zakona. V Novi Sloveniji menimo, da je predlog zakona, ki ga je vložila opozicija, izrazito nedemokratičen, zastarel in v nasprotju z modernimi rešitvami urejanja odnosov države z verskimi skupnostmi. Takšen predlog je podcenjujoč in ne odraža pravega odnosa svobode veroizpovedi, ki je v Sloveniji ustavna kategorija.
Poslanke in poslanci mlajše generacije smo neobremenjeni in se čudimo, da nekateri vseskozi dajejo na dnevni red ideološke teme in želijo razpihovati oziroma spodbujati kulturni boj. Zanima me, kakšen je njihov interes, ko zmanjka argumentov se začne ideološki boj. Seveda smo v Novi Sloveniji za to, da se spoštuje odločitev Ustavnega sodišča in se veljavni zakon popravi skladno z odločbo, vendar pa predlagatelji želijo preseči Ustavno sodišče in uvesti popolnoma nove rešitve, ki za Novo Slovenijo niso sprejemljive.
Zaradi tega v Poslanski skupini Nove Slovenije predlaganega zakona ne bomo podprli.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima besedo gospa Tamara Vonta.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa za besedo.
Jaz verjamem, da Ustavno sodišče ni ideološka zgodba in odločbe Ustavnega sodišča niso ideološke zgodbe, ali pač . V Pozitivni Sloveniji podpiramo novelo Zakona o verski svobodi, ki ni dokument o lovu na čarovnice, ampak je dokument, ki odpravlja ustavna neskladja.
Če gremo po vrsti. Odločba Ustavnega sodišča zakonodajalcu izrecno nalaga ureditev ustavno skladnih meril za registracijo verskih skupnosti. Zakonodajalec mora predpisati
minimalno članstvo, ta pogoj je podvržen strogemu testu sorazmernosti. Odgovor v noveli zakona o verski svobodi: "Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj 10 polnoletnih pripadnikov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo v naši državi prijavljeno stalno prebivališče." V Pozitivni Sloveniji stojimo za načelom, da je pravica do združevanja na temelju verske svobode človekova pravica, kot smo že nekajkrat slišali. Nizko postavljeni kriteriji za uresničitev te pravice, ki izhajajo iz predloga novele zakona, ne posegajo v to pravico. Za zdaj veljavne pogoje za registracijo o verski skupnosti velja, da so preostri, diskriminatorni in zožujejo človekovo pravico do svobodnega delovanja verskih skupnosti. Novela skladno z zavezujočimi mednarodnimi dokumenti, naj jih nekaj naštejem, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, končno ureja tudi registracijo raznih ateističnih, agnostičnih, humanističnih in drugih skupnosti, ki delujejo na področju svobode vesti. Tudi ob tem se spoštuje odločitev Ustavnega sodišča.
Naslednja točka, citiram iz odločbe Ustavnega sodišča: "Financiranje verskih skupnosti iz javnih sredstev ne sodi v obseg človekove pravice, verske svobode, je pa to dopustno, če kriteriji ne kršijo načelo ločenosti in ne pomenijo ocene vere ali prepričanja ter ob upoštevanju enakopravnosti verskih skupnosti in nevtralnosti države." Država mora pri financiranju splošno koristnih dejavnosti enakopravno obravnavati vse vrste združenj: verska, svetovnonazorska nazorska in druga, čeprav državno financiranje verske duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah ne sodi v okvir človekovih pravic, lahko država verskim skupnostim zagotavlja potrebna finančna sredstva na način, ki ni v neskladju z načelom ločenosti držav in verskih skupnosti. V obrazložitvi Ustavnega sodišča piše, citiram: "Dolžnost zagotavljati in varovati svobodo vere ne pomeni, da vsak državni ukrep, ki se dotakne verskih vprašanj, že pomeni nedopusten poseg v svobodo vere." Po mnenju Ustavnega sodišča je uveljavljanje posebnih pravic vernikov v ustanovah, kot so vojska, policija, zapori, domovi za ostarele in bolnišnice, urejeno na način, ki ne zagotavlja enakopravnosti med verujočimi različnih veroizpovedi, pa tudi med neverniki in verniki. Državno zaposlovanje duhovnikov za opravljanje verske duhovne oskrbe je v skladu z ustavo prepovedano zaradi ločitve zapisanega v ustavi, to je zaradi istovetenja države in vere ali verskih skupnosti na simbolni ravni. Seveda pa je prav, in to podpiramo, da izjemoma, če gre za izpolnjevanje človekove pravice, kot so na primer vojaške misije v tujini, država zagotovi državljanom duhovno in versko oskrbo. Nihče ne govori o tem, da tega ne bo več in da
135
DZ/VI/3. seja
predlagamo, da država tega ne omogoča. To je laž.
Odgovor na to, kar sem prebrala iz odločbe Ustavnega sodišča, najdete tudi v noveli Zakona o verski svobodi. Novela zakona ustrezno rešuje področje financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev. Financiranje je, kot že nekajkrat rečeno, dopustno, a omejeno na dejavnost socialne države na podlagi javnih razpisov, če kriteriji ne kršijo načela ločitve in ne pomenijo ocene vere ali prepričanja, ter ob upoštevanju enakopravnosti verskih skupnosti in nevtralnosti države. Ureja pa se oziroma uvaja tudi nov način financiranja, ki predvideva, da se verska dejavnost cerkva in drugih verskih skupnosti iz javnih sredstev financira izključno na podlagi sredstev iz dela dohodnine za donacijo. V tistih javnih institucijah, kjer je pripadnikom verske skupnosti oteženo uresničevanje pravice do verske svobode, je za financiranje odgovorna in zadolžena država. Ponavljam, vojaške misije v tujini so en takšen primer. V Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da je novela zakona korak naprej, kajti vzpostavlja bolj uravnotežen položaj vseh verskih skupnosti in širi polje verske svobode, predvsem pa dosledno sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je v obstoječem zakonu našla ustavna neskladja in naložila njihovo odpravo, in to je bistveno.
Ob koncu pa še. Država ne sme to, država ne sme ono, država je zavezana ločevanju, po drugi strani pa Zakon o verski svobodi ne pove, česa ne sme delati cerkev. Kot je dejal doktor prava gospod Pečarič," a contrario lahko ugotovimo, da Cerkev ne bi smela posegati v organiziranje in delovanje države, da jo zavezuje k spoštovanju načela laičnosti, da se ne sme izrekati o političnih vprašanjih, da mora biti nevtralna do političnih vprašanj". Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
In še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Eva Irgl.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsednik. Državni sekretar, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred nami je torej v splošni razpravi novela Zakona o verski svobodi, ki sta ga v parlamentarno proceduro vložili opozicijski poslanski skupini skupaj s prvopodpisano mag. Majdo Potrata. Ampak da se vrnem najprej približno šest let nazaj, ko smo imeli že zelo vročo in intenzivno razpravo o vprašanju verske svobode.
Leta 2006 smo tako po 30 letih spreminjali in na koncu tudi sprejeli Zakon o verski svobodi, ker je takratna koalicija želela končno doseči evropsko primerljiv zakon, temelječ na zagotavljanju človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do verske svobode, vzpostavljena na strpnosti in medsebojnem razumevanju ljudi do različnih prepričanj. Zakon,
ki je sedaj v veljavi in je bil, kot že rečeno, prvič popravljen po 30 letih, je odpravil pravno praznino ter končno uredil in zavaroval z ustavo zagotovljeno versko svobodo. Z Zakonom o verski svobodi iz leta 2006 smo takrat uredili tako registracijo verskih skupnosti kot njihovo financiranje. In tukaj ni odveč pojasniti naslednje. Takratna Ropova vlada je načrtovala dvig proračunske podpore za socialno zavarovanje duhovnikov na 100 %, medtem ko je sedaj veljavni zakon to postavko znižal na 60 %. Tudi sicer v Sloveniji že desetletja obstaja delno plačevanje socialnih prispevkov in tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije se še nikoli ni izreklo, da bi bilo to kakorkoli v nasprotju z ustavo, ampak danes se s tem predlogom novele zakona ukinja tudi to. Natančno se je leta 2006 z Zakonom o verski svobodi definiral tudi odnos uslužbencev duhovnikov na delu v policiji in vojski ter na misijah, kar je Ustavno sodišče potrdilo kot ureditev, ki nikakor ne krši ustavnega načela ločenosti cerkve od države. Sedaj veljavni zakon, ki ga želi opozicija, kot kaže, na vrat na nos spreminjati, pa čeprav za to ni prav nobenega tehtnega razloga ali argumenta, še argument, da je treba slediti odločbi Ustavnega sodišča, ne vzdrži, saj je samo Ustavno sodišče kasneje to neskladje v nekaterih členih razveljavilo, daje enake pogoje oziroma izhodišča vsem verskim skupnostim, kar pomeni, da nobene ne privilegira in nobene ne diskriminira oziroma nobeni ničesar ne jemlje. Z zakonom iz leta 2006 se strinjajo verske skupnosti in ni razloga, da se ne bi tudi njeni pripadniki.	Predstavniki	katoliške,
evangeličanske, srbske pravoslavne ter islamske skupnosti so pred kratkim poudarili naslednje, citiram: "Obstoječi zakon je popolnoma skladen z ustavo in primeren, spremembe pa bi obstoječe in že dosežene standarde varovanja človekovih pravic občutno znižale", konec citata. Nadaljevali pa so še, citiram: "Ideološko obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov, verske svobode ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadev". Konec citata. Mirno lahko tudi rečem, glede na primernost trenutka, ko ste vložili to novelo zakona v parlamentarno proceduro, da nas v opoziciji z dajanjem takšnih predlogov v parlament pravzaprav silite, da govorimo o ideoloških vprašanjih, da odpiramo ideološke teme, pa čeprav smo se znotraj koalicije zavezali, da ideoloških tem ne bomo odpirali. Toliko v poduk, ko se bo govorilo, da je koalicija tista, ki odpira ideološke teme. Odpirate jih vi ravno v času, ki po mojem mnenju pa ni vendar najbolj primeren, ko ima država kup drugih bistveno bolj pomembnih problemov, kako bo reševala finance, kako bo reševala že tako slabotno, ponekod pa popolnoma zlomljeno gospodarstvo, kako bo zagotovila socialne pravice tistim, ki so zaradi pohlepnega lastninjena podjetij s strani lastnikov čez noč ostali na cesti, brez dela in brez dohodkov.
136
DZ/VI/3. seja
Poglejmo samo zadnji primer Primorja. Zakaj to pravzaprav počnete v opoziciji, ko pa vendarle, verjetno sedaj že veste, ker celotna državo to tudi ve, da je situacija težka in da je potrebno uperiti vse sile v to, da se izvlečemo in tega položaja - tudi z vašo pomočjo. Vendar ne na način, kot kaže sedaj, saj sredi največjih, najhujših težav odpirate ideološke teme, ki že desetletja bodisi zaradi nerazčiščene preteklosti, bodisi zaradi trajajoče načrtne in dosledne indoktrinacije razdvajajo oziroma polarizirajo slovenski narod.
In tudi zato na tem mestu ni odveč naslednje vprašanje. Koga sedanji zakon o verski svobodi moti? Koga se v resnici zakon dotika? Političnih strank, ali tistih, ki jim je namenjen? Najbolje si boste najbrž na to vprašanje znali odgovoriti tisti, ki danes želite zakonodajo, vezano na vprašanje verske svobode, tako rigorozno in prav nič v duhu s časom in demokratičnimi standardi spreminjati, pa čeprav vas v večini v ničemer ne prizadeva. Nasprotno pa tiste, ki jih verski zakon zadeva, se pravi verske skupnosti, izvzemate iz pogovorov in samoiniciativno želite spremeniti nekaj, s čimer se prizadeti ne strinjajo, in še celo več, celo zadovoljni so s sedaj veljavnim zakonom. To je približno tako, kot če bi Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki smo ga pred kratkim sprejeli, pripravljali in sprejemali mimo reprezentativnih sindikatov. Kam to lahko pelje, smo videli na primeru pokojninskega zakona.
Ko se je pisal sedaj veljavni zakon, se pravi zakon iz leta 2006, se je upošteval dialog, upoštevala se je različnost mnenj, predvsem pa se je skušalo napravili takšen zakon, ki bo spoštoval vse verske skupnosti, seveda z doslednim upoštevanjem načela ločitve cerkve od države. Danes pa smo žal v Državnem zboru priča popolnoma drugačni praksi. Priča smo ignoriranju verskih skupnosti in posledično s tem državljank in državljanov Republike Slovenije vseh veroizpovedi.
Vprašanje verske svobode in opredeljenosti posameznika do verskega prepričanja je pravica posameznika in njegova osebna odločitev. Biti veren oziroma pripadati neki verski skupnosti je neodtujljiva pravica, v katero ne sme nihče posegati, seveda pod jasnimi omejitvami, da je cerkev ločena od države. Tako kot nihče ne sme posegati v pravico do ateističnega nazora in pogledov, ki oblikujejo človeka in jim je le-ta predan. Pri nas pa se dogaja ravno nasprotno kot v večini evropskih držav, kjer se spoštujejo versko opredeljeni, da se o tem, kako bi morale verske skupnosti delovati, ali pri nas, bom bolj specifična, recimo Katoliška cerkev, ker je največji trn v peti, najbolj izrekajo prav tisti, ki s to, bom še enkrat rekla, Katoliško cerkvijo in ostalimi verskimi skupnostmi nimajo nič, razen tega, da so do njih, vsaj do Katoliške cerkve, sovražno nastrojeni.
Pred leti sem ob neki podobni razpravi dejala, da imate na levici vcepljen gen proti
pojmu cerkev in moram reči, da glede na dinamiko dela v Državnem zboru in glede na to, kaj danes obravnavamo tako rokohitrsko, temu lahko samo znova pritrdim.
Vendar nihče ni tu zato, da bi kakorkoli branil tradicionalne verske skupnosti, še najmanj pa nekatere njihove katastrofalne napake, kot je na primer še vedno sveži primer kapitalskih stranpoti v mariborski nadškofiji, ki je zaradi slabega upravljanja premoženja zašla v likvidnostne težave, marsikoga pa razočarala, ker so ji zaupali premoženje v upravljanje. Zato morajo družbe, povezane z nadškofijo, prevzeti vso odgovornost za nastalo situacijo v skladu s sedaj veljavno zakonodajo. Kot to velja tudi za vse ostale slabe upravljavce naložbenega premoženja.
Skratka, ne branimo nikogar, želimo pa, da se opredeljevanje pravice do verske svobode v zakonu izraža kot ustavno zagotovljena pravica pozitivnega statusa. Ne pa tako, kot je predlagano v noveli zakona, ko predlagatelji želite vse verske skupnosti odriniti na rob družbenega življenja, pripadnikom verskih skupnosti pa tako omejiti izvrševanje pravice do izražanja oziroma udejanjanja veroizpovedi. Vendar pa likvidnostnih težav, s katerimi se sooča posamezna verska skupnost, ne moremo vzeti kot argument, zaradi katerega bi lahko omejevali versko svobodo ter na tako rigorozen način, kot ste si ga zadali v opoziciji, posegali v konceptualno ureditev Zakona o verski svobodi. S takšnimi posegi, ki smo jim danes priča, ste, to lahko rečem mirno, presegli celo gospoda Guliča, nekdanjega poslanca in direktorja Urada za verske skupnosti v njegovem osnutku zakona o verski svobodi. Tisti, ki ste bili poslanci v prejšnjem mandatu, zagotovo veste, o čem govorim. Sicer pa sem vsaj za njega prepričana, da tega ni gospod Gulič počel zaradi nekakšne organske nestrpnosti.
Predlog novele zakona, ki ga imamo pred seboj, s svojimi rešitvami lahko vodi v protiustavnost, saj nasprotuje stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki v svojih odločitvah postavilo jasne smernice in opredelitve pri pojmovanju ločenosti verskih skupnosti od države, samo natančno jih je treba prebrati.
Pa poglejmo, kakšne rešitve ponuja novela zakona o verski svobodi. Predlagatelji zakona manipulirajo, da je potrebno zakon spremeniti in dopolniti zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vendar to ne drži in gre le za izgovor, s katerim se drastično posega v organizacijo verskih skupnosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo dne 15. aprila 2010 ugotovilo neustavnost sedaj veljavnega Zakona o verski svobodi iz leta 2006 v dveh sklopih, vezanih na registracijo verskih skupnosti ter na zaposlovanje duhovnikov v javni upravi, kasneje pa je te sporne člene v zakonu razveljavilo oziroma natančneje; mnenje, da je ustavna odločba zakonodajalcu kaj naložila, je zmotno. Ustavna odločba
137
DZ/VI/3. seja
zakonodajalcu ni naložila ničesar, temveč je Ustavno sodišče v izreku odločbe z razveljavitvijo nekaterih zakonskih določb ugotovljena neskladja z ustavo že samo odpravilo. S tem, ko je nekatere določbe Zakona o verski svobodi razveljavilo, je Ustavno sodišče natančno določilo novo vsebino Zakona o verski svobodi, obrazložilo pa je tudi namen odložitve učinka te razveljavitve. Eden od namenov je dati zakonodajalcu možnost, da zakonsko snov, ki so jo opredeljevale razveljavljene določbe, drugače uredi. To pomeni preprosto, da je dalo zakonodajalcu možnost, ni pa zakonodajalca zavezalo k sprejemu zakona, ki bi to snov kakor koli drugače urejal.
Ta argument torej, da sedaj želite novelirati Zakon o verskih svobodi zaradi neskladij z ustavo, ne vzdrži. Gre zgolj za to, da pod pretvezo mnenja Ustavnega sodišča želite, tako kot že večkrat, rigorozno poseči v Zakon o verski svobodi ter z njim ponovno odpirati ideološko razpravo.
Predlagana novela zakona prinaša tri ključne spremembe, vezane na pogoje registracije verskih skupnosti, financiranje verskih skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v javni upravi. Če se naslonim samo na zadnji dve, lahko pri zaposlovanju vidimo, da Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti pri zaposlovanju verskih uslužbencev v policiji in vojski zaradi same specifike omenjenih dveh poklicev. To je v prejšnjem mandatu še posebej poudarjala tudi takratna ministrica za obrambo gospa Ljubica Jelušič, ki je med drugim - mislim, da kar na odboru v Državnemu zboru - dejala, da bi se s takšnimi rešitvami, ki jih imamo tudi danes na mizi, vrnili približno deset let nazaj oziroma vsaj deset let nazaj.
Je pa Ustavno sodišče ugotovilo in tudi odpravilo neustavnost pri zaposlovanju verskih uslužbencev v drugih javnih ustanovah. Če poenostavimo: Ustavno sodišče ni razveljavilo možnosti plačila verskim uslužbencem, tako kot to predvideva novela zakona, ki mimogrede celo ukinja plačevanje socialnih prispevkov tem posameznikom, temveč je samo jasno razmejilo možnosti zaposlovanja verskih delavcev v javnih ustanovah.
V Slovenski demokratski stranki nameravamo dosledno spoštovati mnenje Ustavnega sodišča kot najvišjega organa pri varovanju človekovih pravic, kamor sodi tudi pravica do verske svobode.
Glede financiranja pa predlagatelji zakona uvajajo financiranje verskih skupnosti preko deleža dohodnine, ki bi jo vernik do višine 0,5 % dohodnine po svoji lastni presoji namenil verski skupnosti. Ukinjajo pa vsakršno financiranje iz drugih javnih sredstev, kamor sicer svoje prispevke vplačujejo tudi pripadniki te ali one verske skupnosti in imajo upravičen interes, da jim država sicer z minimalnim deležem javnih sredstev omogoča prakticiranje verske svobode kot njihove družbene dejavnosti v okviru verskih skupnosti. Vsak dohodninski
zavezanec lahko za splošno koristne namene že sedaj nameni največ do 0,5 % dohodnine. Če bi se financiranje verskih skupnosti omejilo zgolj na višino 0,5 % dohodnine, bi to lahko pomenilo, da bi se posledično zmanjšale dohodninske donacije tistim humanitarnim in dobrodelnim organizacijam, katerim so dohodninski zavezanci sedaj v celoti namenili 0,5 % dohodnine. Po tem zakonu pa bodo za izvrševanje svoje pravice do veroizpovedi primorani celoto 0,5 % ali del od dohodnine nameniti verskim skupnostim, da jim bodo te sploh omogočile nemoteno izvajanje verske dejavnosti. Takšna rešitev bi torej posledično lahko predstavljala, ne pravim, da zagotovo, ampak lahko predstavljala varčevanje proračunskih sredstev, predvsem na račun dobrodelnih in ostalih splošno koristnih organizacij, ki so sedaj financirane iz 0,5 % dohodnine po samostojni presoji dohodninskega zavezanca.
Novela zakona uvaja tudi zanimivo rešitev, ki črta pravno podlago za sklepanje sporazumov med državo in matičnimi verskimi skupnostmi. To določilo v prvi vrsti ni v duhu dunajske konvencije o mednarodnih pogodbah. Sveti sedež, na primer, kot mednarodnopravno priznana subjektiviteta lahko sklepa sporazume in naravnost neodgovorno je, da bi se pravna podlaga za sklepanje mednarodnih sporazumov zbrisala, sploh, če vemo, da je bil Vatikan eden izmed prvih, ki je priznal državo Slovenijo kot samostojno in neodvisno.
Novela zakona o verski svobodi, ki jo danes obravnavamo, je bila v parlamentarno proceduro vložena očitno zgolj iz ideoloških motivov, nikakor pa ne iz skrbi za verske skupnosti, ki jih zakonodaja opredeljuje kot splošno koristne organizacije, ki se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju. Z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države pa bogatijo nacionalno identiteto ter s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo. Tako kot je naloga verskih skupnosti, da sledi svojim naukom in vrednotam, je naloga politike, da išče družbeni konsenz ter skuša delovati tudi pri takšnih ideoloških vprašanjih za skupno dobro. Ne pa, da namensko razdvaja ljudi izključno za poceni nabiranje političnih točk.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali proti temu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Torej to pomeni, da zakona ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sedaj sledi splošna razprava poslank in poslancev.
Najprej pa dajem besedo mag. Majdi Potrata kot predstavnici predlagateljev.
138
DZ/VI/3. seja
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Nemogoče si je predstavljati, da se v Sloveniji lahko spremeni v načinu obravnave takrat, kadar se v imenu manjšine poteguješ za uveljavljanje človekovih pravic, večina pa to občuti kot nedemokratično, politikantsko in kar je še takšnih oznak bilo mogoče slišati, ravnanje. Tisti, ki smo se podpisali pod predlog novele zakona o verski svobodi, smo izhajali iz splošnega prepričanja in velikokrat ponovljenega stališča vseh strank, ki so sodelovale na predčasnih volitvah, da je Slovenija država prava in da je treba vsem državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem zagotoviti z ustavo določeno enako obravnavo.
Dejstvo je tudi, da lahko različni pogledi malo zameglijo bistvo stvari, in če je zadovoljstvo s tem, da je tedanji koaliciji v mandatu 2004-2008 bilo dano sprejeti Zakon o verski svobodi, je treba spomniti na to, da so bile razprave takrat podobne današnjim, ko se je streljajo prek različnih bregov. Povedati pa je treba, da je tedanja koalicijska večina ob obstrukciji opozicije izglasovala predlog zakona, da je na zakon bil izrečen veto v Državnem svetu in da je Državni svet poslal posamezne člene zakona v presojo Ustavnemu sodišču. Torej se Ustavno sodišče ni izrekalo o ustavnosti ali neustavnosti zakona v celoti, ampak posameznih določb.
Očitki o tem, da ni bilo posvetovanja ali dialoga z verskimi skupnostmi, češ da smo s tem razbili uveljavljeno prakso. Pozabilo se je, da manjše verske skupnosti ob Zakonu o verski svobodi niso imele možnosti uveljaviti svojih stališč in so bile obravnavane neenako, zato je tudi Ustavno sodišče razveljavilo prvi odstavek 13. člena in naj vam ga preberem, kako se glasi ta prvi odstavek: "Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj 100 polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče in deluje v Republiki Sloveniji najmanj zadnjih 10 let." Če bi obstalo tisto, kar je bilo v mnenju poslanskih skupin mogoče slišati, da je stvar urejena z razveljavitvijo tega odstavka, potem ne vem, kako se bo dalo nadaljevanje tega člena uresničevati, kajti v nadaljevanju samo piše o tem, kaj mora vsebovati zahteva za registracijo in kaj se ob vložitvi zahteve za registracijo mora plačati - upravno takso in podobne zadeve. Če nimate merila o tem, kdaj se lahko neka skupnost registrira, ne vem, kako bo to funkcioniralo.
Toliko o tem, da kdo manipulira ali zlorablja odločbo Ustavnega sodišča. Tako bi se dalo iti še skozi druge določbe, ki jih je Ustavno sodišče razveljavilo.
Govora je bilo o tem, kako je bila opravljena dobra javna razprava, zdaj pa takšne javne razprave ni bilo. Na vladnih spletnih straneh Urada za verske skupnosti, ki ga je ta koalicija ukinila oziroma najprej, kot prvo
državotvorno dejanje odstavila direktorja urada -toliko o tem, kdo je začel te teme v državi v kriznih razmerah -, torej so Urad za verske skupnosti prestavili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ampak, na spletnih straneh boste dobili podatke o javni razpravi in videli, da je bila javna razprava 24. novembra, potekala je v štirih delih, se končala z izjavo za javnost, objavljen je povzetek javne razprave o izhodiščih, anketnik, izhodišča za pripravo, javni poziv in še drugi podatki. Toliko glede tega.
V uvodnem nastopu sem povedala, da smo povzeli tisto, kar je pripravil Urad za verske skupnosti. Torej, če hočete sedaj do nedavnega direktorja Urada za verske skupnosti izločiti iz nastanka tega predloga, ga je nemogoče. Še enkrat poudarjam: je bil tisti predlog v prejšnjem mandatu in je ta predlog, ki je pred vami, predlog, ki ga je pripravljal Urad za verske skupnosti v dialogu s strokovno in zainteresirano javnostjo in kako je to teklo, sem že navedla. Toliko glede tega.
Zdaj je bilo slišati v mnenju Vlade tudi, da nimamo koncepta ločitve države in cerkve. Vidite, ustavni pravniki pa ravno menijo, da 7. člen, ki govori o ločitvi države in cerkve oziroma verskih skupnosti, je ostro postavil mejo in vse države v Evropski uniji, nimajo tako ostro postavljene. Tudi branje 41. člena Ustave lahko končamo na tistem mestu, kjer je končal to branje gospod državni sekretar, ampak če beremo v celoti tisto, kar je v 41. členu zapisano, ko govori o svobodi vesti, govori tako prvi odstavek, "izpovedovanje vere in drugih opredelitev". In o tem je govorila odločba Ustavnega sodišča, ko je dopustila, da so tudi druge humanistične, agnostične, tudi ateistične mišljenjske skupine lahko predmet tega, ker je tudi njim treba zagotoviti po eni strani svobodo vesti in svobodo izražanja, če so podvržene enakim principom registracije kot cerkve in verske skupnosti, potem velja tudi zanje pravilo o tem, česa ne smejo in v kaj ne smejo vstopati. Tako kot je Ustavno sodišče v več odločbah se že izrekalo o tem, najpogosteje v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kdaj, kako in s čim cerkev in verske skupnosti v javni prostor, šolski prostor ne smejo vstopati, velja enako, če vključimo tudi druge svetovnonazorske skupnosti, tudi za te registrirane svetovnonazorske skupnosti, da s svojim prepričanji, delovanjem, stališči, ne smejo vstopati v javni šolski prostor.
Toliko za razumevanje tistim, ki menijo, da predlagatelje žene neko sovraštvo. Težko je oporekati temu, če kdo živi iz sovraštva do drugačnih in drugačnosti. Jaz sama iz tega prepričanja ne živim in posebej poudarjam, da bi morala biti res zelo mazohistično naravnana, če bi iz nekega politikantskega vzgiba skušala zagovarjati predlog zakona, ki odpravlja neustavnost. Toliko glede tega.
Druge stvari bodo pa seveda tudi še drugi lahko pojasnjevali. Hvala lepa.
139
DZ/VI/3. seja
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: K
razpravi je bil najprej prijavljen gospod Jakob Presečnik, ki ga ni v dvorani. Zato ima besedo gospod Jožef Horvat, za njim pa Roman Jakič. Gospod Roman Jakič.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani državni sekretar gospod Zorn!
Po temeljitem proučevanju predloga zakona o verski svobodi sem se odločil, da zakona ne podprem.
Bi pa rad spomnil in tudi sam si želim biti v svojih navedbah eksakten in prvopodpisana je pravkar povedala, da je koalicija sprejela zakon ob obstrukciji opozicije. Seveda je bilo glasovanj več in tu je potrebno biti zelo jasen, kdaj je bila ta obstrukcija.
Namreč, imam izpisek glasovanja dne 24. 5. 2006 ob 20. uri 33 minut in 4 sekunde, ko vidim, da je bila opozicija prisotna. Na primer: kolegica Majda Potrata - proti, kolega Potrč Miran - proti, kolega Rop Anton - za, Gulič Aleš
-	proti, Jožef Horvat - za. Ja, nisem se zmotil, Rop Anton - za!
Poglejte, izhajal bom iz koalicijske pogodbe, ki jo je podpisala oziroma sopodpisala tudi Nova Slovenija, in zame osebno podpis pogodbe pomeni zavezo delovati v duhu pogodbe, delovati po načelu, kar je v koalicijski pogodbi zapisano.
Dovolite, da preberem samo en izsek iz te pogodbe: "... koalicija se zaveda, da je za pozitivno ozračje in trajen napredek v družbi zelo pomembna pripravljenost državljanov in politikov, da presežejo stare delitve. Zato bo koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro. Koalicijski partner v okviru dela Državnega zbora in Vlade ne bomo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine" -to pomeni dogajanja v 2. svetovni vojni in po njej
-	"in se bomo držali načela, da naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti."
Prav tako je tudi Zakon o verski svobodi vsebina, ki je izjemno občutljiva, se dejansko dotika naših verskih čustev in zato, spoštovane gospe in gospodje, je zame v tem trenutku, ko Slovenija pravzaprav še vedno pada, ko imamo izjemno hude socialne stiske v naši družbi, je po mojem prepričanju načelo "skupaj", ki ni samo beseda, je načelo "skupaj" načelo našega delovanja, politike in vseh akterjev, ki lahko nekaj pripomorejo v tej državi, da izidemo iz te krize.
Če ne bomo skupaj delovali, bomo skupaj tudi propadli. Verjamem, da je Slovenija
-	letos praznujemo pravzaprav šele 20-letnico, odkar nas je mednarodna skupnost priznala -, da je, lahko rečemo, mlada demokratična država. Če govorimo o priznanju, moram ponoviti, kar je bilo danes že povedano: med
prvimi državami nas je 13. januarja 1992 priznal Sveti sedež, potem pa se je pravzaprav sprožil plaz priznanj Republike Slovenije. Prve so bile Nemčija in ostale takratne članice Evropske zveze.
Zato se mi je pojavilo vprašanje, zakaj ravno ta trenutek, ko - ponavljam - Slovenija še vedno pada; zakaj je ta trenutek treba odpirati vprašanja o verski svobodi? Pa še, dragi predlagatelji, povedati vam moram, da ste tukaj padli v 1. razredu iz demokracije, ker se niste pogovarjali in pogovorili in dogovorili skupaj z verskimi skupnostmi. Se pravi s tistimi, ki jih pravzaprav ta zakon zadeva.
Ena temeljnih zahtev demokratičnega političnega sistema je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresničevanje. Med temi pravicami pravica do svobode vesti in verska svoboda izražata sedanji ideološki pluralizem v družbi in polagata temelje medsebojni strpnosti in razumevanju med ljudmi z različnimi prepričanji. Zapisana je v nekaterih najpomembnejših	mednarodnopravnih
dokumentih, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela že 10. decembra 1948, mi pa postali 22. maja 1992. članica. In seveda tudi druge, recimo Evropska konvencija o človekovih pravicah in tako naprej. Ustava Republike Slovenije v 7. členu določa načelo ločitve države in verskih skupnosti, načelo enakopravnosti verskih skupnosti ter načelo njihovega svobodnega delovanja, svobodnega delovanja, to piše v 7. členu.
Prepričan sem, da predlog poslancev pomeni nedemokratičen poseg v zakon, ki ureja uresničevanje verske svobode kot ene od temeljnih človekovih pravic. Predlagatelji sprememb bi se pri tem morali dejavno posvetovati s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi v tistem delu civilne družbe, ki jih te spremembe zadevajo oziroma prizadevajo, ter jih tudi upoštevati, saj so pomembno sodelovale pri sestavljanju sedaj veljavnega zakona o verski svobodi. ideološka obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode ter mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva.
Z zakonom, ki je danes bil že večkrat omenjen, smo leta 2006 in potem s ponovnim glasovanjem 2007 dejansko dosegli primerljive evropske standarde v primeru verske svobode. In če govorimo o evropskosti, mislim, da se te evropskosti vse premalo zavedamo, kljub temu da smo pravzaprav že več kot 8 let članica te izjemno pomembne skupnosti, ki danes sicer ima nekatere probleme, ampak spet podčrtujem: skupaj in edino skupaj bomo te probleme lahko odpravili.
Naj mi bo dovoljeno dva, tri stavke glede vere očetov evropske povezave. Kmalu po koncu krvave vojne, ki je med seboj globoko ločila narode, so državniki Robert Schuman,
140
DZ/VI/3. seja
Alcide de Gasperi in Konrad Adenauer, ki jih poleg še nekaterih drugih prištevamo k očetom današnje Evrope, postavili temelje za drzen politični načrt in znova povezovali evropske narode v miru ter gospodarskem in političnem sodelovanju. Eden ključnih dogodkov v evropskem povezovanju je bila Rimska pogodba, ki je 25. marca 1957 opredelila bistvo politike evropskega povezovanja zadnjih 50 let.
Navdih za združevanje sprtih držav so ti državniki črpali v globoki veri in želji po uresničevanju krščanskega bratstva med narodi. Tako beremo v biografijah očetov narodov.
Kolegice in kolegi, dobro se spomnim, ko smo 1. januarja 2007 prevzeli skupno evropsko valuto evro. Takrat je slovenski finančni minister zelo pomenljivo povedal, da je zasluga vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, vsega slovenskega naroda, da smo ta uspeh dosegli. Slovenija je s tem, s prevzemom skupne evropske valute, končala svojo dolgo pot domov. Domov v Evropo. Prepričan sem in upam, da bo to zavedanje prišlo v vse pore našega življenja in vseh državljank in državljanov, da smo članica Evropske zveze in da smo pripadniki te evropske kulture.
Namesto zaključka: zanimiva je korelacija med tistimi, ki ne soglašajo z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, in tistimi, ki simpatizirajo z današnjim predlogom spremembe Zakona o verski svobodi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima predlagateljica mag. Majda Potrata, sedaj repliko, potem pa besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo.
Res je, gospod Horvat, treba je vedeti, katere podatke citiramo. In jaz sem citirala tretjo obravnavo Zakona o verski svobodi, 19. 12. 2006 in ponovno glasovanje o zakonu po vetu Državnega sveta 2. 2. 2007. Število navzočih, kvorum 47 - prvič, kvorum drugič 47. Ne bom brala tistih, ki nas ni bilo v dvorani, ker smo obstruirali. Vi pa ste morebiti pozabili, da smo obravnavali v tistem mandatu še en zakon o verski svobodi in takrat glasovali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo ali ne.
Gospod Horvat, marsikaj ste povedali, ampak ravno v krizi je varovanje človekovih pravic izjemnega pomena, ker se v imenu krize in reševanja krize te lahko najbolj drastično in brezobzirno teptajo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Zdaj pa ima besedo mag. Majda Potrata kot predlagateljica. Ne želite. Aha, predsednik Državnega zbora me je seznanil, da kot predlagateljica. V redu, se opravičujem. Nadaljujemo.
Namesto mag. Melite Župevc ima besedo gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegi in kolegice!
Slovenska desnica nas danes poskuša speljati na tanek led in v javnosti ustvariti vtis, da odpiramo ideološke teme. To ni res. Danes smo tu zaradi predloga spremembe zakona, ki sledi Ustavnemu sodišču, iz katerega izhaja, da financiranje verskih skupnosti iz javnih sredstev ne sodi v obseg človekovih pravic in verske svobode; da je državno zaposlovanje duhovnikov za opravljanje verske duhovne oskrbe prepovedano zaradi kršitve načela ločitve iz 7. člena Ustave, to je zaradi istovetenja države in vere ali verskih skupnosti na simbolni ravni.
Naj opozorim, da ta zgodba ni nova, ampak se vleče od takrat, ko je Državni svet leta 2007 dal zahtevo za presojo ustavnosti, češ da je zakon kršil enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države in cerkve. Ustavno sodišče je 2. 6. 2010 razveljavilo določbe Zakona o verski svobodi, ki določajo duhovno oskrbo v zaporih in bolnišnicah, govorijo o zaposlovanju duhovnikov in pogoje za registracijo verskih skupnosti. Sodniki so ocenili, da tako intenziven način podpornega delovanja države pri omogočanju duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah presega meje, določene z ustavnim načelom o ločenosti države in verske skupnosti. Ampak kljub vsemu, zato ker je danes tako veliko rompompoma okoli tega, kaj danes delamo, naj vas spomnim, kakšen položaj cerkev v Republiki Sloveniji ima, predvsem največja cerkev, ki je tudi najglasnejša pri spremembi tega zakona.
Poglejte, neposredni privilegiji, državno financiranje Rimskokatoliške cerkve, so plačevanje duhovnikov, ki so zaposleni v vojski in policiji. To je bila sprejeta uredba, ki za škofe pravi, da se jim plačuje dohodek v višini, za škofe, v višini minimalne plače v skladu z zakonom, za župnike, ki so po letopisu verske skupnosti odgovorni za več kot 5 tisoč vernikov, in duhovnike, ki so odgovorni za več kot 5 tisoč vernikov v znesku, ki je enak 65 % minimalne plače, in za verske delavce, ki niso našteti v prejšnjih točkah v znesku, ki je enak osnovnemu znesku minimalnega dohodka, ki ga enkrat letno objavlja minister, pristojen za socialno varstvo. Poleg tega plačujemo del prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in za socialno varnost uslužbencev verskih skupnosti, za kar smo v letu 2011, kot država plačali 2,4 milijona evrov.
Poleg tega seveda plačujemo tudi direktno financiranje projektov cerkvenih institucij. Te so v letu od 1998 do 2008 dobile skupaj 17 milijonov 613 tisoč evrov, od tega, samo da bom jasen, sta Evangeličanska in Pravoslavna cerkev, vem pa, da Muslimanska skupnost nič, dobili 194 tisoč evrov. Se pravi, 17 milijonov in pol pa Rimskokatoliška cerkev.
141
DZ/VI/3. seja
Posredno so tukaj še davčne olajšave, izključenost iz plačevanja katastrskega dohodka, vendar zavezanost plačevanja pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest - kot veste, je z denacionalizacijo Cerkev dobila 10 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč pa 18 tisoč hektarjev gozdov. Potem objekti, ki se uporabljajo za versko dejavnost, so oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Gre za 116 tisoč kvadratnih metrov stanovanjskih površin in 1,2 milijona stavbnih zemljišč.
Potem država financira cerkvene šole. Zakaj ne povemo, da je za zasebne cerkvene šole v letu 2011 država namenila 8,6 milijonov evrov? Država nima nadzora nad prostovoljnimi prispevki, tako imenovanimi nabirki, in trženjem verskih storitev, kot so maše, pogrebi, poroke. Se pravi, tudi tukaj je siva ekonomija, ki ni rešena. Upam, da bo Vlada posegla tudi na to področje. Verske skupnosti niso zavezanci za plačevanje davka od premoženja. Verske skupnosti niso zavezanci za plačilo davka na dediščine in darila.
Sedaj - govoril sem o tem, kaj država financira. Ampak danes je bila izražena skrb gospe Irglove, ko je govorila o tistih, ki so v tej državi - omenjala je Primorje in delavce. Ja, kaj pa več kot 30 tisoč ljudi, ki so bili oškodovani zaradi Zvona 1 in Zvona 2? Ko sta bili v najboljši kondiciji ti dve firmi, ko sta bili v najboljši kondiciji, sta imeli skoraj 300 milijonov evrov lastniških deležev v slovenskih podjetjih. Dobiček, načrtovan v teh podjetjih, je v tistih časih znašal okoli 10 milijonov evrov. Da je Zvon 1 bil v kemiji, telekomunikacijah - mimogrede, zelo nehigienično se mi je vedno zdelo, da je Cerkev lastnik pornografskega kanala -, v finančnih posredništvih, zdraviliškem turizmu, papirništvu itn. Zvon 2 je imel kapitalske naložbe v višini 83 milijonov evrov. Vzajemna sklada Skala pa Klas sta imela 60 milijonov evrov kapitala. Mimogrede, obstajal je seveda tudi Zvon BV, ki je bil registriran, zanimivo, na Nizozemskem, pa nihče ni problematiziral -tukaj ste večkrat problematizirali za slovenske firme, privatne firme, ki so registrirane na Nizozemskem - in tam so imeli delež oziroma vsoto skoraj 172 milijonov evrov. Danes pa govorite, kot da sedaj mi na levici pa odžiramo tiste socialne prispevke, ker ta uboga cerkev in verske skupnosti nimajo denarja za financiranje! Tukaj se pa valjajo milijarde! Veste, da je izračunana vrednost cerkvenega premoženja blizu poldruge milijarde evrov!
Državno financiranje verskih skupnosti je zato dolžnost države v resnici le v izjemnih okoliščinah, ko je država dolžna zagotoviti možnost uresničevanja verske svobode, to pa so vojaške misije. Mimogrede, toliko da veste, da je šef vojaškega vikariata izenačen s činom brigadirja in je mesečna plača okoli 5 tisoč bruto evrov.
Naj za zaključek povem, da bi z novelo zakona, ki je pred nami - pač ta zakon ne bo
več neposredno financiral socialnega zavarovanja za verske uslužbence, kar je po mojem prav. Novi model financiranja bo hranil vse sedanje vire financiranja in še naprej upošteval kriterije številčnosti, to pomeni, da bodo večje skupnosti še naprej izdatneje financirane, vendar pa naj bi bilo obenem poskrbljeno za več preglednosti in družbene pravičnosti; poudarjam - družbene pravičnosti v tej državi! Zanimivo, da pozabljate na to družbeno pravičnost, in zanimivo je, da pri tem vprašanju pogrešam, ko se sklicujete na človekove pravice, da se sklicujete na človekove pravice tudi pri obravnavi drugih vprašanj. In to se sklicujejo tisti, ki so sprejeli zgodbo okoli izbrisanih, da ne bom odpiral drugih tem in tistih črnih pik, ki na tej državi visijo iz mandata 20042008.
Novela zakona predvideva tudi, mimogrede, triletno prehodno obdobje, kar pomeni, da se v teh treh letih verskim skupnostim ne bo smelo zgoditi nič oziroma ne bodo čutile izpada dohodkov, lahko pa se bodo na to pripravile. In je prav.
Tisti, ki govorijo, da v Evropi ni tendenca, da gre v smeri, da so verske skupnosti plačane s strani davkoplačevalcev, tistih, ki želijo verski skupnosti plačati - ni res! Zakaj ni res? Zato, ker se bojijo. Verske skupnosti v Republiki Sloveniji, predvsem Rimskokatoliška cerkev se boji, ker če bi uvedli, da lahko prostovoljni prispevek od svojega dohodka, 0,5 %, odvajam za to, ker želim pomagati Rimskokatoliški cerkvi, imam občutek, da ne bi dobili 83 % denarja od državljanov; se pravi toliko, kot se jih je v popisu izjasnilo za pripadnike Rimskokatoliške cerkve. In tega se bojijo! Da jim ljudje ne bodo zaupali denarja! In tudi jaz ne bi zaupal, če bi bil vernik, denarja Rimskokatoliški cerkvi, če je opeharila več kot 30 tisoč ljudi, naredila škode za 700 milijonov do ene milijarde, ki jo bomo plačali mi, saj je to denar Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke.
Včeraj ste se cel večer pogovarjali o tem, kako bomo privatizirali Novo Ljubljansko banko. Ja seveda, saj je švoh! Kdo pa jo je takšno naredil?! Zvon 1 in Zvon 2! Nadškofija! Ker vse tiste terjatve, ki so druge terjatve, o katerih nam vi omenjate in jih naprej mečete, imajo neko garancijo. Kaj pa imamo tukaj za garancijo?! Še to, da imamo Betnavo, svojo kulturno dediščino - in na to bi morali vi na ministrstvu biti pozorni -, kulturno dediščino, ki smo jo po zakonu o denacionalizaciji morali vrniti Cerkvi in so jo zdaj v roke dobili Avstrijci. Mimogrede, Jožefa Školča pa imate v postopku, ker je zadrževal vračilo tega in je v kazenskem postopku kot pristojni državni funkcionar, ali je bil minister ali pa državni sekretar, je pač po vaših navedbah zavlačeval vračilo tega premoženja Cerkvi, ki je zdaj kar naenkrat šlo v roke Avstrijcem. Naša kulturna dediščina!
V glavnem, z navedeno ureditvijo bomo dosledno spoštovali načelo ločitve cerkve in
142
DZ/VI/3. seja
države, kar jaz in mi vsi tukaj zagovarjamo, da bo razbremenilo proračun, ki je v primanjkljaju in če lahko citiram na koncu slovenskega metropolita dr. Stresa, ki pravi, da "bo Cerkev med krizo prav tako solidarna s celotno družbo". Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Mirko Brulc namesto gospoda Janka Vebra. Prosim, da se pripravi Janja Klasinc namesto gospe Tine Komel.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani!
Ob neki priložnosti me je imelo, da bi protestiral, ko so nam očitali ideološke teme in zakaj prav danes odpiramo to temo, ko je država v krizi. Tudi zato, ker ta vlada parlamenta ne rabi. Imamo šele 4. sejo Državnega zbora in bi jo končali po dveh dneh, kot smo tisto prejšnjo. Se pravi, imamo čas in je treba reševati te probleme.
Tudi očitki, da gojimo sovraštvo do verskih skupnosti in tako dalje. Z naše strani ene besede ni bilo v tej smeri. Jaz sem bil župan in vam moram povedati, da sem tudi kot župan v nekaterih primerih prosil duhovnike za pomoč pri reševanju zapletov v okolju, ker imajo ugled v okolju. In smo sodelovali in ni bilo nobenih težav. V skupini Socialnih demokratov, v našem članstvu, imamo verne člane, v vodstvu naše stranke imamo verne člane. Tako očitati nam neke neumnosti - tega ne morem sprejeti pod nobenim pogojem! Samo, da ne bi še kdo govoril o kakšnem pranju glave.
Glejte, odprava neskladij z ustavo je naša obveza. Imamo opozorilo Ustavnega sodišča. Seveda je cilj tudi zagotoviti transparentnost delovanja verskih skupnosti, tudi enakopravnost, in davkoplačevalcem povedati to, kar je moj predhodnik sedaj našteval, kako je s temi stvarmi. To so milijoni, ki se valjajo nekje, in je denar davkoplačevalcev. Pozabil sem omeniti še otok Bled in tako dalje. Ta seznam je izjemno dolg.
Predstavnik Vlade, ko govori o predlaganem zakonu, pravi, da želi ta predlog onemogočiti avtonomnost delovanja verskih skupnosti. V katerem členu, sprašujem? Da želi izločiti versko dejavnost iz javnega življenja. V kakšnem smislu? Da govori o diskriminaciji verskih skupnosti. Ljudje dragi, to ni res! Opozarjam, izpovedovanje vere in delovanje je svobodno po Ustavi, po 41. členu, in v to ne posegamo niti v enem primeru. Imamo dobre odnose z verskimi skupnostmi, rabimo verske skupnosti. Glejte, delovanje na vzgojnem, izobraževalnem, karitativnem polju je koristna za državljane in mora biti in cenimo to. Da je pa treba nekatere stvari uskladiti v skladu z zahtevo Ustavnega sodišča in ločitvijo cerkve od države in urediti financiranje, je pa zelo jasno. Poglejte primere v Avstriji, je evropska država, in v nekaterih drugih, da ne naštevam, so te stvari urejene že davno. In to je naš interes, nikakor pa
ne odpiranje ideoloških tem, ki jih mi ne odpiramo.
Traktati in dolgovezni govori nekaterih danes so odpirali te teme, proti katerim bom seveda vedno vztrajal, da niso potrebne. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Janja Klasinc, pripravi naj se, prosim, gospa Marjana Kotnik Poropat.
JANJA KLASINC (PS PS): Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!
Danes govorimo o vprašanju, ki je vedno zelo kočljivo, kadar se razpravlja o zakonodaji določenih verskih skupnosti ali pa sploh vere v družbi. Tudi jaz bi tako kot moji predhodniki rada poudarila, da nikakor ne morem pristati na ocene, da gre za ideološko razpravo in da gre za neko sovraštvo do vere.
Poglejte, če je financiranje, urejanje preglednega financiranja verskih skupnosti in enakopravnost teh skupnosti v posamezni družbi, naj bo to kjerkoli na svetu in seveda tudi pri nas v Sloveniji ideološko vprašanje, potem z našim razumevanjem nekaj ni v redu. Zakaj lahko postavljamo neko versko skupnost v naši državi v tako neenakopraven položaj v smislu prioritet nad drugimi, če vemo, da temu po naši ustavi in po vseh mednarodnih predpisih v Evropski uniji temu ni tako?
Poglejte, lahko bi bila nefer in bi rekla, kolegice in kolegi iz koalicije, vi ste ideološko obravnavali tudi, recimo, borce, ki bodo zdaj po tem super zakonu, ki smo ga sprejemali tukaj v dveh nočeh, imeli nižje pokojnine. Ali borce NOB? Pa tega nisem rekla, čeprav si, vam povem, malce že mislim. Ne! Tukaj Katoliška cerkev, ki je cerkev večine vernikov v Sloveniji, ne bo imela slabšega položaja, če ta zakon predvideva, da se s prostovoljnim prispevkom vsak vernik lahko odloči in nameni ta sredstva iz tega dela za dohodnino, mislim, da tukaj ni problema. Pustimo, koliko je teh vernikov, ampak ocene kažejo, da približno od polovice do dveh tretjin slovenskega prebivalstva se izreka za katoličane. Če izvzamemo točne podatke, nočem iz njih navajati, ker so lahko zavajajoči, ker je bil zadnji popis na to temi izveden leta 2002.
Rada bi opozorila na neke nepravilnosti, na katere je že opozarjal kolega Jakič pred mano, pa bi bolj natančno prebrala. Po navadi raje govorim prosto, ampak da ne bom delala kakšnih napak, ker sem si zapisala nekaj podatkov, kaj se v bistvu dogaja.
Po naših podatkih država danes plačuje verske uslužbence približno 5-krat več, kot to določajo veljavni predpisi. Zakaj? Po mojem ne zaradi načrtnosti, ampak enostavno zaradi nepreglednosti, ker se to plačuje enkrat tukaj, drugič tam.
Poglejte, v Slovenski vojski, recimo, država zaposluje 14 verskih uslužbencev za stalno in enega verskega uslužbenca po pogodbi. To so uslužbenci Katoliške in
143
DZ/VI/3. seja
Evangeličanske cerkve, to se pravi 1. in 4. verske skupnosti. Mene skrbi, ker sem prepričana, da v Slovenski vojski imamo ogromno - no, ogromno -, ampak kar precej vernikov pravoslavne in islamske skupnosti. Zakaj tudi oni nimajo svojih predstavnikov tam?
Avgusta leta 2011 so bruto stroški dela vojaškega vikariata znašali nekaj več kot 28 tisoč evrov in vodja vikariata prejema; to je omenil tudi že kolega Jakič; plačo, ki je 4 tisoč 130 evrov bruto. Uredba o plačilu verskih uslužbencev pa določa, da je lahko najvišje plačilo za verskega uslužbenca, in to je škof, v znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji. Ali vidite to razliko?
Potem imamo še drugi primer. Po višini podobna plačila na število opravljenih ur in vse dobivajo tudi verski uslužbenci, ki so na podlagi podjemnih pogodb zaposleni v naših bolnišnicah. Več bolnišnic ima pogodbe s temi uslužbenci. Oba univerzitetna klinična centra, v Ljubljani in v Mariboru, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Brežice. Poglejte, vsi ti imajo plačila bistveno višja, kot jih pa določajo predpisi; predpisi, s katerimi so se strinjale takrat tudi verske skupnosti. Zato mislim, da je treba sistemsko urediti to področje.
Rada bi odgovorila tudi na dva dela iz razprave kolegice Dimičeve iz Nove Slovenije. Rekla je: "Nekateri vero potiskajo v sfero zasebnega." Vera je po vseh mednarodno pravnih aktih sfera zasebnega. Seveda je to sfera zasebnega! Če bi meni nekdo predpisoval, kakšne vere moram biti, bi se temu uprla z vsemi močmi ... / oglašanje iz dvorane/ Prosim? No, kolega Jerovšek!
Potem je bilo rečeno, da mi ne sprejemamo s tem zakonom, ki ga zdaj predlaga opozicija, nekega sodobnega zakona. Gospa Dimičeva je rekla: "Mi zagovarjamo sodobne zakone." Dovolite, da vas utrujam nekaj minut in vam preberem, kdo se zavzema - tako kot mi, predlagatelji tega zakona - za enako obravnavo verskih in neverskih svetovnonazorskih prepričanj. To nalagajo zavezujoči mednarodni akti, med katerimi je tudi 9. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1. odstavek 10. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, primarna zakonodaja EU, natančneje tretji odstavek, 17. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sekundarna zakonodaja tudi in še seveda še nekaj teh podzakonskih aktov v Evropski uniji; enakopravna obravnava vseh verskih skupnosti pa izhaja tudi iz zelo določenih predpisov in prakse nekaterih držav v EU. Vse države se zavzemajo za to enakopravno obravnavo, morate pa vedeti - in seveda tukaj pa tudi Slovenija takšna -, da vsak država to ureja tudi na osnovi neke tradicije in svojih odnosov do teh verskih skupnosti. Najbolj določni so tukaj v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Nemčijo večkrat jemljemo kot vzor.
Za nemške verske skupnosti vemo, kako se financirajo: iz prostovoljnih prispevkov svojih vernikov; in tako je prav. Jaz bi kot vernica rada namenila svoji verski skupnosti denar, da bo lahko delovala, če pa ji namenja država, potem pa kršimo našo ustavo, ki govori o ločenosti cerkve in države, ker drugače si te ločenosti ne znam predstavljati. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, jaz vernike in vero izredno spoštujem in lepo prosim, da ne bi kdor koli nam, ki se zavzemamo za sprejem tega zakona, res očital, da delujemo proti veri in proti vernikom.
Če pa stvar v nekaterih cerkvah, ne samo v naši Katoliški cerkvi v Sloveniji, tudi v Vatikanu, tudi še kje drugje, niso urejene transparentno, pa pomeni, da je naša dolžnost, da si prizadevamo kot zakonodajalci, da jih transparentno uredimo vsaj v Republiki Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Marjana Kotnik Poropat, pripravi naj se, prosim, gospod Srečko Meh.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani poslanci in poslanke!
S svojo razpravo bi želela prispevati nekaj k razjasnitvi dileme o sprejemu tega zakona in dileme, ali ravno temu trenutku, se pravi, ali je res sedaj čas za to, da ta zakon obravnavamo.
Na vrat na nos se želi spreminjati zakon, čeprav ni nobenega tehtnega razloga, in da danes ni čas za to, je v svojem nagovoru danes povedala gospa Eva Irgl. Več razpravljavcev pa je navajalo tudi, da se odpirajo ideološke teme v času, ki je najbolj neprimeren za to. Menim, da ne gre za odpiranje ideoloških tem in da tudi ne gre za željo, da se na vrat na nos spreminja veljavni zakon o verski svobodi. Po mojem mnenju gre bolj za to, da se vnesejo v zakon o verski svobodi spremembe, ki jih narekuje odločba Ustavnega sodišča in da se v teh težkih časih merijo pravice in dolžnosti vseh z enakimi vatli. Zategovati pas smo predpisali z zakonom državljanom države Slovenije. Ali naj to velja le za državljane? Med njimi so tudi delavci, ki so ostali brez dela, so tud študentje, ki smo jim v juliju ukinili nadomestilo za malice, so tudi družine, ki živijo na robu preživetja, so tudi invalidi, upokojenci, z nizkimi pokojninami in tako dalje in še bi lahko naštevala. Ali ne bi bilo prav, da tudi Rimskokatoliška cerkev kot največji lastnik nepremičnin v naši državi deli usodo zategovanja pasu?
Zato menim, da bi bilo treba pregledati vse prihodke Rimskokatoliške cerkve iz proračuna, sprejeti stališče, da tudi Rimskokatoliška cerkev kot največji veleposestnik v Sloveniji plačuje davke od svojega premoženja; da plačuje nadomestilo za stavbno zemljišče, razen seveda za cerkvene stavbe, ki so namenjene bogoslužju; da se
144
DZ/VI/3. seja
uvede davek od dediščin in daril tudi za Rimskokatoliško cerkev; da se preveri upravičenost za zneske, ki ga prejmejo za plačevanje prispevkov za svoje uslužbence, to se pravi duhovnike, redovnike. Sedaj znaša to 60 % povprečne plače po osebi.
Potem bi opozorila še na naslednje. Pred dnevi sem prebrala, da Rimskokatoliška cerkev zahteva od države Slovenije dva milijona odškodnine. Prav ste slišali, dva milijona, ker zaradi dolgotrajnih postopkov v denacionalizaciji svojega premoženja ni mogla pravočasno koristiti oziroma uporabljati.
Spoštovane poslanke in poslanci! Razmislimo, kaj od nas pričakujejo državljani, ki so nas volili. Tudi tisti globoko verujoči. Med njimi je tudi veliko takih, ki živijo skromno, mnogi na robu preživetja, mnogi tudi v bedi. Da bi izšli iz krize in čim prej zaživeli normalno, si v Sloveniji želimo vsi, verujoči in neverujoči. Zato menim, da je čas, da novelo Zakona o verski svobodi sprejmemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Srečko Meh, pripravi naj se, prosim, mag. Ivan Vogrin.
SREČKO MEH (PS SD): Ponovno prijazen pozdrav!
Mi se, spoštovane poslanke in poslanci, niti ne poslušamo. Tisti, ki ste govorili, ste potem šli ven - ne vsi, jasno. Pa se potem tukaj argumenti - saj govorim vsem tistim, ki jih ni tukaj in ki tega niso naredili. Saj ima vsak pravico iti na ono potrebo, kot se temu reče, ampak bom poskušal misel pripeljati do tega. Zakon je bil vložen legalno in legitimno, z vso pravico, ki jo nekdo ima, ki jo poslanec ima, ki jo ima tisti, ki je za to lahko usposobljen.
Danes bi, gospe in gospodje, lahko govorili o zakonu: kaj je v zakonu narobe, kaj bi še popravili, kaj bi spremenili. To bi pričakovali, kaj morda ni dobro, ne pa da govorimo o ideoloških temah, ki jih predlagatelj niti v eni sami fazi ni omenil. Če je ideološka tema danes v temu zakonu v ospredju, potem je bila tudi leta 2007 pa 2006. In takrat se verjetno nismo smejali. Nismo se posmehovali. Torej gre za to, da z enakim vatlom merimo, ko govori nekdo od nas ali vas, spoštovane poslanke in poslanci, z vso pravico, ki jo imamo ali imate za to, da argumentirano povemo svoja stališča. Prvi, ki je govoril o ideoloških temah o tem zakonu, je bil nekdo, ki ni bil iz vrst predlagatelja. Govorili pa bi lahko o tem, kaj je treba spremeniti.
To, spoštovane gospe in gospodje, da imamo o čem drugem danes govoriti. O čem pa? Kaj pa je v proceduri takega, da bi lahko govorili v Državnem zboru? Kaj je tisto, kar lahko govorimo, kako bomo boljše delali? Kaj tistega imamo v proceduri? Vsi postopki so po nujnem, hitrem, ne vem kakšnem, izrednem postopku. Zato pravim, da je tukaj tudi tema. Ne nazadnje tudi zaradi tega.
Pa še nekaj, nekdo govori o koalicijski pogodbi. Pa lepo vas prosim, spoštujte jo! Delajte po koalicijski pogodbi, ne samo reči, "v koalicijski pogodbi smo napisali...", kadar vam paše, kadar vam pa ne paše, pa koalicijske pogodbe ni. Mi sprejemamo, mi moramo sprejeti spremembo zakona o verski svobodi zato, ker je prav, da spoštujemo Ustavno sodišče, zato, ker je prav, da spoštujemo pravni red. Ni mogoče nonšalantno reči, da so bile spremembe že izvršene oziroma jih ni treba izvajati. Zdi se mi to neodgovorno in preveč enostavno. Zdaj pa tukaj, kjer se je ta tema načela, ko govorimo seveda o situaciji težki, v kateri smo. Glejte, če moramo vsi prispevati k odpravi težav, ki jih imamo, in s tem, da bo situacija boljša, potem naj prispeva tudi tisti, ki največ dobiva iz državnega proračuna, to pomeni seveda Rimskokatoliška cerkev.
Tukaj imam pismo, ki sem ga dobil od občana, od državljana, kjer pravi približno takole. Ko sem seštel vse, kar iz državnega proračuna dobiva Rimskokatoliška cerkev in njene ustanove, ki so vezane z njo, sem naštel 107 milijonov 872 tisoč 215 evrov. Gospe in gospodje, 107 milijonov! Pa še vseh nisem poiskal in nisem zapisal. To se pravi, da pobere precej tega tudi oziroma večino tega davkoplačevalskega denarja tudi od nevernikov, tudi od ateistov, tudi od drugih. Potem pa, ali plača Rimskokatoliška cerkev kakšne davek na svojo dejavnost, od ostalih dejavnosti, od profita, od podjetij, ki jih ima? Ali plača davek na dohodek, nepremičnin, zavarovanj prispevek? On meni piše: "Potem, spoštovani poslanci, naredite nekaj!", Duhovniki pa seveda dobijo še plačano socialno zavarovanje. Zato je govor o tem zakon, seveda govor tudi o tem, da bomo državi pomagali iz te težke gospodarske in finančne situacije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Vidim, da mag. Ivana Vogrina ni v dvorani.
Gospod Jožef Jerovšek ima besedo. Pripravi naj se gospa Iva Dimic.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi, vsi prisotni!
Sprašujem se, kaj storiti, ko si se kot poslanec prisiljen ukvarjati s temo, ki je neproduktivna, v času, v katerem o njej razpravljamo, katere vzgibi nastanka so popolnoma ideološki in politični - kar je sicer legitimno, je pa slabo za družbo in za državo v situaciji, v kateri se ta nahaja.
Moram re či, da samo naivni dobrohotneži, tudi slišal sem mogoče kakšnega takega tukaj, so lahko prepričani, da ta tema, ki sproža v slovenskem prostoru delitve, ni bila plasirana namerno natančno, plansko, projektno in tudi z natančnim timingom. Kajti zgodovinske izkušnje predvsem strank, ki koreninijo s svojimi političnimi predniki v veliki meri v nekdanji partiji, jim narekujejo, da je treba kuriti takrat, ko so
145
DZ/VI/3. seja
ljudje in država v stiski. Da je takrat največ humusa za uspeh iz ekstremnih projektov, idej, delitev in nestrpnosti, da se nestrpnost med ljudmi lahko prime in uveljavlja. Seveda smo v nekem težkem, prelomnem trenutku, ki je bil skrbno izbran, da se ponovno plasira ta projekt, ki ima že nekaj zgodovine, nekaj kilometrine, ampak za zbujanje ideološkega sovraštva in parazitiranje na tej temi sovraštva do verskih skupnosti, do verujočih ljudi, pride vedno prav. Je univerzalno orožje v rokah nekaterih.
Danes smo v razpravi prej slišali kolega, da je dobesedno v tej državi za propad ali bankrot, bi lahko rekli, skoraj gotovo pa za večkratno dokapitalizacijo Ljubljanske banke, za njega jasni krivec: RKC. Če je to tako, potem se sprašujem, ali so gospod Kramer, gospod Kordeš, gospod Pavček, gospod Črnigoj, veljaki, morda škofje v senci te verske skupnosti. In glejte, do takšnih ekstremnih zaključkov se prihaja danes tukaj v tej razpravi. Zaradi tega moramo zavreči govorjenje prej, da desnica oziroma koalicija, če bi že tako rekel, del koalicije, hoče speljati opozicijo na tenak led ideološke teme. Ideološka tema je bila zavestno vržena, projektirano. Tudi besednjak, tudi vse to, kar je uporabljeno kot težka municija, težko orožje v tej debati s strani opozicije, je skrbno načrtovano. Ker ste nas prisili v to, da sodelujemo v tej debati, debati se ni mogoče izogniti in je legitimna, kot pravim, potem imamo pravico tudi uporabiti nekatere asociacije.
Danes je resen trenutek, kot sem že omenil, in so mogoči zasuki ali nevarni mogoči zasuki na vse strani. Ni trenutek, ki bi ga lahko zlorabljali za ideološko demagogijo in socialno sovraštvo, ki se je odrazilo tudi v nekaterih debatah. Hujši, veliko hujši podoben trenutek je bil ob začetku druge svetovne vojne, ko je bil tudi izrabljen in zlorabljen za začetek teh delitev, ki so od takrat naprej v slovenskem prostoru stalno prisotne. Komunisti so mojstri za delitve ljudi, to je treba priznati. Včeraj smo prebrali, da je bilo takrat 800 ljudi likvidiranih v enem letu in s tem se je sprožila državljanska vojna.
Tudi zdaj je težek trenutek in sprožati katerekoli neprijetne zadeve je, če rečem, sprevrženo, je neodgovorno. Kajti v temu trenutku dejansko ni bilo potrebe po tem, da se poseže po tej temi, kajti bili smo priča leta 2006, ko se je sprejemal zakon, ki ga sedaj skušate zamenjati, spremeniti, tudi bombastičnim ocenam, da bo državna cerkev pa ne vem kaj vse. In oh in ah, nekateri tudi iz tega kvoruma, ki tukaj danes sedite, ste tudi to takrat sprožali na isti način. Vendar je bilo Ustavno sodišče prisiljeno ugotavljati; ugotovilo je malenkostne zadeve, ki jih je treba popraviti. Te malenkostne zadeve, resnično malenkostne zadeve, glede na to, kaj vse s tem lahko sprožite, pa ste izkoristili in zlorabili za malomaren izdelek s pozicij borbenega ateizma, z vsemi možnimi posledicami.
Poglejte, ker je bilo to vloženo 18. maja, sem trdno prepričan, da je bilo povezano
in tempirano tudi s kongresom prvopodpisane poslanke. Vemo, da je sedanji predsednik politično taktično obnovil nek besednjak, ki ga je dr. Prunk označil kot stalinističnega...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jerovšek, prosim, da se predvsem opredelite oziroma razpravljate v povezavi z zakonom o verski svobodi in ne razpravljate kar tako počez.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Torej, gospa predsedujoča, poslušal sem številne razpravljavce in so se bolj oddaljili od teme kot takšne, ampak to so neki temelji, na podlagi katerih je nastal ta zakon. Politični temelji, politični interes, nastal pa je iz političnega interesa seveda. Ne vem, zakaj bi me morali pri razgrinjanju teh osnov ustavljati. To je povezano, prav gotovo je povezano. Mislim, da je dr. Prunk dovolj velika eminenca v slovenskem prostoru, da je jasno razbral, da se obnavlja stalinistični besednjak in tudi ta nestrpnost do verskih skupnosti je klasičen stalinističen institut.
Moram reči, da so lahko tudi drugi vzgibi, ko ljudje ljudi, posameznike v to produciranje nestrpnosti, delitev v slovenskem prostoru napeljujejo. Verjamem, da je tudi med podpisniki tega zakona kar nekaj naivnežev, dobrohotnih naivnežev, ki jih ne jemljem za nestrpneže. Ampak tisti glavni projektanti pa seveda vedo, kaj so vrgli v prostor in kaj so hoteli doseči. Saj so včasih za sovraštvo lahko banalni vzroki. Recimo, poznam gospo, ki je bila na drugi strani, recimo, še relativno mlada je bila verska tercialka, ampak se je tekom življenja obrnila v totalno nasprotje. Če bi bila tukaj v parlamentu, bi bila gotovo med podpisniki. Vzrok pa je bil banalen: osvajala je mladega kaplana, pa ni bila uslišana in se je spremenila ... / oglašanje iz dvorane/... Saj pravim, da so včasih lahko vzroki banalni in različni. Zaradi tega, spoštovane kolegice in kolegi in tudi predlagatelji, se mi zdi, da bi bilo prav, da bi ta zakon umaknili.
Prvič, so se tiste zunanje okoliščine že zgodile v predvideni smeri, kadrovske, v nekih strankah. Drugič, da bo imelo gotovo slabe posledice tem času, ko se država ukvarja s tako hudimi problemi, ukvarjati s to zadevo, ki ste jo kot problematično zaznali samo nekateri.
Moram pa še reči, da ob tem, kot je bilo prej navedeno, kot da je neka verska skupnost glavni krivec za stanje v naših bankah, mi tu 20.b člen daje neko asociacijo, kako natančno projektirano je bilo vse to. Nič ni narobe s tem, kar piše, ampak zakaj bi v zakonu o verski svobodi urejali stvari, ki so v tej državi že urejene - to se pravi obnašanje gospodarskih družb in finančnih. In tu piše, da je cerkev in druga verska skupnost je z vsem premoženjem svojih sestavnih delov subsidiarno odgovorna za obveznosti svojega sestavnega dela. Tudi te institucije, ki so se katastrofalno obnašale, ali pa
146
DZ/VI/3. seja
gospodarile, ali pa upravljale s svojim premoženjem znotraj mariborske škofije, so delovale po vseh zakonih oziroma so podvržene vsem zakonom. Upam, da bodo tudi odgovorne osebe enako sankcionirane. Nobene potrebe ni, da se prenaša tudi to, ampak intenca je pa verjetno druga. V Sloveniji se je razširila, in celo intenzivno, ta indoktrinacija, da je celotna RKC kolaborirala z okupatorjem v 2. svetovni vojni. To je tisto; vsi so enako odgovorni. Ne da bi bil odvetnik, ampak človeka, ki je s Štajerske dobesedno zaboli, mislim, da tudi človeka s Primorske, ko se take teze sistematično razširjajo. Kajti po pripovedovanju očeta vem, ko je bil aprila meseca zaprt v meljskih kasarnah, da so bili tam praktično vsi štajerski duhovniki in da so bili deležni posebnega maltretiranja. Da so jih ob jutrih, ko je bila temperatura pod minusom, gole nagnali na dvorišče meljskih kasarn, zaporov takrat, v tistem trenutku. Potem so bili preseljeni in vse to. Ob tem je pred dvema letoma ob nekem govoru cerkvenega dostojanstvenika bivši poslanec, takrat je bil v LDS, govoril javno, da se bi moral tisti dostojanstvenik iz mariborske škofije opravičiti za pozo in delovanje njegove institucije, se pravi mariborske škofije, med 2. svetovno vojno. Pomislite. Najbolj zaveden del na Štajerskem je bila takrat, to je pa treba priznati, rKc. In tudi najhujše posledice je utrpela. Pred leti sem prebral, da so, ne vem natančno, v katerem štajerskem mestu, izvedli anketo. Bilo je tudi vprašanje: Ali je Cerkev na Štajerskem kolaborirala z okupatorjem? Bilo je 70 % odgovorov da. To kaže katastrofalno sliko indoktrinacije, sprevrženosti in zavestne delitve v tej državi.
Samo še enkrat povem: samo dobrohotneže in naivneže, tudi tukaj prisotne, lahko kdo prepriča, da to ni zelo natančen ideološki projekt - draženje s tem zakonom v tem trenutku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Replika gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo.
Repliciram na točki, ko me je kolega Jerovšek omenjal v zvezi z mojo izjavo, ki zadevo Novo Ljubljansko banko.
V svoji razpravi sem hotel povedati in odgovoriti na očitke gospe Irglove v svojem uvodnem nastopu, ko je govorila, da nam ni mar za delničarje oziroma opeharjene državljanke in državljane Republike Slovenije pri različnih transakcijah. Omenjala je Primorje. Jaz sem pa poskušal povedati, da bi bilo prav, da bi kaj povedali tudi o petem največjem slovenskem finančnem holdingu, to je Zvon 1 in Zvon 2 oziroma holding mariborske nadškofije, ki je Belinko, Helios, Cinkarno, potem telekomunikacije T2, Krekovo družbo spravilo na kant, da omenim samo nekaj podjetij, ki imajo velike finančne probleme zaradi tega, in -
preveril sem tudi, če imam prav - 63 tisoč 399 vlagateljev v te certifikate.
Ampak ni problem, da je pet bank blokiralo račun mariborske nadškofije oziroma teh podjetij, ampak da sta od teh dve v pretežni lasti te države. To je Nova Ljubljanska banka, o kateri ves čas govorimo, in Nova Kreditna banka Maribor. Govoril sem o tem, da kdo bo poplačal to: nihče drug kot mi, davkoplačevalci, zato ker so v bistvu zavarovali pri teh bankah slabo premoženje. Dobro premoženje so pa zavarovali tam, kjer so ga morali zavarovati, pri avstrijski Raiffeisen bank, ki bo vzela grad na Betnavi, ki ga je dobila. In o tem sem govoril! Da se na eni strani razmetava z denarjem, da Rimskokatoliška cerkev ne samo v svojih privatnih firmah, ampak tudi od države dobi milijone, da ima premoženje v milijardah in da zdaj pa govorimo o tem in smo sovražniki te države zato, ker govorimo o tem, da država naj ne plača socialnega prispevka za duhovnike.
Ne razumem! Če se odrekamo in odrekamo družinam za drugega, tretjega otroka, zakaj ne moremo poseči tudi na področje tako imenovanega, po vaše, "šparanja" na segmentu, ki se mu reče duhovščina. Samo o tem sem govoril. Ko sem govoril o Novi Ljubljanski banki, sem povedal, da je Nova Ljubljanska banka v bistvu izgubila 500 milijonov zaradi finančnih malverzacij, ki jih je delala mariborska nadškofija, tukaj se pa pogovarjamo o socialnih prispevkih za duhovščino.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Mag. Majda Potrata kot predlagateljica.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo.
No, saj je predvidljivo, da nekateri ne glede na točko dnevnega reda vedno razpravljajo o istih stvareh. Sedaj pa še moj prispevek k zgodovini.
S Štajerske so izselili v prvem valu najprej vse izobražene, ne glede na to, ali so bili posvetni ali cerkveni izobraženci. Prva oborožena akcija mladih skojevcev v Mariboru je bila 29. aprila leta 1941 v Volkmerjevem prehodu. Tega, gospod Jerovšek, nisem slišala, da bi kdaj povedali in citirali. Ampak je treba vedeti zaradi zgodovinskega spomina.
Iskati ozadja, zakaj je bil zakon vložen 18. maja, tik pred drugo obletnico odločbe Ustavnega sodišča, 8. junija. Ali je primeren čas ali ne, sem že povedala, ampak kriza je bila že v prejšnjem mandatu. Če bi kdo imel potrpljenje in voljo iskati, kaj vse je delala tedanja opozicija, naj gre, svetujem, kot poučen primer pogledat samo dnevne rede sej Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Bo imel kaj videti.!
Zdaj pa k temu, kar je bilo že večkrat očitano, da so grdi nameni in da sploh ni treba ničesar spreminjati, tudi gospod državni sekretar je rekel, ker je Ustavno sodišče že razveljavilo. Kaj bi se zgodilo s 13. členom, sem že
147
DZ/VI/3. seja
povedala. Če mu odmislite prvi odstavek, praktično nimate osnove za registracijo. Enako se zgodi potem z opustitvijo tudi prve in pete točke v 14. členu, ker je tam tudi to povezano z zahtevanim kvorumom za registracijo in tako se lahko sprehodimo tudi po tistem, kar je povedalo Ustavno sodišče v zvezi z razveljavitvijo tretjega in četrtega odstavka v 24. členu. Prebrala vam bom, da boste videli, kaj je razveljavilo Ustavno sodišče: "Če je v vsej državi dovolj veliko število pridržanih oseb iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaposli potrebno število duhovnikov te veroizpovedi za polni ali krajši delovni čas oziroma drugače zagotovi plačilo za opravljeno delo." Zaposlitev je Ustavno sodišče razveljavilo. Enako četrti odstavek: "Duhovnik, ki je imenovan in zaposlen v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko nemoteno opravlja svojo službo in brez nadzora obiskuje pridržane osebe ustrezne veroizpovedi ob primernem času." To je razveljavljeno. Razveljavljen je tudi drugi odstavek 25. člena: "Če je v bolnišnicah v vsej državi dovolj veliko število oskrbovancev iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za zdravje, zagotovi v partnerskem dogovarjanju na podlagi zakona, ki ureja financiranje zdravstvenih programov in storitev, zaposlitev potrebnega števila duhovnikov v skladu s predpisi ministra... " in tako naprej.
Res je - v tem zakonu in Ustavno sodišče ni govorilo o zaposlenih v policiji in vojski, ampak o tem tudi vprašano ni bilo. In tako Ustavno sodišče ravna, kadar presoja ustavnost posameznih določb v zakonu, da presoja tisto, po čemer je bilo vprašano.
Govora je bilo, da je 41. člen Ustave, sem vam ga prebrala, pač tisti, ki narekuje, da izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. In ravno o tem govori tudi Ustavno sodišče, prav natančno, v 100. točki svojega besedila, ustavne odločbe. Pojdite si pogledat, kaj v tistem piše! Izenačuje in zahteva, da se svetovnonazorske skupnosti, mišljenjske skupnosti izenačijo z verskimi in s Cerkvami.
Tisto, kar je v zvezi s tem še treba povedati, da deveta točka Evropske konvencije - 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah ravno tako govori in izenačuje mišljenje, vero in zagotavlja za oboje svobodo izražanja. Ne vem, zakaj je to problematično v državi Sloveniji. Morebiti je vzrok v tem, da je agnostike, ateiste, humanitarce in druge, ki se ne štejejo k vernikom, nekdo od zdajšnjih koalicijskih poslancev v prejšnjem mandatu primerjal s člani čebelarskega društva. Vsa čast in slava čebelarjem, ampak zadeve so drugačne. Res pa je, da zakon, ki smo ga vložili, v določbah glede registracije in drugih stvari sledi zakonu o društvih; enako, kot pri urejanju finančnih standardov v zakonu o računovodstvu. To je tisto, kar očitno nekatere moti, da je tako urejeno! Ampak, če smo pravna država, potem morajo pravne norme veljati za vse.
No, zanimivo bi bilo povedati, da je, pa sem že povedala, ta zakon enak tistemu, z nekaterimi spremembami, seveda, ki je bil vložen v lanskem letu. Na tisti predlog zakona je SDS vložila amandmaje, samo k dvema členoma ni vložila amandmajev. 16 členov je bilo takih, kjer je zahtevala črtanje člena, neke štiri so bile pa manjše spremembe. Mogoče je bilo 16 oziroma 17 pa 4 ali pa 16 in 5 takih, ki so malenkostne - tukaj zdaj ne najdem zapisa, kjer sem si to pripravila, da bi vam povedala, kako je s temi rečmi bilo.
Kot rečeno, obravnava zakona je bila zaustavljena. Razrešitev vlade in razpustitev parlamenta je preprečila, da bi bila novela zakona takrat do kraja obravnavana in bi prestala. Ta hip ne vem, ali bi bila sprejeta ali ne, ampak neustavnost še vedno ni odpravljena in to je edina velika skrivnost in edino ozadje za vložitev te novele.
Zdaj, podpisnikom predloga pa prepuščam, da se sami razvrstijo v dve kategoriji, ki ju je omenil poslanec Jerovšek: ali so zlonamerni, sovražni in ne vem, kar še je teh opredelitev - nedemokratični in stalinistični - ali pa so raje naivni, nevedni in zapeljani. Ne eno in ne drugo ni res. Vsak odloča o svojem podpisu, nihče ni bil novele prisiljen podpisati, to je napravil po svoji svobodni vesti in je ugotovil, da je to prav narediti.
Vprašanje financiranja, ki ga nekateri omenjate, je v resnici v različnih državah različno urejeno. Nekateri dajejo primer Avstrije. Avstrija ima za verske skupnosti oziroma za Cerkev urejen verski davek. Ampak, ko se zgledujemo po Avstriji, potem povejmo, da Avstrija ni vrnila premoženja v procesu denacionalizacije, Slovenija pa je. In Cerkev je zdaj kot največji denacionalizacijski upravičenec dobila vse to.
Gospod Jerovšek je odprl vprašanje mariborske škofije. Vprašala bi ga, ko se tako vehementno zavzema za pravice malih ljudi -kaj pa mali delničarji? Kaj pa vse tisto premoženje, ki ga je Slomšek s prestavitvijo sedeža iz Labotske doline v Maribor omogočil zbrati mariborski škofiji oziroma nadškofiji in je bilo zdaj tako zapravljeno, kot je bilo zapravljeno? A tisto ga pa nič ne skrbi? In če posluša mnenje ljudi, ali ni slišal ljudi o tem, kako so ogorčeni nad dogajanjem v mariborski nadškofiji? Morebiti bi bilo pa dobro kdaj v Maribor priti, gospod Jerovšek, pa še komu drugemu prisluhniti, ne samo tistim, ki jih hočete slišati!
Kar pa zadeva drugačen način urejanja. Morebiti bi bilo dobro pogledati podatke o tem, koliko je že zdaj odstopljene dohodnine. Morebiti bi bilo dobro povedati tudi to, da so darovi neobdavčeni, pa morebiti bi bilo dobro povedati tudi to, da je med tistimi, ki so oproščeni plačila za spremembo namembnosti za zemljišča, ki ga zdaj po nujnem postopku uveljavljate, tega blagra deležna tudi Cerkev kot tista, ki dobi z darovi kakšno od takih zemljišč,
148
DZ/VI/3. seja
tako da se ne bi spraševali, kdo politizira in kdo ideološke teme vnaša.
Prvi, še enkrat poudarjam, ste bili v koaliciji, ko ste odstavili direktorja Urada za verske skupnosti, druga rešitev je bila to, da ste Urad za verske skupnosti premestili, ali ste ga ukinili, ali kako drugače uredili, ne vem. Tudi ne vem, kakšen je bil prihranek. Tretja stvar je bila umestitev Zakona o verski svobodi v Zakon za uravnoteženje javnih financ. Jaz bi lahko še pregledala kakšne druge zakone in vam povedala, kje vse ste... Je pa zanimivo, da toliko govorite o ideološkosti in o potapljanju zgodovinske teme, meni je pa eden od vaših ministrov, natančneje gospod dr. Pličanič, podpisal odgovor na poslansko vprašanje, v katerem je jasno in glasno zapisano, da je potrebno redefinirati zgodovino. Ali je to ideološko ali ni ideološko, pa ne vem, to naj presodi vsak sam. Zato, saj veste tisto o tem, kdo kriči: primite tatu.
Lahko bi vam povedala še eno zadevo v zvezi z uvrstitvijo svetovnonazorskih skupnosti, mišljenjskih skupnosti v zakon o verski svobodi. Dve direktivi smo že prenesli v zakonodajo, pa ste to mirno pozabili, in obe direktivi zadevata tudi svetovnonazorske oziroma mišljenjske skupnosti.
Ta del bom končala s tem, da povem: spoštovane kolegice in kolegi, poglejte si 1. člen tega predloga zakona, poglejte, kaj v temu členu piše. Nič ni spremenjeno, tisto, kar je v Zakonu o verski svobodi, ki je bil leta 2006 oziroma 2007 sprejet. Tudi ta člen, poglejte, Cerkve in druge verske skupnosti kot splošno koristne organizacije tretira Cerkve in verske skupnosti kot splošno koristne organizacije. Kdo potemtakem kaj skupnostim in Cerkvam jemlje? Kdo jih obravnava sovražno? Kdo jim jemlje njihovo poslanstvo? O tem razmislite, ko nam pripisujete sovražne namene. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Replika, gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala.
Spoštovani kolegici Potrati moram reči, da je popolnoma napačno interpretirala, ko mi je očitala, da sem pod verjetno kategorija dobrohotnih naivnežev uvrstil tudi njo in da je kdor koli podpisoval ta zakon pod prisilo. Verjamem, ker tudi je legitimen, to je legitimen instrument o politični borbi, ampak takšen naivnež pa res nisem, da bi smatral, da so vas silili podpisati kot prvopodpisnico. Verjamem, da ste s srcem pisali in podpisali ta zakon in da so morali, po mojih informacijah, piarovci malo ublažiti tekst, ker je bil bolj neorokavičen in da so izboljšali malo dikcijo in tekst.
Še posebej sem o tem prepričan, da ima to povezavo tudi z vašim, ko sem bral zapisek z vaše predkongresne okrogle mize v Murski Soboti, koga ste si v stranki izbrali za idole - to mi je povedalo vse - in kaj so vrednote, tam ste bili prisotni.
Tudi to moram reči, gospa Potrata, da ne bo nobenega dvoma, tudi jaz sem ogorčen nad tem, kar se je zgodilo varčevalcem, malim delničarjem pri teh družbah za upravljanje, Zvon 1 in Zvon 2. Verjetno mi bodo bolj zelo iskreno lahko verjeli, kajti dosti prej se je meni zgodilo isto, ko smo cela družina vložili certifikate v Infond in pred dvema letoma, ko je bila kulminacija afere Laškega in gospoda Šrota, ki ste ga vi vedno podpirali, vaša stranka, in takrat je tiskovni predstavnik vaše stranke, gospod Košir še bil urednik Dela. Takrat, ko so bili od cele družine certifikati vredni 64 evrov, so mi na prvi strani Dela napisali, da sem zatajil tajkunsko lastništvo, solastništvo - ko so bili certifikati od štirih članov družine vredni le še 64 evrov! Jaz veliko bolj sočustvujem kot gospod Jakič in vi s temi malimi delničarji, ker imam bistveno prej isto izkušnjo s tajkuni, ki so povezani z vašimi strankami iz Laškega in tako naprej. Glejte...
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospod Jerovšek, 3 minute je minilo...
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Dobro...
PODPREDSEDNICA	RENATA
BRUNSKOLE:... tako, da prosim, če...
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS):... Upam, da sem to odgovoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Iva Dimic, pripravi naj se, prosim, dr. Andreja Črnak Meglič.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Kolegi poslanci in poslanke!
V	svoji razpravi bi se osredotočila predvsem na primerjavo ureditve financiranja cerkve in verskih skupnosti v Sloveniji z državami Evropske unije, s katerimi, vsaj upam, se želimo primerjati tudi pri ureditvi tega področja.
V	letu 2005 je Raziskovalni oddelek Državnega zbora opravil raziskovalno nalogo glede cerkvenih davkov in njihovo ureditev v državah Evropske unije. Svojo razpravo zato opiram na izsledke te raziskave. V vseh evropskih državah igra država neposredno ali posredno vlogo v financiranju verskih dejavnosti. V glavnem sta povezana dva sistema: sistem državne cerkve in sistem priznane cerkve. Gospa Potrata, bi se samo dotaknila tega, da ima Avstrija davek in da ni bilo nič premoženja vrnjenega - Avstrija sploh ni nacionalizirala premoženja.
Če samo nadaljujem. V prvem sistemu, Finska, Danska, je cerkev priznana kot država. Cerkev v teh državah ne izvaja samo verske vloge, pač pa opravlja tudi določene civilne dolžnosti, kot so na primer vodenje civilnih registrov in pogrebne dejavnosti. Cerkveni davek je torej v teh državah namenjen
149
DZ/VI/3. seja
pokrivanju stroškov cerkva, kot takšnih, in tudi tistih stroškov, ki so nastali pri opravljanju civilnih aktivnosti cerkva. Davčna obveznost je splošna, četudi se je mogoče izogniti plačilu davka zaradi nepripadnosti cerkvi, pa se mu ni mogoče izogniti v celoti, in sicer ravno zaradi civilnih aktivnosti, ki jih izvaja cerkev. Na Švedskem je tako vsakdo dolžan plačati določen odstotek davka iz naslova pogrebnih aktivnosti, ne glede na versko pripadnost. V Svetu Evrope so prepričani, da tak režim določene cerkve postavlja v privilegiran položaj, vprašljivo pa je tudi enako obravnavanje oseb, ki niso pripadniki državne cerkve.
Če grem v drug sistem, se pravi v sistem priznane Cerkve, pa je državljanom omogočeno, da se v skladu z lastnim prepričanjem odločijo, ali bodo prispevali k financiranju ene od cerkva, ki jih država priznava. Tako pridobljena sredstva pomenijo glavni vir financiranja cerkva, namenjena pa so med drugim za plačilo cerkvenega osebja in vzdrževanja cerkvenih stavb. Na primer, to je v Italiji, Nemčiji, Španiji. Cerkveni davek oziroma prispevek znaša okrog 1 % dohodka.
Lahko bi se vprašali, zakaj bi prav v Sloveniji položaj financiranja verskih skupnosti zakonsko urejen že do sedaj bistveno drugače kot v primerljivih evropskih državah. Tako stanje je zagotovo pogojeno z razklanostjo v slovenski družbi, predvsem z izrinjenostjo pripadnikov cerkve iz javnega in političnega življenja dolgo povojno obdobje. Verske skupnosti v Sloveniji, tudi cerkev, s strani države še zdaj nimajo zagotovljenega rednega vira prihodkov, s katerimi bi verske skupnosti same razpolagale in odločale.
Odločbo Ustavnega sodišča smo dolžni spoštovati in urediti področje registracije verskih skupnosti ter področje financiranja zaposlovanja duhovnikov v bolnišnicah in zaporih za namene izvajanja duhovne oskrbe. Vendar pa bo treba na tem področju urediti v duhu spoštovanja verske svobode in predvsem poiskati rešitve, ki bodo primerljive z rešitvami v preostalih državah Evropske unije. In še enkrat želim poudariti, da smo pripadniki mlajše generacije neobremenjeni s preteklostjo in smo del Evrope, zato želimo imeti evropske standarde verske svobode.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima dr. Andreja Črnak Meglič, pripravi naj se, prosim, mag. Majda Potrata.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi!
Naj tudi jaz prispevam nekaj k tej razpravi. Sem sopodpisnica zakona. Nisem ne zavedena ne zaslepljena. Kaj je razlog, da spreminjamo obstoječi zakon? Najprej odprava neskladij z ustavo in pa to, da uredimo vprašanja, ki so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi v prihodnosti lahko prinašala težave, zlasti pri dobivanju uporabe
verodostojnih podatkov. Nadalje, urejamo sistem financiranja, ki je veliko preglednejši, boljši, transparentnejši. Nadalje, urejanje versko, duhovno oskrbo v javnih institucijah, kjer je pripravnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode in nenazadnje uvedba svetovnonazorskih skupnosti, zagotavljamo enako obravnavo teh skupnosti poleg cerkva ter verskih združenj ali skupnosti. Na nek način je vodilo vsega vendarle to, kar je bilo odločeno v ustavni odločbi iz leta 2007, in sicer ureja vrsto vprašanj, ki jih z razveljavitvijo, tako kot vi pravite, ni bilo možno dokončno urediti, ampak je potrebna sprememba zakona, zakonski rok, do kdaj je treba to urediti, je že zdavnaj pretekel. Naši kolegi na veliko govorijo, da je razprava neproduktivna, ideološka in politična, ko pa prehajamo na argumente, ji kar na enkrat zmanjka. Sama bi si želela, da je razprava takšna, da soočamo argumente in protiargumente, ne pa ideološke označbe, ki jih uporabljamo kot mašilo, ko ne znamo kaj povedati. Daleč od tega, da bi bili ideološko zaslepljeni, želimo pa, da se tudi v slovenskem pravnem redu uvede red in pa preglednost nad delovanjem verskih skupnosti in njihovim financiranjem.
Ustavno sodišče je v že navedeni odločbi zapisalo, da je državno financiranje verskih dejavnosti, skupnosti... "ustavno dopustno in je v polju proste presoje zakonodajalca". Kako je bila stvar urejena do zdaj? Do zdaj je bila urejena na način, da je dopuščala financiranje tistih dejavnosti, ki sodijo v okvir socialne države, in kot smo danes že slišali številke, šlo je za velike prispevke predvsem na področju karitativne dejavnosti, na področju izobraževanja, tudi varovanja kulturne dediščine, kar je prav. Kar je prav! Vendar pa obstajajo dejavnosti, ki seveda presegajo to polje delovanja. Gre za vprašanje sofinanciranja prispevkov za verske uslužbence oziroma duhovnike. Četudi smo z ZUJF uredili financiranje teh prispevkov na način, da se prispevek znižuje iz 60 na 48 % prispevkov delodajalca, še vedno velja poudariti, da na ta način država neposredno iz svojega proračuna prispeva 2,4 milijona evrov oziroma toliko je to znašalo v letu 2011.
Kaj je bila zgodovinska podlaga za uvedbo tega prispevka? Zgodovinska podlaga seveda izhaja iz socializma in je na nek način povezana s tem, da je bilo denacionalizirano cerkveno premoženje. No, to je sedaj že davno preseženo. Cerkev je dobila svoje premoženje nazaj, s tem odpade tudi na nek način, bomo rekli, razlog za to, da se ohrani takšen način financiranja. Kako pa v praksi to izgleda? V praksi pa to izgleda tako, da se izračun števila upravičencev izvede na podlagi versko opredeljenih ljudi po popisu 2002. Gospe in gospodje, od leta 2002 do danes so se stvari spremenile. Poleg tega podatek ni bil zbran z namenom pridobivanja podatkov o sofinanciranju verskih skupnosti, ampak za neke
150
DZ/VI/3. seja
druge namene. Od takrat naprej ta podatek ni bil pridobljen, po inerciji pa izračuni potekajo še vedno na isti način. In na nek način lahko rečemo tudi to, da že po sedanjem zakonu, v 27. členu, v četrtem odstavku obstoječi zakon pravi, da lahko število verskih pripadnikov dokažemo tudi s podatkovnimi viri, izjavami, listinami in tako naprej. Pa glej ga zlomka, niti ena verska skupnost tega do zdaj ni uporabila. Zakaj ne? Zato, ker je to težko.
Kaj se dogaja z novim sistemom financiranja, ki ga želimo uvesti? Z novim sistemom financiranja seveda izhajamo iz dejstva, da financiranje verskih skupnosti ni človekova pravica. Dopustno je, če so kriteriji za to financiranje oblikovani nearbitrarno in če to ne nasprotuje ločenosti cerkve od države. Kako bomo financiranje izvajali naprej? Vse dejavnosti, ki sodijo v okvir financiranja socialne države, bodo še vedno urejene tako kot zdaj. Izvajalci bodo lahko konkurirali ob drugih izvajalcih te dejavnosti, ki sodijo v zasebno sfero za izvajanje te dejavnosti. To se pravi, nikomur ne bo nič odvzeto. Ohranila se bo možnost financirana duhovnikov v izjemnih okoliščinah, tudi to je prav in sodi v sklop uresničevanja človekovih pravic. To pa, kar se spreminja, pa je tako minoren delež, da se enostavno človek sprašuje, pa zakaj ta vihar v kozarcu vode. Gre za to, da se sistem sofinanciranja plačila prispevkov za duhovnike nadomesti z načinom, ki velja za vse ostale civilnodružbene organizacije. Kajti, kaj pa drugega cerkev je, kot ena največjih civilnodružbenih organizacij v družbi, in seveda je prav, da se uredi njeno financiranje na enak način. Torej, da jo podpirajo tisti, ki pravzaprav so njeni pripadniki oziroma verniki. Vsled tega bo tudi za te dopuščen mehanizem 0,5, kot mu pravimo v nevladnem sektorju, skratka, da bodo tisti verniki oziroma podporniki cerkve, ki menijo, da je treba podpirati njeno dejavnost, namenili 0,5 % svoje dohodnine za to dejavnost. Kot pravim, s tem bo cerkev izenačena z ostalimi subjekti civilne družbe. Naj povem, da ta mehanizem, ki ga je uvedel še pokojni dr. Bajuk, niti pod razno ni izkoriščen, da še vedno obstaja precejšen manevrski prostor za pridobivanje teh sredstev, najmanj polovice, vendar se je treba za to potruditi. Kot predavateljica metod in tehnik pridobivanja sredstev vam povem, da verjetno nikomur ne bo lažje nagovoriti potencialnih podpornikov za to, da namenijo ta del dohodnine svoji cerkvi, kot cerkvi, saj ima nenazadnje vsak teden, v vsaki nedeljski maši tudi možnost to storiti.
Pravite, da je to neideološko in neevropsko, pa vas demantirajo dejstva. Že v prilogi lahko zasledimo, da mnoge države: Italija, Madžarska, Belgija, Nizozemska, Nemčija, pa še bi lahko našteli, mnoge države sistem financiranja urejajo na podoben način, kot ga prinaša novela zakona. Razložite mi, kaj je v tem načinu financiranja ideološkega? Nič.
In še kolegici Dimic, veste gospa, v sedmih letih se je marsikaj spremenilo, zato bi prosila, da smo korektni tudi pri navajanju dejstev. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
Besedo ima mag. Majda Potrata. Pripravi naj se gospod Franc Pukšič.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Dobro je, če preberemo tisto, kar imamo v rokah, in kolegica Črnak Megličeva je opozorila na prilogo k temu zakonu, ki govori o tem, kako države urejajo svoj odnos z verskimi skupnostmi. Ampak ena stvar je vendarle bistvena. Ustavno sodišče poudarja, da mora imeti država enake vatle pri merjenju svojega odnosa do verskih skupnosti, do vseh, in mora to temeljiti na preverljivih podatkih zaradi tega, ker v Sloveniji nimamo državne cerkve. Meni je zelo žal, če tega kdo ne more sprejeti, ampak Slovenija nima državne cerkve, ker je to oprto na 7. člen Ustave, ki govori o ločenosti države in cerkve. In tudi če berete izjavo pripadnikov oziroma vrhov štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji, ste opazili, da so štirje, da je Islamska skupnost, da je Srbska pravoslavna cerkev, da je Evangeličanska cerkev in da je Rimskokatoliška cerkev, ob teh pa obstajajo še številne druge. In znova svetujem, pojdite na spletno stran Urada za verske skupnosti, boste videli, kdo vse od večjih skupnosti je pri spreminjanju zakonodaje še sodeloval. Veliko teh je bilo, nekatere pa so v resnici zelo majhne. Tisto, kar je Ustavno sodišče naložilo, je, da se ne smejo različno obravnavati registrirane in neregistrirane skupnosti. In to je tudi eno od temeljnih določil.
Kako se evropski standardi spreminjajo. Poglejte, kaj je sprejela Norveška -Norveška res ni članica Evropske unije, ampak je vendarle strogo ločila cerkev in državo. Italija, katoliška Italija ne financira oziroma ne sprejema teološke fakultete kot dela univerze. Pri nas je teološka fakulteta del univerze in tako pridobiva javna sredstva. Pri nas dobivajo sredstva tudi zasebne šole, tudi katoliške zasebne šole, ki imajo koncesijo. So 100 % ali 85 % za program financirane. In prav je tako, če opravljajo javnoveljavni program. Temu nihče ne nasprotuje in v to se nihče ne spušča s to novelo zakona. Tako da tu jaz ne vem, kje vidite strahove in sovražnost. Je treba vendarle povedati, o čem govorimo. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Gospod Franc Pukšič ni prisoten. Prehajamo na naslednjega razpravljavca, gospod Janez Vasle. Pripravi naj se, prosim, mag. Borut Ambrožič.
JANEZ VASLE (PS NSi): Hvala za besedo.
151
DZ/VI/3. seja
Jaz moram čestitati kolegicam in kolegom za dobro poznavanje, za naprej in za nazaj. Jaz sem, kot veste, začetnik v teh prostorih, vendar bi vseeno rad nekaj povedal. Ne enačiti mariborske nadškofije s celo Rimskokatoliško cerkvijo na Slovenskem. Mariborska nadškofija paše zdaj k sodišču. Vem pa, da so, recimo, tudi njihovi krajevni župniki, ki spadajo pod mariborsko škofijo, da so tudi ogorčeni in so prav javno protestirali, da oni zelo gospodarno in racionalno gospodarijo. Tako da so čisto drugi subjekti. Potem me vedno zbode... / izklop mikrofona/
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Zmanjkalo je časa za daljšo razpravo.
Mag. Borut Ambrožič, pripravi naj se prosim gospa Alenka Jeraj.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani!
Pri predstavitvi svojega stališča do predlaganega zakona se bom osredotočil predvsem na vprašanje enakopravne obravnave verskih skupnosti in drugih svetovnonazorskih združenj, ki so našle svoj prostor na slovenskih tleh, ne samo pred 2000 leti, kot nekatere, ampak tudi v polpretekli ali novejši zgodovini.
Predlagateljem gre predvsem za odpravo ugotovljenih protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, kot tudi izhaja iz ustavne odločbe z dne 15. 4. 2010, ki pravi, da "vsebina človekove pravice verske svobode velja tudi za druge ateistične, agnostične, humanistične in druge oblike verskega združevanja, ki delujejo na področju svobode vesti". Med osnovne cilje novele predlaganega zakona spada tudi urejanje verske duhovne oskrbe v javnih institucijam, kjer je pripadnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode. Tega vprašanje se sicer dotikajo tudi nekateri področni zakoni. Enega od njih zelo dobro poznam. Z njim sem se soočal v vlogi zastopnika pacientovih pravic. Gre za Zakon o pacientovih pravicah, ki v 13. členu govori, da mora izvajalec zdravstvenih storitev pri stacionarni oskrbi zagotoviti pogoje za uresničevanje pravice pacienta do ustrezne verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo.
Ob zaključku pa dovolite, da izrazim še nekaj svojim misli in na koncu tudi citat našega Mariborčana, posvojenega Mariborčana, sicer rojenega v Pesnici pri Mariboru, Toneta Partljiča, ki v današnjem Večeru navaja, "da ko pomisli na mariborsko škofijo, presenečen ugotavlja, da je v boju s kapitalom in bankami celo vsemogočni bog povsem nemogočen". Ob zaključku pa še to, da resnično upam, da nihče med nami ni prisiljen v obravnavo kakršnekoli vsebine, kot je bilo danes slišati v uvodu enega od predgovornikov koalicije, in prav tako, da srčno verjamem, da opozicija seveda ne poseduje težkega orožja in še manj pripadajoče municije,
saj si upam trditi, da so v naših vrstah sami pacifisti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospa Alenka Jeraj, pripravi naj se prosim gospod Roman Žveglič.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!	Slovenija je ta
trenutek v krizi. Vlada se trudi, da poveča gospodarsko aktivnost, poveča gospodarsko rast, zmanjša brezposelnost, da zniža zadolženost, opozicija pa ocenjuje, da je v tem trenutku najbolj pomembno urediti Zakon o verski svobodi. Pri tem se sklicujete na odločbo Ustavnega sodišča, v uvod predloga ste tako zapisali, "razlog, izhodišče in temelj sprememb in dopolnitev Zakona o verski svobodi predstavlja odločba Ustavnega sodišča".
Zdaj pa mogoče najprej povejmo, o čem je sodišče odločalo in kaj je odločilo oziroma ugotovilo.
Prvi odstavek 13. člena ter 1. in 5. točka 14. člena Zakona o verski svobodi se razveljavijo. Tretji odstavek 24. člena Zakona o verski svobodi, če se nanaša na zaposlovanje duhovnikov, četrti odstavek 24. člena Zakona o verski svobodi, če se nanaša na zaposlenega duhovnika, drugi odstavek 25. člena Zakona o verski svobodi in zadnji stavek prvega odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi se razveljavijo. Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ustavno sodišče je presojalo tudi o mnogih drugih členih in o teh pravi: člen 20 Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji in tretji odstavek 29. člena Zakona o verski svobodi nista v neskladju z ustavo. To je tisti člen, ki govori o financiranju, o katerem se zdajle že nekaj časa pogovarjamo.
V delu, ki ni zajet v 4. točki, izreka: 24. in 25. člen Zakona o verski svobodi nista v neskladju z ustavo. člena 22 in 23 Zakona o verski svobodi ter tretji odstavek 52. člena Zakona o obrambi niso v neskladju z ustavo. Člen 26 Zakona o verski svobodi ni v neskladju z ustavo, peti odstavek 27. člena Zakona o verski svobodi ni v neskladju z ustavo, člena 30 in 32 Zakona o verski svobodi nista v neskladju z Ustavo.
Kot rečeno, je Ustavno sodišče presojalo več členov, in to tisti, za katere je Državni svet, ko jih je pač poslal v presojo tudi argumentiral, zakaj ocenjuje, da so neustavni. Mi tudi pri enem drugem zakonu že nekaj dni poslušamo, kako je neustaven, pa vidimo, da na koncu vse tisto, kar nekdo govori, da ni ustavno, da bo to tudi dokazal na Ustavnem sodišču, se morda to tako ne zgodi. Pri nas o tem, ali je en zakon ali je en člen ustaven ali neustaven, odloča Ustavno sodišče. In do takrat, ko ni odločitve Ustavnega sodišča, nihče ne more reči, da je nekaj neustavno.
152
DZ/VI/3. seja
To pomeni, da kar nekaj členov, ki jih želite s tem zakonom, ki ste ga vložili, urejati, posega na tista področja, za katera Ustavno sodišče pač ni reklo, da niso neskladna z ustavo, ampak da je zakon primeren in ustrezen. Zato seveda to sklicevanje na Ustavno sodišče je na mestu seveda v tistem delu, kjer so dejansko bili členi razveljavljeni in bi lahko nastala pravna praznina, vendar je državni sekretar napovedal in tudi Vlada, da manjše popravke pripravlja skladno s tem, kar se pač seveda po uveljavitvi zakona tudi pojavi, in skladno s tem, kar je v tem primeru Ustavno sodišče razveljavilo. Vi pa z zakonom posegate na cel kup področij, za katere Ustavno sodišče ni ocenilo, da so neustavna, sklicujete pa se na to, da je treba popraviti zaradi neustavnosti. Členi so bili razveljavljeni eno leto po izdani odločbi, to pomeni 15. aprila 2011 so bili ti členi, ki sem jih omenila, ta dva oziroma tri točke tudi razveljavljeni in je ta razveljavitev začela veljati. Zakonodajalec bi to lahko popravil ali ne, ne glede na to s tistim dnem, ki sem ga navedla, ti členi ne veljajo več.
Zato sklicevanje na Ustavno sodišče zame ni zadosten razlog, da bi lahko ta zakon podprla in ga tudi ne bom. Bom pa tiste popravke, ki jih bo pripravila Vlada in bodo zakon izboljšali.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Kot predlagateljica mag. Potrata, replika.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Kot predlagateljica repliciram gospe Alenki Jeraj.
Nedemokratičnost in neustavnost je bila očitana noveli, pa Ustavno sodišče ni presojalo novele in vprašanje je, če jo bo, zaradi tega, ker tako kot menite, jo menite zavrniti. Toliko glede tega.
Nobenega razloga pa ni, da ne bi mogli, smeli, skladno z ustavo in poslovnikom vlagati zakonov, ker so poslanke in poslanci kvalificirani predlagatelji zakonov. Torej, če je kakšna stvar še dodatno urejena poleg tiste, je to vse mogoče, vi pa, ki ste že v prejšnjem mandatu k zakonu vložili 16 amandmajev za črtanje členov, pet amandmajev za delno spremembo, dveh členov se pa niste lotili, boste imeli v tem predlogu zakona enako možnost poseči z amandmaji na vse tisto, kar se vam ne zdi sprejemljivo. Financiranje, ki ga urejamo na drugačen način, je posledica tega, da ni relevantnih podatkov o tem, koliko pripadnikov ima kakšna verska skupnost ali cerkev registrirani. Nima jih. Sicer pa, jaz ne vem, zakaj bi zdaj to ogrožalo, ko je pa nadškof, eden od dveh, rekel, da tisto, kar daje država iz proračuna direktno verskim skupnostim, tako ne predstavlja kakšnega pomembnega deleža financiranja. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Roman Žveglič, pripravi naj se prosim gospod Ivan Hršak.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Lep pozdrav vsem! Hvala za besedo.
Jaz sem danes kar malce zmeden, ko vse to poslušam. Prihajam iz občine, v kateri imamo dve nadškofiji, dve škofiji, štiri dekanije in petnajs far. Smo velika občina, kajne? Ampak tako je. Sam kot zmeren kristjan, ki sem sicer večkrat pri kakšnem delu na kakšni spomeniško varovani cerkvi, ki jo je država zavarovala, ne more pa dajati sredstva za njeno obnovo, kot pa pri samem obredu svete maše. Res, da poskušam vsako nedeljo peljati svoje starše k obredu svete maše in še tudi za kakšen praznik, če le utegnem. Tudi po raziskavi priljubljenosti poklicev je v tej državi naj bi bil duhovnik, župnik, na 19 mestu, kmet pa na 18, se pravi, da smo si tudi v tem pogledu kar precej blizu s tem poklicem. Pa še ena druga stvar. Tako kot Rimskokatoliški cerkvi, se tudi kmetom očita bogastvo, bajne državne subvencije, oh in sploh in vse. Iz tega stališča bi se za ta poklic moralo treti ljudi, ampak dejansko sem bil v svojih koncih, dokler nisem prišel v parlament, eden mlajših kmetov, ampak star sem pa že toliko, da ko je Prešeren napisal Slovo od mladosti, je bil 18 let mlajši od mene. Ko pa pogledam v Družino, koliko novomašnikov je na leto, pa jih lahko prešteješ na prste ene roke. Ne razumem ravno teh povezav o teh bogastvih in o priljubljenosti teh poklicev, se pravi, s samo zasedenostjo. Tudi pri teh plačevanjih prispevkov kmetom plačuje država en del sofinanciranja, se pravi, smo si tudi tukaj približno enaki. Res pa je, da je te prispevke za socialno varnost, del, plačevala že prejšnja država in bi res krepko zdaj posegali v posamezne pridobljene pravice. Jaz sicer ne očitam, da čas ni primeren, saj čas je vedno primeren, kakor vzamemo, za vsako stvar. Res pa je, da me čudi to, da od vseh teh večjih štirih verskih skupnosti nobena zakona ne podpira. To mi pa ne gre skupaj - bi rekli po domače "mi ne gre v plajbo" -, na kakšen način bi se pa vsaj katera izmed teh večjih verskih skupnosti morala strinjati s predlaganim zakonom, po moje, če bi bil pripravljen v nekem dialogu. Ampak očitno ni. In zato mu jaz nasprotujem, ker deli in ne poskuša najti neke sinergije, če je že to stvar treba urediti, kajti tudi vsi ti argumenti so seveda delno zavajajoči, delno so tudi nesprejemljivi za našo državo, ki želi preseči nekdaj ta prisoten neprijazen odnos do vere in verskih skupnosti.
Jaz bi sicer resnično pričakoval, da bi predlagatelji umaknili ta zakon in poskusili najti dialog, saj če že ne s koalicijo, pa vsaj poskušati z verskimi skupnostmi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala.
153
DZ/VI/3. seja
Besedo ima gospod Ivan Hršak, vidim, da ga ni v dvorani. Gospa Eva Irgl. (Je ni.) Predstavnik Vlade?
Gospod državni sekretar, izvolite.
ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa.
Vlada poudarja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-92/7 razveljavilo zgolj minimalne rešitve v nekaterih posameznih določbah Zakona o verski svobodi, in sicer v zvezi s pogojem o številu pripadnikov, ki zadostuje za registracijo cerkve oziroma verske skupnosti in v zvezi z zaposlitvijo duhovnikov v zavodih za prestajanje kazni ter bolnišnicah. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v predmetni odločbi, ko je presojalo ustavnost zakona,l glede ostalih določb zakona ugotovilo skladnost z ustavo, zato bo Vlada Republike Slovenije zaradi navedene odločbe Ustavnega sodišča pripravila potrebne spremembe zakona.
Predlog novega zakona, tega predloga, ki črta 23. člen uveljavljenega zakona, v 11. členu opredeljuje versko duhovno oskrbo v javnih institucijah, pri čemer na enak način ureja versko duhovno oskrbo v policiji, vojski, bolnišnicah in v zavodih za prestajanje kazni. Ustavno sodišče pa je v odločbi ki jo omenjamo, sprejelo stališče, da omenjeni položaji, ki jih izenačuje predlog zakona, ne morejo biti izenačeni, saj je Ustavno sodišče ugotovilo ustavno skladnost odločb zakona, ki določajo, da države v vojski in policiji zaposli duhovnike oziroma verske uslužbence.
Predlog zakon, tega predlaganega, ki v petem odstavku 22. člena prepoveduje zaposlovanje duhovnikov in verskih uslužbencev tudi v vojski in policiji, čeprav Ustavno sodišče teh odločb, ki omogočajo tovrstno zaposlovanje ni razveljavilo, saj so v skladu z Ustavo Republike Slovenije, je šlo torej precej dlje. Na ta način predlagatelj brez resnega in stvarno utemeljenega razloga ob predpostavki, da je veljavna ureditev ustavno neskladna, brez ustreznega usklajevanja s cerkvami in verskimi skupnostmi posega v dosedanjo ureditev, s katero se strinjajo tudi cerkve in verske skupnosti.
Ustavno sodišče v isti odločitvi pojasnjuje, da mora država, če je to nujno za izvrševanje pozitivne verske svobode, okrnjeno svobodo posameznikov nevtralizirati z aktivnim delovanjem, ki naj ublaži nastalo prikrajšanje. To se pravi, da se v posebnih pogojih lahko tudi kaj spremeni. Tako Ustavno sodišče.
Te stvari bomo prilagajali, seveda pa gre ta predlog zakona mnogo dalje in po mnenju Vlade ni primeren za nadaljnjo obravnavo, o čemer sem govoril v prvem delu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Gospa predlagateljica mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala.
Nobeden od sopodpisnikov zakona me doslej ni obvestil o tem, da bi bil pripravljen umakniti svoj podpis. Torej upravičeno sklepam, da smo predlagatelji trdno prepričani, da smo Državnemu zboru v obravnavo vložili dobro pripravljen zakon, ki je enkrat že bil obravnava v prejšnjem mandatu in je od tiste obravnave do zdaj doživel še nekatere izboljšave. Menim torej, da je zadeve, ki so povezane s cerkvami, verskimi skupnostmi in svetovnonazorskimi skupnostmi, vredne tehtnega premisleka. Zato poslanke in poslance, ki ne vidijo, da smo jih prepričali do zdaj s tem predlogom in svojimi razpravami, pozivam, da do jutrišnjega glasovanja natančno preberejo, ker je pri vsakem členu v obrazložitvi točno pojasnjeno, na kateri del odločbe Ustavnega sodišča merimo in zakaj tako predlagamo, kot predlagamo. Naj bo pri glasovanju vendarle omogočeno, da gre zakon v drugo obravnavo. V drugi obravnavi pa je tiste stvari, za katere ne bo soglasja, še vedno mogoče umakniti.
Še enkrat naj povem, v zakonu - in to je bil temeljni motiv - odpravljamo ustavna neskladja oziroma neskladja, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, zvezana s kriteriji za registracijo verskih skupnosti in zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih, urejamo vprašanja, ki so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi takšna lahko bila. Ponavljam, gre za vprašanje pridobivanja podatkov o številu pripadnikov posamezne vere ali verske skupnosti, ker to je tisto merilo, po katerem naj bi bilo deljeno. Do zdaj pa pripadniki največjih verskih skupnosti v Sloveniji teh podatkov niso dali in tudi ne predlagali načina, po katerem bi se to lahko ugotavljalo. Predlagan je novi način financiranja, ki upošteva odločitev posameznika, torej individualno pravico vsakega posameznika, da se odloči, komu bo namenil del dohodnine v višini 0,5 %, lahko pa tudi manj, se razume. Ureditev verske duhovne oskrbe v javnih institucijah, kjer je pripadnikom oteženo uresničevanje pravice do verske svobode, je zaposlovanje verskih uslužbencev upravičeno in ga mora tudi država sofinancirati, in še tista zadnja stvar - uvedba svetovnonazorskih skupnosti. To je pet temeljnih točk, ki jih predlagana novela ob še nekaterih drugih ureja, in menimo, da so vredne vaše pozornosti in tudi odgovornosti, da odločite o tem, ali so predlagane odločitve takšne, da jim lahko izrečete podporo.
Vsekakor pa bi odpravila še neko napako, ki je bila verjetno lapsus. Odločba Ustavnega sodišča je res iz aprila leta 2010, objavljena je bila 8. junija in zato je bil rok, v katerem je treba odpraviti neskladje, 8. junij 2011. V drugem letu tega neskladja in razveljavljenih členih je verjetno res pravi čas, da razmislimo, kako zadevo urediti in odpraviti ustavnopravno praznino. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste
154
DZ/VI/3. seja
dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Prijava teče... / oglašanje iz dvorane/ Kako prosim? Ne dela? Prijavljen je gospod Jožef Jerovšek, gospa Tamara Vonta, tudi vi boste lahko dobili besedo. Vsak pet minut.
Izvolite, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa.
V zvezi s tem konkretnim zakonom moram še enkrat poudariti, da odklanjam ta ideološki instrument v tem času za povzročanje delitev in nestrpnosti v slovenskem prostoru, kajti naše prioritete so povsem druge. In morajo biti druge za poslance v Državnem zboru. Prav tako ni možno v tem času nižati standardov človekovih pravic, kar vse je intenca tega zakona.
O samem zakonu ena stvar. Moram reči, da me moti to, da so predlagatelji predvideli, da že 10 pripadnikov neke verske skupnosti lahko registrira versko skupnost. To je seveda poskus uvajanja čim več verskih sekt, ker to še niso verske skupnosti. Takšna praksa je že imela v preteklosti slabe posledice, konkretno ene v letošnjem letu, ko se na silo ustanavljajo neke sekte, seveda inštrumentalizirane in podprte s tem namenom, da se potem pa vpije, da morajo biti vsi enaki, vsi imajo enake možnosti, čeprav so eni že prisotni in imajo ogromno pripadnikov, drugi so pa sekte.
Od prej pa moram še reči, ker sem bil direktno pozvan, zakaj ne prihajam v Maribor. Jaz moram reči, da sem pogosto v Mariboru, v petek sem si pa s programskim direktorjem EPK Čandrom ogledal vsa prizorišča, tudi razstavo v mariborski kavarni, ki se nanaša tudi na mariborske Nemce. Seveda nisem bil tam z majico Ich bin ein Mariborčan, ampak sem šel kot ponosen Slovenec na tisto razstavo. So mi pa rekli, kolegica, da vi redko prihajate v Maribor zadnje čase. Tako da če mene pozivate v Maribor, moram pa to reči.
In še tisto o inteligenci, ki je bila zaprta. Zavedni Slovenci so bili. Moj oče se verjetno ni, čeprav je imel klasično gimnazijo, ampak je bil kmet, pripisoval ne vem kakšni inteligenci. Skupaj s Šarhom sta bila zaprta, kmeta - to je bil kriterij. In takrat - tako poznavalec mariborskih razmer - je bilo komunistov tam strašno malo. Tisti bistriški so večinoma hodili z dvignjeno roko, Heil Hitler, po Bistrici paradirali in še takrat skupaj s Stalinom podpirali Hitlerja. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Besedo ima še gospa Tamara Vonta.
Prosim.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa.
Mislim, da smo zdaj pri koncu te obravnave. Nekako sem skušala povzeti neke reči, ki sem jih slišala in na katere bi želela tudi malce odgovoriti, kolikor mi bo to še čas dopuščal.
Novela zakona o verski svobodi oziroma tako imenovani malomarni izdelek opozicije, kot smo slišali, odpravlja ustavna neskladja, povezana z enakopravnim obravnavanjem vseh verskih skupnosti oziroma svetovnonazorskih organizacij. Gre torej za rešitve, ki bi morale biti že uveljavljene po tistih razveljavljenih, se pravi, gre za neko pravno praznino, ki je zdaj nastala, in v bistvu gre za novelo, ki naj bi to odpravila. In to razumem kot eno bistvenih nalog Državnega zbora in eno bistvenih nalog poslank in poslancev.
Odpravo ustavnih nesoglasij, ki sledijo le odločbi Ustavnega sodišča, ki bi morala biti že zdavnaj upoštevana, naj bi bilo, kot sem slišala, naše težko orožje oziroma municija, naš klasični stalinistični inštitut, naše sovraštvo do verskih skupnosti, naše univerzalno orožje z ekstremnimi zaključki, po oceni nekaterih na vrat na nos, po mnenju drugih z zakonom strašansko dolgo zgodovino, skoraj vse tja do srednjeveških križarskih pohodov. Prosim, ne podcenjujmo tistih, ki nas gledajo in poslušajo. Tavanje med žalitvami in sprevračanji nastopi takrat, ko zmanjka argumentov. Niti v enem stavku nismo omenjali sovraštva ali kakorkoli podpihovali sovraštva do verskih skupnosti. Kdor to trdi, tisti grdo laže. Gre resnično za neka neskladja, za neke praznine, ki jih je treba, pač, zato smo tudi tukaj, kajneda, rešiti. Nikakor nismo želeli z zakonom uvesti verskih sekt. To vam tudi lahko obljubim. In tudi, če bi imeli ne vem koliko cerkva, jaz verjamem, da je tako, da bi bili pred zakonom, da rečem, pa tudi po ustavi vsi enaki, da ne moremo reči, zdaj pa tista cerkev, ki jih ima 100 tisoč, ima pa čisto drugačne pravice kot tista, ki jih ima pa sto. Lepo vas prosim! Temu lahko nasedejo le ljudje, ki dejansko nimajo... zavedenci, drugače ne morem reči. To pa je ideološkost in to je na nek način, v najčistejši obliki, kršitev koalicijske pogodbe. To je bolj šala, ampak v bistvu vsebinsko pa drži. Skratka, nihče z nobeno besedo danes ni rekel, da verske skupnosti, da cerkev ne deluje v javnem interesu. Nihče ni tega rekel. Vsi se zavedamo vloge cerkve v javnem življenju in tega nikakor ne želimo zmanjševati, njene vloge. Vse ostalo je pa spet še en ideološki balast, za katerega sem mislila, da ga bomo mogoče danes nekoliko spustili. Če bi vlada red imela interes popraviti, mi smo bili že na pol poti, bi se nam lahko pridružila, morda bi našli skupno rešitev, prišli bi si naproti, da rečem, ampak tega interesa ni bilo. Ne. Zdaj bomo šli, ker smo že na tričetrt poti ali pa na polovici poti, ne, zdaj bomo šli pa še enkrat od začetka, zato da se bo dokazalo, da ima lahko prav samo eden in da skupaj ne moremo sprejeti tako rekoč skoraj ničesar. Mene to kot novopečeno poslanko žalosti. To je vse, kar bi želela v zvezi s tem povedati. Nikakor ne
155
DZ/VI/3. seja
morem pristati na to, da mi bo kdorkoli tukaj rekel, da sovražim kogarkoli, čeprav sem danes to slišala. Zdaj sem bila malo osebna, ampak namenoma. Tega si ne bi smel nihče dovoliti, ne jaz ne gospod Jerovšek, ne kdorkoli. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jerovšek, proceduralno.
Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Gospod predsedujoči, zdaj se je že drugi dan zgodilo, da ravno na tistem mestu, ko je dodatna delitev časa, poslanci Pozitivne Slovenije ne znajo pritisniti tipke. Ampak ker je gospod Kavtičnik včeraj isto naredil in danes gospa Vonta, vem, da je to projekt, da je delalo, ampak zato, da niso v vrstnem redu, ampak da imajo zaključno besedo za nizke udarce. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne, jaz nič nimam, jaz se stalno prijavil regularno. In prosim, da tista mesta preverite, ker to statistično in po zakonu verjetnosti ne gre, ker so se že vključevali z Vlade z besedo, ravno v tistem trenutku, ko se je pa treba v vrstni red vklopiti, pa ni. To je tendenciozno, namerno, da imajo zaključno besedo. Hvala lepa in to je nekorektno s strani kolegov poslancev.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Kolega Jerovšek, to je bilo preverjeno včeraj, mislim, da dvakrat. Jaz prosim, da nihče ne zlorablja poslovnika, ker se mnogokrat resnično zlorablja.
Zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri, 14. junija, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA POTROŠNIKOV.
Predlog resolucije je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Besedo dajem predstavniku Vlade mag. Urošu Rožiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, za dopolnilno obrazložitev Predloga resolucije.
Prosim.
MAG. UROŠ ROŽIČ: Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci!
Nacionalni program varstva potrošnikov je medresorski in temeljni strateški dokument na področju varstva potrošnikov, ki opredeljuje načela in dolgoročne cilje politike, vrste potrošnikov, določa prednostno nalogo na različnih področjih delovanja in okvirna potrebna sredstva z dosego teh ciljev. Nacionalni program predstavlja podlago za oblikovanje politik na področju varstva potrošnikov, z njimi pa se zagotavlja tudi nemoteno izvajanje javnih služb
na področju varstva potrošnikov, kot so svetovanje, izobraževanje in obveščanje potrošnikov, delovanje nevladnih potrošniških organizacij skupaj z Evropskim potrošniškim centrom in nenazadnje ustrezen nadzor nad izvajanjem zakonodaje na področju varstva potrošnikov. Nacionalni program izpostavlja skupni cilj politike varstva potrošnikov, ta pa je krepitev varstva in usposobljenosti potrošnikov. Varstvo predstavlja temelj potrošniških politik, nanaša se na splošno varnost proizvodov, varnost hrane in pa seveda tudi varno storitev. Pri zagotavljanju varnosti je bistven učinkovit nadzor potrošniških trgov. Soočene z zahtevami po varčevanju na vseh področjih se tudi nadzorstvene inštitucije srečujejo za zahtevami, narediti več za manj denarja. Pristojni nadzorni organi bodo morali ohraniti budnost in napore ter tudi z učinkovitostjo sodelovanja ohraniti in izboljšati raven varnosti proizvodov in storitev na samem trgu.
Z namenom izboljšanja varstva ekonomskih interesov potrošnikov bo država v načrtovanem obdobju izpostavila javno shemo izvensodnih načinov reševanja potrošniških sporov. V okviru tega projekta bo treba najprej sprejeti zakonodajo, ki bo omogočila oblikovanja neodvisnih teles za alternativno reševanje potrošniških sporov. Ta bodo po načelih nepristranskosti, transparentnosti in zakonitost reševala spore potrošnikov s podjetji, predvsem pa potrošnikom omogočila enostavne, hitre in cenovno dostopne postopke za reševanje njihovih sporov. Protiutež skrbi za varnost in varstvo interesov potrošnikov so politike, s katerimi si prizadevamo izboljšati usposobljenost potrošnikov za sprejemanje čim boljših nakupnih odločitev na vedno bolj zahtevnih in kompleksnih trgih, ki vključuje tudi ponudbo vedno bolj raznovrstnih, na primer finančnih, storitev. Treba je tudi poudariti, da je področje varstva potrošnikov vse močneje prepleteno in vpeto v politike enotnega trga Evropske unije, kjer si evropska politika prizadeva za doseganje visoke in enotne ravni varstva potrošnikov, s čimer želi povečati zaupanje potrošnikov v čezmejno nakupovanje, podjetjem pa poslovanje poenostaviti.Povečevanje usklajenosti na ravni EU na tem področju pomeni, da je danes že kar 85 % nacionalne potrošniške zakonodaje dejansko sprejete na ravni EU. To dejstvo narekuje vsebino in predstavlja okvir tudi strategijam in programom varstva potrošnikov v Sloveniji.
Predlagani nacionalni program tako vključuje vse bistvene evropske cilje. Temeljni poudarki so na zagotavljanju potrošnikovih pravic in varnosti ter krepitvi njihovega položaja na trgu z namenom, da se ga z različnimi ukrepi usposobi za samostojno, svobodno in razumno izbiro na trgu ter krepi njegovo zavest o pravicah, ki mu pripadajo. Kot medresorski dokument nacionalni program v finančnem delu predstavlja seštevek okvirnih sredstev, ki jih je treba na posameznih ministrstvih zagotoviti za
156
DZ/VI/3. seja
izvajanje nalog na področju zagotavljanja varnosti in varstva potrošnikov. V okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so v letošnjem letu načrtovana sredstva v višini skorajda 360 tisoč evrov, ki so potrebna za izvajanje javnih službe, svetovanje in obveščanje potrošnikov ter za delovanje nevladnih potrošniških organizacij in Evropskega potrošniškega centra. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnih razpisov, upravičeni prejemniki sredstev pa so nevladne potrošniške organizacije. Velik del programskih zahtev predstavljajo sredstva različnih nadzornih inštitucij, ki skrbijo za varstvo živilskih in neživilskih proizvodov na trgu, izvajajo nadzor nad spoštovanjem predpisa s področja varstva potrošnikov ter izrekajo ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi. Sredstva, načrtovana v okviru prednostnih nalog nacionalnega programa, so zgolj okvirna sredstva za izvajanje ukrepov v obdobju šestih let, ki predstavljajo podlago za pripravo dvoletnih izvedbenih načrtov, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije. Sedaj je v pripravi prvi dvoletni načrt, ki bo upošteval pravice porabe sredstev, ki so zagotovljena v okviru sprejetega rebalansa proračuna za letošnje leto. Poleg finančnih sredstev pa izvedbeni načrti opredeljujejo posamezne ukrepe, nosilce ukrepov, pričakovane učinke ter merljive kazalnike, na podlagi katerih bo možno spremljati učinkovito izvajanja ukrepov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Predlog resolucije je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Matjažu Hanu.
Prosim.
MATJAŽ HAN (PS SD): Podpredsednik, en lep dober dan. Državni sekretar z ekipo, kolegice in kolegi!
Odbor za gospodarstvo je na 2. seji 24. maja letošnjega leta kot matično delovno telo obravnaval Predlog resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov za leti 20122017, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.
Seji odbora so prisostvovali, kot ponavadi, predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, naša zakonodajnopravna služba, Obrtno-podjetniška zbornica in Zveza potrošnikov Slovenije.
Odbor je bil v začetku seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, v katerem je ta k predloženemu aktu podala nekatere pripombe, ki pa so bile upoštevane s sprejetjem amandmaja Poslanske skupine SDS. Člani odbora so bili seznanjeni tudi s predlogi za amandma odbora Zveze potrošnikov Slovenije, ki so bili večinoma povzeti v predlogih za amandmaje odbora Poslanske skupine Pozitivne
Slovenije. Posamezni pa so bili delno povzeti v predlogih za amandmaje odbora Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Člani odbora so bili seznanjeni tudi s pripombami in predlogom za amandma odbora Obrtno-podjetniške zbornice, potem smo imeli mnenje Trgovinske zbornice, mnenje Komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem in z gradivom Zveze potrošnikov Slovenije, ki pa so ga člani odbora prejeli na seji na klop. K Predlogu resolucije je amandmaje v poslovniškem roku vložila Poslanska skupina SDS. Članom odbora pa so bili na seji na klop predloženi tudi predlogi za amandmaje odbora Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, Poslanske skupine SDS in predlog za dva amandmaja, ki sta bila amandmaja odbora in sta redakcijske narave. Na seji je predstavnica Zakonodajno-pravne službe podala dodatno obrazložitev pisnega mnenja. Pojasnila je, da se pripombe službe nanašajo zlasti na potrebo po pravilnejšem zapisu in citiranju dokumentov ter potrebo po uskladitvi posameznih delov aktov med seboj ter z veljavnim zakonom o varstvu potrošnikov. Pojasnila je tudi, da so te pripombe ustrezno upoštevane v amandmajih Poslanske skupine SDS.
V	razpravi je bil poudarjen pomen razpolaganja s pravimi informacijami, kot podlago za pravilne odločitve potrošnikov. Izražena je bila podpora ohranitvi dosedanjega položaja inštitucije, na katero se posameznik glede varstva potrošnikov lahko obrne v določeni situaciji.
V	razpravi o posameznih poglavjih resolucije je bilo največ pozornosti namenjeno predlogu za amandmaje odbora Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, in sicer k 5. poglavju, k podpoglavju 6.1.1, k podpoglavju 6.2.2 in k podpoglavju 6.2.4 ter k predlogu za amandma odbora Obrtno-podjetniške zbornice, ki je v podpoglavju 6.8.
Odbor je v razpravi o posameznih poglavjih predloga resolucije sprejel naslednje amandmaje: amandma Poslanske skupine SDS, vse predloge za amandmaje odbora Poslanske skupine SDS, nekatere predloge za amandmaje odbora Poslanske skupine Pozitivne Slovenije, dva predloga za amandma odbora redakcijske narave, in sicer k preambuli in h kazalu, in pa predlog za amandma odbora k podpoglavju 6.5, ki je bil oblikovan zaradi potrebe po uskladitvi besedila resolucije na podlagi pripombe Zakonodajno-pravne službe.	Odbor je
glasoval še o vseh poglavjih predloga resolucije skupaj in jih tudi sprejel.
Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga resolucije, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Takšen dopolnjen predlog resolucije je pa tudi sestavni del poročila odbora. Lepa hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
157
DZ/VI/3. seja
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Truda Pepelnik v imenu Poslanske skupine Državljanska lista.
Prosim.
MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice, kolegi!
Resolucija o nacionalnem programu varstva potrošnikov, ki se sprejema na današnji seji, je temeljni strateški dokument na področju varstva potrošnikov. Opredeljuje načela in cilje politike varstva potrošnikov, kajti potrošnik zaradi pomanjkanja znanja in informacij še vedno velja za najšibkejšega udeleženca na trgu.
Temeljna načela pri oblikovanju politike varstva potrošnikov so hkrati temeljne pravice potrošnikov. Osrednje mesto zavzema pravica do varnosti, sledijo pravice do obveščenosti, do zastopanosti, do pritožbe in odškodnine, do zdravega okolja ter do osnovnih dobrin. Potrošniku je treba zagotoviti boljši dostop do pravnega varstva z vzpostavitvijo ustreznih teles za zunajsodno reševanje potrošniških sporov.
Predlagana resolucija predstavlja zbir ukrepov in ciljev politike varstva potrošnikov na različnih področjih, ki vplivajo na pravice in interese potrošnikom na trgu. Hkrati resolucija teži k nadaljevanju razvoja in krepitvi politiki varstva potrošnikov ter določa splošne in prednostne naloge, upoštevajoč gospodarske in socialne razmere ter posebnosti našega trga.
Poslanci Državljanske liste bomo resolucijo podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Prosim.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani predsedujoči, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, lep dober dan vsem skupaj!
Pred nami je v obravnavi dokaj obsežna resolucija nacionalnega programa varstva potrošnikov za obdobje 2012-2017. Na matičnem delovnem telesu smo na to temo opravili zelo temeljito in tudi konstruktivno razpravo, kot se za tako temeljni strateški dokument na področju varstva potrošnikov tudi spodobi. Poslanci smo bili opozorjeni, da bi ta dokument morali obravnavati že v drugi polovici leta 2010 in da smo trenutno kot država brez ključnega dokumenta na področju varovanja potrošnikov. Torej je bil tudi ta del vsebine žrtev, lahko rečem, prostega teka države v letu 2011. Verjetno ni treba posebno izpostavljati, kakšno je trenutno gospodarsko stanje in v okviru naše gospodarske uspešnosti zelo pomembno vlogo igra tudi potrošnik.
Zasebna potrošnja je tisti del bruto domačega proizvoda, ki pravzaprav lahko prevesi tehtnico iz recesije v gospodarsko rast. Smo v obdobju racionalizacije, ko se zaradi
konsolidacije proračuna zmanjšuje razpoložljivi dohodek praktično prav vsakemu posamezniku v državi. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ukvarjamo z zavarovanjem pravic potrošnikov. Kaj to pomeni? To pomeni, da je na voljo čim več informacij, čim več pomoči pri odločanju, tudi spodbud, da sledimo spremembam nakupovalnih navad, potrebam ljudi in podobno. Da se torej pomaga pri tistem, kar Slovenke in Slovence danes najbolj skrbi, kako z manj denarja dobiti več. Predvsem pa je najpomembneje, da se krepi zaupanje, torej da se vzpostavi tista minimalna stopnja zaupanja, ko se posameznik pri potrošnji ne obnaša kot v krču, ker je zaskrbljen za svojo prihodnost. Takšne spremembe namreč pomenijo tudi določen šok za celotno ekonomijo. In konec koncev dobre odločitve posameznika, recimo pri izbiri varčevalnih produktov, dodatnih pokojninskih skladov, ugodnejših kreditnih linij itn., ko se vse to sešteje, dobimo tudi dolgoročno pozitivne učinke za celotno državo. Tukaj bi bilo treba omeniti tudi boljše delo vseh inšpekcijskih služb, kot so redimo sledljivost prehranskih izdelkov, vrani hrani in podobno.
Poslanci koalicije smo sicer poskušali v največji možni meri upoštevati in podpreti tudi vse pripombe oziroma amandmaje, ki jih je pripravila civilna družba, predvsem Zveza potrošnikov Slovenije, ki je izredno prizadevna, pa tudi Obrtno-podjetniška zbornica in Trgovinska zbornica Slovenije. Res pa je, da se mora tudi predlog resolucije gibati v finančnih okvirih, ki so na razpolago, in nekateri predlogi so žal preveč posegli v to finančno konstrukcijo dokumenta.
Kot že rečeno, se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke dobro zavedamo pomembnosti te tematike, hkrati pa mora biti racionalizacija porabe javnih sredstev čim bolj enakomerno porazdeljena, kajti vsaka izjema pomeni, da moramo več vzeti nekomu drugemu v programu.
Po razpravi na matičnem delovnem telesu sem dobil občutek, da uspešno nadaljevanje dobrega dela na področju varovanja pravic potrošnikov ne bo ogroženo, saj imamo na tem področju zelo strokoven pristop in nekaj zelo strokovno podkovanih poznavalcev tematike. Seveda bi si vsi želeli, da bi lahko naredili še več. Država, če že ne more pomagati s finančnimi sredstvi, mora dobro prisluhniti problemom, s katerimi se soočajo organizacije, ki delujejo na področju varstva potrošnikov, in pomagati po najboljših močeh tudi preko odprave administrativnih in ostalih ovir za njihovo še uspešnejše delovanje. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da že dobro in aktivno sodelovanje pristojnih državnih organov z že omenjenimi organizacijami lahko pomeni napredek.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo omenjeni predlog resolucije podprli. Hvala.
158
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.
IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem!
Predstavil bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2012-2017.
V	Poslanski skupini DeSUS bomo Predlog resolucije o nacionalnem programu varstva potrošnikov podprli.
Ta strateški dokument, ki opredeljuje dolgoročne cilje politik na področju varstva potrošnikov, je precej obsežen in zelo pomemben, saj je tokrat kot tretji zaporedoma pripravljen za šestletno obdobje. Resolucija je pripravljena na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov, ocene izvajanja pretekle resolucije ter pregleda stanja. Kot taka na eni strani ohranja, na drugi strani pa še nadgrajuje ukrepe iz preteklega obdobja ter oblikuje nova izhodišča. Osnovni cilj politik varstva potrošnikov je po tej resoluciji nadaljnja krepitev varstva in usposobljenosti potrošnikov na trgu, pri čemer se naloge in ukrepi za doseganje tega cilja nanašajo predvsem na zagotavljanje varstva potrošnikov na področju finančnih storitev, zagotavljanja varnosti in kakovosti neživilskih in živilskih proizvodov in storitev na trgu, oblikovanje zunajsodnih postopkov reševanja potrošniških sporov in pa na zagotavljanje javnih služb s področja varstva potrošnikov.
Značilnost politike varstva potrošnikov je izrazita kompleksnost, saj posega v vsa ključna področja življenja. Gre za stičišče različnih politik, gospodarske, prehranske, okoljske, kmetijske, stanovanjske, zdravstvene, izobraževalne ter informacijske politike, povezane tudi s človekovimi pravicami, v veliki soodvisnosti pa je tudi z varstvom konkurence. Država mora, tako je tudi stališče Poslanske skupine DeSUS, varovati interese potrošnikov na vseh področjih, kjer so interesi lahko ogroženi, predvsem pa, ko gre za njihovo zdravje in zaščito in varnost družbenih in ekonomskih interesov. Sicer pa v Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da je za varstvo temeljnih univerzalnih pravic potrošnikov v naši družbi zelo dobro poskrbljeno, da pa gremo tudi na tem področju v korak s časom, pa je predpogoj, da se dosežena raven varstva vsaj ohranja, in menimo, da je pomembno, da jo tudi nadgrajujemo.
V	upanju in prepričanju, da bo ta resolucija v naslednjih letih resnično služila našemu, slovenskemu, potrošniku in da bo lahko dosežena še večja učinkovitost izvajanja potrošniških politik in s tem čim večja raven varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji, bomo, kot že rečeno na začetku, poslanke in poslanci DeSUSa, podprli to resolucijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
Prosim.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, spoštovani gospod državni sekretar s sodelavkama, vsi prav lepo pozdravljeni!
Z resolucijo o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2012-2017 v slovenski prostor vnašamo smernice, ki nadaljujejo prizadevanja Republike Slovenije v smeri krepitve varstva in usposobljenosti potrošnikov v Sloveniji. Med prednostnimi ukrepi resolucije sta zagotovitev učinkovite javne službe na področju svetovanja potrošnikom in vzpostavitev mehanizma reševanja izvensodnih postopkov potrošniških sporov, ki ga v Sloveniji še nimamo. Hiperprodukcija na globalni ravni, izjemna ponudba različnih storitev, marketinški prijemi, ki so z željo agresivno pristopiti na trg in so ti prijemi na robu ali celo izven zakonskih določil, narekujejo, da tudi v Sloveniji vzpostavimo robusten sistem varstva potrošnikov. Zato v Novi Sloveniji podpiramo vse ukrepe, ki gredo v smer zagotovitve večje varnosti potrošnikov in njihovih pravic. Pri tem še posebej pozdravljamo cilje države, da okrepi sodelovanje med strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami ter resornimi ministrstvi in pomaga pri svetovanju potrošnikom, pri reševanju konkretnih primerov.
Predlog resolucije poleg že navedenega predvideva tudi izboljšanje varstva potrošnikov še na stanovanjskem področju, področju varstva okolja in finančnih storitev, področju javnih infrastrukturnih storitev ter na področju zagotavljanja varnosti neživilskih in živilskih proizvodov.
Pri tem v Novi Sloveniji mislimo, da ne bo škodovalo, če bomo potrošnikom v Sloveniji oziroma slovenskim potrošnikom svetovali, da je, predvsem kar zadeva hrano, domače najboljše. Prav za področje varne hrane, ki ima z vidika slovenskega nacionalnega gospodarstva velik potencial, smo v koalicijsko pogodbo zapisali naslednje: "Naloga države je, da z izvajanji politike varne hrane vzpostavi enoten pristop priprave zakonodaje in zagotovi učinkovit nadzor v celotni kmetijsko živilski verigi, s katerim se uresniči geslo Od njive do mize, kar v praksi pomeni kontrolo celotne dejavnosti, od primarne pridelave do predelave in prodaje živil kupcem. Sistem zagotavljanja varne hrane mora biti učinkovit, enoten in za potrošnike še bolj varen, kot je današnji." To so naši koalicijski cilji, in prepričan sem, da jih bomo do konca mandata tudi realizirali.
V Novi Sloveniji menimo, da je obravnavani predlog resolucije dober temelj, da v bližnji prihodnosti povečamo varnost potrošnikov in zgradimo sistem, ki bo na področju pridelave in uporabe hrane lahko v
159
DZ/VI/3. seja
korist tako potrošnikom kot pridelovalcem in trgovcem. Enako velja tudi za druga področja, ki so opredeljena v resoluciji.
Zaradi vseh navedenih razlogov bomo poslanci Nove Slovenije podprli resolucijo o nacionalnem programu varstva potrošnikov za petletno obdobje 2012-2017. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospa Alenka Pavlič v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija.
ALENKA PAVLIČ (PS PS): Spoštovani predsedujoči, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci!
Resolucija o nacionalnem programu varstva potrošnikov je ne samo osnovni dokument, pač pa tudi dokument, ki bi moral v sodelovanju s stroko določiti prednostne naloge in okvirni obseg sredstev za izvedbo tistih nalog, ki se bodo izvajale na podlagi podeljene koncesije in na podlagi evropsko podprtih programov. Dokument žal zamuja, saj bi ga bilo treba obravnavati že leta 2010, zato je bilo delo v lanskem letu in tudi v slabi polovici letošnjega leta otežkočeno in zgolj velikemu trudu nevladnega sektorja gre zahvala, da na tem področju ni bilo zaznati večjih težav in finančnih posledic. Slovenija je namreč v gospodarski krizi, zato pomoč potrošnikom, ki bi bila potrebna še vedno ni dovolj dostopna oziroma kakovostna. Tudi na evropskem nivoju je bilo zato posebej poudarjeno, da morajo države ravno v času krize vzpostaviti posebno stopnjo zaupanja potrošnikov, saj do izhoda ne bo prišlo, če ne bo vzpostavljena visoka raven varstva potrošnikov.
V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija smo ob obravnavi na matičnem delovnem telesu sledili pomembnosti dokumenta, zato smo v skladu z že uveljavljeno strokovnostjo nevladnega sektorja povzeli amandmaje Zveze potrošnikov Slovenije kot krovne organizacije na tem področju. Ob tem velja poudariti, da gre za organizacijo, ki v evropskem merilu, med članicami Evropske unije velja za tisto z največjimi kompetencami. Kot je bilo povedano na obravnavi, lahko z ustreznimi ukrepi na področju varstva potrošnikov govorimo o velikih prihrankih. Predsednica prej omenjene organizacije je konkretno ponazorila, do kako velikih prihrankov lahko pride, če bi se vsi potrošniki obnašali racionalno. Da pa bi lahko vsi sledili temu trendu, moramo pridobiti prave informacije. Naj vam ob tem ponovim besede gospe Brede Kutin, ki je poudarila, da so naredili oceno ob spremembi bančnega računa komitenta, ki sledi njemu ustrezni ponudbi. Prihranili bi lahko okoli 25 milijonov evrov. Ob sprejemu in uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je posegel tudi na področje subvencioniranja prvega stanovanja, je dobro vedeti, da bi v primeru, ko bi povprečen stanovanjski kredit za okoli 80 tisoč evrov za
dobo 20 let, če bi ga posameznik najel na podlagi informirane odločitve, prihranil najmanj 7 tisoč evrov.
Žal s strani koalicijskih poslanskih skupin ni bilo večjega navdušenja nad ustreznejšimi popravki, ki smo jih predlagali za izboljšanje besedil resolucij. Gre namreč za dokument, ki pomembno vpliva na odnos potrošnikov do ponudnikov storitev in ostalih produktov, ki v končni fazi pomeni zagon gospodarstva.
Zniževanje finančnih sredstev na področju evropsko podprtega delovanja nevladnih potrošniških organizacij, združevanje nekaterih nalog po naši oceni ne predstavljajo tistega optimalnega besedila predloga resolucije, ki bi ga v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija podprli. Ne bomo pa mu nasprotovali, saj pomeni osnovo za nadaljnje delovanje institucij v podporo varstva potrošnikov. Hvala.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Danijel Krivec v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Prosim.
DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Spoštovani podpredsednik, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!
Leta 2000 je Državni zbor Republike Slovenije na osnovi takrat veljavnega zakona o varstvu potrošnikov sprejel prvi nacionalni program varstva potrošnikov za obdobje 20012005. To je bil prvi politični dokument slovenske države s področja varstva potrošnikov. Program je opredeljeval predvsem temeljne politike varstva potrošnikov, dejavnosti, ki se financirajo oziroma sofinancirajo iz državnega proračuna, pomembna načela, naloga in cilje politike varstva potrošnikov ter sodelovanje z nevladnimi potrošniškimi organizacijami. Danes lahko ugotovimo, da je potrošnik še vedno najšibkejši udeleženec na trgu, saj mu velikokrat primanjkuje tako znanja kot tudi informacij. Ponudniki blaga in storitev se v borbi za čim višjo prodajo in dobiček še vedno velikokrat poslužujejo nedovoljenih prijemov in teptajo temeljne potrošniške pravice. Ti nedovoljeni prijemi so v času gospodarske krize še pogostejši. Država je dolžna varovati interese potrošnikov na vseh področjih, kjer so le-ti lahko potencialno ogroženi. Država mora zaradi učinkovitega varstva potrošnikov skrbeti za temeljne pravice potrošnikov, ki zagotavljajo potrošnikom enakovrednejši položaj nasproti ponudnikom blaga in storitev.
Temeljne pravice potrošnikov izhajajo iz temeljnih načel pri oblikovanju politike varstva potrošnikov. Ta načela so zasnovana na uveljavljenih, temeljnih in splošnih potrošnikovih pravicah, ki so se izoblikovale na podlagi izkušenj, da je potrošnik na trgu v podrejenem položaju, glede na ponudnike blaga in storitev.
160
DZ/VI/3. seja
To dejstvo pa ima lahko dolgoročno pogubne posledice za razvoj trga in raven konkurenčnosti. Za učinkovito varstvo potrošnikov je nujno, da potrošniki svoje pravice tudi dejansko uveljavljajo v ustreznih postopkih. Vendar pa je predpogoj za to ta, da potrošniki poznajo svoje pravice, ki pa so zapisane v pomembnih členih v zakonodaji, in da jih tudi na pravilen način uveljavljajo. Tukaj pa je ključna vloga države, ki mora zagotavljati pravno varstvo potrošnikov, zelo pomembna pa je tudi vloga potrošniških organizacij, ki pomembno pripomorejo k varstvu potrošnikov.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je resolucija o nacionalnem varstvu potrošnikov 2012-2017 dobra in celovito ocenjuje stanje na področju varstva potrošnikov ter da so v njej opredeljeni vsi ključni problemi in določeni cilji in ključne naloge, da se odpravijo oziroma omilijo ugotovljeni problemi. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog resolucije podprli.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
Gospod Srečko Meh v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Prosim.
SREČKO MEH (PS SD): Gospod podpredsednik, predstavniki Vlade, gospe in gospodje!
Resolucija, ki je danes v obravnavi, in verjamem, da bo sprejeta, sama po sebi ne bo naredila nič. Je temelj, na katerem moramo vzpostaviti tisto okolje, da bo civilna družba na področju potrošnje lahko svoje opravljala. In če tega ne bomo naredili, potem smo naredili samo en korak, ko lahko normativno še tako urejamo, pa vseeno ne bomo imeli urejenih tistih stvari, ki bi jih ljudje morali imeti. Gre za to, da je javna služba na tem področju izjemno pomembna, da gre seveda za informiranost potrošnikov o kakovosti, o kvaliteti, oceni in o varnosti produktov, ki so na tržišču, pa še o čem drugem. Svetovalna služba pa bi morala imeti instrument, da bi prišli z informacijami do potrošnikov, do tistih, ki so najšibkejši člen v naši družbi, do starejših, upokojencev, do starih, brezposelnih, tistih ki imajo izjemno slabe osebne dohodke, da bi jim povedali, kako in kaj kupiti, kadar govorimo o zdravju, o hrani, seveda o otroških izdelkih, še najmanj okoli široke potrošnje, ker je ta informacija lahko širše prisotna. Pri tem bi se morali povezati tudi s kmetijskim, domačim proizvodnim sektorjem, s kmeti, s trgovino, z obrtniki. In tukaj vidim, da bi ta svetovalna služba morala imeti izjemno velike možnosti, da lahko obvesti tiste, ki sicer kupujejo najcenejše izdelke, ki pa ni nujno, da so v resnici najcenejši, in da so seveda tudi dovolj dobri.
Kako svetovati? Spoštovane gospe in gospodje, opozicija je predlagala nekaj amandmajev, ki so v neki meri poskušali
zasledovati želje, potrebe in na nek način tudi možnosti. Pa ni bil noben amandma sprejet. Se pravi, da smo ponovno v situaciji, kjer smo na matičnem odboru zelo odgovorno govorili o problematiki, poskušali vplivati in pomagati, da bi to problematiko izboljšali, da bi ljudem lahko dali boljše informacije, in nismo prišli do dogovora. Razumem, da je treba tudi na tem področju varčevati. Privarčevali smo morda 100, 200 tisoč evrov. Zelo veliko. Danes smo govorili o milijonskih vsotah, ki jih dajemo na drugi stani, Zvezi potrošnikov pa nismo zagotovili primernega delovanja. In tako dolgo, dokler civilni družbi na tem področju ne bomo mogli zagotoviti tistih minimalnih sredstev, ki jih potrebuje, ne za preživetje, ne za ta trenutek tukaj, ampak za to, da bomo v teh kritičnih situacijah lahko ljudem, ki imajo najmanj, povedali, kaj lahko naredimo, smo naredili premalo na tem področju. Zaradi tega se v imenu Socialnih demokratov opredeljujemo, da bomo podprli resolucijo, ker v tem trenutku omogoča nadaljevanje dela. Se pa pridružujemo tistim, ki bi morali marsikaj narediti za to, da bi informacije resnično prišle do potrošnikov, da bi te informacije bile tako jasne, da bi jih ljudje razumeli, vseh tistih VIP in ostalih brošur, tiste ne pridejo v vsako gospodinjstvo. Najti moramo zelo enostaven način informiranja tistim materam, tistim upokojenkam in upokojencem, ki vsak dan hodijo s cekarjem po osnovne potrebščine, da bodo kupovali tam, kjer je vse relativno zdravo. To je naša naloga, gospe in gospodje.
Zato bomo v tem trenutku Socialni demokrati podprli predlagano resolucijo. Seveda pa nam vsem na dušo polagamo, da naredimo bistven korak več, ko govorimo o tistih, ki si pomoč resnično zaslužijo in potrebujejo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o poglavju in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 12. junija, torej k petemu poglavju. V razpravo dajem peto poglavje in amandma poslanskih skupin SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi.
Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Prijava teče. Nihče. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Končali smo torej z razpravo o amandmaju oziroma nismo razpravljali o amandmaju. Je pa vložen amandma, o katerem bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O SPREMEMBI
161
DZ/VI/3. seja
SKLEPA O VIŠINI SREDSTEV, KI PRIPADAJO POSAMEZNI POLITIČNI STRANKI IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V LETU 2012.
Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za notranje zadeve.
Besedo dajem predsednici odbora gospe Maši Kociper za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Prosim.
MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci!
Odbor za notranje zadeve je na 5. nujni seji dne 4. 6. 2012 obravnaval razdelitev sredstev namenjenih sofinanciranju političnih strank iz proračuna Republike Slovenije po uveljavitvi rebalansa proračuna za leto 2012. Državnemu zboru je ta sklep 1. 6. predložil Generalni sekretariat Vlade. Na podlagi predloženega gradiva je odbor pripravil predlog sklepa in ga podal v obravnavo Državnemu zboru.
Podlaga za pripravo in sprejem predloženega sklepa je Zakon o političnih strankah, ki v 23. členu določa pristojnost Državnega zbora, da določi višino sredstev, in sicer na prvi seji po proračunski seji, se pravi po sprejetju proračuna. Na podlagi te določbe je Vlada po sprejetju rebalansa proračuna pripravila novi izračun razdelitve sredstev namenjenih sofinanciranju političnih strank za mesece od julija do decembra 2012 kot podlago odboru za pripravo sklepa. Odbor je sklep pripravil, ob upoštevanju določb 169.a člena Poslovnika Državnega zbora, ki med drugim kot možnega predlagatelja sklepa predvideva matično delovno telo, zato tukaj nastopam kot predsednica odbora v funkciji predlagatelja.
Državni zbor je na seji dne 23. decembra že sprejel sklep o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki. S tem sklepom je Državni zbor določil višino sredstev, ki pripadajo strankam za leto 2012 glede na njihov uspeh na predčasnih volitvah v Državni zbor leta 2011. Na podlagi sprejetega rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 pa je skladno z višino pravic porabe določenih za ta namen na proračunski postavki 4324 Sofinanciranje strank pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije treba spremeniti višino mesečnega zneska, ki pripada posamezni politični stranki. Sprememba višine mesečnega zneska se upošteva pri izplačilu od meseca julija do vključno decembra 2012, kot to izhaja iz vam predloženega sklepa v gradivu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK:
Hvala lepa.
V okviru splošne razprave ima besedo nepovezani poslanec mag. Ivan Vogrin. Se odpoveduje.
S tem zaključujem razpravo. Ugotavljam, da k predlogu sklepa ni bilo vloženih amandmajev in bomo odločanje o predlogu sklepa opravili v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora jutri, 14. 6., v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Poslanke in poslance, ter sekretarke in sekretarje poslanskih skupin prosim, da zaradi jutrišnje obravnave 15. točke dnevnega reda na zaprti seji zbora iz dvoran odnesetjo vsa gradiva, prenosne računalnike, elektronske naprave in druge predmete za nemoten potek jutrišnje seje.
Prekinjam tudi 4. sejo državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. JUNIJA 2012 OB 13.47 IN SE JE NADALJEVALA 14. JUNIJA 2012 OB 10 URI.)
/15. točka dnevnega reda: POROČILO O DELU KOMISIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB ZA LETO 2011. Razprava o poročilu, brez navzočnosti javnosti./
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nadaljujemo s prekinjeno 4. sejo Državnega zbora in s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Poročila o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2011 s predlogom sklepov.
Prehajamo na razpravo o predlogu sklepov, ki jih je zboru predložila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kot prva ima besedo mag. Melita Župevc.
MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. V imenu predlagateljev bi prosila, da se mi čas odšteva. Hvala. Na kratko. Lep pozdrav vsem!
Jaz upam, da ni vnema za obravnavo tega poročila o delu Komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami zdaj, ko smo na odprti seji, popustila, prepričana sem, da bodo kolegi poslanci prišli nazaj, nenazadnje obravnavamo poročilo o delu komisije za leto 2011. Torej, obravnavamo poročilo o delu prejšnjega mandata, prejšnje komisije, ki jo je vodil drug predsednik. V imenu komisije, ki jo vodim v tem mandatu, pa bi samo povedala, da komisija Državnemu zboru daje v predlog in v sprejemanje tri predloge sklepov, ki gredo predvsem v smeri usmerjenosti v prihodnost, torej kako si predstavljamo delo v tem mandatu. Da na kratko strnem te tri predloge sklepov, ne bom brala celih sklepov, ki so objavljeni v omrežju Lotus Notes, to je, da Državni zbor poziva Vlado, da neposredno ter preko pristojnih ministrstev ter služb zagotovi učinkovito in transparentno delo nadzorovanih institucij. Na ta način bo Komisiji za nadzor na delom varnostnih
162
DZ/VI/3. seja
in obveščevalnih služb omogočen vpogled v dopustnost in nujnost restriktivnih ukrepov. Potem, da Državni zbor podpira prizadevanja te komisije pri učinkovitem izvajanju njenih nalog. In pa, pod tretjo točko, da Državni zbor podpira to komisijo v smislu, da bi bilo tudi v prihodnje več samoiniciativnosti oziroma obveščanja s strani Vlade in obveščevalno-varnostnih institucij s področja njihovih dejavnosti oziroma posameznih strateških nalog, ki so pomembne za nacionalni interes in včasih celo tvegane.
Pa samo še ena stvar, do zdaj se je v preteklosti izkazalo, da so informacije, ki so prihajale posredno ali pa neposredno do te komisije na podlagi nekih anonimnih prijav, povzročale več škode kot pa koristi. Zato je dobro, da je ta komisija dobro obveščan, da deluje po črki poslovnika in pa zakona, ki ji tudi predpisuje naloge. Jaz izražam pričakovanje, da bodo prvič po nekaj letih v Državnemu zboru tudi predlagani ti trije sklepi, ki jih v odločanje daje Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Toliko za začetek.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Vas želim še vprašati, zdaj ste govorili v imenu predlagatelja, ste kot prvonavedeni tukaj tudi v razpravi? Ne boste razpravljali.
Gospa Janeza Ribiča ne vidim v dvorani. Naslednji je na vrsti mag. Matej Tonin in za njim gospod Gašpar Gašpar Mišič.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Delo obveščevalnih služb, predvsem pa dobro delo obveščevalnih služb je v interesu vseh nas, tako koalicije kot tudi opozicije. Za tiste, ki mogoče ne poznajo razmerja, recimo, med slovensko obveščevalno službo in pa parlamentom, bi rekel naslednje, da je slovenska obveščevalna služba, na kratko SOVA, neposredno podrejena predsedniku Vlade, Komisija za nadzor varnostnih služb je pa parlamentarna komisija, v kateri ima večino opozicija, in ta komisija nadzira delo te službe. Pred nami je poročilo, s čim se je vse ukvarjala ta komisija v preteklem letu. Mi smo pred tem v zaprtem delu te seje podrobno analizirali to poročilo in zdi se mi pomembno sporočilo za vse nas člane te komisije za v prihodnje, da napake, ki jih je delala pretekla komisija oziroma stvari, ki so bile v preteklosti zastavljene narobe, v tem novem mandatu enostavno popravimo.
Mislim, da je to tudi vse, kar lahko v tem javnem delu povem, ker se je težko zdaj ukvarjati z vsebino, ker mislim, da bom kršil zakonodajo, zato je boljše, da v tem trenutku neham in seveda povem, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije te predlagane sklepe podprla.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Gašpar Gašpar Mišič. Se opravičujem, samo da napovem naslednje razpravljavce. Se opravičujem, če bom koga
izpustila, ogromno se jih je odpovedalo razpravi, in me prosim opozorite, če bomo koga preskočili. Naslednji bo na vrsti gospod Roman Žveglič, ki ga pa tudi ni tukaj, ampak bomo potem urejali.
Kar izvolite.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS):
Spoštovana podpredsednica, kolegice in kolegi!
Danes obravnavamo poročilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in zelo zanimivo je, da smo v dvorani v glavnem poslanke in poslanci iz Pozitivne Slovenije, nekaj iz stranke SD, iz Nove Slovenije dva in komajda trije iz stranke SDS. Nobenega ne vidim iz Državljanske liste, razen enega zdaj. Zelo zanimivo je, kaj se dogaja. A nobenega nič od tega poročila ne zanima? Me zanima, če bodo prišli takrat, ko bomo potrjevali predloge sklepov.
Do zdaj se je izkazalo, da so informacije, ki so prihajale posredno ali neposredno do Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na podlagi anonimnih prijav, povzročile več škode kot koristi. Zaradi strogega načela need-to-know, ki velja znotraj delovanja institucij, so takšne informacije lahko tudi izkrivljene. Skrajni čas je, da ta komisija začne delovati po zakonu in poslovniku, ne pa, da so njen kompas afere, ki vzniknejo v javnosti in poniknejo, kot so prišle. Prav pretekli mandat je jasno pokazal, da aferaški pristop k delu te komisije ni imel nobenega učinka, celo nasprotno, povzročil je več škode kot koristi. Komisija se je želela vtikati v konkretne primere, ki jih je preiskovala policija, pa ne bi rad zapenjal, zato ne bom omenjal v katere.
Spoštovani, spoštovane, prav je, da med seboj tekmujemo, vendar naj bo ta tekma usmerjena k skupnemu cilju za boljše življenje vseh državljank in državljanov in za večjo varnost vseh nas znotraj tega sistema, ki ga kreiramo sami. In če bo ta sistem dober, če bo temeljil na poštenem odnosu, bo tudi za vse boljše. Če smo izbrali, da smo vsak na svojem bregu, se moramo zavedati, da nam je skupna dolina, reke in vse kar nas povezuje, brez katerih ni življenja, zato mora biti naš cilj, da v tej državi živimo dobro, varno in da komisija naloge, ki jih ima, opravlja sproti. Da je sodelovanje vseh inštitucij, ki bi morale poročati in sproti obveščati našo komisijo, naj jo tudi seznanijo, ker jaz si želim, kot poslanec Republike Slovenije, da smo seznanjeni prav z vsem, kar se dogaja v tej državi, saj vendarle moramo nositi odgovornost in jo nosimo eni tako ali drugače, eni bolj eni manj. Jaz se zavedam svoje odgovornosti, spoštovane, in želim, da v tej državi naredimo veliko več, kot smo naredili v preteklosti, in da se ozremo v prihodnost in da iz preteklosti odnesemo samo bogate izkušnje, ki naj se ne ponavljajo v naši prihodnosti. Vsi se moramo boriti proti skrajnemu ekstremizmu, pa naj bo ta iz kjerkoli in kakorkoli, naj ga ne bi bilo v našem
163
DZ/VI/3. seja
prostoru. Če bomo pravilno nadzirali in če ne bomo izkrivljali dejanske slike in dejanskega stanja v javnosti, ne bomo ustvarjali izrednega stanja po nepotrebnem, potem bo za vse boljše in lepše. Toliko, hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Gospod Roman Žveglič, naslednji bo na vrsti gospod Jerko Čehovin. Se odpovedujete, potem pa kar gospod Čehovin. Naslednji pa mag. Ivan Vogrin.
Izvolite.
JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa.
Na tem odprtem delu seje bomo pravzaprav razpravljali o teh treh sklepih, ki so ponujeni v sprejem. Mislim, da gre za zelo - če lahko uporabim tak izraz - sterilne sklepe, vendar pa njihova intenca je, da so bolj usmerjeni v prihodnost kot v preteklost. Jaz imam sicer kritičen odnos do dela te komisije v preteklosti in sem ga tudi na zaprti seji izrazil, vendar pa se mi v tem trenutku zdi bolj pomembno, da se usmerimo v letošnje leto in pa v leta, ki so pred nami. Situacija v širšem smislu, tako bom rekel, ne samo gospodarsko-politična ampak tudi na širšem območju Sredozemlja je namreč taka, da od teh služb zahteva precejšno delovanje tako zunaj kot doma, glede na znane situacije, predvsem kar se tiče kriminalistične policije, pa tudi.
Zato se mi zdi prav, da te sklepe podpremo in pozivam vse, ki lahko pripomorejo k boljšemu delu komisije, zlasti pa tiste, ki so nam dolžni dati potrebne informacije in vzvode za naše delo, da nas pri našem delovanju podprejo. Sklepe bom pa seveda podprl.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Mag. Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa.
Jaz sem svoje stališče že povedal na zaprti seji, zato se odpovedujem. Zakaj bi se ponavljal?
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jožef Jerovšek in naslednji gospod Jakob Presečnik.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa še enkrat.
Tudi jaz sem se oglasil na zaprtem delu, vendar moram reči, da je vsakokratna obravnava tega poročila izredno pomembna in tudi zaključki, ki so tukaj pred nami, so pomembni. V drugem sklepu obravnava tista področja, kjer ima nadzorovana služba pravico zavrniti poročanje komisiji, če se ji zdi, da je zadeva še toliko aktualna ali pa iz drugih razlogov. In tudi komisija za prejšnje leto pravi, da je nekaj pomembnih zadeva ostalo pred komisijo prikritih oziroma nepojasnjenih. To se vedno zgodi. Včasih kakšna stvar opravičeno,
včasih neopravičeno. Bi me pa zanimalo, katere so tiste stvari, ki so nepojasnjene.
Tukaj sem prej opazil izrazito nervozo Poslanske skupine Pozitivne Slovenije pred delom komisije in pred delom komisije v prejšnjem mandatu. Mogoče je to obramba oziroma napad, preventivni, da se obveščevalne službe ne bi preveč spuščale v področje pregona korupcije. Ampak ravno obveščevalne službe morajo največ podatkov pridobiti, kaj se dogaja po davčnih oazah, kjer so znani ljudje iz Slovenije odpirali podjetja, plasirali tja denar, to je seveda izrazito in zaradi tega imamo danes, recimo, tudi banke v takšnem stanju, kot jih imamo. Mislim, da je bil preventivno zaradi tega napaden direktor obveščevalne službe gospod Črnčec, ki je izreden profesionalec in daleč od tega, da ga lahko kdo obsoja, da je blizu ali pa pripadnik neke stranke ali pa vladajoče stranke, ker v tem slučaju pa prav gotovo ne bi cel mandat zdržal ob ministrici Jelušičevi kot odličen profesionalec. Zaradi teh profesionalnih izkušenj se je povzpel tudi na mesto direktorja Sove in bil takoj na začetku obtožen, da želi ukiniti vojaško obveščevalno službo, ta vlada in on osebno.
Zdaj pa o teh nepojasnjenih stvareh. Predpostavljam, da so lahko nepojasnjene tudi zadeve o tem, ker so se posamezniki, ne bom rekel predsednik Vlade, prejšnjega absolutno izključujem iz tega, ampak iz njegove bližine, posluževali zelo specifičnih metod in oseb. Razvpiti primer Urške Čepin in vodje službe za propagando gospoda Darjana Koširja, ki jo je angažiral. Seveda je vprašanje o tem, kar se je še pozneje razkrilo in se skriva, ali je bila tukaj država tangirana, ali je šlo za protizakonite zadeve. Kajti ob tem mi pride asociacija, ko si je v času nacizma Hitlerjev predsednik obveščevalne službe gospod Heydrich izmislil tako imenovani modri oddelek, da je knjiga tudi, ki smo jo brali, modri oddelek, ko so zelo izobražene mladenke angažirali za zbiranje obveščevalnih podatkov za rajh s pomočjo erotičnih pristopov. In vemo, kaj vse je zblebetal tam - v tej knjigi je zapisano - takratni italijanski zunanji minister, Mussolinijev minister grof Ciano, in drugi primeri. In glede na to, da poročajo, da je bilo kar nekaj žensk angažiranih v tem primeru za neke masaže, je vprašanje, ali ni bil tudi skriti namen, da tja zvabijo ljudi, od katerih želijo dobiti obveščevalne podatke. In to zadevo je gotovo treba raziskati, ker to bi bila huda deformacija. Bili so ljudje iz kabineta, ki so bili v povezavah in so določeno osebo angažirali za propagando v korist prejšnje vladne koalicije, ki se je zdaj pač razkrojila, tudi po tej največji vladni stranki.
Druga stvar, ki jo poročilo obravnava in je danes bilo o tem veliko govora, o skrajnih skupinah, ki delujejo tudi preko ozemlja ali pa na ozemlju Slovenije. Dejansko se navajajo skrajne skupine, tudi fundamentalistične, ki morajo vedno biti predmet pozornosti obveščevalnih služb, ker to ni samo slovenska zadeva, to je mednarodna zadeva. Moram opozoriti na to, na
164
DZ/VI/3. seja
kar sem opozoril že včeraj, z zakonom o verski svobodi se hoče doseči, da bi lahko že 10 oseb registriralo versko skupnost - omogočanje sektam, da bi delovale pod zaščito verskih skupin na ozemlja Slovenije. In tu je velika povezava. Te ekstremistične skupine, ki so opisane, bi se jutri registrirale kot verske skupine in bi imele zaščito, absolutno zaščito kot verske skupine, ker je vsak vpogled v njih kršenje človekovih pravic, mednarodnih zadev in tako naprej. In od tu vas opozarjam, kako perfidne in nevarne zadeve skušate skozi vsebino ideološkega zakona o verski svobodi plasirati in onemogočiti državi, da bi bila učinkovita. To so nepojasnjene zadeve, na katere pa je treba opozoriti.
Še ena stvar je. Omenja se tudi, da so tuje obveščevalne službe pokazale veliko aktivnosti in interese v zvezi s procesi zoper vojne zločince. Seveda, tu pa gre v pozitivno smer, in sicer zaradi tega, ker na tem področju Slovenija ne naredi ustreznih korakov. Vemo, da je predsednik Vlade, leve vlade, paralele stranke Socialnih demokratov, v Mariboru jasno povedal, da je šlo za vojne zločine in da so tisti voditelji bili vojni zločinci. In informacije, da namerava neka druga država ukrepati na tem področju, so zelo relevantne, kajti imajo menda tudi arhivske dokumente zoper nekatere še živeče revolucionarje, ki so bili praktično tabu tema in zaščiteni v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod Jerovšek.
Naslednji je na vrsti gospod Srečko Meh. Pripravi naj se gospa Tina Komel, ki se je javila namesto gospe Maše Kociper.
SREČKO MEH (PS SD): Za gospodom Jerovškom je resnično težko govoriti in povedati bistvo tematike, ki jo danes obravnavamo. In sicer je bistvo, da bi bilo prav, da danes sporočimo državljankam in državljanom, da Komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb dela, da je oblikovana, da danes sprejemamo poročilo za leto 2011, na katerega nismo imeli vpliva, in da danes sprejemamo tudi sklepe, ki nam bodo omogočili, da bomo lahko v letu 2012 in naprej delali tako, kot bi si pravzaprav želeli, ko govorimo o nadzoru nad varnostno-obveščevalnimi službami. Naše sporočilo je potrebno zato, da sporočimo, da je treba spoštovati zakone, da je treba spoštovati institucije in da se v delo varnostno-obveščevalnih služb politika niti vlada ne smeta vtikati, nihče se ne sme vtikati v nobenem sistemu in v nobenem primeru, in da smo mi, torej komisija, tisti, ki bomo poskušali kontrolirati, nadzirati in seveda po potrebi tudi ukrepati in sporočati javnosti, če se je kaj zgodilo. Zagotovo lahko rečemo, da v teh šestih mesecih, odkar smo nekako začeli delovati, smo vzpostavili osnovne temelje delovanja te naše komisije, in če bi kdorkoli, tudi izmed državljank in državljanov, razumel oziroma mislil, da je kaj
narobe pri delovanju naših nadzornih institucij, varnostno-obveščevalnih služb ali karkoli drugega, potem je komisija pravi naslov.
Mi pa bi morali danes tukaj sporočiti tudi en del tistega, o čemer smo govorili na zaprti seji, in sicer to, da je treba zagotoviti varnostno-obveščevalnim službam potrebna finančna in druga sredstva, torej zagotoviti pogoje, da bodo lahko delali, posebej zato, ker je gospodarska situacija težka, ker so mnogi ljudje v izjemno težki situaciji in so v tako težkih pogojih najboljši pogoji za oblikovanje oziroma za začetke ekstremističnih delovanj, kar ne bi bilo treba. Predvsem pa je bistveno to, da spoštujemo zakone, človekovo svobodo, ustavo in seveda pravice, ki jih človek mora imeti. To je pravzaprav bistvo in na tem komisija tudi dela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Gospa Tina Komel, prosim.
TINA KOMEL (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Že iz časopisnih člankov je mogoče razbrati, kaj je ta komisija počela v preteklih letih. Vse skupaj je zelo, po mojem mnenju, zelo zaskrbljujoče.
Državni zbor je zavrnil poročilo Černačeve komisije obveščevalnih in varnostnih služb. Komisija je ocenila, da si je oblast v prejšnjem mandatu podredila Policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo SOVA, parlamentarni nadzor pa je zanjo moteč in nepotreben. Prav tako lahko preberemo, da je Zvonko Černač 5. julija lani kot vodja te komisije izpostavil, da sta policija in pravosodje podrejena eni politični strani, nad delovanjem policije pa ni neodvisnega nadzora. Kakšno stanje pa imamo danes? Še 100-krat, ne 100-krat, 100 plus 10-krat slabše. Ta ista stranka SDS je prenesla tožilstvo na policijo, kjer ne samo, da ima ena stranka nadzor nad obema organoma, pač pa samo ena oseba, in sicer minister Gorenak. Ali se vam zdi to normalno?! Meni ne. Za to obstaja poznan, dober rek: Kadija tuži, kadija sudi.
Preberemo lahko tudi, da naj bi Državni zbor izrazil pričakovanje, "da bodo nadzorovane institucije parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele, kot prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti teh služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije". Komisija naj bi med drugim predlagala sprejetje takšnih sprememb zakonodaje, ki bi "onemogočale zlorabo policije v političen namen". Kot so v zahtevi za sklic nujne seje komisije zapisali predlagatelji, lahko na podlagi analize primerov, ki so bili v zadnjih letih medijsko izpostavljeni, ugotovimo, da so se posamezni preiskovalni ukrepi uporabljali tudi za diskriminacijo vidnih posameznikov, katerih dejanja z gospodarsko kriminaliteto nimajo nobene veze. Skrbi me, da kljub obljubam SDS, da želijo preprečiti zlorabo
165
DZ/VI/3. seja
policije in tožilstva v politične namene, njihova dejanja s selitvijo tožilstva pod policijo kažejo, da bodo močno udarili po Pozitivni Sloveniji, saj smo največja stranka, ki državljanom vliva in daje upanje za bolje. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala.
Gospod Franca Pukšiča ne vidim v dvorani. Naslednji je na vrsti gospod Roman Jakič. Za njim, ker se jih je veliko odpovedalo, gospod Matjaž Zanoškar.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica.
Naj na začetku izrazim zaskrbljenost, da kot podpredsednica niste v določenih diskusijah danes tukaj ustavili govorcev, ki so šli čez rob in so govorili tudi o zaprti seji. Ker če bi temu bilo tako, potem ne vem, zakaj imamo zaprte seje in bi pustili vse razpravljavce na zaprti seji, da se jih javno sliši. To ni korektno in zato bi vas prosil, da tudi vključno z menoj to naredite, če bom šel čez to mejo. Je pa res, da je bil to vaš strankarski kolega, pa najbrž niste imeli poguma, ga ustaviti.
Danes govorimo o treh sklepih, na zaprti seji smo govorili detajlno o poročilu za 2011, danes pa na odprti seji govorimo o treh sklepih, ki naj bi omogočili boljše delovanje Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v Republiki Sloveniji. Zakaj je to nujno potrebno? Iz preprostega razloga, ker komisija nadzoruje tiste, ki posegajo v temeljne človekove pravice, ki posegajo v ustavno pravico državljank in državljanov Republike Slovenije, pa tudi v ustavne pravice ali pa človekove pravice tistih, ki niso državljani Republike Slovenije. In edino vodilo, ki bi moralo biti prisotno pri diskusiji okoli tega, je seveda zakonitost dela varnostno obveščevalnih služb, ki je najpomembnejši element tudi za to razpravo. Jaz moram reči, da sem v preteklosti pogrešal, tudi skozi branje magnetogramov na odprti seji, ki je obravnavala poročila za prejšnja leta, sem pogrešal nek vsebinski pomislek, kaj naj bi Komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb v resnici delala. Nadzirala te službe, da pri uporabi posebnih preiskovalnih metod ne kršijo zakonitost. Pogrešal sem in iz dokumentov je razvidno, ne govorimo o tem, ampak iz javnih razprav, da se je mnogo prevečkrat uporabljal ta aferaški pristop k delu te komisije, ki pa ni imel nobenega učinka, nasprotno, povzročil je več škode kot pa koristi. Na koncu, moram reči, je bilo tudi problematično to, da je ta komisija sprejemala politične sodbe o delu organov pregona, kar je bilo slabo in je dobila prizvok politično motiviranega, zrežiranega in neprofesionalnega delovanja. Jaz sem trdno prepričan, da temu v bodoče ne bo tako. Delo Komisije za nadzor varnostno-obveščevalne službe v Državnemu zboru ne sledi tej slabi tradiciji, ki jo je podedovala od prejšnje večine v tej komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb.
Moram reči, da ti trije sklepi, ki so na mizi, govorijo o tem, da bi ta komisija zopet dobila nek pomen, ki ji v družbi gre, da bi se začela ukvarjati z varnostno-obveščevalnimi ocenami, ki so pomoč za to, ali in na kakšen način naj pošiljamo svoje predstavnike, vojake na udeležbah na misijah v Afganistanu, Siriji. Naloga je seveda, da se pristojni v Republiki Sloveniji obvestijo o varnostno-obveščevalnih podatkih glede sosednjih držav in tako naprej in tako nazaj. Najslabše je seveda, če se ta komisija in ta parlament ukvarjata z dnevnopolitičnimi zgodbami in seveda involvira tovrstne. In iz magnetogramov je razvidno, da so se ukvarjali s parcialnimi interesi.
Jaz samo osebno in Pozitivna Slovenija nima nobenega problema z ničemer in je zelo transparentna, je pa res problematična - in to je ta zaprti del seje kljub vsemu izpostavil -, problematika okoli tega, da nimamo neke ocene o porastu ekstremizmov na ozemlju Republike Slovenije v povezavi s tujino. In seveda vsi ti trije sklepi gredo v prid temu, da bo komisija lahko delala, da bo lahko komisija delala normalno. Kot veste, komisija od Vlade že nekaj časa čaka in je bila že sklicana, da bi dobila poročilo o desnem ekstremizmu v Republiki Sloveniji, pa ji ta vlada, žal, tega poročila noče dati ali ne želi dati, ali pa ima kakšen problem, da bi to poročilo dala komisiji, ki je pristojna za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Če bi bil zelo političen in politikantski, bi mogoče rekel, da je mogoče to tudi posledica tega, kar smo lahko prebrali v časopisju, in narobe je, da beremo samo v časopisu in da ne dobimo uradnega stališča Vlade in pristojnih služb, da je mogoče zadrega te vlade tudi ta, da se ena od teh ekstremističnih, desnih ekstremističnih skupin povezuje z vladajočo, največjo vladajočo stranko, se pravi SDS. Ampak nočem špekulirati in bi želel, da se to špekulacijo ovrže takrat, ko bomo dobili to poročilo in ga obravnavali. Zato je prav, da so vsi trije predlagani sklepi, ki gredo točno v to smer, da bo vlada neposredno in preko pristojnih ministrstev zagotovila učinkovito in transparentno delo nadzornih inštitucij in da bo nadzor vseh procesov pridobivanja in uporabe podatkov in posebnih oblik pridobivanja podatkov in informacij tak, kot mora biti -zakonit.
Zato moram še enkrat izraziti žalost ob nastopu vsaj enega kolega v Državnem zboru, ki je zopet zmanjšal ugled Državnega zbora in govoril, kot da bi danes dopoldne jedel kakšne nore gobe. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jaki č, jaz se bom subjektivnih ocen, kakršne vi okoli trosite, na tem mestu pač vzdržala. Seveda sem odgovorna za vodenje te seje in nobene potrebe ni, da me poučujete, kako naj to počnem.
Na tem mestu se opravičujem gospe Maji Dimitrovski, zaradi številnih zamenjav, sem
166
DZ/VI/3. seja
spregledala, da ste se prijavili namesto mag. Boruta Ambrožiča.
Izvolite.
MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo.
Sama sklepe podpiram.
Na prvi pogled se zdijo morda samoumevni, vendar iz lastnih izkušenj lahko povem, kot članica Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da sklepi govorijo o problemih in delu same komisije in so zato še kako pomembni. Na zaprtem delu seje sem navedla kar nekaj konkretnih primerov o problematiki, s katero se srečuje naša komisija, ki pa jih tukaj zaradi vsebine ne bom navajala. Vlado pa pozivam, da komisiji zagotovi neposredno in preko pristojnih ministrstev ter služb učinkovito in transparentno delo nadzorovanih inštitucij. Vlado pozivam, da Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz 5. in 6. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb zagotovi izvajanje temeljne funkcije, torej nadzor vseh procesov pridobivanja in uporabe podatkov in posebnih oblik pridobivanja podatkov in informacij, da pred komisijo pomembne zadeve ne ostajajo prikrite in nepojasnjene. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Zdaj ste res na vrsti vi, gospod Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hala lepa, gospa predsedujoča. Kolegice in kolegi!
Vsi skupaj smo prepričani, da je varnost državljank in državljanov zelo zelo pomembna in da so varnostno obveščevalno službe eden od pomembnih segmentov, ki zagotavljajo varnost našim državljankam in državljanom. Res pa je, danes se tudi v poročilu in v nadaljevanju večkrat omenjajo tudi sumi na to, ali varnostno-obveščevalne službe lahko delajo strokovno. Lahko. Za svoje delo odgovarjajo, morajo odgovarjati Državnemu zboru, seveda komisiji za nadzor obveščevalnih služb. Je pa možno tudi to, da se v njihovo delo nekako prikrade kakšen segment, ki ima bolj politični predznak. To ni dobro. In prepričan sem, da je tudi poročilo Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb v preteklem obdobju bilo takšno, kakršno je. Ni najbolje. Je pač takšno zato, ker je bilo tudi takšno sodelovanje med komisijo za nadzor in varnostno-obveščevalnimi službami.
Danes so bili prebrani sklepi za delo Komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Ti sklepi so dobri, misel je dobra, ideje so dobre, program komisije je dober, vendar ta pogoj, da bodo varnostno-obveščevalne službe sodelovale tako, kot je potrebno z našo komisijo, je pa vprašljivo. Vprašljivo tudi zaradi tega, ker nekatera dejanja, ki so sledila takoj po postavitvi nove vlade, kot je zamenjava nekih kadrov bodisi v arhivu bodisi tudi v naših varnostno-obveščevalnih službah, nekako nakazujejo na
to, da se nekdo zelo trudi, da bodo te varnostno-obveščevalne službe delale zelo zelo pod neko taktirko in vprašanje je, koliko bo Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb dobivala te realne podatke od teh služb. Moramo se zavedati, da je Državni zbor tista najvišja institucija in da so tudi telesa Državnega zbora tista, ki posredno Državnemu zboru sporočajo o delu takšnih zelo zelo subtilnih in občutljivih služb, kot so varnostno-obveščevalne službe. Zato bi v nadaljevanju v naslednjem mandatnem obdobju, ko ta komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pripada vodenju opozicije, pričakovali, da bomo dobivali dobre podatke, iskrene, tiste, ki so potrebni za našo informiranje in informiranje Državnega zbora. Na koncu koncev lahko rečemo, da varnost državljank in državljanov ni domena izključno koalicije, ni domena vlade in ni domena niti samo varnostno-obveščevalnih služb, pač pa je domena vseh nas, ki zastopamo parlament, torej tudi v veliki meri opozicije.
Jaz želim uspešno delo Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in pa seveda veliko bolj konstruktivno sodelovanje, kot je bilo to v prekletem mandatu. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Naslednji je na vrsti gospod Dragutin
Mate.
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa.
Najprej bi želel izpostaviti kakšno stvar v zvezi z delom komisije, predvsem bi rad povedal nekaj glede na nekatere stavke, ki so bili zdaj izrečeni, in sicer to, da je komisija v dosedanjem delu, v letošnjem letu, ko smo dejansko začeli s svojim delom, lahko rečem, da sem bil kot član komisije izredno zadovoljen, da smo v vseh nadzorih imeli popolno kooperativno sodelovanje vseh služb, ki smo jih obiskovali, na razpolago so nam bili vsi podatki in vse informacije, ki jih po zakonu lahko dobimo. In pri tem nismo naleteli na nobene ovire. To je dobra popotnica, da bo komisija lahko v nadaljevanju dobro in korektno opravljala svoje delo, ki ga ima, da v imenu parlamenta nadzira delo vseh obveščevalno-varnostnih služb in da pri tem predvsem zagotavlja njihovo delo na takšen način, da bo to delo zakonito.
Ključno za dobro delo komisije in za dober nadzor komisije je seveda to, da bo sama komisija spoštovala zakon, spoštovala predpise in se osredotočala na tista področja nadzora, za katere je zadolžena. In glavno področje našega nadzora je zagotavljanje oziroma preverjanje zakonitosti delovanja služb. Sam, kot član komisije bom, pri tem močno vztrajal in vse napore vložil v to, da dobimo pregled nad tem, da te službe delajo zakonito in da preverimo, če delajo zakonito. To je izredno pomembno, izredno pomembno sporočilo za naše državljane, da si parlament ne glede na politične stranke želi in da si bo prizadeval z vsemi
167
DZ/VI/3. seja
svojimi silami in močmi za to, da bomo vzpostavili takšen nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, kot je potreben ter da bomo z našim delom zagotavljali izvajanje njihovih nalog, ki v delu svojih nalog posegajo tudi v pravice državljanov do zasebnosti in na nekatera druga področja, da bodo ta dejanja prikritih preiskovalnih ukrepov izvajana izključno in samo v skladu z zakonom in da jim pri tem ne bodo kršene nobene pravice.
Še nekaj je pri tem pomembno. Vmes je bilo govora, da imamo mogoče v državi tudi neke institucije, ki na nek drug način poskušajo nadzirati itd. Jaz mislim, da moramo biti s takšnimi ocenami skrajno pazljivi, da moramo pri tem zaupati službam, ki jih ta država ima, ki morajo biti poklicne, profesionalne in ne politično obarvane. Upam, da so takšne, zato ker drugače bo naša varnost prej ali slej precej ogrožena. Te službe morajo odkriti, če se takšni pojavi pojavljajo v družbi.
Na žalost moram tudi odločno nasprotovati nekaterim tezam, ki sem jih danes lahko slišal, tudi v odprtem delu seje, ko se nekatere politične oziroma ekstremne skupine povezujejo z eno stranko. To je neprimerno, za to ni nobenih dokazov in to je politikantstvo, ki se mu je prav tisti, ki je o tem govoril, želel izogniti. Če govorimo o tem, kaj pišejo mediji, bi lahko ravno tako rekli, da so tudi kakšni drugi pripadniki strank bili na kakšnih srečanjih in bili v družbi s kakšnimi ljudmi, ki so mogoče tudi pripadniki kakšnih ekstremnih skupin. Za mene je glede ekstremnih skupin v Sloveniji pomembno samo nekaj, ne glede na to, ali so leve ali so desne, so povezane z raso, spolom, je to popolnoma nepomembno, mene pri tem skrbi samo eno - če imamo takšne skupine, če te skupine delujejo proti varnosti državljanov ali proti vladnim institucijam države, da organi pregona ukrenejo vse, da to preprečijo, in pri tem je popolnoma nepomembno, kakšne barve so ekstrezmizmi. In seveda pri delu komisije je treba slediti tem smerem.
Še enkrat, za zaključek. Z naše strani se mi zdi najbolj pomembno današnje sporočilo našim državljanom to, da bo parlament z vsemi svojimi silami, z vso podporo sklepom omogočil instituciji, ki jo ima za to, in to je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da bo lahko svoje delo izvajala tako, da bo zagotavljala, da bodo vse tri službe, ki imajo možnost v Sloveniji izvajati prikrite preiskovalne ukrepe, le-te izvajale izključno in samo v skladu z zakonom. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Še v imenu predlagatelja, mag. Melita
Župevc.
MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Mene veseli, če bodo dejansko ti trije sklepi, ki jih je predlagala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih
služb, danes tudi dejansko sprejeti. Mislim, da je to prava popotnica in neka zaveza službam, ki jih naziramo in nenazadnje predvsem vladi, da je dolžna tej komisiji omogočiti normalno, zakonito in poslovniško delo.
Bi pa za konec samo še tri stvari poudarila. Prej na zaprti seji sem jih že, pa govori o nekih splošnih stvareh, ki se mi zdijo pomembne. To je, da bi poročilo o delu te komisije obravnavali ob koncu vsakega mandata, torej da se ne bi zgodilo tako, kot se je zgodilo danes, da mi obravnavamo poročilo, ki ga je vodila neka druga opozicija, ki je nastalo in je plod dela neke druge politične stranke, predvsem pa nekega drugega mandata. Zato se mi zdi prav, da komisija v aktualnem mandatu Državnega zbora opravi svoje delo, ne pa, da je potem novi parlament, da so novi poslanci soočeni s tem, da se morajo na nek način opredeljevati do dela, do stališč, do sodb prejšnje komisije pod prejšnjo sestavo.
Druga stvar, ki se mi zdi pomembna in bi bila v tem parlamentu dobrodošla, je, da bi to komisijo začeli obravnavati kot nekega partnerja, ne pa kot neko oazo, ki se ukvarja z nekimi eksotičnimi stvarmi. Bom dala konkreten primer. Že prej sem rekla, jaz bi bila zelo vesela, če bi ta komisija bolj sodelovala z Odborom za obrambo in Odborom za zunanjo politiko. Dala bom primer. Pred kratkim smo v Državnem zboru obravnavali varnostne razmere v Siriji, kamor smo poslali tudi slovenskega opazovalca. Vi veste, da naše službe na tem področju opravljajo kakovostno delo in so tudi poročale navedenim odboroma. Jaz si želim, da bi tudi ta dva odbora razumela, da je Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami pomemben element in je prav, da se jo v delo in poročanje teh služb na ustrezen način tudi vključi.
In še tretja stvar. Moram reči, da jaz kot predsednica te komisije nimam nobenih težav s tem, da bi se k obravnavi tega poročila v Državnem zboru povabilo tudi direktorje pristojnih nadzorovalnih služb. Mislim, da je prav, da imajo možnost tudi kakšnega pojasnila. Rečeno mi je bilo, da je to v preteklosti že bila praksa, in kot rečeno, jaz tej praksi ne nasprotujem.
Pa samo še ena stvar. Jaz izražam zdaj neko osebno zavezo, da se bom trudila, da ta komisija ne bo delala na podlagi novinarskih člankov, kar je bilo že rečeno. Je pa res, da če komisija na prošnje in zahteve na bo dobivala gradiv, ji kaj drugega verjetno tudi ne preostane. Jaz se bom trudila, da bomo delali korektno, v skladu s poslovnikom in tudi zakonom. Hvala.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Izčrpali smo seznam tistih, ki so želeli razpravljati, vendar ne tudi časa za razpravo. Zato sprašujem, ali želi še kdo razpravljati na podlagi 71. člena Poslovnika? Če bom videla prijave, bom potem odprla tudi razpravo. Želi
168
DZ/VI/3. seja
kdo? Kot vidim, ne želi nihče razpravljati. Smo soglasni, da ne želi nihče razpravljati? Torej razprave ne bomo odprli.
K predlogu sklepov amandmaji niso bili
vloženi.
Državni zbor bo glasovanje o predlogu sklepov, ki jih je zboru predložila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, opravil danes pol ure po prekinjeni 6. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na naslednjo točko, to je 6. TOČKA DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 12 poslank in poslancev s prvopodpisanim Rihardom Branisljem.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju.
Izvolite, za obrazložitev, gospod
Braniselj.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovana podpredsednica, kolegice, kolegi!
Predlog novele Zakona o varstvu okolja, ki je pred vami, je del širše zastavljenih varčevalnih ukrepov na strani Državnega zbora, obenem pa pomeni ukinitev ene od inštitucij, za katero ugotavljamo, da ni več nujno potrebna.
Predlog zakona upošteva predvsem načelo varčevanje, gospodarnosti in transparentnosti. Načelo varčevanja se odraža v tem, da se proračunska sredstva ne uporabljajo za financiranje doseganja določenih ciljev, ki jih lahko dosežemo tudi brez uporabe proračunskih sredstev. Načelo gospodarnosti zahteva doseganje želenega učinka z minimalnim obsegom sredstev. Načelo transparentnosti zahteva pravno, vsebinsko in finančno nedvoumna razmerja med Državnim zborom kot zakonodajno vejo oblasti in drugimi organi in organizacijami. Svet za varstvo okolja je namreč edina neodvisna in samostojna organizacija, ki jo je ustanovil Državni zbor, hkrati pa izključno iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje. Četrti odstavek 150. člena Zakona o varstvu okolja določa, da delovanje članov Sveta za varstvo okolja ni poklicno. Člani so za delovanje na sejah Sveta za varstvo okolja upravičeni do sejnine in do povračila potnih stroškov skladno s predpisi, ki veljajo za javni sektor, ter doplačila za izdelavo strokovnih gradiv skladno s poslovnikom Sveta za varstvo okolja. Prav tako je Svet za varstvo okolja upravičen tudi do poslovnih prostorov in samostojnega strokovno-administrativnega in finančnega poslovanja.
Predlagana ukinitev Sveta za varstvo okolja ni posledica njegovega slabega dela in ne pomeni nezaupanje v delo njegovih članov, ki so sicer eminentni strokovnjaki na različnih
področjih, ampak v trenutnih javnofinančnih razmerah predstavlja enega od nujnih parcialnih varčevalnih ukrepov na strani Državnega zbora, kar pomeni prihranek v višini proračunske postavke 120 tisoč evrov letno. Po mnenju predlagateljev ne bo imel negativnih posledic na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja. Področje varstva okolja bo tako po ukinitvi sveta v celoti ostalo pod pristojnostjo resornega ministrstva.
Trajnostni razvoj in varstvo okolja sta eni ključnih usmeritev naše države in s tega stališča je pomembno, da ima Državni zbor svoj posvetovalni organ na tem področju. Vendar, ali si potemtakem ne bi tudi druga področja, enako ali še bolj pomembna, zaslužila, da se ustanovijo različni sveti kot posvetovalna telesa tudi na vseh teh področjih. Žal si Republika Slovenija v trenutni javnofinančni krizi tega nadstandarda ne more privoščiti.
Predlagatelji smo mnenja, da po 17 letih obstoja Državni zbor lahko pogreša ta posvetovalni organ tudi iz naslednjih razlogov. Vse politične stranke imajo v svojih programih močan poudarek na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja. Razvoj tega področja in civilne družbe je v zadnjih 17 letih tako zelo napredoval, tudi po zaslugi Sveta za varstvo okolja, da je osveščenost na zelo visokem nivoju. Ta država tako ali drugače financira preko 250 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva okolja, s tem da jih preko 20 deluje v javnem interesu. V vladnih službah na področju varstva okolja pa je zaposlenih približno 706 javnih uradnikov. Naša država je prenormirana na področju varstva okolja, na primer Agencija Republike Slovenije za okolje, kjer so permanentne težave zaradi umeščanja infrastrukturnih, energetskih objektov v prostor, različnega umeščanje deponije odpadkov v prostor, sesuva se nam težka in okoljsko sporna industrija... / znak za konec razprave/... gospodarske krize, država se nam je v zadnjih 100 letih zarasla za tretjino. Končno ima Državni zbor kot naročnik in uporabnik storitev, posvetovalna institucija legitimno pravico, da te usluge odpove, če smatra, da jih ne potrebuje več.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Braniselj, počasi zaključite, prosim.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Predlagatelj predlaga Državnemu zboru, da predlog novele Zakona o varstvu okolja sprejme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dejanu Židanu.
169
DZ/VI/3. seja
MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, drage poslanke in poslanci, spoštovana državna sekretarka s sodelavcem in ostali prisotni, lep pozdrav!
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je Predlog zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja kot matično delovno telo obravnaval na 6. seji 30. 5. 2012.
Na seji odbora so sodelovali predstavniki predlagateljev zakona poslanec Rihard Braniselj, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravne službe in predsednik Sveta za varstvo okolja dr. Franc Lobnik.
Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k besedilu predloga zakona ni imela pripomb.
Predstavnik predlagateljev zakona je predstavil cilje in načela zakona, nato pa je predsednik sveta dr. Franc Lobnik podal obširno predstavitev dosedanjega delovanja sveta. V razpravi je še posebej poudaril, da funkcije sveta nikakor ni mogoče enačiti s funkcijami nevladnih organizacij, saj gre v primeru sveta za posvetovalni organ Državnega zbora, ki je ustanovljen z zakonom, kar nevladne organizacije niso. Opozoril je tudi, da bosta zaradi ukinitve sveta strokovna in civilna javnost težje uveljavljali svoje predloge in rešitve pri pripravi zakonskih predlogov.
Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije je na seji odbora predstavil njen predsednik, ki je obrazložil, da se komisija do predloga zakona sicer ni opredelila, v razpravi pa so člani komisije opozorili, da bi morale odločitve o ukinjanju inštitucij, ki so financirane iz državnega proračuna, temeljiti na izsledkih analiz, ki pa v temu primeru niso bile narejene. Komisija je tudi opozorila, da predlagatelji zakona niso predvideli prenosa nalog sveta na kakšno drugo inštitucijo.
V razpravi na seji odbora je mnenje Vlade predstavila državna sekretarka, ki je danes tukaj prisotna, in je obrazložila, da je v pripravi obsežnejša sprememba Zakona o varstvu okolja, ki naj bi bila vložena v Državni zbor jeseni 2012. V okviru novele zakona bo ministrstvo presodilo tudi o razlogih za ukinitev sveta, ki jih vsebuje predloženi predlog zakona, in predlagalo ustrezne rešitve.
Glede na takšno obrazložitev državne sekretarke je član odbora predlagal, da odbor skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora razpravlja in odloča o predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Opozicijski poslanci smo se strinjali s predlogom sklepa in v razpravi o njem še poudarili, da ni nobenega razloga, da bi se hitelo s sprejetjem tega zakona, temveč bi bilo edino smiselno obravnavati oba predloga zakona hkrati, torej vladnega, ki bo predložen, in tega, ki je v zakonodajnem postopku danes.
Opozorili smo tudi na sam postopek obravnave predloga zakona, menimo namreč, da obrazložitev predlagatelja, da gre le za manj zahtevne spremembe predloga zakona, zato je predlog v obravnavo in sprejemanje po skrajšanem postopku, ne drži. Ukinitev organa, ki je z zakonom dobil poseben položaj, ki mu omogoča neodvisnost in samostojnost pri obravnavi okoljskih in drugih vprašanj, po našem mnenju pomeni velik vsebinski poseg v zakonske določbe. Opozorili smo tudi, da če se že odloča o spremembi nekega zakona, ki je vložen v zakonodajni postopek na podlagi dogovora v Državnemu zboru, potem bi bilo primerno, da se ga vloži šele po doseženem pogovoru z vsemi poslanskimi skupinami. Tega enotnega dogovora v tem primeru ni bilo.
Nasprotno pa so člani odbora iz vrst koalicije izrazili prepričanje, da je ukinitev sveta smiselna, saj je država na področju varstva okolja prenormirana in da bodo lahko nevladne organizacije prevzele dosedanje poslanstvo in naloge sveta. Opozorili so tudi, da svet pravzaprav nima posebne teže, saj lahko zgolj pripravlja mnenja in vprašanje je tudi, v kakšni meri so vse dosedanje vlade sploh upoštevale priporočila sveta pri oblikovanju svojih odločitev.
Po končani predstavitvi stališč glede predloga sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je odbor o njem glasoval in ga ni sprejel.
V nadaljevanju je odbor odločal še o dveh predlaganih sklepih opozicijskih poslancev in jih ni sprejel.
Odbor je po končani razpravi glasoval o vseh členih predloga zakona, te pa je sprejel.
Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo tudi predstavnici Vlade, državni sekretarki gospe Marjeti Peterlin.
MARJETA PETERLIN: Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da je v pripravi obsežnejša sprememba Zakona o varstvu okolja, ki bo predvidoma vložena v Državni zbor Republike Slovenije jeseni 2012 z namenom, da bi bil zakon sprejet do konca leta 2012. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že pripravlja besedilo tega predloga, vseboval pa bo zlasti rešitve, povezane z dokončanjem prenosa zahtev nekaterih direktiv in nekatere druge prilagoditve veljavnim direktivam zaradi postopkov, ki jih vodi Evropska komisija proti Republiki Sloveniji. Ministrstvo bo v postopku priprave zakonskega besedila zaradi možnih izboljšav proučilo tudi druge dele zakona. V
170
DZ/VI/3. seja
temu delu je mogoče presoditi tudi o razlogih za ukinitev Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, ki jih vsebuje Predlog zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja, in predlagati ustrezne rešitve.
Vsebinsko enako mnenje, kot je povedal že predsednik odbora, je bilo podano tudi na odboru in tudi na komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Medtem je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že pripravilo besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki pa vsebuje le nekatere nujne ukrepe za spodbujanje gospodarstva in odpravo administrativnih bremen ter ovir, ki ga bo Vlada Republike Slovenije skupaj s še nekaterimi drugimi zakoni poslala v Državni zbor Republike Slovenije. Ta zakon zaenkrat ne vsebuje nobenih določb, ki bi urejale tovrstna telesa.
Če bo Državni zbor Republike Slovenije sprejel predlagani zakon, s katerim bo Svet za varstvo okolja Republike Slovenije ukinjen, bo ministrstvo proučilo možnost ustanovitve sveta kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje, v katerega bi lahko bili vključeni tudi zunanji strokovnjaki, institucije in nevladne organizacije. Tako kot doslej.
Vlada Republike Slovenije torej sprejemu obravnavanega zakona ne nasprotuje, če Državni zbor Republike Slovenije meni, da so razlogi za ukinitev Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije takšni, da zahtevajo spremembo zakona po skrajšanem postopku. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala tudi vam.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev, mag. Jana Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Gospa podpredsednica, državna sekretarka, poslanke in poslanci, prav lepo pozdravljeni!
Poslanska skupina DeSUS bo predlagano spremembo Zakona o varstvu okolja, katerega sopodpisniki smo, podprla.
Poudariti moram, da predlog zakona, s katerim se ukinja 17-letno delovanje Sveta za varstvo okolja, ni plod hitre, nepremišljene odločitve. Ravno nasprotno. Pretehtali smo tako razloge za in razloge proti ukinitvi sveta. Svet je bil ustanovljen leta 1993, do leta 2001 je denar zanj zagotavljal Državni zbor, nato okoljsko ministrstvo, od lanskega proračunskega leta pa ga spet financira Državni zbor. Razlogi za njegovo ukinitev so izključno trenutne javnofinančne razmere v državi, ukinitev pa je le eden izmed številnih nujnih varčevalnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ, k čemur stremi tudi Državni zbor. Razlog tako nikakor ne predstavlja ocena delovanja sveta, niti zaupanje v njegovo delovanje. Dosedanje delo strokovnjakov,
članov sveta je vsekakor treba oceniti pozitivno. Vendar moramo ob tem vzeti v obzir tudi dejstvo, da je funkcija delovanja sveta zgolj posvetovalna, zato smo pri oceni, ali svet pri našem delu potrebujemo ali ne, odločali tudi na podlagi tega dejstva. Končno naj še poudarim, da njegova ukinitev ne bo imela negativnih posledic na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, ki sta vsekakor ključni usmeritvi naše države, saj je danes družba zelo okoljsko ozaveščena.
Slednje in pa seveda, kot že zgoraj omenjeno, prevetritev potrebnosti in nujnosti finančnih izdatkov je razlog, da je Poslanska skupina DeSUS podpisnica tega predloga, iz istih razlogov pa bomo tudi prispevali svoje glasove k sprejetju tega zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Janez Vasle.
JANEZ VASLE (PS NSi): Gospa predsednica, kolegice, kolegi, predstavniki Vlade, dober dan!
S Predlogom zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja se predlaga ukinitev tega sveta za varstvo okolja, ki deluje pod okriljem Državnega zbora. V Poslanski skupini Nove Slovenije predlog razumemo kot enega izmed številnih ukrepov v prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ. Seveda nekateri trdijo, da okoli 100 tisoč evrov letno, kolikor znaša proračun sveta, ni veliko denarja. In da je nesmisel varčevati pri takšnih zneskih, ampak pravijo pa tudi, če denarja nimaš, je to veliko denarja. Še posebej za organ, od katerega bi pričakovali jasna, trdna stališča in usmeritve in dobre rezultate pri njihovi implementaciji, v resnici pa je bila slika drugačna. V zadnjem letu je Svet za varstvo okolja pripravil kar nekaj posvetov in pripravil nekaj stališč in ena od glavnih tem je bilo stališče do predlagane gradnje TEŠ 6. Svet je predlagal, da naj Vlada naroči izdelavo čistejšega energetskega scenarija z intenzivno usmeritvijo, učinkovito in varčno rabo ter obnovljive vire energije, ki bi pokazal, ali je srednjeročno možno doseči primerno energetsko oskrbo tudi brez TEŠ 6 in NEK 2. Eno glavnih priporočil sveta pa je bilo tudi, da naj Vlada opravi široko javno razpravo o tej problematiki. Na žalost smo ugotovili, da nič od tega ni bilo dejansko uveljavljeno. Ob tem naj le dodam, da bi od tega sveta pričakovali vsaj jasno stališče za ali proti projektu, podkrepljeno z argumenti stroke. Te smo zaman čakali.
V Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je absolutno prav, da se nevladne okoljske organizacije združujejo. Za to obstaja več možnosti in ni edina možnost, da se to izvaja ravno v Državnem zboru. Recimo, Ministrstvo za okolje nakazuje možnost, da se v okviru za letošnjo jesen načrtovanih večjih sprememb Zakona o varstvu okolja razmisli tudi o možnostih prenosa platforme s Sveta za
171
DZ/VI/3. seja
varstvo okolja pod okrilje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kamor nedvomno najbolj sodi.
V	Novi Sloveniji bomo z vizijo, da svet pridobi na učinkovitosti, podprli predlagano novelo Zakona o varstvu okolja.
PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Gašpar Gašpar Mišič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica.
Skrb za okolje je naša osnovna naloga in dolg zaradi napačnih odločitev bomo prej ali slej plačali vsi, vsa živa bitja.
Poslanci vladajoče koalicije predlagajo ukinitev Sveta za varstvo okolja zaradi varčevalnih ukrepov Državnega zbora, ki za njegovo delovanje zagotavlja sredstva. S tem bi privarčevali okoli 120 tisoč evrov oziroma toliko je bilo zanj predvidenih v veljavnem državnem proračunu oziroma finančnem načrtu Državnega zbora za leto 2012 pred sprejetjem rebalansa. Pobuda je nastala na Kolegiju predsednika Državnega zbora oziroma gre za pobudo predsednika Državnega zbora. Naj opozorim, da je Državni zbor oziroma Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora letos aprila že obravnaval poročilo o delu Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije od novembra 2010 do konca lanskega leta. To je bila, kot kaže, zadnja obravnava poročila tega nevladnega organa, katerega ključna naloga je spremljati kakovost in varstvo okolja pri nas, saj ga namerava vladajoča koalicija po 17 letih ukiniti. V Pozitivni Sloveniji smo glede na to, da ob obravnavi poročila Sveta ni bilo zaslediti nikakršnih kritik na njegovo delo, presenečeni, kako so poslanci koalicije v roku več kot mesec dni popolnoma spremenili svoje mnenje. Ali zgolj poslušno sledijo navodilom ali pa menijo, da strokovna javnost ni potrebna oziroma da imamo lahko prazne glave. Če se ne motim je nekdo od njih v razpravi na delovnem telesu celo zatrdil, da tovrstnih strokovnih institucij ne potrebujemo, ker imamo internet. Če odmislimo umnost omenjene trditve, je več kot očitno tudi, da ga nekateri poslanci vladajoče koalicije ne uporabljajo in da se še niso seznanili s spletno stranjo Sveta za varstvo okolja.
V	Pozitivni Sloveniji ne nasprotujemo varčevanju oziroma racionalizaciji, predloga zakona pa ne moremo podpreti, saj menimo, da vodstvo Državnega zbora oziroma predsednik Državnega zbora pri pripravi finančnega načrta Državnega zbora ni storil vsega, da bi kljub zavezi Državnega zbora k varčevanju prihranil dovolj sredstev za obstoj sveta. Opozoriti želimo, da bi se Državni zbor, kot najvišje zakonodajno telo moral zavedati pomena okoljske politike, ki v luči trajnostnega razvoja postaja važen del gospodarske in razvojne politike. Poleg tega želimo vladajočo koalicijo opozoriti, kako
namerava zagotoviti po tem, ko je ukinila Urad za podnebne spremembe, ko ni več Sveta za trajnostni razvoj, povezovanje med politiko, strokovno in zainteresirano javnostjo in nevladnimi organizacijami glede omenjene tematike. Kot kaže, ta koalicija in vlada ne potrebujeta nasvetov, pa čeprav bi jima prav prišli.
Da ne omenjamo, da je bilo konec maja na mah ukinjenih več kot 100 posvetovalnih in delovnih teles Vlade, ne da bi bili njihovi člani o tem sploh obveščeni. O ukinitvi nekaterih komisij in svetov, denimo Sveta za trajnostni razvoj, ki ga je vodila Nobelova nagrajenka dr. Lučka Kajfež Bogataj, so bili njihovi člani vsaj obveščeni.
Ukinjanje svetov in komisij, v katere je bila povabljena civilna družba, postavlja pod vprašaj tudi odnos te koalicije do civilne družbe. Naj pri tem opozorimo tudi na simboliko oziroma sporočilo, ki ga s takim ravnanjem vladajoče koalicije dajemo širšemu mednarodnemu svetu, Svet za trajnostni razvoj je že ukinjen, Svet za varstvo okolja pa bomo ukinili tik pred prihajajoči konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Riu de Janeiru. Namen konference, ki bo potekala od 20 do 22. junija, je pregled dosedanjih prizadevanj mednarodne skupnosti na področju trajnostnega razvoja in obnovitev politične zaveze za trajnostni razvoj. In ravno na temo zelenega gospodarstva, ki postaja temeljni koncept za trajnostni razvoj, je letos maja Svet organiziral posvet.
V Pozitivni Sloveniji želimo opozoriti, da tudi, če bo zakon kljub našemu nasprotovanju sprejet, slednje ne obvezuje vlade in vladne koalicije, da nam povedo, na kakšen način nameravajo zagotoviti obravnavo aktualnih okoljskih in gospodarskih problemov izven pristojnih vladnih resorjev. Vlada se namreč po našem mnenju ni zadovoljivo opredelila do tega vprašanja, saj je navedla zgolj to, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tako že pripravlja besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, in da bo v tem delu ministrstvo presodilo tudi o razlogih za ukinitev sveta. / znak za konec razprave/ Sem končal ali lahko še?
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Deset sekund.
GOŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Svet za varstvo okolja združuje in povezuje in predstavlja sinergijo 220 nevladnih organizacij, ki skrbijo za naše okolje. Zato ne ukinimo Sveta za varstvo okolja. Vsi ste se prej izgovarjali, iz vseh poslanskih skupin - izgovori niso dovolj. To kar delate, ni dobro za naše okolje, enkrat bomo morali plačati ceno za vse napake, ki jih delamo našemu okolju. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.
172
DZ/VI/3. seja
Gospod Zvonko Lah.
ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovana gospa državna sekretarka!
Za Slovensko demokratsko stranko je skrb za okolje eno od temeljnih vrednot. Zavedamo se, da brez drugačnega odnosa do okolja, drugačnih potrošniških navad in brez družbeno odgovornega ravnanja podjetij preko obveznosti, ki jim jih nalaga zakonodaja, vseh problemov ne moremo rešiti. Vloga države se izraža v postavitvi takšnih pogojev, da postane varovanje okolja in narave za posameznika razvojna priložnost in ne breme, ki zavira.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da Svet za varstvo okolja predstavlja institucionalni nadstandard na področju varstva okolja v naši državi ter da se je njegovo dosedanje delovanje premalo odražalo v zakonodajnem urejanju varstva okolja in predvsem trajnostnega razvoja in pri izvajanje posameznih okoljskih politik države in občin. Mogoče je temu botrovala sestava članov sveta, od katerih je tri četrtine strokovnjakov s področja varstva okolja iz akademskega nivoja in ena četrtina predstavnikov nevladnih organizacij. Če bi bili v sestavi tudi predstavniki nosilcev in izvajalcev okoljskih politik, bi bilo na področju varstva okolja več rezultatov in nas nadzorniki iz Evropske unije ne bi preganjali. Na izvajanju javnih gospodarskih služb s področja ravnanja z odpadki, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter vodooskrbe je bilo v preteklosti premalo narejenega. Tudi v tujini imajo podobne svetovalne organe na področju trajnostnega razvoja, ki imajo v svoji sestavi poleg strokovnjakov iz akademskega nivoja in nevladnih organizacij tudi predstavnike gospodarstva, občin, sindikatov, delodajalcev in celo kmetov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke upamo, da bo Vlada pri pripravi novega zakona o varstvu okolja predvidela podoben svetovalni organ za trajnostni razvoj, ki bo imel večji vpliv tudi na sprejemanje ustrezne zakonodaje in izvajanje politik s področja varstva okolja.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo ta zakon o spremembi zakona o varstvu okolja podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Naj že takoj v uvodu povem, da Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja v poslanski skupini ne bomo podprli, saj gre za ukinitev Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije, ki ga je ustanovil Državni zbor z namenom, da spremlja
stanje na področju varstva okolja v naši državi, in kar je zelo pomembno, svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
Torej bi s sprejemom tega zakona izgubili pomembno institucijo, ki nas opozarja s strokovnimi mnenji, stališči, analizami, o tem, kar se dogaja na področju okolja. To dokazuje tudi sestava sveta, saj je v svetu predlaganih cela vrsta najeminentnejših strokovnjakov, ki delujejo tako na področju naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih, družboslovnih, humanističnih in medicinskih ved. Seveda so tudi predstavniki nevladnih organizacij vključeni v Svet za varstvo okolja, tako da je resnično omogočen zelo širok spekter vseh tistih, ki želijo opozarjati na stanje na področju okolja v Republiki Sloveniji.
Če pogledamo prakso, kaj se dogaja v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je s spremembo Zakona o vladi ukinjenih cela vrsta tudi organov znotraj sestave Vlade, ki so delovali na temu področju, temu pa očitno tudi sledi Državni zbor, ki ukinja tudi svojo neodvisno institucijo in ravno ta neodvisnost je tista najpomembnejša dobrina, če lahko tako rečem, ki jo Državni zbor nikakor ne bi smel izpustiti iz svojih rok. Namreč, Državni zbor ima nalogo, da nadzira delo Vlade in ta nadzor je mogoč samo, če imaš za to tudi ustrezno strokovno pomoč. Svet za varstvo okolja je zagotovo izjemno pomembna strokovna pomoč za delo poslank in poslancev, ko obravnavamo področje okolja.
Seveda je okolje zelo širok pojem, tako da se pri tem srečujemo tako s kmetijskimi zemljišči in ohranitvijo kmetijskih zemljišč, predvsem najboljših, torej za nadaljnjo obdelavo v Sloveniji. Tako se ta svet ukvarja tudi s prehransko varnostjo in eden od ukrepov, ki jih ta hip zaznavamo v proceduri Državnega zbora, je povezan ravno s tem, da se drastično ponovno lahko poseže tudi na področje najboljših kmetijskih zemljišč. Svet za varstvo okolja je seveda tisti, ki bi lahko tudi z argumenti predstavil Državnemu zboru, zakaj je to slabo, ali pa tudi, če bi se našel kakršen koli element, zakaj je to dobro.
Poleg tega pa mislim, da je nesporno dejstvo, da v Državnemu zboru sprejemamo skoraj v vsakem mandatu, skoraj v vsakemu letu interventne ukrepe, ki jih je treba sprejemati zaradi tega, ker so posledice naravnih ujm iz leta v leto hujše in škode vse večje. Tako tudi to kaže na dejstvo, da se v Sloveniji odražajo spremembe v okolju na način, da so te posledice nevarne tako za ljudi kot tudi za premoženje, vse to pa ima posledico zelo velike finančne posledice.
Ko primerjamo znesek 90 tisoč evrov, ki naj bi jih Državni zbor prihranil z ukinitvijo Sveta za varstvo okolja, škodo, ki jo povzročamo tudi zaradi neustrezno sprejetih zakonov, s katerimi dovoljujemo posege in gradnjo na območjih, kjer tega, če bi spoštovali stroko, ne bi počeli, je ta znesek resnično zanemarljiv.
Zato predlagamo v tej fazi Državnemu zboru tudi amandma, s katerim predlagamo, da
173
DZ/VI/3. seja
začne ta zakon veljati šele 1. januarja 2013, če je že tako visoko prepričanje v Državnemu zboru, da je treba ukiniti ta svet, kajti do takrat, smo prepričani, bo tudi Vlada Republike Slovenije pripravila obsežnejši zakon oziroma spremembo zakona o varstvu okolja, v katerem želimo, da opredeli tudi status Sveta za varstvo okolja. S sprejetjem našega amandmaja lahko tudi potem aktivno spremljamo dogajanje na vladni strani in rešitev za svet. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!
V Državljanski listi smo pobudniki sprememb Zakona o varstvu okolja, s katerim ukinjamo Svet za varstvo okolja, ki je bil ustanovljen leta 1993. Radi bi poudarili, da ne trdimo, da je ta institucija svoje naloge opravljala neustrezno, vendar so vse formalne pristojnosti, ki so bile svetu dane, zgolj posvetovalne narave in kot smo priča, je v 18 letih delovanja tega sveta sama civilna družba tako napredovala, da v Sloveniji ne potrebujemo več tovrstnega posvetovalnega organa znotraj Državnega zbora, ki je, mimogrede, svojevrsten.
Namreč Svet za varstvo okolja je edina neodvisna in samostojna organizacija, ki jo je ustanovil Državni zbor in ji hkrati iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za delovanje. Pri tem se lahko vprašamo, zakaj nimamo sveta za mladino, sveta za podjetništvo in še veliko je področij, kjer bi po tej logiki lahko bili potrebni z vidika naše družbe. Dejstvo pa je, da leta 1993 še nismo imeli skoraj 250 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja, društev, ustanov, zavodov. Poleg tega so bili v letu 2009 prvič podeljeni statusi nevladnim organizacijam, ki na področju varstva okolja delujejo v javnem interesu.
155. člen Zakona o varstvu okolja jim daje možnost, da že na podlagi zakona sodeluje v določenih postopkih, na primer pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj. Takšen status ima kar 14 organizacij. Nadalje ima na podlagi Zakona o ohranjanju narave 26 društev status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Takšna društva imajo pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Zato je strah tistih, ki trdijo, da bo skrb za okolje po ukinitvi sveta v Sloveniji potisnjena na stranski tir, popolnoma odveč.
Naslednji vidik, ki ga želimo poudariti, je dejstvo, da z ukinitvijo sveta nič ne izgubljamo, saj svet sestavlja 15 članov, od tega je 12 strokovnjakinj in strokovnjakov s področja varstva okolja, ki so jih predlagali Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter univerze, in trije predstavniki nevladnih organizacij s področja varstva okolja. Torej, glede na sestavo sveta se bodo njegovi člani še naprej ukvarjali s
področjem varstva okolja in s svojimi kompetencami pomembno prispevali k dodani vrednosti tega področja, saj se s tem ukvarjajo poklicno in so v večini tudi financirani iz javnih sredstev.
V Državljanski listi smo mnenja, da mora država najprej varčevati pri sebi in manj pri državljanih. Današnja sprememba Zakona o varstvu okolja je korak v tej smeri. Ukinjamo posvetovalno telo sebi, da bo ostalo več za nevladne organizacije na področju varstva okolja in zato bomo poslanci Državljanske liste spremembe Zakona o varstvu okolja podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Roman Žveglič.
ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Lep dober dan vsem prisotnim! Upam, da bo, ko bo konec našega zasedanja, tudi vreme malo lepše.
Predlagana novela Zakona o varstvu okolja je nedvomno eden izmed zakonov, ki sodijo v kategorijo naredimo iz muhe slona, pa naj stane, kar hoče. Vendar za to niso krivi predlagatelji zakona, pač pa je to krivda, če smem uporabiti ta izraz, predvsem nekaterih gospodov na moji levi in nekaterih ostalih gospodov, ki ne izbirajo sredstev za udrihanje po koaliciji, ki naj bi našo državo, njeno okolje ter njene naravne vire po hitrem postopku pripeljala na poslednje počivališče, državljankam in državljanom pa privoščila zgolj jok in škripanje z zobmi, če se izrazim svetopisemsko.
Opravičujem se, če sem morda bil nekoliko grob in mračnjaški, vendar moje predstave izhajajo iz besed nekaterih razpravljavcev na matičnem delovnem telesu, iz katerih je mogoče razbrati prav to. Namreč, če ukinemo Svet za varstvo okolja, kar je bistvena vsebina sprememb v predlagani noveli, bo varstvo okolja in narave ostalo le še nek abstrakten pojem, o katerem se bodo učili naši potomci, če jih bomo seveda imeli, pri predmetu zgodovine. Seveda temu še zdaleč ni tako. Sam ugotavljam, da so se v potoku, ki teče čez mojo kmetijo, nazaj naselili raki, ribe, ki jih sicer čaplje z veseljem lovijo, ki jih prej ni bilo - čapelj, mislim, bile so samo ribe. Tako je stanje na področju okolja veliko boljše, kot je bilo pred 30 leti, sploh pri vodah v mojem kraju.
Svet za varstvo okolja je bil ustanovljen leta 1993 na podlagi starega zakona o varstvu okolja. Njegova bistvena naloga je spremljanje stanja na področju varstva okolja, predstavljal pa naj bi tudi vezni člen med zakonodajo in izvršilno vejo oblasti na eni strani ter strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami na drugi strani. Financiranje sveta je od njegovega nastanka do leta 2001 bilo na plečih Državnega zbora, nato se je za 9 let preneslo na Vlado Republike Slovenije, po sprejetju novele zakona o varstvu okolja iz leta 2009 pa je s proračunskim letom 2011 financer sveta
174
DZ/VI/3. seja
ponovno postal Državni zbor, z argumentom, da je to bolj higienično.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke soglašamo s predlagatelji novele zakona o varstvu okolja, da predlog za ukinitev sveta ni posledica njegovega neustreznega delovanja ali nezaupanja v strokovnost, niti ne gre za kakršno koli politično maščevanje nad člani sveta. Gre preprosto za enega izmed ukrepov koalicije, ki težijo k racionalizaciji in zniževanju proračunskih odhodkov in ne bo imel negativnih posledic na področju varstva okolja. V Sloveniji imamo namreč okoli 250 nevladnih organizacij, ki zadevajo področje varstva okolja in so tako ali drugače financirane iz državnega proračuna. Poleg tega je v ministrstvih in organih v sestavi, ki delujejo na področju okolja, zaposlenih več kot 700 ljudi.
Poslanci Slovenske ljudske stranke menimo, da z ukinitvijo Sveta za varstvo okolja ne bo prišlo do takšnih posledic, kot sem jih izpostavil na začetku. Prepričani smo, da lahko novi svet, ko ne bo več opredeljen v zakonu o varstvu okolja, postane ena izmed najpomembnejših nevladnih organizacij, ki lahko s svojo akademsko avtoriteto in strokovnostjo poveže vse ključne dejavnike na področju varstva okolja. Organizira se lahko po zgledu nekaterih drugih nevladnih organizacij, ki kljub temu da niso ustanovljene z zakonom, uspešno varujejo interese slovenskih državljank in državljanov.
Poleg tega bi se lahko po zgledu ostalih strokovnih svetov vzpostavilo tudi posebno strokovno in posvetovalno telo Vlade, ki bi pokrivalo področje varstva okolja. Imamo, na primer, Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, Svet Vlade Republike Slovenije za mladino, Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja, Svet Vlade Republike Slovenije za kmetijstvo in razvoj podeželja, katerega član sem bil tudi sam. Tako menim, da bi lahko Vlada s povečano komunikacijo z zainteresirano javnostjo naredila več na tem, da bi se takoj na začetku sprejemanja zakonodaje pomagalo pripravljati zakonodajo in ne šele potem, ko pride v Državni zbor.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlagano novelo zakona o varstvu okolja podprli.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Končali smo prestavitev stališč poslanskih skupin.
Prehajamo na razpravo o členu in o vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda z dne 13. junija 2012.
V	razpravo dajem 6. člen ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim za prijavo. Čas za prijavo poteka. Ugotavljam, da so štirje prijavljeni razpravljavci.
Prva ima besedo mag. Katarina
Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo.
Socialni demokrati z amandmajem predlagajo, da se spremembe zakona začnejo uporabljati s 1. januarjem 2013. Poslanci Državljanske liste tega amandmaja ne bomo podprli zato, ker v tem ne vidimo nobene konkretne rešitve, ki bi bila dobra za Državni zbor ali pa za naše državljane.
Ugotavljamo namreč, da ima minister sam pristojnosti, če bi to presodil kot dobro rešitev, da sam oblikuje podobno posvetovalno telo, kot je, recimo, Svet za varstvo okolja, in ima takšno pravno podlago v 41. členu Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Ta rešitev je veliko bolj enostavna, hitrejša in pa tudi racionalna. Zato menimo, da ni prav nobene podlage za to, da takšen svet sploh oblikujemo kot sistemsko rešitev v zakonih in zato v bistvu niti ne vidimo nobene potrebe po tem, da sedaj to podaljšujemo.
Kljub vsemu pa bi se ob tem dotaknila še enega vidika delovanja tega sveta, in sicer kot članica odbora za okolje in kmetijstvo sem gospodu predsedniku tega sveta dvakrat postavila vprašanje, če mi kljub vsemu, čeprav niso tako enormni stroški za delovanje tega sveta, lahko pojasni strukturo teh stroškov. To se pravi, za kaj je bil denar porabljen: ali so bili to honorarji, plače, tiskanje brošur, ker to namreč iz letnega poročila tega sveta ni razvidno. Citiram njegov odgovor: "Kar se tiče pa varčevanja, štirinajst dni, preden so se začele akcije, sem pisal predsedniku Državnega zbora pismo, v katerem sem rekel, zavedamo se, da je potrebno varčevanje, in prosim za sestanek. Sestanek je bil en dan po tistem, ko je bil sestanek vodij poslanskih skupin. Imeli ste priložnost dobiti informacije pred tem sestankom in na tem sestanku sem podal tudi predlog spremenjenega finančnega načrta za 40 tisoč evrov." To je del odgovora. Konec navedka.
To je bil odgovor predsednika tega sveta, ko sem kot članica odbora dala pobudo, da odboru predstavi strukturo stroškov, za kaj je bil denar, 100 tisoč evrov, porabljen. Tako mene osebno in tudi poslance Državljanske liste žal niso prepričali, da bi glasovali proti ukinitvi tega sveta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Srečko Meh, pripravi naj se gospod Gašpar Gašpar Mišič.
Bi pa vljudno prosila vse poslanke in poslance, da se osredotočimo pri razpravi na 6. člen predloga zakona in amandma k 6. členu.
SREČKO MEH (PS SD): Prijazen pozdrav!
Še enkrat, gospe in gospodje, predlagam, da amandma k 6. členu sprejmete.
Najprej se mi zdi na nek način čudno oziroma nepošteno, da ukinjamo nek svet, ki smo ga mi ustanovili, naši predhodniki, na vrat in nos, takoj. To se mi zdi, da ni prav in ni v redu.
175
DZ/VI/3. seja
Če rečem najprej to, da delamo iz muhe slona, in če je ta primerjava dobra -naredili bomo iz slona muho. To se bo naredilo s tem, ko ukinjamo Svet za varstvo okolja in ga postavljamo nekam, kar bi že lahko mirno naredili, in ga postavljamo ob obok 250 organizacijam, ki se s tem ukvarjajo. Preveč odgovorna je ta tematika, da bi mi v Državnemu zboru danes govorili o tem, naj to naredi Vlada. Gospe in gospodje, to je bil organ oziroma ustanovljen svet tega Državnega zbora, ki je za nas, ki je za Državni zbor obravnaval izjemno pomembno tematiko ne na področju politike, ampak na področju stroke, sestavljene stroke, ki je bila sestavljena tako, kot so tisti, ki se s tem ukvarjajo, mislili. Tukaj smo lahko v Državnemu zboru dobili tista stališča, ki smo jih z naše delo potrebovali. In če rečemo, da so v potoku zdaj ribe, potem se moramo zdaj maševati tudi nad tem Svetom za varstvo okolja, ker je eden od tistih, da so v Državnemu zboru imeli zadaj suport, na podlagi katerega so lahko sprejemali prave odločitve za varovanje okolja. Ne morem verjeti, da lahko odgovorni ljudje danes govorimo o tem, da smo ta svet ki smo ga mi ustanovili, postavljali ob bok 250 organizacijam, ki so civilna združenja, z vsem spoštovanjem do tega civilnega združenja. Zato se mi zdi, da je zelo lahkotno govoriti, da bo to naredila Vlada, ki tako ali tako to pravico ima in lahko to naredi -zakaj tega že ni naredila? Danes se mi odpovedujemo orodju, s katerim lahko ravnamo svoje korake na področju varovanja okolja oziroma tistih postopkov, ki jih moramo sprejemati.
Gospe in gospodje, sprejmite ta amandma zato, ker bomo z njim imeli čas, da lahko do novega leta še enkrat premislimo, in pozivam tokrat slovensko vlado in tudi vas, spoštovani koalicijski partnerji, premislite, da ukinjate nekaj, za kar nimate adekvatnega nadomestila. Morda je katera od okoljevarstvenih dvestopetdesetih organizacijah adekvatno opozorilo. Zdi se mi pa do spoštovanih profesorjev, strokovnjakov na področju varstva okolja, ki sestavljajo člane sveta zelo zelo lahkotno, da jim preprosto rečemo: hvala lepa - in to takoj.
Odgovor, ki ga je dal predsednik na vprašanje o financah. Če bi mene na neki seji, v neki drugi funkciji čisto operativno vprašali, kako so razdeljene finance, bi potem prosil tistega, ki se s temi financami tudi operativno ukvarja. Ni nujno potrebno, da mora predsednik vedeti čisto vse, kar zadeva financ, je pa seveda prav, da je vljuden, da je ustrezno vljuden. Ampak gospe in gospodje, če mi ne bomo vljudni, če mi ne bomo spoštljivi do vseh tistih, ki z nami sodelujejo, potem ne pričakujmo spoštovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Besedo ima gospod Gašpar Gašpar Mišič.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Seveda bom osebno podprl predlagani amandma, ker mislim, da bom s tem omogočili Vladi Republike Slovenije, da se bolje pripravi in ustvari nov koncept, ki bo nič slabši, kot je bil v preteklosti.
Ne morem pa mimo tega, kar je prej predstaviteljica mnenja Demokratične liste v svojem izvajanju povedala, da je Svet za varstvo okolja zgolj posvetovalno telo; in ravno to potrebujemo; več posvetovanja, več znanja, kajti od znanja še nihče ni umrl in niti zbolel ne, je pa kvečjemu z več znanja bil bolj zdrav in tudi je znal skrbeti za svojo družino in za svoje okolje.
Zakaj nimamo sveta za mladino, sveta za podjetništvo je povedala... Lepo vas prosim! Zato, ker je skrb za okolje nad vsem, nad vsemi nami. Če bomo uničili okolje, bomo uničili vse nas, vso našo mladino in podjetništvo, kar je prej izpostavila predstaviteljica mnenja Demokratične liste! Ravno Svetu za varstvo okolja, skupaj z nevladnimi organizacijami, se moramo zahvaliti za visoko stopnjo osveščenosti Slovenk in Slovencev do našega okolja. In naj vam za zaključek preberem sporočilo Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije z majskega posveta: čeprav smo v središču medsebojno povezanih mednarodnih kriz: finančna, gospodarska, energetska, prehranska. Netrajnostni vzorci potrošnje in proizvodnje ter netrajnostna raba virov so lahko priložnost za vzpostavljanje drugačnih trajnostnih vzorcev razvoja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ugotavljam, da smo zaključili z razpravo oziroma sprašujem, ali morebiti želi še kdo razpravljati? Imamo še na voljo časa. Še vidim željo po razpravi. Odpiram prijavo.
Prijavljen gospod Samo Bevk, prosim pa za razpravo o 6. členu in amandmaju. Hvala.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica.
Seveda bom podprl amandma, ki ga je predlagala naša poslanska skupina, da bi si pridobili čas, da razmislimo o tem radikalnem ukrepu. Dejstvo je namreč, da je Državni zbor Republike Slovenije ustanovil Svet za varstvo okolja 30. novembra 1993. leta. Pravna podlaga je bil 39. člen Zakona o varstvu okolja in ta svet, ki je začel zelo aktivno delati maja 1994, je opravil pomembno vlogo na tem področju v Republiki Sloveniji. Po 18-letnem delu ga sedaj ukinjamo. Mislim, da to ni dobra poteza.
Predlagam celo, da zavrnemo ta zakon, niti ne, da si najdemo čas do konca leta in najdemo neko drugo obliko, ampak da v bistvu ta zakon zavrnemo in da ohranimo delovanje Sveta za varstvo okolja tudi v bodoče. Tudi struktura in člani tega sveta so zelo ugledni strokovnjaki in mislim, da bi lahko Svet za varstvo okolja naredil še veliko koristnega za našo državo in za varstvo okolja nasploh. Hvala lepa.
176
DZ/VI/3. seja
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. Odločanje o amandmaju bomo v skladu s časovnim poteku seje zbora opravili čez 30 minut v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, prekinjam tudi 4. sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 15.05.
(Seja je bila prekinjena ob 14.36 in se je nadaljevala ob 16.40.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi!
Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora. Glasovali bomo, tako da vam priporočam, da se posedete. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Poročila o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2011 s predlogom sklepov.
Prehajamo na odločanje o predlogu
sklepov.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 78, proti 1.
(Za je glasovalo 78.) (Proti 1.) Ugotavljam, da so sklepi sprejeti.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o varstvu okolja po skrajšanem postopku.
Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda z dne 13. junija 2012.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 6. členu.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 46.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 46.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
S tem smo končali obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Gašpar Gašpar Mišič.
Prosim.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala lepa, predsednik.
Ne morem mimo dejstva, da s spremembo Zakona o varstvu okolja ukinjamo Svet za varstvo okolja. Smo pa na petem mestu na svetu po okoljski in ekološki kakovosti in prvi po indeksu globalne varnosti. Imamo privilegij, da imamo v Bruslju svojega komisarja za okolje gospoda Janeza Potočnika. Sedaj, ko imamo odlične pogoje, da postanemo vodilna in vzorčna država pri doseganju trajnostnega razvoja, mi ukinjamo Svet za varstvo okolja, ki je še kako zaslužen, da smo dosegli tako visoke okoljske rezultate v svetovnem merilu.
Zato predloga zakona ne bom podprl in v Pozitivni Sloveniji bomo glasovali proti predlogu zakona.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na glasovanje o predlogu
zakona.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 33.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 33.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah po nujnem postopku.
Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba in Vlada nista obvestili o tem, da bi bil predlog zakona neusklajen in lahko glasujemo.
Obrazložitev glasu?
Gospa Renata Brunskole, prosim.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Uskladitev v tem predlogu zakona z evropsko direktivo podpiram.
Takšen predlog zakona o cestah, ki bi po domače urejal prostor, pa še to skoraj brez sodelovanja stroke, da bi kar z uvedbo minimalnega	standarda	prostorske
dokumentacije, torej z uvedbo samo DIIP, dokumenta identifikacije investicijskega projekta, namesto da bi pospešili sprejetje zakonov tako o graditvi objektov, o varstvu okolja in prostorskem načrtovanju - to je za nas oziroma tudi za mene nesprejemljivo, zatorej se bom pri glasovanju o takšnem predlogu zakona vzdržala.
Naj pa še poudarim, da je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da odstop od sistemske ureditve zmanjšuje preglednost in notranjo konsistentnost veljavne pravne ureditve. Gre za načelo pravne varnosti po 2. členu Ustave, gre za preohlapne predpise, in kar je zanimivo, v času varčevalnih ukrepov je sprememba zakona problematična tudi v zvezi s porabo javnih financ. Namreč, pri delih na
177
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/4. seja
cestah in ob cestah obseg del ni opredeljen, celo črtajo se posamezne navedbe, kar pomeni, da imamo dvom in imam dvom o nadzoru in transparentnosti porabe javnih sredstev.
Zatorej takšnega predloga zakona resnično ne morem podpreti, posebej ne v delu, kar se tiče javnih financ in posega v prostor.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Gospod Gašpar Gašpar Mišič, obrazložitev glasu.
GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): V svojem imenu in v imenu poslanske skupine.
V	Pozitivni Sloveniji zagovarjamo napredno in pravično državo, zato napredne rešitve podpiramo, nepravičnosti pa ne. V Pozitivni Sloveniji podpiramo prenos omenjene direktive Evropske unije, vzdržali pa se bomo glede nekaterih navedenih, za nas premalo domišljenih in podnormiranih, rešitev oziroma poenostavitev nekaterih institutov zakona. Zato bomo pustili, da si zakon izglasujete sami.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Prehajamo na glasovanje o predlogu
zakona.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 1.
(Za je glasovalo 50.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi.
Imate proceduralni predlog?
Prosim, mag. Majda Potrata, postopkovni predlog.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Spoštovani gospod predsednik!
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov v skladu z drugim odstavkom 73. člena Poslovnika predlagam, da nam odredite pol ure odmora za posvetovanje v poslanski skupini. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala
To bom tudi storil. V skladu s prakso bomo najprej preverili, če želi kdo obrazložiti svoj glas, in potem dobite to prekinitev. Najprej vam bom prebral sklep, o katerem bomo glasovali. Sklep se glasi: Predlog zakona o sprememba in dopolnitvah Zakona o verski svobodi je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Odpiram prijave.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo glas obrazložil Mihael Prevc.
MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Poslanci Slovenske ljudske stranke ne bomo glasovali za ta sklep, in sicer iz preprostega razloga, ker menimo, da Zakon o verski svobodi, tak kot je predlagan, ni potreben in ne ustreza niti navedenim ciljem in načelom, ki jih v svoji obrazložitvi navajate predlagatelji.
Drugič. Tega zakona ne podpiramo zato, ker pri pripravi novele zakona niso sodelovali tisti, ki jim je pravzaprav zakon namenjen. To so predstavniki največjih cerkva v Sloveniji, to so verske skupnosti, to je Svet krščanskih cerkva v Sloveniji, to je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, pri čemer vsi izražajo zaskrbljenost zaradi predloga tega zakona in se strinjajo ter podpirajo že obstoječi zakon.
Tretjič. Tega zakona ne podpiramo zaradi tega, ker ta predlagani zakon občutno znižuje dosežene standarde varovanja človekovih pravic.
Četrtič. Tega zakona ne podpiramo tudi zaradi tega, ker se nam zdi, da ni pravi čas za odpiranje ideoloških razprav, ki bi se zgodile, če bi zakon šel v nadaljnjo obravnavo.
Petič. Tega predloga novele zakona ne podpiramo tudi zato, ker ga tudi Vlada ne podpira, saj pripravlja novelo zakona, ki bo zakon uskladila z ustavno sodno odločbo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije gospa Tamara Vonta.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa za besedo.
Seveda bomo v Pozitivni Sloveniji novelo Zakona o verski svobodi podprli: zato ker je prav novela tega zakona v bistvu korak naprej v verski svobodi; zato ker je novela zakona tista, ki omogoča, da so pravice enake za vse, ne glede na to, za kako veliko versko skupnost gre; zato - kar razumem tudi kot delo Državnega zbora in tudi kot delo poslank in poslancev - da zapolnjujemo pravne praznine, ki so nastale potem, ko je Ustavno sodišče izdalo odločbo, v kateri je opozorilo na ustavna neskladja v obstoječem zakonu in je zato novela zakona nujna.
Verska svoboda je človekova pravica vsakega posameznika in novela je prav v ničemer ne krši. Financiranje, oblike financiranja, načini financiranja verskih skupnosti pa ne sodijo v nikakršen okvir človekovih pravic; o tem je ustava jasna, o tem so jasni ustavni sodniki, o tem je jasna ustavna določba in o tem je pravzaprav v zvezi s to novelo neumno govoriti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat.
178
DZ/VI/3. seja
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Nove Slovenije bo glasovala proti predlogu sklepa oziroma bo zavrnila predlog zakona. Razlogov je več, so zelo tehtni, naštel jih bom samo nekaj.
Prvič. Iz Ustave Republike Slovenije in iz mednarodnih dokumentov, ki so evropski standardi, izhaja, da mora država voditi s cerkvami in verskimi skupnostmi odprt, pregleden in reden dialog, kar pomeni, da bi moral biti predlog zakona, ki ga obravnavamo, usklajen s slovenskimi cerkvami in verskimi skupnostmi, kar pa, žal, ni razvidno iz obrazložitve predloga zakona. Zato predlog zakona zasluži zavrnitev.
Drugič. Koncept predloga zakona je zastavljen na napačnem razumevanju verske svobode iz 41. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi z drugim odstavkom 16. člena Ustave Republike Slovenije.
Tretjič. Predlog zakona posega v načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti iz drugega odstavka 7. člena Ustave Republike Slovenije, tako da svobodo delovanja verskih skupnosti omejuje, in to drastično.
In četrtič. Vlada Republike Slovenije pripravlja ustavno korekten in po evropskih standardih koncipiran nov predlog zakona o verski svobodi.
In še zgolj zgovorna zanimivost: tega nesrečnega predloga zakona naš spoštovani kolega Borut Pahor ni popisal. Moj zaključek; seveda, tako ravnajo pametni predsedniški kandidati, ki želijo povezovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu poslanske skupine mag. Majda Potrata, čeprav je nekoliko nelogično, če ste zahtevali prekinitev za to, da oblikujete stališče. Ga potem že imate?
Izvolite.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala lepa.
Predloga zakona nista podpisali dve poslanski skupini, ampak je podpisalo predlog zakona 14 poslank in poslancev in bi potem lahko pregledovali, kdo od članic in članov poslanskih skupin pod predlog ni podpisan. To ne more biti argument za to, da bi že vnaprej sklepali, kako bo kdo glasoval. Naša poslanska skupina je napovedala podporo temu zakonu.
Drugič. Govora je o evropski primerljivosti zakona. Ja. Zakon sledi Splošni konvenciji o človekovih pravicah, Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Lizbonski listini, vpeljuje tisto, kar je že v dveh direktivah sprejeto in preneseno v slovensko zakonodajo, tako da ni mogoče govoriti o neevropskosti tega zakona.
Tretjič. Zakon je zaradi razveljavitve posameznih členov nemogoče izvajati, tega obstoječega, ker so s črtanjem prvega odstavka 13. člena kriteriji za registracijo verskih skupnosti izčrtani in novih verskih skupnosti ni mogoče registrirati. Uveljavljena je polna svoboda
izražanja vesti in svobode besede, uveljavljeno je to, da nihče ne arbitrira o tem, kaj sme biti in kaj ne sme biti v vsebini in aktih o notranji organiziranosti posamezne verske ali svetovnonazorske skupine, ampak je to ob doslednem spoštovanju ločitve države in cerkve iz 7. člena prepuščeno vsakemu subjektu, da se sam odloči, kako bo ta razmerja urejal.
V državi Sloveniji ni nobene državne cerkve ali državne verske skupnosti, zato je v skladu z ustavo dolžnost zagotavljati enako obravnavo vseh cerkva, verskih skupnosti in svetovnonazorskih združenj, ne glede na to, ali je kdo pripadnik tiste skupine ali ne. Načelo enakosti pa tudi načelo sorazmernosti sta dve načeli, ki ju odločba Ustavnega sodišča nenehno poudarja.
Mislim, da je to samo nekaj razlogov in naj povem še zadnjega. Javna razprava o predlogu zakona je pri Uradu za verske skupnosti v prejšnjem mandatu bila organizirana, če pa nekatere največje cerkve niso hotele v javni razpravi sodelovati, zato ker so imele takšno stališče, kot so ga zdaj izrekle, da je veljavni zakon z razveljavljenimi členi čisto dober, potem ne morete nikogar k dialogu prisiliti. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Obrazložitev glasu v svojem imenu, prosim, kdor želi. Odpiram prijavo.
Gospa Renata Brunskole.
RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobodi bom v prvi obravnavi podprla, kar pomeni, da bo mogoče predlog zakona še dopolniti, se še posvetovati in vključiti tudi ostalo zainteresirano javnost. Gre za odpravo ustavnih neskladij, pravne praznine in registracijo verskih skupnosti v Sloveniji.
Veliko škodo v Sloveniji, največ v Mariboru, sta naredila finančna holdinga mariborske škofije Zvon 1 in Zvon 2; tudi v Beli krajini kot lastnika podjetja Beti Metlika, ki je bilo včasih pojem tekstilne industrije. Podjetje so izčrpali. Od več kot 2 tisoč zaposlenih jih je sedaj samo še nekaj več kot 100. In naj povem, da med temi ljudmi, med številnimi brezposelnimi sedaj v Beli krajini, so zagotovo tudi verni ljudje.
Predlog zakona bom podprla v dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Roman Jakič.
ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsednik.
Novelo zakona bom podprl, ker seveda ne gre za omejevanje verske svobode. Gre v resnici za odpravo neustavnosti na področju financiranja in ustanavljanja verskih skupnosti.
Gre pa tudi, in to večkrat desna stran političnega spektra poudarja, za pravičnost.
179
DZ/VI/3. seja
Včeraj sem vam z naštevanjem privilegiranega položaja v družbi, ki ga v Sloveniji v resnici ima predvsem Rimskokatoliška cerkev, poskušal pokazati, da slovenska cerkev razpolaga z izredno velikim premoženjem in da na eni strani Državni zbor brez kančka sramu in neke velike zadrege posega med državljanke in državljane s kratenjem njihovih pravic. Zaposlenim v javni upravi, ki imajo družine, majhne, velike ali so pač samski, zmanjšujemo plače. Na drugi strani pa se predvsem Rimskokatoliška cerkev kopa v denarju, ustanavlja podjetja in s svojimi napačnimi poslovnimi potezami v obup spravlja več kot 66 tisoč delničarjev in je tej državi naredila škodo v višini 700 milijonov evrov, zato ker ta denar bomo poplačali mi, davkoplačevalci, ker bomo morali sanirati ta dolg, ki ga imajo do Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor.
Če jemljemo nekomu - danes ne govorimo o ničemer drugem kot o tem, da v tej državi tretiramo vse enakopravno in ne razumem in ne vidim razloga, zakaj Cerkev ne bi delila usode državljank in državljanov Republike Slovenije.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Tamara Vonta.
TAMARA VONTA (PS PS): Hvala.
Res gre za pravičnost. Gre za to, da je ta država enaka do verujočih, do neverujočih, do tistih, ki verujejo; ki imajo neko svoje versko prepričanje, do tistih drugih, ki imajo neko drugo versko prepričanje, in ta novela k temu zagotovo pripomore.
Morda je res, kar je rekel gospod Horvat, da ta zakon ni moderen in evropski, ker če bi bil, potem bi Cerkev plačevala davke, tako kot jih plačuje v Italiji in tako kot jih plačuje še kje drugje v Evropi. Morda je zato ta zakon res premalo evropski in res premalo moderen, ampak je pa vsaj en korak k temu, da odpravimo ustavna neskladja.
In še enkrat poudarjam: to je naše delo. Po drugi strani je prav - enkrat pa vendar moram odgovoriti na številne očitke, ki sem jih slišala v zadnjih dveh dneh preko različnih medijev, pa tudi v živo. Prav je,da bi tudi Cerkev delila usodo vseh, da bi tudi Cerkev delila usodo znamenitega ZUJF. In to se mi zdi edino pravilno, ker naj bi bila ta država, o čemer velikokrat vsi govorimo, za vse enaka. Pa ni. Daleč od tega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo.
Najprej bi rekla to, da gre za uskladitev členov, ki niso v skladu z ustavo; torej, za uskladitev nečesa, kar ni v skladu z našo ustavo. Zato ne bi smel biti problem, kdo je predlagal ta zakon. Četudi je to pozicija, menim,
da bi se morali zadeve resno lotiti in da lahko, o tem smo se že pogovarjali tudi v naši poslanski skupini, da bi lahko to v postopku na odboru, in sicer v razpravi, v obravnavi pred državnim zborom dopolnili ta zakon in ga oblikovali tako, kot pač se bomo poslanci odločili.
Mislim, da je naša odgovornost poslancev v Državnem zboru, da po dveh letih pa res uskladimo to, kar nam je Ustavno sodišče naložilo. Vsem poslankam in poslancem bi priporočila, da preberejo to odločbo Ustavnega sodišča, kjer so stvari zelo dobro obrazložene, tudi glede financiranja cerkva.
Na koncu bi, ker mi že čas ne dopušča več, povedala, da bom podprla ta predlog zakona tudi jaz v imenu dobrobiti državljank in državljanov Republike Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
Želi še kdo obrazložiti glas? Če ne, potem bom sedaj sejo prekinil. Vprašal bi vas samo, mag. Potrata, ker ste zahtevali to prekinitev v imenu poslanske skupine, koliko potrebujete za posvetovanje? ... / oglašanje iz dvorane/ Dobro.
Torej prekinjam sejo za pol ure in nadaljujemo ob 17.35.
(Seja je bila prekinjena ob 17.05 in se je nadaljevala ob 17.34.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo.
Najprej bi vprašal vodjo Poslanske skupine Socialnih demokratov, če želi morda po opravljenem posvetu predstaviti stališče poslanske skupine?
Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo, predsednik.
Po uspešno opravljenem posvetu v poslanski skupini lahko povem, da bomo podprli zakon in seveda tudi upamo na podporo pri vseh ostalih poslanskih skupinah. Hvala.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa.
Torej glasujemo o predlogu sklepa, da je Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o verski svobodi primeren za nadaljnjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 47.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 47.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet in da je s tem zakonodajni postopek o predlogu zakona zaključen.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga
180
DZ/VI/3. seja
resolucije o Nacionalnem programu varstva potrošnikov 2012-2017.
Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda z dnem 13. julija 2012.
Amandma poslanskih skupin SDS, Državljanske liste, SLS, DeSUS in Nove Slovenije k 5. poglavju.
Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti 27.
(Za je glasovalo 57.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem smo zaključili glasovanje o amandmaju in prehajamo na odločanje o predlogu resolucije v celoti.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba ali Vlada nista obvestili o tem, da bi bil predlog neusklajen zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti 1.
(Za je glasovalo 63.) ( Proti 1.)
Ugotavljam, da je resolucija sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga sklepa o spremembi Sklepa o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letu 2012.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.
(Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
17.a točka - Predlog sklepa o razrešitvi člana in izvolitvi članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Pozitivna Slovenija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razreši član gospod Roman Jakič, za članico pa se izvoli mag. Barbara Žgajner Tavš.
Ob tem vas želim opozoriti, da bo v skladu z 2. odstavkom 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet in članica izvoljena, če bo zanjo glasovala večina vseh poslancev Državnega zbora.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 4.
(Za je glasovalo 43.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da Državni zbor predlaganega sklepa ni sprejel.
Prehajamo na 17.b točko dnevnega reda, to je Kandidatna lista za člane Sodnega sveta. Predsednik republike dr. Danilo Türk je na podlagi 131. člena Ustave republike Slovenije ter četrtega odstavka 20. člena in prvega odstavka 21. člena Zakona o sodiščih z dopisom dne 23. maja 2012 Državnemu zboru posredoval kandidatno listo za člane Sodnega sveta s predlogom, da Državni zbor izvoli tri člane izmed predlaganih petih kandidatov za članice oziroma člane Sodnega sveta.
Predlagana kandidatka in kandidati so: prof. dr. Polonca Končar, prof. dr. Matjaž Tratnik, prof. dr. Marko Novak, gospod Bojan Podgoršek in gospod Marjan Feguš.
Vabili smo tudi Urad predsednika republike, predstavniki urada niso navzoči. Kandidatno listo je obravnavala... / oglašanje iz dvorane/...
Se opravičujem, želite morda besedo? Dobro. Kandidatno listo je obravnavala Mandatno-volilna komisija - sem pogledal na prostor za Vlado... Kandidatno listo je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo in je Državnemu zboru pisno poročala. Prijav k razpravi ni.
Prehajamo na izvedbo glasovanja o Kandidatni listi za člane Sodnega sveta. Prvi odstavek 21. člena Zakona o sodiščih določa, da mora biti na kandidatni listi predlagano število večje od števila kandidatov, ki se izvolijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se jih voli.
V	skladu z drugim odstavkov 21. člena Zakona o sodiščih Državni zbor o kandidatih odloča s tajnim glasovanjem.
V	skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in štiri poslanke in poslanci, ki jih izvoli Državni zbor. Poslanske skupine so mi poslale predloge za člane te komisije. To so gospa Janja Klasinc - Pozitivna Slovenija, gospod Zvonko Lah -Slovenska demokratska stranka, gospod Matevž Frangež - Socialni demokrati, gospod Janez Vasle - Nova Slovenija. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije pa bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj. Morda kdo nasprotje predlagani sestavi komisije? Če ne, prehajamo na odločanje o sestavi komisije.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti nihče.
(Za je glasovalo 84.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je komisija izvoljena.
V	skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika bo vsaki poslanki in poslancu izročena glasovnica, tako da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži številka pred imenom kandidatke oziroma kandidata, za katerega poslanec oziroma poslanka glasuje. Glasuje se za tri kandidate, zato bo glasovnica, na kateri
181
DZ/VI/3. seja
bodo obkroženi več kot trije kandidati oziroma številke pred več kot tremi kandidati, neveljavna. Neveljavna je tudi neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere ni jasno razvidna volja volivca oziroma poslanke, poslanca. Če so na glasovnici obkrožene tri številke ali manj, vendar volja ni jasno razvidna pri vseh obkroženih številkah, se glasovnica šteje za veljavno, vendar samo v tistem delu, kjer je volja razvidna.
V skladu z drugim odstavkom 196. člena Poslovnika Državnega zbora bodo izvoljeni tisti trije kandidati oziroma kandidatke, za katere bo glasovala večina poslancev, ki bodo dali veljavne glasovnice in ki bodo dobili največje število glasov. Če pri prvem glasovanju trije kandidati ne bodo dobili potrebne večine, se opravi drugo glasovanje, pri katerem se glasuje o tolikšnem številu kandidatov, kolikor jih je še treba izvoliti. Glasuje se seveda o tistih kandidatih, ki bodo na prvem glasovanju dobili največje število glasov. Glasovali bomo kot običajno v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci bomo izpolnjene glasovnice dali v glasovalno skrinjico, ki bo na mizi ob kabinah za glasovanje.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim, poslanke in poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberemo v sobi 217 in prevzamemo volilni material.
Glasovanje se bo začelo ob 17.50 in bo trajalo do 18.05. Po končanem glasovanju prosim poslanke in poslance, ki mi boste pomagali pri izvedbi glasovanja, da se spet dobimo v sobi 217 za štetje glasov.
Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 18.25.
(Seja je bila prekinjena ob 17.46 in se je nadaljevala ob 18.24.)
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:
Nadaljujemo s sejo. Prehajamo na obravnavno prekinjene točke, to je na izvolitev članic, članov Sodnega sveta.
Prebral vam bom zapisnik o izidu glasovanja za tri člane oziroma članice Sodnega sveta: Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 14. junija 2012, razdeljenih je bilo 86 glasovnic, oddanih je bilo vseh 86 glasovnic, neveljavna je bila 1 glasovnica, veljavnih je bilo 85 glasovnic, kar pomeni, da je moral kandidat, da je bil izvoljen, dobiti najmanj 43 glasov in seveda izmed teh so izvoljeni tisti trije, ki so prejeli največ glasov.
Kandidati so prejeli naslednje število glasov: Prof. dr. Matjaž Tratnik 33, prof. dr. Marko Novak 52, prof. dr. Polonca Končar 14, Bojan Podgoršek 78, Marjan Feguš 76 glasov.
Na podlagi izida glasovanja so bili z večino glasov poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, za člane Sodnega sveta izvoljeni Bojan Podgoršek, Marjan Feguš in prof. dr. Marko Novak.
Izvoljenim članom čestitam in jim želim veliko uspeha pri upravljanju njihovega dela,
hkrati pa se zahvaljujem članicam in članom Sodnega sveta, ki jim s koncem tega meseca poteče mandat.
Smo pri točki c, to je Predlog za izvolitev kandidata in kandidatk v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Sodni svet je Državnemu zboru predložil predlog o izvolitvi kandidata in kandidatk v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predloge je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru predložila pisno poročilo ter predložila predloge sklepov. Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o predlogih sklepov.
Na glasovanje dajem najprej Predlog sklepa o izvolitvi gospoda Andreja Breznika na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sodnik izvoljen.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi gospe Ane Koprivc Osolnik na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.
(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet in da je sodnica izvoljena.
Na glasovanje dajem še Predlog sklepa o izvolitvi gospe Vesne Drvarič na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 4.
(Za je glasovalo 72.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet in da je gospa Vesna Drvarič izvoljena.
Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi gospe Staše Dolenc Lazar na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.
(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet in da je gospa Staša Dolenc Lazar izvoljena za sodnico.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju člana Državne volilne komisije. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člana Državne volilne komisije imenuje dr. Bojan Škof.
182
DZ/VI/3. seja
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti 42.
(Za je glasovalo 13.) (Proti 42.)
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi člana in imenovanju članice Sveta za sistem plač v javnem sektorju. Predlog sklepa je v obravnavo predložila Mandatno-volilna komisija.
Predstavitev stališč poslanskih skupin.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Janko Veber.
JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo.
Predloga sklepa o razrešitvi člana in navajanju članice Sveta za sistem plač v javnem sektorju v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli. Gre namreč za sistem plač v javnemu sektorju in verjetno je koristneje in bolje, da pri tem sodelujejo tako predstavniki opozicije kot tudi pozicije in se zaradi tega lahko po našem mnenju oblikujejo kvalitetnejše rešitve za sistem plač v javnemu sektorju. Poleg tega gre za primer predčasne razrešitve kolega Bojana Kontiča, ki je tudi zelo izkušen na tem področju, saj je dolga leta bil tudi poslanec Državnega zbora, podžupan in v zadnjemu obdobju tudi župan in zelo dobro pozna to področje.
Argumente, ki bi jih mogoče tudi želeli slišati s strani tistih, ki predlagajo razrešitev, ali gre za kandidata, ki je do sedaj opravljal to funkcijo, ki ni imel dovolj izkušenj na temu področju, ali gre za kakšne druge pomanjkljivosti, bi radi slišali, vendar v temu postopku, ki je bil prisoten in ga je peljala Mandatno-volilna komisija, nismo nikoli pravzaprav slišali kakšnih očitkov o tem, da bi kolega Bojan Kontič ne opravljal kvalitetno svojega dela.
Očitno torej gre za povsem politično motivacijo pri tej zamenjavi in predčasnem imenovanju potem tudi druge članice, ki pa seveda prihaja iz vrst vladajoče stranke SDS. Seveda je to tudi eden od tistih konkretnih primerov, pri katerem vendar tudi predsednik Vlade ne more trditi, da gre za zamenjavo zato, ker nekdo ni dobro opravljal svojega dela ali pa ker ni bil strokoven, ampak gre zagotovo za čisto politično kadrovanje.
Na temu primeru tudi lahko dokažemo, da trditve, ki jih je predsednik Vlade imel pri poslanskemu vprašanju, seveda ne držijo, da vedno kadrujejo samo kvalitetne, preizkušene strokovne kadre. Na
tem primeru lahko dokažemo, da temu res ni tako.
Naj tudi povem, da v prejšnjem mandatu, ko je prišlo do takih primerov, smo vendar spoštovali dejstvo, da se je najprej nekomu iztekel mandat in ga potem na podlagi postopka nadomestili z drugim. V tem primeru gre pa za predčasno razrešitev, kar res kaže na to,da tudi sistem plač v javnem sektorju ni nekaj,
kar naj bi, recimo, dogovorili tudi z opozicijo oziroma strokovnjaki, ki poznajo to področje, pa ne prihajajo iz enega političnega pola.
Tako še enkrat ponavljam, da Poslanska skupina Socialnih demokratov ne bo podprla sklepa o razrešitvi in s tem tudi ne o imenovanju nove članice.
PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije gospod Jani Moderndorfer. Ne? Dobro. Sledi razprava poslank in poslancev. Mag. Majda Potrata. Ne želite? Gospod Janko Veber? Verjetno ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se kot predstavnik Državnega zbora v Svetu za sistem plač v javnem sektorju razreši gospod Bojan Kontič. Kot članico v Svetu za sistem plač v javnem sektorju se imenuje gospa Sonja Ramšak.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 34.
(Za je glasovalo 46.) (Proti 34.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi predsednice Državne revizijske komisije. Predlog sklepa je v obravnavo predložila Mandatno-volilna komisija. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Nihče ni prijavljen. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Tudi poslanke in poslanci niso prijavljeni za razpravo.
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se gospo Miriam Ravnikar Šurk z 31. 7. 2012 razreši dolžnosti predsednice Državne revizijske komisije.
Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 3.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep
sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZMENJAVI INFORMACIJ V ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI S PROTOKOLOM.
Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Državnemu zboru je pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev tudi na seji zbora ni mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti 2.
183
DZ/VI/3. seja
(Za je glasovalo 77.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN OTOKOM MAN O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA POSAMEZNIKOV.
Predlog je predložila Vlada.
Obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko in Državnemu zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Matično telo tudi ni sprejelo nobenega amandmaja, zato tudi na seji zbora ni mogoče vlagati amandmajev in prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 1.)
(Za je glasovalo 45.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN GUERNSEYEM O IZMENJAVI INFORMACIJ V ZVEZI Z DAVČNIMI ZADEVAMI, S PROTOKOLOM.
Predlagatelj je Vlada, matično delovno telo Odbor za zunanjo politiko. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in lahko preidemo k odločanju.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 1.
(Za je glasovalo 79.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - POTRDITEV URADNEGA PREČIŠČENEGA BESEDILA KAZENSKEGA ZAKONIKA.
Uradno prečiščeno besedilo je pripravila Zakonodajno-pravna služba in ga Državni zbor potrdi brez razprave.
Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Potrdi se uradno prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor uradno prečiščeno besedilo potrdil.
Zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaključujem tudi 4. sejo Državnega zbora. Hvala in se vidimo jutri na izredni seji.
Seja je bila končana 14. junija 2012 ob 18.40.
184
DZ/VI/3. seja
INDEKS GOVORNIKOV
A
AMBROŽIČ, MAG. BORUT........................................................................27, 53, 54, 88, 89, 152
B
BEVK, SAMO....................................................................................51, 52, 87, 88, 107, 118, 176
BIKAR, ALENKA..................................................................................................................64, 65
BOGOVIČ, FRANC.......................................23, 24, 25, 26, 27, 62, 67, 68, 74, 75, 78, 80, 89, 91
BOSNIC, DRAGAN...............................................................................................................30, 31
BRANISELJ, RIHARD......................................................................................................104, 169
BRATUŠEK, MAG. ALENKA...............................................................................................33, 34
BRULC, MIRKO............................................................................................27, 58, 118, 131, 143
BRUNSKOLE, RENATA...................................................................24, 56, 57, 58, 123, 177, 179
Č
ČEHOVIN, JERKO..........................................................................................29, 67, 68, 124, 164
ČERNAČ, ZVONKO.....33, 36, 40, 48, 49, 50, 51, 66, 67, 73, 77, 78, 79, 80, 83, 84, 87, 88, 125
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA....................................................................31, 32, 79, 80, 150
D
DIMIC, IVA..................................................................................................47, 101, 110, 134, 149
DIMITROVSKI, MAJA.................................................................................................35, 106, 167
E
ERJAVEC, KARL VIKTOR.........................................................................................................27
F
FRANGEŽ, MATEVŽ............................................................................................................95, 98
G
GANTAR, TOMAŽ..............................................................................................45, 46, 63, 64, 76
GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR...................................................48, 49, 129, 163, 172, 176, 177, 178
GORENAK, DR. VINKO.......................................................................64, 65, 69, 70, 71, 72, 100
GRILL, IVAN.........................................................................................................................74, 75
GRIMS, MAG. BRANKO..................................................................106, 114, 116, 118, 119, 120
H
HAN, MATJAŽ..........................................................................................................................157
HERCEGOVAC, MAG. LEJLA.............................................................................................63, 64
HOČEVAR, MAG. KATARINA.............................................................................36, 95, 174, 175
HOJS, ALEŠ.........................................................................................................................39, 40
HORVAT, JOŽEF............................................................................72, 94, 97, 117, 140, 159, 179
HRŠAK, IVAN.......................................................................................................76, 77, 104, 159
I
IRGL, EVA.................................................................................................................................136
J
JAKIČ, ROMAN................................................................................................141, 147, 166, 179
JANŠA, JANEZ.......................................................................................17, 18, 19, 20, 21, 22, 23
JAZBEC, DARKO.................................................................................................................18, 19
JENKO, MAG. JANA................................................................................................................171
JERAJ, ALENKA..................................................................................................70, 71, 113, 152
JEROVŠEK, JOŽEF.........................................102, 111, 113, 115, 145, 146, 149, 155, 156, 164
185
DZ/VI/3. seja
JURSA, FRANC................................................................................................22, 23, 91, 92, 105
K
KAVTIČNIK, JOŽEF.................................................................................41, 83, 84, 85, 113, 124
KLASINC, JANJA.....................................................................................................................143
KOCIPER, MAŠA..........................................................................................59, 60, 100, 102, 162
KOMAR, POLONCA.........................................................................................................108, 132
KOMEL, TINA.........................................................................................................55, 56, 90, 165
KOS, SAŠA.....................................................................................................................45, 46, 82
KOTNIK POROPAT, MARJANA......................................................................109, 133, 144, 180
KRIVEC, DANIJEL...........................................................................................................125, 160
L
LAH, ZVONKO..........................................................................................................................173
LISEC, TOMAŽ.....................................................................................................................61, 62
M
MATE, DRAGUTIN...................................................................................................................167
MEH, SREČKO.................................................................................112, 126, 145, 161, 165, 175
MODERNDORFER, JANI.....................................................................................................17, 18
O
OPEC, JASMINA................................................................................................................40, 104
PAVLIČ, ALENKA............................................................................................50, 51, 85, 86, 160
PEPELNIK, MAG. TRUDA.......................................................................................................158
PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA...................................................................32, 92, 95
PETERLIN, MARJETA.............................................................................................................170
PLEVČAK, MARIJA...............................................................................................43, 93, 97, 128
PLIČANIČ, DR. SENKO ....................................................................................................... 60, 61
POGAČNIK, MAG. MARKO.................................................................................................97, 98
POTOČNIK, ALOJZIJ...........................................................................................................94, 98
POTRATA, MAG. MAJDA...........28, 29, 37, 38, 80, 81, 103, 110, 115, 116, 119, 121, 122, 130,
139, 141, 147, 151, 153, 154, 178, 179
PREVC, MIHAEL......................................................................................................109, 132, 178
PUČNIK, MATEJA................................................................................................................69, 70
R
RIBIČ, JANEZ.....................................................................................................................99, 127
ROŽIČ, MAG. UROŠ................................................................................................................156
SULIN, PATRICIJA...............................................................................................................54, 55
ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ........................................................................................................... 43
TAVČAR, IRENA........................................................................................................................73
TISEL, MAG. ŠTEFAN.........................................................................................................66, 67
TONIN, MAG. MATEJ...............................................................................................................163
TURK, DR. ŽIGA...........28, 29, 30, 31, 32, 35, 37, 38, 42, 43, 47, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 78, 81,
82, 83, 86, 90, 114, 120
VALENČIČ, KRISTINA.......................................................................................................99, 127
VASLE, JANEZ...................................................................................................75, 128, 151, 171
VEBER, JANKO..............................................................................15, 20, 21, 117, 173, 180, 183
VILFAN, PETER....................................................................................................................41, 42
186
DZ/VI/3. seja
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................58, 78, 79, 164
VONTA, TAMARA....................................................................38, 39, 40, 88, 135, 155, 178, 180
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ.......................................................................................................25, 167
ZORN, ALEKSANDER.............................................................................................106, 130, 154
Ž
ŽERJAV, MAG. RADOVAN..................................................................................................34, 44
ŽIDAN, MAG. DEJAN.........................................................................................................44, 170
ŽIVKOVIČ, ALEŠ..................................................................................................................92, 96
ŽNIDAR, LJUBO.......................................................................................................................126
ŽUPEVC, MAG. MELITA..................................................................................................162, 168
ŽVEGLIČ, ROMAN.............................................................................................93, 153, 158, 174
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
187