Leto 1902.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos J. — Izdan in razposlan dne 10. januarja 1902.
Vsebina: (Št. 1—3.) 1. Ukaz o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Johannisbad. — 2. Zakon o prispevkih za borzni zaklad, ki jih je dajati za zaznamovanje vrednostnih papirjev na praški blagovni in efektni borzi in pa na tržaški borzi. — 3. Ukaz o ustanovitvi uradnega natiskovanja kolkovnili znamenj po 2 h in 10 h na vozne liste, računske in drugačne golice pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Olomucu.
1.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in finance z dne 6. decembra 1901.1.
o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Johannisbad.
Na podstavi §.10 cesarskega patenta z dne 4. septembra 1852. 1. (drž. zak. št. 252) in §. 5 izvršitvenega predpisa k njemu se prepoveduje krošnjarstvo v zdravilišču Johannisbad (v političnem okraju Trutnov) v času vsakoletne zdravilne dobe, t. j. od 15. dne maja do vštevši 15. dne septembra vsakega leta.
Ta prepoved ne velja za pripadnike v §. 17 krošnjarskega patenta in v dotičnih dodatnih ukazih navedenih krajev, ki uživajo ugodnosti gledé krošnjarstva.
Koerber s. r.	Rohm s. r.
Call s. r.
2.
Zakon z dne 22. decembra 1901. 1.
o prispevkih za borzni zaklad, ki jih je dajati za zaznamovanje vrednostnih papirjev na praški blagovni in efektni borzi in pa na tržaški borzi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ 1.
Borzni vodstvi praške blagovne in efektne borze in pa tržaške borze (praška borzna zbornica in tržaško borzno ravnateljstvo) imata za dobo 25 let, računaje od začetka leta, v katerem stopi [ta zakon v moč, pravico od delniških družeb, kreditnih društev, zavodov, združeb in drugih pravnih subjektov, kojih delnice, deležnice, zastavni listi ali drugačne zadolžnice se zaznamujejo v uradnem kurznem listu dotične borze, za namene te borze pobirati letni prispevek k borznemu zakladu (beležna pristojbina).
Izvzeti od le dolžnosti prispevali so država in v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, nadalje z udeležbo države ali ene teh kraljevin in dežel ustanovljeni javni zakladi, izvzemši kreditne naprave.
(Slovonlsch.)
1
(liedé vrednostnih papirjev, ki jih izdajejo za določene občekoristne namene posebno za to obstoječe organizacije, ki nimajo pravice do priklad, se lahko z ukrepom finančnega ministrstva oprosté dolžnosti prispevati.
Inozemski državni papirji ostanejo od dolžnosti prispevati toliko izvzeti, kolikor ukrene finančno ministrstvo gledé določenih vrst tako izjemo.
§• 2.
Najviša izmera tega letnega prispevka se ustanavlja :
a)	gledé delnic izvzemši delnice prevoznih podjetij :
na eno desetinko od tisoč (</,„ »/o«) vplačane delniške glavnice;
b)	gledé vseh drugih prispevanju zavezanih vrednostnih papirjev:
na eno dvajsetinko od lisoč (</a0 °/00) nominalnega zneska, oziroma pri delnicah vplačane delniške glavnice.
Odmerjati je v stopnjah po 500.000 kron prispevanju zavezane izdaje, tako da je znesek pod
500.000	kron šteti za polnega.
Zneske vrednostnih papirjev, ki se ne glasé na kronsko vrednoto, je preračunih v kronski vrednoti po zakonito veljajoči preračunski izmeri, ako hi pa taka izmera ne bila zakonito ustanovljena, na podstavi novčne paritete, in ako hi nje ne bilo, po poprečni kurzni vrednosti v koledarskem letu. za katero je plačali betežno pristojbino (§. 1).
Vrednostne papirje, ki se ne glasé na določen znesek (užitni listi, dobitkovnicc) je jemati v račun, ako "se s tistim, ki je prispevku zavezan, ki je ne sklene poseben dogovor, po njihovi poprečni kurzni vrednosti v koledarskem letu, za katero je plačati betežno pristojbino (§. k).
Skupna vsota letne dajatve za vsakega, ki je prispevku zavezan, ne sme presegati zneska
10.000	kron.
Ako presega pet let zaporedoma s pomočjo be.leŽne pristojbine doseženi prebitek v letnem računu borze v posameznem letu znesek 20.000 kron, sme finančni minister primerno znižati največjo izmero betežne pristojbine.
§• 3.
Znotraj ustanovljene največje izmere betežne pristojbine (§. 2) naj borzno vodstvo določi letni znesek betežne pristojbine za vsakega, kije prispevku zavezan. Pri tem se sme različno ravnati s prispevku zavezanimi do mej. ki jih vselej naprej razglasi borzno vodstvo, samo z ozirom na stopnjo prometne frekvence v dotičnih vrednostnih papirjih, ki se pričakuje, ali na edino občekoristen značaj izdaje, ako v tem primeru ne nastopi izjemna popolna oprostitev (§. 1).
§• *.
Betežno pristojbino je plačati za koledarsko leto. v katerem je za prispevku zavezano izdajo v uradnem kurznem listu, če tudi le začasno, zazna-movalni razpredelek. kakor nerazdeljeno dolžnost naprej; gledé vrednostnih papirjev, ki se za odmero beležite pristojbine proračunijo po letni poprečnim svoji' kurzne vrednosti (§. 2. tretji in četrti odstavek), je plačati beležilo pristojbino za koledarsko leto po preteklem letu.
Za prvo odmero beležile pristojbine je merodajen čas. v katerem stopi ta zakon v moč. gledé takih vrednostnih papirjev pa, za katere se šele pozneje napravi zaznamovalni razpredelek v uradnem kurznem listu. čas. ko se napravi ta razpredelek: naslednje odmere je opravljati po stanju ob početku vsakega koledarskega leta.
Vsak, ki je prispevku zavezan, naj najdaljc v štirih tednih potem, ko je nastopil v prejšnjem odstavku kakor merodajen oznamenjen čas, borznemu vodstvu naznani podatke o višini obtoka prispevku zavezanih vrednostnih papirjev, obstoječi v tistem času. Ako se ti podatki ne dadô pravočasno, se sme odmera opraviti na podstavi lastnih poizvedeli borznega vodstva.
§. 5.
Znesek za koledarsko leto pripadajoči' betežne pristojbine naj borzno vodstvo naznani prispevku zavezanemu s plačilnim nalogom, v katerem je navedena podstava odmere.
Zoper ta plačilni nalog se je moči, ako se oporeka, da ni dolžnosti prispevati ali da se ni pazilo na zakonite meje (§§. 2 in 3) odmere, pritožiti v osmih dneh potoni političnega deželnega oblaslva na finančno ministrstvo z odloživo močjo; pritožbo je vložiti vselej pri borznem vodstvu, ki naj ukrene, da se predloži naprej.
§• 6.
Najdalj« v osmih dneh po pravomočnosti plačilnega naloga (§. 5) je beležno pristojbino plačati borznemu vodstvu.
Zaostale beležne pristojbine se lahko na podstavi izkazov o zaostankih, opremljenih s potrdilom izvršilnosti. izterjajo potom sodne ali politične eksekucije. Potrdilo izvršilnosti naj dodeli finančno ministrstvo.
Prisilno izterjevanje pa ni dopustno zoper prispevku zavezane osebe, ki dotičnega zaznamovanja _niso niti zaprosile niti tako, da bi se moglo to spoznati. izjavile, da so ž njim zadovoljne.
Razen tega se prepušča izbris vrednostnih papirjev, gledé katerih je na dolgu ostala beležna pristojbina, iz uradnega kurznega lista, poprašavši borzno vodstvo, finančnemu ministru (§. 9 zakona z dne 1. aprila 1875. 1. [drž. zak. št. 67]).
§• 7.
Dokler traja v §. 1 ustanovljena pravica borznega vodstva, se višina borznih vstopnin brez privolitve finančnega ministra ne sme znižati pod izmero, obstoječo ob začetku leta, v katerem stopi ta zakon v moč.
g. 8.
Da izvrši ta zakon, ki stopi v moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 22. dne decembra 1901.
Franc Jožef s. r.
Koerber s. r.	Rühm s. r.
3.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 5. januarja 1902. 1.
o ustanovitvi uradnega natiskovanja kolkovnih znamenj po 2 h in 10 h na vozne liste, računske in drugačne golice pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Olomucu.
Oziraje se na ukaz z dne 23. februarja 1 900 1. (drž. zak. št. 36) gledé uradnega natiskovanja kolkovnih vrednotnic, se s tem naznanja, da se natis-kovanje kolkovnega znamenja po 2 h in 10 h na vozne liste, potem na računske in drugačne golice, in pa na nepopisan papir sploh, do kolkovnega zneska 50 h od 16. januarja 1902. 1. naprej uvede z navadnimi pogoji pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Olomucu.
Böhm s. r.
/
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1902. v nemškem, češkem, hrvaškem, italijanskem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1902 državnega zakonika v vsaki teh’osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdd kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
. 50 K . 24 ,
desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888.
, , 1889.	„	, , 1898.
desetletje	od 1.	1849.	vštevši	do	1.	1858.
,	, ,	1859.	„	,	,	1868.
,	, .	1869.	,	.	,	1878	. .	32
Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane
Desetletja „ „ 1870.	,	„ „ 1899. „ stanejo .
V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. . . . 32 K , , 1880.	„	, , 1889. ... 40 ,
desetletja od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa stanejo .
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
. 180 K • 120 ,
desetletje od 1. 1890. vštevši do 1. 1899.
. 120 K.
40 K 60 ,
6i* K.
1849.	za		4 K	20 h	Letnik	1867.	za . .		. 4	K	—	h	Letnik 1885.	za . .	. 3	K 60 h
1850.			• 10,	50 ,		1868.			. 4	K	—		, 1886.		4	. 60 ,
1851.			. 2,	60 ,		1869.			. 6	»	—	*	,	1887.	y	•	•	. 5	y	' r
1852.			. 5,	20 ,		1870.	r •		. 2		80		„ 1888.		. 8	„ 40 ,
1853.			• 6,	30 .		1871.			. 4		—		.	18S9.		. 6	
1854.			■ 8 ,	40 ,		1872.	» • •		. 6		40		,	1890.		. 5	, 4* .
1855.			• 4,	70 ,		1873.					60		,	1891.		. 6	
1856.			• 4.,	90 ,		1874.			. 4		60		1892.		. 10		 „
1857.			5,	70 ,		1875.			. 4		—		,	1893.		. 6	
1858.			■ 4,	80 ,		1876.	.		. 3	y	—	y	,	1894.		. 6	r “ s
1859.			• 4,			1877.	s	•	•		. 2	»	—	y	1895.	»	. 7	
1860.			• 3,	40 ,		1878.			. 4		60		,	1896.		. 7	
1861.			■ 3,			1879.			. 4	y	60		,	1897.		. 15	
1862.			2,	80 ,		1880.	s	•	•		. 4		40		,	1898.		. 6	
1863.			2.	80 ,		1881.			. 4		40		.	1899.		. 10	
1864.			2,	80 ,		1882.			. 6		—		,	1900.	y	•	•	. 7	y	y
1865.			4,		 „		1883.			. 5		—		„	1901.	r	•	•	. 6	v	r
1866.	n		4,	40 „		1884.	n •	•		. 5	»	—	H				
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu dosli nedo-stutni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (7* pole, t0 Je 2 strani, stane 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalili sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. kr. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.