Štev. 158.
V Ljubljani, ponedeljek, 18. julija 1921.
poštnina platana v gotovini.
' . Leto I*
Jzhaja vsak dežnik popoldne
CENE PO POŠTI:
19 celo leto K 144*—
* Pol leta K 72*—
? OPRAVI STAHE MESEČNO K10"—
OrednIStvo bi apravnllta t Ko*
pitarjevl ulici Sin. 6 — Telefon uredništva Sto*, 50 — Telefon ess upravništva Jrev. 318 ca
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12"—■
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80
VIN.
fcllba komedija.
dflav^	se vr®e Pred najvišjim
kLc 1!? s?diščem obravnave zoper vojne k( L. x ,C| Z0Per razne nemške častni-TojsU« ere zavezniki dolže, da so se med nem«UPre§-eyši^ Z0Per humaniteto. Ker je stil0 d 80 nekatere obdolžence opro-PremiuU^L p?.,po mnenju nasprotne strani jo obsodilo, je nastala nova afera, ki ftkta *!s“ razpihujejo naravnost do kon-
'enie duho 86 V rop* za »P0™1-*
^obn!! Se V V?rašan)e vojnih krivcev po-v<lilrr> ne sPuščamo, dasi bi se dalo jako krivi,,. P?ve a^- Na vsak način je velika so vpw’ Se. s°dijo podrejeni častniki, ki ni kj- ?ma izvrševali dana povelja, glav-■^vrofii % 5? ,se svobodno sprehajajo po toiko V. • *e Ja^° težko najti pravično vojnc	za vojna dela, ker kodeks
je dovolil	Sp^°k ne e^sistira- ^am, kjer
2raaato K	l bijati' na’si že bo s krogljo,
govoriti' ,mbo ali gazom, je v obče težko za na Zun° Mki morali. Celo tam, kjer gre določil a °^n° prekršitev humanitetnih konference, je v posa-Vifeo ®*u^aju skoraj nemogoče najti pra-v UjeiJn' -Za ocenitev takega dejanja Skoraj Vl ?vez* z vsem danim položajem, lagati JS( .° dejanje v vojski se da razne 2 ‘akozvanega vojnega m mena, če HM* Za kako dejanje, storjeno iz sebič-njeni, n.amena, kakor n, pr, oropanje ra-pr0fe *n mrtvih, toda o tem razpravljajo ®orji,
vifc, .nas je glavno, da čut človeške pra-ife . zahteva, da, če pridejo pred sodi-* o d B* brivci ene strani, pridejo ž* k e v ° jn 1 krivci vseh drhtet C 2 * z j e m c > a^° se ze smatra poieb * Eomirienie duhov na svetu sploh to sodišče ne more biti Pak ne^Mran5osko' ne angleško, am-itneti med °’	*° s°diSče bi moralo
teto, da l. ar°dno tako priznano avtori-Earja Vt Sme^° citirati pred se tak* ce-kakor Ti	generala Hindenburga
Druga» ,°yd Georga in maršala Foša! ogabn \.*e Vse to sojanje vojnih krivcev v Polit’? metiija* tembolj ker je itak samo V V 7 namen uprizorjeno,
Coskj * *nt,eresantno pa je sledeče: Fran-*gra. . 0v^ni seveda najbolj vpijejo in se Hekett*0' *e l‘Psk° sodišče osvobodilo
ni 1	HeTTlŽl^Prfa (it>nora la Ir n	ca
osvetj- “,ctIUKl<t' 10 farizejstvo sedaj jako pete. r>znana Pariška »Humanite«, ki iz serjj a Gouttenoira de L’Oury priobčuje s0 v«; razkritij o francoskih generalih, ki ujetoV iaU povelje, da se nimajo »delali  l*l*» to se pravi, da se imajo vsi po-
119
Bulwer.;
°slBdn|I dnevi v
Pompejih.
(Dalj0.)
i2 Njegovo truplo so nemudoma izvlekli ftrene skozi vrata smrti in ga vrgli v . acnri 1,:	:______i: —„1:..
Hjev	oorucev	oaiocen. Evmolpov
Je zadal smrtno rano svojemu manj o^emu sovražniku. In novo žrtev so e?U na kraj usmrtenih.
^bra * ie nastalo splošno gibanje med hal • božico; ljudstvo je bolj prosto di-jj ® zopet	posedllo po	svojih	sedežih,
py,	Cfitih cevi	so s skritim	dežjem	poškro-
Uo VSftko vrsto. Hladno in veselo so se ^ovarlali 0 zadnjem krvavem prizoru. čelo.1? )e snel svojo čelado in si obrisal da ' ,nieŽ°vi kodrasti lasje in kratka bra-te,'nleŽ°v plemeniti rimski obraz in svitle oči so	vzbujale splošno	občudo-
Editor se	je ustavil in	glasno	oznanil,
sto rtl0ra Lidon stopiti na Nepimovo me-V«1 rf na®t°piti proti Evmolpu, ker Niger v ea svoje rane ni bil zmožen nastopiti areni,
hoč ^erw*ar' Lidon,« je pristavil, ■ ako
kuj6 , °dldoniti boj s tako hrabrim in iz-
^ enun borilcem, imaš popolno pravico,
Ule.«' '° s^OT^®' Evmolp m prvotno tebi na-
idoiJ611 nasprotnik. Ti sam najbolje vež, v
j« x °.Se moreš meriti z njim, Ako padeš,
hočf. °la- Us°da Rastna smrt, akp zmagaš,<
dol<Sl,“ sv°1e ,bstne denarnice, podvojiti ^eno nagrado,«
biti, zdravi in ranjeni, »Humanitž« navaja v dokaz 10, in 15, divizijo Marokancev ter z imeni in kraji navaja slučaje strahovitih krvoločnosti v tem pogledu.
Sicer pa ves svet ve, da so se dogajale še veliko hujše stvari in to na obeh straneh in da nima nihče drugemu kaj očitati.
Vpitje nacionalističnih krogov ni dokaz čuta za pravičnost, marveč maščevalnosti v svrho razpihovanja strasti, da svet ne pride do miru, bratstva in zedinjenja. Be-etija šovinizma, kapitalističnega pohlepa in imperializma še ni sita. Njej se hoče še ljudske krvi.
Proli rissiiffl bsisMfii sra Selfeesn.
Praga, 17. julija. Kakor doznava »Tri- i skim monarhistom, dohajajočim iz Jugo-buna«, bodo oblastva nastopila proti ru- slavije na Češkoslovaško in jih iztirala.
Vpraiauje Gorenje ŠSezife.
Glivice, 17. julija. Veliko število danes tukaj zbranih zastopnikov največjih go-renje-Šlezijslcih industrijskih družb je medzavezniško komisijo nujno naprosilo, naj skrbi za zadostno vojaško zasedbo njih obratov in za zaščito nemških uradnikov in delavcev. Navzlic polagoma izvršeni izpraznitvi ozemlja prevladajo poljski vstaši kakor prej položaj in ovirajo ustanovitev zakonitega stanja, ne da bi jih pri tem ovirale krajne brambe.
Pariz, 16. julija. Ker se je uvidela ne-možnost, du se francoski, angleški in italijanski vladi predloži skupen predlog glede Gorenje Šlezije, sta sč angleška in italijanska vlada sporazumeli, da se izvedeniška komisija že prihodnji teden sestane v Parizu, da izdela v nekaterih dneh poročilo ,da bo vrhovni svet, ki se sestane dne 24. t. m., mogel sklepati pred mesecem avgustom. Francoska vlada je ta predlog sprejela, vendar pa je ministrski predsednik Briand z navedbo izkazil poročal o zadržanju Nemcev v London in Rim, pri če-
aarsiso.
^ Pariz, 16. julija. Na današnji prvi seji mešane razorožitvene komisije zveze narodov se je sklenilo, naj se prične splošno proučevanje razorožitve in naj se ustanovijo podkomisije, k ise bodo bavile s posameznimi točkami tega vprašanja. Prihodnja seja jutri,
GRKI ZMAGUJEJO.
Atene, 15. julija. Grške čete prodirajo na vsej fronti ob izbornih pogojih. Kakor veli zasebna brzojavka iz Smirne, je osvojena Kutaja.
0 POVRATKU HABSBURŽANOV.
Budimpešta, 17. julija. Madžarski korespondenčni urad javlja: Več inozemskih listov je priobčilo vesti, da se je povodom posvetovanj v Marianskih lažnih razprav-
mer je opozarjal na njih vojaške priprave v Gorenji Šleziji in na mejah glasovalnega ozemlja. S tem zadržanjem se baje vrši na odločitve zaveznikov nedopusten pritisk, proti kateremu je zavezniška komisija v Gorenji Šieziji spričo maloštevilnih čet brez moči.
Berlin, 17, julija. Včeraj popoldne je francoski poslanik izjavil mniistru za zunanje posle dr. Rosnu, da pri francoski vladi po jako natančnih poročilih generala Le Ronda in po nujnih poročilih poljske vlade ni nobenega dvoma, da je zaradi postopanja Nemcev položaj v Gorenji Šleziji čim dalje bolj preteč ter da obstoji nevar-nošt nasilne akcije v Gorenji Šleziji. Stavil je razne zahteve. Zunanji minister je francoskega poslanika takoj s poudarkom opozoril, da prihajajo že več tednov, zlasti po takozvani izpraznitveni akciji še hujše pritožbe vsak dan in vsako uro z nemške strani zaradi Gorenje Šlezije. Minister za zunanje posle si je v imenu nemške vlade pridržal svojo končno odločitev.
ljalo o povratku Habsburžanov. Temu nasproti se more na podstavi uradnih informacij ugotoviti, da se ob tej priliki nikakor ni govorilo o vprašanju glede kralja.
MADŽARSKA MORA ODSTOPITI ZAPADN0 OGRSKO.
London, 17. julija. Reuterjev urad doznava: Po ratifikaciji trianonske pogodbe so se izvršile priprave, da bi vojaška komisija zaveznikov izročila Avstriji nemške okraj eZapadne Ogrske. Zavezniki ne bi ugovarjali prijateljski nagodbi med Avstrijo in Madžarsko, vendar pa bi se moralo za vsak slučaj smatrati, da pripada dotično ozemlje po pravu' Avstriji. Pričakuje se, da Madžarska s poizkusi neizpolnitve svojih obveznosti ne bo primorala zaveznikov, da uporabijo silo .
Širite „NQV1 ČKS“
M zboroaaidu musii-mansiie organizacije.
Sarajevo, 18. julija. Muslimanska organizacija, ki je zborovala te dni v Sarajevu, je svoje delo končala. Centralni odbor je izdal o tej seji obširen komunike, v katerem naznanja, da so se posvetovanja tikala muslimanskega poslanskega kluba v: Belgradu, da so razpravljali o delovanju muslimanskih poslancev in o sporu, ki je( nastal radi taktike. O razkolu se v klubu poslancev in v muslimanski organizaciji ne more govoriti. Sporna vprašanja bo pa končno rešil glavni zbor zaupnikov, ki se snide meseca oktobra. Noben poslanec ni bil pozvan, naj odloži mandat. Glavni urednik muslimanskega glasila poslanec Kor-kut je dobil dopust, med katerim ga bo nadomeščal njegov uredniški tovariš. V listei je o tej seji došlo polno netočnih poročil, lei ne odgovarjajo istini. Govoriti se ne more o zmagi nobene skupine. V novem načelstvu so zastopani zastopniki obeh skupin. Za načelnika je izbran Maglajic, zat podnačelnika pa dr. Kapetanovič in Haži« kagič.
DOLŽNOST
vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči
» »NOVI ČAS«! -*C i Pridobivajte listu novih naročnikovi S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši!
tfolitični dogodki.
+ Enostranska politika švicarskih’ kmetov. Švicarski kmetje so organiziram v kmetskih zvezah, ki so 1. 1920 štele 2,036,000 članov. Politična moč te zveze je skoro neomejena. Na njen pritisk je Švica pravkar uvedla novo visoko carino na uvoz živil, dasi je jasno, da Švica niti od daleč ne more pokriti lastne potrebščine na živilih. Meščanske stranke so se sicer, upirale, toda nato so kmetje zagrozili, da bodo njihovi poslanci v skupščini glasovali i skupaj s socialisti za to, da se velikim ' premoženjem odvzame gotov del v prid | države, To je izdalo in carina je na škodo j delavcev in srednjih stanov obveljala. Sedaj zahteva kmetska zveza, da vlada dovoli dohod tisoč Wranglovih vojakov v deželo, ki bi se kot ceneni delavci vdinjali pri kmetih, Ker je v Švici veliko domačega delavstva brez dela, je delavstvo nad gor* njo zahtevo ogorčeno in preti z najskraj-
Ljudstvo je glasno zaploskalo, Lidon je stal na bojišču in se oziral okoli; visoko zgoraj je zagledal bledi obraz in pozorne oči svojega očeta- Za trenu,tek neodločen se je obrnil v stran. Nel Zmaga s cestom še ni zadostovala — ni še zadobil nagrade zmage — in njegov oče je bil še vedno suženj!
»Plemeniti edil!« je odvrnil s krepkim in globokim glasom, »ne strašim se tega boja. Radi časti pompejskega mesta zahtevam, da se s tem Rimljanom bori borilec, ki ga je izvežbal njegov slavni lani-sta!«
Ljudstvo je vpilo glasneje kakor poprej.
»Štiri proti eni proti Lidonul« je rekel Klodij Lepidu.
»Ne sprejmem, tudi ako bi stavil dvajset proti eni! Evmolp je vendar pravi Ahil, ta ubogi človek je pa samo začetnik.«
Evmolp je uprl svoje oči na Lidona; nasmejal se je; smehljaju pa je sledil tih, komaj slišen vzdiih — vzdih usmiljenja, katerega je navada udušila v onem trenutku, ko ga je začutil.
In sedaj sta stala poslednja borilca drug drugemu nasproti v polnem oklepu, s potegnjenimi meči in zaprtimi čeladami.
Ravno v tem trenutku je eden strežnikov arene izročil pretorju neko pismo; odvzel je vrvico — ga pregledal za trenutek — in na njegovem obrazu je bilo videti veliko začudenje in zadrego. Še enkrat je prečital pismo in nato zamnAral: »Ne, ni mogoče! Človek mora biti že z ju-trai oiian, da sanja take budnosti!« — Na-
to je položil pismo malomarno na stran in zopet obrnil pozornost k igri.
Zanimanje občinstva je postalo zelo napeto, Evmolp si je pridobil njihovo naklonjenosti toda Lidonova srčnost in o pravem času izrečeno sklicevanje na čast pompejskega laniste je povzročilo, da se je naklonjenost obrnila na poslednjega.
»Halo, starec!« je rekel Medonov sosed, »tvoj sin ima hudega nasprotnika; vendar ne boj se ničesar, editor ne bo pripustil, da bi ga usmrtil — ne, in ljudstvo tudi ne; prehrabro se je obnašal. Ha! To je bil udarec! — Dobro odbit, pri Polušk-su! Zopet po njem Lidon! — Sedaj sta se ustavila, da se oddahneta! Kaj pa mrmraš stari dečak?«
»Molim!« je odgovoril Medon bolj mirnega in upapolnega obraza kakor do sedaj.
»Moliš — otročarija! Tisti časi so minuli, ko so bogovi v oblakih odnašali ljudi-Ha! Jupiter! — Kakšen udarec! — Tvoja stran tvoja stran! — Pazi na svojo stran Lidon!«
Cela množica je krčevito vztrepetala. Silen udarec Evmolpa na čelado, je vrgel Lidiona na kolena.
»Habet — dovolj ima!« je zavpil tenak žensiki glas, »dovolj ima!«
Bil je glas deklice, ki je tako nestrpno pričakovala, da se žrtvuje zverinam kakega zločinca.
Medtem pa je začel Lidon, ki se je doslej branil z veliko opreznostjo in pogumom, pod silnimi udarci in jtiapadi izkušenega Rimljana pešati; njegova roka je pcsta:a utrujena, njegove cči vrtoglave in težko in mučno je dihal, Borilca sta se
zopet ustavila, da se oddahneta.
»Mladi možak,« je rekel Evmolp 5 tihim glasom, »odnehaj, jaz te bom lahko ranil — in nato povesi svoje orožje; pridobil si editorja in ljudstvo zase — in častno boš rešen!«
»Moj oče pa ostane še dalje suženj!« je ječal Lidon sam pri cebi. »Ne! Smrt ah’ njegovo prostost!«
Vzpričo te misli in ker je sprevidel, da se njegova moč ne more meriti z Rimljanovo vztrajnostjo in je bilo vse odvisno od nenadnega in obironega napada, se je vrgel z vso silo na Evmolpa; Rimljan se je oprezno omikal — Lidon je zopet udaril — Evmolp je skočil na stran —' meč je prasnil po njegovem oklepu — Lidonova prsa so bila nezavarovana Rimljan je sunil svoj meč skozi oiklepove sklepe, vendar ni imel namena zadati globoke rane; Lidon pa je oslabljen in vpehan padel naprej in naravnost na meč, ki ga je prodrl skozinskoz notri do hrbta. Evmolp je'hitro potegnil svoj meč nazaj; Lidon je poskušal zadobiti ravnotežje — meč mu je padel iz rok — mehanično je zamahnil proti gladšjatorju s svojo golo roko in se zgrudil na tla. Enoglasno so editor in ljudstvo dali znamenje uainllj. nja — uradniki arene so se približali — oupaA ’®puj3D huiairejtouiajd ijaus ut je dihal; njegove oči so se srepo upirale na svojega sovražnika; divjost, ki si jo je pridobil v svojem poklicu, je žarela iz n govih oči in se razprostirala preko njegovega čela, na katerem so se že prikazale smrtne sence; nato se je napol vzdignil, krčevito zaječal in vzdignil svoje oči kvi-ško. Niso se ustavile na editorjevem ob-
A
SfrfiH
»Noti Čas«, 'dne 18. julija 1921'.
SteV. 158-
nejšim odporom. Taka politika ni kmetska, ampak veleposestniška.
.'H-! 0 Ivanu Hribarju, kraljevem namestniku v Ljubljani, piše nekdo v včerajšnji »Jugoslaviji« med drugim sledeče: »Ivan Hribar zopet prihaja v Ljubljano, sedaj kot’ kraljevi namestnik. Vredno bi bilo analizirati njegovo duševno razpoloženje. S kakšnimi čustvi prihaja v Ljubljano mož, ki je nesporno pomemben v naši politični zgodovini. Kdo bi se ga upal zavidati ob njegovem prihodu, ko je prišel najbrž na poslednjo postajo svojega političnega delovanja. Ali ga pozdravi naša mladina ,ko nastopi svoje mesto v vladni palači na Bleiweisovi cesti? Ali bi bila ta čustva drugačna, če bi ga postavila na to mesto volja vsega naroda? Ne čudite se tem vprašanjem. Psihologija politikov je nadvse zanimiva. Pred štirinajstimi leti sem bil v avdijenci pri županu Hribarju. Prišel sem v navadni obleki brez rokavic. Salonske suknje nisem imel. Pozneje sem izvedel, da sem radi tega napravil najslabši vtis. Danes imam cilinder in lepo črno suknjo ter sem tudi nekaj čul o come il faut. Kadar prosim za avdijenco pri gospodu kraljevemu namestniku Hribarju, bom vse to upošteval.«
^Dnevni dogodki.
— Upokojeni častniki naše vojske — pokojnina. Ker so priobčili nekateri časopisi pritožbe upokojenih častnikov naše vojske, da doslej še ni rešeno vprašanje njihove pokojnine, pojasnjuje invalidski oddelek .poverjeništva za socialno skrbstvo sledeče: Ministrstvo financ je dostavilo tekom zadnjega tedna prošnje treh upokojenih častnikov, ki so jih vposlali Glavni kontroli v Belgradu na podlagi »Uverenja« ministrstva vojske in mornarice, poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani, da izračuna službena leta po bivših avstro-ogrskih predpisih in na tej podlagi višino pokojnine po zadnji dinarski plači. Poverjeništvo (invalidski oddelek) vrača te akte po izvršitvi ministrstvu financ, ki bo nato nakazalo pokojnine. Pričakovati je, da bodo sedaj ta nakazila izvršena v kratkem Času.
— Nesreča pri kopanju. Včeraj se je kopal v Medvodah v Sori g. Franc Sušnik, član Orla v Medvodah. Pri kopanju pa ga je prijel krč in je utonil. Blag mu spomin!
— Umor v Savljah? V Savljah je nenadoma umrla Frančiška Hvastja. Splošno, se sumi, da je bila zastrupljena. Sum
leti na 27 letnega Miho Kunstlfaiz Savelj, s katerim je imela znanje. Kunstlja zasledujejo, a ga še niso našli,
— Samoumor ali nesreča. Osebni gorenjski vlak, ki prihaja ob nedeljah v Ljubljano ob pol dvanajsti uri zvečer, je sinoči povozil na progi Vižmarje-Medno neznanega moškega. Po elegantni obleki sodeč, ne pripada delavskim slojem. Na kraju, kjer je ležalo popolnoma razmesarjeno truplo, so našli, klobuk in palico. Identitete ponesrečenca še niso dognali. Tudi se še ne ve, če gre za samoumor ali za nesrečen slučaj. — Nekateri sodijo, da je to truplo Miha Kunstelja, ki ga policija zasleduje radi umora Frančiške Hvastja na Ježici. Vendar kta domneva najbrže ne bo prava.
— Amerika vedno bolj »suha«. Ameriški parlament je te dni sprejel nov zakonski načrt proti alkoholnim pijačam, ki prejšnje določbe še poostruje. Doslej so smeli zdravniki v zdravilske svrhe predpisovati pivo in druge opojne pijače. Poslej piva sploh ne bodo smeli predpisovati, ostale pijače pa tudi v skrajno zmanjšanem obsegu; vsak zdravnik bo smel na dan izdati edino-le en tak recept. Vse protialkoholne postave se razširijo tudi na Havajsko in Virginijsko otočje.
— Prvi češki škof v Ameriki umrl. V Superioru, Wis., je umrl prvi in edini češki škof v Ameriki J, M. Koudelka. Pred leti je bil župnik v Clevelandu.
— Tri panje čebel ukradel je neznan tat v noči od 11. do 12. t. m. Mihaelu Jeršin, posestniku na Ilovici. Škoda znaša 1500 K.
—■ Zagreb zida. Zagrebška stavbna oblast je izdala v prvih šestih mesecih tekočega leta naslednja stavbna dovoljenja: za 13 tronadstropnih, za 6 dvonadstropnih in za 58 prizemnih hiš. Vse to same čisto nove zgradbe. Razen tega je bila izdana cela vrsta dovoljenj za dozidave celih nadstropij in za prezidave, dalje za pet novih tovarn i. t. d.
— Nova naredba proti draginji in špekulaciji. Kakor je povedal finančni minister dr. Kumanudi v Splitu, je podpisana nova naredba proti draginji in špekulaciji, ki določa jako stroge odredbe, do 200.000 dinarjev denarne globe in dveh let ječe. Kolikera je neki že ta naredba proti draginji pri nas? V resnici se doslej še nobena ni uveljavila. Bomo videli, kaj bo sedaj, ko imamo — ustavo!
— Natečaj. Poverjeništvo za socialno skrb, invalidslri oddelek želi nabaviti približno 300 metrov dobrega nepremočljivega blaga za dežne plašče. Pismene ponudbe
(zapečatene in kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu odelku najkasneje do 28. julija 1921.
— Za vrhovnega sodnika v Združenih državah je bil imenovan bivši predsednik Taaft.
— Nad dva milijona več moških nego žensk so našteli v Združenih državah severnoameriških. V par državah je sicer več žensk nego moških,, tcda v celoti prevladujejo moški, katerih je 53,900.376, žensk pa le 51,810.244 .Meških je torej 2,090.132 več nego žensk.
— Proti nemškemu tisku na Češkoslovaškem, Češkoslovaška vlada je prepovedala nadaljno izhajanje lista »Volks-wille« v Bratislavi, ker je dosledno pisal proti državi. »Volkswille« je bil glasilo nemških krščanskih socialcev.
— Ženski notarji v Belgiji, Belgijski parlament je sprejel zakon, glasom katerega moreje tudi ženski doktorji postati notarji oziroma notarke.
— Ker mu ni bilo všeč, da je orožnik zaplenil liter žganja, je v Zgornji Kokri Miha Mandelc pričel kričati na orožnika, da orožnik nima pravice, kaj iskati v zasebnem stanovanju in mu je rekel: »Bežite vun, Vi nimate tu nič iskati! Vi ne poznate nobenih predpisov.« Mandeljcu je pomagal zabavljati njegov tovariš Poljane, Sedaj bosta imela ooravka s sodnijo
— Pretep v Studenem, Ker je v Prev-čevi gostilni na Studenem obklal Janeza Prevca, je bil Janez Šmid iz Studenega obsojen v 14 dnevni zapor.
— Ker je ozmerjala župana z barabo,
je bila Maria Levčeva iz Polšnika obsojena v dva dni zapora.
— Tatvine na deželi. Posestnici Mariji Aličevi v Notranjih Goricah je bil ukraden vol vreden 9000 kron. — Posestniku in mesarju Jožefu Javorniku na Igu je bilo ukradeno 1000 kg sena.
— Vzidana ukradena traverza. Od
cestne ograje pri Visokem je vzel France Žibert iz Suhe trpverzo, katero je vzidal v strop. Žibert je bil obsojen v 1 mesec težke ječe,	*
— Gibanje zasebnih nameščencev. Hrvatska organizacija zasebnih nameščencev s sedežem v Zagrebu je na svojem zadnjem občnem zboru izpremenila svoja pravila in naslov in raztegnila svoj delokrog na celo državo. Organizacija se imenuje »Zveza zasebnih nameščencev v Jugoslaviji«. Podružnice se osnujejo po vseh večjih mestih. Zveza bo v kratkem uvedla akcijo za popoln nedeljski počitek.
razu niti na usmiljenih obrazih svojih prizanesljivih sodnikov. On jih ni videl; bilo mu je, kakor da bi bil ves ogromen prostor prazen in zapuščen; samo eden smrtno bled obraz je bil vse, kar je spoznal — en kiik strtega srca je bil sredi šumenja in klicanja ljudstva \ kar je dospelo do njegovih ujšes. Pr.. je izginila iz njegovega čela, mehak, •. en izraz svete, toda obupajoče sinovske ljubezni je igral na njegovem obrazu — se prikazal — mineval ■— izginil! Njegov obraz je postal otrpel in trd in je navzel svojo prejšnjo slinast, Zgrudil se je na zemljo-
»Skrbite zanj,« je rekel editor, »storil je svojo dolžnost.«
»Prava podoba slave in njene usode!« je Zamrmral Arbak sam pri sebi, in ko se je njegovo oko oziralo po amfiteatru, je izražalo toliko n e volj o in zaničevanje, da je vsakdo, ki se je srečal z njim, čutil, kako mu je vsled ponižanja in strahu sapa zastajala.
Zopet so škropili po amfiteatru bogate dišave in strežaji so natresli novega pesilca po borišču, je rekel editor,
»Pripeljite leva in Atenca Glavkal« In globolkia in brezdušna tišina čez mero vzbujenega zanimanja in neizmerne (toda, čudno, ne neprijetne) groze se je polastila občinstva kakor mogočne in str-a-snje sanje.
III. POGLAVJE.
Salust in Nidijino pismo.
. Trikrat sc je bil Salust zbudil iz svojega jutranjega spanja in trikrat se je spomnil, da bode moral njegov prijatelj tega dne umreti, in se zopet z globokim vzdihom 'obrnil, da bi mogel pozabiti. Edin namen njegovega življenja je bil izogibati se boli ali jo vsaj pozabiti, kjer se ji ne bj "megel umajkmiti.
Ker navsezadnje ni mogel vtopiti svoje zavesti v spanju, se je vzdignil s svoje-
ga ležečega položaja in ugledal svojega najljubšega osvobojenca, ki je sedel kakor po navadi poleg njegove postelje; Salust namreč, ki je imel izvrsten okus za lepe umetnosti, kakor smo že omenili, je imel navado, da so mu zjutraj čitali eno uro dolgo ali tako nekako, predno je vstal,
»Nobenih knjig danes! Nobenega Ti-bula! Nobenega Pindarja več zame! Pin-dar! Oh! Oh! Že samo ime me spominja onih iger, ki imajo tako divje naslednike v naši areni! Ali se je že začelo — v amfiteatru? Ali se je predstava že pričela?«
»Že davno, Salust! Ali nisi čul trobent in udarcev korakov.«
»Da, da; vendar hvala bogovom, bil sem zaspan in mi je bilo samo treba obrniti se okoli, da sem zopet zaspal.«
»Gladijatorji morajo biti dolgo časa na borišču.«
»Nesrečneži! Ali ni šel nikdo mojin ljudi k predstavi?«
»Gotovo ne; tvoji ukazi so bili prestrogi«
»To je dobro — rad bi, da bi bil že dan pri koncu! Kaj pa je ono pismo tamkaj na mizi?«
»To? Oh, pismo, ki je dospelo včeraj zvečer, ko si bil preveč preveč —«
»Pijan, da bi ga mogel brati, kajne. Nič zato, ne more biti posebr.o važno,«
»Ali na-i ti ga prečitam, Salust?«
»Daj, morebiti je kaj v n .trn, kar utegne moje trisli drugam obrniti. — Ubogi Gldvkl«
Osvoboienec je ooprl pismo, »Kaj! Grško?« je rekel, »k^ka mena ženska mislim.« Pregledal je pismo in neredne poteze, ki jih je napisala roka slepe deklce, so mu dale nekoliko trenutkov precej misliti. Naenkrat pa se je na megovem obrazu pokazalo začudenje .n vznemirjenie »Dobri bogovi! Plemeniti Salust! Kaj smo storili, da se poprej nismo zmenili za to pismo! Poslušaj, kaj ti bom čital!«
»• k t. zn j a Nidija — Gla”kovemu pri-
jatelju SalustuJ — Jaz sem vjetnica v Ar-bakevi hiši. Pohiti k pretorju! Poskrbi, „.k.0In osvobojena in še se nam posreči rešiti Glavka pred levom. V tem zidovju se nahaja še en jetnik, čegar pričanje more oprostiti Glavka obtožbe proti njemu — človek, ki je bil pirča zločina, ki more pokazati zločinca, v dosedaj nesumniče-nem lopovu. Teci! Hiti! Hitre! Hitro! Pripelji seboj oborožene ljudi, ako bi se kedo ustavljal in spretnega in izvedenega kovača, kajti ječa mojega sojetnika je močna in silna. Ohl Pri tvoji desni roki in pepelu tvojega očeta, ne izgubljaj niti trenutka!’«
»Veliki Jupiter!« je vzkliknil Salu,st in planil pokonci, »in v tem dnevu, da, v tej uri morebiti umrje! Kaf mi je storiti? Na mestu pohitim k pretorju!«
»Ne ne tako. Pretor se kakor editor, Panza sam ravna po ljudstvu, in druhal ne bo hotela ničesar vedeti o odlašanju, ona neče, da bi bilo v istem trenetku pričakovanja vse preprečeno. Poleg tega bi javni poziv tudi posvaril Arbaka. Jasno je, da mu je veliko ležeče na teh vjetnikih; na srečo so tvoji sužnji doma.«
»Razumem pomen tvojih besedi,« mu je segel Salust v besedo, »nemudoma oboroži sužnje. Ulice so prazne. Mi sami pohitimo k Arbakovi hiši in osvobodimo vjet-nike. Hitro! Hitro! Davus! Moj plašč in sandale, papirus in trs!* Pisati hočem pretorju in ga prositi, da odloži izvršitev Glav-kove obsodbe, ker mu hočemo tekom ene ure dokazati, da je nedolžen- Tako,.tako, tako je prav. Pohiti s tem pismom k pretorju v amfiteater. In glej, da ga izročiš n;emu samemu v roke. Sedaj pa bogovi, katerih previdnost je Epikur tajil, pomagajte mi in imenovati hočem Epikurja laž-nika!«
Trs (calamus) so rabili za pisanje na papiru in pergamentu, stilus za pisanje na voščenih, kovinskih itd. pločicah. Pisma so pisali včasih na pločice včasih na papirus.
— Vlom na Kobilki. Vlomljeno je bi
v hišo posestnika Jerneja Zajca na Kobili' Vlomilci so oškodovali Zajca za 1080 K.
— Občinski odbor za zaposlenje ml dine se je ustanovil v Splitu. Organizacij ima enak namen kakor Hrvatski Radi* v Zagrebu.
_________________   .mili
ljubljanski dogodki.
—
O atentatorju Milošu Zlatarju« P°y
cijsKo ravnateljstvo naznanja: Neki Iju ljanski list je dne 15. julija 1921 objavil d°
pis pod nadpisom:	»Atentator-komunis
aretiran v Ljubljani«. V tem dopisu se 1 poročalo, da je bil v Ljubljani aretira Miloš Zlatar, ki je baje pod pritiskom si in ker so ga na policiji mučili, priznali je bil udeležen pri atentatu. Pozneje se 1 izkazala njegova izjava kot neresni®0^ Članek tudi namigatva, da se je m°rj\ ljubljanska policija prenaglila. Z oziroj11 to izjavlja policijsko ravnateljstvo sle če: Dne 2. julija zvečer je bilo P°^Cj :e ravnateljstvo v Ljubljani obveščeno, 1 pobegnil iz Novega Sada Miloš Zlatar, čevljar, nakar je sledil njegov osebni p°' pis in nalog za aretacijo, ker je v zyeZI>. atentatom. Naslednji dan je na cesti p° cija ustavila človeka, ki je odgovarjal nP1 su, imel pri sebi potni list za Ameriko I fotografijo na ime Miloš Zlatar, čevljar ' Novega Sada. Ta oseba se je aretirala, policijskem ravnateljstvu zaslišala °7°seJ n;.h podatkih in načinu potovanja. Z °z, rom na atentat se Zlatar v Ljubljani sp/<j šanje. Postopalo se je z Zlatarjem v snUS tozadevnih zakonskih določil, kat®ra ® dopuščajo nobenega nasilstva, še WaD) ^ kakega mučenja.
V spremstvu uradnih organov na' sanje. V spremstvu uradnih c”ganov aa.j šega ravnateljstva se je Zlatar i#.. upravi grada Belgrada. — K temu poliaI!" skemu poročilu bi dodali mi še to: no notico smo prinesli mi. Vsi KrvatsKJ sti so poročali o tej zadevi v tem snu®
Iz njih smo posneli podatke. Zavračali P8 smo sami mnenje, da bi bila ljublanska P°' licija prisilila Zlatarja k izpovedi. ®f dobro ve vsa naša javnost, da take metT de pri naši policiji še niso v navadi. C® v v tem oziru naše poročilo vzbujalo ka» pomislek, bodi to popravlčeno!	,.i
lj Bolgarski deček. V Ljubljani je , ustavljen dne 14. julija 1921 1! letni'deč«« ki trdi, da se imenuje Arabof Teodor, °a je rodom Bolgar iz plovdivškega okraja'
,e kil ni®gov oče okrožni »ač®!? | Učil se je po smrti starišev za opanč3«1, potem pa je odšel v Sofijo, kjer je s\Uz“ pri italijanski misiji. Baje ima brata V Ta' rmu, ki je tam operni pevecin k temuf je hotel peljati v ekspresnem vlaku. P*' peljal se je do Rakeka. Ker pa ni imel Pot' nih listov, ga niso pustili naprej. Predali ga v državni deški dom v Bohoričevo uk co št, 29.
lj Dvoje pravic. Gospodje policaji mokrati imajo vse mogoče pravice« ima kavarnar Krapež kot prevoznik ka' po 3 ali 4 vozove na cesti postavljene i jf kar po več dni in noči.Kmet, ki je pri®e, po sode v gostilno pri panju,* pa je pu®f voz na cesti za malo časa, je dobil 100 p Kazni. Dobro bi bilo da se tudi koncesij0' nirani tvrdki Krapež pove na ušesa, P spravi svoje vozove z ulice,
lj Otroci tatovi. V kopelji v Kolegi* so se izvršile razne tatvine listnic in d®' narnic. Policiji se je posrečilo zasačiti *a' tove, in sicer šolarčke, med katerimi h°a eden celih 9 let. Tatinska družba je šila tudi druge tatvine z namenom, da p°* rabi ukradeni denar za zabave in slašči' ce. Dogovorili so se celo, koliko mor8 vsaki ukrasti. Obsodbe vredno je, da je neka ženska celo kupila od 9 letnega fantka ukradeno denarnico, vsled česar se b° morala zagovarjati pred sodiščem. Starih pazite na svoje otroke!
lj Vsestranska zaposlenost. Kavarna! g. Krapež nima samo pet obratov, kot p®' oe nedeljski »Slovenec«, marveč s m® tudi izvrševati čevljarstvo.
———  —
Odgovorni urednik Anton Marinčuk.
Izdaja konzorcij »Novega časa«.
Tigka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Gradbeno podjetje
ing. Bulič in drug
LJUBLJANA, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoči dela.
Jugoslovanski kreditni zavod
PoStni ček. rač. St. 11.333.
Telefon štev. 54,
Marijin trg štev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Danami promet v lanskem letu t 198,000.000 kron.
Trgovski Krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Woifo«a ulica ii.1. Podružnica v MORSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
e|	čistih	brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Izdsja čeka, nakaznice In akreditive na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje In na blago, leteče v Javnih skiadlitlh. Jamstvena glavnica 9 In pol milijona hron.
Zavod je neposredno pod driavnim nadzorstvom.