UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne are za stranke so od 10. do It. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefranltirana pisma 6e ne : . . sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom zaf' Avstro-Ognrsko in Bosno K 21'HO, polletna K 10‘80, četrtletna Tt 5-10, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 20-40; za : : ’ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZAH JA izhaja vsak dan razen nedeljo hi praznikov .* .• / ob pol 11, dopoldne. \ *. . UPRAVN1STVO se nahaja v Seleuburvovi ulic? ?tev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in <~cl S. do 7. zvečei Inseiuti: enostopnn petilvretica SOvin., pogojen prostor, poslani in reklane 40 v m. — hifemlc tpiejen n u| mvni&tvo. Nefrankirana a!i premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — ' ■■■■-' Reklamacije lista so poštnine proste. '■■■■■' ■■■■■■ Stev. 795. V Ljubljani, v petek dne 30. januarja 1914. Leto IV. Dva miijona za brezposelne. V proračunskem odseku je vložil socialistični poslanec Glockel sledeči predlo«: Vlada se pooblašča, da dovoli delavcem in nastavljcneem, ki imajo v slučaju brezposelnosti pravico do podpore od strokovnih društev ali blagajn za brezposelne, doneske k podporam v skupnem znesku do dveh miljonov v prvi polovici leta 1914. Dovolitev in izplačevanje teh doneskov naj se do zakonite ureditve državne preskrbe brezposelnih zagotovi z naredbo. Ta predlog je bil v proračunskem odseku sprejet. Odsekov sklep je načelno važen, ker je z njim storjen prvi korak, da sc država pobriga ?a vprašanje brezposelnosti. Zc meseca novembra je vložil poslanec Domes izdelan zakonski načrt, s katerim naj bi se ta problem postavno rešil. Socialni demokratje so predlagali, da naj se tudi v Avstriji uvede takozvani gentski sistem, ki se naslanja na načelo, da naj se delavec sam zavaruje za slučaj brezposelnosti, država in občine pa naj s primernimi prispevki zvišajo pristojbino, ki jo dobi, če res izgubi delo. Socialni demokratje ne trdijo, da je to. najidealnejša rešitev tega težavnega vprašanja; ali v sedanjih razmerah ni še nihče našel praktičnejšega izhoda. Javna preskrba brezposelnih ne sme. postati institucija za pospeševanje lenuliarenja in za podpiranje takih, kj jim delo principielno smrdi. Podpore iz javnih sredstev naj postane le tisti deležen, ki pride brez svoje krivde ob delo in ki ima resen namen, da se loti posla, čim ga zopet dobi. Zato je potrebna kontrola, katere ne more izvrševati ne država ne občina brez posebnega aparata, ki pa bi bil tako drag, da bi lahko več požrl kakor podpore, in povrh bi še ostal nezanesljiv. Mogoča pa je taka kontrola delavskim društvom, ki poznajo razmere v strokah, ki poznajo tudi svoje člane in ki morajo v svojem interesu skrbeti za to, da ne plačujejo podpor brez potrebe. Olajšano je delo posebno tedaj, če se bavijo društva sama tudi s posredovanjem dela. Strokovna društva so bila v Avstriji prva, ki so se praktično bavila z vprašanjem brezposelnosti in ga v svojem okvirju po možnosti' rešila. Do zadnjega časa sploh ni bilo nobene redne podpore za brezposelne razim tiste, ki so jo dajale strokovne organizacije svojim članom. V drugih državah, na Francoskem, Angleškem, Danskem, na Bavarskem, v mnogih nemških, belgijskih in švicarskih mestih je zadeva podpor za brezposelne javnopravno urejena. In skoraj povsod so sprejeli Kentski sistem kot najpriporočljivejši. V Avstriji pa je edino primeren že zaradi tega, ker imajo strokovna društva po svoji dolgi praksi izkušnje, ki so za praktično reševanje problema nadvse dragocene. Socialni demokratje ne zahtevajo za brezposelne delavce ponižujočih miloščin. Delavec, tudi če izgubi delo, ni berač. Podpora se zahteva zanj zato, da mu ne bo treba beračiti. Da pa doseže pravico do nje, naj si jo zavaruje. To stori s svojim prispevkom kot član strokovnega društva. Ali razmere v kapitalistični družbi so take, da delavske žrtve ne morejo izravnati škode, katero nanašajo delavstvu nenadne in obširne krize. Ne glede na to pa je družba dolžna odškodovati delavca, ki ji daje s svojim delom vse, kar more. Ce se smatra za socialno dolnžost podpirati kraje, ki utrpe škodo po toči, povodnji ali požaru, je nedvomno socialna dolžnost družbe, da izravna škodo, ki jo nanaša delavstvu njena nesocialna organizacija. Za razpravo Domesovega zakona še ni bilo časa v državnem zboru. Razmere, ki so ovirale parlamentarno delo, so zadostno znane. Da se pa pereče vprašanje vsaj deloma uredi, je predlagal Glockel, naj se dovoli vladi znesek dveh miljonov za dobo polletnega proračunskega provizorija, vlada pa naj porabi to svoto po tistem načelu, ki je izražen v Dome-sovetn zakonu, torej na podlagi gentskega sistema. Ko se je v odseku Glockel oglasil s svojim predlogom, je takoj vstal baron Engel, vodja finančnega ministrstva, in odklanjal pooblastilo. Pri takih rečeh je vlada vedno varčna. Baron Engel je sicer priznal, da ima ideja »neko gotovo opravičenost«, ali če bi militarizem zahteval sto miljonov, bi Jih gospod Engel laže našel kakor dva miijona za brezposelne. Besede socialističnega poslanca pa so v odseku vendar več zalegle; predlog sodruga Glockla je bil sprejet. Vprašanje brezposelnosti je tako pereče, da večina odseka ni mogla prezreti njegove aktualne važnosti. Človekoljubni in bogaboječi krščanski socialci so sicer kakor en mož glasovali proti predlogu. Preprečiti pa vendar niso mogli, da je zmagal. Načelni pomen tega socialističnega uspeha je v priznanju, da je država dolžna olajšati usodo brezposelnega delavstva. Po glasovanju proračunskega odseka je pričakovati, da bo sprejet tudi definitivni zakon sodruga Do-mesa, kadar pride v zbornici na dnevni red. To je seveda odvisno od drugih reči, predvsem od sposobnosti državnega zbora, da pride sploh do dela. S § 14. se to vprašanje ne bo rešilo. Kneževina na puf. »Viljema 1.«, doslej še bolj priprosto imenovanega zu Wied, so začeli nekateri ljudje že S1>iatrati za nekakšnega operetnega princa; pruska gardna uniforma mu lepo pristoja, gladko je počesan, vse sc na njem sveti, govori skoz *!os in očarljivo jc bedast! Kadar pride malo bolj v leta, bo pravi »Sercnissimus« ... Kaj še! Princ Wied ni figura za rajnega Offenbacha, ampak čisto pameten fant, sin naše dobe, realistično misleč in celo vpoštevajoč zgodovinski materializem. Krasna prilika se mu ponuia za romantiko. Iz zatišja, o katerem je širni svet tako malo vedel kakor o njegovem prebivalcu, ga vabijo na tron. Kaj ni že to kakor pravljica? In tron stoji v romantični deželi, še tako nepreiskani kakor Tibet. V oblake strle vrhovi, katerih se še ni doteknila evropska nosa, morje pljuska ob pečine in buči skrivnostno Pesem o bojih starih Ilircev. Šege iz davnih, davnih časov vladajo v deželi Skipetarov, teh sinov prirode, primitivnih, trdih kot njih skale, bojevitih kakor zveri njihovih planin, strastnih kakor morsko valovje ob jugu. Kakšna poezija veje okrog takega trona! Koliko preteklosti, koliko zgodovine spi pod (cim pečinami, pozabljene in vendar slave vredne! Sem so Grki prihajali s svojo antično kulturo. tukaj je rimski meč prepeval svojo krvavo pesem .. • Kdove koliko filozofov je dala Albanija starim Helenom, koliko junakov starim Rimljanom. Nista bila Filip macedonski in Aleksander Veliki Albanca? Ni li mogoče vsaj trditi, da sta bila? Če sc more mladi Konstantin v Atenah imenovati naslednika Konstantina Velikega, zakaj se ne bi mogel knez albanski s,natrati za naslednika Kastriote, Skander be- pa tudi za naslednika Aleksandra? In v to kraljestvo romantike naj prinese Princ Wied svoje žezlo. Kakor čarovnik s svoji Dahco se z njim dotakne dremajoče preteklosti, zbudi v novo slavo kot pravlj. princ Tr~ riuicico; in tla starodavne bajke naj oplodi s Kulturo‘dvajsetega stoletja, s civilizacijo Evrope. Kakšne krasne proklamacije bi se dale pisati in kako bi biie lahko polne zanosa, poleta, pa tudi mehke sentimentalnosti! Ali zmotili so se s princem VViedom! Kaj bi s to staro gledališko šaro v dvajsetem sto-e*iu, v dobi kapitalizma? Tudi princi morajo «orakti s časom, če nočejo ostati zgolj deko- rativni predmeti. In princ \Vied presoja svojo kneževino s povsem modernega stališča. Dandanašnji je vse podjetje. In da uspeva, mora biti podjetje financirano. Torej — denarja sem! Princ Wied ne misli na kramarijo. Velik obrat ali pa nič. Petinsedemdeset miljonov za tvrdko »albanska kneževina«, dvajset miljonov takoj v štetem denarju, za ostalo zanesljive garancije; če se izpolni ta pogoj, sc upa gospod princ spustiti v to špekulacijo. Tako se nemara premaga tudi konkurenca Izet paše. Pravijo, da zahtevajo Albanci na vsak način mohamedanskega kneza. Tudi to jc romantika. Ce prinese protestant miljone, mohamcdancc pa ne, bomo že videli, kdo jim bo ljubši! Ampak brez denarja ni nič. Evropa, oziroma šest velesil, ki sc s suve-renskim preziranjem geografije imenujejo Evropa, tivažujejo prinčeve argumente, pa so pripravljene investirati petinsedemdeset miljonov v albansko podjetje. Grof Berchtold vriska, čisto po tihem, da se ne izda; ampak vriska — vsaj v srcu. Vendar enkrat uspeh, ko je zapisoval doslej skoraj vsak dan kakšen fiasko v svoj dnevnik. Albanski obrat je zagotovljen; denar se investira potom albanske državne banke, ta banka pride v avstrijske in italijanske roke in kdor ima banko, ima politični vpliv. Tako pridemo do davno zaželjenega cilja in naposled je vse v redu. Ali zdaj pravijo velesile; Ne! Cc damo denar, hočemo imeti tudi v banki svoje prste. Banka se mora internacionalizirati. Naših petinsedemdeset miljonov je fond perdu, izgubljen denar. Tako neumni vendar nismo, da bi pričakovali povračilo. Kaj pa ima Albanija, da bi nam mogla odplačati tako svoto?... Petinsedemdeset miljonov bo dolžna država, ki nima niti enega miijona prebivalcev. Naj torej vsaj ve, komu jih je dolžna. Tako naj to ve, da bo čutila svoj dolg, njena državna banka pa bodi naša zastopnica. Princ Wicd je mož moderne dobe. Kne-ževska čast mu je vprašanje kupčije. On ni princ iz operete, ampak zdi^se, da bo —- princ iz marionetnega gledališča. Šest velesil se kon-stiuira kot delniška družba, ustanavlja albansko kneževino in nastavlja princa Wieda za svojega prokurista. Šest velesil ga bo imelo na vrvici, in najsitneje bo, če bodo vlekle ene na to, druge pa na drugo stran. Plesati je prijetno, | pa Je treba plesati valček in tango, polonezo in če se človek lahko suče, kakor ga je volja. Če i galop obenem, bi si sam hudič lahko polomil pa gode šest muzikantov, vsak drugo melodijo, ’ noge. In Albanija bo tako plesišče. v en žep. Nemška ladjedelnica »Germania« v Kielu gradi podmorske čolne za vso trozvezo, za Nemčijo, za Avstrijo, za Italijo; ampak zgradila je tudi Rusiji podvodni ladji »Karg« in »Karaš«. In taki so vsi. Zelo naiven bi moral biti človek, če bi verjel, da delajo kapitalisti kakšno razliko med platnom, umetnim maslom, svetimi podobami pa kanoni. Kar nese, nese. Kdor kupuje, njemu se prodaja. In zato je čisto lahko mogoče, da je kljub dvojnemu demantiju kaj resnice na vesteh francoskih listov, pa da bo tvrdka Vickers vlivala Rusom kanone, Krtipp pa oklepe. Denar ne smrdi. i — Uredništvo in upravulštvo »Naših Zapiskov« naznanja: Ker traja izpor v tiskarski obrti še vedno, ne more iziti dvojna številka 1. februarja kakor smo v začetku tega meseca naznanili. Kakor hitro bo pa končan izpor, bodo izšli »Naši Zapiski«. Vsi naročniki naj blagohotno vzamejo to na znanje. — »Slovenčevi« čudeži. Naši tiskarji mislijo, da imajo pri pravično sodečem občinstvu simpatije v boju, ki jim je bil vsiljen od podjetniških hujskačev. »Slovenec« ve to bolje. Pošiljati si dajo dopise od »deželatiov«, ki so z dušo in telesom na strani trmastih tiskarnar-jev in »dokazuje«, da štrajkajo tiskarji proti — občinstvu. Tiskarji sicer sploh ne štrajkajo, ampak so izprti. Take male razlike seveda ne že-nirajo »Slovenca«. Če niso delavci v tiskarni, morajo biti v štrajku — kajpada! Ali da so v boju z občinstvom, je treba vendar na kakšen način razložiti. »Slovenčev« dopisnik se je tudi te umetnosti naučil od svojega glasila. Naročil si je različne knjige iz Nemčije, same čudeže: »Wuuder des Himmels«, »Wunder des Meeres« »Wunder der Unterwelt«. Največji čudež pa se mu zdi ta, da so te nemške knjjge cenejše od slovenskih. Torej?... Delo stavcev je predrago. »Slvenčev« gospod, ki se toliko bavi z znanostjo, bi se pa nemara lahko še poučil, koliko je na svetu Slovencev in koliko Nemcev, potem bi vsaj približno lahko uganil, kakšne so nemške, pa kakšne slovenske knjižne naklade, koliko se more spečati kakšne nemške, koliko pa slovenske knjige. Na tem noben tiskarski tarif nič ne izpremeni. Pri nas bi morali delati stavci zastonj in še kaj doplačati, če bi hoteli, da bi sc sploh mogla tiskali razna ilustrirana znanstvena dela, k j se dobe v nemškem, francoskem angleškem ali ruskem jeziku za neznaten denar. Za to pač ne morejo biti odgovorni tiskarji, da so Slovenci majhen narod. Ne glede na to pa vpliva malenkostno zvišanje tarifa tako malo, da zaradi tega ni prav nič treba podraževati knjig. Saj so zakrknjenci med prin-cipali, tudi »Slovenec«, že po neprevidnem povedali, da se zaradi tarifa pravzaprav ne bi kregali. Gre jim vendar za delavsko posredovalnico. Kako pa naj ta vpliva* na ceno tiskarskih izdelkov? Ali misli rodoljub z dežele, da bodo knjige cenejše, če dobe delodajalci posredovalnico v roko? Kvečjemu slabše bi bile, ker bi gospodarji ne gledali na strokovno kvaliteto delavcev, ampak na to, na bi dobili v tiskarno petoliziiike, ki so bili od nekdaj najslabši delavci. Dnevne beležke. — Kranjski deželni zbor se prihodnji teden snide. Lagali bi se, če bi rekli, da smo zelo radovedni. Spoznali smo družbo, ki sedi v njem, tako do dna, da nas ne more več presenetiti. Zadnje zasedanje starega deželnega zbora jc bilo poučno dovolj; posebne izpremembe pa tudi v novem deželnem zboru ne bo. Klerikalci bodo zopet oblastni in ošabni — nemara še nekoliko oblastnejši in ošabnejši, liberalna opozicija bo previdna, zmerna in spodobna, nemški veleposestniki pa bodo stali aristokratično visoko nad plebejskimi poslanci in se bodo čutili kot nekakšen Herrenhaus. Volitve niso nič iz-premenile. Da jc nekoliko novih imen v zbornici, to ne pomeni nič. Deželni glavar ie dr. Šušteršič, podglavar je dr. Lampe — to je glavno. Vrhovna komanda je ostala neizpremenjena, mameluki pa bodo ubogali. Le eno vprašanje nas nekoliko bolj zanima: Ali se spomni kranjski deželni zbor, da žive v deželi tudi delavci? Pri zadnjih volitvah so spravili deželni kristjani svojo stranko v veliko zadrego. V »Slovenčevem« uredništvu so sc potili, da jc žugala povodenj. Radi bi bili volilcem dopovedali, da je klerikalna večina za vse prebivalce veliko veliko storila, kajpada tudi za delavce. Ampak z besedo »veliko« ni pravzaprav nič povedano. Kaj je storila ta večina? . . . Mučili so se, toda izgrebsti niso mogli iz svojih modrih glav na-‘ zadnje nič druzega, kakor — volilno pravico in Završnico. Nehvaležno delavstvo pa se je krohotalo; dejalo je, da je bilo z volilno reformo opeharjeno za volilno pravico, in menilo je, da ne more imeti od deficitne Završnice nobenega dobička. Ljubezni do delavstva ne pričakujemo Od klerikalcev. Za to nismo več dosti mladi. Ali ž ozirom na to, da bodo prejalislej zopet volitve, da bo treba takrat zopet agitirati, da naletava vsaka vladajoča stranka na vedno večje težave in da so imeli klerikalci že pri lanskih volitvah različne križe; z ozirom na to, da bi bilo lc zanje koristno, čc bi se tudi delavstvu nekoliko prikupili, smo radovedni, če stori novi .deželni zbor kaj za delavce. Nemara da krščanski gospodje prej niso vedeli, kaj bi se dalo storiti. Pri zadnjih volitvah je socialno demokratična stranka to dovolj razložila. In gospodje pri deželnem zboru se zanimajo za našo agitacijo. »Zarjo« so morali zelo natančno čitati. kajti drugače ne bi bil dobil Lampe toliko gradiva za svoje glasovite popravke. Naj torej porabijo, kar so sc naučili. Mi smo nesebični. Če bi mislili le na svoje strankarske interese, bi želeli, da ostane deželni zbor tudi zanaprej tako brezbrižen za delavska vprašanja kakor doslej. To bi naši agitaciji lc koristilo. Klerikalni gospodje imajo orožje zoper nas;'pokažejo naj, da sami skrbe za delavstvo. Vsak zakon, ki ga Sklenejo delavstvu v prid, bo za nas udarec z mečem. In mi pričakujemo, da nas posekajo od glav do peta. — Krupo in Putllov. Francosko, nemško in rusko časopisje razburja veliko vprašanje: Ali je res, da je Kruppova tvrdka nakupila Putilo-vovc tovarne na Ruskem? »Eclio de Pariš« je prvi objavil to vest; »Temps« jo je popravil v teni zmislu, da ne gre za nakup, ampak za povečanje osnovnega kapitala podjetja Putilov in da sta tvrdka Krupp in Nemška banka podpisali Klavnico. Seveda bi bil uspeh v obeh slučajih enak. Ruska vlada demantira in Kruppova tvrdka tudi demantira. Kaj pomenijo taki preklici, jc med pametnimi ljudmi tako znano, da si vsakdo misli: Morda jc res, morda pa tudi ni res. Vsekakor bi se grdo urezal, kdor bi mislil, da velia v oboroževalni industriji patriotizem le tisočinko tega kar profit. Krupp, Sehnei-der, Vickers itd. potrebujejo patriotizem, ker brez patriotizma narodov ne bi bilo kupčij zanje. Sami so kosmOpolitični do kosti. Nova ruska tovarna za topove se naslanja na angleško tvrdko Vickers. To svetovno podjetje ima že velika naročila za rusko brodovje v Črnem morju. Leta 1911. je dodala ta tvrdka. Rusiji oklopno križarko »Rjurik«: dve kriti križarki L in F pa sta bili zgrajeni v nemški ladjedelnici v Elbingu in bosta uvrščeni v rusko baltiško brodovje, ki je v prvi vrsti namenjeno proti — Nemčiji. Prav ta ladjedelnica (Schichau) je zgradila tudi križarko »Salamis« za Grško, ki jc dobila tudi šest torpedovk iz Nemčije. Grška se varuie zoper Turčijo; prav tej Turčiji pa je Nemčija posodila svoje generale in oficirje, da ii organizirajo armado — cventuelno proti Grški. Tudi angleški kapitalisti si ne delajo hudih skrbi, če gre za profit. Tako ima na primer tvrdka Armstrong svojo podružnico v Italiji in gradi tam dridnote. Italija pripada tro-zvezi, Anglija vzajemni trojici. Angleži nimajo radosti, čc se ponmožuje italijanska mornarica, kajti njih marinisti trdijo, da se mora ravno zaradi tega angleško sredomorsko brodovje po-množevati na račun severnomorskega, za to pa je treba graditi nove ladje, da ne zaostane. Ali to ie takemu podjetju ravno prav^čim več ladij zgradi enemu, tem več jih naroča drugi, dobiček i>a se steka od prijatelja in sovražnika — Ljubljanska »električna« se razširi. Sinočnji »Slov. Narod« piavi, da je ravnateljstvo delniške družbe malih železnic sklenilo razširiti progo ljubljanske električne cestne železnice in da so pogajanja že skoraj zaključena. Če je res tako, bo marsikdo v Ljubljani vzkliknil »hvalabogu«! Taka kakršna je električna cestna železnica v Ljubljani doslej, je skoraj brez pomena in družba se ni imela kaj čuditi, če so njeni računi kazali deficite. Po vsem svetu je tako, da se najbolje izplačajo tiste prometne žile, ki so najpotrebnejše. Zato da bi si prihranil par korakov peš hoje. ne seda nihče na tramvaj. Kdo naj se n. pr. pelje z električno s Poljan ali iz Streliške ulice na kolodvor, ko pride peš po Resljevi cesti hitrej do cilja? Kdo naj bi celo delal ovinek od Sv. Petra mimo rotovža in pošte? Največja potreba zveze se čuti povsod med mestom in predkraji. Zdaj hočejo baje zgraditi progo v Šiško in na Vič. To bi bilo vendar nekaj. Bajc bi se proga odcepila pri pošti na eno stran po Šelenburgovi ulici, čez Kongresni trg skozi Vegovo ulico, pa po Rimski in Tržaški cesti na Vič, na drugo stran pa po Fran Josipa iti Blehveisovi cesti, potem po Marije Terezije in Celovški cesti v Šiško. Upati je, da se potrebna pogajanja ne zavlečejo predolgo in da ne pojde izvršitev načrta ad caleudas graecas kakor prezidava glavnega kolodvora, delavnice državne železnice itd. Da bi bila regulacija tarifov pri tej priliki umestna, je pa tudi res. — Shod konsuineiitov v Rožni dolini bo na svečnico popoldne pri Čehu. Začetek ločno ob 3. Vabijo sc vsi Rožno-dolinčanje, ki se zanimajo za organizacijo konsumentov, da se tega shoda v kar najobiliiejšem številu udeleže. — Poziv. Kdor bi vedel za naslov F. Kralja, ki je bil nslužben v Zagrebli pri električni želenzici - sedaj je pa menda v Ljubljani naj ga sporoči s. Turkoviču v Zagreb. Uica broj 55. — Letošnje domobranske orožne vaje se bodo vršile v dveh dobah ali periodah, in sicer spomladi in jeseni. V slučaju potrebe se spoinla- danska perioda lahko razdeli v iva zaporedna turnusa po štiri tedne. Spomladanske orožne Ivaje morajo biti brezpogojno 15. junija končane, odnosno tisti dan. ko se pred 15. junijem začno dopusti vsled žetve. Pri domobranskem pešpolku it. 27 (Ljubljana) se vpokličejo na orožno vajo in sicer: na 4 tedne dne L maja; na 3 tedne dne 6. maja; na 2 tedna dne 13. maja. Z ozirom na svoje stanovske in službene razmere si lahko vsakdo izbere dobo, v kateri želi do-služiti svojo orožno vajo. Tozadevno se je nemudoma zglasiti z domobransko knjižico pri (županstvu svojega bivališča, v Ljubljani pa v vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer najkasneje do 15. februarja t. 1. Zakasnele prijave se uajbržc ue bodo mogle vpoštevati. — Ogenj v Llchtenthurnovein zavodu. V četrtek ob pol dveh zjutraj je začelo goreti v sušilnici v Lichtenthuniovein zavodu na Poljanski cesti. Obveščen oddelek reševalnega in gasilnega društva je takoj prihitel na lice mesta ter ogenj zadušil. Ogenj je nastal vslcd tega, ker se je vnelo perilo, ki je viselo preblizu razgrete pečne cevi. Ogenj je napravil baje okoio 500 K škode. _____ -- tfrmli so v Ljubljani: Iv. Zorko, krojač, 50 let. — Josipina Selan, mesarjeva žena, 60 let. — Ivan Češnovar, pekovski pomočnik, 54 let. — Jera Kresnar. godčeva vdova, 78 let. — Fran Jakič, sin mitniškega paznika, 24 dni. — »Odette«, krasni plesni prizori v štirih dejanjih v glavni vlogi slavna Rita Sacchetto, ki se predvaja danes na specialnem večeru v kinematografu »Ideal« je prvovrstna slika sloveče Nordisk Ko. in bo imela gotovo najlepši uspeh. Jutri v soboto senzaoionelna spijonažna drama v štirih dejanjih »Smrt ali zmaga«, polna napetosti. Bajni prizori zasledovanja. Goreča ladja na odprtem morja, eksplozija, potop. Ti prizori niso filmski trik! Idrija. — »Slovenec« se jezi, ker je bil na zadnji seji občinskega odbora sprejet formalno v občinsko zvezo Edvard Horvat z Dunaja, -češ, Idrija ie za vse, celo Madžare sprejema, kakp pa so nagajali pred letom nekemu Jurjavčiču, ki je dobival nad 50 let v Idriji podporo, pa je oh c, odbor tirjal od županstva v Sp. Idriji povrnitev podpore. Res je, da smo povrnitev podp. —- okroglih 2000 K — tirjali in jih bo idrijski ubožnt zaklad tudi dobil. Ne zato, da bi bil imenovani kaj oškodovan zaradi tega, saj je dobival podporo do zadnjega dneva svoje smrti, ampak zato, ker ravno klerikalci vedno in povsod kriče, koliko je idrijska občina dolžna ia kako je razsipna s podporami. Ravno zaradi teh očitanj je občinski odbor sklenil, da naj one, ki niso v Idrijo pristojni, vzdržuje njih doiriov-na občina, ne pa Idrija kot sc je to godilo pred sedanjim županstvom 50 let kot trdi »Slovenec«. Saj imamo domačih revežev dovolj. Kar se pa tiče sprejetega tujca, imajo klerikalci' prosto pot, da se pritožijo proti sklepu občinskega odbora, saj je to njih navada. Ravno v isti notici pa dela dopisnik »Slo ven at« erarjn poklone, češ, kako snažno imamo sedaj okrog cerkve, odkar snaži erar ceste ih trge, prej so ra občinski uradniki vedno pazili, da ni kak delavec zasadil lopate v sneg pri cerkvi. O snažnosti po javnih potili in trgih bo občinstvo pač samo sodilo, kako je bilo prej in kako je sedaj, ko erar vse oskrbuje. Dostavljamo samo to, da je imel prej še za rudniško delo nesposoben revček nekaj zaslužka pri občini, sedaj so pa pojedli dobri ljudje še to revežem s svojimi rekurzi. Prihranili niso občini s tem nič, ampak le erarju, ker bo le ta plačeval toliko manj občinskih doklad, kolikor je prej občina za sna/enje cest in trgov v mestu zahtevala. — Klerikalci in resnica. Poročali smo že v našem listu, da so bili klerikalci izdali o priliki zadnje volitve v rudarsko zadrugo letak, ki je bH poln laži. Da dokažemo svojo trditev ponavljamo samo predzadnji odstavek iz tega letaka, ki se glasi: »Delavci! Odškodnina 4 K, ki sle jo dobili pred kratkim zaradi plačilnih dni v grad za pot, ki jo storiti s tem, je zasluga naše Strokovne zveze.» Kdor hoče vedeti, koliko so klerikalci v »Strokovni zvezi« zahtevali za pot naj prečita njihovo vlogo, ki so jo vložili osem dni pozneje, kot je naš javen rudarski shod v pivarni pri »Črnem orlu« sklenil zahtevati 4 K. Vloga se glasi: »Dobesedni prepis. Št. M. Slavnemu odboru rudarske zadruge Za resnico. Roman. i j Spisal J ožel La ich ter. > XXXIV. Mtkyška se je mahoma spomnil. »Ali je vas, gospod doktor, tudi privabil žofin ?« je omenil s povdarkom. Hanuš ni odgovoril na vprašanje. »Spominjam se,« se je obrni! k Ivanu, »da še nisem govoril z vami o zadnji številki Reforme«. »Glejte, glejte, gospod doktor,« se je vtaknil naenkrat Mikyška smejoč se v besedo, »saj je navsezadnje Hruby prišel sem na Žofin pre-rajat ženske. Pomislite, doktore, saj, kakor ste morda zapazili, pri nas sedaj ni nič drugega na programu nego propovedovanje o čistosti moških napram ženskim — —to je menda tudi žensko vprašanje — in skratka strašno važne teorije in skrbi. Veste, nekaj časa se prenašajo take stvari, toda večno premišljati o življenju, o človeštvu in poditi sc bogve za kakšnimi teorijami, ne pa da bi se prizadevali priti na krmilo? Kaj pravite, doktore,« je nadaljeval, »ali ne mislite, da bi v Avstriji že davno pluli v slovanski eri, ko bi znali Dunajčane kapitalno strašiti? Ali veste, kako je Beust rekel o slašcici, katero si jc češki lev dal brez besedice iizrovati izmed zob? Skušali so leva, in ko mu je bilo to prav, še sedaj dovoljujejo, da na njem cepijo drva. Toda lev enkrat dvigne šapo — in potem gorje!« v Idriji. podpisana zveza delavčev "štavT sledeče zahteve: Želji, da bi se zaslužek izplačeval še nadalje pri rudniški blagajni, se priklopimo le s tem pogojem, da da rudniška direkcija vsako leto vsakemu delavcu 1. šiht kot nagrado, za poti, ki naj bi se zaračunal 1. maja, ker je delavstvo brez šilita. Če se to ne dovoli, ukrenemo vse potrebno, da se bo upošteval od erarja potrjeni zakon. Strokovna zveza delavcev erar. rud. v Idriji, dne 20. oktobra 1912. Kavčič Janez, 1. r., podpredsednik, Peter Rupnik, l. r., tajnik.« — Tako torej! 1 šiht so zahtevali gospodje proti sklepu javnega shoda, ki je bil sklenil 4 K. Vedeli so pač, da bi s tem erarju precej prihranili, kajti 90% delavcev dobi manj kot 4 K za šiht. Na »Strokovno zvezo;; so pač ponosni lehko oni, ki so dali njenim kandidatom pri zadnji volitvi svoje glasove. — Kar započno socialni demokratje, hočejo po svoje izrabiti naši politični nasprotniki. Delavci naše strokovne organizacije so meseca novembra vložli na ministrstvo za javna dela in pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji poimensko izdelano prošnjo onih, ki niso pravilno uvrščeni v novi pravilnik. Rudarsko ravnateljstvo je na toziidevno vprašanje delegatov rud. zadruge tudi že odgovorilo, da je pravilna uvrstitev v delu. Ali ravno te dni čujemo, da skuša sedaj, ko so spravili stvar že v tek delavci sami idrijski deželni poslanec vtikati svoje prste vmes. Ako s tem išče med nami vpliva, je to zanj le izpričevalo, da ne pozna delavskih teženj. Gospoda Gangla prav nič ne nadlegujemo, da bi se pečal z našimi zahtevami. Kdor ima resno voljo, izboljšati socialne razmere idrijskih rudarjev, naj pride med nas ter naj nas javno pouči kako se imamo ravnati in mi mu bomo hvaležni. Razoratio polje obdelovati, pa ni umestno za moža, ki hoče biti odkrit v svojih čuvstvih do delavstva. ; Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. V nedeljo in pon-deljek. obakrat ob pol 8. zvečer, se uprizori v slov. gledališču narodna igra v 4 dejanjih: »Naši bahači«. Igro je spisal češki pisatelj Stroupežnicky, ki je dobro znan naši starejši gledališki publiki. Njegovi Igri »Naši bahači« in »Gpspod Grobski* sta se predstavljali na našem odru pred leti z največjimi uspehi. Igra Je prava ljudska igra, in osebe, ki nastopajo v njej, so vzete iz našega naroda. Opozarjamo še enkrat občinstvo, zlasti z dežele, da si ogleda predstavo te igre. ker je zelo prikladna za uprizoritev na ljudskih odrih. — V nedeljo popoldne (začetek ob 3.) se ponovi velezanimiva burka »Iretji eskadron«. Igra je pri prvi uprizoritvi napolnila naše gledališče in s svojimi raznovrstnimi dovtipi zbujala med občinstvom salve smeha. Nad vse je ugajal paprika-ritmoj-ster s svojo strogostjo, mažarsko pretiranostjo in zaljubljenostjo, ravno tako tudi trgovec s prešiči in njegova sladka, s poljubi zelo radodarna soproga. Po prizorih »raport« in »ekser-ciranje rekrutov« pa se smeh ined občinstvom sploh ni polegel. — V pondeljek (na Svečnico) ob 3. popoldne se vrši predstava velezabavne burke »Nebesa na zemlji«. Igra se je predstavljala na vseh odrih z na j več jim uspehom in je bila v pretekli sezoni privlačna moč smeha in zabave željnega občinstva. Štajersko. — Smrtna nesreča. Na Zidanem mostu je v sredo dne 28. januarja poštni vlak ob 11. dopoldne povozil železniškega delavca Mihaela Kosma iz Loke. Glava je bila čisto odrezana od života. — 164 delavcev obtoženih. V Eibisvvaldu na Zgornjem Štajerskem se je pričela v sredo velikanska obravnava pred okrajnim sodiščem. Zdravnik dr. Kniely le tožil zaradi razžaljenja časti 164 rudarjev. Obravnava, ki še ni končana, je nad vse zanimiva, ker kaže, kako daleč zapelje človeka sovraštvo do socialne demokracije. Zdravnik dr. Kniely ne sovraži na svetu nič bolj kakor socialno demokratično delavstvo in to sovraštvo ga je zaslepilo tako, da je brezvestno, lehkomiselno zanemarjal svojo zdravniško dolžnost. Kar so povedali delavci kot priče na tej obravnavi, to obtožuje tega zdravnika tako, da bi moral pač državni pravd-nik nastopiti proti njemu. Nek delavec je pove- Hanuš je skomizgnil. »Samo, če dvorepati lev že nima v vratu jetike,« je opomnil zasmeh-Ijivo. »Potem bi ga morali preje poslati v Meran ali v Sicilijo « »Doktore Hanuše,« je vzkliknil Mikyška, »naš lev je dokaj krotak, to je res, Toda v zverinjakih je često tak ukročen lev naenkrat zadavil svojega krotitelja. In boste videli, da bo i ta jetični lev, kakor ste ga imenovali, nekoč 'zarjovel in zagrmel na svoje dunajske gospode. Prišli bodo časi, da bodo zopet bežali pred njim, kakor križarji pri Doinažlicah. Doktore, vi morda porečete, da sem optimist, dobro, zato imam svoje razloge. Sicer se pa nekoč razgovoriva, kdo ima prav. Ne smete si misliti, da je bila Omladina začetek in konec vsega. To je bil le majhen plamenček, ki naznanja velikanski ogenj. In ta ogenj vzbruhne enkrat — grozen požar, doktore, prepričali se boste. Toda četvorka se je končala! Moramo v dvorano. Pojdite, Hruby.« In peljaje Ivana pod pazduho v dvorano je nadaljeval: »Vi ste idelaen, imate vzvišen cilj pred sabo, toda oddaljen in dolgočasen cilj. No, pa midva se bova že še sporazumela. Toda Sicer pa se drugič pomeniva o tem! Tu sva na plesu. Hruby, kaj mislite, ali morem imeti kaj upanja, vsaj malo upanja? Cujte«— in se je obračal, če ni Hanuš morda preblizu — »ali si ta gospod ne domišlja malo preveč?« Ivanu je bilo sploh vseeno, kaj mu pripoveduje Mikyška. Govor ga je vzdramljal iz njegovih lastnih misli in vprašanj ter ga delal nervoznega. 'dal, da je šel za svojega otroka dvakrat po dr. Knielyja, pa zdravnik se je izgovarjal, da jc pretruden. V eni noči je šel dvakrat ponj. a šele prihodnje Jutro je prišel zdravnik in d^ial, da ne more več pomagati. Popoldne ob 4. je otrok umrk Nato je izdal zdravnik mrtvaški list, ne da bi prišel ogledat otroka. Pri drugem otroku je bilo ravno tako. Zopet drug delavec je izpovedal. da je pet dni čakal zdravnika za svojo ženo, ko Je prišel je bila že mrtva. 781eten starček je z jokajočim glasom povedal, kako le prosil zdravnika, naj pride k njemu; prišel Je pač h bogatemu posestniku. 15 korakov od starčeve bajte, a k njemu ga ni bilo. Rudar Jammernegg je izpovedal sledeče: 12. oktobra 1913 sem šel ob 11. ponoči za tovariša Holluba po doktorja. Dobil sem ga v gostilni in ga prijazno prosil, naj se pelje v Steycregg k Hollubu. Zdravnik se je pa odrezal; »Kaj, v Steyeregg naj se peljem. Glejte, da spravite tistega »obersocija« vun, potem bi še kaj storil za Steyeregg. In Holfub je tudi socl. in ne pomaga mu tako nič več, če mu brizgam zdravila v nogo ali pa v . . .« Na te sirove opazke zdravnikove so pa odposlali delavci bolniški blagajni bratovske sklad-nice spomenico, v kateri so našteli vse zdravnikove pregreške. Zato je šel zdravnik tožit vse, ki so podpisali ono spomenico. O izidu obravnave bomo še poročali. > Kaj bodi delavec? Imenitno je vprašanje, ki ga stavi ponovno »Edinost«, a prav tako tudi zelo umljivo — samo če se ga razumeti hoče. »Zarja« je to prav pred kratkim že povedala, namreč kaj so tiskarji. Povejmo torej še enkrat: Tiskarji so samostojna strokovna organizacija. S tem Je vendar vse povedano in lahko razumljivo vsakomur — če že ne išče v jajcu dlake ... A »Edinost« hoče nekaj drugega! Zakaj raje kar naravnost ne vpraša: »Zakaj niste vsi tiskarji pri NDO?« — To hoče ona vedeti, to bi ona rada! Komaj bi bilo, ako bi se te uboge tiskarske pare za-mogle pretrgati na 100 delov: Kajti liberalci pravijo: Pridite v narodno delavsko organizacijo! — Klerikalci vpijejo: Hajd v krščansko soc. zvezo 1 itd. itd. Kaj naj človek vendar učini, da bo vsem prav? Gredo k prvim, se zamerijo drugim; gredo k drugim, pridejo navskriž s prvimi. Ali strokovne organizacije se ne morejo brigati nc za vero, ne za narodnost. Ampak kakor principali vedo, da je le v edinosti moč, tako se tudi delavci zavedajo skupnosti, Ie skupen boj prinaša uspehe — vse drugo je zapisano razpadu! — Sedaj, kaj ne, ko prihaja socialna demokracija vedno močnejša, so se spomnili patriotje — delavca! »Slovenec« sam očitno pove, kako misli, rekoč: » . . . organizacija je nujno potrebna, sicer jih ugrabi soc. demokracija« (kdo tukaj »grabi«?). Iz tega sledi: Ako bi ne bilo soc. demokratične stranke, to je neke splošne delavske zveze, bi še dandanes ne bilo ne narodnih in ne krščanskih delavskih strank, sploh še nobenega takozvanega »delavskega prijatelja«. Ali ni tako res? . Svoj narod spoštovati, je dolžnost in čednost vsakega posameznika. In baš tega ni manjkalo v tiskarskih vrstah, kakor tudi ne verskih čuvstev — toliko resnici na ljubo —a delavec je le. delavec, preti mu vedno izguba eksistence, izpostavljen je vedno prej slabemu nego dobremu; s kom naj se druži, komu zaupa svoje težnje, če ne človeku svoje vrste?! Mar se bo gospodar potegoval za njegove koristi iz lastnega nagiba? To nikdar ni bilo in nikdar ne bo. Torej je logično: Delavec z delavcem, gospodar z gospodarjem. Ali gre zdaj gospodom pri »Edinosti« skupaj? Pa da bo še lažje razumela, recimo krajše: Njej se čudno zdi. zakaj niso delavci splošno v njenih vrstah. Potem bi mi lahko z enako pravico rekli, da se nam čudno vidi. zakaj niso principali in kapitalisti vneti člani soc. demokracije — ako bi taka zahteva ne bil nezmisel! Znano je, da deluje socialno demokratična stranka predvsem za povzdigo splošne človeške blaginje. Kot taka vendar ne more imeti ozira ne na levo ne na desno. Tako širni masi. kakor je ravno delavska, koje udi često tvegajo v svoji službi poleg vse napornosti tudi življenje, pa menda vendar ne boste odrekali pravice do medsebojne združitve. Ste pravični? — To- »Kaj mislite, Hruby?« je silil vanj Mikyška. Ivan je baš nagubančil čelo i« nekako mučno zrl' v šum in vrišč. Pari plesalcev so se razhajali s kolon. »Hruby,« je vzkliknil MikyŠka, »kakšen pa ste? In čemu nc plešete — zakaj se ne zabavate? Ali ste mari na plesu? Saj je to greli — vi.« XXXV. Ko se je Ivan odkrižal Mikyške, se je zopet zamisli, češ, čemu je pravzaprav tu. Oziral se je. Prestopil se je parkrat in od dveh strani so ga suvali plešoči pari. Vzdušna krila, bele roke, skodrane glave so se mu zamigotale prav pred očmi. Vonj parfuma se je razširjal, zvoki godbe, v kateri so prevladavala orkestralna godala, so noge medli v hoji. Ivan se je ognil plešočim parom. Ko pa se je umikal, je zadel ob nekoliko gospodov, ki so kot besni tekali, izpreminjajoč plesalke. In prav ob steni je stopil na vlečko svilenih kril. Splazil je mimo cele vrste gardedam, pregledujoč sveže, okrašene postave deklic. Razgrete so stale okrog in okrog, pahljajoč se s pahljačami in z vročimi, ljubeznivimi pogledi nazna-njujoč: »Nismo še oddane za mazurko!« Toda on je hitel mimo, in isti pogledi so pravili nekaj podobnega i drugim gospodom, ki so hodili tesno za njim. Gorko je bilo, šum glasov in šustot nog je pronical godbo, in nad vsem se je razlival žar električnih svetilk. Ivan si Je prizadeval, ohraniti si trezen pregled. Brezbrižno se je oziral, brezbrižno hodi! rej recite: Socialna demokracija jc pravična zveza, pod njen prapor naj gre delavstvo! Ce pa ne soglašate, jc tudi prav . . . Seveda dokler pa bodo slovenski in češki gospodje tiskarnarji svojo narodno ljubezen M naklonjenost do .delavstva tako izkazovali ka> kor jo pravkar, ko so jih že Nemci, Italijani in celo čifuti prehiteli, potem vendar ne bo čudno, ako bosta narodnost in verstvo zadobili še večje vrzeli. Prosimo: Ali naj je izpi tim tiskarjem danes več narodnost kakor kruh?? Le tako naprej! Pri Filipih se vidimo . . . Goriško. — Solkan. Delavsko izobraževalno društvo priredi v soboto 31. t. m. ob 8. zvečer javno predavanje v dvorani gosp. Al. Mozetiča. Predava sodr. Francc Milost iz Trsta o »Pariški komuni«. — Pevsko društvo drž. železničarjev v Gorici vabi k pevskemu plesu, ki bo 1. svečana 1914 v hotelskih porstorih pri »Zlatem angelnu« (Via Vetturini«. Gostje v ljudskih nošah so dobro došli. Igra društvena godba. Na mnogo-brojni obisk vljudno vabi odbor. Začetek ob 81 Vstopnina 1 K 20 v za osebo. Raznoterosti. , Železno blagajno so ukradli. V noči od torka na sredo so izvršili nekateri tatovi v občinski pisarni v Frankenmarktu na Zgornjem Avstrijskem prav predrzno tatvino. Ukradli so iz pisarne železno Wertheimerco in jo odpeljali na saneh. V blagajni so bili vrednostni papirji in hranilne knjižice v vrednosti nad 100.000 kron in 1000 kron gotovine. Za zasledovanje tatov so poklicali policijskega psa iz Welsa, ki je sledi! za sanmi približno 6 kilometrov v gozd. Pod grmovjem so res našli blagajno. Sani so se tatovom zlomile in ker niso mogli hitro dobiti drugih, so skrili blagajno. Preden so jo pa še odpeljali, je izsledil pes skrivališče. 0 tatovih nimajo še nikakršnega sledu. Ti ubogi Kristusovi nasledniki . . . Pred kratkim je umrl v Rimu kardinal Luigi Oreglia, ki ni imel nič manj kakor 138.000 lir letnih dohodkov ali 133.000 kron!! Revni katoličani zna-šaio Petrov vinar na kup, kardinali se pa valjajo v zlatu, kardinali, ki so nasledniki onega, ki je dejal: Sin človekov pa nima, kamor bi položil glavo . . . 15 umorov in 10 poizkušenih umorov ima na vesti učitelj VVagner, ki je v lanskem septembru, kakor se še spominjajo naši čitatelji, v eni noči izvršil vsa ta grozodejstva. Preiskava proti VVagnerju je zaključena in v kratkem pride VVagner pred porotno sodišče v Heilbronnu. Obtožen je: 5 umorov v Degerlochu, 10 umorov v Mtlhlhausnu, 10 poizkušenih umorov v Miihlhausnu in 9 požigov. Vse te zločine Je izvršit 401etni učitelj Ernst Wagner iz Degerlocha v noči na 5. septembra. V noči na 5. september so zaslišali prebivalci klicanje na pomot in ko so prišli na cesto, so zapazili, da švigajo plameni na 5 krajih proti nebu. V bližini enega gorišča je stal mož s črno krinko na obrazu in okolu telesa je imel usnjat pas s tremi revolverji. Mož je kar streljal neprenehoma na ljudi, ki so prišli gasit, tako da so oni, ki se niso zgrudili mrtvi ali ranjeni, zbežali v hiše. Vpitje je priklicalo še druge vaščane k oknom, na katere je streljal morilec brez premisleka. Ko je hotel morilec iznova nabasati revolver, so ga prijeli. Množica ga je hotela pobiti, morilec se Je pa stegnil kakor bi bil mrtev. Levo roko je imel na pol odsekano, čez glavo je dobil več težkih udarcev s sabljo. Končno so spoznali v njem uč.itelia VVaEnerja, ki je bil znan kot miroljuben človek in ljudje so mislili, da je storil grozna dejanja v hipni blaznosti. Ko so pa prihodnje jutro preiskali njegovo stanovanje, so našli njegovo ženo in štiri otroke v starosti od 7 do 11 let s prerezanimi vratovi mrtve. Zdravniška preiskava je dognala, da VVagner ni stori! svojih strahotnih dejanj v blaznosti, temveč da je vse dobro pripravil in da je normalen človek. Ljudstvo je še vedno razburjeno in zato so preskrbele oblasti za porotno obravnavo najobsežnejše varnostne priprave. Ko je ležal VVagner v bolnišnici, se je splazil sin moža, ki ga je bil Wagner umoril, v bolnišnico, da bi umoril Wag-nerja, a so to še pravočasno preprečili. mimo dam, izmed katerih bi si bil lahko izbral katerokoli, vzel jo v objem in zaplesal------------- »pravzaprav bi se le suval v mešanici in gnječi ljudstva«. Prihajalo mu je sicer vedno na misel vprašanje: »Zakaj sem tu?« A samo pogledati je bilo treba, in vedel je. čemu je tu. »To videti — — razumeti in da, i tu bije v oči —« Pa zopet in zopet si je pravil, češ, saj bo vse to kmalu zvedel, ko se osebno snide z n jo , katere ni poznal. Radost mu ie navdajala dušo. Ko pa se je tako sprehajal, je i njega napo-? sled izvabila godba: pristudilo se mu je postopanje in ogledovanje tu okrog, hotel se je. če že ne okusiti plesu, posmehovati vsem ljudem, kateri triumfirajo tu v umetni zarji veselosti in sreče. Stopil je k neki plesalki, mladi deklici z dežele, na koji Je bilo videti v govorici in obnašanju ostanke penzijonatske vzgoje. Da, zdelo je, kakor da še sedaj stoji častivredna madaltie deklici za hrbtom in jo s pazljivim očesom pregleduje, če gre vse kot na nitki. Ko se ji Je Ivan približal, je povedala, da Jo letos starši prvič vodijo na vse plese v Prago. »Zadnjikrat pridem v svečanu — pravniški ples bo.« Potem je dejala, da bodo nekaj dni preje baš ekserclcije v smichovskem samostanu »Sacr6 coeur«, kjer se je izobrazila, in da se obojega potem udelež1 hkratu. »Najpreje se udeležim eksercicij in spovedi. nato pa pojdem plesat. Plesno obleko sl pripeljem kar s seboj « (Dalje J Državni zbor. D u naj, 29. januarja. • Položaj je sc nejasen. Danes so češki flgrarci uresničili svojo grožnjo. Vso sejo je izpolnila njih obstrukcija, tako da zbornica »ploh ni prišla do proračunskega provizortja. Na konferenci klubskih načelnikov sta Stanek in SUirgkh veliko govorilo, do rezultata pa ni prišlo. Kljub temu je Sylvester izrazil mnenje, da bo obstrukcija še pravočasno ustavljena; napovedal je, da skliče sejo jutii in v soboto. Tudi Stiirgkh je izjavil, da počaka s § 14. še do sobote. Seja. Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja sejo ob 11. dopoldne. Vodja finančnega ministrstva nrcdlaga zakonski načrt o ,pupiiarni varnosti gališkega deželnega posojila v znesku ID milj. Posl. Stanek pravi, da stoji njegova stranica na stališču, da je ureditev razmer na Češkem jedro vsega položaja v zbornici, la izjava njegove stranke se je sprejela kot opravičena, ali nikogar ni bilo v zbornici, da bi bil to vladi povedal v obraz. Ministrski predsednik naj govori o čeških razmerah tako, kakor je 20. maja govoril o galiških, ko je dejal, da je sklicanje gališkega deželnega zbora nujno potrebno. Ce sc je v Galiciji našla pot, da se je napravil red. moramo to tudi na Cešketn zahtevati. Češki agrarci so sklenili voditi pri proračunu boj ne le proti tej, ampak proti vsaki ■vladi, ki nima poguma, da bi povedala Nemcem, da ne morejo sami vladati v Avstriji. Choc pravi, da bodo češki radikalci na vsak način preprečili proračunski provizorij. Bradač govori do 4. popoldne. Za njim govori Masata. Sklep gosposke zbornice o kontroli'državnih dolgov se odkazuje proračunskemu odseku, poročilo o porabi sklada za pospeševanje živinoreje in vnovčenje živinskih produktov poljedelskemu odseku, vladni načrt o porabi poslovnih prebitkov skupnih sirotitiskih blagajn na Jastičnemu odseku. Koncc seje ob polu 5. popoldne. Prihodnja seja danes ob U. dopoldne. Zadnie vesti. KONFERENCA KLUBSKIH NAČELNIKOV. Dunaj, 29. Opoldne je bila pri predsedniku Sylvcstru seja klubskih načelnikov. Sylvester |e apeliral na obsrukcioniste, naj ne ovirajo državnega zbora, ki ima rešiti še važne naloge. Stanek pravi, da hoče njegova stranka ohraniti parlamentarizem; vse naj se obravnava parlamentarno, ampak ne le v državnem zboru, temveč tudi v deželnem. Če pravi vlada, da je ureditev razmer na Češkem odvisna od sprave, imajo Nemci možnost, da ohranijo razmere ^nespremenjene. dokler se jim poljubi. — Orof Stiirgkh se sklicuje na to, da je vlada omogočila delovanje raznih deželnih zborov, ki naj se snidejo že bližnje dni. Stanek bi moral zaupati Obljubam vlade, ki se hoče na CeSkem tako potruditi, kakor se je v Galiciji. Razvila se je dolga debata, v kateri je poslanec Seltz pojasni! stališče socialnih demokratov glede na obstrukcijo. Posvetovanje je ostalo brez uspeha. — Sjivester je izrazil upanje, da se še doseže sporazum. Prihodnji seji skliče v petek in v soboto. DEŽELNI ZBORI. Dunaj. 30. Današnja »Wiener Ztg.« objavlja cesarski patent, ki sklicuje deželne zbore gornjeavstrijskega, koroškega, šleškega, moravskega. tirolskega in goriškeea za 3., nižje-*vstrijskega za 4., kranjskega pa za 5. febru-®r*a* Kdaj bo sklican štajerski, je odvisno od pogajanj, ki jih vodi namestnik. Istrski deželni ie razpuščen. Predarjski, saleburški. tržaški »n bukovinski dež. zbori ne bodo sedaj sklici. ker so rešili najvažnejše naloge že jeseni. NEZADOVOLJNI NEMCI. Dunaj, 30. V Nationaiverbandu so se včeraj Nemci s Češkega bridko pritoževali, da niso spravna pogajanja lojalno uvedena in da jim ni bil predložen potrebni materijal. Predstoiništvu Je bilo naloženo, da naznani te pritožbe vladi in da zahteva odpomoči. ITALIJANSKI VOHUN V GORICI. Gorica, 30. V Gorici so aretirali zasebnega uradnika Karla Gasperazzija, ker je na sumu, je vohunil za Italijo. Pri hišni preiskavi so Ko«fiscirali mnogo listih. Izročili so ga okrožnemu sodišču. OBSOJENI VOHUNI. Lvov, 30. Včeraj je bila obsojena ruska učiteljica Helena Korczewa na 15 mesecev ječe, cerkvent slikar Hryniewicz na poldrugo leto ječe. Oba sta vohunila v prid Rusiji. NEZGODA NA ŽELEZNICI. Praga, 30. Osobni vlak št. 731, ki prihaia °b pol šestih zjutraj na postajo Visoki most [>r* Kraljevem gradu, je včeraj zjutraj iz doslej j* nepojasnjenih vzrokov peljal skozi postajo U1 zadel ob tovorni vlak iz Kraljevega gradca. ootnikov in trije železniški uslužbenci so ranjeni, sedem oseb je lahko ranjenih. Skoda na blagu jo zelo velika. Pot- Jrugili vlakov morajo na tej postaji prestopati. VSA DRUŽINA SE JE ZASTRUPILA S PLINOM. Osjek, 30. Družino vpokojenega ravnatelja pomožnih uradov Kosa, obstoječo iz štirih oseb, so našli včeraj dopoldne mrtvo v stanovanju. Počila je cev plinove cestne razsvetljave, plin se je zlil v Kosovo stanovanje in zadušil vso družino. . OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta. 30. Državni zbor je v tretjem čitanju sprejel zakonske načrte o zvišanju pre-zenčnega stanja armade in domobranstva ter o rekrutnem kontingeutu. BOSANSKI SABOR. Saraievo, 30. V proračunski debati je Srb GasiC ostro napadal Stadlerja, češ da zaničuje zakone. Stojanovič je dejal, da hoče kamarila Bosno napraviti katoliško in siromašno. Odigrali so se burni prizori. GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU. Dunaj, 29. Danes popoldne ob dveh sc je pripeljal grški ministrski predsednik Venizebs na Dunaj. Jutri ga sprejme cesar na avdijenci in povabljen bo k dvornemu obedu. PAŠIC IN BERCHTOLD. Budimpešta, 29. »Keleti Ertesito« javlja, da se ustavi srbski ministrski predsednik Pašič na povratku iz Peterburga na Dunaju in se tedaj sestane z grofom Berclitoldom. RUSKE OROŽARNE. Francozi se razburjajo. Pariz, 29. Vse časopisje se bavi z vestjo lista »Echo de Pariš«, da je Kruppova tvrdka nakupila Putilovo orožarno. »Tenips« piše, da ne gre pravzaprav za nakup, ampak za potnnožitev kapitala Putilove tovarne in da sla tvrdka Krupp in Nemška banka podpisali novo glavnico. Če bi se ta vest potrdila. bi napravila na Francoskem najslabši vtisk. Strokovnjaško vprašanje je, kako bi vplivala izpreniemba vodstva na tajnost francoskih patentov; poleg tega pa so tudi politična vprašanja, ki bi se morala ra/nravltati med Francijo in Rusijo s popolno odkritosrčnostjo. Ne da se tajiti, da je bila zadnje mesece francoska industrija pri naročilih ruske vlade zapostav-liena. Od naročil za vojno mornarico je odpadlo 69 milionov na Nemčijo. 67 miljonov na Anglijo in le 57 miljonov na Francijo. Upozarjati sc mora tudi, da Rttsiia glede na mobilizacijo in železnice ni storila vsesra. kar bi bila mogla storiti. Francija podpira Rusiio. ne da bi mešetarila, to dokazuje prav ogromno posojilo, ki znaša več miljard. To oosoiilo sc ne sme presojati lc s finančnega stališča, ampak kot del splošne politike, in to zahteva, da se obe pogodbeni stranki snorazumota v popolni slogi, da pripravita končni rezultat. »Libertč« trdi, da se vodijo že pet mesecev pogajanja med Peterburgom, Berlinom in Londonom, da bi prevzel Putilovo orožarno atigle-ško-nemški sindikat, ki bi bil sestavljen iz tvrdk Vickers in Krupp. Če niso ta pogaiania že dovršena, se pa vsekakor kmalu zakliučiio. Stavba novih tovarn, nakup zemljišč, razdelitev proizvajanja med Vickersem in Kruopom so že gotova dejstva. Vest ie povzročila v francoskih krogih globoko segajočo razburjenost, ker je resna reč, ako dobi tufa. zlasti nemška industrija od Rusije naročila za svojo deželno obrambo, medtem ko sta oba združena naroda doslej v uradni in privatni obliki skupno delovala. Kruppovi taie. Berlin, 29. Kruppova tvrdka izjavlja, da sc francoske vesti o nakupu Putilove orožarne ne vjemajo z resnico, amnak da bi francoski listi na ta način le radi dognali, koliko so interesi nemškega kapitala prizadeti pri navedenih ruskih podjetjih. Kai pravi ruska vlada? Peterburg, 29. Oficiozno javljajo, da so vesti, ki se tičejo privatne ruske orožarne, neosno-vane. Da je dal ministrski svet pri organiziranju privatne orožarne družbi, ki je spojena s tvrdko Vickers. prednost pred drugimi s Sciinei-d er Jem in Armstrongom soojenimi družbami, se razlaga s teni, da je tvrdka Vickers priznana kot najbolj izkušena v fabrikacili topov veli kega kalibra iz liromniklastega jekla. RUSIJA IN TURČIJA. Berlin, 29. »Beri. Tagebl.« poroča iz Cari grada, da so se uvedla med Rusijo in Turčijo privatna pogajanja, da se doseže med obema popoln in trajen sporazum. Dosedanjih razprav niso vodili poslaniki, ampak obojestranski zaupniki, ki nimajo oficielnih pooblastil. Mlado-turški politiki izrekajo upanje, da se doseže sporazum. KRIZA V ALZACIJI. Berlin, 30. V političnih krogih naglačajo, da Je povsem nenavadno, da je državni tajnik Zorn v. Bulacli v deželnem zboru naznanil de-misijo alzaške vlade. Na ta način je ne more cesar na novo imenovati, tudi če bi hotel. IZ 20. STOLETJA! Vratislava, 30. Včeraj zjutraj sta bili na dvorišču jetnišnice v Ratiboru obglavljeni dve ženski: Frančiška Zimmerjeva, ker je umorila svojo mačeho in rrudarjeva žena Jor.ipina KubŠkova, ker je umorila svojega moža. EKSPLOZIJA. Genova, 30. Tovarno za smodnik, Arezzi, je pognala eksplozija v zrak. Pet oseb je mrtvih, več pa ranjenih. EKSPLOZIJA V PREDORU. Nizza, 30. V predoru Col de Braus na železniški progi Nizza-Cuneo, ki jo šele grade, se je primerila eksplozija. Trije delavci so mrtvi, dva težko ranjena. NASILSTVO MINISTRA BOTHE. London, 30. Vsi angleški napredni listi kar najostreje obsojajo deportacijo desetih delavskih voditeljev v južni Afriki. »Daily Nevvs« se silno razburjajo, da izganjajo angleške podanike iz angleških kolonij. Vsa svoboda angleških državljanov je potemtakem le dim. Dalje pravi, da angleško delavstvo ne bo mirno ob tej razsodbi, če se postavlja delavca, ki hoče izboljšati svoj položaj, izven zakonov. »Daily Chroniclea obžaluje, da sta ministra Botha in Smuts povzročitelja te nasilnosti in da sta s tem pred vsem svetom v slabi luči. Za vsakega izgnanega moža bo vstalo deset drugih. Silno razburienje na Angleškem. London, 30. V vseh delavskih organizacijah vlada zaradi tajne deportacije desetih delavskih voditeljev v južni Afriki največje razburjenje. To odredbo smatrajo kot nepostavno. samolastno akcijo ministra Botha. V Glasgowu je bila včeraj konferenca delavcev, ki je najostreje protestirala proti izgnanstvu in zahtevala odpoklicat.je lerda Gladstona. © © (1) Kavarna Unione v Trstu ulica Caserraa in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. T'1-^ »Tfjfeljska tiskarna« v Ljubljani, , SANATORIUM -EMONA^ J ZA NCTRAN^MN^KjHIJ^GICNE • BOLEZNI I ■ PORODN1GNICA. 1 , ‘ji LJUBLJANA ■ KOMENSKE GA-ULICA- 4 , f/ SFF-zpiww::ffiw