v KNJIGARNAH ŠE NI PRAVE GNEČE VRTCI V CELJU BODO (PRE)POLNI ST. 65 - LETO 61 - CELJE, 18.8.2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR Stanovanjski kredit, da! -mo Stroški odobritve O bar>k«ced Izbire 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe šim ponudnikom, v kolikor ponudnil saniii pogojevali kakor koli drugače ne sme ali ne m kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot ne 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Ce nova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postot 2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo m ogledom premožc zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos lomazu, tel, 03/427-44-80, GSM 041-652-185 in na spletni strBni wmi.sve- ' prodaji z najugodnej-le izpolnjuje vseh razpi-more skleniti ;a dobijc Dodatne informacije o premoženju in ogled cenilnega zapisf je mogoče dobitivinsolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije lil, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogov s stečajnim upraviteljem. AKCUA FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 ^gmu m m Osvežitevvvodi Na naše vabilo k sodelovanju v akciji Fotografija poletja 2006 se dobro odzivate, saj prihaja vse več fotografij z vašimi počitniškimi doživljaji. Največ fotografij sicer res bolj sodi v družinski aibum kot na straiil časopisa, a med po-slaniini kljub temu ni težko izbrati izvirnih posnetkov, ki imajo, kljub različnim avtorjem nekakšen skupni imenovalec. Rdeča nit tokratnega izbora je vročina in z njo povezana voda. Dominik Persolja, Pod gabri 19, Celje je s svojim aparatom zabeležil igro otroka z vodo. Očitno razgreto je dete neizmerno uživalo, ko je s svojimi ročicami mašilo iztok vodnega curka. Igra kapljic, ki so ušle njegovim prizadevanjem in mu dodobra opršiie telo pa je prepričala tudi našo žirijo. Dominik si je s tem polemim posnetkom priboril majico NT&RC. Še bolj burno doživljanje vode je v eni od rek s svojim fotoaparatom zabeležil Luka Gobec, Spominska 5, Celje. V razburjenem toku reke je ujel dekleta, ki se v vodi niso le hladila, ampak so razhudeno vodo uporabila tudi kot igračo za prismo osvežitev in zadovoljstvo. Za nagrado bo Luka prejel dežnik Foto Zoom. Na tretji izbrani fotografiji vode sicer ni, je pa očitno, da bi v pesek plaže na Pagu zakopani deklici, ki je uporabila ta izviren način, da se je skrila pred premočnim soncem, prav prišla. Škoda je le, da je avtorici, Janji Goršek, Goriške 2, Celje na posnetek »ušel« tudi zapestni trak njenega fotoaparata. Janja si je za svojo fotografijo prislužila album za 200 fotografij, ki ga podarja Foto Zoom. Nagrajenci tega tedna lahko nagrade - majico NT&RC, dežnik Foto Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Futo Zoom na celjski tržnici. S seboj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nagrajena fotografija, ter seveda osebni dokument. Vas pa vabimo, da nam pošljete čim več fotografij, na katerih bo zaznati letošnji poletni utrip - hkrati pa ponovno opozarjamo, da v našem izboru Fotografije poletja 2006 lahko sodelujete zgolj tisti, ki nam svoje izdelane fotografije, skupaj s kuponom iz Novega tednika, pošiljate po pošti. Tistih, Id nam jih pošiljate po elektronski pošti, namreč ne upoštevamo. Tudi če mašiš, »špnca«. ^ Novi tednik in *Myr0Z00M Slandrov trg, Velenje - nakupovalni oi^r^ iščeta " ^ poletja 2006. šljite iglnalne fotografije s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju . ali pa kar pri vas doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Vsak teden bomo Izbrali in nagradili Avtorji fotografij bodo prejeli: W 1. majico NT&RC J.dežniliFOTOZOOM ' ^ ' 3. Album za 200 fotografij FOTO ZOOM Js- : Avtorje teh čakajo lepe nagrade, med drugim . digitalni fotoaparat »IIKON, ki ga podarja JOTDZOO«.^. Novi tednik ;„ FOfozooAf i.e.a ^^O www.novitediiik.coin rsi-: AKCUA KartuzijavJurkloštruje bila V Jurkloštru stavijo na turizem »Lepo je živeti v Jurkloštru,« so mi zatrdili sogovorniki na popoldanskem klepetu. Mir in tišina, ki sta pred davnimi stoletji privabila že kartuzijane, krajane Jurkloštra navdušujeta še danes. Kot povsod se tudi tu srečujejo s težavami, a veliko raje in z žarom v očeh spregovorijo o bogati zgodovini, ki jo zlasti po zaslugi patra Karla Gržana odkrivajo v zadnjih letih. Njihova največja želja je, da bi za Jurklošter ter njegovo kulturno in duhovno bogastvo vedelo kar največ ljudi. KS Jurklošter obsega približno 42 kvadratnih kilometrov. Vanjo spadajo zaselki Blatni Vrh, Jurklošter, Lahov Graben, Lipni Dol, Marijina vas. Mrzlo Polje, Paneče in Polana. S številom zaselkov je povezan tudi grb Jurkloštra. »Pred leti, ko smo ga izbirali, smo vanj vnesli sedem zvezdic, kar je podobno prvotnemu grbu Jurkloštra - takrat je ta simbol predstavljal sedem ustanoviteljev kartu-zije, medtem ko danes predstavlja sedem sestavnih delov KS,« pojasnjuje predsednik KS Franc Lesičar. Navkljub veliki površini ima Jurklošter malo prebivalcev. »Pred vojno je bilo 2.400 ljudi, do leta 1957 le še 1.800, medtem ko jih je danes le 750,« se spominja Edvard Gračner. Velik del prebivalstva se še vedno ukvarja s kmetijstvom. »Vse kmetije so bolj ali manj pri-slonjene v jurkloštrsko hribovje, Glede na to, da so ljudje delavni, je veliko površin obdelanih. Z leti bo tega verjetno manj, ker mlajša gene- racija na to gleda bolj ekonomsko,« meni Lesičar. Podružnično osnovno šolo v Jurkloštru je vpreteklem šolskem letu obiskovalo 30 učencev. »Letos bomo imeli sedem prvošolčkov, tako da bodo trije učenci več kot lani,« pojasnjuje Darja Horjak, vodja šole. Kakor kaže, v prihodnjih letih ne bo manj kot pet otrok v 1. razredu in tudi vrtec, ki deluje šest let, je vedno poln, Malo ljudi, a 'veliko društev Sicer maloštevilno prebivalstvo se lahko pohvali z velikim številom društev. Imajo prostovoljno gasilsko društvo, kulturno, Šporino, turistično in strelsko društvo ter društvo upokojencev in lovsko družino. Društva so bolj ali manj aktivna, pri čemer se »v majhnem kraju, kot je Jurklošter, v vsakem ponavljajo eni in isti člani,« meni Lesičar, Športno društvo je bilo ustanovljeno leta 1993. »Večinoma se ukvarjamo z malim nogometom, saj za kaj drugega nimamo primernih prostorov, le športno igrišče,« pravi Robi Lesičar, predsednik društva, »v malem nogometu imamo tudi svojo ekipo v občinski ligi. Vsako leto pripravimo tradicionalni turnir, ki bo letos že 14. po vrsti.« Med aktivnejšimi je tudi kulturno društvo, ki s krajšimi prekinitvami obstaj a že vse od leta 1937, Danes ima prib- ližno 60 članov. Podpredsednik društva Edvard Gračner: »Pred nekaj leti je bilo društvo nekoliko v zatonu, zdaj pa je kar oživelo, predvsem po zaslugi tukajšnjih učiteljic,« Nobena prireditev v Jurkloštru ne mine brez nastopa članov tega društva, med katerimi je zelo veliko otrok, »Pred läatkim j e bila zelo odmevna igra Zadrega na zadrego, ki so jo igrali po vsej občini in zunaj nje,« se pohvali. V Jurkloštru pa nimajo večjega prostora, namenjenega kulturi, »Zato se moramo stiskali v manjših prostorih ali prositi šolo, da nam odstopi telovadnico. Največja želja našega društva je, da bi dobili svoj prostor,« razkriva Gračner. Skupaj s KS načrtujejo ureditev primernega prostora v zgornjem nadstropju ene izmed stavb v kompleksu kar-tuzije. Prostovoljno gasilsko društvo, katerega predsednik je Milan Volavšek, ima približno 55 aktivnih članov, obstaja pa od leta 1933. »Obstajajo tudi nekateri podatki, da je bilo društvo ustanovljeno že leta 1880, a je ustanovna listina najbrž zgorela ob požigu kartuzije v času druge svetovne vojne,« Odkrivanje zakopane dediščine p. Karel Gržan je v Jurklošter prišel pred dvema letoma in po mnenju mnogih se je treba prav njemu zahvaliti za to, da zgodovina kartuzije in širšega območja ne bo za vedno ostala skrita za njenimi zidovi. Šele po njegovem prihodu so našli dolga leta neodkriti grob Veronike Deseniške. Iskala sta ga že škof Anton Martin Slomšek, ki je leta 1856 preurejal cerkev. in prof. Alojz Pavlič leta 1937. Za Jurklošter ni shšalo veliko ljudi, niti tisti, ki sicer t rašem kraju deljo, 27. at^usta, praznovali krajevni praznik. Na ta dan bodo občinska revija 8 prikazom starih šeg in navad, razstava likovnih del ter gasilska veselica z ansamblom Jasmin. Dan prej bo ŠD Jurklošter pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. Že jutri, v soboto, bo pohod po poteh KS Jurklošter, v nedeljo pa dan odprtih vrat kartuzije Jurklošter. niso tako oddaljeni. »Tega smo imeli dovolj,« pravi Konrad Hladln, »zato smo ustanovili zavod Odon Jurklošter,« Njegov cilj je poskrbeti za prepoznavnost Jurkloštra v širšem okolju, V Odonu sodeluje veliko mladih, med njimi tudi Bernard in Jožica Bevc ter Janja in Špela Cesar, So tudi del ekipe 12 turističnih vodičev, ki ljudi vodijo po prostorih nekdanje kariuzije. »Turiste najbolj zanima grob Veronike Deseniške, pripoved o znanih menihih iz tega samostana, in pa to, da je v stolpu bivala pisateljica Svet-lana Makarovič,« razlagajo, Provokativna avtorica je v Jurkloštru živela deset mesecev v sredini 80. let, a se ni najbolje ujela z domačini. Za še večji obisk turistov pa morajo poskrbeti za celovitejšo turistično ponudbo, »Zaenkrat deluje nekaj turističnih kmetij, ena bolj aktivnih je kmetija Kozmusovih v Pane-čah. Na Marofu so ribniki, kjer je mogoč ribolov,« razmišlja Hladln. A da bo turizem v kraju še bolj zaživel, bo treba urediti nekaj cest, ki vodijo v Jurklošter. Tista proti Marofu ima menda toliko lukenj, da je treba pet minut prej od do- JASMINA ŠTORMAN V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo v ponedeljek, 21. avgusta, ob 17. u obiskali Dobovec. Našega novinarja boste našli v Vaško gasilskem domu v Dobo^ cu. kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridem tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! Z leva: Bernard Bevc. Janja Cesar, Franc Lesičar, Špela Cesar. Konrad Kladin. Jožica Bevc. p. Karel Gržan (n Edvard Gračner Cerkev na Sv, Trojici (851 m) stoji v objemu treh starodavnih lip. Tu naj bi bilo močno energetsko polje. Št. 65-18. avgust 2006 - J GOSPODARSTVO O cetis Natura - sprostitev in nove priložnosti v Lačji vasi pri Nazarjah so včeraj slavnostno odprli novo pridobitev. Apart hotel Natura. Gre za okoli dva milijona evrov vredno investicijo, ki naj bi poleg novih turističnih zmogljivosti za obiskovalce ponudila tudi nove možnosti za razvoj doline, pa tudi zaposlitev za domačine. Investitor in lastnik hotela Natura je žalski podjetnik Darko Sukič, ki je prepričan, da je Slovenija izjemno privlačna za turiste, zato bi morala bolje izkoristiti svoje možnosti na več-stomilijonskem evropskem trgu. »Lokalno gledano pa lahko zatrdim, da gre predvsem za dopolnitev ponudbe v Zgornji Savinjski dolini in ne za konkurenco,« pravi Sukič in dodaja, da je sodelovanje vinteresu vseh. S tem se strinjajo tudi v Občini Nazarje, kjer imajo kaj pokazati; poleg zgodovinskih znamenitosti in kulturnih prireditev lahko turistom ponudijo številne dopolnilne aktivnosti, predvsem lepote neokrnjene na- Ravno slednje je bilo odločilno tudi pri gradnji hotela, saj želijo investitorji pričarati predvsem sprosti-tveni ambient ter hkrati zadovoljiti tudi nekoliko zahtevnejše goste. Zanje so po besedah direktorja Nature Darka Halužana pripravili 14 apartmajev s kuhinjami, kopalnicami, satelitsko televizijo, ki bodo lahko sprejeli do 70 gostov, premorejo tudi konferenčno dvora- Čim več gostov hotela in turistov v Zgornji Savinjski dolini sta si zaželela Darko Sukič (levo) in Darko Halužan. no, torej bo hotel lahko gostil tudi seminarje, delovne skupine ali športnike na pripravah, nekaj apartmajev je prilagojenih invalidom, opremljajo pa tudi predsedniški apartma, »Dandanes si turizma ne moremo več predstavljati brez sprostitvenih kapacitet, zato smo v ponudbo vključili še wellnes center, finske in infra savne, turške ter parne kopeli, solarij in bazen,« je Halužan razkazal hotel na idilični lokaciji vnaravi, nekoliko oddaljen od ceste, ki so ga umestili tik ob reko Dreto s plažo. Kljub apart-majskemu značaju hotela se bodo pri aranžmajih prilagajali gostom, enako velja za bogato kulinarično ponudbo. Tovrstni drzni projekti so hkrad tudi poskus, da bi turistom še bolj približah lepote Zgornje Savinjske doline in jih nenazadnje uspeli zadržati v njenih krajih dlje kot le za kratek izlet. Pridobitve so veseli tudi v Nazarjih, saj, kot pravi župan Ivan Purnat, občina, sicer gospodarsko in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline, svojo prihodnost vidi tudi v.razmahu turizma. Slavnostnega odprtja Nature so se udeležili številni gostje; od političnega in gospodarskega cvetobera Zgornje Savinjske doline vse do občanov in nekaterih odmevnih imen iz gostinstva. Natura je tako pripravljena, da se uvrsti na zemljevid slovenske turistične ponudbe, predvsem pa nestrpno pričakuje prve goste. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Novo vodstvo zrešicega GKN Vodenje zreške tovarne homoklnetičnih zglobov GKN Driveline Slovenija je v sredo prevzel Andrej Poklic. Funkcijo direktorja je sicer uradno nastopil že 1. avgusta, vendar je pretekla dva tedna korisül letni dopust. Poklič je sicer tudi vitanjski podžupan in predsednik občinskega odbora SDS v ViUnju. Od lani je tudi član nadzornega sveta Uniorja. Andrej Poklič je nasledil Igorja Škomika, ki je po skoraj desetih letih odšel iz podjetja, a je ostal v koncernu GKN kot direktor za trge vzhodne Evrope. Zreški GKN, ki letos praznu- je 20-letnico delovanja, je nastal kot Unior Atras v solastništvu štirih partnerjev, vendar ga je koncem GKN, ki po svetu proizvaja na več kot 40 lokacijah, postopoma odkupil v celoti. Junija so v tovarni odprli novo Iialo, v kateri proizvajajo elemente za avtomobilske polgredi, kar je tudi sicer njüiova specialnost. Z novimi prostori nameravajo proizvodnjo več kot podvojiti, povečali pa bodo tudi število delovnih mest. Lani so ustvarili za 32 milijonov evrov prometa, letos naj bi ta številka znašala med 35 in 40 milijoni, pri čemer za leto 2008 upajo, da bo prometa že za 55 milijonov evrov. JI V Apart hotelu Natura goste pričakuje tudi bazen. Riemer ima rudnik iConjičan Franc Riemer, ki vetjaza enega najbogatejših Slovencev, je od srede tudi uradno lastnik rudnika cinka Šup-Ija stijena v Čmi gori. V skladu s pogodbo bo za rudnik plačal 401 tisoč evrov, v njegovo posodobitev pa bo v prihodnjih petih letih vložil še 19 milijonov evrov Črnogorska vlada bo rudniku, kjer naj bi po Riemer-jevih napovedili že v kratkem ietni odkop rudedvignili na 750 tisoč ton, podelila mdarsko koncesijo za 20 let. NA KRATKO Topolšek odhaja na Gorenjsko Aleš Topolšek bo novi direktor družbe Hit Alpinea, ki upravlja hotele Prisank, Kompas, Larix in Alpina v Kranjski Gori ter hotel Špik v Gozdu - Martuljku, poleg tega je tudi solastnica Infras- porta, ki upravlja novo večnamensko dvorano Vitranc. Topolšek izhaja iz znane turistične kmetije Urška in ima v turizma bogate izkušnje. Delal je že v Slovenski turistični (organizaciji. Termah Dobrna, v družbi Hotel Sava v Rogaški Slatini in nazadnje v Termah Radenci. JI (g)mar8taaBla S.1Č" i98 a.SSllšampeter 19. AVGUSf A OD iS. URE TERME ZREČE AIMIK^ÄCIJA. IMAGf^ADE iN GLASBENA GOSTA TANJA ŽAGAR IN DAVID I etPl I panner i tw/lwlßlm oHimm P^AKTUALNO hmeliorfS^ Novi starešina Davorin Vthovnik in princesa Maša Kresnik Maček in škaf v varstvo Korošcema Kljub neprijaznemu vremenu so v Braslovčah uspešno izpeljali 44. Dan hmeljarjev - Obiranje po 21. avgustu Turistično društvo Bra-slovče je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Letos je že drugo leto pri njeni izvedbi sodeloval Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki je šele na dan predaje starešinstva javnosti razkril imeni novega starešine in princese. To sta agronom Davorin Vrhovnik kot novi starešina in princesa Maša Kresnik, oba iz Šmartnega pri Slovenj Grad- 2e v nedeljskem dopoldnevu so se hmeljarski starešine in princese z gosti zbrali na slavnostni seji v dvorani braslovškega zadružnega doma, osrednji del 44. Dneva hmeljarjev pa je bila po-vorka, predaja starešinstva, delanje lukenj, postavljanje hmeijevk, postavljanje le-teh v kopico in obiranje hmelja. In čeprav dopoldansko kislo vreme ni za popoldne obetalo nič kaj dobrega, se je v veselje organizatorjev in obiskovalcev zvedrilo in polepšalo prireditev. Na dopoldanskem slavnostnem srečanju so govorili predvsem o trenutnem položaju slovenskega hmeljarstva, o letini in še o marsičem drugem. Kot kaže, bodo z obiranjem sorte savinjski golding začeli po 21. avgustu, letina pa bo povprečna. Če ne bo kakšnih nevšečnosti, naj bi slovenski hmeljarji pridelali okoli 2.200 ton hmelja, od tega povprečno na hektar 1.200 kilogramov goldinga in 1.500 kilogramov aurore, s katero imajo slovenski hme- ljarji posajenih več kot polovico hmeljišč. Med gosti so bili Peter Vrisk, predsednik Kmetij sko-gozdaiske zbornice Slovenije, poslanec Alojz Sok, ki je predsednik parlamentarne komisije za kmetijstvo, Mojca Jakše z ministrstva za kmetijstvo in spodnjesavinjski župani. Ohranjanje tradicije V povorki skozi trg Bra-slovče na prireditveni prostor so bili na čelu mažoret-ke in godba na pihala iz Laškega, konjeniki KK Mustang z Gomilskega, lanska in letošnja princesa, starešine in župani spodnjesavinjskih občin, za njimi pa so mladi prikazali stara hmeljarska opravila. Sledila je predaje starešinstva, ki jo je vodila Martina Zupančič. Dosedanji starešina Ivan Marjan Raz-boršek je simbol starešinstva - hmeljarskega mačka predal novemu, Davorinu Vrhovniku, ki je v čuvanje sprejel tudi prapor. Hmeljar- ska princesa Mojca Serdo-ner je hmeljski škaf izročila novi princesi Maši Kresnik. Ob predaji starešinstva je Ivan Marjan Razboršek ocenil, da je skupaj z zborom hmeljarskih starešin in princes uspešno opravil mandat. Ob ohranjanju tradicije in promociji hmeljarstva pa je pogrešal večjo vlogo hmeljarjev v gospodarstvu, zlasti pa njihovo enotno nastopanje na trgu, kar je bilo že dopoldne večkrat omenjeno na slavnostni seji. Novi starešina Davorin Vrhovnik je v zaobljubi dejal, da bo skupaj s princeso varoval tradicijo in delal v prid hmeljarstva in njegove promocije. Zbrane sta na prireditvi pozdravila tudi braslovš-ki župan Marko Balant in predsednik TD Braslovče Uroš Kragl. Društvo prijateljev mladine Braslovče je za najmlajše na treh stojnicah pripravilo različne ustvarjalne delavnice. TONE TAVČAR ZDRAVI NAPOTKI cliy/cEnter nakupovalno vse središče celia najboljše Ste morda radovedni, kakšni so vaši HOLESTEROL, SLADKOR, KRVNI TLAK? S tem kiiiionomviin jih v poletnih meseciiiisiktorel(oil1E.dDl9.nre >hišizdra>ia8ielepic Iv nadsirapjul brezplačno izmerimo. Vabljenil "S 3I01 TUP] postavljanju hmeijevk so zmagali mladi s Polzele pred Petrovčani. 8 INTERVJU lÖKi Večji absurd si ljudje bolj zapomnijo Generalni direktor HSE Jože Zagožen o poslovanju, govoricah in Ljubnem Dr. Jože Zagožen, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSEj, je tesno povezan z Zgornjo Savinjsko dolino. Dr. Zagožen izhaja z Ljubnega, kjer ima družinsko hišo. Prav na Ljubnem smo ga zmotili med dopustom, ki je bU deljen med dopoldanskimi obiski pisarne v Ljubljani in popoldanskimi prostimi urami. »Le tu in tam sestavim cel dan ali mogoče ujamem podaljšan vikend,« je povedal 55-letni Ljubenc. HSE, kamor sodita tudi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje (PV), je ena najmočnejših gospodarskih družb. «Polletni rezultati so presenetljivo dobri. Krovna firma holdinga je ustvarila 8,6 milijarde tolarjev dobička, naša podjetja pa še dodatnih 10,5 milijarde. Seveda so k dobremu poslovanju prispevale tudi ugodne razmere na trgu električne energije in dejstvo, da nimamo zastojevvpioi-zvodnji. Lahko se namreč zgodi tudi obratno - torej da pride do okvare in s tem do izgub,« je omenil dr. Jože Zagožen. Za cene električne energije v zadnjem času večkrat »grozijo«, da se bodo dražile kot cene goriva. Koliko to drži? Po smernicah EU moramo s 1. januarjem 2007 uvesti prosto oblikovanje cen. Slovenija je edina, kjer imajo gospodinjstva cenejšo elektriko kot industrija oziroma obrt, in je po nekih ocenah za polovico podcenjena. Cena električne energije v EU se oblikuje na borzi v Leipzigu. Do podražitev bo prihajalo postopoma, vendar to ni stvar HSE. Mi električno energijo prodajamo slovenskim elektrodi-stribucijam, med njimi tudi Elek-tru Celje. Ko se bo oblikoval trg, bodo morala ta podjetja elektriko kupovati na prostem trgu. In takrat bo zares pritisk na cene. Zdaj smo se dogovorili za model, po katerem bi se breme izravnav prerazporedilo med HSE, elcktrodi-stribucije, Eles in potrošnike. Postopoma pa bo moralo priti do uravnoteženja cen, kajti v naslednji fazi, lastninjen lastniki hoteli imeti Širite se v nekdanje jugoslovai ske republike ... Slovenija ima 80-od: skrbo, petino električne energije pa uvozi. Premoga je v Sloveniji, če bomo obnovili Teš, še za 40 let. Torej: kako se bo Slovenija dolgoročno oskrbovala? Podrobno smo pregledali energetski potencial venijc in kar nekaj naložb je v teku. Vendar, kam še iü? Plin je predrag, saj je cena te elektrike četrtino nad tržno ceno. Znani so tudi zadržki glede novega bloka pri nu-klearki. Zato se odločamo za trge bivše Jugoslavije, saj bo v prihodnje, če ne formalno pa vsebinsko, tudi ta del dihal kol Evropa. Po naši oceni je dobro, da si Slo- tovi relativno neizkoriščen energetske vire in si taki omogoči dolgoročno oskrbo. ... po drugi strani Slovenijo čaka preoblikovanje energetskega trga. Kakšen je sel drugega stebra? Drugi steber se ustvarja za smernic EU in naše zakonodaje de vzpost ajcenejšo er ožnost, da n. o prodajo ko < mož-!rgijo -5eelek-ludru-n.Ven- rokah ), da bi I dobre i pod) erbolast ž konkui Dslo^ da se vzpostavita ibjekta. Seveda, do-ik obeh država, ni real-nce. Se!e ko se bosta tema vsaj v delu olast-ninUa, bo prihajalo do konkurence, ki pa, to je treba vedeti, vedno deluje v prid porabnikov, tudi gospodinjstev. Odločili ste se za gradnjo novega bloka v Tešu, vendar se zdi, da se malo zatika? Od 3,8 milijona ton premoga, kolikor ga samo za Teš nakopljejo v PV, se ga milijon ton ali 300 vlačilcev dnevno pokuri zastonj. Zato je obnova nujna. Po načrtu naj bi tri stare bloke odstranili in zgradili blok 6 s 600-megawatno močjo. Naložba bo presegla 600 milijonov evrov. V bistvu smo čakali na energetsko dovoljenje, in med drugim razreševali vprašanje, kje na trgu bi dobili potrebno energijo, če bi se blok pokvaril. Plan za premogovnik je znan... 12 let se je tehtalo in »cincalo«, ali vse skupaj zapreti ali se odločiti za obnovo. Vendar so v Tešu lani proizvedli 40 odstotkov slovenske elektro energije, poleg tega ni občutljiv za sušo, proiz\ ko regulira ... Torej vendar pa mora biti ( renčna. Odločili smo ; no pot, ki kaže, da bc nekaj letih znižali cem na gigajoul pi je, da je tehno močno napredovala ir slenih preveč rudarjev. da ima dobro ekipo in sem vesel, ker sem tam. Leta 1975, ko sem bili v Gorenju zaposlen, so se začele težave s Kortingom, sledila je sanacija in težave so trajale skoraj do leta 1990. V tistem času smo trepetali za obstoj, zdaj se na zunaj vidi, da gre za urejeno in dobro firmo. Upamo, da bo tako tudi ostalo. Ob imenovanjih je velikokrat slišati takšne in drugačne pripombe ... Kar se tiče Gorenja: težko je biti predsednik NS, če ne poznaš firme niti tebe nihče ne pozna, predsednik pa mora imeti podporo delavcev. Bile so razne kombinacije, vendar so delavci poznali le mene. Takrat sem ocenil, da ni okusno, če sem hkrati predsednik NS v Petrolu. Kdor je v stanju logično razmišljati, brez nekih čustev in samoljubja, lahko oceni, da je en NS dovolj. Pojavljali so se očitki o nagradah, sejninah in podobnem - in to v takšni men, da je bilo že smešno in povsem nepotrebno. Je pa res, da je Petrol drugačna firma, da sta vmes trgovina in tudi Ljubljana, kjer imajo ljudje predstavo o mnogih službah in veliko denarja. Pritiski posameznikov po nekih ugodnostih so bili izjemno močni, n cilj pa n bil. da bi sedel v Petre ^akal r Kar nekajkrat ste se že oglasili v različnih medijih in negirali kakšne trditve. Kot bi bili z nekaterimi v sporu? Vseskozi sembilblizu Janezu Janši in so me šteli v krog, ki je bil kriv za vse «hudo«. Ni toliko problem novinarjev kot morda urednikov, ki so si dali malo duška. Vendar sem za študentski časopis Katedra, ki sem ga nekoč urejal, napisal kar nekaj člankov in malo poznam posebnosti tega posla. Če vidim, da neka trditev ni točna, mi je najlažje od vsega odgovoriti. Včasih se nisem toliko oglašal, držal sem se pravila, da pol Slovencev teksta ne prebere, dm^ polovica ga ne razume ali pozabi... Vendar je zadeva paradoksalna: bolj ko je neka obtožba absurda, prej si jo ljudje zapomnijo - že na Ljubnem, oh kavi s prijatelji, v pogovora zasledim, da si večkrat, predvsem zaradi vpliva medijev, ustvarijo napačno podobo. Se radi vračate na Ljubno? Nikoli nisem izgubil stika. Prej sem bil v Velenju, potem sera tu zgradil hišo. Kraj je lep, vendar žal opazim še druge stvari: da kupna moč pada, da kmetijstvo in gozdarstvo nista več, kar sta bila, da bo treba dolini po- Jože Zagožen se je rodil 3. marca 1951 na Ljubnem ob Savinji. Leta 1975 je diplomiral na EPF Maribor, leta 1984 pa opravil doktorat iz ekonomskih znanosti. Med drugim je bil zaposlen v Gorenju, ministrstvu za obrambo. Tiskarni ljudske pravice ... Leta 1996 je bU izvoljen za poslanca v DZ, šUri leta kasneje je za krajši čas postal minister za gospodarstvo. Leta 2001 se je zaposlü v podjetju Ter, sedaj pa je generalni direktor HSE. Od leta 1994 je član izvršilnega odbora SDS. na Elkroj, ki je sicer sedaj dobil precej državne pomoči, vendar ne vem, kakšna bo usoda tekstilne panoge -mogoče bo treba dobiti kje kakšen program, morda od Gorenja ...Torej vidim lepote na eni in precejšnje stiske ljudi na dru^ strani. Delovnih mest ni, veliko je upokojencev in brezposelnih, zato se bo v Zgornji Savinjski dolini moralo nekaj napraviti. Vendar se naložb ne da pripeljati s političnimi odločitvami, predvsem občine in država bodo morale poskrbeti za ugodnejšo klimo. Žena Marija je predsednica NS Slovenske industrije jekla in Komisije za državne pomoči. Se doma pogovarjata o gospodarstvu? Žena je že prej od blizu spremljala vso slovensko tranzicijo in je dober poznavalec notranjega funkciu- ce in pozna ogromno ljudi, ki se gibljejo v teh krogih. Tako dostikrat dobro svetuje, opozori ali pove bolj odkrito kot drugi. Dobro je, čc imaš nekoga, ki se na stvar spozna in jo odkrito servira. Je pa tudi res, da sem po navadi preutrujen in se mi ne da debatirati o teh problemih. Ob vseh medijskih izpostavljanjih in pritiskih se mi zdi, da vsega tega »navadna« dnižina ne bi vzdržala. V naši družini, tudi za otroka Mateja in Ano velja, da navzven ne »čvekamo«. Še enkrat ste omenili pritiske. Kako odgovarjate vsem, ki vas imajo »v zobeh«? Mislim, da so ljudje v veliki meri pljivi in nevoščljivi. Cena, ki jo plačujem, je z vseh zornih kotov zelo visoka in ne prinaša velikih koristi. V času, ko nisem bil več minister in sem ostal na cesti, me nihče ni hotel zaposliti. Zato vem, kako se je sestajati v zakot-Dkalih. Takrat sem videl priložnost v nepremičninah in ustanovil podjetje, ki zdaj miruje. Vendar če bi delal v tem podjetju, bi imel pol manj dela in bi več zaslužil. Sedanja plača je za razmere delavca res velika, vendar zaslužim manj kot drugi direktorji podobnih podjetij. Ob tem vsak dan delam do 22. ure in če seštejem, se včasih vprašam, kaj imam od tega. Večkrat pravim, da mi politika ni dala kaj posebnega, razen logočc, da sem ji sam šel na pomoč. Nekaj pa je dobrega: bil sem mi- častiindenarsene puUm, zato sem lahko miren in ne trepetam, če jutri bomalime nebo. Mogoče mdi zato kdaj kaj preveč Večino sredinih obiskoval ostalo - od zeleniave do oblačil in ostale hramarije. Prašičji »ponteroso« icar na paricirišču Kljub prepovedi veterinarske inšpekcije svinje še vedno stalnica svinjskega sejma Pred dobrim veterinarska inšpekcija prepovedala trgovanje s prašiči na celjskem svinjskem sejmu. Razlog, ki ga je navedla za to, so težave z upravljavcem sejmišča, Ko-njerejskim društvom Celje. Pa na svinjskem sejmu res ne morete več kupiti prašičev? Lahko. Kolikor jih hočete. Le da niso na prav zanje urejenem prostoru, temveč na bližnjem parkirišču. »Pa to ni dobro, veste, ker nas ljudje ne najdejo,« nam je položil rejec iz Šentjurja. «Nekateri zgolj pogledajo skozi ograjo in ko vidijo, da ničesar ni. se obrncio. Le malokdo nas naide. kar se nam poz- ? priti letu. Ii na terenu tudi mi, jih je kar nekaj našlo pravo pol do prašičev, le da so se eni ob tem spraševali, zakaj so jih prestavili, drugi pa komentirali, kaj je spet narobe, ali spet ni vse «pošlihtano« ... Res ni vse tako, kot si je zamislila veterinarska uprava. Odkar za živali niso več potrebna veterinarska spričevala fod novega leta naprej), bi moral upravljavec sejmišča drugače poskrbeti za njihovo sledljivost. «Upravljavec se ne drži predpisa, ki določa, da morajo v času sejma evidentirati vse prašiče,« razlaga veterinarski inšpektor Zdravko Novak. «Ker spričeval ni več, bi moral upravljavec vse prasice preko spre-lemnih listov prepisati nase in nato na nove lastnike. Tiste živali, ki se do 12. ure ne bi prodale, bi moral nato znova prepisal nazaj na rejce. Le tako se lahko zagotovi sledljivost, ki je nujna že zaradi klasične prašičje kuge, ki je pred kratim izbruhnila na Hrvaškem.« Vse zahtevano se zdi \iprav-Ijavcem mnogo preveč- Tako ali tako s prašiči «ni profila«, pravijo, »Inšpektorji zähtevajo mnogo papirjev in drag veterinarski nadzor, kar se nam res ne izplača. Po drugi strani pa sploh nismo vedeli, da bi to morali delati. Očitno si vsak po svoje razlagamo uredbe,« je prepričan Anton Golohleb, upravljavec sejmišča. »Zanimivo je tudi to, da zdaj, ko se svinje >na 0*OZOR,HUDPES Kumarični zos Odkar je celjski območni urad veterinarske uprave prepovedal zbiranje In prodajo prašičev na svinjskem sejmu, ostaja prostor, namenjen pujskom, prazen. - Št. 65-18. avgust 2006 švarc< prodajajo na parkirišču, nobenega inšpektorja ni blizu, čeprav vedo, kaj se dogaja.« Veterinarski inšpektorji naj ne bi vedeli, da na svinjskem sejmu še naprej prodajajo prašiče. Tb so izvede-Ü šele, ko smo jih poklicali in vprašali, zakaj so izdali prepoved. »Tb bomo vzeli kot prijavo,« so dejali. Potemtakem se bodo v sredo po dobrem mesecu dni znova sprehodili po svinjskem sejmu z več kot stolemo tradicijo. Najbrž ne bi škodilo, če bi se jim pridružil še kakšen tržni inšpektor... Volk sit in koza cela, bi lahko sklepali. Konjerejsko društvo je očitno zadovoljno, saj ima z upravljanjem ostalega »nesvinjskega« sejma čisto dovoli dobička - približno 200 tisočakov mesečno. Veterinarski inšpektorji so tudi opravili nalogo, rejci pa tako ali tako še naprej pro-daiaio svoje prašiče. Upad dohodka je namreč moč pripisati tudi letnemu času. A vendarle se upravičeno sprašujemo - je to lahko že kar konec zgodbe? Bo prostor, namenjen prašičem, ostal v nedogled prazen? Društvo je kazen v višini enomesečne^ dohodka poravnalo. Bi radi zdaj prazen prostor izkoristili in gaponudili ostalim trgovcem ali se bodo uklonih volji veterinarskih inšpektorjev, smo hoteli izvedeti. A žal nas je predsednik društva Andrej Pišek na kratko odpravil s pojasnilom, da je zelo bolan. ROZMARI PETEK Spomimam se^ ko smo hodili še v osnovno šolo. Kasneje, v srednn, le bilo vse dr^-če. Kučan je imei prav, nikoli ne bo več tako, kot je bilo. in zdaj m. V šol) smo ves čas po-slušah besede m brali knjige o človeku, ki da je na p)a3e-stalu stvaiBtva, da je delo tisto, ki mu daje vrednost, da je delo ustvarilo človeka... V tq maniri sem nekoč tudi prebirai nd skupinsko ali v obliki konzultacijsko izpitnega načina, odvisno od števila vpisanih kandidatov. 2. Programa priprave za preverjanj nacionalne poklicne kvalifikacije ■ tečaj maser/maserka (140 ur) ■ tečaj pediker/pedikerka (140 ur) Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije, rok za potrjevanje objavi Državni izpitni center. Izvajal! ga bomo v jesenskem roku. od20. 11.-8. 12.2006. JESENSKI INFORMATIVNI DAN BO ^ PETEK, 25. 8. 2006, OB 76. URI, 2. NADSTROPJE Prijave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 70.00 - 75.00. VPISNI ROK BOMO ZAKLJUČIL115. 9. 2006. JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI lOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na iikopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM; 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA CanoHj-Minolta, DeLaRt3Ue,,01ympiÄ;e^^^ 3 šte^^Siarj a ostalo... Mladi gasilci Singna in Celja se bodo prihodnje leto srečali v Sloveniji. - Št. 65-18. avgust 2006 II«, 1I jreuNJEj _JALEC__ 0 11 Manj skrivnostni Veienjčani VOLITVE Ce so v Mestni občini Celje skrivnostni m v poioža-ju »stand by«. Icar se dče imen župan skili kandidatov. pa v drugI mestni občini na našem obmoCiu, v Velenju, ze dolgo Igrajo z odprtimi kartami. Pravzaprav so tako igrali že pred jesensko volilno mrzlico. sai se je vseskozi slišalo. da bo kandidat SDS Franc Sever skušal onemogočiti četrti mandat sedanj emu županu Srečku Mehu (SDl. Kakor je bilo slišati, je imel Sever neka) težav znotraj lastne stranke, ki pa ga je nato le uradno predlagala za kandidata v t.i. «rdečem Velenju«. Sever, podpredsednik SDS, prvi mož velenjske opozicije in Vinske Gore, je napad na županski stolček napovedoval že z ustanovitvijo »nepolitičnega« Šarma, v katerega je zvabil vse pomembnejše gospodarstvenike, ne glede na politično barvo. lUdi ali ravno zato je v tem času v Velenju čutiti kar precej napetosti. Da ne pozabimo. Sever se je na lokalnih volitvah pred štirimi leti z dobrimi 18 odstotki glasov najbolj piib-llžal v prvem krogu izvoljenemu županu Mehu, kije dobil dvotretjinsko podporo volivcev. Z napovedjo kandidature sicer neodvisnega, toda ob njeni podpori, Franca Avberška, je malce presenetila velenjska LDS, ki je še do pomladi tvorila trden člen velenjske koalicije, potem pa Na podlagi 3. odst. S.člena Zakon o volilni kampanji (Ur.list RS, št. 62/94, 17/97), OBČINA DOBRNA, javno objavUa pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju Občine Dobrna za lokalne volitve 2006 - redne volitve v občinski svet in redne volitev županov I. Brezplačna uporaba panojev a) 1. V skladu s prvim odstavkom 8.člena Zakona o volilni kampanji je lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili možno na naalednjihi brezplačnih oglaševalnih mestih v Občini Dobrna, in sicer na osmih mestih oglasnih panojev z grbom Občine Dobrna, razen na treh oglasnih panojih, to je na panoju pri spomeniku v centru Dobrne, panoju pri križišču za pokopališče Dobrna ter panoju pri avtobusnem postajališču naspnsti OŠ Dobrna. 2. Ot ganizatorvolllne kampanje mora svoje plakate odstraniti 15. dan po dnevu volitev. 3. Organizator volilne kampanje, ki prvi namešča plakat na plakatno mesto, ga namesti ob zgornji levi rob, vsak naslednji organizator volilne kampanje pa namešča plakat tik ob že nameščeni plakat oz. pod njim. 4. Plakatno mesto, ki je že polno, ni dovoljeno prelepiti ali z njega sneti volilno propagandno sporočilo, temveč organi-zatorvolilne kampanje, namesti svoj plakat na drugem plakatnem mestu, ki je še prosto. 5. Na enem plakatnem mestu lahko organizator volilne kampanje namesti le eno volilno propagandno sporočilo enake vsebine. b) I. Organizator volilne kampanje si lahko sam izdela začasno plakatno mesto, vendar je takšno plakatiranje dovoljeno le s soglasjem lastnika zemljišča oziroma stavbe. II. Dodatna plakatna mesta 1. V skladu z drugim odstavkom 8.člena Zakona o volilni kampanji je lepljenje m nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na razpolago le proti plačilu, in sicer na naslednjih treh lokacijah oglasnih panojev z grbom Občine Dobrna-na panoju pri spomeniku v centru Dobrne, panoju na lokaciji pri križišču za pokopališče Dobrna ter panoju pri aviobusnem postajališču nasproti OŠ Dobrna. 2. Plakatno mesto je v velikosti 0,70 m x 1 m. 3. Cena najema plakatnega mesta je 250 Sit/dan. . Na dodatna plakatna mesta se plakati nameščajo šele po predložitvi potrdila o plačilu, i. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v roku 15 dni DO dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest. i. Organizator volilne kampanje lahko najame največ polovico celotnega prostora oglasnega panoja. Občina Dobrna zvezo prekinila. Avberšek, lekdanji direktor premogov- nika ii . tudi I ad, sedaj direktor rudnika Žirovski vrh vza-piranju. zna malce premešati volilne štrene in, vsaj tako napovedujejo, z dovolj gk-sovi poskrbeti za dru^ krog. Njegova Icandidatura je sicer pomenila manjše presenečenje, saj so v LDS menda snubili Boruta Meha, direktorja Mure, ki pa na kandidaturo ni pristal. Hkrati je velenjska LDS pozvala stranke brez »svojih« kandidatov, naj podprejo Avberška. Ob gromoglasni podpori predsednika Andreja Bajuka in odpiranju gasilskega doma v Saleku je kot kandidat NSi svojo kandidaturo, sicer takrat še ne čisto uradno, napovedal nekdanji ravnatelj ve-lenjske gimnazije Andrej Kuzman, tudi edini strankin zastopnik v velenjskem mestnem svetu. Kandidatura je sedaj tudi uradno potrjena. V boj.za novega prvega moža Velenja naj bi se podal še Mihael Letenje (SNS). Po vseh teh napovedih je prekipelo tudi županu Srečku Mehu, ki je napovedal ■trti 1 to L podtikanj, ki so jih širili dragi kandidati, je poudaril Meh, ki je prepričan, da mora Velenje le še zaključiti precej projektov, ki so že v teku. V De-SUS-u bodo menda odločitev prepustili kar volivcem. Kar se tiče list, jih v posameznih strankah še sestavljajo. Sicer je pred štirimi leti v MG Velenje, kar se tiče števila sedežev v mestnem svetu, slavila SD pred LDS. Za letos verjemo niti šloga- US Matej Zupane, zmagovalec v oranju s piugi krajniki Najboljši orači so Savinjčani Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske do-hne je v sodelovanju z oddelkom za kmetijsko svetovanje iz Celja na njivah kmetije Vengust na Ložnici pri Celju pripravilo 31. regijsko tekmovanje v oranju. Tekmovanje je bilo posamično, pri čemer organiza-toiji z udeležbo, nastopilo je le 13 tekmovalcev, niso bili najbolj zadovoljni. Kot je povedal vodja tekmovanja Igor Škerbot, je imela prireditev izobraževalni in tekmovalni namen, najbolj pa so se izka- zali orači iz žalske občine. V oranju s plugi krajniki je zmagal 18-letnl Matej Zupane iz Dobriše vasi. ki je prejel tudi posebno nagrado, pred Toni-jem Špitaličem iz Gaberk pri Šoštanju in Jani jem Dvorja-kom iz Škalskih Cirkovcev. Pri obračalnih plugih je zmagal Rok Gajšek iz Drešinje vasi pred Domnom Čedno iz Podloga in Maticem KaČem iz Ruš. Zmagovalca bosta celjsko regijo zastopala na državnem tekmovanju v oranju, ki bo septembra v Črnomlju. TONE TAVČAR Vrh velenjskega poletja Besedo aQstično (izpeljanka iz besede akustično in pomeni koncert brez električnih instrumentov) si je Tinkara Kovač izmislila, ker uporablja na svojih tovrstnih koncertih, poleg akustične kitare in bas kitare, vokala in flavte še predhodno posnete loope, ritmične podlage. Tako smo na če-rertu lenjskem gradu slišali sicer bolj punckovsko Slepo srečo, prearanžirano v latinsko-ameriško sambo. Na akustični kitari sta jo spremljala večletni glasbeni sodelavec Peter Dekleva in basist Denis Scher. Koncert so začeli s pesmijo Od zvezd pijan, ki je, opremljena s psihedeličnimi-analognimi klaviaturskimi zvoki, zazvenela dnigače kot običajno. Potem, ko se je publika kljub hladnemu vremenu Ic ogrela in začela z ritmičnim ploskanjem, so sledile skladbe Zmaji letijo visoko, Ne odhaja poletje. Most, Ko bo prišel, Še tam ne. Kjer ste vi. Spezzacuori, Med zemljo in zrakom, blue-sovska S tabo... Za skoraj dve uri dolg koncert bi lahko rekli, da je bil nekakšen The Best Of, saj je repertoar vseboval predvsem tiste pesmi, ki so bile na Tinkarinih albumih radijski singli. Dve presenečenji večera pa sta bili zagotovo pesem Oranžen dan, ki jo je Tinkara zapela v furlanskem jeziku in ki je na albumu Enigma posnet v štirih jezikih, drugo pa je bil nekakšen Tribute to lan Anderson, posvetilo legendarnemu flavtistu skupine Jet-hro Tuli, ki je prav na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Tako smo slišali delček solo flavte v pesmi Boure^ in v skladbi Locomotive Breath. S pesmijo Veter z juga. ko flavta oponaša veter, so se Tinkara in njena aQstiČna zasedba poslovili, zadnji refren pa je a capella odpela publika kar sama. MARJAN MARINŠEK Kako do dobre strehe? Krovci, kleparji, tesarji in predstavniki podjetja Tbn-dach bodo v Pondorju, ob magistralni cesti Šempeter-Vransko, svetovali, kako narediti dobro streho. Podjetje To^ach iz Krtževcev-pri. Ljutomeru pripravija zanimivo predstavitev .^a ki se boste v kratkem lotili sanacije", öbnOve ali pokrivanja strehe. Prikaz si boste lahko ogledali v ponedeljek, 21., in torek, 22. avgusta, med 10. ill 18. uro kar na kraju dogajanja - na strehi, torej, AB Prešmentane citre v Velenju Knjižnica Velenje - enota prireditve in Citrarsko društvo Slovenije tudi letos pripravljata 18. festival Prešmentane citre Velenje 2006. Že nocoj, v petek, ob 19. uri bodo na trgu Šalek v Velenju nastopili citrarji za naslov prešmentani citrar in prešmen-tana citrarka. Nastopih bodo mladi in priznani citrarji, med njimi Peter Napret, Janja Brleč, duet Neli in Karmen Zidar Kos ter Cita GaliČ, duet Katja in Tina Anderlič ter Tone Mlačnik. Med ljudskimi pevci bosta Malčka Jelen in Lojzka Jezernik, skupina Pušeljc iz Mozirja in Goterjevi harmonikarji. Posebnost bosta lajna in oprekelj Vlada Nunčiča. ki je sam izdelal oba inštrumenta in nanju tudi igra. Festival Prešmentane citre se bo nadaljeval 24. avgusta, ko bodo pripravili seminar za člane Slovenskega citrarskega Št. 6S-18. avgust 2006 - društva. Vodü ga bo dtrarski virtuoz Wilfried Scharf iz Linza v Avstriji, ki bo isti dan zvečer v Orgelski dvorani Glasbene šole v Velenju pripravil koncert. Zakiju-.ček 18. citrarskega festivala bo 26. avgusta. ko bo v središču Velenja nastopilo deset citrarjev, ki bodo istočasno igrali na raznih lokacijah, od I lolela Paka preko Titovega trga in Canlžično na Šmohor Pivovarna Laško skupaj z NT in RC ter s planinskimi društvi iz Laškega, Za-bukovice in Liboj pripravlja prihodnjo soboto, 26. avgusta, množični pohod na Šmohor. Pohodniki bodo Smohor lahko zavzeli kar iz štirih smeri, in sicer iz Laškega (štartno mesto bo pred gasilskim domom v Debru), Tremerja (s parkirišča go-srišča Hochkraut), Liboj (štart bo pred kamnolomom) in Zabukovice (s parkirišča pred Minervo). Vse pohodnike bo na štartnih mestih pozdravila voda Oda, na vrhu Šrnohorja pa hladna osvežitev iz Laškega, zabava s kvintetom Dori ter razne igre, kot so karaoke, prever-inje znanja iz planinstva, ireljanje na gol, metanje na koš, spretnostno kolesarjenje ... Prav tako bodo organizatorji poskrbeli za številna prijetna presenečenja. Če bo prihodnjo soboto slabo vreme, bodo pohod prestavili na prvo soboto v septembru. BA ŠMARJI^^ TODČETRTEKJ 13 Med vinogradi Tinsicega Vinogradnik Franc Namurš dobil pomembni priznanji - Država zamuja evropski vinogradniški vlak Letos je o vinogradniku Francu Namuršu iz Spodnjega Tinskega veliko slišati. V Šmarju pri Jelšah je eno od njegovih vin že drugič prejelo priznanje županovo vino, prav tako je omenjeni vinogradnik med letošnjimi občinskimi nagrajenci. Namurš je dejaven na različnih področjih, med drugim je bil član upravnega odbora Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, je tudi predsednik občinskega odbora za kmetijstvo. Županovo vino je posebej izbrano protokolarno vino. Izberejo ga v sodelovanju z občinskim svetom, občinsko upravo in upravnim odborom vinogradniškega društva Trta. Letos so ga izbraii že šestič, pri čemer j e Namurš piiz-nanje prejel že prvo leto za renski ter letos za laški rizling. Za šmarska občinska priznanja, ki jih podeljujejo za občinski praznik, je bila letos huda bitka. Namurš je priznanje prejel s soglasjem vseh občinskih svetnikov, in sicer za delo na različnih področjih. Zlata ne manjka Omenjeni vinogradnik redno sodeluje na društvenih vinskih ocenjevanjih v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Šentjurju in Štorah. Vsako leto prejme kar nekaj zlatih medalj - letos osem. Dvakrat je sodeloval na izboru vitezovega vina, ki ga pripravlja evropski red vitezov vina, konzulat za Slovenijo. Za omenjeni izbor se vinogradnik za razliko od društvenih ocenjevanj ne more prijaviti sam, temveč je izbran na podlagi rezultatov predhodnih ocenjevanj. V Ljubljani je Namurš prejel za laški rizling priznanje prvaka med polsladkimi vi- Z delom v vinogradu se je ukvarjal že v rodnem Posav-ju. V Spodnjem Tinskem, kamor se je poročil, je delo v vinogradu nadaljeval, pri čemer so pred desetletjem in pol začeli posodabljanje z novejšimi. kakovostnejšimi Drtam VljO gradniških površin. Njihova velika zidana starinska gor-ca, ki so jo kupili tik ob znamenitih cerkvah na Tinskem, ima zanimivo preteklost, saj so njeni lastniki že v starih časih prejeli tuje priznanje za kakovost vina. Poleg investicijam v vinogradu se je Namurš posebej posvetil izobraževanju. »Za napredek kakovosti vina na šmarskem območju so veliko prispevala prav različna izobraževanja, ki jih pripravlja vinogradniško društvo Trta. V zadnjem desetletju se je kakovost vina tukajšnjih vinogradnikov korenito spremenila, slabega vina se tako rekoč ne pije več,« poudarja Namurš. In če- VNamurševih vinogradih, tik pod Franc Namurš je ietos prejel dve mu pripisuje svi niški uspeh, pot povprečnosti? »a nemu delu in ži mu izobraževan goj je seveda ljut nogradnišf '' V Namui prevladujeta laški rizling, med deset sopra\ takochardonnay,sau-, traminec in sivi piled rdečimi sortami frankinja in žametna V Obsotelju je tako med večjimi vinogradniki. Med njegovimi vinogradi na Tinskem je nasploh živahno. V gorci so se letos v okviru festivala Pranger že tretje le- Po dveh zmagali urejajo dom v Pristavi pri Mestinju imajo gasilci v teh dneh veliko dela, saj bodo v gasilsko kulturnem domu povečali garaže za tri vozila. Za novo orodno vozilo, Ivecov GV-V 1, namreč potrebujejo primeren prostor, mislijo pa tudi na bolj oddaljeno prihodnost, ko bo treba nabaviu novejšo cisterno. Investitor del. v vrednosti blizu pet mdijonov tolanev (pn čemer je vključena vrednost prostovoljnega dela), je PGD Pristava pri Mestinju. Društvo si zaenkrat pomaga z denarnim posojilom tamkajšnjih obrtnikov, ki ga bo vrnilo s prispevki obrtnikov, občine in krajanov ter z izkupičkom velike gasilske veselice. Z deli so začeli koncc prejšnjega meseca, končati jih želijo do krajevnega praznika, ki bo 26. avgusta. Zapristavške gasüce,kiso lani praznovali 80-letnico ustanovitve društva, je letošnje leto nasploh uspešno. Njihova predsednica Dragica Gobec je zadovoljna tudi zaradi dveh zmag pristavške A ekipe, ki je zmagala tako na tekmovanju na Hrvaškem kot m- Gasilci v Pristavi pri Mestinju širijo Dom je središče življenja v kraju, saj di v tekmovalni vožnji s terenskimi vozili v Dolenjem Logatcu. Letos je pred njimi med drugim še občinsko tekmovanje, kjer sodelujejo običajno s tremi desetinami. Rdečega petelin zih nadlo: nikoli zmanjka. Tako so v zadnjem obdobju pravoča; pogasili manjši poža mačiji v Nezbišah, na Ki do- to vrstile okrogle mize slovenskih pesnikov in literarnih kritikov. Letos je bilo v gorci prav tako zaključno srečanje prve slikarske kolonije na Tinskem. Državni mlini Zadnja dva mandata je Franc Namurš podpredsednik šmarskega vinogradniškega društva Trta. »Društvo je veliko pripomo^o tudi pri prepoznavnosti vin v širšem slovenskem prostoru,« je zadovoljen. Za pet članov družine Namurš iz Spodnjega Tinskega je zanimivo, da so edini v Sloveniji s tem priimkom, zato se z njim ukvarjajo ro-doslovci. Domnevajo, da je priimek češkega izvora in to po predniku, ki se je v naših krajih ukvarjal z »glažutarstvom«. V Sloveniji je prav tako le nekaj ljudi, ki se pišejo v podobni obliki Namorš. Manj je zadovoljen z odnosom države; »Kljub upoštevanja vrednim uspehom je treba v slovenskem vinogradništvu še veliko postoriti. Država bi morala bistveno bolj vzpodbujati obnove slovenskih vinogradniških površin tako, da bi v prehodnem obdobju, ki nam ga dovoljuje Evropska unija, dosegli izpo-gajano površino. S tem bi obenem preprečili zaraščanje str-mejših kmetijskih površin, ki nam grozi v nasprotnem primeru.« A država očitno zamuja še pri eni pomembni nalogi; «Več bi morala storiti pri pravočasni zaščiti slovenskih vinogradnikov in njihovih blagovnih znamk tako, da ne bi prihajalo do tujih prepovedi uporabe določenih zgodovinskih imen.« Vinogradniško območje Tinskega, ki je med Zibiko in Loko pri Žusmu, je uradno razdeljeno na Spodnje in Zgornje Tinsko, kar je delno povezano s tokom Tinškega potoka. Pri tem je zanimivo, da so nekatere hišne številke Spodnjega Tinskega tudi v višjih legah (ter Zgornjega Tinskega v nižjih), zato resno razmišljajo, da bi za oba predlagali skupno uradno poimenovanje Tinsko. Vinogradi predstavljajo približno polovico dela na Namurševi kmetiji, kjer se ukvarjajo tudi s pogodbeno rejo puranov, pri čemer so v Sloveniji med večjimi rejci. Francu Namuršu pri delu pomagajo soproga Vida, s katero sta se pred več kot dvema desetletjema povsem posvetila kmetijstvu, ternjuni trije otroci. Najstarejši Boštjan študira v Ljubljani računalništvo, Klavdija bo tam jeseni začela študirati slovenščino, najmlajši Matej je končal prvi letnik na celjski Lavi v programu elektrotehnik računalništva. Izjemno redek priimek Namurš očitno ne bo izumri in tudi za prihodnost vinogradniške kmetije se ni bati. BRANE JERANKO nkajsnjem gasilsko kulturnem domu velike garaže za svoja vozila, njem tudi sedež KS ter prostori, kjer se srečujejo člani kulturnega, planinskega, upokojenskega in turističnega društva, su so sodelovali pri gašenju tamkajšnjega požara velikih razsežnosti, pri Termah Oli-mia pa so pomagah med poplavo. BRANE JERANKO 14 'i..' ROV) islill tlrJ^- Š scanom m županu Ce ni , ne bo vode! Ali pač? v sredo so nas prebivalci Novak, ki so se zaradi objavljenega članka prejšnji teden čutili prizadete, povabili na srečanje. Na njem so nam razložili, zakaj Albert Jarh toliko časa ne dobi vode, ter likrati skušali poiskati rešitev, ki bi ustrezala obe- Rdeča nit pogovora ni bila voda, temveč cesta. Že od leta 1997 si krajani prizadevajo, da bi TTiinio Jaiha asfaltirali cesto, čemur on sicer ne nasprotuje, a hkrad postavlja, kot pra- vijo, nemogoče pogoje. »Problem sta širina ceste in denar,« je skušal čim bolj strnjeno povedati Silvo Kolar, predsednik režijskega odbora za asfaltiranje cest. «Občina bo financirala asfalmo prevleko, pri čemer se od krajanov pričakuje soudeležba za zemeljska dela. Pii tem bo morala biti cesta za normalne prevoze intervencijskih vozil z bankina-mi vred široka skoraj štiri metre, s čimer se Jarh ne strinja. Zato smo že devet let na mrtvi točki. Dogovorjeno je bilo tu- di, da bi se hkrati s cesto gradil vodovod.« Normalne prevoze po cesti motijo tudi Jarhova drevesa, ki opraskajo tovorna vozila. «Toliko )kregarije< je bilo, če si se peljal mimo njiju, da zdaj te ceste, ki so jo nekoč uporabljali vsi, namenjeni na Stražo, sploh ne uporabljam več,« je povedal Branko MarovŠek. »Včasili sem se z Jarhom zelo dobro razumel, potem pa se je mešal povsod zraven, tudi lam, kjer ga nič ni brigalo, name- 5, Slav- VOLITVE Vsak tolar je pomemben Kandidat SDS za župana Občine Slovenske Konjice je Rudolf Petan. Občinski odbor ga je predstavil s pomočjo svojih uglednih članov, ki so orisali njegovo delo na različnih področjih, predvsem v gospodarstvu, krajevnih skupnostih In šolstvu. Rudolf Petan je že tretji mandat poslanec v državnem /boru. Pred tem je bil leta 1990 izvoljen za predsednika konjiškega izvršnega sveta, Predsednik občinskega odbora SDS je od ustanovitve, v politiko pa je prišel iz gospodarstva. ' Svoj o kandidaturo za župana postavlja na tii temelje. Prvi izhaja iz prepričanja, da se je treba potruditi za vsak tolar, ki ga lahko dobi občina iz Bruslja aü Ljubljane in tako oplemeniti proračun. »Resnejšega razvoja občine brez dodatnega denarja ne moremo zagotoviti,« je poudaril. Glede na to, da bo Slovenija od leta 2007 do 2013 prvič več dobivala iz evropske blagajne kot bo vanjo prispevala, na razpolago pa bo kar 4 milijarde evrov, je to priložnost treba izkoristiti tudi v občini. Sicer pa bo svoje delo gradil iz potreb in ciljev krajevnih skupnosti. Vlogo župana vidi kot organizatorja in koordinatorja med ICS, občinskim svetom in upravo. «Nujna je ijegova aktivna vloga pri zagotavljanju finančnih sredstev ako za proračim kot dodat-lili, zunanjih sredstev iz EU n države.« Opozoril je še 1 ;sticijske občin zlast (la velike in-ki so pred a področju industrij- ekologijeingradr skih con. To pa so tudi področja, za katera je mogoče pridobili evropski denar. »-Ljudi, ki so sposobni pripraviti dobre projekte, imamo, sicer pa bom skušal vključi-ki lahko kakorkoli po- gajo, e Še ; itrdil. bo izvoljen, bo poslanec Rudolf Petan opravljal delo župana neprofesionalno, MILENA B. POKLIC sto da bi nam s svojin njem pomagal.« Z vsem povedanim so; njali tudi ostali prisotni, ko Gobec, Martin Štra" ko Jczcrnik in vojniški župan Beno Podergajs, z izjemo Alberta Jarha, seveda, ki ga je na sestanek [sicer na veliko začudenje župana) povabilJezer-nik. Res je, da rnu nismo dovolili vode, priznavajo, a hkrati poudarjajo, da bi jo, če bi s krajem bolje sodeloval, dobil. Zdaj so se stvari spremenile, saj že približno mesec dni z vodo namesto krajanov upravlja VO-KA Celje. Kot so še povedali, ima priključek, ki je od Jarha oddaljen le 150 metrov, pretanko cev. TOje v No-vakah še čakajo na vodo, da bodo s cevmi prišli do zadnje hiše, pa sta potrebni še dve lazi gradnje vodovoda. No, večina srečanja je minila vprepričevanju, kaj jekdo rekel, pa ne drži. Po obtoževanju, zanikanju, zmerjanju o dobnem so se zmenili, da bo tokrat Albert Jarh res šel na upravno enoto in podpisal soglasje za cesto z dodanimi pripombami. če že enotnega obrazca, ki velja za vse ostale občane, ne želi podpisati. »Saj bom, saj nisem bil nikoli proti cesti, samo zavarovati si že-lim vogal hiše, ki lahko ob morebitnem širjenjii ceste izgubi stabilnost. Vode pa še ne bo, a ne fantje?« je končal Jarh. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATiC Holcerija odpovedana, vendar bo! Zaradi dolgotrajnega slabega vremena turistični delavci v Vitanju niso upali tvegati in so odpovedali 18. Holcerljo, ki je bila napovedana za minulo nedeljo - a prireditev bodo v drugi polovici septembra vendarle pripravili tudi letos. V Kulturnem domu so pripravili razstave Društva kmečkih žena Lipa Vitanje, gasilcev, strelccv in Pavicka Skaze, ki je razstavil svoje violine, predstavili pa so tudi letošnje nagrajence za lepo okolje in cvetice. Trije najboljši so dobili vrtnice: Marija Jančič iz Stenice, Maj- da in Mirko Polutnik iz Vitanja in Marjana in Klavdija Pesjak iz Ljubnice. Podelili so tudi deset pisnih priznanj za lepo urejeno okolje, ki so jih dobili: Marija in Agica Jakop, Daiinka Kotnik, Ne-venka Mastnjak, Teja Potočnik, Štefka Borovnik, Elica Rošer, Brigita Šoič, Ivanka Klemene, Jožica Medved in Irena Pun-gartnik. Marsikomu je bilo žal. ker je bila sicer prijema vsakoletna prireditev odpovedana. saj je bila nedelja lepa in sončna ter primerna za prireditev, vsaj izvedbo tradicionalnega sprevoda s prikazom, kako so Pohorci potovaE in se prevažali nekoč. Eden izmed organizatorjev Slavko Krajnc je povedal, da bodo letošnjo Holcerljo pripravili v sklopu prireditev, ki jih pripravljajo v drugi polovici septembra. ko bodo praznovali 700 let trških pravic Vitanja. Takrat bodo praznovali tudi 60 let lovske družine, gasilci pa bodo dobili novo vozilo. Celotni prireditveni prostor bodo pokrili, tako da se bodo zavarovali pred morebitnimi vremenskimi nevšečnostmi. Torej, 18. Holcerija kljub odpovedi, bo! T. VRABL OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (II. narok) PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINA IN PREMIČNINE 1.1 Necreiašnina-energetska postaja Logarska dolina, karv vi predstavlja objekt kotlovnice brez zemljišča. K nepremičnii pada tudi v zemljo vgrajen razvodni sistem - cevovod v dolžini 1.200 metrov. Likvidacijska vrednost nepremičnine je znižana zi 30 % in znaša 23.030.000,00 Sit. Opomba: Nepremičnina-energetska postaja je zgrajena na tuien zemljišču, ki je v zasebni lasti. Izbrani ponudnik - Kupec prevzam« objekt v obstoječem stanju, po načelu "Videno-kupljeno" m si sati uredi vsa razmerjaz lastnikom zemljišča. 1.2 Premičnine - vgraien sistem za ogrevanje na lesne sekan ce vgrajen sistem za ogrevanje na kurilne olje, toplotne postaje, vs« Docenitvenem seznamu. Likvidacijska vrednost premičnin je zni žana za 30% in znaša 45.681.300.00 Sit. Premoženje - riepremičnine in premičnine pod točko 1 st prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena je znižana zi 30 % in znaša 68.711.300,00 Sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 16.5. 2006 Izklicne cene so vskladuscenitvenimi poročili, kijih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec g. Zvonko JE2ERNIK, univ.dipl.ing. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno-kupijeno" v kompletu kot celota. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL) 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečaj ga upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin In prispevk Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu nudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvez' prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Ce najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, i sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupi ne ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pra 00 odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno p godbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celi plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodb« pu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodeluj domače fizične in pra« be ob pogojih vzajemnost varščino v določeni višini i jo tiste fizične osebe, ki s odstavka ZPPSL. !. Pisna ponudba rr naslov, ponujeni z tuje fizične in pravne ose-ob pogoju, da ob ponudbi v klicne cene. Sodelovati pa n( 3 določene v 153. členu I., I vsebovati naziv kupca in njegov točen ak, ponudbo pa mora podpisati odgovor-lorajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZGD, ZKZin SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane sa ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene po- n stečajnega goje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski n dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-096; som namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbin najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 13/ 2006 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse infonnacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel 03/427-44-80, GSM041-652-185innaspletnistrani!5«ßKjy& tovanje-kos.si. Po Irski še Indija Plesalke in plesalce Plesnega foruma Celje v teh dneh čaka novo gostovanje. Potem ko so se konec junija mudili na Irskem, se v nedeljo odpravljajo v Indijo, kjer se bodo udeležili mednarodnega mladinskega festivala uprizoritvenih umetnosti. Celjani se bodo udeležencem festivala predstavili z dvema samostojnima nastopoma. Uprizorili bodo svojo veliko uspešnico - muzikal Kralj Urban, ki so ga za to priložnost prevedli v angleščino, ter na slovenskem ljudskem izročilu (ku rento vanje, zeleni Jurij, kresovanje) zasnovan etno projekt Tris. »Na temo slovenskih ritualov bomo za udeležence festivala [ti bodo prišli iz celega svetaj pripravili tudi delavnico, pri čemer se bomo tudi mi udeleževali delavnic drugih dežel. Predvsem se S Trisom se bodo plesalke Plesnega foruma Celje predstavile tudi v Indiji. želimo seznaniti z indijskimi plesi,« je pred odhodom v Indijo povedala vodja Plesnega foruma Goga Stefanovič - Erjavec. Spoznavanje različnih kultur in opazovanje dnigih je tudi namen omenjenega festivala v Indiji, od koder se bodo Celjani vmili 4. septembra. Ob plesu jim bo nekaj časa ostalo tudi za ogled tamkajšnjih znamenitosti, predvsem prestolnice New Delhi in drugih zanimivih mest. BA Iskanja 2006 Konjiško Kulturno društvo Svoboda osvobaja je ta teden v Žički kartuziji že Četrtič pripravilo Gledališko-li-kovno kolonijo Iskanja 2006. Kolonijo bodo zaključili jutri. v sobota, ob 20. uri, z razstavo nastalih del in predstavitvijo gledališko-lut-kovnega projekta ter koncertom glasbene skupine Grin-FankOrkestra. Vodja projekta je tudi tokrat Matjaž Šmalc, diplomirani gledališki in radijski režiser, ki koordinira tudi gledališko delavnico. Umetniški vodja likovnega dela kolonije je slikar in profesor likovne umetnosti Zvonko Pušnik. Z nastalimi likovnimi deli bodo dopolnili stalno zbirko, ki so jo ustvarili slikarji in kiparji v prejšnjih treh kolonijah. Kiparska dela bodo postavili kot formo-vivo v okolici Žičke kartuzije, slikarska dela pa se bodo pridnižila stal- ni zbirki, ki bo svoj domicil našla vobnovljenih prostorih Žičke kartuzije, do takrat pa bodo gostovala v raznih galerijah kot priložnostne razstave. Letos so vspremljevalni program vključili gledališki večer z lutkovno predstavo za odrasle Pohorske legende v izvedbi Lutkovnega gledališča Koruzno zrno ter gledališko predstavo Večer Prešernove poezije in druge slovenske zabavne glasbe v izvedbi društva Svoboda osvobaja. Prireditevje bila sinoči. Kot poudarjajo organizatorji, prostor za gledališko in likovno kolonijo ni bil izbran naključno. Ruševine Žičke kartuzije v dolini sv, Janeza so po njihovem zaradi odmaknjenosti od vsakdanjega vrveža idealen prostor, kjer se človek lahko poglobi vase. O tem pričajo tudi nastala dela. MBP Koncert čudežnega dečka v Rogaški Slatini bo danes, v petek, koncert šestletnega violinista Teofila Milenkoviča iz Italije, polbrata svetovno znanega Štefana Milenkoviča. Za novim čudežnim dečkom je več kot sto nastopov po Italiji. Sloveniji, Češki in Srbiji, svoj prvi samostojni celovečerni koncert pa je imel lani prav v Rogaški Slatini, kjer vodi njegov oče v tem mesecu poletno šolo violine. Na prvem celovečernem koncertu je doživel nič manj kot desetminutni aplavz. Današnji koncert Teofila Milenkoviča bo ob 20.30 v Glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška (v preurejeni bivši slatinski Idnodvorani), kjer bo nastopil z deh Schu- ViolinistTeofilMilenkovič.šestletničudežnidečekizitaiije. tjREUA niüQSZEN bsraii-up berta, Vivaldija, Brahmsa, Kreislerja, Fibicha, Dunaev-skega in Suka. Na klavirju ga bo spremljala pianistka Urška Roškar iz Rogatca, študentka ljubljanske glasbene akademije, ki sodeluje na domačih in tujih tekmovanjih, kjer je bila že večkrat nagrajena, tudi s prvo nagrado. Na koncertu bodo z violinami so- Poletje za najmlajše Režija; Peyton Reed Igrajo: VInce Vaughn, Jennifer Aniston, Joey Lauren Adams, Cole Mauser, Jon Favreau, Jason Ze V Planetu Tuš! Letošnje Poletje v Celju -knežjem mestu s svojimi prireditvami razveseljuje tudi najmlajše. Jutri, v soboto, bodo imeli otroci še posebej pestro izbiro. Ob 10. uri si bodo pri Vodnem stolpu lahko ogledali lutkovno predstavo Marko skače v izvedbi Melitc Osojnik. Melita Osojnik je s svojim glasbenim gledališčem otroškim ljudskim pesmim, kot so že omenjena Marko skače, Lisička je prav zvita zver, Šmentana muha ... nadela sveža, nova oblačila ter jüi prepletla z ugankami. Ob 11. uri pa bo čarobno gledališče Saltimbanko pred Ura in pol smeha z Rozo V Atrij celjske^ mladinskega centra jutri, v soboto, ob 21.30 z gledališko predstavo Kabarete simplozij prihaja vsestranski gledališki lunetnik in avtor Andrej Rozman - Roza, Kabarete simplozij predstavlja najboljše iz Rozmanovega več kot 20-letnega gledališkega nastopanja; od venčka abstinenčnih narodnih in načina petja iz časov, ko slovenska beseda še ni smela biti glasno govorjena, preko tragične komedije o Priamu in Tizbi, do motoristične verzije pesmi o Urški in povodnem možu. Vse skupaj je »zapakirano« v okvir čisto pravega tekmovanja za izbor pesmi večera. Beseda »kabareti« pomeni kabar# v skrajno obubožani obliki, v kateri je osrednji ustvarjalec z zelo samosvojim glasbenim posluhom hkrati tudi glavna pevska in igralska atrakcija. Predstavo je z glasbo opremil Goran Završnik, Ce bo deževalo, bo predstava v dvorani Celjskega mladinskega centra, BA delovali oče Zoran Milenko-vič, mama Mana Caria Mi-helčič in sestra Timosena, s čelom pa brat Atanasije. Nocojšnji koncert pripravljata «ljudski ustvarjalec Nani Poljanec«, Slatin čan Aleksander S. Jurkovič, ki je Milen-kovičev družinski prijatelj, in Terme Rogaška. BRANE JERANKO Mestnim kinom Metropol uprizorilo še predstavo Odiseja. To je vzgojna predstava za vrtce in razredno stopnjo osnovnih šol, v katero Sam Sebastian otroke aktivno vplete in jih med drugim na duhovit in izviren način pouči o prometni varnosti. Popelje jih na čarobno pot, na kateri ni nič nemogoče. Še posebej, če je med otroki tudi kakšen, ki pozna prave čarobne besede. Odiseja je pravi »hokus-pokus cirkus«, poln smeha in glasbe, kjer bo vsak obiskovalec dobil tudi zanimivo darilo. REPORTAŽA »Dajmo, hitreje,« je tekmovalke V2 Tako se pa kme^e »igrajoff ... Skorajda vsakoletni zi ie Branko Videnšek že ve, da komisija poleg hitrosti ocenjuje tudi natančnost koSnje, m' Dokler so ovire do ljube zgolj količki, še nekako gre, ali ne? Kdo bi SI mislil, da bodo tradicionalne. 10. kmečke igre tako odlično uspele... Nova lokacija, skorajda celotedenski de z, pa vendar SI je kmečki praznik v nedeljo na Dobrovi ogledalo več ljudi kot kdaj koli prej. »buper, da se to dogaja tako blizu Celja,« je komentirala ena izmed obiskovalk, »tudi mestni ljudje si radi ogledamo opravila, ki so Jih včasih delali na kmeti-lah.« je pohvalila druga. Da so organizatorji, G o vedo rej-sKo društvo Celje in Kmetijsko gozdarski zavod Ce-tokrat izbrali odlično lokacijo - zapuščeno, a svoj cas zgledno Črepinškovo domačijo, je potrdila množica obiskovalcev, ki je z veseljem glasno spodbujala tekmovalce. In v čem so kmetje in člani podeželske mladine tek-movah? Naiprej so se nad Se nepokošen travnik zapodili kosci, pokošcno travo je nato v najhitrejšem možnem času zgrabil ženski del ekipe, nato pa sta »ta moška dva« iskala najprimernejši ritem, s katerim bi v rekordnem času zgolj z dvema cepinoma hlod spravila do ciljne črte. Sledila je Še igra presenečenja, ki si jo je izmislil Mitja Dimec in jo poimenoval vasovanje. Tekmovalci so morali iz bal narediti stopnice do »svoje drage«, se ob tem spretno izmikati kolom, ki so predstavljali bodoče taste in tašče, nato pa izbranki prinesti še šopek rož, če so žele-dobiti poljubček. Zabava pa pravzaprav ni edini namen vsakoletne prireditve. «Zanjo smo se odločili predvsem zato, da se v društvu vsaj enkrat letno srečamo, si izmenjamo izkušnje, se kaj novega naučimo,« poudarja tajnik Govedorejske-ga društva in hkrati vodja izpostave Kmetijsko sveto- M i ■ ■■,.. •" -J »Ne. taka ne bo šlo. Počakaj, zdaj imava pravi riteml« Ja, vidite, za to je bilo treba postaviti stopničke... valnc službe Celje Mitja Dimec. »Na ta dan, poleg vsakoletnih ekskurzij, na kup >zvlcčemo< več kot sto naših članov in zanje pripravimo tudi prikaz novosti v kmetijski mehanizaciji,« ga dopolni predsednik društva Marjan Turnšek. »Ker opažam, da se nam je danes pridružila veliko drugih, tudi mestnih obiskovalcev, bomo skušali tudi naslednje leto igre pripraviti na Črepins-kovi domačiji.« ROZMARI PETEK Osvajal perujske vrhove Spust s smučmi z južnoameriških šesttisočakov - Domov brez smuči Jernej Gračner (Nejc) 120 dni na leto preživi na smučeh. Obvezni del predstavlja služba reševalca na Rogli, medtem ko za dušo že od nekdaj smuča s hribov. »"Hidi v Logarski dolini najdeš svojemu znanju primerne strmine,« pravi. A potreboval je nekaj novega. Pred šestimi leti se je včlanil v Alpinistični odsek Celje Matica in smučarskemu znanju dodal še alpinistično. Da bi spoznal tuja gorstva, je najel kredit, kupil potrebno opremo in se v sredini maja odpravil v južnoameriški Peru. Bil je sam, v gore se je podal v družbi le, če |e spoznal kakšno odpravo. Najprej se je za aklimatizacijo, koder v gore krenejo vse odprave. tj. telesni prilagoditvi na višino, pridružil koroški odpravi. Nastanili so se v mestu Huaraz na približno 3000 metnh nadmorske višine, ki le znano kot alpinistično mesto, od Da so se navadili na višino, so se odpravili na dvodnevni aklimati-zacijski vzpon s kolesi na prelaz Punta Olimpica na viSini 4900 metrov. Jernej se je nato sam odpravil v dolino Llanganuco, od koder je krenil proti gori Pisco (5725 m), kar v prevodu pomeni žganje. S pomočjo osla - ta skupaj z vodnikom stane 15 dolarjev - je v bazni tabor pripeljal vso opremo, naslednji dan pa se je odpravil proti kampu na moreni (v žargonu »morena kamp«). To je zadnje primerno mesto za kampiranje pred ledenikom. »Vzpon ni bil težaven, hitro je šlo,« pravi Gračner, Naletel je ie na se-rak (ledenik, ki se lomi), ki ga je moral preplezati. Z vrha Pisca do morene je presmučal, serak pa preskočil. Alpamayo so gledali le od daleč Njegov naslednji cilj je bila gora Chopicalqui (6354 m), kamor se je odpravil kar brez šotora. »Tri dni sem potreboval do gore in nazaj, prespal sem kar v snegu na ledeniku,« opisuje Gračner, A vrh Chopi-calquija mu ni bil usojen. »Na višini 6200 metrov sem prišel do razpoke na ledeniku, preko katere nisem mogel.« Sto petdeset metrov pred vrhom se je tako moral obrniti in odsmučati v dolino. »Vrnil sem se v Huaraz, kjer sem se spo-čil,« Alpamayo, v očeh mnogih najlepšo goro na svetu, se je odločil osvojiti z odpravo čeških alpinistov. Šli so v dolino Santa Cruz, od koder so potrebovali dva dneva do baznega tabora. Uspeli so priti še do sedla pod goro, od tam pa niso imeli sreče z vremenom. »Na sedlu smo dva dni spali in čakali na lepše vreme, a je bila gora večinoma v megli.« Vrnili so se v dolino. Po vrnitvi je srečal člana koroške odprave, ki jo je spoznal na začetku. Iz doline Ishinca sta v enem dnevu prišla do bivaka na 5000 metrih. »Kar sva lahko, sva pustila v dolini, tudi šotor. Vsak je imel le 25 kilogramov težak nahrbtnik,« opisuje Gračner. Naslednje jutro sta krenila na Ishinco (5530 m) in se še isti dan vrnila v dolino v «morena kamp«. Naslednji dan sta se odpravila na Urus na 5425 metrov. »Smuči sem pustil v dolini, ker je bilo na gori premalo snega. Na vrhu sva bila v dveh urah in pol, pri čemer ponavadi potrebujejo pet ur. Do višine 5000 metrov sva tekla in tudi potem se nisva veliko ustavljala. Še isti večer sva bila že v Hua-razu na pivu.« Smuk v trdi temi Nato je srečal ljubljansko odpravo, ki mu je dala idejo za vzpon na Artesonraju (6025 m). Iz doU-. ne Paron je šel brez osla, ki nosi opremo, do »morena kampa«. Od tam je do vrha potreboval 13 ur, »Plezanje je bilo zahtevno, ena stena le merila kar 800 metrov s 50, 55 stopmjami naklona, zadnjih sto metrov je bil naklon kar 60 sto- Najprej je dosegel vrh gore Pisco (S725 m). pinj. Zaradi neizkušenosti in brezbrižnosti sem pozabil na pijačo in dehidriral.« Na vrhu ga je ujelo slabo vreme, zato je na robu zmogljivosti odsmučal v dolino. »Ocena smučanja čez to strmino je S6■^■, medtem ko je maksimalna ocena S7. Po vsej steni sem bežal pred temo, ki me je dobila po skoku čez zadnjo razpoko. Nato sem eno uro smučal v trdi temi, ledenik pa sem prečkal brez smuči«. Potem je še en dan ostal v dolini in nato končal osvajanje perujskih gora. Do leta nazaj domov mu je ostalo še nekaj dni za potepanje po Hua-razu in Limi, glavnem mestu Peruja. »En dan sem še kolesaril po Kor-diljeri Negra.« Ker mu je počasi zmanjkovalo denarja, je prodal svojo smučarsko opremo. V Slovenijo se je vrnil 29. junija. JASMINA ŠTORMAN Smučanje po strmini z vrha gore Artesonraju ima oceno S6+, medtem ko je maksimalna ocena S7. Pogled z vifia v dolino pred spustom s smučmi. Da te stisne v želodcu... 18 ŠPORT Celje le kot odskočna deska! Le po dveh sezonah bo Zla-tontg zapustil trenutoo 23-letni Sergej Harbok, levi zunanji napadalec, ki je bil precejšnji up Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Podpisal je namreč triletno pogodbo z nemškim prvoliga-šcm Krünau/Östringenom. 13e-lonis, ki je državni prvak postal v domovini, Ukrajini in Sloveniji, ni sprejel celjske denarne ponudbe. Bila je višja v primerjavi s prvo pogodbo, a bržkone nižja od nemške. Razlika naj bi bila vsaj 1:2. Harbok zaradi poškodbe rame ni zmogel celotnega osebnega deleža za pivovarje v ligi prvakov, a se je kljub temu uveljavi] v evropskem rokometnem prostoru. Skoda je vsekakor, ker je in bo izrabil čas in prostor za neprecenljivo šolanje, ki bi morda lahko bilo namenjeno Celjanu Miladinii Koz-lini. Poznavajoč trenutne razmere je pričakovali Harboko-vega naslednika iz osrednjega dela Balkana, seveda v sezoni 2007/08- Časa za izbor pa je dovolj, na srečo. Celjani so na Schleckerje-vcm pokalu zasedli zadnje, šesto mesto, potem ko so izgubili še z Montpellierjem z 32:28. Harbok je dosegel 11 golov! Po 4 gole sta dodala Matjaž Brumen in Milia Gorenšek, po 2 Renato Sulič, Mitja Les-jak in David Špiler inpo 1 Alek-sandar Stojanovič, Dragan Ga-jič in Denis Špoljarič. Trije -dva zelo visoka- porazi v Nem- čiji so tre tekmeci s itna realnost, kajti prej začeli priprave, obenem pa sta manjkala prva vratarja Gorazd Škof in Dušan Podpečan. Na zijdnji tekmi sta izostala še poškodovana Edi Kokšaiov (gleženj) in Miladin Kozliim (koleno). V torek pa je v Zlatorogu padci skopski Metalurg z 38:28. Jutri in v nedeljo sledi na-,a turnirju v Berlinu ingen, Wetzlar, Egipt). Konec tega meseca bodo Celjani v Doboju, objektivni pokazatelj sposobnosti moštva Kasima Kamenice pa bo nazorno poda stop r (Melsi Kra iski Goi kilog- (Veszprem, Zagreb, na). DEAN ŠUSTER Mlada, v večini slovenska ekipa Andrej Maček se je nasmejal, ko smo mu povedali, da je zdaj najstarejši v moštvu. »A res? To bo nekaj novega zame, saj sem bil do zdaj vedno med najmlajšimi. Se bom pač moral navadili na to. Kar pa se tiče ekipe, menim, da je dobro sestavljena, čeprav nekaterih igralcev še ne poz-"i bomo dr kot lani, prepričan uspešneje. Sam sen da radii tu-tako da Košarkarji Pivovarne Laško že pridno vadijo Nat pred štartom sezone v 1. A SKLso priprave začeli tudi v Laškem. Trener Zoran Martič je vponedeljek zbral ekipo Pivovarne Laško (že septembra naj bi se klub preimenoval v Zlatorog) na prvem treningu. Vekipijeveči mjskei saj s o lani odšli. :adnje ) polo; tudiNejcStrnad,kii v Treh lilijah zahv jasen Aleksandra Jevdžiča, ki če klub v Grčiji. V primeru, da ga ne ho našel in da Laš-čani medtem ne bodo dobili nove oki-epitve na njegovem mestu, pa lahko ponovno pride do dogovora. Še bodo spremembe Po številr se v lanski ih tujcih, ki jah etja, j va ekipa ma iz slovenskih igralcev. Je precej mlada, saj je najstarejši Andrej Maček, ki ima komaj 24 let. Na prvem treningu sta bila tudi oba nova tujca. Jack Ingram in Boš-ko Stojakovič. Američan je igral na Cipru pri finalistu prvenstva, tam ga je tudi spoznal trener Martič, bil pa je tudi na poletnem kampu Boston Celtics, kjer ni dobil veliko priložnosti za igro. Si- cer pa belopolti Ingram igra na poziciji krilnega centra, ima 23 let in je visok 2Ü8 cm. Stojakovič je branUec (22, 184) igral pa je v Slaviji iz Sarajeva. Na treningih je tudi Nikola Čumič (206 cm, letnik 1977), ki je že igral v Sloveniji pri ' ' " ~ glavu, zadnje muniji. Sicer pa o okrepitvah Martič kole: »Imamo še n peljati enega ah dva igrale, a ne bomo preveč hiteli. Ž« lim se namreč najprej prt pričati, kateri od di mladih igralcev bo prišel poštev za prvo moštvo, še nato bomo iskah okrepitvi od domačih igralcev pa b tudi odvisn igralnem mestu. Skoda je le, da me nekateri niso prepričali že vprejšnji sezoni in takoj po njej.« Udarni del v Zrečah Sicer pa bo moštvo po tednu dni treniranja v Treh li" jah v torek odšlo na desetdnevne priprave v Zreče, kjer bo opravilo najtežji del dvomesečnega dela pred novo sezono. Martič načrtuje deset do 15 tekem. »Menim, da sta dva meseca dovolj za kvalitetne priprave, ne glede nato, da imamo povsem novo ekipo. Delali bomo trdo dvakrat na dan, v Zrečah tudi trikrat, di med prekii se priprav, ki bodo zagotovc zahtevne, ne bojim.« Laško našel po zaslugi trenerja Nejc Stnad (z žogo) je moral začuda zapui j dobi ti laško moštvo. pravljenoi tekmah pr , Na prijateljskih le tiče kvalitete, glav-la naj zanimivej ša tek-la pa bo v Treh lilijah 27. sep- tembra, ko bo pri nas gostoval sloviti Mciccabi.« Sicer pa bodo laščani igrali tudi z Efes Pilsnom iz Tiu-čijc, Hapoelom iz Izraela in s še nekaterimi zvenečimi klubi, ki prihajajo na priprave v našo državo. dan o prav goti a, da spozn. kot vsaj d( kateri sem vehko lepega. Igralcev še ne poznam, slišal pa sem, da imamo mlado ekipo, ki je željna dobrega rezultata, kar se povsem sklada tudi z mojimi ambicijami. 2elim namreč videti, kaj lahko naredim glede svojega napredka, tako individualnega kot klubskega, kajti osnova je ekipa, ki ji želim pomagati. Ce bomo dobro delali, potem verjamem, da lahko dosežem oba cilja.« je povedal simpatični Američan. JANEZ TERBOVC M A KRATKO Mimo Cligstersove Montreal: Velenjska teniška igralka Katarina Sre-botnik se bo v osmini finala WTA turnirja nepričakovano pomerila s Kanadčan-ko Stephanie Dubois in ne s prvo nosilko Kim Clij-sters, ki je dvoboj predala zaradi poškodbe zapestja. Srebotnikova je v 2. krogu ugnala Italijanko Alberto Brianti s 6:3 in 6:4. Pametni $e dogovorijo Celje: Trener košarkaric celjskega Merkurja Drago-mir Bukvič si je izbral pomočnika. To bo Celjan Lojze Kuijad, ki mu je asisti-ral že pri članski in mladi reprezentanci Slovenije. Reprezentantke Maja Erkič, Žana Jereb, Nataša Radu-lovič in Eva Komplet, ki so sprva odpovedale sodelovanje z državno selekcijo, so si premislile, potem ko so za mizo sedli sekretar Združenja ženskih ligašev Bojan Hladnik, predsednik KZS Dušan Šešok in direktor Merkurja Matej Polutnik. Sešok je zahteval pogodbe igralk in jih takoj ttidi zavaroval. Tako so Erkičeva, Jerebova in Radulovičeva {Kompletova še ni zdrava) že pod vodstvom selektorja Borisa Zrinskega na turnirju v Italiji. Orevova začela odlično Buenos Aires: Slovenski smučarki Ana Drev in Tina Maze sta nastopili na prvem slalomu FIS. Drevova iz Šmartnega ob Paki je osvojila drago mesto za Finko Tanjo Poutiainen in pred Mazejevo. Za zmagovalko je zaostala 9 stotink sekunde, potem ko se je v 2. teku v ciljni ravnini prevrnila na bok in zapravila zmago. Teiko do smage Murska Sobota: Mlada slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifilcaci jah za nastop na EP premagala Škotsko z 1:0. V drugem polčasu sta igrala tudi Jure Travner in Nejc Pečnik CCMC Publikum). Škoti bodo gostili Francoze, ti pa na- ■ to Slovence. Vdodatne kvalifikacije se po le treh tekmah uvrsti le najboljše moštvo. DŠ ¥si v Velenje! Velenje: Danes se v Rdeči dvorani ob 18. uri s tekmo med domačim Gorenjem in Koprom začenja rokometni turnir imenovan Jarnovičev memorial. Sodelovala bosta še španski Valladolid in francoski Ivry (19.45). «Letos je turnir mednarodno obarvan. Pričakujem zanimiv dogodek, mi pa bomo seveda skušali parirati evropskima ekipa- ma. Prepričan sem, da bodo ljubitelji rokometa prišli na svoj račun,« pred današnjim tradicionalnim dogodkom pravi Sebastjan Sovič. Jutri bo Gorenje igralo s Španci in v nedeljo še s Pa-rižani. Ulična olimpijada tretjič Celje: Od ponedeljka do nedelje bo tretja Ulična olimpijada, največja športna prireditev za mlade v celjski regiji, Zajema predvsem prenovo in ureditev uničenih uličnih igrišč ter mednarodno izmenjavo mladih. Poleg različnih športnih aktivnosti (rokomet, nogomet, košarka, tek) boste lahko med drugim prisluhnili tudi Lari-B, seveda pa bodo prisotne tudi druge animacijske i^e. »Osnovni namen projekta je promocija športnih aktivnostih in zdravega načina življenja, vendar enotedenska prireditev ponuja mnogo širši in kompleksnejši program. Do zdaj smo z izpeljavo dveh Uličnih oiimpi-jad že prenovili tri ulična športna igrišča, tekmovanj pa se je udeležilo več kot tisoč mladih iz petih držav. Letos smo k sodelovanju povabili mlade iz Turčije, Grčije, Italije in z Madžarske, projekt pa so poleg Evropske komisije podprli tudi znani in uspešni slovenski športniki kot Aleš Pajovič in Luka Žvižej,« je povedal idejni vodja projekta Gregor Pečovnik. Letos bo ekipa mladih uredila ulično igrišče pod Golovcem nad Okrogarjevo ulico. JŽ Nslf Golavšek in Julijan Gotavšek (desno) po podelitvi Drugi in tretja Oslo: Reprezentanca Slovenije se je s 15. SP v modelarskem športu, tekmovanja z modeli čolnov na daljinsko vodenje kategorij FSR na Norveškem, vrnila z dvema medaljama. Osvojila sta ju člana velenjskega Modelarja Julijan Golavšek (srebrno) in Neli Golavšek (bronasto). Prvenstva se je udeležilo 300 tekmovalcev iz 28 držav. Foto: JM Dobovec, Zivex, tudi Nazarje? Celje: v prvi slovenski ligi malega nogometa bosta v prihodnji sezoni igrala tudi Dobovec {v Rogaški Slatini) in novinec Živex (v Celju), medtem ko je Nazarje izgubilo prvoligaški status. A si ga lahko povrne v kvalifikacijah proti FC Mariboru Braniku, moštvu, ki je senzacionalno v zadnj em krogu 2, lige vzhod zapravilo prednost pred Žive-xom. Nazarjani so precej oslabljeni in imajo zelo malo možnosti za uspeh, čeprav bo povratna tekma 9. septembra v njihovi dvorani. Predsednik Zivexa Andrej Strk je v Celje privabil novega trenerja Mitjo Jonteza, stratega, ki je v prejšnji sezoni vodil državnega prvaka Zagorje, Draga Adamiča, ki je v stranski vlogi že slavil v dresu Pelikana v dvorani Šolskega centra Celje, letos pa v vidnejši z Betonom, Draga in Vaška Kuglerja, Primo- ža Hrena, Mateja Banovška in Uroša Krofliča iz Naza-rij. Odšel je le Simon Ko-run, tako da na Ljubečni vadi kar 21 igralcev. DŠ Androj Št>1( je do pokala za zmago^ vafca dfuge lige vzhod prišel tudi zavdio številčnepoinoči bivših i^al-oov Dobovca, v novi sezoni pa bodo svoje dodali še >futsaGsti< izNazarij. Brez Rusiča, Breziča in Mujčinovica ne gre Tudi 3. krog ni izpolnil želja nogometašev CMC Publikuma. Na gostovanju v Ljudskem vrtu so proti Maiiboru namreč izgubili z 2:0. Moštvu Janija Žiini-ka je še kako manjkal najboljši celjski igralec Dejan Rusič, ki je lani srečanja proti Mariborčanom praktično odločal sam, poznala pa se je tudi odsotnost Danijela Breziča in vratarja Amela Mujčinovica. Domačini so imeli pobudo ves čas srečanja. Premoč so kronali že v 15. minuli, ko si je Gorazd Zaje priboril žogo na sredini igrišča, podal Da-mirju Pekiču, ki je z leve strani stekel v kazenski prostor, uka-nil celjskega vratarja Sebast-jana Čelofigo, žogo pa je na poti proti vratom v mrežo preusmeril Martin Pregelj. Do no-v^ gola Mariborčanov, ki ga je osem minut kasneje dosege! Zaje, sta do priložnosti prišla tudi Nejc Pečnik, ki je ves Čas srečanja igral zelo hrabro, in Dejan Urbanč, toda domači vratar Marko Ranilovič se ni pustil presenetiti. Boljši icot icaže rezultat v nadaljevanju 2.500 gledalcev ni več videlo zadetkov, čeprav so se oboji trudiU, predvsem Celjani, da bi dosegi vsaj častni zadetek. Tik ob koncu je znova poskušal Pečnik, a je žogo poslal preko vrat. »Ocenjujem, da smo bili v igri bolj- MED GOLI Sobota, 19. 8. l.SNL, 4. krog: CMC Publikum - Koper (20). 3. SNL - vzhod. 2. krog: Kovinar Štore - Železničar, Zavre - Šentjur, Tišina - Šmarje (_17,30). Štajerska liga, 2. krog: Šoštanj - Oplotnica, Möns Claudius - Bistrica, Zreče -Gerečja vas (17.30). iUedeija, 20. 8. 2. SNL, 2. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Šenčur, Kranj: Triglav - Rudar (17). Štajerska liga, 2. krog: Jurovski Dol - Šampion, Šmartno - Rogaška (17.30). Izidi 4. kroga 1. SNL: Maribor Pivouarrui l/iško - CMC PubUkum 2:0: Zaje (15). Pregelj (23), Domžale - HIT Gorica 1:0, Primurje Drava 1:0, Koper - Bela krajina 2:2, Naf ui ■ Factor 2:2. Izid 1. kroga 2. SNL: Tri-"fc Dravinja 1:0; S,iin,ir dŽK' 1761. Izid 1. kroga 3. SNL: ::u.irie - Maln'mk 2:0; Asl-.anaj (20), Hernavi" (66). ši, kot kaže rezultat. Domači so bili bolj konkretni le v šest-najstmetrskem prostoru in odraz tega je tudi njihova zmaga. Nasprotnemu golu smo se približali na razdaljo 25 metrov, dostikrat po boku, vendar se je znova pokazal isti problem. Ni bilo tistega, ki bi prevzel odgovornost za zadnjo podajo,« je dejal celjski trener Jani Zilnik. Sebastjan Gobec je dodal: «Prvih 20 minut smo zelo slabo stali na terenu, Maribor je pritiskal, dosegel dva gola, potem pa smo vzpostavili neko ravnotežje. V drugem polčasu smo bili več pri žogi, imeli tudi malo več priložnosti, vendar je Maribor odigral zelo dobro in zasluženo zmagal. Ni nam manjkal samo Rusič, temveč tudi Mujčinovič in Brezič. Sicer smo mlada ekipa, vendar se s temi tremi igralci lahko borimo od 2. do 5. mesta. Ko se bodo vrnili, bomo zelo dobro moštvo, ki bo zmožno premagati vsakogar.« »Moramo zmagati!« Jutri bodo Celjani ob 20. uri gostili ekipo Kopra, danes pa bo zadnja kontrola pred tekmo dala odgovor na vprašanje, na koga izmed poškodovanih in bolnih igralcev Zilnik ne bo mogel računati. Še vedno sta poškodovana Rre- Čakamo na prvi gol Publikuma iz igre,.. V sredo je Publikum v prijateljski tekmi v Žalcu premagal Šmarje z 2:0 (Tomaž Kožar, Dejan Naprudnik). Najstarejši igralec v celjski ekipi je bil star 21 let. zič in Sunday Chibuke Ibe-ji. Marko Križnik je staknil poškodbo v Mariboru, Dari-jo Biščan se je poškodoval med tednom, Milja Brulc ima vročino. Individualno je začel trenirati Rusič, ekipi se bo pridružO v torek, čez 14 dni pa naj bi prvič v letošnji sezoni že stopil na zelenico in pomagal svojemu moštvu. Nova-stara okrepitev CMC Publikuma Dragan Čadikov- ski do srede še ni treniral s celjsko ekipo in ga v Celju tudi še ni bilo na spregled. «Proti Kopru moramo nujno zmagati! Uspeh so samo tri točke, čeprav Koprčani letos veljajo za enega izmed favoritov,« je bil pred tekmo s Primorci jasen Zilnik. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Ljubitelji planin, pohodniki inliolesarji! Rezervirajte si 26. avgust 2006 za množični pohod Pivovarne Laško na Šmohor! 10/ Zavzeli ga bomo kar iz štirih smeri: iz Laškega, TVemerja, Liboj In Zabukovice! Na štartnem mestu vas bo od 7. do 11. ure pozdravila voda Oda, na vrhu pa hladna osvežitev iz Laškega! Ob živi glasbi se boste lahko pomerili v karaokah, znanju o planinstvu, streljanju na gol, metanju na koš, spretnostnem kolesarjenju in še čem ... Pred vami je pohod, ki se ga boste še dolgo spominjali! Ste že rezervirali 26. avgust? Pijača je namreč že na hladnem! V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za en teden 'fiSPIKA Zaradi preozke ceste, ki je v bistvu pešpot, so imali težave tudi gasilci. (Foto: Jure Trobiš) Sosedje so Kolarju nesebično priskočili na pomoč in poskrbeli za odvoz ožganih ostankov hiše. Cesta^ naš ponos in sramota Mihi Kolarju iz Pečovnika je ogenj uničil vse, kar je imel - Gasilci zaradi preozke ceste oziroma pešpoti obtičali ob drevesu - Cesta naj ne bi bila več v breme! Da mora še ena v vrsti človeških tragedij opozonti na problem, ki naj bi bil v tretjem tisočletju že skorajda nepojmljiv, postaja udomačen slovenski sindrom. Če se mesto kiti z nizom na novo odprtih cestnih površin, se lučaj stran spopadajo s preozkimi, z neutrjeniini in neas-faltiranimi površinami. In ne le da so si sosedje zaradi n|ih dolga leta v laseh, tudj svojemu namenu ne služijo. Kar pa je ob sosedskem ukazu »ne boste vozili čez mojo zemljo« povsem logično. Miho Kolarja iz Pečovnika 38 je prejšnji četnek okoli polnoči iz sna zbudilo prasketanje in pokanje po več kot stoletni hiši. Na noge ga je spravil ogenj. Hiša, v kateri je bival vse življenje, polnih 47 let, mu le pogorela skoraj do tal. Nic m ostalo. Le ožgani tramovi m smrad po dimu, bi deiali. ko bi zagledali razdejanje ognje nih zubljev. Pa se rahlo boleh-ni, a zavedni Pečovničan zaradi tragedije ne da kar tako odpraviti kam drugam. »Ne grem nikamor!« samozavestno vztraja. »Ni šlo vse k vragu,« pokaže namajhenprostorvspodnjcm delu hiše, W mu je ogenj vsaj malce prizanesel. »Dovolj bo za posteljo in peč, v katüri bom zakuril, če bo mraz,« je odločen. 30-letni nečak se še ni oglasil Požar, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Celja in prostovoljni ^sild Z^ad-Pečov-nik in Celje-Gaberje, naj bi po prvih ocenah povzročil za približno 400 tisoč tolarjev škode. Vzrok požara še ni znan, čeprav naj bi po besedah Kolarja ogenj zanetil njegov 30-letni nečak, ki po besedah sosedov zdaj biva v eni izmed hiš nedaleč stran. Ponoči naj bi prišel do strica in ga prosil za cigareto. ral pojesti tudi kaj toplega,« mu je zaukazala Jazbečeva. Da bo res tako, bo poskrbela soseda Slavica Kumer, ki mu bo skuhala, oprala in zlikala, izkazal se je ludi bližnji gostinec, Kolar noče iz Pečovnika. V zavetišče za brezdomce pa, kot odločno pove, tudi ne gre. Bi bil pa vsaj začasno zadovoljen tudi z zabojnikom, ki mu ga ponujajo. »Za silo bo dobra tudi ta kamrica,« še enkrat pokaže na majhen prostor v hiši, ki je ostal. TVi leta hude jeze Gasilce je v noči s četrtka na petek na poti do Pečovnika ustavila preozka pot. ki se strmo dvip v breg. Eno njihovih vozil je celo zdrsnilo s ceste in obtičalo ob drevesu. Na srečo je cisterno, polno vode, zaustavilo drevo, toda kaj bi bilo, če ga tam ne bi bilo, so se glasno spraševali. Pečovničani se jezijo, saj naj bi že tri leta opozarjali na problem preozke ceste, ki bi jo bilo treba nujno tudi utrditi. Martin Kiuner pravi, da je cesta povsem neprimerna za do-stop gasilskih, intervencijskih in vozii z nujno medicinsko pomočjo, »Ze tri leta opozarjamo, a se do zdaj ni še nič premaknilo,« še pravi. Nezadovoljen je tudi Cvetko Gros, ki se j e v Pečovnik preselil pred kratkim; »Govorijo vse mogoče stvari, a jira nič ne verjamem.« Pomembnejša jim je Celjska koča in urejena glavna cesta ob šporuuh prireditvah, mi pa kot da ne obstajamo, je bilo še slišati. A naj bi Pečovničanom v teh dneh le dali zeleno luč za ureditev ceste. S prstom pri tem ne ^e kazati le na pristojne. Bolj kot ti naj bi bih za slabo stanje ceste krivi krajani sami. Nesporazumi m medsebojni spori, kdo jo bo urejal, či^va je, zakaj nekateri niso pripravljeni poprijeti za delo na njej in podobno, so bih prisotni kar nekaj časa, A tega naj bi bilo, vsaj kaže tako, enkrat za vselej konec, Cesta, ki je v bistvu pešpot na Vipoto, poteka od Plate do t,i, Trobiševe bukve. Nekatere stanovanjske stavbe na tem območju so iastniki legalizirali po t.i. Jazbinškovem zakonu, do njih pa je še vedno vodila samo pešpot. Na Mestni občini Celje pravijo, da so v preteklosti vložili že kar nekaj truda, da bi se pešpot uredila v utrjeno cestišče, vendar so bili vsi poskusi zaradi značilnosti terena in lastništva zemlj e neus-pešni. »Letos je občinskim suokov-nim službam uspelo rešiti nekatere zaplete, tako da je že izdelano geološko mnenje, narejen je projekt za sanacijo ceste, prav tako je bil že objavljen razpis za izbiro izvajalca, ki je trenutno v fazi odpuanja ponudb,« sporočajo. Izbran izvajalec naj bi takoj začel delati. V bUžnji priliodnosti bo, kot še pravijo, pešpot tako nekoliko razširjena m utrjena, tako da stanovalcem in drugim ne bo predstavljala takšnega bremena kot doslej. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Kolar je kljub temu, da je Izgubil skoraj vse, zadovoljen z majhno sobico, ki je ostala. katere ogorek naj bi povzročil 47-letni Pečovničan je zdaj tlenje in požar, ki je hišo sko- povsem odvisen od tuje pomo- raj v celoti uničil. »Bil je pijan Či. Živi sam od borne sociahie in nič čudnega, da mu je >čik< pomott.kimesečnoznašaoko- padel iz rok ...« se Kolar spo- li 48 tisočakov, nima elektrike minja dogodkov tiste noči. Ogenj pri Kolarju je na noge vrgel so; " prihiteli šali rešiti tisto nekaj, kar je ostalo. Kolar naj bi naslednji dan odšel do nečaka in mu dejal: >Hvala, ker si mi požgal hišo. vode. A se nič ne pritožuje _ >Za vodo bomo že poskrbeli, ki so mu takoj na elektriko bom pač moral po pomoč in posku- čakati,« ostaja optimističen. 1\i di zato, ker mu ob strani stoji jo prizadevni in nesebični sedje. »Naš je in ni nam vseeno zanj,« so povedali, ko V Kolarjevem glasu ni čutiti dni s traktorji odvažali požga- obsojanjainmaščevanja, kljub ne ostanke hiše. V ponedeljek temu, da je izgubil vse, kar je je Kolatja obiskala tudi pred- sploh kdaj imel v življenju. Pra- stavnica Rdečega križa KS Pod vi še, da se nečak od požara gradom ZinkaJazbec in ga dalje pri njem še ni oglasil, kaj veselila s prepotrebno hrano šele, da bi tisti dan prišel n pomoč. z oblekami. »Zdaj ne boš jedel 10 kruha in klobas, boš Klavrna podoba četrkovega požara v Pečovniku 38. INIKA - PISMA BRiliCEV 21 Velenjski požigalec je gasilec 19-letni požigalec je s požigi povzročil za ka tolarjev škode 9 milijonov Tudi letos smo pogosto pisali o podtaknjenih požarih na območju Velenja, ki so povzročali vznemirjenje in strah med občani. Kriminalisti celjske policijske uprave in velenjski policisti so v zadnjih dneh poži-galca odkrili. Požigov je osumljen 19-letm domačin, sicer tudi član enega izmed prostovoljnih gasilskih Osumljeni, ki so mu prostost odvzeli v začetku avgusta, naj bi imel na vesti vsaj devet kaznivih dejanj, storjenih v času od aprila do avgusta letos. Od tega naj bi 19-letnik podtaknil kai' pet požigov na območju Velenja in okolice na različnih objektih, od lega največ v Pesju. Poži^lec je član ene^ izmed okoliških prostovoljnih gasilskih dntšlev in ga niso prijeli na kraju požiga. 19-Iet-nik je pet požigov podtaknil na območju kraja bivanja, motornega vozila nižjega cenovnega razreda v Portorožu ter tatvine avto akustike iz omenjenega vozila, poškodovanja tuje stvari, odvzema osebnega vozila, ki ga je po kraji zažgal, ter povzročitve splošne nevarnosü, kar je storil tako, da je podtaknil ogenj na tovornem vozilu v prostorih Elektra Celje v Velenju. Pri storitvi kaznivega dejanja tatvine je sodeloval tudi osumljenčev 21-letni prijatelj. Osumljeni je član prostovoljnega gasilskega društva in je bil aktiven pri gašenju vseh požaiov, ki jih je zanetil in seveda tudi prvi prišel na kraj požara. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je pri požigu gospodarskega poslopja v maju poleg navedenega sodeloval še njegov 21-letni prijatelj. Skupna škoda, ki jo je 19-letnik povzro- [ateja Kriv za odvisnikovo smrt? Kriminalisti celjske policijske u iuma storitve kaznivega dejanja : Poročali smo že, da je v začetku n . Pri dejanju so osumili 26-letnega Celj sniku, ki je zaradi prekomernega zaužitja mnrl. Osui preiskavi zasežen heroin, ki ga je imel pakiranega v zavitkih in preprodajo. Policisti so ga pridržali, po zbranih obvestilih pa ji kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Celju. b priie hišni niega 2 nadal Zaradi hmelja previdno policisri opozarjajo na psihofizično stanje, ki ga bodo tudi preverjali. Na traktorskih prikolicah tudi ni dovoljeno prevažati ljudi, saj te namenjene-1 Naslednji teden se bo začelo obiranje hmelja, zato bo v okolici hmeljišč na cestah več traktorjev in pešcev. Zaradi spremenljivih vremenskih razmer je možno tudi. da bo na voziščih več zemlje. Zato policisti svetujejo, naj bodo vozniki motornih vozil in drugi udeleženci v prometu pozorni in naj upoštevajo postavljeno signalizacijo. Ko bodo vozili mimo hmeljišč ali za traktorji, ki preva- • žajo obrani hmelj, naj jih ne preseneti tiidi zaradi zemlje spolzko vozišče. Vožnjonaj zato prilagodijo trenutnim prometnim razmeram, pri čemer naj bodo v okolici hmeljišč še posebej pozorni na traktoriste in pešce, ki se v nočnem času pogosto spozabijo in za svojo boljšo vidnost ne storijo nič ter pričakujejo, da jih bodo varovali vozniki sami. Na cestah, kjer bodo vozili hmelj, posebnega prometnega režima ne bo. Pri tem vsem traktoristom, voznikom hmelja, svetujejo, da morajo vcest-nem prometu uporabljati registrirane in telinično brezhibne kmetijske traktorje. Na začetku sezone naj preverijo ključne naprave na traktorju, kot so krmilni in zavorni mehanizem, pred vsako vožnjo pa je priporočljivo preveriti ali delujejo naprave, ki dajejo svetlobne znake, in sicer smerokazi in zavorne luči. Tiak-toristi morajo uporabljati samo prikolice, ki so telmično brezhibne ter prikolice, katerih največja dovoljena masa presega 5 ton, ki morajo biti registrirane. Alkohol je seveda zelo slab sopotnik mdi pri tovrstnih prevozih, zato vse voznike (i dolž jskih ti nost, litrost fiziči drugih udeležencev v prometu so pogoji, ki so potrebni, da bo na naših cestah manj mrtvih, manj poškodovanih in manj nesreč, so še dobronamerna navodila policistov, MATEJA JAZBEC - Št. 6! čil, znaša po nestrokovni oceni približno 9 milijonov tolarjev. Pri zadnjem požigu tovornega vozila v prostorih Elektra Celje na Partizanski cesti v Velenju pa je le hitro posredovanje domačinov preprečilo, da bi se ogenj razširil tudi na ostala vozila v garaži, pri čemer bi bila ogrožena tudi razdelilna transformatorska postaja. Zoper osumljenega je bila podana kazenska ovadba in je bü 11. avgusta priveden k preiskovalnemu sodniku na Okrožnem sodišču v Celju, Ovadeni 19-letnik naj ne bi bil v povezavi s požigi prejšnje leto in gre po besedah Janka Gorška, Šefa celjskih kriminalistov, za povsem ločeni zadevi. Dosedanje ugotovitve kažejo, da požigal-ca naj ne bi bila znanca ali ;bec Velenjski požar iz začetka letošnjega maja Uredništvo objavlja pisma bralcevpo svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina iiaj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtor^, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra irejšnji četrtek končali obsežno preiskavo ;ne proizvodnje in prometa z mamili. posledic prekomernega zaužitja prepoveda-zbiranju obvestil o omenjenem kaznivem riskrbel in prodal prepovedano drogo odvi- a zoper njega podana MATEIA JAZBEC pogosto dogaja, da so zadnje luči na traktorskih priklopnikih zakrite oziroma ponoči sploh niso vidne, kar pomeni nevarnost in možnost naletnega trčenja. Voznikom zato svetujejo, da preden se odpravijo na cesto, preverijo, ali so luči vidne in seveda ali delujejo. Strpnost, obzir- i, od koder je doma. I ODMEV »Ker vas ne marajo ...ff Najprej želim pohvaliti novinarko in urednico Novega tednika, da sta znali in zmogli objaviti, kakšen je odnos župana Občine Vojnikgosnn-da Benedikta Podergajsa m predsednika Krajevne skun-nosti Nova Cerkev gospe Slavka Jezernika do tisti krajana, ki j e podvomil o n 111 ni pravičnosti. Oglašam se zaradi izjav predsednika KS in župana, objavljenih 11, avgusta 2006 v vašem časopisu. Niti pred novinarko se nista znala zadržati. da me nebi obsodila: »Joj. ko ga ne poznate,.,« Menim. da me ne bi smela obsojati zato, ker sem pokazal kakšno napako ali predlagal kakšno izboljšavo. Pozval sem župana in predsednika KS, kako naj se izboljša strokovnost in kvaliteta vzdrževanja cest, naj se proračunski denar vlaga po načitih pri zaračunavanju okoljske dajatve. Zato je >>joj«. Vaša novinarka ga v svojem članku zaman sprašuje, aKjepriklju-čitev na javni vodovod odvisna od priljubljenosti prosilca, Ali je po 12 letih svojega županovanja že pozabil, da je še vedno tudi moj župan? Predsednik KS je novinarki natresel pohesnice, kakor da bi se jaz pritoževal nad tem: »Zakaj kipamo ceste, saj ljudje potem prehitro vozijo, zakaj se pluži in podobno ,..« Prepričan sem, da bralci Novega tednika takšnemu nesmislu ne morejo nasesti- Sami vedo, da noben prišteven krajan na podeželju ne bi nasprotoval krpanju lukenj ali pluženju snega- Predsednik se pohvali, kako me mora REDNlŠtVO braniti pred »krajani«- Noče pa povedati, da me ne ogrožajo števili krajani, marveč le eden. Ta je sicer izvajalec del po naročilnicah KS. Odnos med naročnikom in izvajalcem je lahko pristranski. O občinskih cestah in vodovodu nisem razpravljal s krajani, temveč na občini aU na sedežu KS, O tem obstajajo zapisniki in pogodba. lu kaj o tem vedo ali govorijo krajani? Tisto, o čemer jih je obvestila KS ali občina! Sprašujem, zakaj se vzpodbuja nestrpnost? Župan bi kot formalna avtoriteta z nekaj besedami lahko uredil odnose. če bi hotel. Do danes še ni naročil javnemu podjetju, da me priključi na vodovod. ftedsednik KS še ni umiril svojega .izvajalca. Kakor da oblast potrebuje namišljenega sovražnika. Ponovno moram povedati, da se z večino krajanov dobro razumem, da so dobri sosedje in prav nič takšni, kakor dmgod po Sloveniji. ALBERT JARH, Novake □ DRI TELEFOIN Razveza Bralko iz Celja, ki omenja svoje težke finančne razmere, zanima, kako naj začne ter dokonča postopek za ločitev zakonske zveze. Zakonca sta se o vsem sporazumela, tako glede otrok kot preživljanja, po ločitvi pa nameravata živeti na istem naslovu, kjer sta dve ločeni stanovanji. iVled drugim želi izvedeti, kako bi manj stroški, brez plačila odvetnika ter tudi to, če je treba za ločitev navesti Direktorica Centra za socialno delo Celje Janja Pe-terman je posredovala odgovor strokovne so delavke Gabrijele Cokle: »Postopek za razvezo zakonske zveze se začne in konča na okrožnem sodišču. Začne se na zahtevo enega ali obeh zakoncev v primeru razveze na podlagi tožbenega zahtevka ali na zahtevo obeh zakoncev v primeru sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. V primeru, ki ga je opisala bralka, bo najverjetneje možno vložiti sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze. Če imata zakonca (ali samo eden) velike finančne težave, kot navaja bralka, je možno na sodišču vložiti zahtevek za brezplačno pravno pomoč. Podrobnejše informacije o možnosti pridobitve pravice do brezplačne pravne pomoči bo bralka dobila na Okrožnem sodišču v Celju, Oddelek za brczplač no pravno pomoč, v Prešernovi ulici. V zahtevku za razvezo zakonske zveze se običajno navedejo razlogi, ki so zakonca privedli do odločitve za razvezo, O razlogih za razvezo zakonca seznanita strokovnega delavca centra za socialno delo. kamor sta vabljena na svetovalni razgovor pred razvezo, če imata mladoletne otroke. Za podrobnejše informacije se lahko bralka oglasi na Centru za socialno delo Celje, Gregorči- čeva BRANE JERAN Če imate težave in ne veste. kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. UGODNE PONUDBE SUWO HOTEL OSMIIIIE*"+ 26.8,29.8. 7>UL 89.990 SIT .BUM MLJET HOTEL ODISEJ"' POSEBNA AKCIJA ■mOD19.8.DAUE ČRNA GORA PETROVACNAMORU HOTEL CAmiASTVA"« 29i., 5.9.12.9. 7>nL,inA10 59.900SIT «TWSi OBIRANJE MANDARIN IN Oliv JUŽNA DALMACIJA VOKTOBRU ie 0431.900 lugrel Celje, Stanetova6, odp^: £.-19. ure, sob. S.-IZ. ure e3t2«01M/l02 Šempeter, RImste cesta 3S, odp.: a.-IS. ure 0371311« lRlo@dob«r-P0l,BUS 29i.,!i.9, 7>l>01,LnALO 45.900Sn 49.990SIT «TAISt »TUŠE Poleg morja obilje blata Le redkokdo ve, kje se splača ustaviti na začetku Kvaraerja, da si osveži ne le telo v ravno pravšnjem morju, temveč poskrbi tudi za zdravje in širjenje znanja o zgodovini. Gre za Ja-dranovo. Naselje je oddaljeno ciekai deset kilometrov od Reke m slabili deset od veliko boli znane Crikvenice, ki se lahko pohvali ne le z naraščanjem zasebnih počitniških zmogljivostiinposledično turistov ter s skoraj dve lisuč-letji staro plažo, temveč tudi s tem, da imajo počitniške hišice v nekoč nbiSkem kraju z lastnim pristamscem celo znane osebnosti. Blato« ki zdravi Kraj, ki že sam po sebi ne omogoča pretiranega lenar-jenja - do najbolj obljudenih plaž vodijo številne tipične kamnite stopnice, u/eii na osrednjo plažo - ima v zalivu Lokvišče pravi zaklad za revmatične bolnike. Gre za posebno blato, precej mastno in skoraj črne barve, ki se skriva med nizko morsko travo, poleg revmatizma je menda dobro tudi za kožo nasploh. Najbolj željni blažil-nih učinkov se namažejo kar v zalivu in utegnejo v gozdu nehote prestrašiti druge, medtem ko številni blato odnašajo s seboj domov, tudi v razne evropske države, Jadrano-vo je namreč priljubljeno letovišče Avstrijcev, Nemcev, Nizozemcev, Italijanov in Čehov, Slovencev ni veliko zaslediti. Rimski ostanki nasproti Krka Jadranovo se s celine spogleduje z nekaj metrskimi stenami otoka Krka m s Titovim mostom, ki tudi z odprtega morja dobro skrivajo pogled, vendar po ozki stezi z ostrimi skalami zaradi zakot-nosti zaidejo le redki, čeprav so poplačani z zame rajsko Rimsko plažo - smaragdnim moljem, obilo borove sence in mirom. Ime je dobila, ker so spomin na antično dobo še kak meter visoki stebri, na katere so Rimljani privezovali svoja plovila. Tudi sicer se tam skrivajo nekajtisočletni ostanki: arheološko najdišče z restavri-ranimi ostanki temeljev nekdanje stavbe, v kateri so prebivali Rimljani, ohranili so se tudi kovanci, svetUke, vrči iz antike. Številne najdbe, ki jih je v tisočletjih skrilo morje, pričajo o tem, da so v kraju prebivali že v mlaj ši kameni dobi. Zgodovinarji po najdbah tudi sklepajo, da je premogel tudi lasuio prisla- rumena sliva pred vikendom. Domačini vedo povedati, da je posestvo zdaj končno prodano, upajo, da bo vikend spet zaživel. Kraj, ki se iz leta v leto povečuje z novimi aparimaji in precej plehko turistično ponudbo, ki naj bi poskrbela za adrenalinska doživetja ob morju in na njem, je tako vredno obiskati. Pa čeprav je do zdravilnega blata, Rimske plaže antičnih ostankov, treba kakšne pol ure hoditi peš. Jadranovo je tudi znano izhodišče za več planinskih stez in poti, kar je za pohodnike gotovo dodatna motivacija za aktiven dopust. ANA-MARIJA BOSAK POLETJE 2006 hJO(HB3-.ai»27i. h ma S-, 21. t« 2i.I. n nd k lUOtt r. p00 < Prvi šolski dan pomeni za nekatere neizmerno vese- L)E, ZA DRUGE MALO MANJŠE, TRETjI PA POUKA NE MARAJO NAlBOLj. VENDARLE |E ŠOLA ZAKLADNICA ZNAN|A, KI OTROKE PONESE V LEPŠO PRIHODNOST. NAREDITE VSTOP VAN]O ZANIMIV Z IZBOROM ŠOLSKIH POTREBŠČIN, BARVITE, ZANIMIVO POSLIKANE POTREBŠČINE IN TRENDOVSKA OBLAČILA BODO RAZVESELILI VSAKEGA ŠOLARjA IN MU POPESTRILI PRVI ŠOLSKI DAN IN TUDI VSE NA5LEDN)E, NAj VAŠ OTROK PRESTOPI ŠOLSKI PRAG VESEL IN SAMOZAVESTEN, Leonardo šcsti.okaraokn. 4B10SIT. 18,15 FUR se: p:S3l, 4880Sn, 20,^6 LUh A Ariel orraš CEUE, Trnovlje. Prodamo stonovonjsko hišo, 205 mVgornžo, 18m' in majhnim rostlinjokom, približno 1.500 m'dvorišča, zgrojeno 1960, prenovljeno 2000, ceno 42.000.000 SII oz. 175.262,89 EUR.Telefon (03) 492-7523,041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavats. p.. Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje; www .svetovan je. gajba.net. n PE1R0VČE. Starejšo potrebno Isneljile obnove, na porceli 660 m^, prodomo zo 12,9mioSII.Telefon031 393-338. ŠMIKLAVŽ,Bovše(5kmizCelja).NDlepi, mimi lokaciji prodom še ne vseljeno novo hišo,170m',partelal.500m',cena32 mioSIT.Telefon031 541-592. 5162 V NASEUU Ljubečna prodam gradbeno parcelo, velikostSOO ml Ceno 9,5 mio SIT.Telefon041 389-238. n tehu KREPITI Do 7 let, na osebni dohodek ali pokoinino, do 50 % obr. Krediti a osnovi vozilo ter ieosingi za vozila slora do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA OOM! Tel.: 02/252/48/26, fax; 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991 V GORICI pii Slivnici, Šentjurju ali Loki kupim ZDzidljivo parcelo. Telefon 041 949-360. Š897 VIKENOvokolici Celja kupim.Telefon041 644-600. 5162 KME11JSK0 zemljišče, v Medlogu ali okolid, kupim. Telefon031 541-592. 5i62 SAVINJSKA. Kupimo kmetijo. Telefon 041 644-600. 5162 ;uRii>8,i mio srr CELJE - Kovinarsta, 2S stanovanje, v starejši hiši, I. 1920, z leti obnovlje- ogrevanje, I. nadstropje, s kletjo Ir leseno aaražo na dvorišč j. VDisano kot EL v zemljiško •• "" S |n ^pl A )] UINtkSINAMtRICANUtPRESS - pri iwkupu nsd 25.000 SIT plačilo na 6 obrokov brez obresti. Haribor l'^ka cesta 1 odprto: pon, - sob. od 7,00 d« 20.00 TeL 02320 7 320 Calie Mariborska 100 odprto;p«n.-petod?,(K)do21.ao ' VCiTVCENTRU sob.ad8.00do21,00 TeL03 42«7T77 j gubUanaš^i«» 28 [ MÄU[0@LASI - INFORMACIJE Töill ODDAM POSLOVNE prostore, 150 m', v Cankorjevi ulki, oddamo zoddjši (01 Prostori sov pritliqu, lostnoporkirišie,zvočno into-plotno izDlironi, odsl, isdn, plin, dvoje sonitorij, primerno zo pisomiško oli ziircvstvenodejovnost. Ceno 600 EUR/ mesec. Telefon 031 648-702. 4775 STANOVARiSKOhišo, delno opremljeno, no Ploninipri Sevnici, oddom pošteni družini oli upokojencemo. Telefon 041 61(K 359, 5i02 DVE nc i stanovanji (dv(h sobni),opreml(eni,vNovivoslvCeljulr garažno boksa, v garožni hiši, Novo vas v Celju, oddom. Telefon 041 gan™ PRODAM ENOSOBNO stanovanje v Žalcu prodam. Telefon5716-684, popoldan. ž484 KUPIM STANOVAHJE,dfl45m',gotovinatokoj>ez posrednikov, kupi storejša osebo. Tele-fo!i04] 515447. šrei ENO oli dvosobno stanovanje kupim. Sem resenkupec.Teiefon 041 866-933. . ZDOMEC kupi ali najame enosobno stono-vonjeflligorsoniefo,odL«vcadoPoizch le. Gotovino. Telefon 041 602-395. GARSONJERO,enosobno stanovanje oli starejšo hišo nojomemza dlje čoso, po inožiiostiopreniljeno,vCeliualickollci. Telefon 031 748-766. Ž477 PRODAM ZARADI sebe prodamo kuhinjo, bete bor-ve, masivni les, spolnico in predsobo. Telefon031 558-964. 4694 TROSED, hladilnik, spolnico, otroško sobo, omDre,re9fllvisoki, nizki,predsobo,kotno sedežno, mizo, stole, zamrzovalno skrinjo in kuhinjo pro(tam.Telefon OSI 424-303. 5098 REGAl zo dnevno soho prodam. Telefon 041 693-692. 5093 OTROSKOposteljiMzjogijem,dobro ohro-njeno in ovalno mizo s slolomo, prodom. Telefon (0315481-862, po 13. uri. SPAllIlCO, jedilni kot in strojem govejo kožo prodom. Telefon 041974-108. 5105 m,39011,600 kosov. STANOVAHJE v Celju kupim. Nujno! Telefon 031 393-338. 5i62 usodno prodom-Telefon 04151M47. METRSKA bukovo itivo prodom. Telefon 041 460486. 5025 PLOŠČICE, keramične, in ostoh grodbeni mcterioUjodnoprodDm. Telefon (03) 5461-165,041/051 617-220. 5013 ŠKOPza pokrivanje streh,deste,od2do 2,5 cm in »fosne«, 5 cm, prodom. Telefon 031 803-085. 5089 81IK0VA metrsko drvo prodom. Telefon 031 781-349. SIC6 SUHA mešano metrska ali rozžagano dna, raznih cen, ugodno prodom, dostavo nodoni.Telefon031 509-060. 5131 SUHA bukova drva prodom. Telefon 031 509-687. 5139 14 dni staro sivo rjavo teličko prodom nli menjom zo prašiča. Telefon 5799-217. Š924 KRAVO simentnlko, dobro mlekorico, prodamo. Telefon (03) 5683-735,040 570-909. sico DVA ovna, stom 4 mesece, prodom. Telefon (03)573-3075. L962 MUDEburskekozezrodovnikom prodom. Telefon(03)5741-410. š928 TELIČKO »mentolko, staro 14 dni, prodam. Telefon 5739-044. L959 TELIČKO simentalb, 180 kg,prodam.Tel^ fon 041 969-423. S930 BIKCE, mesnate pasme, težke od 125 do 170kg,proda/n.Telefon041 258-318. TRI ovce predam za 20.000 SIT. Telefon 031 540-241. L969 BIKCE sivčke, težke 100,160 in 300 kg, predam. Telefon 031 587-736. Ž496 KOBILO prodam, v oskito vzamem konja. Telefon 041 752-763 . 2 497 TEUCO limuzin, krole, brejo 3 mesece, prodom. Telefon(03)5794-210. Š935 BURSKE koze, rszličnihvelikosti, prodom. Telefon 041 687-022. si5i KOBILO, staro 3 leto, prodam. Telefon 041 B65-304. 5159 TEUCO simentolko, brejo 7 mesecev, dani.Telefon(03)5892-352. sieo KOZLA in koze, križanec med bursko in srnino pasmo ter zajce, različne, prodom. Telefon 041 238-166. 51535134 KOZO ugodno prodom. Telefon 041 814-242. L956 KOZO brez rogov, z mladičem, prodom. Telefon 031 481-703,5488-150.5134 KUPIM BIKCE simentolce, do 200 kg, kupim. Telefon 041653-165. ŠS99 ŽREBETAzozflkel odkupujem, plačilo takoj. Telefon 041 570-114. 5057 BIKE, težke od 400 do 700 kg, kupim. Telefon 041 522-720. L954 KOBILO, mirno in ujohono, do 450 kg, kupim.Telefon041 865-304. SI12 prostoren apartma zo dve storejši osebi, po potrebi tudi oskrbo. Telefon 031 650-157. 4942 SOBE in oportmaje v Poreču ugodno oddam. Telefon 00385 9158-69651, 003855243-5593. 504a NAsti rejšego za posle nego moškego. Telefon 040577-975. 5107 STANOVANJE v starejši hiši, v Pernovem pri Žalcu,oddomvnajem.Telefen 041 523-742. Ž490 ENOSOBNO stonovonje, delno opreniljeno,v NovivQsi,oddam.Telefon041 437-311, je v mirnem delu mesto. Telefon 031 398-069. p ENOSOBNO stanovanje s souporabo kuhinje in kopalnice, v Šentjurju ali Celju, ort-dara. Cena po dogovoru. Telefon 031 358-396. Š937 NAJAMEM stonovonje oli starejšo hišo. Možno je tudi pomoč. Telefon 031 355-857. 4943 NESNICE, rjave, grahoste, črne, lik pred nesnostjo, brezplačna dostavo no dom, prodam. Lahko dobite ludi kletke zo r)esnice.Telefan|D2)582-1401. p TEUCO simentalb, težko 150 kg, prodom. Telefon 041480486. 5025 PRAŠIČE,težkeo(t60da 100 kg, prodam. Telefon (03) 5821-863,031 509-061. REJCI perutnine! Sporočam, da sem zočel s prodajo kokoši nesnic zo zakol ali nadaljnjo rejo. Skočir, Globoče 5 a, Vojnik, telefon 041 681-470. 5028 PRAŠIČE, težke 0(120 do ISO kg, prodam. Telefon 041 656^78. 5047 V ZABUKOVICI prodom bzo molznico, staro 2 leti. Telefon 571fr443. Ž481 KMETIJSKA zrsdruga loško vam nudi rjave jorkice vzačetku nesnosti, cepljene. Telefon 041375-677. PIŠČANCE, zo nadaljnjo rejo, prodam. Infor-enosobno ""ročilo po telefonu (03) 577- TELIČKO simentalko in črno belo skupaj, stari3terine in kosilnico Sip 135, prodam. Telefon 041 598-645. Ž499 PAJEK, 3,5 m širine, llkolske pluge in bukovo drvo, prodom. Telefon 041617-074. Š942 3744. TEUČKO simentolb, težb 150 kg, prodom. Telefon 57JiJ88. 5080 STAJERSKIVAL BRESKVE za vlagonje, v Loki pri Zidanem Mostu, prodajamo, ceno 180 SfTAg. Infonnacijein naročilo po telefonu (03) 5684-191,031 488-856,041 290-106. BELO sortno vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03 ) 5741-654, 031 668-107,031 668-109. Š923 KOTEL zo žganje, chtemo za sok in črpalko Fontona prodom. Telefon 041 741-719. TELEVIZOR, star, 51 cm in žensko kolo Poni, majhno, prodam.Telelon031 817-681. AVTOMATIKTomos, dva koso In gumi voz, prodam.Telefon041 669419. Ž485 TELIČKO, rj, 125 kg in fontovsb koto Rog, prodDm.TBtefon040267-058. Ž487 LÜNE gume Continental 205/55/16, 5.000 SITA«, ugodno prodam. ' fon031 513-126. Š934 TEUCO, staro 1 leto, prodam oli menjam za jalovo, 120 kock sena, 9 m drv, trdih, suhih in otavo na travniku, 1 ho. Telefon 5774-806, zvečer. 5120 fITKES nflpravoSludio3,hormonih Hoh-ner,sla S prikazom Starih obrti in nekdanjih sejemskih 19.00, 23.S0 Avtomobili 18.00 (sreda, premiera) Prekletstvo družine Bell Garfield 2 10.00,11.00,.12,0_0.„110117.1D. 19.00(v5ak danrazenv sredo), 15.20,16.00,18.10,20.10, 21.20.22.10 Sreča pa taka 11.20 16.30. 18.50,23.30* Tristan Er Izolda Ulični tango 12i0_19.30,23.SS HHriin drzni: Tokio drift 12.00. 14 20 16.40 19.00, 21.20, 23.40 Agent na begu 14.40. 17.00. 19.20, 21.40, 00.00 Barfield 2 12.20. H.10, 16.00. 17.50, 19.40, 21.30. 23.20 Matador 14.00,16.10 18.20, 20.30, 22.40 Krsti $ Karibov: Mrtvečeva ^ja 12.50, 15.50. 18.50, 21.50 LEGENOA predstave so vsak dan > v petek in PETEK In NEDEUA 21.00 Skrito SREDA 21.00 Dva obraza SLOVENSKE KOMtnCE 19.00 Supaiman $s vrača SOBOTA 19.00 Nekaj samo za punce 21.00 Supomian » vrača NEDEUA 20.00 Nekaj samo za punce 1 PRIREDITVE 1 PETEK. la. 8. 8-00- 18.00 Središče Velenja (pred sodiščem) Redni mesečni sejem 19.00 TrgvSaleku, Velenje 18. Prešmentane citre siečanje citrarjev, ljudskih pevcev in godcev 20.30 Stari u:g Slovenske Konjice Show band Klobuk konrert SOBOTA. 19.8. 7.00 Jezero Zreče Ribolovno tekmovanje za pokal Unior 8.00- 18.00 Središče Velenja (pred sodiščem) Rednimesečni sejem 9.00 Staro Velenje Odprtje razsty^rbč£i^h^ .1.00 Partizanska bolnica R-9 na Netopirju-Bohor _ Vli. Starotrški dan v Šaleku 8.00 Zgornji trg Šentjur Srečanjepod kostanji 19.00 Vrtna galerija Gaj. Prebold Odprtje kiparske razstave o: avtorjev 21.30 Občji^kg^dvoilSče Laško Duh psa letni kino p.45 Mestni park Žalec Promenadni koncert Starovelenjski dan - Sejem bil je 14.00 Graška Gora. športno igrišče Graška Gora poje in igra nastopintekmovajijegasbemhska-m_ 14.00 Dolina Rupe nad Jamo Pekel Obiranje hmelja na star način RAZSTAVE Galerija Borovo Celje; razstava slik Lidije Žohar Prah, do 12. 9. Galerija Volk Celje: olja na platno, razstava s\ikAmineKokirič, do 30.9. Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - Dokument, razstava fotografij Jareia Eržena, Branka Cvetkoui-ča, Bojana Salaja in Antonia Živkovi-ča, do 31. 8. Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje: Celeia ujeta v objelctiv - preleminar-na predstavitev rezultatov arheoloških raziskav ob rekonstrukciji IV. etape Mariborske cestev Celju, idejna zasnova Danijele Brišnik, do 31.8. Osrednja knjižnica Celje: razstava plakatov na temo glasbenih fflmov z naslovom Radi ste jih gledali, radi jihpo-slušate, iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Mar;an l^avec. Galerija Otto Škofi a vas: olja na platno, razstava slik Vesne Filipdč, do 7, Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava slik; morje in rože (tempera) MajdeŽličar. do 3i. S. Galerija Mik Celje: razstava slik; olje na platno, les in grafične tehnike Ire-imCašpeiiSič in KristoMo-Meška, do 7, Račka, galerija erotike Celje: Ljubezni Bog, razstava Daliborja Barija Zupančiča, do 30. S. Muzej novejše 2®3dovine Celje: razstava EiiutJii v iinagi-OBamusvujitveua vojna leta 1991 na celjskem območju Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice; razstava grafik Bogdana Borči-ÖL'Školjke 1976, do L 9. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih zbirk. Galerija Nikca, Celje: otroška dela društva Otmci otrokom, narejena v keramiki. glini, emajlu. brušenem steklu. Zgodovinski arhivCelje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja rnng. BojanaHiin-melreicha in JuretaMiljeviča, do 30.9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Pokrajinski muzej Celje; V eno roko vzaraem puškico, vdrugo svetlo sab-Ijico, avtorica Tatjajxa Badovinac, do 30. 11. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umeUiosrnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne lunetniške zbirke. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše ^odovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hohkraut mmarje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik i?ii£to;/aSpanz/a na temo Celjski grofi. Galerija 3oKo (Prostor); na ogled so Space cookies [Mija Špindler) Redno: Uradne ure v pisarni; Cesta Miloša Zidanška 28 (Športni park), v petek od 13. do 15. ure Mladi za razvoj Šentjurja in Dob- ja: predmet razpisa je nagraditev kakovostno napisanih raziskovalnih nalog osnovnih šol občin Scnq ur in Dob je, srednješolcev, študentov in mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah. y Dä 'www.radiocelj rryi Na ogled je razstava fotografij Davida Soštarja v kolaž tehniki; izbor dogodkov MCC. V atriju lahko igrate namizni tenis. iarkoin dru- žabne igre. Redno; tae do: ponedeljek ii Zbiramo prijave za ulično olimpijc nainfo@mc-ceIje.si več info; www.ulicnaolimpijada.si Počitniški program za otroke: do 25. 8. Ponedeljek in sreda; odlwjka na mivki in nogomet; Rečica od 9. do 15. ure (odhod iz avtobusne postaje Laško]. Torek in četrtek; kopanje; bazen Radeče od 9. do 15. ure (odhod izavto-busne postaje Laško). Redne aktivnosti: Fanzin Flašzin - nismo še hin; k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce. fotografe in druge. Informiranje in izobraževanje; Evropska prostovoljna služba - poslani evropski prostovoljec Nefiks-indeks neformalnega izobra- Klub ^ Smeh ^ Program poletnih počitnic: Ponedeljek od 9. do 14. ure: proste igre (namizni tenis, nogomet, košarka, odbojka, badminton). Torek od 9.30 do 12. ure: obisk v Domu starejših Šentjur (druženje, pogovori, sprehodi) in od 12. do 14. ure proste igre. Sreda od 10. do 13. ure: ustvarjalne delavnice (slikanje na kamen, izdelava vaz. nakita, poslikava telesa, okra-ševanjeoblačil). Četrtek od 9. do 14 ure: dan rekreacije (izleti, pohodi, športne aktivnosti). Petekod I]. do 14. ure: filmsko druženje (ogled filmov). tednik Obvestilo oglaševalcemi Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, vponedeljekod 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 3 5, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. \ / Poletje -V v Celju KNEZIE M. MESTU SOBOTA. 19.8. Glasbeno gledališče Mclite Osojnik: Marko skače lutkovnapredstaua n kinom 11.00 PredMesi: _Metropol__ Čarobno gledališče Saltim-banko: Odiseja p reik lava za otroke 21.30 Atrij Celjskega mladinskega Andrej Rozman Roža: Kabarete simpiozij gledališka predstava in glasbena spremljava Comna/zimSnika Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Joe Masteroff. Pred Ebb. Joe Kander: Kabaret Režiser Miha Alujevič, dirigent Mojca Horvat Vinko Modemdorfer: Šah mat RežiserDušan Mlakar Mayenburg: Paraziti Režiser Mare Bulc Oderpododrom Slavko Grum; Dogodek v mestu Gogi Režiser AleksandarPopovski Marber; Howard Katz Mai Režii ižZupč Aurand Harris: Hočevski medved Režiser AndrejJus DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3. Celje, tel: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefuii 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890.428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel; 03/548 6011 ali 051/418 446 PodjetjcOT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srol Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190. (Ü3] ?nd lorkuve^ iz iki7haja in petek 53), petkovega pa JOO liariev [t 1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnl-b: Majda }<]aiižek. Mesečna iidročnina je 1.700 tolarjev ■7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev = 170.20). Številka transakcijskega računa: OßOOO 0026781320. Nen.iročenih rokopisov in fotografij ne vi čamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko srcdiSče, Dunajska direktor: Ivo Orti.in. Novi tednik sodi med proizvode, katere se pkičuie 8.5% davek iw dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna un-Hüiica; Tatjan ur.: Ivana Stamejčič. Uredni Tehnični urednik; Fraiijo Bcsadi Računalniški prelom: Igor Sarlali. Oblikovan nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik^^nt-rc..«!; teimičnega uredništva tehnika. tednikOflnt-rc.si RADIO CELJE UREDNIŠTVO Milena Brečko-Po ^RadiuC Celje 1 ; oglas 1 vudja Agencije; Vesna Le-ijski vedla: FranCek Pungerčič. ijko Grabar. Zlalko Bobinac. Petra iktor Klenovšek, Alenka Zapiišck, Marjan Brečko Tfelefon: (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032, (03).M 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti; agencija@nl-rc-si im.- 31 Aerova nagradna 1 KR] žanka fl^&kl .S, TOČKE MWnCM "wro^' ORUŽnE OWK^T i 'IlfflÜ rag 10 POPOU*» ZMAOA TAROKU I ! NAJVEČJI i .ZAČeiTIK [PODOBNA LOCKA 'MI 11 MM3NEI0-FONSMM 1 TRUtOM 1 7 UDUA 051BK N4i4 SEVRTl 22 " - DamE 1 54KOTAM pras^ 4 3 IWSWWL. MMEVZ BOKUJC MUOJO PUMUOe^ s^ JETB<8T am« kSCSMftUM p VODU SctacA JEVfiASn TEŽK» FH»tWM 15 j i mdtoKO -- 14 ! ZAMK i s EVA UMGORA OPLOV MODS. 2 VOJAŠK) Novt«: 8 19 PEltRJE 16 ŠCeBOR 12 :KN*JPO«» TOJfiEK (SEVERO-VBIOCÄO) pwm. DIIIICA — A -- DAAMATK M^nŽfJtU 21 6 WIEW «MÖW :17 - -- sSŽcA |9 I^V M. 1 5 NO» "T VRHOVMK : HRWälO S j i Cehov 20 5» 23 1 sToew ' ^SIS!"' MM U3LAVEC ZK^I 18 Nagradni razpis 1.-5. nagrada: Aerovi darilni paketi s šolskimi potrebščinami Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo], ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^C, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. avgusta 2006. Glede na to, da gre za Aerovo nagradno križanko pred začetkom novega šolskega leta in je tudi zahtevnost križanke prilagojena šolarjem, vabimo k reševanju zlasti slednje. Danes objavljamo izid žrebanja kri-žajike iz Novega tednika, ki je izšla 11. avgusta. Prispelo je 583 rešitev. križanke iz št. 63 Vodoravno: KOBRA, RAROG, AZ, DE, SALAMIN, PLADENJ, ANT, RANI-NA, OJ, US, IBO, DANKA, RAVER, MIRNA, AV, VAPITI, IRANISTIKA, POEM, TIK, KARAMBOL, IN, BEN, SPIRILA, VTIKAČ, ATI, ONEK, NIVEN, TORR, IS, OTAVA, ENA, IRSKA, Sl-RINKS, TRPOTEC, TS, NAiN, AS, TE, HTROŠIMA, LAS, LEKŠE, KSILOGRAF, AKRON, ALA. Geslo: Gostili bodo košarkarski mundial. Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme Hedvika Zore, Karla Vovka 9,3220 Što- 2. nagrado - dve vstopnici za 3-urno kopanje v Termah Topolšica, prejme t 2 3 4 5 16 7 8 i 9 10 11 12 1 13 14 15 16 17 18 19 20 !21 22 23 Ime in priimek: , Naslov:_ ^"^HOBOSKOP Ona: Na poslovnem področju vam bodo dali odlično priložnost. da ravnate po lastni presoji in. tako dosežete, kar si že dolgo prizadevate. Nikar se preveč ne obotavljajte, ampak vzemite ta izziv karseda resno. On: Neumno bi bilo, če bi se še naprej slepili. Zaljubili se bo-stevosebo, ki jo dobro poznate in vas je doslej Dse prej kol pa privlaäla. Tbda časi se menjajo in s tem seveda tudi ljudje okoli vas. Ona: Za kaj bolj konkretnega se bo treba še zelo potruditi. To velja zlasti za ljubezensko življenje, kjer sie trenutno sicer v zadregi, ki pa jo lahko povsem enostavno razrešite v svoj prid. On: Nekdo vam bo nekaj zelo zavidal, vi pa ne boste vedeli kaj. Najhuje je, če se človek ne zaveda svojih skritih potencialov. Nekdo vam bo sicer poskusil priSepniä, vendarbovse skupaj ostalo le pri poskusu. DVOJČKA il^ Ona: Obeta se vam prijeten leden, ki se bo prevesil v še prijetnejši vikend - seveda i; dvoje. Takrat se bo.';te spomnili, da ste takšno priložnost nekoč že imeli, pa je niste izkoristili. Ne ponovite ruipake! On: Pravi trenutek je, da si pridobite odločilno prednost pred konkurenco in si tako zagotovite mirnejšo prihodnost. Hitro ukrepajte in naredite red tudi na čustvenem področju, kjer že dolgo vlada popolna zmeda! Ona: Morali boste malo potrpeti in se odpovedali nekaj privilegijem, a bo zato nagrada resnično enkratna. Kaj hitro se boste uspeli prilagoditi na nove razmere, kar bo pome-nilv določeno prednost pred ostalimi. On: Kritičen pogled na dosedanje avanture bo odkril realne možnosH pri nekom, ki vam nikakor ne gre iz glave. Ne podcenjujte se, ampak mu pokažite predvsem vdše dobre lastnosti, slabe pa pustite raje za drugič. ŠKORPIJON^ Ona: Nikar se ne skrivajte pred resnico, saj vas bo le-ta prej ko slej dosegla. Poskušajte se raje pripraviti na posledice, ki bodo sledile in ne bodo niti najmanj prijetne... On: Nekdo vam že dalj časa izkazuje naklonjenost, vi pa se nikakor ne morete odločili. Nikar ne omahujte, drugače vam bo velika priložnost splavala po vodi, kasneje pa si boste očitali svojo neumnost! mm Vlado Grom, Primož 36, 3230 Šentjur. 3.-5. nagrado - vstopnica za celjsko letno kopališče, prejmejo: Jaka Plev-nik, Spodnja Kostrivnica 25 a, 3241 Podplat; Emilija Celan, Novo naselje 25, 2311 Hoče in Simon Kovič, Gosposka 7, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o neki zadevi, kije zadnje čase postajala že kar nadležna, tokrat pa bosta le uspela najti skupen interes. Prepiri iz preteklosti bodo tako kar naenkrat povsem pozabljeni. On: Krožiti bodo začele nepreverjene informacije o vaši parinerki, vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili prav s parinerko osebno. Ona: Nekdo vas bo iskal, vi pa se rnu boste nehote izmuznili. Nikar ne skrbite, saj vam ne bo nič pobegnilo, le prestavili boste vse skupaj na nek primernejši datum, ki pa ne bo v tako daljni prihodnosti. On: Nikar se ne zanašajte na prijateljevo pomoč, ampak si pomagajte kar sami. Vaše možnosti v ljubezni so več kot odlične, zato se ne zapirajte vase, ampak se podajte tudi v tisto, kar ni povsem običajno. KOZOROG Ona: Včasih ste preveč kle-petavi, potem pa se čudite, kako to, da vam ljudje ne zaupajo. Premislite o tem. Se bolje pa bo, če se boste z nekom prej posvetovali. Nič ni tako enostavno. kot je videli na prvi pogled. On: Začeli se boste spraševati, ali je določen dogodek le naključje ali premišljeno delo ne-- i, ki s, pod nogami. Nikar se ne zanašajte na srečno zvezdo, ojnpak storite kaj konkretnega! LEV VODNAR % Ona: Čas je že, da spremenite nekatere stvaii, ki vas motijo. TYeba je le začeti na pravem koncu, nato bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa Čedalje manjša in medlejša. On: Situacija se menja vsak dan. Pred poslovno odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden! DEVICA ^ Ona: Ne zaupajte člnveka, ki venomer govori samo o denarju. Ravno ta vas bo izdal že za peščico drobiža. Zanesite se raje na osebo, ki ima povsem drugačna načeta, pačetudi le-ta niso materialnega značaja. On: Jekleni konjiček vas bo spet pustil na cedilu, loda v tej neprijetni situaciji boste srečali osebo, ki bo za vaio prihodnost odločilnega pomena. Nikar se ne zagovorite, saj je mogoče ravrw to tisto pravo. Ona: Oseba, ki vas je že po-poliwma omrežila, vam ne da miru. Sicer vam bo malo nagajala. vendar so ji vaši nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljajte, saj lahko zamudite še veliko več, kot mislite. On: Kar naenkrat vam bo postalo vse skupaj kristalno jasno, pa četudi ste še spred kratkim skoraj obupali. Zadeve se boste lotili natanko tam, kjer bo najbolj ugodno, in rezultati se bodo pokazali kar sami od sebe. Ona: Srečali boste starega znanca, ki vam bo povedal novico, ki ste jo pričakovali. Ne bo tako slaba, kot ste niislili. lahko jo boste uporabili v svojo korist Nikar se ne obotavljajte, ampak zgrabite priložnost. On: Uspelo vam bo dobiti tisto, kar ste že dolgo želeli, vendar se boste morali pošteno potruditi, da boste dobljeno tudi obdržali. Ježe tako, da se je za srečo treba boriti. A nagrada bo vredna truda ... RUMENA STRAN Večtisočglava množica za Vransko Summer Night Vransko Summer Night gosti več kot presega okvire lokalne šotorske feste. Letos je prrtegnil predvsem mlajše občinstvo, ki so ga najbolj ogreli Šank Rock -fantje so se na glasbeno sceno le pred časom vrnili v velikem slogu, energično pa so nastopili tudi na Vranskem. (Foto: GS) Le kaj sta si imela povedati slovenski evroposlanec in nnovoslovenecc Lojze Peterle ter primemo rokersko uniformirani vranski župan Franc Sušnik? Slednji je na letošnji prireditvi verjetno pogrešal Lojzetov glasbeni orgličnivložek... Peterle paje bil kljub temu, da sD se medijivzadnjem času ubadali predvsemzinformacijamio njegovem zdravstvenem stanju, videti ne lečil,amaktudifantastičnorazpoložen,kojepozdravilvečtisočglavo m% 041 /«SI OS« in 03/490 0232 STE BILI POŠKODOVANI [^ravnava v prometni ^ I NEZGODI? ' ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? ."sr,:; oso 1314 Klub mladih Vransko je minuli konec tedna pripravil tradicionalni množični žur, ki vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev. Zabavale in razgrele so jih številne glasbene skupine, vsako leto pa na Vransko Sum- obraze. Na Vranskem se je pod šotorom (bil je še kako dobrodošel, saj vreme prireditvam na prostem ni bilo ravno naklonjeno) minuli petek in soboto zbralo kakšnih pet tisoč mladih iz bližnje in daljne okolice, ki so se zabavali vse do jutranjih ur. V petek so jih v okviru turbo večera dodobra razgrele skupine Skuter, Zaka' pa ne z legendarno Serbi, meh harmonike pa je raztegnil tudi Boštjan Ko-nečniic. Sobotna noč je bila predvsem rokersko obarvana, zažigali so Lunapark, Pero Lovšin, prireditev pa so zaokrožili in dodatno začinili glavni zvezdniki slovenske rok estrade, Šank Rock. Organizatorji z Aleksandrom Reberškom na čelu, so bili s prireditvijo tudi letos več kot zadovoljni, uspeh pa jim je dal zagona za naprej. Vransko Summer Night 2007? Vsekakor! PM, foio: GREGOR KATIC Na Vranskem pa se je pod šotorom znašla tudi Mariborčanka Miša Margan, ki je zaslovela predvsem kot prva sanjska ženska resničnostnega šova na POPTV, kjer se je nekoliko opekla. Se je pa verjetno naučila vsaj. da fantje pač ne prenašajo najbolje žensk, ki vedo, kaj hočejo v Življenju. O njenih ljubezenskih zvezah se več ali manj v medijih le ugiba, morda pa je izbranca ravno v tem trenutku lovila v svoj objektiv. Za rokerski vložek je v sobotni vranski noči poskrbel tudi Pero Lovšin, sicer že stalni gost tradicionalne prireditve. V zakulisju se mu je pridružil Franci Kek, predsednik Aktivne Slovenije, ki si je posebej za to priložnost omislil modni dodatek- talar. Le čemu in komu sb bile namenjene molitve - morebiti čim večjemu številu izvoljenih občinskih svetnikov na jesenskih lokalni volitvah... PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 Kßrsejeprireditevndvijalataknknl ^ ... , mladih Vransko Aleksander Reberšek, ki je na oder pripeljal Šerbi - markantno in nezgrešljivo kot zmeraj. Šerbi je ogrevala obiskovalce petkovega turbo večera. Ja, zaka' pa ne?!(Foto: GS) Malo levo, malo desno Pri Borutu Alujeviču, v. d- upravnika SLG Celje, in umetniški vodja SLG Celje mag- Tini Kosi pogleda na levo in na desno ne razkrivata različnih pogledov na vodenje hiše, ampak, po besedah v. d. upravnika Boruta Alujevi-ča, ki počasi izprega več kot 20-letno vleko Taliji-nega voza, prav nasprotno; »Doslej najboljše sodelovanje s katerim koli umetniškim vodj em gleda-hšča«. MP