Nov človek v stari družbi
ZVONKO TUR INS K I
V veliko čast si štejem, da sem se kot predstavnik Baptistične cerkve v Sloveniji udeležil okrogle mize. Takoj v uvodu želim poudariti, da baptisti ne samo v Sloveniji, temveč po celem svetu nimamo posebej sprejetih dogmatskih stališč. Zaradi tega bi želel samo v nekaj besedah predstaviti baptistično versko gibanje. Zgodovinski začetki baptistov sežejo v čas evropskega reformatorskega gibanja v šestnajstem stoletju. Smo krščanska, protestantska verska skupnost, v kateri je vsako verovanje, učenje, mišljenje v popolni meri osebno in svobodno ter izključno utemeljeno na Svetem pismu kot edini avtoriteti in edinem merilu izvirnega krščanskega izročila, napisanega za človeka in njegovo bivanje na tem svetu. Prav zaradi tega v mojem prispevku besedo "baptist" lahko uporabimo kot Sveto pismo ali obratno.
Mogoče bo moja tema za udeležence zvenela preveč izzivalno, drzno in nesprejemljivo. Pravzaprav je to moj namen. Kristus je bil s svojimi stališči in učenjem vedno izzivalen in napreden. Mislim, da se v tem pogledu tudi v današnjem času ne bi nič spremenilo. Postavil je zelo visoke, ki jih imenujemo "absolutne", toda vseeno uresničljive norme etičnega in moralnega življenja, ki jih naša sodobna družba še kako potrebuje. Kristus se ni nikoli ustavil samo pri akademski razpravi, temveč je vse, o čemer je govoril, uresničil v svojem življenju in tako pokazal vsem nam pravo pot. Baptisti verujemo in učimo, da je bil Jezus Kristus v vsej polnosti Bog, zato njegovo učenje in učenje Svetega pisma sprejemamo kot edini in popolni avtoriteti v nasprotju z našim učenjem, kije "relativno". V Svetem pismu beremo: "Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln in primeren za vsako dobro delo" (2. Timoteju 3:16-17). Sveto pismo nam tako sporoča, da tudi mi lahko postanemo popolni, etični in moralno primerni in sprejemljivi ljudje. Sveto pismo nove zaveze se ne ukvarja z družbo kot celoto, temveč samo s posameznikom. Razlog za to je, ker je Jezus Kristus vzpostavil nov odnos Bog - človek in ne Bog - družba. To je radikalna in nova kvaliteta. Tako se Bog ne ukvarja z družbo kot celoto, temveč s človekom, ki je kot posameznik postal cenjen, pomemben in viden. Ni izgubljen v množici in mora takšen tudi vedno ostati. Prav zato baptisti skrbimo za vsako osebo, ki je, kakor pravi Krisus, v Božjih očeh več vredna kot ves materialni svet. (Luka 9:25). Vse od časa, ko sta prva človeka Adam in Eva zgrešila, pa do danes se človek, skupnost, družba, svet niso spremenili. Moralna in etična vprašanja so še vedno popolnoma ista, za mnoge nerešljiva. Edino, kar se spreminja, je, da so ljudje v enem času bolj ali manj moralni oziroma nemoralni, kar popolnoma ustreza izrazu "stara družba". Tudi Sveto pismo uporablja enotne izraze za vse čase in za vse oblike družbe in družbene ureditve: "svet", "vse, kar je na tem svetu", "star človek", "meso". Vse, kar seje spremenilo, pa imenuje: "duh", "duhovno", "novo", "nov človek". Za staro, posvetno življenje pravi: "To pa vedi! V poslednjih dneh bodo nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč sebični, lakomni, bahavi, prevzetni, nehvaležni bodo in brezbožni, trdosrčni, nespravljivi, obrekljivi, razuzdani, divji, brez dobrotljivosti, izdajalski, predrzni in napuhnjeni, bolj se bodo navduševali za naslade kakor za Boga, pobožnost bodo hlinili in prezirali njeno moč. Teh se izogibaj!" (2. Timoteju 3:1-5) Novo življenje pa imenuje: "Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje. Zoper te
stvari ni postave" (Galačanom 5:22). Posvetna družba še vedno išče nove in nove načine in poti, kako bi človek oziroma družba postala boljša. Po vsakem novem načinu oziroma poskusu stara ugotovitev: "neuspeh". Poti: "znanstveni pristopi, izobraževanje, tehnološki napredek, višji standard..." so samo na videz uspešni, v resnici pa ne. Ko ljudje spoznajo same sebe, so še bolj razočarani in postajajo slabši, ker jim ponujene rešitve ne prinašajo pričakovanega napredka. Sveto pismo že od začetka pravi, da je edini izhod s te slabe poti, ki vodi v pogubo, v SPREOBRNITVI. Spreobrnitev pomeni, da sam Bog stopi v človekovo življenje. Kristus pravi: "Resnično, resnično ti povem, če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva božjega." Nikodem ga vpraša: "Kako se more človek na novo roditi, če je star? Mar more v drugič v telo svoje matere in se ponovno roditi?" Jezus mu odgovori: "Resnično resnično ti povem: če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso, kar pa je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel, morate se roditi od zgoraj" (Janez 3:3-7). Za nas je torej novo v tem, da storimo korak k Jezusu Kristusu oziroma Njegovemu učenju. Mnoge ljudi po vsem svetu, ki so storili ta korak, je Jezus spremenil v NOVE OSEBE. Nekatere lahko takoj prepoznamo, nekaterih pa ne. Ti ljudje ne odgovarjajo naši predstavi o religioznih ljudeh. To so drugačni ljudje, katerih obraz in glas je drugačen. Stabilni so, mirni, srečni in zadovoljni. Premagujejo vse okoliščine, potrpežljivi so in polni ljubezni, verni. Živijo popolnoma drugačno življenje, kot si ga predstavljamo. Med takšne uvrščam tudi sebe. To nam pričuje, da ni samo Jezus edini primer pravega in novega življenja.
Zaključna misel:
Še vedno v meni zvenijo Kristusove besede, ki jih je govoril: "Odpovejte se samemu sebi in našli boste samega sebe! Če izgubite svoje življenje, ga boste našli! Če umrete sebi in vsakodnevnim pobudam starega človeka, boste našli življenje v izobilju!" Ne zadržujmo nič za sebe, ker od tistega, kar bomo zadržali, ne bo nič ostalo naše. Nič od tega ne bo spremenjeno v novo življenje, v novega človeka. Če bomo iskali sebe, bomo našli sovraštvo, osamljenost, razočaranje, bes, ruševine in propadanje. Če pa bomo iskali Jezusa, ga bomo našli, dobili pa bomo tudi vse drugo. To je pot do novega človeka, s tem pa mogoče tudi do nove družbe. Za sedaj ostaja samo pri kakšnem novem človeku v stari družbi.