B Poitnln« platana v gotovini ^ Slovenski Cona Dl« 1*- Stev. 298 V Ljubljani, sobota 28. decembra 1940 Leto V Pomen bojev v Albaniji in Libiji flAnglira ie po umiku iz Dunkerquea čez Grčijo spet prišla na evropsko ceiino in si zavarovala premoč na Sredozemliu" Ženeva, 28. dec. Intercontinental Press: V vodilnem anevniku francoskega dela Švice, v •listu »Journal de Geneve«, je polkovnik Gros-selin objavil strokovni članek o pomenu sedanjih bojev v Afriki in Albaniji, švicarski vojaški strokovnjak sodi o teh akcijah med arugim: Po dosedanjih neuspehih bo armadi generala Grazianija treba dosti časa, da se pre-osnuje. Preteklo bo nekaj mesecev, preden bo mogla začeti s kako akcijo, ker se ne sme pozabiti, da je zveza te armade z Italijo tabo-rekoc presekana, zakaj angleško brodovje nemoteno križari po Sredozemskem morju. 2 angleško ofenzivo v Afriki ni samo izgi- nila nevarnost, ki je neposredno grozila Suezu, oavrnjena je tudi nevarnost, ki je Suezu grozila čez Grčijo Italijanska ofenziva proti Grčiji je spodletela Motorizirani oddelki ne morejo na planinskem ozemlju izvajati potrebnih premikov ker sta planinska pehota in planinsko topništvo dosti gibčnejša in ju je tudi laže oskrbovati. Zato so Grki brez težave odbili boljše oskrbljenega nasprotnika in prešli v protinapad, ki jih je pripeljal globoko v Albanijo Dosedanji uspehi angleške ofenzive v Afriki in grškega vdora v Albanijo so naslednji: Angleška pomorska pot čez Sredozemsko morje v Indijo je popolnoma zavarovana za daljši čas. Italijanske grožnje glede Gibraltarja, ne prihajajo v vpoštev. Angleške pomorske sile se še naprej neovirano gibljejo po Sredozemskem morju, kjer je njihova premoč popolna. Ker je Anglija odstranila nevarnost, ki je grozila Egiptu, lahko zdaj posveti vso svojo pozornost domačemu ozemlju in Atlantskemu morju v pričakovanju glavnega spopada, do katerega bo najbrž prišlo na tem področju. Poglavitno dejstvo pa je to, da se je Anglija, ki je bila pri Dunkerqueo potisnjena z evropske celine, preko Grčije spet prikazala na tej celini in sicer samo zaradi nepričakovane italijanske akcije proti Grkom, Novi zapletlfaji okoli Romunife Ameriška poročila o pošilianu nemških oačeni v Romunijo in o naglem zbiranju sovjetske vojske ob romunski meji Newyork, 28. dec, a Radijske postaje družbe Columbia poročajo davi iz Budimpešte, da bo madžarska vlada z jutrišnjem dnem ustavila vse osebne vlake proti Romuniji. Osebni promet z Romunijo bo ustavljen do 15. januarja. Ta novi sklep madžarske vlade je v zvezi s splošno omejitvijo prometa v omenjenem času. Odpravljenih je 160 potniških vlakov na raznih njadžarskih progah. Vsi ti ukrepi so po poročilu omenjenih radijskih postaj, bili sprejeti zaradi tega. da bi Madžarska omogočila čim hitrejši prevoz novih nemških čet v Romunijo. Te oddelke ter njihovo opravo bo vozilo dnevno 40 nemških vojaških vlakov. Iz istega vira prihajajo poročila, da je zad- nje dni opažati močno zbiranje sovjetske vojske vzdolž romunske meje in da je to zbiranje treba smatrati kot odgovor na pošiljanje nemških voj'akov v Romunijo. Ta nemški korak naj bi Sovjeti razumeli kot grožnjo Belgrad, 28. decembra, o. »Vreme« prinaša poročilo svojega berlinskega dopisnika o prevozu nemških čet čez Madžarsko. Poročilo pravi, da so dopisniku »Vremena« na uradnem mestu v Berlinu izjavili, da pošiljanje novih oddelkov v Romunijo nikakor ni naperjeno proti Sovjetom. »Politika« poroča iz Budimpešte, da 60 njenemu dopisniku na uradnem madžarskem mestu izjavili, da je do omejitve železniškega prometa prišlo zgolj iz prometno-tehničnih razlogov in zaradi pomanjkanja premoga. Omejitve bodo odpravljene takoj, ko se bo vreme zboljšalo. Letalska vojna se ie inova razbesnela Nemci so štiri ure ponoči bombardirali London, Angleži pa francoska pristanišča Berlin, 28. decembra. DNB: Snočnje nemško uradno vojno poročilo pravi: Medtem ko nemško letalstvo tudi na drugi božični dan ni začelo z nobenim ofenzivnim dejanjem proti britanskemu otočju, so britanska letala ta dan in v noči med Petainovo pismo sodelovanje med Vichv, 28. decembra, o. Reuter; Včeraj se je vrnil iz Berlina zaupni sodelavec maršala Petaina admiral Darlan. Po poročilih iz zanesljivega vira je admiral Darlan izročil Htlerju sporočilo maršala Petaina. V sporočilu pošilja francoski državni poglavar Hitlerju svoje predloge za sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Ni znano, ali je Hitler Petai- Vo na v Afriki: Hitlerju za Francijo in Nemčijo? nove predloge sprejel ali ne. Zdi se pa, da je Darlan prinesel maršalu že nemški odgovor in da je v zvezi s tem treba pričakovati novih sprememb v francoski vladi in 6icer v tem smislu, da bo maršal Petain sestavil ožjo vlado, v kateri bodo zunanji minister Flandin, mornariški minister Darlan ter vojni minister general Huntzinger. Pred glavnim angleškim napadom na Bardijo Zaradi močnih utrjeni so morali Angleži zbrati okoli trdnjave veliko vojsko Nekje v Italiji. 28. dec. Stefani: Uradno poročilo št. 203 glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi: V obmejnem delu Cirenaike se je nadaljevalo streljanje topništva z obeh strani. Tudi patrole so bile zelo delovne. Posebno pridno je bilo naše letalstvo, ki je bombardiralo sovražnikove ladje v zalivu nekega oporišča ter bombardiralo tudi baterije in mehanizirane enote. Lovsko letalstvo se je spustilo v boj s skupino Gloucesterjev in tri zbilo Eno od naših letal se ni vrnilo. V Cirenajskih vodah je 26. t. m. dopoldne neko ogledniško letalo odkrilo in bombardiralo sovražnikovo podmornico. Kafro, 28. dec. Reuter: Uradno poročilo o bitkah okoli Bardie pravi, da se še ni sprožil napad na to utrdbo, angleške čete pa stalno dobivajo okrepitve. Po mnenju angleških vojaških strokovnjakov so bitke okoli Bardie čisto drugačne kot pa so bile pri Sidi Baranju. Tam je bilo bojišče zelo ugodno za ofenzivo. Pri Bardii pa je zemljišče različno. Maršal Graziani je v tem odseku že prej pripravil močan obrambni ustroj, ki je za njegove čete zelo ugoden. Zastopnik angleškega vrhovnega poveljstva v Kairu je izjavil dopisnikom ameriških listov ,da angleška vojska, zbrana okoli Bardie. čaka samo, kdaj bo general Wawel dal znamenje za splošni in zadnji napad na Bardio. kato/o angleška letala in topovi neprenehoma bombardirajo. 26. in 27. decembrom napadla pristaniške naprave, letališča in mesta v zasedeni Franciji. Metala so bombe in povzročila več smrtnih žrtev in več ranjencev med francoskim civilnim prebivalstvom. Nobena bomba ni zadela kakega vojaškega objekta. Naše protiletalsko topništvo je zbilo eno britansko letalo. London, 28. dec. o. Reuter poroča: Jutranje poročilo letalskega ministrstva pravi, da so snoči že zgodaj napadla nemška letala London. Napad je trajal štiri ure nepretrgoma in je bil eden izmed najhujših v zadnjem času. Na mesto je padlo veliko bomb, ki bo povzročile hudo škodo. Zadete so bile šole, trgovine, kinematografi in zasebne hiše. Nekaj bomb je padlo tudi na vzhodna angleška mesta in na južnovzhodno obalo. Nekaj ljudi je bilo ubitih in ranjenih, številna stanovanjska poslopja pa uničena in poškodovana. Izbruhnilo je več požarov, od katerih so jih nekaj obvladali še med napadi. Protiletalsko topništvo je silovito delovalo ves čas napada. Ponoči so angleški bombniki napadli ladjedelnice, letališče ter podmorniška oporišča v zasedeni Franciji, zlasti v Berdeauxu, Lorientu in Le Ha-vreju. Povsod je bila povzročena huda škoda. Ker je Anglija še vedno gospodar na morja, angleško letalstvo pa ni uničeno, bi bil nemški poskus za vdor v Anglijo zelo tvegan in težaven. Nemci bi morali izkrcati na angleških tleh vsaj 40 do 50 divizij (800.000 do 1 milijon mož). Z ozirom na splošni vojni položaj pa je treba reči, da se bo vojna nadaljevala brez ozira na to, kakšne vojne načine bodo uporabljali Nemci, sodi sovjetski polkovnik Vasilijev v moskovskem listu »Trudc. 62. dan vojne med Italijo in Grčijo Grško napredovanje proli Eibasanu in Valoni Nekje v Italiji, 28. decembra, o. 203. uradno italijansko vojno poročilo o bojih v Albaniji: Na grškem bojišču je delovalo topništvo, a je njegovo delo, bilo bolj krajevnega značaja Naši bombniki so z bombami zadeli pristaniške naprave, zasidrane ladje in objekte, ki so neposrednega pomena za kopenske operacije. Sovražnikov poskus, da bi zadal udarec nekemu našemu oporišču, Uradni pregled o delu »Kulturbunda" v Sloveniji Zagreb, 28. decembra. Glasilo nemške manjšine v Sloveniji »Deutsche Nachrichten«, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v svoji zadnji številki pregled dela nemške kulturne organizacije »Kulturbunda« v Sloveniji za leto 1940 Po navedbah tega lista ie »Gau Slovenien« razdeljen na sledeča okrožja: Maribor. Celje, Ptui. Ljubljana m Kočevje V mariborskem okrožju ima »Kulturbund« podružnice v Mariboru, Studencih. Pobrežiu, v Slovenski Bistrici, na Sladkem vrhu. v Svetem Lovrencu na Pohonu, Marenbergu, Muti. Vuzenici, Slovenjgradcu, Guštanju in Dravogradu Razentega so bila pravila za ustanovitev podružnice v Št liju in Konjicah že predložena oDlastem v potrditev. V ptujskem okrožju delujejo podružnice »Kulturbunda«: v Ptuiu, Ormožu. Apačah, Žiberčah, Konjišču in Fikšincih. Pripravlja se ustanovitev podružnice v Zgornji Radgoni. V ljubljanskem okrožju deluie samo ena podružnica »Kulturbunda« in sicer v Liubljani. V kočevskem okraju to podružnice »Kultur-bundac v Kočevju, v Dolgi vasi. Livoldu, Spodnji Topli, v Rebri, v Gotenici. Dolnji Brigi, Grčarcah, v Knežji Lipi, v Kočevski reki, v Koprivnici, Moz-Iju, Nemški loki, Borovcih, Poljanah, Stari Cerkvi, Starem logu, Šaljki vasi, Zajčjem polju in v Blatniku. Nadalje piše omenjeni nemški list, da je v glavnem končano zbiranje Nemcev v Sloveniji. To je bilo geslo in program »Kulturbunda« za letošnje leto Končno pravi list: »Pripomniti je treba, da v »Kulturbundu« še niso vsi tisti, ki spadajo med Nemce Prihodnje leto bodo podružnice •Kulturbunda« pripravljale svoje članstvo v prvi vrsti za zgodovinske naloge na svoji rodni zemlji. Nemški listi znova opozarjajo Združene države, naj nikar ne spreminjajo svojega nevtralnost-nega zakona tako, da bi lahko ameriške ladje vozile v irska nevtralna pristanišča, češ da spada Irska v predel nemške blokade in da bodo ameriške laaje tam deležne iste usode, kakor vsaka druga ladja, ki se poda v predele nad katerimi izvaja Nemči|a blokado. Nemčija nima razloga, da bi spreminjala svoje sklepe. Angleži pa upajo, da bo to nemško stališče Irsko ki nujno potrebuje živeža in drugih potrebščin iz Amerike, prisililo, da bo zaradi lastne obrambe odstopila Angliji nekai svoiih pristanišč je bil preprečen z naglim posegom naših lovskih letal. Zbiti so bili trije Blenheimi. Atene, 28. decembra, o. Reuter poroča: Pri včerajšnjih bojih 60 grški oddelki dosegli več krajevnih uspehov, zajeli 200 italijanskih vojakov ter velike množine vojnega materiala Grška vojska se zdaj bliža Eibasanu v srednji Albaniji in sicer na severu od Ohridskega jezera, na srednjem bojišču pa od Klisure. Ob obali prodirajo Grki proti Valoni ter so zavzeli včeraj na tem bojišču več vasi. Ne odpirajte po nepotrebnem vrat in oken v vlakih Ob sedanjem občutnem mrazu, ko je nadvse težko ogreti vlake naproša železniška uprava potujoče občinstvo, naj v lastno korist podpira delo železniških uslužbencev, ako ieli, da bodo vlaki zadosti pregreti. Potniki naj opuste vsako nepotrebno odpiranje vagonskib vrat, oken in prezračevalnih loput, prehajanje iz vagona v vagon itd. Sicer bo ves trud zaman, ker je pri tako budein mrazu, kakor je nastopil zadnje dni. uspešno ogrevanje vlakov že itak nad vse otežkočeno Samo naj-složnejše sodelovanje občinstva in vlakovnih sprevodnikov lahko omogoči uspešnejše gretje, seveda ob upoštevanju vseh navodil sprevodnikov. Vsi potniki brez izjeme naj vzaiemno pazijo, da bodo ostala vrata vozov pri vstopanju in izstopanju čim krajši čas odprta, da se ne bi vozovi shladili, ker je nemogoče zopet ogieti shlajene vagone zlasti med vožnjo. Železniška uprava pričakuje, da bo potujoče občinstvo v polni meri uvaževalo njeno gornje opozorilo. Naročajte Slovenski dom Vesti 28. decembra Vsa avtomobilska industrija v Združenih državah naj se preuredi v letalsko, [»ostavi naj se pod enotno nadzorstvo in vodstvo, nakar bodo ameriške tovarne lahko izdelale vsak dan najmanj po 500 lovskih letal. To je glavna vsebina načrta, ki ga je predsednikuitoose-veltu predložil ravnatelj velikega ameriškega avtomobilskega jiodjetja General Motors. Leto 1941 bo leto kitajske ofenziv« in kitajskih zmag, je govoril včeraj maršal Čangkajšek po radiu svoji vojski. Poudaril je, da je položaj na kitajskem bojišču danes tak, da tri milijone spočitib tn dobro oboroženih in izučenih kitajskih vojakov preganja izčrpanega nasprotnika proti morju. Za angleške vojne ladje je najbolj nevaren nemški strmoglavec, za nemške vojne ladje pa angleško torpedno letalo. Letalstvo je s podmornicami zelo nevarno vojnim ladjam, toda danes že delajo ladje ki so zelo odporne proti bombam, zlasti uspešna pa je njihova protiletalska obramba .Vojna ladja je na visokem morju še vedno odločilnega pomena za izid vsakega boja, pravi nemški admiral Gadow v fevoii zadnji izjavi 0 spremembah v italijanskem vojnem vodstvu ljudje jx> Italiji govore več, kakor je potrebno. Do takih sprememb je prihajalo v vseh vojskah, zato je treba obračunati s tistimi, ki po salonih širijo malodušje in zastrupljajo javno mnenje. Grčija bo Italiji še drago plačala, da je šla na pomoč Angliji. V Afriki je Italija izgubila več sto kilometrov brezpomembne suhe puščave, ko jo je napadla Anglija s svojimi najboljšimi silami Toda ena bitka še ne pomeni zmage in Italija še vedno želi doseči cilje, ki sta jih zastavila Hitler in Mussolini, piše bivši italijanski minister Farinacci v svojem glasilu ^Regime Fascista«. Angleško vrhovno poveljstvo je za božične praznike pričakovalo nemški vdor, zaradi česar so bili izdani strogi obrambni ukrepi ter vsa varnostna vojaška služba podvojena. Vreme za vdor bi bilo med prazniki ugodno. Že več tednov pred božičem so angleški ogledniki opažali obsežne nemške priprave po francoskih pristaniščih. Razen tega se je pokazalo, da so Nemci sami vrgli v svet poročila o odhodu nemške vojske v Italijo in Romunijo, da bi obrnili angleško pozornost drugam, toda Angleži se niso dafi zmotiti — poroča agencija Intercontinental. Bolgarski kralj Boris je včeraj sprejel bolgarskega zunanjega ministra Popova, ki mu je obširno poroial o zunanjepolitičnem položaju in o bodoči bolgarski politiki. Švicarska vlada je poklicala pod orožje nove protiletalske oddelke ter ojačila protiletalsko topništvo na vseh točkah, koder po navadi lete čez Švico angleška letala. Lansko leto smo preživeli božič pred Maginotovo črto, katero so imeli za nezavzetno. Letos smo pred Rokavskim prelivom, toda tudi ta branik bo stal le tako dolgo, dokler bo nam to všeč, je med drugim govoril vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Brauchitsch, kakor pra- vi diplomatski urednik agencije Stefani, ki pristavlja, da bo v trenutku obračuna Anglija občutila pomanjkanje tistega, s čimer razpolaga junaška italijanska obramba v Cirenajki. Anglija je poslala v Egipt najdražje tanke, ki bi jih potrebovala za obrambo lastnega otočja in te škode ji ne bo mogoče popraviti. Ali je res moralo priti do te vojne? Ali res ni bilo drugače omogočiti mirnega življenja dvem vrstam državnega reda pri evropskih velikih narodih in prebroditi prepada med skupino tistih velikih sil, ki imajo vsega dovolj in med skupino lačnih? — se sprašuje ugledni nemški tednik »Das Reich*. Njegove besed« zvene kakor namig, da je med Anglijo in Nemčijo le še možna kaka poravnava. Grško letalstvo med božičnimi dnevi ni izvedlo nobenega napada. Italijani pa so vseeno tri-indvajsetič napadli Krf, pri čemer je bilo ubitih 20 žensk in otrok. Kri nima nobenih vojaških naprav. Na zahtevo italijanskega poslanika v Buenos Airesu je brazilska vlada prepovedala kazati najnovejši Chaplinov film »Veliki diktator«. Nemški listi so začeli elo ostro napadati angleško letalstvo, ker je na Štefanovo bombardiralo nekatera letališča in oporišča v zasedeni Franeiji Nemci pravijo, da so se oni vzdržali med prazniki sleherne letalske akcije. Angleži pa so to božično premirje prekršili pod pretvezo, da morajo preprečevati nemški vdor v Anglijo. Ta njihov napad najbolj točno kaže, kakšni so angleški načini pri vojskovanju. V Belgrad so dopotovali razni madžarski trgovski in tujskoprometni strokovnjaki, ki bodo obiskal^ vsa naša glavna tuiskoprometna središča. Abesinija se danes oskrbuje samo po letalski poti, kar priča o ogromnem truelu in težavah pri delovanju italijanskega letalstva, ki deluje v osmih odsekih z ogromnimi razdaljami Cilj italijanskega letalstva je, uničiti glavna sreoišča angleške moči na Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu, kar bo izsililo popoln zlom Anglije, — sodi rimski dnevnik »Messaggeroc. Poveljnik angleškega brodovja na Sredozemskem morju, admiral Cunningham, je poslal prebivalstvu na otoku Malti božični pozdrav, v katerem pravi, kakor poroča agencija Reuter, da upa, da bo angleško vojno brodovje prihodnje leto večkrat počastilo in razveselilo Malto s svojim obiskom, kakor pa letos, ko ga je pri tem ovirala vojna. Zn proračun vojnega ministrstva je treba žrtvovati vse. ker polaga bolgarski narod danes ves svoj up v vojsko Bolgarija preživlja hude čase Tisti, ki vodijo državo, se ne smejo ustaviti pred ničemer in naj kaznujejo rušilce reda in postav, je govoril včeraj pri proračunski razpravi bivši minister Ganev I Burna življenjska pot mladega umetniškega para v odličnem muzikalnem | 1 IVII10 nama vele- _ ___ ... Božansko petje Benjamina Giglija v I | asftv.K ,llm" MELODIJE IZ SANJ I Predlogi društva „Sola in dom" za preosnovo šolskega pouka Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 28. decembra. V nedeljo 8. decembra je bil v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani občni zbor Zveze društev >Sola šn dom«, ki ga je vodil njen predsednik dr. Lončar Dragotin. Zastopniki včlanjenih društev so podali poročilo o željah staršev glede izboljšanja vzgoje in pouka na naših ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Zvezni tajnik prof. čopič je poročal o važnejših dopisih, ki jih je zveza prejela, in o okrožnicah, ki jih je razposlala. Kmetijska zbornica je poslala na vpogled načrt zakona o ljudskih šolah. Načrt nakazuje nekatere izpremembe sedanjega zakona o ljudskih šolah, posebno omiljuje centralistično ostrino veljavnega zakona, ki so se izkazale v praksi kot škodljive za naše ljudsko šolstvo. Glede osemletne šolske obveznosti in obiska kmetijsko nadaljevalnih šol ter splošne ljudske prosvete pa bi načrt potreboval še večje izpoplnitve. Učne knjige so trajna boleča točka našega šolstva. Knjige so predrage, prehitro se menjajo in preveč knjig uporabljajo otroci v šoli Starši v Sloveniji izdajo približno 20 milijonov dinarjev letno za šolske knjige in druge učne potrebščine. Mladina naj bi v ljudskih in meščanskih šolah dobivala brezplačno vse Šolske knjige (učne) do dovršene šolske obveznosti. Vse učne knjige za srednje, srednje strokovne šole, meščanske in ljudske Sole naj bi zalagala banovinska zaloga šolskih knjig in jih prodajala ter pošiljala poštnine prosto neposredno šolskim upraviteljstvom. Zveza je priporočila ob pričetku sedanje vojne vsem včlanjenim društvom, da sodelujejo pri organizaciji zaščite mladine pred bombnimi napadi; prav tako je zaprosila vsa društva >SoIa in dom« in zajednice »Doma in šole«, da sodelujejo pri ustanavljanju šolskih kuhinj, ker grozi mnogim krajem pomanjkanje zaradi slabe letine in s tem nezadostna in slaba prehrana šolskih otrok. V kuhinjah naj bi vsaj najpotrebnejši učenci dobivali toplo hrano. V nekater.ih krajih so bili zaprti poedini razredi ljudskih šol zaradi pomanjkanja učiteljstva. V narodnostno mešanih in obmejnih kraijh je treba skrbeti, da je vse naše šolstvo čim bolj izpopolnjeno, ker ima ljudstvo v takih krajih večje prosvetne potrebe ter to zahtevajo tudi narodne in državne koristi. Mariborsko društvo »Šola in dom« je stavilo več predlogov, izmed katerih povzemamo sledeče: Na univerzi naj se posveti več skrbi vzgojni, praktični in teoretični metodični naobrazbi bodočih srednješolskih profesorjev, ne samo umski njihovi izobrazbi brez ozira na potrebe srednje šole. Zato naj bi bil tudi praktični učiteljski, oziroma profesorski izpit praktično metodični izpit, ne pa ponavljanje teoretskega izpita. Sedanja razdelitev predmetov po skupinah na univerzi ne ustreza načelu povezanosti pouka na srednji šoli; zato se naj predmeti po skupinah spremene bolj v smislu potreb praktičnega dela Ik-t-J18 gimnazijah. oj-in. V Liublia“‘ in Mariboru naj bi prosvetna uprava ustanovila poskusne srednje in meščanske šole, na katerih naj bi poučevali najboljši strokovnjaki. vzgojitelji in metodiki. Za težje delo naj bi prejemali posebne nagrade, da bi lahko posvetili vse svoje moči šoli. Mladi profesorji in učitelji naj bi hospitirali na teh šolah, da spoznajo Sele pri drugi razpravi so imeli pravega ubijalca Maribor, 27. decembra. V noči od 22. na 23. januar lanskega leta so pri posestniku Francu Zagoršku v Rucinancih kuhali žganje. Prisotnih je bilo kakih 20 ljudi, ki so se sprva sicer dobro razumeli, pozneje pa je prišlo med njimi do prepira, kjer je po stari navadi moral spregovoriti tudi nož. V prepiru je Franc Pavlinič dobil zabodljaj z nožem v prsa. Pavlinič je še imel toliko moči, da se je odstranil iz sobe, v kateri Je divjal prepir, in odšel na prosto, kjer ga je malo časa po tem gospodar našel mrtvega. Sprva je bil uboja obtožen neki Franc Rojlit, Ui pa je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem »radi pomanjkanja dokazov oproščen. Orožniki so nadaljevali s svojimi poizvedbami. Naknadno je nato prišlo na dan, da je ubijalec 26 letni Anton Ritonja od Sv. Tomaža pri Ormožu. Proti temu je bila 24. decembra pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava, pri kateri je dejanje deloma priznaval, izgovarjal pa se je, da je z nožem zamahnil proti Pavliniču v silobranu. Dalje je zatrjeval, da ni čutil, da bi Pavliniča zadel. Priznava pa, da je proti njemu z nožem zamahnil. Ker se izpovedi prič z njegovimi ne skladajo in ker priče potrjujejo Ritonjevo krivdo, ga je sodišče obsodilo na pet let robije in na pet let izgube častnih pravic. nove načine šolskega dela. S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje vzornih nastopov na srednjih šolah. Sprejemni izpit za srednje šole v sedanji obliki ni izpolnil nad, ki so jih nanj polagali njegovi tvorci; zato naj bi ga odpravili. Prav tako nima nižji tečajni izpit za samo srednjo šolo pravega smisla. Zato naj bi bil ves načir. dela v četrtem razredu tak, da bi po dovršeni nižji šoli lahko svetovali učencem, katere šole naj nadaljujejo. Na srednjih šolah je treba omogočiti dijakom, da se morejo po svoji želji učiti čim več prostih predmetov. Predvsem je treba omogočiti učenje tujih jezikov Med starši je treba vzbuditi več zanimanja za šolo, da se utrdi med ljudstvom močna zavest o važnosti šolstva za tvarni in duhovni napredek vsega naroda. Roditeljski sestanki naj se redno vrše na ljudskih in meščanskih šolah, v srednjih šolah pa vsaj za nižje razrede. V ljudski šoli se naj v prvem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur materinemu jeziku. Na predlog zastopnika trboveljskega društva je bil sprejet sklep, naj bi se pri nas uvedla strožja cenzura filmov, ker so nekateri preveč krvavi, drugi preveč razkošni in vzbujajo mladini manjvredne nagone in želje ter jo s tem odvajajo od resnega dela pri lastni pripravi za življenje. Zveza društev »Šola in dom« izdaja za srednje in meščanske šole knjige, ki so po učnem načrtu predpisane kot domače čtivo iz tujih jezikov. Do sedaj so izšle v njeni založbi tri srbohrvatske, štiri nemške in dve francoski knjigi. Knjige razpošilja zveza naravnost dijakom ter jim daje pri skupnem naročilu za vsakih deset plačanih izvodov še en izvod brezplačno za siromašne učence. Računi so bili soglasno odobreni in odboru izglasovana razrešnica. Celjske novice Iz stanovanj kradejo zimske suknje. V Celju Je.bilo v tem mesecu že več primerov, ki nas opominjajo, da moramo v javnih lokalih in celo doma skrbno paziti na svoje suknje, kajti dejstvo, da je cena blaga tako visoka, je gotovo vzrok, da se vedno bolj ponavljajo take tatvine. Iz stanovanja, oziroma predsobe inž. Rajka L. iz Gubčeve ulice je bila ukradena zimska moška suknja v vrednosti 2000 din in rjav klobuk, vreden 400 din. Tat je pobegnil, vendar mu je policija na sledu. Iz nekega stanovanja v Cankarjevi ulici je dosedaj neznani storilec popoldne ukradel moško suknjo in otroški voziček iz dvorišča, v skupni vrednosti 2000 din. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Iz najmodernejše 60.000 dinarjev Maribor, 27. decembra. Med božičnimi prazniki je bil izvršen v Mariboru zagoneten in drzen vlom, ki je prinesel vlomilcu bogat plen. Ko je danes zjutraj prišel veletrgovec z muzikalnimi instrumenti g. Franjo Goleč v svojo trgovino Meinl & Herold v Gospmski ulici, je našel v svoji pisarni vse v redu. Ko pa je potem odprl svojo blagajno, je presenečen videl, da je okraden. Iz tresorja je zmanjkalo 60.000 din. Takoj je poklical policijo. V pisarno je prišel strokovnjak podnadzornik policijskih agentov g. Grobin. Preiskava je pokazala, da je vlom zelo skrivnosten. Trgovski lokal je bil v redu zaklenjen, ko so uslužbenci trgovine prišli danes na posel. Prav tako je bila v redu zaklenjena blagajna. Vlomilec, ki je obiskal trgovino ali v noči na sredo ali na petek, je moral najprej odpreti z dvema patentnima ključema vrata trgovine, ki vodijo na hodnik, nato pa je odprl najprej glavna vrata na blagajni s tremi ključi, potem pa še s posebnim ključem tresor. Vsi ti ključi pa so morali biti najnatančnejši duplikati. — Po izvršeni tatvini je zaklenil spet tresor, nato vrata blagajne ter še vrata na trgovini in se izgubil. Na blagajni se pozna, da je storilec uporabljal rokavice pri svojem poslu. Blagajna je najmodernejšega sistema ter je bila izdelana v Mariboru. Če bi vlomilec razpolagal tudi z najmodernejšim vlomilskim orodjem, bi ji le težko prišel do živega. Edino to, da je imel na razjKilago vse ključe, mu je omogočilo uspeh. Ta vlom je povsem podoben po načinu svoje izvedbe vlomu, ki je bil izvršen pred nekaj leti v blagajno tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke. Vlomilec je takrat odprl s ponarejenimi ključi' vrata na blagajni in Ljubljana, 28. decembra. In spet je tepežni dan. Otroci drže v premrlih ročicah šibe in hite od stanovanja do stanovanja, od vrat do vrat. Potrkajo. Vrata se odpro in otroci hite tepežkati. Nežni udarci padajo. Joj, če bi bili močni, to bi bolelo, to bi bilo joka. Tako pa? Starejši ljudje se nasmihajo, nekateri celo zajokajo na glas, tako jih »boli«. Iz denarnice potegnejo dinar ali dva, eni še več, drugi spet manj in ga dajo tepežkarjem. Lepo se zahvalijo tepežkarji in hite dalje. Morajo, če hočejo čim več zaslužiti. Morajo pohiteti, da pritisnjeo na čim več vrat, da so med prvimi, ko je pa tudi pri tepežkanju taka konkurenca. Hiteti morajo, da dobe gospodinje še pri dobri volji. Potem kasno dopoldne nimajo več časa hoditi odpirat vrata. Takrat je za fepežkanje čas že proč. Nič več ne pade dinar ali dva, le vrata se jim pred nosom zapro in še slišati jih morajo. Zvečer pa preštevajo dinarje, ki so jih čez dan zaslužili. In če jih bodo morda našteli za nekaj kovačev, si bodo zaželeli več tepežnih dni na leto... Spomnimo se gasilcev in reševalcev Res je, da ima vsak delavec, pa naj bo duševni ali ročni, svoje težave. Vsakdo se mora po svoje ubijati za vsakdanji košček kruha. Eni si ga služijo težko, drugi lažje. Nekaj pa je tudi takih, ki jim ni treba mnogo »migati«, pa jim denar kar skupaj leti. Doma sede in uživajo dobrote življenja. Prav trdo garajo za svoj košček kruha naši pridni in postrežljivi gasilci in reševalci. Ne mine ne ura ne minuta, da ne bi bili pripravljeni po-hteti tja, kjer je njihova pomoč potrebna. Naj bo podnevi, naj bo ponoči, v dežju, soncu ali snegu, vedno so na nogah, vedno čakajo, kdaj bo zabrnel telefonski zvonec in jih poklical. Zvečer sicer ležejo spat toda kakšno je njihovo spanje, kakšen je njihov počitek? Oči zapro, a ušesa, so odprta, čuječa. Vsak hip jih lahko nesreča jrokliče na cesto. In ko končno le zatisnejo za hip utrujene oči, že zabrni spet telefon. Spet morajo na cesto, tja na Gorenjsko, na Dolenjsko ali na Notranjsko. Ni časa premišljati, ni časa za godrnjanje. Na pot morajo in čim hitreje. Mudi se. Da ne bo prepozno. In avto drvi v jasno, strupeno mrzlo zimsko noč. Motor poje svojo enolično pesem. Šofer je pazljiv pri hitri vožnji, spremljevalec še napol dremav. Uro ali več že poje motor. In s ponesrečencem spet po isti poti nazaj. Vsi premrli se vrnejo reševalci domov. In če jih spet kdo pokliče na pomoč? Nič. Odidejo. To je njihov trud, to je njihova služba. In po celih 48 ur so v službi. Saj imajo kakšen dan srečo, da ni treba tolikokrat na cesto. Še večkrat pa je vprav obratno. Domov, zdoma — domov, zdoma. Vožnja za vožnjo. Motorji se še ohladiti ne utegnejo ko morajo spet na pot. In gasilci? Tudi oni so vedno pripravljeni, da ukrote krvavega petelina, če bi se kje prikazal, če bi grozil z uničevanjem . Ob vsakem času morajo biti pripravljeni, da jrohite z motorkami na kraj požara. In če bi bilo še tako mraz in če bi bili še tako v nevarnosti, blagajne odnesel tresor ter vse spet za seboj zaklenil in izginil brez sledu. Odnesel je takrat 70.000 din. Ta vlom še danes ni pojasnjen. Tudi blagajna Zadružne gospodarske banke je bila najmodernejšega sistema ter izdelana v Mariboru ter je takratni vlomilec prav tako razpolagal z duplikati pravih ključev. Na podoben način je bil isto leto izvršen tudi vlom v blagajno Zadružne zveze v Miklošičevi ulici, ki je tudi ostal nepojasnjen. Mariborska policija stoji pred tajinstvenim dejanjem, katerega pojasnitev bi morda odkrila tudi storilce prejšnjih navedenih vlomov. vedno pohite, kamor je treba ,da rešijo, kar se še rešiti da. Ali ti naši vestni čuvarji ne zaslužijo vsaj enkrat na leto majhne nagrade za svojo pripravljenost! Da bi se jih spomnilo vsaj nekaj odstotkov tistih, katerim so že pomagali! Da bi vsak dal samo nekaj kovačev našim fantom v Gasilskem domu kot novoletno darilo, pa bi se nabrala že lepe vsotica. Ali ne zaslužijo, da se jih z darili spomnijo večja podjetja, dobrotniki, zlasti oni, ki so jim reševalci celo življenje rešili, ali pa jih gasilci obvarovali milijonske škode. Vsaj enkrat na leto, na novoletni dan, naj bodo vsaj malo poplačani za svoj celoleten trud. Tisti, ki lahko utrpite nekaj denarja, dajte in razveselite naše čuvarje z majhnim darom. Darujte malenkost tistim, ki to res zaslužijo. Nesrečni padci Osemindvajsetletni tekstilni uradnik Remškar Ferdo, us luž beri pri tvrdki Hutter in drug, je hotel izrabiti božične počitnice za smučanje. Mahnil jo je na Gorenjsko. Smučal se je, kolikor se je pač dalo na nizkem snegu. Pri smučanju pa je tako nesrečno padel, da je začutil v hrbtu bolečine, ki kar niso hotele pojenjati. Napotil se je proti Mariboru. V Ljubljani pa ga je začelo v križu tako boleti, da se je zatekel v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ima Remškar poškodovano hrblenico. Moral je ostati v zdravniški negi. Košnik Janez je padel na poledeneli cesti na Gorenjskem. Pri padcu si je zlomil nogo. Z gorenjskega vlaka so ga reševalci odpeljali v bolnišnico. Na drčni cesti je padel tudi ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, g. Zorman Ivan. Pri padcu je dobil notranje poškodbe. Reševalci so ga odpeljali na zdravljenje v Šlajmerjev dom. Šestletni rudarjev sinček Tomaž Govejšek jo je tudi izkupil na smučkah. Ko so ga nesle' smučke po hribu navzdol, je fantiček padel. Pri padcu si je zlomil nogo. Tudi komaj dveletno dekletce Terezika Šfefe, doma iz Podboršta pri Komendi, si je zlomila nogo. Prebrisan fe bil, pa še premalo Komaj 22 let mu je, Jožetu R. namreč, pa je že zašel na kriva pota. Iz Ljutomera je doma, v zadnjem času pa se je naselil v Ljubljani. Zaradi manjše tatvine obleke se je kar na lepem znašel v zaporu. Iz zapora pa je bil kmalu izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Ker pa ni hotel iz zaporov v tako slabi obleki, kakor je prišel vanje, si je od svojih zaprtih tovarišev izposodil obleko in suknjo. Prišel je na cesto kot kakšen lord. Seveda je tovarišem obljubil, da jim bo že vse vrnil in se jih za božič tudi spomnil s kakšnimi dobrotami. Pa ni bilo sledu niti o obleki, niti o božičnih priboljških. Ko je bil tako lepo oblečen, je začel krasti po raznih ljubljanskih hotelih, kjer je prenočeval. Vsako jutro jo je iz hotelov zarana pobrisal. Pa ni odhajal sam. V kovčegu, ki je bil njegov veren spremljevalec, pa je.bilo marsikaj, kar ni bilo njegovo. Iz hotelov, kjer je prenočeval, je izginjalo razno perilo in odeje. Precej časa mu je šlo prenočevanje kar dobro od rok. Vedno je pravočasno odnesel pete, čeprav so ga vestno zasledovali. Ukradene reči j'e nato vsak dan sproti prodal, izkupiček pa je tudi sproti zapravljal po raznih lokalih in dajal še drugim za pijačo. Ko je obredel že vse boljše ljubljanske hotele, se je pa jrodal še v manjše hotelčke v Florijanski in Kolodvorski ulici. Prijav o tatvinah je bilo na policiji vsak dan več. In vse enake vrste. Dan pred božičem pa se je ptiček ujel. Spet je prenočeval v enem izmed hotelov. V Dalmatinovi ulici je bilo. Ko je hotel zjutraj kakor po svoji navadi rano na sveži zrak, pa ga je med vrati zaustavil mož postave. Nerodno je bilo R., da so prehitro našli posteljo odkrito, brez odeje in perila. Nič drugega mu ni preostalo, kakor da je tatvino priznal. In prav na sveti večer so se za njim spet zaprla vrata zapora. Seveda bo za svoja prenočevanja dobil zasluženo kazen. NOVO LETO SE BLIŽA ! Naročite »SLOVENSKEDOM" Pridobite sanj tudi vaše prijatelje in znance! »Slovenski dom« vas liitro obvešča o najnovejših dogodkih doma in po svetu. Z lepilni, napetimi romani vas pa zabava tako kot le malokateri časopis. Če ste reden naročnik ali če postanete na novo naročnik in plačate naročnino za 3 mesece imate tudi pravico, da si dobite poceni lepo knjigo »Slovenčev koledar«, ki velja le 18 din. Za nenaročnike »Slov. doma« pa velja 2S din. NA ZAPOVE KR AL FILMSKI RO Mi V ljubezni je iskren in odkrit. Ali ga bo mogla obdržati in privezati nase? Ah, kako lepo in preprosto bi vse bilo, če ne bi bil tako častilakomen in slavohlepen!... Kako lepo bi se lahko razumela, kako nemoteno in brezskrbno bi lahko uživala popolno srečo v ljubezni. Tako pa ... te večne skrbi, ta večna muka, te nenehne temne misli, ta strah pred negotovo bodočnostjo .. Sjjet sta postala nežna in 6i priznavala drug drugemu svoje napake, oba pripravljena, da se jim odpovesta radi skupne ljubezni. Zdaj sta bila dobra, vdana, ganjena. Toda žal, samo nekaj časa. Le prehitro je to minulo. Oba sta imela tako nestanovitno čud. Oba sta bila na deki način nemogoče trdoglava, zamerljiva in upoma. Ponos ju je mučil s tem, da je bil neprestano na preži, vedno kaj sumil in v vsakem dejanju sta morala ljubosumno paziti na to, če je v skladu z njunim dostolanstvom in samozavestjo. 3 I C E... lN Kakor hitro 6ta spregovorila, sta se že spopadla. Tudi zdaj ni trajalo dolgo, da sta si prišla navzkriž. Essex nazadnje pravi: »Če se že morava prepirati, kadar sva skupaj — potem se pa pač prepirajval... Kljub vsemu sva vendarle skupaj I« Elizabeta pa mu je rekla: »Če se hočeva ljubiti in imeti res rada, potem morava molčati, kajti kadar govoriva .., »Potem bom jaz molčal, ti pa govori! Ko bi me V6aj sovražila! Priznaj, da imam vsaj včasih prav!.,.« »Dragi moj, pa prav zelo redko kdaj! Na primer pri Cadizu si decimiral vojsko ... izpraznil blagajne « Razburjeno ji Essex seže v besedo: »Pričakoval sem, da mi boš to očitala! ... Toda vedi, da je moje delo Angliji ugajalo! ■..« . Nekaj časa je na te njegove besede Elizabeta nomolčala, potem pa je spet začela: »Kaj mar tvoje ime že ni dosti 6lavno in širom znano? Čeprav delaš napake in grešiš, 6i vendar prav priljubljen. Ljudstvo ti kliče na ulicah, kadar te zagleda, . .. tebi kliče, ne meni!« »Tedaj me ne misliš pustiti v Španijo?« »Verujem v mir in preziram vojno!« »Bojiš se, kaj ne, draga Elizabeta, da ne bi morda postal preveč slaven!« »Prav imaš! Bojim se, pa ne zase, ampak zate. ker bi te laskanje in prilizovanje lahko zapeljalo predaleč! Začel bi misliti, da bi lahko boljše kakor jaz vladal Angliji, ker si moški!« »Napake delaš, ker ne moreš misliti kakor moški!« »Kesal se boš še teh besedi!« »Misliš?« »Brez dvoma. Preveč dobro te poznam! Hotel 6i reči, ker ne mislim kakor ti! Povej mi, čemu pa naj bi mislila kakor ti, ko pa sem vendar modrejša! Kaj pa sploh nameravaš? Ali bi si rad prisvojil Anglijo? Bi me rad vrgel 6 prestola?« On se pa veselo nasmeje: »Ti si ognjena devica!« Nasmeje se pa tudi ona po teh njegovih besedah Svoje besede je bila mislila povsem zares. Ni pa vse obsežnosti njihovega pomena v tem trenuttku še pregledala in neposredno občutila. Čutila je samo njegovo bližino, čutila, kako draga in ljuba ji je. V istem času pa se je tudi bala in trepetala pred rečmi in dogodki, ki jih bo nekoč njegova neukrotljivost in njegova neupogljivost še prav gotovo izzvala. Zdaj pa se je 6pet čvrsto stisnila k njemu. Glas ji je postal mehak, všečen, ko je rekla: »Povej mi, dragi, ali te včasih ne dolgočasim?« »Nikoli, draga moja!« Pa še ni bila zadovoljna. Hotela je vedeti še več. Zato ga je vnovič vprašala: »In te ne bom nikoli dolgočasila?« To pa je že večno se ponavljajoče vprašanje ženske, ki je zaljubljena in ki 6e boji, da ji dragega ne bi prevzela kakšna druga, privlačnejša ženska. Vprašanje ženske, ki se boji, da ji ne bj kakšna tekmica vzela ljubezen, ki ji je toliko pri srcu in tako potrebna. Elizabeti se je to vprašanje izmuznilo prav za prav čisto nehote, nezavedno, samo od sebe ji je ušlo. Vedela je, da je prestara za Essexa, ali pa, da bo vsaj v najhujšem času že postala prestara. In tudi, koliko je na dvoru lepših žensk! Kdo ve, če se nekega lepega dne ne bo zastavni, vročekrvni Essex zaljubil v kakšno izmed njih. Prišla bo v njegovo življenje neka mlajša ženska, priroda bo zahtevala in terjala 6voje pravice. Priroda težko in hudo kaznuje ljudi, ki skušajo 6Voja nagnenja podrejati možga-mon. Hudo in težko kaznuje take ljudi. Essex čuti njen trepet in njeno raz-mišljenost. Prepričljivo — kajti tudi sam v to čvrsto veruje — ji takoj odgovori: »Kako neki bj bilo to mogoče, draga moja?« Čeprav Elizabeta dobro ve in je o tem povsem prepričana, da Esscx govori tako kakor misli in da govori čisto iskreno — se vendar zaveda, da je njena staro6t dejstvo, pred katerim si ni mogoče zatiskati oči. Kadar se pogleda v ogledalo, ji govore 0 tem gube na obrazu, na čelu, okrog ust in okrog oči. Njena zavest, da je mnogo starejša, spoznanje, da on mora čutiti in poznati to razliko, jo prisilita, da mora posumiti v njegove besede. Zato mu reče: »Saj moraš tako govoriti, ker me nočeš žaliti, ker me nočeš raniti in mi napraviti bolečine . . in pa še , .. ker 6em tvoja kraljica .. .« Čez čas pa še zamišljeno, skoraj otožno 'n bolestno pristavi: 1 (Dalje sledi.) tu in tam V Bclgradu se že nekaj dni mudi 170 malih maturantov, odličnih dijakov vseh jugoslovanskih gimnazij, katere je povabil za praznike v goste mladi kralj Peter II Dijaki in dijakinje so si najprej ogledali Oplenaa in Topolo in obiskali grob pokojnega kralja Aleksandra Potem so si v Bel-gradu ogledali več zavodov,, kakor na primer ustanove Rdečega križa, šolske zavode in mestni kulturni dom Sprejel jih je tudi belgrajski župan Jevrem Tomič in imel nanje lep nagovor. Obiskali so potem gledališče in se udeležili predstave. Kraljevi mladi gostje se bodo mudili v prestolnici še nekaj dni. V kliringih dolguje naša država tujim državam že velike vsote. Aktivni kliring obstoji samo v trgovini s Holandijo, Francijo in Bolgarijo, vsi ostali pa so pasivni za našo državo. Tako so močno narastli dolgovi naše države Slovaški. Češkomorav-skemu protektoratu, Turčiji, zlasti pa Nemčiji, kateri smo dolžni že skoro 54 milijonov mark. Tudi naš dolg Italiji se je povečal in sicer znaša skoro 26 milijonov lir Večinoma je vzrok našim pasivam dejstvo, da je izostal izvoz naših poljedelskih pridelkov, s katerimi je naša država zalagala prejšnja leta večino svojih stalnih trgovskih partnerjev, 16 silosov ali žitnih skladišč bo gotovih najkasneje do prihodnje žetve. Družba Silos d. d., ki gradi ta žitna skladišča, je doslej zgradila že več manjših skladišč večinoma v pasivnih krajih, večja pa so še v gradnji, Vseh 16 skladišč bo imelo prostora za 7000 vagonov žita. Največji skladišči bosta v Šabcu in Pančevu, ki bosta imeli vsako prostora po 1500 vagonov. V večjih žitnih središčih v Vojvodini pa je družba kupila že obstoječa skladišča, tako v Petrovgradu za 1300 vagonov žita in v Smederevu za 250 vagonov. Poleg tega bodo zgradili tudi tri sadne hladilnice v Brčkem, Valjevu in Čačku in bodo potrebne hladilne stroje dobili iz Nemčije. Vsaka teh sadnih hladilnic bo imela prostora za 50 vagonov svežega sadja. Te tri hladilnice bodo lahko vsak dan odpremile po osem vagonov svežega sadja za izvoz v tujino. Družba Silos misli prihodrfje leto začeta graditi še devet novih skladišč in eno pretovarjalno žitno skladišče v Sisku. Prva nedelja po novem letu, to je 5. januarja, bo nedelja zimske pomoči v vsej državi. Ta dan bodo pobirali po vseh večjih krajih prostovoljne darove za podpiranje revežev. Pred kratkim je akcijski odbor zimske pomoči naprosil razna društva in organizacije, da bi ta dan priredile predstave ali igre, katerih dobiček bi šel v korist zimske pomoči. Tako bodo orkestri ljubljanske, zagrebške in belgrajske radijske postaje priredili koncerte v ta namen. Nogometne zveze so že odobrile sklep, da bodo športni klubi tega dne priredili tekme v isti namen. Ker pa vreme ne dovoljuje tekem na 5. januar, bodo prireditve preložili na kasnejši datum. Razen tega bodo šli tudi dobički od gledaliških predstav na določeno nedeljo v korist zimske pomoči. Ekspozitura ravnateljstva za zunanjo trgovino. bo začela poslovati tudi v Ljubljani za slovensko ozemlje. Delovala bo pod nadzorstvom in po navodilih osrednjega ravnateljstva za zunanjo trgovino. Ekspozitura bo dajala potrebna pojasnila o poslih in bo obenem posredovalni člen med organizacijami gospodarstvenikov in posamezniki ter osrednjim ravnateljstvom. Dajala bo navodila za izvoz in uvoz blaga v Slovenijo, vodila bo seznam vseh registriranih izvoznikov, izdajala izvozna in uvozna dovoljenja, navodila nadzorstva nad načinom natovarjanja in nad kakovostjo izvozu namenjenega blaga, spremljala bo gibanje cen, predlagala bo osrednjemu ravnateljstvu vse predloge v zvezi z izvozom iz Slovenije itd. Ekspozituro bo vodil šef, katerega bo imenoval trgovinski minister iz vrst uradnikov ravnateljstva za zunanjo trgovino. Izdatki ekspoziture padejo v breme centrale. Zaradi snežnih zametov je Ohrid že več dni odrezan od ostalega sveta in nima nobene prometne zveze s kraji, odkoder je prihajala v mesto hrana vseh vrst. Ker so avtobusi in vlaki nehali že pred nekaj dnevi voziti, je v mestu zmanjkalo moke in vsi peki so nehali peči. Oblasti so sicer poskušale ceste očistiti in jih zopet usposobiti za promet, toda veter je ponoči znova zametel vse ceste sproti. Zaradi tega so prosili bansko upravo v Skoplju, naj jim pošlje v pomoč avtomobilske čistilce, ker le tako bo mogoče ceste vsaj toliko očistiti, da bo omogočen dovoz potrebne hrane. Posebne kuhinje za siromake je odprla občina v Novem Sadu po zgledu belgrajske občine. V celem bo tam osem kuhinj, ki bodo vsak dan razdelile po 3200 obrokov tople hrane, razen tega pa bo dobil vsak obdarjenec še po pol kilograma kruha. Kuhinjo finansira odbor zimske pomoči, katerega vodi ban dr. Kijurina Pri otvoritvi kuhinje je ban dr. Kijurina povedal, da je treba Novemu Sadu šteti v veliko zaslugo in čast, da je odprl takšno kuhinjo, kajti štirikrat večji Zagreb ima kuhinje, v katerih dobiva dnevno hrano le 3000 siromakov. Velika opekarna v Veliki Kikinili je v tsebno važno poglavje predvsem radi velikega Števila delovnih moči, ki ostajajo brez potrebnega zaslužka kljub težavnim časom. Po našem mnenju bi se moglo z otvoritvijo premogovnika v Radam vasi, ki je last nekih francoskih Judov in zaprt od pričetka svetovne vojne, s pričetkom kopanja v Konjiški gori in v novem rovu pri Malaliorni zaposliti preko 500 delavcev, ki so vsi doma na razpolago. Treba pa je kapitala za odprtje; za tržišče se ne bi bilo treba mnogo truditi, ker ta premog zelo slovi že od prej. Čemu n. pr. počiva pre-inogokop v Radani vasi? Drugo plat industrializacija tvori ustanavljanje novih tovarn. Omeniti moramo, da je tukaj bilo za to že dokaj močno gibanje v tej smeri. Beležimo štiri močne interesente, kateri so Iskali v Slov. Konjicah zemljišča za pozidavo obratov. Bili so to večji finančniki, ki bo videli v naših krajih industrijsko bodočnost ter so se trudili za nakup potrebnih kosov zemlje ali objektov. Nerazumni ljudje pa so se dali na žalost podkupiti za trideset srebrnikov od ljudi, ki hočejo gospodarsko vladati vsej konjiški dolini in imajo interes za čim cenejšo delovno moč ter brezkonkurenčnost. Samo zaradi te kratkovidnosti in lakomnosti ni pri nas več industrije ter je ob kruh zopet najmanj 500 delavcev. Torej je treba kapitala za odprtje naših novih in za nadaljno izkoriščanje starih premogovnikov ter drugih prirodnih bogastev, obenem pa mimo vseh resničnih in dozdevnih denarnih mogočnikov privabiti k nam novo industrijo Vremensho poročilo Kraj <- c S. “ 4> r U « * £ 1 empe-ratur; V C 3* S a ► > — X ■S C "ct C Sc. =a — Veter Pada- vine f»u e « — OS (»me r. Jakost) S a vrsta Ljubljana Il5-i -8-0 -'M 78 0 0 — — Maribor 774-0 -12-2 -20-0 9- 0 0 — !— Zagreb 7 71*W -6-0 80 10 NE, — *■*“ Belgrad /71*/ -5-0 —U-r 90 8 0 — — Sarajevo 771-5 -4-0 -90 90 10 U — — Vis 76V8 1-0 -30 90 0 NW, — — Split 764-t 2-0 -3-0 50 4 NE, — — Kumbor 764-5 9-0 4-0 60 7 NE, — — Žirje 763-3 1-0 -3-0 00 0 NE, — JiununiH 763-3 6-0 2-0 8J 7 NNE, — Vremenska napoved: Delno oblačno in mrzlo vreme. — Najnižja temperatura na letaliiihi je — 21° C. Koledar Danes, sobota 28. decembra: Nedolžni otroci. Nedelja, 29. decembra: David. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: nvr. Leustek, Resljeva cesta št. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48. Pregelj, Omersa, Sajovic, to so imena mladih slovenskih likovnih umetnikov, ki razstavljajo v Batovi palači. Razstava je odprta vsak dan ob poslovnih urah tvrdke. Vhod je skozi trgovino, vstopnine ni. Dela mladih slikarjev so zaradi svoje pomembne kvalitete primeren okras sodobnega doma. Prav je, da naši zasebniki iz svojih stanovanj odstranijo tuji kič in ga nadomeste • kvalitetnimi deli domačih likovnih umetnikov. Slovenčev Koledar dobe v podružnici »Slovenca v Krekovem domu na Jesenicah vsi oni naročniki iz poštnih okolišev: Žirovnica, Slov. Javornik, Jesneice-Fužine in Gorje pri Bledu, ki so naročili pri podružnici ali pa direktno v Ljubljani. Pridite ponje čimpreje. Darujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 »Dom slepih« Ljubljana. Združenje učiteljstva meščanskih šol — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani obvešča svoje člane, da je dne 27. decembra t. 1. nenadoma preminul tovariš ravnatelj Rudolf Pečjak, predsednik ljubljanskega pododbora. Pokojni tovariš leži na Zalah v kapelici sv. Andreja. Pogreb bo v nedeljo, dne 29. dec. ob 15. Zbirališče na Žalah ob tri četrt na 3 popoldne. Ne pozabite, da je bila ena radnjih želj dr. Korošca: Ustanavljajte in podpirajte šolske kuhinje! — Denarne prispevke za šolske kuhinje lahko nakažete tudi na Jugoslovan. Unijo za zaščito otrok, sekcijo za dravsko banovino, čekovni račun št. 13.882 s pripombo »za šolske kuhinje«, obvestila glede darov pa pošiljajte na naslov: »Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. Vse darove bomo objavili v časopisju. Denar pa, kakor bo prihajal, bo takoj nakazan po sklepih banovinskega odbora Unije številnim Šolskim kuhinjam, predvsem onim, podeželskim, hribovskim, v oddaljenilrtra-jih, kjer so potrebe največje in ki dosedaj še , oiiso bile deležne javnih podpor. Posebni smučarski vlak Ljubljana - Novo mesto Jutri, v nedeljo, 29. decembra vozi na progi Ljubljana-Novo mesto posebni smučarski vlak z odhodom iz Ljubljane točno ob 8 zjutraj in s prihodom v Novo mesto ob 10 .15. V obratni smeri pa vozi posebni smučarski vlak z odhodom iz Novega mesta ob 15.56 in s prihodom v Ljubljano ob 18.02. Veljajo nedeljske kartel Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 »večer Sobota, 28. decembra: »Ugrabljene Sabinke«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 29. decembra: Ob 15: »Mali lord:. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Krog s kredo«. Izvan. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. Torek, 31. decembra: Ob 21: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 »večer Sobota, 28. decembra: »Friderika«. Red B. Gostovanje člana zagrebške Opere, tenorista Josipa Gostiča. (Ostali repertoar bo javil pravočasno direktor Opere g. V. Ukmar.) CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Ijnbljant, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 80 Pil Zimsko veselje v domačih krajih I Bled GRAND HOTEL TOPLICE Aranžman 7 dni Din 875"— vse vračunano. PARK HOTEL BLED Ugodni aranžmani za božič in zimsko sezono. POHORJE 010-1543 m Idealen smučki svet. prijetno zimsko bivanje; številni planinski hoteli in dom« vi, dobra oskrba. Polni dnevni penzion din 45'—do 70—. Nova pohorska avtocesta. OBIŠČITE lepe turlatlCne kraje v •cevem! Slovenili! Pohorje, Savinjske Alpe. Logarska dolina, Mozirska planina, Smrekoveo, Bimski vrelec itd. Smučarski tečaji; dobra osurba. Polni dnevni penzion diu 5U-— do 70-—. Valvazorjev dom pod Stolom 1180 m. Smuški in s»nka4ii izleti. Poto ka, 2irovniSiia in Za-breška pianina v zvezi z Zelenico. Miirki-rani dohodi z Žirovnice in Slov. Javoruisa, DOVJE-MOJSTRANA 700 rti Obotem ko je sovražnik odstranil junaške čete generala Malettia in oddelke »druge libijske divizije«, se je podal proti Sidi el Baraniju, kjer so se »črne srajce« in divizija »3 januar«, ki jih je so- vražnik bombardiral od morja sem in iz zraka, hrabro držale dva dni. »Prva libijska divizija« se je po hudem bombardiranju od strani angleškega brodovja in letalstva poskušala umakniti, blindirani sovražni oddelki pa so ji presekali pot. Kljub vsemu temu pa se je dolgo upirala, čeprav je vedela, da je njena usoda že vnaprej zapečatena. Enako ®e !e godilo tudi z »drugo libijsko divizijo«, ki je ni bilo moči poslati v protinapad na blindirant divizije, ker bi to pomenilo že vnaprej njen konec. Upoštevajoč vse to je bilo četam, ki so se branile v Sidi el Baraniju, naročeno, naj umaknejo prve divizije na črto Halla ja—Mereollum—Capuzzo, kjer je bila že pripravljena obramba z divizijami iz zaledja. Divizije »Cantasaro« so se umikale pnlično v redu ter juna|ko žrtvovale nekatere oddelke, ki so morali dajati odpor, dokler ostali deli divizij ne bi prispeli do Solluma. Divizija »Sired« se je lahko najbolje branila pred sovražnikom, zato pa je prispela zelo utrujena v Halfajo. Zvečer 12. decembra ko so zadnji branilci Sidi el Baranija m MakUle, obkoljeni že tri dni, dajali zadnji ogorčeni odpor, se je sovražna oklopna avantgarda poskušala razviti v boj naravnost proti našim četam pri Halfaji. Umik v trdnjave pri Bardiji 13., 14. in 15, decembra so divjali ogorčeni boji v Halfaji, Sidi Omaru, Capuzzu in Sollumu, kjer 60 Slikoviti Epir v Grčiji. čete generala Berganzonia prehajale v močne protinapade in se jim je posrečilo zadržati nevarno prodiranje sovražnika, ki si je za6tavil za cilj, prebiti naše bojne črte in odcepiti naše čete od utrdb pri Bardiji. Zvečer 15. decembra se je med tem, ko 60 nove sovražne mehanizirane kolone od vseh strani pritiskale proti Sollumu, Gabrabu, Fezesu in Sidi Omaru, druga skupina pojavila že pri Sidi Azesu, pa so se čete generala Berganzonija v popolnem redu umaknile v Bardijo, kjer se še vedno junaško upirajo sovražniku. Da dobimo jamo sliko bojev, je treba omeniti tudi nastop sovražnikovega brodovja in letalstva. Brodovje je neprenehoma bombardiralo naše oddelke ob obali Bardije in Solluma. Tudi 60vražru) letalstvo, ki je bilo očividno okrepljeno z novimi letalskimi oddelki, je stalno napadalo naše bojne vrste na pohodu in središča našega odpora, čete v zaledju, oporišča, letališča in trdnjave pri Bardiji. Zaradi neugodnih vremenskih razmer italijansko letalstvo ni razpolagalo s pogoji, da bi njen nastop in učinek sovražnik občutil. Kljub vsemu temu pa so italijanski letalci šli z velikim junaštvom v boj, sejali smrt in uničevali sovražnikove oddelke. Bombniki so leteli 900, lovska letala 1300 ur, vrženih je bilo 13.000 bomb s približno 2000 ton eksplozivnih snovi, strojnice pa so izstrelile 17.000 nabojev. »inpozantna bitka« Z zanesljivostjo se lahko reče, da je bilo sestreljenih 42 sovražnih letal, verjetno pa še drugih 20. Gototo je še prezgodaj povedati vnaprej kaj določenega o tej impozantni bitki, ki je sovražnik poslal vanjo 6voje najboljše čete. Kljub vsemu se že zdaj lahko reče, da so bile po 12 dneh od začetka ofenzive sovražne oklepne divizije zaustavljene v pristanišču Bardije, kar je treba pripisati izključno vrlinam italijanskega vojaka na kopnem in v zraku, vojaka, ki ee je 6ovražoiku junaško postavil bran in ni varčeval z žrtvami. ge enkrat — končuje Graziani svoje pismu Mussoliniju — odločno potrjujem, da je na tem bojišču vsak storil svojo dolžnost do skrajnih meja, kolikor 6e je le dalo. Čeprav je število tistih, ki jih je doletela nesreča, da so bili ujeti, veliko, vendar ni treba zato že dvomiti o njihovih vrlinah.« Odkod ime Koroška in Kranjska Tolikokrat pri- svojih dnevnih razgovorih omenjamo Korošce in Kranjce, pri tem pa seveda ne pomislimo, odkod smo prav za prav ti dve imeni dobili. Človek na V6ezadnje tudi ne more vedno misliti na izvor besedi, ki jih izgovarja. Predaleč bi prišel. O tem, kako je nastalo ime Koroške in Kranjske, pa je svojčas v »Koroškem Slovencu« napisal neki koroški jezikoslovec razlago-, v kateri med drugim najprej poudarja, da sta obe ti dve imeni slovanskega izvora, nato pa nadaljuje: »Slovani, ki 6o 6e naselili na 6edanjem Koroškem, so to gorato deželo imenovali »Gorovje«, njeno prebivalstvo pa »gorovjane«. Nemški zgodovinarji 60 potem to ime polatinili v »Carantanum«, iz tega pa je nastalo današnje ime »Koroška« ali, kakor Nemci imenujejo to deželo, Kamten«. Ime »Kranjska« izhaja iz besede »krajina«, t. j. obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je na primer »Ukrajina« obrobna dežela Rusije. Če pomislimo — izvaja ta koroški jezikoslovec — da je bilo jedro slovenskega naroda na Koroškem, je ta razlaga zelo naravna. Tudi Herder je bil tega mnenj za in v svojem leksikonu imenuje Kranjce — »Grenzslawen«. Katere knjige ljudje največ bero Svojčas si je dunajski vseučiliški profesor zastavil nalogo, da ugotovi, katere knjige ljudje po svetu najraje in zato tudi največ bero. Prišel je do naslednjih ugotovitev: Izmed vseh knjig iz orientalskega kulturnega kroga, zavzemajo pravljice »Tisoč in ena noč« prvo mesto. Od del starodavnih grških književnikov so se najbolj razširili 6pi6i Homerja (če smemo res njemu pripisovati dela, kakor sta Ili-jada in Odiseja) Ajshila, Evripida in Sofokleja, od starodavnih rimskih Virgil, Horac in Ovid. Od italijanskih zavzemata prvo mesto Dante in Boccaccio. Špansko književnost zastopata Cervantes s svojim »Don Quihotom«, Angleže Defoe, Shakespeare in Swift, Francoze Voltaire in Moliere, ne pa, kakor bi kdo utegnil misliti, Zola, Dumas in Balzac. Med Nemci so najbolj upoštevane Goethejeve pesmi. Za Slovence 6e omenjeni dunajski V6eučiliški profesor ni zanimal, če ne bi gotovo tudi o njih kaj povedal, katera slovenska dela ljudje največ bero. RADIO Program radio L/jtibljana Sobota, 28. decembra: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčku do Vas )ih poslali. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 1302 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčeku do vas jih poslali. 14 Napovedi, poročila 17 Otroška ura (gdč. M. Komanova). 17.30 Domač pozdrav (pl.). 17.50 Pregled sporeda. 18 Koncert nabožne glasbet Sodelujejo: gg A. Jarc (tenor), T. Petrovčič (bas), I. Mele (orgle). 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura. 19.40 Poskočni napevi (plošče). 20 Zunanjepolitični pregledi g. dr Kuhar). 20.30 »Prazniki, prazniki...« Pisar večer za konec meseca; šale, petje, godba. 22 Napovedi, poročila 22.15 Klavirska harmonika (g J. Povše). Konec ob 23. Nedelja, 29. decembra! 8.00 Jutranji pozdrav. 8.15 Veseli godci. 9.00 Napovedi in poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (g. prior Valerijan Učak). 10.00 Nekaj naših pesmic (plošče). 10.30 Rad. sal. orkester (K. Petrič). 11.15 Balalajke, mandoline (plošče). 11.45 Pevski zbor »Cankar«. 12.30 Objave. 13.00 Napovedi. 13.02 V Leharjevem času. Koncert operetne glasbe. (Sodelujejo: gdč. Ljudmila Polajnarjeva, g. Ado Dariam in Rad. ork. Dirigira D. M. Šijariec.) 17.00 O gozdarstvu. 17.30 Tamburaški septet in kvartet Fantje na vasi. 19.00 Napovedi, poročila, objave. 19.30 Slovenska ura: Klavirski koncert (ga. Marta Osterc-Valjalo).Iz svojih pesmi bere g. Jože Pogačnik. 20.30 Silvestrovi zvonovi, zvočna igra. Po povesti Ch. Dickensa priredil inž. I. Pengov, (Izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi inž. Ivan Pengov.) 22.00 Napovedi, poročila. 22.15 Večerni spored Rad. ork. — Konec ob 23. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (4918 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19 69 mU 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 ir,): 3 30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. GBNBBAb KRI V1CK1; BIL. SEM V STALINOVI SLUŽBI Dejal som, da bom tako storil, ker sem Čutil, da gre za to, da bi m zvabili iz Francije, kjer so ljudje še vedno divjali zaradi Reissovega primera in primera generala Millerja. Prijatelju se je zdelo, da je srečen, ko je dosegel ta uspeh, jaz pa mislim, da se nisem motil, Je sem videl, da je nerazveseljivim sosedom dal znamenje, da gre vse kakor po maslu. Določila sva približno dan za pogovor in čutil sem, da sem vsaj za zdaj prelisičil morilce GPU. Delal sem se, kakor da sem lačen in sem mladega prijatelja povabil, naj me spremi v kako dobro restavracijo. Vzela sva avto. Opazil »em, da naju ne zasledujejo in sem bil kar zadovoljen, da »em tako ušel. Kosilo ni nudilo prav dosti užitka in potreboval sem še nekaj voženj z avtomobilom, da sem se ga rešil, ko sva se poslovila. Še težje pa je bilo uiti grenki misli o njegovi izdaji. Ko se je to zgodilo, sem se obrnil na gospoda Dormova, francoskega socialističnega notranjega ministra, mu razodel, kdo sem, ter prosil za varstvo njegove vlade. Izročil sem vse svoje napačne potne liste in ženine potne liste Teodorju Danu, ki jih je dal gospodo Dormoyu. V prošnji sem omenil svojo službo za Sovjete v letih J919 do 1937 ter nadaljeval: »Zadnji politični dogodki t Sovjetski Zvezi so položaj do dna spremnill... Ko sem bil postavljen pred izbiro, ali naj grem v smrt, kakor moji stari tovariši, ali pa naj rešim življenje sebi in svoji rodbini, sem se odločil, da se ne bom molče izročil Stalinovemu nasilju ...« Vem, da je na mojo glavo razpisana nagrada. Morilci so za mano, ne bodo prizanesli niti življenju moje žene in mojega otroka. Dovoljkrat sem že tvegal življenje za svojo stvar, toda zastonj nočem umreti. .... . . Prosim vas varstva zase in za svojo rodbino in pa dovoljenja, da bi smel ostati v Franciji, dokler ne bom mogel iti v kako drugo državo, kjer bom lahko našel kruh, svobodo in varnost.« _ V odgovor na prošnjo je notranji minister dal pariški policiji navodilo, naj mi da posebni izkaz, s katerim sem pozneje dobil vizum za Združene države. Policijskega nadzornika Mauriceja Maupina so določili, da me bo varoval in me spremljal v Hieres, kjer naj bi ukrenil vse potrebno za varstvo moje rodbine. Notranji minister mi je zagotovil, da njegova vlada ne zahteva od mene ničesar in da ji je samo do tega, da bi se mi na francoskih tleh ne zgodilo nič, ker se želi izogniti sleherni novi obremenitvi odnošajev med Francijo in Rusijo. V spremstvu nadzornika Maupina sem se vrnil v Hieres na kratko bivanje. Samo pol ducata ljudi v Parizu je vedelo, kam grem. V Marseille sva prišla pozno v ponedeljek zvečer. Vlak je čakal pol ure na postaji. Drugi vlak mi je oviral prost pogled na čakališča. Ko je nekaj minut po mojem prihodu odrdral iz postajno veže, sem nenadno zapazil svojega mladega belgijskega prijatelja v dežnem plašču. Prijatelj je naglo korakal proti drugemu moškemu ln migal z roko. Zavpil sem nadzorniku Maupinu: »To so morilci!« V druščini svojega bivšega pomočnika sem prepoznal znano postavo Krala. podpolkovnika GPU. Nadzornik in jaz sva zdrvela iz oddelka. Na drugi strani vlaka, onstran tirov, sta stala še dva druga človeka. , Moj pomočnik je videl, kako sem razburjen, ali pa je slišal, kako sem zavpil v opozorilo — kdo ve kaj, toda ko sva nadzornik Z. J«..,.'..*. tu. io,. Kr.m.rU ~ .rt.*..* ml lo.e «odl. ~ Lr.dniU 25 ,r:r):r^ir::,\oUL,"rie7. IuTmu Im ~ e.*..*...., ^0,, ce.* i*,»t j-** «0,. Maupin in jaz planila iz vlaka, so zbežali. Roke so tiščali v žepih. Nadzornik je potegnil svoj samokres in drvela sva za njimi. Ko sva prišla do konca postajne ploščadi, se je ustavil in mi zapovedal, naj se pritisnem k zidu. Stopil je predme, da bi me varoval ter dejal: »Zapoved imam, da vas zdravega spravim nazaj v Pariz. Nisem pripravljen, da bi čisto sam lovil štiri oborožene morilce.« Menil je, da nosijo agenti GPU ročne granate... Bila je polnoč in na postaji ni bilo videti nobenega orožnika. Moj pomočnik in njegovi pomagači so pobegnili, midva z nadzornikom sva se vrnila spet v vlak. Prav do te ure ne vem, kako je GPU izvohala, kam in kdaj mislim odpotovati. Navzlic nadzornikovi sodbi, mislim, da so me nameravali odvesti iz vlaka ter me spraviti na varno v Marseilleju, mestu, ki je za take reči silovito primerno. Tam bi me bili držali na varpern, dokler ne bi prišla kakšna sovjetska ladja ali pa zapoved, naj me pač spravijo s poti. Decembra sem zapustil z rodbino pribežališče v Hieresu. Naselili smo se zdaj v hotelu »Dcs Academies«, na Rue des Saints Peres v Parizu, tik ob sedežu okrožnega policijskega nadzorništva. Oblasti so nam za varstvo določile tri policijske uradnike. Nastanili so se v sobi tik poleg naših prostorov ter so se vrstili po osem ur. Ponoči in podnevi je pred hotelskim vhodom stražil policijski uradnik. ^ | Med zadnjim veleizdajniškini procesom, ki so ga vprizorili v Moskvi marca 1938., so me Časnikarji od francoskega delavskega tiska silili, naj vendar spregovorim.' Dol scm razgovor Borisu Su-varinu, bivšemu članu izvršilnega odbora Kominterne, ki je zdaj bil glavni sotrudnik »Figaroja«. ter Gastonu Bergeryju. francoskemu poslancu ter zetu Leonida Krasina, bivšega sovjetskega poslanika v Veliki Britaniji. Gospod Bregery. ki je izdajal neodvisen tednik v Parizu, je bil eden prvih Francozov, ki je zagovarjal zvezo med Francijo in Rusijo, toda čiščenje mu je vzelo vse utvare. Jutri: Stalinova roku v Ameriki.