P.b.b
kulturno - politično glasilo
		
		
Patini urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 47	CELOVEC, DNE 22. NOVEMBRA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Po volitvah
' Voilikve 'v aivsitiriijisfoi držaivnli zbor so pri-'nesle mairaiikaiDera ipresanočelnja. Predvsem 'aiihče >ni piiičalkoval!, da bo Avstrijlska .Ljudska istranlka dlolbilLa 5 'maiudatoiv vdč ikot sio-ciiaiLisItL V drižavnem zlboru bo zastoipama 2 81, isooiiailiteitii |pa z 76 podlamoi. OeVP je pridobLLa Itbrej in a račun socia&tav 2 m ain-daita1. Nič manj ipresienotiljiivo ni bilo ike-vJIčmo natzaldlovanje sbrainike meodivisnib (PPOe) iv marsiikateriih 'volilnih okra j ih Avstrije. Nazadovala jie iza 21.514 glaisOv. Le 'volilni aritmetiki ije ipri(pfLsqvatii, da Ibo stranka. Ikot idosllej zasttojpaina v državnem zboru z 8 poslanci.
Močmo napredovala je Avlsitnijska ljud-aka stranka ituidli na Koročkcui, kjer je 'pridobila v iprilmeiri iz državnozborskimi volitvami 'leta 1959 5.826 glasov ter si s tem zaigiotoivilla četrti: mandat. NcmSkii avsitrijski Ati se ipo'sqbqj. omunjajio precejšen piiiira-«t!k OeVP v celovškem, veiilkoivskem dn boljiaškem okraju, ki ga brez pridržka priznavajta glasovom (katiolSko usmerjen ih koroških Slovanoev. V tah okrajih je pridobila OeVP sko.ro 2.500 gllaisiav. V 47 Oibčii-nah dvojeziičnega o.zemilja je Avstrijska Ijtubika sltranlka deloma znatno napredovala, dočim j'e sociaillsitiiična stranka zgubila na našem ozemljili ima glasovih v 33 občinah. 'V deželi jie marasllo StqwilO glasov pri ■slociailisifih de iza 316. Vscjkakor velika presenečenja, ki na iKortoSkem brezdvomno ne bodo oiatala brez političnih posledic.
Zaikaji so soldialliisiti prav na na&em oizem-'Ijti tako nazadovali'? Glavni vzrok jc goitovo v tam, da so Sloivehici: sipregledaili divolltonta ligro 'sooiiallisitoiv, ki ,so jo dOslej} naipram Sloivencem 'igrali. Tudi lepih besed se člo-ydk enkrat naveliča, Če 'jim ne slledijjo de-'janjla. Odkar je padla odredba o obveznem j^ojiežičnem pouku, -socialliiSti ničesar niso ^Psrcinilli, da bi ise razmere na sollskem potl-ročjlU vsaj nektaliko izboljšale, ikljnb temu, da iso kot večinska stranka v dležetti imeli za 'to dosti prilike in možnosti.
V krajih z večinoma slovenskim preibi-vakitirom so marsikje prijiavljieni samo še jrij.e, Štirje o troti k 'slovensikiemu pouku, b česialr j.e razvidno, kako zanemarjeno j|e dejamslko. manjšinsko osnovno Solsltvo v de-‘želi. Doikilar se itu razmere ne .bodo irzbollj-salle, dani prazno vsaka, beseda o strpnosti 'tn mirnem sožitju obeh narodov v deželi, so neresne besede socialističnega prizna-oja« našemu k uit urnemu in prosvetnemu delu ter »priznanja« prizadevam jam manjšine na gospodarskem področju. To jie jasno pokazal volilni izid.
A tudi Avstrijska ljudska stranka, katero smo podprli pri voliltvoh iiz s vetovnolna-zornilh in gospoldarskiih momentov, bo mb-nala ‘bistveno spre,menit i svoj e za|držanje do ‘kioiroškili Slaventev. Gtllo nemški, dnevnik jt po volitvah zapisal, ida jie treba pojmovati za OeViP oddane dlovenskle glasove le ktat preidujem zaiiipanjia. Samo po poti, ki j'o je nakazal državni poslanec dr. Ludvig Weiisis, bo možno priti do zadolvolj ive rešitve vseh odprtih manjšinskih vprašanj. Leja! je: »Pri obveznostih doi manjšine ne gre le zgolj za juridlična' /vprašanjla1. Zakoni s:i>iu malnjšiinsikeiga vprašanja brez pnprav-Ijiemosti za m.qdseboj|n,o razumevanje in sodelovanje ne bodo rešili. Premagati moramo pretdkilopt in sie jpriboiriti do novega na-^iranj.a, ki ne sme koreniniti v ozkem na-rioinallnem, almipak evrolpsikem mišljenju.«
bo to mišljdnijie n.arelkavalo iptalitikta Av-slrijjiske ijludistke s|tranike tlo manjšine, po-ltem ima ta stranka resnične izglede, da •d pridoibdi zauipanje mod vsemi plastmi Ijudisitva tliviojezičncga ozemllja. Vendar sa-nro tako!
v. L>d OeViP pričakujemo pravično manjšinsko politiko, ki jta mora imeti pogum zagovarjati 'tudi v svojem strankinem gladilu in pred krajlevnimi ipredstaivniki po
Izid volitev v Avstriji
Po zelo ostrem volilnem boju so se preteklo nedeljo po vsej Avstriji v miru vršile volitve. Nikjer ni prišlo do kakšnih pripetljajev. Volitev se je udeležilo povprečno 94 odstotkov volilnih upravičencev kakor leta 1959. Številčno je bil izid sledeči (v oklepaju številke iz leta 1959):
Volilni upravičenci	4,805.409	(4,696.603)
oddani glasovi	4,506.647	(4,424.658)
veljavni glasovi 4,456.782 (4,362.856) glasovi za OeVP	2,024.579	(1,928.034)
glasovi za SPOe	1,960.590	(1,953.935)
glasovi za FPOe	314.596	(336.110)
glasovi za KPOe	135.482	(142.570)
glasovi za EFP	21.535
Ljudska stranka jc torej pridobila 96.536 glasov več. Socialistična stranka pa 6655 več kakor leta 1959. FPOe je izgubila 21.514 glasov, KPOe pa 9096. Po odstotkih je Ljudska stranka napredovala od 44,2 odst. na 45,5 odst. SPOe je padla od 44,8 odst. na 43,9 odst., FPOe od 7,7 odst. na 7,1 odst. in KPOe od 3,3 odst. na 3 odst.
Tako bodo mandate v državnem zboru razdelili po sledečem razporedju: OeVP 81 (doslej 79), SPOe 76 (doslej 78), FPOe 8 (doslej 8).
Volilni izid je jasen: Ljudska stranka je Socialistični stranki odvzela dva mandata. S tem so volivci ustvarili med obema največjima strankama razdalje petih mandatov.
Izid volitev na Koroškem
Na Koroškem je bilo volilnili upravičencev 306,746 (leta 1959 298.028).
Oddani glasovi	279.419	(274.638)
veljavni glasovi	276.499	(271.371)
glasovi za OeVP	94.639	(88.813)
glasovi za SPOe	137.283	(136.967)
glasovi za FPOe	34.544	(36.687)
glasovi za KPOe	8.911	(6.714)
glasovi za EFP	1.122
OeVP je dobila 5.826 glasov več, SPOe 316. FPOe je zgubila 2.143 glasove. Komunisti pa so pridobili 2197 glasov več kakor leta 1959.
Od dvanajst deželnih poslancev, ki jih stavi Koroška, jih odpade šest na SPOe (doslej šest), štirje na OeVP (doslej štirje) in en na FPOe (doslej eden). Mandat iz ostalih glasov je tokrat — po volilni aritmetiki — prešel na Štajersko.
Tako so volili v naših občinah
Izidi po okrajih:
Celovški okraj: Oddanih glasov 40.020, neveljavnih glasov 437, veljavnih glasov 39.583. OeVP 13.275 (12.172), SPOe 20.588 (19.847), FPOe 4.584 (5.154), KP 999 (807), EFP 137.
‘ Velikovški okraj: Odldiamiih glasov: 21.763, neveljavnih glasov: 310, veljavnih glasov: 21.453. OeVP 8.292 (7.594), SPOe 11.015 (11.328), FPOe 1.616 (1.704), KIP 457 (333), EFP 73.
Beljaški okraj: Oddanih glasloiv: 39.546, neveljavnih 'glasov: 414, velljavtnib glasov: 39.132. OeVP 10.148 (9.547), SPOe 22.110 (21.911), FPOe 4,755 (4.852), KP 1.987 (1.600), ERIP 132.
Okraj Šmohor: V vseh občinah oddanih glliasiciv: 11.427, 'neveljavnih glasov: 109, velljavtnih glasov:	11.318. OeVP 5.100
(5.037), SPOe 4.259 (4.521), FiPOc 1.844 (1.883), KiP 88 (41), EFP 27.
Izidi po občinah:
Celovški okraj:
Mcdgorje: OeVP 159 (138), SPOe 241 (239), FPOe 33 (23), KP 2 (2), EFP 2.
Sele: OdVP 163 (120), SPOe 224 (259), FPOe 7 (8), KP 17 (22), EFP 1.
Svetna ves: OeVP 152 (145), SlPOe 254 (216), FPOe 13 (51), K P 38 (42). Žihpolje: OeVP 276 (258), SPOe 205 (216), FPOe 85 (94), KP 6 (4), EFP 2.
Radiše: OeVP 60 (61), SPOe 130 (149), FPOe 31 (29), KiP 0(1), EFP 2.
Škofiče: OdVP 236 (192), SPOe 581 (583), FPOe 34 (48), KP 7 (20). Medborovnica: OdVP 164 (160), SPOe 380
občinah. Stvari, kot smo jih doživljaji ko-'roški SJioiveincii olb .priliki zadnjega ljudskega šteltjia, sita za ivdčiimslkil 'narod nečastne in ga pred zgodovino Le omadežujejo.
Dejstvo, da se OeVP tokrat v voJiiHni 'borbi ni poslini že v aila nobenih nacionalnih gesel prolti manjšini, a je ipnii volil tv ah klij,uh Itemu na glasovih močno pridobila, potr-jluje pravilnost njenega 'tozadevnega zadržanja. S 'tem pa ,j|e že nakazana 'pot, ki jo mora ubrati stranka v mamjišiniskii politiki, če hoče utrditi in razširiti svoj položaj v idežetlii. Pridobljeno zaupanje je kaj kmahr zaigrano, lahko iza zmeraj 1
(365), .FPOe 23 (32), KP 14 (9), EFP 3.
šmarjeta v R.: OdVP 279 (240), SPOe 298 (292), FPOe 24 (45), iKIP 15 (6), EFP L
Bilčovs: OeVP 328 (280), SPOe 339 (295), FPOe 53 (61), KP 18 (26), EFP 4.
Ptakrče: OeVP 262 (276), SPOe 500 (496), FPOe 115 (93), K P 3 (2).
Bistrica v Rožu: OdVP 317 (306), SPOe 650 (675), iFFOe 55 (66), KP 56 (39), EFP 3.
Borovlje: OeVP 921 1(851), SPOe 2191 (2065), FPOe 235 (255), KP 20G (196), EFP 9.
Hodiše: OeVP 233 (230), SPOe 446 (393), FPOe 35 (34), KIP 10 (8), EFP 0.
Kotmara ves: OeVP 294 (271), SPOe 616 (589), FPOe 70 (74), KP 69 (45), EFP 3.
Vetrinj: OeVP 538 (432), SPOe 1177 (1086), FPOe 189 (260), KP 48 (30), EFP 9.
Grabštanj: OdVP 463 (352), SPOe 597 (573). FPOe 146 (212), KP 11 (9), EFP 2.
Slovenji Plajberk: OeVP 85 (82), SPOe 120 (125), FPOe 9 (22), KP 19 (21), EFP 0.
Žrelec: OeVP 357 (309), SPOe 749 (669), FPOe 90 (115), KP 35 (15), EFP 3.
Št. Tomaž pri Celovcu: OeVP 320 (304), SPOe 416 (413), FPOe 63 (71), KP 8 (2), EPP I.
Beljaški okraj
Rožck: OdVP 134 (124), SPOe 202 (192), FPOe 50 (45), KP 4 (2).
Vernperk: OeVP 405 (376), SPOe 972 (1026), FPOe 202 (240), KP 51 (21), EFP L
Bistrica na Žili: OeVP 177 (180), SPOe 169 (175), FPOe 23 (21), KP 1 (1), EFP L
Loga ves: OeVP 300 (253), SPO 611 (662), PPOe 211 (140), KPOe 75 (60), EFP 4.
Kostanje: OdVP 138 (117), SPOe 231 (261), FPOe 146 (140), KP 9 (10), EFP L
Ledince: OeVP 290 (258), SPOe 377 (390), FPOe 60 (66), KP 10 (10), EFP L
Lipa nad Vrbo: OeVP 216 (186), SPOe 523 (503), FPOe 94 (109), KP 20 (21), EFP 3.
Bckštanj: OeVP 1024 (969), SPOe 1815 (1849), FPOe 135 (144), KP 112 (70), EFP 2.
Cajna: OdVP 308 (288), SPOe 653 (652), FPOe 214 (196), KP 60 (53), EFP 4.
Straja ves: OeVP 190 (193), SPOe 300 (262'l, FPOe 23 (23), KP 10 (3), EFP L
Št. Jakob v Rožu: OeVP 688 (660), SPOe 1331 (1352), FPOe 115 (137), KP 175 (163), EFP 9.
VSI NA
SLOMŠKOVO
PROSLAVO
O	!
Akademija bo v Domu glasbe. Začetek ob dveh popoldne.
Podklošter: OeVP 837 (756), SPOe 2223 (1921), FPOe 275 (284), KP 256 (165), EFP 13.
Marija na Žili: OeVP 393 (324), SPOe 644 (680), FPOe 84 (85), KP 48 (50), EFP 17.
Šmohorski okraj
Brdo: OeVP 294 (307), SPOe 411 (448), FPOe 46 (35), KP 5 (2), EFP 2.
Blače: OeVP 188 (189), SPOe 79 (88), FPOe 36 (28), KP 3 (2).
Goriče: OdVP 124 (120), SPOe 180 (184), FPOe 12 (13), KP 3 (3). '
Št. Štefan v Ziljski dolini: OeVP 310 (289), SPOe 515 (531), FPOe 45 (53), KP 7 (2), EFP 1.
Velikovški okraj
Tinje: OdVP 141 (134) SPOe 213 (165), FPOe 48 (65), KP 2 (0).
Pliberk: OeVP 314 (311), SPOe 255 (275), FPOe 48 (43), KP 9 (6), EFP 2.
Vovbre: OdVP 336 (342), SPOe 319 (346), FPOe 51 (52), KP 13 (16), EFP 4.
Suha: OeVP 324 (309), SPOe 314 (312), FPOe 37 (38), KP 2 (3), EFP L
Libuče: OeVP 198 (194), SPOe 433 (404), FPOe 44 (49), KP 13 (13), EFP 3.
Blato: OeVP 372 (315), SPOe 343 (294), FPOe 11 (14), KP 15 (8), EFP 4.
Bistrica nad Pliberkom: OeVP 331 (313), SPOe 587 (611), FPOe 56 (62), KP 46 (42), EFP 2.
Dobrla ves: OeVP 954 (850), SPOe 1400 (1448), FPOe 118 (137), KP 63 (43), EFP 12.
Bela: OVP 344 (301), SPOe 775 (911), FPOe 53 (38), KP 117 (66), EFP 3.
Ruda: OeVP 281 (261), SPOe 402 (424), FPOe 82 (111), KP 13 (18), EFP 2.
Djckše: OeVP 246 (240), SPOe 284 (330), FPOe 60 (46), KP 3 (4), EFP 2.
Galicija: OeVP 283 (257), SPOe 445 (481), FPOe 62 (57), KP 9 (8), EFP 5.
Št. Peter na Vašinjah: OeVP 248 (214), SPOe 455 (482), FPOe 49 (40), KP 24 (17).
Grebinj: OeVP 770 (685), SPOe 595 (623), FPOe 181 (224), KP 17(13), EFP 3.
Žitara ves: OeVP 360 (324), SPOe 713 (689), PPOe 18 (21), KP 9 (9), EFP 3.
Železna Kapla: OeVP 214 (222), SPOe 548 (562), FPOe 24 (31), KP 27 (9), EFP 4.
Globasnica: OeVP 378 (320), SPOe 277 (318), PPOe 41 (26), KP 10 (4), EFP 5.
Velikovec: OeVP 810 (710), SPOe 931 (965), FPOe 331 (322), KP 28 (13), EFP 6.
Važenperk: OeVP 510 (473), SPOe 710 (704), FPOe 121 (153), KP 14 (13), EFP 5.
škocijan: OeVP 669 (644), SPOe 874 (828), FPOe 112 (113), KP 23 (28), EFP 4.
Politični teden
Po svetu ...
KUBA IN BERLIN
Sovjetska zveza je umaikniila s Kube vse »volje rakete »srednjega kalibra«. Bilo jlih je 42. Hruš&av <in Kennedy sta se tajno sporazumela, da bodo ameriške vojne ladje preštele na odprtem morju rakete, katere vrača SZ v domovino, kjer j.ih bodo — kot je namignil Hruščov — usmerili proti Zahodni Nemčiji. Dogovor jeni pregled sovjetskih ladij je (potekel v najllepšem redu. »Nadzornik« in »nadzorovanci« so se na intimnih praznovanjih svojih srečanj celo med seboj obdarovali. Vendar pa ta idila še ne potrjnje dolkončne krize kubanskega problema. Obe strani še vedno naštevata vrsto nerešenih vprašanj. Ko pravimo »obe strani«, mislimo predvsem na Washimgton ,in Havano, Ikli vztrajata pri nekaterih zahtevah, katerih druga stran nikakor noče sprejeti, oziroma olbe odločno zavračata nekatere nasprotnikove pogoje. Sovjetska zveza je pokazala v razpletu kubanske 'krize največjio pripravljenost na popuščanje, kar ji je dodelilo nehvaležno vlogo posrednika med Castrom in Ken,nedyjem, s Skoraj vnaprej zagotovljenim »dobičkom« — nezadovoljstvom v Havani in v VVashimg-tonu.
ZDA trdovratno vztrajajo pri dvdh zahtevali: Kuba mora dovoliti mednarodno ve-rafikacijo odstranitve raketnih oporišč s »sladkornega otoka«, razen tega pa mora SZ umakniti s Knbe tudi nekako 30 bomb-niikov 1L-28, katere prištevajo strategi Pentagona med ofenzivno orožje.
Miikojanova posredniška vloga v Havani vsekakor ni bila lahka. To lahko sklepamo iz precej odkritih priznanj s kubanske in sovjetske Strani o raznih nesporazumih, iz sumljivega molka kubanskega tiska o razgovorih sovjetskega (podpredsednika s kubanskimi vaditelji, kakor tudi iiz podatka, da je Mikojan podaljšal svoj obisk od prvotno zamišljenih nekoliko dni na več 'kot dva tedna. Naposled je bil, kot kaže, vendar dosežen sporazum v obliki skupnega sovjotsko-kubanSkega memoranduma generalnemu sekretarju OZN U Tamtu. Memorandum naj bi bil osnova v prihodnjih tripartitnih pogajanjih z ZDA, s pomočjo in v okvirih OZN.
Zahodni tisk razpravlja precej odkrito o možnostih ameriškega 'popuščanja v berlim-slkem vprašanju v zameno za sovjetske koncesije v kubanski krizi. Tajmo dopisovanje med HruSčevom in Kennedyjiem, ki še ni prenehalo, je dalo tem govoricam pečat verjetnosti. Boninski kancler je bil zadnje čase zelo zaposlen z notranjo krizo v Zahodni iNemčiji in njeni (koalicijski vladi, katero jie izzvala afera v zvezi s časopisom »Dev Spiegel«. Kaiže pa, da je »nevarnost« sporazumevanja med Moskvo in Washing-tonom o BerliniU prisilila Adenauerja, da
je pustili vlado v krizi in pohitel na obisk v Belo hišo. Končno sporočilo o sestanku Kennedy-Adenauer govori o »'razgovorih v neprisiljenem in prijateljskem duhu«, o »popolnem, soglasju obeh Vlad v oceni mednarodnega položaja« in podobno. Vendar kaže, da se Adenauer mi vrnil v Berlin docela pomirjen. Tisti del sporočila, ki govori o Berlinu, jie zelo meglen. Razen tega je ameriški predsednik javno pozdravil bonnskega predsednika z »neprijetno« vestjo, da j.e »verjetno na pragu pomemben prelom v zgodovini odnosov med Vzhodom in Zaliodom«.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
Ameriški delegat Arthur Dean je javil političnemu odboru generalne skupščine OZN, da se jie sporazumel z drugim podpredsednikom ženevske razorožlitvene konference Sovjetom Zorinom, da se bodo pogajanja osemnajstih zopet nadaljevala v lemanskem mestu. Nadaljevanje se bo pričelo v ponedeljek, 26. novembra. Dean je še poj.asmil, da jie bil sklep sprejet v soglasju s predstavniki drugih držav-člamic te 'konference.
FRANCOSKO-JUGOSLOVANSKA
GOSPODARSKA POGAJANJA
V Beogradu so se začela francosko-jugo-slovanska pogajanja za sklenitev trgovskega sporazuma za čas od 1. januarja do 31. decembra 1963. Jugoslavija, ki je uredila svojie odnose s Parizom po rešitvi alžirskega vprašanja, meni, da je prizadeta v svojih gospodarskih odnosih s Francijo. Jugoslovanska delegacija 'bo vztrajala na tem, da bo dosegla od Francije isto postopanje, kot ga uživajo države, ki so že članice OECE. Pariz pa nasprotno zanikuje te olajšave Jugoslaviji in izvaja v trgovinski izmenjavi znatne prikrajša ve. Jugoslovanski dolgovi Franciji znašajo okoli 90 milijlo-nov dolarjev in beograjski posredniki bi mogli zaprositi za omiljienje zapadlosti plačilnih rokov.
SLOVENCI NA VOLITVAH V TRSTU
Tržaški Slovenci so pretekle dni praznovali posebno lepo zmago Skupne slovenske liste pri občinskih volitvah v Trstu. V tržaški občini je 4.836 Slovencev glasovalo za Skupno slovensko listo in s tem slovesno izpričalo, da v njihovih prsih še bije zvesto slovensko srce.
Zmagala j.e idejia skupnosti. Tržaški Slovenci so pokazali, da jim je narodna reč res sveta zadeva, povzdignjena nad ostale zemske skrbi. Pokazali so, da so razumeli važen zgodovinski trenutek, ko je šlo za usodno odločitev: ali samostojen in enoten nastop v Skupni slovenski listi, ali utapljanje v italijanskih strankah. Izbrali so prvo, edino pravilno pot in talko položili čvrsto politično podlago za ohranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem.
Razumljivo je, da v vseh pogledih ne morejo Slovenci vedno iti vsi 'pod isti klobuk. To tudi ni potrebno. Skupnost, ki so jo ustvarili za nastop pri tržaških občinskih volitvah, temelji na programu, o katerem so se sporazumele Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demokratska zveza, Slovenska kiščanSko-socialna zveza in skupina neodvisnih Slovencev. Ta program vsebuje za vse sprejemljiva krščanska, narodnostna, socialna in demokratična načela. Izključuj,e te desne im leve lEotalitarce. Vsaka skupina ima še posebno poslanstvo, ki ga opravlja tako, da se steka v širši skupno sprejeti program v duhu medseboijne ljubezni in spoštovanj a. Ustanovlj en jie bil Svet Skupne slovenske liste. Ta skupni forum bo skrbel m jamčil za točno in pravilno izvajanje volilnega programa, sodeloval pri sestavljanju vprašanj, interpelacij, poročil tor govorov slovenskega zastopstva v občinskem svetu. Posvetovali se bo tudi o morebitnih nastopih Skupne slovenske liste in njenih predstavnikov v javnosti. Določal bo taktiko za Skupno delovanje.
... in pri nas v Avstriji
VOLITVE
Volilna kampanja za politično ravnoesje v naši deželi, ki se tje vrtdla v glavnem okrog dveh strank, se je končala preteklo nedeljlo, ko so se po vsej Avstriji vršile državnozborske volitve. (Po najnovejših podatkih jie bilo 4,805,409 volilnih upravičencev, to je okoli 210.000 volivcev več kot na zadnjiih vdllitvah leta 1959.
Že prvi izidi Volitev so jasno pokazali, da dobivlja igro Avstrijska ljudska stranka. S tem se jie njena milimetrska prednost napraim drugi največjli avstrijski stranki SPOe izdatno podaljšala. Reči moramo, da so socialisti prav zaradi volilne aritmetike imeli smolo glede razdelitve mandatov. V nekaterih volilnih Okrožjih jim je manjkalo do naslednjega mandata samo nekaj glasov. V St. Poltenu je bilo celo samo 60 glasov premalo za novi mandat. Vendar se je 1959 pri volitvah podobno zgodilo tudi Avstrijski ljudski stranki. OeVP je tokrat dobila 81 mandatov, medtem ko je Socialistična stranlka zgubila dva. Najbolj so prizadeti komunisti ter pristaši Ottona Mol-donsa EPP, 'ki se niso priborili niti do enega mandata.
V torek, 20. novembra 1962, je stara vlada odstopila. Vendar bo še provizorično nadalje vodila posle, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
NOVA VLADA
Trenutno leži na Avstrijski ljudski in Socialistični stranki, da se polbotata — najprej vsaka zase —, na kateri osnovi naj Sloni naslednja vlada. Pri teh načrtovanjih se je letos prvikrat slišalo, da Ljudska stranka misli Vključiti tudi FPOe v vladno koalicijo. To bi odgovarjalo vzorcu, po katerem je zgrajena švicarska vlada.
ROMAN RUS:
VESTI O KONCILU
Koncilska dela v začetku meseca novembra 1962
Kot smo že poročali od 1. do 4. novembra ni bilo koncilskih zasedanj, zaradi praznika Vseh svetnikov in vernih duš in proslave 4. obletnice kronanja papeža Janeza XXIII. V ponedeljek, dne 5. novembra so se koncilski •očetje zbrali na prvo glavno kongregacijo v tem mesecu, na kateri so razpravljali o najsvetejši evharistični skrivnosti. V razpravljanje je vposeglo 24 koncilskih očetov. Seje tega dne se je udeležilo 2.196 koncilskih očetov.
Sveto mašo so darovali v maronitskem obredu. Ta obred predstavlja ljudsko liturgijo. Je preprost in izpričuje živo živ Ijenje, ki se izraža v uporabi kadila, dialoga med sodarovalcem in množico, v berilih in pesmi. Obred se vrši v sirskem jeziku, ki predstavlja zadnji razvoj aramejskega, v katerem so govorili Kristus, Marija in apostoli. Ganljivo je bilo slišati prvikrat po 20 stoletjih v baziliki sv. Petra besede posvetitve v istem jeziku, v katerem jih je izrekel Kristus pri zadnji večerji.
V torek, dne 6. nov. so se koncilski očetje zbrali na 13. sejo, v teku katere so nadaljevali z razpravljanjem o drugem poglavju sheme o liturgiji: o sveti evharistiji.
Seji tega dne je predsedoval sirski patriarh iz Antiohije kardinal Tappouni. Sveto mašo je daroval škof iz Csanada na Madžarskem, msgr. Hamwas. Knjigo evangeli-
jev je izpostavil podtajnik koncila msgr. Kemp. Navzočih je bilo 2.211 koncilskih očetov. Govorilo jih je 24, med njimi ši-beniški škof msgr. Josip Arnerič.
V	sredo, dne 7. 11. so koncilski očetje nadaljevali z razpravljanjem tretjega poglavja sheme o liturgiji, ki obravnava zakramente in zakramentale.
V	petek, dne 9. nov., so nadaljevali na novi seji z razpravljanjem o brevirju. Govorilo je 12 kardinalov in sedem nadškofov in škofov, med njimi splitski škof msgr. Franic. S tem razpravljanjem so nadaljevali še v soboto, 10. nov.
Iz pisma nemških škofov
Preden so odšli nemški škofije v Rim, so objavili svojim vernikom skuipno pastirsko ipismo. Med drugim so v tem pismu tudi poudarili:
»V teku zadnjih 100 let od zadnjega koncila dalje je industrializacije naše dežele silno napredovalla, ljudje pa so se nakopičili po mestih, 'ki so se čudovito razvila. Na žalost je pa sredi tega prevrata načina življenja in dela veliko kristjanov zgubilo stik s Gerkvijo in opustilo življenje po vari. Duhovma puščava jie na široko zajela našo deželo...« Nato pravijo škofje, da morajo nemški 'katoličani ponavljati: »mca culpa« za vse, kar niso storili in kar so opustili.
»A ni dovolj to ugotavljati, ampak čutiti se moramo sokrive v tisoč rečeh te velike žalloigre v cerkvenem pogledu. Nepristranska zgodovinska raziskovanja delovanja katoliške Cerkve dokazujejo in na zgovoren način govorijo, da je bilo veliko krivde in velikih pohujšanj v življenju Cerkve v srednjem veku. Ko gremo na koncil moramo zaradi tega vsi moliti kesanje ...«
»V tej zgodovinski uri vzpodbujamo svo je vernike k resni pokori za vse nezaslišane zločine, ki so jih povzročile naše brez-
Škof iz Hildesheima v Nemčiji msgr. Janssens je odredil, da morajo vsi bogoslovci v njegovi škofiji študirati italijanski ali španski jezik, da bodo lahko nudili svojo asistenco številnim delavcem, ki iz omenjenih dežel prihajajo v nemško zvezno republiko. — Kdaj se bodo v Celovcu učili nemški bogoslovci slovensko?
božne vlade v imenu našega ljudstva, ko so gazile osnovne človečanske pravice ...«
Žal, se pri nas kristjani v pripravi na koncil niso izpraševali po krivicah, ki so jih delali in jih še delajo sokristjanom v gaženju osnovnih narodnih in človečanskih pravic. Tudi pri nas je bilo in je še mnogo pohujšanja. Kdor živi med ljudmi, to vidi in sliši na lastne oči.
SLOVENCI
doma in po sneta
Slovenski duhovniki so zborovali v Trstu
Zborovanje je bilo v Trstu dne 23. in 24. avgusta t. 1. Udeležilo sc ga je 81 slovenskih duhovnikov. Po večini iz goriSke nad skoti jr ter tržaške in krške škofije. Na sestanek pa so prišli tudi slovenski duhovniki, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v Angliji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Argentini ter Severni Ameriki in Kanadi. Dejansko skoro z vseh držav na svetu, razen iz daljnjc Avstralije.
Za vodstvo pastoralnega tečaja je bil izvoljen predsednik DuhovSke zveze dr. Al. Škerl iz Trsta, v predsedstvu so pa še bili: gg. Aleš Zcchner iz Celovca, msgr. dr. Fr. Močnik iz Gorice, direktor Anton Orehar iz Argentine, Vinko Žakelj, predsednik Dušnopastirskcga odbora za Zahodno Evropo iz Belgije in župnik Člernetz iz videmske nadškofije kot zastopnik Beneških Slovencev. Udeležil sc ga je tudi tržaški škof msgr. Santini, pozdravna pisma so pa poslali nadškof Pangrazio iz Gorice, škof dr. K 6 s t n e r iz Celovca, prelat dr.
B 1 ii m 1 iz Celovca, rektor slovenskega semenišča v Adrogueju v Argentini dr. Franc Gnidovec ter predsednik Južnoameriške Baragove zveze dr. Filip Žakelj iz Argentine.
. Pastoralni tečaj slovenskih zamejskih duhovnikov se je začel 23. avgusta s cerkveno pobožnostjo v semeniški kapeli z uvodnim premišljevanjem msgr. dr. Jakoba Ukmarja o sedanjem času. Nato je zborovanje začel predsednik Duhovske zveze dr. Al. Škerl, za njim je pa udeležence pozdravil v slovenskem jeziku tržaški škof msgr. Sautin. Dopoldansko predavanje o „vplivu tehnike na versko življenje in dušno pastirstvo” je imel g. dr. Lojze Šuštar, popoldansko o „okrožnici Mater ct Magistra” dr. Matej Poštovan, o „delavskcm vprašanju na Tržaškem” pa župnik Albin Gennck.	•>
Naslednji dan v petek 24. avgusta je bilo n^ V prej v kapeli premišljevanje msgr. dr. Jakoba Ukmarja o dušnem pastirstvu v sedanjem času, nato pa je imel dr. Matej Poštovan drugo predavanje o temi „Iskanjc poti za spreobračanje današnjega človeka”. Popoldne tega dne sta bili na sporedu predavanji: „Vprašanje sodobne katehetike dr. Lojza Šuštarja” in „Poučevanje verouka med Slovenci” župnika Marijana Živica.
Po predavanjih so bile vedno debate, nato pa so bile sprejete resolucije za praktično delo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo pastoralni tečaj vršil tudi prihodnje leto 1963 in sicer v Gorici.
Zaključno pobožnost z zahvalno pesmijo je imel v semeniški kapeli znova tržaški škof msgr. Santin. Zaključili so jo pa slovenski duhovniki z mogočno pesmijo „KrLstus mora kraljevati”.
Letošnji pastoralni tečaj slovenskih duhovnikov je bil drugi ter je znova zbral slovenske duhovnike, ki delujejo med Slovenci na Primorskem, Goriškem, Koroškem ter različnh državah po sve-
tu. Je to nekak mali slov. koncil, katerega nam^l
lelL-
je, kako še bolj poskrbeti za dušnopastirsko de” med Slovenci v zamejstvu.
Slovenske melodije na Sydnejskem radiu
V Avstraliji cerkveno petje daleč ni tako razvito kot je pri nas doma, kjer ima vsaka majhna fara svoj lastni pevski zbor. Bilo bi nenavadno, če bi bile nedeljske maše brez zborovega petja. V Avstraliji pa so navadno vse nedeljske maše brez petja — tudi ob največjih praznikih. Pri Sv. Frančišku v Paddingtonu, kjer je slovenski dušnopastirski urad, se je to malo spremenilo. Domači patri so slišali slovensko petje v dvorani in so takoj prišli k patru Odilu s prošnjo, če bi mogel organizirati farni pevski zbor — seveda za popolnoma avstralsko, angleško govorečo faro. Pater Odilo se ni dal dvakrat prositi. Šel je na delo in takoj priredil celo vrsto slov. skladb. Vzel je naravnost klasična besedila pokojnega clevelandskega pesnika Ivana Zormana, ki je napravil prelepe prevode našiti najlepših in najbolj znamenitih pesmi.
Slovenci v Avstraliji so začeli peti. Avstralski pevci so bili takoj vsi prevzeti od lepote naših melodij. Ko so prvič javno zapeli v velikanski cerkvi, je vse strmelo in o tem govorilo in tako je prišla vest o novem slovenskem zboru na ušesa tudi naj-večji radijski postaji v mestu. Takoj so prosili, da bi oddajali petje jh> radiu.
Hladnikovo latinsko mašo so Slovenci peli na čast presvetega Rožnega venca. Zapeli str tudi »Marija skoz’ življenje”, Riharjev „Panis angelieus”. potem Hribarjevo pesem na čast farnemu patro-nu sv. Frančišku Asiškemu. V nedeljo, 14. oktobra, so peli po radiu. In kar dobro je šlo. Prisluhnilo je dvomilijonsko mesto. Daleč v okolico je donela slovenska pesem. Petje vodi č. g. Odilo Hajnšek, pri orglah pa sedi gdč. Tanja Matulič.
Maša je bila zelo dobro obiskana. Drugi pa s« poslušali naše pesmi kar doma preko radia ter jih posnemali na svoje magnetofone. Petje je zbudilo veliko pozornost. Slovenska pesem bo olroga-tila Avstralijo.
Radijska postaja je prosila še posebej, naj tu Slovenci zapeli samostojno v slovenskem jeziku p® radiu. Tudi televizija sc zanima zanje.
lUotUi Uuttumz v&sti
KULTURNI
OBZORNIK
KNJIGA
® BEOGRAD
V	Beograd je pripotovala delegacija sovjetskih književnikov — glavni urednik revije »Literarna vprašanja« Vitalij Ozerov, estonski pesnik Juhan Smuul in kavkaški književnik Alim Kesokov. Kot gostje Zveze književnikov Jugoslavije bodo sovjetski književniki ostali v Jugoslaviji štirinajst dni.
® PARIZ
Uprizoritev Verdijeve »Aide« v pariški Veliki operi je naletela na izredno lep sprejem pri občinstvu in kritikih. Na krstni predstavi so sopranistko Galino Višnjev-sko, ki je pela Aido, štiridesetkrat priklicali pred zastor. Kritiki so zapisali, da je umetnica celo nadigrala Renato Tebaldi ter da je bila najboljša v tretjem dejanju. Zasedba vlog je bila mednarodna!
© SALZBURG
V	salzburškem deželnem gledališču so pripravili krstno predstavo nove opere avstrijskega skladatelja Paula Konta »Sanjsko življenje«. To delo je bilo prvotno nagrajeno na natečaju Dunajske Volksoperc, vendar opere same tam niso izvedli, tako da so se je lotili v Salzburgu. Krstna predstava je bila 11. novembra. Dirigiral je Bernhard Klee.
® TOKIO
Na povabilo časopisne agencije Jomiuri in televizijske družbe Nipon je odšla na Japonsko 42-članska Bavarska baletna skupina iz Miinchena. Nemški plesalci bodo nastopili v nekaj največjih japonskih mejili.
VELIKO SELO
V Srbiji so odkrili ikone, ki so velike umetniške vrednosti. V Velikem selu blizu vasi Slanac se nahaja cerkev, ki jo je leta 1843 sezidal knez Miloš. Po svoji arhitekturi je docela podobna ostalim stavbam te 'Trste, toda v njeni notranjosti se nahaja vrsta predmetov velike umetniške vrednosti, od ikon do cerkvenega pribora.
® AMERIKA
Ameriški arheologi so našli v razvalinah starega mesta Šehem, okoli 60 kilometrov severno od mesta Jeruzalema, tablice, ki izvirajo po sodbi izvedencev iz 18. in 12. stoletja pred Kristusom. Na tablicah so nted drugim našli sporočila egiptovskega guvernerja v Šehemu faraonu.
• DANSKA
ADanski slikar Erik Minister je izumil no-delovno metodo abstraktnega slikarstva: slike izdeluje s pomočjo svojega avto-niobilskega brisalca za šipe.
© NEMČIJA
. Med 20.000 novimi knjigami, ki so letos izšle na nemškem knjižnem trgu, ni nobe-ncga izrečnega bestsellerja. Kot razveseljive pozdravljajo knjige mladih avtorjev, zlasti iz dežel vzhodnega bloka, ki pa nikakor ne prinašajo vzhodnjaške ali podobne literature. To je prišlo do izraza na tradicionalnem predbožičnem sestanku nemških založnikov in knjižničarjev, ki sc je vršil v Bachumu. Založnik Benno Ma-scher je poudaril, da razpravljajo zlasti Poljaki in pisatelji v Jugoslaviji kritično o vprašanjih sile in oblasti na tak način, kot bi to v sovjetski coni Nemčije nikoli ne dovolili.
•	NURNBERG
Mladi gledališki umetniki v Niirnbergu so ustanovili skupino »Novo gledališče«, ki se je prvič predstavila javnosti koncem septembra. Člani gledališča so pripravljeni u-prizarjati gledališke predstave po naročilu kar na domovih naročnikov, ki premorejo dovolj velik prostor in pa zadostno vsoto za honorar.
•	PARIZ
V Parizu je umrl skladatelj Aleksander Spitzmueller. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta »Beati mortui« in eden iz-med »Psalmov«, ki so ju izvajali prvič na Beneškem festivalu leta 1952.
•	RIM
Dirigent Tullio Serafin je postal glavni Umetniški konzulent pri rimski Operi. 84 let stari Serafin je bil od leta 1924 do 1934 prvi dirigent v Metropolitanu v New ^orku.
V svetlobi ,Mrtvega oznanila' Bora Kostanka
Ob dotikih z odmevi na uprizoritev v celovškem Domu glasbe
Nismo imeli v programu, da se bomo v slovenskih in nemških listih razpisovali o mojem dramskem poizkusu »Mrtvo oznanilo«, ki je otvorilo (slučajno) odrsko pomlad novo ustanovljenemu odru mladje; ni se nam zdelo v smislu poizkusa ter nivoja odra, da bi postavili v drami podano izpoved na nivo, ki bi ustrezal ravno še sledečemu poljudskemu duhu, ter servirali kvintesenco na način, ki bi gledavcu prihranil vsak razumski postopek. Tudi beseda ob poizkusu izpod peresa Miška Mačka ni imela tega namena. A ko zapažamo, da gredo nekateri pisci poročil ali kritik (namenoma ali nenamenoma) mimo bistvenih dramskih teženj in sploh mimo »kritike« ali »reportaže«; ko se razkošatijo v pripoved vseh mogočih pristranskih momentov in se otiplje, da jim je tudi (ali prav) kulturno delo le povod za taka iznašanja; ko se k ozkostransko se ponavljajočim pogledom pridružijo še mogoče prav zaradi tega napak sprejeti odstavki; ko začenjajo inozemski slovenski listi dobesedno prevzemati te izneske v svojem tisku ter s tem širiti stvari, ki jih v tem slučaju ni, ki kažejo samo, da pisci teh odmevov niso zadosti sledBi in razumeli, zakaj je šlo — se nam zdi pojasnjujoča beseda vendar potrebna. Prav zaradi stvari same ter zaradi šepajočih piščevih odnosov do umetnosti v splošnem. Opiram se na predloge odmeva v Slovenskem vestniku, vendar velja odgovor nanj — vsem.
Vedno zopet se najdejo ljudje, ki umetnosti postavljajo drzne kriterije, ki tako izzvenijo bolj v osebne pogoje napram umetnosti. Nekje smo brali: »Umetnina pa bo Mrtvo oznanilo postalo šele tedaj, ko se bo avtorju posrečilo, tisto, kar je sedaj še naravnost povedal, prispodobno povedati tako, da bo vseeno vsakdo vedel, za kaj gre«.
Ne bom sam ocenjeval svojega dela, ali je umetnina ali ni. Pač pa se človek spotika ob vseh onih kriterijskih ljudeh, ki si predstavljajo umetnost tako vsakdanjo, da jo je mogoče opredeliti z nekaj napotki in kopico dobrih naukov. Mogoče je za pisca citiranega stavka bistvo umetnosti v prispodobnosti, potem je umetnost pač zelo omejena in zaprta. Vsaka napoved, ki sc giba komaj na akcidenčni periferiji kažipotov v »raj« umetnosti, se nam zdi prazna in filistrska — in je zato ne priznamo!
Načelno se nam protivi, da vsakdo hoče razpravljati o umetnosti ter da o stvareh smejo dogmatizirati ljudje, ki — oprostite — o stvari le malo ali pa ničesar ne razumejo.
Mrtvo oznanilo je res poizkus; a poizkus, ki zahteva kljub vsemu jasen odgovor. Kdor je mislil, da je šel tisto nedeljo »gledat igro«, se je precej zmotil. Mogoče smo prepozno zapazili, da v tej drami ni bilo gledavcev, vsi smo »igrali«. Fant, dekle in čakajoči so bili le naše globlje oči, naša pazljivejša ušesa, naš podvojen čut, naša plodnejša duša. In to dramo še vedno igramo vsi navzoči do neke točke, ki se še vedno dotika prostornega trenutka, ki je ostal še od tiste nedelje poln umiranja (na ukaz oblasti!!!) glasbe, predmeta, duha in teles, poln besedne otrplosti in olesenelosti kretenj. Nekje neha skupen utrip, nekje prične nastop slehernika v slehernih življenjih ...
Vrsta je bila na tebi, da bi nastopil in s tvojim odgovorom napolnil odprtost, ki je obvisela ob koncu drame na odru. Ne morem presoditi, koliko ljudi je to storilo. Samo sodeč po nekaterih javnih odmevih vem, da vsi tega niso storili. Kajti razlaga — kot jo beremo na primer v Slovenskem vestniku — »da je samo v filozofskem razglabljanju mogoče stvari najti sprejemljiv zaključek in zadovoljiv odgovor«, je zelo poceni odgovor na odprto dramo, je v bistvu resignacija (ki jo očitajo nam), beg pred resničnostjo v neko nadaljnje skrivno čakanje, predvsem pa strah preti osebnim dejanskim »da« k fiasku ob odprtosti.
Kajti v smrti »na ukaz oblasti« še dolgo ni resnične narodnostne smrti; da, prav v tem je povod vsemu upravičenemu optimizmu, ki se nam v odprtem povabilu dramskega zaključka ponudi posebno očitno, ki pa so ga kritike obrnile v pesimizem (primerjaj I, 3. prizor. »A vi pozabljate, da je razlika med smrtjo in pokopom. Življenje je pogoj za vsako smrt, za pokop so pogojni le pogrebci«. Pogrebci so na delu, a to ni usodno; ves življenjski narotlnostni optimizem je v naslednji viziji: »Najprej mora priti čas življenja vsakemu narodu«, preden utone na ta ali oni način v lavi zgodovine. In ne bo za naš rod ta čas šele prišel? Ob tem življenju bi nas moral tekst razsvetliti do optimističnejših kritik!
Piscu ali piscem odmeva v Slovenskem vestniku odgovarjamo, da fantova smrt ni samomor. Da torej stavek »beg poti vlak ne more biti izhod in resignacija ne sme biti program« nikakor ne drži, ker nasprotuje celotnemu idejnemu smislu, je mogoče razložiti bolj s preslišanjem teksta ali prehitrim begom besed mimo našega posluha, kakor z namenoma tako postavljeno rešitvijo.
Ob vseh razveseljivih nalivih mnenj o tej drami, ki je marsikoga privedla vsaj do molka ali ga prestrašila in razburila, imamo vtis, da bo Mrtvo oznanilo za nekatere tudi še zdaj ostalo »osporavan torzo«. Tako kot so ob predstavi Mrtvega oznanila zajahali spet čisto osebni konjički čez kulturno polje — ne da bi pomislili, da podkve le škodujejo rasti, bomo verjetno doživljali še nadalje, da vsi vendar ne jemljemo tako resno — pogreba naše besede. Res je, osebe Mrtvega oznanila so se prikazovale v objetju smrti in teme, vendar moramo vedeti, da samo zato, da boš živel — ti. Kajti venomer morajo znati nekateri umreti, da morejo drugi živeti.
Boro Kostanek
Celovška »Kleine Zeitung« je v svoji številki po uprizoritvi »Mrtvega oznanila« nemški javnosti predstavila oder in dramo v poročilu, ki ga dobesedno prinašamo:
Slovvenische Laien-Buhne stellt sich vor
BORO KOSTANEKS »MRTVO OZNANILO« IM BLAUEN SAAL
W)ie wir berdits in unserer letzton IVochenausgabe amgekundigt haiben, trat am Sonntag, den 14. Oktober 1962, um 14 Uhr, ain Kr e is ven jungen spielbegeisterten Menschen, dar sich »Oder mladje« (Biihne Junigholz) nennt, arstmals vor dre Ofifent-lichkait. Zu diesom bedeuLsaimen Ereignis, beli dem das Erstliogsdrama des beraits din der Zieiitschiift »mladjic« hervorgetretenen jungen slovvanisohan Karntner Dich-itars Boro Kostanek zur Auffuhrung gelanigte, waren auch Vertrater des offentilichen umd kuituirellen Labens des Karntner Slovvoncn enschienen.
Diiese Auffuhrung, die miter der Regie des 'bereits in anideren einfaicheren Stiik-'kan arprobten Slavistilkstudenten Erich Prunč zu ainem hiiinreiBendan und quali-tatsvolilen Ereignis wurde, zeigt in symboilischen Gestalten, dre nur als Typan auf-troten, dan Leidcnseveg eines klainen Volkes und scblieBlIich die Letargie im Mikle-werdon nach danemder Anstrengung. Bursch umd Madchen, hervorragonid darge-steMlt von Erich Prunč und Maria Partl, suchen sich in der Nacht und fimden sich schlieBlich. Ihr Idealismus sietzt manche Menschen ihrer Umevali auf tlie Anlklage-batnk, muB aber festsltellen, daB die Schultl dieser Vensunlkenheit in slich sefflbst micht immer bei dan etinzelmen selhst liegt. Die Menge der \Vartenden, die das ganze Spiel tiber auf dar Biihne bleilbt, iat Representant des Volkes mnd zeigt es in bezeich-nender und oft nur amgedeuitetan Einzelschidksalen. Der unsichthare Kirnig gibt den AnstoB fiir das Veihafllten der beiden Hauptgestallten Bursch umd Madchen.
Die Regie salh eine in der modemen Thoatenliteratur hauifitg geiibte Praxis vor: offene Biihne vor Begimn der Vorstellung, die Sohauspieler traten aus dem Publikum, sie sprechen z um und fiir das Publikum, denn die leise Anklage gilt jedem eimzellnen.	Dr. R. V.
Založniški jubilej Matice Hrvatske
Pred 120 loti, deta 1842, je bila v okviru Narodne čitallmice (ilirske ustanovljena Matica hrvatstka.
V »vezi z buditvijo narodov v Evropi, posebno sdovanislldh, so se začele povsod usta-navljalti matice, v dilju, da s pomočjo prosvetnega dela pomagajo pri oblikovanju narodnosti. Tako jie bila 1. 1826 ustanovljena Matica Srbska. V dkiviru IIirske čitalnike pa jie bila ustanovljena tudi Matica Ilirska. Pojavila se je kot društvo, katerega namen je bil dati hrvatskomu ljudstvu potrebne knjige, s pomočjo katerih hi dvignilo svojo kulturno raven.
Leta 1874 je Matica Ilirska menjala svoje ume /in ga spremenila v Matico Hrvat-sko. Ta jie še bolj okrepila svojo dejavnost. Izdala je vrsto knjig takrat najuglednejših hrvaških pisatdljev.
Matica Hrvatska razpolaga danes z več knjižnicami, kjer je moč dobiti vsa dela, od grškonimslkih klasikov do najsodobnejših pisateljev, od zgodovine umetnosti do zgodovine književnosti, političnih zgodovin, pedagogtije, sociologije, itd., kar jasno priča o tem, kako živo se je Vključila s »vojnim delom tudi v najmovejša svetovna dogajanja.
Liferarna sezona v Franciji
V Francijii je nova literarna sezona že v .polnem teku. Po množini noVih knjig je med založbami 'tudi to jesen na prvem mestu Gallinard, ki mu pa sledi takoj za petami založba Julliard, za katero pa tudi me zaostajajo mnogo Seull in Laffont. Pa tudi nekatere stare založbe, ki so v prejišnjiih letih oklevale z izdajanjem navdih del, poskušajo zamudo nadoknaditi. Tako se je založba Grasset pojavila talko j v začetku nove sezone z neverjetno velikim številom novih romanov.
Časopis jie piše, tla še ni bilo nobeno jesen tako velike poplave novih knjig. Kri-tfiki in čfami raznih razsodišč za književne nagrade so se znašli pred tako množico ostvarjenj neznanih začetnikov, da morajo imeti že veliko spretnosti in zanesljiv nagon, če hočejo izluščiti zrno od plevela. Si-. cer pa pišejo pariški kritiki, da še niso odkrili takih novih del, ki bi jiih lahko pripanočiHi čitateiljiem in članom razsodišč za skorajšnjo podelitev tradicionalnih nagrad, kot so Goncourt, Renaudot, Femina in Medicis.
Kritik revije »Arts«, Mathicu Galey, razočaran predlaga, naj letos nagrade Gon-oourt sploh ne ipodelijo, da se ne ponovi blamaža iz prejšnjih let, ko so podelili to najuglednejšo francosko kmjliževmo nagrado brezpomembnim avtorjem.
Drugi 'kritiki gledajo na položaj sicer manj mračno, čeprav tudi oni še niso iz poplave novih del izločili i niti enega dela, ki bi se odlikovalo po posebnih vrednotah. Kritik dnevnika »Monde«, Pierre Henri Simon piše: »V novi sezoni ne primanjkuje romanopiscev, ki znajo pisati, vendar so njihova dela polna žalostnih misli in črnih slutenju« Sicer med na novo objavljenim,! deli mladih piscev omenjajo zlasti romane »Beg na Dansko« Jcan-Claude Brisvilla, »Jug« Yvesa Bergera, »Gosposki otroci« Guya Ponče de Leona in »Pometač snega« Rene-Jeana Clota. Uspeh je dosegel tudi roman mlade alžirske 'pisateljice Assie Dc-bar »Otroci novega sveta«.
Tako je Je težko napovedati, katera nova dela si bodo v prihodnjih tednih pridobila znane literarne nagrade Francije. Literarni tisk raje piše o delih že znanih pesnikov. Od teh je vzbudil večje zanimanje nedavno objavljen roman Roberta Es-carpita »Sveta Lisistrata«. Escarpit je bil do sedaj bdlj znan kot literarni sociolog, kot pa pisec romanov. To neobičajno duhovito pisano delo nadaljujle najboljše izročilo klasičnega francoskega romana. Kritiki sicer očitajo Escarpitovemu romanu 'konstruktivizem. S iliimpatijiamiii so tudi sprejeli novi roman akademika Mamica Genevoixe »Loira, Agneza in otroci«, ki riše zgodbo, like in čustva iz davno minulega sveta. Kritiki omenjajo še nove romane srednje generacije kot so Gilbert Ces-brone, Loys Nasson in Colette Andry.
Primerjajoč sedanja dela starejših in mladih francoskih pisateljev je neki fcri-■tik zapisal, da jie mlad francoski pisatelj, kot sc zdi, nagnjen k temnim barvam in brezizhodnim mračnim razmifilj anjtem, medtem ko starejši ,pisatelji na srečo izražajo v svojih delih vedno ipolnost življenja, človeško srečo in bodočnost.
ST. JAKOB V ROŽU (Zlata poroka)
Le redko doživljamo jubileje zlatih porok. V nedeljo, 4. novembra, sita mogla stopiti pred alatoporoiini oltar Korpni-kova jubilanta iz Velike vesi. Prim Waiz'ko in Ana, rojena Fantur. Prav na obletni dan svoje poroke, ki sta jo obhajala 4. novembra leta 1912 ob asistenci pokojnega župnika Mateja Ralžuna, sta prišla s svojimi otroki in otrok otroki v župniško kapelo, da obnovita svojo poročno obljubo ljubezni in zvestobe ter se zahvalita za božji blagoslov in božjo pomoč. Po obredu zlate poroke je bila zahvalna sv. masa. Na domu pa se je razvila vesela družabnost v krogu Ožjih sorodnikov. Do solz ganjena sta jubilanta prisluhnila deklamaciji vnukinje Fride Zwittnig, ki je govorila o nedolžni Uršiki med angelčki in o Primiju ter Miciji, ki ju ni več mod žir vimi. In se zopet nasmejala Ob veseli pesmi lastnih otrok in ostalih sorodnikov iz Korpnikove in Mežnarjeve družine. Izmed 13 parov novoporočencev leta 1912 sta edina, ki obhajata ta jubilej. Le Kranjčeva mama Uršula Egartner, rojena Isop iz Lebnove družine, in Vožnikova mama Uršula Groblacher, rojena Isop, sta Se edini živeči vdovi izmed tistih tedaj srečno poročeniih. In pred mesecem, 7. oktobra, je odšel Mežnarjev oče na Tešinji, ki bi bil letos 29. L praznoval zlato poroko, če mu ne bi umrla žena že leta 1959. Korpni-kovemu ateju in mami pa smo napili in zapeli, naj v zdravju dočakata še 65-letn.i jubilej — biserno porokol
SKOČI j AN (Poslovil se je ...)
Počasi uničuje otožna jesen lepoto in življenje v naravi. Zdi se, kakor bi tudi posegala in motila lepoto, srečo in zadovoljnost v lepili družinskih krogih.
V teku dveh mesecev je kar trikrat posegla v družine in prekinila troje zelo dragocenih življenj. Poslovil se je od nas priljubljen in spoštovan n adgozdar g. Luka O tič.
Resnično je, da kar dela človek v mladosti in s Čimer se ukvarja, to najraje nadaljuje tudi v starosti. Tako je rajni nad-gozdar g. Otič imel največje veselje v pokojninski ddbi z delom v lepem vrtu, kjer je gojil cvetlice in skrbel za mlada drevesca. To je bilo njegovo veselje in smemo reči njegova nedolžna zabava. Za stvari, ki se ga niso tikale neposredno, se ni bogve kaj zanimal.
Zaradi lepega značaja je bil .povsod priljubljen in spoštovan. Imel je lepo posestvo, katero pa mi mogel sam obdelovati radi pomanjkanja delovnih moči. Dal ga je v najem. Bil ije izkušen in v dolgi dobi 80 let je iz lastne izkušnje vedel marsikaj povedati.
Poštenje in vera sta vedno tesno združena1. V njem najdemo tudi to lepo lastnost, ki dela človeka dragega' Bogu in ljudem, namreč vernost. Kakor je omenil g. župnik Koglek v svojem nagrobnem govoru je bila pokojnikova hiša prva, katero je on ob nastopu v župniji posvetil presvetemu Srcu. To vero je kazal skozi celo življenje. Mohorjeve knjige so vsako leto med prvimi našle zaželen vstop v družino.
Trpljenje je delež vsakega Človeka na zemlji. Tudi to ga je spremljalo, a ga ni Strlo. Pred nekako dvema letoma ga je v nočnem počitku neopaženo zapustila njegova vzorna Žena in se preselila v večnost. Globoko segajoči udarec! In to je bilo menda povod, da je njegovo življenje vidno slabelo in pešalo. Pred šestimi meseci je moral leči v posteljo, katere ni zapustil, dokler ga smrt ni rešila in 9. novembra odpeljala v njegovo pravo domovino.
Preteklo niedcilijo je bil pogreb. K Ij ub neugodnemu vremenu je bila udeležba številna. Očiten dokaz njegove priljubljenosti in spoštovanja, ki ga je uživali med svojimi. Sedaj počivaj in uživaj zasluženo plačilo. Da, počivaj v miru!
ŽELEZNA KAPLA (»Pri kapelici«)
Preteklo neddljo so se nam predstavili igralci iz Železne Kaple z igro »Pri kapelici«. č. g. Ikapllam Wutte so ob začetku razložili, da jp bila 'igra predviden;) za prihodnjo nedeljo, Zaradi Slomškove proslave v Celovcu pa so morali igro preložiti na nedeljo prej. Zato naj< bi gledalci ne gledali preveč kiliitrično, če bi ne šlo vse tako, kot bi morallo. Vendar pa miMimo, da je bila ta Skrb odveč, kajti vsi igralki so svoje vloge podali prav dobro. Nekaj jih je bilo celo prvič na odru. In mckalteri, morajo prihajati dve uri daleč na vaje. Posebno nam
n ms mGiomkem
je ugajali pastir Jurček s svojo veselostjo in žalostjo, s svojb zaljubljenostjo v Agato, ki pa njegovih besed ni vzela resno iln mu je vrhu tega še ponagajala. Tudi trgovec Lipe je dobro rešil isivojo vlogo. Da bi si pridobil srce Metke, je ubil in oropal poštarja, da bi tako s tem poplačal svojie dolgove. Metkino srce pa je bilo vdano Ivanu, ki ga je Lipe zato sovražil. Tudi sum o umoru j;e Lipe zvrni 1 na Ivana. Tako so Ivana obsodili ma dvajset lat jleče. Ivanova mati iln Metka Sta obe prepričani o Ivanovi nedblžnolsti. Lipe je mislil, da bo tako laže dobil Metko. Tudi očeta j,e že pregovoril, naj mu da Metko. Metka pa je vsak večer hodila h kapelici im tam prosila, da bi se vse srečno izteklo.
Ivan in Matka sta svoji vlogi prav mojr strslko rešila, pravtako mjagova mati in njen oče. To lahko :trdimo tudi o vseh drugih igralcih. Želimo fantom in dekletom 'pogumno pot naprej. Kmalu nas spet po|vabite v farno dvorano na novo 'igro!
VOGRČE (Razne novice)
Hvala Bogu, da pri nas ni nič posebno novega. Saj novice so navadno bolj žalostne kot vesele. Zaenkrat ni: nič pogorelo, četudi smo billi ognjla vajeni. Talklh novic tudi ni, da bi kakšen tak, ki Vogrčam časti ne dela, odšel kam drugam od nas. Ceste
(Nadaljevanje)
Prehitro je minil teden našega bivanja v Rimu. OPrišel je znameniti 11. oktober, Obenem zadnji dan. Dobro smo ga izrabili.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali proti katakombam sv. Domitile, Tako smo vsaj obiskali te pomembne in svete kraje, kjer so imeli rimski kristjani prva stoletja preganjanj svoje bogoslužje in kjer so pokopavali svoje drage, zlasti pa mučence. Na grobu-oltarju sv. Domitile je maševal novomašnik, mi pa smo se v tej podzemski cerkvi-stari baziliki v duhu združili z rimskimi kristjani in vsemi mučenci, ki jim je bila ljubezen do Boga in bližnjega tako močna, da so za njo žrtvovali vso udobnost, premoženje in večkrat tudi življenje. Ostali duhovniki so maševali na grobovih drugih mučencev v katakombah.
Potem pa hitro v Vatikan k sv. Petru! Neposredne priče bomo -največjemu cer kvenemu dogodku zadnjih stoletij, pričetku 2. vatikanskega koncila.
Tehnika nam danes omogoča, da lahko skoro po vsem svetu istočasno po televiziji (Fernsehen) gledamo ta veličastni dogodek in še 'bolje, bolj natančno kol tisti, ki so bili pri Sv. Petru v Rimu. Toda je za katoličana že nekaj osrečujočega, nekaj, na kar je ponosen: jaz pa sem bil zraven, prav tam! Ko se bo še dolgo govorilo o tem koncilu, bo vedno ob njem lep spomin in hvaležnost Bogu, da mi je rial priliko doživljati rib konrilu moč, ugled in veličastvo svete Cerkve.
Koroški romarji smo stali na trgu prav blizu sprevoda, v katerem je bilo 2600 škofov, 80 kardinalov in bb koncu sprevoda papež sam, ki so ga nesli na sedežu, ime-
skozji blatno vas tudi še nimamo asfaltirane.
Pač pa imamo sedaj nekaj novih družin, teh smo pa veseli. Po dolgem mrtvilu So se naši »čakajoči« le razgibali. Na Žrdo-vega Hanzeja smo že dolgo čakali, kdaj bo
v	svoj novi lepi dom pripeljal gospodinjo. Dne 19. avgusta jo je pa le! Zvesto čakajoča je Gojarjeva Neži. Kot je bila popreje pošteno, pridno dekle, tako bo sedaj dobra 'gospodinja v novem domu.
Za njim se je opogumil Hanzejev brat šimej. Kot Skladiščnik pri železnici je zaslužil in ši tudi pridno postavljal novi dom zraven starega. Draga ženka mu je Gusti Kotnikova. Kar v Vogrčah jo jie dobili, da ni bilo treba drugam hoditi v vas in zakaj ne, če imamo tako pridne dečve. Gusti je bila naša cerkvena peVka, pa tudi dobra igralka na našem odru farne dvorane. Prehudo bi bilo, če bi z vsem prenehala, vsaj v božjo čast bo gotovo še rada pela. G. župriik se ji je pri poroki posebej zahvalil za zvesto sodelovanje pri fari.
Tretja poroka jle bila na sv. Martina dan. Tretja nevesta je Malči Kristan, pd. Trapova, ki pa ne ostane pri nas, ker jo je ženin Hanzej Perkonigg odpeljal v svoj no
vi	dom v Kotmari vesi. Ker je bila vsa zadnja leta itak od doma, jii ne 'bo pretežka ločitev, ko staršev nima več. V Kotmari' vesi pa je že poročen njen brat. Zeblo je men-
novan »sedes gestatoria«. Ker so ga nesli prav mimo nas, smo opazili, da je bi! nekam bled, zaskrbljeni Kakor da čuti velikansko odgovornost in breme, ki si ga je nadel s tem koncillom. Toda ob govoru za pričetek koncila v cerkvi sv. Petra je bil zopet pravi Janez XXIII: duhovno čil, jasen, optimističen in ves boder. In to Ob svojih 81 letih!
iDočim je bilo še zjutraj slabo vreme, se je hitro zjasnilo dh nas je na trgu sv. Tetra obsevalo toplo sonce. Lepo vreme je gotovo pripomoglo h krasoti tega dneva. Ko je bil vsaj začetek tako lep in srečen, je bil papež zvečer kar mladostno vesel, da je ob njčgovih besedah vzvalovala vsa ogromna množica, ki je z gorečimi bakljami prišla na trg sv. Petra.
O koncilu pa smo itak toliko slišali ali brali, da md ni treba o njem posebej pisati.
Za konec našega romanja v Rim smo popoldne napravili izlet v Grotaferrata, približno 15 km ven iz Rima. Tam imajo svojo hišo slovenske šoliske sestre in včasih je bil tam tudi noviciat. Tako smo si ogledali tudi lepo Okolico Rima, kjer ima tudi papež v Castelgandolfo svoje letovišče. Tani so mali griči, posejani z vino gradi, vrtovi in vasdeami. Med bujnim zelenjem in palmami je tam pristava naših sester.
Postregle so nam z grozdjem, pa kakšnim! Kar sproti ga je zmanjkovalo, zaboj za zabojem. Potem pa še s klobasami in vinom, pravim »fraskatiljem«. Tako so romarji vse .pospravili, kot da bi že dolgo ničesar ne jedli in nekateri so se založili še za pot nazaj domov. No, BOg požegnajl Po vseli napornih dneh v Rimu je bil ta izlet
■da ne bo. Iker je Hanzej pečar in ji bo že dobro peč postavil, da bo še raje pri uljem. Gospodinjiti pa 'bo tudi -dobro znala, ker je bila v gospodinjski šoli v St. Rupertu.
Vsem novoporočencem želimo obilo božjega blagoslova v srečnem zakonu!
Lepo vse to, toda sedaj smo v Vogrčah brez dečel! Kar na hitro so vse ušle v zakonski stan. Pobov pa toliko! Le kam bodo pod okna hodili? Pa tudi pri sosedih v Rdmkdlah, Ropljah, Dobu, na Blatu jih nič nd. Bolj daleč hoditi je pa tudi nevarno din če jih premalo 'poznajo, se .lahko opečejo. Kar smilijo se nam. Ge počakajo deset let, bo pa več možnosti. Sicer pa pravijo; poročiti' se in dolgove plačati' je do
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODEION
VIUACH Lederergasse 12
Tujskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust!
smrti čas. Tudi pri nas dinamo nekaj takih, ki si talko mislijo: poročiti se jie do smrti čas, kajne?
SELE
(Srebrni jubilej in poroka)
Neopaženo je šal letos mimo nas jubilej; morda se ga niti jubilamtka sama ni zavedala. Naša organdlstinja Katarina Čebul namreč. Že 25 let daln za dnem sedi pri maši in drugih ceilkvcndh opravilih za orglami, iin jdm Izvablja ubrane glasove, (kr narave obdarovana z dobrim posluhom se jie učila Oiglaiti in Igrati na gosli pri organistu iln olbčilnslkem tajniku Simonu Kocijanu, ki je v Selah službovali od 1. 1921 do 1936, znam po svojih podlistkih '»Rutarjev Jur«. Po njčgovli smrti je pred 25. leti prevzela oiglamje in se IL 1938 pomočila z novim občinskim tajirnJkoon Lojzom Čebulom, ki se pa žal ni več vrnil iz vojne. Kljub svojim 58. Idtom naša organiistinja še vedno dobro obvlada orgle in pri petju je njen glas poln, svež din mladosten, odliku-j;eta jo točnost in dobravoljinotst din jie duša pevskega zbora.
Ob srebrnem jubileju njenega organr-stovskega dela ji vsi farani hvaležno din s priznanjem čestitamo din želimo, da bi to Službo še dbllgo mogla vršiti v čast božjo in podvig bbžjie šlužbe ter mimo živeti s hčerko (Matrico v svojem ljubkem domu. Ker se bliža tudi njen god, združujemo j čelsitliitikamir k jiubiiejiu tudi naša godovir voščila!
#
V polnedeljidk, dne 19. nOvemibra, Sta stopila spremljlama od števiinih svatov pred poročni oltar zidar Vincenc Olip, pd. Kri-štanov in Nežcj Oraže, pd. Ravnikova. Že-iiltovanjie j|e bilo v Trklovi gostilni. Mlademu paru želimo srečno skupno življienj-Sko pot do srebrne in še zlate poroke!
To je iblila letos sedma in najhrže zadnja poroka. (Pmiboidnjle leto jie preldpust dolg-Naj pridejo takrat na vrsito vsi, ki so se naveličali samskega stanu.
nekak oddih in hvaležni smo vodstvu romanja in častitim šolskim sestram /a ta »sladkorček«, ki je še ]x>sehno osladil vse naše romanje. Z najboljšim razpoloženjem smo se vrnili v Rim in kar težko je bilo pospraviti kovčke za povratek.
*
Prepričan sem, da lahko v imenu vseh romarjev povem: vsi smo bili srečni in veseli, 'da smo se udeležili tega romanja-Bilo je sijajno organizirano, poskrbljeno za naša telesa in duše, imeli smo skrbne m požrtvovalne vodnike v Rimu dn smo lahko koristno izrabili ves čas. Zasluge imata predvsem dva:	Slovenski dušnopastirski
urad v Celovcu, ki je tehnično pripravil in organiziral romanje in je v njegovem imenu imel vodstvo romanja g, Hanzej Dersula iz St. Jakoba. V Rimu pa je celotni program in oskrbo pripravil aiovamašnik preč. g. Andrej Kajžnik, kr si je poleg novomašniih skrbi nadel še to breme. PO” malgald so mu še njegovi tovariši bogoslovci. Z darilom, ki so ga romarji prinesli g- no-voniašniiku v Rim, naj se izkažejo hvaležne za vse delo. Hvaležni pa smo predvsem Bogu in vsem, ki so pripomogli, da imamo prav ob pričetku vatikanskega koncila novo mašnih a iz našega naroda!

SLAVNOSTNA AKADEMIJA
ob stoletnici smrti
ik&la c Ante na ^Martina Motnika
v nedeljo, dne 25. novembra 1962, ob 2. uri popoldne v veliki dvorani
Doma glasbe v Celovcu.
Prirejajo: Krščanska kulturna zveza s sodelovanjem Družbe sv. Mohorja, Akademije slovenskih bogoslovcev, slovenskega učiteljstva, Zveze pevskih društev in Koroške dijaške zveze.
Vstopnice dobite v pisaulnli Krščanske kultuirme zveze ih v hedeljio pri blagajni v Domu glasbe v Geliovou.
Bili smo na novi sv. maši v Rimu
Številka 47 — Stran 5
Vinko Zaletel:
cSlomjkovc) potoiuinle pred 130 leti
(Nadaljevanje)
Drugi dan sta se v naj hujšem dežju peljala proti Paternioniu, toda voz je bil vsaj pokrit. Oglasila sta se pri nekem katoliškem trgovcu. (Popoldne se je vreme zjasnilo in sta preko Spittala prišla do Moll-briidke in tam prenočila.
20. avgusta je na nadaljni poti Slomšek obiskal svojega prijatelja, župnika Finde-neka v Sachseniburgu. Tu je bila v minulih (francoskih vojinalh znamenita trdnjava, ki je zapirala Dravsko dolino in bila zato ključ za celo Tirolsko. Prav v bojih s Francozi v Sachseniburgu se je posebno odlikovali avstrijski poveljnik Tiirlk in si pri-dobil slavo kot »koroški Andrej Hofer«. I iirk, pravilneje Turk, Iker je slovenskega pokolenja, je pokopan v Gospe Sveti. Popoldne jo je župnik spremljal do Kolbnice v Meljsko dolino (Molka!). Ogledali so si grič sv. Mihaela, kjer je po izročilu v rimskih časih stal tempdlj rimskega bojnega boga Marsa. Proti večeru sta prišla v Gornjo Belo (Obervellach). Tu je bil rojstni kraj treh takratnih zlatomašnikov, bratov Praškovičev. Njihov oče je bil Hrvat ali Srb in je od Turkov pribežal na Belo. Sploh pa so v vseh teh krajih prej živeli Slovenci. Poleg imen je zanimiv dokaz tole; po tej vojski so prenavljali tu neko hišo. Ko so odstramjali omet, so našli sipodaj prav razločen napis »Gostilna«.
Se isti elan je prišel Slomšek v precej visoko ležečo Mallnico (iMalnitz). Kurat mu je postregel, toda prenočiti je moral v gostilni, ker v župnišču ni bilo prostora.
„ Nevarna pot čez Visoke Ture
-dl. avgusta Ob po! šestih zjutraj. — kaže, da so tedaj holj zgodaj vstajali kakor mi — sla nastopila ob silnem vetru planinsko pot čez Ture (Tauern). Ker je pot nevarna, si je Slomšek najel planinskega vodnika. Vzpenjali so se vedno više, planina je postajala vedno bolj gola. Tu in tam So Sk čez planinske travnike, kjer so Melj-•čani spravljali v 'kupe seno, ki so ga potem pozimi v smrtni 'nevarnosti spravljali v dolino. Vsak večer so se (poslovili od domačih, ber niso vedeli, če se še vrnejo z nevarne poti. Eno uro pred gorskim prelazom so prišli do zidane kapele, ki jo je dal posta-viti prošt Praškovič. Prav tedaj jo je slikar slikal, pa hi skoro zmrznili od hudega mraza. Kapelica naj bi služila tudi kot zavetišče popotnikom, če bi jih zalotilo na tej višini slabo vreme. Od tu naprej jih je nadlegoval dež in vdter. Ko so pa prišli na vrh, ki je 'bil označen z le enim križem,
’ račelo močno snežiti. Prav pod križem, na koroški strani, je vodnik pokazal 'ktaj, kjer so mislili na državne stroške graditi gostilno. Slomšek je bili hudo lačen. Prepoten in od ddžja ves premočen je zbi-'raJ, zadnje moči, da bi prišel čez nevarno vi'šino. Na tem mestu so našli večkrat mr-'tve ljudi, ki so se brez vodnika spustili na nevarno pot in se v snegu izgubili. Pre-
cej daldč 'so šli po zamrizlom snegu in morali so delati v sneg močne stopinje, da jim ni spodrsnilo.
V tej strahotni pustinji pa jih naenkrat srečata Špitalski dekan in patemionski župnik, ki sta jezdila čez Alpe na konju, popolnoma zavita v plašče. Pot je bila tu zelo nevarna, ker je kamenje drčalo pod nogami. Prvi vodnik je vodil konja za uzdo, drugi se je držal repa. Slomšek pripomni v dnevniku: »Za nobeno cOno bi ne hotel tod jezditi. Samo en krivi korak, pa bi izdrčal smrti v žrelo.« Celovški prošt Praškovič je šel po (tej poti vsako leto v Gastein in iz hvaležnosti za vse srečne poti je dal na planini postaviti omenjeno kapelo. Po (kratkem pozdravu so šli oni navzgor, Slomšek pa navzdol. Vodnik se je vrnil. Opoldne sta prišla do alpskih koč, kjer sta se kraljevsko okrepčala s prevretim mlekom, isiunovim maslom in črnim Ikruholm. Po dveh urah sta prišla po strmi, a romantični poti mimo slapov do Palke l(Podkstein), kjer so izpirali zlato in srebro.
Potovanje čez Ture je 'bilo seveda možno le poleti. Sedaj pa se pripeljemo od Malniče do Pake v čdtrt ure, poleti ali pozimi, skozi (predor (Tauern tunu dl). In če že ne moremo po » Gr o figi ockn ers tra B e « čez Ture, pa lahko avto oddamo na vlak in na drugi strani se zopet usedemo za krmilo. Kakšna razlika! Slomšek niti sanjati ni mogel o tem.
Ob treh popoldne sta prišla do znanega Zdravilišča Gastein. Tata drevi iz skalnate luknje silno vroča mineralna voda, ki so jo po ceveh napeljiali v vse kopalnice. Zvečer jo napeljejo in šele zjutraj je toliko hladna, da se gostje lahko kopljejo. Celo v dve uri oddaljeni Hofgastein je po ceveh napdljama voda in je še dovolj topla za kopanjie. Med zdraviliščarji jie tam našel solnOgraškega nadškofa Avguština Gruberja, ki je bil od 1816 do 1824 ljubljanski knazoškof dn dba ravnatelja semenišča iz Solnograda in Linza. Z vsemi se je razgovarjal, saj: so ga zanimale verske razmere, zlasti pa semenišča.
Okrepčan z vročo kopeljb in spanjem se je prihodnji dan prdko Hofgasteina napotil po dolini SaMce (Salzach), Ob kateri se vije cesta skozi ožke klance in ob prepadih. šele pri Werftdnu so prišli na veliko cesto, ki pdlje liz Štajerske in Koroške v Sol-nograd. V Goli ingu so prenočili.
Soline v Halleinu
Prihodnlji daln Sta si z Valentinom ogledala zmataenite soline v Halleinu. V mestu sta 'bila postavljena dva velikanska kotla, v katera je iz višine pritekla raztopljena sol. Očiščena sol se je zbirala ob robovih, tam so jo pobirali z lopatami dn v napol strnjenem stanju spravljali: v modele, potom pa prenašali v sušilnice, S potrebno vstopnico sta sla' z bratom na tričetrt ure visoki hrib. Tam sta dobila rudarsko oble-
van der Meersch:
rO(>lc)
sem
dobil/
(»Ribiči” — iz življenja katoliške delavske mladine)
'»Zahtevam,« sem nadaljeval, »da Kri-®us spet priilde na steno na svoje staro mesto nad nami. S svoj ital rokami je delal 'kakor mi. Njegova podoba je visela nad delavskimi ženami, odkar je tovarna bila Ustanovljena. MmOgokaiterim je morebiti 'dajal novega poguma, več ko enkrat je bdažil lin bodril vaše delavske matere ...
e zato bi ga morali spoštovati, ker je 'dandanes vidci .toliko bede in toliko hudega.«
'čutil senij (ia je ,množico prevzelo. Tem jtenskaim, ki morajo same nositi toliko kri-'e'V in težav, ne govoriš zaman o trpljenju djlihovih mater. V temni gmoltli pod menoj "so se zasvetiii beli robci... Videl sem, ‘a dobivam. Svoj ega uspeha nisem hotel Kat ^talko izpustiti alz rok. Zato sem naglo 1 tarča 1, ko sem še enkrat za vse zahteval svobodo vesti.
beclk je bil Odpravljen. Niti poskušal ni, ( a bi javno mnenje sprevrgel. Da bli mi 'Pa ukradel uspeh, je kar prešel vso za-c e'Vo, Govorili so samo še o zastavah. Raz-glasil je, da, v prihodnje v tovarni ne taicjo biti izobešene niti rdeče niti tri-arvne zastave, da bo tako spoštovano .lij ©nje vsakogar in da se izognemo pre-Pbom.
Zadeva s križem pa je bila sama od sebe urejena. Delavke so prevzele to skrb. Same so izbrale denar. Dve dekleti sta denar prevzeli in kupili novo razpelo. O-besile so ga na prejšnje mesto. Poklicale so me, da si ogledam in presodim. Križ je bil rds lep. Zdaj je bil viden celo po vsej delavnidi.
Ta mali dogodek, ki me je veljal najmanj (truda, mi je povzročil največ čaisti. Tako sie pač navadno dogalja. Zunaj so o teta naglo začeli šušljati. Dogodka so se lotili časopisi. Spraševali so moje ljudi, zbirali podrobnosti ,in so vse kaj nespametno (pretiravali. Pripovedovali so: Krščanski delavec še je ,rdeči tolpi’ postavil .po robu. Tudi zadevo s tistimi kosi sukna .so sprožili. Noro so vse preitiravali: pisarili so o 'tkaninah, vrednih 300.000 Iranko'v, ki sem jih baje jaz rešil, da se niso pokvarile. Sram me je bilo in jezen sem bil. Bilo je kakih dvajset kdsov sukna, ki smo ga na moje prizadevanje davršilLi'. Slicer pa v tovarni ni bila samo ,rdeča tolpa'’, ampak je bilo tudi mnogO prav tako ubogih ljudi, kakor sem jaz. Brez posel nosit, večno pomanjkanje, brelz upa, da bi mogel družino pošteno preživljati — vse to je končno tudi nas razpalilo. Politika ie mojo zadevo enostransko izrabljala, in sicer kakor vselej, strankarsko, ne da bi povedala vso resnico.
Tega šundra o meni sem se zares zbal! Če zvedo to kolovodje v tovarni ali pa pri C. G. T., me bodo napol pobili. Go-
ko, usnjene rokavice in gorečo svečo. Z vzklikom »INa dobro srečo!« sta vstopila skozi marmornata vrata v podzemeljske hodnike. Nekako sto metrov sta hodila za vodnikom po jajčasto izdolbenem hodniku, da sta prišla do prve podzemeljske vožnje. Dve gladki bruni Sta služili za sanke. Držeč se z desno roko za vrvi so se peljali drug nad drugim v »Tartar« (grško ime za pekel). Takih voženj je bilo pet, po različnih hodnikih, skozi katere je bila napeljana s sbljo nasičena voda. (Končno so prišli do podzemskega jezera'. Smrtno grozo vzbujajočo tišino preseka le tu in tam zamolkla človeška beseda, sicer pa je kot v grobu. Stopili so v majhen čolnič in sc prepeljali. Ta jezera nastanejo tako, da na krajih, kjer jev bregu največ soli, izdolbejo velike jame in jih napolnijo z vodo. Sol se raztopi, zemlja pade na dno, in ko je voda dovolj nasičena s soljo, jp po ceveh spuste navado! v prej omenjena kotla. Slednjič so prišli do podzomeljlske '»pošte«. Prikazal se je rudar z vozilom, imenovanim »angleški kozel«, (Potniki so pogasili luči1, sedeli tesno drug za drugim, .potem pa je šlo z neznialnakio brzino slklozl v kamen vsekan hodnik navzdol. Iz črne teme se je (polagoma prikazovala dnevna svetloba, dokler jih niso zopet pozdravili sončni žarki. Po triurni podzemeljski hoji so 'bili zopet na prostem ob vznbžju dragocenega solnatega hriba,
V daljavi sta že zagledala grad (SchloG-berg) krasnega Solnograda. Po 6 dneh sta prišla iz Celovca v Solnograd. Danes pridemo z vlakom v 5. urah.
(Dalje prihodnjič)
»Od zibelke do groba"
Tako je naslov dramatskim slikam, ki jih bomo videli v nedeljo, 25. nov. pri Slomškovi proslavi. Nekaj odlomkov iz Slomškovega življenja je podal mladinski pisatelj in dramatik Mirko Kunčič. Živi Pavlek« in pa več igric. Najbolj znana je napisal lepo mladinsko knjigo »Gorjančev Pavlek« in pa več igric. Najbolj znana je prelepa pravljična igra »Triglavska roža«, ki smo jo tudi že na Koroškem na več krajih uprizorili kot materinsko proslavo.
V prvih dveh slikah je pokazal na napol pravljični način Slomškovo rojstvo. Angeli so ob njem in angel varuh mu prepeva, rojenica in sojenica pa napovedujeta bodočnost. V tretji sliki vidimo malega Tončka med pastirji na paši, kjer Tonček nastopi kot »gospod kaplan« in pridiga, ko se otroci igrajo »nedeljsko šolo«. Tu že spoznamo njegov lep značaj. V četrti sliki vidimo »nedeljsko šolo«, kot jih je upe-Ijal Slomšek. V šoli doživimo prav zgodovinsko novico, da je njihov rojak Tonče s Sloma postal škof. Zadnja slika je bolj simbolična in hoče pokazati pomen Slomškovih naukov za ves naš rod.
Ker je proslava v »Domu glasbe«, ni običajnega odra s kulisami, ampak bo scenerija le naznačena, kot je na splošno tudi na modemih odrih. Pa nam ne gre za »teater«, ampak za idejo, vsebino.
Te dramatske slike so le en del akademije, ki nam bo nudila toliko lepega, da se je gotovo udeležite!
Jesensko obdelovanje zemlje
Smo že v pozni jeseni — v dobi, ko kmet lahko veliko stori za prihodnjo letino, in to talko na sendžeti ter v vinogradu kot na polju. Za sedaj imamo v mislih obdelovanje zemlje, 'ki spada med prve kmetij-sko-tehmične ukrepe. Zemljo obdelujemo, Če je prazna; če je zasejana, pa oskrbujemo •pridelke. Kakšen namen ima obdelovanje zemlje?
Za dosego čim boljšdga pridelka mora biti zemlja pravilno grudičasta in njen zlog takšen, da more vpijati in kopičiti čimveč zimske in pdletne padavinske vlage '(sneg, dež); pospešiti je 'treba pripravljanje rastlinam dostopne brane, kar dosežemo s prezračevanjem zemlje in s poživitvijo delovanja koristnih bakterij. Ne moremo pričakovati zadovoljive letine, kjer ni trajno ugodne strukture zemlje in rastnih ■pogojev, ki najholje odgovarjajo zahtevam 'posameznih rastlinskih vrst. Tudi je .potrebno olajšati kasnejše oskrbovanje posevkov in borbo s plevelom.
To je namen obdelovanja zemlje. Te njegove prednosti velja čim bolj upoštevati. Obdelovalna zemlja je po svojih sestavnih delih različna, pomeni, da so njeni neor-ganski delli, predvsem peščeni, glinasti in apneni, med seboj in z organsko snovjo
'spodje, ki so moje ,junaštvo’ obešali na veliki zvon, sp me spravljali v veliko nevarnost. To javno občudovanje me je samo pošteno ohladilo, celo preplašilo, da sem postali še preveč previden, namesto da bi me vzpodbudi lo.
^ Zgodilo se je pa še nekaj hujšega. Vsakih štirinajst dni seta dobival več zavojev lista mladih delavcev. Prinašali so mi jih tovariši. Navadno sem nekaj zavojev takoj razdelil svojim ljudem, da jih razpečajo, ne da bi bil 'pogledal, kaj je notrii. Tokrat pa, še danes ne vem, zakaj sem to štorij, sem najprej pogledali... 'Pot me je Oblil:
'»Prijatelj,« sem rokdl prinašalcu, »naglo zavij naizaj! (Pa kar brž!«
»Ali. sii znorel?«
»Saj mi bodo glavo razbili!«
'Na prvi strani je bila zgodba o kosih (sukna in o križu, čez tri stolpce na široko poipisama. '
Naglo sem (povezal zavoje. Bal sem se, tla utegne priti kalk delegat in vzeti časopis, pa bi videl članek.., Vso ropotijo sem tovarišu naložil na grbo, ga porinil ven, mu pripravil kolo, 'tor sem se oddahnil šele, ko je izginil za vogalom.
Pravzaprav so Časopisi imeli prav, ko so porabljali te dogodke, da mladce vzpodbude im naše ravnanje opravičijo tam, kjer smo bili toženi. Ampak povedati bi mi bili. morali. Ko bi bili ta list razdelili pri Grouam-Vassortu, bi me bilo to lahko življenje veljalo. Čudež, da sem zavoj odprl.
(Dalje prihodnjič)
(z rastlinskimi in živalskimi ostanki) v različnem razmerju.
Zemlja z razmeroma visokim odstotkom gline (srednje težka ali težka zemlja) nam dela vsako leto preglavice: uleže se, strdi in razpoka. iPodedlice so zelo težke im občutne. Stlačena zemlja ni zračna. Zrak pa je rastlinam, 'kot vsakemu živemu bitju tako potreben kot hrana, voda, toplota in svetloba. Iz zraka sprejema rastlina ogljikovo 'kislino, ki jo nujno (potrebuje za napravo raznih snovi (tolšče, škroba, sladkorja itd.). To vršijo zeleni listi. A rastlina diha s celini telesom, torej tudi s koreninami, če ni pri koreninah zraka, se rastlina hitro zaduši (usahne), ako ga je premalo, pa životari. Da to preprečimo, tla pravilno orjemo, rahljamo, olkopavarno lin jim dodajamo hlevskega gnoja, ki ni le rastlinam hrana, marveč zemljo tudi rahlja.
V rablji zemlji se nabere več Vlage. Vodo pa potrebuje rastlina od kaljenja do zrelosti. Voda prihaja v zemljo s snegom in dežjem; nekaj je odteče po površini, nekaj skozi tla v globino,'del pa je ostane v tleh kot talna vlaga. 'Nekatera tla zadrže več, druga manj vlage. Ko rastlinam vlaga primanjkuje, nastopi suša, dn sicer na nekaterih tleh prej, na drugih kasneje.
Sposobnost tal, da zadržijo v sebi vlago, lahko zelo povečamo, če jih dobro obdelujemo dn pogosto ter močno gnojimo s hlevskim gnojem. Takšna zemlja postane bolj rahla, godna in zračna, sprejema več Vlage in jo zadržuje dalj časa. Rastline laže prenašajo sušo. Rekli smo, da rastline potrebujejo mnogo vode. Dolgotrajni poskusi so' pokazali, da rastline zelo varčno uporabljajo vodo takrat, ko imajo dovolj hrane, po domače povedano, če je zemlja dobro založena z udelanim gnojem.
Ob tej priliki moramo opozoriti na precej razširjeno, a napačno mnenje, češ da suša rastlinam na pognojeni zemlji še bolj škoduje. To drži, a samo v primerih, če gnojimo na pomlad — tik pred setvijo (saditvijo) — in mogoče celo s slabim gnojem, v tem primeru se gnoj ne more razkrojiti pred sušo in vpija razpoložljivo vlago, se pravi, da zemljo suši.
Spričo tega svetujemo, da težko zemljo obdelamo in pognojimo pred zimo, seveda, Če je vreme za to primerno in Če je dnevna temperatura zadosti visoka za življenje in delovanje koristnih bakterij, ki so pri razkrajanju rastlinskih in živalskih snovi nujno potrebne. Te zahtevajo veliko količino kisika, toplote in • srednjo količino vlage. 'Mehanično drobljenje im rahljanje zemlje ter delovanje teh bakterij ustvarjajo trajno strukturo im pripravljajo rastlinsko brano. Ce življenje bakterij zaradi nizke temperature zamre, se gnoj ne more razkrojiti.
iZa mladina in pj'6$ a el a
Slomšek — mladinski prijatelj
„Vse vere so enake . .
Znamenije iluho'vinega iBabilona, v katerem tudi današnji prosvotlj.eni človek pogosto tava, j,e izrelk, katerega tolikokrat slišimo: »Vse vere so enako dobre«. Tako govorjenje imenujemo verski indiferentizem.
Tako govorjenje je smešno in neresno; izobraženega človeka pa celo nevredno. Saj /M »e to reklo z drugimi besedami, da vodijo vsa pota do istega Boga. Morda je katera teh poti daljša, bolj naokrog, druga pa ravna im bližnja, toda nič zato; na koncu se strnejo vse ob istem ciljni, ob Bogu. O Njem govorijo ivse vere in vse trdijo, da so prave. Kdo pa more med tolikimi verami pravo zadeti. Sicer pa Bog ni tako malenkosten in je zadovoljlan z nami, če ga le Častimo tako ali talko.
Tako modruje verski indiferentizem in se zdi sam sebi majbollj moder. Posebno pa si šteje v dobro, da je širokogruden, ko nikogar me obsoja im vsem odpušča; ni do nikogar fanatičen ali prenapet. Vsakemu daje prav in zatrjuje, da zadostuje, da smo do sdljudi pošteni, dobri; kako pa mi svojega Boga častimo, [je pa itak privatna zadeva vsakega posameznika.
Mnogo modernih kristjanov je zapadlo v zanke verskega .iindilferemtizma, saj je to nauk, ki tako prija plitvim dušam človeka z ulice, ki me gre nobenemu vprašanju življenja do dna. Resnica in doslednost ga prav nič ne zanimata, da le udobno živi.
Vendar je zmoto verskega indilferentizma lahko uvideti. Njegova glavna napaka je ta, da ne ve, kaj je verska resnica vobče. Pni tem ne uvidi, da so verske resnice prav tako resnice kot dogajanja v fiziki, kemiji, (prirodopisu in podobno. Resnica pa je, ali pa je ni. Dve nasprotujoči si resnici ne moreta obstojati. Nekaj ne more biti istočasno belo im črno.
Samo nekaj primerov: Katoliška Cerkev uči, da je Jezus pričujoč v sveti Evharistijo. (Hostiji), protestanti pa to zanikajo. Oboje ne more biilti resnica, marveč ile eno ali drugo. Tudi uči katoliška Cerkev, da je Petra postavil Jezus za poglavarja Cerkve; to pa zamikata pravoslavna in staro katoliška cerkev. Im vendar vse tri ne morejo imeti prav, Iker resnica je vendar le samo ena.
iKdor torej trdi, da so vse vere enako dobre, ta nobene vere ne vzame resno in če se prliznava h kateri veri, je tarna le mrtev ud ali slab vernik. Pa 'tudi Bog bi bil krivičen ter nasilen, če bi zahteval, da moramo verovati vse »resnice«, ki jih učijo razne vere, 'čeprav si med seboj nasprotu-jejo.
Vsakdo lahko iz gornjih razlogov uvidi, da verski nndiiferentizem mi resen in se pravzaprav ne razlikuje mnogo od nevere, prav gotovo pa vanjo logično vodi. ..
Na letovišču
Po vasi v hribih se sprehaja lotoviščar-ka skoraj samo v Adamovi obleki. Mimoidoči kmet jo vpraša:
»Gospodična! Ali tudi v domačem kraju hodite tako oblečeni po cesti?« »No, kako si drznete misliti kaj takega o meni!« odvrne ona.
JANEZ JALEN:	8
CVETKOVA (®lLka
ZGODBA
Odšla je tako hitro, da ji nobena ni u-tegnila odgovoriti. Med potjo si je grizla ustnico in obračala povest o ovsu in trici nase. Kakor trica izdravo steblo ovsa bi ona utegnila onesrečiti Janeza.
Visoko pod nebom pa je vabil škrjanec: »Žet, žet, žet, 'žito zrrreeeelo, zrelo, zrelo, žet.«
Jerinim očem ni ušel Gilkim žalostno zamišljeni obraz. Žal ji je bilo, da je z obema pravljicama maroigavala prav na Giikine težave. Da zabriše vtis svojega pripovedovanja pri Francki im sestrah, je spodbudila k delu: »Dekliči! Daleč je še do konca njive. Pohitimo, če nočete, da nas bo noč podila. Cilka 'bo danes 'komaj Se kaj prijela za srp. Polne roke ima dela doma in ]x>lmo glavo skrbi.«
»In še vaše pravljice maj premišljuje,« je Rozalka očitajoče pogledala teto.
Pogovor je zastajal. Srpi so se pa zmeraj hitreje zajedali v plaz zrele pšenice.
#
Sonce se je pomaknilo že daleč čez ,poldne. Mimca je bila še mlada in večno sklanjanje hitro izlačni; kar težko je že čakala, kdaj prinese Cilka malico. Zaslišala je ho-
Slomšek ni bili le velik škof in narodni buditelj, marveč je bil tudi neumoren pesnik im pisatelj. V tedanjih časilh so bile knjižne razmere med slovenskim ljudstvom žalostne in vsa slovenska književnost šele v prvih povojih. To je bilo občutiti zlasti v obrobnih pokrajinah ma štajerskem, Koroškem in Primorskem. Vse višje šolstvo Je bilo le nemško ali .italijansko; še le po šolski reformi cesarice Marije Terezije je bilo vsaj v ljudskih šolah vpeljano nekaj materinščine.
V takih razmerah je nastopil mladi Anton Slomšek, ki je že kot študent začel slovstveno 'delovati. V celovškem bogoslovju je začel sestavljati pesmice; z vso vnemo pa se se lotil pesnikovanja v dušnem pastirstvu. Svojemu ljudstvu jie hotel dati 'lepih in poštenih pesmi, da bi s tem izpodrinil malovredne, ki so bile močno razširjene. Tako šo nastale majbollj znane Slomškove zdravice, katerih je največ sestavil na Bizeljskem. Tam je videl, kako v vinorodnih krajih ljudje radi prepevajo vesele pesmi, mod katerimi jie billo tudi več nespodob-nih, zato jie kmalu sestavil nekaj veselih zdravic, imed katerimi so majibolj znane »Zdravica Slovencev« (Slovenec Slovenca vabi...) im '»Veseli hribček« (En hribček bom kupil...)
jo za seboj in se naglo obrnila. Skoraj ji je padel srp iz roke. Namesto Cilke je stal pred njo Ravnikov Viktor. Dolg gamsov čop se mu je šopiril za klobukom.
»Kaj si se me pa tako prestrašila?«
»Kako bi se te me? Prideš tiho kakor maček.«
»iNavo strnišče in rahla njiva glušita korak.«
»Kar nič ne taji,« mu je posegla teta v besedo, »ustrašiti si nas hotel. Posebno tisto, ki je spet zraven ni.«
»Saj res! Kje pa imate Cilko?« se je izdal Viktor.
»Kaj smo ti mar me premalo? Brhke kakor smo!« ga je uščenila Francka.
»Kdo vam pa kaj reče? Posebno ti dobro tajiš moža in otroke,« ji ni ostal dolžan Viktor.
»In še marsikatero neomoženo dolinko posekam. Kaj šele drugi meomoženi ko-p rii v n iški dekliči! Vseh deset si lahko oblizneš, če te katera mara. Posebno pa za tisto-le, ki zdajle gre.«
Po bregu navzdol j>e prihajala Cilka. Pisan jerbas, pregrnjem z belim prtom, je nesla na glavi. Levico je uprla v bok, z desno pa je ob vsakem koraku rahlo zamahnila. Svetlomodro krilo, ukrojeno po šegi gorenjskih deklet, bel predpasnik in bleščeči se živoitnilk so ji pristajali, kakor bi ji za tak dan nobena druga obleka ne mogla lepše. Rdečo ruto Sta ji pa večji del zakrivala svitek in jothas.
Ko je služboval v Novi Cerkvi pri Celju je Slomšek nadalj eval pasnlikovanj e in je tu med drugimi zložil »Večernico« (Glejte že sonce zahaja ...) ter prevedel tudi znano Fr. Schillerjevo »iPesem o zvonu«. Največ njegovih pesmi, ki so poučno-vzgoj,nega značaja, je nastalo v letih Slomškovega delovanja po raznih krajih Spodnje Štajerske.
Ko pa |j,e Slomšek bil poklican v Celovec, je zlasti v bogoslovju s pomočjo slovenskih bogoslovcev začel pisati in izdajati pripovedne in nabožne spise za odra-sko mladino. Najbolj priljubljeni sta bili »Krščansko devištvo« za dekleta in »Življenja srečen pot« za fante, katere so že v nekaj letih 'doživele več izdaj. V Celovcu je pa Slomšek izdal tudi lepo zbirko »Pesmi, po Koroškem in Štajerskem znane ...«
Pa tudi kot kanonik in celo kot škof v št. Andražu ni Slomšek opustil pesnikovanja in pisanja vzgojnih spisov. Saj j,e vedel, da jie pesem tisto sredstvo, ki doseže 'vsako srce in njegovo prepričanje je bilo, da »slajše reči na svetu ni, kakor je lepa pesom. Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi rajši peli 'kakor Slovenci, in lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati«.
»Se pa čudiš, če se poteguje Viktor za takega dekliča?« Teta je s srpom pokazala proti Cilki.
»Preklicano!« Viktor si je popravil klobuk in stopil naproti brhki gospodinji Cvetkove domačije.
Srpi so se začeli ustavljati. Kar nikamor več se jim ni mudilo.
Rozalka je na pol glasno prišepnila Min-ci: »Kaj nisem rekla takrat, ko je konjederec odpeljal kobilo, da ne bo ostalo samo ■pri eni nesreči?«
»Le 'počemu rine med nas!«
»Uboga Cilka!«
»Kaj- govorita o nesreči?« je teta na pol ujela pogovor Cilkinih sester.
»O, nič!«
»Naj reče kdo, kar hoče,« je hotela biti Franca na obe strani pravična, »če bi se navadila, kar čeden par bi bila.«
»Samo kako bi vozila, tega še nihče ne ve. Bi morala šele poskusiti. Viktorja bi utegnil kaj hitro prijeti dolgčas po dolini, kakor je že marsikoga pred njim,« je iz skušnje povedala Jera.
Na vasi je nastal vrišč. Otroci so podili lisico, ki se je pritihotapila iz grmovja, da ujame vsaj drobno pišče za lačne gobčke mladičev. Tako trdo tso ji Stopili za košati rep, tla je pribežala po razoru Cvetkovega krompirja komaj za pol strelja ja od žanjic. Vse Oči so se Obrnile za lisico in niso videle, kdaj je prišla Cilka do njih.
takšne filme, ki so največ donašaii. Pa saj je to šlo v račun mednarodne mason-ske m židovske organizaoijie, ki je bila predstavnica proti'krščanskega in proticerkvenega delovanja v času okrog prve svetovne vojne. Tako jim je postal poleg tiskane besede (knjige, časopisi) tudi film dobrodošlo sredstvo v kulturnem 'boju.
Poziv katoličanom
Velik preobrat je v tem oziru nastopil, ko je papež Pij XII. v posebni okrožnici o filmu pozval katoličane, da naj lllm pokristjanijo. Film za katoličana ne pomeni nekaj slabega, marveč kot iznajdba, ki temelji na fizikalnih zakonih, ki so od Boga, je nekaj dobrega in koristnega. Treba je le preprečiti, da sc ne bo zlorabljal in slavij ali v službo slabega.
To pa je dolžnost katoličanov, da film osvojijo in ga postavijo v službo dobrega. Pri tem morajo sodelovati ne le filmski podjetniki, ki so sicer prvi poklicani, marveč sleherni katoličan, ki zlasti s svojo ki-no-vstopnico soodloča, kakšne filme bodo izdelovali. Če bi se vsi katoličani zavedali, svoje dolžnosti in posečatli le dobre filme, bi v najkrajšem času izginili iz programov filmi s slabimi ocenami. Saj kateri podjetnik bo še v svojo lastno škodo proizvajal slabe filme, pri katerih ni obiskovalcev.
Zlasti katoliška mladina ima na tem področju veliko apostolsko polje. Med filmsko publiko je najmočnejše zastopana prav mladina in še vedno predstavi ja med obiskovalci Slabih filmov velik procent. Kdo drugi naj to mladino, ki je izpostavljena tolikšni moralni in miselni izkvarjenosti po slabih filmih, obvaruje in reši, če ne prav dobra in zavedna katoliška mladima, ki naj bo — po papeževih besedah — nai-bolj nraven in neposreden apostol v sHfc. jem okoljm.
filmskega sneta
KINO-OBISKOVALCI PO SVETU
Na vprašanje, kje ljudje največ hodijo h kimo-predstavam, nam daje odgovor statistika, ki je zelo zanimiva. V Avstraliji gre (povprečno vzeto) vsak odrasel človek 21.3Jkra't na leto gledat film. Nato si sledijo države po sledečem redu: v Rusiji — 18.3 krat, v Izraelu — 17.9 'krat, v Italiji — 15.2 krat, v Jugoslaviji — 14.3 krat, v Avstriji — 14.3 krat, v Luxenburgu — 14. 2 krat, na Madžarskem — 14.1 krat, v Nemčiji — 9.2 krat, v Franciji — 7.4 krat, na Holandskem pa le 4.4 krat in na Portugalskem samo 2.8 krat.
CHARLIE CHAPLIN - ČASTNI
DOKTOR	£
Nekoč najbolj znani in najbolj priljubljen filmski igralec Gharlie Chaplin je dosegel visoko 'čast in izredno odlikovanje za njegova visoko kvalitetna filmska dela. Univerza v Oxfordu mu je 'podelila častni doktorat, kar je nekaj izrednega. Chaplin je svetovno znan filmski umetnik in je ustvaril čudovito komiko, s katero je desetletja zabaval milijone filmskih gledalcev.
Bolj kakor lisici, ki je v svoji stiski pritekla skoraj pod srpe, se jie čudila Rozalka Cilki.
Viktor se je ponudil sestri: »Cilka, naj ti vzamem jierbas z glave!«
»No le, samo varno delaj, da se kaj ne •zvrne in ne ubije,« je 'bila Cilka koj voljna sprejeti pon ud eno postrežbo. 5e več-Cilka se je prijazno smejala. Pa v tem smehu ni bila samo vljiudnoat; nekaj več je bilo. Ali je bilo tisto le narejeno in pri' siljeno, ali je prihajalo iz srca? Rozalka n1 mogla razbrati. Pa naj je bilo kakor koli« lepo se ji ni zdelo. Kaj bi rekel Janez, če bi videl. Saj bi lastnim očem in ušesom ne mogel verjeti.
»Viktor! Sedaj boš moral pa še prisesti in z mami malcalti, ko isi pomagal,« je Čilim povabila dpliinca.
»Prav rad, če -bom smel sedeti na tvoj1 strani.«
»Zakaj pa ne,« se je spet nasmehnil3 Cilka.
»Hinavka!« je zasikalo Ro z alki skozi <lu' šo. Jezno se je ozrla Cilki v obraz in n jega razbrala, da ji dela krivico. Cilka je bila kar črna pod očmi. Saj se ji je 'p°’ dalo. Ali Rozalka je vedela, da je Cilk3 ves 'dan na skrivnem v kuhinji prejokal3 im da je sestri tako pri srcu, da bi hil3 gotovo rajši lisica, ki so jo prejle potm1 otroci, kakor pa Cvetkova.
(Dalje prihodnjič)
DCa j nam jibii pomeni ?
Zelo bi bilo nespametno, če bi hoteli prezreti važnost filma v sodobnem življenju. Mnogim je prav film najmočnejši duhovni voditelj in mu posvečajo velik del svojega časa. Ne manjka ljudi, ki zahajajo dnevno v kinodvorane in se njih pogovori nanašajo le ma to, kar so v filmu videli. Tudi ddjistvo, da v Avstriji poseti vsak človek vsaj 14-krat na leto kino, pove, da je tudi pri nas zavzel film važno mesto med kulturnimi činitdljl.
Nedelja filma
V nedeljo, 25. nov. je bila pri nas nedelja dobrega filma. Že nekaj let bi naj ma to meddljo katoličane v cerkvi in pri posebnih prireditvah opozorili na dolžnosti, po'katerih maj bo uravnano razmerje katoličana do filmske umetnosti. Brez dvoma smemo priznati, da so katoličani v zadnjih letih na tem področju že -mnogo dosegli. Zavest soodgovornosti katoličana pri udejstvovanju filma tn njegove kulturne usmerjenosti vobče je že globoko prežela mnoge im javno mišljenje o poslanstvu filma dobiva vedno bolj pravilno stališče.
Ko je pred več kot 65 leti bila prva filmska predstava v Parizu, ni nihče slutil, kaj
bo iz tega izuma v nadaljnjih desetletjih nastalo. Toda mednarodni trgovci so kmalu začeli delati iz tega izuma velike dobičke in v nekaj letih se je kinematografija razširita po vsem svetu. Mednarodni kapital jo je vzel v zakup, pri čemer se ni prav nič oziral na 'božje in človečanske vrednote. Nenasitni im brezvestni kapital je gazil moralna načela in brezobzirno kršil božje postave. Sicer beležimo tudi v tej dobi nekaj dobrih filmov, ki pa zdaleč ne odtehtajo množice slabih.
Nezaupanje do filma
To je bil glavni vzrok, da so katoličani sprva precej nezaupljivo ocenjevali iznajdbo filma. Filmske predstave so bile na zelo nizki umetniški in moralni višini. Tako se je katoliški del močno odtegoval ter tako prepustil laidistično-iliberalncmu življu celotno filmsko področje.
V mnogih deželah je tako postal film poosebljen apostol -zla in nemorale. Popolnoma prepuščen versko najbolj nasprotnim ljudem, katere je vodil le pohlep po dobičku, je film kmalu postali igrača v rokah zabave in umazanije željnih glcdavcev. Proizvajalci filma so namreč izdelovali le
P*l*S*A*N*0	* B * R * A * NI * J * E
Ob in po redni farni birmi na god sv. Mihaela nadangela, to pot na soboto, dne 29. 9. 1962 na GOZDANJAH
Episcopo celsissimo Domino DDr JOSEPHO KOESTNER, parocho loči rd. domino MARTINO KUCHLER, decano rd. o domino parocho dr. Joanne Hornbock.
V trajen spomin faranom in pastirju:
Gozdanje, Gozdanje, prevzvišena vas, župnija najivišja ste ve dekanije, dežele koroške prelepi ste kras, ko sonce visalk dam vas najprej« obsije!
Okoli vas njive in travniki, les, zelene doHnce s smrečjem obrasle, med kojlm samuje les listnati vmes, po katerih včasi so ovce se pasle!
Postale zdaj ve letovanja ste 'kraij za goste iz Avstrije, Nemčije tudi ■vse mes’oe poletja in mesec že maj do svinsveti skoraj, to dolgi so trudil
(Vrbsko)
Drugače ni možno, ker vleče jih zrak planinski vaš zdravi iz mest na deželo in ceste vse nove iz Vrbe gor tlak, in blizu je jim tam še jezero celo.
(("'Vaduje se vas in vsak dom je vesel,
'ko leto za letom gostinstvo se veča in tujcem različnim iz raznih dežel čedalje zdaj večjo oskrbo posveča.
Pa to vse ni glavno! Je važna zadeva, če vere dejanske kdo s tem ne zgubi, naj živa obojne še vera ogreva,
(domače in tuje)
ob zdravstvu telesa da duh ne trpi!
V sredi naselja pa cerkev je vidna, s stolpom mogočnim na skalah stoji ®z stolpnih pa linic zvonjenje doni,
'ki v zrak ga mladina pošilja dam’s pridna!
Zda/j cerkev je popravljena na vse strani obnovljena, zelenkasto poslikana, okusno vsa okrašena.
^Oltarji pa pozlačeni * .n delno posrebreni so,
■vse staro zdaj je kakor novo, 'po dolgem času vse gotovo!
Župnija sama bi ne zmogla izvesti tako nalogo,
'Podprla najbrž dva je vogla škofija naša — milostno.
izvršil dola vsa je Luka, ki Arnold ga naziva svet,
'to delo zanj ni bila muka &aj mojster je že mnogo let!
Je cerkev zdaj kakor nevesta okinčana je s cvetjem vsa, da lahko vanjo sedaj gresta Mladika, tajnik, ta — oba!
Saj napovedana je birma
na slavni god šmihelčke,
kar bode za vso faro firma (pomoč)
za vero dn za upanje.
Zato na dan imenovani prispejo škof v faro spet (29. 9. 1962) jih pozdravijo farani in župnik ter občinski svet. (j/2 9h)
9^ danem času Ga pozdravi imenom fare župnik sam, slovesno farni svet predstavi s prav iskrenim govorom.
Imenom občine gorjanske pa dobrodošlico ta dan za vse občane le gozdanjske spregovori — gospod župan.
Učiteljstvo pa vse razrede mladine šolske je Gozdanj pobožne, pridne, žejne vede Pred škofa zib ralo v čast vse zanj.
Ta dan je sonce jasno s’jalo jz neba dol na vse vasi,
111 ijudstva se je silno zbralo v krajni sveti zbornici.	(cerkev!)
Pred cerkvijo je kraj sejmišča, kjer lec’tu je prostor podan, je širja pot okrepčališča za sleherni sem došli stan.
Ob milem vseh zvonov zvonjenju pospremij an od duhovščine in po izvedenem škropljenju v hišo božjo škof zdaj gre.
In po molitvi k patronu župnije, ki je svet’ Martin, ob petju pevcev, orgelj donu Večerje Zadnje je spomin. (Sv. maša)
Med mašo škof pa ljudstvu nudi nauk verski o zapovedih, molitvi, zakramentih tudi, ki milosti izvir so tih.
Je lepe pridige začetek zahvalni bil pozdrav, uvod na dan sobote, ne na petek, slovensko rečen na ta god.
In pridige nadaljevanje
v jedrnati nemščini
je gorko b’lo zahvaljevanje
za žrtve ob obnovljen ju.	(fari)
Očetovsko je Ordinarij navzočim zbranim pridigal,
'kot škof, kot knez cerkveni Varij spodbudni uk nam je podal!
Med 'tem cerkveni zbor prepeva pod spretnim vodstvom orglavca, in orgelj glas krepko odmeva časovno spremljan od — zvoni.
Po svojem škof pa obhajilo pobožnim vernikom deli, nad pol stotine pokleknilo jih je k mizi angelski.
Po škofovi pa maši sveti propoved mis’jona.r ima, (rd. p. Demšar) ki v dvorski fari že dve leti na vsaki svetek pridiga.
O prvi birmi je govoril, ko pošlje Bog ’z nebes Duha, ki z vetrom, ognjem je pretvoril um vsakega apostola.
To vidno bilo je in slišno, rodilo velik je uspeh, je napolnilo sobo hišno in mnogim Judom zbriše — greh!
Uspeh pa birm sedaj naslednjih ni viden več kakor tedaj, nevidno le v birmskih tednih Duh Sveti — nas posed zdaj.
Sledilo je nato škropljenje grobov vseh farnih rajnikov, ko žalno vmes doni zvonjenje, molitev škofa, klerikov.
Pri križu Libero opravi Prevzvišeni s kleriki, nakar prisotnim še objavi:
»Za vse pokojne moliti«!
Nato Vladika še mladino na zakrament pripravljenč mazili s krlzmo lepo, fino podjavši roki na glav6.
Po birmi očenaše izmoli z 'botri in z birmanci in jiih opomni, naj oholi §vet zmagajo kot vitezi!
Sledilo je pregledovanje uradnih vseh župnijskih knjig in tudi teh podpisovanje, kar zadnja ni ta škofa brig!
Osebni tajnik pa pomaga
(mons. Kanduth)
en del teh del izvršiti, je vizitacija pač snaga,
,dejanj teh red izpolniti’!
Potem sledi zasliševanje vseh farnih sočiniteljov, odbora, sveta zborovanje s škofom kot Učitelj cm!
Se deputacija je došla k škofu na .vesel sprejem’, jki je pa kmalu zopet odšla, ko škof odgovor da možem.
Popoldne Nadpastir še pride pred mater tu najnežji rod, ki ves je najbolj ,bona fide’, iln d d jim nauk in blagoslov.
Med tem pa sonce k zahodu jesensko kmalu bliža se, in Nadpastirju k odhodu zvonovi toplo vsi — done.
Pa župnik, ki je v župniji že štirideset .težkih let on dan na dan v .čremiji’, odločnik je, ki lomi led.
A fara je ga počastila, ko se je zbrala na ta dan obiska škofa in slavila tako Njega ceneč nja stan!
GOZDANJE slavna fara stara, ki PASIJON igrala si, (ca 1870—1940) med farami Ti nimaš para, spomin na to ti še živi!
ZVEZNA LIGA
Avstrija Dunaj — Avstrija Celovec
2:1 (2:0)
Dunajske »violine« so v tekmi proti »koroškemu bratcu« prišle le do pičlega rezultata (2:1). Rezultat sam pa ne pove vsega, kajti Dunajčani so trikrat(!) zadeli samo na les.
Vodja tabdle (Dunajska Avstrija) v tej tdkmi nikakor ni 'pokazala, da je zares najboljši avstrijski klub.
Celovška obramba, ki je tokrat zelo modro igrala, je 'imela zopet najboljšega moža v Vavpotu (Škoda, da je že tako star — 30 (Let!). Tudi vratar Gartner, 'ki je prej igral za Dunajčane, je obranil enajstmetrovko in je še z lepimi paradami zabranil višji izid.
Edini gol Celovčanov je ustrelil Lorber I iz kaizenslkega strela (25 m).
Po 10 tekmah se nahaja cdl. Avstrija s 7 točkami na 10. mestu.
HOKEJ NA LEDU
WEVg - KAC 7:5 (3:1, 3:3, 1:1)
V tekmi za »Alpenpokal« je dunajski EV premagal na Dunaju mlado moštvo KACa. Tekma je bila že v prvi tretjina izgubljena. Dunajčani so neprenehoma napadali gol Korošcev, ki ga je branil ameriški olimpijski vratar, Larry Palmer. Tudi on in Kanadčan Lemon, izvrstni tehnik, nista mogla preprečiti poraiza. Totalno je odpovedal drugi Kanadčan VVilliamson; vsi drugi igralci KAC-a so bili živčno preob-teženi.
Tabela za »Alpen pokal«
1.	Dunajski EV	4	2	2	0	18:14	6
2.	HC	Božen	3	2	10	16:10	5
3.	KAC	4 112 18:19 3
4.	HC	Rex Odrt.	0	0	0	0	0: 0	0
5.	HC	Davos	3	0	0	3	6:16	0
SMUČARJI SE PRIPRAVLJAJO
NA BLIŽNJO SEZONO
Selan Pristovnik trenira v krogu
najboljših Korošcev
Po kondicijislkih vajah na Flattnizu in po skupni otvoritvi smučanja seiskih tekmecev na izvrstnem .pobočju KobOlske planine, kjer je .trenutno že dosti snega, se je udeležil Maksi resnejšega treninga od 8. do 11. novembra na Glocknerju. Pod vodstvom izkušenih učiteljev, Lipautz in P. Gruber, so se tega kurza udeležili sledeči — od Amamna imenovani — najboljši smučarji Koroške in Vzhodnotirolske zveze: Sodat, F. Gruber, Possatz, Stotter, Fercher, Kaponig, Winkler, Wagenhofer, Lard-schneider, Pristovnik, Mater, oba Martinjaka, Oberriisiser, Brombcrger, Rauter in Tynaj ter dame 'Hoffmanu, Fantour, Kulch in Kafbath.
Nadaljini trening, dn sicer za slalom, se je ptiče! v ponedeljek, 19. in traja do 24. tega meseca na Reifiedku, kjer kažejo snežne
Gozdanj am čast in slava bodi, prihodnjost dobra višem vasem, čais fari pa nov dom prisodi, (župnišče!) ni stari — sličen časom tem!
Drug jezik znati1, je koristno, saj vsak Slovenec nemško zna, svoj rod tajiti, pa objestno, ker Veternik nič ne velja.
Naš jezik nič več ne učijo, kar velika krivica je,
Slovenci naj se zanj borijo, to dobro bode le za nje.
Naj vera, rodoljubje tudi od nekdaj spet se obnovi, a za ‘to truda ne zamudi,
Slovencu to se spodobi!
Velja ta rek ne le Gozdanjam, velja za vos naš Korotan, podobno to ni kakim sanjam, umeti to je vsak dolžan!
Pa če oblast ne da učiti
jezika več slovenskega, (t. j. vsem)
potem pa moraš sam storiti,
kar zabranjuje — nemščina!
U. T.
razmere za ta letni čas naravnost optimistične predpogoje za intenzivno vežbanje. Udeležili so se ga isti kot že zgoraj omenjeni, torej tudi naš Maksi.
Praivtako se je pretekli teden vršili trening za OeSV B-kader. Poleg smučarjev iz Štajerske, Tirolske in Salzburške, pod vodstvom Oberaignerja, vežbata tudi za-stopnuka Koroške, Muokenschnabel in Sodat na pobočjih WeiBsee.
NAMIZNI TENIS
Po petih porazih — prva zmaga
DSG - Celovec — SK Kriva Vrba 6:4
V	tej, do konca napeti tekmi, se je odločilo, katero izmed obeh moštev bo nosilo »rdečo luč«. Prvič v tej sezoni je bila sreča na strani CelovČainov.
Za DSG sta bila uspešna Grabner(3), Partl (2), ter Partl - Grabner (3). Za KSK pa Schneider (2), Parinpek in Hillepold (oba po 1).
NOGOMET
Prvenstvo II-d-razreda — končano
V	zadnjih dveh prvenstvenih tekmah si je šentjakobsko moštvo osvojilo samo eno točko, in sicer v itakmi z Metlovčani. Tekma se je končala 3:3 (1:2) neodločena. Tokrat se Rožami sploh niso znašli; obramba pa jc imela »črni dan« razen Hanschota, ki je bili tokrat najboljši nogometaš na igrišču.
V	zadnji tekmi pa je premagala Svetna ves v rožan&kem derbiju sosednji St. Janž, ki je na namočenem igrišču v Svetni vesi dal vse iz sebe. Zmaga moštva iz Svetne vesi je bila srečno dosežena, kajti v prvem polčasu so domin lira 11 šentjanški igralci, a ni se jim posrečilo doseči zaželjemi gol. — In uspeh jie izostal.
Tabela: 1. št. Lenart	10	8	1	1	34:14	17
2. DSG Borovlje	10	8	0	2	38:17	16
3. Št. Paul	10	7	1	2	30:11	15
4. Svetna ves	10	7	0	3	40.14	14
5. Podkrnos	10	5	2	3	23:20	12
6. Labod	10	4	2	4	29:25	10
7. Metlova	10	3	2	5	21:35	8
8. Št. Janž	10	3	1	6	18:30	7
9. Grebinj	10	2	2	6	12:23	6
10. Grabštanj	10	o	1	7	18:44	5
11. Ruda	10	0	0	10	9:40	0
BOŽIČNO SREČO in veselje si boste zagotovili z nakupom radijskega in televizijskega aparata, glasbenih instrumentov, likalnika ali električnega brivskega aparata pri tvrdki
JOHAN LONŠEK
Št. Lip!. lihoja, p. Dobrla ves
Tel. 04237 (246)	- Zahtevajte cenike!
Športni kotiček
Ob sestanku slovenskih študentov na Dunaju
Liislt argemtiilniskih Slovencev »Svobodna Sloivemijai« iprinaisa v eni, izmed zadnjih številk raiapravio o ivpralšainjiih, ki so lj'ih obrav-inarvaii na sestalnlku diuinajisikih slovonslklih Študenlioiv v št. Janžu v Rožu. Dobesedno prai vi:
Kkilb slldvclnskilh Sfiuidenltolv na Dunaju Je |pi lip navil iza nedeljo 9. septembra v št. Janžu v Rožu zborovanje slovenskih viso-košolcev liln Štuldenitov na KoroEkcrJl. >Na isporeidu je bila iizmenjarva nniisli i’n raapra-va o ikorofikem manjišinsikom vprašanju.
Pred iteim žboroivanjem je predsednik N aroidnega »veta na iKoroškem dr. Valentin Inzlko najpi^al v glasilu demokratskih Slovencev na KoinoSkem v Naš tedmik-iKro-nika uvodnik »Jedro manjšinske problematike«. V njem bodoče Slovanske javine delaivce liln narodne voditelj e ter 'borce za slovenislke narOdlne pravice na ta pereč problem, liln na potrdbo narodnega dela opozarja, takole:
Pogosito.kralt Se pdjavlja med nami ne-galtiivna Ikriitika nald obstoječimi narodnoSt-nlmii priliilkami v deželi. V kolikor zadane pri tem krivda dižavme oziroma deželne oblasti', j,e blilo v našem listu ponovno iiiz-povedano. Venldar bi bilo napačno čakati ikrilžam rok le na urdditev narodnOsitnih 'Vprašanj potom države. V prvi vrsti smo saimi Odgolvornii ®a naš narodni obstoj. Te oidgovornoistli nas pred zgodovino nihče ne more razrešiti.
Drži,, da je država dolžna iizpolmiitii vse obveznosti do manjšine, ki iizivirajO iiz državne poigoidlbe. Vendar smo ravno v zadnjih ie|tiih doživdli, da moramo za (to ustvariti predpogoje ituldi Slo venci sami. Sloivens|ke gimnaziije ne bli bilo brez slovenskih dijaških domolv, brez slovenskih profesorjev, brez itemdljitdga marddlnega dela v preteklosti. Nj,ej so položili .temelje vsi veliki ro-dolljubi, 'ki jih 'omenja »gadovima med' koroškimi, Slovemoi, in vsli, prosvetmi deliaivci širom Rolža, (Zilje in Podjune. Imena teh
so sicer razvidna le še iz krajevnih druetve-nih kronik, njih delo pa živi v naši naj-večjii ustanovi — slovenski gimnaziji — naprej. Cilka državne .pogodbe bi torej za ustanovitev slovanske gimnaizije ne zadostovala. Večtlesetlettna vztrajna gojitev narodne zaiveisti ji je vlila šele za življenje potrebnega diuha. ’
»Iz tega pa je razvidno, da je vsako narodno delo potrebno, in če bi se nam večkrat zdelo še tako brezpomembno in morda celo brezuspešno. Na daleč gledano bo obrodilo zaželene sadove. Z vso resnostjo bi morali zato poživiti povsod, kjer vlada tozadevno mrtvilo, prosvetno delo. Gledati bi morali v njem bistveno sredstvo za ohranitev narodnega življenja. Kakor so slovenske politične, kulturne in gospodarske organizacije za nas potrebne, o usodi manjšine bo odločalo podrobno narodno delo po farah, delo slehernega igralca, pevca, zadružnika, občinskega odbornika, torej javnega delavca. Zato bo treba celotno
narodno delo šc bolj osredotočiti na prosvetna društva, pevske zbore, igralske družine, zadruge ter krajevne politične odbore. Za to delo po naših vaseh odgovarja vsak Slovenec pred svojo vestjo, pred narodom in zgodovino, Vas, v kateri ni več narodnega dela, bodisi v tej ali drugi o-bliki, je zapisana smrti. Na tem tudi zakon o slovenskem uradnem jeziku ne bi mogel več kaj spremeniti.«
Svoja izvajanja pa idr. Iniziko zaključuje z maidedhjo lUgcitoVitvijo in pozivom:
'»Nešteto je itoirej v,pašam], o (katerih bo treba, ralamišljatli ter iskani primernih odgovorov. Z meigaltiivinio kritilko samo nismo še iiapolimli svojih ddllžnosti. Sodobni čas izahteva od mas vse več. V dobi revolucionarnih dolgajianj din iblliskavitega presnavljanja človeške družbe itiuidli pri mas — moramo najitli jasen Odgovor, (kje stojimo kot Slovenci im kaj moremo in moramo sfori-Iti, da se 'ohranimo kolt narod tudi v bodoče. Nia .ta vprašanja pa si moramo dati končno odgovor Visli, ki sitopamo te dni v nOvo delovno sazomo.«
c?£ ffilinskega sneta
Bistrica v Rožu. — Sobota, 24. 11.: Texas John (III). — Film iz divjega zaipada. Napet film brez nepotrebnih brutalnosti. — Nedelja, 25. 11.: Es m ul! nicht immer Kaviar sein (IVa). — Nemška veseloigra za odrasle s premislekom. — Sreda, 28. 11.: Sercngetti darf nicht sterben (IIa-|--)-). — Barvni film o naravnem panku v pustinji vizihodne Afrike. Vreden dokument prave ljubezni do narave in živali.
Borovlje. — Sobota, 24. 11.: Jcdemiann (II + ). — Film po znanii solnograški odrski prireditvi. — Nedelja, 25. 11.: Im schwarzen Rossi (HIV — Mlado dekle podeduje star in zadolžen hotel, katerega spravi s pomočjo nekaterih ljudi spet kv.iSku. — Torek, 27. 11.: Tehiiuser, Tenipel, VVolkenkratzer (II). — Barvni kulturni film o današnji Japonski. — Četrtek, 29. 11.: Die Vergeltung des roten Kor-saren (III). — Morski ropar razkrinka nadutega guvernerja.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 24. 11.: Der Fluch des Pharao (IV). — Monumentalni film iz časa' egiptovskih faraonov. — Nedelja, 25. 11.: Die Bot-schafterin (IV). — Zenska avanzira od dopisnice do poslanke. — Sreda, 28. 11.: Das Weib und der Verdammte (V). — Zgodba brezvestne žene. Kriminalni film.
MALI OGLASI
Selfix volno, v novih najmodernejših barvah, nudi WOLL- u. STRICKBAR, Celovec (nasproti kapucinske cerkve).
Iščemo prodajalko ali prodajalca, ki mora obvladati oba deželna jezika! Interesenti naj se oglasijo pri upravi našega lista!
QLEPALI$CE v CELOVCU
Poldk, 23. nov., ob 19.30: Der Ilcttelstu-dent. Zaiseklema predstava. — Sobota, 24. novembra, Ob 16.30 in 20.00: Der'Leibgardist. Gostuje Heidelmarie Haitheyer m Adolf WohIibruGk; ilgrailci. iiz Beri lina. Go‘stloiva'nj-ske cene. — Nedelja, 25. nov., ob 15.00: Der Bettelstudent. — Sreda, 28. nov., ob 19.30: Geliebter Gangster (zadnjiiikrait). — Cdtiritek, 29. nov., ob 19.30: Der Uettelstu-dent, 3. ipradsit. abo C in GWFjče>trtek; 2. ipredsit. GWA-četntek lin dežehki, abo-četr-,telk. - Petek 30. 11.: ob 19.30: DIE RAT-TEN ('krstna predlataiva), 4. ipredst. abo A in GWF-petek, 3. pradst. dežeklki aibo-pe-teik. — Sobota, I. dec., ob 19.30: Der Bettelstudent. — Nedelja, 2. dec., ob 15.00: Schd-nes Wochenende, Mr. Bennett (aadnjiikrat). — Za vse predataive iprosta prodaja kart.
KOMORNE IGRE
Pdtelk, 23. nov.: CANDIDA (ikratna predstava). — Sobota, 24. nov., nedelja, 25. nov., sobota, 1. .in nedelja 2. dec.: Candida. — Za vse predstave prosta prodaja kart. Začetek vedno ob 19.30.
Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 24. in 25. 11.: Selilo!! Hubertus (II). — Film po znanem Gang-hoferjevem romanu v barvah. — Sreda, 28. 11.. Mirabella — das Madchen auf dem Titelblatt (IV).
—	Veseloigra.
Miklavčevo, t- Nedelja, 25. 11.: Der Klosterjiiger (III). — Film po znanem Ganghoferjevem romanu v barvali. — Četrtek, 29. 11.: Mirabella — das Madchen auf dem Titelblatt (IV). — Veseloigra.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 24. in 25. 11.: Wilde Katzen (IIa++). — Dokumentarni film o življenju divjih zveri v tropskem pragozdu. Veli. častni naravni posnetki!
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 25. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 26. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 18.00 Športni obzornik. - TOREK, 27. 11.: 14,15 Poročila, objave. — Recitacija in deklamacija. — SREDA, 28. 11.: 14.15 Poročila, Objave. — iKar želite, zaigramo.
—	ČETRTEK, 29. 11.: 14.15 Slovenske pesmi. -PETEK, 30. 11.: 14.15 Poročila, objave. - Od petka do petka po naših krajih tin pri naših ljudeh. — Poskočne viže. — Hišna imena v okolišu nekdanje humiperškc graščine na Koroškem. — SOBOTA, L 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
—	18.25 Za našo vas.
Otroški vozitki - Moško in damsko perilo			Najnovejše kmetijske
Hubertus-plašii za otroke			stroje, štedilnike, pralne
			stroje, gospodinjske po- S
	žlgid ,mnMiM . Trgovska		tre&ščine
	hi«		ugodno in na obroke pri
	• -	VILLACH, WIdmaimgasBe 38		
			HANS VVERNIG
			KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
MOČNA SADNA DREVESCA in ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, St. Vid v Podjuni, Post St. Veit i. J.
NAHMASCHINEN
Leo Truppe
| ViLLACH - Oberer Kirchenplatz
STADLER
Sonderangebot!
BeHbanke
Hartholz erstklassige Polsferung modernste Stoffmusfer in allen Farben
ab S
975,
„Haus der guten Mobel"
Klagenfurt, Theafergasse 4, Telefon 71-4-31
Zaradi opustiive trgovine
razprodaja po zelo ugodnih cenah
WALCHER KLEIDUNG
3£lag.en(ufit - f^ehoee,
10. -Okto bentvafie 2
ZANIMIVOSTI
Viseči most na obroke
Prebiva,vel Sydnqja že trideset let na o-broke odplačujejo gradbene stroške za viseči most, ki povezuje dve obali v pristanišču avstralskega, milijonskega mesta in ki velja za največjega svoje vrste na svetu, vendar Se ni mogoče natančno določiti tre- . nutek, ko bo jeklena konstrukcija postala 'last mesta. Viseči most so zgradili; leta 1932 za 2,4 milijona dolarjev. 'Mostnine se je nabralo sicer že dva in polkrat več, toda 'zaradi vzdrževalnih stroškov din obresti so meščani dosflej poravnali komaj petino dolga. Na mestni upravi so izračunali, da bo treba odbirati mostnino vsaj še do leta 2000
Mačja farma na otoku Man
Ker je v 'Kanadi, Franciji in nekaterih drugih deželah po svetu veliko ljubiteljev brezrepih mačk, katerih domovina je britanski otok Man, iso sklenili urediti na tem otoku posebno mačjo farmo, ki naj bi gojila živali in z naraščajem oskrbovala naročnike. Mačke z otoka Man veljajo za posebnost 'že '200 let in jih je bilo zadnje čase čedalje manj.
SEJEM GOVEDA
Zveza rejcev koroškega lisastega goveda sporoča, da bo priredila v sredo, dne 28. novembra 1962 v Leobnu (v Oberlandhalle) svoj zadnji letošnji govejski sejem.
Prignali bodo 50 bikov in 250 visoko brejih krav in telic, ki prihajajo s planine.
Razpored: Torek, dne 27. novembra 1962, pregled in uvrstitev v vrednostne skupine.
Sreda, dne 28. novembra 1962: začetek sejma ob pol desetih.
Vse živali prihajajo iz priznanih hlevov, za katere je preiskava ugotovila, da ne bolujejo na tuberkulozi ali na bacilu Bangu. Od hleva do hleva so zavarovane.
Informacije vam nudi Zveza rejcev planinskega lisastega goveda za Štajersko in Koroško, Celovec, Museum-gasse 5, telefon 48-11.
v našem listu /
Blago za jesenske obleke, posteljno perilo
Velika izbira — zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
fostiftski afoati, fr&spadiftie, pazoc !
v
Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo
vtrgovini s preprogam
RADLNAVR
VILLACH
Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
Maliint dafiave.!
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.