to: LucaS CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 8. DECEMBRA 1993 ŠT. 43, 44, LETO XXVII LIVARJI BODO ZAKLALI OCVIRKA M. PODOBNIK NE BO NA SLIKI NIC-A BOSANSKE SIROTE NA JUŽNOAFRIŠKEM SEJMU BOMBAŠI S POSEBNE ŠOLE CELJAN MED BOLIVIJSKIMI MIKLAVŽEVO V LENDAVSKI LIPI •4-,, HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO J: NOVf a 30BA WT ODPRTO PISMO MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT TER REPURLIŠKEMU TRŽNEMU INŠPEKTORJU V zadnjem času so tudi naše šole postale prevodno središče za marketinške interese. Mladinske revije objavljajo reklame, ki ponujajo razredom vrsto nagrad, če bodo zbrali določeno število ovitkov tega ali onega izdelka. Takšen je tudi primer nizozemske margarine REMIA, ki z objavami v omenjenih časopisih in na oglasnih deskah šol poziva razrede in posameznike, da zbirajo pokrovčke iz njihovih proizvodov Sunflovver, Halvarine in Vegetal. Nagrade so vabljive. Poleg potovanja za dva razreda učencev na Nizozemsko, je še vrsta nagrad za posameznike. Na enak način pospešuje potrošnjo izdelovalec PEZ bonbonov, ki nagrajuje štiri razrede šolarjev z letovanjem v Pacugu. Vse te nagrade po vrednosti občutneje presegajo vrednost same margarine. S tem gre za premijski posel, ki je prepovedan po Zakonu o varstvu konkurence in je zanj predpisana kazen najmanj treh milijonov tolarjev. Republiškega tržnega inšpektorja zato pozivamo, da ne le priporoči, da se s takimi dejanji preneha, temveč tudi v skladu z zakonskimi pooblastili ukrepa. Predvsem naj poudarimo, da je ta primer še posebej težak, saj se za pridobitniške interese zlorablja šola in neuki učenci. Od Ministrstva za šolstvo in šport pa zahtevamo, da odgovori, kako misli v tem primeru ukrepati. Pedagoški delavci nebi smeli postati le posredniki trgovskih podjetij in njihovih interesov za hitrim in lahkim zaslužkom. Že sedaj ni mogoče nastopanje celotnega razreda, brez veznega člena v obliki učitelja in izrecnega ali vsaj tihega dovoljenja šole. Ministrstvo sprašujemo tudi, ali so pripravljeni preprečiti objavljanje nedovoljenih reklam v mladinskih časopisih, ki jih sofinancira. Zveza potrošnikov Slovenije Predsednica BREDA KUTIN Slika: LucaS Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz Zagon prve zasebne regijske televizijske postaje. Alojz Peterle, podpredsednik slovenske vlade, je v petek botroval rojstvu prve regijske televizije, ki je v lasti Rajka Džordževiča v Velenju. Vaša televizija, kot se studio imenuje, je zrasla iz nekdanje lokalne VTV, z dograditvijo oddajnika na Plešivcu pa bi naj program velenjske televizije pokrival celjsko in koroško regijo ter bil viden vse do Celovca. Do prihodnjega junija bi naj na 52 kanalu Velenjčani predvajali že šest ur lastnega programa. Na Lucasovi fotografiji je trenutek prazničnega vzdušja. DR. JOŽE MENCINGER: SLOVENIJA NIKOLI VEČ NE BO IMELA TOLIKO SAMOSTOJNOSTI, KOT JO JE IMELA, KO NI BILA SAMOSTOJNA - ZAKAJ LASTNINITI PO ČEŠKEM MODELU, KJER BANKROTIRANA PODJETJA PREVZEMAJO BANKROTIRANE BANKE - MAG. TONE ROP: NAS SLOVENCE JE TEŽKO RAZUMETI, NEKATERI SO ZAPRAVILI OGROMNO DENARJA ZA NAKUP RESNIČNO BREZVREDNIH OBVESTIL O CERTIFIKATIH, KER Tl NISO PRENOSLJIVI, ZDAJ PA BI VSAKA VAS RADA DRUŽBO ZA UPRAVLJANJE, DA BI TAKO OBVLADALA KAPITAL, POSLOVNE ZVEZE IN MENEDŽMENT KAJ BI SLOVENCI RADI Manj kot pet odstotkov slovenskih direktorjev je pripravljeno sprejeti tujca za večinskega lastnika, skoraj tri četrtine slovenskih podjetij pa z notranjim lastninjenem doseže večinski delež, od teh jih več kot polovica to doseže že s certifikati. Vodstvo kluba podjetnikov nosti zagovornik in eden ti-Zlatorog je v prostorih Zava- stih, v katere Slovenci upira-rovalnice Triglav za svoje jo prst, ker se levitev našega člane organiziralo pogovor gospodarstva prepočasi raz-s profesorjem dr. Jožetom vija. Mencingerjem in magistrom Duhovite in pikre razlage Tonetom Ropom, državnim nekdanjega ministra za go-sekretarjem za privatizacijo spodarstvo dr. Mencingerja in razvoj. bi nepoučenega nevarno za- Kot je bilo pričakovati, je del peljale na kavarniške razpra-pogovora izzvenel v dialogu ve, če mož ne bi vsako trditev med gostoma, saj je prvi go- podkrepil s podatki, kar nje-rak kritik Drnovškove vlade, govemu sobesedniku nika-drugi pa že po službeni dolž- kor ni uspevalo. Zaradi te N0V/U90BA w< _____________ Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično- informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agen- cije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT praznine ni mogel s piedestala državnega sekretarja za privatizacijo in razvoj, ker od njegove pomembnosti ne bi nič ostalo, saj visokemu avditoriju, na katerih plečih sloni velik del uspešnega gospodarstva, ni znal, mogel ali hotel konkretno odgovoriti. Tako je to boleče področje, od katerega toliko pričakujemo in na katerega toliko stavimo, lastninjenje in posledice, ostalo v mejah nedorečenosti, saj tudi vlada ne ve, kaj se bo zatem zgodilo. Iz te meglenosti je razen že skoraj žaljivega zabijanja podjetnikov izzvenelo le odkrito priz- nanje, da so največja cokla hitrejšemu reševanju nerešenih problemov vladne in državne administracije - slabo plačani in nekvalitetni kadri. Vrsta konkretnih vprašanj, ki pestijo slovenske podjetnike in menendžent v družbenem sektorju, pa je, kot rečeno, ostala brez konkretnega odgovora v nasvetu, da bo treba počakati, kaj bo in kdaj bo. Da tudi vlada še točno ne ve kako in kaj, da pa bo ta vlada na morebitne odklone hitro ukrepala s sprejemom ustrezne zakonodaje. Torej, kot doslej. J.Sever MiHMHM IaM« imuni 959MHz“ BREZ DLAKE NA JEZIKU Moimmhi Iabm imuni »9^° PREPIRI O LASTNIŠTVU RADGONSKEGA SEJMA SO SE NEKOLIKO UTIŠALI - ZDAJ SE SEJMARJI KREGAJO O TEM, KDO RO KAJ IN KDAJ RAZSTAVLJAL - JANEZ ERJAVEC IZ RADGONE MENI, DA PREPIRI VNAŠAJO MED RAZSTAVLJAVCE ZMEDO - POMURSKI SEJEM OSTAJA PRI SVOJEM PROGRAMU, KER OHRANJA TRADICIJO IN RAZSTAVLJAVCEM ZAGOTAVLJA USPEH KMETIJSKI SEJEM PRERAŠČA ■ V SEJEM PETIH DEŽEL Pomurski sejem iz Gornje Radgone je letos doživel dva pomembna mejnika. Konec mukotrpnega razčiščevanja okrog lastništva in zamenjavo vodstva. Ivan Kovač, ki je dolga leta uspešno krmaril in nadgrajeval sejme v Radgoni, se je umaknil v pokoj, krmilo pa predal sodelavcu, inženirju Janezu Erjavcu. »Resnici na ljubo je treba vaše ugotovitve nekoliko popraviti. Niti prvo, da je konec mukotrpnega razčiščevanja okrog lastništva, ne drži, pa tudi gospod Kovač se ni povsem umaknil. Ne moreš se kar umakniti nečemu, za kar si živel, noč in dan delal, gradil in ustvaril.« V mislih smo imeli ugotovitev, da ste se preoblikovali v delniško družbo. »Z 21. septembrom smo popolnoma samostojna del- niška družba s sedežem v Gornji Radgoni, z lastnim žiro računom. V najemu imamo objekte in zemljišče, spori okrog lastninjenja so odveč, saj ni oprijemljive zakonodaje in prepiri bolj ali manj temeljijo le na ugibanjih. Mi smo zaščitili program, v družbo prenesli prireditve, ker te pripravijo ljudje, torej mi. Nas šest, kolikor nas je že nekaj časa tu zaposlenih in ki že vrsto let dokazujemo, da smo sposobni kvalitetno opraviti to delo.« Občina pravi, da je sejmišče njeno, lasti sl ga Gospodarsko razstavišče, delovali pa ste pod okriljem Ljubljanskega sejma. »Občina ni vedela, ali bo lastnik tega zemljišča, povrhu vsega pa si tudi na občini niso' bili enotni kako in kaj. Ne smemo pozabiti, da so pred leti siromašne občine tudi drugod ponujale zemljo, samo da bi se na tej zemlji kaj gradilo, da bi kdo v občino prinesel nov program, nova delovna mesta.« Torej sejmi niso ogroženi? »Mi, delavci, si ne belimo glav o tem, kdo bo lastnik zemljišč, za nas je pomembno, da se bo na tem prostoru čim več dogajalo. Seveda več in boljše. Kar smo imeli doslej in kar bomo še obogatili z novimi programi.« Prav programi najrazličnejših sejmov znova burijo sejmarje. »Načelno nimam nič proti novim dobrim sejmom, če so strokovno in kvalitetno orga- nizirani. Nevarnost pa je, da bi organizirali slabe sejme in s tem zapravili ugled, ki smo si ga na tem prostoru in v tem delu Evrope priborili. Po moje ni bistveno, koliko in kakšne sejme bo Slovenija imela, temveč to, kako bodo z našimi sejmi zadovoljni razstavljavci. To je bistvo vsega.« Že površen pogled na koledar sejemskih prireditev pove, da se pripravlja vrsta sejmov enake vsebine ob Istem času... »To se je dogajalo že tudi doslej. Žal. V Mariboru sta vznikla dva organizatorja sejmov, ki nimata svojih programov, temveč krpata z drugimi in jih podvajata v času, ko potekajo že drugod sejmi z isto vsebino. To je škoda, ker se Maribor kot sejemsko mesto še ni potrdil, ko je nekoč s svojim sejmom že propadel.« Torej se sejmarji le ne morete dogovoriti... »Primer Maribora omenjam za to, ker ima v programu sejme, ki jih imamo tudi mi in bi jih naj organiziral celo ob istem času kot mi. Gre za razmetavanje energije in vnašanje zmede. Sejmi so podaljšana roka proizvajalcu in roka kupcu. Torej so to potrebne prireditve za vsako gospodarstvo. Ponavljam pa, da se v Sloveniji žal ne moremo dogovoriti, kdo, kaj in kdaj naj organizira sejem.« Z osamosvojitvijo Slovenije je Pomurski sejem dobil novo razsežnost. »Slovenski sejmi morajo pridobiti čim več razstavljavcev in obiskovalcev iz tujine, ker ne gre za to, da bi sami sebi kazali, kaj smo sposobni narediti in ne primerjali tega z drugimi Naše sejme smo gradili kot povezovalce tega prostora s štirimi in zdaj nadgrajujej-mo še s peto državno mejo, z Italijo. K sreči mejimo na štiri razvita območja in dvoje manj razvitih, vendar tržno še kako zanimivih. Ne gre za samohvalo, vendar nam rastoče število obiskovalcev potrjuje, da smo na pravi poti. Tradicija in zaupanja sta tista, ki privabita tako razstavljavce kot kupce.« Ostajajo še sejmi v neposredni bližini, denimo zagrebški... »Zaradi okoliščin je Zagreb mnogo izgubil. Po moje si bo težko opomogel, ker na vzhod in jug ne more, na severu smo že mi. Vojna na Balkanu je večplastna, škoda zaradi nje pa neizmerna.« Oto Pust Foto: LucaS SKORAJ TISOČ ANONIMNIH DOBROTNIKOV, NEUMORNIH AKTIVISTOV, BREZPLAČNIH DELAVCEV, KI ŽE TRETJE LETO TKEJO MREŽO SLOVENSKE KARITAS, SE JE ZBRALO NA SLOMŠKOVIM, DA BI SE POKLONILI VZORU - ANTONU MARTINU SLOMŠKU. tlA PONIKVI PRI ŠENTJURJU SO JIM PRIPRAVILI PRISRČEN SPREJEM IN SVEČANO MAŠO, NA CELJSKEM GOLOVCU PA KULTURNI PROGRAM Ul o ec €/i >C/3 KAZNJENCI NE MOČIJO LOBANJ GROBNICO GROFOV CELJSKIH V MARIJINI V CERKVI LOČI OD CELJSKIH ZAPOROV LE ZID, KI NAJ BI ZAMAKAL ZARADI POČENE VODOVODNE ALI KANALIZACIJSKE NAPELJAVE - VODSTVO ZAPOROV ZANIKA, DA BI NJIHOVE FEKALIJE ZAMAKALE CERKVENO STENO - PRED DVEMA LETOMA JE PODALO PREDLOG ZA USTANOVITEV KOMISIJE, KI SE ŠE DO DANES NI SESTALA - UREJEVANJE GROBNICE POTEKA SOČASNO Z ANTROPOLOŠKO ANALIZO KNEŽJIH LOBANJ Celjani se radi pohvalijo, bilo naključno prebijanje zi-. da živijo v Knežjem mestu, dii nadvse tvegano. Kot je iz-prestolnici kneževine, ki se javj| Kristan, imajo s tem že je v svojih najsvetlejših tre- izkušnje, saj je pred časom nutkih razprostirala po vsej 0b vgraditvi električne oma-srednji Evropi. Bogato zgo- rjCe v to steno prišlo do po-dovino mesta pa kazi na vi- §kodbe na freskah z druge, dez droben madež — grobni- torej cerkvene strani. Zato so ca Celjskih grofov v Marijini predlagali ustanovitev ek-cerkvi leži ob steni, ki meji na spertne komisije, ki bi z go-bivši klošter, sedanje Celjske tovostjo določila vzrok in iz-zapore. Nenavadno sosed- vor vlage, ter tako kar najbolj stvo seveda ni nič pregrešne- zmanjšala tveganje, poleg tega, težava je namreč v tem, ga pa bi, ker gre za varstvo da poldrugi meter debel zid zamaka in ogroža tako cerkev kot kulturno zgodovinski spomenik, kakor tudi grobnico samo. Vzrok naj bi bila pokvarjena napeljava v Celjskih zaporih. Pred dvema letoma je od cerkvenih oblasti prišla pobuda, da se celotna stvar uredi. Direktor obrtnih delavnic Rinka v Celjskih zaporih Franc Kristan pravi, da so v tistem času v sodelovanju z arhitektom Antonom še-pcem, takratnim vodio stro- kulturne dediščine, tukaj moralo pomagati tudi ministrstvo za finance. Franc Kristan in upravnik Celjskih zaporov Branko Gartner sta tudi poudarila, da so pri njih že od samega začetka zagreti za odpravo napake. Komisija ni bila nikoli ustanovljena, sam zid pa naj bi ne povzročal tolikšnih težav, da bi bilo nujno posredovanje potrebno. Nujno morda res ne, zagotovo pa enkrat za vselej, saj se po Knežjem mestu že pojavljajo neokusne kovne službe za stanovanjsko gospodarstvo pri občinskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Celje, pregledali sporni objekt, vendar niso mogli ugotoviti izvora vlage. Po njegovih besedah so možni trije vzroki: napaka na vodovodni napeljavi, napaka na kanalizaciji ali pa pokvarjen strešni žleb. Samo z ogledom je lociranje vzroka in izvora vlage nemogoče, ker pa gre v tem primeru za kulturno zgodovinski spomenik, bi govorice, da kaznjenci močijo po kosteh Celjskih grofov. Kostnica v Marijini cerkvi je vsekakor že urejena, celjski opat Friderik Kolšek pa je knežje lobanje poslal na antropološko analizo v Ljubljano. Lobanje so iz kostnice pred leti preselili v celjski Pokrajinski muzej, ko pa bodo analize opravljene in nesrečni zid brez vlage, jih bodo zopet položili nazaj v grobnico. Adriano Ferarrl Pod tem naslovom je vaš časopis, izpod peresa Franca Furianda objavil izjave g. Siniša Ran-čov, nekdanjega direktorja NlC-a, o dolgu SLS do podjetja Notranje informacijskega centra (NIC). Seveda pa je pri tem pisec sam (tako g. Siniša) dodajal pikre pripombe, ki so neresnične in gredo na račun stranke in njenega predsednika. Zato, kot glavni tajnik SLS in od 30. marca 1993 tudi odgovoren za denarne zadeve v stranki, moram stvari skoraj v celoti demantirati. Pri tem pa seveda ne mislim biti odvetnik predsednika stranke g. Marjana Podobnika, saj je v tem, sam veliko bolj vešč. SLS z Magento ni nikoli podpisala nobene pogodbe o sodelovanju. Zato je vsakršno namigovanje o zaroti neosnovano. Take ali še hujše insinuacije bi lahko imelo vodstvo SLS. Saj sta, ne da bi zato vedelo vodstvo SLS (le to tudi ni bilo potrebno), pogodbo o sodelovanju v skupno korist pri promociji SLS, podpisali agenciji Ma-genta in NIC. V imenu Notranje informacijskega centra (NIC) jo je podpisal g. Siniša Rančev osebno. Kdo je o takem podpisu odločal, ugotavljajo v NIC-ovem podjetju drugi. Saj g. Siniša že kar nekaj časa ni več tam zaposlen in tudi direktor ni več. Torej o načrtu, da se je nekoga hotelo načrtno uničiti (vprašanje je le koga), na kar namiguje g. Siniša v svoji »izpovedi«, je popolna izmišljotina. Osebno še vedno trdim obratno. Iz pogodbe (katero posedujem) med Magento in NIC je razbrati marsikaj. Vendar v obratni smeri. Zato naj g. Siniša o svojem »bankrotu (???)« povpraša svoje prijatelje v Magenti, zakaj se niso držali pogodbe ali zakaj le ta ni uspela je popolnoma njihova stvar. SLS je Magenti, s katero je imelo podjetje NIC pogodbo, nakazala preko deset milijonov tolarjev predujma. Zakaj le ta ni nakazalo naprej NIC-u je njuna stvar. Na večkratno zahtevo, da se nam dostavijo fakture, o porabljenem denarju, še do danes ni odgovora. Zato vsakršno odgovornost ali krivdo SLS, pri neuspehu in realizacije njihovih načrtov, kot glavni tajnik stranke SLS, najostreje zavračam. Pri vsem tem pa moram povedati, da SLS ne dolguje NIC-u, za posredovanje časopisnega oglaševanja 14 milijonov tolarjev. V resnici je dolg do podjetja NIC (če ga upoštevam, kot dolg medijem) enkrat manjši. Veliko pa ga je stranka odplačala medijem direktno. Saj so se le ti obračali nanjo s prošnjo, po plačilu, ker od NIC-a, vse do marca 1993, niso dobili nikakršnega plačila, oziroma, zagotovila. Zanimivo je še nekaj, da si je vso delo, ki ga je v veliki meri stranka opravila sama in s pomočjo drugih sodelavcev, g. Siniša pripisuje sebi. Tako, kot na gospode iz Magente, na katere vali del »greha«, da so si ustanovili nova podjetja, si je tudi g. Siniša, takoj po volitvah »ustanovil« (omislil ali izbral) novo firmo »SFINGA«. Prav tu pa je prišlo do spora, ko je g. Siniša od mene'zahteval, da naj mu na »novo« podjetje in »novi žiro račun« nakažem določeno vsoto (datum izstavljene fakture se glasi, 14. 5.1993, torej časovno odmaknjen od volitev 1992), preko milijon sedemsto tisoč tolarjev. Seveda, ker je bila za mene faktura za neko delo, ki ga ni opravil nesprejemljiva, sem tako zahtevo odločno odklonil. Pri tem pa groženj (z blatenjem po časopisih) ni bilo malo, in kot izgleda jih še ni. Tako. kot se g. Siniša preživlja z delom se mora tudi stranka. Zato tudi skrb o racionalnem razporejanju sredstev v stranki ni majhna. In daleč od potratnosti, še na nekaj moram opozoriti, da naročilnice s podpisom g. Podobnika še ne pomenijo dolžniško - upniškega razmerja. Le ta nastane, ko so le te vnovčene, kar pa še ne pomeni, da se vsote na naročilnici (vsaj zneski na naročilnicah so bili vpisani na zahtevo g. Siniša) mora ali ujema s fakturnim zneskom. In prav tu je nastala vrzel, s katero se jaz osebno ne morem sprijazniti. Saj je razlika med zahtevkom g. Siniša in dejansko vrednostjo oglasov 7 milijonov tolarjev. Toliko cenjeni bralci v premislek, kdo ima dva obraza, tisti, ki bi želel v javnosti igrati ogoljufanega, in pri tem (če seštejemo) z občasnim delom, v mesecu in pol, brez vložka zaslužiti skoraj devet miljonov tolarjev, ali tisti, ki, čeprav počasi, a vztrajno poravnava svoj (strankin) »gostilniški zapitek«, dolg z dogovorjenimi obrestmi. Vse zapiske (zapisnike) in dokumente hranim osebno. Glavni tajnik SLS FRANCI FELTRIN P. S.: Pošiljam Vam odgovor na Vaš članek in zahtevam, da ga v skladu z Zakonom o javnem obveščanju tudi v celoti objavite. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO KDO SO BOMBAŠI, KI BODO OBSOJENI ZARADI ZDRUŽEVANJA V ŽELJI PO RUŠENJO DRUŽBENE UREDITVE - KOMANDANT DINAMITARSKE TROJKE JE DIPLOMIRAL NA POSEBNI ŠOLI - BREZPOSELNOST IN BREZPERSPEKTIVNOST MLADOLETNIKOV STA BILA RAZLOG DRUŽENJA - HOTELI SO POSTATI NEKDO IN OSTALI NIČ V SIROMAŠTVU c/) N Poskus, da bi Celje končno resnično postalo velemesto in ob tem imelo vsaj dobro lokalno teroristično skupino, se je na srečo prebivalcev tega mirnega mesta izjalovil. Čeprav so odkritje precejšnjega arzenala orožja, predvsem bomb, prav kakor tudi odkritje videokaset z Rambo filmi in celo »strokovna« literatura usmerjali na to, da je policiji uspelo hitro prijeti profesionalce, vedno bolj kaže, da je šlo le za skupino razočaranih mladostnikov, ki so pod vplivom vodje brezglavo pogreznili v nesrečo. Seveda so jo, nesrečo, prej nakopali še nedolžnim žrtvam njihove groteskne agresije. Dudaš bombaš Težko si je zamisliti, kaj naj bi v druščini pomenil sedemnajstletni poba, človek bi si ga lažje predstavljal z dudo, kakor pa z bombo v roki. Ali je žal res tako, da smo že država, kjer se sedemnajstletniki z lahkoto razvijajo v bombaše. Morda prav pod vplivom brezdelja in odnosa družbe do posameznika. No, mlademu Miranu L. je uspelo s svojim hrabrim sodelovanjem pri miniranju dokazati, da lahko pri nas počasi računamo na vse. Prva je v zrak letela pizzeri-ja Limbo, znana po dobrih pizzah, prijetnem ozračju in prijaznem gostilničarju. Prve govorice, da naj bi se gostilničar »zaradi zavarovalnine podminiral sam«, so kmalu zamrle, saj objekt sploh ni bil zavarovan. Mladi gostinec Smodej Jože je vztrajno tudi zanikal, da bi bil komu kaj dolžan in bi ga zato razstrelila mafija, kot se je razpredalo o vseh mogočih variantah, dokler niso mesec dni zatem, prav na kraju prvega zločina policaji aretirali dva ob prevzemanju denarja od izsiljevanja gostinca s Teharij. Pa naj kdo še reče, da se zločinec ne vrne na kraj zločina. Presenečenje je bilo popolno Policijska akcija je bila dobro pripravljena. Dvojico, ki je prišla po denar, druga dva sta čakala v avtu, so prijeli, preden bi se Srečko G. najstarejši uspel braniti s pištolo, ki jo je imel seboj. Za akcijo ni vedel niti lastnik Smodej. Policisti so zasegli 15.000 DEM, ki jih je v Smodejevo picerijo prinesel lastnik bistroja Magnum s Teharij, kot so od njega izsiljevalci zahtevali. Ni dolgo trajalo, ko je bila javnost obveščena o prijetju osumljencev, kmalu zatem pa so početje tudi priznali. Policaji sicer pravijo, da z veseljem, a vsega le ne gre verjeti. Seveda so se neizkušeni bombaši kmalu še bolj zapletli, ko naj bi policiji izjavili, da so bili pripravljeni iti »do konca«. Torej pobiti teharskemu gostilničarju družino, lokal pa spustiti v zrak. Prav tako kakor so razstrelili picerijo Limbo in daljnovod. Kar pa naj bi bilo vse skupaj le opozorilo. Prav nelogično je, da so naredili nekomu za opozorilo 2,5 milijona tolarjev škode in minirali daljnovod, zato da bi drugemu izsilili le tretjino tega, milijon tolarjev. Ze samo dejstvo, da so si za svoje cilje izbrali gostišča v neposredni bližini doma, kaže, da je šlo za zelo naivno, morda prav malo neumno druščino. Sicer so se petindvajsetletni Srečko G., idejni vodja in oskrbovalec z orožjem, ki ima v žepu le spričevalo posebne osnovne šole, dvaindvajsetletni Robert K., dvajsetletni Roman R. in sedemnajst letni Miran L. poznali že dlje časa. Sosedje znajo povedati, da je bilo pokanje nekaj čisto običajnega. Kaj pa so se fantje dejansko šli, nihče ne ve točno. To, da bi naj Srečko G. imel za vsako Razgorške hišo bombo, če bi bilo treba, se je govorilo že lani. To naj ne bi bil prvi zaseg orožja, ki bi ga policaji opravili pri Srečku G. Robertovi starši pa so nam povedali med drugim tudi, da so fantje že nekaj časa vedeli, kako jih policija zasleduje. Robertov oče Tone težko skriva pretresenost nad sinovim početjem in ne verjame, da bi bil sin pripravljen koga ubiti, najmanj za denar. Tudi da so razstrelili picerijo nekako ne more verjeti. Bolj verjame, da so fantje šele potem, ko je nekdo razstrelil picerijo, prišli na idejo, da bi izsiljevali in se med drugim pohvalili tudi s tem. Povedal je tudi, da je Srečko večkrat prišel k njim na obisk, da pa se fantje nikoli niso zapirali v sobo na kakšne svoje dogovore, Srečko pa da jim je deloval kot prijazen fant. Tone ne verjame, da je vzredil terorista. O Srečku se razpleta mnogo zgodb. Njegova zgodba je predvsem zelo borna, saj se je, čeprav kot dokaj priden za delo, zaradi posebne šole, ki jo je obiskoval, težko dokazoval. Živel je s sestro, mamo in očetom na Razgorju 21., na skromni kmetiji, v bajti so vsi spali v eni sobi. Nazadnje smo očeta srečali, ko se je s hčero zvečer na mopedu prebijal v hrib po snegu proti domu, pred seboj pa je tovoril veliko kartonsko škatlo. Vračala sta se z obiska pri Srečku. Oče kar ni našel besed, pa kako naj bi on z revščino opravičeval Srečkove grehe. Žrtve mladostne brezgla-vosti niso le lokal Limbo, ki so ga poškodovali za 2,5 milijona tolarjev. Vprašajte se, kako se je prebuditi s pokom bombe pod zadnjicol Še danes otroci baje s strahom zlezejo v posteljo. Tudi gostilničar s Teharij je preživljal hude trenutke, ko se je znašel pred grožnjo s smrtjo. Njemu so neznanci zagrozili, da mora priskrbeti 15.000 mark. Kako bi se vse skupaj končalo, če bi odkupnino nesel v zapuščen kamnolom, kakor so prvotno izsiljevalci zahtevali, je danes težko reči. Žrtev je tudi Romanova mati, ki so ji odpeljali še edinega sina, ki je skrbel zanjo. Ostala je sama, stara in pozabljena na obrobju Ljubečne. LucaS Marinet Market Information Net I -O Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite 063/ 441-441. Odslej tudi podatki o prodajnih mestih Nove dobe. 441-441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441 TUDI TRETJA ŠTUDIJA TUJIH STROKDVNJAKOV 0 REŠEVANJU SLOVENSKIH ŽELEZARN JE POTRDILA UGOTOVITVE PRVIH DVEH S TEM, DA 0000 ŠT0RJANI KAZNOVANI, KER SO SE POŠTENO DRŽALI DOGOVOROV IN SAMI SANIRALI ŽELEZARNO Zgodovina Štor je na nesrečo drugačna. Štorovčani so se resno lotili sanacije in po- Zadnji dogodki okrog sanacij slovenskih železarn so pokazali, da vodstvo koncerna slovenskih železarn skupaj z vlado ni niti za ped prišlo naprej od prejšnjih. Medtem se je v bankah utopilo nekaj sto milijonov mark, država je dobila tretjo študijo, ki je za razliko od prejšnjih zastonj, bankrot pa bodo plačali delavci. Največ železarji iz Štor. Torej ti, ki so že plačali zgrešeno tovarno traktorjev, novo reverzibilno valjarno, ki ves čas stoji konzervirana in še druge zgrešene naložbe. Ob tem je zanimiva še druga resnica o sanaciji vseh treh slovenskih železarn. Glede na okoliščine, da so se Jesenice poistovetile z železarstvom in da je tamkaj zaposlenih največ narodnostno mešanih delavcev in s tem nevarnost nacionalne nestrpnosti, nihče na Jesenicah ni upal drezati, kaj šele opraviti kadrovski rez in dokončno zapreti najpožreš- šteno držali dogovorov. Največ seveda na področju odpuščanja in zapiranja obratov. Sedanje vodstvo železarne je število zaposlenih uspelo skrčiti toliko, da je resno ogrožena že varnost proizvodnje in vprašanje, kako z obstoječimi kadri obdržati tisti del proizvodnje, ki ima tudi po zadnji študiji (Phare) prihodnost in ceno. Doslej največji uspeh sanacije štorske železarne je koncern dosegel s svojim predsednikom, sicer domačinom dr. Androm Ocvirkom, ko je olastninil obrat družbene prehrane, gostišče Mlinarjev Janez, vanj vselil klub podjetnikov, katerega je predsednik, kjer gospa Ocvirkova kuha, sin pa streže poslovnim partnerjem na dragih banketih. Ko so pred dnevi stavkajoči železarji iz Štor primahali v Celje pred občinsko skupščino, jim niti eno od treh vodstev občinskih nejše in neproduktivne dele. vlad, celjske, šentjurske in Ker so Ravenčani že ob malo resnejšem poskusu sanacije nemudoma in dokončno zapustili slovensko združenje železarjev in se s tem neboleče izognili resnejših posegov in bolečih rezov s propadlim računom o neizčrpni molzni šmarske še ni verjelo, da koncern z vlado pripravlja eno, govori pa o drugačni sanaciji. Po zdajšnji različici, ki je dokončno streznila in ogrozila tudi vodstvo železarne, je na dlani, da železarstvo v Štorah umira, vse tri kravi (JLA), sta državi ostala občine pa bodo bogatejše za dva dinozavra, ki ju iz politič- nekaj tisoč novih brezposel- no varnostnih varno dražiti. razlogov ni nih delavcev. Janez Sever. PRVI LIST NE PADE DALEČ OD DREVESA Cetisova prodajalna je svoj prostor našla v mestu, kjer ljudje že več kot stoletje snujejo nove in nove, pisane in domišljene, včasin potiskane, včasih snežno bele izdelke iz papirjev vseh vrst. V njej ponuja na najsodobnejših strojih pripravljene in narejene izdelke Cetisovih vrhunskih tehnologov in oblikovalcev. Šolski zvezki pisalni in risalni bloki ovojni papirji SDK obrazci naročilnice dobavnice fakture potni nalogi rokovniki planerji carinski obrazci stenski koledarji namizni bloki koledarji cenovne etikete gospodinjske etikete šolske etikete dekorativne etikete računalniške etikete laserske etikete papirne kocke računalniški papir in papirji za laserske tiskalnike so zdaj na enem mestu zbrani v pisano paleto kakovostnih Cetisovih izdelkov. PRODAJALNA CETIS, Prešernova 23, Celje, tel. 441 593 ODPRTA OD 8.00 DO 19.00, V SOBOTO OD 8.00 DO 12.00 NAJLEPŠI LIST NE PADE DALEČ OD CETISA KULTURA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA KDO POSTAJA LASTNIK SLOVENSKIH ČASOPISOV Večkrat zastavljeno vprašanje, kdo bodo prihodnji lastniki slovenskih časopisov, pravzaprav niti ni več vprašanje. Njegova družbena relevantnost je izginila tisti trenutek, ko je parlament z zakonom o lastninjenju tiskane medije izenačil z drugimi deli »normalnega« gospodarstva. Časopisi se torej lastninijo skladno z vsemi predvidenimi zakonskimi metodami in predpisanimi procedurami. Spričo njihovih ekonomskih značilnosti (majhna vrednost osnovnih sredstev in večja v blagovni znamki) bo lastninjenje potekalo z notranjim odkupom. Drugo pomembno vprašanje pa je, kdo so (ali bodo) poglavitni akterji tega lastninjenja. By pass volja nekdanje partije Hitovo kazanje s prstom na Delove by pass Slovenske novice že kaže smer. Seveda nas v tej zgodbi ne zanimajo tolikanj njegovi nagibi, ki so lahko tudi povsem razumljivi. Glavna medijska protagonista Hitovih lastninskih (nevednosti sta bila prav Delo in Slovenske novice. Torej ne gre, da bi nasedali Hitovi cijsko perilo, hkrati pa sta pozabila na svoj smeten prag. Zakaj so Delovi ljudje hoteli ustanoviti zasebno podjetje znotraj Črne vdove, smo že odgovorili. Umazana podrobnost pri tem je, da je zagonske stroške novega zasebnega podjetja nosil Delov družbeni kapital. Samo spomnimo se promocije Slovenskih novic, ki bi jo težko primerjali s katero koli drugo tovrstno marketinško akcijo v Sloveniji. Nova umazana podrobnost je, da so glavni družbeniki zasebnega »Delovega« podjetja prav vodilni ljudje družbenega podjetja Delo. Na drugi strani Slovenske novice, kot eno najuspešnejših slovenskih časopisnih podjetij nima nobenega zaposlenega. Ustvarjajo ga profesionalci, zaposleni v družbenem podjetju Delo, kjer veljajo, kot je splošno znano, konkurenčne klavzule. Če k temu dodamo še podatek, da je direktor družbenega podjetja Delo hkrati tudi direktor Slovenskih novic z večinskih zasebnim kapitalom, ena in ista oseba, potem se stvar dodatno zapleta. Vsaj v isti meri kot pri Hitu. Cilj teh umazanih podrobnosti se nam tako kaže sam samo tistega, ki so ga ustvarili v njem zaposleni. Ker so bile v času političnega enoumja razen verskih časopisov vse časopisne slovenske hiše v mnogih pogledih bolj ali manj zgolj depandanse rdeče škofije in njenih satelitov, temu primerno pa je bilo tudi kadrovanje urednikov, se velja prav gotovo vprašati tudi o upravičenosti oziroma vsesplošni legitimnosti sedanjih glavnih priva-tizerjev. Lahko ugotovimo, da so bili notranji organi upravljanja časopisnih in seveda tudi vseh drugih medijskih hiš zgolj izvrševalci kadrovske volje edino dovoljene Partije. Tako je bilo vse do vznika civilne družbe in z njo notranje demokracije Partije, ko so tudi njene kadrovske vajeti začele popuščati. To pa se je na Delu in v vseh drugih večjih novinarskih kolektivih začelo kazati šele v sklepnem obdobju eno-strankarstva, se pravi pred prvimi demokratičnimi volitvami. Domala vsi sedanji uredniki in direktorji največjih časopisnih hiš, in Delo pri tem ni nobena izjema, so prišli na sedanje položaje z voljo nekdanje Partije. In prav ta volja je bila njihova zadnja inačici by pass Delove zgodbe, kar seveda ne pomeni, da je na drugi strani vse lepo in prav. Najprej ne gre spregledati, da je Delov by pass nastal v okoliščinah, ko je vodilne ljudi slovenskih časopisnih hiš grabila panika spričo no-vorevolucionarnih (Demosovih) hotenj slovenske politike. By pass Slovenske novice lahko jemljejo torej kot ekonomski in politični upor zoper falangistične norosti novodobne (nedemokratične slovenske politike. Približno takšen bi utegnil biti politični in moralni okvir tega razvpitega by passa. Do tod seveda vse lepo in prav. Stvari se začnejo zatikati pri podrobnostih. Nepristranskemu opazovalcu, ki živi daleč stran od Hita in od Dela, kolikor ga seveda oba ne posiljujeta s svojimi zgodbami drug o drugem, bo kaj hitro lahko ugotovil, da sta si zgodbi načelno podobni kot jajce jajcu. Ali drugače: Delo in Slovenske novice sta razgaljala (pustimo ob strani motive) Hitovo »umazano« privatiza- po sebi. Družbeno podjetje Delo je rodilo zasebno hčer Slovenske novice, ki bodo ob dnevu L (beri: lastninjenju) skozi stranska vrata postale največji družbenik nekdanje družbene matere. Kdo lahko reče, in zraven še kaže svoj popolnoma čisti novinarski obraz, pa je pri tem vse v redu? Mogoče bi celo bilo, če bi glavni zagovorniki te »čiste« zgodbe lahko dokazali, da je Črna vdova in vse kar poseduje, izključno plod nekdanjih in sedanjih zaposlenih v tej hiši. Vsi pa, ki malo bolje poznamo to hišo, vemo, da ni tako. Vemo za samoupravne sporazume o združevanju sredstev za gradnjo Delove hiše, pri katerem so participirali mnogi družbenopravni subjekti, o čemer bodo v nadaljevanju Delove lastninske zgodbe vsekakot tudi še kaj rekli. V ta kontekst pa sodi tudi Hitovo opozorilo o družbeni pomoči, ki jo je Delo prejemalo leta in leta. V tem pogledu je vsaj moralno Hitova verzija lastninjenja veliko čistejša od Delove, kajti Hit prav gotovo ni lastninil kapitala, ki bi ga dobil od države ali družbe, temveč gotovo »resna« verifikacija, ki pa je, kot je splošno znano, bolj temeljila na politični in še kakšni lojalnosti kot pa na profesionalnih sposobnostih. Se pravi, da bodo, kolikor to že niso, glavni akterji lastninjenja časopisov nekdanji partijski ljudje, ne glede na to, v kakšne demokrate so se medtem razvili. Za verodostojnost nekega novinarstva torej nikakor ni dovolj, če posamezniki, ki nastopajo kot družbeniki zasebnega časopisnega podjetja, predajo štafetno palico onim, ki jih slučajno iz takšnega ali drugačnega razloga ni na spisku delničarjev. To je kompleksnejša zgodba z daljšo brado. Dokaz, da to drži, pe z lahkoto najdemo v celostranskih in mučnih pojasnjevanjih oziroma pranju lastnega privatizacijskega perila na straneh lastnih časopisov, kar nikakor ne gre v kontekst kakšne novinarske etike. Hit na primer je to počel z drago plačano kampanjo in z oglasi, iz katerih so ti isti štafetniki brili norce. Le kdo bo norec tudi na koncu? Ivo KulJaJ ODPRTO PISMO LJUBLJANSKEMU ŽUPANU IN PREDSEDNIKU VLADE Na »Odprto pismo ljubljanskemu županu in predsedniku Vlade«, ki je bil objavljen v vašem časopisu 24. novembra 1993 vam pošiljam odgovor, ki je sicer že bij objavljen v Republiki, a prosim, če ga objavite tudi v vašem časopisu. Žal ste izpustili del podpisnic, med njimi gospo Sonjo Lokar. Nič nimam proti temu, če se za kako stvar javno zavzemate. Je pa nenavadno, za demokratične razmere namreč, da za svoje javno »rogoviljenje« izrabljate »nesrečneže« iz Metelkove in celo tuje diplomate. Če prav razumem, je sopodpisnica predsednica komiteja Sveta Evrope za zdravstvo, socialo in družinske zadeve, gospa Doris Havik. In podobno druge javne funkcionarke. Vaši javni nastopi imajo, sodeč po tem, kar mi je na voljo, dve značilnosti. Da navajate samo delček resnice, ali bolje, da javnost zavajate in da hočete doseči nekaj, kar je nedopustno. To so navade, ki smo se jih resnično do sita najedli. Prišel je čas, ko moramo z njimi prenehati in se obnašati odgovorno. Tuje sopodpisnice ste očitno zavedli, kajti nemogoče je, da bi zastopnica Sveta Evrope podpisala nasilne prilastitve in zakon ceste. To z drugo besedo pomeni, da bi soglašala s kršenjem vseh zakonov in popolno nedemokratičnost do drugih potreb Ljubljane, zlasti do potreb kulture. Ob taki »solidarnosti« do prebivalcev na Metelkovi se človek sprašuje, zakaj nekaj ne ukrenete, nekaj stvarnega, npr., da bi tem ljudem dali na voljo prostore Vaše stranke. Že zato, ker vse kaže, da sploh niso strankini, da so bili nekomu odvzeti. Poteza take vrste bi ublažila velike potrebe po prostorih. Pa kaj takega vam še na misel ne pride. Spet in spet, vse se naj dogaja na hrbtih drugih, torej vseh drugih Ljubljančanov. S takimi navadami ne moremo nikamor naprej. Gospa Lokarjeva, prosim sprejmite pojasnilo, da je uprava mesta Ljubljana med drugim zadolžena, da z lastnino in prostorom mesta umno gospodari. Saj to je last vseh Ljubljančanov in ne samo tistih, ki se dajo zapeljati in nasilno vdirajo in si prisvajajo tujo lastnino. Tudi pravni red moramo spoštovati. Predvsem pa, toliko nujnih potreb je v Ljubljani. Na mizi imam prošnje za prostore še iz časov, ko »Mreže« še ni bilo. Torej, biti moramo pošteni. Naj naprej niti ne navajam, npr. razvoj mesta, potrebe mesta, ki kasarno ali vsaj njen del vključuje v prvo kategorijo. Kot izgleda, o vseh teh stvareh niste zastopnicam iz tujine ničesar rekli in še nekaj: ko že hočete biti javni zastopnik ljudi v stiski, niste toliko odkriti ali pošteni, da bi jim povedali, da jih spravljate v nevarnost. Najprej zaradi samega prisvajanja tuje lastnine in potem zaradi vojaških objektov, ki še niso bili pregledani in so torej nevarni za bivanje in prireditve. Upam in želim, da gospe iz tujine obvestite o naših stališčih. Da jim poveste, da nimamo nič proti alternativni kulturi. Da pa mora tudi ta kultura živeti od drugih, ne nad njimi. JOŽE STRGAR, predsednik Skupščine mesta Ljubljane * » * » * * » » * * * * * l * * » * * * * * S * * i DODA • V V _ isce AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju » SMRT KOKAINSKEGA KRALJA, MILIJARDERJA PADLA ESCOBARJA - PO ŠESTNAJSTIH MESECIH LOVA, KI JE ZDA IN KOLUMBIJO VELJAL NA DESETINE MILIJONOV DOLARJEV, JE KOKAINSKI KRALJ NAREDIL NAPAKO - VEČ KOT ŠESTO PONESREČENIH OPERACIJ ZA LOV KRALJA KOKAINA, V KATEREM JE SODELOVALO DVA TISOČ SPECIALCEV - RAZPISANA NAGRADA V ZNESKU SEDMIH MILIJONOV DOLARJEV NE BO IZPLAČANA, KER JE ESCOBARJA IZVOTKALA AMERIŠKA CIA Z NAJSODOBNEJŠO TEHNIČNO OPREMO Konec tedna je svet preplavila novica o smrti enega največjih sovražnikov ameriške države, kokainskega kralja Pabla Escobarja. Milijarderja in zločinca, ki mu poleg očitkov, da je bil največji izvoznik mamil, v ZDA očitajo še na stotine ubojev, atentatov in pokolov. Človek, ki je na leto zaslužil »čistega« tri milijarde dolarjev samo na račun mamil in bil dolga leta na vrhu najvišje piramide razpečevalcev mamil, se je skoraj poldrugo leto, po spektakularnem pobegu iz zapora skrival doma, v Kolumbiji, točneje v njegovem Medellinu. Že nekaj dni zapored preplavljajo ves svet filmski in televizijski posnetki lova in uboja Pabla Escobarja, za katerega so kar trije ameriški predsedniki trdili, da je največji sovražnik Združenih držav. Gre za enega izmed najbogatejših ljudi na svetu, ki je obogatel na račun mamil. Začel s krajo nagrobnikov Kdo je pravzaprav ta 44-letni kriminalec, na katerega glavo je bila razpisana neverjetna vsota dolarjev? Pablo, nekoč vročekrvni in zviti nezaposleni mladenič, je svojo podjetniško žilico udejanil s preprodajo - nagrobnikov. Točneje, tujih nagrobnih spomenikov. Mladenič se je namreč na bližnjem pokopališču lotil tatvin nagrobnikov, jih s sodelavci oli-špal in prodal naprej. Potem je ugotovil, da je pravi zaslužek le z - mamili. Kolumbija je postajala najdonosnejša njiva s koko, ki je imela v ZDA vse več odjemalcev in vse višjo ceno. Pablo se je vse višje in zaradi brezštevilnih pobojev izredno hitro vihtel po lestvici najpomembnejših preprodajalcev, dobičke, ki so se merili z milijoni dolarjev, pa vlagal v odkup zemljišč, v izgradnjo laboratorijev, v trgovsko mrežo in celo v izgradnjo priložnostnih letališč ter v nakup letal za čim varnejšo in hitrejšo oskrbo razprostranjenega trga mamil. Niti doma, v Kolumbiji, kjer so notranje neurejene razmere nedvomno pogojevale tolikšen razcvet trgovine z mamili, mu podkupljiva policija in enako podkupljiva vojaška ter politična oblast dolgo časa ni predstavljala težav v grozljivem razmahu te trgovine, dokler se ni soočil z enako grobimi in brezkompromisnimi mafijci, ki bi radi delitev tega neizmernega imperija. Napake je kaznoval s smrtjo Escobar je brez milosti s kroglo, žico, mačeto ali dinamitom odstranjeval vse, ki so se mu skušali postaviti na pot, obtožujejo ga celo ubojev najvišjih predstavnikov politične, sodne in državne oblasti. Toda ljudje so ga imeli za odrešenika. Na drugi strani te črne rabote je namreč siromašnemu prebivalstvu namesto barak gradil stanovanjske bloke, nogo- metna igrišča, bolnišnice... Zaradi stopnjevanega pritiska velike dobrotnice Amerike je oblast začela uvajati red, ki je bil dotlej v rokah velikih družin, katere so imele v posesti mamila, vsemogočemu Escobarju so dokazali uboje in ga končno spravili v - zapor. Toda tudi zapor ni bil zapor, temveč razkošno opremljen večsobni apartma s televizijo, telefoni, faksi in teleprinterji, s posebnim kuharjem in celo - zakloniščem. Po vsesplošnem zgražanju in ogorčenju vse večjega števila prebivalstva in od zunaj so temu nevsakdanjemu zaporniku odmerili drugi zapor. Ko so ga skupaj s pajdaši peljali v posebej zanj zgrajene prostore, je - pobegnil... ogromno posesti, bil lastnik ladjevja, podjetij, letališč, saj mu je samo prodaja mamil letno navrgla več kot tri milijarde dolarjev dobička, je imel fantastično palačo tudi v Ameriki, kjer je prebivala žena. In prav klic ob njegovem rojstnem dnevu bi naj bil tisti, ki ga je izdal. Strokovnjaki CIA, ki so že leto in dan preverjali sleherno vest o tem, kje bi se naj Escobar skrival, in tako zategovali obroč okrog njegovega Medenina, ki je že desetletja središče narkomafije. Z najsodobnejšimi napravami so med vsemi telefonskimi klici izločili njegovega in odkrili lokacijo. Kaže, da se je Escobar medtem preveč zanesel na svojo neosvojljivo trdnjavo, dejstvo je, da so njegovi stra- Kolumbijska vlada je v obupni sramoti javno poklicala na pomoč ameriško CIO, njihove največje strokovnjake in specialiste za lov tovrstne divjačine. Zdaj je znano, da je nekdanjega velikana, ki se mu je medtem počasi sesedal prestol, ker vsega le ni mogel iz zapora kontrolirati in obvladovati, preganjalo dva tisoč do zob z najsodobnejšo tehniko oboroženih specialistov, da o ameriških strokovnjakih niti ne govorimo. Vsakomur, ki bi izdal, kje je najbolj iskani begunec na svetu, je bilo obljubljenih nekaj več kot sedem milijonov dolarjev. Napaka ob rojstnem dnevu Pablo Escobar, katerega javna želja je bila celo biti predsednik države, je imel žarji nevarnost opazili šele, ko so bili ostrostrelci in spe-cialci vsenaokrog. Preostal jim je samo še beg preko streh in na strehi ga je pokosila krogla. Skupaj z njim še dva najtesnejša sodelavca, med njima svaka Carlosa Mario Henaa. Cesar Gaviria, kolumbijski predsednik, je takoj nato izjavil, del dogodkov ste lahko celo vi spremljali s pomočjo satelitskega prenosa CNN, da je to največji uspeh kolumbijskih oblasti v več desetletni vojni zoper mogočne trgovce z mamili in pristavil, da vojna še ni končana, kajti Escobar je bil samo eden izmed mogočno razpredenih družin. Escobarjev sin Juan Pablo pa je prav tako v televizijsko kamero pribil, da bo očetovo smrt - maščeval... Jani Sova Tel./Fax: 062/38-211 Tel. 302-011 • NAJNOVEJŠI MODELI VOZIL ŠKODA ŠE PO STARIH CENAH • LEASING, KREDITI, STARO ZA NOVO • PLAČAŠ, PELJŠE IN ŠE NAGRAJENI STE • SERVISI IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI • VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL AKCIJA V MESECU DECEMBRU BOŽIČNO DARILO VSAK KUPEC PREJME NAGRADO IN ŠE 5.000 SIT POPUSTA NI DNEVA BREZ ŠKODE - ZATO PAZITE, KJE BOSTE KUPILI VOZILO ŠKODA SE PRIPOROČAMO VSAK DAN OD 8.-16. SOBOTA OD 8.-12. POZABLJENA BOLEČINA V sredo, 1. decembra 1993 ob 8. 52 uri je minilo dvanajst let od katastrofalne letalske nesreče. Slovenska srca še niso pozabila Korzike, gore San Pietro in največje letalske nesreče v zgodovini slovenskega naroda. Odbor, svojci, prijatelji, znanci, predstavniki mesta Ljubljana, Kompasa in Adria Airwaysa smo se tudi letos zbrali in se pokojnikom priklonili ob spomeniku na ljubljanskih Žalah. Ob polaganju venca, prižiganju sveč, zvokih trobente, komemorativnem govoru ljubljanskega župana Jožeta Strgarja in recitaciji pesmi Bolečina T. Frantarja je bilo nad oblaki slišati močne zvoke avionskih motorjev kot, da bi hoteli pozdraviti vse zbrane ob žalni spominski slovesnosti. Za trenutek smo se vsi ozrli v megleno nebo, ki je bilo podobno tistemu pred dvanajstimi leti. Odbor svojcev korziških žrtev obžaluje, da dvanajsta obletnica ni našla v slovenskih medijih niti besedice spoštovanja in pomne-nja na 180 (sto osemdeset) tragično preminulih slovenskih življenj. Regionalni program Ljubljana, katerega je vodila ga.J.jerka Bizilj, je istega dne ob 18.00 uri omenjala vse mogoče obletnice: svetovni dan boja proti aidsu (rdeči trak najbrž simbolizira kri, vendar bi bil verjetno primernejši črn trak v gumbnicah novinarjev), omenila je tudi petinsedemdeseto obletnico obstoja Romunije, dvajseto obletnico delovanja šole za notranje zadeve, prvo obletnico izhajanja častnika Republika. Pri nočnih poročilih je Radio Slovenija objavil tudi smrt potnika, ki je edini še ohranil znake življenja v letalski nesreči v Makedoniji pred dnevi. O spominski omembi korziških žrtev pa nič. RTV novinarka iz RPL programa ga. Juvanova se je v oddaji sprehodila tudi po ljubljanskih Zalah. Na novem pokopališču se je obregnila na sedem metrov visok križ, na obletnico korziških žrtev pa je žal vede ali ne vede popolnoma pozabila. Tudi Slovenske novice, ki so štiriindvajset ur na preži, so tragično obletnico korziških žrtev prespali in zamudili. Odbor se ne zavzema za publiciranje letalske nesreče, ker pa gre v tem primeru za 180 dragocenih slovenskih življenj, prosimo medije, spominjate slovenski narod samo na nepozabno narodno bolečino. Odbor se zahvaljuje javnemu podjetju Zale za lepo urejen prostor preko celega leta in za odstranjen zapadli sneg iz spomenika korziških žrtev. Tone Frantar, predsednik odbora letalske nesreče na Korziki RESJE k. d. ■. t. CELJE Ulica XIV. divizije 6 63000 Cede telefon:063/ 26 -236, 29 - 376 telefax : 063 / 29 - 376 PO DVEH LETIH STA SE V SLOVENIJO VRNILA DVA, KI STA V UNIFORMI JA DELOVALA PROTI OSAMOSVOJITVI - HRVAT JURE F. JE S TANKOM POVOZIL JOSEFA SIMČIKA, ARSIM M. S KOSOVA PA JE NA PTUJU STRELJAL PO ELEKTRIKARJU BORISU FRASU - ZA OBA, PRIJELI o SO JU POLICISTI NA DRŽAVNI MEJI, JE PREISKOVALNI SODNIK ODREDIL PRIPOR Po čudnem naključju so v razmiku nekaj dni prejšnji teden policaji na meji odkrili dva izmed tistih pripadnikov nekdanje jugoslovanske armade, za katere je bilo utemeljeno sumiti, da sta s svojim ravnanjem ogrožala Slovence pri osamosvajanju. K odkritju osumljencev je v največji meri pripomogla skrbno zbrana policijska dokumentacija, shranjena v računalniku. vozilo in ga za ceno svojega življenja skušal ustaviti. Kot je bilo moč izvedeti, se je Jure F. skušal krivde otresti z opravičevanjem, da je »samo izpolnjeval ukaze nadrejenih...« »Nisem bil kriv, v tisti gužvi nisem možaka niti videl kaj dela, da se je obesil na mojo samohodko in potem padel pod gosenice. Nesreča me je grozno prizadela, oficirji so me pozneje tolažili, češ da nisem kriv, da je prišlo do nesreče...« Elektrikarju prestrelil koleno Na mejnem prehodu v Dolgi vasi se je v petek pojavil prav tako 21 -letni Arsim M., državljan Zvezne republike Jugoslavije, doma s Kosova in vpričo presenečenih teritorialcev in pred očmi občinskega vodstva komandanta naših teritorialcev prepeljala v vojašnico vojvode Mišiča, da bi tudi tako strli odpor Slovencev. Boris Fras, rajonski elektrikar, je bil kot poznavalec določen za odklop električne energije ptujski vojašnici, da bi garnizijo tudi tako prisilili k mirni predaji. Ko se je okrog tretje ure približeval transformatorski postaji, ta ni bila znotraj vojašnice, so se izza ograje vojašnice zaslišali trije zaporedni streli. Eden izmed njih je zadel Frasa v nogo, pozneje so ugotovili, da je krogla hudo poškodovala koleno, vendar se je Frasu uspelo privleči do so- Nisem bil kriv in hotel v Slovenijo. Tudi nje- sednjehiše.odkodersopri- V torek se je na meji v Šen- 9a je odkrilo pozorno oko klicali zdravniško pomoč, tilju najprej pojavil zdaj policaja, ki je s pomočjo ra- Ob tem je zanimivo še po-21-letni Jure F., hrvaški dr- čunalnika preverjal, ali mo- vedati, da vojaška uprava ni žavljan, ki je hotel preko Slo- žak morebiti ni na seznamu hotela našim preiskovalnim venije domov. Kaže, da je iskanih oseb, ki niso porav- organom dovoliti uradne podcenil budnost naših var- nali dolgov Slovencem. preiskave, vojska pa se je po nostnih organov misleč, da Policaj je presenečen ugo- vsej sili skušala dokopati raso že zdavnaj pozabljeni kr- lovil, da gre verjetno za iste- njenca. K sreči so bili Ptujča-vavi dogodki iz vojne Sloven- 9a Arsima, ki je tako vneto ni hrabri in se niso ustrašili cev z JA in tedanjo Jugosla- streljal iz vojašnice na Ptuju ne vojakov JA in ne njihove vijo. po elektrikarju Borisu Frasu, policije, kajti zdaj je povsem Ob na oko rutinskem pregledu policaja, ki motri prehode državne meje, je Juretu zastal dih, saj je bilo očitno, da je policaj posumil, kako gre za tistega Jureta, ki je v tragičnih dneh povzročil smrt Josefa Simčika, ko je ta skočil na njegovo oklepno Tudi to je bilo iz tistih burnih in usodnih dni. Verjetno se še spomnite na spektakularno ugrabitev polkovnika TO V. Miloševiča, ko se je pozno zvečer v zgradbo občinske skupščine v Mariboru pritihotapila specialna enota tedanje jugoslovanske armade jasno, kaj bi se z ranjenim elektrikarjem zgodilo. Prav tako je zanimivo, da sta se oba nekdanja vojaka, osumljena obeh kaznivih dejanj, že pritožila zaradi pripora, ez Foto: LucaS Ax\\x\\\v\w\\w\\ww\\w\\wnx\y\\w\x\\\w\v\x\yx\w\\v\\\\\\w\w\w< TEŽKO JE PISATI SE OCVIRK V anonimnem pismu, naslovljenem na Staneta Ocvirka iz Štor, anonimna »desetčlanska skupina skrajno obupanih livarjev« obljublja pokol njegove družine. Vse kajpak zaradi grehov, ki jih je storil njegov oče, Andrej Ocvirk, organizator dokončnega potopa Železarne Štore. Vse lepo in prav, »za vsako rit ena palica raste«, pravi stari pregovor — seveda če bi bil prejemnik anonimke le količkaj v sorodu z Likvidatorjem Andrejem in če ne bi bil precej starejši od njega. Ker pa so v Štorah kar tri različne rodbine Ocvirkov, ki si med sabo niso prav nič v sorodu in ker biološki zakoni velevajo, da mora biti oče starejši od svojega sina, bodo morali odpuščeni, prevarani in, kot je razvidno iz pisma in poštnega žiga, precej jezni livarji iz Šmarja pri Jelšah poiskati Jernejevo pravico na drugem naslovu. Hja, v današnjih časih se je težko pisati Ocvirk. Vasja Ocvirk f}rHt L Crt- 'avhhtr Čl : Lp.kfr ^ (9t'lin A- stu-i je -u-t S'k. fcm -0 ^^ / -nc.ua ut . /t*C- &>- ^ n at-b~ sic k i k ^ /U te- etn/ne'-. Cie cuei ^ n ^ ^ Hc- /)-f- f1’*-1/ t <**■ Cc>- ^ n'( 'Ct-n v. r~ -i't kjoCne*- \ er. »jLfe' . S/ . s, * .-^4 s\ ,, " . f 1 M a-« ji-no at- *uj-hjuy'j>U ^ -eo.Atc eb mi /e- ' X ^ Ji n-OA-ati p ^ ^ ‘”-a Aulee/.tUJoT ^ ^.„4? v % > kvrJMn« 'M-.Ue, ic- snu ■ y vluk J ^ J j ude & ^ ^ f f/.,' teueUn eet-e t '-fcJjfi-H.e jic-ej /e- e»t. t -m o pa i Tenef /cr'/e Jhi-r- M-ve- tcc JC PfeZCJu-eitr-LiOvt-ip-•''jefenc —- 9>t..L 1 r!ei ft**? Zrittlte . *V MSt/Mc ttlr /US/V& ' Spoštovani g. Ocvirk M. Pišem vam v imenu ene skupine štorskih livarjev, ki smo na robu krize in obupa. Vaš oče nas je namenoma pahnil v ta obup. Naša livarna v kateri smo delali leta in leta, in želi dobre uspehe ima prihodnost. Vendar jo je on namenoma poslal v stečaj. Zato vam tudi mi namenoma pišemo to pismo, katero ni grožnja ampak zadnji opomin. Človek je v stiski in obupu sposoben storiti marsikaj, če nimaš niti za kruh in mleko za svojega otroka potem je bolje da se ubiješ. Tudi naša skupina se je trdno odločila za samomor, a vendar smo se tudi trdno odločili, da prej pihnemo tudi našega generalnega direktorja in vse njegove bljiž-nje svojce od najmlajšega do najstarejšega, pa če se tudi skrijete v mišjo luknjo. To bo dogodek kakšnega še ni pomnila okolica Celja in Štor. To bo dejanje iz golega obupa. Mi hočemo nič drugega kot delo in vsaj najminimal-nejše dohodke za kruh in mleko in plačilo položnic, ki nas že 3 mesece čakajo. G. Ocvirk nas je nekako dobil na piko, in za tem stojijo nepošteni nameni. Nič vam vsem skupaj ne bo pomenilo razkošje in bogastvo, zapomnite si to dobro. Če čaka tragedija nas bo dosegla še prej vas, in to stoprocentno verjetno. Prosimo vas g. Ocvirk mlajši apelirajte na svojega očeta, da se livarna v najkrajšem času požene, da ne bo prepozno. Livarna je naša in mi smo njeni in ona ima prihodnost in imela je vedno kvalitetne izdelke, to mi vsi dobro vemo, vendar je on izjavil ravno nasprotno. Med nami je mnogo sposobnih ljudi ki so pripravljeni voditi in dati vse od sebe samo da bi se začelo delati. Vendar jim iz Ljubljane pod vodstvom g. Ocvirka to onemogočajo. Torej to je bilo prvo in tudi zadnje opozorilno pismo vam, njegovemu sinu. Pa brez zamere. Ml MISLIMO ZELO RESNO !!!! DESET ČLANSKA SKUPINA SKRAJNO OBUPANIH LIVARJEV (Besedila nismo nikjer spreminjali, niti popravljali.) NOVI*SOBA čr*'-; ■ CITA POTOKAR (1915 - 1993) VELIKA DAMA SLOVENSKE UMETNOSTI Poslovila se je velika dama slovenske likovne ustvarjalnosti, prav gotovo ena najboljših upodabljajočih umetnic najstarejše generacije, slikarka in ilustratorka Cita Potokar. Zapustila nam je neprecenljivo zapuščino, ogromen umetniški opus, ki obsega številne odlične portrete, vedute, krajinske podobe, vrsto pretresljivih, globoko angažiranih risb, zlasti reminiscenc na življenje v koncentracijskem taborišču, in pa skoraj nepregleden in raznolik opus odličnih ilustracij, predvsem iz književnosti za otroke. Cita Potokar, ki je bila rojena leta 1015 v Dragatušu, sodi v tisto generacijo naših umetnikov, ko je njihovo ustvarjalnost poleg umetniškega uka oblikovalo tudi kruto in trdo življenje. Že na začetku njenega šolanja na ljubljanskem državnem učiteljišču so ugotovili, da je izredno samosvoja, trmasta in živahna, zato je morala učiteljišče dokončati v Mariboru. Vse te lastnosti pa so umetnici tudi pomagale, da je prestala najtežje življenjske preizkušnje, kajti že kmalu po vpisu na beograjsko likovno akademijo je pri- šla druga svetovna vojna, ki jo je potegnila v sam vrtinec dogajanja: bila je aktivistka, preživela je težke dneve v ljubljanskih zaporih in kasneje še hujše v koncentracijskem taborišču v Ravensbru-ecku. Tako je Cita Potokar svoj študij umetnosti lahko dočakala šele po končani vojni, in sicer kot prva diplomantka na novoustanovljeni ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Od teh let naprej so se ohranila tudi njena prva dela, kajti vsa najzgodnejša likovna dela razen likovno - izpovedno že izjemno sugestivnega Avtoportreta iz leta 1941 je odnesla vojna vihra. Vendar je prav ta portret prolog za pomemben del njenega prihodnjega umetniškega opusa - ‘ portretnih upodobitev. Prav v opusu imenitnih portretov, ki so nastajali v vseh obdobjih umetniškega ustvarjanja, se kažejo vse najvišje kvalitete njenega slikanja: izjemna optična senzibilnost, neverjeten občutek za dojemanje duševnih in značajskih značilnosti upodobljenca in končno zmožnost prelitja vseh teh občutij v ustrezen in harmoničen barvni svet, izrazit kolorizem, ki ima svoje korenine v naši najbolj žlahtni slikarski tradiciji. Med najboljše portrete, ki so nastali v obdobju po akademiji, vsekakor štejemo portrete gledaliških igralcev (Vida Levstikova, Majda Skrbinškova, Ivanka Mežanova in drugi). Vsi ti zgodnji portreti imajo v sebi nekaj romantičnega in so polni barvnega bogastva, ki vzbuja toplo čustvenost. V začetku petdesetih let pa se v umetniškem ustvarjalnem delu začnejo nekatere radikalne spremembe tako v čiščenju barvnega sveta kot v strožje poudarjeni kompoziciji in risbi. Po eni strani so to portreti s poudarjeno obrisno risbo (Portret matere, Portret Majde Potokarjeve, Polakt in še vrsta drugih), po drugi strani gre za posebnost v umetničinem opusu, za nekakšne simbolno-ale-gorične prizore, figuralne zasnove, ki izpovedujejo širšo človeško problematiko. V bistvu se v tem času začenja motivna in likovno-i-zrazna večsmernost v umetniškem ustvarjanju Cite Potokarjeve: na eni strani so tu dokaz realistično zasnovane portretne upodobitve, na drugi strani pa največkrat s simboliko nadahnjeni figu- ralni prizori, krajine, vedute - predvsem vrsta odličnih, koloristično izredno zanimivih ljubljanskih vedut in pa tihožitja, zlasti cvetlična, v katerih se umetnica povsem prepusti čutnemu zanosu barvnega bogastva. Bogat in pester je slikarski razvoj Cite Potokarjeve, ki ga pogojujejo kultivirana barvna občutljivost, smisel za kompozicijo, zlasti pozneje tudi svojstvena simbolno in ekspresivno naglašena stilizacija, ki se včasih približa celo geometrijski abstrakciji, ter odlična in prefinjena risarska kultura, ki pride do polnega izraza zlasti v umetničinem obsežnem in raznolikem ilustratorskem opusu, ki bo tako kot njeno slikarstvo za vedno ostal zapisan v zgodovini slovenske likovne ustvarjalnosti. Tisto pravo mesto, ki Citi Potokar priprava v sodobni slovenski likovni umetnosti, sta v bistvu opredelili šele dve veliki retrospektivni razstavi umetničinih del, in sicer prva leta 1975 v Gorenjskem muzeju v Kranju in druga, ki jo je spremljal tudi bogat katalog, leta 1985/86 v Metliki, Novem mestu in Ljubljani. Franc Zalar UMRLA JE LUCIA POPP Sredi preteklega meseca je v 54, letu starosti umrla Lucia Popp, ena najznamenitejših sopranistk na svetu. Debitirala je leta 1965 v rojstni Bratislavi, bila je Kraljica noči v Mozartovi Čarobni piščalki. Kaj hitro ji je isto vlogo ponudil Herbert von Karajan, nastopila je v dunajski operi in tu se je pričel njen vzpon v svetovni vrh. Imela je prekrasen glas, poln, bogat, zaokrožen so- pran. Pela je z lahkoto in znanjem največjega vokalnega mojstra. Dunajska državna opera ji je dodelila naslov komorne pevke, a dunajska filharmonija priznanje Srebrno vrtnico. Posnela je veliko plošč. Še posebej so jo cenili kot interpretko Mozartove glasbe, med njenimi izjemnimi dosežki pa je tudi sopranski del Orffove kantate Car-mina Burana v režiji Jeana Pierra Ponnelleja. KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. Oa bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko. ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mimo«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem In so jih hoteli prisilno osrečevali po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri Č2P Enotnost. Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umreti s Sarajevom £ i V- A I j Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. § V A I j Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni trustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. ■N POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. m PRED ■EKni Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po potni ceni. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ------------- izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST naročam(o) —!.---------- izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA naročam(o) ------------- izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA naročam (o) ------------ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA naročam(o) ------------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:___________________________________________________________ Ulica, poštna št., kraj:_______________________________________________________________ Ime in priimek podpisnika:_____________________________________________________________ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:______________________________— _____________________________ Žig Podpis naročnika NOV%£OBA m____, ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. JANEZU DRNOVŠKU VLADI KULTURE NI MAR Predstavniki osrednjih slovenskih kulturnih zavodov In svobodne produkcije so predsedniku republiike vlade dr. Janezu Drnovšku napisali odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da so razmere v kulturi iz dneva v dan slabše. Podpisali so se Polde Bibič, direktor SNG Drama, Boris Gombač, direktor Narodnega muzeja, Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, Štefan Sinigov, direktor Slovenske filharmonije, Miran Šušteršič za neodvisno kulturno produkcijo in Daniel Hočevar za ŠKUC. »Podpisani predstavniki mag. Mitje Gasparija do osrednjih nacionalnih kulturnih institucij in svobodne produkcije smo se zbrali in ugotovili, da je odnos Vlade Republike Slovenije oziroma predsednika dr. Janeza Drnovška in ministra za finance vprašanj kulture več kot neprimeren! Gospod predsednik nas na našo zahtevo ni utegnil sprejeti in nas je v dogovoru z ministrom za finance in ministrom za kulturo napotil na njun naslov. Medtem ko je minister za kulturo Sergij Pelhan v teh dveh mesecih, ko smo se dogovarjali za sestanek z ministrom za finance, je mag. Mitja Gaspari dogovorjena srečanja odlagal in prelagal. Pri zadnji odpovedi srečanja smo pristali tudi na to, da se pogovori s komerkoli, ki bi ga kompetentno nadomestil, toda tudi tega s strani Ministrstva za finance ni bilo mogoče uresničiti. Iz vsega tega ni mogoče sklepati drugega kot to, da gre za skrajno podcenjujoč odnos vlade do kulture in njenih predstavnikov. Prizadeti smo bili ves čas prepričani, da pri naših upravičenih zahtevah pri ureditvi vse težjega položaja tako kulturnih institucij kot pri ostalih programih, ki jih izvajamo, ne uporabljamo sredstev izsiljevanja, kot to počno mnogi drugi, temveč da je mogoče žgoče probleme slo- 9. DNEVI GAY IN LEZBIČNEGA FILMA FILMI ZA DRUGAČNE BOSANSKO—HERCEGOVSKI UMETNIKI IN PRIJATELJI OTROKOM PEDIATRIČNE KLINIKE LJUBLJANA Z ROKO IN V ljubljanski Kinoteki in v Kapelici na Kersnikovi v Ljubljani potekajo od 5. do 12. decembra deveti Dnevi gay in lezbičnega filma, ki jih organizirata Roza klub in ŠKUC. Zvrstilo se bo petnajst filmov po okusu ljudi, ki imajo raje partnerje enakega spola. V prestolnici so v ponedeljek zavrteli Jarmana Dereka predzadnji film z naslovom VVittgenstein, v ponedeljek film režiserja Bruca La Bruca No Skin Off My Ass in Prepovedano ljubezen kanadskega avtorja Aerlyna VVeissmana, včeraj sta bila na vrsti filma Salmonberies Percyja Adlo-na in Pariz gori režiserke Jennie Livingston, nocoj sta na vrsti projekciji Hours and Times in Claire od the Moon, jutri Les nuits fauves in Za izgubljenega vojaka, v petek Female Misbehaviour in Moj oče prihaja, v soboto Strup in The Living End ter v nedeljo Moj mali Idaho in S Claudom doma. Film Moj mali Idaho predvajajo v spomin na pred kratkim umrlega mladega igralca Riverja Pho-enixa. SRCEM Pod okriljem Slovenske fondacije sta galerija Ilirija in »Liljan«, društvo bosansko-- hercegovskega in slovenskega prijateljstva pripravili dobrodelno prireditev pod naslovom Z roko in srcem otrokom, ki se je porodila ob spremljanju poročil o vsakodnevnih vojnih grozotah, zorela je ob srečanjih z ljudmi, ki so v begu zapustili svoje domove, da bi ohranili golo življenje. V Sloveniji so našli zatočišče in razumevanje in umetniki so se sklenili po • f f ■' /J* Z*},, j.':)«. mM f>' m: Gorazd Šefran, Levitev III, barvna Jedkanica, mezzotinta in suha igla, 1973 V galeriji Tivoli v Ljubljani je na ogled velika retrospektiva razstava vidnega mojstra slovenske grafike Gorazda šefrana. Razstavljenih je 122 grafičnih listov, nastalih med leti 1967 in 1993. Razstava je odprta do 19. decembra. Gre za obsežen pregled Šefranovega opusa, njegove grafične ustvarjalnosti v obdobju 27 let, od zgodnjih del, nastalih še v času študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964 - 1968), v času grafične specialke pri profesorju Riku Debenjaku med leti 1968 in 1970 in potlej med izpopol- HOLLYWOOD SE VEG FILMOV venske kulture tudi mimo hrupa v javnosti urediti na razumen in dialoški način. Naša strpnost in pripravljenost na razgovor je žela le ignoranco. Vse to pa je tudi v polnem sozvočju z vladino proračunsko politiko do kulture, ki se kaže predvsem v strmem padanju rednih sredstev za kulturo v obdobju demokracije. Vse navedeno vodi v postopno ukinjanje nacionalnih kulturnih ustanov in ena- Po letošnji uspešni filmski beri in velikanskih komercialnih uspehih filmski studii v Hollywoodu upravičeno z optimizmom gledajo v prihodnost. V prihodnjem letu načrtujejo snemanje še večjega števila filmov. V Disneyevih studiih, ki so združeni s Touchstone Pic-tures in Hollywood Pictures, so napovedali, da bodo v letu 1994 posneli štirideset filmov, skoraj dvakrat več kot v letih 1992 in 1993. Firma Warner Bros bo število svojih filmskih projektov dvignila na nekje med 30 in 35 filmov. Dobički VVarnerja so v velikem porastu. V letu 1992 je podjetje zaslužilo 602 milijona dolarjev, lansko leto 876 milijonov, letošnji izkupiček naj bi znašal okoli milijardo dolarjev. Film Begunec (The Fugiti-ve) s Harrisonom Fordom v glavni vlogi je samo na ameriškem trgu prinesel 179 milijonov. Jurassic Park je potolkel vse dosedanje rekorde in navrgel 704 milijone dolarjev, kar je več kot film E.T. istega režiserja s 701 milijonov, vključno z distribucijo v tujini. Dobičke bo še povečala prodaja video kasete v prihodnjem letu. V prihodnjem letu producenti mnogo pričakujejo predvsem od nekoliko nadaljevanj, enega remakeja in enega tradicionalnega vesterna. True Lies (20th Cen- ko pomembnih nacionalnih programov, ki se izvajajo izven ustanov. Kaže pa tudi na to, da vlada v svoji strategiji vidi le finančno plat stabilizacije in ne želi niti ugotoviti položaja, v katerem se danes slovenska kultura nahaja. Spričo vsega navedenega zahtevamo, da nas predsednik Vlade Republike Slovenije sprejme in da v pogovoru ugotovimo, kaj za slovensko politiko kultura sploh pomeni in kakšno je njeno mesto v novi slovenski državi.« MINIATURE IMAJO CENO * svojih močeh oddolžiti. Celoten izkupiček dražbe je namenjen ljubljanski pediatrični kliniki. V začetku decembra so v galeriji Ilirija odprli razstavo podarjenih del, ki jih bodo jutri na dražbi skušali kar najdražje prodati. Eksponate so poklonili Todorče Atana-sov, Skender Bajrovič, Stane Jagodič, Enver Kaljanac, Lojze Logar, Erik Lovko, Ismar Mujezinovič, Ivica Propadalo in Zora Stančič. Dražba bo ob 18. uri v galeriji Ilirija. RETROSPEKTIVA GORAZDA ŠEFRANA njevanjem v Nuernbergu in Parizu, pa vse do njegovih letošnjih najnovejših del. Goraz Šefran velja za enega najboljših poznavalcev grafične tehnike v sodobni slovenski umetnosti, suvereno obvladuje vse grafične tehnike, s tehnično popolnostjo oblikuje vsebine, ki se poigravajo na meji med predmetnim in nepredmetnim. Včasih se odloči le za en tematski motiv, drugič ga razvija v serijah, kot so Sin-don, Sesedanje, Lebdeča, Odstrto in Črna grafika. Med grafičnimi tehnikami so mu najljubše litografija, jedkanica in mešana tehnika. tury Fox), spodbudil ga je francoski film La totale, z Arnoldom Schvvarzeneggerjem in s proračunom osemdeset milijonov dolarjev, bi naj bil nared v nekaj mesecih. Konkurirala naj bi mu dve kavbojki Wyatt Earp s Kevinom Costnerjem in Maverick z Melom Gibsonom. Blagajne naj bi polnila tudi filma Hills Com III z Eddijem Murp-hyjem in Batman III, ki pa se bo v kinodvoranah pojavil šele leta 1995. i ^ V* Če bi sodili po prodaji na dveh velikih dražbah v Londonu, bi lahko rekli, da so na svetu še petičneži, ki jim recesija ni prišla do živega. Veliki met je uspel Luigiju Bandiniju, strokovnjaku za japonsko umetnost, ki je na avkciji v Eskenazi za 175 miniaturnih obeskov iztržil rekordnih 1,2 milijona funtov. Gre za obeske imenovane netsuke, ki so jih od 17. do 19. stoletja Japonci uporabljali kot uteži na škatlicah z zdravili, pipah, vrečicah tobaka, zataknjenih za pas moškega kimona. Francoz Jacgues Carree, ki živi v Franciji, jih zbira že več kot trideset let. Letos je v prodajo ponudil 243 miniatur z mitološkimi motivi, med katerimi je navijvišjo ceno dosegla mitološka pošast klrin, celo 80.000 funtov, za katero je lastnik pred osemdesetimi leti odštel le dobre tri funte. Nekoliko slabše je šla prodaja Patricku Syzu, ki je ponujal 43 tsubov, okrašenih japonskih ščitnikov za meče, ki so navdušili ameriškega vojaškega zdravnika Henryja D. Rosina, ko se je z ameriškimi enotami v poznih petdesetih letih mudil na Japonskem. Sčasoma se je razvil v sijajnega poznavalca in zbral nekaj zares izjemnih in redkih primerkov. Stoletja so na Japonskem posvečali posebno pozornost umetelni izdelavi tsubov, veščina pa se je porazgubila po letu 1876, ko so nošenje mečev prepovedali. Tsube so očitno pri srcu številnim zbiralcem, ki jih cenijo zaradi njihove natančne obdelave okraskov na kovinski osnovi. Doslej je 38 kupcev zanje že odštelo nekaj manj kot pol milijona dolarjev. KRALJICA ODPIRA VRATA Britanska kraljevska družina je v velikih finančnih škripcih, nikakor ne more zapreti finančne konstrukcije in odhodke uskladiti s prihodki. Zato so se v rodbini odločili za poteze, ki bi jih njihovi predniki z gnusom zavrgli. Dovolili so, da navadni smrtniki vržejo oko na kraljevske sobe, v katerih počiva kraljica, prebivajo njen soprog, otroci in vnuki. Tako kot so poleti za javnost, sicer le deloma, odprli Buckinghamsko palačo, je sedaj njeno veličanstvo dovolilo, da v začetku prihodnjega leta lahko podaniki stopijo tudi v znameniti dvorec VVindsor. Če plačajo vstopnino, seveda. Vstopnica stane osem funtov, kar sploh ni majhen denar. A radovednost in nacionalna pripadnost, računajo, bo opravila svoje in nabrali bodo kar lep kupček. Dvorec VVindsor je lani precej poškodoval požar. Nastala je velika škoda in v kolikor bi želeli zbrati petino zneska za njegovo obnovo, bi moral biti odprt najmanj pet let, vsako leto pa bi ga moralo obiskati od 300.000 do 400.000 obiskovalcev. Drugo petino naj bi zbrali od vstopnic v Buckinghamsko palačo. VEST. KI JE KONČNO SPET PRITEGNILA POZORNOST SVETOVNE JAVNOSTI OB RAZSEŽNOSTI VOJNIH GROZOT V BOSNI: MALE BOSANSKE SIROTE SO ODKRILI V JUŽNI AFRIKI, KJER SO JIH KOT ŽIVINO SKUŠALI PRODATI NA LICITACIJI NAJBOLJŠIM PONUDNIKOM - KDO JE SIROTE REGRUTIRAL IN KAKO SO DO NJIH PRIŠLI BREZVESTNI TRGOVCI - ALI JE MED TEMI OTROCI TUDI NEKAJ, KI SO JIH STARŠI SKUŠALI REŠITI IZ PEKLA IN ZAUPALI ČLOVEKOLJUBNIM ORGANIZACIJAM, DA JIH REŠIJO PRED POKOLOM? Ul ca Kot bi zavrteli kolo zgodovine nazaj: na južnoafriškem trgu je bilo spet moč kupiti človeka. Tokrat na desetine belih otrok najrazličnejših starosti. Za sejmišče je služila kar letališka zgradba v Jo-hanesburgu. Presenečeni policija in oblast sta ugotovili, da gre za vojne sirote iz Bosne. Trgovanja z ljudmi je več, kot bi želeli priznati To, da je trgovanje z ljudmi donosna in stoletja stara stvar, ni nobena skrivnost. Toda to, da je ta trgovina še kako razvejana tudi danes, neradi priznavamo, pa čeprav se vse skupaj dogaja tudi v neposredni bližini. Vsake toliko se javnost Izgrozil nad kakšnim primerom, trenutno take vrste zgražanje zasledujemo pri naših sosedih Italijanih, ki so odkrili, da so iz neke rimske bolnišnice na veliko odpro-dajali posamezne človeške organe. Ti isti Italijani pa se že nekaj časa več sploh niso zgražali nad poročili njihove policije, ko je odkrivala, da razne tolpe iz nekdanje Jugoslavije vozijo v Italijo ukradene otroke, ki jih potem Išolajol za tatove in silijo v prostitucijo. Žal pri tem tudi naša država ni izjema, kajti na desetine Romunk, Ukrajin, Latvijk ali Rusinj, ki po osamosvojitvi preplavljajo vrsto naših gostišč kot lumetnicel, predvsem delodajalcem vsem na očeh bogatijo žepe s - prostitucijo. Tretje romanje v istem stoletju Tragedija otrok na Balkanu se vsake toliko ponavlja. Skoraj v enaki razsežnosti po prvi in drugi svetovni vojni, še najhuje pa v zdajšnji vojni plemen na Balkanu. Nedavna vest iz južnoafriškega Johannesburga je šokirala svet predvsem zato, ker je dnevno priča izrednim naporom, da iz Bosne, kjer se ubija že vse povprek, z nadčloveškimi napori le še redkim humanitarnim organizacijam uspe pred pokolom rešiti tu in tam kakšno stotnijo taboriščnikov, ujetnikov ali za kakšen avtobus sirot. In zdaj se te sirote od komaj nekaj tednov starega dojenčka do šolarjev nenadoma pojavijo na letališču, kamor so pred tem s časopisnimi oglasi vabili zainteresirane, da lahko za nekaj tisoč ali Tudi odprodaja otrok iz Romunije ni več zgražala moralo Evrope, ker si je sicer verna Evropa iznašla opravičilo v paroli, da bo tem otrokom v novem okolju boljše, kot v do konca osiromašeni Romuniji. Vsaka trgovina je odvisna od ponudbe in povpraševanja, tako tudi trgovanje z ljudmi. Nobena skrivnost ni, da še dandanašnji negujejo že stoletja uhojene karavanske poti, po katerih se še vedno pretaka nesrečna reka sužnjev, predvsem deklet, za znane ali neznane hareme, javne hiše ali bordele najslabših vrst. samo sto mark kupijo - otroka. Po svetu nekaj deset tisoč zakoncev išče otroka v posvojitev, ker samim ni dano imeti otrok. Ti zakonci so za otroka pripravljeni plačati velikanske zneske, kar grabežljivi trgovci zelo dobro vedo. Donedavna je bila ta trgovina najbolj razpeta v že omenjeni Romuniji, v kateri je po uboju Ceausescua bilo moč celo od osiromašenih staršev za majhne denarje legalno kupiti otroka, ker sami niso imeli možnosti preživetja. Kot je znano, nekdanji samodržec v državi ni dovoljeval nobene kontracepcije. Iz Sarajeva v Južno Afriko Douglas Turvey, 52-letni podjetnik, ki zase trdi, da je doma v svetovnem biznisu, in njegov sedem let mlajši sodelavec George Hayes sta imeni, ki ju budno spremljajo policije po svetu prav zaradi trgovine z - otroki. Kaže, da sta se specializirala prav za tovrstno trgovino, saj sta svoje niti razpredla po celem svetu in že omenjenim družinam brez otrok skušala na ta način pomagati do potom stva. Turvey je pred leti Izaslo-vell, ko se je namenil iz Somalije lizvozitil nekaj tisoč sirot. Zadevi se je uprla oblast, njegov dobičkonosni posel pa je propadel. Letos poleti se je Turvey zapletel s policijo in s sodniki, ko je nekima zakoncema prodal otročička, ki je bil - ukraden. Kazni se je skušal izmuzniti z zagovorom, da je otroka tudi on - kupil in da ni vedel, da je bil otrok ugrabljen... In zdaj se je spet pojavil z otroki iz bosanskega pekla. Novinarji v Johannesburgu in tamkajšnja policija so ugotovili, da sta Turvey in Hayes na tamkajšnjem letališču pripravila pravcati sejem otrok. Po vzoru nekdanjega Jugoslovana Ludvika Basila in Romuna Mihalya Kovacsa, ki ju je nemška policija lani začopatila s pravcatim katalogom za prodajo ponujenih otrok, se je tudi Turvey lotil ponudbe malih sirot iz Bosne na podoben način. Toda tudi v Južnoafriški republiki oblasti takšni sejem ni bil povšeči, vmešala se je policija in vso umazano raboto ustavila... Toda kdo in od kod so sirote, ki jih je brezobzirni trgovec z letalom pripeljal v Afriko in otroke opremil z zdravniškim spričevalom, da niso okuženi z virusom aidsa? Mar so to otroci, ki so jih prestrašeni starši zaupali humanitarnim organizacijam, da bi jih tako rešili smrti in pozneje poiskali? Brezobzirni trgovec je ponujal v prodajo od dojenčka do otroka, ki že pomni, saj je bil najstarejši star skoraj šest let! Ali so to morebiti celo otroci, ki so okrvavljeno Bosno zapustili s posredovanjem Unprofor-jevcev, za katere je vse glasneje slišati, da so vpleteni v marsikateri nečedni posel, od črne borze do prostitucije in plačevanja svobode nesrečnih ujetnikov? Tragedija Bosne dobiva dimenzije, ki so navadnemu- človeku že nedoumljive, nerazumljive in nesprejemljive, ko sledi cen-kanje politikov vseh sprtih strani in gleda ravnodušnost Evrope ter sveta. Jani Sova ~:?ridayc JA DctoberutS©3 THETCmZEN- Two alleged baby brokers appear in Sanoni uttoram TWO •tigfflid baby brokers appeared in tbe Johannesburg Regional Couit yester-day afteraoon on allo- gadons of contraven-ing tfae Quidren's Act by sefling a> babv gtd tor R20 000 dunng Mav. ItejMad <*tl» Child Jhb court Tbe psi had »ppaiculfr been rtoovad Cr»'her Ttur proieaMor, Mr D hiolopcal paren« eartter tfab ymt. and was snbae-queady *Ue*ediy ■Kolen'*, ead sold to-thotno alleged baby brakes. Tbe toddlar nas aDeg-odiy sold to a eoople wbo oucsted tkat bali be set as RJO 000 tor Mr Tur*ey. aadRl OOOforMf Haves. Tbe rwo men am to appear ia cenit agaia on Oo-toher». — bas appaaled to da wtx> might have infbrr don on fflegel baby ds W contact tbe Cbjld P teedon Umton talepla 5SEer40£34l3. tis abo cooflnmd a tbe cbSd mei local. J r^ra/Ka earaa a NIKOGAR VEČ NIMAM, KAMOR BI SE OBRNILA, KOMU ZAUPALA - OBREDLA SEM NEŠTETO VRAT, PISALA TUDI GOSPODU KUČANU, TODA NAPREDEK JE NIČEN - S ČIMER 50 Ml PRETILI, SE JE URESNIČILO, OSTALO Ml JE GOLO ŽIVLJENJE - MOJI ŽULJI, ŽULJI MOJEGA MOŽA IN OTROK 51 JE PRILASTILA ŽENSKA, KI ZASE TRDI, DA JE NAJBOGATEJŠA CELJANKA IN LAHKO VSE KUPI... Vsekakor je resnica, da je bila hiša prodana za 135.000. 00 DEM, kupoprodajna pogodba pa narejena za 1,200.000,00 din. Pod prisego izjavljam, da nisem bila prisotna ob sestavi pogodbe, podpisala pa sem jo brez očal, v dobri veri, da je vpisan znesek 120.000,00 DEM. Ob mojem protestu zaradi zmanjšanega zneska mi je Jančarjeva obrazložila, da je znesek manjši zaradi prometnega davka in da je to moja korist. Nisem se strinjala s tem, a je delala po svoje. Poleg tega je Jančarjeva prodala tudi moje pohištvo za 3.000. 00 DEM sedanjemu lastniku moje hiše. Denarja pa od nikoder, zato prosim, pomagajte mi, da pridem do svoje pravice. Ostala sem brez hiše In denarja Zahtevam (imam to pravico), da se primer razišče in pregleda vsa dokumentacija, ter preveri resničnost navedb v izjavah Jančar Ane (na raznih 'šmir' papirjih, kajti to so laži in izmišljotine, datumi popravljeni, črtanja in kasnejša dopisovanja). Seveda pa ima Jančar Ana v roki 'vse adute’. Je zelo bogata podjetnica, govori, da je multimilijonar-ka z lepimi hišami in čudovitimi avtomobili, ter po njenih izjavah z zelo dobrimi zvezami. Kaj pa jaz, Doroteja Nemec, upokojenka z majhno invalidsko pokojnino? Zato prosim, pomagajte mi, da pridem do svojega denarja od prodaje moje hiše. Dne 24. 6. 1993 sem svoj primer s prošnjo za pomoč poslala Službi za pomilostitve in vloge. Le-ti so zadevo dne 8. 7. 1993 odstopili v obravnavo Službe državnega zbora RS za peticije, Ljubljana, Tomšičeva 4. Predsednica sodišča ga. Sonja Mo-škon je zadevo odstopila Temeljnemu javnemu tožilstvu v Celju. Sedaj čakam in upam, moje zdravje pa peša. Začetek moje tragedije V aprilu 1991 se je oglasila pri meni posrednica Vilotije-vič- Jančar- Gunej Ana in mi predlagala, da posreduje pri prodaji moje hiše. Jaz sem se s kupci že dogovarjala, ona pa mi je prijazno prigovarjala in pojasnila, da sama ne bom zmogla speljati prodaje, da vse to lahko opravi ona zame, ker ima kot posrednik velike izkušnje in vsa pooblastila. Njenim sladkim obljubam in besedam sem nasedla in se dala pregovoriti. Seveda jo je zanimala najbolj cena. Povedala sem ji, da sem bila 2 meseca pred tem (februarja) pri cenilcu, g. Salobirju iz Laškega in da je on ocenil vrednost 240.000,00 DEM. Ker pa vem, da je dejanska cena eno, tržna pa drugo, smo se zmenile, da prodam hišo za 135.000,00 DEM. Izrecno poudarjam DEM, ker je Jančarjeva vseskozi zagotavljala, da se prodaje vršijo samo v devizah. Pod prisego povem, da ni hotela niti slišati v dinarjih, čez dva dni prideta kupca Plavčak iz Laškega in povesta, da jih je Jančarjeva poslala. Po ogledu in pogovoru je sledila cena, povem da 135.000,00 mark. Začudila sta se in rekla, da jima je Jančarjeva povedala za veliko več, 150.000, 00 mark. Seveda sta bila takoj za ceno 135.000,00 mark in da sta seznanjena, da je treba plačati v markah, meni, na roke v prisotnosti posrednice. Želela sem kupiti stanovanje zase, del je pripadal otrokoma kot dedičema, preostanek bi mi moral ob skromni pokojnini zadostovati za spodobno življenje. Kajti midva z možem sva si Z LASTNIM ZASLUŽKOM IN TRDIM DELOM PRIGARALA TO HIŠO. KOLIKO TRUDA, DELA, ZNOJA IN ODREKANJA, VEČ LAČNA KOT SITA, TO JE BIL NAJIN ŽIVLJENJSKI TRUD. Ali to ni goljufija Pri vsej stvari sem jaz želela imeti odvetnika, vendar mi je Jančarjeva to prijazno odsvetovala, ker bi bil po njenem to zame prevelik izdatek, predvsem pa nepotreben, ker ona pač vse ve in vse zmore. Seveda sem ji verjela in ob vsej prijaznosti tudi zaupala. Žal pa sem se uštela, kajti potem sem ugotovila, da ni nič tako, kot bi moralo biti. Tudi kupca sta pisala v najboljši veri, da so oni strokovnjaki za te zadeve in da mora že tako biti. To je bilo 1. 6.1991 in ne 28. 5. kot zdaj trdijo. Šele potem sem izvedela, da je pogodba v dinarjih (1,200.000,00), z obrazložitvijo, da je vrednost znižana zaradi prometnega davka in da se pogodba ne piše v markah. Nisem se strinjala, toda niso hoteli poslušati. Rekli so mi, da naj nič ne skrbim, saj je kupnina v markah. Plavčakovi so KUPNINO V MARKAH Jančarjevi plačali takoj, vendar brez moje vednosti. Jančarjeva je nakazala mojima otrokoma na hranilne knjižice, vendar brez moje vednosti, zato nisem vedela koliko. Toda naše marke jima je obračunala po 17,So, čeprav je bila uradna valuta niso več prodajali, tako da je zopet NAŠE MARKE prodala po 22, po 20 din pa obračunala meni in mi dala 60.000,00 din. To je bilo 13. 7. 1991. Z mano je šla ena gospa, ta je zunaj počakala. To je vse, kar sem dobila. Nimam več hiše, nimam deviz, iz Laškega sem odšla gola in bosa. Priznam, da me je goljufija tako prizadela, da sem vse, kar mi je ostalo, razdala in hotela v - Savinjo. Ker so Plavčakovi kupnino plačali takoj, so imeli pravico vselitve in mi prigovarjali, naj se izselim. Nastal je problem, kam se odseliti. Jančarjeva je v resnici obljubljala, kako ima na voljo pet stanovanj, enega mi je pokazala in ker je bilo v četrtem nadstropju, jaz pa sem zaradi invalidnosti želela v prvem ali pritličju, mi je pokazala gradbišče in povedala, da bo tam moj nov dom, do takrat pa se naj vselim v njeno, v že omenjeno četrto nadstropje. V Kraigerjevi 30. Pravica, kje si Spet so sledile obljube in lepe besede, da bo vse urejeno, kot si želim in kot mi pripada. Devize pa bo raje hranila sama Jančarjeva, ker so pri njej na varnem v času vojne... Potem me je prisilila, oz. kar sama rezervirala sobo v zdravilišču Dobrna, češ, da mi ona plača, da naj grem malo počivat, ker sem bila na robu obupa. Bila sem res od vsega zmedena. Seveda sem jo ubogala, potem pa ni hotela več slišat o plačilu, tako da sem sama komaj plačala vse stroške. Potem me je pregovorila, NAJ SE LE ZAČASNO IN RES LE ZAČASNO VSELIM v njeno stanovanje, dokler si ne najdem takšnega, kot si želim. Ko me je stlačila v svoje stanovanje, noče nič več slišati, kar mi je obljubila in mi hoče vsilite svojega. Tudi marke mi ne da, da bi si stanovanje kupila sama, imela sem že več priložnosti. Jasno pa je, da nihče noče čakati v nedogled. In zdaj vprašujem: Zakaj je kupec dal marke od moje prodane hiše drugi v roke. Za koliko je bila v resnici prodana moja hiša. (V Laškem se govori 135,000,00 do 150.000,00 DEM.) Kaj se je zgodilo z mojim pohištvom v hiši. Kaj je z mojimi devizami, kje so obresti, ki bi jih dobila, če bi imela toliko časa naložene v banki. Ne vem, kako naj živim od svoje nizke pokojnine, bolna od vsega, kar mi je prizadejala hudega Jančarjeva, ponižana in ogoljufana. In na koncu se sprašujem, OD KOD JANČARJEVI MOŽNOST, DA MANIPULIRA Z MENOJ IN MOJIMI DEVI- se me začela izogibati. Ko so bili zbrani vsi dokumenti, mi je kupec sporočil, da pride po mene, da pogodbo podpišemo, da pa je cena znižana na 120. 000,00 DEM. Zahtevala sem pojasnilo, pa mi je bilo obrazloženo, da je znesek znižan zaradi plačila prometnega davka in da vse to dela Jančarjeva v mojo korist in da sem ji lahko le hvaležna. Nisem se strinjala, poslušala me je in mi zatrjevala, da če bo kaj narobe, ona odgovarja in naj se ne obremenjujem, če ni kaj v redu. Vsa zmedena in živčna sem prosila g. odv. Mavija v Laškem, če bi pogodbo lahko vzela domov, da bi jo lahko prečitala, ker sem bila brez očal in ne vidim brati. Pa nista pustila ne kupec ne odvetnik. Po dolgem prepričevanju sem pogodbo pod- 13 din... Zopet so sledile lepe obljube, da bo meni v 14 dneh vse IZPLAČANO V MARKAH, kot je bilo prodano, da si bom lahko kupila stanovanje. Mislila sem, da me bo kap Osmega julija mi je dala prvi, čez dva dni pa še drugi popisan papir in trdila, da je od prodaje meni ostalo - štiri tisoč mark. Štiri tisoč mark, od katerih je vzela še tisočaka za odprodajo mojega pohištva... Torej bi naj otrokoma po njenem izračunu bilo izplačano 22 tisoč mark in meni od 135.000 mark ostalo le 3 tisoč, enako, kot je bilo dogovorjeno za ceno pohištva... Potem mi je sin svetoval, naj vzamem v dinarjih in si kupim obveznice, vendar jih ZAMI, ne da bi se ji skrivil las na glavi. Hodim od vrat do vrat, policija ne stori ničesar, za odvetnika nimam denarja, torej se uresničujejo grožnje, da me bo spravila ob vse. Zahvaljujem se Vam, če ste prečitali do konca, da bi spoznali moje trpljenje in siromašno starost, ki me čaka. Nemec Doroteja (Uredništvo Je skupaj s prizadeto postavilo naslov In podnaslove) CELJSKI FOTOGRAF VINKO SKALE SE JE PRED KRATKIM VRNIL IZ RAZBURLJIVEGA POTOVANJA PO BOLIVIJI - S FOTOGRAFSKIM APARATOM V DŽUNGLI - VINKO SKALE JE EDINI CELJAN, KI JE DOBIL NAZIV MEDNARODNEGA FOTOGRAFSKEGA MOJSTRA - V PETIH LETIH JE PREJEL PREKO TRIDESET MEDNARODNIH NAGRAD IN PRIZNANJ, NJEGOVE FOTOGRAFIJE PA OBJAVLJAJO NAJBOLJ CENJENE STROKOVNE PUBLIKACIJE Dvaindvajsetega oktobra tega leta je Celjan Vinko Skale prejel laskavi naziv mednarodnega mojstra fotografije AFIAP in s tem postal edini v celjski regiji ter eden izmed redkih Slovencev s takšnim nazivom. Skale pa je za naziv izvedel kasneje, saj je takrat že odšel na popotovanje biš,« pripoveduje Skale, »lahko se ti namreč zgodi, da hodiš v krogu, dokler ne omagaš. Podrast je visoka in če z mačeto sproti ne označuješ dreves, si izgubljen. Povrhu vsega zaradi mrčesa in drugih zvokov ne slišiš dosti, zato tudi klicanje ne pomaga.« v Bolivijo, kjer se je mudil »Sicer pa je Bolivija dežela več kot pet tednov, s sabo pa različnih pokrajin. Medtem je prinesel nepozabne vtise ko je La Paz najvišja prestol-in obilo posnetega fotograf- niča na svetu, Titicaca pa skega materiala. uživa enak sloves med jezeri, Vinko Skale se s fotografijo je pragozd v nižinah povsem resneje ukvarja od leta 1988, nekaj drugega. Vrnitev s čol-v tem času pa je prejel več nom po reki je trajala dva dni kot trideset uglednih medna- in dve noči, brez prekinitve, rodnih nagrad in priznanj, Ko se je pokvaril motor in to medtem ko domačih sploh ne šteje več. Razstavljal je po vsem svetu, od Amerike do Kitajske in od Velike Britanije do Indije. Njegove fotografije objavljajo in nagrajujejo najbolj cenjeni svetovni fotografski magazini. Na svojem zadnjem potovanju je Skale obiskal slovenskega pisatelja Pavleta Šim-ca, ki živi v Boliviji že dvainštirideset let. Šimac je v Sloveniji izdal dve knjigi, v Boliviji pa dela kot vodja delavcev v gozdnem podjetju. Do njega je Skale iz La Paza potoval skozi pragozdove kar nekaj dni, nato pa se je v spremstvu vodiča odpravil še globlje v džunglo. »V džungli moraš imeti vodiča, sicer se kaj hitro izgu- se je dogajalo pogosto, sem krmarju, ki je medtem popravljal motor, pomagal tako, da sem z rokama držal za kakšen bambus, saj bi nas sicer odneslo. Reka je poleg tega polna debel, ki tehtajo tudi po več ton in če bi zadelo tako krhek čoln, bi bilo vsega konec. To vsekakor ni bilo turistično potovanje, bilo pa je enkratno doživetje.« Skale se v Boliviji ni prvič srečal s pragozdom. Kot svetovni popotnik je videl že precejšen kos našega planeta in svoje vtise tudi zabeležil na filmu. Kljub temu pa ostaja še naprej predvsem odličen portretist, ki ga prvenstveno zanima človek. Vasja Ocvirk NOVfi90BA vt-'; MUZIKA JE BIZNIS Judgement Night se imenuje najnovejša pogruntacija glasbene in filmske industrije. Eh, to že poznamo, boste rekli. Film in njemu pripadajoči soundtrack, to je vendar staro kot svet. In povrhu vsega je preteklo že kar nekaj časa, odkar mulci plešejo na to godbo. Morda že, toda zdi se, da so v Hollywoodu končno začeli na debelo izkoriščati ogromen medsebojni vpliv med popularno glasbo in filmom. Običajno je soun-dratck izšel hkrati s promocijo filma, morda malce kasneje ali malček prej. V slučaju filma Judgement Night pa MTV deca zna na pamet že celo ploščo, medtem ko film še sploh ni prišel na platna kinodvoran. Ni hudič, da si ga ne bomo šli pogledat, kajne? Sicer pa je tudi sam soud-track zastavljen karseda lucidno. Producenti so si končno namreč dali vbiti v glavo, kakšno genialno stvar so že pred davnimi leti naredili ANTHRAX in PUBLIC ENEMV. Zmešali rap z metalom, namreč. Tako lahko na najnovejšem hitu MTV generacije slišimo Faith No More z Boo-Ya T.R.I-.B.E., Helmet s House Of Pa-in, Biohazard z Onix, Mudho-ney z Sir Mix-A-Lot, Living Colour z RUN D.M.C. in Slay-er z Ice-T-jem. Pametno, pametno. Poleg tega je treba dodati, da tudi z Bodyguar-dom ni bilo kaj drugače, saj smo tožbalico, ki jo je pela Whitney Houston znali na pamet tudi tisti, ki ne sedimo ves čas pred ekranom. Naslednja poteza bodo video igre. So namreč še edini medij, ki se pojavlja po premierah in uspehu filmov. Vse bo torej na svojem mestu šele, ko bomo junake v kinu poznali že iz video igric. Ali kot je nekoč neučakanemu princu dejal Black Adder: »Poetry first, sossage later.« NOVICE THE GOD MACHINE so posneli nov album, ki bo izšel v februarju. Kot zanimivost lahko povemo, da so ga posneli v Pragi, v lastnoročno zgrajenem studiu. Celjski rockerji ROŽLETO-VE SANJE trenutno snemajo debitantski album v Studiu 26 na Radiu Slovenija. Album bo izšel po novem letu v samozaložbi na CD formatu. THERAPV? bodo izdali nov single. Imenuje se »Now-here«, izšel pa bo pri založbi A&M. Na singlu sta kot gosta sodelovala tudi Lesley Ran- r"" nemški neodvisni sceni. Od domačih skupin se na kom-pilaciji predstavijo še Baby Zdravo, Stuff, Link Der Was-ser, Žambo Žoet Orkestrao, CZD, Pridigarji, 2227, M.I.L.K., Frakcija FM in lt's Not For Šale, ki predstavljajo nesporni vrhunec CD-ja. Nemške skupine se lahko j pohvalijo z zelo korektno ' produkcijo in morda malce bolj seattlovsko obarvanim , zvokom, omeniti velja Jesus ^ / Christ Experience, medtem -.1,4 ko v slovenskem kontingen- Rožletove sanje: »A ti vei, katero moramo posneti zda]?4< kine, pevka skupine Silver-fish in Page Hamilton iz Helmet. FLAVOR FLAV, skakajoči del Public Enemy, se nahaja na kliniki za rehabilitacijo narkomanov, kamor so ga po plačilu 15.000 dolarjev varščine tamkajšnjemu sodišču napotili njegovi odvetniki. Odvisnost od cracka ga je pripeljala tako daleč, da je hotel ustreliti svojega 54-letnega soseda, kar bi mu bilo nedvomno uspelo, če možakar ne bi bil pravočasno zbežal. Sojenje se začne 15. decembra. LOKALISTI »No Border Jam« II, CD kompilacija, Front Rock Druga kompilacija izpod rok mariborskega Front Rocka potrjuje napovedi, ki smo jih bili zapisali ob izidu prvega dela. Kvaliteta posnetkov se je dvignila, izbor skupin je selektivnejši, tako da lahko, z malce staroreka, govorimo o dialektičnem napredku, ki bo, upajmo, rezultiral tudi na obljubljenih naslednjih kom-pilacijah iz te družine. Vsekakor pa bodo morali ta projekt začeti resneje jemati tudi tisti, ki se sicer tako radi nasmihajo ob zvočnih izdelkih iz omenjene rockodelske delavnice. Front Rock namreč počne tisto, kar se drugim: a.) ne ljubi b.) gabi c.) zdi premalo profitabilno. To pa je ravno tisto, kar loči navidezno neodvisno založništvo od resničnega undergroun-da. Tako Front Rock poleg priznanih imen, kot so De-molition Group, na NBJ 2 uvrsti tudi mlade in neznane bende, kar daje celotni plošči vse premalo prisotno dinamiko. Poleg slovenskih skupin lahko tokrat preko Front Rocka spoznamo tudi delček rockovskega dogajanja na pri večini kompilacij, od popolnega podna do profesionalizma. Če še sploh koga zanima, kaj se dogaja »tam zunaj«, si naj privošči vpogled v to ploščo. Tokrat gre več kot le za informacijo. Cisto zares. 2227, »Stripcore«, CD, Stripcore Laserski prvenec ljubljanskih 2227, ki je pred kratkim izšel v samozaložbi Stripcora predstavlja enega izmed uspešno zaključenih krogov medijskega preboja te skupine, odkar so v novembru ’91 zopet začeli z igranjem. Za tiste, ki jim predzgodovina ni znana, le to: 2227 so bili eni izmed glavnih akterjev živahne ljubljanske Hardcore scene v drugi polovici osemdesetih. Današnji glasbeni izraz se seveda močno razlikuje od tistega izpred let, vendar ne bi udarili mimo, če bi zapisali, da gre pravzaprav za logično nadaljevanje začetega, oziroma iskanje identitete v eni izmed mnogih cros-sover vej, v katere je evolu-iral HC osemdesetih. 2227 igrajo moderen hardcore, kar v prevodu pomeni, da jim ni tuje koketiranje z jazzom, reggaejem in vvorld mušic. Slednje je v njihovem primeru nadvse duhovito, a vendar popolnoma skladno stapljanje rocka s starogradskim štimungom. Jasno, brez violine ni nič, moj fant. Trinajst pesmi s plošče je nastalo deloma v studiu Tivoli, deloma v Studiu 26 na Radiu Slovenija, zadnje tri pesmi pa so z uspešnega nastopa na Novem Rocku '93, za produkcijo pa so sorazmerno poskrbeli Aldo Ivančič, Franci Rainer in Janoš Lužnar. Nadvse ambiciozen projekt, torej, ki so se ga Sri-pcoreovci lotili zelo resno. Ko boste poslušali ploščo, bodite pozorni na prvo pesem z albuma. Have I Heard This Song Before? Ah, seveda, včasih jo je pela tudi Gra-ce Jones! Definitivno najboljši komad plošče. TREND Jutranje popivanje - na avtobusni postaji Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. BJORK - Debut 2. SUN ELECTRIC - Kitchen 3. V/A - Deep Cuts 4. TRANS-GLOBAL UNDER-GROUND - Dream Of 100 Nations 5. TINDERSTICKS - Tinder-sticks 6. M0LY HALF DEAD - Sulk 7. AFRIČAN HEADCHARGE - In Pursuit 8. THE LEVELLERS - Level-lers 9. V/A - Feed Your Head 10. THE SHAMEN - On Air Velika Britanija (MM) - neodvisni singli 1. LEFTFIELD & LYDON - Open Up 2. EAT STATIC - Lost In Time 3. THE AUTEURS - Lenny Valentino 4. APHEX TWIN - On 5. JELLO BIAFRA & MOJO NIXON - Will The Foetus Be Aborted? 6. FUN-DA-MENTAL - Co-untryman 7. THE LEVELLERS - This Garden 8. BANCO DE GAIA - Desert 9. CODEINE - Tom 10. URBAN COOKIE COLLEC-TIVE - Feels Like Heaven ZDA (Billboard) - albumi 1. PEARL JAM - VS 2. FRANK SINATRA - Duets 3. M EAT LOAF - Bat Out From Hell 2 4. V/A - Common Thread: The Eagles 5. MARIAH CAREY - Musič Box 6. JANET JACKSON - Janet 7. BILLY JOEL - River Of Dreams 8. A TRIBE CALLED OUEST - Midnight Marauders 9. BRYAN ADAMS - So Far So Good 10. REBA McENTIRE - Gre-atest Hits 2 Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. I MOTHER EARTH - Rain Will Fali 2. CLAVVFINGER - The Thruth 3. TAD - Grease Box 4. AFGHAN WHIGS - Debo-nair 5. BLIND MELON - No Rain 6. DEMOLITION GROUP - Japanci rade za nas 7. PEARL JAM - Go 8. LEVELLERS - This Garden 9. NIRVANA - Rape Me 10. URGE OVERKILL - Positi-ve Bleeding NAJSTNIŠKI IDOL Novi najstniški ljubljenec je Evan Dando, triindvajsetletni pevec in skladatelj ameriške skupine »Lemon Heads«. Glasbeniki so izdali album »lt's a Chame About Ray«, ki je požel laskave kritike, in kar je še pomembnejše, visoko kotira na tržišču. Kjerkoli se pojavi Evan Dando, vlada histerija, privlačni pevec pa izjavlja, da ga to niti ne moti, čeprav bi mu bilo še ljubše, če bi ga upoštevali kot resnega glasbenika. GUNS N ROSES VSELEJ V GIBANJU Takoj po vrnitvi z več kot dveletne svetovne turneje, ki Je bila ena največjih in najsijajnejših predstav te vrste v zgodovini rock^rolla, so fantje iz skupine Guns N’Roses pohiteli v studio, da končajo snemanje svojega novega albuma. Že na začetku leta so se v glasbenem tisku pričele pojavljati govorice, da načrtujejo nov album, vendar je bilo spričo njihove zasedenosti težko verjeti v to. Pa vendarle so uspeli. Ugotovili so, da pesmi že obstojajo, treba jih je le posneti. Na njihovi novi plošči so posnetki pesmi drugih avtorjev, torej priredbe, imenovali so jo The Spaghetti Incident, ki jo v diskografskih hišah neuradno imenujejo Gun-s-Punk Album. Gre za pesmi, ki so članom skupine najbolj pri srcu in jih ima še zlasti rad pevec Axl Rose. Med turnejo jih je v hotelskih sobah prebiral na kitari in tako so se domislili, da se z albumom poklonijo spominu umetnikov, ki so jih najbolj občudovali in so nanje v največji meri vplivali. In tako je nastala mešanica antologijskega rocka in punk verzije skupine Guns N'Ro-ses, ki bo na trgu gotovo postala uspešnica in iskano blago v naslednjih nekaj mesecih. Zneski na njihovih bančnih računih bodo krepko poskočili, tudi to pa fantov ne bo spremenilo. Kljub velikemu bogastvu se niso spremenili v lenobne rocker-ske bogataše, ki po ves srkajo pivo ali se vozijo naokoli na velikih motorjih. Gunsi so ves čas v gibanju, nekaj počno, vsak med njimi se ukvarja še s svojimi projekti ali sodeluje z drugimi glasbeniki. Kitarist Slash se je povezal z lggyjem Popom in Michaelom Jacksonom, basist Duff McKagan je napravil odličen solo Believe In Me, za katerega je sam napisal vse tekste in glasbo. Njihov video je na MTV že nominiran za video leta, podobno pa bi se lahko zgodilo z njihovim novim albumom. JACCIUES FATH - VELIKI KREATOR PETDESETIH LET, KATEREGA LEGENDA ŠE DANES ŽIVI - OBLAČIL JE NAJSLAVNEJŠE ŽENSKE SVOJEGA ČASA DUHOVITOST ELEGANCI SVETUJEJO JIM STIL Moda se menja, včerajšnji zadnji hit je jutri že zastarel Inmodni kreatorji sl nenehno izmišljajo nove kolekcije v dirki sčasom. Pa vendarle se modnost vrača v določenih ciklih, njeniveliki kreatorji pa ostajajo v spominu kot neminljive legende,tako kot je nesporna legenda petdesetih let svetlolas, vitek moždeškega videza in neomajne energije - Jaqu-es Fath. Ime Japuesa Fatha, najznamenitejšega pariškega kreatorja visokemode v štiridesetih in petdesetih letih, je z velikimi črkamivpisano v zgodovino francoske mode. Pred kratkim so njegovo-imenitno delo predstavili na spominski razstavi fotografij vMuzeju mode in kostumov, prireditev pa so posvetili 40. obletnicimojstrove smrti. Fathovo življenje je bilo kratko, nikoli ne sipostaral, leta 1954 je v 42. letu umrl za zahrbtno levkemijo. Rasel je v prijetni, razgledani družini, v kateri je fant spridom oblikoval svoj okus in stil. Še posebej je nanj močnovplival ded, slikar Rene - Maurice Fath, ki mu je privzgojilobčutek za lepoto in nenavadne stvari. Nepredvidljivi fant se jerad zabaval in šokiral okolico. Na enem od beneških filmskihfestiva-lov se je pojavil v smokingu škotskega vzorca, ljudje šobili osupli in Fath je v enem od intervjujev ironično komentiral,da je kar trideset ali štirideset novinarjev navalilo nanj, da biga sesuli. Še vedno ostajajo v spominu njegove kavbojske pričeske, večerniogrinjalo iz rdečega žameta z zlatimi gumbi, srajce iz angleškevolne, beli teksaški škornji in hlače ali plašči v škotskihvzorcih, ki jih je nosil skupaj z oblačili iz črnega žameta. Radse je izzivalno oblačil, se poigraval s tkaninami in barvami inka-dar mu še ni bilo zadosti, je čeveljce obrobljal s temnimi- pasovi, si izmišljal nakit, ki je bil hkrati ogrlica in uhan. Ustvarjal je tako, so govorili nekateri, da je nenehno Jacques In Genevleve Fath na potovanju v Združene države Amerike.Obleka Fathove žene spominja na model, ki ga je veliki kreatorzasnoval za poroko Rite Hayworth z Alijem Kahnom Model iz leta 1950: Jacques Fath preverja popoldansko toaleto zaigralko Mario Montez, ki je skupaj z možem prišla v njegov atelje skiciralin odmetaval osnutke, dokler ni bil povsem zadovoljen s svojimistvaritva-mi, drugi pa so trdili povsem nasprotno. Zamisli so semu porajale v ateljeju, medtem ko je poravnaval tkanino na-manekenki. Razstavljene fotografije v Parizu govore prej v priddrugi trditvi. Le redko je sedel za delovno mizo s svinčnikom vroki, gibal se je v ateljeju, tam je bil njegov prostor čudes,kjer je razpravljal, se pogovarjal, sprejemal novinarje, delal inde-lal. Njegove večerne toalete so vplivale na ameriški film šepreden je leta 1948 obiskal Združene države Amerike. Ameriškifilmski zvezdi Rita Hayworth in Mae West so v tesno prilegajočihvečernih oblekah, skozi katere so kazale vse svoje telesne,vrline proslavile tako njega kot sebe. Kreatorjev največji uspeh je bil, da je zavrgel uniformirano črnobarvo in posegel po močnih sijočih barvah, ki so bile kot sslikarskega platna. Poudarjal je lepoto vseh barv, jih kombiniralna do tedaj neznani način in potegnil iz vsake od njih karnajvečji učinek. Njegova neverjetna ustvarjalnost, s katero je zmajhnimi dodatki, denimo, naborki, ovratnikom, pentljo, popravilneke majhne nepravilnosti ali nedorečenosti, je postala že karpregovorna. Jacgues Fath je legenda, je legenda zaradi svojih revo-lucionarnihkrojev, neverjetnih, igrivih dodatkov, barv in tkanin. Dokaznjegovega uspeha je tudi spisek bogatih, lepih in slavnih žensk,ki so nosile njegove obleke. Od Eve Peron, egipčanske prin-ceseFavvzie, Rite Hayworth, Katherine Hepburn do Ingrid Bergman,Michele Morgan in Marlene Dietrich. Uspeh pa je delila z njimprelepa žena Genevieve, ki jo je veliki kre-ator opisal kotmešanico Grete Garbo, Carole Lombard in Marlene Dietrich. IZZIV Tudi Claudia Schiffer se ni mogla upreti televizijskemu izzivu, kot kaže, se je nekoliko naveličala nasmeškov z modnih odrov in odločila se je, da spregovori pred kamerami, podobno kot njena kolegica Cindy Cravvford, ki vodi oddajo o modi na MTV-ju. Schifferjeva je sprejela ponudbo ameriške televizijske oddaje »Enterta-inment Tonight« in vodila je že intervjuja s slavnima manekenkama Christy Turling-ton in Naomi Campbell. Ponudba velja za dalj časa. zato bo občasno gostovala kot voditeljica. m: n n JOHN KENNEDV IN DARVL HANNAH NEUGNANA JANE FONDA KONEC LJUBEZNI? Jane Fonda v zadnjem času ne snema prav dosti, je pa še vedno zelo aktivna in predvsem močna v svetu show biznisa. Mnogi včerajšnji kolegi se je bojijo, saj je soproga televizijskega mogotca Teda Turnerja, ki se prebija v filmsko industrijo, kar zaradi obilice denarja in znane žene sploh ne bo težko. Jane mu stoji ob strani, nadzoruje njegove odločitve in jih pogosto odločno zamenja s svojimi. Sprehajalci po New Vorku so se nemalo začudili, ko so opazili Johna Kennedyja mlajšega, kako zavzeto klepeta z dekletom, ki ni niti malo spominjala na njegovo dolgonogo prijateljico Daryl Hannah. To ni bila svetlolasa Johnova zaročenka, ki bi jo že davno moral popeljati pred oltar. Očitno je med njima konec ljubezni. Po piša- NA SKRIVAJ Poročila sta se skoraj neopazno, petintridesetletna Michelle Pfeiffer in sedemintridesetletni producent David Kelly sta sklenila zakonsko zvezo v Santa Barbari le v najožjem družinskem in prijateljskem krogu. Novinarji in fotoreporterji so bili strogo nezaželeni. Eden izmed povabljenih gostov je skušal poročni trenutek ovekovečiti s kamero, ki pa so mu jo pri priči odvzeli. Očitno Michelle ne zaupa nikomur. Lestvice so raznovrstne, in kot ugotavljajo, katere ženske so najboljše oblečene, so se lotili tudi tistih na drugi strani, bogatih in slavnih, ki živijo v Hollywoodu ali okolici, a zaznamovali so jih s pomanjkanjem stila. Na seznamu najslabše oblečenih, ki ga je oblikoval ameriški tednik »People«, vodi dvaintri- čah, tenis copatih in usnjenih jaknah. Sedeminštiride-setletno Diane Keaton pa so glede na njene mašne v laseh primerjali kar z velikonočnim jajcem, v Juliji Roberts pa prav tako niso odkrili »čednega dekleta«. nju Newsdaya je mladi pravnik Kennedy na veliko veselje svoje matere, ki do prihodnje snahe ni gojila prav nobene naklonjenosti, pospravil kovčke in se izselil iz stanovanja v četrti Tribeca, kjer je več mesecev živel z Daryl. Novinarji so zlobno pripomnili, da bo nesojena nevesta lahko zdaj prodala svojo poročno obleko. desetletna Daryl Hannah, ki kupuje oblačila v »second hand« prodajalnah. Igralki sledi sedemindvajsetletna Heidi Fleiss, ki ji prav tako priporočajo stilista za oblačenje, saj ne more biti privlačna takoj, ko obleče mini krilo in pokaže globok izrez. Seznam nadaljuje štiridesetletna Whoopi Goldberg, ki ji ne morejo oprostiti, da se v visoki družbi pojavlja v hla- SHARON STONE IN BILLV BALDVVIN PES IN MAČKA Nikar naj vas ne preslepi vzdihovanje Sharon Stone in Billyja Baldvvina v ljubezenskih scenah filma Silver, kajti to je le film, v resnici se ne preneseta, sta kot pes in mačka. Njun odnos mrzel kot led. Tega nista nikoli skrivala in Sharon se ni strinjala, da bo Baldvvin njen partner v filmu. Režiserju Robertu Evan-su je to tudi povedala. Po koncu snemanja ga ob slovesu ni hotela niti poljubiti. »To mi je prav malo mar,« je dejal Baldvvin. Člani filmske ekipe so pripovedovali, da je prav vsak dan snemanja med njima iz- bruhnil prepir. Če je Baldvvin slučajno pozabil besedilo, je Sharon je navrgla: »Sedaj vidite, s kom moram delati!« Billy ji seveda ni ostal dolžan. Ko se je Sharon obotavljala pred prizorom, v katerem pod mizo sleče hlačke, ji je Billy dejal, da so to tako on kot cel svet že videli in da sploh ni nič posebnega, s čimer je spominjal na sceno iz Prvinskega nagona, v katerem je Stone nastopila v Evinem kostumu. Ob neki drugi priložnosti je Sharon začela divje razbijati po vratih Baldvvinove sobe in kričala, da vsi čakajo nanj, nakar je Baldvvin zaklenil vrata in se še dvajset minut pogovarjal po telefonu s svojim dekletom, pevko Chynnom Phillips. Od samega začetka sta prezirala drug drugega, še bolj pa sta bila groba, ko ji je Baldvvin slučajno stopil na nogo. Sharon se je tako razjezila, da ju je režiser povabil v svojo sobo in jo skušal pomiriti. Obema je dopovedoval, da se na snemanju ne smeta kregati. Po režiserje- SLAVNI LJUDJE VSE POGOSTEJE NA SODIŠČU SO ZVEZDE POSTALE ZLOBNE Med filmskimi in rocker-skimi zvezdami Michael Jackson, ki mu vse bolj grozeče nad glavo visi meč pravice, v zadnjem času prav gotovo ni edini, ki bo moral spoštljivo pred sodnike. Ali zvezdniki res postajajo hudobni, ali pa so postali zakoni do njih bolj nepopustljivi? Dejstvo je, da zvezdniki, prepričani v svojo nedotakljivost, dostikrat pretiravajo. Najpogosteje jih roka pravice prime zaradi pijančevanja, prehitre vožnje, vročekrvnih ločitev, redkeje zaradi krvnih prestopkov, mamil, pretepov, poneverb... Nihče ni popoln, tudi oboževane zvezde ne, ki na sodišču postanejo povsem običajni ljudje, kjer pokažejo svoj pravi obraz. Pa vendar ne pozabijo na svojo popularnost. Staro ameriško pravilo, ki še vedno velja, pravi, da je najpomembneje, če se o nekom govori, pa naj bo to dobro ali slabo. V zadnjem času se je na sodišču znašlo neverjetno veliko slavnih imen. Pogosta obiskovalka sodišča je postala Mia Farrovv, ki je poskusila tožariti svojega koruznika Woodyja Allena, jezna, ker je njuna zveza razpadla. Sodno dvorano od znotraj je videl tudi Axl Rose, za spremembo lepo počesan in urejen. Tožil ga je bivši član skupine. Precej časa je na sodišču prebila Kirn Basinger, ki so jo na koncu obsodili in je zaradi prekinitve pogodbe morala plačati visoko denarno kazen. Vihrava Shannen Doherty si sodnikov ne žene preveč k srcu, saj ve, da si s svojimi prestopki, pretepi v diskotekah in podobnim, ne bo prislužila več od opomina. Paula Abdul je s širokim nasmehom skušala prepričati sodnike, ker jo je njena diskografska hiša obtožila, da je mimo dogovora uporabila določene vokale na svojem albumu. Shannen Doherty se v diskotekah prav grdo obnaša In tako naprej in tako naprej. Sodni mlini sicer niso takšni, kot jih vidimo na filmskih platnih, še vedno pa je sodstvo dovolj pravično, da ne spusti kar tako iz rok ljudi, posute z zvezdnim prahom, ljudi, ki jih v nedostopnih višavah obožujejo množice po celem svetu. V RINGU IN NA LEDU Medtem ko Mickey Rourke navdušuje Evropo s svojimi udarci v ringu in pri tem prav lepo zasluži, mladi Jason Pri-estley zelo obetavno igra hokej, a le v dobrodelne namene. Hollywoodske zvezde je šport vselej navduševal. Rourke je svojo kariero celo začel kot boksar in se šele kasneje prebil na film, potlej pa se spet vrnil k svojemu športu. Moški uživajo v njegovi moški izbiri in ženske nimajo nič proti. In v tem je verjetno skrivnost Rourkove športne priljubljenosti. Jason Priestley pa ima hokej rad le enkrat na leto. Tedaj s polno navdušenja in v privlačni športni opremi zaigra v dobrodelne namene. Tekme so vedno zelo živahne, pretepi spominjajo na resne tekme, le posledice so precej bolj nedolžne. DČARLJIVI MEL vem mnenju je vzrok nesoglasij v tem, ker Sharon videti lepša v prvem planu kot pa v prizorih s partnerjem, zato so izrezali več prizorov, v katerih nastopi Baldvvin. Sharon pravi, da to pač ni njen problem. »Rada imam večino ljudi, s katerimi sem delala, vendar Billy nikakor ne sodi med njih. Nikoli se nisem strinjala z njegovimi stališči. Tako je nezrel. Odrasla sem v Pens-sylvaniji, kjer so moški normalni. Oni so moški, ti si dekle. V Hollywoodu se mi zdi ta delitev precej zabrisana,« pravi Sharon Stone. Kaže, da je po mnenju lepe igralke Michael Douglas, četudi je precej starejši od Baldvvina, čisto normalen moški. Z njim ni bilo nobenih nesoglasij in njega nikoli ni napadala po časopisih. V londonskem kinu Odeon so pripravili svečano britansko premiero Človek brez obraza, film, v katerem je Mel Gibson debitiral kot režiser, igral pa je seveda tudi glavno vlogo. Med londonsko smetano je bil tudi princ Charles, ki je, kot vsi v dvorani, po projekciji navdušeno zaploskal. Po predstavi se je rokoval s skoraj neprepoznavnim Gibsonom. Avstralsko - ameriški igralec je povsem spremenil svoj videz. Lase si polizano češe nazaj, pustil je rasti zalisce in pričel nositi strogo krojene obleke. »S tem filmom se pričenja novo obdobje v mojem življenju. Ne morem večno igrati lepotcev,« pravi Mel Gibson, ki pa vendarle priznava, da še vedno dobiva na tisoč pisem, v katerih mu ženske izpovedujejo ljubezen in pogosto pošiljajo celo dele svojega intimnega perila. Gibsonova izjava, da se je zdaj zresnil, je nekoliko v nasprotju z vestjo, da je pravkar kandidiral za vlogo novega filmskega Jamesa Bonda. KATRIN KRABBE PD PRAVICU NA SODIŠČE Četudi je Mednarodna atletska zveza potrdila odločitev svojega Sveta in zaradi uporabe nedovoljenih poživil Katrin Krabbe, Grit Breuer in Manuel Derr kaznovala s prepovedjo nastopov do leta 1995, s tem zadeva očitno še ni končana. Vse tri atletinje bodo svojo pravico skušale izterjati po redni sodni poti. Nemška atletska zveza je sporočila, da bo odločitev sodišča v vsakem primeru spoštovala. Bo pa položaj, v kolikor jim redno sodišče dovoli nastopiti, vsekakor zamotan. Če sodišče ne bo razsodilo njim v prid, atletinje ne bodo smele nastopiti na svetovnem prvenstvu leta 1995 v Goeteborgu, vprašanje pa je tudi, ali bodo zaradi dolge odsotnosti z atletskih igrišč, prenehale so nastopati leta 1991, dovolj pripravljene za olimpijske igre 1996 v Atlanti. Britanski prestolonaslednik Charles in Mel Gibson na londonski premieri filma Človek brez obraza PIERCE BROSNAN LEPOTEC MED LEPOTICAMI Morali so izbrati moškega, ki se je lahko kosal s tolikšnim obiljem ženske lepote in je znal šarmantno krmariti med 81 mišicami vsega sveta. In dobro so izbrali - Pierce Brosnan (39) je bil kot nalašč za to vlogo. Pierce Brosnan je znan filmski in televizijski igralec, ki je igral v nadaljevankah Ugledna hiša, V 80 dneh okoli sveta, v filmih Žrtev ljubezni, Taffin, Mr. Johnson... Po poreklu je Irec in trenutno eden najbolj zapeljivih hollywoodskih igralcev. GRAFIKA GRACER dLo.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 NOVJ^OBA »sr__ DANES BO KUBANSKA TELEVIZIJA ZAČELA PREDVAJATI FILM O ATENTATU NA PREDSEDNIKA JOHNA KENNEDVJA PET MORILCEV Po tridesetih letih tragedije v Dallasu, ki je iz ubitega ameriškega predsednika Johna Fitgeralda Kennedyja napravila legendo, so menda tudi na Kubi končno spregovorili. Atentator Osvvald ni bil sam, pač pa je na predsednika streljalo pet mož, med katerimi sta bila dva Kubanca živeča v ZDA. Tako pravi dokumentarec v treh delih, ki ga bodo pričeli danes predvajati na kubanski televiziji. Kubanski dokumentarni nikala ugotovitve VVarrenove film se imenuje »ZR - Rifle«, kar je šifra operacij, ki jih je v šestdesetih letih organizirala CIA, kadar je pripravljala napade na tuje politike. V najavi dokumentarnega filma, ki je v prvi vrsti posvečen poskusom umora predsednika Fidela Castra po naročilu CIA, je uradni predstavnik kubanske komunistične partije Granma zatrdil, kako kubanska varnostna služba lahko dokaže, da Lee Harvey Osvvald ni bil osamljeni strelec, ampak da sta na Kennedyja 22. novembra 1963 streljala dva kubanska plačanca. Kubanska varnostna služba je o dogodku tokrat prvikrat javno spregovorila in za- komisije o enem samem strelcu. General Fabian Es- calante Font, bivši namestnik ministra za notranje zadeve in nekdanji šef državne varnosti, v zadnjem delu oddaje pravi, da so v ameriškega predsednika izstrelili od štirih do pet nabojev. Po kubanskih ugotovitvah je šlo za tri moške, povezane z mafijo Chicaga, in dva Kubanca, na- sprotnika Fidela Castra, ki ju poimensko poznajo. Eden od njiju, Eladio del Valle Gutierrez je bil nekdanji agent vojne obveščevalne službe diktatorja Fulgencia Batiste, ki ga je leta 1959 vrgel z oblasti Fidel Castro. Med ilegalnim prihodom na otok je bil leta 1966 ubit. Drugi, Diaz Garcia naj bi bil po pripovedovanju dokumentarca sodelavec nekdanjega dominikanskega diktatorja Rafaela Leonidasa Trujila in je po kubanskih virih umrl kmalu po streljanju v Dallasu. Mafijci iz Chicaga so po navedbah generala Escalan-tesa Leonard Lenny Patrick, David Varaš in Richard Ga-ines. Dve skupini, v eni naj bi bil tudi Ruby, naj bi koordinirali Kennedyjevo smrt. Eno je vodil Američan kubanskega rodu Frank Sturgis, v njej pa so bili Orlando Bosch, brata Ignacio in Guillermo Novo Sampol in Pedro Luis Diaz Lanz. Sturgis je bil leta 1972 vpleten tudi v afero VVaterga-te, zaradi katere je moral odstopiti predsednik Richard Nixon. Brata Novo Sampol in Bosch so bili obsojeni in nato pregnani, ker so bili umešani v atentat na letalo kubanske družbe, v katerem je izgubilo življenje 73 ljudi. Diaz Lanz, šef Castrovih letalskih sil, ki je pobegnil v ZDA, je bil po mnenju kubanske vlade že prej povezan s CIA. V Kennedyjev umor je vpletenih še več ljudi, trdi nekdanji šef varnostne službe. Med njimi sta vsekakor nekdanja direktorja CIA Richard Helms in Richard Bis-sell, mafijski bosi Santos Trafficante, Sam Giancana in John Rossell in tudi Hovvard Hunt, ki je bil vpleten tudi v afero VVatergate. RUSKA MESTA POSTAJAJO PRAVA MEKA NAJRAZLIČNEJŠIH ZLOČINCEV - BANDE KRADEJO AVTOMOBILE, UBIJAJO POSLOVNEŽE, PREMOŽNI STARCI UMIRAJO V ČUDNIH OKOLIŠČINAH - TUJCI V SANKT PETERBURGU MORAJO PLAČATI SVOJE BIVANJE V MESTU - PREDSEDNIKU JELCINU SO UKRADLI VELIK BMW S SISTEMOM ZVEZE ZLOČIN BREZ KAZNI Za Moskovčani so se tudi oblasti v Sankt Peterburgu odločile, daomejijo bivanje v mestu in ga celo zaračunajo. To velja za vseprebivalce nekdanje Sovjetske zveze, razlog pa je v silnem,vsakemu nadzoru pobeglem porastu najrazličnejšega krimlnala.Vsakdo, naj bo to turist, poslovnež ali listi, ki je prišeloblskat sorodnike, se mora javiti oblastem in za vsak dan plačatipet odstotkov zajamčene ruske plače. V mestu na Nevi lahko obiskovalec ostane le poldrugi mesec,izjemoma in s pisnim dovoljenjem policijske uprave lahko svojobisk podaljša največ do šest mesecev. Kazen za ilegalno bivanjeje petnajst zajamčenih ruskih plač. Medtem ko v Moskvi nadzor-velja le za prebivalce bivše Sovjetske zveze in samopro-glašeneruske Čečenske republike, ta v Sankt Peterburgu velja tudi zaprebivalce Rusije. Severne Benetke so namreč po uveljavitvizapore v Moskvi, postale najbolj priljubljeno pribežališčekrimi-nalnih in organiziranih mafijskih band. Število zločinov seje v zadnjih dveh mesecih nič manj kot potrojilo. Svoje sedeže so tjakaj pre- selile čečenske, azerbajd-žanske indruge mafijske skupine, že pred njimi pa je v mestu strašila takoimeno-vana tambovska mafija, ki je ime dobila po mestu naju-govzhodu Rusije in se specializirala za krajo in preproda-jostarih in novih avtomobilov. Preselitev v mesto na Nevi jepovzročila krvave obračune med kriminalci in pre-razporeditveoblasti v petmili-jonskem mestu. Odbori za varstvo človekovih pravic zaradi teh omejitev v Moskviin Sankt Peterburgu ostro protestirajo in se bojijo, da bodopodobno ravnala tudi druga ruska mesta, kar bo omejilo svobodogibanja znotraj Rusije. To bi znalo zaostritk odnose med deli in- regijami v državi. Nasprotniki takšnih ovir trdijo, da bodo oneiz mest pregnale le berače in postopače, velikih rib pa ne bodoprizadele. Organizirane skupine in nevarni kriminalci imajo pačzadosti denarja, da podkupijo policijske in mestne uradnike in-dobijo dovoljenje za bivanje. To kaže tudi moskovsko življenje po uvedbi poostrenega nadzoranad tujci. Nepridipravi niso nič manj aktivni, ropajo banke,izsiljujejo domače in tuje podjetnike, ubili so celo dvaAmeričana, kradejo avtomobile. Njihova predrznost je neizmerna,izmaknili so avtomobil predsednika Borisa Jelcina BMW 730 zvgrajenim sistemom tajnih zvez. Četudi so policisti nekaj minutpo kraji blokirali vse ulice desetmilijonskega mesta inpregledali na stotine avtov, ukradenega predsednikovega vozilaniso uspeli najti. V zadnjih tednih se mo- skovska policija ukvarja še z eno oblikoorganiziranega kriminala - krvavim lovom na ostarele lastnikezasebnih stanovanj. O tem se je govorilo že več mesecev, apolicija je pričela sumiti šele pred kratkim, ko so odkrili več-sumljivih smrti osamljenih starcev in upokojencev. V preiskavi seje pokazalo, da so vsi po vrsti pred smrtjo ali prodali ali zapreužitek predali svoja stanovanja, potlej pa so na nepojasnjennačin umrli v avtomobilskih in železniških nesrečah, novilast-niki so jih spravili s poti z mamili, zdravili, ki izzovejokapi ali so jih preprosto zastrupili z alkoholom. Letos je kar štiri tisoč osamljenih starcev v Moskvi prodalosvoja stanovanja in sedaj se policisti prebijajo od enega dodrugega. Pod lupo so vzeli tudi agencije za preprodajo stanovanj,katerih stranke so nenadoma umrle v sumljivih okoliščinah. Američane silno zanima vse, kar je povezano s priimkom Kennedy in prav jim pride vsaka priložnost, da se spomnijo ubitega predsednika. Pred kratkim je ameriška revija z najvišjo naklado People objavila serijo fotografij Jagcuesa Lovveja, ki je pet let snemal različne prizore iz Kennedyje-vega zasebnega življenja. Objavljene fotografije so iz knjige JFK Remembered. Na posnetku iz pomladi leta 1959, ko se John poigrava s svojo 18-mesečno hčerko Caroline TA NORI SVET MRTVAŠKI SPOMINKI VOHUNI V BIVŠI VZHODNI NEMČIJI SO PRIDNO POLNILI DOSJEJE KAKO SE JE LJUBILA K. WITT V kratkem se bo na trgu pojavila avtobiografska knjiga nekdanje vzhodnonemške in sedaj nemške drsalke Katarine Witt. Najzanimivejše odlomke je dvakratna olimpijska in štirikratna svetovna prvakinja objavila v reviji Šport. »Celo vrsto let sem se počutila kot v pajkovi mreži,« pravi dekle, ki je bilo ena najbolj izpostavljenih oseb v tedanji Nemški demokratični republiki. »Agenti Stasija so do sekunde natančno izračunali moje ljubezenske igre. V svojem dosjeju sem na primer naletela na takšen zapis: 'Spolni odnos je trajal od 20. ure do 20. ure in 17 minut.’ Mislili so, da je bil bivši za-hodnonemški prvak Norbert Schramm moj fant, samo zato, ker sem si z njim o zaključku prvenstva v Dortmundu leta 1983 privoščila pol-minutni valček, še več, opis tega dogodka v mojem dosjeju obsega skoraj celo stran.« Objavljena knjiga pod naslovom Kako je to delal Stasi ni, kot pravi Katarina Witt, obračun s tistimi, ki so ji toliko let po državni in partijski direktivi pihali za ovratnik. »Lahko bi bilo sedaj kazati na ljudi, ne da bi se vprašali, zakaj so tako ravnali,« razmišlja Katarina. Američani hočejo vedno nekaj novega in še bolj dražljivega ali morbidnega. Kaže, da so se že naveličali različnih mask filmskih pošasti, ponarejenih vampirskih podočnikov, umetne krvi, s katerimi so strašili naokoli na dan čarovnic. Letos je v modi nekaj drugega. V glavni mrtvašnici Los Angelesa so odkrili stvari, ki so mnogo bližje strahotam devetdesetih let. Brisače z obrisi mrličev, velik izbor identifikacijskih ploščic, ki jih zataknejo mrtvecem na nožni palec in podobne mrtvaške spominke. Marilyn Levvis, upravnica mrtvašnice, kamor na leto pripeljejo več kot 18.000 teles umorjenih, samomorilcev in žrtev prometnih nesreč, je v začetku tega leta dala na trg celo vrsto spominkov, majic, kavnih skodelic, priponk, nalepk. Govorilo se je, da prodaja tudi mrliške vreče, a to bi bilo le preveč. Uspeh je bil velikanski in mrtvašnica dnevno zasluži tisoč dolarjev. Denar namenjajo v sklad za boj proti vožnji v pijanem stanju in proti mladoletniškemu nasilju. Uvajajo prodajo po pošti, da bi bili njihovi spominki dosegljivi vsem v Združenih državah in ne omejeni le na Los Angeles. In odkod privlačnost teh spominkov? Marilyn Levvis je stvar jasna: »Gre za vprašanje mistike Los Angelesa. Mnogo je umorov - Los Angeles slovi po njih.« HOROSKOP H Dvoičk; sa Oven 21. 3.-20. 4. Vsakdanjik bodo oblikovala zanimiva srečanja, novosti in sreč-nitrenutki. Veliko boste razmišljali in skušali usmerjati svoje-življenje z vedrimi smernicami. Aktivni boste, dobre volje, pozitivno pa boste vplivali tudi na vaše ljubezensko življenje. Srečne številke: 3, 7, 8, 19, 24. Bik 21. 4.-20. 5. Dosedanje izkušnje kažejo, da GdttM ste preživeli precej napeto inin-tenzivno obdobje, v katerem pa ste se morali marsikaj naučiti. Razmislite, če je to res. Dobra bilanca vam bo omogočila, da seboste sprostili in zaživeli bolj spontano. Srečne številke: 1,6, 9, 17, 22. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Skušajte se izogniti velikim psihičnim naporom in aktivnostim, za katere menite, da niso nujne in jih lahko pomaknete vprihod-nji čas. Nagnjeni ste k hitrim in nekoliko nepremišljenim reakcijam, kar vas je že nekolikokrat pripeljalo v neprijetnesituacije. Srečne številke: 2, 5, 8, 10, 26. Rak 22. 6.-22. 7. Še naprej vas bo spremljala sreča, saj bodo planeti na vaši strani. Nadzorujte svoje obnašanje in ne kvarite ljubezenske idile, pokažite čim več razumevanja do partnerja. Na poslovnem področju vas bo spremljala gneča, a delu boste kot običajno kos. Srečne številke: 1, 7, 9, 15, 27. Lev 23. 7.-23. 8. Zaživeli boste pod občutno manjšim pritiskom in obremenitvijo, zdravje se bo okrepilo kot tudi razpoloženje in vedrejši po-gledv prihodnost. Energije boste imeli več kot dovolj, a usmerjajtejo na pravo mesto, seveda v pravem času. Privoščite si zabavo. Srečne številke: 4, 5, 8, 16, 28. Devica 24. 8.-23. 9. ■ VI Ukvarjali se boste s problemi, čeprav ste že nekajkrat skoraj ugledali pravilno rešitev, ki je tako rekoč na dlani. S svojimživ-Ijenjem ne boste najbolj zadovoljni, marsikaj bi radi spremenili, in če je res tako, boste morali začeti pri sebi.Srečne številke: 2, 6, 7, 13, 25. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Sprašujete se, ali vam lahko gre še bolje in ta teden vam bood-govoril pritrdilno. Želite si princa na belem konju in lahko se zgodi, da ga srečate, le prepoznati ga morate. Morda boste odpotovali. V finančnih zadevah pa pokažite večje potrpljenje. Srečne številke: 1, 3, 8, 11, 20. Škorpijon 24. 10.-22. 11. o V tednu, ki je pred vami, se boste lahko nekoliko umirili, saj se bodo obremenitve, katerim ste bili izpostavljeni že dalj časa, vsaj prepolovile. Pri reševanju finančnih zadev vas bo spremljala sreča. Pričakujete lahko nove preobrate v ljubezni. Srečne številke: 2, 7, 9, 16, 23. Strelec 23. 11.-21. 12. Vi ste na potezi, preden jo odigrate, dobro razmislite. Polniste energije, želite biti maksimalno aktivni in izvleči iz življenja tisto najboljše. Treba je pričeti na dnu, da boste lahko pričeli pobirati smetano. Pazite na ljudi za hrbtom. Srečne številke: 1, 6, 9, 14, 24. Kozorog 22. 12.-20. 1. Stremeli boste za umiritvijo, časom za razmišljanje in za nekaj-časa bi vam najbolj ustrezalo, če bi se lahko umaknili iz vsakdanjega življenja, ki vam je kar na nekaj koncih pričelo presedati. A tako ne gre, morali se boste z marsičim sprijazniti. Srečne številke: 6, 8, 9, 17, 29. Vodnar 21. 1.-19. 2. Na tihem lahko računate na manjše prepire in napete odno-'— se nadelovnem mestu, a predvsem zato, ker boste sami nega-tivnopristopali, sicer pa se lahko marsičemu izognete. Pokažite dobrovoljo, družite se s prijatelji in poveselite se s partnerjem. Srečne številke: 2, 3, 5, 16, 25. Ribi 20. 2.-20. 3. Naloge, ki vam jih dodeljujejo na delovnem mestu, bodo ved-nobolj zapletene in od vas bodo zahtevale maksimalno angažira-nostin spretnost. Lahko boste pokazali, kar znate. Sicer pa ne-reagirajte burno in čustveno, najprej premislite, potem naredite. Srečne številke: 4, 7, 9, 19, 21. ROGER CLINTON SE JE PRETEPAL V GOSTILNI BRAZILIJA PROSI ZA POMOČ: TRGOVINA Z MAMILI ODPISANI BRAT KARTELI SE RAZRAŠČAJO Roger Clinton, brat ameri- pred kratkim močno nade-škega predsednika, se je van stepel s tremi ženskami v baru Finigan v mestecu La-kevvood v Nevv Jerseyu. Priče trdijo, da se je ves večer izzivalno obnašal in se hvalil, da mu nihče nič ne more, saj je predsednikov brat. 37-letni Roger je pravzaprav predsednikov polbrat in rock pevec, ki je imel že prej težave s policijo, zaradi preprodaje mamila je bil v zaporu, v zadnjem času pa v tisku dostikrat pišejo o njegovih pijanskih izpadih v mestih po celih Združenih državah. Po napadu na nekega prijatelja so ga vrgli iz bara v Arkansa-su, le nekaj dni kasneje je pretepel nekega borznega posrednika, ki naj bi žalil predsednika. Očitno je mera predsednikovega potrpljenja polna. Zadnji dogodki so izbili sodu dno, predsednik bratovega obnašanja ne more več dopuščati, njegovo ime so izbrisali s seznama oseb, ki lahko prihajajo v Belo hišo, povedali so mu, da predsednik ne bo več odgovarjal na njegove telefonske klice. V Braziliji so izdelali poseben načrt za boj proti tihotapljenju mamil po Amazonki, ki je postala glavni koridor za izvoz kokaina proizvedenega v Kolumbiji, Boliviji in Peruju v Evropo in Združene države Amerike. Projekt so finančno ovrednotili in pri njegovi izvedbi bi potrebovali izdatno denarno pomoč. Kopijo plana imenovanega Pro-Amazona so poslali na sedež Interpola v Lyon in agencijam za boj proti raku v Združenih državah Amerike. Cilj predlaganega brazilskega načrta ni le boj proti mednarodnim preprodajal- cem mamil, pač pa tudi varovanje flore in favne v tem predelu, zaščita Indijancev in boj zoper tihotapce zlata in rudnin. Letos so v Braziliji zaplenili pet ton kokaina, največ na območju Amazonke, kjer ni policijskega nadzora, kar gre na roko še posebej kartelom v Kolumbiji (Medelin in Cali) in Boliviji. Droga prihaja v Brazilijo z ladjami, turističnimi letali, tovornjaki in drugimi vozili, a zvezna policija nima ne finančnih in ne tehničnih sredstev, da bi preprodajalcem stopila na prste in poostrila nadzor nad stoti- nami kilometrov amazonske meje. V brazilski vojski prvič razmišljajo, da bi z radarskim sistemom kontrolirali zračni prostor nad Amazonko, predelom, ki zavzema 60 odstotkov brazilskega ozemlja in kjer živi 16 milijonov ljudi. Zvezna policija bi v prihodnjih štirih letih rada ustanovila 54 majhnih fiksnih ali gibljivih policijskih postaj vzdolž celotne Amazonke in jih opremila z izpopolnjenimi komunikacijskimi pripomočki, s satelitom in radarji, tako da bi lahko reko neprestano nadzorovali in sistematično pregledovali plovila. 63000 CELJE Mariborska 54/a Telefon: 063/31-401 Fax: 063/28-206 DEJAVNOSTI: MONTAŽA, CENTRIRANJE, POPRAVILO, PRODAJA GUM, TRGOVINA, NOTRANJE ČIŠČENJE AVTOMOBILOV SKB BANKA NE MORE UMAKNITI RANEGA POPUSTA KREDITOJEMALCEM pride z izhoda in napiha v alkotest več kot 0,5 promile in ima še naprej vse ugodnosti, drugi, ki napiha -le* 0,2 promile pa je brez ugodnosti cel | mesec. Ali to pomeni, da se moraš vrniti z izhoda mrtvo pijan, da imaš lahko še kakšen izhod? Uprava je tu samo zato, da se nad nami psihično izživlja in da daje razne intervjuje, nas v njih žali in širi laži. Vse to pa samo zato, da bi svoje riti umaknili na varno in ne bi odgovarjali za stvari, ki so jih sami povzročili, npr., da bi se vsaj začeli pogovarjati o re-noviranju tal na košarkaškem igrišču, kjer se je v slabih petih mesecih poškodo- Do pravnomočnosti zaključka pravdnega postopka banka ne sme odtegniti denarja od porokov SKB banka je kreditojemalcem, ki niso podpisali pobotnice o poplačilu stanovanjskega posojila jeseni 1992 sporočila, da umika že odobreni popust, ki so ga bili deležni tisti kreditojemalci, ki so poplačali posojilo SKB banki s posojilom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. SKB banke je najprej terjala nazaj denar za preklicani popust od kreditojemalcev, ker pa se ti niso odzvali, je začela odtegovati denar od porokov. Zato je Zveza potrošnikov Slovenije v imenu oškodovanih članov tožila SKB banko za neupravičen preklic odobrenega popusta. Zveza potrošnikov Slovenije je zopet dosegla pomemben uspeh. Temeljno sodišče v Ljubljani je pred dnevi izdalo sodbo v tem primeru. Razsodilo je, da se šteje posojilo SKB banke v celoti poplačano in mora vrniti zneske, ki jih je že izterjala od porokov. Hkrati je sodišče do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedalo SKB banki kakršnokoli nadaljnje odtegovanje denarja od osebnega dohodka na podlagi upravno izplačilne prepovedi v breme poroka. Sodba še ni pravnomočna, saj se tožena stranka lahko pritoži na višje sodišče. Medtem, ko je sodišče že izdalo sodbo, pa nismo dobili še nobenega odgovora na našo prijavo pri Častnem razsodišču Združenja bank Slovenije zaradi storniranja popustov. Očitno Združenje bolj zanima sklepanje in izvajanje kartelnih sporazumov (ki so po Zakonu o varstvu konkurence prepovedani), kot pa nadzor in pošteno poslovanje svojih članic. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE Predsednica BREDA KUTIN JAVNO PISMO MINISTRU ZA PRAVOSODJE GOSPODU M. KOZINCU Sem mladoletnik na prestajanju zaporne kazni v celjskem Starem piskru. Pišem Vam, ker me v zaporu uradne osebe žalijo in nepravilno ravnajo z mano. Po izjavi g. Janija Kovača v intervjuju za Nedeljski dnevnik, sem 17-let ni tujec in po prestani kazni naj bi me izgnali iz Slovenije. So mi zato ukinili izhode domov k očetu? Prvič slišim, da državljane Slovenije izganjajo iz Slovenije, kakršnikoli so že. V celjskih zaporih so še druge nepravilnosti, saj sta uprava in prevzgojna služba neenaki in nepravični do obsojencev. Na primer: nekdo vato več kot 15 obsojencev. G. upravnik grobo krši Zakonik o izvrševanju kazenskih sankcij ZIKS, ker je mene in še dva mladoletnika prestavil med polnoletne obsojence, saj v 19. členu pod III. točko iz drugega poglavja o kazensko poboljševalnih zavodih piše: »V zaporih so med seboj ločeni priporniki, obsojenci in osebe, kaznovane za prekršek. Mladoletne osebe morajo biti ločene od polnoletnih, prav tako moški od žensk.« G. upravnik je uredil stvari tako, da Kazensko poboljševalni dom KPD za mladoletniki v Celju sploh ne obstaja več, ampak samo še Zapori Celje. Čeprav v ZIKS-u v 2. poglavju o kaz. poboljševalnih zavodih v 21. členu piše: »V republiki Sloveniji so naslednji Kazensko poboljševalni zavodi...«, poleg ostalih pa je naštet tudi KPD za mladoletnike v Celju. Če si je g. upravnik privoščil, da je ukinil KPD za mladoletnike, naj še sname ploščo s stene zapora pred vhodom, kjer piše tudi •KPD za mladoletnike Celje«. Delavci v prevzgojni službi nas ne znajo pravilno vzgajat in prevzgajat. Zakaj jih imenujemo vzgojitelji? Da sedijo v pisarnah in pijejo kavico? Mislim, da bi morali najprej njih prevzgojiti, da bi lahko potem oni nam pomagali premagovati ovire, ki jih sami ne zmoremo. Vsakogar, ki si to vsaj malo želi, se da prevzgojiti, le najti je treba pravi pristop. Zato pa Vas sprašujem, koga boste zamenjali, gospod minister? Gospoda upravnika ali celo prevzgojno službo? Ali pa bodo morali zamenjati Vas, ki vse to dopuščate? Lep pozdrav od vašega zvestega nasprotnika! SEBASTIAN LETIČ, Celje PRIPOMBE Udeležili smo se javne razprave o poteku AC skozi občino Žalec dne 21.11.1993 v Trnavi. Sporočamo vam, da v celoti podpiramo ugotovitve na zboru in zahteve državljanov. Ugotavljamo, da sploh ne gre za demokratično javno razpravo, saj je moč zgolj dajati pripombe na eno samo rešitev in to še prej, preden so spremenjeni planski dokumenti države in občine. Podpiramo zahtevo, da se skozi Slovenijo ne gradijo zgolj tranzitne ceste in da naj se tovorni tranzitni promet obvezno preusmeri na železnice. Podpiramo zahtevo, da odstopijo vsi, ki državljanom groze, da ne bo avtoceste, če ne bodo podprli edine predlagane rešitve. Posebej podpiramo zahtevo, da se v planskih dokumentih opredeli zahteva po poteku avtocest na hribovitem območju in se šele zatem izdelajo variante lokacijskih načrtov. Zahtevamo, da Vlada RS sprejme določilo točke 3 v členu 109 Zakona o varstvu okolja (Ur. list 32/93) in pristane, da se najprej opravi obvezna presoja vplivov na okolje. Strinjamo se z zahtevo, da se preuči smotrnost vrstnega reda gradenj avtocest in sicer, da naj ima prehod ceste čez trojansko območje prednost. Ta dopis upoštevajte kot naše uradne pripombe v času javne razprave o spremembah planskih dokumentov občine Žalec (Ur. list 60/ 93) in k osnutku lokacijskega načrta za odsek AC Arja vas - Ločica pri Vranskem (dokumentacija je sicer samo do Vranskega!) (Ur.list 59/93). Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor SEG Tajnik KAREL LIPIČ CVETO JAZBEC, RUDI LELJAK Protestirava proti delitvi sredstev za razvoj malega gospodarstva pri občini Šentjur za leto 1993. Po govoricah in informacijah je sredstva delila posebna komisija na podlagi vez in •posebnih« zaslugah za člane komisije. Komisija se ni držala pravilnika in dejanskih potreb prosilcev za kredit iz tega naslova. Občutek imava, da se sedaj dela ravno tako kot včasih in samo eni, ki so na liniji ahko pridejo zraven. Zahtevava, da občina Šentjur javno objavi seznam dobitnikov kreditov in višino iz tega naslova za leto 1993 in katerim je bil odobren moratorij za vračanje. Objavi naj se tudi seznam članov komisije. Ustrezne organe za nadzor pa pozivava, da raziščejo, če so bila sredstva iz tega naslova podeljena v skladu s pravilniki, razpisi in zakonito. S spoštovanjem. Naslova v uredništvu DRŽAVLJANSKA NEPOSLUŠNOST Spoštovani! Zadnje čase, vse več in vedno bolj glasno je slišati, da bodo mandate občinskih skupščin podaljšali vse tja do enega leta. Torej odbornikom občinskih skupščin, ki so bili izvoljeni v letu 1990 in jim mandat poteče leta 1994 (spomladi) naj bi podaljšali čast, ki so jo z Izvolitvijo dobili. Vse lepo in prav, kakor pravi naš pregovor, čeprav ni niti lepo niti prav, da si oblast, ki ni kljub volilnim, povolilnim in še kakšnim obljubam na področju reforme komunalnega sistema naredila popolnoma nič drugega kot izvedla centralizacijo podobno, ali še slabšo od tiste iz stare Jugoslavije (prve in druge) in Avstroogrske. In če se bo to zgodilo, kar pa ne kaže dvomiti, saj to govorijo vsi strankarski vrhovi, in tudi moj poslanec v državnem zboru, ki je obenem tudi predsednik občinske skupščine, najavljam državljansko neposlušnost, to je ignoriranje vseh zakonov, odlokov in predpisov, ki nimajo neposredne veze z mojimi pravicami pri obrambi domovine od zunanjega napadalca. Torej ne bom plačeval nikakršnih davkov in si bom vzel pravico po svoji glavi, tako kot odborniki in poslanci. Obrazložitev: 1. Podaljšanje mandata odbornikom in vsem drugim je prevara volilcev, ki so ljudi volili za štiriletno obdobje in postavlja vprašaj legalnosti volitev v letu 1990. Podaljševanje mandata ne pomeni nič drugega, kot nelegalno vzeti si pravico, da si tisti ljudje podaljšajo svoje položaje, ki niso opravili obljubljenega in dogovorjenega dela. Nagrada za nedelo mora biti kvečjemu skrajševanje mandata. 2. Še pomnite gospodje, da so nam vsilili (prav tako nelegalno) podaljšanje mandatov tudi tam v sedemdesetih letih in prav tisti čas smo dobili zakon o združenem delu in smeri razvoja (SIS-e). 3. Strankarske kalkulacije in moč birokracije je možno omejiti samo z čimprejšnjimi volitvami, ali vsaj z ustavo garantiranimi roki volitev. Moji državljanski neposlušnosti ^ in veliko, veliko drugih, k'se mi bodo pridružili, se država Slovenija lahko izogne, le če bodo volitve spomladi 1994. JOŽE MASTNAK - MARJAN Blagovna, Šentjur pri Celju PISMO JAVNOSTI Novinar Jani Sova želi s svojimi članki vplivati na širšo javnost in tožilstvo kot v prejšnjih nedemokratičnih časih. Samo v časopisu NOVA DOBA in on osebno me želi predstaviti oziroma prikazati kot preprodajalca mamil, narkomafijaša, ki zastruplja Vaše otroke. Določeni ljudje s policije vplivajo nanj in še nekdo drug, ker mi ne verjamejo, da sem to storil iz obupa in iščejo domnevne fantome, ki jih ni. Zaradi svoje nizke produktivnosti pri reševanju kaznivih dejanj, se poslužujejo vseh sredstev, ki mejijo na metode južnoameriških totalitarnih režimov. Prakse pa jim ne manjka, če se spomnimo samo bližnje preteklosti, ali pa prelistamo časopise, kjer je vsak dan zaslediti o njihovih •prekoračitvah«, ali celo o streljanju, čast izjemam v policijskih vrstah! Moje sojenje je bilo javno, iz Turčije sem res pripeljal mamilo, vendar tam se ga da dobiti »tako rekoč« na tržnici. Na sojenju ni bilo nobenega novinarja, en policaj, ki se je naslajal ob moji zgodbi obupanca. Moja zgodba pa sega v leto 1991, ko mi je policija (27.11.) oziroma njen prizadevni in nerazumevajoči predstavnik gospod Vrsajko-vič zaplenil 2.314 kg Barcaffe in 144 zavojčkov cigaret Mal-bora, s pretvezo, da le s to prekupčujem. Pri tem pa g. Vrsajkoviča ni zanimalo, da imam doma vse papirje, oziroma vso dokumentacijo, s katero zaseg je bil brezpredmeten. Prispel je kamion in sledila je zaplemba blaga vrednega 40.000 DEM. Vse so predali v obravnavo gospe sodnici za prekrške Dušanki Gorjanc, ki pa mi je po 7. mesecih izročila odredbo o vračanju vsega, zaradi •suma za obdolženca«, oziroma pomanjkanja dokazov. Zaradi vladinega znižanja prometnega davka in zaradi vseh obresti v 7. mesecih se je dolg zvišal za cca 24.000 DEM. Seveda nikogar to ni zanimalo. Razmišljal sem o tožbi, vendar veste, kako se je težko odločiti za ta korak. Kakor pravijo »bosti se z bikom«, to je državno službo, je zelo težko! Gospod Vrsajkovič in g. Drnač, bosta kdaj povedala, da je zaplemba in moje uničenje bilo načrtovano? Vest gospoda, je pomemben dejavnik! V Gostilni Friderik sem bil zaposlen tri leta in skoraj vsak tolar je šel za te obresti. Veliko Celjanov ve, da sem delal od jutra do mraka, vendar dolgovi se niso občutno zmanjšali. Veliko ljudi je cenilo moje delo, odnos do gostov, gospod Sova pa me želi javnosti predstaviti kot postopača in brezdelneža, ki je hotel zaslužiti na lahek način. In najbolj zanimivo je, da to Sovo niti ne poznam! Veste kako izg leda, ko ti pridejo domov, pa moraš plačati in ne veš odkod vzeti? Nikoli nisem odobraval tega mojega početja! Koliko noči brez spanja! Moralni občutki krivde bolijo huje kot najhujša kazen. Nikoli nisem trdil, da sem nedolžen, na sodišču sem dejal, da si zaslužim kazen. Vendar največja kazen zame je izguba moje družine, ki sem jo ljubil. Bog pravi: Odpuščaj in odpuščeno ti bo. Nikdar nisem prodal niti grama, naj mi odpustijo vsi, ki morajo to uživati. To pogubo človeštva, kar sem spoznal sedaj. In vesel sem, da mi ni uspelo prodati! Spomina teh trenutkov pa me ne reši nobena molitev, nobena milost, kot zaslepljen nisem videl brezna v katerega padam. In ko bo prišel moj čas, zadnji sodnik bo Bog. Vse moje besede lahko potrdi (o prejšnjem garaškem življenju) gospod Vojko Flan-der, lastnik gostilne Friderik. Upam g. Flander, da si boste zmogli utrgati par minut Vašega dragocenega časa! Morda gospod Svetek, človek vreden vsega človeškega spoštovanja, kakšen gost, ki bo razumel mojo stisko in se oglasil, pisal. Morda mama mojih otrok bo zapisala, da sem bil skrben oče, čeprav vem, da sem bil jaz kriv za razbitje družine? Morda... Morda še kdo ? Vsak naj se odloči po svoji vesti! Morda bo kdo od novinarjev hotel slišati drugo plat medalje? Hvala vsem, ki me razumete! VINKO STOPAR, Celje 00S0V0R NA INTERVJU S TOVARIŠICO MEŠLOVO! Intervju s tov. Mešlovo je potrdil, kako je imel IS Celje prav. Napad na gospoda Železnika, člana IS in njegovo ženo je umazano natolcevanje, izgovor, ki kaže njeno moralno sliko. Gospod Železnik je pred meseci dejal meni osebno: Ne želim se vmešavati v to zadevo (pri glasovanju se je vzdržal), moji otroci obiskujejo to šolo. Ustoličiti tov. Mešlovo je isto, kot bi hotel priklicati nazaj bivšega ministra za šolstvo in direktorja bivše Ku-mreške partijske farme. Zagotovo vem, da Vam je najbolj škodovalo obširno priporočilo tovariša Ciglerja o Vaši superiornosti. To je bilo istočasno negacija konkurentov za Vaše delovno mesto ravnatelja. Vedite, da se ni mogoče več abonirati na položaj In to sprejmite, da Vam bo lažje. Smo pač v času, ko ima priporočilo partije slabo konotacijo. škoda, da se niste pred desetletji oglasila pri celjskemu Šuštarju, spodaj podpisanemu in bi Vam bil povedal, da ZK res ni bila prava stranka. Dalje pravite, da ste ponosni na članstvo v ZK in da niste storili nikomur nič žalega. S tem, ko ste stopili v partijo, ste se zavestno odločili, da boste izvajali njen program, katerega bistvo je bil diktatura proletariata. Teroriziranje j)0 telefonu ne odobravam in je res težko dokazljivo. Gotovo ste slišali za Teharske žrtve. Žrtve so, rabljev pa ni in ni. Rablji so poskrbeli za svoje alibije in jih celo vnesli v delovne knjižice, da so bili takrat tam in tam. To je tudi del rafiniranosti partije, ud-bomafije. Miselnosti ne boste spreminjala, torej niste primerna, saj zagotovo ne spadate med tiste vodstvene, ki so zaradi položaja morali iti v ZK, čeprav je tudi to (zaradi moralnega mačka) bil zgolj izgovor nekaterih. Kesanje je nekaj moralnega. In še nekaj malega o »udaru« na KS Teharje. Vse čestitke Teharčanom, gospodu Ježovniku, imeli ste »jajca« (ta izraz smo slišali v parlamentu). Kjer ne gre zlepa, je potrebno pač suniti, brcniti, nagnati, to se še edino obnese. MARJAN MANČEK, Celje 0 UNOE PLINU MALO ORUBAČE Ne glede na to, da posamezniki širijo negativna mnenja o postavitvi polnilnice LINDE v Savinjski dolini, nas je veliko Slovencev, ki razmišljamo drugače. Postavitev objekta v Savinjski dolini ni nikomur škodljiva, še manj pa naravi in okolju. Ljudje so očitno nevedni in (zavistni) - nepoučeni. Je samo pozitiven korak v smeri neonesnaženosti zraka in narave. Veliko slovenskih ljudi pa bi prišlo do rednih služb, ki pa žal ne rastejo po drevesih. Kljub negativnemu mnenju bo mnogo Slovencev še naprej hodilo v prelepo Savinjsko dolino. Mnogo sreče! Mija KRIŽAJ, Ljubljana Silva BENKO, Ljubljana Karmen MALOVRH, Ljubljana POBUDA - NE SAMO ZA AVTOCESTE Zgodila se bo huda napaka. Slovenija se pospešeno loteva gradnje avtocest, predvsem - žal - tranzitnih. To, da je načrtovalcem bolj malo mar plodne zemlje, je posebno vprašanje. Vse premalo pa tečejo razprave o regionalnih cestah, ki so za Slovenijo življenjskega pomena, še manj pa o tem, kako urediti promet v mestih (tramvaji), kako poskrbeti za kolesarje, pešce... Kar zadeva regionalne povezave, ni moč prezreti smeri Koroška (Avstrija) - Dramlje - Posavje - Dolenjska - Hrvaška. (S to povezavo bi bil podaljšek phyrnske avtoceste, kot je predlagan, odveč). Pomembna je povezava Tolmina preko Logatca do Bele Krajine. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da gradnja avtocest ni soočena z gradnjo in obnovo železniških povezav. Slišati je zgolj o posodabljanju železnic. Železnice so zagotovo rešitev za tranzitni tovorni promet skozi državo. Tak tranzit naj gre torej na vlake, ne na avtoceste! Seveda pa bi morali poskrbeti tudi za nove železniške povezave in obnoviti tudi nekatere opuščene. Znano je, da bo prišlo do ponovne gradnje železnice od Murske Sobote na Madžarsko. Razmisliti pa je treba tudi o železniški povezavi Posavja z Obsoteljem in naprej proti Ormožu. Ni si težko predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi bil promet na železnici pri Zidanem mostu povsem ustavljen. Nihče ne govori o potrebni NOV/S SOBA m povezavi Savinjske doline z Ljubljansko kotlino, vse tiho je o obnovitvi povezave Velenja z Dravogradom. Posebno vprašanje je pomorski promet. Pri tem bo odločilna delitev dela med Koprom, Rijeko in Trstom, v vsakem primeru pa mora postati Koper tudi sodobno pristanišče za potniški promet. Naj torej poudarimo: čeprav so avtoceste nujne, ne delajmo napake in ne pozabimo na železnice, pomorski promet... Ekološki pozdrav! Za izvršni odbor SEG Tajnik KAREL LIPIČ IČOFOBIJA »Ko sem nekoč tako taval po (dunajskem) Notranjem mestu, sem nenadoma naletel na pojavo (eine Ersche-inung) v dolgem kaftanu. Ali je tudi to Žid? je bila moja prva misel. ...Kradoma in previdno sem opazoval tega moža, a čim dlje sem strmel v ta tuji obraz in raziskujoč preverjal potezo za potezo (Zug um Zug), tem bolj se je v mojih možganih prvo vprašanje spreminjalo v neko drugo: »Ali je tudi to Nemec?« (A. Hitler, Mein Kampf, Zentral-verlag der NSDAP, Muenc-hen, 1941, str. 59.). In tako se je začelo... ...in se še ni končalo, danes v letu 1993, tu v Sloveniji. Danes se namreč nekateri bolj ali manj znani Slovenci enako vprašujejo o svojih someščanih, sosedih, sodelavcih. »Ali so tudi oni Slovenci?« Z gotovostjo lahko go- vorimo o čedalje večjih simp- V primeru ičofobije gre za tornih t.i. ičofobije (strah, ne- to, da se lahko začne dogaja-lagodje, odklonilnost pred ti nesluten razkroj Sloven-Ijudmi, ki se jim priimki kon- cev, kolikor nas je še in to ne čujejo na -ič). To je dejstvo, glede na priimke. Znani pa ki je dokazano s praktičnimi so tudi primeri, ko se nekate-primeri. Spominjam se še ri posamezniki že deidentifi-lanskih akcij, ko sem še kot cirajo bodisi s prevzemom deželni vodja razvpite SNS partnerjevega priimka ali pa skupaj z republiškim prva- preprosto odstranijo končnikom Z. Jelinčičem vodil co, vendar pa to ni nikjer predstavitve na Sp. Štajer- uradno zapisano. Upam, da skem (Celje, Rogaška Slati- se bodo ob branju tega zapi-na) in so naju marsikje zmer- sa prepoznali in zamislili. Naj jati »ta pravi Slovenci s ta jim bo to v poduk, kako so pravimi priimki«, da naj se lahko škodljivi za družbo, ki izgubiva, od koder so naju na prehodu v 21. stoletje želi poslali, t.j. na jug. Kasneje je naprej in ne nazaj v trideseta Z. Jelinčič razvil svojevrstno leta tega stoletja, in dokaj učinkovito mimikrijo ter se na Štajerskem predstavljal za Štajerca, na Primorskem pa za Primorca, ker mu je to dopuščala njegova dosedanja življenjska pot. Danes pa se je ta ičofo-bija razpasla že v vsak trenutek življenja, marsikje že celo ruši osebno intimnost posameznikov. Menim, da se bo v Sloveniji ta posebnost razvila v svojevrstno slovensko različico, ki se že kaže zlasti v območnih sredinah. V teh se določeni posamezniki predstavljajo predvsem kot Štajerci, Gorenjci, Primorci, Dolenjci, medtem ko jim je vseslovenskost že počasi tuja in nepomembna. To je podkrepljeno tudi z drugimi vidiki (afere v središču Ljubljane, neprizadetost te glede reševanja problemov), s katerimi se srečujemo na obrobju. Kakor koli že, vzrok za pospešeno intenzivnost ičofobije pa je tudi v določenih političnih napakah slovenske oblasti v bližnji preteklosti (podeljevanje pravic priseljencem). Dejstvo pa je tudi, da ravno intenzivnost ičofobije med Slovenci potrjuje neko značilno obliko obrambe »pravih Slovencev« pred vplivi iz okolja, vendar pa je ta oblika značilno bebasta in se kaže v zmerjanju »vseh, ki se nam priimki končujejo na -ič«, pa čeprav so bili naši predniki tukaj že pred 200 leti in več. In zgodovinskih dejstev se ne da popravljati. Mimmuhi Kam« Itvmot BREZ DLAKE NA JEZIKU Mahmhmi Kam« Immot 9mmhT°: GREGOR URANIČ, Vojnik STALIŠČA POSVETA Dne 23.11.1993 smo v Na-zarjih organizirali posvet o zaščiti pred poplavami v Zg. Savinjski dolini - kot nadaljevanje posveta decembra 1992. Udeležili so se ga predstavniki občine Mozirje, gospodarskih organizacij iz občine, regionalnih organizacij s področja cestnega in vodnega gospodarstva, predstavnik Ministrstva za promet in zveze, KS in drugi (34). Ni pa bilo predstavnika Ministrstva za okolje in prostor. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da se sanacija po katastrofalni poplavi 1990 letos ustavila, po oktobrskem razdelilniku sredstev za vodno gospodarstvo v letu 1994 pa za sanacijo po poplavah ni niti tolarja. To je nesprejemljivo. Posebej je bilo kritike deležno dejstvo, da če ni niti osnutka, kako dolgoročno rešiti probleme. Optimistična je le napoved posodobitve ceste Ljubno - Luče, kar je potrdil na posvetu predstavnik MPZ in tudi v javnem govoru podpredsednik vlade RS g. Lojze Peterle ob otvoritvi ljubenske obvoznice dan pred posvetom. Prav tako je spodbudno, da bodo Avstrijci na svoji strani začeli že v letu 1994 graditi cesto na Pavličevo sedlo. V krajih ob Zg. Savinji in Dreti sicer svoje načrte usmerjajo v turizem, sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg urejenih razmer ob rekah, pričakujemo zlasti prometno povezavo iz Podvolovljeka proti Kamniku in ureditev »panoramske ceste«. Kar zadeva vode, je treba čimprej doreči tudi strokovno vprašanje zadrževalnika (ali večih). Na posvetu je bila tako izrečena kritika zaradi zaustavljanja del pri sanaciji po poplavi, čeprav so letos in lani vode spet grozile In povzročile novo škodo, kakor tudi zaradi dejstva, da zaenkrat ni v predvidenem proračunu države za leto 1994 niti tolarja za sanacijo iz leta 1990. Ob tem je treba opozoriti tudi na razočaranje državljanov, ki so leta 1990 dobili vrsto obljub, da bodo škode čimprej sanirane. Ugodno pa so ocenili zlasti dela v prvem letu po poplavi. V letu 1994 je nujno treba zagotoviti proračunski denar za nadaljevanje sanacije, čimprej pa predstaviti tudi že lani zahtevane dolgoročne rešitve. Na posvetu je bilo dogovorjeno, da se razen naslovnikom stališča pošljejo tudi poslancem s tega območja. Nov posvet bo čez eno leto. Posebej je naslovljena zahteva, da MOP skordinira pripravo dolgoročnih rešitev v najkrajšem času. SEG se bo prizadeval, da stališča ne obležijo v predalih. Ekološki pozdrav! Za Izvršni odbor SEG Tajnik KAREL LIPIČ PROTESTNA IZJAVA Na seji Izvršnega odbora SKEI Slovenije je bila podana problematika ukinjanja proizvodnje v Železarni Štore in negiranje možnosti sodelovanja sindikata pri razreševanju omenjene problematike. Predvsem vezave na socialno politiko in možnost nadaljnje zaposlitve delavcev v podjetjih Železarne Štore. V svoji izjavi izražamo protest nad takšnim načinom dela Upravnega odbora Slovenskih železarn in njegovega predsednika. Zahtevamo javno delo in upoštevanje sodelovanja predstavnikov SKEI Slovenije na sejah upravnega odbora zaradi zaščite interesov delavcev. Sočasno pa dajemo polno podporo delavcem v Železarni Štore, ki se v tem trenutku borijo za uresničitev svojih pravic. Predsednik SKEI Slovenije ALBERT VODOVNIK PLAČE V DRŽAVNI UPRAVI Državni zbor Republike Slovenije je ob obravnavi predloga zakona o plačah v državni upravi sprejel amandma, s katerim se iz enotnega sistema plač v državni upravi izločajo plače poslancev, sodnikov in nekaterih funkcionarjev. S tem je praktično izničen cilj zakona, s katerim se je želelo enotno urediti sistem plač vseh, ki denar za plače prejemajo neposredno iz proračuna. Socialdemokratska stranka Slovenije se z izločitvijo nekaterih plač iz enotnega sistema plač državne uprave ne strinja, ker to ustvarja možnosti za nove privilegije in pričakuje, da bodo poslanci Državnega zbora svojo odločitev spremenili. Socialdemokratska stranka Slovenije Glavni tajnik BRANKO GRIMS POPOLNA PREPOVED UPORADE PETARD Društva za varstvo živali In proti mučenju živali Slovenije zahtevajo takojšnjo In popolno prepoved uporabe petard In drugih pirotehničnih sredstev. Minister za notranje zadeve je v soglasju z ministrom za obrambo in ministrom za industrijo in gradbeništvo dne 2. decembra 1992 (Uradni list RS, 58/92) izdal Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja. Y 17. členu je določeno, kdo in kako sme uporabljati posamezno kategorijo izdelkov. Med ostalim 1. odstavek tega člena določa, da lahko te izdelke otroci uporabljajo izrecno le pod nadzorstvom staršev oziroma skrbnikov. Prekrški iz tega pravilnika pa se še vedno sankcionirajo po 4. tč. 11. člena Zakona o javnem redu in miru (Ur. I. SRD, 16/74). Izhajajoč iz dejstva, da smo se ob sprejetju navedenega Pravilnika nadejali, večjega reda na tem področju, a smo, po letošnjih dogodkih sodeč, ugotovili, da se to še zdaleč ni zgodilo, kajti - v nekaterih krajih so z razstreljevanjem petard (mladoletniki in odrasli) začeli že v drugi polovici oktobra, smo tokrat dolžni o tem perečem problemu javno izraziti naše skupno stališče, ki se glasi: ODLOČNO NASPROTUJEMO VSAKRŠNI UPORABI PIROTEHNIČNIH IZDELKOV, SAJ AKTIVIRANJE LE-TEH PREDSTAVUA POSEBNO ZVRST NASIUA NAD VSEMI ŽIVIMI BITJI. ZATEGADELJ ZAHTEVAMO TAKOJŠNJO IN POPOLNO PREPOVED RAZSTRELJEVANJA VSAKRŠNIH PIROTEHNIČNIH IZDELKOV. V obstoječih zakonskih predpisih občutno pogrešamo še določila o prepovedi aktiviranja petard z oken, balkonov, teras in streh stavb v strnjenih naseljih, v bližini stacionarijev z živalmi (vključno pasjih ut), metanje petard v bližino in v živali, privezovanje petard na telo živali ter vtikanje in aktiviranje petard v gobcu ali rektalni odprtini živali itn. Predvsem ne smemo pozabiti na to, da razstreljevanje petard nikoli ni spadalo med slovenske šege in lepe običaje praznovanja nekega praznika. Poteg tega pa je splošno znano in občuteno dejstvo, da ta pojav nima sila motečih učinkov zgolj za ljudi, temveč vzbuja grozo in paničen strah tudi živalim. Torej gre za mučenje živali, pravico varstva le - teh pred mučenjem pa zagotavlja 72. člen Ustave RS. Aktiviranje petard smo temu primerno opredelili tudi v določilu 2. člena osnutka Zakona o varstvu živali pred mučenjem RS. Društva hranijo v svojih arhivih uradne zaznamke o ustnih prijavah in pisne prijave o grozodejstvih, ki jih počne odraščajoča mladina na živalih s petardami (žal, velikokrat po vzoru odraslih). Vsi (posebno organi javne varnosti) lahko le ugotavljamo, da je problem aktiviranja petard ter sankcioniranja kršitev, ki jo predpisuje veljavna, vendar neživljenjska, zategadelj neustrezna zakonodaja, docela neobvladljiv. Z gotovostjo lahko trdimo, da bomo hude, nepopravljive posledice, tako na človeku kot na živalih, kljub določilom zadevnega Pravilnika, občutili tudi letos. Pričakujemo, da bodo vsi, državniki in državni organi, na katere bomo naslovili našo zahtevo z utemeljitvijo, po svojih močeh prispevali k objektivni obravnavi predstavljenega problema in v svoji pristojnosti tudi odgovarjajoče ukrepali. Medobčinsko društvo proti mučenju živali, Ljubljana Društvo proti mučenju živali, Slovenj Gradec Društvo za varstvo živali, Koper Društvo za varstvo živali, Celje Društvo za varstvo In proti mučenju živali, Maribor AMERIČANI BREZ KONDOMOV Velika raziskava seksualnega življenja Američanov je pokazala, da precej tvegajo celo v obdobju aidsa. Devetdeset odstotkov 2000 anketiranih odraslih moških je dejalo, da so v preteklih petih letih imeli spolne odnose. Večina pri tem ni uporabljala kondomov, le redki pa so se bali okužbe z aidsom. Po mnenju znanstvenikov gre za zelo pomembno analizo spričo tolikšne razširjenosti aidsa, drugih spolnih bolezni, nezaželene nosečnosti. Informacije, ki so jih imeli raziskovalci na voljo, so bile že močno zastarele. STEVIE W0NDER V ZAKON Glasbena legenda Stevie VVonder (43 let) je sklenil, da se bo med letošnjimi božičnimi prazniki oženil s svojo prijateljico Kimberly Brevver, s katero živi že več kot dve leti. Nujni znanci so prepričani, da bo to dober zakon, odlično se razumeta in dopolnjujeta. Slepi glasbenik je enkrat že bil poročen, vendar sta se po osemnajstih mesecih s soprogo razšla. Wonder je oče treh otrok, vendar bi še rad imel otroke. Sedaj si poroke silno želi in v veselem pričakovanju je Angleškemu kraljevskemu nacionalnemu inštitutu slepih poklonil 150.000 dolarjev. S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo — informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. <**&*** NAROČILNICA Im«..................priimek.................. naslov........................................ naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.izvodov. (število) Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina STARINSKO POHIŠTVO, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno odkupujemo. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037, 064/ 48 - 545 CENTRALNO OZVOČENJE, 2 x 500 w, Roland D-50 in monitorje prodam. Tel.: 069/ 621-831 ali 069/42-242 OVČJE KOŽE, primerne za korantijo in dekoracijo, prodam. Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj REZERVNE DELE za traktor Zetor zelo ugodno prodam. Tel.: 061/ 770-162 DVE RABUENI ŠE DOBRI GUMI SIPERID 13/ 70/ 175, profil 6 mm, prodam za 100 DEM, dve malo slabši zraven podarim. Ivan Veber, Poštna pot 29, Trnovlje, 63000 Celje MALOKALIBERSKO PUŠKO za lov CSSR, kaliber 5,6 in puško dvocevko Boch, kaliber 12/12, prodam. Tel.: 066/ 56-509 STAREJŠO HIŠO blizu Ptuja, s 24 arov zemlje, prodam za 40.000 DEM. Tel.: 063/ 38-116 MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE v ožjem središču Nove Gorice, 42 m2, prodam. Tel.: 0665/ 28-328 ali 966/ 26-739 PROSTORE za frizerstvo, pe-dikerstvo ali drugo mirno dejavnost v neposredni bližini Ljutomera oddam v najem. Tel.: 062/411-100, po 16. uri VELIKA IZBIRA rabljenih barvnih televizorjev z ravnimi ekrani, garancija in plačilo na čeke. Tel.: 062/ 724-360 KOMBINIRAN HLADILNIK + skrinjo prodajam. Četrtek od 20.ure. Majda Tašner, Irši-čeva 6, 63000 Celje, tel.: 063/ 36-810 MEŠAN GOZD na Goričkem prodam. Tel.: 069/ 24-802, po 16. uri ZARADI IZJEMNEGA POVPRAŠEVANJA po naših novoletnih izdelkih potrebujemo več potnikov za prodajo, pa tudi prodajalce s svojimi stojnicami. Interesenti naj kličejo dopoldne po telefonu MALI OGLAS ZASTONJ KupoN 064/ 217-424, v večernih urah pa po tel.: 064/ 45-247 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam ali zamenjam za starejšo hišo. Tel.: 069/ 24-344 KOMBINIRANO PEČ - ŠTEDILNIK IKUEPERBUSCHI poceni prodam. Tel.: 063/ 34—890 OPEL KADET KARAVAN, di-esel, letnik 86, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 063/ 821-755 MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. LONDON NESPODOBNI POLICAJI Britansko ministrstvo za notranje zadeve je financiralo raziskavo o obnašanju policajev v policijskih postajah. Zanimalo ga je, kako se bob-byji obnašajo do svojih kolegic, ali so kavalirji, jim pomagajo, jih nadomeščajo v službi. izkazalo se je, da nič takega. Nasprotno. Angleški policaji so zelo nespodobni. Ta- ko zelo, da želi kar vsaka deseta policajka zaradi njihovega obnašanja spremeniti poklic. 60 odstotkov policajk je povedalo, da jih kolegi otipavajo na različnih mestih, kakor kdo doseže, šest odstotkov se je pritožilo zaradi resnih spolnih napadov, 60 odstotkov jih posluša seksualne žalitve, a kar 99 odstotkov žalitve in hudobne komen- tarje o ženskah nasploh. Najbolj se britanski policaji zabavajo, kadar nameščajo v omarice svojih kolegic uporabljene kondome. Prav tako radi napihnjene balone falusnih oblik potiskajo pod policajkina krila. Eno med njimi so med dežuranjem položili na mizo in ji strgali obleko, frčala je uniforma pa tudi spodnje perilo... PEKING Sl SRČNO ŽELI OLIMPIJSKE IGRE 2000 SMRTNA OBSODBA MUH Mestne oblasti v Pekingu si silno žele, da bi jim zaupali organizacijo olimpijskih iger leta 2000. Enajstim milijonom svojih prebivalcev so naložile precej nenavadno nalogo -v dveh letih morajo v prestolnici povsem iztrebiti muhe. Izdale so zelo stroge ukaze. Gre za očiščevalno kampanjo v desetih točkah. Prvi so na vrsti hoteli, restavracije, bolnišnice, kolodvori, letališča, parki in druge javne površine. Tem sledijo tovarne, vojašnice, šole, delavski in štu- dentski domovi. Iz 99 odstotkov stanovanjskih prostorov morajo muhe izginiti, toleranca je nekoliko večja le v javnih straniščih, v katerih so lahko muhe v treh odstotkih prostora. V Pekingu si že več mesecev na vse mogoče načine prizadevajo, da bi kitajska prestolnica prihodnje leto premagala svoje protikandidate Berlin, Brazilijo, Istanbul, Manchester, Milano in Sydney. Do konca tega leta mora biti očiščenih 40 odstotkov naštetih javnih površin, pravijo oblastniki, ne povedo pa kako. Očitno se zanašajo na bistroumnost svojih podanikov. Ob podganah, komarjih in stenicah so muhe četrta nadloga, ki se je pojavila v petdesetih letih, kmalu po tistem, ko so 1949 prevzeli oblast komunisti. Zaradi zaščite posevkov so se lotili obsežne akcije iztrebljanja vrabcev, to pa je imelo katastrofalne posledice. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Naziv: INDUSTRIAL & PAC-KAGING MACHINERV B.V.B.A. Država: BELGIJA Kraj: SINT-JORIS-WINGE Naslov: MOTBROESTRAAT 2 Telefon: /016/63-53-67 Telefaks: /016/63-23-92 Kontakt: MARC MOORKENS DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE IN PRIJAVNE OBRAZCE ZA VKLJUČITEV VANJO LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/12-50-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. SL003-02343 NUDIM PREVOZE Z 9 SEDEŽNIM MARCEDEZEM PO SLOVENIJI IN V TUJINO. PREVAŽAM TUDI TOVOR. OPRAVLJAM VRTNARSKA DELA, UREJAM IN VZDRŽUJEM ZELENICE VRTOVE, NASADE IDR. Naziv: AVTOPREVOZNI- ŠTVO OSEB IN TOVORA TER VRTNARSTVO Kraj: GROSUPLJE Pošta: 61290 Naslov: LJUBLJANSKA 4E Telefon: 0609/611-427 MOBITEL Kontakt: MILAN MARINČIČ SL003-02346 PONUJAMO IGRAČO SESTAVLJANKO - »ČAROBNI MOZAIK« - IGRAČA JE NOVOST IN JE PRIMERNA ZA DOBO OD 3 - 103 LET, ODGOVARJA VSEM KRITERIJEM ZA PRIDOBITEV ZNAKA IDOBRA IGRAČAl, KI JO DODELI MINISTERSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNO DEJAVNOST. Naziv: JASICO, D.O.O. Kraj: MURSKA SOBOTA Pošta: 69000 Naslov: CANKARJEVA 27 Telefon: 069/23-077 Telefaks: 069/23-077 Kontakt: JANEZ ŠTEFANEC SL003-02347 PONUDBA: INVESTICIJSKO IN SPLOŠNO VZDRŽEVANJE, KONSTRUKCIJSKO KLJUČ, STORITVE IN IZDELKI ŠIROKE POTROŠNJE, NESERIJSKO - PO NAROČILU. Naziv: SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO CIGUZA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: RADVANSKA 77 Telefon: 062 /31 -205 Kontakt: CIGUZA ANTON PISARNE, ŠOLE, ZDRAVSTVENI DOMOVI, VRTCI.. IMAM LASTNE STROJE, LAHKO PRESKRBIM TUDI DELOVNO SILO /ČISTILKE/. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KUNAVARJEVA 14 Telefon: 061/199-349 Kontakt: ELEZAJ ŠEVALA SL003-02349 V SKLOPU SAVN IN REGENERACIJSKIH CENTROV IZVAJAMO NABAVO IN MONTAŽO VSEH TIPOV IN VELIKOSTI SOLARIJEV, KI JIH LAHKO KORISTIMO V KOZMETIČNIH SALONIH, FRIZERSKIH SALONIH, GOSTINSKIH LOKALIH, HOTELIH, ZDRAVILIŠČIH IN FITNES CENTRIH. Naziv: NIKO SAVNE, LESARSTVO EREŠ NIKO - SIMONA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: ULICA BORCEV ZA SEVERNO MEJO 4 Telefon: 062/38- 705 Telefaks: 062/38-705 Kontakt: NIKO EREŠ SL003-02350 IZVAJAMO MONTAŽO IN NABAVO KADI ZA PODVODNO MASAŽO /WIRPUL/. WIRPU-Ll SO VELIKOSTI OD 1 DO 6 OSEB. ZRAVEN KADI SPADAJO VSI POTREBNI PRIPOMOČKI /ČISTILNA NAPRAVA ZA VODO, GRELEC ZA VODO, DOZATOR KEMIKALIJ ZA ČIŠČENJE VODE/. ZA VSE WIRPULE IZDELAMO PROJEKT IN SE PRILAGODIMO PROSTORU KI JE V TA NAMEN PRIPRAVLJEN. WIR-PULE LAHKO KORISTIMO V ŠPORTNIH CENTRIH. FITNES CENTRIH, HOTELIH, ZDRAVILIŠČIH IN ZASEBNIH HIŠAH. VVIRPULI SO NAMENJENI ZA PODVODNO RELAKSACIJO IN KOT PODVODNA MASAŽA. Naziv: NIKO SAVNE, LESARSTVO EREŠ NIKO-SIMONA Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: ULICA BORCEV ZA SEVERNO MEJO 4 Telefon: 062/38-705 Telefaks: 062/38 - 705 Kontakt: EREŠ NIKO SL003-02352 IŠČEM PODJETJE ZA REALIZACIJO PATENTA - BREZ-STOPENJSKA REGULACIJSKA ZOBNIŠKA ČRPALKA. UPORABNOST PREDMETNEGA IZUMA JE BREZSTO-PENJSKO SPREMINJANJE PRITISKA IN PRETOKA OUA ALI PODOBNEGA MEDIJA V CEVEH, BATNICAH IN Hl-DROMOTORJIH PRI KONSTANTNIH VRTLJAJIH POGONSKE ENOTE. KRMILJENJE JE ELEKTRIČNO KAR OMOGOČA ENOSTAVNO, NATANČNO IN KONTROLIRANO REGULACIJO ČRPALKE. KONSTRUKCIJA JE ENOSTAVNA, VELIKOST PA NI BISTVENO VEČJA OD KONSTANTNIH ZOBNIŠKIH ČRPALK. IZUM JE RAZPOREJEN V RAZRED F 04 C 2 /08 PO MPK. SL003-02354 IŠČEM ZASTOPNIKA ZA REALIZACIJO PATENTA - BREZSTOPENJSKA REGULACIJSKA ZOBNIŠKA ČRPALKA. UPORABNOST PREDMETNEGA IZUMA JE BREZSTOPENJSKO SPREMLJANJE PRITISKA IN PRETOKA OUA ALI PODOBNEGA MEDIJA V CEVEH, BATNICAH HIDROMOTOR-JIH PRI KONSTANTNIH VRT-UAJIH POGONSKE ENOTE. KRMIUENJE JE ELEKTRIČNO KAR OMOGOČA ENOSTAVNO, NATANČNO IN KONTROLIRANO REGULACIJO ČRPALKE. KONSTRUKCIJA JE ENOSTAVNA, VELIKOST PA NI BISTVENO VEČJA OD KONSTANTNIH ZOBNIŠKIH ČRPALK. IZUM JE RAZPOREJEN V RAZRED F 04 C 2/08 PO MPK. Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: BEBLERJEVA 10 Kontakt: DAMJAN JURJAV- ČIČ SL003-02365 IMAM PROSTE KAPACITETE NA AVTOMATU ZA KRIVUE-NJE ŽICE Fl 0.5 DO 4.5. Naziv: GUMAL, D.O.O. Kraj: UUBUANA - MOSTE - POUE Pošta: 61260 Naslov: SNEBERSKA C. 134 Telefon: 061/487-492 Telefaks: 061/487-492 Kontakt: MARINA SLUGA SL003-02376 PONUJAM V PRODAJO LICENCO PATENTA: IRADI-ATORSKI ENOCEVNI NAPAJALNIK ŠT. 34923/83. IZUM SE NANAŠA NA ELEMENT ENOCEVNEGA TOPLOVODNEGA SISTEMA, ZA DOVOD IN ODVOD OGREVALNEGA MEDIJA ZA POSAMEZNA GRELNA TELESA, KI JE PRIVIT Z VIJAKI NA TOPLOVODNO ZANKO IN GRELNO TELO. IZUM REŠUJE TEH. PROBLEM NEENAKOMERNEGA ALI POČASNEGA OGREVANJA GRELNIH TELES ENOCEVNEGA TOPLOVODNEGA SISTEMA. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 84 SL003-02387 VUUDNO VABIMO ODRASLE, MLADE IN OTROKE V TEČAJE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE IN RUŠČINE. UČIMO Z EVROPSKIMI PROGRAMI IN IMAMO EVROPSKE CERTIFIKATE. NAŠE POSEBNOSTI: POUDAREK NA RAZVOJU KOMUNIKACIJE V TUJEM JEZIKU, SODOBEN PRISTOP, MODERNA TEHNOLOGIJA IN PRIJAZNI PROFESORJI. V TEČAJE VPISUJEMO OD 23.8. DO 20.9.93 V POLLETNE PROGRAME IN CELO LETO V PODJETJIH V VSEJ SLOVENIJI. INFO-RAMCIJE - TEL. 061/ 192-584 IN 061/199-298 (INT. 343)FAX 061/192-818, VSAK DELOVNI DAN OD 9.00 DO 17.000 URE. VESELIMO SE SKUPNEGA DELA! SL003-02348 Kraj: IDRIJA IŠČEM KOOPERANTA Pošta: 65280 Naziv: EURO ŠOLA, ZAVOD Z RESNIMI INTERESI. NUDI- Naslov: BEBLERJEVA 10 ZA OPRAVUANJE SVETO- MO STORITVE /POSPRAV- Kontakt: DAMJAN JURJAV- VALNIH, IZOBRAŽEVALNIH UANJE, VSEH OBJEKTOV; ČIČ ORGANIZACIJSKIH IN KUL- TURNIH STORITEV Kraj: UUBUANA Pošta: 61117 Naslov: STEGNE 19, P.P. 13 Telefon: 061/192-584 Telefaks: 061/192-818 Kontakt: DARJA MIKLIČ SL003-02388 IZDELUJEMO PAPIRNO KONFEKCIJO IN NUDIMO IZDELAVO RAZLIČNIH VRST VREČK PO NAROČILU IN IZ ZALOGE. IZDELUJEMO: - MANUFAKTURNE VREČ- KE ZA TRGOVINO Z GUBO RAZLIČNIH DIMENZIJ V TROBARVNEM TISKU - TISKAMO TUDI PAPIR ZA OVIJANJE V TROBARVNEM TISKU, ŠIRINA ROLE 40, 50, 60, 80 100 CM - ŠPECERIJSKE VREČKE, VELIKOSTI OD 0,5 KG DO 5 KG - VREČKE KRIŽNO DNO, VELIKOSTI OD 0,5 DO 5 KG IZ ENEGA ALI VEČ SLOJEV PAPIRJA POTISKANEGA DO ŠTIRIH BARV, - PISARNIŠKA OPREMA - VSE VRSTE REGISTRA-TORJEV, MAP IN RAČ. TRAKOV. Naziv: PAKO - PODJETJE ZA PREDELAVO PAPIRJA IN LEPENKE Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: LETALIŠKA CESTA 34 Telefon: 061/101-161 Telefaks: 061/105-203 Kontakt: IGO TACAR SL003-02390 IŠČEM RAČUNALNIŠKI PROGRAM ZA VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV. Naziv: KEPA, D.O.O. UUBUANA Kraj: UUBUANA - ŠENTVID Pošta: 61210 Naslov: SMERDUJEVA 15 Telefon: 061/59-628 Kontakt: RAJKO ZAJC 84 SL003-02397 PROJEKTIRAMO VSE VRSTE ELEKTROOPREME, AVTOMATIZACIJE, EL. INSTALACIJ, STROJ. INSTALACIJ, PNEVMATIKE IN HIDRAVLIKE Z NAJNOVEJŠIM RAČUNALNIŠKIM PROGRAMOM WSCAD-P1. PROJEKTNE PODLOGE SO LAHKO NAČRTI ALI DATOTEKE AUTO-CAD-A. PREVZEMAMO TUDI CELOTNE IZVEDBE PROJEKTOV. Naziv: LOGIMA, D.O.O. UUBUANA Kraj: UUBUANA Pošta: 61117 Naslov: KUNAVERJEVA 1, P.P. 60 Telefon: 061/192-818 Telefaks: 061/192-818 Kontakt: VOJKO MIKLIČ SL003-02398 PONUJAMO RAČUNALNIŠKI PAKET WSCAD-P1 SOFT-WARE ZA PROJEKTIRANJE ELEKTROTEHNIKE, ELEKTRONIKE, PNEVMATIKE, HIDRAVLIKE IN STR. INSTALACIJ, KI JE OPREMUEN Z UČINKOVITIMI AVTOM. FUNKCIJAMI POVEZOVANJA ELEM., OZNAČEVANJA ELEM., VRSTNIH SPONK..., IZPISA ZBIRNE KOSOVNICE LISTE POVEZAV, DESIGN TEST ITD. VSAK TOREK PRI- REJAMO UVODNE SEMINARJE ZA SPOZNAVANJE S PAKETOM VVSCAD- Pl. VSAK UDELEŽENEC PREJME EN IZVOD DEMO - PROJEKTA IN DEMO - DISKETO Z 98 % VSEH FUNKCIJ PROGRAMA. PRIJAVE ZA SEMINARJE SPREJEMAMO VSAK DAN OD 9. DO 16. URE. PO TEL. 061/192-818. Naziv: LOGIMA, D.O.O. UUBUANA Kraj: UUBLJANA Pošta: 61117 Naslov: KUNAVERJEVA 1, P.P. 60 Telefon: 061/192-818 Telefaks: 061/192-818 Kontakt: VOJKO MIKLIČ SL003-02399 POVPRAŠEVANJE: SENO PAKIRANO V BALAH. ŽIVALSKA KRMA /KORUZA, SILAŽA ITD./ Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02401 PONUDBA: ODPADNI MATERIALI IN TEHNOLOŠKI VIŠKI - PLOČEVINE - KVALITETE Č - 0147, AIMg3, Me, ALPAKA, INVAR, PERMENORM, - PROFILI - OKROGLI, PLOŠČATI, CEVNI - Al, Cu, Me, Fe, Sr - MATICE, VIJAKI, PODLOŽ-KE, DO M2 DO M8 /KADMI-RANO ALI NIKUANO/ - ANALDITNE SMOLE, SILIKONSKI KITI, GALVANSKE KOPELI, SPAJKALNE TEKOČINE, SPAJKALNE PASTE, SILIKONSKI KAVČUK SIL-GEL600 A + B; - TEFLON, JUVIDUR, KO-TERM, HOSTAFORM, LAMINATI. 84 Naziv: ISKRA - ELEKTROZ-VEZE Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: STEGNE 11 Telefon: 061/192-212 Telefaks: 061/575-759 Teleks: 31243 YU ISKTEN Kontakt: FRANJO MATJAŠIČ SL003-02404 PONUDBA: IZDELAVA VREČK /KUVERT/ IZ NATRONA /RAZLIČNE GRAMATURE/ RAZLIČNIH DIMENZIJ /LAHKO PO VZORCU/ EVENTUELNO S TISKOM. MAPE IZ BARVNE LEPENKE RAZLIČNE. RAZREZ PAPIRJA. MATERIALI PO IZBIRI. Telefon: 0608/82-962 Kontakt: MIRKO LOVREKO-VIČ SL003-02410 RAZPOLAGAMO S 30.000 M2 SKLADIŠČNEGA PROSTORA VISOKOREGALNE-GA, KLASIČNEGA IN ODPRTEGA TIPA.PRI PREVZEMU IN ODPREMI IMAMO 350 TON DNEVNEGA PRETOKA BLAGA. SKLADIŠČE JE RAČUNALNIŠKO VODENO, UREJENO Z VSO SPREM-UAJOČO DOKUMENTACIJO. TRANSPORT Z LASTNIM PREVOZNIM PARKOM OPRAVUAMO NA OBMOČJU SLOV. IN PO VSEH EVROPSKIH DRŽAVAH. DO SKLADIŠČNE HALE JE SPE-UAN ŽELEZNIŠKI TIR. NUDIMO MOŽNOST EKSPRESNIH POŠIUK IN NAJEMA OSEBNIH VOZIL. ŠPEDICIJA SE NAHAJA V NEPOSREDNI BLIŽINI CARINSKE CONE. DELUJE V TESNI POVEZAVI S SKLADIŠČEM IN TRANSPORTOM, ORGANIZIRANA JE DEŽURNO ŠPEDICIJSKA SLUŽBA IN DNEVNO RAZKLADANJE BLAGA. Naziv: ELEKTROTEHNA BLAGOVNI PROMET Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: ŠMARTINSKA 152/A Telefon: 061/103-151, 448 -950 Telefaks: 061/442-738 Kontakt: JOŽE ŠIPEU SL003-02411 SLOVENSKI PODJETNIK IŠČE SOVLAGATEUA V TRGOVINO - VSE RAZEN PREHRANE. Naziv: ELMAD, D.O.O. Kraj: VINICA Pošta: 68344 Naslov: OREHOVEC 8 Telefon: 068/64-067 Telefaks: 068/64-067 Kontakt: PETER MADROHIČ SL003-02412 NUDIMO IZDELKE IZ PLASTIČNIH MAS: - LONČKI S PODSTAVKI PVC ŠT. 10, 12, 14, 16; - ZAMAŠKI ZA STEKLENICE; - VAKUM POSODE /1L/ ZA GOSPODINJSTVO; - PIPE - UNIVERZAL; - DOZE Fl 60; - ZRAČNIKE. Naziv: VIDOC, D.O.O. Kraj: MEDVODE Pošta: 61215 Naslov: ZBIUE 3 C Telefon: 061/614-592 Kontakt: VIDO ŠILAR SL003-02405 NUDIMO LESENE PROIZVODE: - LESENA OHIŠJA ZA URE, - LESENE KARNISE, - LESENE IGRAČE, - DROBNO STILNO POHIŠTVO, - LESENE BALKONSKE IN STOPNIŠČNE OGRAJE, - RAZLIČNE LESENE STRUŽENE IZDELKE. Naziv: LESOSTRUGARSTVO IN LESNA GALANTERIJA Kraj: SEVNICA Pošta: 68290 Naslov: OREŠJE NAD SEVNICO 16 Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS Naziv: ROMIGO, D.O.O. Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: GERBIČEVA 20 Telefon: 061/332-493 Telefaks: 061/332-493 Kontakt: BORIS PLEŠKO SL003-02418 RADI BI NAVEZALI STIKE Z GLASBENIMI HIŠAMI ALI PODJETJI, KI SE UKVARJAJO S SNEMANJEM ALI PRODAJO CD-JEV S STAREJŠO IN NOVEJŠO GLASBO. Naziv: ECU, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: UL. PARIŠKE KOMUNE 27 Telefon: 062/651-332 Telefaks: 062/651-332 Kontakt: IVAN KOŽELJ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. NUDIMO ZASTOPANJE IN TRŽENJE VSEH VRST NJIHOVIH USLUG IN PROIZVODOV POSEBAJ PA: - DARIL - IGRAČ - INOVACIJ V TURIZMU - INOVACIJ ZA DOM, GOSPODINJSTVO IN REKREACIJO. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS Besedilo ponudbe: SL003-02427 NUDIMO VSE VRSTE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV. GLAVNA KNJIGA, SALDA-KONTI, OBRESTI, OSEBNI DOHODEK, MATERIJALNO, SKLADIŠČE, OSNOVNA SREDSTVA, DEVIZNO POSLOVANJE, BLAGOVNO KO-MERCIJALNO, GOSTINSKO POSLOVANJE, POSLOVANJE ZOBOZDRAVNIKA. IZDELAVA PROGRAMA PO NAROČILU. Naziv: GOLD COIN, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA - ŠENTVID Pošta: 61210 Naslov: PRUŠNIKOVA 19 Telefon: 061/52-591 SL003-02436 ČEŠKI PROIZVAJALEC STROJEV IN OPREME ZA RUDARSTVO ŽELI POSLOVNO SODELOVANJE S SLOVENSKIMI PODJETJI ZA INŽENIRING IN RUDARSTVO. NUDIJO KOOPERACIJSKO SODELOVANJE IN JOINT - VENTURE. Naziv: FERRUM Država: ČEŠKA Kraj: FRVDLANT N.O. 1 Pošta: 73911 Naslov: OKRES FRVDEK - MISTEK, POŠT. SCHRAN-KA 14 Telefon: 714- 51, 716-41, 720-51 Telefaks: 0658 719-72 Kontakt: ZDENEK MELOTIK Kontakt: LEONARDO MIU-KO Besedilo ponudbe: SL003-02431 ANGLEŠKI PROIZVAJALEC ZELO OBSTOJNE ZMESI ZA Naziv: VESTA, D.O.O. POPRAVUANJE LUKENJ NA Kraj: UUBUANA CESTI NUDI LICENCO SLO- Pošta: 61000 VENSKEMU PODJETJU Naslov: RESUEVA 44 Z DOBRIMI STIKI S CESTNI- Telefon: 061/1313-097 Ml PODJETJI, OZ. IŠČE Dl- Telefaks: 061/1313-097 STRIBUTERJA. SL003-02437 VPISUJEMO V STROKOVNE TEČAJE ZA KONSTRUKCIJO KROJEV, MODELIRANJE IN IZDELOVANJA MODNIH OBLAČIL. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02432 MADŽARSKO PODJETJE PONUJA - FILTRE ZA VODO /KOLIČINA 4 - 5.000 KOM/MESEC, DOBAVA 7 DNI, CENA: 14,4 USD/KOM/ - ČISTILNE NAPRAVE ZA VODO /CENA 250 USD/ - POSTEUNE GARNITURE ZA BOLNIŠNICE /KOLIČINA 5.000 GAR/MESEC, DOBAVA 30 DNI, CENA: 12,6 USD/ GAR./ Naziv: MA.TA.CO. Država: MADŽARSKA Kraj: BUDAPEST Pošta: 1214 Naslov: ZRINVI U. 3/A Telefon: 36-1-276-69-20 Telefaks: 36-1-277-18-44 Kontakt: ZOLTAN LAKATOS SL003-02433 ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA STORITVE FINANČNEGA IN POSLOVNEGA SVETOVANJA TER POSREDOVANJA. Kontakt: MAGDA BREZNIKAR SL003-02438 IŠČEMO MODNE MODELARJE IN KONSTRUKTORJE ZA IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST. Naziv: VESTA, D.O.O. Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: RESUEVA 44 Telefon: 061/1313-097 Telefaks: 061/1313-097 Kontakt: MAGDA BREZNIKAR SL003-02443 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI IZDELKE IN POLIZDELKE IZ LESA. SPECIFIKACIJA JE NA VO-UO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: BUČINA a.s. ZVOLES Država: SLOVAŠKA Kraj: ZVOLEN Pošta: 960 96 Naslov: AREAL BUČINV Telefon: 0042/855/632-2421, 27777 Naziv: STUDI ASSOCIATO Dl CONSULENZA EUROPEA Država: ITALIJA Kraj: BIELLA Pošta: 13051 Naslov: VIA ARNULFO 18 Telefon: 39-15-21-308 Telefaks: 39-15-33-480 Kontakt: ENZO MARIO NA-POLITANO Telefaks: 0042/855/27-188, 26-951,23-248 Kontakt: MARTIN FERIANC SL003-02450 PODJETJE POUCOM NUDI KONČNE IZDELKE, POLIZDELKE, STORITVE IZ CELOTNEGA PROGRAMA PLASTIČNIH MAS. Naziv: POUCOM - PREDE-SL003-02434 LAVO PLASTIČNIH MAS ZAINTERESIRANIM FIRMAM Kraj: POUANE Pošta: 64223 Naslov: PREDMOST 51 Telefon: 064/65-766 Telefaks: 064/65-766 Kontakt: STANOVNIK IZTOK SL003-02451 ČRTNA KODA: MASTER FILMI ZA TISK, TESTIRANJE TISKARN, TISK EMBALAŽE, PRINTANJE ETIKET, POSREDOVANJE OPREME, INFORMACIJE IZDELAVA PROSPEKTOV, KOLEDARJEV, KATALOGOV, VIZITK. OBJAVA OGLASOV V DNEVNIKU, VEČER, REVIJAH 7 D, NAŠ DOM, KAJ, SABRINA. VEČER ODPIRA VRATA V RAZVITI SVET. PROSPEKT JE NA VOUO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: ČZP VEČER Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: SVETOZAREVSKA 14 Telefon: 062/224-221 Telefaks: 062/226-338 Kontakt: DUŠAN ZABAVNIK SL003-02453 MAKEDONSKO PODJETJE NUDI SLOVENSKIM PODJETJEM USLUGE ZASTOPANJA IN POMOČ PRI PRODAJI NA MAKEDONSKEM TRŽIŠČU. Naziv: AGENT COMMERCE Država: MAKEDONIJA Kraj: OHRID Pošta: 96000 Naslov: GALIČIČA 49 Telefon: 0038/96/31 -792 Telefaks: 0038/96/31 -792 Kontakt: MILČO RILKOV SL003-02454 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI KOMPLETNO OPREMO ZA MLIN V VREDNOSTI 4 MIO ATS MOŽNOST PRODAJE ALI SKUPNE NALOŽBE V SLOVENIJI. OPREMA JE POPOLNOMA AVTOMATIZIRANA, ZMOGUIVOST 24 t/h , MLETJE VSEH VRST ŽITARIC: KORUZE, AJDE. PŠENICE, RŽI. KATALOG JE NA RAZPOLAGO NA OBMOČNI ZBORNICI MARIBOR, CANKARJEVA 3/ Vlil PRI G. DUBRAVKI BREZNIK, TEL 062/277-371. Naziv: HERBERT LUGITSCH UN SOEHNE GesmbH Država: AVSTRIJA Kraj: FELDBACH Pošta: 8330 Naslov: GNIEBIG 52 Telefon: 03152/2222-0 Telefaks: 03152/2222-10 Kontakt: HERBERT LU- GITSCH jun. SL003-02455 AVSTRIJSKO PODJETJE, ZASTOPNIK DOC. MARTENS IN COLUMBIA SPORTS WE-AR IŠČE POSL. PARTNERJE V SLOVENIJI. Naziv: WULF ŠPORT Ges.m.b.h. Država: AVSTRIJA Kraj: KITZBUEHEL Pošta: A-6370 Naslov: JOCHBERGER STRASSE 129 Telefon: 05356/4360 Telefaks: 05356/73353 Kontakt: BARBARA PIRCH-MOSER SL003-02456 ŽELIM SE UKVARJATI Z GROSISTIČNO DEJAVNOSTJO NA PODROČJU TEKSTILA, TAKO Z UVOZOM KOT Z IZVOZOM. Kraj: KAMNIK Pošta: 61240 Naslov: ZIKOVA 10 Telefon: 061/811-792 Kontakt: SILVA OREL SL003-02459 VSE VRSTE ŽARNIC IN SVETILK OSRAM VAM NUDI PODJETJE CELAMP COMMERCE IZ UUBUANE PO ZELO UGODNIH CENAH. GROSISTI IN TRGOVCI NA DROBNO, POKLIČITE. Naziv: CELAMP COMMERCE Kraj: UUBUANA Pošta: 61103 Naslov: P.P. 31 Telefon: 061/103-151 Telefaks: 061/102-255 Kontakt: STANE PLESTENJAK SL003-02460 PREVAJANJE IZ SLOVENŠČINE V SLOVAŠČINO IN OBRATNO. Kraj: UUBUANA Pošta: 61113 Naslov: DUNAJSKA 270 Telefon: 061/371-114 Kontakt: PETER KRŽE SL003-02462 PONUDBA: - OKNA /FASADNA, STREŠNA/ - STOPNICE/LESENE. ALUMINIJASTE, PODSTREŠNE/ - LEPUENI ELEMENTI IN LEPUENE PLOŠČE - MASIVNI REGALI. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02463 AMERIŠKO PODJETJE, KI SE UKVARJA S TELEKOMUNIKACIJSKIMI NAPRAVAMI PONUJA SLOVENSKIM PODJETJEM, KI IMAJO MEDCELINSKE TELEFONSKE RAZGOVORE, MOŽNOST ZNIŽATI TE STROŠKE ZA 50 %. IŠČE ZASTOPNIKE ZA VSE DRŽAVE. Naziv: DOTT.' GIUSEPPE SPAGNOLO Država: ITALIJA Kraj: MARCIANO DELLA CHIANA Pošta: 52047 Naslov: VIA VIGNACCE 2 Telefaks: +39 575-845-424 Kontakt: DOTT. GIUSEPPE SPAGNOLO SL003-02464 ZAINTERESIRANI SMO ZA VZPOSTAVITEV KONTAKTOV S HOTELI IN RESTAVRACIJAMI, TRGOVINAMI S HIŠNIMI IN VRTNIMI PRIPOMOČKI, STEKLARSKIMI PROIZVODI. PRODAJAMO VAZE VSEH VRST, UMETNE ROŽE IN UMETNE RASTLINE, VELIKONOČNO IN BOŽIČNO DEKORACIJO ITD. Naziv: AGRINORA SNC Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIA ARTUICODA CUSSISNACCO 6/3 CUSSIG- NACCO Telefon: 0432-602-332 Telefaks: 0432-234-520 Kontakt: DOTT. ALESSAN-DRA FIOR SL003-02465 PONUJAMO ŽELEZNE TRAKOVE PO MERI, PLOČEVINO RAVNO ALI REZANO. MATERIALI SO BLEŠČEČI, POCINKANI, ELEKTROCIN-KANI PO 1A, 2A, 3A IZBIRI. Naziv: SANGOI S.P.A. Država: ITALIJA Kraj: TARCENTO UD Pošta: 33017 Naslov: VIA DEIFAGNA’32 Telefon: 0432/784-215 Telefaks: 0432/792-421 CLVST ROAD EXETER DEVON ENGLAND Telefon: 0044/39-287-4972 Telefaks: 0044/ 39-287-3798 Kontakt: G. VVILLIAMS SL003-02469 FMA RECORD PONUJA NAJKVALITETNEJŠE ITALIJANSKE STENSKE IN TALNE PLOŠČICE VSEH VRST IN NAMEMBNOSTI OD STENSKIH DEKORATIVNIH DO INDUSTRIJSKIH TLAKOV. MOŽNOST KOMPLETNE PONUDBE /SVETOVANJE, NABAVA, DOSTAVA, POLAGANJE/. Kontakt: ALESSANDRA SANGOI SL003-02466 ČEŠKO PODJETJE PONUJA: - METALURŠKE IN STROJNE IZDELKE, STROJNO OPREMO, SPECIALNE STROJE, IZDELANE PO NAROČILU, GRADBENI MATERIAL, /NOTRANJA OPREMA, SANITARNA OPREMA/, MALI KMETIJSKI STROJI, ŠIROKO PALETO KEMIČNIH PROIZVODOV, STEKLO, PORCELAN, LESNE IGRAČE, APLIKATIVNA UMETNOST, LES IN LESENE PROIZVODE, POHIŠTVO, POTROŠNI MATERIAL ZA GOSPODINJSTVO, LUKSUZNA ŽENSKA OBLAČILA, BLAGO, MILA, OBLEKE. Naziv: RECORD, D.O.O. Kraj: KOPER Pošta: 66000 Naslov: BOŠAMARIN Telefon: 066/31-813 Telefaks: 066/37-149 Kontakt: LAURA BAN SL003-02470 PONUJAMO ŽENSKE NOČNE SRAJČKE 100 % FLANE-LA PO NABAVNI CENI V ITALIJI CCA 5.980,00 LIT. NA ZALOGI JE CCA. 19.000 KOSOV SRAJČK. V CENI NI VRAČUNANA CARINA IN PREVOZ. Naziv: GUMSHOP, P.O. Kraj: TOLMIN Pošta: 65220 Naslov: DIJAŠKA 12 Telefon: 065/81-194 Telefaks: 065/81-194 Naziv: GAYA, S.R.O. Država: ČEŠKA Kraj: NOVE MESTO NAD ME- TUJI Pošta: 549 01 Naslov: T.G. MASARVKA 391 Telefon: 0042/441-72-769 Telefaks: 0042/441-72-575 Kontakt: BOJAN KERIN SL003—02471 ČEŠKO PODJETJE NUDI MOŽNOST NAKUPA ZEM-UIŠČA V PRAGI, V IZMERI 11.568 M2. PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOUO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Kontakt: PETR LINDR SL003-02467 PONUDBA: SMO IMPORT - EXPORT PODJETJE. NAŠA PRIMARNA AKTIVNOST JE PRODAJA AUDIO/VIDEO APARATUR, PROFESIONALNIH IN ZA ŠIROKO PORABO. GLAVNE ZNAMKE, KI JIH PRODAJAMO SO: JVC, SONY, PANASONIC, ETC. RAZPOLAGAMO Z VTR VSEH STANDARDOV, VIDEOPROJEK-TORJEV, VIDEOKAMERE, OBJEKTIVE, ETC. Naziv: EXCO S.R.L. Država: ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100 Naslov: VIA POSCOLLE 63 Telefon: 0432/294-720 Telefaks: 0432/512-075 Kontakt: ANNA MARIA SCHVVITZER SL003-02468 BRITANSKA FIRMA IŠČE AGENTA V SLOVENIJI ZA PRODAJO SVOJEGA IZDELKA, NAPRAVE, KI OMOGOČA PRIHRANEK AVTOMOBILSKEGA GORIVA /DO 18 %/. FIRMA JE PRIPRAVUE-NA PRESELITI SESTAVUA-NJE OMENJENE NAPRAVE V SLOVENIJO. Naziv: FUELSAVER OVER-SEAS Država: VELIKA BRITANIJA Naslov: VVILLIAM RAE Naziv: KOMERČNI BANKA A.S. Država: ČEŠKA Kraj: TRADE PROMOTION-DEPT. 823 Pošta: P.O.BOX 839 Naslov: POLITICKYCH VEZ-NU 11, PRAHA 1 Telefon: 422-221-841 /EX-TEN/ 2082 Telefaks: 422-226-918 Teleks: 121-831 KOBA - C Kontakt: F. ZAJIČEK SL003-02472 NEMŠKO PODJETJE PONUJA RABUENA OBLAČILA. Naziv: TEXTILAUFWER- TUNGS GmbH Država: NEMČIJA Kraj: POSTFACH 2128, 21661 Pošta: 21680 STADE Naslov: TAMANDANTENDE- ICH 8 — 12 Telefon: /04141/ 28-42 IN 4-68-62 Telefaks: /04141/ 4-73-94 Kontakt: MR. SCHMIDT SL003-02473 BELGIJSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI EKSKLUZIVNEGA ZASTOPNIKA ZA PRODAJO STROJČKOV IN PROZORNE FOLIJE ZA ZAVIJANJE TRIKOTNIH SENDVIČEV. FOLIJA JE BIO RAZ-GRADUIVA. KATALOG Sl LAHKO OGLEDATE V INFORMACIJSKI PISARNI. V LENDAVSKEM HOTELU LIPA JE VODSTVO ZAVAROVALNICE TRIGLAV IZ SOBOTE ZA MIKLAVŽEVO ORGANIZIRALO SREČANJE PREDSTAVNIKOV MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE, OBČINSKE VLADE IN TAMKAJŠNJIH PODJETNIKOV, KI SE TRUDIJO REŠITI GOSPODARSTVO TE OBUBOŽANE OBČINE Z NAJVEČ NEZAPOSLENIMI V DRŽAVI