Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POLETJE/SOMMAR 2022 ISSN-2000-2173 Št./Nr 79 Letnik/Ĺrgĺng 21 Slovenska riksfbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADETJunij 2022, Št./Nr 79, Letnik/Ĺrgĺng 21 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksfbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag: Uredništvo/redaktion (motiv iz Smögena, zahodna obala Švedske) Zadnja stran/sista sidan: Uredništvo/redaktion Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHĹLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD ______________________________________ 3 ZAHVALNO PISMO SLOVENSKEGA VELEPOSLANIKA_________________________ 4 PREDSEDNIK IMA BESEDO_________________________________________________ 7 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG ...................................................................... 9 SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG...........................................................11SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................12 PLANIKA - MALMÖ .................................................................................... 17 SKD SLOVENIJA, OLOFSTRÖM.....................................................................18SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................19 SKM ........................................................................................................... 22 RECEPTI - RECEPT _______________________________________________________ 27ŠPORT - SPORT __________________________________________________________ 28 KULTURA -KULTUR ______________________________________________________ 29 V SPOMIN - IN MEMORIAM _______________________________________________ 31 PISMA BRALCEV __________________________________________________________ 37 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksfbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 4. septembra 2022! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 4 september 2022, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Oh, to ocarljivo poletje! Zame osebno je pomlad v resnici najlepši letni cas, vendar zna biti poletje enako cudovito kot pomlad! Zame in za mojo družino bo to poletje malo, majckeno bolj posebno kot prejšnji dve po­letji. Po dveh letih hrepenenja in cakanja se bomo koncno odpeljali v Slovenijo. Med raz­glašeno pandemijo (ja, vem, da covid-19 še vedno obstaja) smo se odlocili, da ne bomo odpotovali v domovino mojih staršev, saj je bilo omejeno, kaj je mogoce poceti in cesa ne, zato smo v teh dveh letih ostali na domacem terenu in smo se raje odlocili za krajše izlete v bližnjih krajih. Toda zdaj, ko sta družba in svet okrog nas sprostila ukrepe in priporocila, se nam zdi v redu, da odpotujemo. Ceprav Švedska ni bila enako strogo zaprta kot števil­ne druge države, je pandemija pustila sledi. Sama doživljam, da so ljudje previdnejši, se izogibajo množicam in gneci in se držijo bolj sami zase. Pri svojem delu se ukvarjam z delo­vanji društev in tudi na tem podrocju opažamo velike razlike, prisotna je previdnost glede dejavnosti društev, zaznati pa je tudi vecji upad clanstev. Društva se borijo, da bi ohranila Dragi bralci, bodite previdni – nismo še prispeli do konca in zdaj se precej dobro zaveda-mo, kako se družba lahko hitro spremeni, od danes na jutri. Vendar pa ne pozabite tudi živeti – ceprav nekoliko prilagojeno, izkoristite dneve, uživajte ob dejstvu, da lahko znova v živo srecujemo bližnje in ljubljene, se previdno objemamo. Naužijte se D-vitamina in uživajte v drobnih stvareh vsakdana! Za vas zapisala Suzana Sommar, du ljuva sommar! För mig är egentligen vĺren den bästa ĺrstiden men sommaren kan vara minst lika härlig som vĺren! För mig och min familj blir denna sommar lite lite lite mer speciell än de senaste somrarna. Efter 2 ĺrs längtan och väntan ska vi äntligen ĺka ner till Slovenien! Under uttalade pan-demin (ja, jag vet att Covid-19 fortfarande existerar) valde vi att inte ĺka hem eftersom det var begränsat med vad man fick och inte fick göra sĺ under de tvĺ ĺren höll vi oss pĺ hemmaplan och gjorde mindre utflykter i näromrĺdet istället. Men nu, när samhället och omvärlden kunnat lätta pĺ restriktioner och rekommendationer, känns det ok att ĺka. Även om Sverige inte varit nedstängt sĺ som mĺnga andra länder sĺ har pandemin satt sina spĺr. Jag upplever att människor är mer försiktiga, undviker folksamlingar och trän­gsel, man hĺller sig för sig själv. I mitt arbete jobbar jag med föreningslivsfrĺgor och även där har vi märkt stora skillnader, det finns en försiktighet med sin verksamhet och tyvärr även större tapp av medlemmar. Föreningarna kämpar med att behĺlla sina medlemmar och bygga upp verksamheten pĺ nytt, även de försiktiga. Kära läsare, fortsätt vara försiktiga – vi har inte nĺtt slutet än och nu är vi väl medvetna om att samhället kan svänga snabbt, frĺn idag till imorgon. Men! Glöm inte att leva ocksĺ – aningen anpassat, ta vara pĺ dagarna, pĺ att vi ĺterigen fĺr träffas fysiskt med nära och kära, kramas med försiktighet. Sug ĺt er av solens D-vitamin och njut av det enkla som vardagen ger! Skrivet av Suzana ZAHVALNO PISMO SLOVENSKEGA VELEPOSLANIKA Drage Slovenke in Slovenci, dragi prijatelji Slovenije na Švedskem, leto 2022 je za odnose med Slovenijo in Švedsko posebno leto. V njem obeležujemo 30 let od švedskega priznanja Slovenije (15. januar), tri desetletja od vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama (29. januar) in s tem tudi tri desetletja prijateljstva in odlicnega sodelovanja med dvema sorodno mislecima državama. Številni Slovenci na Švedskem ste se pred tremi desetletji zbirali na trgih švedskih mest, pred mestnimi hišami ter pred parlamentom v Stockholmu, in švedske politicne odloce­valce pozivali k mednarodnemu priznanju neodvisne Slovenije. Preprican sem, da je bila tudi zato Švedska med prvimi zahodnimi državami, ki se je odlocila priznati neodvisno Slo­venijo. Švedski parlament je to vladno odlocitev potrdil že 19. decembra 1991, ceprav je nato uradno priznanje prišlo slab mesec pozneje, 15. januarja 1992, skupaj z vecino drugih evropskih držav. Vaša domovina ali domovina vaših prednikov je še vedno hvaležna vsem, ki ste se udejstvovali pred tremi desetletji. Slovenija je hvaležna tudi za vsa vaša deja-nja, ki ste jih Slovenci storili kadarkoli v zad­njih treh desetletjih za to, da je sodelovanje med Slovenijo in Švedsko boljše. Slovenija in Švedska sta geografsko oddaljeni državi, ce-sar posledica je zlasti ta, da se Slovenci ne za­nimajo za dnevna dogajanja na Švedskem in Švedi ne za dnevna dogajanja v Sloveniji. To gotovo ne velja za nikogar od vas, ki berete te vrstice. Vi poznate obe državi, obe okolji, navade tu in tam, težave tu in tam in najlepše stvari, ki jih obe državi ponujata. Ste poseb­na vez med državama in pogosto prispevate k temu, da se Slovenci in Švedi bolje poznamo, boljše sodelujemo in boljše razumemo. Foto: Vadstena, maj 2019 V casu svojega veleposlaniškega mandata na Švedskem in še ostalih štirih nordijskih dr­žavah sem izpolnil veliko nacrtov, ki sem si jih zadal pred prihodom. Posebej sem bil vesel konstantne rasti gospodarskega sodelovanja in novih podrocij izmenjave izkušenj in znanj, ceprav bi si marsikje želel še tesnejših vezi, na primer pri izobraževanju, digitalizaciji in zelenih rešitvah. Soocen sem bil tudi z veliko nalogami, za katere si nisem mislil, da jih bom moral kadarkoli opravljati znotraj Evropske unije. Vecina teh nalog je bila posledica pandemije covida-19. Ob njenem izbruhu smo pomagali celo pri evakuaciji slovenskih državljanov v domovino – opravilo, ki je obicajno bolj povezano z vojnimi obmocji ali obmocji vecjih naravnih nesrec. Zaradi pandemije je v Evropi in drugje po svetu zastalo življenje. Številni izmed vas, ki živi­te na Švedskem, morda od leta 2019 niste bili v domovini, zato ste se sprostitve vseh ukre­pov ob zacetku leta 2022 tudi v Sloveniji gotovo razveselili. S pandemijo smo se v dveh letih naucili živeti, žal pa je kovidna bolezen nekaterim od vas vzela tudi vaše najdražje. Vsem tistim izrekam iskreno sožalje in socutje. V zadnjih dveh tako zelo drugacnih letih smo delo prilagodili tudi na veleposlaništvu. Kon­zularne in upravne zadeve, ki smo jih lahko, smo urejali na daljavo in svetovali o poteh, ki so omogocile, da se zadeve uredijo cim bolj enostavno. Kolikor se je le dalo, smo stvari digitalizirali oz. so digitalizirane na spletnih straneh slovenskih upravnih enot. Še vedno obstajajo storitve, ki jih ne moremo opraviti na daljavo, med njimi so priglasitve v drža­vljanstva ter izdaja potnih listov in osebnih izkaznic. Predvsem je razlog v tem, da oba osebna dokumenta terjata poleg zajema fotografije in podpisa tudi zajem prstnega odtisa, zato je obisk veleposlaništva oziroma srecanje z mojo kolegico, ki ima pooblastila za kon­zularne zadeve, neizbežen. Uvedli smo dodatno storitev konzularnih dni v Stockholmu in Göteborgu, kamor bomo hodili dvakrat oziroma enkrat letno za vse tiste, ki konzularnih upravnih zadev ne boste mogli urejati v Sloveniji ali v Kopenhagnu. Foto: Malmö forum (obeležitev spomina na holokavst), oktober 2021 Pandemija covid-19 je otežila ali one­mogocila številna srecanja med pred­stavniki Slovenije in Švedske in med predstavniki razlic­nih interesov obeh držav, vendar zlasti v okviru Evropske unije pogovori nikdar niso zastali, še vec, pandemija jih je celo okrepila. Še dodatno je tesno koordinacijo med državami Evropske unije okrepila vojna, ki jo je proti Ukrajini 24. februarja 2022 zacela Rusija. Vse države Unije so po pandemiji ponovno dokazale enotnost in proti ruskemu režimu uvedle najostrejše sankcije v zgodovini. Nekatere države, med drugimi Švedska, so spre­menile svojo dolgoletno doktrino, po kateri na vojna obmocja niso pošiljale orožja. V pri­meru Ukrajine so ga, da se lahko Ukrajinci borijo proti neizzvani agresiji. Vojna v Ukrajini je prinesla tudi tektonske premike pri tradicionalni švedski politiki vojaških ne-zavezništev. Slovenija švedsko in finsko clanstvo v Natu odlocno podpira in verjame, da se postopek pridružitve lahko konca v najkrajšem možnem casu. Slovenija je opravila odlicno predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici leta 2021. Na vec podrocjih, zlasti pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in najbolj temeljnih vpraša­njih Unije, kamor sodi tudi vprašanje sociale in minimalnih plac v Evropski uniji, podrocje digitalizacije, zelenega prehoda, migracij in okrevanja po pandemiji, je tesno sodelovala s Švedsko, ki bo na celu Sveta Evropske unije v prvem polletju 2023. Povsem ob koncu bi se rad zahvalil vsem vam, s katerimi sem sodeloval v preteklih štirih letih, vsem slovenskim društvom in njihovi krovni organizaciji Slovenski zvezi na Šved­skem, za angažma, za vse aktivnosti in zlasti za skrb za slovenski jezik, za govorjeno in pi-sano besedo, ki je temelj slovenske identitete. Hvala Slovenski katoliški mesiji za duhovno oskrbo vseh slovenskih vernikov. Hvala vsem trem castnim konzulom in hvala vsem tistim, ki jim pride to besedilo pod roke in ste prispevali k temu, da sta Slovenija in Švedska bližje, pa ceprav geografsko še vedno relativno dalec. Slovenci na Švedskem ste najboljši amba­sadorji naše lepe dežele. Avgusta 2022 torej zakljucujem svoj štiriletni mandat in se vracam v domovino. Nasledil me bo kolega Mihael Zupancic, ki sem mu že povedal, da se bo zaradi Slovencev na Šved­skem morda prav tam pocutil najbolj doma. Poleg uspešnega mandata mu želim zlasti, da bi ga sprejeli enako toplo, kot ste mene. Vsem vošcim vesel dan državnosti, 31. rojstni dan slovenske države. Vaš, Edvin Skrt, veleposlanik PREDSEDNIK IMA BESEDO S spoštovanjem najlepše pozdravljam drage rojake, clane društev in Slovenske zveze na Švedskem! Prihajamo v poletno obdobje, ki se ga vsi veselimo in smo že v pricakovanju prijetnih sre-canj, ki jih bo poletje prineslo. In kar je seveda zelo pomembno: da nas ne bodo vec skrbeli ukrepi, ki so nas do zdaj omejevali celi dve leti. Vsem je še vedno jasno, da te pandemije še zdalec ni konec, pa vendarle imamo precej bolj svobodno življenje. Ob tej priložnosti vam vsem skupaj želim veliko lepih trenutkov in užitkov v poletnih dneh, lepo praznovanje vseh praznikov. Letos smo bili znova zbrani za Binkoštni praznik, ki smo ga proslavili na zacetku junija v Vadsteni. Delo Slovenske zveze je v polnem razmahu, za nami je tudi obcni zbor, ki je bil izpeljan v marcu, in sicer s fizicno navzocnostjo predstavnikov društev. Obcni zbor je bil uspešno iz­veden in seveda lepo obiskan, Med nami smo gostili veleposlanika RS za Švedsko, njegovo ekscelenco gospoda Edvina Skrta, pridružil se nam je tudi g. Dario Križ, castni konzulat RS iz Lunda, ena od urednic našega casopisa Glasilo, gospodicna Danni, in seveda predsedni­ki ter drugi predstavniki slovenskih društev na Švedskem. Zaradi obveznosti ni bilo med nami rektorja Katoliške misije, gospoda Zvoneta Podvinskega. Na OZSZ prav tako ni bilo predsednika društva Halmstad. Na obcnem zboru smo pregledali delo v preteklem letu in postavili nove smernice dela Slovenske zveze za to leto. Ena od pomembnih odlocitev je bila, da se vse prisotne rojake, zbrane za vseslovenskem Binkoštnem srecanju v Vadsteni, pocasti s hrano. Prav tako je Slovenska zveza pocastila vse prisotne na slovenskem sreca­nju, pripravljenem ob 50. obletnici društva Köping. Ideja te gostoljubne geste je predvsem ta, da bi tako laže privabili nazaj naše rojake in jih povabili k sodelovanju na srecanja po dolgih dveh letih brez srecevanj. Slovenska zveza bo prav tako prevzela stroške hrane ob praznovanju 50. obletnice delovanja slovenskega društva Stockholm. Uspešno je bilo izpeljano tudi vseslovensko srecanje, ki je bilo 23. aprila hkrati s 50. oble­tnico slovenskega društva Simon Gregorcic iz Köpinga. Veselje in lepo vzdušje je trajalo pozno v noc, zadovoljstvo ljudi je bil dokaz, da smo res pogrešali takšna srecanja v prete­klih dveh letih. Hvala vsem za dobro vzdušje in družabnost, za sodelovanje in prisotnost na tej zlati jubilejni obletnici slovenskega društva Simon Gregorcic. Spoštovani vsi rojaki, clani Slovenske zveze, pred nami je cas pocitka in letnih dopustov. Vsem skupaj želim res prijeten in razpoložen poletni dopust, uživajte, kolikor se le da, prijetno se spocijte med svojimi najdražjimi ter s prijatelji, vsem tistim, ki se boste na pot podali z avtomobili, pa srecno pot in naj vas varno pripelje, kamor si želite, seveda pa srec­no želim tudi vsem tistim, ki se na dopust odpravljate kako drugace. Naj bo dopust prava sprostitev, uživanje in hkrati tudi nabiranje novih moci za naprej. Alojz Macuh, predsednik SZ/Ordförande Slovenska riksförbundet SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Geborga Pravkar sem prebrala, da je Göteborg v marcu imel 251 soncnih ur, nazadnje je bilo tako v marcu leta 1983. V aprilu je Göteborg zmagal z 286 soncnih ur, kar je bilo prvic za celotno državo. Suho in soncno, kar ni dobro, ker v takih primerih rado gori, ker je suha trava. V juliju 2018 je zgorelo 25.000 hektarov švedskega gozda. Pozna se, da se klima spreminja. Sedaj smo zadovoljni, zima je postregla z ne pretirano veliko snega, vsaj tukaj v južnejšem delu Švedske ne, in pomlad je vec kot dobrodošla, ceprav imajo alergiki probleme zaradi cvetnega prahu. Korona je malo popustila in smo na starih tirih in tudi življenje se je malo spremenilo. Delo v društvu, kulturni praznik po maši v Astridsalen s kratkim sporedom in prijetnim klepetom ob kavi in pecivu. Dan staršev in mamic v marcu, kulturni program in razdelitev rdecih nageljnov mamicam in ocetom. Jože je imel seboj harmoniko in smo tudi zapeli. Obcni zbor je potekal 26. mar-ca v Göteborgsrummet, kjer so vsi odborniki ostali v uprav­nem odboru in tudi predse­dnik Joze Zupancic je privolil v ponovno izvolitev. Težko je privabiti medse mlaj­še clane in tudi veliko starejših se je polenilo, saj so se zaradi korone kar nekaj casa zaprla vsa vrata. Smo si pa za jesen zapisali datum, da se srecamo in nekaj skupaj skuhamo. Astridsalen je zasedena po sobotah in nedeljah, zato bo to verjetno v petek, 28. oktobra, kajti kuhamo lahko lahko samo v Astridsalen. Vam še sporocimo. Nekateri clani našega društva so se udeležili tudi binkoštnega srecanja v Vadsteni. Vec o tem je napisano v clanku g. Podvinskega (op. uredništva). V juniju, po koncani šoli, se bo veliko ljudi odpravilo na zaslužen dopust v Slovenijo. Neka­teri bodo ostali tukaj, nikoli se ne ve, kaj cas lahko prinese. Pazite nase in uživajte doma. Slovenska generacija postaja vsak dan starejša in bolezen pride in gre. Prišli smo kot mla­di, delali, ustvarili družine, zgradili hišo v Sloveniji z namenom, da ostanemo tukaj nekaj let in se potem vrnemo nazaj. Otroci so si ustvarili družine, veliko zakonov je mešanih, in tako smo ostali. Na žalost jih je nekaj tudi že pokopanih in so odšli za vedno. Za vsakega je življenjska pot drugacna in vsak po svoje kroji to pot. Naši jubilanti: Julij: Roman Litrop, 50 let Avgust: Ana Pavlovic, 75 let; Ana Kregulj, 80 let September: Nina Yngesjö, 75 let Prisluhni ti, ki praznuješ.To vošcilo je namenjeno tebi. Mnogo zdravja in srece, vse, po cemer ljudje hrepenimo.Sonca in rož za vsak dan življenje.Za rojstni dan vse najboljše želje! Babice smo se po dolgem casu spet srecale in poklepetale. Sle smo v botanicni vrt in se sprehodile po parku, si nato privošcile kosilo in kavo ter se peš pocasi odpravile nazaj v mesto. Lepo smo se imele. Socialna skupina je poslala vsem bolnikom vošcilnice z vošcilom, naj se hitro pozdravijo, da bodo vedeli, da niso sami. V današnjem casu je bolezen hitra ali pa težavna in o tem noce nihce govoriti. Biti pozabljiv ali dementen je nekaj najhujšega, kar cloveka lahko doleti, bolnik se tega tako ali tako ne zaveda, okolica in družinski clani pa trpijo. Prvi znaki pozabe in izguba orientacije, vendar nihce noce priznati, da je tako, sami izgovori … Ko se pa se zgodi, da ne najdejo vec domov, je pa katastrofa. Ni vec miru ne podnevi ne ponoci, zadnji izhod je dom za ostarele. To si prav gotovo starejši ne zaslužijo, saj si jih veliko reklo: »Ko bom v penziji, bom potoval in užival.« Ne cakajte na upokojitev, potujte že sedaj in uživaj­te, boste imeli vsaj spomine, ce se jih boste spomnili, drugace ne bo nicesar. Vsem želim lep dopust in vrnite se zdravi in zadovoljni. Pazite nase. Marija Kolar za Slovenski dom SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORGPrebujamo se v spomladanskem vzdušju z vecjimi aktivnostmi in upanjem na aktivnejše sodelovanje, kot je bilo do sedaj. Prešernov dan in dan žena smo praznovali skupaj, in sicer 12. marca 2022 v prostorih Pärlan. S svojo prisotnostjo nas je pocastil predsednik Lado Lomšek, ki je pripravil presenecenje in spekel kruh, ki smo ga z užitkom pospravili. Kavico in pecivo nam je pripravila Nevenka P. Hvala! Udeležili smo se tudi 50. oble­tnice slovenskega društva Simon Gregorcic v Köpingu, ki jo je prip­ravil predsednik Slovenske zveze v vecjem krogu naših rojakov, ki so prišli iz vse Švedske na cudo­vito prireditev z glasbo in skeci. Vsi clani društva France Prešeren smo bili izredno zadovoljni z lepim sprejemom in dobro pogostitvijo. Druženje je bilo zelo prijetno in nam bo ostalo v lepem spomi-nu. V imenu celotnega društva se iskreno zahvaljujemo in upa-mo še na nadaljnje sodelovanje. V poletnih mesecih bomo imeli naslednje aktivnosti: - Na dan državnosti, 18. 6. 2022, pripravljamo piknik v Ska-tĺsu s pecenjem na žaru in z družabnimi igrami ob pomoci naših aktivnih clanov. - 20. 8. 2022 bomo pripravili srecanje 4 generacij društva v Skatĺsu, s prostovoljno pomocjo mlajše generacije. Ker se bližajo dopustniški dnevi, bi vsem, ki potujete v domovino, rada zaželela srecno pot, obilo radosti s svojimi bližnjimi in srecno vrnitev nazaj. Napisala: Erika Jacobson, foto: Rune Jacobson SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING OBLETNICA DRUŠTVA Spoštovani clani Slovenskega društva Simon Gregorcic, še enkrat želim izreci besedo »ce-stitam« vsem, ki smo bili zbrani, in prav tako vsem tistim, ki niste bili prisotni na naši zlatijubilejni 50. obletnici društva in na srecanju vseh slovenskih rojakov na Švedskem. Želim še dogo let veselja, upanja ter uspehov v prihodnosti v tukajšnjem društvu Simon Gregor­cic, prav tako želim še veliko slovenskih srecanj med rojaki. Leto 1972 je bilo za društvo in njegove clane posebno leto, saj to leto štejemo za zacetek organiziranega dela in ohranjanja slovenske kulture v Köpingu in okolici. Zacetki delovanja društva so bili zelo skromni, saj ni bilo niti financnih sredstev in niti prostorov, kjer bi se clani lahko družili. Pa vendar jih je ves cas povezovala dobra volja in optimizem, kot nas po­vezujeta še danes. Društva nam, clanom, pomenijo nekakšno zatocišce, tocko, kjer si clani s ponosom ponudimo roko in se tako spodbujamo na življenjski poti delovanja in druženja. Pomembno in spoštljivo je povedati, da so se takratni clani zbirali že leta 1970–1971, ven­dar po domovih, ker še ni bilo društvenih prostorov. Spoštovani vsi, predvsem clani slovenskega društva Simon Gregorcic Köping, za vas smo ob 50. letnici društva zbrali zapise o delu društva skozi cas. Objavili smo jih v brošuri, ki je bila na razpolago na dan srecanja. Upam, da ste si vzeli brošuro domov in si jo pregledali in prebrali, saj je v njej veliko lepih in nepozabnih dopisov o delovanju društva skozi celotno obdobje. Ce kdo še nima te brošur, jo lahko dobi, saj imamo še na razpolago nekaj številk. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem clanicam in clanom, ki so in še vedno delujejo v društvu, in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali po svojih moceh. Verjamem, da bomo tudi v prihodnosti tako uspešni kot do sedaj, saj je cilj društva ustva­riti toplo zatocišce za vse, ki nas potrebujejo. Ob tem se vam iskreno zahvaljujem za vse, kar ste dobrega storili za preho­jeno pot društva za naše ljudi, in vam ob tem želim še veliko uspešnega de­lovanja naprej. Naj 50. obletnica pomeni mejnik in praznovanje za še boljše delo v prihodnosti. Obenem naj izrecem HVALA vsem, ki ste si vzeli cas in nas obiskali v tako velikem številu. Vsi, ki smo se trudili pri organizaciji, smo bili veseli in zadovoljni ob praznovanju obletnice, zato naj ostane v lepem spominu vsakomur, ki je bil prisoten tisti vecer. V mislih so seveda bili z nami tudi vsi tisti clani, ki se iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti tega dogod­ka. Ob tej priložnosti naj veljajo tople besede in pozitivne misli vsem ob branju brošure in seveda Slovenskega glasila, ki prihaja med vas. Zapisal predsednik društva »Simon Gregorcic« Alojz Macuh (foto: Z. Podvinski) Ljudje pogosto išcemo sreco, ker bi radi osrecili sebe in druge, a resnicno srecni smo šele takrat, ko spoznamo takšne ljudi, kot ste vi. V imenu društva in v svojemimenu se najlepše zahvaljujem vsem in vsakomurza lepe doživete trenutke, zavošcilnice, podarjene rože in darila ob naši zlati jubilejni 50. obletnici slovenskega društva Simon Gregorcic Köping. Iskrena hvala! Ĺ föreningens och även mina vägnar vill jag tacka alla för ett trevligt, oförglömligt firande av vĺr förenings 50 ĺrs jubileum. Stort tack! Po dolgem casu smo se zopet zbrali slovenski romarji in prijatelji iz vseh koncev Švedske za binkoštni praznik v središcu mesta v Vadsteni. Srcno upamo, da se ne bo vec ponovila ta huda pandemija in da nam bo ponovno dano sprošceno druženje med nami, rojaki, ob razlicnih dogodkih. Dobra volja vedno velja, so govorili modri možje, tako naj ostane tudi za naprej. Potrudili smo se in se tako zbrali v lepem številu za ta binkoštni praznik. Obcutki so bili zares ne­pozabni, vzdušje je bilo sprošceno. Ponosni smo romarji, da nam je dan tako pomemben in blagoslovljen binkoštni dan. Ob tej priliki tudi izrekam lepe cestitke vsem duhovnikom, vsem organizatorjem in vsem romarjem za zelo uspešno 60. obletnico Katoliške misije na Švedskem. Kot predsednik slovenskega društva » Simon Gregorcic« in predsednik Slovenske zveze na Švedskem si želim, da ostanemo zvesti romarji še naprej. Potru­dimo se v društvih in kot posa­mezniki, da bomo privabili nove slovenske rojake med nas na to lepo binkoštno srecanje in prav tako na razlicne druge dogodke. Potrudimo se po svojih moceh in se iz leta v leto podajmo v ro­marsko mesto k sv. Brigiti Šved­ski. Seveda pa nas v Vadsteno vedno znova vabi tudi naše sim-bolno drevo, namrec slovenska lipa. Även i ĺr samlades vi, slovenska och sven-ska vänner frĺn hela Sverige pĺ vĺr ĺrliga pingstträff i Vadstena. Som ordförande i föreningen och i riksförbundet hoppas jag att vi hĺller denna tradition levande i mĺn­ga ĺr framöver. Denna träff betyder myc­ket för oss alla. Stort tack till alla som deltagit pĺ alla sätt och vis i Vadstena i ĺr och hoppas pĺ en minst lika trevlig resa igen nästa ĺr. ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM Naše priprave na junij so se zacele že pred meseci. V Stockholmu smo namrec znova gostili glasbenika Luka Einfalta in Tomaža Pirnata in 2. junija pripravili predpraznicni koncert ob Dnevu državnosti in ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Švedsko in Slovenijo. Tokrat je z zakusko naš koncert podprlo veleposlaništvo Republike Slovenije, odgovorno za Šved­sko. Resda je težje pripravljati koncerte tik pred poletjem (in tokrat je sledil tudi binkoštni praznicni konec tedna), vendar se nas je vseeno nekaj nabralo (kljub odpovedim v zadnjem hipu). Prijetnemu koncertu, na katerem sta nam glasbenika predstavila zanimiv program, je sledilo prijetno druženje ob kavi in pecivu (tudi jabolcni zavitek je bil med tem pecivom). Prepricani smo, da sta glasba in druženje vedno najboljša kombinacija. Tomaž in Luka sta se nam v soboto, 4. junija, pridružila tudi v Vadsteni na vseslovenskem srecanju in odigrala na orgle (Tomaž) in Luka na evfonij. To je tradicionalno srecanje, ki poteka že vrsto let. Ne moremo zanikati, da je bilo to sre-canje že vcasih – in je še zdaj – eno izjemno pomembnih srecanj Slovencev na Švedskem. Je pac del slovenstva na Švedskem in ima izjemen car že zaradi tega, ker poteka v cudo­vitem okolju sredi Švedske ob najdaljšem jezeru Vättern. Na tem srecanju so bili vedno dobrodošli vsi Slovenci, ne gleda na svoja prepricanja (takšna ali drugacna), in vedno je bilo vzdušje izjemno. Tukaj vedno lahko cutiš povezanost med Slovenci, ki ne ugasne in ne izgine, pa tudi ce se ne strinjamo v vsem. In iz Vadstene ljudje vedno odhajamo nasmejani in s cudovitimi spomini. Prihaja poletje – kar precej naših clanov se bo odpravilo v Slovenijo. Ne cakajo nas samo dopusti, v Sloveniji bomo z glasbeniki (o tem koncertu smo pisali v decembrski številki) posneli nekaj skladb, Danni pa bo skupaj z mezzosopranistko Klementino Savnik (ki deluje v slovenskem društvu v Stockholmu kot zborovodkinja) nastopili na prireditvi Dobrodošli doma, ki bo letos 2. julija v Novem mestu. Ce boste v tistih koncih, ju seveda pridite pos­lušat in ju pocukajte za rokav. PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malm– junij 2022 Združena Evropa je ukinila vecino ukrepov in se pretvarja, kot da korone ni vec, ceprav je le-ta še vedno aktivna. Koliko ljudi je zaradi tega umrlo, ne bomo nikoli izvedeli, statistika pa kaže, da v letih 2021 in 2022 ni bistvenega odstopanja od leta 2019. Planika je ponovno odprta, vendar je opaziti, da so ljudje še vedno preplašeni. Vse kaže, da se bomo morali na covid privaditi. Vsemu navkljub pa se je petnajst pogumnih clanov Planike 23. aprila z dvema voziloma podalo na dolgo pot v Köping. Tamkajšnje slov. društvo Simon Gregorcic je praznovalo 50. obletnico, ki so mu pridružili še vseslovensko srecanje. Vsi, s katerimi sem se pogovarjal, so rekli, da je bilo fletno in veselo, kar se da. Poletne prireditve: Potovanje, romanje v Vadsteno. Kombi je odpeljal v soboto, 4. junija, ob 06. uri z bencinske crpalke Circle-K Derbyvägen, Malmö. Prijave je sprejemala Natali do 22. maja. Ker je bilo dovolj prijav, so se srecanja v Vadsteni udeležili tudi iz Planike. Planikin piknik bo letos premaknjen predvidoma na 20. avgust. Tocen datum, kraj in cas boste našli kasneje na Planikini domaci strani www.planika.se Želimo vam prijetno poletje! Jožef Ficko Nekaj o najnovejši slovenski politiki, o kateri je napisal Jožef Ficko, je objavljeno pod pismi bralcev. SKD SLOVENIJA, OLOFSTRÖM Letos so nam srecanja znova omogocena in 12. marca, za obcni zbor, se je zbralo kar lepo število ljudi. Na obcnem zboru smo se dogovorili, da podarimo pet tisoc kron za Ukrajino. Upravni od­bor je ostal isti kot prej, novoizvoljeni je le Leon Semprimožnik. Po obcnem zboru se je zacelo praznovanje dneva žena. Bilo je prijetno in veselo, clani so se veliko pogovarjali in peli. Naš Vikis je raztegnil svoj meh in nam zaigral, kot zna samo on. Rajali in veselili smo do noci. 12. maja smo se spet zbrali, saj smo pripravili dobro znano balinanje. Žal pa je bilo letos zelo slabo in deževno vreme, tako da smo rajši ostali v društvenih prostorih in se veselo pogovarjali, pa seveda dobro jedli in pili. Tudi zapeli smo še prav posebej naši slavljenki Ivanki Hrabar za njenih lepih 93 let. Še sama je zapela z nami. 4. junija smo se s kombijem odpravili na binkoštno praznovanje v Vadsteno, kjer smo se razveselili znanih obrazov. Prispevek pripravila: Silvana Stopar SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Klementina Savnik, dirigentka pevskega zbora Triglav, in prihajajoce aktivnosti sloven-skega društva v Stockholmu. S tem prispevkom vas vabimo na prihajajoce dogodke v tem letu. Hkrati vam predstavlja-mo dirigentko pevskega zbora Triglav, Klementino Savnik, saj vam želimo vzbuditi željo po prepevanju slovenskih, švedskih ter angleških pesmi. Pridružite se pevskemu zboru Triglav, ne bo vam žal! V drugi polovici leta se bodo zvrstili naslednji dogodki: - v soboto, 18. junija, ste vabljeni na predpoletni piknik v Drottningholm. Poleg prigrizka in pijace bomo poskrbeli za razne športne aktivnosti in nagradni vprašalnik na temo okolja. - v soboto, 20. avgusta, se srecamo v Bergshamri, kjer bomo poskušali ustreci vsem gene-racijam. Starejšim bomo pomagali okoli racunalniških programov in mobilnih telefonov, želja je bila izražena na obcnem zboru. Otroci se bodo kratkocasili z raznimi igrami, risali in igrali na klavir. Za lakoto in žejo bo poskrbljeno. - v soboto, 17. septembra, se bomo zbrali na enem od stockholmskih kanu klubov in se preizkusili v kajaku na jezeru Mälaren. - v soboto, 12. novembra, se pa srecamo v hiši obcanov v Spĺngi, kjer bomo praznovali našo 50. letnico društva. Vabljiva glasba pevskega zbora Triglav in slovenskega gostujoce­ga kvarteta Krt iz Stahovice nas bo popeljala v topli, nostalgicni in vsekakor veseli vecer, ki si ga bomo zapomnili. Sedaj pa dajemo besedo Klementini Savnik. Veseli smo, da se lahko družimo s takim slo­venskim biserom. "Pojem že od mladih nog. V osnovnošolskih in srednješolskih letih sem bila clanica šte­vilnih zborov, kot so Mladinski zbor RTV Slovenija, Mladinski zbor Veter in Komorni zbor Škofijske klasicne gimnazije v Ljubljani, kjer sem obiskovala gimnazijo. Leta 2009 sem bila po uspešni opravljeni avdiciji tudi clanica Svetovnega zbora mladih. Z urami solopetja sem zacela pri prof. Barbari Nagode v Glasbeni šoli Vic-Rudnik in pozneje nadaljevala na Kon­servatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Tatjani Vasle. Leta 2010 sem postala clani-ca opernega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana ter obenem zacela študirati petje na Akademiji za glasbi v Ljubljani. Leta 2015 sem na Državnem tekmovanju mladih glasbeni­kov Slovenije dosegla 2. nagrado. Leta 2016 sem uspešno magistrirala iz petja na Akademi­ji za glasbo pri prof. Piji Brodnik. Leta 2017 sem se odlocila za spremembo v življenju in se udeležila avdicije v Kraljevi operi tu v Stockholmu. Na svoje veliko veselje sem bila sprejeta in se 1. junija 2017 z družino preselila v Stockholm. V operi sem tako zboristka kot solistka. To sezono sem bila solistka v dveh produkcijah: Grimgerde v Wagnerjevi Valkiri pod vod­stvom maestra Alana Gilberta, in Marta v operi Jolanta skladatelja P. I. Cajkovskega pod vodstvom maestra Johna Fioreja. Moji zacetki v slovenskem društvu so bili nekako spontani. Rok Ogrin (ki je doma zelo blizu mene in sva hodila v isto osnovno šolo), se je obrnil name in me vprašal, ali bi vodila slo­venski pevski zbor Triglav. Z veseljem in veliko odgovornostjo sem prevzela vodenje zbora, ki ga opravljam še danes. Vcasih je sicer težko uskladiti predstave in vaje v operi z vajami in nastopi zbora, ampak moram pohvaliti svoje pevce, da so zelo prilagodljivi in se trudijo po najboljših moceh, ko jim na vaje prinašam nove in nove skladbe. Trenutno se pripravljamo na mini koncert, ki ga nacrtujemo na praznovanju 12. novembra. Meni in nasploh Slovencem je zborovska glasba zelo pomembna. Ce ne bi bilo slovenske zborovske glasbe, se tudi slovenski jezik in kultura ne bi ohranila. Enako velja tudi danes. Preko slovenske pesmi se ohranja slovenski jezik in spoznava slovenske obicaje. Dokler bo zbor v Stockholmu, potem se nam ni treba bati, da bi slovenski jezik pocasi izginil. A vendar nas je v zboru malo, trenutno okoli 10, zato smo bolj vokalna skupina kot pa zbor. Marsik-do nas rad posluša, a malokdo se opogumi in pride na vaje. Naj bo to mogoce prošnja za v prihodnje. Tisti, ki bi radi prepevali z nami, lepo vabljeni. Vaje bodo od septembra naprej ob sredah od 17.30 dalje v prostorih Sensusa na Medborgarplatsnu. Za vec informacij se lahko obrnete name preko Facebooka ali preko Slovenskega društva v Stockholmu. Še enkrat lepo vabljeni." Klementina Savnik, dirigent av Triglavkören, och aktiviteter av Slovenska föreningen i Stockholm Med den här artikeln bjuder vi in dig till kommande evenemang under innevarande ĺr. Samtidigt presenterar vi dirigenten av Triglavkören, Klementina Savnik och vi vill väcka din lust för att börja sjunga slovenska, svenska och engelska sĺnger. Gĺ med i Triglav-kören, du kommer inte att ĺngra dig! Följande evenemang kommer att äga rum under andra halvĺret: - Lördagen den 18 juni bjuds du pĺ försommarpicknick pĺ Drottningholm. Förutom tilltugg och dryck kommer vi att anordna olika sportaktiviteter och en tipspromenad pĺ temat miljö. - Lördagen den 20 augusti träffas vi i Bergshamra där vi ska försöka tillgodose alla gene-rationer. Vi ska hjälpa vĺra äldre med datorprogram och mobiltelefoner, detta önskemĺl uttrycktes pĺ föreningens ĺrsmöte. Barnen kommer att spela olika spel, rita och spela piano. Det kommer att finnas mat och dryck. - Lördagen den 17 september samlas vi hos en av Stockholms kanotklubbar och testar kajakpaddling pĺ Mälaren. - Lördagen den 12 november träffas vi pĺ Folkets hus i Spĺnga där vi firar föreningens 50-ĺrsjubileum. Triglavkörens inbjudande musik och den slovenska gästkvartetten Krt frĺn Stahovica välkomnar oss till en varm, nostalgisk och säkert glad kväll som vi kommer att minnas. Nu lämnar vi över ordet till Klementina Savnik. Vi är glada över att ha en sĺn pärla i slo­venska föreningen. "Jag har sjungit sedan jag var ung. Under min grundskola och gymnasietid var jag med-lem i mĺnga körer, till exempel ungdomskören i RTV Slovenien, ungdomskören Veter och kammarkören vid Diocesan Classical Gymnasium i Ljubljana, där jag gick pĺ gymnasium. 2009, efter en lyckad audition, blev jag ocksĺ medlem i World Youth Assembly. Jag bör-jade med solosĺnglektioner med prof. Barbara Nagode vid Vic-Rudniks musikskola och fortsatte senare vid Ljubljanas musik- och balettkonservatorium med prof. Tatjana Vasle. 2010 blev jag medlem i operaensemblen SNG Opera and Ballet Ljubljana och började sam­tidigt studera sĺng vid Musikhögskolan i Ljubljana. 2015 kom jag pĺ andra plats vid den nationella tävlingen för unga musiker i Slovenien. 2016 avslutade jag framgĺngsrikt min magisterexamen i sĺng vid Musikhögskolan med Prof. Pija Brodnik. 2017 bestämde jag mig för att göra en förändring i mitt liv och provspelade pĺ Kungliga Operan här i Stoc­kholm. Till min stora glädje blev jag antagen och den 1 juni 2017 flyttade jag och min familj till Stockholm. Pĺ operan sjunger jag i kören och även som solist. Den här säsongen var jag solist i tvĺ produktioner: Grimgerde i Wagners Valkyrie under ledning av maestro Alan Gilbert och Mart i operan Jolant av kompositören P.I. Tchaikovsky under ledning av maestro John Fiore. Min början i det slovenska föreningen i Stockholm var pĺ nĺgot sätt spontan. Rok Ogrin (vi bor nära varann och vi gick i samma grundskola) kontaktade mig och frĺgade om jag ville leda den slovenska kören Triglav. Med glädje och stort ansvar tog jag över ledarskapet för kören, vilket jag gör än idag. Ibland är det svĺrt att förena mina framträdanden och repe­titioner i operan med körens men jag mĺste berömma mina sĺngare för att de är väldigt flexibla och gör sitt bästa när jag tar med nya lĺtar till repetitionerna. Vi förbereder just nu en minikonsert som vi planerar inför firandet den 12 november. Körmusik är väldigt viktig för mig och för slovener i allmänhet. Om det inte vore fr slovensk krmusik hade det slovenska sprĺket och kulturen inte bevarats. Detsamma gäller idag. Ge-nom slovenska sĺnger be-varas det slovenska sprĺket och slovenska seder lärs in. Sĺ länge kören i Stockholm finns behöver vi inte frukta att det slovenska sprĺket sakta försvinner. Däremot är vi fĺ i kören, för närva­rande runt 10 sĺ vi är mer som en sĺnggrupp än en kör. Mĺnga gillar att lyssna pĺ oss men fĺ vĺgar komma pĺ repetitionerna. Lĺt detta vara en önskan för framtiden. De som vill sjunga med oss är varmt välkomna. Repetitionerna kommer att hĺllas varje onsdag kl.17.30 frĺn september i Sensus lokaler pĺ Medborgplatsen. För mer information kan du kontakta mig via Facebook eller via slovenska föreningen i Stockholm. Du är varmt välkommen." Napisali/skrivet av Klementina Savnik in/och Mirjana Grujic SKM Zlati jubilej SD Simon Gregorcic iz Köpinga V soboto pred Belo nedeljo, oziroma pred nedeljo Božjega usmiljenja, torej 23. aprila 2022, je bilo v Köpingu zelo praznicno in veselo, saj so se rojaki z razlicnih koncev južne Švedske zbrali na slovesnosti SD Simon Gregorcic, ki ga že 30 let skrbno vodi Alojz Macuh, ki je tudi predsednik Slovenske zveze na Švedskem. Društvo ima bogato zgodovino delovanja na razlicnih podrocjih kar se tice druženja, povezovanja, razlicnih društvenih aktivnosti, tudi in predvsem pri grajenju in ohranjanju slovenske identitete s pomocjo pouka slovenskega jezika, gojenja slovenske kulture in obicajev, slovenske pesmi ter slovenske vernosti, ki prihaja do izraza pri nedeljski sv. maši cetrto nedeljo v mesecu. So pa tudi pri romanju v Vadsteno vselej v veliko pomoc pri delu, ko izvedemo srecanje v dvorani. Vselej so priprav­ljeni pomagati in srcno se jim zahvaljujem za vso podporo. Zlatega jubileja društva Simon Gregorcic se je udeležil tudi slovenski veleposlanik iz Ko­penhagna na Danskem, njegova Eminenca g. Edvin Skrt s svojo življenjsko sopotnico Klav­dijo Petrica, praznovanja pa se je seveda udeležil tudi Zvonko Podvinski, rektor Slovenske katoliške misije Göteborg na Švedskem. Posebni gostje tega srecanja so prispeli iz Slove­nije, to so trije clani ansambla Zadetek ter citrarka Tanja Zajc Zupan s pevko Tejo Saksida. Program pa sta vodili in povezovali Ana Zupan ter Simona Macuh. Veleposlanik g. Edvin Skrt je v imenu ministrice gospe Helene Jaklitsch z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskemu društvu Simon Gregorcic v Köpingu ob praznovanju zlatega ju­bileja predal posebno plaketo. Prav tako je tudi Alojz Macuh osebno prejel posebno pla­keto od ministrice iz rok g. veleposlanika za 30 let zvestega vodenja SD Simon Gregorcic iz Köpinga, z željo da še naprej vodi društvo, ki je eno najbolj aktivnih slovenskih društev na Švedskem. Lojze, bodite še naprej motor in srce društva ter srecno roko pri izvolitvi upravnega odbora društva in veliko dobrih sodelavk ter sodelavcev. Bog vas živi še na mnoga blaga leta in naj vas vse, ki ste odgovorni za društveno življenje obilno blagoslavlja pri odgovornem delu ter poslanstvu. Naj živi slovenstvo v Köpingu in na Švedskem! Bogu hvala za tako bogato in pestro zgodovino vašega društva! VADSTENA 2022 - 60-LETNICA SLOVENSKE KATOLIŠKE MISIJE GÖTEBORG NA ŠVEDSKEM Na binkoštno soboto 4. junija 2022 se je pri Sv. Brigiti Švedski in na praznik Sv. Marije Eli-zabete Hesselblad - obnoviteljice njenega reda (goduje 4. junija), ki je pripeljala sestre Sv. Brigite Švedske nazaj v Vadsteno, - zgodila zahvalna sv. maša ob velicastnem jubileju, ki jo je vodil tukajšnji škof Anders kardinal Arborelius. V dar ob jubileju naše misije je prejel in med bogoslužjem imel na sebi slovenski kardinalski mašni plašc, ki ga je naredila gospa Bernarda Filipic iz Slovenije, in na katerem so prave cipke. Na prvi strani so tri krone: Ma-tere Božje, Sv. Brigite Švedske ter Sv. Erika, ki jih je oblikovala Birgitta Gelotte iz Göteborga. Na zadnji strani pa je k okrasitvi s simbolom Sv. Duha in ostalima simboloma pripomogel akademski slikar Lojze Cemažar iz Ljubljane. Cudovit dar, ki ga je z mitro dopolnil nad­škofov tajnik Boštjan Prevc. Somaševala sva Jožef Drolc, nekdanji narodni dušni pastir, in sedanji narodni dušni pastir Zvone Podvinski. Oba prisotna narodna dušna pastirja – ce se­štejemo skupaj njuna leta službovanja na Švedskem - sta med rojaki 45 let, kar je dve tre­tjini od skupnih 60 let, odkar slovenski dušni pastirji delujemo med rojaki na severu Evrope oziroma v tej skandinavski deželi. Deset let od zacetka ustanovitve slovenske misije je bil tukaj Jože Flis, ki je iz Pariza prišel med rojake, da bi jih zbral, imel sv. mašo v maternem jeziku, jih poiskal in jih med sabo povezal v narodno skupnost. Pet let pa je na Švedsko prihajal p. Janez Sodja, ki je leta 1974 prvic zbral rojake v Vadsteni. Tako so se zacela bin-koštna romanja in srecanja rojakov pri sv. Brigiti Švedski. Seveda so nastala z namenom, da bi gradili in ohranili svoj materni jezik, kršcansko vero živeli tudi v tujini ter na temelju kršcanskih in narodnih vrednot ter obicajev ohranjali slovensko identiteto. Kdor namrec spoštuje svoje, bo spoštoval tudi tuje in se integriral v družbo, v kateri je našel svoj novi dom in s tem svojo drugo domovino. Škof Anders Arborelius je med drugim povedal tudi te misli: da smo Slovenci zgled za dru­ge. Izrazil je veselje, da je lahko z nami praznoval tako visoki jubilej. Rekel je tudi, da je procesija pomembna zato, da lahko drugim pokažemo našo trdno vero in da je Vadstena tisti kraj, ki povezuje Slovence na Švedskem in kjer ima svoje središce tudi Sveta Brigita. Letošnji gostje tega jubilejnega srecanja so bili: naš veleposlanik Njegova Ekscelenca g. Edvin Skrt s svojo življenjsko sopotnico g. Klavdijo Petrica. Veleposlanik g. Edvin Skrt je v imenu gospe Dr. Helene Jaklitsch, ministrice in s tem v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenski katoliški misiji Göteborg ob praznovanju castitljivega 60. jubileja predal posebno plaketo kot priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek h krepitvi slovenske narodne zavesti, jezika, kulture in vrednot za predano duhovno oskrbo slovenske skupnosti na Švedskem. Prav tako je gospa ministrica Dr. Helena Jaklitsch pre­ko našega veleposlanika Edvina »švedskemu vagabundu za Gospoda« podelila priznanje in zahvalo za desetletja dolgo požrtvovalno delo in skrb na podrocju duhovne oskrbe, s cimer je neprecenljivo pripomogel k ohranjanju slovenske verske, narodne in kulturne identitete med rojaki na Švedskem. Naš veleposlanik g. Edvin je pri slovenski lipi med drugim povedal, da lipa ni samo sloven-ski narodni simbol, temvec tudi drugih slovanskih narodov. Med njimi tudi Ukrajine, ki je skoraj hkrati s Slovenijo nastopila pot samostojnosti in državnosti. Ob slovesu iz Švedske je g. veleposlanik povedal, da je obiskal številne politicne osebnosti in se jim zahvalil za priz­naje slovenske samostojnosti. Povedal je, da so neumorni slovenski protesti na Švedskem, kjer so bili Slovenci še kako opaženi, izjemno pomagalo k priznaju slovenske državnosti, saj je bila Švedska ena prvih držav Evrope, ki je rekla DA samostojni Sloveniji. Ko smo zapeli Lipa zelenela je, ki je bolj žalostinka, smo mislili pozitivno, ko gre za vojno v Ukrajini, ki trpi zaradi vojne. Veleposlanik je obljubil, da se bo tudi takrat, ko ne bo vec veleposlanik, rad vracal k slovenski lipi, da bo preveril, kako ji gre in jo zalil. Iz leta v leto naj jo Slovenci na Švedskem dobro zalivajo, da bo rasla še naprej. Med drugim nas je tudi nagovoril, da naj poskrbimo, da bodo tudi naslednje generacije Slovencev na Švedskem govorile slovenski jezik in s tem gradile slovensko identiteto. Posebni gostje iz Slovenije so letošnji jubilej pocastili in odigrali izredno vlogo pri sv. maši: organist Tomaž Pirnat ter evfonist Luka Einfalt. Seveda pa so nosili težo dneva »srebrni« Doriji, torej kvintet Dori, ki so že pri sestrah na vrtu in kasneje v praznic­ni dvorani, tako kot samo oni znajo, po »dorijevsko« poskrbeli, da je bilo pra­znovanje še posebej veli-castno in slovensko. Clan ansambla Boris je med drugim priskrbel sloven-ske krajnske klobase, ki jih je Katarina Zupanciceva, ob pomoci Neli Trontelj ter Silve Horvatove delila pri sestrah na vrtu. Hvala pridni Kristini Majer Cok. Hvala gospe Nataši iz Slovenije za cudovito orehovo potico, ki so jo rojaki po vecerji uživali v dvorani in jo je Boris z veseljem pripeljal med rojake na Švedsko. Slovensko je slovensko, pa naj rece kdor kar koli hoce. A veste, zakaj je bila potica tako dobra? Ker se je peljala skupaj s frajtonarco in ostalimi instrumenti, ki so ji igrali na poti. Gospa Terezija Slackova iz Slovenske Bistrice je napekla veliko domacih keksov, ki so nas spominjali na naše otroštvo. Pa tudi rojakinje s Švedske so obogatile romanje in praznovanje s svojim bogatim izborom peciva, da je bil praznik še lepši. Gostom iz Slovenije se je v Vadsteni pridružila tudi naša zvesta romarka Danica Dyllong iz Nemcije. Za fotografije je poskrbel Lars-Olof Nilsson iz Jönköpinga, ki je s sabo pripeljal romarje, med drugim svojo ženo Karolino, ki je bila edina oblecena v narodno nošo. Za vino in ostalo pijaco so poskrbeli Alojz Macuh, predsednik Slovenske zveze ter predse­dnik SD Simon Gregorcic iz Köpinga ter gospa Marija Makova iz našega oltarnega obcestva iz Jönköpinga. Ja, kaj bi seveda brez hrane, za kar so poskrbeli Boštjan Pristovnik iz Köpin­ga, ki je spekel vso meso za praznicno vecerjo ter pridne roke naših mam iz Göteborga, gospa Silva Horvat in Sigrid Lomšek, ki so pripravile krompirjevo salato. Cloveku je prijetno pri srcu, ko ljudje povedo, da je bila vecerja zelo okusna. Hvala Boštjanu Pristovnik, ki je pripravil vecerjo in njegovi ekipi, ki je pomagala vecerjo postreci pri mizah ter vsem ostalim, posebej Suzani Macuh, za vso pomoc v ozadju, da je tudi placilo hrane, pijace in tombole bilo olajšano s pomocjo Swisha. Ampak, brez programa v dvorani in ob tako visokem jubileju pac ne gre. Voditelja sta bila Danni Stražar in Zvone Podvinski. V programu so nastopali: kvintet Dori, ki je zaigral in zapel nekaj skladb, pa Viktor Semprimožnik s sinom Leonom, ki sta zapela in zaigrala ne­kaj skladb, Luka, Tomaž in Danni so nastopili z Bariton polko, skupina žena iz Stockholma: Danni (spremljava s kitaro), Klementina, Olga in Dana pa s pesmijo Moja mati kuha kafe. Hvala Silvani, Danni, Nataliji in vsem ostalim, ki ste organizirali prevoz romarjev v Vadste-no, kakor vsem ostalim, ki ste prišli s svojimi avtomobili. Vašemu » švedskemu vagabundu za Gospoda« je bilo kar tesno pri srcu glede letošnje Vadstene in jubileja SKM. Kar nekaj neprespanih noci je bilo za njim, a vendar se je z vašim velikodušnim sodelovanjem in po­mocjo vse zgodilo v najlepšem redu. Kolikor sem slišal, so bili rojaki izredno veseli, hvaležni in predvsem zelo zadovoljni. Sveti Duh torej deluje tako in drugace. In tam, kjer je vzaje­mna pomoc, tam se clovek prijetno pocuti. Posebej še ob g. Jožefu Drolcu, ki mi je ves cas stal ob strani in mi je bil v veliko oporo. Koliko lepih srecanj z njim in obujanja spominov na njegova leta duhovne oskrbe med rojaki na Švedskem, kakor tudi na Norveškem in na Danskem. Vsem vam, dragi romarji srcna hvala, ki ste od blizu in dalec prišli v Vadsteno, da smo sku­paj praznovali z zahvalno sv. mašo, tako pri sestrah kot potem v dvorani. Hvala našemu škofu Andersu Arboreliusu ter njegovemu pomocniku Magnusu Anderssonu za praznicno sv. mašo, kjer nam je škof Anders spregovoril o pomenu Sv. Duha v sedanjem življenju. Kot je Sv. Duh oblikoval v srednjem veku življenje in delo Sv. Brigite Švedske, je kasneje vodil v življenju tudi Sv. Marijo Elizabeto Hesselblad, ki je obnovila red sester Sv. Brigite Švedske in jih je po reformaciji ponovno pripeljala nazaj na Švedsko ter drugod po svetu. Tako smo tudi mi vsi prisotni povabljeni, da se damo voditi Sv. Duhu, kot je vodil apostole, ki so pogumno oznanjali evangelij, ki so ga razumeli ljudje razlicnih jezikov. Govoriti tudi danes jezik Sv. Duha, ki je jezik ljubezni in ki zedinja ljudi vseh krajev in casov. Hvala za gostoljubje sestram Sv. Brigite Švedske, ki so nam ponovno dale na razpolago svojo cerkev za zahvalno sv. mašo in vrt, kjer je bil prvi del druženja ter veselja, pesmi in cindare. Velika hvala slovenski skupnosti iz Köpinga, ki je prevzela velik del dela in odgovornosti za dobro pocutje, Misijskemu pastoralnemu svetu iz Göteborga, posebej Katarini Zupancic in njenim pomocnicam, ki so ostale doma, a so pomagale na svoj nacin: Sigrid Lomšek, Mariji Kolar, posebej pa Silvi Horvat, Kristini Majer Cok za strežbo in mladima pomocniko-ma Neli Trontelj in Martinu Zupancicu, ki sta stregla pijaco ter atu Jožefu, ki je v procesiji nosil križ. Boštjan Pristovnik, Alojz in Suzana Macuh, Alojz Meglic, hvala vam za pomoc pri tomboli. Hvala Mileni Cernec za dve veliki sliki, ki sta bili prva in druga nagrada tombole za misijonarja Toneta Kerina. Nabirka pri sv. maši in tombola ter vaši velikodušni darovi preko Swisha bodo v veliko pomoc našemu misijonarju na Madagaskarju. Hvala vsem in posa­meznikom za pecivo in vino ter vse ostale darove za tombolo. Hvala tudi g. Edvinu Skrtu za vino, s katerim smo nazdravili ob njegovem koncanju službe veleposlanika v Skandinaviji. Hvala imenovanim in neimenovanim, vsem ki ste pripomogli, da je bila letošnja jubilejna Vadstena enkratno doživetje in »visoka pesem slovenstva« ob 60 letnici naše katoliške misije na Švedskem. Z nami so bili posebej duhovno povezani Dori Pecovik iz Berlina, David Taljat in njegovi romarji iz Švice ter g. Janez Pucelj iz Munchena in seveda ID Slovenija v svetu, kakor tudi Matjaž Merljak z Radia Ognjišce. Krona na jubilejno praznovanje pa je seveda naša dosedanja ministrica dr. Helena Jaklitsch in z njo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, seveda pa tudi Slovenska zveza na Švedskem, saj so vsi skupaj financno podprli to praznovanje, da smo ga mogli z njihovo pomocjo uresniciti na poseben nacin. Prav tako hvala predsedniku Slovenske zveze Alojzu Macuhu za vso pomoc v Vadsteni, seveda pa tudi zahvala Slovenski katoliški misiji Göteborg na Švedskem ob 60-obletnici obstoja in delovanja SKM od 1962 - 2022, za vse zasluge in za ohranitev slovenskega jezika, vere ter druženja slovenskih roja­kov za binkošti v Vadsteni na Švedskem. Bogpovrni vsem vam, ki ste z nami praznovali! Obilje Božjega blagoslova ter varstva Kra­ljice Slovenije, Sv. Brigite Švedske, Sv. Marije Elizabete Hesselblad ter bl. A. M. Slomška! Dragi rojaki, dragi gostje, hvala vsem, ki ste me ob vsej preizkušnji in skrbi prijetno prese­netili. Misijski pastoralni svet in pomocnice ter pomocniki, z zaupanjem gremo v naslednje desetletje. vaš hvaležni švedski vagabund za Gospoda RECEPTI - RECEPT Detta recept har säkert varit med förr men det är absolut värt att publiceras igen, sĺ gott blir det! Seg rabarberkaka Detta behöver du: 200 g smr 4 ägg 5 dl strösocker 5 dl vetemjöl 3 tsk vaniljsocker 4 stjälkar rabarber 2 msk florsocker, ca Sĺ här gör du: Sätt ugnen pĺ 200 grader. Smält smöret och lĺt det svalna. Vispa ägg och soc-ker pösigt och häll sedan i smöret. Vänd ner mjöl och vaniljsocker och rör om till en jämn smet. Bred ut smeten i en lĺngpanna klädd med bakplĺtspapper. Ansa rabarbern, skär den i smĺ bitar och sprid ut dem över smeten. Ställ in kakan i mitten av ugnen och grädda i 20-25 minuter. Lĺt kakan svalna nĺgot, pudra sedan över florsocker och skär upp den i bitar. Ta recept ste zagotovo že kdaj zasledili, vendar si prav zares zasluži ponovno objavo, saj je pecivo izredno dobro! Socno pecivo z rabarbaro Potrebujete: 200 g masla 4 jajca 5 dl sladkorja 5 dl moke 3 cž vaniljevega sladkorja 4 stebla rabarbare 2 jž sladkorja v prahu (približno) Postopek: Pecico ogrejte na 200 stopinj. Stopite maslo in pustite, da se ohladi. Penasto umešajte jajca in sladkor, nato pa v zmes vlijte maslo. Previdno vmešajte moko in vaniljev sladkor ter mešajte, dokler ne dobite gladke zmesi. Razporedite jo po vecjem pekacu, obloženem s peki papirjem. Ocistite rabarbaro in jo narežite na majhne košcke ter jih razporedite po zmesi. Pecivo pecite v srednjem delu pecice približno 20 do 25 minut. Pustite, da se nekoliko ohladi, nato pa potresite s sladkorjem v prahu in jo razrežite na košcke. Dober tek! (foto: Suzana) ŠPORT - SPORT Ultimate frizbi od Slovenije do Stockholma Ni samo Maribor tisti, ki slovi po ultimate frizbi športu, Rok Ogrin in Brina Dokl sva Slo­venca, ki v Švedski prestolnici s klubom Solklar osvajava turnirje. Drugi vikend v aprilu, 9. in 10. aprila je v Stockholmu potekal zacetnikom prijazen turnir "StackUp". Solklar je na turnir poslal kar dve ekipi. Domacina sva igrala v isti ekipi, s katero sva si skupaj s soigralci priigrala zmago. Skupno smo odigrali šest tekem, štiri v soboto in dve v nedeljo. Po prvih dveh nesrecnih porazih smo se ujeli in zmagali na vseh naslednjih tekmah. Ceprav treni­ramo skupaj, smo zaradi vse vecjega povpraševanja po pridružitvi klubu in treningih ob razlicnih casih in razlicnih dvoranah igrali skoraj prvic kot celotna ekipa šele na turnirju. Ne samo, da smo med devetimi zacetnimi ekipami iz celotne Švedske postali prvaki, pris­vojili smo si tudi "spirit" nagrado, kar pomeni, da smo po mnenju drugih ekip imeli dober ekipni duh, igrali pošteno in brez vecjih prekrškov. Ultimate frizbi je namrec šport brez sodnika. Dolžnost igralcev je poznavanje pravil. Prav tako je brezkontakten šport, ki širi ekipni duh. Velik poudarek je na poštenosti, komunikaciji, tudi poznavanju pravil. Vsaka ekipa ima namrec kapetana in še t.i. spirit kapetana. Po vsaki tekmi se obe ekipi srecata v krogu, kjer spirit kapetana iz obeh ekip podata mnenje o tekmi. Lahko podajo mnenje o tem, kaj je bilo dobro, slabo, kaj lahko nasprotna ekipa popravi, izboljša. Nato se vsako ekipo oceni v 5 kategorijah: poznavanje pravil, poštenost, pozitiven odnos, telesni stik in komunikacija na lestvici od 0 do 4. Vmesna ocena za vsako kategorijo je 2, vse, kar je nad ali pod tem je lahko dober ali slab znak. Osnovna pravila frizbija so: ko imaš frizbi v roki, ne smeš narediti dodatnih korakov, drugo pravilo pa je, da se ob igri zabavaš. Pomembno je sodelovanje, skupnost, ekipni duh. V finalu je Solklar igral proti ekipi iz istega kluba, ki si je prav v namen turnirja nadela ime Klarsol. Domov smo tako odnesli vse možne zmage. Po vseh napornih tekmah si seveda zaslužimo oddih. Na sreco smo v nedeljo zakljucili že ob 14. uri. Neverjetno je bilo videti na kupu toliko ljudi, ki so zabavni, preprosti, zgovorni, prijazni in imajo strast do iste stvari, v tem primeru ultimate frizbija. Po sobotnih igrah smo z namenom, da se z drugimi ekipami bolje spoznamo, organizirali tudi piknik, kjer so vsi igralci prinesli svojo hrano, se družili, pogovarjali, izmenjevali znanje, trike in druge dogodivšcine. Vsekakor se bova še naprej trudila širiti pravi športni odnos in ekipni duh frizbija po Skandinaviji kot doma. Do takrat pa … gremo trenirat, da mogoce kdaj vržemo frizbi preko morja, naravnost od Stockholma do Ljubljane. Napisala: Brina Dokl KULTURA -KULTUR OJ, TRIGLAV, MOJ DOM Prispevek je posredovala Augustina Budja. Malo je pesmi, ki bi se take, kot so bile napisane, ohranjale desetletja ali celo stoletje. Gotovo ni Slovenca, ki ne bi poznal znamenite in priljubljene pesmi Oj Triglav, moj dom, ki je nekakšna himna slovenskih gornikov in planincev. To je pesem, ki jo Slovenci pojemo že celo stoletje. Redki pa vedo, da je besedilo te pesmi napisal Slovenec, ki se je rodil na robu Slovenskih goric, na Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni, ki verjetno celo nikoli ni bil na Trigla­vu. Mnogi nehote avtorstvo pesmi pripisujejo znanemu slovenskemu domoljubu župniku Jakobu Aljažu iz Dovij na Gorenjskem, ki je pesem uglasbil. Kot so pokazale raziskave, je besedilo pesmi Oj, Triglav, moj dom, bilo prvic objavljeno 1894. leta v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Avtor pesmi se je tedaj pod objavljeno pesem podpisal s psevdonimom Slavin. Drugic je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Bila mu je zelo všec, zato jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj Triglav, moj dom, prvic javno zapeta. S to pesmijo so tedaj popestrili odprtje triglavske koce na Kredarici. Od tedaj so ljubitelji slovenskih gora vzeli pesem za svojo in je danes skorajda himna slovenskih planincev. Tedaj Jakobu Aljažu, in še dolga desetletja tudi javnosti ne, ni bilo znano ime avtorja tega lepega in sedaj pravzaprav »vecnega« besedila. Po zaslugi raziskovalcev, zlasti prispevka Slavka Klinarja v knjigi Cirila Ambroža Prlekija, ki je izšla ob 100-letnici Planinske zveze Slovenije leta 1993, je bilo javnosti sporoceno, da je bil avtor besedila pesmi Oj Triglav, moj dom, Matija Zemljic. Ob njegovi, torej avtorjevi, smrti 26. julija 1934 pri Sv.Tomažu pri Ormožu, je bilo v nekrologu, ki ga je objavil eden izmed tedanjih slovenskih dnevnikov, za­pisano: »Danes ob 9.00 dopoldne se je kot truden popotnik odpocil po mnogih zemeljskih naporih in mirno zaspal v Gospodu 62-letni priljubljeni marijanski pesnik velc. g. Matija Zemljic, duh. svetnik in župnik pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Pogreb preblagega pokojnika bo v soboto ob pol 10.00 dopoldne pri Sv. Tomažu nad Ormožem.« (*Op. uredništva Slovenskega glasila: clanek je v izvirniku, objavljenem v Slovenskih novicah leta 2004, veliko daljši, zaradi prostorske stiske smo ga bili primorani skrajšati.] Naj ob koncu prispevka povemo, da smo o avtorju pesmi povpraševali tudi nakljucne mi­moidoce. Ni ga bilo odraslega cloveka, ki pesmi ne bi poznal, vendar ni nihce vedel, kdo je besedilo napisal. Bili so taki, ki so pesem pripisali Jakobu Aljažu, ki je, kot smo že omenili, pesem sicer uglasbil. Ko smo pri Sv. Tomažu obiskali tamkajšnjega župnika Stanka Matja­šeca nam je povedal, da je slišal za avtorja pesmi, obenem pa je takoj pogledal v arhiv in nam postregel z rocno pisano župnijsko kroniko, kjer je v njej vpisan nekrolog ob njegovi smrti. Posredoval nam je fotokopije dveh clankov v tedanjih slovenskih casopisih, napotil pa nas je tudi na pokopališce, kjer smo posneli skupni grob na tamkajšnjem pokopališcu pokopanih duhovnikov. Na nagrobni plošci je tudi ime župnika Matija Zemljica, ki je kot župnik 30 let, do svoje smrti, vodil župnijo Sv. Tomaža pri Ormožu. /Ludvik Kramberger SLOVENSKE KNJIGE NA ŠVEDSKEM Knjižnica s knjigami v razlicnih jezikih je spet odprta, vendar na drugi lokaciji. Prej je bila na Odenplanu, zdaj pa je v knjižnici na Kungsholmnu, v Kungsholmens bibliotek, S:t Eriksga-tan 33 v Stockholmu. Slovenske knjige so na dveh nadstropjih - v pritlicju desno so otroške knjige, odrasli pa se morajo povzpeti v drugo nadstropje. Bežen pregled knjig na policah pove, da knjižnica svojo zbirko knjig redno obnavlja, saj ve-cina knjig ni starih, pac pa so izdane v zadnjih dvajsetih letih. Med njimi je precej prevodov švedskih pisateljev v slovenšcino. Knjižnica je odprta vsak dan. Tisti, ki ne živijo v Stockholmu, si knjižnicno zbirko lahko ogledajo na spletni strani biblioteket.stockholm.se in izbrano knjigo narocijo preko svoje mestne knjižnice. Pozivam bralce Slovenskega glasila in vse rojake, da si slovenske knjige izposojajo, da bomo obdržali to bogastvo in da bo zbirka knjig še bolj obsežna. Slovenska böcker i Sverige Biblioteket med böcker pĺ olika sprĺk är ĺterigen öppet men finns nu pĺ ett annat ställe. Förr fanns det pĺ Odenplan men nu är det pĺ Kungsholmens bibliotek, S.t Eriksgatan 33 i Stockholm. Slovenska böcker finns pĺ plan tvĺ planvĺningar - pĺ bottenvĺningen till höger finns barnböckerna och böcker för vuxna finns pĺ plan tvĺ. När man skummar igenom utbudet ser man att det förnyas kontinuerligt. De flesta böc­kerna är utgivna under de senaste tjugo ĺren, bland dem finns ocksĺ ett flertal svenska författares böcker översatta till slovenska. Biblioteket är öppet varje dag. De som inte bor i Stockholm kan se utbudet pĺ följande hemsida: biblioteket.stockholm.se och beställa vald bok genom sitt lokala bibliotek. Jag uppmanar läsarna av Slovenska bladet och alla landsmän att lĺna slovenska böcker sĺ att vi kan behĺlla denna skatt och för att utbudet ska bli mer omfattande. Brane Kalcevic V SPOMIN - IN MEMORIAM V SPOMIN GABRIJELI KARLIN Sporocamo žalostno vest, da nas je 4. aprila v 86. letu starosti za vedno zapustila in odšla k Bogu naša draga mama Gabrijela Karlin, mama sinov Leopol­da, Roberta in Simona Karlin ter babica Andreasa, Viktora in Annie Karlin, prababica Vilme in dveh se­stra Auguštine in Olge Budja. Gabrijela Karlin, roj. Budja, se je rodila v vasi Go-demarci, obcina Ljutomer, daljnega leta 1936. Kot odrasla je odšla od doma. S posredovanjem prija­teljice se je zaposlila v tovarni Šešir v Škofji Loki. Tu je kmalu srecala tudi svojega moža Leopolda Karlin iz Virloga. Leta 1963 se jima je rodil prvi sin Poldi Karlin. Leta 1966 sta se Karlinova odlocila za obisk na Švedskem k sestri in njeni družini. T u sta se jima rodila še dva sinova, Robert leta 1966 in Simon leta 1968. Ker so se v Landskroni na Švedskem nahajali že tudi ostali clani družine Budja, so kmalu ustanovili slovenski kulturni klub Triglav. V okviru društva so ustanovili pevski zbor. Vsi clani družine so bili pevsko nadarjeni, kar so prinesli s seboj iz Slovenije. Oce je bil organist v domaci župniji pri Mali Nedelji in ta kršcanska dedišcina je družino spremljala vse do danes. Tudi druga in tretja generacija potomcev Avgusta in Angele Budja se je vkljucila v pevski zbor. Zaradi vmešavanja starega režima v Sloveniji je prvotno društvo menjavalo ime iz Triglava v Lipo in nazadnje v Orfeum. Gabrijelo bomo pogrešali ne le kot mamo in babico, temvec tudi kot sestro, teto in pevko. Pela je sopran v zboru in v tercetu Sestre Budja, s katerimi je posnela številne pesmi, ki so dostopne na Youtube. Gabrijeli sta sv. obhajilo prinašala dva duhovnika, slovenski Zvonko Podvinski ter njen župnik pater Roman Kepa iz Lanskrone, kjer je živela. Pocivaj v miru, draga naša Gabrijela - Jelka. Srcno upamo, da je zdaj tvoja duša že pri Bogu in pri tvojih prednikih, ki so odšli s tega sveta pred teboj. Pogreb drage pokojnice je bil v Landskroni dne 26. aprila ob 11. uri. Draga pokojnica, tudi mi pridemo prej kot slej za teboj. sestra Avguština Budja Draga Jelka Gabrijela Karlin, skozi mnoga desetletja ste bili globoko povezani s Cerkvijo, pisano z veliko in tudi z malo zacetnico. Najprej pri Mali Nedelji, potem pa pretežni del življenja v Landskroni na Šved­skem, kakor tudi s Slovensko katoliško misijo Göteborg na Švedskem in z njenimi naro­dnimi ravnatelji. Premalo je prostora na razpolago, da bi clovek lahko opisal in ovrednotil vaše tako bogato življenje kristjanke, velike Slovenke, izjemne sopranistke, dobrotnice ... Hvaležen sem Bogu za vaše bogato življenje in pricevanje v svetu, v katerem ste živeli. Bili ste eden od stebrov slovenske skupnosti v Landskroni. Prizadevali ste si za pokoncno hojo s Kristusom najprej, da bi mogli biti pokoncni tudi v odnosu do vaših bližnjih, ki so vas cenili in spoštovali. Ob koncu življenja ste tudi vi prehodili svoj križev pot in doživeli »lastno Golgoto«, ki naj se po Jezusovem vstajenju spremeni v vecno sreco v nebesih, za kar ste si tako prizadevali. Živeli ste skromno, tiho in ponižno, a vendar ste se zavzemali za resnico in pravico. Svojo dobroto ste konkretizirali v skritih dobrih delih. Naj vam bo dobri Bog bogat placnik. Dar vere, ki ste jo kot lucko pri krstu prejeli, ste skrbno negovali in varovali. Naredili ste vse, da ste »kupili njivo, kjer je bil skrit zaklad« in ste »kupili dragoceni biser«, da je bila vaša vera živa in konkretna, pricevalna. Imel sem to veliko milost, da sem ji na njeno prošnjo na samo svecnico podelil bolniško maziljenje na njenem domu, kjer nas je duhovnike tolikokrat gostila pred sv. mašo v Lan­dskroni. Potem sva jo s p. Romanom, njenim župnikom, obiskovala s sv. obhajilom. Prvo nedeljo v aprilu, dan pred smrtjo pa je prejela poslednje maziljenje in sv. popotnico. Kaj lepšega in vecjega za na pot »domov«, v nebesa. Spravljena z Bogom in s svojimi dragi-mi, obkrožena od njenih domacih, je mirno zaspala v Gospodu 4. aprila 2022 v hospicu v Helsingborgu. Našim rojakom bi rad povedal, kako pomembno je za vecno življenje in vecno sreco biti spravljen in biti pripravljen za zadnjo pot. Tako sem v mesecu dni doživel milost poslednje­ga maziljenja, ki sem ga podelil Zofki Krajncicevi, mami moje sošolke Marije v Brežicah, ko sem bil 16. marca na pogrebu moje svakinje Milene. Še en tak primer je bil tudi s Štefanom Žalikom. Bila je sobota 5. marca zvecer, ko me je poklical naš Vinko iz Göteborga, sam sem imel v Malmö en velik krst, da Štefan odhaja in da ima zelo malo casa še na razpolago. Sam nisem nikakor mogel priti v doglednem casu nazaj domov. Po drugi strani pa sem ravno to prvo nedeljo imel sv. mašo za naše rojake cisto na jugu Švedske. Kaj storiti v takšni situa­ciji? Zaupal sem Gospodu in v njegove roke položil Štefanovo dušo in življenje. V nedeljo zgodaj zjutraj me je poklicala ena izmed hcera ter prosila za pomoc. Hitro smo se orga­nizirali in Štefana je obiskal ter mu podelil poslednje maziljenje bolniški duhovnik Dudek. Tako je tudi Štefan, ki je bil prakticni vernik, deležen poslednjega maziljenja, oziroma sv. popotnice, kar je za kristjana izrednega pomena. Na žalost pa je vecji del ljudi, ki iz neved­nosti na eni strani in zaradi napacnega razmišljanja menijo, da bi potem njihovi sorodniki po podelitvi bolniškega maziljenja »morali umreti«. Moj odgovor je bil in bo vedno enak: »zakramenti so za žive, ne za rajne«. Rajnim je duhovna pomoc prepozna. V ZADNJE SLOVO TALLY PERKO (* 9. november 1971 - + 24. februar 2022) »In tvojo dušo bo presunil mec bolecin«, tako je napovedal starcek Simeon Mariji, Jezusovi Materi, kaj se bo dogajalo tudi z njo, ko bo spremljala svojega sina na njegovi življenjski poti ter na njegovem križevem potu. Podobno sta doživljala Tallyjina starša Andrej in Ci-rila ter njeni sestri Heidi in Ann-Marie, predvsem pa hci Pamela, ko so zvedeli za tragicno smrt. V petek 22. aprila so se od nje še zadnjic poslovili v Helsingborgu. Srecevali smo se doma pri njenih starših v Bjuvu in tudi v cerkvi v Helsingborgu pri slo­venski sv. maši, kjer je brala berilo in skupaj s starši prepevala pri slovenskem bogoslužju. Hvala za lepo sodelovanje. Naj se cimprej spremeni v sreco vecnega življenja, po katerem hrepenijo naša srca. Sreca izhaja od srecevanj, najprej z Bogom, da bi se znali srecevati s soljudmi. Poznali smo jo kot veselo osebo, prijetnega vedenja in znacaja, dobrovoljno, vedno pripravljeno zapeti tudi slovenske pesmi. Draga Tally, hvala za tvoje tako kratko poslanstvo. »Sikta mot stjärnorna« (stre­meti k zvezdam) je bilo tisto srecanje v Jonseredu blizu Göteborga, kjer sem vas, tri sestre, imel priložnost poslušati na snemanju za oddajo na švedski TV. Neš­tetokrat sem bil povabljen v vašo druži-no, kadar ste praznovali, in tudi na drugo nedeljo v mesecu, kjer sem bil deležen pozorne ljubezni Cirile in Andreja Lazukic, ki sta vedno odprla vrata slovenskim du­hovnikom, kadar so bili na poti v cerkev k slovenskemu bogoslužju. In tam se je med drugim prepevalo slovenske pesmi. Velik boglonaj staršema in tudi tebi, ki si prihajala na naša srecanja ob oltarju ter tam tudi sodelovala. Pocivaj v miru. Enako naj bo deležen vecnega pocitka in Božjega usmiljenja tudi tvoj Roman. V molitvi za rajne sta odslej z nami tudi vidva. Hvala, ker si bila del nas in našega potovanja. Nasvidenje v nebe­sih. V tej žalosti nas tolažijo Jezusove besede: »Jaz sem vstajenje in življenje...; kdor veruje v mene bo živel, cetudi umrje...« Draga Jelka in Tally, nekdo je tako lepo zapisal: Ne bomo tožili, ker sta odšli. Hvaležni bomo, ker sta bili, jaz pa dodajam, ker smo vaju »imeli«. Nasvidenje v nebesih! Vaš hvaležni Zvonko Podvinski V HVALEŽNI SPOMIN NA ŠTEFANA ŽALIKA De mortuis nihil nisi bene. -- "O mrtvih vse najboljše." So srecanja v življenju, ki se za vedno zapiše­jo v cloveška srca. Eno takšnih srecanj je bilo romanje v Lurd leta 1995, ki nas je s Štefanom povezalo tukaj na zemlji. Z njim ostajamo pove­zani tudi na poti v nebesa, ki so bila zanj prva in najvišja zahteva v življenju. Narediti vse, da bi dosegel nebesa. Kakor je zapisal škof Slomšek: »v nebesih sem doma..., od tega ne sveta..., tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam vecno srecen bom.« Skriti zaklad na njivi, dragoceni biser? Kaj nam danes, ob zadnjem slovesu od Štefana želi po­vedati Jezus z eno in drugo priliko? Ta skriti zak-lad na njivi, ta dragoceni biser, za katerega je vredno vse žrtvovati, to je luc vere, ki nam sveti v življenju in nas vodi po poti za Jezusom. To je tista vecna luc, ki nam bo svetila na zadnji poti domov v Ocetovo hišo, v nebesa. S Štefanom Žalikom, tem globoko vernim Prekmurcem sem se srecal davnega 1995. leta, ko smo Slovenci s Švedske na Veliki cetrtek startali z romanjem v Lurd. To romanje me je globoko povezalo z njim tukaj na zemlji, kakor tudi z zadnjim obiskom za njegov 85. rojstni dan, ko sem ga skupaj z Vinkom 28. februarja, dan po osebnem prazniku obiskal in mu prinesel sv. obhajilo. Kdo bi si mislil, da bo že koncem tega istega tedna, to je v zacetku meseca marca moral v bolnico, od koder se ne bo vec vrnil. Prvo soboto v marcu sem imel krstno slavje v Malmö, o cemer ste brali v aprilski Naši luci. To isto soboto me je poklical Štefanov prijatelj Vinko in me prosil za poslednje maziljenje za Štefana, kar me je zacudilo, saj smo v ponedeljek praznovali njegov rojstni dan. Upal sem, da bo Štefan zmogel preživeti to noc. In res, hvalabogu me je v nedeljskem jutru poklicala hci Katarina in povedala, da je še samo malo casa za našega velikega prijatelja in dobrotnika Štefana. Hvalabogu smo uspeli urediti enega sobratov iz Göteborga, ki je uspel še pravi cas podeliti dragemu prijatelju Štefanu poslednje maziljenje, oziroma sv. popotnico, kot temu recemo. Ce si je kdo to zaslužil, potem si je to prav on, ki mu je bila nedeljska sv. maša nekaj svetega, ceprav je »moral« voziti z avtom s podeželja v mesto skoraj dve uri. Ampak za Štefana to ni bil noben problem. Pa sv. spoved in sv. obhajilo, to je bilo zanj nekaj svetega in nujnega. Brez tega ni mogel živeti. Prav tako je iz vere crpal moc za tisto znano prekmursko gostoljubje. Od njega se ni smelo iti lacen, pa tudi žejen ne. Koliko slovenskih gostov, ki so prišli za Binkošti na romanje v Vadsteno je bilo deležnih njegovega gostoljubja. Pri oltarni mizi se je ucil gostoljubja in je tako uresniceval Jezusovo povabilo: Pojdi in tudi ti tako delaj. Njegova ljubezen se je razdajala za tri hcere ter vnuke in celo pravnuke. Kakšno veselje so mu bili vsi njegovi domaci. Vendar je kot verni Prekmurec imel odprto srce za mnoge druge. Njegova »strast« je bila pridelava zelenjave, naj bo na podeželju, ali pa na otoku Öckerö, kjer je od svoje švedske »mame« Ingeborg podedoval na otoku Öckerö skromno, a tako domaco hišo, ki je bila znana po gostoljubju in to po prekmurskem gostoljubju. V sredini 60-tih let prejšnjega stoletja in tudi tisocletja ga je pot iz Prekmurja preko Italije pripeljala na Švedsko. Štefan je bil zelo znajdljiv in prakticen ter si je hitro našel delo v Volvo in tudi v SKF, v tovarni kroglicnih ležajev. Kasneje se je zaposlil v Ahsell, od koder je odšel v zaslužen pokoj, ki ga je znal na zelo preprost in skronem nacin tudi uživati. Posebej je bil v poletnih mesecih med otokom in landet, kot je rekel svoji skromni hišici na pode­želju. Štefan je bil zelo dejaven v Johannesgĺrdenu, kakor tudi v župniji Kristusa Kralja v Göteborgu, kjer smo se od njega še zadnjic poslovili s pogrebno sv. mašo, ki ji je nekoliko kasneje sledil žarni pogreb. Štefan ni bil kar tako, ali nekdo, saj je v zacetku 70-tih let prej­šnjega stoletja bil prvi na Švedskem, ki so mu operirali mehanske srcne zaklopke. Štefan Žalik, Vinko Tomažic in Štefan Vukovic, to so bili veliki kompanjoni, ki so služili v narodni obrambi na Švedskem in so bili na to zelo ponosni. Dragi Štefan, hvala Bogu za vas, za vaše pricevanje o zvestem Prekmurcu, za vašo po­koncno držo, za vaš ponos kot Slovenca, ki ga je na Švedsko pripeljala življenjska pot. Luc vere vas je vodila iz Prekmurja vedno in povsod po svetu. Skrbno ste varovali in negovali ta najdragocenejši zaklad, ko gre za zakramentalno življenje. Sveta maša in srecanje pri oltarju, zakrament pokore in sv. obhajilo, molitev, dobra dela, pomoc cloveku v stiski, tisto velikodušno prekmursko gostoljubje, negovanje pristnega in iskrenega prijateljstva. To je le nekaj skromnih besed zahvale, ki smo jih doživeli v teh letih, ko smo vas srecevali, pa naj bo to na Kortedali, na deželi ali na otoku Öckerö, kjer ste veckrat tudi skupaj z Rožo in Vinkom Tomažicem sprejemali naše goste, ki so prišli kot romarji na binkošti v Vadsteno. Ecce quomogo moritur justus! Glejte, kako umira pravicni! Spravljeni z Bogom, okrepljeni z zadnjim maziljenjem, srecno pot domov v nebesa! Vaš hvaležni Zvonko Podvinski Slovo od Štefana Štefana sem velikokrat srecala, kadar je prišel k maši in po njej smo pri kavi poklepetali. Kasneje sem slišala, da je v domu za ostarele v Tuvah. Štefan je bil vedno zgovoren in prijazen. Ko sem si ogledala sobo za Karlija v domu za osta­rele, sem najprej med vrati srecala Štefana. Bila sem vesela, da bosta dva Slovenca lahko skupaj in si delala družbo. Skupaj sta gledala televizijo drug drugega obiskovala v sobah. 27. februarja je Štefan praznoval 85 let in nekaj dni pred tem sem s seboj prinesla šopek rdecih nageljnov in za h kavi »semlor«. Skuhala sem kavo in skupaj smo preživeli nekaj casa. Ob slovesu mi je dal roko, me objel in se zahvalil za pozornost. Takrat še nisem ve­dela, da je bilo zadnjic. Videla sem, da je bil otecen in nekaj dni pozneje je odšel v bolnico, kjer je tudi umrl. Ko mi je g. župnik sporocil žalostno novico, nisem mogla verjeti, obenem pa sem bila zadovoljna, da smo praznovali njegov rojstni dan. Pogreb in slovo je bilo v katoliški cerkvi na Hedenu, kjer sem srecala njegove hcerke in njihove družine. Vedno je tako lepo govoril o svojih pridnih dekletih. Karliju osebje v domu ni povedalo, da Štefana ni vec. Hodil je trkat na njegova vrata, ki pa so bila zaklenjena. Novico sem sporocila Karliju in dejal je, da ga pogreša. Zelo hitro se lahko konca življenje in prijateljstvo, zato ne pozabite tudi na te sorodnike in drage, ki živijo po domovih. Marija Kolar. PISMA BRALCEV Rezultat volitev v državni zbor 24. aprila 2022 Letošnje volitve je zaznamovala za Slovenijo visoka kar 71 odstotna volilna udeležba. Na volitvah 2018 je znašala samo 53 odstotkov. To dokazuje, da so se volilci navelicali zme­šnjave, ki je vladala zadnji 2 leti. Nenehna imenovanja in odstavljanja visokih, pa tudi malo nižjih državnih funkcionarjev in javni prepiri na družabnih medijih so prešli vsako razumno mejo. Jasno je, da je era Janeza Janše pri koncu, novi mandatar bo kot kaže 57-letni inženir in poslovnež Robert Golob, doslej direktor najvecjega energetskega podjetja GEN-I, cigar stranka »Svoboda« obstaja od januarja 2022. V DZ se je tokrat prebilo 5 strank (doslej 7) in to: Gibanje Svoboda 41 mandatov, SDS 27, NS-KD 8, SD 7 in Levica 5. Izpadli sta LMŠ in Zeleni Slovenije. Posebnost Slovenije; to je že tretja »sveža« stranka, ki je zmagala. 2013 je dobila najvec glasov Alenka Bratušek s stranko Pozitivna Slovenija, 2018 pa humorist in politik Marjan Šarec, katerega je po odstopu januarja 2020 nasledil dosedanji premier Janez Janša. Jožef Ficko Skogshistoriska Sällskapets besök i Slovenien Skogshistoriska Sällskapets 7 dagars besök i Slovenien under mĺnadsskiftet september/ oktober 2021. Vĺra värdar var Niko Rainer med kollegor pĺ GDZ. Niko är sedan länge min vän. Gruppen besökte bland annat trakten kring Idrija, det tekniska museet i Bistra samt bok- och ekskogar i Brežiceregionen, längs Savas dalgĺng. Inskickat av: Staffan Berg Den efterlängtade ĺrliga resan till allas vĺrt älskade Vadstena Den efterlängtade ĺrliga resan till allas vĺrt älskade Vadstena Tvĺ ĺr av väntan, längtan men i ĺr blev den äntligen av – den ĺrliga pingstträffen i Vadstena! Liksom tidigare ĺr, hyrde vi i slovenska föreningen Köping en buss och ĺkte pĺ vĺr traditi­onella pilgrimsfärd. Jag har varit med sĺ länge jag kan minnas och ser varje ĺr jättemycket fram emot denna träff. Mĺnga fina minnen har skapats där, kära ĺterseenden, tradition-senlig inledning av träffen med mässa och sedan fest med bra musik. I ĺr var det lite extra, förutom alla jubileer, mina favvisar förgyllde nämligen festen! Jag pratar självklart om kvintett DORI – det var ”bara” 26 ĺr sen vi lärde känna varann just i Vadstena när de var här för första gĺngen och igĺr var de här för 4e! Processen mellan kyrkorna – precis som vi alla minns den. Vi fick turisternas och Vad­stena-besökarnas uppmärksamhet tack vare vĺra fanor, sĺng och vĺrt flera meterlĺnga process-tĺg. Vĺr lind stĺr kvar där den planterades för mĺnga ĺr sen nu, dĺ liten och tanig, nu stĺtlig och grön – även den fick sig en pĺhälsning av oss. Men! Nĺgot nytt fĺngade min uppmärksamhet där, pĺ kyrkogĺrden. Nĺgot som gjorde att det stack till i mammahjärtat och fick mig att reflektera över livet, föräldraskapet, orättvi­sorna. Esmeralda, även kallad Lilla hjärtat ligger begravd där. Ni vet den där sockersöta, glada dockliknande flickan som hittades avliden ĺr 2020 efter att ha misshandlats och dödats av sina föräldrar? Hon, som fick smaka lite pĺ, även om under mycket kort tid, den där tryggheten alla barn har rätt till, fĺ vara barn och leka och leva som alla andra trygga barn – inte hos sina biologiska föräldrar men i ett LVU-hem. Placeringen där av-slutades dock eftersom hennes biologiska föräldrar ville ha hem henne – vilket de ocksĺ fick. Samma flicka som därför, pga starka föräldrarättigheter, heller inte hann uppleva sin barndom, skolgĺng, dagar fyllda med lek, barnsĺnger, skratt och busiga pĺhitt, hon hann bara bli tre ĺr när hon pĺträffades död. Dödad av sina föräldrar. Föräldrar som inte var menade att vara föräldrar. Utöver föräldraskapet, ĺtar man sig även ett livslĺngt ansvar för de man sätter till världen. Det är ibland krävande, stressigt, os­ jälviskt, ett evigt pusslande i en livslĺng investering – ju mer man ger, desto mer fĺr man tillbaka. Det ger en även en villkorslös kärlek och massa bra energi – tack och lov övervinner det även den jobbigaste trotsen! Alla är dock inte menade att vara föräldrar, Lilla hjärtats ”föräldrar” är nĺgra av dem, tyvärr. (min ĺsikt) Träffen fortsatte enligt tradition – träff pĺ nunnornas bakgĺrd, med mat, dryck och slo­vensk musik! I festlokalen var stämningen pĺ topp! Dans, kulturprogram, ĺterigen dans, mat och dryck och fest hela natten lĺng! Jag vill rikta ett stort Tack! till allas vĺr Zvone, som ĺrligen ser till att vi träffas i allas vĺrt älskade Vadstena, tack till alla som var med och genomförde denna träff, till kvintett DORI som nog gärna kommer igen, till nunnorna och Vadstena som ĺrligen tar emot oss. Tack även till er, som bĺde genom stora och smĺ saker möjliggör att vĺra barn fĺr vara barn – att de fĺr vara trygga, lekfulla och fĺr växa upp i en värld där de är välkomna, önskvärda och ger oss vuxna den villkorslösa kärleken som bara ett barn kan ge. Tack! Med ännu fler oförglömliga minnen begav vi oss hemĺt till Köping igen. Tacksamma för ännu en trevlig pingstträff innehĺllandes massa härliga möten, utbyten, minnen och sĺ­klart även dansgolvsröj! Mina tankar gĺr dock även till Lilla hjärtat som nästa ĺr ska fĺ ett ljus frĺn mina barn pĺ sin grav. Skrivet av Suzana, mamma och tredje generationens sloven i Sverige CETRTEK, 30. JUNIJ 2022, LJUBLJANA • Ob 18. uri v NUK-u voden ogled razstave z naslovom Plecnikova knjižnica in koncert Ljubljanskih Madrigalistov v Veliki citalnici PETEK, 1. JULIJ 2022, NOVO MESTO • Posvet z naslovom Prva, druga in post-Jugoslavija v vcerajšnjih in sodobnih slovenskih selitvah • Predavanje o Maksimu Gaspariju z naslovom Iz naroda za narod (Knjižnica Mirana Jarca) SOBOTA, 2. JULIJ 2022, NOVO MESTO • Finale 7. nogometnega prvenstva Slovencev po svetu na (stadion Portoval) • Razstave: Maksim Gaspari, Moj košcek Slovenije, 30. obletnica Izseljenskega društva Slovenija v svetu (Knjižnica Mirana Jarca) • Ob 16h lutkovna predstava Mala carovnica, Mladi Celovcani (Glavni trg) • Ob 17h nastopi zamejskih in izseljenskih folklornih skupin, zborov, komornih zasedb in solistov (Glavni trg) • Ob 19.30 koncert Prifarskih muzikantov in razglasitev zmagovalcev nogometnega prvenstva (Glavni trg) NEDELJA, 3. JULIJ 2022, LJUBLJANA • 28. tabor Slovencev po svetu (Zavod sv. Stanislava) Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marrat68@hotmail.com VELEPOSLANIŠTVO Republike Slovenije Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin Slovenska föreningen i Stockholm c/o Rok Ogrin Grindtorpsvägen 41 lgh 2001; 183 49 Täby slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgĺrden28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien