25. MAR. 1965
LETO IV. -ŠT. 12
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA ‘i. INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NlKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO KRANJ
Po V. kongresu Zveze komunistov Slovenije
IZVOLJENO NOVO VODSTVO ZKS —
Sprejeta resolucija o nalogah
KOMUNISTOV
Na sobotnem plenumu zasedanja so izvolili novi CK ZKS ter kontrolno in revizijsko komisijo. Za politič-Tjega sekretarja CK je bil izvoljen MIHA MARINKO, medtem- ko je VIKTOR AVBELJ postal sekretar za družbeno ekonomske odnose, ALBERT JAKOPIČ se-	.	,, ... T .
kretar zh organizaoijska vprašanja in STANE KAVČIČ pr?t*kU te,den ?° °b1is^a,,i *Iskro« predstavniki romunske elektronske industrije, ki so po Sekretar za ideološko delo. Iz 99-članskega CK so iz., °gletd« „»ekatenh Iskrinili tovarn izmenjali mnenja s predstavniki »Iskre«, hkrati pa volili 17-članski izvršni komite, posebej pa še 15-član- ugotoviU' da bi bu° gospodarsko sodelovanje vsekakor zelo koristno sko kontrolno, ter 9-članško revizijsko komisijo. V IK CK ZKS so bili izvoljeni še: ing. Marko Bulc, Vladimir Krivic, Tone Kropušek, Franc Leskošek, Ivan Maček, Franček Mirtič, Franc Popit, Tine Remškar,
Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Janko Smole, Vida Tomšič in Boris Ziherl.
Obisk romunske delegacije
Za češkimi, madžarskimi in	voju naše proizvodnje, zlasti	nakup električnih gramofo-
-vzhodno nemškimi predstav-	elementov, po ogledu tekoče-	nov, styroflexnih kondenza-
[ Resolucija Vi kongresa na-	znanja in za oblikovanje so- iSi so se mudili pretekli te-	ga traku v Kranju pa je pro-	torjev, plastičnih ; in žičnih
laga komunistom, da se od- cialističnih moralnih vrednot den 'nas tudi romunski sila za podroben študij naše- uporov, potenciometrov, avto-ločno borijo Zoper škodljivo in tovariške solidarnosti med Predstavniki elektronske in- ga tehnološkega postopka in električne opreme itd. Okvirih. protislovno miselnost, po ljudmi.	. dustrije. .Osemčlansko dele- primerjavo našega sistema no pogodbo za električne gra-
(kp-teri je.mogoče po eni ¿lati .Izkušnji,., fci jih pridobiva §acij<> je vodil ing. Hero Arer telefonije zaradi razgovorov, mofone _so sicer že sklenili, obsojati administrativne po-	človek v vsakdanji družbeni	steanu.ki je v Bukarešti teh-	ki jih trenutno vodi o naku-	vendar je zaradi .meddržavne
šege v gospodarstvu, neeko-	praksi, ga nenehno vodijo k	direktor v generalni di-	pu licence pri Ericssonu na	zamenjave blaga potreben še
nomske odnose v primarni povezovanju individualnega .akciji elektrotehnične indu- Švedskem. ;* .	ustrezni dogovor na višji rav-
deiitvi družbenega proizvoda in družbenega interesa Vse	Razgovori so potekali v do- ni tako da pogodba še ni
ih centralizacijo sredstev,	to nalaga socialističnim si-	Med tridnevnim bivanjem	cela prijateljskem vzdušju in	dokončna,
hkrati pa zahtevati centralna	lam predvsem pa komuni-	\ Sloveniji so si gostje ogle-	sopo pretresu vseh želja in	Gostje so si po uspešnem
investicijska sredstva, , sub-	stom dolžnost da podpirajo	ra * 7 proizvodnjo v tovarni	možnosti dali ob koncu na-	zaključku ogledali nekaj turi-
vericije in regrese, centralno razvoj vseh vrst organizacij kondenzatorjev _ v Semiču, slednjo^ sliko: sodelovanje stičnih zanimivosti Slovenije, oskrbovanje gospodarstva z	zlasti še vseh vrst šol, delav-	»Šumniki« v Horjulu »Av-	med našim podjetjem m pod-	natQ so od tovaIi | Beo-
devizami, obratnimi sredstvi,	ske univerze z večernimi po-	VT .N“V ?ortcl’	JDetJ1 doktronske industnje v	kjer so podpisali pro-
«¡nrrainam,- in f^nf»raiin	»Aparatih« v Ljubljani, »Av- Romuniji bi bilo vsekakor f . ; J \	| y .
surovinami m energijo. . liticnimi šolami, kulturna, f fi.; Prvann »Elektrb- koristno Potekalo nai hi zla- iSfet 0 celotnem-sodelovanju
ifelP drU‘	Kmnk ZzH s« po ¡¡¿SlftH zaS- Svsomi tovarnami jugosio-
jalce števdne nove odgovor-	H/* TT	strf^'a^v, P053'
¿oHoi;.» hnli „ ,.	. v j , , v Šentjerneju. Romunska de- mezmh področij. Glede pro- s katerimi so imeli predhod-
uosti saj morajo ceaaije. DOij mati se morajo zato. da bodo , -	..	., . » , . - ...	.. . ,	_	__
samostoj'no in kvalificirano	J ’	leeracna ie v Dogovorih izra- diaie naših Droizvodov so se ne dogovore..
(Dalje na 6. sirarji) žila veliko presenečenje o nd- člani delegacije zanimali za
M. K.
odločati tako- a pogojih in
sredstvih svojega dela’ kot ■	____________________________________________5_______;_________?__________________________________
tudi po racionalnem razftola-
ganju z njegovimi sadovi. _ «i,	->	•	I	i	vi	ključka ali predlog zasluži to
gPlteifSf Nagrade za izredne dosežke
mi pojavi, ki bi lahko diskre-	.	..	,	,.	.	, »<.. ,	vanje izveh dosežkov, ki spa-
datirah samoupravljanje: in Statut našega podjetja v kovnih dosežkov, da bi po- na vseh področjih dejavnosti da;o v okvirPravilnika o izu-delitev po delu, prav tako	svojem 71. členu predvideva,	večali 'ifitere® za delo in	podjetja. Ta način nagraje.va-	m-h	^
pa tudi s poizkusi, da bi se	da tovarne prispevajo iz sred-	bolj kvalitetno reševanje po-	nja gre zlasti v smeri, da	kej.	.	na	teh
uveljavljala nesocialistična;	štev namenjenih za oseb. do-	sameznjh nalog. Istočasno je	spodbudi člane kolektiva,	podro£j;h regulirano s tem
neekonomska merilh in vred-	hodke tudi .sredstva, ki slu-	bil zadolžen finančni sektor,	strokovnjake, da s svojimi	K^vitojkoto Dodelitvi do.
netenje dela. Zato je 'treba	žijo za dodeljevanje občasnih	da ob sestavi gospodarskega	predlogi na vseh mogočih	Učenih nagrad za izredne do-
posameznikom iii organizaci-	nagrad. Nagrade iz tega škla-	plana podjetja za leto 1965 re-	področjih pripomorejo k eko-	sežke moramo še nadalje gle-
jam onemogočati, da bi pri-	da še lahko dodelijo za izred-	zervira za nagrajevanje izred-	nomični rešit,Vi raznih pro-	datf da iahyh taki „redlogi
dobivali dohodek, ki’ni zaslu-	ne dosežke na vseh področ-	nih dosežkov 10 milijonov	blembv, katerih v. podjetjujai_	rrj^*f • nodietiu ne samo
žen z "delom.	jih dejavnosti podjetja. O de-	din.	Prav tako se je zadol-	malo. Jasno je, da te nagra-	premoženjsko korist “ampak
Delovni učinek: se v proce-	litvi .nagrad pa odloča uprav-	žilo,	da še v našem glasilu	de	ne morejo biti podeljene	tafl.	kdt-
su Samoupravljanja razvija v	ni odbor, podjetja.	Iskra s posebno objavo opo-	za	splošno dejavnost, ki spa-	n . zmanjša'n.-e napora de>
celovito osebnost, ki uveljav-	Upravni odbor podjetja Je	zori	vse člane kolektiva in	da	v redni delokrog posamez-	javcev laži e reševanje dolo-
Ija svojo ustvarjal, tako v pro- tako že na svoji 26. seji dne .vodje posameznih enot na to, nega člana našega kolektiva,	¡nd Nagri-
izvodnji materialnih'dobrin, 8. 1, 1965 sprejel sklep, da se da bo'upravni odbor podjet- ampak le za nek izreden do- da se ^o lahko podeiila'tudi kot v oblikovanju humanih bodo nagrade za izredne do- ja pred: 1. majem in pred sežek na_ določenem področ- skupinj ¿g ^ „¡¡hov pred--svobodnih odnosov med	sežke podeljevale, dvakrat let-	29, novembrom podeljeval na-	ju, kateri gre zlasti- za tem,	j za zboljJžmje r^ultat več
ljudmi. Da bi pospeševali ta	no'.' in sicer" pred 1. majem	«rade. "ža -izredne dosežke.,	da čimbolj ekonomično reši	ylaVlmf kotektiv^ Podeljena
Proces, morajo zlasti komu-	in pred 29/ novembrom. Na	Predlogi za. nagrade pa mora-	posebne probleme, pa bodisi-,nagrada	bo	tudi veliko	prizna-
ndsti vplivati, da bi organi	svoji zadnji šejj dne 19. 3,	jo prispeti upravnemu odbo-	na tehničnem, ekonomskem -	.	...	•	y	-
nje pa bodisi posamezniku
samoupravljanja izpopolnili 1965 pa je upravni odbor oh ru podjetja do 15. aprila ozi- ali drugem, področju dejavno- au skupini za njihovo- delo. vsebino svojega delovanja, da priliki poročila o poslovanju roma do 15. novembra. ;«r>*sti podjetja.	Da-: bomo ' lahko že letos
bi delovali čimbolj kot celo-	podjetja za leto 1964 ponovno .	Iz teh zaključkov je torej	Posebna komisija, ki jo! bo	¿koj. j ^ -a podeljeVali navit kolektiv, da bi poleg, re-	obravnaval : to problematiko/razvidlro, da bo v tem letu	imenoval upravni _odbor bo	grade ¿aj. ustrezni predlogi
Sevanja gospodarskih iii teh-	inlsprejel sklep, da'se^do me-	že pred 1. majem 1965 lahko	vse te predloge morala čim-	pa tiodasi iod strani članov ko-’
ničnih- vprašanj1 skrbeli “tudi	seča oktobra 1965 pripravi po-	upravni .odbor podjetja poder	bolj skrbno pregledati in ob	jektiva. ali r>a ustreznih nad
izvedencev	•	..	,
za kulturno življenje delovnih seben organiaricijski predpis lil našim članom kolektiva pomoči raznih ljudi, za napredek njihovega za posebno nagrajevanje strm nagrade za izredne dosežke strokovnjakov priti do
(Dalje na 8. strani)
K članku:
,Okrnjene pristojnosti proizvajalcev'
V 9. številki »Delavske enotnosti« z dne 4. marca t. L je izšel članek izpod peresa novinarja Milana Živkoviča pod naslovom »Okrnjene pristojnosti proizvajalcev«. V tein sestavku pisec poroča o nedavnem sindikalnem posvetovanju v Kopru, kjer so med drugim razpravljali o tem, da se v združeni ISKRI program, sprejet ob združitvi, ni odvijal skladno s hotenji združenega podjetja in, da so se v ISKRI celo pojavile centralistične težnje tako v upravljanju, kakor tudi gospodarjenju današnje ISKRE.
O vsebini omenjenega članka je na svoji 8. seji obširno razpravljala komisija za organizacijo in • razvoj delavskega upravljanja pri DS podjetja, kateri so prisostvovali tudi predstavniki sindikata in uprave podjetja. Komisija je prišla po razpravi do zaključka, da vrsta navedb v sestavku novinarja »Delavske enotnosti« ne ustreza dejanskemu stanju in nam je s tem v zvezi poslala naslednji sestavek.
kor ga tudi imenujejo »skupni Žakelj« osvaja v celoti tudi novi zakon o podjetjih. Zato vsakršna razprava o tem problemu, ki je sicer vsekakor zelo važen v okviru integriranih podjetij, mora iti v smeii teh, z zakonitimi predpisi urejenih načel. Ta, stvar bo takoj v celoti jasno rešena, ko bodo vse tovarne v okviru našega podjetja poslovale brez izgub in se ta problem prelivanja sredstev potem ne bo več pojavljal. Toliko v opozorilo tudi piscu,
(Dalje na 6. strani)
Prodaja v februarju 1965		
Operativni plan	Realizacija	
Prodajni oddelek za februar 1965	februar 1965	%
v 000	v 000	
ZVEZE		88
NAPRAVE		73 j
MERILNA TEHNIKA		108
STIKALNA TEHNIKA		93
AVTOELEKTRIKA		94
ELEMENTI		90
ŠIROKA POTROŠNJA		101
Skupaj: 3,000.000	2,819.938	94
REZERVNI DELI 130.000	151.210	116
SKUPAJ: 3,130.000	2,971.148	95
V prvem odstavku pisec govori o upravljanju od »zgoraj«, pri čemer misli na delo -ožjega in razširjenega kolegija kot izključno posvetovalnih organov generalnega direktorja v vprašanjih gospodarske politike podjetja, tekoči problematiki poslovanja fa koordinaciji dela. V ožji kolegij.so vključeni direktorji sektorjev, v širši kolegij pa direktorji tovarn in kot posvetovalna organa prek generalnega direktorja prenašata predloge za organe upravljanja podjetja, prek direktorjev tovarn pá predloge za samoupravne organe v tovarnah. Niti na ožjem, niti n? širšem kolegiju, nikdar ne sprejemajo meritornih odločitev glede poslovne politike podjetja, ker je pač to izključna pravica samoupravnih organov.
Glede na to je povsem neutemeljena ugotovitev avtorja, da gre za nekakšno di-rektivno vlogo obeh kolegijev. Dejansko le-ta prek general-niega direktorja samoupravnim organom podjetja in prek direktorjev tovarn samoupravnim organom tovarn le predlagata določene rešitve, o katerih pa samoupravni organi povsfem samostojno sklepajo, jih sprejmejo aii pa zavrnejo, kakor se je to doslej že marsikdaj primerilo.
Nadalje ne drži ugotovitev v članku, da je za preteklo leto bil naši tovarni avtoelek-tričmih izdelkov v Novi Gorici s sjrani vodstva podjetja vsiljen proizvodni program v vrednosti 9 milijard dinarjev, katerega kolektiv tudi ni uspel realizirati. Kot običajno je bil predlog.gospodarske-ga plana najprej predmet temeljitih razprav na samoupravnih organih v tovarni. Sele nato je o njem 24. julija razpravljal delavski svet podjetja in ga končno tudi sprejel, ker predstavniki tovarne v Novi Gorici ob samem sprejemanju plana pač niso imeli nikakršnih pripomb. Na zasedanju delavske-ga 'sveta dne 6. novembra je bila nato razprava o rebalansu gospodarskega plana, pri čemer je bil za tovarno v Novi Gorici sprejet plan v višini 7,831 milijarde dinarjev. Na tem zasedanju - so predstavniki tovarne sicer izrazili dvom, da bi plan lahko realizirali, vendar pa ga je končno DS podjetja sprejel, To-.
rej ni šlo pri tam za diktat »od zgoraj«, pač pa za sklep najvišjega samoupravnega organa, ki edini lahko meritorno odloča o tako pomembnem vprašanju in čigar voljeni člani so tudi predstav; niki prizadete tovarne.
Nadalje avtor članka navaja izgubo samostojnosti organov samoupravljanja v tovarnah in pri' delitvi ustvarjenega dohodka v posamezni tovarni, kakor tudi izgubo lastnega žiro računa. Prav nič pomembno ni," če tovarna v okviru podjetja ima ali nima svojega lastnega žiro računa, niti ne za njeno samostojnost v upravljanju, niti to ne more vplivati na ekonomiko poslovanja posamezne tovarne, ker ¡gre dejansko le za več ali manj finančno tehnično vprašanje.
Glede ugotavljanja'celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka na ravni tovarn je v. statutu- podjetja ISKRA jasno j določilo, ki pravi, da je ugotavljanje celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka ter njegove delitve, kakor tudi vprašanje delitve osebnih dohodkov v izključni pristojnosti samoupravnih organov tovarn. Povsem jasno pa je, da v danem primera prihaja do prelivanja sredstev iz tovarne v tovarno, ker pač nekatere tovarne poslujejo z izgubo.
V skladu s sedaj obstoječo zakonodajo glede zakona o prispevku iz drugih gospodarskih organizacij, se izgube, nastale v enotah isjega podjetja pokrivajo iz dohodka drugih enot. To stališče je akceptiramo tudi v določilu člena 10. Ustave; SFRJ, ki se glasi, da -moral organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji deloynim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, Jd pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o^vprašanjih de* la, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka ter o drhgih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja, hkrati pa se mora zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.
To načelo v celoti osvaja tudi nori osnutek zakona o podjetjih. To, tako imenovano podjetniško načelo ali ka-
Osnutek organizacije prodaje in nabave
DS je ob sprejetju statuta sprejel sklep, da je treba temeljito proučiti bodočo organizacijo podjetja. Na osnovi tega sklepa in razprav je organizacijsko kadrovski sektor napravil vrsto analiz z vidika vloge skupnih služb podjetja. Ob razpravah o teh analizah ¿n problemih, ki nastopajo v poslovanju »Iskre«, smo prišli do spoznanja, da potek nekaterih subjektivnih osebnih vplivov zavira naša prizadevanja za hiter, gospodarski vzpon, kot tudi objektivne okoliščine.
Sedanji organizacijski principi so odraz prehodnega značaja, madaljni procesi pa kažejo, da bo treba ISKRO tesneje povezati in organizirati po nekaterih skupnih vsebinskih vezeh. Razčiščevanje optimalnega skupnega proizvodnega programa, specializacija tovarn, modernejši način proizvajanja, mehanizacija poslovanja in razširjeni obseg poslovnih do-gofikov narekujejo povsem drugačne prijeme v medsebojni povezanosti in. vodenju.
Z ozirom na vse ugotovitve je org. kadrovski sektor nakazal nekatere strokovne rešitve, Uri jih je v obširnih razpravah obdelal s prizadetimi organizacijami. Projekt organizacije kaže, da so osnovni nosilci organizacijske delitve razvoj, proizvodnja in prodaja. Panoge so razdeljene po Strokovnih sorodnostih razvoja, tehnologije in prodaje. Kakšno bo posamezno grupiranje v podjetju bo nakazal II. del elaborata, ki je v delu.
Temeljiteje je bal obravnavan komercialni sektor, ki ga, kot kaže osnutek, ne bo več, temveč bo PRODAJA, ki zajema v svoj obseg sedanjo prodajo in izvoz. Uvoz dm tisti del domače nabave pa, bi jo je izvajal do sedaj GNO, pa bo združen v NABAVO.
Sef organizacijske službe ing. Rudi Vavpotič pravi o tej spremembi tole: »Notranja organizacija Prodaje, ki naj odpravlja v bistvu kompleksne prodajne akcije »ISKRE«, bo organizirana tako, da bo imela svoje osnovne prodajne enote — filiale — doma;, kakor tudi v tujini; centrala pa bo. usmerjevalec kompleksne
prodajne politike, analizator in poslovno mehanizirani center ža blagovni promet. Taka vloga pa zahteva, da ima Prodaja notranjo organizacijo po panogah, ki strokovno lahko vplivajo in intervenirajo tako tržišču kakor tudi v proizvodnji in razvoju.
Team (tim) vseh zgornjih f aktorj ev-razvoja, proizvodnje in prodaje je tisti, naj-rišji forum, ki odloča o kompleksni -politiki in ekonomiki določene panoge in predlaga dokončne strokovne rešitve tako samoupravnim organom vseh 3 grupacij, kakor tudi' sanioupravnim Organom' podjetja. Taka medsebojna povezanost in specializirana poslovnost, bo dala jasen in odgovoren odraz ’ tej organizaciji; ki bo -odgovarjala za kompleksne prodajne dogodke in-dosežene cene doma in v tujini. Sprejeta poslovna politika v organih samouprave se bo lahko vitalno uveljavila v operativnem izvajanju, ker na osnovi jasnih dogovorov in -ekonomičnih kazalnikov ne bo več objektivnih organizacijskih pogojev, za subjektivistične osebne vplive.
Kar -se tiče NABAVE kot Upravne službe, ki se bo ba-vila z nabavo uvoznega! in nabavo domačega materiala,
smo v načelu mišljenja, da se bo morala specializirati v perspektivi po grupah materialov. Imeti mora izrazito vlogo . duhovnega karakterja kot zbiralec potreb, analizator ekonomičnosti nabave materialov, zasledovalec terminskih dobav, usmerjevalec nabav materialov standardnih izvedb itd..
Vloga nabavne službe ne sme - prekoračiti kompetenc današnje vplivnosti: za vse drobne; in individualne nabave skrbe same nabavne službe tovarn. Nabavna služ-ba ni ¡noben upravno "nadrejen forum nabavnim Isluž-bam tovarn, -temveč je koordinator skupnih nabav s ciljam dosegati pri dobaviteljih nižje oene in podobno.«
Bralcem smo nanizali le . nekaj misli iz obširnega elaborata, ki so ga prejeli samoupravna organi tovarn z namenom, da ga podrobno analizirajo. Organizacijsko kadrovski sektor je omenjena stališča predložil UO podjetja, kd jih je že načelno sprejel in jih bo v,kratkem predložil DS podjetja.
V tej zvezi je bil sprejet sklep, kar nakazujejo tudi pravila statuta podjetja, da o teh spremembah razpravljajo organi tovarn in dajo k osnutku morebitne pripombe.
Dobri obeti za naše varilne naprave
Iz prodajnega oddelka PSO .smo izvedeli razveseljivo norico, da se maše varilne naprave na domačem trgu vedno bolj uveljavljajo. Za primer navajamo ladjedelnico Uljanik v Puli, kjer že nekaj časa z Uspehom varijo nove ladje z našimi varilnimi aparati TIGVAR 500. Z njimi so zelo zadovoljni. Prav tako je dobro uspela demonstracija varilnega aparata MI-GVAR 500 v ladjedelnici v Kraljeviči. Tu so nameravali nabaviti podoben varilni aparat iz Francije, vendar so to namero po demonstraciji maše varilne aparature' v celoii opustili, ker so se prepričali, da naš MIGVAR 500 vari bolje od francoskega.
To so lepa priznanja za tovarno električnih aparatov.
ki te varilne aparate izdeluje, hkrati pa tudi vzpodbuda, .da bo le-ta, družno z Zavodom za avtomatizacijo, še bolj pospešila predvidene spremembe in poenostavitev aparatov MIGVAR 500,. ki bodo prav gotovo našli pot tudi v druge maše ladjedelnice in tovarne, ki jih bodo lahko s pridom uporabljale v svoji proizvodnji.
•-r-
Dopisujte v
»Iskro«
NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43

V obratu avtomatskih telefonskih naprav - ISKRA KRANJ
bodo potrebni naslednji sodelavci:
OBRAT £TN Samostojni korespondent Pogoj: ekonomska srednja šola Kurir -
PROIZVODNJA Šef proizvodnje
Pogoj: strojna fakulteta II. stopnje in ustrezna praksa Korespondent
Pogoj: ekonomska srednja šola
3	urejevalci
Pogoji ličar z ustrezno prakso
GALVANIKA Vodja galvanike Pogoj: tehniška srednja šola — kemijski oddelek
4	urejevalci Pogoj: galvanizer z ustrezno prakso
LABORATORIJ
OBDELOVALNICA Administrator cbdelovalnice in delavnic za površinsko obdelavo Pogoj: znanje strojepisja in stenografije 2 čistilca 8 čistilk
DELAVNICA ZA OGRODJA IN OHIŠJA 2 vodji izmene Pogoj: VK ključavničar z ustfezno prakso Urejevalec stiskahiic Pogoj: VK orodjar ali VK ključavničar z ustrezno prakso Urejevalec vrt. in rezk. strojev Pogoj: VK ključavničar z ustrezno prakso Urejevalec za taziglanje Pogoj: VK ključavničar « z ustrezno prakso Obračunovalka OD ' Pogoj; nepopolna srednja šola
DELAVNICA ZA STRUŽENE DELE
2	vodji Izmene Pogoj: VK strugar alt VK rezkalec z ustrezno prakso 2 urejevalca končnih stružnic Pogoj. VK strugar z ustrezno prakso	,'"	. .
Urejevalec revolverskih stružnic Pogoj: VK strugar z ustrezno prakso
4 urejevalci avtomatskih stružnic Pogoj: VK strugar z ustrezno prakso
Urejevalec avt. str. in razigl.
Pogoj: VK ključavničar z ustrezno prakso 2 urejevalca za ozobč. in rezk. stroje
Pogoj: VK rezkalec z ustrezno prakso
delavnica za štancane dele
2	vodji izmene Pogoj: VK orodjar z ustrezno prakso 4 urejevalci stiskalnic Pogoj.: VK orodjar ali	‘
VK ključavničar z ustrezno prakso
Urejevalec vrtalnjh strojev ■ Pogoj: VK ključavničar ;
ž ustrezni, prakso Urejevalec za raziglanje Pogoj: VK ključavničar z ustrezno prakso
lakirnica
Vodja lakirnice
Pogoj: srednja tehniška šola — kemijski oddelek ali tehnična tekstilna šola — \ ■kemijski oddelek in ustrezna praksa
Laborant
- Pogoj: Jaborantska srednja šola
MONTAŽA TELEFONSKIH ELEMENTOV
Administrator oddelka Pogoj: znanje strojepisja in stenografije.
LINIJA PLOŠČATEGA RELEJA Razdeljevalec dela
LINIJA KOORDINATNIH STIKALNIKOV Vodja montažne linije Pogoj: tehniška.srednja šola — strojni ali elektro oddelek
. TEHNIČNA PRIPRAVA PROIZVODNJE ‘
šef tehnične priprave proizvodnje Pogoj: strojna fakulteta II. stop-, nje in ustrezna praksa Korespondent
Pogoj: srednja ekonomska šola TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE Vodja oddelka
Pogoj: strojna ali elektro fakulteta II. stopnje in ustrezna praksa Tehnolog za površinsko obdelavo Pogoj: fakulteta II. stopnje — kemijski oddelek in ustrezna praksa Tehnolog za centrale Pogoj: elektro fakulteta II. stopnje — Šibki tok in /ustrezna praksa 3 tehnologi
Pogoji a trojna ali elektro fakulteta I stopnje in, ustrezna praksa
8 tehnologov
Pogoj: srednja tehniška šola — strojni oddelek	(3)
elektro oddelek	(4)
kemijski oddelek	(1)
2	tehnologa
Pogoj: srednja tehniška šola — strojni ali elektro oddelek Konstrukter orodij Pogoj: srednja tehniška šola — strojni oddelek in . ustrezna praksa
Vodja skupine za preizkus orodij in naprav
Pogoj: srednja tehniška šola —• strojni oddelek in . ustrezna praksa Orodjar
. Pogoj: VK orodjar z ustrezno prakso Vodja administracije Pogoj: ekonomska srednja šola
3	daktilografi
Pogoj : Znanje 'strojepisja in stenografije Tehnični administrator Pogoj: nepopolna srednja šola -in ustrezna praksa 3 arhivarji
Pogoj: dokončana osemletka
V
Kontrolni tehnolog za električne meritve
Pogoj: fakulteta II. stopnje el. teh. šibki tok (merilne naprave) in ustrezna praksa.
2	kontrolna tehnologa
Pogoj: srednja tehniška šola strojni oddelek	(1)
kemijski oddelek	(1)
ODDELEK ZA KALKULACIJE, NORME IN ANALIZE
Vodja oddelka Pogoj: ekonomska fakulteta
II.	stopnje in ustrezna praksa
3	normirci za ploščati rele; koordinatni stikalnik, telefonske aparate in elemente, enote, centrale in žične oblike
Pogoj: srednja tehniška šola, elektro oddelek in ustrezna praksa 2 normirca za obdelovalničo Pogoj: srednja, tehniška šola, strojni oddelek in ustrezna praksa S Normirec za površinsko obdelavo Pogoj: srednja tehniška šola, kemijski, oddelek in ustrezna praksa 2 predkalkulanta
Pogoj: ekonomska, srednja šola z , nekaj prakse Analitik kalkulacij Pogoj: ekonomska fakulteta
I.	stopnje, in .ustrezna praksa ,'
2	analitika tehnoloških postopkov Pogoj: strojna fakulteta .
I.	stopnje in ustrezna praksa
3	pomožni kalkulanti
Pogoj: ekonomska srednja šola, (lahko začetniki)
Tehnični administrator Pogojfpepopolma srednja šola [
ODDELEK ZTP IN ŽA TEKOČE KONSTRUKCIJE
Vodja oddelka za zasledovanje proizvodnje in za tekoče konstrukcije Pogoj; elektro fakulteta, šibki tok II stopnje in ustrezna praksa v telefoniji .
Konstrukter mehanskih konstrukcij Pogoj: strojna fakulteta I. stopnje in. ustrezna praksa
4	konstrukterji
Pogoj: srednja feKniška šola — elektro oddelek	(3)
strojni oddelek ,	-	(1)
2 TT mehanika
Pogoj: VK ali KV TT mehanik z ustrezno konstruktersko prakso'
2 tehnična risarja Pogoj: znanje tehničnega risanja
POMOŽNA ORODJARNA Vodja pomožne orodjarne Pogoj: srednja tehnična šola in ustrezna orodjarska praksa Mojster strojne obdelave . Pogoj: VK strugar orodjar ali - -VK rezkalec orodjar in ustrezna praksa Strojni orodjar — specialist Pogo: VK brusilec orodjar ip ustrezna praksa \
Samostojni strojni orodjar Pogoj: VK strojili orodjar' in ustrezna praksa
2	mojstpa orodjarja
Pogoj,: VK orodjar ža produkcij' ska in montažna \prodja in ustrezna praksa
3	orodjarji za montažna orodja Pogoj: VK ročni orodjar in ustrezna praksa
Ročni orodjar specialist Pogoj: VK , orodjar in ustrezna praksa
Samostojni ročni orodjar Pogoj: VK orodjar in ustrezna praksa
2 brusilca rezilnega orodja Pogoj: VK brusilec_ orodjar in V ¿ustrezna praksa 2 vzdrževalca navijalnih strojev .Pogoj: VK ključavničar s prakso na vzdrževalnih navijalnih strojih
Vzdrževalec električnih strojnih naprav
Pogoj: VK električar in ustrezna praksa
TEHNIČNA KONTROLA Šef tehnične kontrole Pogoj: strojna ali elektro fakulteta II. stop. in ustrezna praksa Korespondent
Pogoj: ekonomska srednja šola Vodja prevzemne kontrole.
Pogojr strojna fakulteta I. stopnje in ustrezna praksa Vodja -funkcijske kontrole Pogoj: elektro fakulteta, šibki tok II. stopnje in ustrezna praksa
GOSPODARSKO PLANSKA PRIPRAVA PROIZVODNJE Korespondent	1
Pogoj: ekonomska srednja šola
2	tehnična referenta
Pogcj: elektro fakulteta II. stopnje ali I. stopnje — šibki tok in . ustrezna, praksa
Stenodaktilograf
Pogoj: znanje strojepisja, in stenografije	■
ODDELEK ZA PLANIRANJE Vodja oddelka za plan Pogoj: elektro fakulteta — šibki tok II. stopnje ali ekonomska fakulteta II. stopnje in ustrezna praksa
Referent za osnovni plan Pogoj: srednja tehniška šola, elektro oddelek in	ps trezna
praksa
3	analitiki
- Pogoj: srednja tehniška šola, elektro oddelek ali srednja ekonomska šolk in ustrezna praksa Daktilograf	.v
Pogoj: znanjes trojepisja in stenografije.
PLANIRANJE GS IN ME Vodja planiranja Pogoj: tehniška srednja šola —
' elektro oddelek s prakso v planiranju telefonije 3 planerji GS
Pogoj: srednja tehniška šola — elektro oddelek-sin ustrez. praksa Termiiiar
Pogoj: VK TT mehanik ali VK mehanik in ustrezna praksa
2	planerja kupljenih delov Pogoj: ekonomska srednja, šola ali tehniška srednja šola; elektro oddelek in ustrezna praksa
Planer uvoznega materiala Pogoj: ekonomska srednja šola ali tehniška srednja šola, elektro oddelek in ustrezna praksa : 3 daktilografi:
Pogoj: znanje strojepisja in stenografije
3	pripravljale! nalogov
Pogoj: nepopolna srednja šola Arhivar
Pogoj: dokončana osemletka gj SKLADIŠČE RAZREDA 3	\
Vodja skladišča
Pogoj: VK ključavničar z ustfezno prakso'
3 samostojni skladiščniki Pogoj, K.V TT mehanik (1), KV ključavničar (2).
6	skladiščnikov Pogoj: priučeni delavec Skladiščni delavec
(Dalje na 8. strani)
Rekreacija v Horjulu
»še na mnoga srečna In zadovoljna leta!« —taka je bila želja sodelavcev, ko se je tov. Stanka Konda poslovila in odšla v zasluženi pokoj. Tov. Stanko Kondo poznajo tudi člani izven »Elektromehanike«, saj je vrsto let uspešno vodila naš počitniški dom v Ankaranu. V dopisu, ki ga je poslala uredništvu, se iskreno zahvaljuje sodelavcem za izredna pozorhost in lepa darila ob odhodu v pokoj
Žužemberka
Na nedavnem občinem zbo ru sindikata Iskre Horjul, je bilo mnogo-govora o rekreaciji delavcev na teritorialnem območju Horjula.
Občutek imam;—da v tovarnah Iskre obravnavajo ta problem v ožji obliki le tik pred začetkom dopustov, sem jn tja imajo tudi kakšne športne igre, in to je vse. Ker pa je rekreacija in sploh razvedrilo tudi eno izmed meril delavčeve sposobnosti, poleg tega pa nujni sestavni rdel delavčevega življenja, ne bi bilo prepozno, če bi tovar-' ne <n odgovmi orgatji začeli ta problem kritično obravnavati in ne gledati na vse, kar je izven dolžnosti z brezbrižnostjo ali celo posmehom.
V Iskrini tovarni -.v Horjulu je vprašanje rekreacije delavca še toliko" bolj problematično, ker je' kraj razmeroma oddaljen od kulturnih središč. Delavcu iz Horjula torej ne preostane drugega, kot gostilna in cerkev! Brav to je bilo poudarjeno ria zadnjem občnem zboru "sindikata. Vse to je sicer res, vendar če pogledamo kritično na možnost izvedbe razvedrila delavca v Horjulu, vidimo, da je precej možnosti. Potrebna bi bila le boljša povezava osnovnih organizacij.
Za začetek ne bi bila problem sredstva, saj tovarna že razpolaga z ozkotračnim kinoprojektorjem, magnetofonom in knjižnico. Le pravega gospodarjenja s temi sredstvi ni, oziroma niso sredstva pravilno izrabljena; Potreben bi bil samo neki organ, ki bi upravljal oziroma pravilno koristil možnosti in porabe rekvizitov za rekre acijo.
S	pravilnim nudenjem teh sredstev delavcu, bi prispevali lep delež za razvedrilo. Seveda bi bilo potrebno proučiti če druge možnosti za
izvedbo rekreacije. Takon.pr. ne bi bili napačni enodnevni izleti, pikniki in slični pohodi v naravo, kar lahko izvedemo z majhnimi finančnimi sredstvi. Potrebno je samo nekoliko praktičnosti, iznajdljivosti in malce flan-tazije, pa bi našli rešitve in možnosti za pestro razvedrilo.
V Horjulu so tudi radioamaterji, ki kljub nepopolni-opremi in pomanjkanju materiala optimistično napovedujejo Še večji razmah delovanja. Vendar tudi tu druge organizacije neprizadeto stoje ob strani, kar se je posebno opazilo na zadnjem občnem zboru radioamaterjev, ■ ko ni bilo opaziti nekaterih vabljenih predstavnikov osnovnih organizacij, prisostvovali pa so celo delegait iz republiške organizacije.
Vprašanje rekreacije .torej ne .more reševati samo uprava tovarne, ker so v Horjulu tudi druge . ustanove, ozir omaje še precej " kmečkega prebivalstva. Ali je res težko najti skupen jezik med tolikimi organizacijami na vasi in izdelati skupen koncept za rešitev tega Vprašanja?! Zdi se mi, da je zato potrebno le nekaj dobre volje in pripravljenosti. Ne bi bilo pa napačno, če bi organizacijo razvedrila in nadzor nad sredstvi prevzelo Prosvetno društvo Horjul, saj je že pokazalo lep" uspeh pri širjenju kulture, ima pa tudi že nekaj izkušenj na tem področju. Gotovo pa je. da bi podjetje finančno in moralno podprlo tako obliko rekreacije, posebno če bi pokazala, da je vredna 6vojega imena.
Kljub vsem tem predlogom in razglabljanju je vendar zadnji čas, da upravni organi v tovarni, posebno pa sindikat resno razmislijo o čimprejšnji rešitvi problema.
D.T.
Pismo iz
Čeprav pogosto res im slišati novic iz Žužemberka, tu vendarle ne . spimo. Prosto soboto 6. marca smo izkoristili do zadnje minute. Ker v delovnih dneh ni mogoče, doseči .dobre udeležbe na sestanku, smo za to soboto priredili. . sestanek "strokovnih delavcev, zbor volivcev in proslavo dneva žena.
Sestanek strokovnih delavcev je obravnaval proizvodne težave v zvezi z reprodukcijskim materialom, delovno vestnost in disciplino ter dejavnost izven obrata. Vsak naš delavec naj se vključi v delo tudi izven podjetja. Delale naj bi po svoji sposobnosti v raznih organizacijah, sekcijah in društvih, da bi se poživelo kulturno življen je v
našem kraju. Zaposleni v Iskri moramo biti za vzor ostalim občanom.
Po končanem sestanku smo se v kinodvorani zbrali vsi naši in delavci drugih gospodarskih organizacij na skupnem sestanku — zboru delovnih ljudi. Za republiškega poslanca kandidira tov. dr. Marjan Dermastija, za člana zbora delovnih ljudi skupščine Novo mesto pa tov. -Tone Konda. Vsi smo se s predlogom strinjali. Razpravljali smo še o uspehih in težavah posameznih podjetij ih obrtnikov. Na- obeh sestankih je prisostvoval predsednik občinskega;g sindikalnega sveta in nam marsikaj svetoval.
Na čast dneva žena je po • zboru sledil kulturni program, za pozdravom tovarišice Lavričeve, ki je vseboval petje, deklamacije, enodejanko in nastop ansambla.
V 'sporedu so sodelovali: šolska mladina, mladina našega obrata ter moški pevski zbor. Program je bil dobro pripravljen in izveden. -J. G.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem v »ZA-KOVALNICI« DE PRODUKCIJA se iskreno zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj, hkcati pa jim želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Francka Gorenc
Vloga ZK Iskre pri.vključevanju »Iskre« v mednarodno delitev dela
Referat ing. R. Vavpotiči
Kaikšna je vloga ZK ISKRE pri vključevanju ISKRE v mednarodno delitev dela in kaj je treba v tej zvezi .še vse ukreniti, da ne bomo zaradi tehnokratskih posegov, ki jih ni malo s strani posameznikov, ravno komunisti »gasilci družbeno negativnih pojavov«, temveč soustvarjalci naprednih konceptov v kvalitetnih ekonomskih in družbenih premikih znotraj »ISKR3E«?
Nobenega dvorna ni, da nizka idejna raven in pomanjkljivo znanje o zakonitostih družbeno ekonomskega razvoja ovira mnoge komuniste predvsem na vodstvenih del. -mestih, da bi v načelu spoznali svojo vlogo
i na letni konferenci ZK
ih pravočasno strokovno reagirali v svojem strokovnem okolju. Posledice tega so, da poenostavljeno presojamo družbene procese in ukrepe, da ni posluha za napredne težnje, postajamo samozadovoljni ih nekritični do lastne vloge in 'delovanja. Take nas je v Iskri našla situacija, ko je bil sprejet v družbi koncept o deviz, samofinancira-nju gospodarstva. Ne bi širše razpravljal o tem aktu, ki je vsestransko pomanjkljiv vse dokler se ne bo spremenil tudi bančni sistem deviznega dodeljevanja, ki je skrajno birokratski in tehnokratski, temveč bi želel govoriti o naši notranji mentaliteti, ki je nemogoča. Namesto da bi
podjetja
pristopili k obravnavanju notranje strukture. — ekonomike izvoza in podobno, Smo ta ukrep vzeli kot sredstvo prisiljevanja, s. tega pa koncept, da izyažamo vsi na vse strani, ne glede na ekonomske efekte. Taka odločitev je ekonomsko-družbeno in vsestranskoJ škodljiva in ponazarja naše stanje in naše.moči. Res je, da se v enem mesecu ne da vključiti v mednarodno izmenjavo, resnica pa je tudi v tem, da smo do zadnjega dne to področje priprav in dela zanemarjali. še vedno komunisti v vodstvu tovarn in podjetja tolmačijo svojo nesposobnost za presojo realnega ekonomskega vključevanja, v
mednarodno delitev dela našega podjetja iz vidikov tehnokratskih'tendenc, ne pa iz vidika vsebinske preoi*enta-cije, katero je-treba" znotraj Iskre napraviti. Ta ugotovitev se zelo jasno odraža ha sejah organov, samoupravljanja podjetja, koder zaradi zahtev samoupravnih organov. po vsebinski selekciji problemov v zvezi z novim položajem deviznih sredstev prihaja skoraj do praktičnih spopadov med vodilnimi- delavci, .-člani ZK in saimb-upravljalei. Dogaja- se celo to, da nekateri vodilni delavci, člani ZK, s povišanim glasom in negacijo posameznika, ki v razpravi nastopa, skušajo. dosegati svoje stališče do nerešenih sklepov, ki so jih samoupravni organi v tej zvezi sprejeli. (Npr.: Perspektivni proizvodni program, dolgoročna izvozna orientacija, sistem dodeljevanja deviz, mehahografija in podobno).
Vključitev v mednarodno delitev dela, pri stanju, ka-:
kršnega, mi v Iskri imamo, ni lahka naloga. To je dolgotrajen proces, katerega moramo prav mi, komunisti, v naši gospodarski organizaciji vsebinsko doumeti. Vključevati se, v ta proces pomeni tehtanje ■ naše vrline in naše sposobnosti. To zahteva vsestranski družbeno-ekonomski projekt, ki vključuje vse odklone in protislovja kot objektivne kriterije in množično vključuje vse proizvajalce in strokovnjake v razreševanje subjektivnih problemov.. Razčiščevanje poti do jasnih ciljev pomeni osrednjo vlogo, ki jo moramo ravno ko-: munisti v Iskri doseči.
- V tej zvezi je bilo v pretečenem obdobju že marsikaj napravljenega, vendar vse preveč iz vidika dnevnega življenjskega obstoja in vse premalo iz vidika vzrokov, ki porajajo dnevne družbene politične težave (prekinitve dela, nezadovoljstvo Osnov- -nih proizvajalcev zaradi nein-' formiranosti — dezintegracij-ske tendence — lokalizmi) in
Zakaj je bil lado Stritih diskvalificiran?
Odprto pispio organizatorjem zimsko-športhih iger
»Iskre«
Vsakoletne zimsko športne* Igre Iskre so nedvomno osrednji športni dogodek v našem kolektivu. To smučar-: , sko «tekmovanj e privablja na smučine vedno -več tekmovalcev, ki želijo v športnem tekmovanju - izmeriti svoje; rile -in znanje. Vedno večje število tekmovalcev nalaga organizatorjem tekmovanj tudi večjo odgovornost za uspešno organiziranje zimsko . športnih iger. Od dobre organizacije pa je odvisen tudi uspeh, čeprav se le-ta 'meri v sekundah, desetinkah im stotinkah Dobra organizacija pa poleg tega ustvarja še Zdravo, tovariško tekmovalno vzdušje, ki je osnovni pogoj, da sleherno športno tekmovanje doseže svoj. pravi cilj. Krepitvi tovarištva in športnega duha pa so namenjene tudi* naše športne igre.
To ugotovitev zelo radi razglašamo, zapisana, pa je tudi vsako leto v biltenu, ki ga izda tekmovalni odbor. Kaj rado pa se-zgodi, da določani pojavi1 vzbudijo sum, da je športna' morala in objektivnost ter doslednost podrejena raznim | težnjam, željam in računom, ki s športnim merjenjem sil nimajo ničesar skupnega. S tem dvomom stno zapuščali letos lepa smučišča v Kranjski gori. Lep sončen dan ni mogel zbrisati občutka, da
Obvestilo
Vojaki rin upokojenci! Po sklepu DS imate tudi vi pravico dobivati tednik »Iskra«. Kdor ga še ne prejema, naj takoj obvesti uredništvo časopisa, Kranj — Tavčarjeva 43.
se je zgodilo nekaj, kar bi se v športu ne smelo zgoditi.
Za kaj ■ gre?- Tekmovalec kranjske Elektromehanike — Lado Stritih —je v svojem razredu (do 35-let) z izredno vožnjo zasedel prvo mesto. Tako je bilo tudi večkrat objavljeno prek ozvočenja. Toda pred objavo uradnih rezultatov smo zvedeli, da. je' Stritih diskvalificiran, češ da je »izpustil« vratca. Njegovo'številko je' (po izjavi organizatorjev!) zapisala nie-ka tovarišica, ki je bila v kontroli. Ker te tovarišice hi bilo nikjer najti, se je tov. Stritih moral »sprijazniti« z diskvalifikacijo. Toda če. ne bi bilo prič, ki so spremljale iVdžrijo toVi Stritiha^ in tudi. videle, da je Stritih pravilno vozil, bi pri tem verjetno ostalo. Tako pa smo se odločili, da stvari pogledamo do dna.
Nekaj dni po tekmovanju sta se v Ljubljani oglasila dva predstavnika tekmovalne ekipe »Elektromehanike«. Zbrani so bili vsi kotrolorjii in tudi tista tovarišica; ki je (po zagotavljanju organizatorjev!) izjavila, da je Stritih izpustil vratca. Toda po preveritvi ugotovitev kontrol je postalo jasno, da Stritih vratc ni izpustil! Njegove tekmovalne številke ni imela zapisane hiti ena- kontrola; s. tem pa odpade kakršno koli sumničenje oz. trditev, da je Stritih nepravilno vozil in se -mu mora priznati prvo mesto!
In sedaj, brez zamere, tovariši organizatorji, postavljamo javno vprašanje: Kdo je diskvalificiral Stritiha in čemu je bilo to storjeno? Javno vprašanje zahteva tudi javen odgovor! Predvsem -pa odkrit Tn objektiven, brez mešetarjenja z interesi posameznikov in zagovarjanja nečesa, za kar vemo,- da ni v skladu s cilji zimsko športnih iger. Obveljati mora načelo,
da zmaguje boljši ih da se rezultati ne krojijo za zeleno mizo.. Odgovor so organizatorji dolžili predvsehj tov. Stritihu, pa tudi vsem ostalim: tekmovalcem iz naših kolektivov,, ki so se tekmovanja- udeležili iz športnih ' pob-ud. -
. Po vsem, kar se, je zgodilo, lahko podvomimo / v 'objektivnost rezultatov nekaterih tekmovalcev. | Skoda daj je tako!' S' takimi 'postopki dokazujemo, da smo v velikih stvareh še vedno zelo majhni, osebni, ih da nismo' v Stanju nesebično 'dati priznanje tistemu, ki je boljši.
Ta sestavek ni napisan kot . kritika .zimškp športnih, iger, temveč le kot kritika pojava, ki kali tovariške odnose, ki bi se morali vsaj. na športnem področju v celoti uveljaviti.
Tekmovalci
»Elektromehanike«
Tov. Olga Rant iji Vera Naglič pri spajkanju stojal za telefonske centrale
Pisma naših bralcev
VOJAKI
NAS POZDRAVLJAJO!
Iz Zemuna se je oglasil vojak Bogo Avsec, vojna pošta 8115-28/V,. ki pozdravlja kolektiv v obratu »žarnice«.
Vojak Franc Dolinar - nam pošilja pozdrave iz Kraljeva, V. P. 3482/71,; ki želi »Iskri« 'mnogo delovnih uspehov, hkrati pa posebno pozdravlja sodelavce v . kinomontaži »Elektromehanike«.
Marjan Vrhovnik pozdravlja kolektiv »Iskre«, posebno pa sodelavce. Istočasno nam sporoča, da je odšel iz Som-bora v Mostar, V. P. 56994.
Iz Tuzih, V. P. 9740/5 se je oglasil' vojak Franc Kamen-šek, ki z zanimanjem prebira časopis »Iskra«. Želi kolektivu mnogo uspehov in
prisrčno pozdravlja sodelavce.
Vojak Jože Krč sporoča, da je odšel iz Valjeva v Beograd V. P. 9845-1, Pravi, da redno prejema naš časopis in da ga tudi z zanimanjem prebira, vendar meni, da so nekatere stvari premalo, pojasnjene. Morda ima prav, zato uredništvo želi, da nas o konkretnih člankih, ki niso dovolj razumljivi'— občasno obvešča. Razumljivo je, da bralcem, ki so v neposred-' nem kontaktu s proizvodnjo, tudi krajši članki več povedo, kot tistim, ki so izven delovnega območja. Tov: . Krč zaključuje pismo z dobrimi željami pri našem delu iri prav prisrčno pozdravlja sodelavce iz ključavničarske delavnice »Elektromehanike.«
Iz Valjeva V. P. 5429/7 se je oglasil vojak Jože Pretnar, ki pravi, da mu je mesto Valjevo v zahodni Srbiji všeč, da ima dokaj razvito industrijo, predvsem omenja »Krušik« in da z nenehno gradnjo stanovanjskih blokov 1 dobiva povsem novo moderno lice. časopis »Iskro«' rad prebira, vendar meni, da mu manjka zabavnih prispevkov, kar.mu damo v bistvu prav, toda na nekaj ne smemo pozabiti: preveč' imamo perečih problemov; da bi zaenkrat lahko prešli tudi na zabavno plat! Sicer pa imamo zato TT, »DNEVNIK« in' »Pavliha«, — Ob želji, da "bi »Iskra« čim lepše napredovala pozdravlja kolektiv, predvsem pa sodelavce iz obrata v Lipnici. •
bajno rešitev ekonomsko nevzdržnega položaja posa-ttlfiaiih tovarn in podjetja Kot celote. Vključiti se v evoz in mednarodno delitev ®e pomeni samo doseči po "rednosti fak izvoz kot uvoz, temveč ima vključitev dosti širši in vsebinsko polnejši "nnčaj. Doseči tako produktivnost dela, da ne bo potrebno naše izdelke v tujini Prodajati pod ceno, s tem Pa zaslužek našega delavca zreducirati na S napram delavcu v srednji Evropi, poceni po mojem mnenju osrednji cilj, ki ga moramo Voseii. Seveda bi bil tak. cilj tdealiziran in politično fra-forstvo, ako si me bi iz tega Edeiah podrobnejših stališč 9° Posameznih ukrepov in Realnost je vsekakor Mednarodno tržišče, v zvezi s pa- zahteve, ki jih to bzišče postavlja. To je iz-MMaščna baza.
Danes^ izvažamo v veliko ?tžav širok asortimam izdel-vendar tri četrtine svo— kga izvoza realiziramo v 5
državah. Od izdelikov, ki jih danes izvažamo, polovica he zadošča osnovnim normam posameznih dežel.
Organizacija podjetja ih tudi posameznih tovarn še zdaleka ne ustreza cilju, ki ga moramo mi v Iskri iz vidika poslovnosti .dosegati, ako hočemo kljubovati na tržišču poslovnim partnerjem predvsem iz zapadnih dežel: V tej zvezi velja reči, da je. treba1 v naši hiši zgraditi takšne organizacijske stebre, ki bodo organizacijsko dobro povezani v branži, poslovno pa do kraja mehanizirani. Panoga mora tvorili tisto ekonomsko-sociaJnb in sociološko celoto, ki bo dajala slehernemu, ki ,v tem procesu ustvarja, možnost vplivanja in ustvarjanja dobrih večje vrednosti in razpolaganja z drugačnimi viški kot ’ jih Imamo danes. Premalo je tarnati o nizkih dohodkih, o slabih odnosih, o nerazvitem sistemu delitve idr., kar navaja premekatere na tehnokratizem in, primi-
tivno očitanje eden drugemu.
Skrajni čas je, da pokažemo^. na vzroke, ki porajajo tako stanje. Dokler me borno V naši proizvodnji z modernimi proizvajalnimi sredstvi spremenili načina proizvajanja, dokler bo naša poslovna korespondenca odvisna od fizičnega dela človeka, ne pa od hitrih in točnih elektronskih računarjev, toliko časa bomo še slabo opravljeno delo drago plačevali. Tako delo, nam poleg izmaličenih informacij, dragega postopka 'časovno neuporabne dokumentacije samo zamegli dnevne poslovne odločitve, ki so popolnoma intuicijske-ga karakterja.
V tako nedodelani organizacijski tvorbi, slabo opremljeni poslovni. korespondenci tiči virus, ki razkraja idejno enotnost naših poslovnih odločitev, v samoupravi . in družbeno ugodnem počutju slehernega našega proizvajalca pa vzbuja sum o njegovi lastni perspektivi na njegovem delovnem mestu.
Tako stanje postavlja-pred nas komuniste v Iskri dokaj resne napore, da kurs, ki velja sedaj in je bil odraz domačega tržišča, koder se ni vprašalo koliko stane in kakšne kvalitete je izdelek, preokrenemo v smeri inten-zifikacije dela na vseh področjih. Ta področja je treba dokaj natančno definirati, vlogo komunistov v teh grupacijah pa jasno postaviti.
Razčiščeni proizvodni program inv dolgoročna izvozna orientacija postavlja komuniste v razvoju v dokaj odgovoren položaj. Na žalost je med komunisti v tej- grupaciji diružbeno-ekonomska. misel' še dokaj skromno razvita, prevladuje pa tehnična misel, ki najde v tehnologiji že bolj meglene pozicije. Iz razprav komunistov Zavoda povzemamo, da strokovnjaki Zavoda v proizvodnji ne najdejo pravega mesta in odziva na utemeljene strokovne zahteve. Voditelji' proizvodnih enot odklanjajo tehnologom Zavoda zahteve o teh-
nologiji; izpuščajo proizv. faze kontrole in Se skrivajo za plašč delavskega upravljanja, lastnemu proizvajalcu . in podjetju kot celoti pa vnašajo neekonomičnost in 'ne-sigurnost v perspektive izvoza.
Komunisti Zavoda trdijo, da s sistemom delavskega samoupravljanja prikrivajo v proizvodnih enotah svpje tehnične pomanjkljivosti. Mišljenja sem, da je taka oce-, na posameznih komunistov Zavoda nepravilno usmerjena, saj o mestih in delovnih postopkih ne odločajo DS in UO. temveč tehnologi in voditelji tovarn, ne pa uparav-ijalci, čeravno so primer tovarne »Elementi« dokaj solidno dokumentirali,.
Stalne slaibosti. med Zavodom in proizvodnimi enotami, kar slabj.’tudd izvoz, so v tem, da tehnologi iz proizvodnje dokazujejo tehnokj« gom Zavoda, da ne znajo šg veliko tistega, jkpf. znajo opj?: Namesto, og $$ s© sfernih 5 idejah % strokovnih pogled®
S
m
Razgibano športno živij enj e	Zamotana pota deviz
Zimski meseci so precej razgibali športno življenje v Zavodu Organizirana so bila prvenstva v raznih panogah pa tildi tekmovanja s poslovnimi" enotami so na dnevnem redu. Vsekakor je to odraz dela nekaterih referentov, ki skrbijo za posamezne športne panoge in tudi želja delovnega človeka po športni rekreaciji.
•Kegljači so imeli v zadnjem času dvoboje- v borbenih partijah s tremi poslovnimi enotami. Prvega so s tovarno Električnih aparatov na kegljišču' Maksa Perca odločili v svojo korist z rezultatom 330:307 in 356:297. Zmenili so se za povratno srečanje na kegljišču- Gradisa. V drugem. Srečanju so v igri z Iskro - Pržan v prvi partiji z 10 igralci zmagali s 361:231, v drugi partiji s 6 igralci pa so igrali neodločeno, 228:228, Zadnje srečanje pa so imeli s kegljači kranjske Iskre in prvo partijo izgubili s 331:366, v drugi pa . zmagali z rezultatom 398:392. To srečanje se je končalo ’'zelo prisrčno v in smo se dogovorili za dvoboj 8 X 100 lučajev na kegljišču Maksa Perca.
Nogometaši imajo zimski trening v dvorani in -se ga udeležuje precej članov kolektiva. Da je trening razgiban in zanimiv, prirejajo interne turnirje v malem nogometu, ki so zelo zanimivi. Tako se je tudi ta sekcija prijavila za tekmovanje v malem nogometu, tki ga organizira nogometni klub Sava v počastitev 20. obletnice osvoboditve.
žahisti trenutno tekmujejo v I. ligi okrajnega sindikalnega prvenstva, M je prešlo v svojo' drugo polovico. V zelo močni konkurenci se ekipa Zavoda nahaja po petem kolu na 5. mestu, ki ga bo verjetno tudi obdržala, kar bi bil zelo velik uspeh. Po končanem omenjenem
tekmovanju bomo organizirali prvenstvo Zavoda, ki ga do šedaj še ni bilo. Tako upamo, da bomo končno le dobili pravi vrstni red moči naših igralcev, čeprav na žalost vemo, da se turnirja nekateri igralci iz objektivnih vzrokov ne bodo mogli udeležiti.	' .
Namiznoteniška sekcija je tudi zelo aktivna, odkar je dobila zasilne prostore in rekvizite. Ravnoka/ je končano prvenstvo Zavoda za posameznike, ki se je odvijalo od 18. do 23. februarja. Prvo mesto je osvojil Bojan Kosmač, za njim pa so se zvrstili Ludvik Dornik, ing. Ljubo Kastelec, Tone Polajnar itd. V tej sekciji je tudi nekaj deklet, kar je razveseljivo glede na slabo udeležijo žensk v športu. .
Glede na to, da ima. šahovska, nogometna in namiznoteniška sekcija precej rekvizitov in jih nima kje hraniti (nekateri' jih imajo doma ali v svojih pisalnih mizah ,dn omarah!) je nujno, da se uredi sindikalni prostor ih preskrbi nekaj omar,
sicer se lahko zgodi, da bodo športni rekviziti »izhlapeli«.
Ker se bližajo letne igre ; Iskre in se je govorilo' tudi že o programu, se mi zdi, da ima nekaj članov pripravljalnega odbora zmešane pojme o tem, kaj je š a.h, ker so ga izločili iz programa letnih iger. Pri vseh športnih igrah različnih delovnih kolektivov je šah vedno v programu, ker še z njim ukvarja največ ljudi in tudi organizirati ga je najlažje. Ce pa tistih nekaj ljudi, ki so proti šahu, šaha ne zna igrati, naj vsaj to . omogočijo tistim, ki ga znajo in bi ga radi igralu ¿e se zaradi časa ne da izvesti moštvenega turnirja, predlagam moštveni brzotumir, ki : se lahko izvede v nekaj urah (8 ekip — 3 ure j.
Poleg tega predlagam v kegljanju tekmovanje 8X100, lučajev mešano, ki lahko poleg moštvenega določi'vrstni red tudi za posameznike. Upam, da ho pripravljalni odbor upošteval gornje pripombe. ' , Franc BOJC
Že dosedanje izkušnje kažejo, da »devizno samofinan-ciranje«, ld ga je vpeljala banka, ne bo rešilo deviznega vprašanja, _ temveč ga še bolj zamotalo,
Ena izmed zelo slabih,točk tega sistema je INDIREKTEN IZVOZ, ki ga banka ne upošteva. Zahteve, da banka priznava tudi indirektni izvoz, postaja čedalje močnejše.
Zagrebški »Privredni vjes-nik«, z dne 27. februarja 1965 prinaša podatke o devizni situaciji v sarajevski tovarni motorjev »Famos«. Ta tovarna potrebuje le 3 % reprodukcijskega materiala iz uvoza. Deviz pa ne dobi, ker sama ne izvaža. Pač pa je v vozovih, ki jih izvozi avtomobilska industrija FAP, FA-GRAM in Radoje Dakič za okrog milijon dolarjev Fa-mosovih izdelkov. Brez teh avtomobilska industrija/ ne bi mogla Izvažati vozov.
Podobno je stanje y tovarni ogljiko-grafitnih izdelkov T. U P. Dubrovnik.
še bolj zamotana pa je stvar nla Reki, kot beremo v
že navedenem »Privrednem vjesniku«.
Ker elektroindustrija nima deviz, »Uljanik« v Puli ne more dobiti usmernikov za vitle na ladjah. Usmernike izdeluje Iskra.. Problem so rešili tako, da je Uljanik dal devize Iskri za uvoz surovin. Iskra je izdelala usmernike in jih dobavila Rade Končarju. Naprave za vitle z Iskrinimi usmerniki dobav- 1 Ija Rade Končar »Vulkanu« na Reki. Ta izdeluje yitle in jih z Iskrinimi in Rade Končarjevimi izdelki dobavlja Uljanku. Uljanik izvaža 50 % svojih izdelkov, med katere se uvrste po tako vijugasti poti tudi Iskrini usmerniki. Iskri se seveda ta izvoz ne šteje.
F.B.
K članku:
9
Okrnjene pristojnosti proizvajalcev'
(nadaljevanje z 2. strani) ko bo obravnaval podobne primere v drugih podjetjih.
Glede na to, da tovarna v Novi -Gorici lani (ni uspela realizirati svojih proizvodnih obveznosti v celoti, je s tem ustvarila manjšo maso osebnih dohodkov, kar Je privedlo do tega, da je bil povprečni osebni dohodek nižji od le-t-e-ga, kot so ga' dosegle druge tovarne, oziroma od tega, ki so ga planirali v tovarni v Novi Gorici. To je dejansko ustvarilo malodušje v samem kolektivu, kar pa bo v novih pogojih nedvomno položaj delavcev v tej naši tovarni bistveno izboljšalo. Pripomi-
njamo pa, da .se je kolektiv v Novi Gorici pri izplačevanju osebnih dohodkov v letu 1964 ravnal po doseženih poslovnih rezultatih in ni pose-, gal po skladih, kot je bil to primer v nekaterih drugih naših tovarnah.
V članku je končno navedeno še tudi to, da je razvojna dejavnost za ti dve naši tovarni na Primorskem predraga, kar je delno res, še zlasti, če upoštevamo, da sta ti dve naši tovarni doslej nasproti drugim v podjetju bili dokaj nizko akumulativni.
Komisija še v celoti strinja, da je prav, če sindikalni forumi razpravljaj6 o poja-
vih v gospodarskih organizacijah, vendar je pri tem nujno, da se na takih sestankih probleme obravnava objektivno, osvetljene z vseh- strani, ker le tako lahko pride do konkretnih rešitev in do objektivnega informiranja bralcev, kar je tudi ena izmed osnovnih nalog novinarske dejavnosti.
Komisija za organizacijo in razvoj delavskega samouprav-Ijanja pri DS podjetja
predsednik Franc Hutter,
NAGRADA ZA IZREDNE
DOSEŽKE
.(Nadaljevanje s J, strani) rejenih vodij prispejo upravnemu odboru podjetja vsaj do 15. aprila tega leta, da jih bo lahko komisija pravočasno pregledala in predlagala.; ustrezne nagrade.
Namen vsega tega je, kakor je že navedeno v sklepu upravnega odbora, povečati čimvečji interes članov kolektiva za delo, za čimbolj kvalitetne strokovne rešitve, s čimer bomo tudi tako povečali. -sredstva za: standard naših -delovnih ljudi.
Končno še pripominjam, da lahko k podelitvi občasnih nagrad v skladu s .57. členom. Pravilnika o delitvi osebnih: dohodkov podjetja, pristopijo tudi posamezne enote, ki lahko dodelij o te nagrade-•posameznim elanom kolektiva za ižredne' dosežke pa področju dejavnosti posameznih enot in o katerih dodelitvi odločajo ‘ delavski sveti delovnih enot.
G. P.
glede kvalitete in ekonomič-	Na takih izdelkih, če so se-	prevelik vpliv, kar je dokaz,	jo brez industrijsko dognanih	Tudi prodaj a na zunanjem
posti, iščejo slabe točke drag	veda kvalitetni, je možni)	da komunisti nismo našli Se	postopkov, ki sb v svetu že	tržišču . mora zadobiti po-
dlagami. Tak. odnos poma- organizirati raziskave vseh sredstev in dokazov zg -pra- zdavnaj uveljavljeni. Ne za-. vsem drugo vlogo Izhodišča zarja primitivna hotenja vi-	strok in jih dejansko znam-	vo razmejitev o delitvi do-	vedamo se tega, da je mino-	za pravo orientacijo v izvoz
sotkih strokovnih kadrov, pod-	stvemo obdelati. V teh pro-	hodka med zahtevami tovarn	go cenejša pravočasna kon-	morajo prihajati ravno od
jetjiu kot celoti pa nanaša	izvodnih enotah pa je vse-	.in potrebami celotnega pod-	troja kot pa poznejša rekla-	nje če je temu tako, potem
slabe rezultate in notranje kakor premalo visokih stro- jetja. L	/ manija. Taki spodrsljaji s je treba prodaji dati tudi ta-
odnose.	kovnih kadrov,"ki bi skrbeli V naših, tovarnah se ho težkimi reklamacijami so v ko vlogo, sredstva in kadre
Iz večine diskusij komu-'za razvoj produktivnosti, treba še naprej boriti za spe- preteklem letu v Iskri papra- ter tak sistem' organizacije, nistov razvoja sledi odprta pomagali formirati dostojne cializacijo proizvodnega pro- vili že marsikateri spodrsljaj ki ji To omogoča." Prodaja, kritika Pa prgizvodne enote, odnose med ljudmi in skr- grama, mehanizirati bo po- na zunanjem tržišču in po- morapričeti: z znanstvenim premalo pa je iniciativ za beli „za uveljavljanje delav- trebno proizvodnjo' hitreje in dobno.	pristopom obdelave medina-
lastno konsolidiranje. Mae- cev v samoupravnih organih, učinkoviteje, za kar je treba V proizvodnih enotah bo rodnega tržišča. ' »Poskušati nje, da je treba za izvoz Tovarna kot samostojna mobilizirati vsa razpoložljiva nujno potrdimo, da komuni- , in nskirati« ne more (biti vo-usposobiti že utečene artikle, družbena proizvodna enota, s investicijska sredstva in sli objektivneje ocenjujejo dalo naše prodaje. Ekopoan-je vsekakor na mestu in zar svojini vplivom na življenje kadre, katere imamo v raz- svoj položaj v izvozu in v sko tehtna proučevanja, hteva od vseh nas resne ha- v komuni, v kateri ljudje Ž- vaju. Te kadre je treba za podjetju. Nekatera nezdrava tržna Strategija, moderna pore.	f	vijo, mora "v bodoče zadobiti posebne ukrepe na področju in tendenciozna navajanja v/ propaganda na zunanjem ir-
Drugi črnite]j, v katerem se na svoji vlogi predvsem v ti- ukrepov mehanizacije in. av- posameznih tovarnah (Nova žišču, hitre in 'točne informa-začne umsko delo spreminja- stih elementih, ki ji dajejo tematizacije v proizvodnji še Gorica, Semič) ne morejo raje o ekonomskih nihanjih ti v fizični izdelek, je naša možnost učinkovito gospoda- posebno nagraditi. V ZZA bi dappinesfi' k skupnemu ci- na zunanjih tržiščih, pred-proizvodnja. Delitev naše riti s sredstvi za proizvod- v sodelovanju , s proizvodnjo lju kvalitetne rasti proizvod- stavljajo osrednjo nit in proizvodnje pa 14 proizvod- njo. Celoviti vpliv na izbolj- in drugimi" institucijami na nje in produktivnosti. Vzpo- sredstvo za resno delo na tem no zaključenih celot pred- Save, gospodarjenje z osnov- področju avtomatizacije na- staviti: moramo tak potencial področju, . Za tako zahtevne stavija že dokaj specializira- niml in obratnimi sredstvi šla rešitev. Poleg tega bi bi- in take odnose, da bo proiz- naloge pa je treba najprej no smer proizvajanja. Ta mora ostati v "tovarnah, lo treba v vse naše proizvod- vajalec-.v proizvodni tovarni obračunati z našo i miselnosti proces velja smelo nadalje- Sklepi, ki so bili sprejeti na me enote vpeljati kvalitetne resnično .gospodar, svojih re- jo, da usmerjanje na izvoz ni vati, saj je osnova za na- zadnji konferenci ZK v sme- kontrole od vhodne, med- zuitatov, podjetje kot celota samo trenutna potreba, ki iz-predne ukrepe vsekakor ve ri delitve dohodka, so si le fazne do končne. Stanje in pa T>o .strokovni arbiter, - ki vira iz težke devizne situaci-likoserijski izdelek, ki najde počasi začeli utirati pot v odnos do tega vprašanja po- bo sposoben premagovati vse je našega gospodarstva, affl-v masovnih izvedbah tuidi vi- življenje. Podjetniška hierar- nazarja Iskro kot obrtniški ekonomske nihaje našega go- pak je trajna usmeritev na-soko stopnjo akumulacije, hi j a ima v tej smeri še vedno izbor delavnic, ki proizvaja- spodarstva.	šepa podjetja. Zavedati se
S
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
17. zasedanja DS Elektrapehanike (18.3.1^65) !
© Delavski svet je pregledal družbeni plan občine Kranj za leto 1965 in nanj nima posebnih pripomb, pač pa priporoča Občinski skupščini Kranj, da *iz nerazporejenih sredstev v višini 30 milijonov izloči določena sredstva za ureditev ceste na Planino in okolice okrog blokov, ter za komunalne naprave na Klancu, da bi se ljudem, ki tam gradijo, omogočila vselitev, ker so hiše že skoraj dograjene.
© Delavski svet se strinja s predlogom o organizaciji prodaje in nabave v podjetju Iskra in pripominja, da naj se skuša za gotove bolj komplicirane vrste proizvodnje, kot npr. telefonija, locirati projektantsko službo v tovarni, pa čeprav organizacijsko spada v skupne službe.
DS smatra, da bi se z bolj= šim sodelovanjem režijska delovna sila v skupnih službah lahko primemo znižala.
D Delavski svet odobrava popravek posojilnih pogodb, sklenjenih med tovarno in stanovanjsko zadrugo tako, da se začno krediti za zadružno gradnjo v višini 54,000.060 din in kredit v višini 14 milijonov 600.000 din za individualno gradnjo, vračati tovarni s 1. januarjem 1966. Kredite v višini 26,500.000 din za zadružno gradnjo pa se pri-tno vračati s 1. januarjem 1967.
® Delavski svet se strinja s predlogom reorganizacije nabavne službe in sistematizacijo delovnih mest — skupno 75 ljudi, število zaposlenih se sicer ni spremenilo, pač pa delno kvalifikacijski sestav.
Delavski svet zadolžuje nabavni oddelek, da posreduje
komisiji za OD opise Rovih delovnih mest. Komisija za OD pa naj predloži 'celotno analitično oceno v obravnavo in potrditev samoupravnim organom.
9 Delavski svet pristane na predlog Občinske skupščine Kranj, da v letu 1965 tovarna ne bo zahtevala iz občinskega proračuna povračila stroškov za obveznike pred vojaške vzgoje.
9 Delavski svet potrjuje dokončno sistematizacijo in analitično ocenitev'-- delovnih mest za obrat ATM. Pri tem pa daje naslednje zadolžitve:
—	Delovna mesta naj se zasedajo postopoma, po potrebi. Šef obrata naj o zasedbi delovnih' mest sproti poroča UO tovarne.
—	Delovna mesta se morajo brezpogojno zasesti' z osebami, ki imajo predpisano kvalifikacijo za določena delovna mesta.
—	Organizacjski biro naj v sodelovanju s šefom obrata ATM uredi skladiščno službo tako, da bo 'v skladu s potrebami obrata avtomatskih telefonskih naprav*.
Predlog: za korekcijo višine dodatkov na službena leta in pogoje dela bor DS obravnaval na prihodnjem zasedanju, ko bodo znane pripombe DE.
Sklepi 35. seje UO podjetja
(19.3.1965)
Pri obravnavanju'poslovnega poročila o poslovanju podjetja za leto 1964 je upravni odbor po proučitvi sklepov gospodarske komisije in po razpravi na sami seji sprejel naslednje skiepe:
9 UO ugotavlja, da je število zaposlenih usklajeno s planskimi predvidevanji s to razliko, da še-je pri Tovarni elektronskih naprav v Ljubljani število zaposlenih neso-
razmefno povečalo z obsegom proizvodnje in je treba to nesorazmerje v letu 1965 odpraviti.
Istočasno UO ugotavlja, da je preveliko število zaposlenih tudi vzrok za nesorazmerno slabe ekonomske rezultate, ki smo jih dosegli v letu 1964. V ta namen UO, naroča org. kadr. sektorju, da izdela plan delovne sile za leto 1965 in ga skupno s finančnim sektorjem podjetja pri sestavi gospodarskega plana vključi v plan zaposlovanja. Pri tem je treba upoštevati prejšnje sklepe UO„ ki omejujejo zaposlitev novih delavcev s to izjemo, da se to ne nanaša na strokovnjake, do katerih ima podjetje že pogodbene obveznosti.
9 UO tudi ugotavlja, da je fluktuacija delavcev precej problematična in da to povzroča podjetju precejšnjo, finančno izgubo. Zato* UO naroča organizacijsko-kadrovske-mu sektorju podjetja, da strokovno- obdela tiste tovarne, ki v tem prednjačijo, in ugotovi' vzroke takó veliki fluktuaciji.
9 UO naroča -organizacij-sko-kadrovskemu sektorju, da do oktobra 1965 pripravi konkretne predloge za posebno nagrajevanje strokovnih dosežkov,, da bi se na ta način povečal intéres za delo in bolj kvalitetne rešitve.
- Istočasno UO zadolžuje finančni sektor, da pri sestavi gospodarskega plana za leto 1965 rézervira za nagrajevanje izrednih dosežkov 10 milijonov din.
UO zadolžuje sekretarja podjetja, da s primemo objavo v glasilu Iskra opozori člane kolektiva in vodje posameznih enot na to, da bo UO podjetja podeljeval pred
1.	majem in pred 29. novembrom nagrade za izredne dosežke. Predlogi za nagrade pa morajo prispeti upravnemu
odbora do 15. aprila oziroma do 15. novembra.
Generalni direktor naj do
1.	aprila 1965 pripravi za UO predlog članov komisije za nagrajevanje izrednih dosežkov z navedbo njenih pristojnosti in načina dela.
9 Glede na to, da je obseg izgubljenega delovnega časa zaradi, bolezenskih izostankov v stalnem porastu, naroča UO orgamzacijsko-ka-drovskemu sektorju, da naroči strokovno analizo pri Zavodu za zdravstveno varstvo SRS glede razlogov obolenj in kvalitete zdravstvene preventive v naših obratnih ambulantah.
UO predlaga tovarnam in enotam skupnih služb,* da prouče možnosti uvedbo posebne stimulacije za znižanje vseh vrst izostankov z dela.
9 Ker zaradi pomanjkanja podatkov ni možno ugotoviti, ali so se tovarne držale delitvenih razmerij in če so OD v skupnih službah v skladu z
merili m osnovami, ki jih predpisuje gospodarski plan podjetja, bo UO o nagrajevanju razpravljal takrat, kadar mu bodo predloženi podrobni podatki.
V celoti pa UO ugotavlja, da se OD v skupnih službah gibljejo v planskih razmerjih in da so tudi dejansko izplačani OD v skupnih službah v odnosu na dejansko izplačane OD v tovarnah celo nižji od planiranega odstotnega razmerja za okoli 0,07 odstotka.
9 UO naroča investicijskemu sektorju, da vloži pri Splošni gospodarski banki Zahtevek za dodatna sredstva zaradi podražitev s tem1, da ga predhodno predloži upravnemu odboru v obravnavo.
@ Glede na -to, da razpolaga podjetje z izredno nizkimi stalnimi obratnimi sredstvi in da tudi ni izgledov, da bi ta sredstva lahko občutno povečali z dodatnimi sredstvi, (Dalje na. 8. strani)
Letni plan in izpolnitev
(januar—februar 1965)
Tovarne.	Letni jplaa , v 0C0	Izvršeno v 000	i %
Elektromehbniia	2.838.5j)T~	2.154.765	75,9
Elementi-	1.248.686	1.027.652	82,3
Avtomatika,	. 769.877	761.861	99,0
Sprejemniki-	553.156-	352.272	63,7
Aparati	705.393	523.081	74,2
Avtoelektrika	1.319.48Q	962.637	73 j)
Motorji .	283-,464	256.774	90,6
Naprave •	95.850	163.639	170,7
Elektronika	280.368	- 2X7.199	77,5
^Kondenzatorji	325.731	336.636	103,3
Instrumenti	. 273260	233.696	85,5
Polprevodniki	306.947	77.082	25,1
Usmerniki	184.958	67.733	36,6
Mikron-.,'''	. Î42.940	; ■ v. ■. —	—
SKUPAJ	9.328.707	7.135.027	76.5
moramo, da bo bodočnost našega podjetja v veliki meri odvisno od tega, s kakšno odločnostjo in doslednostjo se notno prilagodili izvoznim Potrebam.
V sedanji fazi je nujno treba izdelati plan; 'kako doseči cim večji izvoz, oziroma ¡kako doseči- rentabilnost izvoza.
: V prvi etapi Je treba izp niti količinski plan, ki izv « obveznosti do Jugaban V drugi etapi pa povečat “tih kapacitet, ki nam bo tudi v izvozu garantirale r« labilnost.
Pristopilo se je že k izdei ri rang liste artiklov, 'ki ; “teto izvažati, oz. priorit no 'listo, ki nam v izvozu p: našajo najugodnejši dievii •n dmafski efekt. Ta štud Je izdelana
precej enasta *r° ® jo podvržena predvst “^nju, v kakršnem smo, pt malo pa nakazuje pot v p< “Motivo k višjim ekonoo sani ciljem.
^ri vključevanju v meda «Wqo izmenjavo nastopa
našem podjetju precej teženj, ki kažejo, da ne znamo izkoristiti možnosti integriranega podjetja, za katerega smo se odtočiM. Tu mislim na to, da vse naenkrat usmerjamo v izvoz. Pii podjetniškem pried-pu ne bi smelo biti važno to, da samo nekatere tovarne izvažajo, ostale pa proizvajajo za domače tržišče, kajti zahtevati, da vse tovarne v enaki meri izvažajo, je v integriranem podjetju nesmiselna in neekonomična politika. Seveda pri tem nastopa problem, kako izravnati neugodno bilanco onih tovarn, ki večji del svoje, proizvodnje izvažajo. Verjetno se da to izvesti na ta način, da se v podjetju formira notranja vrednost dolarja, tako, da tovarne, ki uvažajo, plačujejo dolar dražje in. se na ta način stimulira tovarne, ki izvažajo. .
Ako hočemo doseči rentabilen izvoz, je to možno samo v veftkoserijski ceneni1 proizvodnji, ker samo v taki proizvodnji lahko pridemo na
raven svetovnih cen v naši bilo pametno še o drugih ob-branži. Z ozirom na to, da je Iikah. Z ozirom ha porrianj-izvoz nad 25% celotne pro- kanje delovne šile v zahodnih dukcije podjetja tvegana za- državah, je možen še drugi deva, je možno za obdobje efekt izvoza, oz. da nudimo prvih let doseči rentabilen iz- naše proizvodne'ih razvojne voz v samo omenjenem šte- kapacitete inozemskim podirata. artiklov. V razvoj, prolz-/jetjem. Tu bi bilo treba de-
vodnjo in' prodajo teh artiklov, ki so namenjeni za izvoz, bi morali preusmeriti najboljše kadrovske moči, in dati tudi možnost, da se te tovarne, ki bodo delale za izvoz prioritetno tudi primerno opremijo.
Investicije našega podjetja bi morale biti v letošnjem letu izključno usmerjene v tovarne za izvoz in orodjarne, ki bodo omogočile hitro prilagajanje, oz. osvajanje novih zahtev inozemskega tržišča.
Zelo važno "dejstvo, ki ga želim poudariti na tenj._ mestu, so tudi oblike mednarodne delitve 'dela. Za nas, kot integrirano podjetje, je spekter in njožnošt vključevanja precej šittša kot samo prodaja izdelkov na zunanjem tržišču. Razmišljati bi
lati načrtno, to je nuditi tiste tovarne,'ki nimajo velikih možnosti v izvozu, oz. tudi na domačem tržišču zaradi Velikega uvoza nimajo ugodne perspektive. Vzemimo kot primer TEN, Horjul, Otoče. Tovrstne kooperacije bi morale biti usmerjene v industrijsko razvite države kot so Švica, Franeija, Zahodna Nemčija, Amerika in sicer na. sistem inženiring, bompanije, ki išče: proizvajalce za dolo Čehe naprave.
Nadalje obstaja možnost izvoza tehnologije in industrijske opreme v razne* nerazvite države. Pri tern izvozu so za Iskro osrednja zavora orodjarske kapacitete,, ki bi se jih dalo nadoknaditi s kooperacijo z drugimi tovarnami izven Iskre, saj je
Iskrina tehnologija za razne ^nerazvite države dokaj privlačna. Tudi v tej dejavnosti bi morali delati načrtno in usmerjeno. V tej zvezi bi morali v Iskri formirati močne projektantske grupe, ker so tovarne same preveč zaposlene s svojimi .problemi. Vsi ta-' ki in podobni vidiki v mednarodni delitvi dela ne porajajo samo ugodnega materialnega ekonomskega stanja podjetju in družbi nasploh, temveč vzpostavljajo v Iskri, kakor tudi v svetu, popolnoma-druge nivoje v medsebojnih odnosih; v počutju lastna vrednosti, id križajo primitivna gledanja in neusklajene "poglede na fizično in umsko dielo. Prav v tej smeri, pa čaka komuniste v skupnih staž- • bah -in samoupravnih. organih še dosti nalog. Organizacija take mreže zraste lahko samo s prizadevanjem množice strokovnih kadrov ki jasnega pogleda komunista k cilju, izkoristiti.olbstoječe stanje in pogoje za doseganj« optimalnih rezultatov.
V
Izvlečki iz sklepov...
(Nadaljevanje s 7. strani) ki naj bi jih dala banka, UO ugotavlja, da je treba predvsem izboljšati izkoriščanje bbčasnih obratnih sredstev.
V ta namen UO. zadolžuje prganizacijsko-kadrovski sektor, da izdela konkretne predloge nagrajevanja odgovornih ljudi v tovarnah za znižanje obratnih sredstev.
© Pri sestavi gospodarskega plana za leto 1965 je treba upoštevati znižanje stroškov propagandne službe za tisti del propagandne dejavnosti, ki je namenjen oglaševanju' po radiu, televiziji, v časopisih in za nastopanja na sej,-mih.
© Glede na to, da je delitev novoustvarjene vrednosti med podjetjem in družbo za podjetje manj ugodna, UO naroča generalnemu direktorju podjetja, da pri merodajnih organih skuša doseči za celotno elektroindustrijo v Jugoslaviji znižanje oziroma odpravo prispevka iz dohodka.
© UO sprejema zaključni račun podjetja z gornjimi dopolnitvami in ga bo predlagal delavskemu svetu v potrditev.
O razdelitvi dohodka in - o uspešnosti poslovanja posameznih tovarn bo UO podrobno razpravljal takrat, ko bo imel na razpolago rezultate vseh tovarn.
• Pri obravnavanju zaključnega računa ZZA za leto 1964 je UO sprejel naslednja sklepa:
— Vsa dosedanja prizadevanja upravnega odbora podjet-
ISKRA— glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko mimik ati je elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izba ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
ja, da se uresničijo načela, Id so določena s statutom in s predhodnimi sklepi UO o ureditvi financiranja Zavoda in sklepanju pogodb za razvojne naloge tudi v letu 1965 niso bila uresničena, zato zadolžuje BO generalnega direktorja, da v 14 dneh obvesti' upravni odbor o tem, kdo in na- kakšen ^ačin bo z ZZA sklepal konkretne pogodbe za razvoj izdelkov in kako bo potekalo njegovo. financiranje v letu 1965.
— UO ugotavlja, da je poslovni rezultat ZZA za leto 1964 ugoden in da se bo ostanek ČD -po pokritju obveznosti porazdelil po dogovoru z ZZA in podjetjem.
© UO predlaga delavskemu svetu v razpravo in potrditev zaključni račun ŠC v predlagani vsebini.
® UO predlaga delavskemu svetli, da iz sredstev skupne porabe odobri počitniški skupnosti pokritje izgube v višini 4,337.074 dinarjev.
© UO odobrava direktorju finančnega sektorja nagrado v višini enomesečne plače za vložene napore in delo pri zaključnem računu za leto 1964.
© UO se strinja s predlogom org. kadr. sektorja, da se v predlaganih grupah za določitev OD vodilnim delavcem podjetja, katere je UO sprejel na svoji seji dne 5. marca 1965, izvrši popravek v tem smislu, da se z ozirom na klitje cen (raznolikost proizvodnje) tovarna Avtomatika premakne iz prve v drugo grupo, tovarna Elektronika pa iz tretje v drugo grupo. Celoten predlog za določitev OD vodilnim delavcem bo UO predložil delavskemu svetu v potrditev.
© UO podjetja sprejema predlog sindikalnega odbora podjetja in dodeljuje za pokritje stroškov obiska nekaterih koncentracijskih tabo-
Prvi upokojenec iz obrata prozvodnje elektrolitskih kondenzatorjev Mokronog je vsekakor tov. Janez Vrhovšek. Ob slovesu so mu sodelavci poklonili lepa darila in mu zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih, let v krogu svoje družine
rišč ob 20-letnici osvoboditve 500.000 din sindikalni organizaciji podjetja.
Ta predlog bo dan delavskemu svetu v potrditev.
© V zvezi s predlogom predsedstva aktiva ZB podjetja ISKRA glede dodatnih dopustov za aktivne udeležence NOV je UO svoje stališče do dodatnega dopusta za aktivne udeležence NOV že formuliral ob priliki sprejetja statuta, zato predlagateljem priporoča, da uveljavijo svoje zahteve prek sindikalne organizacije podjetja v tistih tovarnah, kjer to še ni urejeno.
Po V. kongresu Zveze komunistov Slovenije
(nadaljevanje s 1. strani) te organizacije dobile večja sredstva in delavci v njih primemo družbeno priznanje, da bodo delovni ljudje razumeli, da sredstva, ki jih določajo zanje, bistveno prispevajo k družbeni blaginji in kulturnemu bogastvu človeka. Poseben pomen umetnosti, za
Ali ste član Prešernove družbe?
. Družbena pomoč, temeljni ter podporni člani omogočajo članom Prešernove družbe za minimalno članarino 1.200 din prejem šest knjig in reprodukcijo umetniške slike.
Če v vaši delovni enoti, v šolskem okolišu ali stanovanjski skupnosti še ni poverjenika Prešernove družbe, javite se Vi. Pišite na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, p."p. 4i/I in poslali vam bomo vsa navodila.
humane odnose med ljudmi, ki je povsem v skladu s težnjami socialistične . družbe, nalaga komunistom, da so posebej občutljivi za svobodo umetniškega ustvarjanja. To pa zahteva od njih idejno jasnost o vsebini in pomenu umetniškega delovanja.
Ena od osnovnih nalog komunistov je, da so neprestano v središču družbenih dogajanj, da pogumno proučujejo prakso in da v njej preverjajo svoje zamisli in načrte. Zveza komunistov in vodstva se še vedno preveč ukvarjajo z ustanovami in organizmi, premalo pa z razpoloženjem delovnega človeka in z odnosi med delovnimi ljudmi. Kongres zato poudarja, da je prvi i pogoj za uspešno delo 'komunista zavest o doseženih družbenih spremembah in to takih, kt zahtevajo od komunistov čedalje višjo idejno raven in čedalje večjo samostojnost in ustvarjalnost.
V obratu avtomatskih telefonskih naprav - ISKRA KRANJ
bodo potrebni naslednji sodelavci :
(Nadaljevanje s 3. strani)
PLANIRANJE MONTAŽNIH PODSESTAVOV IN MONTAŽNIH DELOV
Vodja planiranja PD Pogoj: tehniška srednja šola — strojni oddelek in ustrezna praksa ,
7	planerjev produkcijskih delov Pogoj: srednja tehniška šola, elektro oddelek.ali strojni oddelek ali srednja ekonomska šola in ustrezna praksa Planer proizvodnje Pogoj: srednja tehniška šola — elektro oddelek ali strojni oddelek ali srednja ekonomska šola in ustrezna praksa 2 planerja reprodukcijskega materiala
Pogoj: ekonomska srednja šola in ustrezna praksa
SKLADIŠČE RAZREDA 5 Vodja skladišča
Pogoj: VK TT mehanik z ustrezno prakso
3	samostojni skladiščniki
Pogoj: KV TT mehanik in ustrezna praksa
4	skladiščniki
Pogoj: KV TT mehanik in ustrezna praksa
Pomožni skladiščnik Pogoj: - KV delavec z ustrezno prakso
TERMINSKA SLUŽBA DELAVNIC
Vodja terminske službe
Pogoj:: strojna fakulteta I. stop- I
nje ali ekonomska fakulteta I. stopnje in ustrezna praksa 4 terminarji delavnic • Pogoj: VK strojni delavec ali VK TT mehanik z ustrezno praksa Vknjiževalec terminske kartoteke Pogoj: nepopolna srednja šola
2	daktiiografa
Pogoj: znanje strojepisja in stenografije
INTERNI PREVOZ Vodja internega prevoza Pogoj: praksa na podobnem delovnem mestu 6 transportnih delavcev
SKLADIŠČE ORODJA Vodja skladišča
Pogoj: KV orodjar ali KV ključavničar z ustrezno prakso
3	skladiščniki
Pogoj: priučeni delavec Evidentičar	(
"Pogoj: nepopolna srednja »šota
TEHNIČNO KOMERCIALNI ODDELEK Vodja oddelka
Pogoj: ekonomska srednja šola ali tehniška srednja šola in ustrezna praksa
Tehnično komercialni referent Pogoj: srednja tehniška šola — j elektro oddelek in ustrezna prak- I sa
[ 2 referenta za posebna naročila Pogoj: tehniška srednja šola I ali ekonomska srednja šola in E ustrezna praksa
Samostojni referent za kooperacije | Pogoj: tehniška srednja šola — I . elektro oddelek in ustrezna prak- I sa
ODPREMA IN SKLADIŠČE RAZREDA 6
Vodja odpreme in skladišča razreda 6
Pogoj: ekonomska Srednja šola j in ustrezna praksa 3 odpremni delavci Pogoj: KV mizar Skladiščnik
Pogoj: priučeni delavec Administrator
Pogoj: znanje strojepisja in ste- 1 nografije
Prijave sprejema kadrovski odde- | lek tovarne elektrotehničnih in fino- I mehaničnih izdelkov »ISKRA« Kranj I — do 15. aprila 1965.