88. številka
I Htfrijm, i trt**, H. aprili 191Z
XI«. Ido.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto ....... K 24 —
pol leta . 12 —
četrt leta    •   ••••• .   6-—
na mesec    ...... ,    2*—
v upravništvn prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........ n —
četrt leta                           » 5*50
na mesec    .  .      ...» 1*90
Dopisi naj se franki raj o.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaOova ulica it 5 (v pritličju levov telefon tt 34.
Iihafa ftak *an ivoter t*YxvnUl nedtljt la praznine.
Inserati veljajo: peterostopna ptUi vnta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Pate m zahvala vrsto 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ?e administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. —-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon Al S3.
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
za. Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25'—
pol leta ....... , 13'—
četrt leta , 6*50
.... m 2*30
na mesec
za Nemčijo: celo leto.......K 30-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . .   .      K 35-
VpraŠaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo ■ Rnaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo) telefon it. 8S
Sodnijshi Panama v Ptuju.
Pod tem zaglavjem je priobčil >Slov. Narod« dne 20. februarja 1912. št. 41. senzacijonalen članek, ki je razgrnil vso gnjilobo in korupcijo, ki vlada pri ptujskem sodišču že mnogo let, a so jo nemškonacijonalni strankarji a la dr. Pevetz, dr. Glas in drugi vedno z lažjo in zavijanjem znali prikrivati, dokler se ni dne 31. januarja 1912. v svojem uradu ustrelil c. kr. kancelist Bartsch — tudi njihove gore list — ker se je na sled prišlo velikanskim poneverbam pu-pilarnega denarja. Poročalo se je dalje, da Je bila vdova koj po pogrebu v zapor dejana, ker je bila na sumu, da je vedela za te uradne tatvine pupilarnega denarja in da si je prilastila velik del tega poneverjene-ga denarja, dasi je vedela za njega nepošteni izvor.
Dne 12. aprila 1912. se je vršila proti imenovani vdovi Mariji Bartsch pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru glavna razprava radi deležnosti pri tej uradni poneverbi. Marija Bartsch ie bila oproščena krivde in kazni, ker se ji ni moglo dokazati, da je vedela za uradne sleparije svojega moža Josipa Bartscha, če tudi je bilo pri njej najdeno zlatnine v vrednosti 1229 K A* v in gotovina 1076 K ter nekaj sto ■buteljk vina in čeravno je bilo dognano, da sta bila oba zakonca od začetka zakona brez vsakega premoženja.
Vprašanja nastanejo sledeča: 1. Koliko je škode vsled teh uradnih poneverb; 2. kdo je odgovoren za to škodo; 3. kaj se misli storiti, da se v bodoče preprečijo take škandalozne razmere?
Dopisnik »Slov. Naroda« je popolnoma pravilno in resnično dognal, da je škode najmanj 10.000 K, reci deset tisoč kron. Obtožnica, vložena proti Mariji Bartsch je trdi-ila, da je samomorilec Bartsch pone-vcril vsoto 14.150 K 37 v, oprostilna sodba okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12. aprila 1912. pa je to škodo ugotovila samo v znesku 10.098 kron, pri čemer se omenja, da se niti iz obtožnice, niti iz sodbe ne razvidi, na kak način je bilo mogoče, da je samomorilec J. Bartsch v teku 4 let poneveril tako ogromno vsoto pupilarnega denarja. Pisarna kancelista
Bartscha je bila tik pisarne sodnega predstojnika dr. Glasa, oziroma dr. Dolezella in je torej ta nesrečnež takorekoč pred očmi svojih predstojnikov moget vsako leto povprečno 2524 K 50 v poneveriti, oziroma pokrasti, Če so ugotovitve okrožnega sodišča v Mariboru zanesljive in resnične.
To je strahovito, grozno dejstvo, tembolj, če se pomisli, da so ugledni Slovenci v Ptuju in okolici vedno vlagali pritožbe proti nemško-nacijonalnim sodnikom v Ptuju, ki so pa bile vedno bob v steno, ker sta te sodnike ščitila J. Ornig, oziroma Volksrat in — žallhog aktivni dvorni svetnik dr. Pevetz na Dunaju.
Kaj so torej bile vse sodne inšpekcije počenši od 1. 1903. in kako so se vršile te inspekcije? Kakor se je v članku z dne 20. februarja 1912. poudarjalo, je bil imenovani dvorni svetnik dr. Prevetz prvi. ki je urado-vanje dr. Glasa, tega intimnega prijatelja J. Orniga tako vzorno in izborno našel, da je dr. Glasu izposlo-val odlikovanje z viteškim križcem Fran-Josipovega reda. In sedaj se mora konstatovati, da je največ po-neverjenega pupilarnega denarja izginilo baš pod predstojniŠtvom dr. Glasa v žep kancelista Part^cha. kaiti naslednik dr. Doležell vodi urad še le od novega leta 1911.. tako da spada v njegovo dobo vodstva ptujskega sodišča manji del poneverjene vsote. Da so se sleparije in švindel pri ptujskem sodišču začeli pod sodnikom dr. Ig. Pevetzom, tem pivskim bratom J. Orniga, dokazala je sindikatna pravda zakoncev Čuš v Hlaponcih, iz koje se je imenovani dvorni svetnik, kakor se je v »Slov. Narodu« poročalo, tud na zviti način izmuznil; to je dokazala tudi porotna razprava glede defravdacije kolkov, ki se je vršila dne 15. marca 1908. Ker pa živimo v deželi neverjetnosti, je seveda mogoče, da je ta dr. Pevetz najsijajnejše avanziral, ker ga je slovenska javnost že pred mnogimi leti po vsej pravici in zaslugi obsojala in mu izrekala najpopolnejše nezaupanje. Ravno Bart-scheva poneverba kaže, če so bili napadi na tega sodnika in graje njegovega poslovanja utemeljene ali ne. Ni treba torej iskati krivcev bog ve kje; poleg 'Volksrata, ki ima pri vsakem imenovanju za Ptuj svoje prste vmes.   naj bi torej zgoraj navedeni
gospodje posegli v lastni žep in škodo 10.098 K slovenskim varovancem poravnali.
Bojimo se pa, da se to ne bode zgodilo; izkušnja uči, da bi se od slovenskih sodnikov gotovo zahtevalo povračilo škode; da, še discipliniralo bi se jih na krut način. Nem-škonacijonalnim sodnikom se ni treba tega bati. Saj se že Čujejo glasovi, da bodo varuhi in skrbniki sami odgovorni za škodo, ker so Bartschu denar in hranilne knjige izročali. Jako značilno je dejstvo, da je državni pravdnik ugovarjal proti temu, da bi se vdovi Mariji Bartsch izročila gotovina in zlatnina pri njej najdena, ker se jo bode baje tožilo na priznanje, da izhaja vse to od poneverbe J. Bartscha, če tudi okrožno sodišče ni bilo tega prepričanja. Vsekako bodo se začele tajne mahinacije, da se operejo Volksratovi protežeji, če tudi v škodo slovenskih pupilov.
H koncu se še dotaknimo vprašanja, kako se dajo take žalostne zadeve preprečiti. Interpelacija v državnem zboru spro/cna od M Bren-čiča ali dr. Verstovška malo zaleže; sa? ravno odgovore na take interpelacije sestavljajo — krivci sami. To se je eklatantno pokazalo v zadevi J. /ičkarieve interpelacije glede zakonskih Cuš.
Ministru se podnese neka zmes neresnic in zavijanj: to se kot odgovor prečita v državnem zboru — potem na mirna Bosna.
Ne, tako ne bo šlo. Odpomoči bi se dalo tem izrastkom samo na tak način, da se odstrani vpliv Volksrnta na sodna imenovanja in da se nasta-vijo pri slovenskih sodiščih slovenski uradniki, ki se že iz narodnega čustva ne bodo dali preslepiti, da bi slove^ke varovance ogoljufali in okradh*. Če zahtevajo Nemci sodnike svojega rodu, zakaj bi se jih nam ne dalo. Toda en poeoj je tu potreben. xMerodaini činitelji in voditelji morajo svojo mržnjo in antipatijo proti t. zv. slovenskim liberalnim sodnikom v isti meri skrčiti, v kateri se njihov srd in crnjev nad defravda-ciiami a la Bartsch poglobi in poostri. Dokler se ta preobrat ne izvrši, ni upati pomoči in rešitve.
Justus.
Čudni nazori bavarskega ministra.
Monakovo, 17. aprila.
V današnji seji bavarskega državnega zbora je izvajal ministrski predsednik   baron Hertling sledeče:
Grof Torring je pozdravil sedanje ministrstvo kot parlamentarič-no ali pa vsaj kot prehod k parla-mentaričnemu ministrstvu. Proti tej trditvi se je že zavaroval notranji minister baron Soden. Po mojem mnenju pa parlamentarični sistem nima prostora v zvezni državi. Naredba glede jezuitov, ki je že toliko razburjala, je bila izdana brez kakršnegakoli stika s kakim članom zbornice.
Mnenje grofa Torringa, da je socijalna demokracija stranka, kakor vsaka druga stranka, ni moje mnenje, tudi ne z ozirom na južnonem-ško socijalno demokracijo. Socijalna demokracija je po mojem mnenju bolezen na ljudskem telesu, proti kateri ni specifičnega sredstva *n ki se ne da iztrebiti niti z ognjem in mečem. To pa ima socijalna demokracija skupno z drugimi bolezmmi. da pojema in ugasne, kadar ie dosegla vrhunec. Nobenemu smotrenemu socialnemu demokratu ni dati kako državno oblast v roke.
Italijansko - turško vojna.
Mirovno posredovanje.
Carigrad, 17. aprila.
Turška vlada ni hotela v svojih izvajanjih glede pogojev za mir iti delj. kakor Italija. To so spoznale in upoštevale tudi velesile ter je imelo njih posredovanje vsled tega zgolj informativen značaj. Velesile so vprašale pri porti samo, pod katerimi pogoji bi bila Turčija pripravljena skleniti mir z Italijo. Odgovora ni dala turška vlada nobenega in tudi diplomatični krogi strogo molče. V zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da je biio posredovanje velesil zelo prijateljsko in da je napravilo zelo dober vtisk.
Popoldne se je vrš:l pod predsedstvom šejka il Islama izreden ministrski svet, ki se je bavil s korakom velesil. Sklepi, oziroma nasveti
tega ministrskega sveta se predlože rednemu ministrskemu svetu, ki jih predloži zbornici. Ministrski svet se je pečal tudi s končnim ugotovljenjem besedila prestolnega govora, čigar najvažnejši del se dotika vojne.
Kakor se splošno govori, je izjavil zunanji minister napram nekaterim diplomatom, da ni upati na mir, ki ima za podlago aneksijo Tri-politanije.
Boji pri Sidi Saldu.
Carigrad, 17. aprila.
Vojno ministrstvo objavlja sledečo brzojavko turškega poveljnika pred Tripolisom.
Sovražnik je izkrcal 12. t. m., uporabljajoč vihar, ki je nanesel cele gore peska, med Sidi Saidom in Kr-no, vzhodno od Zuare, pehoto in ko-njeništvo. Posrečilo se mu je rešiti od naših čet v utrdbah Krni in Bu-kemeš zajete oddelke. Kakor poročajo brzojavke z dne 15. t. m., se je velik del na izlivu Sidi Saida izkrca-nih italijanskih čet zopet vrnil na ladje. V tem trenutku ima sovražnik zasedene samo utrdbe v Bukemešu z oddelkom pehote in polotok Krno s konjenico. Sicer ni na kopnem nikakršnih italijanskih vojaških oddelkov. Odposlali smo zadostno število vojakov proti tem pozicijam.
Razširjenje vojnega oozorišča?
Rim, 17. aprila.
Veliko presenečenje in pozornost vzbuja vest lista »Nazione«, ki pravi, da se je italijanska vlada končno vendar odločila razširiti vojno pozorišče. Abruški vojvoda je baje odplul s svojim brodovjem neznano kam. List dostavlja svoji tozadevni vesti, da je italijanska vojna mornarica sedaj popolnoma pripravljena začeti z najobsežnejšimi operacijami.
Vojne še ne bo kmalu konec.
R i m, 17. aprila.
List »Praeparazione«« objavlja pismo generala Ameliga na poveljnika Lima o položaju v Cirenajki. Odločno se izjavlja proti prodiranju proti Mergu ter naglasa, da general Briccola take akcije tudi ne namerava. Tako prodiranje v sedanjem političnem in vojaškem položaju bi ne bilo samo napaka, marveč naravnost norost. Merg ni glavno mesto Cirenaike in tudi ne politično ali ver-
LISTEK.
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Guy de M a u -Dassant. — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
Pogledali so v imenik. Njegovega imena niso našli vpisanega. Vkljub temu mu je rekel preglednik, zelo ustrežen človek:
»Kar vstopite, gospod, in razložite svojo željo sami gospodu ravnatelju, ki vam brez dvoma ugodi.«
Vstopil je in skoraj takoj je naletel na Rachelo, žensko, s katero je bil šel prvi večer.
Stopila je k nj\. . »Bog daj, roucek. Kako ti je?«
»Prav dobro, in tebi?«
»Meni ni slabo. Premisli: od zadnjič se mi je že dvakrat o tebi sanjalo?«
Durov se je čutil laskanega in se le nasmehnil: »A, lej no! In kaj pomeni to?«
»To pomeni, da si mi bil všeč, tiček moj, in da se zmeniva zopet, kadar te bo volja,«
»Danes, če hočeš.«
»Zakaj ne, prav rada.«
»Dobro, ampak poslušaj . . .« Obotavljal se je. malo v zadregi ie bil radi svoje nakane: »Veš, to pot nimam niti božjaka: bil sem v druščini, kjer sem vse pognal.«
Pogledala mu je globoko v oči, zakaj zavohala je. da laže. s svojim instinktom in s prakso dekline, vajene sleparstva in moškega mešetarje-nia. Rekla je: »Kaj boš golomišil! Veš, to ni lepo od tebe, da si tak z menoj.«
Zmeden se je nasmehnil: »Ce hočeš deset frankov, to je vse, kar mi je še ostalo.«
Zamrmrala je z brezbrižnostjo kurtizane, ki noče odnehati od svoje kaprice:
»Kakor se ti bo zdelo, srček moj: jaz hočem samo tebe.«
In z omamljenimi očmi je pogledala mlademu možu v brke in se mu zaljubljeno obesila za pod pazduho: »Dajva, izpijva najprej vsak en sirup. Potem skupaj malo pošetava. Jaz bi šla rada v opero, tako, s teboj, da te pokažem. In potem pojde-va zgodaj domov, ali ne?«
Jako dolgo je spal pri tej deklici. Bil je že beli dan, ko je šel od nje, in takoj mu je prišlo na misel, da bi kupil »Vie francaise«. Z razburjeno roko je odprl list; njegovega članka ni bilo v njem; ustavil se je na troto-arju in je strahoma švigal z očmi po tiskanih kolonah, ker je upal, da naposled vendarle najde, česar je iskal.
Nekaj težkega mu je leglo nenadoma na srce, zakaj po naporu ljubezenske noči je bil tako utrujen, da ga je tiščala ta neprilika s pezo prave nezgode.
Šel je domov in je zaspal kar oblečen na postelji.
Ko je prišel nekaj ur pozneje v uredniško pisarno, Se je oglasil pri gospodu Walterju: »Cisto presenečen sem bil danes zjutraj, gospod, ko nisem našel v listu svojega drugega članka o Algiriji.«
Ravnatelj je vzdignil glavo, potem pa del s pustim glasom: »Dal sem ga vašemu prijatelju Forestier-ju in sem ga naprosil, naj ga prečita: njemu se ni zdel zadovoljiv; morali mi ga boste popraviti.«
Duroy, razjarjen, je odšel, ne da bi odgovoril besedo, in je lopnil kot vihra v sobo svojega tovariša: »Zakaj nisi priobčil danes zjutraj mojega članka?«
Zurnalist je kadil cigareto, hrbet na sedalu svojega naslanjača, noge na mizi, ter je s petami mazal pričeti članek. Mirno, z dolgočasnim in zamolklim glasom, kakor bi govoril iz dna dupla, je rekel: »Ravnatelju se je zdel za nič, in naročil mi je, naj ti ga vrnem, da ga narediš Se enkrat. Na, tukaj-le je.« In pokazal je s prstom prepognjene liste pod obtežilni-kom.
Durov je bil tako zmešan, da ni vedel, kaj bi rekel, in ko je spravljal svoj spis v žep, je Forestier povzel:
S9
»Danes moraš najprej na prefekturo .. .«
In napovedal mu je celo vrsto opravkov in novic, ki jih je treba nabrati. Durov je odšel, ne da bi mu bil zabrusil ostro besedo, ki je je zaman iskal.
Drugi dan je prinesel zopet svoj Članek. Iznova so mu ga zavrnili. Ko ga je še tretjikrat predelal, in mu je bil zopet odklonjen, se mu je zjasnilo, da se je preveč zaletel, in da ga more samo Forestierjeva roka voditi po njegovi poti.
Zato ni omenil več »Spominov afrikanskega Masseurja«, temveč je sklenil, da bo okreten in prekanjen, ker je tako treba, in bo opravljal z vnemo svoj poročevalski posel, ter čakal, da se mu obrne na bolje.
Spoznal je gledališke in politične kulise, koridorje in preddurja pri državnikih in v poslanski zbornici, važna obličja vladnih atašejev in čemerne obraze zaspanih vratarjev.
Bil je v neprestanih zvezah z ministri, hišniki, generali, policijskimi agenti, s princi, z vodniki, s kurti-zanami, s poslaniki, škofi, rufijani, sleparji - kavalirji, z možmi odličnega sveta, s kvartopirci-goljufi, z iz-voščki, kavarenskimi natakarji in še z vsemi mogočimi osebami. Na vse te ljudi je bil priklenjen iz ozira na lastno korist z nekakim ohlapnim prijateljstvom, zamenjaval jih je v svojem čislu, meril jih Je vse z enim vatlom, sodil jih Je z enakim očesom.
ker jih je moral gledati vsak dan, sleherno uro, brez prehoda in oddiha, in govoriti z njimi vsemi o istih zadevah, ki so se tikale njegovega posla. Primerjal se je sam človeku, ki pokuša po vrsti vzorce raznih vin in kmalu več ne loči Chateau-Margaux od Argenteuila.
Sčasoma je postal znamenit reporter, zanesljiv v iskanju podatkov, zvijačen, uren in bister, listu pravi zaklad, kakor je trdil očka Walter, ki je bil izvedenec glede urednikov.
Ker pa je dobival samo po deset centimov od vrste, poleg dvesto frankov stalne plače, in ker je življenje po bulvarjih, življenje po kavarnah in restoranih drago, ni imel nikoli solda v žepu in je obupaval nad svojo revščino.
To je trik, ki jim ga moram zajesti, si je mislil, ko je videl, kako so se koračili nekateri njegovih kolegov z žepi polnimi zlata, pa ni nikoli razumel, s kakšnimi skrivnimi pripomočki so se dokopali do takega obi* lovanja. In z zavistjo je slutil, da se bavijo s tajnimi in sumljivimi posii, raznimi uslužnostmi, da imajo med seboj kar urejeno tihotapstvo. Zato mora in mora prodreti v te skrivnosti, vstopiti v to tiho družbo, se vriniti med tovariše, ki vživajo brez njega bogate deleže.
In marsikateri večer, ko Je gledal od svojega okna vlake« ki so hodili tam spodaj, Je razmišljal o potih, ki bi jih kazalo ubrati.
(Delj* prfoeiajK}
sko središče. Zato bi tako prodiranje koristilo samo Turkom, zlasti ker italijansko vojaštvo ni dovolj pripravljeno in bi našlo na poti mnogo nepremagljivih ovir. Ce bi hotela upati vojna uprava na kak uspeh pri tem prodiranju, bi morala dobiti za to akcijo najmanj Še dve diviziji, kar bi pa bilo zopet zvezano z nepreglednimi financijalnimi žrtvami. Za Italijane je v sedanjem položaju najboljše, da se Čim močnejše utrde ob obali, onemogočijo vtihotapljanje vojakov in municije ter organizirajo domaČo vojsko. Kakor se je zgodilo v Eritreji, tako bi se moralo delati tudi tu, da mamreč domačini sami zavzamejo za Italijo deželo ter prihranijo Italiji krvne in denarne žrtve. Da so Italijani zavzeli Asmaro, so potrebovali 6 let in dobro je, če računa italijanska vlada z možnostjo, da bo trajalo dolgo vrsto let, predno bo mogla zasesti vso deželo.
9elika nesreča na morju.
S popolno gotovostjo moremo trditi, da se je rešilo samo 868 oseb, potopilo pa 1490 oseb. Na krovu par-nika »Titanic« je bilo 1455 pasažir-jev in 903 uslužbencev, oziroma moštva. Izmed 325 pasaži rje v prvega razreda ste bile rešene 202 osebi, od 285 pasažirjev II. razreda 114 oseb, od 915 pasažirjev v medkrovu pa 352 oseb, razentega še 200 oseb od moštva. Vsa javnost ostro napada družbo »VVhite Star Line«, ker ni imela dovolj varnostnih priprav, predvsem rešilnih čolnov in rešilnih pasov, in ker je popolnoma brezobzirno hotela doseči prvi rekord, ne glede na varnost pasažirjev. In dokazano je dejstvo, da je samo družba »VVhite Star Line« vsled svoje lahkomiselnosti povzročila to grozovito nesrečo.
Nesreča.
Posamezne brzojavke natančno slikajo, kako se je nesreča zgodila. Ko je parnik »Titanic« zadel ob ledenik, je vozil s hitrostjo IS morskih milj. Le majhen del ledenika se je videl iz morja. Učinek sunka je bil grozen. Led je popolnoma raztrgal eno stran parnika in tudi spodnji del do polovice. Z velikanskim hruščem so pokale jeklene plošče. Voda je z velikansko močjo vdrla v odprtino. Ladja se je takoj nagnila. Trije za vodo neprodorni prostori so bili takoj razrušeni. Ostri robovi ledeniko-vi so sprednji del ladje direktno po dolgem prerezali. Pasažirji, ki so ravno legli k počitku, so se zbudili vsled groznega sunka in strašnega hrušča. Vsi prestrašeni so pridrveli moški, ženske in otroci, le napol oblečeni, na krov. Nepopisna panika se je polastila obupanih pasažirjev. Moštvo je držalo disciplino. Kapitanu Smithu se je kmalu posrečilo napraviti mir. Takoj so začeli brezžično brzojaviti. Cez par minut so že prišli odgovori. Medtem so že spustili v morje rešilne čolne. Ženske in otroci so morali iti prvi v čolne. Srce trgajoči prizori so se odigravali na krovu parnika »Titanic«, ko so se ženske in otroci poslavljali od svojih mož in očetov, ki so ostali na ladji. Joka ni bilo konec. Štiri ure se je poškodovana ladja borila proti valovju. Eno uro potem, ko je ladja zadela ob ledenik, je bil prostor za stroje pol vode. Stroji so se hipoma ustavili. Nato je kar naenkrat ugasnila električna luč. Tema in gosta megla ste obdali parnik in rešilne čolne. Predno je še prišla kaka ladja na pomoč, se je potopil parnik z vsemi, ki so ostali
na krovu. En del rešilnih čolnov ie čez par ur dosegel parnik »Carpa-thia«, ki je sprejel na krov vse, ki so bili v teh čolnih.
Ameriška admiralska ladja »Mi-nia« poroča, da je videla veliko število ostankov ponesrečene ladje okolišu, kjer se je zgodila nesreča, vlada nevihta in vihar in pa grozen mraz, vsled česar bo skoro nemogoče rešiti Še one osebe, ki so se morda rešile na plavajoče ledene plošče.
Ostre kritike.
Generalni ravnatelj za paro-plovstvo v Washingtonu s kar naj-otsrejšimi besedami kritikuje angleške pomorske oblasti, ki so preveč zanemarjale kontrolo rešilnih čolnov. Parnik »Titanic« je imel samo 16 rešilnih čolnov. Popolnoma gotovo je, da bi se več oseb moglo rešiti, če bi bilo na razpolago dovolj rešilnih čolnov.
Angleška vlada je uvedla preiskavo in zahteva od vsake ladje-plovne družbe pojasnila, koliko rešilnih čolnov ima.
Razne izgube.
Nevjorski poštar je izjavil, da se je s parnikom »Titanic« potopilo sedem milijonov pisem. Potopilo se je tudi za dva milijona kožuhovine, ki je bila kupljena na londonskem marčnem semnju.
Proti absolutizmu na Hrvaškem in za jugoslovanski kongres.
Politično društvo »Edinost« v Trstu je sklenilo in razposlalo nastopno resolucijo:
Podpisani odbor političnega društva »Edinost« v Trstu je v svoji seji dne 15. aprila 1912, katere sta se udeležila tudi odbornika istega društva, gospoda državna poslanca dr. Gustav Gregorin in dr. Otokar Ry-bar, v navzočnosti slovenskih mestnih svetovalcev in deželnih poslancev tržaških enoglasno sprejel sledeči sklep:
Politično društvo »Edinost« v Trstu kot poklicani zastopnik tržaških mestnih in okoliških Slovencev — v zavesti nerazdružne skupnosti in bistvene enotnosti interesov vsega jugoslovanskega naroda v mejah habsburške monarhije — izraža svoje najglobokcje ogorčenje nad tem. da se je uvedel na Hrvaškem absolutizem, izreka hrvaškim bratom voje simpatije, svojo brezpogojno solidarnost obenem z najglobokejšim sočustvovanjem v teh dnevih trpljenja in izkušnje ter poziva vse jugoslovanske poslance v državnem zboru na Dunaju, da nastopijo edinstveno z vso odločnostjo za to, da se na Hrvaškem zopet vpostavijo ustavne razmere.
Pri tej priliki opozarja odbor političnega društva »Edinost« na to, da bi posebno v sedanjih razmerah, kakor tudi z obzirom na splošni položaj jugoslovanskega naroda v habsburški monarhiji, bilo koristno, da se v Trstu, mestu, kjer se srečavajo narodni in gospodarski stiki jugoslovanskih dežela, snide čimprej, mogoče o bližnjih binkoštnih praznikih, jugoslovanski kongres v svrho posvetovanja o najvišjih skupnih jugoslovanskih interesih.
Podpisani odbor si dovoljuje priporočiti to misel v uvaževarje udeleženim faktorjem.
Ta sklep se sporoča gospodu doktorju   Bogdanu   Medakoviču v
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bulwer.
Peti del. (Dalje.)
Na množici se je videlo, da se pač sramuje, a da se ne more odloČiti. Mnogo ljudi je vzdihovalo in jokalo, nobeden — razen imenovanih ne-zadovoljnežev — ni Rienzija grajal ali česa dolžil, a tudi nobeden ni bil pripravljen, seči po orožju. Vladal je tisti brezglasni panični strah, vladala je tista ravnodušnost in letargija, ki se dostikrat polasti ljudstev, če jim je svoboda le stvar impulza in trenotne vneme, če jim je le čarovna beseda in niso dolgo vživali njenih pametnih, zdravih in koristnih sadov.
»O Bog, če bi bil že mož,« je vzkliknil za Rienzijem stoječi Angelo.
»Čujte ga, čujte tega dečka,« Je zaklical tribun. »Iz otročjih ust govori resnica. Zeli si, da bi bil mož, da bi mogel tako ravnati, kakor bi vi morali ravnati. Pazite — z malirn številom tistih, ki so mi ostali zvesti, pojdem zdaj v mestni okraj Coion-novpred trdnjavo vašega sovražnika. Tam bodo moje trombe trikrat zado-nele. Ce vas pri tretjem pozivu nz bo, če ne pridete oboroženi, kakor se
spodobi — ne rečem vsi, ampak tristo, le dvesto, da, samo sto — potem zlomim svoj poveljniški znak in svet naj reče, da je stopetdeset razbojnikov uničilo dušo Rima in pohodilo njeno oblast in njene postave.«
S temi besedami je šel po stopnicah in je zajahal svojega bojnega konja. Molče se mu je množica umaknila. Počasi se je oddaljil tribun s svojimi spremljevalci in je izginil narasli množici izpred oči.
Rimljani se niso premaknili z mesta. Čez nekaj časa jim je začel govoriti demagog Baroncelli, ki Je slutil, da je zdaj ugodna prilika za uresničenje njegovih častihlepnih namenov. Ni bil govornik niti posebno umen, a znal je prednašati najpopularnejše vsakdanjosti. Poznal je slabe strani svojih poslušalcev — njihovo nečimernost, njihovo prešernost in njihov domišljavi ponos.
»Glejte, gospodje,« Je rekel in skočil na stran leva, »tribun je govoril hrabro, kakor vedno. Opica potrebuje pač mačko, da Ji prinese kostanja. Rad bi imel. da vi svoje kremplje vtaknete v ogenj, a vi ne boste tako bedasti, da bi kaj takega storili. Naj se nas usmilijo svetniki. Tribun, ta dobri mož, stanuje v palači in prireja bankete in se Je kopal v porfirjevi posodi — sram ga bilo — v kateri je sveti Silvester krstil cesarja Konstantina. Za vse to se mu že izplača vojskovanje. Ali, gospod-
Zagrebu la zdraiene stranke na Hrvatskem, Hrvatsko - slovenskemu klubu v roke gospoda drja. Ivana Šu-steršiča, Dalmatinskemu klubu v roke gospoda drla. Vleka Ivčevića in državnemu poslancu gospoda drju. Vladimirju Ravniharju.
Odbor političnega društva »Edinost«.
Štajersko.
Iz Celja. (Narodna mlečnost v službi mariborskega poštnega urad* nika.) Nedavno dobim roke neko poštno-hranilnično knjigo. Lastnik
iste je bil Slovenec, knjižica je bila tudi dvojezična, izpolnjena je bila od slovenskega uradnika nemško. Kako hočemo potem zahtevati od nemških uradnikov, da nas vpošte-vajo, Če to naši sami ne store? Kolikokrat se pripeti, da dobi človek od slovenskega poštnega uradnika na slovensko zahtevo samo nemško vrednotnico, Še večkrat pa recepise itd. In to vse store iz komoditete ali pa iz strahu pred svojim predstojnikom, da ne bi preveč dvojezičnih tiskovin itd. porabili. V mnogih slučajih je še slabše, kakor če bi nemški uradnik opravljal službo; Čez tega bi se lahko pritožili, pri slovenskem uradniku pa tega pošten človek vendar ne more storiti.
S pota po Štajerskem. Potoval sem minoli mesec po slovenskem Štajerskem. V kolodvorski restavraciji na Pragerskem našel sem na mizah vžigalice »Siidmarke«, v jedilni sobi celo dva nabiralnika, te nam Slovencem blagonaklonjene družbe. Restavraterju Trosterju je slovenski groš prav tako ljub, kakor nemški in ogrski — sem torej pohlevnega mnenja, da zamoremo Slovenci opravičeno zahtevati, naj odpravi te, nas žaljive provokacije. — Na glavnem kolodvoru v Mariboru prodaja vozne listke mlad asistent. Slovenec zahtevaj listek v blaženi nemščini ali pa ostani doma. Mož ne razume, ali noče razumeti slovensko. Postaje Ormož, Središče, Vel. Nedelja, da celo Celje in Ljubljana so mu španska vas. Mesto zahtevanega enega lista II. razreda dobil sem dva III. razreda, končno sva se v slovenščini le domenila, moral sem pa postati nekoliko robat. V srce me je pa zabolelo, ko sem slišal znanega slovenskega prvaka iz Štajerja, zahtevati vozni listek v Ljubljano v — nemščini. Malo več ponosa in zavednosti bi nam Slovencem ne škodovalo.
Iz Ljutomera. Tukaj imamo na poštnem uradu izključno samo nemške napise ter seveda tudi take pečate. Nismo dosedaj še nič slišali, da bi merodajni faktorji, to je okrajni zastop ter okoliške slovenske občine tozadevno kaj storile. Tudi gosp. poslanec Roškar nima veselja baviti se s takimi rečmi. Naravnost neodpust-na narodna mlačnost pa je, da se puste krmiti okrajni zastop, občine, slovenska posojilnica, slovenski odvetniki, vsa slovenska inteligenca itd. izključno z nemškimi recepti. Li res nima nihče korajže, zahtevati tega, kar se vam nikdar odkloniti ne sme?
Iz Braslovč nam poročajo; Dobro bi bilo, ako bi načelstvo rokodel-sko-obrtne zadruge na Vranskem sklicalo občni zbor, ki se je itak že nekoliko zakasnil. Ali se naši vran-ski tovariši kot odborniki zadruge ne zavedajo svojih dolžnosti? — Prizadeti obrtniki.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo: »Finfarji« nas zopet zelo zabavajo. Da slove ti »finfarji« daleč naokoli po Slovenskih goricah
kot izvanredno pametni možje, je gotovo znano. Samoobsebi je tedaj umevno, da mora imeti župan »fin-farjev«, dragi naš Hinko, največ pameti, tega dragocenega božjega daru. Ali tudi najpametnejšemu mesarju se lahko kaj pripeti; zakaj bi moral biti Izjema ravno naš Solak? Zakupniki užitninskega davka so imeli pred velikonočnimi prazniki a sestanek, na katerem so med drugim prigovarjali svojemu članu Solaku, da bi naj vendar zdaj, ko je skoraj edini mesar pri Sv. Lenartu, prostovoljno plačal nekaj več zakupnine. Skoraj vedno ve-likobesedni mož Je pa pri tej točki umolknil in se je krčevito branil proti vsakemu povišku. Tarnal je, da itak nima nobenega dobička in se je končno povspel do izjave, da takoj proda ves svoj velikonočni dobiček od mesarske obrti za 2 kron. A mož je grdo obsedel. Njegov sosed Za-molo, ki pa ni »finfar«, poseže takoj v žep, položi desetak na mizo in reče: »Prodano!« V svoji zmedenosti je vtaknil naš županček desetak v žep in stvar je bila za enkrat končana. Kasneje je Solaka le začela srbeti vest in je skušal cel dogodek tako zasukati, da bi ne bilo zanj iz tega še kaj slabega. Zaman, Zamolo se ni več zmenil za našega mogočnega Solaka. Po preteku nekaterih dnov dobi občinski oznanjevalec od Za-mola pismo s potrebno pristojbino in prošnjo, da naj na cvetno nedeljo naznani, da bo Zamola prodajal velikonočni teden meso v mesnici gosp. Solaka. Obenem naj naznani cene, ki so bile daleč pod nastavki »nesebičnega« župana in mesarja Solaka. Ves zbegan prileti oznanjevalec s tem pismom k županu. Ubogi Solak! Moral je spoznati, da so še na svetu pametnejši mesarji kot je on — in to še tako blizu njega! Nak — tega pa ne, da bi Zamolo gospodaril v njegovi mesnici! Kaj bi rekli k temu trža-ni in »dajčfrajndlih« kmetje? Najel si je za pomoč zvestega svojega gosta, našega mnogo spoštovanega gospoda notarja — in hajdi, šlo ie z bistrimi konjički do zlobnega Zamola
— na prošnjo. Priznani izurjenosti našega gosp. notarja se je konečno posrečilo potolažiti škodoželjno srce gosp. Zamola z nekaj srebrnjaki. In gosp. notar gotovo tudi ni pozabil na plačilo za svoj velik trud z lepo vrsto litrov toli ljubljenega Solakovega muškatelca. — S to lično zgodbico nam je olajšal naš ugledni župan Solak velikonočno pleče — za kar smo mu zelo hvaležni. Pa še prosimo nadaljevanja.
Iz Ormoža. (Požar.) V nedeljo opoldne je gorelo pri posestniku Janezu Kukovcu na Hajudlu. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Ognjegasci so sicer došli na pomoč, na hribu se pa zaradi pomanjkanja vode ni dalo veliko opraviti. Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem in prešo. Škode je veliko. — Slana nam je napravila zadnje dni veliko škodo. Črešnje in drugo zgodnje sadje je proč. Tudi ozimina na poljih je hudo trpela. Isto-tako vinogradi, zlasti v peskovitih legah, ker so že tam trte bolj odgnale. Vinske cene gredo počasi kvišku.
— Narodna godba ormoška misli prirediti na binkostni ponedeljek v Kalchbrennerčinih prostorih ljudski koncert.
Društveno gibanje. Brežiška čitalnica priredi v nedeljo dne 21. aprila ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo. Vprizori se burka v treh dejanjih: »Zanikerna trojica«. — Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Š e n t Pavlu pri Preboldu priredi v
nedeljo 21. aprila ob 3. popoldne v prostorih gosp. Zanierja burko: »Moč uniforme«, v treh dejanjih s petjem. — Šoštanjska narodna društva prirede v nedeljo dne 21. aprila ob 8. zvečer v hotelu »Avstrija« zabaven večer. Sodelujejo tamburaši.
Drobne novice. Osebnavest Odvetniški kandidat gosp. dr. Ferdinand L a š i č, katerega je kot sodnika poslalo pred tremi leti graško nadsodišče zaradi njegovega narodnega prepričanja v pokoj, je napravil pri tržaškem nadsodišču z dobrim uspehom odvetniški izpit. Kakor slišimo, se naseli novi odvetnik pri enem okrajnem sodišču na Spodnjem Štajerskem. — Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: Postajica Stranje (med Šmarjem in Mestinia-mi) bo kmalu otvorjena. Šentpeter-čani niso zadovoljni z njo, ker nimajo do nje pravega dovoza. Koliba za po-stajico že stoji. — Iz Konjic. Dne 15. aprila opoldne je pričelo goreti na podstrešju tukajšnjega župnišča. Ogenj so kmalu pogasili. Škoda je pokrita z zavarovalnino. — Iz Slovenske Bistrice. 13. aprila sta imeli tukajšnji Schulvereinovi podružnici, moška in ženska, svoj občni zbor. Moška šteje 114 (4- 30) čla* nov, ženska 120 (+ 11) članic. Osrednjemu odboru se je poslalo 583 kron. Kaj pa naša Ciril-Metodova podružnica? — Iz Brežic poročajo: Hrvaški tatovi se te dni obiskali kleti posestnikov Kostrenca in Zagmejstra v Podgori. Odnesli so vina in mesa v vrednosti 300 kron. Ti zlikovci razsajajo po celi sotelski dolini. — Prestavljen je železniški asistent gosp. Feliks Pristavec iz Trbovlja v Grobelno. — S o 1 n -čnega mrka včeraj v Celju in okolici zaradi oblačnega neba nismo mogli opazovati. Temperatura je nekoliko vzrastla. Tudi tu toži vse o škodi, ki so jo napravili mrazovi zadnjih dni po sadnem drevju in vinogradih.
Koroško.
Celovški   občinski svet se je v
svoji zadnji seji največ pečal z raznimi podporami, za katere so prosila razna društva. Nato je prešel občinski svet k poročilu o električni cestni železnici, o kateri je poročal podžupan, ces. svetnik pl. Dietrieh. Finančno stanje električne železnice je jako ugodno in izkazuje računsk\ zaključek veliko več prebitka, kot si) se nadejali. Povprečno na dan dobi železnica okroglo 530 kron vplačil. Računski zaključek je bil odobren. Končno so dovolili svetovalci cirkusu Colini Clairon, ki je sedaj v Ljubljani, da sme postaviti svoj šotor na novozgrajenem prostoru ob Kolodvorski cesti, zavrnili pa so tozadevno prošnjo lastnika cirkusa in menežarije Kludskvja. S tem je bila javna seja zaključena in ie sledila tajna seja.
Iz strahu pred materinstvom. 27ietna natakarica Terezija Muzi v Spodnjem Dravogradu je pila fosfor z namenom, da zatre plod. Vsled za-strupljenja je v velikih bolečinah umrla.
Cerkveni vlom. Neznani vlomilci so vlomili v podružnično cerkev sv. Helene pri Gueži. Vlomili so v zakristijo, v tabernakelj, ker pa niso nikjer nič dobili, so odnesli nabiralnike.
Neznan utopljenec. Blizo Sv. Magdalene, nedaleč od Beljaka, je potegnil delavec Franc Ebner iz Drave neznanega utoplienca. Utopljenec je
je, kaj pa imate vi od tega? Nič drugega, kakor hude batine in zijanje pri pojedinah. Če premagate sovražnike, dobite nov davek na vino; to bo vaše plačilo.«
»Čujte,« je zaklical Cecco: »tromba je zapela — škoda, da nas je hotel obdavčiti.«
»Res je — tromba poje,« se je oglasil Baroncelli. »Na vero, srebrna tromba! Če mu pomagate iz stiske, bo imel prihodnji teden zlato trombo. Pojdite vendar — prijatelji, zakaj se ne ganete? Saj je samo stopetdeset najemnikov! Seveda, v boju so vsi vražji in oboroženi so od nog do glave. A kaj je na tem! Četudi bodo kakih štiri ali petsto vaših grl prerezali, na zadnje jih boste le premagali m tribun bo toliko veseleje večerjal.
»V drugič trobi,« Je opozoril mesar. »Če bi ne bila moja poštama mati že dva izmed sinov izgubila, jaz bi vendar — čudno Je to — še enkiat udaril za zmago pogumnega tribuna.«
»V vas bi moralo biti malo več živega srebra,« Je govoril Baroncelli, »kajti prepozno utegnete priti. Škoda bi bilo! Če verjamete tribunu. Je on edini človek, ki Je zmožen Rim rešiti. Kaj — vi, najplemenitejše ljudstvo na svetu, pa niste v stanu se sami rešiti? Vi ste odvisni od enega edinega človeka? Vi niste v stanu Colonnom in Orsinijem predpisovati postave? Kdo Je pa pri vratih sv.
Lavrencija premagal barone? Mar niste bili to vi? Ha! vi ste dobili batine, tribun pa denar! Molčite prijatelji in pustite moža naj odide. Zagotavljam vas, vse polno jih je, ki so prav tako dobri kakor on, samo cenejši. In — čujte! — tretjič je zatrobil in sedaj je prepozno!«
Dolgi otožni glas trombe iz daljave je bil zadnje svarilo in ko je glas utonil v tihoti, je mračen molk zavladal med zborovalci. Začeli so obžalovati in se kesati, ko sta bila kes in obžalovanje že prepozna. Ba-roncellijeve burke so vzbudile naenkrat nevoljo in mož je moral na svojo jezo zapaziti, da mu poslušalci uhajajo na vse strani, ravno v tre-notku, ko jim je hotel naznaniti, kake znamenite stvari hoče zanje storiti
Med tem je tribun nedotaknen šel skozi okraj svojih sovražnikov, ki so se bili plaho umaknili v trdnjavo in je jahal na kastel sv. Angela, kjer ga je pričakovala Nina. Našel je svojo ponosno ženo veselo, da le rešen — zaradi njegovega padca ni prelila nobene solze.
VII.
Naslednik ponesrečene revolucije. — Kdo zasluži grajo, zapuščenec ali tisti, ki so ga zapustili?
Veselo Je sijalo zimsko solnce na rimske ulice, ko Je prišla v mesto oborožena armada baronov. Na čelu je jezdil kardinal-legat; na njegovi desni je jezdil stari Colonna (a ni se
ciržal ponosno in pokonci, marveč je bi sključen in potrt od žalosti zaradi smrti sina in vnuka), potem sta koi za njima prišla Luka di Savelli s svojim hinavskim usmevom in temno-gledi Rinaldo Orsini. Sprevod je bil dolg, a barbarski; večinoma so bili najeti vojaki. Procesija ni bila podobna povratu izgnanih meščanov, marveč vhodu nasilnih sovražnikov.
»Gospod Colonna,« je rekel kardinal-legat, majhen, izžit človek, Francoz po rodu, ki je imel polno trpkih predsodkov proti Italijanom, ki so ga bili ob drugih prilikah tako slabo sprejeli, kakor sploh tuje duhovnike, »ta Pepin, ki vam ga je dal Montreal na razpolaganje, je svoje delo dobro opravil.«
Stari gospod se je priklonil, a ni dal odgovora. Niegov krepki razum je bil že zlomljen in iz njegovih po-steklenih oči je zijala topoglavost Kardinal je mrmral: »Ne sliši me; od žalosti je postal otročji.« Namignil je Luki Savelliju, naj pride k njemu.
»Luka,« je rekel legat, »sreča ie» da je črna zastava Ogrov zadržala Provencaica v Averzi. Ce bi bil prišel v Rim, bi se nam z Rienzijevim naslednikom še slabše godilo, kakor s tribunom. Montreal je plemič in Francoz! Tega Pepina, njegovega pooblaščenca, moremo podkupiti aH pa z grožnjami ukloniti njegovo voljo, da nam bo pokoren.«
(Dalje prihodnjič.)
_
___:
88 štev.
SLOVENSKI NAR JD
Stran 3.
50 do 60 let star delavec, ima pri sebi nekal denarja in vozni listek za progo od Spitala do Celovca. Razun malenkostne praske na čelu nima truplo nobene poškodbe.
Primorsko.
Avtomobilska zveza Bovec-Tr-
biž. Prejšnji župan v Bovcu gosp. Mlekuž je vpeljal redno avtomobilsko zvezo med Bovcem in Trbižem. S tem je uvedena zveza med Trbižem in Trstom, kar je ne samo za on-dotno prebivalstvo, marveč tudi za vse turiste velike važnosti.
Ozdravljeni grbec. Včeraj se je pripeljal v Trst star mož z veliko grbo. Težko je zlezel iz železniškega voza in se je mučno vlekel, opiraje se na dve berglji, skozi hodnik proti izhodu. Pri vratih pa je naletel grbec na finančnega paznika, kateremu se je zdela grba malo prevelika. Povabil je grbca s seboj v uradno preisko-valnico, in glej čudo. tekom 5 minut je prišel mesto grbca popolnoma čil in čvrst možakar s precejšnjim svežnjem v roki. Zdravljenje ga je stalo le okroglo 6 K.
Pošteni najditelj. Odvetniku dr. Gambiniju v Trstu je odnesel vihar klobuk. Med tem, ko je dr. Gambini lovil klobuk, je izgubil listnico, v kateri je imel 1000 K. Ko je dr. Gambini listnico pogrešil, je bil trdno prepričan, da jo je pozabil v kavarni >Oriental« in jo je šel takoj iskat. Že je hotel iti na policijo, ko so mu v kavami povedali, da je vzel listnico s sabo, ko stopi v kavarno mlad Dal-matinec Buzanič in izroči dr. Gambiniju listnico s polno vsebino. Mladi Dalmatinec, ki ne spada med premožne sloje, ni zahteval niti najde-nine.
Mali in sin. Mesarski pomočnik Fr. Stermin v Trstu stanuje pri svoji materi. Pred kratkim je začel ljubavno razmerje z neko staro žensko, vsled česar sta se z materjo v zadnjem času večkrat sprla. Včeraj je med prepirom potegnil sin samokres in ustrelil na mater. Zadel jo je lahko in je poškodba malenkostna. Takoj po strelu so prileteli sosedi in policija, ki je Strmina aretirala.
Rekurz izgnanega ravnatelja puliskega gledališča, v katerem je prišlo do protiavstrijskih demonstracij, Aleksandra Bolcicca, je namest-ništvo zavrnilo.
Dnevne vesti.
-t- »Politika na jugu se naj prepusti možem, ne pa otrokom«, tako
niše včerajšnji »Slovenec. In kdo so ti »možje«? Kdo drugi kakor naši klerikalci. In kdo so otroci? Vsi oni slovenski, hrvatski in srbski politiki, seveda, ki nečejo plesati tako, kakor bi jim godel kak Šusteršič ali Jarac. In če se bodo v teh za vse Jugoslovane težkih, da, morda celo i>odepolnih časih vsi ti hrvatski, srbski in slovenski politiki, ki stoje že desetletja v ospredju narodnih horb, zedinili za skupno postopanje n:. skupno taktiko v obrambo na primer ogroženih pravic kraljevine Hrvatske, a če ne bo morda ta enoduš-i^ogodu enemu edinemu člove-kn — dr. Šusteršiču, je čisto gotovo, da bodo klerikalci to enodušnost proglasili za škodljivo in sklepe vseh ostalih jugoslovanskih politikov za neoportune in otročje ter izjavili, da bodo oni šli svoja pota, češ. da se s trezno« in »smotreno« politiko več doseže, kakor pa z — radikalizmom in kričanjem. Seve klerikalni politiki so možje, vsi drugi jugoslovanski politiki pa so — otroci. Sicer pa, kaj ako bi se res prepustila vsa jugoslovanska politika našim klerikalcem? To bi bilo toliko kakor izročiti obrambo pravic hrvat, naroda in kraljevine Hrvatske madžaronom! Kaj pa so naši klerikalci? Pravi pravcati slovenski madžaroni. Kakor madžaronom na Hrvatskem, tako so tudi našim kleirikalcem na srcu samo lastne koristi, narod, 'judstvo pa jim je deveta briga. Kakor madžaroni, tako se tudi Slovenki klerikalci obešajo vsaki vladi za Nkrice, samo da molzejo iz nje svitle nov€0 zase in za svoje strankarske vvrbe. Naj bi Hrvatje in Srbi iz Dalmacije, Istre, Hrvatske in Bosne prišli k nam na Kranjsko in Štajersko i ogledat, kako naši klerikalci »branijo« narodne interese in pravice! Se eno desetletje takšne klerikalne Politike, pa bo zgrajen tisti znani ^ost do Adrije! In takšnim »možem« *>i naj bila prepuščena politika na slovanskem jugu?! Potem je pač bolje, če vodijo jugoslovansko politiko v naši državi — otroci, ker gorje, ako bi le - ta bila v rokah takih »mož«, kakor sta šusteršič in Jarac!
i »Agramer Tagblatt« in » Slovenec«. Iz uredništva »Agramer laghlatta« smo naprošeni objaviti naslednje pojasnilo: V št 86. »Slovenca« od 16. aprila 1912 nahaja se oilježka pod naslovom »Slavna Cu-
vajeva dela«, v kateri se med drugimi nahajajo sledeče besede: »Po Zagrebu se o liberalnih listih Dioničke tikare marsikaj šepeče. No eno je gotovo, da so namreč listi te tiskarne
— »Obzor«, »Male novine« in »Agramer Tagblatt« edini od vseh hrvaških listov, ki so oproščeni kavcije.« Jaz sem poslal »Slovencu« z današnjo pošto popravek, iz katerega se vidi.^da je »Agr. Tagblatt« že 4. t. m. položil pri kralj, redarstvenem pove-renstvu v Zagrebu predpisano kavcijo v znesku 5000 z besedami pet tisoč kron. In s tem bi bila stvar za »Agramer Tagblatt« rešena, ker je za nas popolnoma irelevantno, če ima »Slovenec« v Zagrebu za dopisnika osla ali ne. Ali zaradi poštene slovenske javnosti, ki je dozdaj s simpatijo sledila skoz in skoz slovansko delovanje »Agramer Tag-blatta« moram še posebej naglašati, da je »Agramer Tagblatt« po preventivni cenzuri istotako skoro vsak dan inhibiran, kakor tudi vsi opozi-cijonalni časopisi; da, »Agramer Tagblatt« ne uživa niti te prednosti, ki jo v veliki meri uživa navadno »pravaški« list »Neues Tagblatt«, da ga sprejema policija namreč že ob dveh popoldne na cenzuro, med tem ko sprejema druge liste, toraj tudi »Agramer Tagblatt« še le ob treh popoldne. Ako je »Slovenec« končno čutil potrebo, da se da na tako ravno toliko grd, kakor neumen način izrabiti v pregledne svrhe gotovih elementov, bilo bi dobro, da se informira o tem, če so nekateri gotovi »pravaški« listi enako in v isti meri položili kavcijo, kakor in kolikor je storil to »Agramer Tagblatt«. Toliko je bilo potrebno, da rečem za informacijo poštene slovenske javnosti, katero uveravamo, da ne bodo niti taki manevri gotovih kava-lirjev prisilili -Agramer Tagblatt«. da se da od katerekoli stranke vpreči pred voz in prisiliti, da krene iz poti stroge objektivnosti napram vsem strankam. — T. Schlegel, glavni urednik »Agramer Tagblatta«.
-4-  Prihodnji  ljubljanski župan preblagorodni gopod Ivan Š t e f e k
— dr. Zajec reflektuje bolj na deželno glavarstvo — je torej imel v nedeljo v ^Ljudskem domu« svoj kandidatni govor. Razkril je strmečim poslušalcem vso gnjilobo dosedanjega naprednega gospodarstva, ki sega tako daleč, da se drži strogo proračuna in razpoloživih sredstev ter se ne da zapeljati niti v »kasiranje« nabranih fondov, niti v pokrivanje po demagoških Štefitovih predlogih neizogibnih deficitov z izvestnimi ^kreditnimi operacijami« — akoprav nam za oboje daje tako krasen izgled klerikalna veČina deželnega zbora in odbora. — Zategadelj je bodoči ljubljanski lordmavor v nedeljo slovesno obljubil, da ne bo miroval, dokler ne bo obveljala v zadnjem kotičku mestnega magistrata njegova volja
— »če ne z lepa pa z grda«! Preje v Ljubljani ne bo miru in amen besedi! Sedanji provizorični župan dr. Tavčar naj se torej za časa spametuje, naj zleze ponižno pod klop in prekliče svoj »ferman«, s katerim je zabranit, da bi vtikal pravi župan Ivan Štefek svoj nos v sleherno magi-stratno zadevo, ki i^a nič ne briga. Sicer gorje mu in btefetovega potrpljenja bo še preje konec, nego sicer. — To je bistvena vsebina drugega historičnega dokumenta z nedeljskega shoda dičnih občinskih di-oskurov Zajec - Štefe. Pomilujemo le tistih par resnih mož in občinskih svetnikov klerikalne stranke, ki morejo v kaki družbi sedeti!
-f- Klerikalci in reveži. Klerikalci se v zadnjem času silno zavzemajo za ljubljanske   občinske reveže. Zlasti se v tem oziru žene Štefe, ki je v »Slovencuprelil za reveže — nota bene samo ljubljanske — že toliko tinte, »da b' gnala mlinske kamne tri«. Priznavamo, da je plemenito delo. ako se človek zavzema in poteguje za siromake. Toda ta skrb za siromake mora biti načelna,   ker je sicer*brez vsake vrednosti. Ako se kdo zavzema samo za tega reveža, za onega, ki je morda podpore in pomoči še bolj potreben, pa ne, dokazuje samo, da mu sočutja z reveži ne narekuje plemenito srce, marveč samo umazani egoistični nagibi. In iz takšnih nagibov, ki nimajo s plemenitostjo srca čisto nič opraviti, izvira tudi ljubezen, ki so jo klerikalci v zadnjem času odkrili do ljubljanskih občinskih siromakov.   Res je sicer, da ti siromaki ne žive, kakor kaki grofje in baroni, vendar pa je toliko skrbljeno zanje, da žive po človeško: imajo čedno stanovanje, snažno posteljo m gorko tečno hrano. Sedaj pa vprašamo, kako pa žive siromaki po raznih klerikalnih občinah na deželi? Prenočujejo po hlevih in skednjih, za hrano pa morajo prositi od hiše do hiše. A gorje   takemu siromaku, ako oboli.   Ali pogine, kakor pes na gnoju ali pa prevažajo bolnika ob vsakem vremenu in ob vsakem Času od hiše do hiše, dokler se bog ne usmili siromaka in mu ne pošlje smrti, da ga reši trpljenja. Smelo lahko trdimo, da se živini bolje go-
di, kakor pa po raznih kmetskih srenjah občinskim revežem, ki so vendarle, vsaj tako uči krščansko - katoliški katekizem, ljudje, vstvarjeni po božji podobi. A kako se godi siromakom na deželi po raznih klerikalnih občinah, kjer skrbe za reveže gospodje božji namestniki in katoliški župani in občinski odborniki, ki se kar cede krščanske ljubezni in krščanskega usmiljenja? Njihova živina, pes je na boljšem kakor ti vsega usmiljenja vredni siromaki! In v Ljubljani? Tu imamo mestno ubožnico, hiralnico, kjer so mestni reveži preskrbljeni z vsem, kar je človeku potrebno za življenje. Kadar bodo klerikalci po občinah na deželi vsaj toliko poskrbeli, da bodo siromaki bolje živeli kakor živina, šele potem bodo upravičeni mestni upravi ljubljanski očitati, da premalo skrbi za svoje reveže. Dokler pa bodo reveži po klerikalnih občinah na deželi umirali kakor pes na gnoju, dotlej naj klerikalci na Čelu jim Stefe drže previdno jezik za zobmi In naj preje pometo smeti izpred svojega praga!
+ Za mestne sluge se prav sumljivo toplo zavzema Stefe. Ne vemo, če bo le - tem njegovo prijateljstvo po g£>du in koristno. Sicer pa povemo Stefetu na uho, da so mestni sluge vložili peticijo za zboljšanje gmotnega položaja šele koncem marca in da se bo ta stvar rešila ne na vrat in nos, marveč po vsestranskem preudarku tako, kakor bo prav in primerno in uslužbencem koristno, prav gotovo pa brez ozira na to, če Stefe o stvari opleta z jezikom ali ne.
-f- Iz Krekovega sv. pisma. V
zgodbah sv. pisma, katere izdaja družba sv. Mohora po spisu dr. Kreka, se bere, da je Jezus rekel množici: »Će pride kdo k meni, pa ne sovraži svojega očeta in matere in žene in sinov In bratov in sester in hkrati še svojega življenja, ne more biti moj učenec« Četrta božja zapoved pa veleva: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in se ti bo dobro godilo na svetu.« In drugo-krat pravi Jezus: »Spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, . . . pojdi in prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim . . . Ložje je iti velblodu skozi šivankino uho, kakor bogatinu v nebesa.« V Celju je onokrat pridigoval dr. Krek »zaničevanje« liberalcev, torej sovraštvo, kakor baje enkrat Jezus svojim učencem. Kako pa je Jezus hotel, da se razume sovraženje svojcev? Tako gotovo ne, ko dr. Krek, ki je torej kriv prerok in si nabira zaklade s krivičnim Mamonom.
4- Klerikalci v Šiški. Klerikalci se niti v Spodnji, niti v Zgornji Šiški ne morejo prav vdomačiti. Radi bi pa vendar vjeli nekaj kalinov v svoje mreže. In prišli so na idejo, da ustanove za Spodnjo in Zgornjo Šiško skupno klerikalno društvo, ki so mu dali visokodoneči naslov »Prosvetno društvo«. V nedeljo se je vršil v hotelu pri »Vegi« ustanovni občni zbor tega društva. Privlekli so ljudi iz Ljubljane, iz Št. Vida in drugih okoliških vasi. Glavni zvonec sta imela Babnik in Orehek. Spoznati so morali pa že na ustanovnem občnem zboru, da klerikalna pšenica v Šiški ne bo uspevala. V področju tega društva hočejo ustanoviti Čuka, Stražo itd. Mi pa pozivljemo vse naprednjake, da se oklenejo narodno - naprednega političnega društva »Vodnika«, kajti edino to društvo je oficijalni za-stop in reprezentuje narodno - napredno misel v Šiški. Cez dobre tri tedne se vrše v Spodnji Šiški dopolnilne občinske volitve. In tu naj povemo onim možem, ki hočejo na zunaj veljati za naprednjake, odkrito besedo: Oficijalne narodno - napredne kandidate postavi politično društvo »Vodnik«. In vsakdo, ki ne voli teh kandidatov, ni in ne more biti naprednjak.
4- Splošna prometna banka. Upravni svet c. kr. priv. splošne prometne banke na Dunaju je imenoval višjega uradnika tega zavoda, gospoda Henrika Debevca,prokuristom ljubljanske podružnice.
— Prof. Karel Šega umrl. Včeraj zvečer je nenadoma umrl prof. Karel Šega. Preteklo soboto mu je umrla sestra. Vsled razburjenosti ga je zadela v ponedeljek ponoči kap. Pač tragičen slučaj in velik udarec za rodbino. Pokojnik ni nikdar nastopal v javnosti, temveč je živel samo šoli in svoji rodbini. Spoštovani rodbini naše sožalje. Pokojniku pa mir in pokoj.
— Odhod domobranskih alpin-cev. V soboto ob 6. zjutraj odkoraka I. bataljon tukajšnjih alpincev v svoje poletne štacije in sicer gre prvi dan čez Toško čelo, Brezovico, Goli vrh do Škofje Loke, kjer ostane čez nedeljo. V ponedeljek odide čez Staro Loko, Sv. Gabriel, Dražgoše, Nemški Rovt do Bohinjske Bistrice. V torek odkoraka iz Boh. Bistrice skozi Globoko, čez pas v Tolmin do Kobarida, kjer se nastani bataljonski štab, IV. stotnija in oddelek s strojnimi puškami. Ostale stotnije se raz-idejo: I. v Bovec, II. v Breginje, III.
v Logje, V. pa v Livek. II. bataljon odkoraka pa v ponedeljek v Tolmin, kjer otane bataljonski štab in oddelek s strojnimi puškami. Ostale stotnije odidejo: VI. v Volče, VII. v Sre-dinje, VIII. v Kanal, IX. pa v Vrhov-Ije. Kakor že znano, bode II. bataljon potem stalno prezimoval v Gorici, I. pa še v Ljubljani.
Poročil se Je v torek, dne 16. t. m. g. dr. Milan Š e r k o , c. kr. profesor v Novem mestu, z gospodično Angelo Z u r c , hčerjo g. Jos. Zurca, župana in gostilničarja v Kandiji. Bilo srečno!
Elektroradiograf »Ideal«. Le danes še nudi se nam prilika, ogledati si prekrasni naravni ponetek »S kapitanom s Scottom na južni tečaj«. Nihče naj ne zamudi te redke prilike, in si naj ogleda to zanimivost. — Razen te slike vidijo se še razne komične privlačnosti.
Pes popadel je včeraj dijaka Antona Majcna ter ga na levi nogi pod kolenom znatno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo 12 Hrvatov v Ameriko, 200 Lahov je šlo pa na Štajersko in v Spodnjo Avstrijo.
Izgubila je gospa Katarina Vrab-čeva Črn muf. Delavka v tobačni tovarni Neža Knezova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Narodna obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dobila meseca marca t. 1. iz nabiralnika Šega v Sodražici 1 K 40 vin. Ta znesek se je v mesečnem izkazu pomotoma izpustil, ter se sedaj naknadno objavi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. V Vinjah je zbrala vesela kmečka stranka velikonočni ponedeljek 3 K 20 v. Iz kazenske poravnave Plut ca. Petrovčič je pridobil g. notar Ploj v Črnomlju za C. M. družbo 10 K. G. Milan Presker v Rajhenburgu je nakazal 11 K, poslal pa obenem par kilogramov štanjola, nekaj rabljenih poštnih znamk, starega in inozemskega denarja, kar je nabral s pomočjo svoje sestre Fanike pri prijateljih slovenske mladine. On piše: Slava in najboljši uspehi naši požrtvovalni družbi! Na zdar! Mi pa dostavljamo: Hvala in še nadaljnih uspehov požrtvovalnemu rodoljubu g. Milanu Preskerju in vrli njegovi sestri gdč. Faniki! G. Bernetic Fr., učitelj v Pomjanu, je nakazal 4 K 20 v. katere je nabrala vesela družba pri »Parlaphonu« v Marezigah pri Kopru. Mesto venca na krsto pok. g. Iv. Jelenca poslal je g. I. Ja-varnik po g. notarju Mat. Marinčku v Tržiču 10 K. Hvala! — C. M. podružnica na Savi pri Jesenicah zasluži, da jo javno pohvalimo in jo postavimo v posnemovalen vzgled. Razpečala je namreč prav v kratkem času 800 razglednic in toliko narodnega kolka, da je poslala Družbi 76 K 42 v. Zivio!
i Društvena naznanila.
Dramatično društvo v Ljubljani
ima v petek 19. t. m. ob 7. zvečer v prostorih Narodne Čitalnice odboro-vo sejo, na kojo se vljudno vabijo vsi gg. odborniki in gg. člani intendance. Ker je dnevni red izredne važnosti se prosi polnoštevilne udeležitve.
Občni zbor »Narodne Čitalnice« v LJubljani se vrši danes, v četrtek, 18. t. m. zvečer ob 8. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z enakim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo sklepčen ob vsakršni udeležbi. P. t. člani se prosijo za polnoštevilen obisk.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani vabi vse svoje člane na prijateljski sestanek, ki se vrši dne 20. aprila (v soboto) v velikem salonu hotela »Ilirija«. — Kolegi, vsi do zadnjega! — Odbor.
»Sokol« v Šiški. Včeraj se je vršil v gostilni pri bratu Burji v Sp. Šiški občni zbor šišenskega »Sokola« v tako lepi in častni udeležbi, kakor je bila še na malo katerem občnem zboru šišenskega »Sokola«. — Edina točka dnevnega reda so bile nadomestne volitve, ki so se izvršile v popolnem soglasju ter so bili voljeni v odbor bratje: Starosta Ivan Zakotni k; podstarosta Milan Cimerman; načelnik Armin Cuznar; v ostali odbor pa br. Ivan Rezek, Janko Kelec, Golnik. Ogrizek starejši, Cuznar Julij, Burja Peter, Porenta, Okorn in Ščerbačič. — Pri slučajnostih se je izrekla marsikaka lepa in uvaževanja vredna beseda o nalogah društva in o njegovem bodočem delu za dosego vzvišenih ciljev. Šišensko Slovenstvo je lahko mirno, akd stoje na braniku slovenske in napredne stvari v Šiški tako zavedni in vztrajni delavci, kot se zbirajo pod prapor jem šišenskega »Sokola«. Društvo bo svoje naloge pa tem uspešneje vršilo, čimbolj se bo zave-
dala tudi slovenska napredna javnost dolžnosti, ki jih ima ona proti društvu. Pričakujemo tedaj, da bodo v času krute klerikalno - nemške strahovlade, ki je vrgla krepko se razvijajoče društvo iz telovadnice na cesto, priskočili društvu »Sokol« v Šiški, kakor tudi društvu za zgradbo na pomoč s čim večjimi in številneji-mi prispevki.
Književnost.
— Aprobirana šolska knjiga. C.
kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je odobrilo z razpisom 3. aprila 1912 št. 14.855 slovensko srednješolsko knjigo »Logika kot splošno ve-doslovje«, za šole napisal dr. K« Ozwald. Tiskala in založila »Goriška tiskarna A. Gabršček«, cena vez. knjigi 2 K 50 vin. Navedena knjiga se lahko vpelje po vseh srednjih šolah, po katerih se poučuje filozofska propedevtika v slovenskem jeziku.
— »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v št. 4 sledečo vsebino: 1. Josip Skalar: Narodnogospodarski pomen hladilne industrije. 2. Dr. K. Hinterlechner: Praktiška geologija. (Grafit). 3. J. Kitek: Temelji železniške tarife. 4. J. S.: Za trgovstvo važne razsodbe. 5. Val. Žun: Delniške družbe. 6. Just Piščanec: Uvod v ca-rinstvo. 7. Raznoterosti: Borza 1. 1911. — Spodnještajerski slovenski obrtni shod. — Domače industrije. — Žveplane rozine. 8. Gremij trgovcev v Ljubljani. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
Razne stvari.
* Sin Rooseveltov bančni praktikant. Ameriški listi poročajo, da je vstopil sin prejšnjega predsednika Združenih držav Teodor Roosevelt mlajši kot praktikant v neko new-vorško banko.
* Obsojeni požigalec. Dunaj, 17. aprila. Diurnist Franc Schottek, ki je meseca julija preteklega leta zažgal lesna skladišča na severnem kolodvoru, je bil v dvadnevni razpravi obsojen na osem let težke ječe.
* Dvoboj med zborničnim predsednikom in justičnim ministrom. Lisabona, 17. aprila. Vsled nekega konflikta v zbornici se bosta dvobo-jevala predsednik zbornice in justič-ni minister.
* Nesreče na morju. London, 17. aprila. Francoski parnik »Saint Iye-ves« je zadel blizu Islanda v angleški parnik »Sanen«, ki se je potopil z moštvom vred. — Revkjavik, 17. aprila. Pri Vestmannu se je potopil motorni čoln s šestimi mornarji.
* Gališki tatovi in morilec vdove Szednicke. Krakov, 16. aprila. Tukajšnje policijsko ravnateljstvo le dobilo od policije v Amsterdamu brzojavno obvestilo, da so tam aretirali več sumljivih ljudi iz Galiciie, o katerih mislijo, da so udeleženi na velikih tatvinah dragocenosti. Nadalje poroča policija iz Amsterdama, da je med aretiranci tudi morilec vdove Szednicke.
* Kongres proti ponarejevanju bankovcev. Ameriška vlada deluje na to. da bi bil sklican mednarodni kongres proti ponarejevanju bankovcev. Za to ima nedvomno precej vzrokov. Nemška in angleška vlada baje nimata posebne potrebe, pa tudi ne velikega interesa, da bi bil sklican kongres, ker ne trpita mnogo vsled ponarejevanja bankovcev. Tudi v naši monarhiji niso interesi javnosti preveč ogroženi vsled takega ponarejevanja. Toda, kar še ni, še pač lahko postane. »Napredek« v tem oziru se pač lahko razšiii tudi iz praktične Amerike v vzhodne drža-ve.vsled česar bodo nedvomno na tem kongresu zastopane pač vse države. Tozadevna povabila še niso prišla iz Amerike. Ta kongres bo podal pač mnogo interesantnega in poučnega iz delavnic modernih »alkimistov«.
• Najboljše sredstvo za žensko lepoto. Profesor dr. Sargent, najimenitnejši fizik Harvardvseučilišča,   je imel pred kratkem v Bostonu predavanje o pospeševanju ženske lepote. Profesor Sargent jc v tem svojem predavanju ovrgel vse, kar se piše o pomenu športa za   žensko   lepoto in o telesni kulturi, češ, vse to pisarjenje ima le namen na-gnenje po zabavi, po luksusu, zapravljanju in koketiranju lepšati se z medicinskimi razlogi. Samo en šport, je rekel profesor Sargent, je v stanu žensko telo enakomerno in lepo razviti, in to je — trdo gospodinjsko delo.    Sargent je rekel: Će opravlja ženska gospodinjska dela sama, pregiba pri tem vsak dan vse mišice svojega telesa na najprimernejši način. Nič ni za razvoj mišic na nogah in proti debeleniu tako koristno, kakor pogosta hoja po stopnjicah. Nič ne utrdi prs in križa tako, kakor kleče izvršeno drganje ali umivanje poda,   zlasti če drgneta obe roki enakomerno. Pometanje z metlo okrepi pleče, in prenašanje vode polnih škafov je najboljša lahko-atietična vaja. Ženska, ki mesi vsak dan testo za kruh, ima gotovo krasno rnzvi-
te roke in Ženska, ki eno uro perilo pere, stori za svoje zdravje in za svojo lepoto veliko več, kakor tista, ki ves teden tenis igra. — Američanke, ki dela ne ljubijo, so seveda silno ogorčene in proglašajo prof. Sargenta za barbara.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Nagovor predsednika. — Biankini. — Burni prizori. — Protest Jugoslovanov.
Dunaj, 18. aprila. Današnja prva spomladanska seja državnega zbora je bila zelo burno.
Jugoslovani so pričeli s svojo akcijo proti hrvaškemu režimu. O tej akciji poročamo posebej.
2e pri nagovoru predsednika zbornice, ko se je ta spominjal zaroke nadvojvodinje Elizabete z Wal-burgom, smrti predsednika francoske zbornice Brissona in končno velikanske nesreče »Titanica«, je prišlo do burnih prizorov. Ko je dal predsednik izraza sočutja avstrijske javnosti ob priliki velikanske pomorske nesreče, je zaklical poslanec Biankini predsedniku:
»O nesreči »Titanica« govorite, za velikansko nesrečo Hrvaške pa nimate niti ene besede niti srca. Govorite rajši o tej nesreči!«
Sledili so burni prizori. Iz vrst Jugoslovanskih poslancev so se čuli glasni protesti proti režimu na Hrvaškem in proti ministrskemu predsedniku Sttirgkbu. Jugoslovanskemu protestu so se pridružili tudi češki radikale! in socijalni demokrati.
Nemiri so se ponovili, ko je zapisnikar Schuhmeier prečital
interpelacije
hrvaških poslancev, nemških socijalnih demokratov in čeških socijali-stov na celotno vlado glede režima na Hrvaškem. Mestoma je moral zapisnikar prekiniti branje, ker ga v velikem hrupu ni bilo mogoče več slišati.
Nastop Jugoslovanov proti režimu na Hrvaškem.
Dunaj. IS. aprila. Enotni nastop Jugoslovanov glede režima na Hrvaškem se žal v parlamentu ni mogel doseči. Po posebnih konferencah, ki so se vršile včeraj popoldne, bi se bila morala vršiti skupna seja vse jugoslovanske delegacije, da sklepa definitivno o taktiki. Ta seja se ni vršila. Hrvaško - slovenski klub je že snoči sklenil vložiti na ministrskega predsednika — interpelacijo zaradi razmer na Hrvaškem. Klub dalmatinskih poslancev je sklenil danes dopoldne začeti z obstrukcijo proti vsem predlogom in kjer je le mogoče. Ker pride na dnevni red kot prva točka prvo branje službene pragmatike se bo le-to močno zavleklo. Kot tretji govormK je priglašen glavni obstrukcijonist poslanec Biankini, ki je izjavil, da bo govoril tako dolgo, dokler ne bo opešal.
Interpelacija in Stiirgkh.
Dunaj, 18. aprila. Ministrski predsednik Stiirgkh bo baje še danes odgovoril na stavljene interpelacije glede režima na Hrvaškem. Pričakuje se, da bo njegov odgovor zelo oster in da bo izrecno priznal upravičenost avstrijskega parlamenta do pritožb zaradi razmer na Hrvaškem, ter da bo poudarjal, da ima tudi av-trijski parlament pravico vmešavati se tudi v zadeve onstran Litve. Baj? bo ministrski predsednik tudi namignil, da je Čuvaju in njegovemu režimu že odklenkalo. Debata o tem odgovoru ministrskega predsednika sj bo jutri vršila ter bo za to debato glasovala skoro vsa zbornica. Tudi nemški -Nationalverband« je izjavil, da bo glasoval za debato.
V imenu Enotnega češkega kluba bo podal nje°"a predsednik Jr. Fiedler ostro izjavo.
Vlada se trudi na vse mogoče načine odvrniti obstrukcijo narodnih in naprednih jugoslovanskih poslancev. Ministrski predsednik Stiirgkh je poklical ob polu 2. k sebi na pogovor poslanca Biankinija, dr. Balja-ka in dr. Smodlako.
Glede taktičnega postopanja je sklical dr. Šusteršič ob 3. konferenco, ter povabil tudi slovenske napredne poslance Ravniharja, Rybara in Gregorina.
Slovenski napredni poslanci In Šu-steršičeva interpelacija.
Dunaj, 18. aprila. Slovenski napredni poslanci so se odločili podpirati v parlamentu vsako akcijo proti režimu kraljevskega komisarja na HrvaŠkem. Zato so podpisali poslanci Ravnihar, Rybar in Gregorin tudi interpelacijo dr. Šusteršiča in bo dr. Ravnihar podpiral tudi vse one korake, ki jih je sklenil dalmatinski klub.
Interpelacija dr. Šusteršiča.
Dunaj, 18. aprila. Šusteršičeva interpelacija na ministrskega pred-
sednika poudarja, da sistiranje ustave in uvedba diktature na Hrva*V^m ni interna zadeva Ogrske. To kar se je zgodilo sedaj na Hrvaškem, je največje zakonolomstvo, kar lih pozna moderno ustavno življenje Evrope Hrvaška ni dala nikdar niti najmanjšega povoda za tako postopanje in navzlic vsem provokacijam ni ljudstvo niti za trenotek zapustilo zvestobe napram zakonom dinastij-in državi. Ne sabor temveč ban se je trajno vpiral izvrševati uso.vne dolžnosti. Ogrski ministrski predsednik je na lastno odgovornost izposlo-val imenovanje kraljevega komisarja, institucijo, katere ustava ne oo-zna. (Protesti pri Jugoslovanih in čeških radikalcih, klici: Abzug Čuvaj, fej Khuen, doli z mažarskim trinogom!) Ta nastop ogrske vlade je bil največje zakonolomstvo, ki je bilo izvršeno nad hrvaškim liudstvom, nad omm ljudstvom, ki je bilo od nekdaj podpora dinastije in monarhije. To zakonolomstvo je tako, da ne škoduje monarhiji samo v Evropi marveč pred vsem civiliziranim svetom in mora imeti katastrofalne posledice, zlasti z ozirom na Balkan in našo balkansko in jadransko politiko. Ostrašiti mora naše bra*c. ki so pred nedavnim časom prišli pod žezlo avstrijske dinastije. Ostrašiti pa mora posebno brate na italkanu. Nesreča, ki je zadela Hrvate je zadela vse Jugoslovane brez ozira na deželne in državne meje. Zadela je rav-notako Kranjsko, Štajersko in Koroško, ki Čutijo udarec ravno tako. kakor bratje v Kraljevini. Ustavolom-stvo na Hrvaškem pa ?e omajalo tudi pravno podlaeo avsfo - ogrske nagodbe in spodkopuje nje temelje, ker je Hrvaška enakopraven faktor v tej nagodbi. Tnterpetac ja vpraša nato minitrskeea predsednika mist; prevzeti avstrijska vlada napram ?i-stiranju ustave na Hrvaškem in katere korake hoče podvzeti, da varuje ogrožene vitalne interese te državne polovice in monarhije.
Interpelacije so vložile tudi druge stranke. Interpelacija Češke socijalne demokracije naglasa da sistiranje ustave na Hrvaškem ogrožč zunanje interese države m da je dolžnost avstrijske vlade, da odpravi te razmere.
Interpelacija nemške socijalne demokracije stavi na vlado vprašanje: Ali je avstrijska vlada proti takemu državnemu prevrrtit na Hrvaškem protestirala? Ali je krona in ogrska vlada pripravljena .rope t na rnaviti ustavne razmere na Hrvaškem in odpraviti sedanti zakono-lomni režim? Kaj namerava storiti viada, da obvaruje državo pred tež-kam posledicami nasi! .e politike, ki jo je uvedla ogrska vlada
Stiirgkhov odgovor.
Dunaj, 18. aprila. Med veliko pozornostjo zbornice, je na koncu današnje seje odgovoril ministrski predsednik grof Stiirgkh na interpelacijo jugoslovanskih poslancev in socijalnih demokratov glede režima na Hrvaškem. Izjavil je: »S pridržkom, da so razmere na Hrvaškem odtegnjene ingerenci avstrijske vlade, nastane vprašanje, ali se te razmere ne razširijo tudi čez mejo na Avstrijo in vplivajo na to državno polovico. Na drugi strani nastane vprašanje, ali vsled teh razmer ni ugrožen politični razvoj Bosne in Hercegovine in njih interesi. Glede na to se avstrijska vlada ne more odtegniti dolžnosti, v primernem času vplivati na preokret razmer na Hrvaškem in na konec izjemnega stanja, ker je to v Interesu tostranske državne polovice.« (Odobravanje.) — Ministrski predsednik upa, da bodo merodajni in odgovorni činitelji na Ogrskem storili vse, da v najkrajšem času zopet vzpostavijo ustavne razmere na Hrvaškem.
Izvajanja ministrskega predsednika so vzbudila splošno senzacijo in izzvala splošno odobravanje tudi med Jugoslovani.
Koncem seje je poslanec Biankini v obliki vprašanja na predsednika zbornice zopet govoril o razmerah na Hrvaškem. Vprišal je predsednika, zakaj je zamudil svojo dolžnost, da je v otvoritvenem govoru pozabil se spominjati tudi nesreče, ki je zadela ves hrvaški narod. — Za Biankini jem je govoril še podobno posl. Čingrija.
Seja državnega zbora.
Dunaj, 18. aprila. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je prvo čitanje službene pragmatike. Kot prvi je govoril dr. Wa-ber, za njim pa hrvaški oravaš dr. Dulibič. Govoril je hrvaško. Po daljših izvajanjih je prosil predsednika, da sme prekiniti svoj govor ter ga nadaljevati v jutrišnji seji. Predsednik je to dovolil ter prekinil razpravo o službeni pragmatiki. Zbornica je nato vzela v pretres nujne predloge za znižanje hišno - najemnin« skega davka. Po končani razpravi bo ministrski predsednik Sttirgkh odgovoril na interpelacijo glede suspendiranja ustave na HrvaŠkem«
Končni sporazum med jugoslovansko delegacijo.
Dunaj, 18. aprila. Med tem, ko so med obema jugoslovanskima skupinama še danes dopoldne vladala razna nesoglasja, ker dalmatinski klub ni hotel podpisati šusteršičeve 'interpelacije, se je popoldne doseglo popolno sporazumljenje ter so vsi dalmatinski poslanci interpelacijo podpisali. Danes ob 5. popoldne bo skupna seja vseh jugoslovanskih poslancev in na Dunaj prišedših jugoslovanskih politikov.
Poslanec dr. Ravnihar za uradnike.
Dunaj, 18. aprila. Državni poslanec dr. Ravnihar je danes vložil nujni predlog, naj se mesto Kranj uvrsti v tretji razred aktivitetnih doklad.
Novo ogrsko ministrstvo.
Budimpešta, 18. aprila. Dr. Lu-kacs je poklican v soboto na Dunaj, odkoder se vrne v Bud mpešto, da sestavi novi kabinet. Zatrjuje se. da bo v tem kabinetu grof Pejačevič minister za Hrvaško, sedanji zbornični predsednik Navay minister notranjih del, prejšnji predsednik poslanske zbornice Berzeviczy pa naučni minister. Komisar Čuvaj bo baje padel šele, ko bo sestavljen novi kabinet.
Češka šola na Dunaju.
Dunaj, 18. aprila. Namestništvo je ukazalo dunajskemu županu dr. Neumayerju. da zopet odredi otvoritev zaprte češke šole v Landstras-se.
Uporno kitajsko vojaštvo.
Nanking, 18. aprila. Upor kitajskega vojaštvo iz preteklega tedna je zahteval 200 do 300 človeških žrtev. V Yangčavu se upira znatna republikanska četa vsaki avtoriteti in podobno se godi pri četah v Jangtse. V Nankingu je sedaj vse mirno.
Potopljeni parnik »Titanic«.
London, 18. aprila. »Carpathia« brzojavlja, da ima na krovu 342 potnikov prvega in drugega razreda s potopljenega parnika »Titanic«, vsega skupaj pa 705 oseb. Kakor se je dozdaj dognalo, je bilo na parniku »Titanic« več nego 3000 oseb, utonilo jih je torej več nego 2000 oseb. Parnik »Olvmpic« brzojavlja, da ima ladja »California«, ki pluje v Boston, na krovu več mrtvih trupel, ki jih je potegnila iz morja v blizini, kjer se je parnik »Titanic« potopil. »Carpathia« dospe v Ne\v York v petek zjutraj. 1
Zopet nova nesreča na morju?
New York, 18. aprila. Iz Halifaxa brzojavljajo: Veliki parnik »Earel Grey« je zadel v ledenik. Na krovu ima 200 potnikov. Dosedaj se še ne ve, ali se je prigodila parniku kaka nesreča, ali je izšel iz te kolizije brez poškodb.
dne 28. aprila 1912.
Vela Itudska veselita
▼ prid šolski dr ni bi
sv. Cirila in Metoda. Najrazličnejši vspored:
pr'grizki. pitje, petje, opazovanje novih kometov z repom in brez njega, rožice z rožicarri. amerikanski kinematograf (poljubovanje med predstavo odločno prepovedano), izredne predstave za stare samce, potujoči angleški fotograf, gugalnice. menažerija, splob cel crkus
Začetek zjutraj ob 7.
Konec, ko se znoci. Brez ?sake vstopnine.
Naprednjak!,
spominjajte so pri vsaki priliki
»Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj! igjjjjl list obseg« 6 strm.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemček.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarn««.
Mnenje gospoda dr. A. Plakička
Kosteletz.
Gospod J. Serravallo
Trat
Podal sem Vaše Serravallovo kina - vino z železom rekonvalescentom po težkih boleznih, malokrvnim in fckrofuloznim dečkom, kakor tudi oslabelim starčkom. Dosegel sem vedno pospešenje teka in izboljšanje splošnega stanja. Bolniki so radi jemali Vaš dober in delujoč preparat.
Kosteletz* S. novembra 1909: - . J|iv A. Plskadek
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. aprila: Helena Magistrat, zasebnica, 77 let. Cesta na loko 19.
Dne 13. aprila: Amalija Krisch-mann, modistka, 50 let. — Marjeta Zalar, gostija, 86 let. — Amalija Flor-jančič, hči železniškega uslužbenca, 15 let. — Anton Jeran, posestnik, 28 let. —
V deželni bolnici:
Dne 13. aprila: Helena Hočevar, gostja, 55 let.
Dne 14. aprila: Rudolf Lipovšek, | rejenec, 4 dni.
Dne 15. aprila: Karel Jager, biv-*i i^vošČek. 51 let.
co
Potrtim srcem naznantar/io vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga oziroma ma*;i, teta in tašča, gospa
mpeitii
Z*tno) ©ene v Budi
Dn#> 18  anrila 1912. T • r m I n.
Pšenica za april 1912       .   za 50 kc 1178
Pšenica za maj 1912.      .  za 50 kg 1168
PSenica za oktobei 1912.     za 50 kg 11 —
Kž za april 19P    .      .      za SO kg 10-58
Rž za oktober 1912      .   .   za 50 kg 917
Oves za  april 1912            za SO k'P in-17
Ove«; za oktober 1912         za 50 kg 8 85
Koruza za ma| 191?             za M) kg ^26
Koruza za tulij 1912 .           za 50 kg 924
C f • h ti «
Trdno.
liefMHiingltno notocho.
Vistaa nad »orjen 3N*2 Sred.U zr.č.l tlak M*7C ■■
aprila	Cas opazovanja	' Stanje barometra t mm	Temperatura T C"	Vetrovi	Nebo
17.	2 pop.	740-8	7-5	si. iug	del 'asno
m	9. zv.	7417	5-2	sr. vzh	oblačn .
ta	7. zj.	739-9	46	si. svzh	•
Srednja včerajšnja temperatura SvJ1, norm. 100*  Padavina v 24 urah 16 mm.
Potrtega srca naznanjamo vsem orodnikom, prijateljem m znancem, da je naš nepozabni predragi oče, gospod
Tomaž Klobčič
uslužbenec južne železnice
oo dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v sredo, dne 17 aorila  5 912 ob 6 zvečer v 61 letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrsi v petek, dne 19. aprMa ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Za'oška cesta št. 6 na pokopališče k Sv Križu.
Maše zadušnice se brale v župni cerkvi pri sv. Petru.
Ljubljana, 18. aprila 1912.
Ljudevit Klobčič, c kr. deželoovladni koncentni praktikant, sin Marija klobčič   hči.        Ivan Klobčič.
c. kr. enoletni prostovoljec, sin
Mesto dragega obvestila. 1427
Zahvala.
Vsem, ki so našega predragega soproga, očeta in zeta, gospoda
Dragotina Zupančiča
spremili na njegovi zadnji poti, ter onim, ki so nam ob dolgi, težki bolezni in smrti izrazili svoje toplo sočutje, izrekamo najsrčnejšo zahvalo; posebno se iskreno zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. zdravnikom, bratom Sokolom, od hlizu in daleč prihitelim pevcem, darovateljem krasnih vencev, cenjenem učiteljstvu iz domačega in sosednih okrajev, gg. prof. ptujske gimnazije, učiteljskemu zboru okoliške Šole z mladino vred, udeležencem in udeleženkam pripravnice, gimnazije in meščanske Šole, udeležencem In udeleženkam Iz mesta Ptuja in njega bližnje in dalnje okolica. 1417
V Ptuju, 16. aprila 1912.
Rodbina ZipflMfeu
dne 16. aprila ob polu 12 uri po noči, v 73. letu svoje dobe, po dplgi mučni bolezni, previđena s sv zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Tru lo nepozabljive rajnke bode v četrtek 18 t. m. ob 5 uri pooolu-dne iz hiše žalosti št. 288, kolodvorsko predmestje, na tukajšnje pokopališče preneseno ter k večnemu počitku položeno.
Sv. maše za blagor duš«* pokojne se bodo služile v frančiškanski cerkvi.
Predrago rajnko priporočamo v blag spomin.
Rudolfovo, 17. aprila 1912.
Fr.nc Schillrer, ma». mojster c. kr. drž. železnic v pokoju, soprog - Albin Schiifrer, uradnik mestne hranilnice, sin. — Roža Schiflrer roj. Schmidt,
srnah i
Zahvala.
Rodbina Jelenčeva izreka tem potom najtoplejšo zahvalo za sožalje, izkazano ob smrti svojega nepozabnega rednika, gospoda trgovca
Ivana Jelenca.
Posebno se zahvaljuje preč. duhovščini, Slovenskemu bralnemu društvu, ki se potom svojega pevskega zbora z gin-Ijivim petjem poslovilo od svojega člana, nadalje županu Karlu Malyju za izkazanu zadnju čast, gospodu Gašperju Boltetu, načelniku Zadruge so-davičarjev, ki se je z odposlanci te zadruge udeležil pogreba, končno pa vsem onim, ki so na katerekoli način pokazali, da žalujejo z nami. V upanju, da se bode tudi na nas prenesla naklonjenost, katero je užival predragi pokojnik od vseh strani, priporočamo ga v trajen spomin. 1426
V Tržiču, dne 18. malega travna 1912.
Rodbina Jelenčeva.
Vodna pumpo
železna, kompletna,  za   17   m ^obok vodnjak se ceno proda.
Sebenik, Sp. Šiška, Knezova ul. Išče se
(eventuelno vpokojena)
za manjši poštni urad na deželi Ponudbe  z  navedbo  zahtev  pod Šifro
„Pofttna upraviteljica1' na uprav
»Slove^ktga Naroda«. 1422
= Dobiva se povsod. 32
Zahvala.
Za srčno sočutje ob bolezni in smrti ljube naše hčerke oziroma sestre in tete, gčne.
Eme Sega
se najtoplejc zahvaljujemo cesarskemu svetniku g. Dr. E. Slajmerju, preč. g. župniku L Petriču, preč, g. Št Premerlu vodju stol. kora, pevcem in pevkam za prekrasne žalostinke, p. n. g. uradnikom, uradnicam in uslužbencem c. kr. pošte za častno spremstvo, vsem darovateljem vencev in vsim ki so nepozabno rajnko spremili k zadnjem počitku ali na katerikoli način izrazili svoje sočutje in nam lajšali ure bridkosti. — Bog naj bo plačnik. 1430
Rodbina Sega.
0562863^65
W1J7
Stranka brci otrok IHo la takoj
stanovanje
obstoječe iz dveh ali treh sob v sredini mesta, 1412
ponudbe  upravništvu »Slov. Naroda«.
mešane stroke, samostojen delavec, 24 let 5tar z dobrimi referencami želi svoje mesto premeniti kot poslovodja, ali pa prevzeti srednjo trgovino na
račun« Položi se lahko nekaj kavcije. — Dopisi pod »400« na uprav. »Slov. Naroda.«
Stara trgovina.
V kraju s preko 3500 duš, že nad 30 let obstoječa, z vsakovrstnim blagom kakor tudi -        trafiko, 80.000 letnega prometa,    :: n
agr se odda resnim kupcem ~a*i
pod zelo ugodnimi pogoji- Reflektanti morajo biti samci, delavni, najraje z dežele in ki razumejo mešano stroko. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „trgovec z detele 100" na uprav. .Slov. Naroda." Ozira SO samo aa resne ponudnike! 1366
V Mokronogu
sredi trga, poleg sodnije se
proda pritlična
1
ŠA
pripravna posebno za kakega rokodelca    —   Ceno pove
Itn hranilnica in milila»Hiranji
Opekarna
obstoječa iz nanovo postavljene peči, zraven stanovalno poslopje, ležeče na izredno lepem solnčnem kraju, 20 minut od kolodvora Svetnaves v R. d. oddaljena, zemlje za opeko v izobilju, približno 7 oralov sveta. Zraven naznanjen prostosled (Freischnurf) premoga. — Se da v najem ozir. tudi
pod ugodnimi pogoji proda.
Več nove lastnik Janez Singer. -karski moj er v Svetnivesi v R. d. broško, 1364
Žagarski nuj
izprašan strojnik
ki je zadnjih par let služboval kot vodja in obenem kot strojnik pri več parnih žagah, zmožen slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika v besedi in pisavi, zmožen vseh popravil, z najboljšimi izpričevali, oženjen, 27 let star, treznega in poštenega značaja,
želi primerne stalne delto.
1405
Ponudbe je pošiljati na upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „ M »J - Joni".
Več mladih, pridnih
mizarjev
za izdelovanje z i-bojev sprejme
pivovarne v MožeiaH tlslrinisko.
Prva domača tovarna ::
omar za led
Simona Praprotnika
v £jub!jani, Jenkova ulica 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno mizarstvo spadajoča dela, katera se točno in po najnižjih cenah ::     izvršujejo. ::
Vela zaloga gostilniških okroglih miz.
Ceniki se nasilja,3 na zahtevo brezplatno m poflniic prosta.
Mesto boljše
atakarlce
išče 19 letna gospodična. Nastop takoj. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
28—45 H P, dobro ohranjena, se radi preureditve obrata 1408
takoj cen* proda.
Natančnejša  pojasnila daje elektrarna
Jos. Kogovšek, Idrija.
Zadejte Polo vplech.
lahvich jen se zak. oehr.
lispomp ustrojim kapkovym.
»O
ca
Ipiepši teku*' * 1 tididlo kcvy
J?*x Schulz jft
Sedlarski
oziroma
1402
zmožen dela pri komatih za težko ;;  vožnjo in pri vpregah za kočije ::
se takoj sprejme.
Ivan Kravos, sedlarska delavnica in zaloga konjskih vpreg v Gorici, nt Koron St. 11.
Službo želi premeniti kot
noHKnilsovodiii korespondent -disponent iti
v kakem večjem trgovskem, industrijskem ali denarnem podjetju, 30 let star gospod v neodpovedani službi, s srednješolsko in splošno trgovsko izobrazbo, zmožen samostojne bilance, izvežban v eno-, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu, zemljiški knjigi, ekspediciji ter bančnem poslovanju. Reflektira se le na stalno službo ter nudi nekaj tisoč kion kavcije. — Ponudbe pod „Stalnost 5000" na uprav. »Slov. Naroda«
POZOR!
POZOR!
■
i
Naznanjam cenj. damam tu in na £. deželi, da prodajam do 8. maja vse J blago, nahajoče sc v moji trgovini ■
m sicer
* slamnike, otroške kapice. Športne kape $
&      kakor tndi vse potrebščine za modistke §
l zaradi preselitve po giopokn znižani ceoL |
SOpozarjam obenem  cenj.  dame, da &
bodem moj salon znatno povečala in ^
se bode nahajal od 8. maja nadalje na $
f Starem trgu štev. 21.
^ 84, Minka Horvat, modistinja. | $m9oo®cxj$oos^^o9c me BaaaapoaoonaBeooaooaae
iaa«m<
zastopnika
za Ljubljano, za razpečavo
„Cvekovega brinovca"
■a Fran Cvek, Kamnik, ss
Krolnčnlcn
v glasovitem zdravilišču in kopališču na Pri-morskem, na glavni ulici, že mnogo let =      obstoječa, z dobrim dohodkom ~---
se takoj proda za jako nizko ceno
tu sicer zaradi slabega zdravja v rodovini. Vprašanja poslati na uprav. ,Slov. Naroda.*
s: Kupujejo se ss
po cele vagone 1309
lesni odpadki
vsake vrste pri tovarni barv
J.M. Fincks Eidam v Dolu Dri Liubilani
Goldiii
hmeljski sadeži
1428 najboljše kakovosti
so na prodaj.
Naročila sprejema tvrdka
Vilko Kukec v Žalcu*
sprejema zavarovanja čioveškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
„SfvAVIJA
46
- .*.   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   ••• • Rezervni tonili E 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine ln kapitalne K 115,390.803-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
—   i V a«  pojasnila   daje:      — ■
sv* Generalno zasMo v Dibljaii š t Gosposki uliti štev. 12. -v>
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Namesto vsakega posebnega oznanila.
Potrti žalosti naznanjamo v lastnem in v imenu vseh ostalih sorodnikov in znancev prežalostno vest, da je naš ljubi, nepo zabni soprog, brat, svak in stric, gospod
KHREL
1
•i
c. kr. gimnazijski profesor
■
danes ob polu 6. zvečer, previden s tolažili sv. vere, po kratkem težkem trpljenju blaženo v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v petek, 19. aprila ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Šolski drevored 2, blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv. Krištofu v rodbinsko grobnico položili k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v različnih cerkvah.
Prosimo tihega sožalja.
V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1912.
Pavla Segj
soproga.
Viktor Sega,
kurat v prisilni delavnici,
Rihard Sega,
gardni stotnik I. razreda v vojnem ministrstvu v Mehiki,
brata.
Maksimilijana Sega,
e. kr. okrajnega predstojnika vdova, mati.
Matilda Sega,
Zofija Pasini|
sestri.
iinl,
nečak.
Gabrijela Drahsler,
svakinja.
Fausto Pasinf,
trgovec, avak.
Mi
trn
L krtajsM ptgrcfcat ut*4 Pr. ItoterleL
4165
88 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 6.
Nizke cene!
Novosti sukno u moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
Ljnbljna. Sftitujm illu t.
Vsorec ravarovan
Telefon štev. 16.
Let« 1837. ustanovljena delniška družba
427
Telefon štev. 16«
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA U LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo; pisarna za dela; opekarne s strojnim obratot
irhitekturo in stavbnotehni&ka dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Proda se pod Rožnikom ga**
73
NaroCajte „Novi jubilejski cenik" 1887—1912 s koledarjem!
Največja In najbogatejša tovarniška  naloga preclsljsklh
za 13.000 K.
•   aW K
Več ravnotam.
JS l^aLJ^l^,
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice, čepice.
nigllonitne potrebščine za novorojenčke
in vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg št. 9.
mI
ur, :: briljantov, zlatnine, s-ebrninc,
Lastna tovarna ■ ŠvftcL
Konkurenčne are po K 3 50.4, io 5.
Jtojbolin šivalni stroji.
Pouk v vezenju brezplačno.
Koristni, lepi kroji za obleke gratis ::   pri nakupu šivalnega stroja. ::
Edino zastopstvo za celo Kranjsko
„PUCH" koles.
je vsak dan 4302
vso noč odprta«
- M. V. Izlakar. =r
Fino hoIo K 90, itne|«e K 110, svetrjka 3 S,  prosti tek K 20.
Vse kolesarske potrebščine t:      po najnižjih cenah. as
Novi cenik in len. plakati gratis po pošti.
Vljudno vabim na ogled in obisk vsakega, ker mi zaradi cene in kvalitete nihče ne more konkurirati "M
I IIIDI IIIIIII samo nasPr°t' frančiškanskega samostana, urar, trgovec IJUuLJhIIh i" posestnik, delničar družbe Union - Horlogere. ::
Lekarnarja
Edino pristen
■ras a* za ?m «rja
¥JH BULZAM
■astveno VAROVANO
Allein eehter Balsam
ms 4*r -v. rt t :•:
A.Thierry in Pregrada
kci Rohihscb-Sauerbrurn.
zeleno nuno kot 7f.~s'.icno uimko. Vsako popačenje, pona'cdba in razpecavanje dragega Sat—— « zmotno podobnimi ;nsmkami se karenakosodno zasleduje Zanesljivega z ra-ilne^a učinka rri kaliju, mfu vanju, hripavosti, katarju v požiralniku, prsnim bolečinam, pri influenci, eelodtnth bolesnih, pomanjkanju slasti, slabem prehavJianju, ragatenju, gorečici, želodčnim krčem, napenjanju, kolisi. zobobolu in ustnim boleznim, trganju po udih, opeklinam, ispu£čaTem itd 2 9 ali " *   ali 1 Specialna steklenica '-' " «0
Lekarnarja   A. THIERRYJA
edino pristno
centif olijsko mazilo
•anesljivo  najgotovejiega   zdravilnega učinka   pri Se tako starih r anali, oteklinah  ranitvah,  vnetjih,  gnojitvah, bulah, ozeblinah, kurjih očesih, žuljih : odstrani iz trupla vse tuje tvarine in dela <-elo boleče operacije nepotrebne    2 Škatliiei staneta H *mKQ
Dobiva se v iskarni pri ..Angelu farbo" ADOLF THIERRY t todgradi pri ROGATCU.
Dalje ?o skoro vseh večjih lekarnah. Ha debelo v trgovinah za medictnalne tfregve. 1222
Spreten
kateri   je   izurjen  v  podkovanju konj
se sprejme takoj
ri
1403
VinhoValič, kovaški mojster
▼ Gorici, Senenski trg.
: Ravnateljstvo: Dana! I-i Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške siu'be po najugodnejših rogojih ter najnižjih premijah.
Zavarovana glavica koncem leta 1910 ololi 375 milijonov. — Rezerve konten teta 1910 okoli 112 milijonov. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer s rogo reelni, delavni sotradniki vsak čas dobe dobre slnžbe.
Generalni zastopnik gospod 611
Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta 4.
St. 2547/V. u
1419
on] I.191Z
I. Klasifikacija konj in tovorne živine, vrši se letos po razpisu c. kr deželne vlade z dne 16 marca 1912, štev. 6937, za mesto Ljubljano dne 23, 24. in 25. maja in sicer na konjskem sejmišču poleg mestne klavnice po nastopnem reda :
riti a 9^ m'*.a i 1 a) ©& S. dop. za II. okraj fšt Jakobski del); Ulic 40. maja u i. 5) oll io. dopoldne za III. okraj (dvorni del).
DnC 24. ITI S? & t. 1« ob 9. dopoldne za IV. okraj (kolodvorski del)
nnp 9-1 mala i I ob 9. dopoldne za I. okra] (šolski del); LMIC LO. limja L I. b) ob 10. dopoldne za V. okraj fpredkraji :
Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Hauptmanca, Ilovica, Karolinška /eml a. Črna
▼as); — c) ob 10. dopoldne za Vodmat; — č) ob pol 11. dopoldne za vse one konje, ki so bili dne 23. in 24. maja zadržani.
Tega reda se je strogo držati.
II. Dohod k klasifikacijskem prostoru je od Gruberjevega kanala.
III. V obližju tega prostora ni dovoljeno voz puščati.
IV. Ako bi kakega konja ne bilo mogoče v določenem času pripeljati k ogledu, je vzrok naznaniti pravočasno mestnemu magistratu (vojaškemu uradu) ali pa komisiji. Za konje, ki so oproščeni od klasifikacije in za žrebeta, ki letos ne dopolnijo četrtega leta. prinesti bo s seboj v smislu § 7. mini-sterske naredbe z dne 18. marca 1891, št. 35 drž. zak. izpričevalo obsegajoče razloge oprostitve. To napravita dva posestnika konj, kojih kanji se predstavijo.
V. Lastniki konj se opozarjajo, da je vse izpremene, ki se dogode v času med naznanitvijo in pa med klasifikacijo konj, to je od 10. maja do vStetega 25. maja naznaniti mestnemu magistratu.
VI. Lastniki konj, ki opuste predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznujejo v smislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št 198, z globo do 200 K ali z zaporom do 20 dni j poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše klasifikacije.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. aprila 1912.
Župan:
Dr. Ivao Tavčar L r.
Tvornice Trinmph, dr. l om. z. Welsf Gor. Avstr. isu
Katalogi zastonj m poštnine rrosto.
hripavosti, kataru in »»lezenju, krćnemu In oslovskemu kaslju, nego slastne
otrebtfine
:: vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v g
Narodni knjigarni
:: v Prešernovi ulici št. 7. ::
Keiserieve
prsne karamele
s „tremi jelkami",
t
v        rnrnnot p°vcnenin
fr^*^     klimi       izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-/ "a m čuje gotov uspeh. Izredno prijetni
in slastni bonboni. Zavitek 20 In 40 Tin., tkati J a «0 v. Prodala Jih v L|ubijani:
Ubald nI. Trnkoczy, lekarna. Rili Sušnik, lekarna. Dr. O Piccoll, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pn kroni. Mr. Ph Joa. Čizmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvanćara, drogerija „Adrija" Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo meato. C. Andrijancic, »na, Novo mesto. Jur Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Wacha, lekarna, Metlika. A *o-blek, lekarna. Radovljica. Hinko Brilli, lekarna, Litija.   Karel Savnik, lekarna pri .Sv
Trojici". Kranj. Fr Baccarcich. lek., Po^jna.
Jot. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v ŠY Loki M« Ph. B. Lavicka lekarna. Tržič. Ph. Mr. C Kožalj. lekarna, Jeaenice V. Arko, trgovec, Senožeče Jo«. Rudolf drog.
Litija. J. Kanduiar, trg Metigei. Jos AndkJekama v Rlbnel ^487
Za poletno se^no
„fyigiešk° skictdtšče ob tek
O. Jjernatovič
priporoča
9 9
9 9
9 9 9 9
Ljubljana  —  Mastni trg štev. 5  — Ljubljana
svojo velikansko izbiro kostumov, lah-kih plaščev 13 blaga, prašnih plaščev '3 listra ter svilnatih plaščev 3a dame vseh najnovejših barv. /najmodernejše :: s obleke, klobuke in slamnike
?a gospod* in dečke do oronano niskih in solidnih cenah.
18
5