269. MRO.
U umnimi, v sohoto 24. novembra 1923.
Leto LVL
Uhaja vsak dan popoldne, iivzoast nedelje In praznika.
Inserati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Unmvnistvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Snallova nllca st 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Slor. Heroda*' Knallova ulica it 5, I. nadstropje
Telefon štev. 34. Dopise sprsferna le podslsaae ln xsdostao fraakovane. *s4p-  Rokopisov so no vrata. M
HT Posamezne Številka:
v Jugoslaviji vse dni po oin V— v inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Oin 1*25
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	v L	V JacosUvlji ubijani po			V !i«zeartv#
	Din	144 —	Din	144 —	Din 264-—
	•	72'—	•	72*—	.    132- —
	w	36 —	•	36 —	. 66*—
	m	12 —	•	12 —	. 22'-
Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   MF P° nakaznici. Na <=amo pismena naročila bres poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Varstvo manjšin v Italiji.
Ko je na mirovni konferenci po« sebna komisija, izvoljena za nove drža* ve   (zastopane  so  v  njej: Francija, Anglija, Italija, Amerika in Japonska), pripravljala načrte za pogodbe v var* stvo   manjšin   v   srednji   in vzhodni Evropi,  je  že  takrat  nastopilo vpra» sanje, ali bi varstvo manjšin ne imelo biti splošno, to je, da bi se tikalo vseh držav.   Udeležene  velesile   so precej to misel zavrgle, sklicujoč se na svojo suverenost in velikodržavniški prestiž ter istočasno proglašujoč, da bodo s svojimi   manjšinami,   kjer   jih sploh imajo, postopale pravično in po enakih načelih, kakor države, ki so pogodbeno k temu zavezane. Italija, ki je s pri« ključitvijo južne Tirolske, Goriške in Istre dobila znatne narodne manjšine (Nemce, Slovence in Hrvate), je bila kot velesila oproščena posebnih pogod* benih obveznosti za ravnanje z manj* šinami, ko je zajamčila, da bo sama kot kulturna država brez pisanih ob* veznosti skrbela za življenjske pravice drugorodcev. Pa tudi Nemčiji, čeprav je bila poražena, niso bile naložene kot velesili nikake  pogodbene obveznosti za varstvo manjšin, čeprav je Nemčija v   svojih   protipredlogih   k mirovnim predpogojem zahtevala obrambo manj* sin povsodi in nemških manjšin v od* stopljenih deželah posebe. Načelo, da naj bo varstvo manjšin splošno za vse države, neizvzemši velesile, in obvezno, ni le samo teoretično pravilno, marveč tudi iz praktičnih ozirov, kar se kaže na Italiji. Institucija za varstvo manj* sin, dana pod jamstvo Društva naro? dov, je nekako dopolnilo in korektiv k tej istini, ker v praksi ni bilo mogoče idejo samoodločbe narodov izvesti v smislu gesla: vsak narod, in sicer v vsej svoji celoti,  mora imeti svojo lastno državo! Iz zemljepisnih, gospodarskih, prometnih, strategičnih ozirov in tudi vsled   mešanega  prebivalstva  je bilo potrebno   sprejeti   v  narodne države večje ali manjše drugorodne manjšine. Pod patronanco Društva narodov je bilo uvedeno s posebnimi pogodbami obvezno varstvo manjšin,   da se po? vojna   Evropa   izogne   konfliktom in nemirom. Toda to varstvo je bilo nalo* ženo samo manjšim in malim državam v srednji in vzhodni Evropi, velesile se tem pogodbam manjšinjskega var« stva niso podvrgle. Danes, ko pretresa Evropo bojni nacijonalizem, je vedno očitnejše, da bi bila splošna obramba manjšin najpotrebnejša. Fachinetti, biv* ši urednik »Secola«, je lansko leto pisal, da se Italija  nima bati  diskusije in kritike o tem, kako postopa s svojimi manjšinami, in v Monakovem je lansko leto pri anketi o stanju manjšin v po* samnih    državah    pozval zastopnike nemške • manjšine v Italiji, naj povedo svoie pritožbe, ako jih imajo. Danes bi Fachinetti ne mogel tako pisati in govoriti.   Iz   Julijske   Benečije  in iz južne Tirolske prihaja bolesten stok in čujejo se od tam trpke pritožbe o narodnem zatiranju na šolskem in jezi* kovnem polju.
Tako piše Alojz Hajn v »Češko* slovenski Republiki«. Na to navaja kraljevski dekret o ljudskem šolstvu v Italiji z dne 1. oktobra 1923.. s katerim so se poitaliiančili vsi prvi razredi na jugoslovanskih in nemških šolah. Bavi se nadalje s šolsko reformo ministra Gentila, pripoveduje, kako zvijačno dosetfaio Italijani v Istri italijanske in odpravljajo jugoslovenske šole, navaja odgovor naučne^a ministra poslancu dr. Wilfanu glede italijanščine kot po« učnega jezika v ljudskih šolah, češ da hoče imeti Italija državljane, ki govore državni jezik. Potem navaja odpor nekaterih italijanskih življev, ki so še prežeti kulture, civilizacije in demo* kraciie proti nasilju v šolskem pogledu. Socijalistična »Unita Socialista« prote* stuie proti raznarodovalni politiki in zahteva poštenega in kulturnega posto* pania z ju<7oslovenskim in nemškim prebivalstvom.   Socijalistični   voditelj *
Turatti hoče, da bi Italijo pri manjšin« skem vprašanju vodil duh tolerance in rešpekta, profesor G. Pacchioni se je toplo zavzel za pedagogično in praktično ravnanje v šolskem vprašanju in nastopil odločno proti imenovanemu šolskemu dekretu. Člankar pripoveduje potem, kako se je godilo pevskemu zboru Učiteljske Zveze pri njegovih nastopih, piše o zapovedani dvojezič* nosti jugoslovenskih časopisov, kar je bilo nekaj tako nezaslišanega, da jo je sam Mussolini odpravil.
Tu nam nehote nastopi primerja* nje s pravnim in faktičnim položajem manjšin v Italiji s položajem manjšin v češkoslovaški republiki, in to še toliko bolj, ker fašistovski organ »II Popolo di Trieste« v članku, v katerem se bavi j z znanim šolskim dekretom, piše tole: { »Kar se tiče šol, naj primerjajo naše manjšine, kako postopajo Jugosloveni z nemškimi manjšinami na Kranjskem in Štajerskem, Romuni, Cehoslovaki in Poljaki s svojimi manjšinami. Upati je, da odpro oči in se prepričajo, da se v resnici mirnemu razvoju njihovega narodnega življenja ne stavi nikakih zaprek ter da bodo še blagoslavljali Italijo, ko jih ni hotela držati v strani od svojega narodnega življenja, marveč jih je napravila za ravnopravne držav* jane.« Te besede so blasfemija, zlasti
ker se začetkom tega članka pravi, da je prejšnji režim Jugoslovene prote* žiral, danes pa morajo računati s tem, da so se razmere spremenile in se mo* rajo otresti stare avstrijske mentalitete in iluzij, v katerih so jih utrjevale ideologije Wilsona, Clemenceaua, Tar*
dieua, Masarvka, Balfoura___« Člankar
poziva končno nemške in madžarske manjšine, ki pošiljajo na mednarodni forum svoje spomenice, da bi primer* jale postopanje z njimi v Češkoslovaški s postopanjem manjšin drugod, zlasti v Italiji.
Mi smo češkemu listu hvaležni, da se peča s šolskim vprašanjem pri manj* šinah v Italiji. Citirani odloki, ki kažejo raznarodovalni namen sedanjega nauč* nega ministrstva, blazna fašistovska izvajanja in trezni protesti prevdarnih italijanskih intelektualcev, vse to naj bi zvenelo še nadalje tudi po drugem inozemskem poštenem tisku, zlasti na Francoskem in Angleškem, da bi izve* dela Evropa, kako postopa z manjšina* mi Italija, ona Italija, ki se predstavlja pred vsem svetom edino le v pozi veli* kokulturne sile! Izvedeli naj bi za itali* jansko postopanje z našim ljudstvom posebno oni, ki so pomagali Italiji, da je dobila 600.000 naših bratov, s kate* rimi ravna sedaj sramotno proti* kulturno!
Ljubljanski občinski snet.
Ljubljana, 22. novembra.
Današnja seja je trajala pet ur, pozno v noč do 23. Ta seja je slika gospodarsko-politične dekadence sedanje občinske večine, ki z raznimi intrigami in s političnim cinizmom skuša uničiti vsak razmah m napredek gospodarskih in kulurnih institucij ozir. podjetij, ki slučajno ne spadajo pod sfero klerosocijalističnokomunisnene veči-čine. Razgaljene so bile razne klerikalne in komunistične spletke na gospodarskem in kulturnem polju. Klerikalci so začeli sistematično borbo proti dekliškemu liceju v prav nedolžni obliki, da se iz pedagogiških m finančnih razlogov mora odpraviti reformna realna gimnazija na dekliškem liceju. Klerikalci so inscenirali in podmini-rali dobro premišljeno gonjo proti industrijskim podjetjem, ki jih vodijo napred-njaki. Ko je prišla v razpravo prošnja »Elektre« o ponudbi električnega toka iz daljnovoda Fužine-Ljubljana, se je razvila velepomembna in zelo značilna debata, ki je odkrila zakulisne intrige klerikalcev. V ospredje mesto referenta klerikalnega Orehka potisnjeni Peričev socijalist Čeles-nik je predlagal odklonitev prošnje iz popolnoma strokovno neutemeljenih razJo-gov. Univ. prof. dr. Milan Vidmar pa je v ostrih, logičnih in z dokazi podprtih izvajanjih odkril nepoštenost in nekorektnost postopanja občinske večine. Klerikalci so se ves čas debate lepo tiho m rezervirano držaK. Bil se je le boj med poštenjakom in pa marijoneto. Končno je moral dr. Lemež. proti takemu postopanju zavzeti afront ter je v precej ogorčenih besedah izrazil svoje nezadovoljstvo nad takim postopanjem lastnih zaveznikov.
Druga značilna zadeva ie bila afera poklicnih gasilcev. Tu je starosta Zveze prostovoljnih gasilcev dobil popolno zadoščenje in se je v seji splošno naglašalo, da je treba spor med obema strankama iz javnih interesov izravnati m razmerje urediti.
Pri slučajnostih pa se je odigral vsega obžalovanja vreden incident. Komunistična frakcija občinske večine je v glavni seji postavila na sramoten oder občinskega uslužbenca, voditelja mestne elektrarne g. F o r t i č a, ki je s svojim delovanjem za časa prevrata skrbel za materijal elektrarne in kateremu niti večmesečna disciplinarna preiskava ni mogla dokazati najmanjšega pregreška, pač pa je ta preiskava dokazala nečedne manipulacije treh komunističinh agitatorjev in hnj-skačev. Komunisti zahtevajo zopet proti Fortiču novo preiskovalno komisijo in dvigajo proti njemu obtožbo kar v 8 točkah.
Zahteva komunistov ni utemeljena v predpisih občinskega reda in službene pragmatike. Omentti je treba, da skušajo komunisti dobiti vsa podjetja mestne občine posebno elektrarno, vodovod in plinarno v svoje roke. Zakaj je jasno: da bi po-tom svojih pristašev lahko t slučaju kakega štrajka ali sicer kakega zapletljaja mesto spravHi v največjo nevarnost Pribiti je treba javno tudi dejstvo, da župan
kot šef magistratnih uradov, ni smaral za potrebno vzeti v obrambo nenavzočega, od komunistov, kakor je disciplinarna preiskava dognala, krivično napadenega uslužbenca, pač pa je v kratkih besedah Pritrjeval komunističnemu nastopu.
V naslednjem podajamo sejno poročilo:
SEJNO POROČILO.
Zupan dr. Ljudevit Peric je šele ob 18.30 otvoril redno jav. sejo, ker so meli kler. v bližnji posvetovalnici kratko zaupno posvetovanje. Takoj ob otvoritvi je župan izročil dve diplomi častnega meščanstva in sicer obč. svet. Janku Nep. , Jegliču »za zasluge na šolskem polju in za občino« ter posesntiku Ivanu Žitniku »povodom njegove zlate poroke za zasluge vzgoje rodbine in barjanski okraj«. 2upan je dalje naznanil, da je dr. Miroslav L u-k a n odstopil kot veliki župan in da je notranje ministrstvo poverilo vodstvo njegovih poslov načelniku notranjega oddelka dvor. svet. Ivanu Kremenšku. Vlad. svet. dr. I. Šporn je rešen gerentstva pri Mestni hranilnici ljubljanski in je kot gerent imenovan veletrgovec Fran Koli-m a n n. — Obč. svet. univ. prof. dr. Rado K u š e j je radi bolehnosti in obilice poklicnih poslov odložil svoj občinski mandat in pride na njegovo mesto v občinski svet zdravnik dr. Edo Š1 a j m e r.
Župan je dalje lapidarno poročal o uspehih svojih intervencij v Beogradu. Ker je cenralna vlada zagotovila kredite, se s 1. decembrom ti. otvorijo v Ljubljani obrtnonadaljevalne Šole. Interveniraj je dalje glede prenosa vojaške smodn:šnice z ljubljanskega polja, glede stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti (vporabno dovoljenje), glede vodovoda, regulacije Ljubljanice, dekliškega liceja itd. (Župan je dobil od ministrstva pro-svete zagotovilo glede prestopa gojenk V. in VI. ženske reformne realne gimnazije s 1. decembrom na drug srednješolski zavod.)
TEKOČE LOKALNE ZADEVE.
Za tem je zbornica prešla na dnevni red. V razne odseke so bili mesto odsto-pivših obč. svetovalcev izvoljeni novi člani s strani komunistov, socrjalistov m klerikalcev. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 69 prosilcev, 4 pa so bili odklonjeni.
PERSONALNE PRAVNE ZADEVE.
V upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je mesto odstopfvšega Ivana Kocmurja izvoljen dr. CeJestin Jelene. Župan je pooblaščen imenovati 5 članov v komisijo Narodne galerije. Odsek je poročal dalje, da je bil 24. oktobra ti. v Mariboru sestanek zastopnikov avtonomnih mest Skrvenije, sklenjena je bfla resolucija glede zakona o občinah. Občinski svet se je pridružil na tem sestanku sklenjeni resoluciji o avtonomiji mest in se ie obenem pridružil protestu v zadevi izločitve Maribora Iz avtonom. mest. Župan se je končno pozval, da vodi akcijo za ustanovitev »Zveze jugoslovenskih avtonomnih mest«.
Občinski svet je tudi odobril protest mariborske občine glede pobiranja trošarine.
Priziv Rudolfa Geverja proti odloku mestnega magistrata glede odstopa neke parcele v kapucinskem predmestju v cestne namene, ie bil izročen sodnemu odseku. Izknjižijo se vse servitute Pri nekdanji meščanski vojašnici (rdeči kasarni) v Trnovem.
Mizarjema Jakobu G o 1 a r j u in Mate • ■ žu J e ž e k u, ki služita že 40 let v tovarnah se podeli na predlog obč. svetovalca Tokana, častno meščanstvo.
NOVE DAVŠČINE.
Na predlog finančnega odseka je ob-| činska večina sprejela naslednje nove ozir. podaljšala stare občinske davščine:
Uvede se občinska davščina na reklamne in druge table itd. in sicer do pol m2 200 Din, od pol do 1 m2 300 in nad 1 m2 400 Din letno. Za leto 1924. se je podaljšal davek na ponoćni obisk gostilen in kavaren. Izdelati pa se ima pravilnik novega pobiranja tega davka. Podaljšal se je za leto 24. rudi davek na igre v gostilnah in kavarnah, razun na balicanje, davek na hotelska prenočišča se zviša od 20 na 30%. 25% dohodkov iz tega davka se ima vporabiti za obrtnonadaljevalne šo. le, ne pa več za ustanovitev gostilničar-ske šole v Ljubljani. Mestoma se je zvišal davek na vozila, za gige in brege je določen na 150 Din. za enovprežne kočije na 300 Din in dvovprežne kočije 600, za osebne avte 2500 Din. Veselični davek se pobira kot doslej, obdavčijo pa se ž njim tudi privatne plesne šole. Sprejeta je bila dalje 12% vodovodna naklada za leto 1924. Odobren je bil dalje dopis mestnega knjigovodstva o 50 letni amortizaciji posojil. Odobrena je bila bilanca Mestne hranilnice ljubljanske. Odklonjena je prošnja Trboveljske premogokopne družbe za proda-\ jo male hiše pr novi palači.
Župan se je pooblastil, da vodi z JSS ; pogajanja za nakup 37812 m2 obsegajoče
■ parcele vsesokolskega zleta.
Odklonjena je bila dalje prošnja dr. ' Černe-Naglas za odprs prirastkarine v j znesku 15.000 Din.
SOCIJALNA POLITIKA.
Zvišajo se stalne mesečne podpore in « sicer na 50 Din ubogim I. kat.T na 75 Din, II. in na 100 Din III. kat. Ubožnim nI. otro-
■ kom na 30, 50 in 80 Din po kategorijah. I Proučiti se ima prošnja akademikov za
Podporo.
BORBA ZA DEKLIŠKI LICEJ.
Ko je občinski svet odobril II. meščanski šoli v Šiški dotacijo za učila v triletnih obrokih po 1000 dinarjev, se je odsekov referent obč. svet. Jeglič (kler.) umaknil s poročevalske tribune in je njegovo mesto kot poročevalec zavzel prof. dr. Valentin Rožič, ki je skušal odeti klerikalne načrte proti dekliškemu liceju v sofistične napade na napredno javnost. Med drugim je pripomnil, da bo jotri sicer svetovna sila, dnevno časopisje od zapadnega »Slovenskega Naroda* do vzhodnega »Jutra« dvignilo silen krik: »Noli me tangere! Ne dotikaj se me, mene neubogljenega deteta!« (Obč. svet. Ivan Tavčar: Joj! Kako poetično!«) Dvignilo bo krik proti županu kot Herostratu slovenske kulture in proti njemu gimnazijskemu profesorju kot ekse-kutorju rabeljskega čina.
Končno je prešel k čitanju zelo obširno sestavljenega poročila o zgodovini dekliškega liceja, mimogrede priznavajoč važnost tega liceja, a končno zagovarjajoč iz »pedagogičnih« in komunalno finančnih razlogov odprave ženske reformne realne gimnazije, češ da je to rudiment na telesu dekliškega liceja. Predlaga, da se imata s 1. decembrom ukiniti iz razlogov varčnosti in vzgoje VI. in VII. razred te reformne realne gimnazije, ker pohaja v V., VI. in VII. razred sedaj le 32 gojenk.
Obč. svetnik L i k o z a r (dem.) je protestiral proti odpravi izjavljajoč, da je to gotovo prvi in edini slučaj te vrste v Evropi, da se med šolskim poukom ukinjajo razredi.
Obč. svet. dr. R a v n i h a r (nar. pred.) je v imenu svoje frakcije protestiral proti uiknjenju. naglašajoč, da če enkrat tak zavod izgubimo, ga nikdar več ne dobimo. Če že letos ne dosežemo podpore za zavod, jo dosežemo od države prihodnje leto. Če pa enkrat ukinemo zavod, je gotovo, da ne dosežemo kmalu, da bi mogli zopet ustanoviti tako žensko srednjo šolo. S tem zavodom je združen tudi kos slovenske kulture. Če sprejmete predlog odseka, ubijete kos slovenske kulture. Nesocijalno pa je tudi, da se s 1. decembrom sili učenke na druge zavode. Predlagal je, da se ukinje-nje razredov reformne realne gimnazije odloži do prihodnjega šolskega leta.
Obč. svet. dr. Lemež (kom.) se je izjavil za ukinjenje, češ da so bolj potreb-
ne obrtnonadaljevalne Sole, sicer pa hodijo v ta zavod samo hčerke — buržujev.
Obč. svet. dr. Jos. T o ni i n Š e k (dem.) je opozarjal večino na to, da so sklepi storjeni na napačnih informacijah in pud tujimi vpiivi ter apeliral nanjo, naj svoj predlog umakne.
Obč. svet. Ivan Ta v ćar (nar. soc.\ je bil roti ukinjeniu iz razlogov, ki so jih navedli predgovorniki. Na eni strani hoče večina varčevati, na drugi strani pa meče za tiskani proračun, ki je bil že sprejet. 10.000 dinarjev.
Po kratkih replikah raznih govornikov je večina sprejela predlog mestnega šolskega kuratorija, da se s I. decembrom ti. ukineta VI. in VII. razred reformne realne gimnazije.
MESTNA VEČINA IN DOBAVA ELEKTR. TOKA  NAŠI    INDUSTRIJI. ODKRITJA OBČ. SVET. DR. VIDMARJA.
Ko je obč. svet ugodil dvema prošnjama za znižanje stroškov pri inštalaciji vodovodnih cevi in dovolil Pokojninskemu zavotlu povrnitev del stroškov v znesku 20.000 dinarjev za napeljavo vodovoda v nove hiše ob Dunajski cesti, je občinski svet pričel razpravo o prošnji delniške družbe »Elektra« za napeljavo električnega daljnovoda Fužine-Ljubljana.
Obe. svet. Ivan č e 1 e s n i k (soc.) je namesto odsotnega poročevalca klerikalca Orehka kratko predlagal, da se prošnja odkloni. Kot razloge je navajal, da da »Elektra« ni ugodila zahtevi upravnega odbora mestne elektrarne, da bodi Mestna občina udeležena z 51% delnic, do čim jih je družba ponujala le 40^. Družba tudi ni bila pripravljena ugoditi zahtevam upravnega odbora glede oddaje elek-ričnega   toka V  potrebe   mstne občine.
Obč. svet. dr. V i d m ar (dem.) je vstal in s posebnim naglasom ugotovil: Ne govorim tu samo kot občinski svetnik, ampak, tudi kot zastopnik »Elektre«. Odločno protestiram proti temu, kako je bilo sestavljeno poročilo o tako važni gospodarski zadevi t. j. o dobavi električnega toka. Odločno protestiram proti načinu poročanja da se o tako važni gospodarski zadevi poroča ne samo nekorektno, ampak tudi nepošteno. (Klici: Čujte!) Resnica je, da je družba »Elektra« tekom pogajanj izjavila, da je pripravljena odstopiti ne samo 40, ampak vseh 100% delnic. Elektra tudi ni odklonila toka mestu, pripravljena je bila preskrbeti nekaj delov mesta z elektriko. Predlog upravnega odbora je naravnost nespameten. Kličem Vam v zadnjem trenutku, da se z mestno občino o tako važnem gospodarskem vprašanju ne bom več pogajal brez poziva.
Odločna in jasna izjava dr. Vidmarja je na vrste večine vplivala porazno in deprimijoče. Poročevalec je postal bled in nervozem. Listal je po popisani obširni ponudbi družbe in končno našel neki odstavek, na katerega bi lahko opiral svoj predlog. Tekom debate se je jasno izkaza-lo dejstvo, da nad občinskim odborom vrši oblast takozvani akcijski odbor.
Obč. svet. R u p n i k (nar. soc.) je kot član upravnega odbora ugotovil, da se ga je namenoma napačno informiralo.
Obč. svet. Čelesnik (soc.) je nato prečital pasus iz koncepta pogodbe, ki naj bi utemeljavl dotično njegovo trditev o 40%, a je namenoma zamolčal naslednji pasus, na katerega je pozneje opozoril obč. svet. dr. Milan Vidmar. Ta konstatacija je zopet katastrofalno vplivala na socijaliste in klerikalce. Klerikalci so poraženi hodili okrog in si niso upali ziniti besedice.
Obč. svet. dr. Vidmar je še enkrat ponovil, da je bilo poročanje nekorekno in nepošteno.
Obč. svet. dr. Lemež (kom.) je v imenu svojega kluba na to pripomnil: »Z ozlrom na razkritja dr. Vidmarja izjavljam v klubovem imenu, da sem bil tudi jaz popolnoma drugače informiran, kakor pa je dejanski stan. V upravnem odboru mestne elektrarne gotovo nI nekaj v redu. To že delj časa opazujemo! Izraziti moram veliko nezadovoljstvo nad takim postopanjem v upravnem odboru. Odklanjamo vsako odgovornost in predlagam, da se razprava o ponudbi Elektre preloži ln ponudba ponovno prouči.
Obč. svet. je pod pritiskom težkih razkritij dr. Vidmarja sprejel Lemežev predlog.
Občinski svet je dalje sprejel predlog obrtnega odseka za povišanje tarilov ko-misijonarjem, postreščekom in izvozčekom Tarifi se povišajo za 100%.
SLUČAJNOSTI. GASILSKE ZADEVE.
Zbornica je na to prešla k slučajnostim. Občinski svet. Kralj (soc. dem.) je interpelrral žtrpana v zadevi znane gasilske afere o vodom požara pri Rostahacjn,
~____
Stran 2.
•SLOVENSKI   NARODi,   dne 24 novembra isrco.
Sev 2<*9
Obč. svet. Krhtie le predlagal preiskavo te afere. Da se odstranijo neznosne razmere v gasilskem uradu. oz. napete razmere med poklicnimi gasilci   in Prostovoljnim gasilskim društvom, naj se sestavi posebna komisija pod predsedstvom župana, v katero se naj deligirajo   tudi strokovnjaki: Josip T u r k, Janko Barlc in Janko H o-j a n. Predlog je bil odobren in razvila se je zanimiva debata o postopanju poveljnika poklicnih gasilcev Koleše. Vsi govorniki so soglasno konstatirali,   da je treba napraviti konec neznosnim razmeram in vzpostaviti prijateljske odnošaje med obema strankama. Obč. svet. Tavčar je tudi zato, da se straža v gledališču poveri edl-nole prostovoljnim gasilcem. Sledile so še razne interpelacije, med katerimi je vzbudila splošno ogorčenje zahteva obč. svet. Krhneta (Kom.) da se pozove voditelj For-tič Mestne  elektrarne  pred posebno preiskovalno komsijo.
Komunisti so v divji strankarski strasti dolžili voditelja mesene elektrarne raznih prestopkov in pregreskov. Kot glavne to-žltelje navajajo osebe, ki bi morale biti v disciplinarni reiskavi. Obč. svet. Iv. Tavčar je upravičeno vzkliknil napram županu: »Gospod župan kot najvišji uradnik in šef mestne urave pusti biatiti na javni seji odsotnega magistratnega uslužbenca!« Debata o tem je trajala skoraj pol ure. Sledile so še razne druge interpelacije, na kar je župan ob 23. odredil tajno sejo.
Sklepi tajne seje.
Prizivom Fr. Krapcža proti naknadnemu predpisu davščin za ponočni obisk gostilen in kavarn se v toliko ugodi, da se mu nalo* žene globe znižajo na polovico, t j. na 2567 dinarjev. Prizivu Antona Toncjca proti nas knadnemu predpisu davščin za ponočni obisk gostilen in kavarcn se ne ugodi. Prizivu Čeme Jernej proti naknadnemu predpisu davščin za ponočni obisk gostilen in kavarn
se ne ugodi. Prizivu Jemc Marije proti nak*
nadnemu predpisu davščin za ponočni obisk gostilen in kavarn se ugodi ter globa 180 Din odpusti. Prizivu Lovšin Elizabete proti nak* nadnemu predpisu davščin 2a ponočni obisk gostilen in kavarn se ugodi ter se ji globa 80 Din odpusti. Magistratni nadsvetnik Lah Evgcn se pomakne- s 1. decembrom 1923 v V. činovni razred kat. A. Mestni fizik dr. Mavricij Rus se pomakne s 1. decembrom 1923 v VI. čin. razr. kat. A. Višjemu živino* zdravniku Ivanu Pestotniku se podeli naslov ravnatelj klavnice. Ivan Bajda, aranžer mest* nega pogrebnega zavoda se s 1. decembrom 1923 stalno uvrsti v II. kategorijo nižjega tehničnega osobja 5. plačilne stopnje. Služ* bena doba. vštevši vojno dobo dvojno za napredovanje in pokojnino, se mu šteje od 1. avgusta 1914. Imenovani ne sme odslej sprejemati na skupnih prejemkih manj, ka* kor je prejemal do sedaj, cvent. razlika se mu izplačuje v obliki osebne doklade. Sta« rost več kot 40 let se mu spregleda. Ivan Gantar, aranžer mestnega pogrebnega zavo* da se s 1. decembrom 1023 sta'no uvrsti v I. kategorijo niž tehn osebja V. nlač. stops nje. Službena doba, vštevši vojno dobo dvoj* no za napredovanje in pokojnino se mu šteje od 1. avg-sta 1914. Imenovani ne sme odslej sprejeti na sVupnih prejemkh manj, kakor je nrejemal do sedaj, event. razlika se mu izplačuje v obliki osebne doklad?. Sfarost več kot 40 let se mu spregleda. Dodatno k imenovanju Pct^a Aleša za stalnega aran-?~r= ja se sklene, da imenovani ne sme odclcj sprejeti na skupnih prejemkih manj. kakor je prejemal do s^daj, event. ra^li^a srt trni izplačuje v obliki osebne doklade. Materi umrlega sluge Frana Meri a1"a se dovoli iz* plačilo posmrtne četrti po dbitku dolaa pri pogrebnem zavod*! v znesku 340 Din. D^a* goiin Korošec, oskrbnik mestnega ribnjaka, se s 1. decembrom 1923 nam^^ti sta'no v stalež slug 7. plači1ne stopnje. SJnžr^na d^s ba se nvi šteje od 1. novembra 190o Od osebne dravinjske doklade se mu odšteje znesek, ki i?a dobiva od železniške uprave na dragmjski doMadi.
ranjepolitičnega prestiža Bolgarske. Na ta način smatrajo, da je incident z vo -jaškim atašejem spravljen z dnevnega
reda.
Mala antanfa.
Telefonska in brzofauna poročila
Nemški parlament.
Komunistični poslance iz!:!{uče
iz obupnega položaja.
— Berlin, 22. novembra. (\Volff.) Da« našnjo sejo državnega zbora je otvoril pred* sednik Locbe z izjavo, da je komunistični poslanec Remmclc radi svojega nedostojs nega vedenja za 20 dni izključen iz državno* zborskih sej. Nato se je oglasil k besedi
državni kancdac dr. Stresemann. ki je iz* vajal: Politika, ki se je vodila proti nam od zunaj, je zakrivila naš radikalizcm. Posla* nec Hcrgt ima prav, ko trdi. da je naša notranja politika brezupna. Odkrito prizna*
vam, da ne vidim trenotno nobenega izhoda iz tega obupnega položaja. Kar se tiče očit*
ka, da je bila vlada glede pogajanj s Fran* cijo preveč optimistična, moram poudariti, da je Poruhrje in Porcnje prevelike važno* st. da bi vlada z vsemi sredstvi ne skušala obnovitvi direktnih pogajanj z zavezniki — Pogajanja o vzpostavitvi normalnega življenja v zasedem nemškem ozemlju in osvoboditvi aretiranih nemških državljanov so bila zaman. Glede reparacijskega pros blema je kancelar naglašal, da je Nemčija ponudila neposredno jamstvo svojega pre* moženja za nemške dajatve v naturi. Strese* mann upa, da se bodo predmetna pogajanja z uspehom obnovila. Nato je kancelar po* zdravil ponovni poskus, ki gre za tem, da se reparacijski problem končnoveljavno reši na mednarodni konferenci izved-ncev. Go* vornik opozarja na bedo Nemčije in se za* h val j nje za pomoč inozemstva. Zlasti se je zahvalil vsem strankam in celokupni avstrij« ski javnosti in izjavil, da bo način avstrijske pomožne akcije in besede kancelarja drja. SMpla in poslancev našel odmev t"di v Nemčiji. Nemški narod vidi v tem, kaj je dolžan brat bratu.
Kancelar obžaluje, da se niso začela pogajanja med Nemčijo in Francijo takoj po opustitvi pasvnega odpora in označuje to kot sramoto za mednarodne razmere. Vlada je morala prepustiti inicijativo za pogajania posameznim skupinam prebival* stva. Glede notranjepolitičnih vprašanj iz* javlia, da so pogajanja med Bavarsko in Berlinom prvi pogoj za povratek v normalno ustavno stanje.  Državna  obrana se mora
n. — Stresemann ne vidi izhoda
— Vlada pred krizo.
pokoriti vojaškemu poveljstvu. V tem srni* slu se je vlada že posvetovala. Dalje se je govorilo tudi o decentralizaciji prometa in davčne ter finančne uprave. Gled^ dogod* kov na SašVem je kancelar izjavil, da po« merijo nasilje nad celokupnim prebival* stvom (ogorčenje pri komunistih!). O izjem* nem stanju pravi, da ho lahko v kratkem odpravljeno v onih krajih, kjer ni pričako* vati nikaih novih izgredov.
— Berlin, 23. novembra. (Izv.) Notranja
in zunanja politika Stresemennoveca kabis neta vzbuja v neketerih. parlamentarnih klubih  nezaupanje.   2  ene sireni popuščanje
napram zaveznikom in nezadostna zaščita
intere*nv nemškega življa v zasedenem ozemljit, z druge pa brutalen nastop proti nacijonalističnemu gibanju, vse to je začelo vzbujati odpor proti sedanji vladi. Nacijo* nrl^tcrn so se v zudnjem času pridružiti tudi socijaldemokrati, ki nameravajo zagos var jati stališče, da moča dati državni zbor vladi nezaupnico. Ker Stresemann bržkone ne bo imel večine na svoji strani, bo moral izvcjr.fi konsekvence in vsaj formelno de* misijenirati. Če bo prezident sprejel nje0o\-o demisijo, ni izključeno, da bo sestavljena strogo nacijonalna vleda.
— Berlin, 22. nov. (Izv.) Socijaldemo-kratična parlamentarna frakcija je sklenila predložiti državnemu zboru to-le resolucijo: Krr je državna vlada uvorebla na Saksonskem in Turinškcm najstrožje vojaške izjemne odredbe, česar ni storila na Bavarskem, je vlada izgubila zaupanje državne zbornice.
— Berlin, 23. nov. (Izv.) Vlada dr. Strcsemanna se nahaja neposredno pred padcem. Stresemann ima v državnem zboru večino proti sebi. Na današnji seji državnega zbora bo vlada zahtevala zaupnico. Ker ni pričakovati večine za vlado, je neizogibna demisija celokupnega kabineta. Politični krogi pričakujejo, da pride na površje uradniška vlada.
Razmejitev z Romunsko,
— Beograd, 23. novembra. (Izv.) Razgovori o programu za sestanek Male antante v Beogradu se nadaljujejo. Včeraj dopoldne sta obiskala zunanjega ministra dr. Ninčiča češkoslovaški poslanik Jan šeba in romunski poslanik E m a n d i. Razgovor je trajal delj časa. Zunanji minister je z romunskim poslanikom tudi razpravljal o razmejitvenem vprašanju. Objavi J mu je načelno stališče nunistrsktga sveta. Izvršena je bila še delna re^;z;'a razmejitvenega protokola. Francoski poslanik Simon se je tudi v zunanjem ministrstvu informiral o poteku pogajai-j z Romunsko in Bolgarsko.
Za danes dopoldne je sklicana zaključna konferenca o razmejitvi v zunanjem ministrstvu. Konference so udeleže: zunanii minister dr. Nin č i d, general Kalafatović in polkovnik Pe tko vić kot člana naše delegacije, romunski poslanik Pmandi in romunska razmejitvena delegacra. Razmejitveni protokol se ima podoisati koncem tega tedna.
IMENOVANJE NOVEGA VOJNEGA MINISTRA,
— Beograd, 23. novembra. (Izv.) Kakor današna »Pravda« javlja, bo za voinesa ministra imenovan general Joso K o s t i ć. V oficirskih krogih bele roke so razmotrivali vprašanje imenovanja vojnega ministra in je večina za imenovanje generala Koštica. Vlada baje odobrava to kandidaturo.
Pričetek trnnvfosMfi pogajanj
z Avstrijo.
Državni proračun.
Načelna debata o proračunu v finančnem odboru.
— Beograd, 23. novembra. (Izv.) Finančni odbor je včeraj popoldne nadaljeval načelno debato o državnem proračunu. Demokrat posl. Milan S a v-č i ć je kritiziral proračun, naglašuioč*. da bo proračun končno, izkazal deficit, ker so nekatere postavke fiktivne. Obširno je govoril o vprašanu stabilizacije dinarja in obsojal dosedanjo finančno politiko. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu. Posl. Kulabdžić (musliman) je kritiziral proračun v zadevi postavk za Bosno in Hercegovino. PesL G jo rg je vić (dem.) je kritiziral šolsko politiko in ugotovil, da prispevki za učila osnovnim šolam v Dalmaciji na poc.amno šolo ne presegajo niti enega dinarja. Kritiziral je dalje trgovinsko in finančno politiko ter ugotovil, da vlada vodi nestabilno politiko. Seja je bila ob 20. zaključena. Prihcdma se vrši danes ob 9. dopoldne.
V vladinih krogih pričakujejo, da bo načelna debata o proračunu zaključena že v soboto in da se prihodnji teden prične specijalna debata. Ta bo po pričakovanji radikalnih krogov krajša, ker je minister financ delr.ma^odo-bril nekatere dopolnitve in pa povišalja.
— Beograd, 23. novembra. (Izv.) Narodni skupščini od finančna, ministra predloženi proračun za leto 1934725 izkazuje na rednih in izrednih izdatkih 10.625 milijonov. Ravnotoliko znašajo redni in izredni dohodki. Napram hud-getu za leto 1923'24 je ta budget povišan za 281 milijonov. V proračun je stavljen tudi nov kredit v znesku 127 mili-
jonov dinarev za izplačilo kuponov in 2\i% obveznic vojne odškodnine. Kredit za ureditev uradniških plač je povečan od 400 milijonov na 600 milijonov dinarjev. Kredit za reorganizacijo vojske je povečan od 100 na 120 milijonov dinarjev.
Podpis sporazuma z Bolgarsko.
— Beograd, 23. novembra. Czv.)
V ministrstvu zunanjih zadev je bil snoči definitivno pregledan in redigiran protokol o konvenciiah, ki se imajo sporazumno skleniti z Bugarsko glede plačila rckvizicr'skih tinalev in pa glede izročitve zločincev. Sotbski poslanik Milan Rakič je odpotoval v Sofijo z novimi navodili in pa s pooblastili za podpis konvencij. Konvencije se formalno podpišejo v Sofiji v soboto, 24. t. m.
— Beograd. 23. novembra. (Izv.)
V zunanji politiki so še vedrim aktualna tri glavna vprašan:a: fazmevtev t Romunsko, sporazum z Bolgarsko ?n vprašanje Reke. Pogajanja z Bolgarsko so prišla v zaključno fazo. V politični javnosti je vzbudila veliko pozornost vest, da je naša vlada pripravljena, odstopiti od izvršitve pete torke ultimativne note, ki je bila izročena sofijski vladi povodom atentata na volaSkcga atašeja Krstića. Ta točka zahteva materijalno odškodnino, ki bi jo imelo določiti mednarodno razsodišče v Haagu. Razlogi za to popuščanje niso znani. Splošno zatrjujejo, da je to koncesra naše vlade sofiiski v zadevi kon ven :i je o izročitvi zločincev. Bugarska vlada na drugi strani pa je tudi izrazila željo, da naj bi zadeva atentata ne prišla pred mednarodno razsodišče iz razloga zu-
— Dunaj. 2?. nov. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avsriio se pr čno začetkom meseca decembra. Za predsednika juRrs!ovenske delegacije ie imenovan dosedanji dunajski poslanik Tiča Popovi c. Z ozirem na važnost pogajanj prevzame poslanik Popović vodstvo porlov budmpeštan^kega poslaništva. na katero mesto je bil svojeeasno imenovan, šele po
definitivnem zaključku porrodbe. Budimpeštanski poslaništvo vodi še nadalje p .sla-nik Milcjević.
TODOROV O VOLITVAH NA BOLGARSKEM.
— Beograd, 23. nov. (Izv.) Današnja »Pravda« prirbčuje daljši intervicw z bivšim bolgarskim poslanikom v iieocradu Kosto Todorovcm; ki je med drugim izjavil, da so se volitve vršile prd velikim pri-skom in terorjem od strani vlade in makedonskih organizacij. Kandidati na opozi-cijonalnih listah so b'li ovirani pri agitaciji in na dan volitev odvedeni začasno v zapore. Makedonski komitaši so ljudstvo -seljake vodili na volišča do volilne žare. Poslanik Todorov je dalje omenil, da je bilo pri sedanjih volitvah oddanih ie 840.000 glasov, dočim je b-lo pri začnih pod vlado Stamboljskega oddanih 1050.000 glasov. Za vladne kandidate je glasovalo nekaj nad polovico vclllccv. Todorov tudi ororeka izjavi Cankova, da bi za bolgarsko vlado glasovala vsa bolgarska inteligenca. Za vlado so glasovali- samo Makedonci in pa rezervni oficirji, mal del inteligence, vel'k d?l inteligence v Sofiji. Varni in drugih mestih je glasovalo za opozicijonalne kandidate.
Preiskava radi zarote na Madžarskem.
— Budimpešta, 23. nov. (Izv.) Madžarski tiskovni urad posnema po »Pester Lloy-du« vest, da se je vršila včeraj važna seja imunitetnega odbora. Najprej so bila preči-tana poročila o policijski preiskavi in izjava nekega Emanuela Garay, glasom katere se je pripravljalo vel ki iredenfstično gibanje. Voditelji tega gibanja imajo baje na svoji strani 30—40 tisoč zanesljivih pristašev. S pomočjo bavarskih hakenkreuzlerjev so hoteli zarotniki spraviti na krmilo Oom-bosa kot ministrskega predsednika in Hej-jasa kot ministra narodne obrane. Odločilni dan bi moral biti 27. oktober. V Budimpešti in drugih večjih mestih so prioravljali veliko klanje. Vsi zastopniki židovskega velekapitala bi bili umorjeni. Druge priče so izjavile nasprotno. Po prečitanju policijskih aktov je bil zaslišan bavarski državljan Fritz Dohmel. Izjavil je. da je vedno odklanjal plačilo za izdajstvo Ulaina in se zadovoljil z materijalno podporo za nadaljnje življenje. Od vlade je dobil nalogo, da v spremstvu policije odnotuje v Monakovo, kjer bi se lahko prepričal o zvezi med madžarskimi zarotniki in bavarskimi haken-kreuzlerji. O svojih korakih je vedno obveščal policijo.
Notranji minister Rakov^zky je izjavil, da je bil pcslan Dohmel na Bavarsko zato, da stopi v stike s Hitlerjevimi pristaši in poizve. kal pripravljajo Bavarci Droti Madžarski. Začetkom novembra ie minister prejel obvestilo, da hoče Ulain vtihotapiti na Bavarsko važne državne papirje. Ker je bila nevarnost vePka, )e minister odredil vse potrebno in policija je zasačila moža Pri zločurkem delu. Na Madžarskem so se res vršili v mnogih krajih nabori in oboroževanje, ki ga Je pa notranje mfmstrstvo v kali zatrlo. Končno je minister sporočil da ie prišlo v zadnjem ca**u na Mad^r^ko mnogo bavarskih hakenkreuzlerjev, ki pa so bili izgnani. I
Gospodarstvo.
ZBOROVANJE ZVEZE INDU-STRIJCEV V MARIBORU.
V sredo popoldne se je vršilo v Mariboru zborovanje mariborske kras jevne skupine Zveze industrij cev v Ljubljani. Načelnik krajevne skupine g. dr. R. Pipuš je pozdravil zborova!ce in posebej iz Ljubljane došle zastop* nike Zveze. Nato je tajnik Zveze indu* I strijcev g. inž. iMilan šuklje obširno poročal o poslovanju Zveze industrij* cev tekom tekočega leta. Na vprašanje g. industrijalca inž. Bremca. ki je želel pojasnil g'ede trgovinskih podajanj in carinske tarife, je g. M. Šuklje podal detajlna poročila o prizadevanju Zveze industrijcev na tem polju. O poslovanju Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, zlasti o njenih akcijah za ureditev davčnih, carinskih in promet* nih vprašanj, kakor tudi o aktualnem vprašanju industrijskih kreditov, je govoril podpredsednik centrale g. dr. Fran \Vindischer. Obsežna razprava sc je temeljem poročil £3. inž. .Milana šuklje in dr. Adolfa Golje razvila o carinskih zadevah. Zanimivo roročilo o sociia'nem zavarovanju v Sloveniji in v naši državi sta podaja tajnika gg. Puklje in Golja. G. dr. Go\ja je ob= širno pojasnil razmere pri nezgodnem in bolniškem zavarovanju ter rjovoril o prizadevanjih za izboljšanje tekoče uprave in znižanje zavarovalnih pri* stojbin. Pri tem je odgovoril na razna vprašanja, katera je pokrepil industrij jalec g. Glasar iz Maribora. Zanimivo poročilo je podal tj. inž. Šuklje o po-kojninskem zavarovanju ter o korakih novo izvoljenega odbora v svrho po* cenitve unrave. G. dr. Windischer je spregovoril o prilikah na našem denar* nem trgu ter povdarjal nujno važnost za ustanovitev popolne borze v Ljub: Ijani. Nadalje je spregovoril o pjevaj« nostih. ki bi jih prinest za naš gospo* darski razvoj koncesijoniranje novih industrijskih podjetij, ter o potrebi brezodlož^e odobritve konvencij, skle* njenih z Avstrijo. K besedi se je nato j oglasil g. inž. Breme iz Maribora ter je utemeljeval sledečo resolucijo glede borze v Ljubljani:
Za nopolno bo**zo v Ljubljani.
Industrijalci zbrani na konferenci dne 21. novembra 1923 v Mariboru, nujno opozarjajo naše finančno in trgo: vinsko ministrstvo na izredno gospo* darsko važnost čimprejšnje ustanovitve popolne borze za Slovenijo s sedežem v Ljubljani ter odločno pozivi jejo go* spoda ministra financ in trgovine, da brez nadaljnega kvarnega oklevanja in odlaganja tega vprašanja ukrenejo, kar je potrebno, da se takoj izpopolni Ljub* Ijanska borza za robo in vrednoto in dobi pravico trgovanja z devizami in valutami, ker edino taka popolna borza ustreza resničnim gospodarskim potres bam našega gospodarstva. Po otvoritvi direktne telefonske proge med Ljub* Ijano in Beogradom tudi raz prometno stališče ni nikake ovire proti ustano* vitvi popolne borze v Ljubljani, koji je takoj lahko na razpolago tudi tele* fonska zveza z zanadem preko Trsta.
Industrijalec g. Pogačnik   iz   Ruš je predlagal sledečo resolucijo:
Odobritev  koncesij, sklenjenih med našo državo in Avstrijo.
Na konferenci industrijalcev v Mariboru dne 21. t. m. zbrani industrijalci opozarjajo nujno Centralno vlado osrbito zz. ministre pravde, trgovine in financ na dalekosežno, prrktično gospodarsko važnost konvencij sklenjenih letošnjo spomlad med našo državo in Avstrijo ter spričo predstojećih pogajanj za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in našo državo nujno poživljajo gg. ministre na neodložno potrebo takojšnje ratihabicije in uzakonitve predmetnih konvencij. Prvoredna gospodarska potreba je, da pride v odnošajih med Avstrijo in našo državo spričo živahnih trajnih kup-čijskih zvez, do rednih razmer in do razči-stitve pendentnih gospodarskih vprašanj. Osobito Je v interesu naših velikih indJ-strijalnih podjetij, da prestane sedanji nevzdržni položaj, ki povzroča našim industri-jalnim podjetjem trajno vel ko gospodarsko škodo, ker jih zadeva vsled obstoj-čega provizorija ne samo breme dvojnega obda-čenja, ampak tudi breme drusrth javnih bremen, kakor premoženjska oddaja, notranja prisilna posojila.
Predsednik dr. R. Pipuš je stavil naslednjo resolucijo:
Proti uvedbi koncesijoniranja za nove industrije.
Industrijalci, zbrani na konferenzi v Mariboru dne 21. t. m., nujno opozarjajo Centralno vlado ln Narodno skupščin >, da bi pomenjalo uzakoni en je določila čl 123 v načrtu fin. zakoni, ki govori o tem, da I bi v bodoče »msl sa*n rriahtsr trgovine pravico izdajati dovoljenja za r.ova r.du- 1 strijska in fabriška p djeua v celi državi, za ves gospodarski r«v*voj v bodočnosti največjo oviro in da di morilo povzročiti nepregledno ekonomsko s!:odo. Uvedba sistema koncesijonirania za v<$a neva irdu-strijalna podjetja v naši državi je nesprejemljiva. Pomenjala bi škodljivo monopoliziranje in nepotrebno birokratiziranje indu-strijalnih projektov. Industrijalci, pozdravljamo z zadovoljstvom sklep prdndscki fin. odbora, ki je odklonil to nesrečno določilo čl. 123 ter prosimo fin. odbor h narodno skupščino,   da   vztrajajo na stališču fin. ,
pododbora ter odločno odklonijo to našim ekonomskim potrebam protivno določil i.
Sledilo je glasovanje in so bil- resolucije soglasno sprejete. G. dr. PipuŠ je nato po štiriurnem razpravljanju zaključil zborovanje ter Izrekel gz. dr. Windi^c!ierju, ins. Šuklietu, dr. Gclji BftJlepSo zahvalo z? njihovo sodelovanje na zborovanju. ★     ★ ★
—g Novosadska blagovna borza 22. novembra. Na produktni borzi nolir. jo: Pšenica bačka 79 80 kg, 2 V 1" vag. 312.50 —317.50, bački ječmen 70-71 kg, 15 \ I 3, bački oves, Beograd. 2 in pol vac. 220 — 225 koruza bačka, dupl. kasa, 2 vag. 2)5, za marec-april. i00 8o ka^a. 16 in pol vag.. 250—2^5, za jan.uar-fcbruar. 100 'a ka«=a 5 vag.. 200. v storžih 1 vag. 145. ^::ira 5 vas. 202.50—225 rsemska stara. 1 vag. 225, za marec-april 10 vag. 215. m ka baza »o d ;pi. kasa, 1 vag. 495, baza >0s^, 1 vas. 493150 -500, št. »6« 1 vas. 330, št. »7« 1 vag. 2S5. Tendenca neizprcincnjena.
—g Vinski sejem v Krškem, ki je vršil to sredo, je bil izrrdnn d b:o obiskan. Vsi obrežni prostori hotela (iregorič in dvorišče so bili natrpani predal ilcev in kupcev iz cele Kranjske In Sp. Štajerske. Veliko kupcev (vinskih trz vcev in gostilničarjev) je došlo zlasti iz Ljubljane in Gorenjske. Srrva so se držali kupd D »11 rezervirano, ker so prodajalci zahtevali previsoke cene (25-30 K). Ko <o pa s cenami odnehali, se le razvila živahna kupjija. — Glasom naznanil se je prodalo okroglo 2 tisoč hI, kar je smatrati k >; prav dober uspeh, že zato, ker so se s tem nekako stabilizirale cene in so kuoci spoznali d -broto letošnjih vin iz raznih leg.
— Dražba bsa na panju v Skupnih g h zdih. agrarne zajednice Dovje«Mo)strana se vrSi dne 25. nov. rb 13. n^p. v Soli n;i Dovjem. Pismene ponudbe je vlr/iti do i I dne ob  12. uri. Podrobri pojcoji so na razpolago nrl k^mi^arju za agrar^ke opev v Ljubliani.  Poljanska  c.  2^   Marijanl&e in pri Gospodarskem odboru na Dovjem.
Politjnns vesti.
== Abotne skrbi si dela »Slovenec« radi lastništva delnic Narodne tiskarne. Dobro znani gospod jc zanesel vanj svoja prazna ugibanja. Nas ta natolcevanja nc vznemirjajo, še manj pa široke kroge naših čitateljev. Naš list ni odgovoren za pisavo nc klerikalcem, ne njihovim najnovejšim informatorjem. Držal sc bo svojega tradicijonal* nega programa ter je prepričan, da bo S tem najbolje rešil nalogo, ki mu je dana v našem političnem življenju. Iz cele »Slovcnčeve« tožbe zveni žalostna slutnja, da bo morda le prišel čas. ko bo v s e napredno časopisje brez izjeme stalo složno na braniku proti skup; nemu sovražniku — klerikalizmu. »Slo* vencu« bi bilo najbolj ustreženo, če bi naprednjaki krepko nadaljevali medscs bojno klanje. Kar bo mop;eI »Slovenski Narod« kot izvenstrank arski list storiti v prospeh prave nacijonalnc in državne politike, bo z vztrajno vne» mo storil in se zaveda, da bo ravnal popolnoma v duhu moža, katerega »Slo* vencev« informator tako cinično vpleta V svoje pokvarjene račune.
= Prihod atenskega poslanika v Beograd. Naš atenski poslanik Zivniin Balusdžič je prispel v Beograd, da poroča vladi o republikanskem razpoloženju na Grškem in o pripravah zi* grške volitve dne 9. decemnra.
= Deimitiven izid bolgarskih volitev. Pri volitvah v bolgarsko narodno sobranje je dobila vladna koalicija ^tl!, opozicija pa 46 mandatov. Od teh odpade 7 na gerrnanofilske liberalce, 39 pa na zemljoradnike in komuniste.
= Na rakovi poti.   O naprednih zmagah na Rakeku in v Žireh razprav^ lja tudi Šušteršičcvo glasilo »Ljudski tednik« in piše: »V zadnjem času v nekaterih   občinah   izvršene občinske volitve so pokazale v celoti zanimivo sliko.  Povsod nazadovanje glasov SLS in napredovanje nje nasprotnih strank. Dve važni postojanki. Žiri in Rakek, je SLS sploh izgubila ter prehajata v liberalne  roke.   V  drugih je izgubila dosedanje samogospodstvo ob znatnem nazadovanju svojih glasov .. . Pomcmb« no je. da se je nazadovanje stranke pojavilo v raznih občinah zelo različ* nega obiležja in zelo različnih interes sov ... Med narodom pač prodira neza* upanje zoper voditelje, kateri so z Mar« kovim protokolom pokazali celemu sve^-tu ne le   svojo popolno nezmožnost, temveč povrh še svojo nepoštenost, z »delom« v narodni skupščini pa sploh popolno politično onemoglost. Dan kas tastrofe še ni prišel, a krba sc in na oblačju, vidno    a nesrečne voditelje SLS, se že čitajo usodne besede »mene tekel«. — Sodba Šušteršičevega organa je popolnoma pravilna in samo potrjuje trditev, da je naše ljudstvo polagoma vendar jelo spregledavati ter se obra* čati od svojih klerikalnih zapeljivcev. S tem seveda še ni rečeno, da bi splo* šen političen preobrat v Sloveniji nastal že danes ali jutri. Treba bo še mnogo trdega, požrtvovalnega, neumornega in sistematičnega dela, da sc poruši klerikalno fjosnodstvo. Toda ako bo v vseh nasprotnih vrstah dovolj krepke volje in vztrajnosti, zlasti pa, ako se posreči strniti vse napredne elemente v močno enotno falango, se lahko nadejamo, da se izpodneso tla klerikalnemu ahsolut* nemu vplivu med našim ljudstvom pre* jc. knkor to sami pričakujemo.
štev 269.
•S I O v f* N S K I   N A ROD«   du- 24 novembra 1^23.
Stran 3
Prosveta.
Repertoir Narodnega gledališča v LJubljani.
opera. Začetek ob pol 8. zvečer.
Petek. 23. nov.: Aid a Red A
Sobota, 24. nov.: Prodana nevesta, ob 20-
letnlci g. Julija Betetta Izven Nedelja, 25. nov.: Evgenij Onjegin. Izven.
Ljudska predstava.
, DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek, 23 nov.: Smrt majke Jugo vica B Sobota, 24. nov.: Danes bomo tiči Izven Nedelia, 25. nov.: ob 3. popoldne Krc'aček junaček Izven ob 8. zvečer Osma žena Izven
Šentjakobski gledališki oder.
V nedeljo 25. novembra:   »Zakonske zmeš-
njave«.
★     ★ ★
— Šentjakobski gled. oder ponovi tretjič krasno veseloigro »Zakonike zmešnjave«. Veseloigra ima celo vrsto zavitin slučajev, posebno vzbuja mnnjjo snrha nastop rodoljuba z dežele Plešivca. Predpro-daja vstopnic v kavarni Zalaznik.
— Ljudska predstava v opernem gledališču. Kot druga ljudska operna predstava z znižanimi cenami vprizori se v nedeljo, dne 25. trn. ob pol 8. zvečer Čaj-kovskega opera »Evgenij Onjegin«. V tej operi nastopijo gna. Zikova, ga. Borova, ga. Smolenskaja. gna Sfiligojeva ter gg. Popov. Znthev, Kovač, Perko, Šnbelj in Mohorič. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Posetnike opozarjamo, da je mogoče dobiti tudi posamezne ložne sedeže. — Dramski repertoar se je spremenil v toliko, da se igra v soboto zvečer veseloigra »Danes bomo tičic kot izven predstava fn v nedeljo pa »Osma žena« kakor izven predstava.
V ponedeljek se vprizore Tiči za red E. V r»edelio popoldne pa je mladinska predstava »Krolaček junaček«, ki ie minulo nedeljo napolnila gledališče in pri kateri sodelujeta balet in vojaška godba.
Dnevne vesti.
V Lmbtjam. dne 25. novtmbra 1923.
Književnost.
— Jože Pahor: »Med vlad je«, socija-len roman. V založbi Soc. matice v Trstu je izšel ta roman, ki se v Ljubljani dobiva v Narodni knjigami za Din 30.
— Stojanovič Aleksander, Kumanov-ska bitka. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 31. Za naročnike s poštnino vred Din 26. Bivši načelnik štaba dravske divizijske oblasti podpolkovnik Aleks. Stojanovič objavlja svoje zanimivo predavanje o predzgo-dovini, poteku in pomenu Kumanovske bitke, s katero je bila 1. 1912 turška moč na balkanskem polotoku zlomljena, krščanskim državam zagotovljena zmaga v balkanski vojni, ter položen temelj naši jugo-slovenski državi. Brošuri, ki je pisana stroknvnjaško, sta pridejana dva zemljevida. — Tiskovna zadruga jo je izdala v prav lični opremi.
Glasbeni vestnik.
— o sinfoničnem koncertu. Akcija samostojne ljubljanske filharmonije se ni »iz raznovrstnih razlogov ponesrečila« (kakor je pisano v dotični notici), ker misli filharmonija pričeti z rednimi koncerti kakor hitro se zamašijo vrzeli, ki so nastale radi odhoda veliko članov orkestra Narodnega gledišča, ki je obenem glavni steber filharmonije. Vzrok, da se ni moglo pričeti s studiranjem večjih, v lanskem programu začrtanih simfoničnih del, je bil ravno nezadostno število godbenikov. Orkester bo v najkrajšem času izpopolnjen in filharmonija prične z delom. Toliko v znanje tistim, ki so verjeli, kar je bilo napisanega v omenjeni notici. Zveza godbenikov za Slovenijo.
SoMstvo
— Sokol v Ljubljani. V soboto dne 24. L m. ob 20. se vrši na Taboru v društvenih prostorih predavanje br. prot. Melika: »Odlomki iz zpodovine Srbov, Mrvatov in Slovencev«. Bratje, sestre, dolžnost vsakega člana Sokola I. je, da se udeleži predavanja! Prosvetni odsek.
— Dramatični odSek Sokola Vič vprizori v nedeljo dne 25. t. m. R. Gotschalovo dramo »Roža Kavkaza«. Začetek ob pol 20. zvečer. Predprodaja vstopnic prt br. Uranu na Glincah in pri br. Jeločniku v Rožni dolini.
— Novomeški Sokol priredi v prostorih Narodnega doma v soobto, dne 1. decembra 1923 ob 20. zvečer telovadno akademijo in jo ponovi v nedeljo dne 2. decembra ob 16. popoldne. Spored akademije obsega: Orkest. točke dijaškega orkestra t^čke pod vodstvom dirigenta g. Romiha, igrokaz prof. Modrijana »Sokoli na plan«. Govor staroste dr. Iv. Vasica z razdelitvijo d:p1om narašča:nikom: telovadne točke se-stoječe iz prostih vaj. telovadnih plesov in telovadbe članov na konju.
Tiiri&fftfl in pnnrt
— Turistovski klub »Skala« priredi v nedeljo, dne 25. nov. t. 1. v slučaju ugod-nesra vremena smučarski Izlet k Sv. Katarini (GrmadaL — Zbirališče pred kavarno >Evropo«, odhod točno ob 7. zjutraj. Smučarski ods^k.
— Ljubljanski športni klub sklicuje za dpnes v petek ob 20. zvečer v kavarno »Zvezda« sestanek zimskosrortne sek~!Je. Udeležba za vse člane, osobito smučarje, cb vezna.
VREMFNSKA NAPOVED.
_ Dunak 22. nov. Uradna vremenska
napoved za 23. nov. Večinomn oblačno, padavine, v nižavah večinoma dež   v gorah 'n nekaterih Hpskih deželah sneg. tempe- i ratura blizu o*, ■
Debata o protivrednosti.
Za svojo demagoško borbo v prilog klerikalne avtonomne strahovlade v Sloveniji je »Slovenec« porabil tudi sedanjo finančno debato v narodni skupščini. S pavšalnimi in neresnimi številkami dokazuje naši javnosti položaj Slovenije in »roparsko« politiko Beograda. Namen kampanje je povdariti potrebo davčne, gospodarske in državne osamosvojitve Slovenije. Mi strta že včeraj opozorili na netočnost »Sloven-čevih« podatkov. Danes pa hočemo dokazati, za kaj pravzaprav pri celi stvari gre in kaj hoče v bistvu »Slovenec*. Pri tej priliki povdarjamo, da nam ne pada na misel razglašati sedanjo finančno politiko za idealno. Marsikaj ni dobrega, kar počenja fin. minister na davčnem, carinskem in proračunskem polju. Toda te napake so zgolj tehničnega značaja, in nimajo zveze s klerikalno borbo za avtonomno cerkvenopoli-tično strahovlado v Sloveniji. Ustava določa vsem državljanom in vsem pokrajinam enake dolžnosti in enako pravice. Ako vlada v tem oziru greši, jc dolžnost narodne skupščine, da jo kritizira in popravlja. Napram klerikalnemu natolcevanju pa lahko pribiiemo, da je sedanji državni proračun *e vedno tako dobro sestavljen, da ?a Klerikalni strankarji niti čitati ne znajo. Vpletanje ustavnih in avtonomlsticnih stremljenj v čisto finančna vprašanja pa je naj-bo-jsi dokaz klerikalne neodkritosrčno-sti ter zahrbtnega varanja naše javnosti, v prvi vrsti seveda klerikalnih podeželskih pristašev.
Se drugo stran te »protivrednostne« debate je treba naglašati! In sicer na podlagi samih »Slovenčevih« odstavkov! Piše namreč: Res ?e, da je na Dunaju ostalo mnogo davčnega denarja, k! se je tja zlival iz vseh bivših krono-vin, zlasti iz Češkega in Moravskcsa, kar je popolnoma naravno! Štekaoje denarja v dunajske, nemške in panger-manizmu služeče blagajne je »Slovencu« nekaj naravnega. Ko pa tira fu-goslov. država davčne dohodke Slovenije, ki presegajo potrebe same lokalne uprave, za interese cele države, za skupne državne izdatke, v prvi vrsti seveda za vojaško pripravljenost in obrambo in v tem smislu za sisfcma-tiziranje enotne in močne države, tedaj imenu'e »Slovenec to delo »odiranje« in »ropanje«! Ekvivalent, ki ga da*e Beograd Sloveniji za presežke davčnih dajatev, tvori državna samostalnost naših krajev, svobodno ed'nsvto in moč Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dajatve S!oven*je služijo torej deloma domačim upravnim, gospodarskim, šolskim in drugim interesom, deloma skupni državi in skupnim Institucijam, v prvi vrsti skupni vojni obrambi in skupni državni upravi. Za ljudi, ki so proti enotni državi, je taka razdelitev davčnih dajatev seveda »odiranje«. Mi pa, ki poznamo klerikalne namene, vemo sedaj, da ti finančni očitki klerikalnih politikov niso resni, stvarni in finančno-tehnični, marveč prosto zavaanje v kfcrlkalnl federalizem proti enotni In nerazdeijivi Jugoslaviju ★ ★ ★
— Kdo bo novi veliki župan v Ljub: Ijani? Tz Beograda nam poročajo: V ospredjn vseh kombinacij glede osebe novega velikega župana za ljubljansko oblast stoji še vedno kandidatura biv* šega velikega župana dr. Vilka B a U t i č a. Zadnje dni pa se je jela forsirati tuc'i kandidatura dr. Janka S u m a n a, načelnika patentnega urada. Dr. Suman je, kakor znano, svak bivšega deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča.
— Odprava policijskih direkcij. Kr.kor ram poročajo iz Beograda, namerava vlada odpraviti še obstoječe policijska direkcije v poedinih mestih. Redarstvo se nadomesti z orožništvom. Odprava policijskih direkcij se ima izvršiti že tekom meseca decembra. Po* sedanji redarji, v kolikor se ne prevze* mo v crožniško službo, se nadomeste z orožniki. Začetkom prihodnjega leta stopi v funkcijo v vsej državi enoten poMcijski aparat. Policijski komisarji ostanejo na svojih mestih.
— Imenovanje v drž. službi. Za inšpektorja II. raz. v administrativno-pravnem oddelku prometnega ministrstva je imenovan dr. Hinko Fischer.
— Preselitev državne podkovske šole na Selo. Ker je kmetijska družba odpovedala oddelku za kmetijstvo na svojem dvorcu na Poljanski cesti vse prostore, v katerih je bila nastanjena državna podkov-ska šola in se mora le-ta vsled tega in da se zmanjšajo izdatki za ta zavod, preseliti v lastno poslopje državne žrebčarne na Selu, prekine se na državni podkovski šoli Poljanska cesta vso obratovanje do nada I inega. Zopet na otvoritev podkovske šole in podkovskega obrata se bode svoje-časno zopet obznanila.
— Kdaj se mora plačati peliaum za službeni paket Poštnina se mora plačat! za službene pakete, v katerih so spisi llstime, računi Hd. (torej reči, ki gredo sicer s pisemsko pošto), samo tedaj, če se taki paketi zaradi svojega obsega ali teže pošiljajo s paketno pošto in je na njih označena vrednost. Ce so pa v takih paketih reči, ki spadajo že po svojem bistvu k paketni po-
Šti, ali če so v njfli monopolski predmeti (vrednotnice, kolki itd.) »me biti tudi na
Službenih paketih označena vrednost, pa So vendar poštnine prosti.
— Plazovi s streh. Sedanji južni sneg drči rad s streh in postane za pa^ante lahko kaj opasen, če.niso oprezni. Vsbd tega je varnejše hoditi po ulicah tik ob zidovih ali ra kar po sredi ceste, nego po sredi hodnika, drugače lahko opiazi enega ali drugega nepričakovano težek p'az s strehe.
— Cestnopclicijskl red predpis je h š-nim posestnikom ali njih namestnikom za zimski čas, ko zapade sneg, da imajo s tro-toarjev odmetati sneg do 7. ure zjutraj odnosno če pade prdnevi, sproti. Kdor se tem predpisom ne pokori, ga policija kaznuje z globo.
— Smrtna kosa. Snoči je po dolgotrajni bolezni umrl g. Ivan Zupančič, Posestnik in gostilničar na Ahacljevi cesti. Pokojnik ie bil naroden mož. kakršnih je danes malo med nami. Bil ?e navdušen naprednjak, ki ie vestno in požrtvovalno izpolnjeval dolžnosti, ki mu jih je nalagala pripadnost k napredni stranki. Bil je velik prijatelj Sokola in naših narodnocb-rambnih društev zlasti pa »Drnžl>e Sv. Cirila in Metoda«. Za zgradbo Sokolskega doma na Taboru se ie živahno zanimal. Se pred par dnevi si je dal Prinesti nacrt bodoče sokolske trdnjave na Taboru. Bil je poštena slovenska duša in dober prijatelj, ki so ga spoštova-i in radi imeli vsi. ki so ga poznali. Pogreb bo v nedelia 25. tm. ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu možu bodi ohramen prijazen snomin. — Na .Turjevici pri Ribnici je umrla 21. tm.
ga. Marija O b e r s t a r, soproga odličnega našega sonršl cnika g. Josipa Ober-staria. Bila je dobra gospodinja, zavedna Slovenka, ki je vživala splošen ugled in spoštovnme v svoji vasi in vsi njeni okolici. Doseeia je visoko starost 78. let. Pogreb ie biT danes do-oldne. Pokoj n:eni duši. Pogreb gosp. AloizPa G r e g o r i č a , poštnega uradnega ravnatelja bo v soboto 24. tm. ob 16. z Aleksandrove ceste št. 10. na pokopališče k Sv. Križu.
— V Beogradu je 20. tm. umrla edina hčerka bfv5e«ra poveT;niVa Dravske divizije generrTa Dmre D o k i č a. 13 letna D e-sanka. Desonka je b:1a ljubka dekletce, ki je bila tudi v Livb,;°ni d^bro znona. ?ai ie opetovano nastopila pri raznTi humanitarnih in narodnih prireditvah. Težko prizadeti spoštovani rođb'ni generala Do-kića izrekamo naše iskreno sožalje.
— Celjske vesti. Mestni proračun za leto 1924. V proračunski seji občinskega sveta, kstera se je vrši h v sredo zvečer, se je cbravnnval proračun mestne ob"ine za prihodnjo leto 1924 ter s^ je razpravljalo o elektrifikaciji mesta in okolice. Sk-i^nc potrebščine m^tne občine v letu 1924 znašajo 3 471.113 D in se bodo pokrili z raznimi davščinami ki so že v veljavi ozir. se bodo zvfsale. Razpravljalo se je o mestnih podjetjih katera so, ra-zun plinarne, vsa aktivna. Plinarna izkazuje 70.000 D primanjkljaja. Glede zbo'jša-nja renlab:lnosti raznih mestnih p djetij se bo razpravljalo v posebni seji. Obstoja načrt, ustanoviti poseben upravniški svet, v katerem bi bili razun članov obč. sveta tudi razni strokovnjaki. V Dodrcb'cm poročilu se je predlagalo opustiti poseben stanovanjski urad ter njega agende prenesti na mestni urad. Znatno se bo pomnož'la razsvetljava po mestu. Večja svota se dovoli za mestne reveže. Za napravo njvega
lapidarija se dovoli 32.000 D .Mestne hiše, katere so nepotrebne in mestni občini v breme, se odprodajo. O proračunu se je
vrf.iln obširna debata in se ga bi predložilo pokrajinski upravi pravočasno v odobrenje. — S h e jr. Nad četrt metra visok sneg je zapadel v noči od srede na četrt:k ter po dnevi v četrtek okrog Celja. Telefonskih žic je po mestu mnogo potrganih ter je povzročene precej škcd:. — Izpred sodišča. Rudar Cernec Alojzij je v Tepanju pri Konjicah brez vsakega povoda vrgel 12. avgusta nekega svojega tovariša po tleh, da mu ie s tem zlomil roko. Surovina se bo pokonl v celjckih zaporih 2 meseca za svoje dejanje. — Vozove je kradel pri raznih posestnikih v celjskem ekraju 59-letni delavec Lipotnik Jakob ter jih potem prodajal naprej. Radi tatvine je bil že mnogokrat kaznovan. Sedaj je zopet prejel 8 mesecev težke ječe. — Ivan P e-čov"nik je posestnicl Ani Božnik v Št. Pavlu pri Preboldu pokradel več obleke. Bil ie radi tatvin že večkrat kaznovan. Sedaj bo zopet sedel 6 mesecev.
— Nova železničarska službena pragmatika izide prihodnji teden v priročni knjižnici pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani.
— MARIBORSKE VESTI. Krstna slava 45. pehotnega polka. 45. pehotni polk pra* znuje vsako leto 21. novembra takozvano krstno slavo v spomin na dan osvobojenja Maribora v burnem letu 1918. Cerkveni obred je opravil vojaški svečenik prota T rs bojević. Poleg zastopnikov civilnih obla* sti se je letos udeležil slavnosti tudi lavan* tinski škof dr. Karlin. Slavnostni govor ie imel polkovnik Dimitrija S p a s i č. — Ne demontiranje — razširjenje delavnice Južne železnice. Kakor nam iz poučene strani po«
ročajo, so bile vse govorice o nameravanem demontiranju   delavnice   Južne   želznice in
njeni popolni opustitvi ter preselitvi v Srbijo brez podlage. Zato je bilo odveč tudi raz* burjenje v zadnji občinski seji. Minister dr. Janković, ki si je te dni ogledal delavnico, je izjavil, da niti ni misliti na kako demontiranje, še manj pa na opustitev delavnice, marveč nasprotno, še povečati jo namerava. Minister je sam opozoril, da bi bilo demon* tiranje v mnog«m oziru skoro nemogoče (težki stroji itd.). Vsekakor bi bilo pripo* ročljivo, ds se ▼ bodoče t taki korporaciji, kakor je mestni zastop, ne razpravljajo go* vorice, dokler niso uradno t»gotov!iene. — Nesreča pri delu. Alojziju Rojen, delavcu pri »Mesni« (bratje Tavčar) je cirkulama žaga odtrgal cel palec desne roke. — Velik sneg. Od srede zvečer pa v četrtek ves dan je naletaval gost sneg. ki je že precej na
debelo zapadel ter tudi po mestu napravil mnogo škode. V cetrek dopoldne je raz
streho mestnega magistrata zdrknila velika
snežna plast slučajno ravno na spodaj s-nahaja joče branjevske stojnice, katerim je povzročena precejšnja škoda.
—Nesreče pri delu. V tov. k:mičn n izdelkov v Hrastniku je padla delavka Veronika Ouzej iako nesrečno, da si je zdrobila desno roko. — V Trbovljah je prdel raz oder neke stavbe delavec Ivan Grads-nik In si zlomil desno roko. — Pri spravljanju lora pri gozdnem uradu barona Borna v Tržiču so se posuli hlodi na drvarja Franca Sodjo. Mož ima zlomljenih in nalorrlic-nih več reber na levem oprsji. — V Sp.
Razboru se je rsekal v Ijvo nogo del. Josip Pačnik. — Težka rp;ka je padla na slavo pri neki stavbi v Gaberjah pri Celju delovodji .Martinu Kramarju. Mož ima težke poškodbe na čeh. — V tovarni za steklo v Hrastniku se I? obrezala na d:snem stopalu delavka .Matilda Mifko. Rane sicer niso nevarne, vendar so se vrled infekcije nevarno rnz^olele.
— Že! znfka n?fr ča pri Jaršah. Pri Jaršah se je te dni dogodHa t žka Sel z:ii-ška nesreča. Jo~in Verlič, misijonski brat Iz Grobelj, je peljal s parom k r>'\ težko obložen voz nroti Jaršam. Ko je hotel pakirati železniški tir pri .Taršrh je nenadoma pridrvel vlak ki je zadel z v*o silo v v z in ^a popolnoma razbil. Konji so ostali k sreči nepoškodovani. Verlič je pri karambolu edbtel z voza in ie d b*l t"žko notranje pošk-dbe. Prepeljan ie bil v ljubljansko b^lm'co.
— TihotanStvo dolarjev. Obmejna policija je pri S;:botici zr^ačla trgovca Jo- | sipa Kezcra. ki je skuša! Uiihotao:ti večjo količino dolarjev. Kezer je bil oddan Carinskemu srdi^Čn dolarji za so bili zaplenjeni.
— FrlzifikaM lOfin bankovcev v Zagrebu. Zagrebški policiji je prišel v roke falzifkat 100 D bankrrvca ki v ostal m ni najboljše ponarejen. Baje so se pojavili ponarejeni bankovci že v večjem prometu v Zagrebu in Ljubljani Glavni odzn: k: falz'fi-kata so sledeči: pnoir je mno^o gladkejši cd originala, ma^tnej^i vodni tisk pa je v splošnem neuspel.
— Usodcpolna šala. Janez Fister. 13-Ietni posestnikov sin iz Slamič Vrha pri Krškem, in 5-leini posestnikov sin Jan?z Jelena sta pekla v gozdu krompir. Mali Janezek je ob tej priliki prosil Fisterja. da naj mu da kos krompirja. Slednji pa je potegm! gorečo trsko in jo porinil Jelencu v ok i in je nesrečnega dečka na istem oslepi^ Jclen-ca so morali prelejati v b"liico. Fister se izgovarja, da je hotel storiti samo ma'o šalo.
— Nesrečen padec z lestve. Janez Sire. hlapec v Dupljah pri Krizah, je šel no lestvi na hlev po ceno. Pri tem je zdrkail z lestve in ri je pri padcu zlomil re'ara. Težko pošk -.dovan jc bil prepeljan v bolnico.
— Samomor bivšega hrvatskega sek-cijskega šefa. Bivši sekciicki šef za nauk in bogoČastie p^d banom Pavlom Rauchom dr. Ferdinand pl. Mixich je izvrši' samomor. Peljal se je iz Bakra s parcbrrdom proti Dalmaciji in je na potu skoči s par-n.ka v morje ter utonil. Vzrok samomora Je pomanjkanje in beda. Pokojnik je dobival meečno pokojnino 3.000 K. Od te male pokojnine naravno ni mogel Živeti. Ker je
bil ne samo že star. marveč tudi b:ljlien, ni mogel najti zaslužka. Predajal je svoje pohištvo in slike iz svoje lepe umetniške
Zbirke. A tudi za tO zadnje čase ni našel kupca. Ker mu pokojnina niti za prehrano ni zadostovala, je sklenil napraviti kanec bednemu svojemu življenju in je skočil V morje.    V  poliiičnem  oziru  je SvOJCČaSnO
pripadal narodni takozv. mad'arrn^ki stranki. Po prevratu se Mixich politično ni udej-stvcval.
— Razni vlomi in tatvine. Gostilničarju Ivanu Novaku iz Št. Vida pri Lukovici, sta
bili izned kozolca ukrad:ni dve pUhti, vred*
ni 2500 Din. — Na Vodnikovem trgu je bil Antoniji Cerovce, sopregi železničarja, ukra=
den 150 Din vreden ročni vozijek. — Za= sebnici   Frančiški    Šparovec,    stanujoči na
Starem trgi, je bila ukradena želeja peč, vredna 600 Din. — Na Sv Petra c-sti jc bilo čevljarju Franu Kamin^ekuu ukradeno 20. t. m. kolo, vredno 1500 Din. — Na Čatežu je bil zopet izveden drzen vlom v farno cerkev sv. Jurija. Tat jc odnesel dve kupi od koli* hov. vredni 1000 Din. Poskušal jc tudi vlo* miti v tabernakelj, kar se mu pa ni posrečilo.
— Vlom na Vrhniki. V noči 18. tm. je
bilo na Vrhniki  vlomljeno  v glavno
trafi-
ko, last Konrada Šlmica. Vlomilci so odnesli poleg nekaj peciva in čokolade 150 znamk a 2 Din, 4 znamke a 1 Din, 2oOO znamk po 25 para, 25 kube, 75 portorico in 50 domačih cigar, 500 Vardar. 500 Neretva, 500 Morava, 100 Zeta in 50 Kosovo cigaret, več žepnih nožev in 500 Din gotovine. Skupna škoda znaša 3450 Din.
— Razne tatvine. Med vožnjo Laver-ea-Ljubljana je b!a sprevodniku Albinu Erženu ukradena torba z raznimi dokumenti in nekaj preameti. Skoda znaša 800 Din. —' Na progi dolenjske železnice je bilo med brzojavnimi drogi 57—60 ukradeno okoli 120 m bakrene žice. vredne 1400 Din. — Antonu Gorjancu je bila ukradena pločevinasta ročka, vredna 64 Din. — Z hodnika neke hiše na Poganskem nasipu je bila Lizi Hiirnar ukTadena 75 Din vredna platnena rjuha.
— »K:i-ko« v Beograda. Ko se je neki policijski agent pred dnevi pozno zvečer vračal iz nekega zabavišča, ga je ustavil neki neznanec in mu zaupno pošeretal na uho: »Želite kuniti Ko-ko?« »Naravno«, Je odvrnil agent in Je odpeljal neznanea na policijo, kjer so odkrili, da je »Ko-ko« kokain, katerega so vtihotapijali ru-ki emigranti v Beograd. Aretirani so bili neki Petar Mandić in neki Nikola Pavluk, v katerih stanovanjih so bile najdene velike količine kokaina.
_ Žena državnega uslužbenca ima 5
majhnih otrok, ki jim ne more preskrbeti potrebne kurjave za zimo. V veliki stiski apelira na usmiljena srca naj ji pomagajo S kurjavo ali denarno podporo. Darila se hvaležno sprejemajo v Sp. ŠiSki št. 58. Objekt 12.
— Koncert. Jutri v soboto dne 24. nov. t I. se vrši koncert dravske eoc*be v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost
— Tudi danes so vsa borzna poročila
radi prekinjenih tel. ionskih vezi z inozern^ stvem izostala.
— Nova zgradba palače »Ljubljanski
dvor« se je dogradila nedavno do višine slavnega venca, kar se je v soboto dne 17 tm. proslavilo jpo starem stavbenem običaju. Pričetk m tega slavja se je vršila v kinu Posefepa prdsiava za delavstvo in povabljene rosic. Pw končan] predstavi so se udeleženci zbrali v pritličnih prostorih, ki so blii lepo dekorirani. Navzoči so bili zastopniki udeleženih denarnih zavodov, kakor tud? zastoeniki državne upra»
ve južne železnice kot bodoči hišni gospodarji in seveda vsi na stavbi zapo.vcni delavci. Centralni nadzornik inženjer g. Schneller. pod čigar Klavnim vodstvom se zida stavba, :e imel kra;ek nagovor, v katerem je ocenil s toplimi besedami zasluge in sodelovanje zaposlenega delavstva. Palača »Ljubljanski dvor« bo služila tukajšnji železniški direkciji kot uradno poslopje, V to svrho so urejeni v posamnih nadstropjih uradni prostori. Le pritličje je v svrho rentabiltete določeno za oddajo v najem. R.aditega se je napravil tudi nedavno orv rjeni kino: dalje je predvidenih Se nekaj trgovskih in bančnih prostorov ter končno v kleti restavracija in vinska klet. Velikost cele stavbe nam najbolje prcdočujeio naslednji statistični podatki: višina glavnega venca nad trotoarjem znaša 1^.9 m, razdalja med najnižjo točko v kleti In najvišjo točko strehe znaša 31 m. V ce'em je 70.000 kub;čnih metrov za-zklanega prostora. Porab'jenih je doslej 1,8 O.0OO komadov zidne opeke, 46.000 komadov strešne opeke, 330J000 kg apna, 1700m3 zidnega peska. lSOOm3 gramoza, 165.000 okroglega že'eza, 100 tisoč kg Železnih nosilcev. 1,200.000 kg cementa. Stavba ima s kletjo vred 6 nadstropij, je opremljena s centralno kurjavo in s pa-ternoster-dvigalom. Stavbo gradi znnna tukašma tvrdka G. Tonnles, ki je nedavno tega dovršila tudi palačo Ljubljanske kreditne banke. Z dosego te važne etape v razvoju te zgradbe smemo pričakovati, da bo tudi ta velika stavba v doglednem času dovršena, s eimur ne pridobi samo okolica glavnega kolodvora. ampTk tudi celo mesto znatno na zunanjem ugledu.
— Restavracija in kavama »Zvezdac.
Koncert nove ciganske kapele bo v^ak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v re-sfavraci'i in od 22. dalje zopet v kavarni. — Kapelnik Kada S a n do r. — Prvovrstna kapela, došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste!
— Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes, v petek, ob osmih zvečer. — Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Danes koncert v restavraciji in kavarni »Tratnik« prvovrstne salonske kapele. Začetek ob pol 9. do pol 1. ure po noči. Vstop prost. Cene običajne.
— Gostilno pri Majarončku zraven Leonišča je prevzela s samoste jnim obratom ga. Alojzija Gorjup. Točilo se pristna dolenjska vina. Abonenti na hrano se sprejemajo. Več pove današnji inserat.
— Zavarovalna    družba    za življenje
»Feniks« se je preselila v hiso pokojninskega zavoda. Aleksandrova cesta 12.
— Svarilo! Pred naki pom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno Si ne ogledate velike zalojre ro najnižjih cenah v specijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Po-kojninsk. zavoda), Ljubljana, Aleksandrova cesta St. 12. (12.330)
— POZIVI Varstveni aparati proti vlomom in tatvinam. Tvrdka «Inter-Aa«cncija« d z o- z. y Ljubljani, Beethovnova ulica 9, ki je prevzela zastopstvo varstvenih alarmnih aparatov proti vlomom in tatvinam fa Slovenijo in Hrvatsko, ki v svoji dovršenosti nadkriljujejo vse dosedanje varstvene naprave in ki se lahko uporabljajo v bankah, tovarnah, sklad ščih, trgov.nah, privatnih stanovanjih in sploh povsod, kjer hočemo kaj zavarovati proti vlomu ali tatvini, Do te aparate razkazala vsem, ki se za to zanimajo, v petek 23. t m. ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu restavracije »Pri Levuc na Gosposvctski cesti. Povabljeni so vsi, katerim vlomilci ali tatovi lahko kaj odnesejo.
Društvene vesti.
— Slovensko   zdravniško   društvo v
Ljubliani ima redne znanstvene seje vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob pol 17. popoldne, katere se bodo vselej objavile v časopisih, kakor tudi cv. izredne demonstracije. Nadaljevalne kurze otvori zdravstveni odsek za Slovenijo spomladi in jeseni. Prihodnja znanstvena seja se vrši 6. decembra 1923. ob Pol 5. popoldne.
— Češka obec v Ljubljani naznanja, da pri sobotnem sestanku dne 24. nov. 1923. v Narodnem domu koncertira gosp. Rossman s soprogo. Udeležite se polnoš'.e-vilno. — V nedeljo dne 25. tm. ob 5. url popoldne v Narodnem d^mu igra za otroke »Gašpercek in policaje in >HudiČi na gra-duc.
— Starešinska zveza »Triglava« ▼ Mariboru. Redni občni zbor 7. dec 1923 ob 8. v gcstilni Nar. doma v Mariboru. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika; 2.) poročilo odbora in 3.) revizorjev, 4.) volitev n ve-ga odbora in 2 revizorjev; 5.* slučajnosti Starešine vabi k udeležbi odbor.
Poizvedbe.
— Revna šolarka je Izgubila bo od Zg. šiške do šole Vrtače. Polten najditelj naj odda pri upravi Slov. Naroda.
— Našlo se Je Par malih moških čevljev v Mostah pri Ljubljani. Lastnik jih dobi nazaj v pekarni Kavčič, Gradišče št. S. v LJubljani.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLCMSEH,
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR,
stran 4.
»SLOVENSKI  NAROD««  dne 24. novembra l«i3
Stev. 269.
Globoke žalosti potrta javlja obitelj Oregorlč - Veiel, da je danes, dne 22. novembra nenadoma preminul njen iskreno ljubljeni soprog, striček in brat, gospod
Iojzii Gresorlč
postni nr. ravnatelj.
Pogreb pokojnikov se vrši v soboto, 24. novembra ob 4. popoldne z Aleksandrove ceste 10.
LjnMjana-Loški potok, 22. novembra 1923.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, soproga, gospa
Marija Oberstar
danes, dne 21. novembra 1923 ob 9. dopoldne, v 78. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 23. novembra ob 9. dopoldne na pokopališče pri Sv. Križu na Jurjevki pri Ribnici.
Pokojno priporočamo v blag spomin.
Jurjevics, dne 22. novembra 1923. Josip Oberstar, soprog In žalujoči ostali.
Broj 6907/23 12421
Natečaj.
Pri mestni občini Banja Luka se ima popoln iti mesto mestnega gradbenega inženjera v VIII. čin. razredu.
Nameščenje je prvo leto začasno a definitivno na-meščenje sledi po uspešnem službovanju prvega leta.
Plača in doklade kot pri državnih nameščencih.
Ponudniki, ki morajo biti naši državljani naj svoje predpisno kolekovane prošnje pošljejo temu mestnemu poglavarstvu najkasneje do 10. februarja 1924 in naj prilože-
1. Krstni list (Rojstni list).
2. Domovnico.
3. Spričevala (diplome) o strokovni šolski izobrazbi.
4. Spričevala o dosedanjem službovanju najmanje 5 a najviše let.
5. Spričevalo o moralnosti.
6. Uradno zdravniško spričevalo.
Mestno poglavarstvo Banja Laka, 16. novem. 1923.
Gradonačelnik M. Bajagtlović.
OIOIOIOIOI
0
0 ■
o
■
o o o
■
o o
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o o o
■
o o
■
o
gratle Ufasion
v svefifniku
Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča*
Smernice, vijolice, vrtnice, španski bezeg, heliotrop, popiji, {tro~ pični mak) itd.
Glavna zaloga za preprodajalce: J3e***< H ši odd- Juri* DraUe* ZAGREB.
Cr&iS     £f. Um        r>nimutfu*va ulica M. 66.
■
o
■
o
■
o
m
0
o
■
o
■
o o
■
o o
■
o
■
o
■
o o o o
■
o o o
CEHIEIIT
domačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
I. Pestotnik in drag
Ljublfana, Danajska cesta 33
.BALKAN«. — hit. telefon 11455
Z 3
•S ■?
«2
D.
>
C "O
C
i N
O
*ečT C
C
•Si
O
"eo" C
cd H
g I
> Š
"S .5 Q
ca
N O
S i I 8
ca
«*—■ c *c :rt, «
2~ 6
.   « c
.5 S £
KO P
°*
=3 .2,
a. c ai ca
JU N
K/5
ca
o ca O
en o X CJ co
> ca
Um
•d
*G ca
£
o .
C .2 c ca
KO *3
3
■83
J*
CA >
O
"o "ča*
0
■
o
01
■S
Oi
■
o o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
C
■
o o
io 15
.2^«0 .S
mnu oglhsi
Cene oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda SO para, s davičlno vred
I    Shžbe I
Dva vajenca
(kleparska is inštalacij* ska) se takoj sprejmeta pod jako ugodnimi pogoji in dobri hrani — v uče* nje pri R. Jakelj, Dravo* grad. 12349
Iščem službo
sluge, inkasanta ali kaj sKčnega. V slučaju po* trebe položim lahko 50 tisoč kron kavcije. — Ponudbe pod Delo/12.379 na upravo »SIot. Nar.«.
Iščem
stalno zmožne razpoši« lj al niče tekstilnega blaga, katera odda za Slove* nijo zastopstvo za osebni obisk z vzorci pri zaseb* nikih in krojačih. — Po* nudbe z navedbo pogo* jev na upravo »Slov. Na* roda« pod Potnik/12.436.
Štirivaljcni stol,
sistema «Ganz«, kombi* ni ran, v dobrem stanju, naprodaj. — Marjan, Fu* žine*Hrušica_ 12375
na*
Moško kolo,
prvovrstno, novo, prodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 12381
Proda se banja,
srednjevelika, skoro po* polnoma nova, z odto* kom. Cena 750 Din. — Ogleda se: Gosposvet* ska cesta 4/p. 12.422
Korespondent,
izvežbana, zanesljiva in
samostojna pisarniška moč, zmožen slovenske in nemške koresponden* ce, spreten stenograf in strojepisec, — se takoj sprejme. — Istotam se sprejme tudi KONTO* RISTIN.TA z daljšo pra* kso v trgovskih nodjet* jih. — Golob & Ko., to* varna kemičnih izdelkov. Vič. 12.359
I    Prodam |
Delnice!
Delniške družbe »Tri* rtlav«, tovarna hranil v Smarci pri Kamniku, — ugodno prodam. — Po* nudbe pod Triglav/12.434 na unravo »Slov. Nar.«.
Mala blagajna
pikoleta (način »Wert* heimer«), prava i zre d* nost, ugodna prilika — in lepa dobro ohranjena zimska suknja temno* modre barve, naprodaj. — Ogleda se ob 13. uri pri Franc SchanteJ, Mest* ni trg 18/1. 12.417
Povsem nove sani,
kompletne, elegantne, za eno* ali dvovprego, na* prodaj. Pripravne za za= sebnike ali izvoščke. — Ogleda se jih vsaki čas pri kolarskem mojstru Franc Petkovsku, Ljub* Ijana, Holzapflova ul. 15.
12.425
Prvovrstno njivo
v bližini Stepanjske cer* kve prodam. — Vpraša* nja pod »Njiva/12.374« na upravo »Slov. Nar.«.
Proda se hiša
(vila) dvodružinska, letos v lastni režiji dograjena, na Gorenjskem. blizu Ljubljane, pet minut od postaje (letoviščni kraj). Stanovanje v 1 do 2 me* secih na razpolago. — Ustmeno več. — Ponud« be pod »Vi'a. Ljubljana, poštni predal 152 12.272
Iščem družabnika
ali prodam dobro indu* strijsko podjetje, edino tako v Jugoslaviji. Po* trebni kapital 200.000 di* narjev. — Ponudbe pod »Takoj/12.247* na upravo »Slov. Naroda«.
Ugoden nakup !
Radi prevzema večje obrti se proda po jako ugodni ceni krasna, sko* ro nova, dvonadstropna vila s 17 urejenimi so* bami, parkom, vrtom itd. V viti vodovod in elek* trična razsvetljava. Pri* pravna za vsako obrt. — Leži v zdravilišču, naj* lepšem kraju Slovenije. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.328
Dežne plašče
»Waterproof« (nepremoč* ljive). gumi * pelerine za dame, prevlečene s svilo in usnjene suknjiče pri* poroča Drago Schwab, Ljubljana, Dvorni trg 3.
11.983
Meblovano sobo
išče mlad uradnik za dva dni v tednu, najraje nri vdovi. — Ponudbe pod »A/l2.426* na upra* yo »Slov. Naroda«.
Manjše stanovanje
ali večjo prazno sobo v Ljubljani išče miren za* konski par za takoj ali pozneje. — Ponudbe je poslati pod »Nagrada 12.372« na upravo »Slov. Naroda«.
\V)Hr9/y Zakai uživate J   am   w po nepotrebnem
prazno juho!?
Praktičen človek
kupi steklenico
„Juhana" in napravi
v hipu juho najboljšo.
10.000 Din posojila
iščem za dobo treh me* secev proti 30 % obre* stim. Jamstvo na zemlji* šče. — Pismene ponudbe pod »Posojilo/12-378« na upravo   »Slov. Naroda«.
Posojilo
30.000 do 50.000 Din Bcc za daljši rok dobro vpe* ljano, jako dohičkanosno podjetje v Ljubi janl, pro* ti popolni garaneiii na i dve posestvi, z event .soudeležbo. — Ponudbe pod »Posojilo« Ljubljana, poštni predal 152. 12.273
I    Kupim I
Spalnico,
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Spalni* ca/12.452« na upravo »SI. Naroda«.
Prazne zaboje,
velike in srednje, kupi* mo vsako množino. — Emil Lajovic & drug d. d., LjubljanasMoste.
12.435
l ^aZM I
Usnje
prvovrstnih tovarn, samo na debelo, nudi najcene* je — Maschke & Komp., Cesta na Južno železnico (nasproti špediterja Ran« zinger)._12.289
Otroški vozički,
dvokolesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumati* ka po znižani ceni. »Tri* bunac F B. L., Karlov* ska cesta št. 4, Ljubljana.
^eaalaaSaHHIBnESEFtt^'
I Dopisovanje |
Korespondirati
želi deset mladih strojnik kov vojne mornarico / mladini in inteligentnimi gospodičnami. Prednost imajo blondinke. — 2enitev ni izključena. —
Pisma  na  upravo »Slov. Naroda«  pod ^Primorac 12.420V, »Dalmatinac
12.420«, »Istranin 12.420«, »Slovence'12.420<r, t»Bo"i.i*
nac' 12.420«, »Slavonac 12.420«,    »Hrvat'!2 420«,
»Hercegovac .12.420«, »Turčin/12.420«, »Stajcrc 12.420«.
Gostilna pri Majarončku
3raven JLeonij&a
Uljudno naznanjam, da, sem zgoraj omenimrm go^iilno 5 samostojnim obratom prevzeto*. Jočifo se pristna doenisk* '** štaiersk" vma ^bonentt na h*ano se iud? 5pre/ema/"a Obenem se zahvaljujem cenenim gostom nPri pernu* yi tedanfi obis* ter se iuai nadalje niim tcafcor slav. občinstvu priporočam
2 odličnim spoštovanjem
Ji'Oftija Gorjuo.
Keksi prepečene! čajno pecivo oblati
vsi izdelki iz Rogaške Slatine Direktna detajlna prodaja v
parni pekarni
iljem Bizjak, Ljubljana,
Gospoavćtaka ceste«
v -
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse tužno vest o bridki izgubi našega najdražjega, predobrega soproga in očeta, gospoda
luan Zupančiča
goslHnlčaria In posestnika
kateri nas je po dolgi mukepolni bolezni danes ob 23. zvečer za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. novembra 1.1. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Ahac-ljeva cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu. ¥ Limbllaml, dne 22. novembra 1923.
Žalujoči ostalL
......
•si    . s9
■
t
Lasmioa ja  tisk  sNarodae tiskarne««
4904