Štev. 5. r Poštnina v gotovčini plačana. Cene edne številke dinar 31. januara 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. •pleb. (nar.) poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D., v »Poslanom« 2'50D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Po njihovi delaj je lehko spoznamo. Politika, štere namen je, vrejüvati javne zadeve državlanov, mora biti osnovana na podlagi potrebčin lüdstva. Te potrebčine lüdstva, osvetlene v svetlobi krščanski navukov, so pravzaprav program Slovenske lüdske stranke. Po tej se ravna vse njeno delo, tem potrebčinam zadostiti, je njeni namen. Bojüje se za verstveni hasek ljüdstva, briga za njega versko sloboščino i potrebčine, za izobrazbo vseh, tüdi priprostoga človeka. Zato pa ne išče haska posamični lüdi, ne haska posamični poslani pa ne stranke. Zgodilo se je že i to proti konci vojne, da je stranka iz svoje sredine odstranja vse poslance, ki neso. nesebično slüžili programi ali potrebam lüdi,- čiravno je bila nevarnost, da bodejo ti stranki dosta škodili. Da stranka ležej slüži potrebčinam ljüdstva ma z njim nepretrgano zvezo. Od časa do časa pozove zavüpnike vküp, da njim predloži i razloži svoje delo, da je pita za potrebčine volilcov, da z njimi dogovori o vsem potrebnom. Ne zakrivlem pred svojimi volilci nikaj. Niedna stranka se nemre ponašati s takšov odkritosrčnost jov do svoji volilcov kak ravno naša. To smo ravno pred kratkim časom opazili. Kda so Vnogi spekulantje Šteli iz nevole našega ljüdstva, štero si ešče na veleposestvi küpiti zemlo, delati miljonske dobičke, je bila edino Slov. ljüdska stranka, štera je po naši poslancaj siromakom razložila agrarni zakon i je obvarvala vnogo i prevnogo škode. Kde so bili te Radičovi poslanci, od šterih dva spadata tüdi na Slov. Kraj jino? Kde so bili naši demokratje, pa naj še Socialni i liberalni, kda je trbelo braniti hasek naši Siromakov? Lüdstvo, ali ne čütiš očivesno što ma srce za tebe, što ti žele pomagati v nevoli? Radičovi poslanci hodijo okoli i agitirajo pa oblüb lajo zemlo. Nijov prvak v stranki Pavle Radič pa dopüsti, da Siromake Vnogi strašijo, da zgübijo zemlo i je prisiljavlejo küpiti i zemlo na njihovo velko škodo. Kde so Radičovi poslanci, kda se poslanca Slovenske ljüdske stranke v finančnom odbori v žilavom boji trüdita znižati državne potroše i zmenšati davke, ki nesmileno težijo našega polodelavca, obrtnika i celo navadnoga delavca ? Nekaj radičov-cov je doma i agitirajo s tem, da so proti prevelkim potrošom, drügi pa sedijo v finančnom odbori i glasüjejo za iste potroše. Ali je ne to politika noža, ki na dva-kraja reže? Poslüšalci Radičovi kortešov, Pitajte je, zakaj so glasüvali za tak visike potroše, zakaj so zglasali Vojnomi ministri edno petino vsej potrošov, poljedelskomi pa komaj dvajseti deo? Zakaj neso meli niti edne reči proti krivici, da med stose-demdesetdvema generaloma nega niti ednoga Slovenca i Hrvata, zakaj neso govorili na Slovenskom izvoljeni radičovci za to, da bi slovenski vojaki slüžili bliže pri svojem domi? Slovenci še mamo dva poslanca v Belgradi, šteriva se niti najmenje ne zbri- gata za potrebčine lüdstva. V finančni odbor niti ne pogledneta, ar se bojita, da bi RR vlada njihovi lüdi odstavila od visiki slüžb. Teva poslanca sta demokratski Žerjav i Pivko. Med časom, da se Slovenska ljüdska Stranka bojüje po svoji poslancaj za pravične potroše i varje naše siromake pred špekulanti ki ščejo nevoló ljüstva obrnoti v svoj dobiček, med tem časom pa lovijo kortešje demokratske i socialno demokrat ske Stranke glasovnice našega delavnoga ljüdstva i si pri tom dovolijo vnogo nedovoljeni sredstev. Višek pritiska na delavce i slüžečke dekle, pa je dosegnolo korteše ranje v Murskoj Soboti. Gospodje, Šteri so hodili šegavo mimo naši delavcov, mimo naši dekeo i hlápcov, so naednok postanoli njihovi prijatelje. Slüžečke dekle so postale pred tov gospodov naednok gospodičine i hlapci gospodje; pa samo tak dugo, dokeč do volitve. Potom pa do pred njimi páli vsi tej trpini ljüdje nižiše vrsté. Zapomnili si bo--mo tistoga gospoda, ki je pri dveraj okrožnoga urada za zavarovanje delavcov čakáo na deklo, štera je morala podpisati listek, brez da vi njoj te gospod povedao, zakoj se me. Zapomnili si bomo ime tistoga gospoda ki je noso glasovnice k Baci pa tüdi tistoga, ki deklam pravi, da je več ne pogledne í ne spregovori z njimi, čí njemi ne dajo glasovnic. - Sramota! Slovenke na tom kraji Müre pokažite, da mate pamet v glavi pa pošteno srce! Vaše mesto je pri tisti, ki krščansko mislijo ! Celo tak daleč se je spozabo eden korteš, da je silo našega kandidata, naj podpiše prazen papir i to na cesti. Vsi tisti pa, ki zidate svoje vüpanje na to, da se naše ljudstvo ne Spozna v novi okolščinaj, vsi tisti znajte, da bodo tüdi Prekmurci prišli do vekše izobrazbe po ljüdej, šteri je ljübijo, i prosvetleno prek mursko; ljüdstvo bo vaše mahinacije —-obsodilo. Odgovor na pitanje pri küpüvanji veleposestniške zemlje. Ka pomenijo te reči! »Ako se ne bi odzvali temu našemu pozivu v določenem roku enega meseca bomo to zglasili agrarni oblasti in bomo nadalje smatrali, da ne reflektirate na kupnjo. Z temi i spodobnimi rečmi pozavajo veleposestniki ali njihovi zastopniki agrarne interesente na küpüvanje zemlje. Vnogi siromak gda to prečte si misli, ka či nede šo v pisarno, te zemljo zgübi. Pa to je velika pomota. Te reči so ,,bau-bau“ za tiste, ki zakona ne poznajo. Te reči neso vzete iz zakona, te reči telko pomenijo, človek, ki odava veleposestniško zemljo, ne dobi tistiva dva procenta kak njemi zakon zadosta žalostno določi, če ne ideš v kancelarijo i zemlje ne küpiš. Ki ma peneze pa zemljo šče küpiti, lehko ide na to pozvanje v kancelarijo veleposestniško, dužen pa ne iti ta. To pozvanje ne je od oblasti, nego od tržcov. Rad pride k tebi tisti domo, ki odava zemljo, ar ovak dva procenta. Počakaj zato i podplatov ne trgaj zaman. Tebi zemlja ostane, ti je nemreš zgübiti do donošenja stalnoga agrarnoga zakona, to je za pár let jo maš čas še küpiti. Ki pa nemaš penez, raztrgaj to pozvanje, ar či brez penez küpíš j zemljo si v nevarnosti, da jo ščista zgübiš, kak smo ti dnes tjeden razložili. Maš čas te küpiti, gda si kaj penez spraviš. Štero zemlo smeš küpiti? . Štera ti ide po odredbah agrarne reforme potom ka se je zvršila revizija i ka se je določila, razmerila zemljá. Prle nemore zemljá biti tvoja. Tisti morejo biti prle določeni kem ide zemlja i sama zemljá more biti prle določena. To je potrebno med odajov zemlje. V Dolnjem Prekmurji pa ešče neso določeni po reviziji agrarni interesenti niti zemlja neje razmerjena. Ka se zato silite ? Ka pravi Člen zakona? To pravi v pravilniki, ka če veleposestnik pred razmerjenjom zemlje i pred revizijov šče odati zemljo, jo sme samo tak, če na lastne stroške da določiti po agrarnom uradi jeli so küpci zaistino agrarni interesenti i če njim zemljo na lastne stroške da razmeriti. (Dale) Zmagovalec Jernej. V. (iz polščine R. J.) Zajtra rano! Nesfalna, bleda svetloba se odbija na zaspane i trde obraze. Na klopeh, sem pa ta obrnjeni, spijo vojaki: edni z glavami nagnjenimi na prsi, drügi znak. Zarja se kaže in küšüje celi svet s svojov rdečkastov svetlobov Črstvo i poživlajoče jütro je. Vojaki se začnejo, büditi. Svetlo jütro jim kaže pred očmi nepoznano krajino. Hej ! gde je zdaj Pognebin i sosidne vesnice ? Tü je že tujina i vse inači. Vse okoli so višine. s trsjomi nasajene, v dolinah z rdečim pokrite hiže, z čarnimi mrežami:- v belih stenah, lepe kak kraleska palača, i s trsjom ob-raščene. Tü pa tam cerkve z visokimi stolpi, tovarniški dimniki iz šterih se vala rdečkasti steber dima. Samo nikak tesno je v tom kraji, ar je brezi ravnin i polja. Lüdi je pa kak mra-vel. Vesi pa mesta letijo mimo vlaka, šteri se nikaj ne Stavla na menših postajah. Nikaj se je moglo zgoditi, ar se Povsedi vidijo trume lüdstva. Sunce se Počasi kobaca više i više. Tü pa tam se čüje kak eden ali drügi vojak glasno moli; te nasledüjejo drügi. Prvi močni traki sve- tijo na pobožne i resne obraze kmetov. Nazednje se vlak stavi na velikoj postaji. Hitro ga obda mnogo lüdi že so dospeli glasi' iz bojišča.. Zmaga ! Zmaga ! Pred par vörami so prišli telegrami. Vsi so mislili, da bodo premagani, na te novice pa ne bilo veselji ne konca ne kraja. Lüdje so povrgli hiže i razmetane postele pa se paščili na postajo. Na ništernih strehah že plapolajo zastave; vsi majo v roki, žepne robce i mahajo ž njimi v znamenje veselja. Na vagone vlačijo pivo, tobak i cigare. Navdüšenje je nepopisno, obrazi žeréči. Casarska pesem grmi. Edni jočejo, drügi se obimlejo. »Naš Fric,« je sovražnika popolnoma premagao, vzeo topove, zastave. V tom velikom veselji, okoli stoječi ponüvlejo vojakom vse, ka li što ma prí sebi. Vojaki se ne morejo zadržati, da ne bi vrezali kakšo tudi oni. Vlak se strosi od moških glasov,, lüdje pa začüdeni poslüšajo nera-zumlive pesmi. Pognebinci so vrezali edno svojo v domačem jeziki: ,,Bartoš! Bartoš! oj ne zgübi vüpanja ! Poljaki! Poljaki ! kričijo lüdje po nemško, i se gnjetejo okoli vozov, občüdü-vajoč krepke vojake; vsi znajo iz knig dosta povesti od strašne kurajže poljskih polkov. Jernej ma otečena lica. To ga zovolo nje-govih žutih mustačov, zijastih oči' pa širokih pleč dela strašnoga. Vsi ga gledajo, kak kakšo redko zverino. Kakše branitele majo Nemci ! Tej že pokažejo Francuzom. Jernej se zadovolno snuje ar so Francozi pobiti.Tak zdaj ne pridejo v Pognebin, ne bodo lovili Magde i ne vzemejo njemi zemle. Rad bi se lepo prijazno smejao, toda obraz ga preveč žge, zato se pri tom tak grdo drži, ka je zaistino strašen. Jej pa kak Vuk. Grahovi kolbasje i vrčki pive se njemi skrivlejo v vüstah, kak či bi v žakeo metao. Dajajo njemi cigare, krajcare on pa vzeme vse. - Dobri lüdje so tej Nemci — pravi proti Vojteki; malo nato pa dodene: — No vidiš, ka so pobili Francoze! Trdoga srca Vojtek njemi pa ne privošči toga veselja. On proroküje: - Francozi so takši, da se vsigdar najprvle püstijo namlatiti, da tak zmotijo sovražnika, i či se pa zaistino zgrabijo, tedaj vse drobijo. Vojtek ne ve, da je te misli vekši tao Evrope, nega ešče menje zna, da se tüdi vsa Evropa moti z njim vred. Pelajo se naprej. Vse hiže, kak daleč sega oko, so okinčane z zastavami. Na ništernih pos- tajah se stavijo duže, ar je dosta vlakov. Od vseh strani Nemčije bežijo vojaki na pomoč zmagajočim bratom. Vlaki so, ovenčani s cvetjom i zelenimi vejkami. Ulanci privežüjejo na sulice šopke cvetlic, štere so dobili po poti. Poljaki so zvekšega med temi. Včasi se čüjejo Iz vozov do vozov pitanja: — No, dečki, kak se kaj mate? Kam nas Bog pela ? Včasi iz poleg vozečega vlaka zadoni poznana pesmica: Z one strani Sandonera, devojka prosi žalnera. . . nato se pa Jernej njegovi pajdašje prikapčijo i spevlejo naprej: Oj ti vojak li pridi k nam Pa priti moraš sam ! Kak so se iz Pognebina odpelali vsi žalostni, tak so zdaj navdüšeni pa dobre vole. Pride pa iz francije prvi vlak z ranjenimi. To jim je kvarilo veselje. Vlak s temi ranjenimi se je stavo v Deutzi i dugo stojí, da püsti mimo one, ki idejo na bojišče. Prvle kak pride prek mosta v Kolin, mine par vör. (Dale.) 2 NOVINE 31 januara 1926. Našoj višišoj gospodi. Inteligentni, visiki gospodje se spoznajo navadno po tom, da so prijazni pa vlűdni do poštenoga prostoga lüdstva. To se posebno opazi pri takšoj gospodi, štera má kakšo oblást nad drügimi. Malo vučeni gizdavi lüdje navadno nevejo nücati svoje oblásti. Oni iščejo samo svojo čést pa svoj dobiček, s svojimi podložniki pa slabo ravnajo. Vučeni, inteligentni gospod pa, kakštéč velko oblást má, pa kakštéč visika je njegova čast, se briga zato, naj se pri njem njegovi podložniki dobro počütijo. On zná, da so predpostávleni zavolo 'lüdstva tü, ne pa lüdstvo zavolo predpostávlenih. Pošteni prosti človek pa dá rad část tistomi komi ide čast. On zná, da je oblást lüdem potrebna, pa spoštűje vsakšo oblást. Nigdár ne pita, ali je tisti,, šteri je njemi naprej postavleni, náj bo to sam gospod glavár, ali vučiteo, ali što štéč drügi, osebno pošteni ali ne, pa vreden časti in spoštovánja, ali pa nej. On njemi skáže čast kakti nositeli postavne oblasti, ne da bi ga k tomi morao što prlé siliti Želej pa, naj pred stojnik z njimi tak ravná, kak se to šika za vučenoga visokoga gospoda. Tak na priliko je eden gospod v M. Sol boti, ki komaj te začne vlüdno gučati s svojim uradno podrejenim, gda ga té opomené, da je za visikoga gospoda jako lepo či vlüdno govori s prostimi lüdmi. NEDELA. prva predpostna ali sedemdesetnica. Evangelij sv. Mataja v 20. poglávji 1. do 16 vrste. "Tak bodo zanji prvi, prvi pa zadnji; ár jih je vnogo pozvani, pa malo odebrani (Mat 20, 16). Velki je navuk, šteroga, je izgovorio na konci denešnjega evangelija naš gospod Jezus Kristus; veliki zato ar pove kak dela pri zveličanji milošča i kak človekova slobodna vola. Človeka je Bog stvoro svojoj podobi, to je, dao njemi, je dve düševnivi zmošnosti: razum i slobodno volo. Z njima si mora človek slüžiti nebesa. Razum naj spoznavle i verje, ka nam je Bog nazvesto i nam po sv. Matericerkvi zapovedavle vervati. slobodna vola pa naj spunjavle bože i cerkvene zapovedi, naj se nagne za tem, ka razum, razsvetleni po veri spozna za dobro i zveličavno. Da bi nas tevi bogopodobnivi düševnivi zmožnosti ležej vodili k zveličanji, je naš Zveličiteo za nas mro i nam Spravo miloščo, štera razsvetili naš razum i nagible našo volo, da delamo dobro. Ne sili nas, ostane nam vsikdar popunoma sloboščina, da se lehko protipostavimo nagnenji milošče, pač pa nam pomaga i nas posveti za nebesa. Dvoje si moramo zapomniti z denešnjega evangelija: prvič, da je milošča za' zveličanje potrebna, drugič, da se moramo tüdi sami potrüditi i z miloščov sodelati. Milošče si izprosimo od Boga z molitvami, moč vole pa dobimo s tem. či se stalno vadimo v jakostaj. Razum, slobodno volo i miloščo Bog da vsakomi i vsi tej so pozvani, odebranl pa so samo, listi, šteri vse to rabijo v svoje zveličanje. GLASI. Murska Sobota. „Düševnomi listi” v tolažbo. Te list se v zadnjem časi straši pred delovanjom Martinišča. Naj se le nikaj ne boji. Martinišče ma pri vzgajanji iste cile kak „Ev, diaški dom", da naimre vzgaja pošteno razumništvo i odkritosrčne državlane. Ar pa ravno poštena inteligenca najbole prerodi ljüdstvo, Martinišče je i bo središče toga gibanja. Straha, nevoščenosti, sovražtva i razdí-ranja med tema zavodoma ne sme biti, ar je to ne po dühi Kristušovom. Peki v M. Soboti pečejo pali menše žemle. Kama šteč človek ide, Vseširom najde vekše žemle pri nas pa, na sredini rodovitne Slov. Krajine, kde je navadno tüdi zrnje najfalejše, so pa žemle najmenše. Zima pa ešče. kaj drügo nam je prineslo vnogokaj neprijetnoga. Ravnitelje sobočke občine še nikak nemrejo vživeti v to, da je gimnázija za Soboto samo pa tüdi za celo Slov. Krajino Važna naprava. Po vsej vilicaj so prle odpravili zadnji Sneg, le gimnazijska vulica je morala čakati naj. duže. — Zima je tüdi poslabšala stališ tistij ki so meli škode po povodni. Zima je hitro pritisnola, ešče prle kak so se mogle premočene stene konči za silo posüšiti. Sren je nategno mokre ■stene. Prí leseni hišaj je ves zmaz dolspadno, tak ka Vnogi morajo s papirom zamüšavati slepice med bičami. Se razmi, da je stanüvati v takši hišaj jako nezdravo, zato že žmetno Čakamo toplo sprotolešnje sunce. Osebne novine. V 2. razred I. kategorije jé imenuvani okrajni glavar Gašper Lipovšek. Dr Fr. Bratina vladni tajnik pa je povišani v uradnika 6. razreda I. kategorije i Adolf Svoboda okr, tajnik v 1. razred III. kategorije. Čestitamo! Slovenska Krajina. Desetletnica smrti. Pred desetimi leti je vmro te mesec 25, v Somboteli, blagoslovec Bašša Jožef, brat g. Bašša Ivana, bog. plebanoša. Pokojni je pod imenom »Miroslav" pisao krasne narodne pesmi v šterih je büdio naš narod na lübezen do svojega roda i do svoje Slovenske zemlje. Zdaj gda se spominamo na njegovo delo naznanimo našim števcom, da njegove pesmi zbe-remo v en snopič i na spomin nepozábnoga »Miroslava« v posebnom snopiči še letos izdamo v zvezi z kalendarom — Prosimo vse častilce pokojnega, da nam idejo v tom lübeznipunom deli na roko. Velka Škoda je to či Človik v tom zimskom časi ne ve, ka bi delao. Vsakši se najraj drži v hiži na toplom. Tü se pa tüdi navoli, či si ne ve poiskati kakšega pametnoga dela. Posebno mlajši lüdje se preveč dugočasijo. (Dugočasi se tisti, komi je čas preveč dugi, neve ka bi delao.) Kak si pomagati ? Z dobrimi knigami. Se razmi, či so te pri biži. Či pa nega, jih trbe iskati. Mogoče majo sosidovi ali što drugi pa radi posodilo. Kniga je za to ka se čte, ne ka bi tam ležala. Najlepša kniga med vsemi na sveti pa je sveto Pismo. Ka je sv. Pismo, te čteli v M. Listi. To knigo bi mogla vsakša hiža meti. Dobi se v ,, Martinišči “ (M. Sobota) po jako nisikoj ceni. Što Želej pa je daleč, naj piše edno karto, pa njemi po pošti pošlemo. Dobijo se tüdi drüge knige za čtenje. Amerikancom v Chicagi na znanje. Zvün gg. Denša i Tompa, kak smo lani v Novinah naznanili, bodo naročilo na naše liste sprejemali lüdi g. plebanoš Kazimir Zakrajšek 1852 West 22 nd Place. Pri njih lehko plačajo naročniki lüdi naročnino. Gda to našim lüdem naznanimo, jih prosimo, naj še v obilnom šte-, vili zglasijo pri njih, oni ki naših listov še nemajo i kim sta vrliva našiva širitela Denša i Tompa od roke. G. pleb. kak i obema širite-loma srčna hvala za trüd. Upravništvo. Davčnoj oblasti v pomislek. Lani gda so se vršile volitve v narodno sküpščino, je prí agitaciji radikalne stranke neki naš pristaš korteši, v obraz povedao istino, To istino je Zamero župan i sé prepreto našemi pristaši na nekoj veselici ka njemi rekši zato že osveti i to pri dohodnini. Pa resan javo je več živinske odaje našega pristaša oblasti. kak je po istini bila. Davčna oblast je na podlagi toga naznanila bole obdavčila toga našega človeka, kak bi ga smela. Kda to süho dejstvo pokažemo oblasti, to oprosimo, naj v imeni pravičnosti spuni svojo duž nost i 1 dá mesto pritožbi krivično obvdačenoga i 2) naj uradno naznani krivičnoga gerenta višišoj oblasti. Te oblast zato imenüje gerente ka tej nemoteno smejo poštene lüdi preganjati? Zahtevamo red i pravico ! Marijini Listi so prišli. Što bi jih več dobo, kak njemi ide, naj je nazaj pošle na ured ništvo v Črensovce. Ki pa menje dobo, naj po več sem piše. Naznanje naročnikom. Uprav. »Novin" naznanja vsem naročnikom ka liste stavimo za kratek čas vsem, ki ne plačajo bar nekoliko naročinine. Mi poštnino, tiskarno, papir redno moremo plačevati vsaki tjeden sproti zato moremo- meti naročnino pri roki, Vnogi ešče lansko nej plačao zato Opominamo naj kem hitrej to napravi (tudi lejko prosi Ček štrtoga njemi z Novinami pošlemo pa nebo za poštnino oškodovanj), da ne bo meo s terjanjem vekši stroškov;. Na poštene siromake kak i dozdáj tak tüdi i v naprej radi počakamo. Samomor mladenca. Čüdna znamenja nesrečni lübezenski zvez se kažejo letošnji fa-šenk po našem Goričkom t. m. se je dogodila žalostna nesreča v Križevci. Zakoč Lujzi 26 let star dečko sé je strelo zavolo toga, ar njemi je oča brano hoditi za nekšov deklov iz Sela. Lujzi je večim deklam bio pri srci,. Tüdi tisti den je hodo odvečera do peti negdi okoli. Kda pa je domo prišeo, ga je oča resno pokarao. Do vekše svaje je zato ne prišle med njima. Vendar pa si je Lujzi to tak k srci vzeo, da jé skleno konec napraviti svojemi življenji. Materi je dao pismo po večerji i naročo naj je nese k sosidovim. Kda je mati odišla je tüdi oči dao nekše pismo, njemi dao roko i povedao „Z Bogom oča, jaz zdaj idem." Z tem je odišeo v svojo spalno sobo. Oča je naskori čüo dva strela. Bežao je v sinovo sobo, pa je bila zaklenjena. Ar je ne mogeo notri, je šo po pomoč k sosedovim. Najšli so ga v mlaki krvi. Živo je samo še poldrügo vüro. Karajoči zgled vsoj lahkomiselnoj mladini, da naj se drži pošteno ga živlenja, či šče iti v srečen zakon: Beltinci. Pri Tivadar Marijanki, dovici je prej večkrat zmenkalo nekelko zrnja. V noči od 19. do 20. januara je pali bilo odnešeni več žaklov zrnja. Orožnikom se je krivce posrečilo dobiti. Deca dobri starišov, k tomi dejanji jih je pa gnala žela, da bi bili gavalirje. Vse to kaže, da bo tüdi pri nas potrebno ustanoviti dobra katoličanska drüštva, štera do zvün cerkvi i domače hiše skrbela za dobro vzgojo mladine njoj skrbela za dobro drüščino i pošteno vesel e. Pa naj še nekak pravi, da so krščanska drüštva za mladino nepotrebna. Küpšinci. 23. toga meseca so volili novoga župana. Izvoljen je Franc Varga, pristaš Slov. Ijüd. stranke. Novomi župani Želemo obilo sreče v novoj časti i slüžbi, da bi jo rabo svojoj občini na hasek. Pozdrave pošilajo vsem domačim i znan com sledeči vojaki. Josip Vugrinčič, Karol Ne mec vojaka v Karlovci, Štajnar Jožef, Ozbetíč tič Martin, Forjan Štefan, Pücko Jožef, Lipič Jože, jerebic Jožef, Gregurec Martin, Baligač Anton, , Žilavec Martin, Kühar Janko, Kerčmar Ludvig, Trplan Janez, Horvat Ivan, Berden Štefan, Virag Ivan vsi vojaki v Kočani. Invalidom na znanje! Podružnica udr. voja inv. v M. Soboti obdrži svoj reden letni občni zbor in Sicer na dan 31/1. 1926. ob 10 uri predpoldnem v prostorih gostilne FLISAR s sledečim dnevnim redom: 1. prevedbe 'novega invalidskega zakona, 2. poročilo celolet-nega delovanja, 3. poročilo delegata iz Ljubljane, 4. volitev novega odbora. Ker je ta občni zbor velevažnega pomena, je dolžnost vsakega invalida in vdove, da se ga zagotovo udeleži. Odbor. — (Ar so poslali v Črensovce, je prišlo nekelko kesnej ! Vrednik). Država. Ogen je bio 17. t. m. v ministrstvi za narodno zdravje. Prvo pomoč ponüdili uradniki sami, šterim je zahvaliti, da se je ogen ne razširio na sosedne prostore, kde je shramba za stara pisma, ovači bi bilo težko ogen staviti. Kopališče na morji za invalide šče postaviti invalidsko drüštvo v Kraljevici. Osnovali so Zadrugo, štera ma namen nabrali za Zidanje potrebne peneze. Dobro bi bilo, da bi se nesrečni invalidi meli gde vračiti, posebno tisti šteri so si v vojni nakopáli plüčne betege. Dopisi. Ižakovci. Pred shodom delegatov v Murski Soboti i Črensovcih je naša stranka mela spravvišče v občini, na šterom smo določili, da pozovemo našega g. poslanca Kleklna k nam na shod; oni so nas hvala njim srčna — v slabom vremeni bogali. Lani, kak je pisao "Tabor", je tü hodo dr. Pivko, demokratski poslanec, gda so slive bile zrele. Kak smo z toga lista zvedli so se njemi te tüdi dopadnole. Zdaj gda je strašna zima i tüdi velika nevola zavolo odaje veleposestniške zemle, ne je bilo k nam demokratskoga g. Pivka, a prišli so pa betežasti g. Klekl. Pa prišli neso sami, ž njimi so prišli ešče g. min. na razpoloženji Ivan Vesenjak i g. M. Kranjc, gl. tajnik z Maribora. Na shodi se nas je zbralo z občin . Ižekovci, Melinci i Dokležovje nad sto naših najboljših moškov i dečkov. Shod je odpro predsednik naše stranke : M. Žižek. Prvi je govoro za njim Ivan Vesenjak, od političnoga položaja, Jožef Klekl od agrarnoga zakona i M. Krajnc od volitev vdelavsko zbornico. Iz teh govorov smo spoznali, da je istinska lübezen do našega siromaškoga na roda jedino v našoj krščanskoj stranki. Shod je Skleno predsednik stranke i se toplo zahvalo g. govornikom za njihovo požrtvovalno lübezen. Po shodi so g. poslanec Klekl sprejeli razne pritožbe pristašov. Vsi navzoči, ešče demokratske stranke pristaši so priznali i ednoglasno odobravali, ka je tak, kak so govorniki izvajali. M. Sobota. Edni mesarje zdigavlejo cene za 50 par pri kili govedine. Zakaj ? Gvüšno zato, ar pri živoj živini cena ide vsaki den doli. M. Sobota. Železnica pri Mačkovcih je malo pokvarjena i zato vlaki vozijo počasi. To je tüdi vzrok, ka Večerni vlak ide iz Sobote proti Ormoži večkrat edno vöro kesnej kak prvle. To tak ostane dokeč se ne popravi. Ižekovci. Nižje podpisani objávimo in ob-žalüjemo, ka smo bili zapelani vu demokratsko organizacijo, ka so nam obetali ka te več zemle dobimo. Kak pa nam dájo, da je sámi nemajo. In potom smo vstopili dne 24. I. 1926. nazáj vu našo SLS. stranko : Poredoš Štefan, Mlinarič Ivan, Pétek Jožef, Vojkovič Mihal, Domitric Martin, Žüžek Štefan, Porédoš Ivan, Salika Martin, Pétek Matijaš, Pétek. Mihal, Kodila Jožef, Žüžek Štefan čevlar, Skafar Mihal. Baligač Mihal, Žalig Martin. Lastnoročno vsi podpisali. Ižekovci. Neki naš demokrat je s tem pokazao svojo plemenitost, ka je ovado nekoga našega siromaškoga pristaša financom zavolo tüjih Šibic, štere je te pri sebi meo. Siromak je mogo prek 200 Din. štrofa plačati. Naš veren pristaš je to ovadbo stem plačao demokrati, ka njemi je krivico odpüsto i demokrata švercara špic ne naznano financam. Tihotapstva ne odobravamo, ali telko lehko povdarjamo, ka je grdo mrsko, brezznačajno delo ovaditi koga zavolo tiste falinge, z šterov je ovadnik bole pun kak ovadenec. Zaistino demokratski značaj. 31. januara 1926. NOVINE 3 Domača politika. Vlada z velkov nagloščov šče pod streho spraviti državne potroše. Bojijo se naimre obsodbe proti vladni strank, štere odkrivajo krivice, včinjene prečanskim krajom. Pod pritiskom dvorezno politike radičovcov začne tüdi hrvatski narod spreviditi, da je takša politika za njega po-giibna. Tüdi izgovora da Radič znori Pašiča i radikale več ne vleče. Či pa resan misli znorili, potom je to politika laži, štera stalnoga haska nema, či pa je Radič proti radikalom odkritosr-čen, potom je nafarbao svoj lastni narod i ga šče še dale za nos voditi. To so opazili Hrvatje i odpadajo od Radiča. Z drüge strani pa Hrvatska pučka stranka, sestra naše Slov. ljudske stranke pridobile, ar njeni poslanci po Vnogi shodaj odpirajo narodi oči. RAZGLAS. Volitve v Delavsko zbornico za Slovenijo se vršijo v času od 2. do 7. febr. 1926. Volici iz malih obratov (splošne skupine) iz Mursko-sobočkega in Dolnje Lendavskega okraja morejo dvigati glasovnice do vštetega 27, januarja 1926 vsak dan od 9. do 11. ure in izvzemši nedeljo od 18. do 20. ure v uradnem lokalu ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Murski Soboti (Prekmurska banka 1. nadstr). Volilci iz občin, oddaljenih pod 5 Km. od M. Sobote morajo volilne dokumente dvigati v navedenem času osebno pri ekspozituri. Vpoštev pridejo Volilci iz občin Murska Sobota, Rakičan, Krog, Črnelavci, Veščica, Kupšinci, Poslana, Nemšovci, Markiševci, Martjanci, Noršinci, Mlajtinci in Lukačavci. Ostalim volilnim upravičencem bodo do-stavljene volilne glasovnice potom bolniškega kontrolorja ali po pošti. Na dan 2. februarja se Sprejemajo glasovnice pri kraj. volilnem odboru v M. Soboti, pisarna okrožnega urada za zavarovanje delavcov (Bolniška vlagajna) v času .od 8. do 18. ure. Volilni upravičenci, ki dne 2. febr. svojih volilnih dokumentov ne oddajo osebno ali po pooblaščenca pri krajevnem volilnem odboru, morejo glasüvati po pošti ter poslati v glasovalnem kuvertu glasovnico in glasovali listič Glavne-mu volilnemu, odboru v Ljubljani. Kuverte je oddati dne 2. febr, zalepijene. Kuverte brez glasovnice ali brez glasovalnega lističa ali ki vsebüjejo imena kandidatov iz potrjenih list so neveljavne. Volilci, ki glasujejo po pošti, morajo glasovnice frankirati in poslati glavnemu volilnemu odboru v času med 2. in 7. februarjem. Ne frankirane volilne kuverte glavni Volilni odbor v Ljubljani ne bo sprejemal. Kuverte, ki bi došle pred 2, in po 7. febr. se bo smátrale za neveljavne. Krajevni Volilni odbor v M. Soboti. Pošta upravništva. A. Balažič Beltinci. V nedelo je bilo preveč posla i se nesam Spomno na prošnjo. Za državno slüžbo je potrebno primerna kvalifikacija. Kakšo ma on, nevem. Hotižanka. Podobe bi koštale do sto, stopedeset dinarov. Gjerkeš Peter, Lutverci. Najlepša hvala za lepo naročnino. Serec M., Murska Sobota. Hvala lepa, da šte celo naročnino sterjati poslali i celo ka ste še za svojo Poštnino nikaj ne odračunal. — O da bi naročniki Povsedi bili takšega srca, kak Vaši, čeravno je Povoden hüdo zadela ! Nasledüjte Sobočance ! I. Svetec, Čelič. Dobili peneze, kalendar poslali. Pozdrav. Lük J., Domajinci. Ne sila Vam i nikomi hoditi po Novine ,v Soboto, vsaki je po pošti dobi. Samo či poseo ma v Soboti, te si je naj vzeme v tiskarni. Tompa Ivan, Chicago. Hvala za trüd, Novim naročnikom vse poslali. Edno ne vemo stalno: mi mamo štampano pri Kustec Matjaši 1918., vi pa pišete ,1916. Štera numera je prava, dajte nam glas. Žlebič Štefan, Markovci. Za lani i letos vse plačali. Hvala za kalendare. Plača naznanjena na čeki. Tajništvo SLS. M. Sobota. Prosimo te dáj glas Tivadar Ani, Bolniška ul. 80. ka sam jaz podporo za poplavlence prek dao g. glavari, , tam naj se javi. Huni F. G. Lendava. V Zagreb se obrnite kak je biIo v »Novinah" naznanjeno. Vse posojilnice, štere so pod madjarskov oblastjov poslovale, se moro v Zagreb obrnoti. AMERIKANSKI GLASI. Cleveland. Naročnikov na naše. Slovenske liste nas je menje kak ladi To pa zato, ar smo samo tiste kcoj vzeli, ki redno plačajo. Lani i prle tüdi so je meli naročene, neso je pa plačali. Pa jako dobro slüžijo tü naši lüdje. Samo ka za žganico (novo) radi dajo ta za ednok pet dolarov i to za trifrtale litra, za dober krščanski list pa na leto ne voščijo štiri dolare. V soboto je pijan naš človek, v nedelo ga zato glava boli i neide k meši, čeravno ma blüzi cerkev i dobroga dühovnika. POZIV. Vsem članom-igralcem S. K. Mura in vsem onim, dosedaj nečlanom, ki bi hoteli igrati nogomet. V soboto dne 30 januarja 1926 vrši se sestanek vseh igralcev pa tudi onih, ki se hočejo v tekočem letu prijaviti kot igralci v zadnji sobi kavarne Meolic ob 8 uri zvečer. Na tem sestanku se pogovorimo o perečih poslih nogo-metne sekcije, traaningih itd. Pridite vsi ki se zanimate za nogomet. Načelnik Pozor! Čujte Šujstri! Eden sploj malo nücani SINGER mašin na taco, z šterim se tüdi lehko krpa, je po fal ceni k odaji za volo smrti. Vsaki den se lehko küpi na Gorici pri DURIČ IVANA dovici. TRGOVINA se izda v najem i to v Dobrovniki, dozdajšnji Zadružni lokal, na tri leta februara 14. Pozvedava se lejko v OBČINSKOJ HIŠI. Ki največ da tisti jo dobi ! ! ! 4 NOVINE 31. januara 1926. Mladoženci ! Snehe ! Za naküpivanje vsefele obleča i Spodnjega gvanta pa Vam priporoča staroznana trgovina FRANC SERŠEN v LJUTOMERU pri cerkvi. Tam najdete najvekšo zalogo Vsefele blaga od najfalejše do najfinejše vrste po zvünredno nizkoj ceni i je po punoma nemogoče, da bi takše blago indri dobili falej, ali pa konči po istoj ceni. Posebno pa si lehko snehe zaberejo vsefelé blago za svoje bale. Osvedočite se, ne bo Vam Žao ! RAZPIS. službe 1. občinskoga redarja v M. Soboti z nastopom 1. marca 1926 z mesečno plačo 1000 Din. službena obleka brez Stanovanja. Lastnoročne pisane prošnje je vložiti prí županstvu Murska Sobota do 15. februarja 1926. Gerent: JOSIP BENKO Krčma z arende se na licitaciji v Nedelišči; dne 1. febr. pod temi pogoji. l. Pogodba vala včasi i trpi pet let. 2. Cena za liciteranje je 8000 Din. 3. Najemnik more včasi plačati eden štrti tao. 4. Arenda se plačüje na vsaki frtao leta nüprej. Krčma ma 3 velke hiže, dve velkivi i edno malo spalno sobo, edno velko künjo; ma tüdi dva hleva, mesnico, ledenico, v štero ide sto vozov leda, edno velko šupo i tri plüge oratje zemle, vse poleg hiže. Zglasiti se je prí župani v Nedelišči. Slovenska banka d. d podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare in zlate peneze Ovlaščena banka za trgovanje z de vizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema banč-ne garancije. Podpirajte "NOVINE"! novozgrajena gostilna leta 1923. v trgu Gor. Radgona. 12 novo opremljenih sob za tujce, 2 opremljena lokala za gostilno, lokal za trgovino in skladišče, kuhinja, kamra, v vseh sobah električna razsvetljava, ledenica., klet za vino, klet za zelenjavo, pralnica, soba za hišnika, huta, 4 svinjaki, vrt za zelenjavo. Gostilna je na najprometnejšem kraju minute od kolodvora, v trgu je sodnija, davkarija, pošta, carinarnica, pogranična policija, finančna kontrola meroizkušni urad, glavna zaloga tobaka, orožništvo, farna cerkev in bol-niška blagajna za zavarovanje delavcev. Cena 9100 dolarjev. Polovica lahko ostane v knižena. Vse natančno se izve pri MATIJA KOLER, Gornja Radgona, Jugoslavija. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din, najviše pa po 9 1/2%. Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske Hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskim lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za Štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šol skimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. Pintarje ! Pozor ! K odaji so Sühe doge za menše i vekše lagve po jako fal ceni pri Gosp. FRANC KÖFJAČ-i ključavničarji v Murski Soboti. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma veliki Sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Odgovorni Vrednik. JERIČ IVAN, kaplan v Ljutomeri. Tisk. PREKMÜRSKA TISKARNA v Murski Soboti.