Številka 121. Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN 11 • i ni) \\y in iu-.ki m '» . i» J»>' I ' i t«i t i»ml£ne Številke se prodajajo po 3 nvi., 9. zjutraj ••uj.i^ — ____J-J- r- -____, (6 stotin k) □anogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Tetru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi so računajo na milimetre v Sirokoati ene kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter. osmrtnice, zahvale, pnalaaice, oglaBe denarnih zavodov p« 20 st. mm. Z s oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vr«tH K 2. Mali oglasi po 3 »tot, beseda, najmanj pa 10 «tot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira laročitia la ledsllslo izduie .Ediiostl* »tane: celoietio K 5*20, pol leta I-M Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovant pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lUta UREDNIŠTVO: nI. Glorflo Galatti 18 (Narodni dom> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcl « lista .Edinost" v Tretu, ulica Glorgio Galatti 5t. 18. - Pofitno-hranilnlčni račun 3t. 811652. - -' TaltfoB itn. 1167 — Narodnostni problem in internacij omilil. Razmotrivanje ob priliki 1. majnika. (Piše dr. Josip Mandić.) Komur je bila kedaj prilika, da je obiskal kak socijalno-demokratični shod, ta je gotovo večkrat slišal zadoneti klic : J) o 1 i z n a c i j o n a 1 i z m o m ! Živela internacijonala!" Seveda, take besede so navadno le refreni dolge, milo-zveneče pesmi, v kateri politični in skrajno emfatični glas govornika obžaluje sedanje socijalno stanje, ki je ne le provzročilo toliko nevolje in nesigurnosti v razvoju, temveč je vzgojilo ljudi, ki v časih čaro-vitega prometa in do skrajnosti napete intenzivnosti izdelovanja imajo še poguma, da mislijo na narodnostni problem, in razmotrivajo, s kakimi sredstvi naj bi se pospeševalo tudi razvoj tega problema. Ni čudo, da se taki klici tu pa tam veliki masi (in morda ne najslabši) prikaza-vajo kakor opravičeni, in ni čudo, da smo posebno mi po tržaških ulicah že doživeli prizorov čudnih izbruhov „antinacijona-lizma", razbesnelosti proti tujerodnim in — s v o j e r o d n i m narodnim ustanovam. l>a si je pa to duševno razpoloženje znalo dajati izraza često banalnimi in ne-vitežkimi sredstvi boja, kakor kamenjem in poleni, ne bi tudi to smelo izzivati našega začudenja, saj je že v bitstvu vsake, na dolgo pripravljene in sistematične gonje, da strelja čez tarčo... Danes slavi združeno delavstvo vsega kulturnega sveta praznik 1. majnika, dan svobode in napredka. Po vsem svetu, kjer se je moderno socijalno gibanje le količkaj razvilo, dvigali se bodo iz prole-tarskih tal hvalospevi i n t e r n a c i j o n a-i i z m u kakor prvemu činitelju v veliki idealni in materijalni emancipaciji proletarijata. Kdo bi se ob tej priliki ne spominjal druzega pota — „nacijonalizma" in bi se hotel odtegniti razmotrivanju : Ali je sta-i^če, ki je zavzemlje socijalna demokracija ozirom na narodnosti, res nekaj njej specifičnega? Aii se pojma o ^narodnosti", kakor si ga ustvarjata glavi radikalno-socijalističnega in ona skromnega narodno organiziranega delavstva, morata a priori izključati ? Ali mora njiju svetovno naziranje o narodnosti, in o njeni misiji kakor eminentno socijalni činiteljici, razvijati se v večnem n a p r o t s t v u ? !. V smislu zadnjega stavka erlurtskega programa je internacionalna solidarnost delavstva naravna in potrebna posledica dejstva, da so interesi delavske klase v vseh deželah kapitalističnega načina izdelovanja istovetni. ,.Z razširjenjem svetovnega prometa in proizvodnje za svetovno tržišče postaja položaj delavca ene dežele vedno bol odvisen od položaja delavca drugih dežel. Torej osvobojenje delavcev je delo, na katerem sodelujejo enako delavci vseh kulturnih dežel." Internacijonalizcm delavskega boja je z eno besedo nujna posledica današnjega kapitalističnega gospodarstva, ki stremi po ekspanziji, po koncentraciji, po izkoriščanju vseh možnih izdelovalnih sredstev v svrho izdelovanja, ki je (da upotrebim besedo Kautskegai že vzraslo preko glave. P O D L I S T E K. 67 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Ko se je zmračilo, je Olenin pričel misliti na zabavo pri Bjeleckem. Povabilo mu je bilo mučno. Mikalo ga je iti: a pusto, čudno in skoro strašljivo je bilo misliti o tem, kaj bo tam. Vedel je, da ne bo tam ne kazakov, ne starih, nikogar razun deklet. Kako bo tedaj ? Kako se vesti ? Kaj govoriti ? Kaj bodo one govorile ? Kako razmerje more biti med njim in temi divjimi kazaškimi deklicami ? Bje-lecki je pripovedoval o tako čudnih, nefi-nih in obenem strogih razmerjih ... Bilo mu je čudno misliti, da bo tam v eni izbi z Marjan ko in bo morda cel<> govoril z jijo. Zdelo se mu je to nemogoče, ako je pomislil na njeno veličastno postavo. Bje-ecki je pač pravil, da je vse to tako Koncentracija izdelovanja provzroča instik-tivno koncentracijo gospodarskih ednot: monopoliziranje in druženje v truste z ene strani, druženje v vzajemno svetovno bojevno in strokovno organizacijo z druge strani. Gospodarski organizaciji kapitala mora odgovarjati organizacija kapitala — dela. To je vsebina gospodarskega taktičnega in strokovnega internacij o n a I i z m a proletarcev v smislu dog-matičnega in praktičnega socijalizma. Z internacionalno organizacijo namerava so-cijalizem ne samo povspeševati svoj pro-gramni ideal v smislu podruštvovanja vseh izdelovalnih sredstev in odpravljanja skupnosti škodljivega vpliva svobodne tržiščne konkurencije, ampak tudi ustvariti proti-težje proti vsem instiktom in tendencijam, ki jih kapitalistična družba v svojem imperialističnem stremljenju utegne vsaki čas uveljaviti. — Internacijonalizem m a s stremi po svetovnem miru v prilog mas. To je kvintesenca internacijonalnega mišljenja, ki nas v nadaljnjih posledicah dovaja avtomatično do narodnega problema, do vprašanja : ali je v okvirju internacijonalnega zastopstva strokovnih interesov možna narodna organizacija zavednega delavstva? Mari sirenski glasov, Marksovega „manifesta" : „Zlomite verige - proletarci vseh dežel, združite se!" — ne izključuje po naravi stvari geslo : „narodni delavci vseh dežel združite se v narodnostno skupino?" Očividno tudi v navzočem slučaju velja Herderjev rek, da tudi najlepša beseda iz sv. pisma ostaja vedno beseda. Duh je, ki vse oplođuje in oživlja. V svojem strankarskem šovinizmu postajajo naši socijalni demokratje iz ra-dikalcev — tesnosrčni absolutisti. Oni zamenjavajo narodnostno idejo in borbo za pospeševanje narodne svetinje z borbo v dosego koristi potom narodnostne ideje. Od stremljenja po izvojevanju lepše bodočnosti svojega naroda, do stremljenja po uresničenju imperialističnih, egoističnih, šovinističnih itd. namenov, leži lahko en cel svet. Erfurtski program si prizadeva doseči mej drugim ravnopravnost in enakoveljav-nost „vseh narodov vseh pasem" ter s tem omogočiti vsakemu narodu in posamezniku uresničevanje svojih posebnih lastnosti. „Mi smo brezdomovinci!" „Kaj nam mari narodnost", „Domovina je za proletarca tisti kraj, kjer se mu dobro godi.-* Na take in slične psovke, na svetinjo domovinskega pojma smo že navajeni v Trstu in jaz se posebno dobro spominjam nekega lanjskega volilnega shoda v Skednju. Toda odgovor na gornje vprašanje nam podaja socijalnodemokratični državni poslanec Engelbert Pernerstorfer. Le-ta je lanjskega leta pisal v mesečniku „Sozialistische Monatshefte" mej drugim tako-le : ..Narodnost v svoji najvišji obliki je... idealno dobro"... „Da stori tudi proletarce deležne te kulture, to je cilj socijalistov"... „Nočemo delati samo na to, da ljudje dobe človeku dostojna stanovanja, primerno hrano, in obleko itd., ampak tudi na to, da po soudeležbi na tisočletni kulturi postanejo ljudje, zmožni nositi kulturo i n j o v s t v a r-j a t i14... „Vsaka k u 11 u r a je narodna Socijalni demokrat more nasprotovati kolonijalni politiki imperijalistično nadah-njene velevlasti: ideja narodne skupnosti, naroda, mora biti vsakemu sveta. Narod je ne samo političen, marveč tudi etnografičen in še posebej kulturen pojem. Politična prenapetost narodnega življenja dovaja sicer lahko do preganjanja in dušenja Slovakov na Madjar skem in do razlastitve poljske starodavne posesti na Pruskem, ali to vse ne le da ne opravičuje zanikanja velikega s o c i -j a 1 n e g a pomena narodnega razvoja, nego podrejanje tega poslednjega evoluciji na gospodarskem polju. Vsaki narod ima veliko kulturno misijo. Vsaka kultura mora po svojem bivstvu biti narodna. Zanikati narodnost — pomenjalo bi zanikati kulturo. Narod je delavnica kulture in plemenitega ljudskega roda. Gorje narodu, ki ne zna paralelno se svojimi gospodarsko-političnimi močmi razvijati tudi svoje socijalno-kul-turne moči! Ideal socijalizma zamore doseči svoj cilj le potom narodnosti, „domovine'', „buržoazije". To so spoznali vže merodajini krogi „meščanskega" in so-cijalističnega mišljenja. Ako hočemo, da je organizem zdrav, morajo biti zdravi tudi njegovi deli: narodi. (Pernerstorfer). Kdo se ne spominja navdušenega patriotizma Avgusta Bebela, ko je v državnem zboru v Berolinu 1. 190-i dajal slovesno obljubo, da v slučaju vojne s Francijo on prvi pograbi po bojnem kopju, za svojo -milo domovino" ?... Kdo se ne spominja lanjskega mednarodnega kongresa v Stuttgartu in poraza Hervr-ovih brezdomovinskih vtopij ?... Danes slavimo i. majnika tudi mi narodni delavci. Slavimo ta dan kakor znak lepše bodočnosti. V soglasju se stremljenjem in prizadevanjem ostalega delavstva glede zboljšanja splošnega so-cijalno-gospodarskega položaja, dajamo si obljubo, da se od našega naroda ne damo odtrgati nikdar!! Kakor zvesti sinovi svojega naroda hočemo se razvijati v okvirja naroda! V to nas bodri mej drugim tudi poraz, ki ga doživljajo „brezdomovinci", dan za dnevom posebno v zadnjem času. To je veliko zadoščenje. V znamenju tega zadoščenja slave zavedni delavci okolo „Narodne delavske organizacije svoj prvi 1. majnik ! Prvič ! ! In vendar : kaka impozantna vrsta zvestih tovarišev mu že stoji ob boku, sobojevnikov za njegov narodni, kulturni in pred vsem gospodarski blagor ! ! Vedno naraščaje ča ialanga zavednih slovenskih delavcev okolo zaščitnice, ,Narodne delavske organizacije', je najbolji dokaz ne le njene neizogibne potrebe, ampak tudi njenega zvestega izvrševanja prevzete si dolžnosti, Slovenski delavtc, trpin, ki je dotlej taval brez pomoči, je našel svoje zavetišče, kjer ve da sme biti ne le delavec, ampak tu ui Slovenec! Prvi maj bodi torej tudi proslava narodnega delavstva! V veliki familiji delavcev vsega sveta hoče on zavzeti vredno mu mesto : sveit si svoiega človečanskega in zato narodnega dostojanstva, a ob enem zave-veden delavec, ki se hoče vsporedno z drugimi delavci bojevati za svoje pravic?. Kakor Slovenec v veliki družini delavstva proslavlja danes naš narodni delavec današnji prvi majnik ! ! Delavec. Hinina narodnega delavca, Slaroj škerlj. Moči dela. rodu v slavo, bratje, složni v trdno vez, vsi pod delavsko zastavo stopimo, sovragu v jez ! Naša delavska zastava plapola, nas kliče v boj, za naš narod, naša piava, za naš stan in trud in znoj. Moč dla: i in moč pro3vete združena naj vlada svet, nai stepta krivice klete, bojno kopje vražjih čet. Vsi pod geslom : „Delu, Rodu gremo zmago v o j e v a t* stopajmo ! ! Kot zvezd na svodu bode nas ob bratu brat. Prvi maj. Dan ko od pamtiveka proslavlja človeški rod povrat Vesno, porajajočo se naravo, je bil vedno tudi v proslavo življenja in radosti do življenja. Ni čuda torej, da jo postal ta dan tudi slavnost dtla, kajti ravno delo je oni činilelj, ki nam daia veselja do življenj?. In življenja brez dela ni. Ves delavski stan v najširšem 9inislu besede proslavlja torej danes delo: današnji din jo apoteoza dela. Tem bolj proslavlja delo seveda delavski stan v ožjem smislu, ki se teg* dne še učvršča v svojih nadah do boljše bodočnosti in pregleda veliko vrstj sotrpinov. In ta pogled mu dviga silo, eneržijo do dela in boja k zmagi. Tudi slovenski delavec v Trstu se danes piidružaje splošnemu (»lavlju. Danes jo prvi ' njego? majnik! Prvič ga danes proslavlja rred svojimi ljudmi, prvič kakor samozavesten slovenski proletarec in ne več kakor trpljen gost v tuji hiši !! Delavska univerza v Angliji. K starobelim, gotičnim stavbam, v katerih se je angleška mladina posvečala marljivemu vseučiliščnem študiju, (to srtčo so pa uživale samo privilegovane vrste), prišla je re-davno nova, svetla, vesela zgradba, posvečena ciljem novega mišljenskrgi gibanja. V imenu gesla „veda vsem!-4 je navstala institucija, noseča ime „Ruskin College"' (reskin koledž), ki jr prva delavska univerza v strogem />0-menu to besede. Ruskin (Sllegeima svoje se-dišče v starodavnem vseuč liškem mestu angleškem : v 0\t'jrdu. Misel za ustanovitev podobne univerze sta realizovala dva Američana : \Vtooman in Beard. In bila je zopet ameriška državl,anka Grraltioova, ki je podaiila prvi fond za ustanovitev te univerze. Ruskin CMlege je bil ustanovljen pred rt leti za izobrazbo mladih, brihtnih dtlavcev, da se delavci usposobijo za organizacijo strokovnih in delavskdi društe<\ Kakor sk ro vsi podobni zavodi na Angleškem je tudi Ruskin Cullege internat ; to je 6eveda ugodnost zavoda, kajti njegovi gojenci se zaraorejo marljivo posvečati študiji brez bojazni, da bodo prej prisiljeni skrbeti za vsakdanji kruh. Učni načrt, da, ves vzgojevalni sistem ne zavaja delavca, da pozablja svoje delo, da bi bil iztrgan iz vrst delavsk h in uveden v vrate takozvane inteligence ; narobe : delavci se navajajo, da se z gotovo stopinjo naobrazbe prosto. „Ali bo Ujelecki res tudi z Marjanko tako občeval? To bi bilo zanimivo,** je premišljeval. rXe, najbolje je, ne hoditi. Vse to je grdo, nizko in — kar je glavno — brez pomena." A zopet ga je mučilo vprašan je: kako bo vse to ? Tudi ga je takorekoč vezala dana beseda. Šel je in ni bil odločen še v nič; a dospel je do doma Bjeleckega in je vstopil. Hiša, v kateri je stanoval l>jelecki, je bila taka kakor Oleninova hiša. Stala je na koleh, dva aršina od zemlje, in imela dve izbi. V prvi, v katero je vstopil Olenin po strmih stopnicah, so ležale pernice, preproge, odeje in blazine, po kazaški navadi lepo okusno zložene druga k drugi ob sprednji steni. Tu so na stranskih stenah visele tudi bakrene sklede in orožje; pod klopjo so ležale melone in buče. \ drugi izbi je stala velika peč, miza, klopi in staroverske svete podobe. Tukaj se je bil nastanil lijelecki s svojo zložljivo posteljo, s svojimi velikimi kovčki, z majhno stensko preprogo, na kateri je viselo orožje, in s svojimi po mizi razstavljenimi toaletnimi potrebščinami in portreti. Svilnata spalna suknja je bila vržena na klop. Bjelecki sam je ležal brhek in čist, le v spodnji obleki, na postelji in čital Les trois mousquetaires. Bjelecki je skočil na noge. rTu vidite torej, kako sem si uredil. Imenitno, kaj ? Xo lepo, da ste prišli. Pri dekletih je že strašno delo. Ali veste, iz česa se delajo pirogi ? Iz testa s svinjskim mesom in grozdjem. A to ni glavna stvar. Poglejte no, kako to mrgoli !a V resnici sta videla, ko sta pogledala skoz okno, nenavadno vrvenje po hiši. Dekleta so zdaj s to, zdaj z ono stvarjo letale iz veže in zopet nazaj. rAli bo kmalu?" je zaklical Bjelecki. „Takoj. Ali si že lačen, dedek?" In iz hiše se je razlegnil zvonek smeh. I stjenka, okroglo, rdečelično, brhko dekle, je z zavihanimi rokavi pritekla v sobo Bjeleckega po krožnike. „Ah ti! Še krožnike bom ubila,* je zavpila, ko ji je Bjelecki nagajal. „Ti naj bi šel pomagat," je smeje zaklicala Ole-ninu, „Poskrbi za sladkarije dekletom." „Ali je Marjanka prišla?- je vprašal Bjelecki. „Seveda. Prinesla je testa." „Veste," je rekel Bjelecki, „ko bi človek to Cstjenko oblekel, očedil in jo malo gojil, bi posekala vse naše krasotice. Ali ste videli kazakinjo Borštevo? Omožila se je s polkovnikom. Divota ! Kaka dignite ! Odkod le to pride..." „Nisem videl Boršteve, a po mojem mnenju ne more biti nič lepšega od te noše," „Ah, jaz se tako znam prilagoditi vsakemu življenju:" je rekel Bjelecki in veselo vzdihnil. „Grem malo pogledat, kaj je z njimi." Nataknil je spalno suknjo in tekel vun. „Vi pa poskrbite za sladkarije!" je zaklical. (Dalje) Stran II »EDINOST« štv. 121 V Tret:^ dne 1. maja 1908 vračajo v sfere, iz katerih so izšli, da bi tam delovali med svojimi tovariši na kulturnem razvoju. Predava ee na Ruskin College te-le predmete: sr cijologija, teorija razvoja, logika, psihologija, ekonomija, zgodovina industrije, zgodovina socijaliz na, politika, šolsko pravo itd. Tako mnogo časa se posveča stilističnim in govorniškim vežbam. da vsaki dijak, zapustili Ruskin College, zna lahko, naglo gladko in dovršeni obvladovati pisano in govorjeno besedo. Tudi se negujejo tuji jeziki in to predvsem po svobodni volitvi gojencev: angleščina, iVaucoščina iu nemščina. Vsak di ak plačn e za vso obskrbo na leto 52 liber šterlinkov (1 libra-24 kron), kar dela približno 1250 kron: v tem znesku je uraeunjena svota za poučevanje, za učilne primomočke, stanovanje, pranje, tako, da dru g!h izdatkov dijak nima. Saveda delavci pri-hranjajo to svoto samo ob največi Štealjivo-sti. ali takšnih junakov dela študira na angleški delavski univerzi na stotine! Ostali pa študirajo s pomočjo štipendij, ki j;h dajaio -trokovne ali pa delavske organizacije. Tako r;a pr. združenje mehanikov, ki šteje 59.000 členov, ki daja vsakn leto štipendije deseterim najzmožneišim^čhnoir. V prvih letih svojega obstanka je imel Ruskin Cjllege 194 studentov, od katerih je večina prebila v zavodu 1 leto; manjši del 2 leti. Ned^statek prostorov v internatu škoduje obisku. Sele po razširjenju sedanje stavbe bo v internatu 500 staln h mest. Sočasno bo letošnjo jesen otvorjen ženski internat, kajti že sedaj zamorejo na angleški delavski uni verzi študirati tudi ženske« Ruskin Cjllege organ;zu;e, poleg tega šolskega delovanja, na širokem temelju izobraževalne kurze s pomočjo dopisovanja. Na tisoča delavcev se vdeležuje tega kurza, ki vsprejemajo pismeni pouk v raznih strokah vede. izdelavajo pismene naloge po sistematično izbranih tematih. Poučevanje s pomočjo dopisovanja se vrši sicer sistematično, ali je (seveda) rasleljnj na različne načine po želji liopisujočih delavcev. Vsak delavec iz (1 jpiso valnega kurza plačujejo mesečno 1 šilink (1*1" K). Presenetljiva je vatrajnost, s katero delavci tekmuje na svoji samoizobrazbi. Med njimi so resnični junaki d.-la, ki se ob naj-neugodnc š;h okolnostih, življenskih, v prarem materijelnem boju, znajo marljivo in strogo posvečati resnemu študiju. Tako je na primer neki brivec, ki je bil primoran delati 80 ur n i teden (tudi v nedeljo), na svojem delu pred studoral vsa ternata socijologičnega kurza. Rudokop pri deveturnem dnevnem dolu, p-i čemer mu pet v rudnik in domov jemlje šj - uri časa, studira sistematiški vse sodobne družabne pojave. Takšnih vzorov bi bilo možno navesti celo vr^to. Ruskin Cjllege iuia tako izbrane profesorje. ki morejo v resnici akademično preda vati strogo vede. f <*>elji se isogibljejo rsa-IcHiu strankarstcu na svojih predavanjih. Xa Ruskin < 'ollege predavajo vseučiliščni pro-•sorT;. pa tudi možje, ki so si pridobili še bvojo znanstveno delavnostjo simpatije delavstva. Ruskin C jI lega dokazu :e za ča3a svojega obstanka, da je možno povsod delovati kulturno ob nevelikih žrtvah. Posehno dopiso-valni kurzi bi se mogli tudi v nas Slovencih uvesti brez truda, Er. K—vec. Poklonstvo nemških knezov cesarju. Glasom vesti z Dunaja bo imel poset nemških knezcv pri cesarju Josipu, povsem intiven značaj. Čestitanju ne bodo prisostvovali ni nadvojvode ni spremstvo krogov. V ime knezov bo čestital cesar Viljem. Na slavnostni večerji bo 250 povabljencev. Otuorlteu poslanske zbornice. DUNAJ 30. Poslanska zbornica se je danes sešla po veh i nočnih počitnicah. Videti je takoj, da vlada med poslanci precej ner- \ ozitete. Ko je predsednik zašel predsedniško mesto, je izmed skupine radikalnih Nemcev v.a-donel oglušujoč krik in klici: „DjI s Fied ltrjem !" v protest proti pretvezni nameri ministra I\edleija, slavizirati poštno službo na Češkem. N mski radikalec Strauski je stopil • lol do hemickla, da bi vpil svoj ,.pfui !" ministru prav v obraz. V obstrukcijske j namene je S.ranski zaht val, da se vse vloge preči-tajo. — .M d predlogi se nahaja tudi nujni predli g poslancev Snateršič, G r a f e n a u er li e n k o v i č in Fon ozirom na nedavni dogodek na celovškem okrajnem sodišču, kjer sre biii obe stranki zastopani po slovenskih odvetnikih, ali je vendar sodnik zavkazal. da se obravnava mora vršiti v nemškem jeziku. Predlog zahteva. da bodi spoštovana narodna jednakopravnost Slovencev, ki ie zajamčena v ustavi. Med interpelaci.ami se nahaja ena posl. iS p a d a r o in F a i d u t t i, ki zahtevata olajšave za istrske in lurlan^ke vinogradarje glede prodaje vina. Prečitana je bila od nas svoječasno že doslovno navedena interpelacija posl. Man d i č a glede zveze isti akih železnic s bohinjsko eleznico. Posl. Hribar, Ry bal: in M a n d i ć s j interpelirali fl^ede poštne ambulančne službe na progi Trst—Št. Vid na Glini. Adler je je vložil interpelacijo o urniku v tovarnah, ki neprestano delajo. Prečitanje vseh aktov je trajalo do 12. 30, Potem je justični minister Klein odgovoril na dolgo vrsto interpelacij, ravnotako tudi železniški minister Derschatta. Posl. Choc je v interpelaciji vprašal mi-nisterskega predsednika, hoče-li pojasniti, kateri faktorji so omogočili znani obžalovanja vredni dogodek v sikstinski kapeli in kaj namerama stonti, da se v bodoče več kaj tacega ne zgodi. V drugi interpelaciji je posl. Chc>c vprašal pravosodnega ministra, je li resnična vest, da namerava pravosodno ministerstvo nastopiti proti podpredsedniku praškega Bodišča, dvornemu svetniku Rineschu, hočs li minister zavzeti proti slednjemu isto stališče, kakor proti predsedniku Wessely-ju in hoče li opustiti korake napovedane baje nasproti Nemcem. Prihodnja seja v ponedeljek. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 30. Posl. Mani u je ute-meljevaje svoj predlog rekel, da je predsed-ništvo v zadnjem času izrasti proti členom njegove stranke uporabljalo poslovnik pri stransko. (Z vahni prigovor od strani ve čine.) Govornik se ie sosebno pritoževal proti podpredsedniku Rakovszkemu, ki da je nasproti narodnostim ponovno kršil poslovnik ter je njihom govornikom neopravičeno od-tezal besedo. Trgovinski minister se je izjavil proti predlogu. Predlog ie bil nato odklonjen. — Posl. Bozokv (neodvisna levica) je utemeljeval svoj predlog, naj ne odpravijo plače pod predsednikov. Trgovinski minister Košut je izjavil, da sta plači popolnoma opravičeni, čeravno sta se podpredsednika iz avila pripravnima, da bosta svoj > težko nalogo vršila tudi potem, ako bo3ta dobivala častne plače. Predlog Ebzokvjev je bil odklonjen. — Ponedeljek se bo vršila formelna seja, na kateri izroče odseki s»oja poročila. Prihodnja meritorna seja bo v torek. Proti imenovanju Bobrzinske-ga namestnikom v Galiciji. Maloruski poslanci v zbornici na Dunaju so imeli sejo, v kateri se je konstatovalo popolno soglasje in solidarnost med členi kluba. Sklenili so protest proti imenovanju Bobrzin-skega namestnikom v Galiciji, ker je poslednjega smatrati kukor eksekutivnega organa poljskega „Kola". To imenovanje da je provokacija maloruskega naroda. Ozirom na umorstvo namestnika grota Potockega izjavljajo maloruski poslanci, da je obupni čin Sičin-skega smatrati kakor posledico nezuosljivega položaja v Galiciji. Hrvatska. Imenovanje škofov na Hrvatskem. Kakor poročajo z Dunaja, pride baron Rauch čez tri tedne zopet k cesarju na av-dijenco. Na zadnji avdijenci ni bilo govora o imenovanju novih škofov na Hrvatskem. Mi nister za unanje stvari baron Aehrenthal želi, da se to vprašanje reši še le. ko na Hrvat-nastopijo zopet normalne razmere. Štrajk vseučiliščnikov. Snočnje vesti javljajo, da je že 400 vse-učiliščnikov zahtevalo svoja spričevala — in ni dvoma, da se jim pridružijo tudi drugi. Dijaki se razdele na vseučilišči v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Ob njihovem odhcdu pride gotovo do velikih manifestacij. Dijaki zajedajo vseučilišče in pazijo, da se ne vrše prtdivanja in promocije. Trije dijaki, ki so imeli biti te dni promovirani, so se odrekli temu činu spontano. Jednega pa, ki se ni hotel odreči, so dijaki pognali z vseučilišča. Umirovljenje profesorja Šurmina. Ta odijozni čin, kakoršnjega so zmožni le mogotci, ki cinično prezirajo vse zakone etike in moralo, je napravil na vso hrvatsko javnost najgloblji utis. Iz vseh krajev hrvatske domovine, ja tudi iz inozemstva prihajajo prof. Šurminu izjave simpatij. Tudi med akademičuo mladino so vspričo tega nezaslišanega dogodka kar na mah izginile vse strankarske razlike. Po skupnem zborovanju na vseufiliščneni trgu dne 29. t. m. so se diiaki — brez razlike političnih nazorov — pod tli pred stanovanje prof. Surmina, kjer so mu prirejali viharne ovacije. Temu protestu akademične mladine se pridruži tudi akademični senat. Zagrebški listi javljajo, da predloži senat monarhu in vsem vseučiliščem monarhije motivirano spomenico. v lcateri ho protestiral proti preganjanju profesorja Šurmina. Hkratu prihaja i z Zagreba tuai vest, da je reetor magnificus dr. Mdivoj Maurović podal svojo demisijo v znak protesta proti kršenju vsake svobode in ugleda vseučilišča. Vsa odijoznost Rauchovega postopanja nam drastično označujeta ti-le dojstri : da Rauch ne more navesti niti enega konkretnega dejstva, ki bi metalo ni najmanje sence na službovanje prof. Surmina in ki bi le od daleč opravičevalo tak skrajni korak, in da je v penzijo pognani profesor ša le v 41. letu svoje dcb°, torej v najlepši možki dobi, ko se ima njegovo znanstveno delovanje Se le povspenjati k svojemu višku. Ja^no je torej, da se umirovljenje profesorja Šurmina kaže kaker čin nizke brutalne maščevalnosti, kakor jo je možno najti lo v ljudeh, v katerih divjajo najgrši instinkti, v ljudeh, ki so brez vsake inteligence srca in — uma. Naglašamo tudi uma! Kajti, naj je duša Raucbova še tako razbeljena od sovraštva, vendar ne bi bil tega storil, ako bi imel le mrvico hladne razsodnosti v glavi. Ker bi bil vedel, da izzove to indignacijo v vsem ci viliziranem svetu, ki moralno ubije le njega, ki na tak način preganja. Domnevamo si torej, da Rauch ni Ie zbesnelež, ampak tudi — zelo omejenega uma. Ogrska. Štrajk poljskih deiavcev na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo, da nameravajo socijalni demokratje za časa žetve vprizoriti štrajk poljskih delavcev, ako ne pride do žetve načrt volilne reforme pred zbornico. Drobne politične vesti. Volilna reforma za tirolski deželni zbor. Komisija, ki jo je izvolil tirolski dežeini zbor, da sestavi načzt za volilno reformo, je sestavljena iz 9 nemških in 4 italijanskih deželnih poslancev. Odredbe dunajskega pošt. r a v n a te-I j stva v jezikovnemvprašauju. Du-naisko poštno ravnateljstvo je odredilo, da mora uradnik ob vsakih okolščinah ne glede na jezik prevzemati pošto in jo odpravljati dalje. Tako javljajo tudi češki listi, da je jezikovni konflikt na pošti definitivno rešen z odredb} praškega ooštnega ravnatejstva, da morajo uradniki poštne ambjlance prevzemati tudi češki izpisane izkaze. Češki deželni zbor. Češki deželni odbor je sklenil zahtevati od vlade, da skliče čim prej deželni zbor. V to so privolili tudi nemški členi deželnega odbora. Rusija in Vatikan. Diplomi*tični odnošaji med Rusijo in Vatikanom so se glasom vesti iz Rima radi razpusta vilnaškega kapitelja poslabšali in bati se je, da se ti odnošaji popolnoma prekinejo. Izgon tujih podanikov iz Nem-č i j e. Policija v Hamburgu je pred par dnevi izgnala 19 avstrijskih in 3 rusk-3 podanike, pod pretvezo: da so to nadležni inozemci. Oblastnije v Šlesviku so izgnale 32 ruskih in poljskih delavcev, ki ao delali na železnici ter so ob enem prepovedale najemati gališke de-iavce. ,Narodna delavska organizacija' priredi v proslavo 1. majnika T. o. uri v vseh prostorih ,,Narod, doma" pri sv. Ivanu veliko ljudsko veselico s petjem, ^odt>3, plesom in prosto zabavo. Pevske točke proizvaja iz j »osebne prijaznosti popolen zbor slov. italnice" pri sv. Jakobu. — Koncertne go^benc komade in sviranje pri plesu preskrbi si. sv. Ivanska godba na pihala. Vstopnina k veselici prosta ; k plesu za gg. f>0 stot., za dame 40 stot. Slovenski delavci! Praznujte ta delavski praznik vsi ! To naj bo nas dan, nas praznik ! ODBOR. Dnevne vesti. Kadi delavskega praznika ne izide jutri 2. maja nas list. Prihodnja .številka ,,Edinosti 4 izide v nedel jo dne ;>. t. m. ob navadni uri. Trgovinska zbornica in tržaška vo lilna reforma. Včeraj opolu Ine e bila trgovinska zbornica sklicana na izredno plenarno se o. da se izreče nekaterih predlogih borzne deputacije ozirom na načrt tržaške volilne reforme. Borzna deputacija je predložila dva predloga—spomenici : prvi gre za tem, d t fci brez ozira na vhočino davka vse protokoli-rane tvrdke, ki nimajo že volilne pravice v I. razredu, volile vse v II. razredu, ravno tako vsi patentirani senzali, sodni izvedenci in avtorizirani privatni tehnik'. (Po vladnem predlogu bi bili omenjeni činitelji uvrščeni po vi-sičini plačanega obrtnega davka v eni ali drugi volilni razred, kakor vsi drugi vpra-vičenci). Drugi predlog stremi za tem, da bi trgovinska zbornica ozirom na deželnozbor?ki značaj tržaškega mestnega sveta iz;olila iz svoje sredine gotovo število svetovalcev. Predlog kon-kretira to zahtevo in zahteva pet mandatov za trgovinsko zbornico. V včerajšnji seji je tajnik dr. Enankel poročal o omenjenih predlogih, ki sta bila po živahni debati enoglasno sprejeta. Eksekutivi se je naložilo, naj sestavi tozadevno spome- nico na deželni odbor, trgovinskegi ministra in namestništvo. Slovanski jezik. Iz rok narodnega delavca smo prejeli : Približno 20 let že zasledujem evolucijo v razvoju slovanskih plemen, oziroma v razmerju mzd temi plemeni. Z zadoščenjem sem pozdravljal vsaki pojav, ki je kazal za utrjenje vseslovanske misli. S tem večim zadovoljstvom sem čital v „Edi nosti" te dni par dopisov, ki se pečajo s tem vprašanjem. Drugorodci imajo tudi razna narečja, a oficijelni jezik jim je le eden — česar mi do danes nimamo in sam Bog vedi. kedaj bomo imeli. Vsaj inteligenca bi morala začeti resno gojiti oni jezik, ki edini m >re postati vseslovanaki, in ta je ruski jezi c. Pretirani lokalni patrijotje, ki bi hoteli, d • ta ali oni slovanski jezik zavlada širom Slo-vanstva, naj pomisiijo, da ni možno zahtevati od stomilijonega ru;kega naroda, da bi se odrekel svojemu in vsprejel kako drujjo narečje. Kar bi mogli opravičeno zahtevati od Rusov je, da očistijo svoj jezik raznih tujih besed ter jih nadomestijo z označenji, ki so v rabi med raznimi slovanskimi pleaieni. Ko bo naša in vsa slovanska inteligenca govorila in pisala po ruski, bo tudi širokim slojem v dolžnost, da se oprimejo tega svetovnega slovanskega jezika. To se nj da doseči naglo, a doseči se da, ako ima sedanja slovanska inteligenca smisla za b)dočnost Slovanov. S tom ni rečeno, da naj bi Cehi, Poljaki, Srbo-Hrvati. Bolgari, Slovenci in S o-vaki — izginili ! Ne ! Ti odlomki Slovanstva bodo živeli še nadalje, kakor žire, recimo v Italiji, še danes vsa narečja, v katerih se tu in tam tudi še sedaj tiskajo listi in knjige, a jezik, ki ga g>vore vsi italijanski narodiči. je italijanski. Ako vprašamo kakega laškega podanika, kak jezik da govori, dobivamo v odgovor italijanski! Tujci nas tudi označajo za Slovane, kar pa mi sami odklanjamo ker nam je ljubši biti: Slovenci. Hrvatje Srbi i. t. d., nego pa Slovani ! Očiščeni ruski jezik naj bi se imenoval slovanski jezik in mi vsi imenujmo se : Slovane ! Ako bi se to posrečilo, bodo naši pisatelji in pesniki vsaj gmotno lahko izhajali. Književnost slovanska postane na ta način svetovna, a naši sovražniki ne bodo več vpili in nam predbacivah, da nimamo lastne literature ! Časi, v katerih živimo, so re3ni in zahtevajo velikih ljudi. Bodimo torej veliki in ne pritlikavci — kakor smo bili do sedaj. Ravnopravnost pri goriškem deželnem odboril. V predvčerajšnjem .Osservat. triestino' čitamo oficijelni oglas, s katerim deželni obor goriški razpisuje natečaj zi mesto kontrolnega agenta za iztirjevanje deželne pristojbine na pivo za sodne okraje T o 1 m in Cerkno in Kanal s sedežem v Sv. Luci; i. Ta razpis natečaja je uvr^*en v uradnem listu le v laškem jeziku. Kvo torej Vara slavne enakopravnosli na goriškem deželnem odboru, kjtr — kakoi pravijo — sodita tudi dva slovenska nika. Deželna služba t>c razpisuje le v jeziku, kakor da bi bila namenjena lijanu. A škandal vseh škandalov je, tu razpisuje služba koje delokrog ključno slovenski okraji, naj torej kompetira za dotirno mesto ? kak Furlan, ki še slovenščine ne zna , je natečaj ne zahteva. Težko je pri vsem tem najti primernih besed, di se ožigosa one krogi, ki so do pustili, a si upi deželni odbor po svojem glavarju omalovaževati slovensk > prebivalstvo s takim cinizmom. Uvedenje poletnega voznega reda 1908 na državnih že eznicah. Puletui vozni red c. k-, arstrijikili državnih železnic — veljaven od 1. maja 19'H prinaša nasproti sedaj veljava-tnu sledeče premembe : proga Jesenice —T r s t, c. kr. drž. želežnice. Vozna doba brzovlakov se je hove pospešitve znatno skrajšala vlak štev. 1 35 m nut prej k tkor 11. uri 20 min dop.), vlak št. 7 že zvečer v Trst c. kr. drž. ž. Vlak štev. tž odbija 35 minut (ob "». uri pop.), vlak štev. 8 20 minut (ob 7. uri 45 min. dop.), kasneje iz T/nta c. kr. dr/, železn. Viak odbor laškem le Itada se so i z-. Kd -Mord t vs aj vsled nji-in dosp^ sedaj (ob ob 8. uri ob drž 5. uri ir.1 štev. 45 17 seje zapoznilo in dobpeva minut zjutraj v Trst c. kr. dr/. ze' Vlak žel* i štev. e ob progi rica—Jesenice 10 minut preje vc ° Vlak štev. 2U odhaja iz Tr3t.t c. 18 bi odhajal iz Trsta c. kr. uri min. pop., bo imel Gorici d-, žel. 84 minut odmora in bo na ozil. k-. drž. žel. 30 min it kasneje (ob 11. uri po noči) ia jo tak) povspešen, da bo z Jesen e kakor prej odhajal. Vlak štev. 43 bo 15 m'nut prej vozil, tako da bo svojemu namenu kakor šolarski vlak b'»lj odgovarjal. Proga U er pel je—Kozina—Trst c. kr. drž. žel. Viak štev. 212 se je moralo radi kasnejšega prihoda vlaka št. 17 v Trst c. kr. drž. žel. v svrho ohranitve zveze 25 min. kasneje uvrstiti < odhod iz Trsta c. kr. d. ž. ob 5. uri 55 min. zjutraj). Vlak št. 217 bo radi zveze na vlak št. 310 v Herpelje—Kozina 21 minut preje vozi V Trstu, 1. maja 1908 »EDINOST« g i Stran IU (Prihod v Trt t c. kr. d. ž. ob 7. uri zvečer), v tem ko se je vlak 6t. 220^radi/na prave1 nove zveze med postajami alpskih železnic in Pulo v zvezi na brzovlak št. 7 30 minut za p. znilo. P r o g a D i v a č a— Pula. Brzovlak 301 je moral biti radi naprave nove zveze ;na vlak št. 7 proge Jesenice— Trst 25 minut kasneje uvrščen (prihod v Trst ob 11. uri 39 min. po noči). Pri brzovlaku št. 302 opu6ti se za sedaj sprejem potnikov v Podgorju. ▼lak št. 313 se je radi zveze na vlak štev. 17 proge Jesenice—Trst 17. min. za-poznilo. (Prihod v Pulo ob 10. uri 5 minut dopol.). Vlaka štev. 316 in 317 .se je povspešilo in vlak št. 318, ki posreduje novo jutranjo zvezo med Pu!o in Rovinjem, bo na novo vozil (odhod iz Pule ob 8. uri 10 minut zjulrai prihod v Rovinj ob 10. uri 15 minut dopol.). Proga T r%b i ž—L j u b 1 j a n a. Viak št. 1715 bo 42 minut preje vozil vsled česar se v Jesenicah doseže zveza na vlak št. 15 bohinjske proge. Vlak 1722 je v dosego ugodnejše zveze v Jesenicah na vlak štev. 1 proge Jesenice— Trst c. kr. drž. ž. 52 min. zapoznjen (odhod iz Ljubljane i. ž. ob 5. uri 50 min. zjutraj) iu bo vozil na progi Ljubljana j. žel.—Je Benice v juliju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija vsak dan, na progi Jesenice—Trbiž le ob nedeljah in praznikih. Vlak št 1724 se je v dosego nove zveze na južno-železniški vlak št. 78, prihajajoči z Reke na vlaka št. 1824/8 21 minut kasneje uvrttil (odhod iz Ljubljane j. ž. ob 9. uri 26 min. dop.). Proga Trži č—Č e r v i n j a n. Vlak št. 703 bo 54 minut pozneje vozil (odhod iz Trsta ob 6. uri 20 minut zvečer, odhod iz Tržiča ob 7. uri 16 min. zvečer, prihod v Benetke ob 10. uri 35 minut ponoči). Vlak št. 714 se jo za 43 minut zaptz nilo in bo dosezal zvezo na nov, iz Benetk prihajajoči ita ijanski vlak, vsled česar je napravljena nova zveza med Benetkami in Trstom (odhod iz Benetk ob 9. uii 35 min.. odhod iz Červinjana ob 12. uri 43 minut, prihod v Trst ob 2. uri 16 min. F°P')» Na lokalni železnici Goric a— Ajdovščina bo vozil, kakor v prošl m poletju ob redel ah in praznikih vlak št. 858. Jedilni vozovi bodo počenši s 1. majem vozili pri brzovlakih št. 1, 2, 7 in 8 na cjti -leaeniee Trst proge Trst c. kr. drž. žel.— Št. Vid ob Gli'ji. „Balkan' prenehal izhajati. Včerajšnji ,Balkan* naznanja, da preneha izhajati z včeraišnjim dnem. V dotični notici pravi .Balkan', da odziv, ki so ga našli, ni odgovarjal prevelikim žrtvam, koje je zahtevalo izdajanje dnevnika ; ako se pa odstranijo zapreke, ki so danes na potu nadabnemu njegovemu i/bajanju, začne zopet izbijati v preurejeni obliki. Mi obžalujemo, da je naš vrli sobojevoik prerehal izhajati, in upamo, da premagavši vse z preko bede nam skoro zopet stal ob boku za izvojevanje naših pravic. V nedeljo dne 3. maja se vrši v Bazovici v prostorih g. Urbančiča velika veselica s petjem, gudbo, igro in plesom. Čisti dobiček jo namenjem ljudski knjižnici v Bazovici. Ker se vabila ne bodo razpošiljala, je vsak rodoljub tem potom vabljen in dobro došel. Ko je akad. fer. dr. ,Balkan' priredilo veselico v Barkovljah tudi v prid ljudskim knjižnicam, tedaj se je si. tržaško občin-tvo odzvalo temu poziru v častnem številu. Zato upamo, da okoličani ue bodo zaostali ?a vrlimi meščani, a poslednji da bodo še vedro dajali dober izgled, ako se gre za to. da se podpira koristno določanje mladine na polju narodnega napredka iu kulture. Na svidenje v Bazovici —* Akademično ferijalno društvo „Balkan". „Klub dramatičnih diietantov" na Prošeku vprizori v neueljo ljudsko igro „Na aodnji dan" z gostovanjem g. Lesič a. Stenski zemljevid Primorskega, priredil prof. Fr. Orožen. Izdala za!ožna knjigarna Ed. Holzel na Duna;u. Ceoa na platnu razpet v mapi, K 42, na platnu na palicah K 44. Za romanje Slovencev v Lurd ne jo oglasilo 600 oseb, ki se odpeljejo v Lurd dne 11. mnja 3 posebnim vlakom. Tržaška mala kronika. Kavarnarji v preiskavi radi ha-, zardne igre. Stojimo v zoamenju zasledo-: vauja vs>.h kvartopircev in lokalov, kjer so hazardisti kvartali. Tako je policija uvedla preiskavo tudi proti g. Vaclavu B^rsch, ki ima reitavracijo v ul. Valdirivo št. 27 ; proti lastnik" '-avarte „Vienna" in Aagelu Palma, lastniku kavarne ^D;anau. Tatvina na ladiji. Aretiran jc bil vč<~-iraj težak Rihard Medeot, btar 26 iet v ulici Remota št. 5, ker je vkradel v neki barki, priveza?.: ob pomelu Sartorio, 40 metrov vrvi n eno jadro. Italija V luknji. Italija B.nussi, stara 31 let, je bila aretirana, ker je vkraila Ani Carpenetti razna oblačila in druge vrednosti za skupno vrednost 20 K. ■meinloa. „Danes ponoči mije padlo ogledalo s stene in se je razbilo, to pomeni nesrećo," je rekla^gospodinj a zjutraj svojemu najemniku. — „Da, da ravnokar "sem Vam mislil pevedati," da Vam ta mesec ne bom mogel plačati najemnine-1" Koledar In [vreme. — Danes : Filip in Jakob apost. — Jutri : Atanasij škof. — Temperatura včeraj t ob 2. uri popoludne Hi0 Cels. — Vreme včeraj : deloma jasno. Vremenska napoved za Primarsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura milo spremenljiva. Vreme boljše, a nestanovitno. Nase gledališče. V nedeljo se zaključi prva sezona slovenskega gledališča v Trstu. Ta v umetniškem in sploh kulturnem razvoju tržaških Slovencev historična sezona je uspela nad vse pričakovanje in cdpira radosteo perspektivo v bedočnost. Z^to bo imela nedeljska zaključna predstava rekak slavnostni zračaj in peme-njala bo ob enem časten večer celokupnega ansambla, ki ima eno prvih zaslug na uspehu tržaskfga slovenskega gledslišča. Naše občinstvo, ki je skozi vso sezono izkazovalo toliko simpatij svojemu važnemu kulturnemu zavodu in ga tako čvrito podpiralo, prihiti gotovo v največjem številu na zaključno predstavo, da dokumentira svoje priznanje temu, kar se je doseglo v ravnokar minoli sezoni, a ob enem vspodbudi vse čini telje našega g'edališča za nadaljnje vneto in še uspešnejše delo. Ker pa je minula sezona stala pretežno v znamenju ljudske igr<* in ker je bila širja slovenska publika t. i. ljudstvo glavna opora našega gledališča, se ozirom na to sezona za-kluči z ljudsko igro, in to s blovansko ljudsko igro : Požigalčeva hči, češki spisal Jos K. Tyl. Da bodi omogočen obisk tudi publiki iz predmestij in okoiioej začne nedeljska predstava že ob 7. uri, teko da se bode za po vratek vsek lahko poslužil železnice in tramvaja, ki.teri ima od 1. mpja naprej podaljšani urnik. Društvene vesti. T/mburaški odsek ..Kola" vabi vse gg. tamburaše in tamburašice, da se snidejo danes točno ob 2 uri popoludne v prostorih „Trž. podpornega in bralnega društva-* ul. Stadion št. 19. I. nadst. Naj nihče ne manjka ! Pevsko druStvo „Zarja" v Rojanu! priredi kakor že javljeno, v nedeljo 10. maja) veselico s pet;em, šaljivimi prizori, ig™ in i plesom v dvorani „Kor.sumnega društva" v i Rjanu. Vsporcd bo jako vabljiv m žaba'en, na kar že danes opozarjamo »iavno občinstvo. Na tej veselici bo sodeloval iz posebne prijaznosti g. Jaka Stoka. Narodni pipčarski klub rri Sv. Jtk bu misli tekom letošnjega poletja prirediti svojim udtrn več zabavnih izletov, bodi skupno z drugimi društvi, bodi tudi sam. Ne moie ptc nikakor pozabiti onih predpustnih plesov, kij so ga moralno kakor grnetno precei podprli j in ki so dali tudi nekaj dobička za Cir;l-j Motodije\o družbo. Tudi v bodočem poltt:uj si upa pridobiti nekaj dtbrih prijateljev in znancev, ki bodo naSo „pipčarijo* tudi v. f^' ■1 »m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrs*e po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenso Bellini štv. 13 ter vogal ulice av. Katarina. ::::: V pekarni in &Iadči6arni VINKO SKERK, Trst via ficqaedotto 15 I in V podružnici via Miramar 9 ee dobi vedno svež kruh, najfinejše moke, čokolado j fina dezertna v na v buteljkah, raznovrstne hlškote, tudi za čaj. Sprejme ee naročila za torto, In f krokante. — SPECtJALITETA: PUSTNI KROFI. : ma \ovi salon - tr originalnih modelov Klonio? za psiie. psuofls iu oMe. Pranje in okrašenje klobukov, kakor tudi preskrba modiatinjam. de Gregoržo Trst — Goidonijev Trg št. 10,1!, nadstr. 4 •V.46.-' S. 1 riBll ill- :D iEOZ^SPJ f!Ef SPIHI0 11» iiKPTJt Y in r22noc«a»a na d»3b©lo in drobno TRST. - JAKOB PERHAUC — TRST Via de!l'Acque Stv. 6. (laSpMl K8IT6 Ceifiai«) ".♦'L- isboi ntneoskega Sampan ca, penečih dezertnik • Hiiji.n?bih in avHtro-og rekih vin. Bordeauz, 6o> ktrcer. reiiSkib vin, Aioaelja in Chianti. — ttuoi, ♦ * i jak, razna fgtrja ter posebni pristni tropiuovec. liJivovec ir. brinjevec — Izdelki 1. vrete, doSli i« dotičnih krajev. Vsaka naroĆba ue takoj izvrši. Raz I (,§i)ja se po povzetju. — Ceniki a zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. U Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nlcolć itev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema o l IS. /. Priliko! to 7 BBiaj a buc li zg o IutI iBBia p b lek late rola^&in cl M. F A RCH "Trst' • ul. Giacisito Gallina Št. 8 (Prej v ul. delle Le^na) prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač Majfineje blago. TT^TZ * Pozor no :: naslov L- Cene čad c vito nizke ! Obrtno in konsumno društvo Sy. Ivan pri Trstu registrovana zadruga z omejenim poroštvom Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 10. maja ob 2. in pol pop. v lastni dvorani. sožidno sin elegantno * po zmernih cenah teši afaele Italia Tft8T — Via Malcanton 7 vwv\\\\ Parobrodna družba SPORED; 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajuika. 3. Poročilo blagaiaika. 4. Poročilo pregiedovalcev računov. 5 Sprememba pravil. 6. Volitev odbora in nadzorstva. 7. Kazni predlogi in nasveti. Sever no-nemski Lloyd - Bremen : (NOHDDEUTSCHER LiliOVD — BREMEN) Odbor. V slučaju da ni občni zbor sklepčen ob določeni uri, se bo glasom § 36. pravil 1 uro pozneje vrSil drugi občni zbor brez ozira na Število navzočih članov. Najlepše slike " je dobiti v elektrofotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu via delle Poste itev. IO Fotografiranje ee vrši izključno pri čarobni električni razsvetljavi. Oglejte si krasre umetniške iz-lelke v vhodu, ki so neprekosljive v efektu. TZ3? Redne parobrodoe črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Oalveston, Bueno® Alraa kakor tudi po pristaniščih Južne Azije, _ Avstralije itd. itn.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vi jakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov zp prevažanje blaga ; 2 velika pamika za vei-banje; 37 velikih parnikov za vožnje jpo evropskih morjih; JI velikih najmodernijih paruiitov v delu; 156 manjših parobrodoT. Vse^a skupaj 393 parnikov, od katerih i »k brzih, opremljeni z modernim komfortor*, —— BRZI PAHNIKI -ki r>replove,io ocean v 5-6 dneb nizke, hrana dobra. 470 ag encij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik u Trstu Piazza Giusepplna I. ua luivijuat'jc iu pvj mimi« v F. STUMPE TELEFON itev. 20-68. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu TPl^nriKIfl rnniKIfl prirejena v Trstu Rafaela 6o9ina, lekarna M^lla Ji aaonna della Salate" pri ie 1 C^llnn bUUinn Od lekarnarjev: sv. ]j obn in Josipa Sodina, lekarna Jgu1 fanieto 4 Steklenica stane K 1-40. Iz Trata se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt, povzetju ali proti anticipatni pošiljat vi zneska 7 K franko poći, in zavoja Stran IV »EDINOST« St. 121. V Trstu, dne 1. maja 1908 naprej podpirali in posetovali naše skupne sestanke in izlete v bližnjo in daljno okolico. Vse pipčarje" in „pipčarke" pa, ki so bili jih roditeljih te j« zaljubil ▼ detetletro hčerko neke rodbine, ki j er stanovala v isti hiS«. Deklica pa ni hotela o ljubezni ničesar vedeti. Radi tega je dečko vzel revolver svojega očeta ter si zapodil v prsi 4 krogle. Smrtno ranjenega so prinesli ▼ bolnišnico. JoRedaj zvesti pipčar^kemu klubu in ki so ga vedno podp:"rali z nasveti in dejanjem, vljudno vabimo, da se gotovo udtleže sestanka ▼ torek zvečer, dne 5. maja t. 1. ob 8. uri zve-, --- čer v prostorih g. Babič-a pri Sv. Jakobu. QRZO\JAVNE VESTI. Vojvoda Kumberlandski v Ogleji. GORICA 30. Vojvoda Ernest Kumber-lanski in soproga vojvodinja Tira Ha se danes s priocesinjo Olgo podala v Oglej, f Bivši poslanec Turk. PRAGA 30 Bivši državni poslanec Scho-jeve stranke;Tii-k je umrl. Skupni ministerski'svet. DUNAJ 30 Danes so Ee avstrijski in ogrski miDistri sestali na skupro sejo da se posvetujejo o sklicanju delegacij in o zviSanju častniških plač. I , Govori se, du bodo'delegacije sklicane »še le na jesen. Vojvoda d' Avarna ostane na Dunaju. DUNAJ 30. „Polit. Corresp." pravi z ozirom na neko vest, ki Ee je te doi Sirila o premeščenju italijanskega poslarika vojvode d' Avarna na Dunaju, da ni v merodavnih krogih o kakem premeščenju ničesar znano. Velik meščanski shod. 1 ZAGREB 30 V nedeljo predpoludne Ee bo v Fieljani vršil velik protestni meščanski shod z dnevnim redom : Politična preganjanja v Hrvatski. Cesar Viljem v Puli. KRF 30. (Ag. Havas) Cesar Viljem odpotuje v Pulo prihodnio nedeljo. Na potu se , ostavi na otokih S*. Maure in v Kafaloniji. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 30. Danes izride ukaz, s katerim se odrejuje razpust sobranja in razpis i novih volitev za 7. junija. General Tiirr obolel. BUDIMPEŠTA 30. Nevarno je obolel general Tiirr. i Kotel se razpočil. LONDON 30 Na vojni ladiji „Victoria" se je razpočil kotel. Ranjeno je bilo pet ncož, dva sta že umrla. Proti katolikom na Kitajskem. ŠANGAJ 30 V okraju Fmšang pokrajine Anhai so ob mrji Humana izbruhnili nemiri, , naperjeni proti katolikom. Nalivi na Angleškem. LONDON 30 Po vsej deželi so bili hudi nalivi, na več krajih so velike poplave. Kralj Edvard ne pojde v Petrograd. PETROGRAD 30 „Petr. brzojavna agentura* javlja, da ni v Petrogradu ničesar znano o prihodnjem obisku angleškega kralja, kakor so to poročali inozemski časopisi. Ustaja v francoski Indiji. PARIZ 30. rTemps" je prejel iz Be-tamburga vest, da je tamkaj izbruhnila ustaja. Predsednik je zastonj zahteval pomoč vojske. Oblastnije in Evropejci te pripravljajo na odpor. Miuisterstvo za kolonije nima do ■edaj o tem če nikake vesti. Betambang ie bil odstopil Siam francoski Kambodži s pokrajino istega imena. ' Japonski šolski križar zadel na podvodno mino. TOKIO 30 Šolski križar Matsužima je danes pri Ribiških otokib (Pescadores) naletel ra podvodno mioo in se pcgn znil. Od moštva Be je rešilo 30 mož. Sodi se, da je utonilo 200 oseb, med ujimi tudi poveljnik. (Ribiški otoki (kitajski Pong-hu) se na hajajo med Kitajsko in japonsk-m otokom — Formosa). Nar. delav. organizacija Odborniki in zaupniki strokovnih skupin so vabljeni, da pridejo danes pred shodom, to je, ob 9. uri uri v društvene prostore na kratko posvetovanie. Književnost in umetnost ANTE BEG: „Slovensko- nemška meja na Koroškem. To knjigo je izdala narodna založba v Liubljani. Cena 1 krono 40 st., po pošti 10 stot. več. Več o tem de'u izpregovorin:o v kratkem. Darovi. Za ljudske knjižnice so darovali društvu ,Balkan' g. dr. Rybar 10 K, g. Gregorčič 3 K, gospica N. N. 4 K, N. N. 80 st. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu sta darovala E. Č. in I. V. 4 K v počeščenje spomina vrlega moža pok. Ivana B i č k a, ki je navzlic svojim pičlim dohodkom volil naši šolski družbi lepo svoto. Za prvo Trubarjevo razglednico je na korist iste podružnice prepisčal F. Pl. 50 vin. Vesti iz Istre. Železnica Lupoglava Opatija. Minister za železnice je dal podjetniku Jakobu L. M u n z u dovoljenje za preliminarna dela za parno oziroma električno železnic« od postaje Lupoglave preko enega sedlov Učke, potem dalje do Preluke ah Medveje. S to železnico bo možno v par urah priti iz Trita na Reko. Občinske volitve v Piranu. — V sredo je volil drugi razred. Krščansko socijalna stranka ni postavila lastnih kandidatov. Oi 418 volilcev sta pr šla na volišče 202 volilca, ki so enoglasno izvolili kandidate italijanske liberalne stranke. Vesti iz Štajerske. Nemški šoli v Slov. Bistrici naklonil je nemški „Schulverein44 3000 K za opravo in učila. Mlad tat. Zaprli so 15 letnega fanta Karola O^rinca iz Jesence pri Račab, ker je na sumu, da je posestniku Hojniku v Ješenci \ kradel iz nekega kovčega 3090 kron denarja. Razne vesti. Stoti semester zaprične z letošnjim letnim seuKstrom pr< fesor na bogos'ovni fakulteti inomost>kega vseučilišča, ghnov.ti uče-n:ak, jezuvit dr. Hugo Hurter. Gospa Toielli. Milanski ,11 Tempo' poroča iz Florence : Gospa Toselli je zapustila svojega soproga ter je s pisateljem Hencour-jein odpotovala v inozemstvo. 7000 žab za uničevanje malic. Vas Finkenkrug na P.uikem }e imela doslej toliko mušic, da je bil vsak razvoj te vasi skoraj povsem nemr-gr č. Občinski s^et si je izmislil originelno sredstvo. Naročil je 7000 žab, ki jih položi v tamošnje vode. Gimnazije v Avstriji. Nemci imajo v Avstii i 123 gimnaziji (10 mil. prebivalcev), Cehi 52 (fi mil ), Poljaki 53 (4 mil.). Malo-rusi H (3 in pol mil.) Hrvati 5, Slovenci nobene. Dičim je na nemških gimnazijah skoraj tretjina živciovskih dijakov in obiskuje gimnazije tudi mnngo slovanskih učencev, so slovanske gimnazije izključno slovanski zavodi. — Osem potopljenih bojnih ladij. španskih in nizozemskih, ki jih je leta 1676. Iraccosko bredovje potopilo v palermskem zalivu na S:ciliji, bodo dvignili iz morske globine. Na ladjah je 300 topov in 8 ladjskih blagajn. Podjedniki so debili od itali anske ^lade dovoijenje za to dvignenje in bodo --vkljub ogromnim stroškom še vedno imeli 4 milijene frankov dobička. Na dunajski politehniki je bilo v zimskem semestru 1907/08 2731 rednih in 170 izrednih slušateljev. Vseh dijakov na 7 avstrijskih politehnikah je bilo v ininolem semestru 9736. Na viši poljedeliki šoli na Dunaju je bilo pa upisanih 747 slušateljev. V zimskem semestru 1306/07 jih ie bilo samo 664. Parnik za 50G0 potnikov. Na amtriški reki Hudsou bo v kratkem v prometu parnik pod imenom ..Robert Fultoo*, na katerem bo prostora za 5000 potnikov. Parnik je zgradjen na več nadstropij ; dolg je 120 metrov, širok 13 metrov, visok pa 24*6 metrov, in ima dva stroja. Parnik pre-pluje 32 km na uro. O panamskem kanalu. Vojni mini-nister Združenih drŽav Tafc je odpotoval v Panamo. To potovanje je kukor prVočajo iz Londona, v zvezi z žalostnimi razmerami pri panamskem kanalu. Bati se je nove panam ske katastrof kajti porabilo se je že 450 milijonov, dovoljenih za gradnjo kanala, do-čim je dovršeno komaj deseti del kanala. Moderni otroci. V Budimpešti se je te dni pripetil slučaj, ki je tudi o ve! ki h mestih redek. Geza Aboneg, ki je bival pri sto- • • Restavracija JTinding (ALL' ORSO BIANCO) ulica Cologna štev. II. Jedino danes 1. maja PJESNI VENĆEIf, h kateremu svira velik orkester. Št. 4720. 19D8. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za mesto „opravnika za pobiranje deželne davščine na pivo", v sodnih okrajih tolminskem, cerkljanskem in kanalskem s sedežem pri S?. Luciji. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da posedujejo vse kvalifikacije potrebne za izvrševanje opravil, določenih za oprainika. Pravilno opremljene prošnje se imajo prfdk ž ti deželnemu odboru do 10. maja 1.1. Nadrobna pojasnila glede službe in službenih prejemkov kakor tudi giedč vseh drugih podrobnosti se nodajujo pri uradih deželnega odbora. Deželni odbor V Gorici, dne 25. aprila 1908. Deželni glavar: ;_P«jt. TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. JLevi Minzi Erst — ulica della Sesa št. 46. Trajna zaloga pohištva: ulica della SanitA što v. i4. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). Zaloge: Pfazza Hosarlo štev. t. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo r, j K TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. K S Ne boji sc konkurence. m\ Poskusite ukusne potice in O O O O izvrstne presniee slaščičarne GiUSEPPE WEBER, Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst 5555a— Poštne pošiljatve na vse kraje. ' 14 um: t? *********** Prekapanje žganja in izdelovanje brezalkoholnih hladilnih pijač zamore se takoj z najboljšim t spe bom upravljati. Jamči se za dovoljenje potrebno za izdelovanje in in prodajo izdelkov. Temeljito manipulacijo upe je na licu mesta v tem izvežban strokovnjak brezplačno ter daje potrebna navodila za hitro spečavanje. Ke-flektanii naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro Erste Fabriksfirma 68882 na M. DUCKES Nachf. DUNAJ I 1 WoUzeile 9 ===== **«% **** mm. **k»* LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, anglezte opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. j\uva tržaška črevljarmca TRST, ulica Giosne Carducci 15 (ex Torrente) vis-i-vis Volti di Chiozza. Slovenska mizarnica v Tr- ex|1 Majcen Miloš v Trstu ulica Leo olU štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih in iil kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Zaloga vsna istrskega in dalmatinskega Tropinovec lastnega izdelka. P. L. VALENTA ZALOGA: TRST SKLADIŠČE: ul. Majolica št. 8 ===== Prosta luka .-.v POMLADNA SEZONA. Izbero črnili in baroanih čevlje« za gcH\st, gospode in dečke ; tlago prve vrste, najnovejše oblike In barve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in pstoli t veliki izberi Vse po zmernih cenah. Pekarna Josip Vatovec ulica Sette fontane št. 834. Trst. s prodajo slaičic. — Vsak čas svež krik. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni preprčencl T o > (0 Jd O > (O Prva tcjarna no ČeSkem najfinejših likernlh specijalitet in prodaja vina na debelo u*tanovliena 188L-leU K. PFEIFER & Sinovi TELEFON 3571 Praga—Žižkov Karlove ulice 995 TELEFON 3571 Direktni import pristnega ruskega čaja, ruma Jomaika, vseh rrst - špattjakib vin in šampanjca. — Umore i na razpolago. - OlavDi zastopnik ra Trst in Primorsko, Kranjsko. Istro, Dalmacijo in Italijo Ludovik Geržina, Trst-Bojan, ul. s. Ermacora sij; en Ui < O Novo skladišče zgotovljenih oblek AXtZ.il, „FIDUCIA" TRST, ulica Scorzeria štev. 4 (vogal ulica Arcata) TRST Velika izbera oblek in kostimov. Moške obleke iz modernega blaga srld. 6 50, 7-50, 8 50, 9 50, 12 50 in več. Obleke iz finega blaga, za dečke srld. 4 50, 5-50, 6 50, 7-50 in več. Velika izbera Paletots zadnje novosti, zu moške in dečke po gl. 6 50,7 50, 8*50, 9 50,1150 in več Obleke za otroke po gld. I 20, 150, I 80, 2 20. 2 50, 3 50 in v<*č (vsake kakov>«tl in oblike). Bogata izbera hlač za delavce, predpasnikov za prodajalce, jopičev za uradnike, srajc vsake kakovosti in barve. Modrih in rumenih montur za delo in belih jopičev. Vse po najnižjih cenah. V Trstu, dne 1. maja 1908 ►EDINOST štev. 121. V MALI OGLASI. ' Mai; oglasi račUIJaio »e po 3 stat. besedo; cmstn tiskane besede ae račanajo enkrat Teč Najmanjša pristojbina atotink. = Plača ee takoj ~ k - - Pnhi6+un novo v dobrem stanu se proda ta-r UlliblVO koj radi odpotovanja. — Več pove Ivan ščuka, mizar, ulica San Cillino, campagna Cronest. _-_ kolo (bicikel) -"»O kron. Via Media štev. 13, IV. 7olnno wino R°jan t)oleS obokov, pro-CclluL|a Vllld (laja na drobno in debelo: vipavsko 80 st.. brij«ko st. Opolo 80 st., istrsko 7_' st. Pivo v buteljkah črno, belo, in naj t olj Še domače žganje. Priporoča se Anton* H robat. 631 želi menjati službo radi poboli ifea. Pisati: Glavna PoŠta p. 609 Proda se Strojevodja Trst pod št. 246 A. Pr»nHo CD v čajem se da pekarna na do-t rUUd ^O brem mestu, na oglu dveh ulic. »glaeiti se pri „Inser oddelka Edinosti". 176 Sprejmejo se .evo. na hrano pri slovenski družin'. Anastasio 16, pritličje, 630 Proda se •ddelek Edinosti\ hiša z dobro vpeljano gostilno v Ajdovščini. Naslov pove ..Inseratni 62* PihrmhorE/ P0(l Štanjelom je najlepši kraj ntllulkUCI IV Vijavske doline — Gostilr.. I.ičen nudi tečno postrežbo, izborna vipavska vina teran kraški in .Steinfeldsko pivo; 21 sob za preno-'i- a. — Maks Ličen, gosti ničar. 55 ^ctiton Zigoi, brivec i nazianjs slav. občinstvu in cen j. odjemalcem, da je prevzel brivnico v TRSTU, ulica F. Caprin štev. 12 (sv. Jakob) Priporoča je svojrm odjemeScfm in Slcmm ni sv. Jalom Usaka ekonomična družina nakuoi VERMOUTH v velikem skladišču v u ici San Nico o 18 | Huteljke „Reklam- od 1 lit-a 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekoslj;va. Vsakovrstne slamnike priporoča si. občinslvu in gg trgovcem Fran C e r a r. tovarna slamnikov v -t< b ]> Donržale Kranjsko. Cenik na zahtevo poštn. ; r .sto. Ctne primerne, postrežba točna. 580 Modistinja 12, IU., levo. izvežbana prodaja in izdeluje elegantne klobuke. Molin Grande 589 Zavoljo pomanjkanja tukajž. znan-stva. iščem tem potem olikano gospodično, prijetne zunanjosti, zmožno slovenskega in nemškega jezika, v zakon. Imam .'J5 let in stojim v c. kralj, službi z 2000 K ietne plače, šivilje z nekoliko denarjem imajo prednost. Dopi-i se prosijo pod rIDEAL", glavna po5ta. Trst. iQpp mladi vrtnarski delavec za vrtnarski ioUC bv zavod v Zadru, in to kakor stalni delavec. Plačilo po dogovoru. Plača se mu tudi vozni nino. Ponudbe pod ..Vrtnar" poste restante Arbanasi pri Zadru. 668 Neumann t Srst, Co so štev 22 Velikanska zaloga t modernega obuvala j Amerikanski črevlji J(t|in3ni6 Higijenični črevlji ChdSSlld Obuvalo za šport in lov. — Neprekosljiva kvaliteta. — Elegantne oblike. -i- Giulio teflttenen +! TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: Kirurgično orodje, ortopedični aparati, Moderci, umetne roke in noge, bergljr, kilni pasi, elastični pasi in nogovice. elektroterapevtiene priprave, aparati za inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za klrurglčna. zdravljenja. Potrebščine iz gumija in neprodirneg-ev :::::::: bing-a. :::::::: - - - KOLESA - - - Hel cal Premer Prve znamke gStT' od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 8 — in pnevmatična čreva od K 5*— naprej. Vrtnar zelenjave sprejme pove Edinost. se v službo, kje ? 579 „Tržaška posojilnica in hranilnica Proda ali v najem ee odda lepa hi^a v Svetem Križu na Vipavskem. Pripravna tudi za prodajalno ali gostilno Naslov pove ,.Ins. oddelek Edinosti1*. 509 registrovana zadruga z omejenim poroštvom. PJazza della Caserma st. 2, I. 11. — TRST — V lastni lilši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 One osebe, katere želijo nabaviti si nov Šivalni Ugodna prilika. -troj samo za gld. 32 s triletno garancijo, naj pii-dejo v ulico g. Caterina 9. dvorišče, skladišče 1 A. ! k^er so ra prodaj Še Štiri. 020 Esposito & Bassa ulica !šin Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. ino in Qfn »-fo mizarski mojster. Trst, ulica JUo I [J OLUild Belve iere štev. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje 40 v-a ko vrstna mizarska dela 8, izvršuje 38 Aleksander pann rapeclrar. Trst ulica Chiozza št. 5 Sprejema vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fino in trpežno. Cere zmerne. 1167 Ferdinande Ferlettig „rrbe. vsakovrstna lakiranja in tanecirerika dela s papirjem. r[ ' ^ - C 4." po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0— 6«/0, na menjice po 6%, na zastave po 5Vi7- in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. .w\\\\\\\N Poštno - hranilnični račun 816 004 ////////// ■ Vsakovrstne potrebščine in šivalni stroji po najnižjih .*. cenah HID & NEU Riccardo Sanzin Trst, ulica delle Poste 6. Trst TOVARNA TESTENIN GIUSEPPE TREVISAN Trst, ul. Molin a vento 3 SPECIJALITETA testenin in Colonjiskih tortelin rantimno i/, fine moki in jajc. - Sprejema naroOiU ter i>o3ilji\ brezplačno v vsaki »lel mesta. Pekarna in slaščičarna Alojzij G-ul TRST - ulica Caserma štev. 17 - TRST Podružnica: Trg Caserma štev. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom kakor tudi slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste. O obiti je tudi milanski kruh lastnega izdelka ter vsakovrstna tu- fn inozemska vina — in likerje. ———— Šivilja Slovenka -«e priporoča slovenskim gospe m v mestu i na deželi, u<'i tudi v šivanju in tehničnem rezanju, T« o o 0 s 1 n o o joejh (ocet) najboljše vr>te zalaga trž^-'-n to. JCOIII varna jesiha 2XakaimilljanDatin. lr>t. ulica Antonia <';icc-ia št. 11. 74 naprej ^ ogata izbera oblek za možke in dečkf od gl» >> »» ccran Vino belo Somaci tropinovec po 16 kr. liter 20 60 pri Rudan Trst »» »» >» Za trgovce cene po dogovoru. Ka/.pošilja >e }>o povzetju — Vrai unjene >od<-ve se jemlje naztj. akis7 K 4 Oglas dražbe. I »ne i». inaja t. 1. odJa se v zakup potom javne dra/.be na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lov katast ralne občine Škerbina za osemletno dobo t. j. do aprila 19 H'.. I zklicna cena znaša 7t» K. I »ražba začne ob 10. uri predpoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne. Natančneja poja-nila daje poilpisano ces. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajno siouorstvo v Sežani, dne 29. aprila 1. Jfa najvišje povelje c. in kr. apostolskega veličanstva 7) JQ(Vl. c. kr. državna loterija za skupne vojaške Ta denarna loterija, ki je edina dobrodelne namene _ _ _ v' Avstriji postavno dovoljena, ima 18 390 dobitkov v gotovini v skupnem znesku K 513 580. Glavni dobitek znaša 200000 kron v gotovini Žrebanje se vrši nepreklicno dne 14. maja 1908. v/\v/v Srečka stane 4 kron 3 vava ter se dobi v oddelku za državne loterije na Danaju IU Vordere ZoUamt.tra.se 7, v loterijskih nabiralnicah. tobakarnah, pri davčnih, postnih. telegrahcnih »n zeleznicnib urad. v menjalnicah itd. Načrti za knpovalce srečk se dobijo brezplačno. Srečke so poštnine prost C. kr. loterijsko ravnateljstvo (oddelek za drž." loterije) Tvrdka z lesom SMILIO SEGRE Trstu v\\\ Uzajemno podporno drufšvo za zavarovanje goveje živine v Sežani priredi dne 4. maja t. 1. to je na semenj-ski dan ob 1. uri popoludne javno tombolo. ]>obitki so: K vatei na plug. Cink vina 2 prašiča: Tombola junec. Po končani tomboli PLES v gostilni Poley. Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v_ Novemgradu. v buteljkah ali sodih, v vsaki koli-ko?-ti po 64 stotink liter, brezplačno na dom. - proti takojšnjemu plačilu. Tiopinovec po Kron 160 liter prodaja ^||gelO JttchettO lastnik gostilne . Nichetto*4 v Rocolu in mesnice na Goldonijevem trgu stev 6. — TELEFON št. 963. (<<. Dolalrrca "pasov, kilr.ih pasov, elast c-nih nogovic, obvez, ravnodržajev, bar-gelj in bidet. Irigatorji od gl. 120 naprej. Tojilomen za vroćco K 2, r.av. K —'50. Hočete se prepričati? obiščite velika akladišča parije vdove Salarini Pente della Fabra 1 I ul. Po.te Muev« e fvogal Torrente). | .Ali. ClttA ii Lnin Vtlik itbor izgotovljcmb oblek e« naoSk«, koalami ca otroke Povriniki, nofie j»pe- kožakl u raznih paletotov. Oblek« ta dom in delo. D«lav«k» •bitke. Tirolski lovlen. Nepremofiljiri plaAči (prat» .ag'.)>: PiiErBCO Toćaa postrežba /n niske cene »p VN/V u u ■■ ? Skladišče Ovalnih strojev igel, olja, aparatov, potrebščin iti If^ TEDENSKA PLAČILA. H Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja. REDIVO & ROMEO Trst. ulica Belvedere štev. 40, Trat < t i i i v ( i ( Valentin Zorzini ar ar In dragotlna lxs\, ulica JMnda vecchia st. 1 (Za ložo) Izbor zlatih in srebrnih preflmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Spre ime «,e popravljanja v?ake zlatanine in ur. " _ SPECIJALITETA v popravljanju urLih zaklepnic. Pozlačenje In srebrneBje ..ke kovine pot itn pile ali ngiija, In uresi. Infermeria TREVES - Tr«t Zavod za azisteoco bolnikom - vedno odprl - Ustacovijen let. 1885. — TELEFON 345 sposobni bolniški strežniki in B'režnice za privatno aziftonco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenu'- | sredstvi od želoznićnih postaj in ^^ do istih, k.kor tudi ^^^ I__J PEKARNA in SLADČiČARNA Dominik Milanič, Trst -- ulica della Guardia štev. 24 == Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO". „ Sprejema .e narečila v.«kovratB..a peciva Kakor PIMCE. PRESNIC itd. is parnikov. ŽELEZNATO VINO lekarnarja Gabrijela :: Piccoli v LJUBLJANI c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledečnlm lm slabotnim otiokom. Prodaja se v Trstu v lekarnah : „CREVATO" ulica Poste 9 in ,.LEITENBURG" Trg San Giovanni. H_l llAiftfifllM zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-Ur« ROPriVfl bljani je za[»isoval okrevajočim in malo-krvnini vedno z najboljšim vspehom železnato vino lekarnarja Piccoli ja v LJubiJ.nl fin f ffAMAAV c 0^"rujn' zdravnik v Ljubljani,je Uf. J. MbliU v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih y n.ijboljšim vspehom uporabljal £elexnato vino lekarnarja PlccoU-Ja v Ljubljani IKm I CmllAV štabni zdravnik v Gorici zapisoval je lil. L. rnruer osebam, ki so že delj <"asa bile nervozne železna to vino lekarnarja Piccoli-Ja v Ljubljani in icer vedno z najboljšim vspehom. Di Flc praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel UBIScr je z železnatlm vinom lekarnarja j-ja y Ljubljani izvrstne vspehe. Dr. Defranceschl primarij v bolnišnici usmiljenih oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, daje z vspehom železnataga vina lekarnarja Pieeoll-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen. damina se točno izvrše proti povzetju Baldinelli m €leganca, trpežnost, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se neprempčljive pn-t : pravljanja po /.inern.u cen.ti Prodaja najboljših voščil za čevlje Trst, ulica Crosada štev. 5, Ti 3t (Vogal ulice Punta del Forno . Lepo zemljišče pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, <> glavni cesti v Tstro. s hišami za devet stanovanj in lepim sadnim vrtom s trtami, obširnim hlevom in lastnim vodnjakom. pripravno za vsako ohrt, k:ikor tudi za mirno obiteljsko stanovanje m s prelepim razgledom na morje, proda se pod jako ugodnimi pogoji Pojasnila daje gospod Anton Stubelj posestnik pri s'. Mariji Magdaleni zgornji pri Trstu štev. 83. fllbert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga — biezplinovih briketov iz drvnega oglja : „B0ULES" v veliki jajčji obliki\ za vsako kurjavo. — Zarfči (komadi v imalijajćji c blikilza odprto ognjišče in likanje Naroćbe, ki .e lzvrie točno, je nasloviti n» tovarniško pišemo: Trst — Via della Tesa št. 22, ali na naroćilno pisarno v Trstu pri tvr.lki GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. 11 (nasproti cerkvi novega išv Antona).