Največji slovenski dnevnik r I ^ S Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 L i V Združenih državah | V4ia za vse leto ... $6.00 Za inotwnitvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA lisi:sWenddhjelavcef t AmerikL TEUEPON: CHelsea 3—3878 Slovenko Daily in the United States. p Issued every day except Siuidayt 1 and legal Holiday«. 75,000 Readers. HO. 81. — STEV. 81. Entered as Second Cly» Matter September 21t 1903, at ths Port Office it Hew York, N. Y., under Act of Congrew of March 3, 1870 _ NEW YORK, FRIDAY, APRIL 7, 1933. — PETEK, 7. APRILA 1933 " TELEFON: CHelsea 3—8878 VOLUME XT.T — LETNIK XLL SENAT JE GLASOVAL ZA 30-URNI DELOVNI TEDEN ČE BO PREDLOGA UZAKONJENA, BO DOBILO ŠEST MILIJONOV NEZAPOSLENIH ZASLUŽEK Kakšno stališče zavzema predsednik Roosevelt napram predlogi, se zaenkrat še ne ve, toda zdi se, da zagovarja šestintrideseturni delovni teden. — Nove določbe se ne bodo tikale poljedelskih podjetij in železnic. — Predloga naj bi bila uzakonjena za dobo dveh let. WASHINGTON, D. C., 6. aprila. — Danes je 7vezni senat s 53 proti 30 glasovom (torej z večino 23 glasov) odobril predlogo demokratskega senatorja Blacka iz Alabame, ki določa v ameriški industriji trideseturni delovni teden. V industrijah naj se dela po pet dni na teden in po šest ur na dan.* Produkti tovarn, ki se ne bodo pokorili tej določbi, naj bi bili izključeni iz meddržavnega prometa. Ko so vprašali demokratske voditelje, kakšno stališče bo zavzel predsednik Roosevelt proti temu zakonskemu osnutku, niso hoteli ničesar izjaviti. Namignili so le toliko, da bo predloga, ko bo predložena poslanski zbornici, precej izpremenjena. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je predsed nik sicer za skrčenje delovnega časa, toda ne za tako radikalno skrčenje kot ga predlaga senat. P o mnenju predsednika Roosevelta, bi bilo dovolj, če bi se skrčil delovni teden na 36 ur. Tozadevni predlog je stavil v senatu že demokratski voditelji Robinson, pa je bil poražen z 48 proti 40 glasovom. Proti njemu je glasovalo 35 demokratov, 1 2 republikancevter senator farmersko-de-lavske stranke. Tekom debate je poudarjal sen. Robinson, da bi kil 36 urni delovni teden sprejemljiv za predsednika. V poslanski zbornici, ki se je odgodila do pone-deljk a, bo prišla predloga prihodnji teden na vrsto. Zagovorniki predloge pravijo, da bo, — ako bo i>ostala zakon — dobilo takoj najmanj šest milijonov moških in žensk že vsaj delno zaposlenje. Predloga se tiče v prvi vrsti zaposlenja v majnah, kamnolomih, mlinih, delavnicah in tovarnah. Ako bodo ti obrati zaposlovali delavce dalje kot po šest ur na dan in po pet dni na teden, ne bodo smeli svojih izdelkov pošiljati v druge države. Gospodar, ki bi to določbo prekršil, bi moral plačati dvesto dolarjev globe, oziroma bi moral romati za tri mesece v ječo. Delavski tajnik ima pravico napraviti v posebnih slučajih izjemo. Poljedelski obrati in železnice so izvzete od teh določb. Istotako tudi sledeči izdelki: — časopisi, živila, ki se lahko pokvarijo, naprimer ribe in sadje; sočivje, mleko in mlečni izdelki. V uvodu k zakonskemu osnutku je rečeno: — — Na milijone naših državljanov išče brez uspeha delo, dočim morajo nadaljni milijoni državljanov delati dolge ure. Tekom debate se je pojavilo vprašanje, če ima kongres pravico izključiti gotovo blago iz meddržavnega prometa. Ko je najvišje sodišče zavrnilo prepoved, glede zaposlenja mladoletnih, je izjavilo, da produkti, ki jih izdelajo otroci, niso "nevarni ali škodljivi" in se jih vsledtega ne sme izključiti iz meddržavne trgovine. Senator Robinson je vztrajal na stališču, da ima kongtes pravico regulirati meddržavno trgovino, pa če gre pri tem za škodi j ve predmete ali ne. Drugi govorniki so izjavljali, da gre v tem slučaju le za zasilno odredbo, kajti, če bi bila predloga uzakonjena, bi bila veljavna le dve leti. Ce bi se po dveh letih izkazala kot uspešna, bi bilo mogoče njeno veljavnost podaljšati. Hitlerci se vedno preganjajo Žide McDONALD BO PRIŠEL V WASHINGTON Mussolini nestrpno pričakuje v o n Papena in Goeringa, ki bosta že v soboto odpotovala v Rim. Washington, D. C., 0. aprila.— Vngleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald .se bo odzval vabilu ameriškega predsednika Roosevelta ter bo prišel v Washington. da bo razpravljal ž njim o razorožitvi, svetovni trgovini in zadevi vojnih dolgov. Tozadevni odgovor je izročil angleški poslanik Lindsay državnemu parlament n. Kdaj .se bosta MacDonald in Roosevelt .sestala, zaenkrat še ni določeno. Rim, Italija, (5. aprila. — Mussolini težko pričakuje dva odlična obiskovalca i r .Nemčije, namreč podkane.lerja von Papena in Goe-ringrt, ki je minister brez port-feja. Baje bosta dospela sem že v soboto z aeroplanom. Njun obisk bo lieofieijelen. Z Mnssolinijcm bosta razpravljala o odnošajih med N mčijo in Italijo ter o Mussolim-jevem mirovnem načrtu. V ponedeljek bosta odpotovala nazaj v llerlin. ANGLIJA JE BAJE NAJBOLJ JUHA DRŽAVA V večini angl. krajev se sme prodajati pijačo le po sedem ur na dan. Visok davek na pivo. London, Anglija, G. aprila. — Ko .se L o v Združenih državah pričelo točiti pivo. bo Anglija najbolj suha država na .svetu. Čudno, toda res je. da je bilo zadnje čase mnogo težje ugasiti veliko žejo v Londonu kot pa New Yorku ali Ohieagu. Va»le d strogih postav in odredb ter visokih davkov je v Angliji čutiti večjo prohibicijo kot pa v Združ nili državah. Večina angleških krajev ima vsak dan izmed 24 ur do 17 ur prohibieije. Toda to ni prohibici-ja v pravem pomena besede, da bi bilo na razpolago dovolj speak-easvjev kot v Ameriki. To je pro-liibicija. ki je strogo in neusmiljeno vzdrževana. Zadnjih dvajset let je bil tudi na najslabše pivo naložen tako visok davek, da ga more le malokdo in le redkokdaj piti. Združene drža v«v -bodo dobile od vsakega sod r k a piva po 31 galun Davek na enako množino piva v Angliji znaša $23.7."). Ob 4 ali ."> popoldne, ko v Ameriki prično stresati prve eoektaile. so ang.'eske pivnice zaprte. Ob 11 iz večer, ko je v Ameriki naj več j«* razpoloženje pri pijači, so v Angliji vse gostilne in restavracije zaprte in po deželi še eno uro poprej. Angleške pivnice .smejo prodajati pivo okoli tri ure pri opoldanskem kosilu in okoli pet ur ob ve: čer ji. ŠTUDENTJE V CHICAGU __ZASTAVKALI Zahtevajo, da so profesorji plačani. — Mesto je dolžno profesorjem in učiteljem 52 miljo-nov dolarjev. Chicago, IU., (j. aprila. — Več C-i kaši h javnih vnšjih šol je imelo počitnice, ker je zastavkalo 13.000 dijakov v protest, ker profesorji in učitelji že več mesecev niso sprejeli plače. Kot »zatrjujejo dijaki. je mesto dolžno profesorjem. učiteljem in raznim šolskim uslužbencem na zaostalih plačah $.»2.000.000. Kot pravijo šolske oblasti, je zastavkalo že veliko število ljud-skosol.sk i h učiteljev in učiteljic z izgovorom, da so bolni. Šolske oblasti so naglo sklicale konferenco, na kateri je bilo ■ sklenjeno, da bodo učitelji dobili v nekaj dneh svojo plačo za mesec junij lanskega leta v skupnem znesku $1.700.000. Dijaki so pričeli zapuščati svoje razrede o pol enajstih opoldne in so odkorakali v dež na ulicah. Po-lieija jih ni mogla pregovoriti, da bi se vrnili v svoje razrede. Stavka se je po celem mestu razširila z naglico prerijskega požara. Zbrali so .se v Ilvde parka in so nato odkorakali z zastavami | pred stanovanje začasnega župana Franka .1. Corr. kjer so kričali: — Plačajte naše učitelje! — Šestdeset milijonov dolarjev je 'bilo izplačanih brezposelnim. Kaj pa so dobili učitelji ? Župana tedaj ni bilo doma iu dijaki so se razšli. Nekateri, ki so boje svojih starišev. so odšli v šolo. SoLski nadzornik William J. lio-gan je prosil za pomoč governer-ja Henry j a Homerja. Drujra delegacija pa je odpotovala v Washington. da prosi predsednika Roosevelta 31 na Greenlandijo in sporočila, da Danska ni potrdila svoje pravice do dežele s tem. da bi jo kolonizirala. Norveška se je sklicevala na svojo pravico do dežele, katero je zasedel Norvežan. Erie Rdeči 350 milj ob obrežju, toda razsodišče tega ni vpoštevalo in je z 12 proti 2 glasovoma prisodila deželo Danski, češ da bi bilo drugače v nasprotju s sedanjim postavnim položajem. Norvežani opirajo svojo 'zahtevo na zgodovinsko dejstvo, ker je Norvežan Eric Iideči leta J>83 odkril Greenlandijo in jo razglasil za norveško posest. Danci pa ugovarjajo tej zahtevi Norvegije. češ. da v trinajstem stoletju ni na Grecnlandiji pristala nobena norveška ladja, vsled česar so kolonisti lakote pomrli. Haag:, Holandska, ti. aprila. — V odločitvi glede Greenlandije v mednarodnem razsodišču sta glasovala proti Danski italijanski zastopnik DionLsio Anzilotti in norveški zastopnik Vogt. Mednarodno razsodišče je sestavljeno iz petnajstih sodnikov različnih narodov. Člane razsodišča imenuje Liga narodov. V Washington!! so mnenja, da ameriški zastopnik Frank B. Kellogg ni glasoval glede Greenlandije. HERRIOT PROTINAZIJCEM m Pariz, Fraocija, (i. aprila. — Na poziv prejšnjega ministrskega predsednika Edouarda Herriot je izvrševalni odbor radikalne soei-jalistične stranke sprejel resolucijo proti preganjanju Židov v Nemčiji. Herriot je predlagal, da bi se profesorju Einsteinu, ki se sedaj nahaja v Belgiji, ponudila priložnost, da bi predaval na kakem francoskem vseučilišču. AEROPLAN SE JE PONESREČIL V HIMALAJI Calcutta, Lidija, 5. aprila. — Eden izmed dveh aeroplanov. ki sta v ponedeljek letela preko Eve-resta. je padel na svojem poletu preko bližnjejra vrha Kančanjun-jra. ki je skoro tako visok kot Everest. SVeroplan je vodil ipilot I*. F. M. Fellows, ki je bil tehnični svetovalec ekspcdicije. Z drugim aeroplanom je letel ž njim R. C. W. Ellison. Voditelj ekspedicije mark i j Clydesdale, ki je vodil en aero-plan čez Everest, je takoj, ko je slišal o nesreči, odletel iz mesta Rih ar. Clydesdale upa. da bo našel ponesrečenega Fellowsa in mu bo mogel vreči kaj hrane. Poznejše j>oročilo pravi. da^»e je Fellows nepoškodovan vrnil v Ri-har. MOŽ IN ŽENA UBITA; DVA NEVARNO RANJENA VADUZ, Liechtenstein, 6. aprila. — Alfred Rotter in njegova žena sta bila ubita, Fritz Rotter in gospa Wolf pa sta bila nevarno ranjena, ker so se branili jSroti sedmim moškim, ki so jih hoteli zgrabiti in odpeljati čez nemško mejo. Brata Rotter, ki sta Žida, sta bila več let vodilna moža v gledaliških krogih, dokler nista proti koncu leta 1932 zašla v težkoče in sta pobegnila v Liechtenstein, kjer sta po« stala državljana. Kneževina Lichtenstein ne dovoljuje izročitev svojih podloznikov kaki drugi državi. DRŽAVNA VERANACIJEV Nazijci so sprejeli pro-testantovsko vero za svojo. — Nemški "krščanski" kongres je sprejel resolucijo. Berlin, Nemčija, <». aprila. — Prvi zvezni kongres "n-mških kristjanov" je v bivši visoki zbornici sprejel resolucijo z,t reformo evangolske cerkve. Ako ta resolucija pride v veljavo, bo prote-stantovsko krščanstvo v Xemeiji postalo samo orodje stranke narodnih soei.ialistov ali Xazijcev. Položaj je tako resen, da pra .i tTaeglise.he Rundschaw*. ki govori v imenu nemških fašistov, da bi ta reforma pod fašistovsko v'rulo pomenila konec evangelske reformirane cerkve v Nemčiji. Xazijski pastorji so sprejeli resolucijo. ki zahteva, da se v cerkvi opusti ves parlamentarizem, kakor je narodni soeijaltzem opustil vso politiko glede vere. Naizijski pastorji so tudi zahtevali. da so odstranjeni vsi sedanji voditelji nemškega protestan-4iznia. kakor dr. Friedrich Dibe-lius, generalni poglavar evangelske cerkve; tir. Gcorg Burghart dekan berlinske katedrale in dr. Rruno Doohrling. prejšnji dvorni kaplan pri cesarju Viljemu. V tej novi "cerkvi" bodo priznani samo čisti Nemci in vsi rini. ki so poročeni z židovkami. bodo iz te cerkve izobčeni. Cerkvene davke, kater«- so do sedaj plačevali samo člani posameznih cerkva. bodo potom davkov plačevali vsi državljani. Xazijski vodilni duhovniki so mnena. da bi se ta reforma le počasi izvršila, ako bi bili« prepuščena samo cerkvenim oblastim, zato priporočajo, da vlada imenuje v ta namen posebni odbor, ki bo deloval s cerkvenimi oblastmi. Z BOMBAMI PROTI BREZPOSELNIM Vseh sedem napadalcev je policija aretirala v Feldkirch v Avstriji in jih je zaprla. Rsrcpad Rotterjevega podjetja jo povzročil izgubo več milijonov dolarjev in zadeva še ni poravnana. Dunaj, Avstrija, 6. aprila. — Švicarska brzojavna agent ura naznanja iz Lichtensteina. da je seem mož odvedlo Fritza in Alfreda Hot terja, ki sta bila prej lastnika gledališča v Berlinu. in so ju liotoli odpeljati v Xemčijo. Alfred Rotter in njegova žen.t sta skočila čez neko pečino, ko sta skušala ubežati. Fritz je pozneje skočil iz avtomobila in se pri tem nevarno poškodoval. Coq:sur-Mer, Belgija, G. april i. Prof esor Albert Einstein je rekel. da sta njegovi dve ličen po-begnilii iz Nemčije. Mlajša hči. ki je poročena z nekim Rusom, je odpotovala v Francijo, starejš t pa. ki je poročena z Nemcem, j" odpotovala v Scheveningen na Holanskem. Iz Berlina, je tajno pobegnila. Einsteinova žena je izvedela •» begu svoje hčere, ko je telefonirala na svoj dom v Berlinu. Po telefonu se je oglasila njena služkinja in je z jokajočim glasom povedala, da je njena gospodinja odpotovala proti meji. Profesor Einstein, ki se je ra\ -notar vrnil iz Združenih držav, se je nastanil v Coq-sur-Mer. ker se pod sedanjimi razmerami ne mara vrniti v Nemčijo. Nekega nemškega uradnika v Belgiji je vprašal, kake korake mora napraviti da se odpove pruskemu državljanstvu. Einstein je Žid in Najzijci so ga zadnje čase zelo napadali. Berlin, Nemčija, ti. aprila. — Vlada je naznanila, da odredba, da nikdo ne sme zapustiti Xemči-je brez posebnega policijskega dovoljenja. ne velja za tujce. Ta odredba je bila izdana, ko je vlada izvedela, da je pripravljenih mnogo Židov da se izelijo iz dežele. MUSSOLINLIEVA VELIKODUŠNOST. London, Anglija, 6. a.prila. — Mussolnijeva diktatorska oblast Ottawa, 111., (i. aprila. — Dr- seže zelo daleč in včasih naredi žavni in krajevni uradniki so me- kaj dobrega. tali plinove bombe na skupino | Xeka Angležinja je pred krat-]1IM> brezposelnim iz Chicaga injkim v Rimu kupila uro, iza katero Rock ford, ki so na potu v Spring-J je plačala $17."». Ko se je vrnila v field in na zahtevo niso hoteli raz- ! London, je nesla uro k zlatarju v dreti svojega šotorošiča in oditi na oceno. k»*r jo je hotela zavarova- svoje domove. Tri je'so bili aretirani. ostali pa so se morali raziti. Šerif WVJ. Welter iz okraja Ba Kal le je nagovoril brezposelne, toda nekateri med njimi so se pričeli pretepati iz deputiji in uradniki. Js bližnjih krajev je prišla policija na pomoč. Plini so omamili ,Teč žensk me4 brezposelnimi, ^ ti. Zlatar pa ji pove. da je ura vredna kvečjemu $5. Žena o tem piše naravnost Mus-soliniju. Kmalu nato je sprejela osebno Mussolini je vo pismo, v katerem se Duce opravičuje za dogodek in priloži pismu svoj osebni ček za $175. Tako diktatorstvo bi vsakdo 4 veseljem pozdraviL . SSsk £=e Owned and Published by BjOTINIO PUBLISHING COMFANI (A Corporation) Bakser, Preaitat Rim of borim— of the corporation and add PI W. lift Street, Boroadi of Manhattan. L. B«nedlkt Treaa. of above officers:* Hen York City. N. V. GLAS NARODA" (Voice •( the People) fftry Day Except Sundays and Holidays |a oalo Mo volja aa Ameriko In SlJLEUMSO aeoo«ooo**o«oooooooooo $6,0(J §K P0l kftft «wta«««##t«« 93.00 fa htrt leta.................. fl.50 Za New York aa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" lxbaja vsaki dan lzvzemBl nedrij In praznlko?. bra podpisa In osebnosti se ne priobftijejo. Denar naj be blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA*. 216 W. 18th Street. New York. N- Y Telephone: CHelaea 3—3878 DRŽAVA MICHIGAN IN PROHIBICIJA Ljudsko glasovanje v državi Michigan, če naj osemnajsti amendment, ostane ali naj se ^a kratkomalo odpravi, naj bi pokazalo, kakšno je pravzaprav razpoloženje v deželi. Glede držav, katero so se že odnekaj nagibne na mokro dfcran oziroma so bile več ali manj mokre, ni nobenega dvoma, kako ee -bodo odločile. * Toda za preklic osemnajstega amendmenta je treba šestintrideset držav. Države kot je liaprimer Kansas, bodo tudi vbodoee za pridržanje prohibieije, doeiin bodo odloeile tiste, o katerih se dosedaj ni natančno vedelo, v kaltero vrsto spadajo. Ena takih je bila država Michigan. Snhaei so bili v Michigan ž" <>ei nekaj precej močni, in zato jc vladalo za izid ljudskega glasovanja t eni več je zanimanje. Državljani so se izrekli z ogromno večino za preklic osemnajstega amendmeuta. Ta večina je bila dosti večja kot so jo pričakoval najbolj optimistični 1110krači. Izgled, da bodo konvencije šestintridesetih držav zavrgle proliibieijo, postaja vedno večji. Navzlic temu pa še vedno obstaja nevarnost, da jo bodo sebični politiki zavozili. Že vsaj v new vnrški državi je tak slučaj. Governer Lehman je imel dovolj vzroka za svarilo, naj se politični voditelji spumc-tujij". kajti če bodo še dolgo nagajali, se kaj lahko zgodi, da b:>do prišli suha/-i ponovno do odločilne f>es<*de. Že oni tedaj, ko je predsednik veh > svojim }>ovečiiii republikanski. Sebični politiki zahtevajo, naj izvaja vsak okraj kontrolo zase, ker bi državna kontrola škodovala njihovim sMnčnim iiftere-feom. V času, ko to pišemo, vse kaže. da se bo zakonodaja od godila, nc da bi se sporazumela glede tega važnega vprašanja. • Medtem bo prodaja piva dovoljena, in država po izbirala lc davek od vaakega sodčka, ne bo pa dobila petih milijonov dolarjev, ki so proračuiiani za lieein-e. (x'mu torej ta k onxxl i ju, ker je kongres k....$10.85 $15.00 •• « . $20.00 »' » $21 — •40.00 " » ........$41.25 " 0904» " " ........$51.50 Prejauurik doM ▼ staram kraja laplafllo t dolarjih, llujna nakazila lzTriujetno po Cable Letter aa pristojbino $1__ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK MAK8SM) MU WEST l$$k BTRBET, WWW. MM, W. Y. t» r* Little Falls, N. Y. Cenjeno uredništvo: — Prosim, če bi objavili teli par vrstic v Vašem listu, kajti zahvaliti se moram Mrs. Furlan ki nas 'je v tej hudi depresiji povabila v nedeljo 2. aprila na dobro kislo repo, ki nam je vsem ženskam izvrstno ugajala. Bilo je pa tudi par moških, katerim so se pa klobase bolj dopadle. Še Matija je rekel, da bi se jih tudi na smrtni postelji ne branil, tako .so bile dobre. &ko-da velika, ker ni bilo Zgage tukaj. On bi bil pa do ušes (zaljubljen v nje. Zdalj se pa še enkrat zahvaljujem Mrs. Furlan in ji želim, da bi repa dobro obrodila, f-e bi klobaso malo manj osolila, bi kapljice predrage toliko ne izgubila. Pozdravim vse rojake široni Amerike, listu Gla.s Naroda želim mnogo uspeha. Citateljiea in naročnica Usta. Jennie Cankar. Mocn Run, Pa. Poročati moram vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je 28. marca, neizprosna smrt ugrabila iz naše družine nad v.se ljubljenega soproga in skrbnega očeta dveh otrok .T0I111 Cellar-a. ^Rojen je bil 17. januarja 1S!M v vasi Vioglje pri Šenčurju. Gorenjsko. Star je bil 3f> let. Pokojni je bil bolan nad osem mesecev. Pogreb se je vršil 11a Imperial Valley pokopališče po civilnem obredu, kot je pokojni želel. Pokojni je bil član dveh podpor nih organizacij in sicer S. S. P. Z. nad 20 let in S. X. P. J. nad 10 let. Kil je tudi večletni zvesti naročnik Gla.s Naroda in Prosvet«*. Pokojni je večino svojega biva nja v Ameriki živel v Westmoreland County, Pa., kjer je imel veliko prijateljev in znancev. Zahvaliti se moram vsem tistim, ki .so k« obiskali za časa njegove bolezni v bolnišnici in doma. in ki ho se udeležili pogreba. Posebno se pa zahvalim družinam iSencurjevi iz Library, Pa., Pavk o vire vi iz Edmond. Pa., Gre-denčovi iz Delmonta. Pa.. Mr. F. Bobnarju iz Wayne. Pa., in Le-nordovi za venec in darila. Dalje se moram zahvaliti tudi tukajšnjim našim sosedom in prijateljem. društvu št. 8K X. P. društvu št. 10 S. S. P. Z. in F. Mačkovi družini za krasne vence. Hvala iza vso pomoč za časa pokojnikove bolozni in smrti. Hvala vsem. ki ste mi stali zvesto ob stani v tej želostni uri. Pokojni zapušča očeta, mater, sestro in dva brata v starem kraju. tukaj pa mene in dva nepreskrbljena otroka. Počivaj v miru v hladni zemlji, dragi nepozabljeni .soprog Lu oče! Jennie Cellar. 1 Lorain, Ohio. Xa velikonočno nedeljo IG. aprila priredi dramski odsek S, N. Doma šaljivo igro "Ge sta dva". Igro vodja je Mr. Neme in že to nam jamči, da bo ubilo smeha in zabave, kajti on zna igralce usposobiti tako. da gledalca vedno zabavajo in jim izvabljajo smeh. katerega danes ni več tako lahko priklicati kakor včasih. Igralci so izvrstno izbrani. Kdo se ne bi smejal našemu Gorenjšku. ki že ob nastopu vzbuja -smeh. ko*pa začne še govoriti in igrati, -nli je nani mogoče Iskati bolj smešnih in veselih prizorov. Kdo se ne bi smejal I>r. Mra-morju. ki je menda rojen šalji-rec. In Fr. Pavlič kako fino, vlogi primerno nastopa. In drugi! Pridite in videli boste, kako se zgodi "Če sta dva". Mrs. Jaktopin bo v svoji vloga tzvajala ono, kar je najbolj zanimivo pri igri "l'e sta dva". Kaj nam mora dati večji užitek kot predstava, ki jo vidiš živo igrano v slovenski besedi. Kdor hoče . aprila 1933. Slov. pev. društvo "Slovan". ] Peter Zgaga Družinska tragedija v Halozah. 22. marca jc v* prepiru Ustrelil tast svojega zeta. O tragediji so ugotovljene naslednje podrobuo-sti: Pokojni Jožef Muinlek. ki je bil star 44i let. jc bil drugič poročen in sje živel na svojem posestvu v Gorenjskem vrhu. Njegova žena Katarina pripoveduje, da sta živela $ nesoglasju in tla je prebila v zakonu mnogo bridkih ur. Mož jo je tudi večkrat tepel in tako je prišlo med njima do ponovnega prepira 22. marca. Zopet jo je začel pretepati z železno palico, da ima po vsem telesu krvne podplutbe. Ker žena ni moglu tega več prenašati, je zjutraj okoli treh ipobej*nila z doma ter se povrnila k očetu Blažu Pravdiču na Turški vrh, kamor je prispela proti jutru. Potožila jo 63-letnemu očetu vse - , . V r daliuie noročilo - o. • ■ . klican na sodisee. kjer doznal. * JUJ< Porof ,IU- svoje gorje Starca je izpoved ' j Da pa ne bi nastala škoda me.s- ',,rm,S' ^...... ~ plačati Se precejšnje stroške, se j, " >»»*> meso teh 14.000 tako ujezil, da je takoj začel pri. | krn v .predelali v krmo *a .. po vedo vat i. da ga je Vidie na je!» Slec *"" ^ za požig svoje zidanice. Trdil je. da si je hotel Vidie pomagati tz tzadreg a zavarovalnino, za pomoč pri požigu pa mu j<> baje obljubil spregled dolga, zaradi kateregi ga sedaj toži. Lojk je pripovedoval. kako sta si s svakom oskrbela bencin in se dogovorila glede Marije Segove in so doma lega ličili vsa tri poslopja. veliki požrtvovalnosti stopiških gasilcev s,» je bilo treba zahvalito. da ni ogenj razširil tudi 11a širšo okolico. Orožniki so tedaj uvedli preiska-bo iproti samemu posestniku Vidi-eu in njegovemu svaku, ker sta bila oba od raznih strani osumljena požiga. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bila preiskava kmalu ustavljena. Sedaj pa sta se Alojzij Vidie in njegov svak Josip Lojk skregala tzaradi denarja in v jezi sta izda-} la tuili skrivnost lanskega poža- j ra. Lojk je bit Vidicu dolžan 3(MM1' U Kodanja poročajo: — /ara-Din. Vidie pa je dolgoval svoji ta- ,t®1 hiperprodukeije masla, ki j«-šči. .preužitkariei Mariji Mežnar-! »^tala po izgub, nemškega trga. jevi okrog 8 Din. Ker je tašča ' »»»»'Tavajo danski poljedelski zahtevala svoj denar, je Vidie ter-j^rw"1 mijfMtI del svo-,,h krav" v jal Iiojka in za naposled tudi to Malajski pregovor pravi: — Tiger je največja nevarnost džungle, panter je nevarnejši od tles**tih tiyrov. ženska pa je nevarnejša m-jio vsi panterji iiu Malajskem. I čitelj kara učenca: — Sram te l^o«li. da si zmerjal svojega tovariša s tepcem, lenuhom in barabo. — Ne, gospod učitelj, baraba sem 111 u pa pozabil reči. času šestih tednov bodo na Dan- žil. Tožba se je Vlekla že od ja-,&ke,u zaklali 14 ,100 mlečnih krav. nuarja iu ko je bil Lojk t.- ni sprt > 1,1 kl,-> bod_° ž u*imi ' 0 tera na" hčerke zelo dirnila. Slednjič se jc tako raizburil, da j«» pograbil j>i-štolo in .se še napotil na dom svojega izeta, katerega je stavil na odgovor. Med njima je .prišlo do izelo ostrega prepira, v katerem se je stare«- znova tako razburil, da* je nameril pištolo na svojega, zeta in jra u.strelil v levo ramo in g:i zadel tucli v lice. Že' ranjeni Mumlek je pograbil v bližini stoječo motiko ter hotel navaliti na Pravdiča. Ta pa je hitro segel po velikem nožu in zadal globoko rano M umi e ku v desno stran prsi, da se jo pri priči sesedel in obležal 11a mestu mrtev. Po storjenem dejanju se je 1 Pravdič napotil na orožniško postajo v Zavrč. kjer je natančno o-pisal žalostni dogodek. Potem se je podala v mrtvažnieo v Za vrču sodna komisija (srninik dr. Lipič, zdravnika dr. Vrečko in dr. Mrgole ter zapisnikar Podhovnik). ki jc ugotovila, da je bil udarce z nožem smrtonosen 111 bi bila v>a-ka ipomoč izaman. ker so bil/i pre- pra- Iz Herkiniera mi .poroča moja prijateljica Micka: — Zadnjič si ome»il. »la redi kovač Per dresiranega mačka. Ko ga bo obredil. ga bo dal bučati izvežbaneihu rojaku, ki se sedaj ž<- tudi na mačke razume, n- sa- obnašanja po izbruhu ognja. Oba 1,10 Tia Ps"- Samo Semrov mu ga sta pozneje res kazala veliko skrb moral držati, da 11«* bo pri.šol in vnemo pri gaSenju. Seveda so lm Pai" tednih nazaj. Kajti, kar jo dosedaj spravil na oni skoro vse nazaj prišlo. svet, je Trinajst dolgih let je čakal aiup-riški rta rod ter slednjič vendar! pričakal dobro pivo. Tri in eua rezana pljuča. ietra in rebra- , ~ , „ i, • u-i - i 1 i ■ I ears koga pomočnika, rodom iz Le Pravdie je bil priveden k ptuj-l ,_______; ' „ ... skeniu sodišču, kamor so orožniki takoj zaprli Lojka in V id i ca. Aretacija nevarnega vlomilca. Predrzni vlomi, ki so .bili v zadnjem času izvršeni na Dolenjskem, so povzročili med ljudstvom veliko razburjenje in so vsi liva-|Potilia odstotka ni dosti, toda bolezni orožnikom, ki so sedaj po '-i1' if" n^kaj ko nič. napornem, zasledovanju spravili Za hujše potrebe .i- v Ameriki na varno velik delež pri zadnjili ttoliko žganja, kot ni bilo 111- vlomih iu tatvinah. jkdar prej in toliko vina kol ga Aretirali so namreč že dolgo za-111' 5(1 nikoli, sledova nega Škofljanea. starega 'okrog 34 let, bivšega ključavni- 0GLA8I NAJ SE Frank Primoži ch, doma iz Beguljaka. št. 41 . svoji sextfri. Anna Posavec, 1911 E. 30. St.. Lorain. Ohio. ker mu imam za poročati zelo važne stvari. Prosim, da se o-glasi takoj! (6x 6—12) prinesli tudi pištolo, ki je starin-skepja tipa. tako zvana "kresnica". kuhinjski nož. motiko iu pa železno palico, s katero je pokojni pretepal svojo ženo. V jezi sta se izdala požiralca. Lani je bilo v podgorjanskih vaseh -precej požarov, o katerih pa ni bilo mogoče razjasniti, kako so nastali. Požar je bil tudi v nedeljo 2:i. oktobra ob 4. zjutraj nad vasjo Mali Orehok v lepo urejeni zidanici posestnika Alojzija Vidi-ca iz Zajčjega vrha. Plameni, ki so se 'začeli dvigati k veliko močjo i7. zidanice, so kmalu zajeli tudi hišo in zidanico posestnice ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da jc mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brei vsake izjave, v kako svrho jc denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dno 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................ is *sent by me for the purpose of-——--—-- and is not Intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction to no way contravenes the act of March 9th. 1933. the executive order of March 10th. 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še ved* no je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. m BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATEV METROPOLITAN TfcAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) SM WEST 1Mb STRMET NEW YO*K N. V. koven pri Krškem. L.iui v decern bru jc Skofljiiu<*c vlomil v hranilnico v St. Vidu. strokomjask > navrtiil bhigajno. misel p« pri tem slučajno le okrojr .">00 Din. Zaradi 1o«ra zločina so ira vsepov.sod iskali, zajeli pa s<» šeh- t«- dni v koechskih CVmošnjieah. Možakar jc najbrž .sodeloval tudi pri vlomu v Gornjem Polju ter v blagajni železniške postaje in .parne žage na Straži. Vloma v Št. Vidu ne more tajiti, ker .so izdali dobro ohranjeni odtisi njegovih čevljev, novejše zločine pa taji ter skuša dokazati svoj alibi. ftkofljanca so orožniki izročili novomeškemu okrožnemu .sodišču. NEMŠKI KOMUNISTI V MOSKVI \Te glede na to. da je Hitlerjev režim v Nemčiji v polni meri poskrbel. da bi komunisti ne mojrli pobegniti čez mejo. .se je to mnogim vendarle posrečilo. Že prve tri dni po požaru v poslopju državnega zbora je prekoračilo sovjetsko mejo 175 komunistov, zdaj,pa vozijo vlaki vsak dan nove begunce iz Nemčije v Rti-sijo. Kdor le more in komur so postala tla jvod Hitlerjevin« režimom prevroča, pobere šila kopita in zbeži v Rusijo. Sovjetska vlada je poslala prvim bejrnncem iz Nemčije na riiejo posebne vagone, a- Moskvi so jim pa priredili .svečan sprejem. Nemške begunce raznieščajo večinoma po moskovskih predmestjih, preskrbe jim dobrp stanovanje in hrano, ko ni pa inalo od poči jejo, bodo zaposleni |>o svojih strokah. Med begune j jf tudi 22 komunističnih novinarjev. Stalin je pozdravil "drage g.i-bte" s slavnostnim govorom, v katerem je izjavil, da Rusija ue bo dovolila, da bi nemški komunisti stradali. PokazatLjim hoče kaj ]»o-meni proletarska solidarnost. Dr» žavno založništvo je dobilo nalo«r. naj pripravi vse |n>trebno za izdajanje v Nemčiji -prepovedanega ko. muuističnega dnevnika 4'Rote Fah-ne". V bodoče bodo ljst pošiljali v Nemčijo iz Moskv« skrivaj. -!-----' Enkrat .sem že omenil in dane? ponavljam : — Ce boste videli te dni in pozneje kakepo svoje zabavala. — Ce uganeš, koliko denarja imam v žepu — pravi prvi — pa ti dam vse tri dolarje, ki jih imam. Drugi nekoliko pomisli in odvrne: — Na k, zaradi tistih treh dolarjev se j>a res ne izplača ugibati. koliko denarja imaš. J; SLAMNIK ARICE IZVEŽBANE V IZDELOVANJU rrmošKiH slamnikov, dobe DELO. — 102 KANT 28th ST.f i L8rd FLOOR, NEW YORK CITY, Rojakinja, ki je imela bolnega moža. de v skfbeh vzdihovala : — Oh. to ,je nekaj strasne«ja: vse noči moram paziti nanj. — Kaj nima pomoči bolniško in v strežnice ? — Seveda jo ima. Pa je tako mlada iu lepa. da moram od mraka do jutra paziti nanj. — Ah — je vzdih nil a mlada ženica .kakih pet mesecev po poroki — veliko skrivil ost ti moram zaupati. — Kaj pa je. draga moja"* — jo je vp.rašal mož. Obotavljala se je in kar ni mogla z besedo na dan. -— Golovo boš izelo presenečen, ko ti bom povedala. * — Tak povej no. in ue tiraj moje radovednosti do -^krajno.sti. — Kmalu bomo trije v družini — je zjSšepetala. Planil je k nji in jo hrupno objel : — Oh. ti moja. ti moja najdražja . . . Torej se bodo uresničile moje sanje, ki jih sanjani, odkar sem te vzel. » — I)a. kmalu bomo trije v družini — je ponovila. — Baš dane.s mi je pisala mati. da se je skregala z očetom in da se bo preselila^ jt j k nama. "O L AS K IB O DA" 7, THE UULGE8T 8L0VEHB DAILY in U. 8. 4 IIES IZ ŠTEV SI VEJ T: Pregovor pravi. «ln je v.siik *vo-;r kovat".tV posplošimo 1a pr«*- trovor, je pa laž. kar dokažem \r. akty št. 782 črka It u>l*-iiiski arhiv v Soiiiberjrii na>l Knlir.ii s tra-jrit-ii ) «>iiisKcjado neziiMiiega juna-kn, ki se ji« vru«'-al % vojne c j.« boril ko L pniftak prati liusom. nekoč bi bil pri prehodu V isle kmalu utonil, tri krat je I»i i zelo težki ranjen, pri Kovnu so mu zmrznil-- i\< pa je zopet vzdihnil in sedel Poteiu so prišli Nesrečnež ni vedel, da je bila i jegovo mater zadela kap že takra.. ko so ji iz Sibirije sporočili, da o njenem .sinu ni duha ne sluha. Pi-«mn so prihajala v Nemčijo le redko. na meji so m z njimi prižigali pi pe. < >čr Johanna ftoniferja s<' je 'H st!«i sprijaznil z bridko usodo in je vest no opravlja I posle rudniškega iiisptktor*a \ Kolnberjru. Na<-nkrj:l pa vest, da je sin še živ! Oče Bo. nifer s.- je prijel za srce. .fohauu Bonifer .se je pripeljal / vlakom v Kssen. Tu je imel zvez.« in 7 lokalno železnico naj bi prispel v ^voi domači kraj. Zamudil je za nekaj minut in prihodnji vlak je ouha;al šele čez tri ure. Tako dol-;io bi pa ne mogel čakati. V tr«'ii urah lahko pride pi*š do očetovega doma.- in tako si je /nova oprtal niv. voda je -mrdela po mrlioviie ,' culico in se napotil pes proti do-/.rak j«- bil nezdra iu Mnip«u. j mu. vobodo se j,- moral za- ltet. jeklena čelada na jrlavi:—Ile j. hvaliti prvini dnevom rusk»- revo- k;.m pa lucije. Zadnjo verijn in kove so .lolianu Bonifrr je ostrmcl: --uiu sneli z nog. Tisti, ki so ga do. Domov, bi rad k očetu in materi. tl< j -*tr ! Ljubiva se. toda loči najti toliko predsodkov. da zija med nama ogromen prepad. Oii je edina dedinja, z< lo bogate. lliene in t uiti ošabne družine, doeim sem jaz.. . Ii. \ asi so gorele, po cestah >o m* ialjala trupi;« <•urovo umorjenih, zrak je bil lia-tčeii n kužnimi bacili iu fanlo. lnoiii gladu: samo gnvrani in ia- •trelii so mo^li do sie-g.i nažie-(ber«'ti. 1 e>1 tlo stavko. Kil j je VedH o vselil i**ii! Bonifer.* Trikrat i;"1 po-kiisd ... • , , .. .. i ( vam bas siromašni prit • po »Vinkih na c<*sto proti Soln-1 M ti. Johann Bonif«'!- pa so ga trikrat , ,- iu na dan je prišla z.a nast |iranct»ske patrulje nazaj. 1 1 — Oprostite^ gospod. — je t prihajam k vam ra ko rano, »Toda limono mi je bilo ležeee na tem, da se sesta-nev?. Andre se je priklonil. V dveh sekundah mn je šinilo skozi možgane vse polno domnev. Kako to. da prihaja trrof de Mnssidan k njemu? Kakšni* namene inia .. Ali pii-haj« kot ]>rijatelj ali kot sovražnik! Ali prihaja sam ,ov, (lll, lan. da so bili oškojdo-Uarjal. naj pristane na ta arauž- j izogibije doinaeemu ogigism m ti^li jaz semi |>V;|] ]|1U (--ooiee. platno, iromašni vlagatelji, je ma. Mož se je U "'.V' ^ ,n" ^"el 111 raz- nilno kniižieo Prašteilione na ime i i • . ,*- ... • . . ■ uel ubraniti resnieiieira občudovan |a laz. ii ku.ii/.uo i r.isi .ia iw , ja j^las svojcgii si*ea. vzljiiDLla je »tistega,1 • Sleparije s hranilnimi knjižicami. V Zagrebu so odkrili velike sleparije s hranilnimi knjižicami. Preiskava še teče in bo spravila na dan zanimive podrobnosti o tem. kako brezvestni verižniki zlorabljajo težave, ki so nastale 7 jug. gospodarstvu, /.lasti v denarnem prometu, na drugi strani pa delajo šk*»do ljudem, ki že itak težko žive. Po Zagrebu se je bila r;i zvila trgovina s hranilnimi knjižicami Praštedione. in ker j» na dan napotil h Krunoslavu Rukavini. Jiukavina mu je dejal, da mu lahko da posojilo, ampak ne v sroto-vini. temveč v obliki hranilne knjižice v znesku 300.000 Din. s tem da bi v petih letih vrnil 241* tisoč Din .Vi obresti. Sam pa ni hotel pristati, ker je rabil »roto-vino. (Vz nekaj dni je prišel Pšenič- j Andrej je obmolknil. <*akal jo in upal. da bo deležen odgovora, vzpodbude ali karanja. Orof je pa molčal; nadaljeval jo torej: — Ali veste, kdo sem jaz i 1'oogi najdene«-, morda sad nasrečne-ljubezni. . Nekega jutra. ko mi je bilo dvanajst let. sem pobegnil iz najdenišniee v V» lidome in so na]>otil v Pariz; vse moje premoženje, jo znašalo dvanajst frankov. In od tistega dne bijem hud boj za obstanek... Zt nleset let se prebujam zjutraj s trdnejšo voljo, kakor sem jo imel prejšnji dan. In mislite, da sem kaj dosegel ! Vi seveda vidite samo solneno stran mojega življenja. Tu sem umetnik, drugod sem pa delavce. Da. tako .je in nič drugaee. Le poglejte moje roke — in pokazal mu jih je — kako hrapav, in žuljave so: pozna st jim. da moram de*Iati /. dletom in kiadivom. Xadarjen sem. rati verujem in upam. da me tudifa-umetni- morar za njegove ure, ku- imel v /«*p i ■ Kar mu je šinila v jrlavo srečna o k m«; st.. ruhljev. ki s.. >e mu zd - mi-el iu skoraj zasmejal se je o;| Ii smešni. Nekoč je bil to knpital \e-elia: nad griči in hribi tja daleč za siromašnega iu i.j<'. zdaj uek. ki z.iijii ni mogel ti-,, premogom iia}*olnj obupan pleniti. Prisil je >«nu v visoke pi-či in jeklarne. pi-az- • lo t 'erniirova. Tam so ga pa a ret i- ni >o se pa vračali v rove iu rud- rali kot vohuna belih. Niso mu dali nike. da hi jih rudarji znov® ua- loti žličice vode. celo spati mu ?ii- polnili. Vs,. to je Johann Bonifer -O tlovolili in tako j.. \ Strašuiii š«' doln-o vede] takoj j<- imel za- mukah šfstejra dne zlagal, da je u- ^.o\an načrt. V temi je splezal na bil grofa Jarenskega. zelezno o-rpnlje žične železnice. N»- Grofa Jareiiskega, ki ga je oni-- presta no. neumorno vedno enako- uil. sploh ni bilo, vendar pa Jo- meruo so drseli železni koši Sem in lunina l»o ii i terja slavili kot prija- ija. 1'mo in spretno je skočil v pra- telja. oblekli ^a in j«-»ti je do- <,-n koš in ne da bi se zmenil za iul. kolikor je hotel. Imenovali -o črn premogovni prah. ki se je z ga Za poveljnika v Kurskn, odpo-j„jini ves umazal. je krenil po tej toval .je tja takoj, toda v velikem čudni poti proti domu. Inere prav značilna afera. Trije i Hermue Ihinka. a Srfm seje liio- . .... ... . 4- , . - ... ' ..... . ... ki ji ie obetal nežnosti, katere i>n roditelnli ! Zagrebčani so prijavili policiji, da ral zavezati, da mu l»o plačal . . * j so dali pred meseci trgovcu z elek- 10.500 Din jirovizije. Po čudniii 111 poznala. i tričiiiiui potrebščinami E. Merki- ■ manipulacijah je Sam končno d«>- J ču 7 hranilnih knjižic Praštedione bil denar, totla od 110.000 Din so skitpnem znesku -iOO.OOO Din. mu odbili toliko, da je dobil le o- kremeniteira znao«i.ia in ker nio-tega ni bolel iz- ovinku in zbežal preko I'oltave in hije\a na mejo. Na orozuiški po-.-r*ji v Neidenbergu so inu dali do- HudniŠki inšpektor Bonifer je pa t«< čas ves v skrbeli pričakoval sina. < "e ira vsak hip ne bo. ga primejo. Merkiča so osebno poznali in mo- krog TO.lKM« Din zad.džil se je P^I nj ruVa llloAka l Policija je odredila hišno pr'»- k ume lite. dobil je obleko in denar patrulje. Stari Bonifer je štel miza vožnjo iu deležen v tako zvrha-fnute sekunde, dvajsetkrat je sto Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. pe. Zahteval je takoj 15 odstotkov ua račun provizije, ki jih je tudi dobil. Alinilo je več mesecev, a o denarju ni bilo duha ne sluha. Mer- kič je zatrjeval, da se mora vršiti še ena seja upravnega odbora, potem bo par denar ifcplačan. Ker le ni bilo denarja, so začeli vsi trije pritiskati na Merkiča. ki jim je končno dal ponarejeno hranilno knjižico neke ljubljanske .banka na ime Marije Tavčar iz Ptuja. Knjižica se je glasila na 243,000 Din. Zagrebčani so »e takoj obrnili na dotično ljubljansko banko in ugotovili, da je knjižica ponarejena. Zato so Merkiča ovadili in policija ga je zaslišala. Mož je priznal, da je pet hranilnih knjižic »založil pri Bogdanu Pušiču in dobil za nje 80.000 Din. dve pa je dal nekemu Tratniku in poravnal ž njima svoj dolg. Pušič je bil baje v poslovnih stikih z dr. Brankom Oršagičem in Merkiču sta dala 33 odstotkov na hranilne knjižice vloženega denarja. Bogdan 'Pušič. privatni uradnik iu poslovodja tvrdke "reber", je izjavil, da mn je Merkič izročil hranilne knjižice lani 18. novembra. Glede hranilne luijiziee ua ime Marije Tavčar je izjavil, da je prišla lani v decembru v pisarno dr. Lovriča neka ženska, ki se je izdajala za Marijo Tavčar. Zanimala se je, ko bi mogla dobiti posojilo, a kot jamstvo jc pustila hranilno knjižico ljubljanske banke. Pustila je tudi svoj naslov, češ da bo čez nekaj dni po telefonu vprašala, kako je z njenim ]Misojilf>iu. iVz nekaj dni je pa t*e-lefonično sporočila, da posojila ne rabi in od takrat se sploh ni več javila. Merkiča in Pušiča je policija izročila državnemu tožilstvu. Na policiji se je javil odvetnik dr. Bovrič. ki je izpovedal, da je ležal bolan doma. ko je pa slišal za Pitfiičevo aretacijo, je takoj vstal iu prišel na policijo. Pušič je' iskavo pri Robertu Freudu, dr. Oršagiču in Pušiču. Pri dr. Orša-giču je našla 2!» pojrodb za skupno vsoto 24?>.830 Din. dočini je znašala faktična vrednost, izražena v hranilnih knjižicah !MW.8(i4 Din. Pri Freudu je našla 53 po-' firof je pa vendar moral priznati, da Xa-j l»iiia ni izhrala sla ho. Takoj na prvi pogledi milje ugajalo vedenje mtadega umetnika.' godb. Mož je dal 370,000 Din posojila. dobil je .pa hranilne knjižice za 1.200.000 Din. Pri PušiČn so našli samo tri pogodbe, on je dal 80.000 Din posojila, hranilnih knjižic je pa sprejel za 250,000 Din. Robert Freud je imel v Ljubljani zaupnika, ki bo tudi zaslišan. V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu se je zastrupila s plinom 22-letua služkinja Marica Bos tiar. Tmela je fanta, ki jo je zapustil in to jo pognalo v smrt. ••enten izraz iije^oveg;a-obraza. Slednji«" je st«»p:l grof k Andreu. — Dovolite, da vam rskreno čestitam, gospod — mn je dejal. — hvala mojega prijatelja ki se mi je sedela pretirana, je hila še' preskromna. Žal mi j«' pa. tale s tančico zagrnjena slika še ni gotova i Čeprav je to vprašanje pričakoval, je mladi slikar zardel. — Oprostite, gospod, — je odgovoril. — ta slika je že izgotovljena, toda ne pokažem je nikomur. Po teli besedah grof ni mogel več dvomiti, da je govoril sodnil eksekutor resnico. — To bo najbrž portret vaše znanke, — je, — je dejal grof poflj jo ]>a eeiiim in spoštujem. Ona m«»ja Ijubiea! Kaj ste zn«»reli! Grof d«' Mussidan še svoj živ dan ni imel tak«> prijetnega obeutka, kakor v tem trenutku. Andre je govoril resiiie«>, to je slišal jz ujeg«»vega glasu. Najraje bi mu bil stisnil .roko in ga objel. — Oprostit«*, gospod, — je ugovarjal grof, — toda p«>nhreta v ateljeju bi ue bilo, če bi lie ho«lil k vam liuxlel.. — .Res je hotitla sama brez vednosti ro- tega dekleta ? — I>ii. — jo odgovoril grof. — da, zelo vam boni hvaležen za ta dokaz zaupanja. Andre j«' stopil k stojalu in /a je segel z roko po zagrinjalu. ko si je naenkrat premislil. — Ne, nočem! —je vzkliknil. — Nadaljevati to komedijo se mi zdi nedostojno. Orof tie Mussidan je prebledel. Te besede bi mogle imeti grozen pomen. — Kaj pa hočete reči s leni t — je za jecljal. — Da sem vas poznal, gospod, da sem vedel, Via govorim z grofom de Mussidanom in ne z markizom de Bivronom. Ne odgraem te slike dokler vain we povem.. . NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja1 Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste mili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna Glas Naroda" « •• j "GLAS H A * O D A" OTBW YOBJS, FRIDAY, APRIL 7, 1933 JUDITINA PRISEGA ..................I I ROMAN IZ ŽIVLJENJA ■ ZA "O LAS NARODA" PRIREDIL L H. 41 (Nadaljevanj«'.) — SIn«"aj. ali pa j«- Uilo namenjeno. Dobro .ste mi napravili. In /daj hi rad posvetoval, kako bi se približal svoji nečakinji. Najrajši bi nel kar takoj k njej. toda kar tako ne smem pasti v hišo gospe Heinove. In tudi tako težko občujem s tujimi ljudmi. Toda pot do moje nečakinje pHjo .samo skozi gospo Heinovo. ki jo je vzgoji-ia. Skupno s svojim možem mi je zamolčala, da mi živi nečakinja. I a «** eel o potem, ko se je preselila v Sehwa rzenberg in je morala *aj po vašem sinu izvedeti, da živini tukaj. Gotovo je morala imeti za to tehtne vzroke. In tako mislim, da bo najboljše, da enkrat ob Ki*eni go^po ITeinovo in se ž njo pogovorim, predno govorim z Ju-dito. Kadar bo to izvršeno, se 'boni približal nečakinji. Kaj mislite, kako bi mofrel sam govoriti ? gospo Heinovo? Komercijalni svetnik se zamisli, nato pa se vzravna in pravi: — To .se bo prav lahko naredilo s pomočjo moje žene. Rekel ji bom. da naj pod kako pretvezo povabi gospico Falkovo in komte-ho v hotel. Potem boste gotovi, da dobite gospo Heinovo samo doma. Z i vah.no prikima baron. — Izvrstno! Kdaj se more to zgoditi? In baron globoko vadihne. ^ — Dobro, najboljše bo, da se z glavo vržem v to zadevo. Dolgo n»- maram več čakati. V moji starosti človek nima več mnogo časa, da popravi zamujeno. Torej prosim vas, da naprosite svojo cenjeno »progo, da mi stori to uslugo: zelo ji bom hvaležen za to in ena ura mi zadostuje za razgovor z gompo Heinovo. Potem bi še prosil, da vaša gospa .soproga po eni uri pošlje domov umo gaspieo Falkovo in komteso še nekaj časa pridrži. — Vse ^e bo zgodilo; v tem se morete zanesti na mojo ženo. Torej reeimo. da ob štirih obiščete gospo Heinovo. — Dobro; pet minut čez štiri bom pri njej. Ko sta se o tem dogovorila, sta razpravljala še o nekaterih važnih trgovskih zadevah, nato pa je prišel Čas. za kosilo in tedaj s" jima pridruži Lutz. ki je bil zelo radoveden, kaj se vse godi. toda se ni upal vprašati. Takoj po k^iln se komereijalni svetnik odpelje v St-lnvarzen-berg. da bi dal svoji ženi j»otrebna navodila. Teta Ana. Judita in Feliee so opoldne kosih*, nato pa, kot navadno. mi >>e še pol ure pogovarjale. Teta Ana gre nato v svojo sobo k počitku. Judita in Feliee pa delata svoje naloge v majhni sobi. Judita riše. da«-i v tem času ni bilo mnogo naročil. Feliee piše naloge za prihodnji dan in .smeje pravi Juditi. da ji ponoči v sc.njah plešejo številke v glavi kot sovražne sile, katere je treba premagati. Toda komaj sta končali delo. je bila Judita poklicana k telefonu. Poklieala jo je svetnikova žena. Povabila je obe na večerjo, da spoznata tudi komercijalnega svetnika. Toda gospa jima reče, da •»oče še prej videti obe, ker jima ima nekaj važnega povedati in da prideta prej, predno se zvečer se.staneta s komercijalnim svetnikom pi i večerji. Jndito naprosila, da odide s Feliee najkasneje tri-četrt na štiri, da bosta frotovo v hotelu ob štirih. Judita se nekoliko začudi nad tako nujnim povabilom, toda .ji obljubi, tli. oosta s kom-tfso najkasneje ob štirih v hotelu. Judita pove Feliee, kaj je obljubila in Feliee ie bila zrlo za-i-udena. i — Torej morava iti. Judita; gospa na naju ne sme čakati. Svoje delo morava seveda pustiti in ker sva tudi zvečer povabljeni, bom. komaj mogla izvršiti vse naloge. Toda nič zato; praznik moramo obhajati, kadar pridejo. Jutri pa bom vstala eno uro poprej in bom zamujeno popravila. Toda tudi teto Ano morava prej motiti pri njenem počitku. — Ne bo treba. Feliee. Preobleči se nama ni treba, kajti za popoldne sva dovolj primerno oblečeni. Ako tedaj pokličeva teto o |X>1 štirih, kot navadno, tedaj imava še vedno dovolj časa čevlje in klobuke, ne da bi jo bilo treba prej motiti. In obe u gibi jet a. kaj je dalo gospej Werner jevi povod, da ju je povabila. — Ali je tudi kotuercijalni svetnik tako ljubeznjiv kot iijogo-\a žena* — vpraša Judita. — Veš. vedno sem ga videla samo mimogrede, kajti, kadar je prišel na Krlau, mi je bilo vedno nekam čudno, ker smo bili dolžni toliko denarja. O, Judita, >edaj živini pri vas kot v nebesih. Judita se smeje. — Ta nebesa so malo tesna in posebno še ta-le sobica. — t). Judita. tukaj nas saj ne nadlegujeja upniki. Moreš mi verjeti. da sem se poboljšala. Smeje se »pogledata. Nato pospravita sobo in ko pride čas, da pokličeta teto. se obe splazita v njeno sobo. Feliee tiho mijavk? kot mačka. Judita pa žvižga kot zaspan ptič. In to je zadostovalo tla se teta zbudi. Tako se je godilo vsak dan in nato so se vse skupaj smejale. .Nato ji Judita sporoči, da morata takoj oditi k gospej VVernerjevi in da nimata nobenega časa. Teta jima prikima. — Samo pojdite. Toda zdi se mi, da je za Felieino delo popolnoma dobro, da gospa že jutri odpotuje, ker bo drugače njeno delo zaostalo. — Izključeno; dolžnost ne sme vsled zabave trpeti in bom vse še napravila. — Jaz pa, žalibog. nimam nikagega novega naročila. — pravi Judita. — Torej tecite, otroka in (pozdravita go^o. Z njo smo imeli vedno lepo zabavo. Judita in Feliee naglo odideta in se v živahnem pogovoru ve-•elo smejeta. Teta jima še skozi okno pomiga in sree se ji ogreje, ko tudi obe dami mahata v pozdrav. Tako srečna je bila. da je Judita v Feliee našla tako dobro prijateljico. .Sploh je bila popolnoma zadovoljna s svojim življenjem, ker se je vse tako lepo izšlo. Počasi pospravlja po malem stanovanju ter preloži tukaj kako blazino, tam zopet kak prt. Nato navije vse ure, kakor vsak dan. in kmalu nato bije ura »tiri. Nato vzame roeno delo in je ravno hotela sesti v stol pri oknu. ko nekdo pozvoni. Teta Ana sama odpre vrata. Pred njo stoji visok, suh gospod. V rokah drži klobuk in se ji uljudno prikloni. — Ali morem govoriti z gospo Heinovo? — To sem jaz. jrospod. Zoj>et se prikloni. — Me zelo veseli, milostljiva gospa. Z vami bi rad govoril nekaj zelo-važnega. Ali smem vstopiti? Na njo ni napravil utiša moža. kateremu bi vprašanje zavrnila, zato teta Ana stopi vstran. — Prosi in! Gospod stofi mimo nje na hodnik in ko obesi klobuk na obe aalnik, mu teta odpre vrata v sprejemno sobo. ________ iPalje prihodnjih.) ' : • — VELEIZDAJAZA PETSTO FUNTOV THE LARGEST SLOVEN F DAILY fai U. S. A. Angleška javnost stoji že nekaj časa poti mučnim vtisom skrivnostne \ohunske afere, ki je znana pod imenom "Skrivnost Towera". Listi so c stvari pisali toliko, da bi lahko napolnili s tem gradivom cele knjige. Potem je vse utihnilo in so se začele razuašati najbolj čudne vesti Nekega dne so aretirali komaj 24 letnega poročnika Hailija fcSte-uarta, ki je služil pri škotskem j olku Seafort Highlanders. Zaprli so ga v Tower ter ga močno za-slražili. Za bivanje so mu izbrati celico, iz katere ni mogoče pobegniti, niti v njej izvršiti samomor. Niti tega niso dovolili Stew a rtu. da i>i se sam bril. Dodelili so mu raj-.«i brivca, ki je vsak dan opravil svoje delo na njegovem obrazu. Ii: vsako pot med britjem so stali na vratih jetnikove celice štirje pa'.-i-iki ki so z nauečjo pazljivostjo opremljali sleherno poročnikov;* kretnjo. Dr. bi izvedeli od jetpika čini vtv obtežilnega gradiva, so njim vsakovrstne reči. Vsako noč jal vojaške informaeije neki tuji državi. Zaradi tega je prišel pred sodnike. Prvi dan procesa je bil zelo buren. Po prečitanju obtožnice so je izvedelo, da dolže častnika' izdaje vojaških tajn Nemčiji potom nekega Valdemarja Obsta. Temu je Stewart baje izročil skice in doku-1 mente o notranji opremi najnovej-' šili angleških tankov, opis nove avtomatične puške in drugih vojaških skrivnosti. Stewartu. ki se jim .ie ž" od začetka zdel sumljiv, so vojaške oblasti postavile pod nadzorstvo dvanajstih detektivov. Slednji«" se jim je posrečilo spraviti ga v ječo. Dogodek je povzročil toliko razburjenja, da se je govorno o njeni celo v londonskem parlamentu. | Predsednik razprave je izjavil pri otvoritvi, da je Stewart obtožen veleizdaje, ker je prodal sovražniku domovine važne tajne za. 3d funtov. Corpus delicti je pismo j iz decembra lanskega leta. s kate-i rim obvešča neka dama Stewarta.J H -'!' Vr | v kratkem prejel ."»() funtov. J nja »'Stewart trdi, da je pisala to pismo VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 , lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nam A in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. A'arov ila sprc.'c m a: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Naši v Amenki. je pisala T > pismo Kakor poročajo, se obravnava , . . .„ iiregova ljubica, česar pa mu nihče proti Veri Kari. Ivanu Grilcu. so g« zbudili v najtrdnejšem sl,jllm. verjame. Proces še traja in naj- Johnu Milošiču iu ostalim, ki so iz spanja in ga vedli k preiskoval-. faIojfctno je to da jo mlatli Vo_ obtoženi umora Geo. Karla, prič- neniu sodniku, da bi »z njega izvit-k ^ ^ v ^ ne 13 i|a y Chi ,„ kel tajno. Tri tedne zaporedoma se! ... J ,. , ' . »ski vojski odlično opoziciji je to ponavljalo — zdi se. a brez posebnega uspeha. Stewart je obdolžen. da je izda- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LI8TOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE riiimmiitni lil JIJ 5' J 1 illl IIHIT^ li 111 HH HHHH H11/lITTTTPT^Ilrii SHIPPING NEWS a aprila: Conte Ui Savo ta v Genoa 12. aprila: L>eutschland 14-aprila: Sla.tciid.tm Saturnia v v Uamburf v Boulogne T m t IS. aprila: bremen r Bremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg 1'aris v Havre 19. aprila: Manhattan New York Havre Hamburg Obtoženec mora dajati odgovor na 1 i> točk katerih vsaka predvideva z:i primer obsodbe 14 let robije. „ I ZA SLOVANSKO VZAJEMNOST PO ILUSTRIRANEM TISKU V razstavnih prostorih občinske knjižnice v I*ragi se pripravljajo na zanimivo razstavo vsega slovanskega ilustriranega tiskn. Poleg trgu se snuje čitalnira, kjer bodo na razpolago najb'»Liše češkoslovaške in firuge slovanske revi;e in dnevniki. Razstavo krasijo tudi zanimive slike iz slovanskih kulturnih središč. Razstavo bodo odprli 20. aprila in odprta ostane do -">. maja. l'o-"budo za razstavo je dala Zveza slo-vjinskih žena, s katero sodelujeta Slovanski institut Ln uprava osred- nje knjižnice v l*x-agi. Naloga razstave ni samo, da pokaže svetu, da imajo tudi Slovani dobro ure jeva ne ilustrirane liste, temveč tudi, da pospešuje slovansko vzajemnost in uveljavljenje slovanskega ilustriranega tiska na svetu. Dejstvo je. da so ilustrirani slovanski listi malo razširjeni celo v slovanskih državah. V kavarnah, v pisarnah, v zdravnišikh in advokatskih čakalnicah najdeš povečini j tuje revije. Praška razstava ima na-j men, seznaniti prav Slovane s slo-I v an ski m ilustriranim tiskom, ki ga niti sami dooro ne jwznajo. Pokazati hoče posebno njihovo tehnično opremo. Razstava se pozneje prenese iz Prage tudi v druga češkoslovaška mesta, kakor v Urno. Bratislavo in v Košiee. Prireditelji razstave prosijo vsa uredništva slovanskih ilu-|striranih listov, naj čimprej pošljejo po več izvodov svojih listov na I naslov: V vstava slovanskvcb ilu-I * > ► trevanyeh časopisu. Praha I, CV- škosl oven ska republika. DEDSCINA PDA IX. | Papež Pij IX. je ostavil oporo-i ko. po kateri naj bi se njegovo j imetje razdelilo med njegove so-• rodnike šele 30 let po njegovi smrti. Ko je minilo teh .">0 let. se je javil kot dedič neki Mario Pa-lomba. ki so ga pa razkrinkali kot sleparja. Ta afera je imela vendarle za posledico, da se je za paipeževo določbo, na katero je bil med tem že pozabil svet začel zanimati in kmalu potem so se o glasili »z Brazilije trije italijanski priseljenci, ki trdijo, da so sinovi papeževe sestre in kot takšni njegovi dediči. To so bratje FV-rettiji. ki jim je bila v življenju sreča sploh naklonjena. Kot popolni reveži so prišli nekoč v I»ra-zilijo in so si t;rm s trdim delom prislužili toliko, da so .si lahko kupili majhno zemljišče. Tu so našli z zlatom napolnjen sod. med vojno pa so si s prodajo starih tračnic podvojili imetje. Sedaj dobe we imetje svojega ujea. ki gotovo ni majhno. V BOJU ZOPER NAJSTRAŠNEJŠE MORILCE ČLOVEKA Kakšno življenjsko silo in odpornost imajo bacili, vedo prav dobro zdravniki, ki se trudijo, da bi znašli sredstvo, s katerim bi lahko uničili povzročevalee strašnih nalezljivih bolezni, ki tarejo človeštvo. \ Xa vseučilišču v Toronto so napravili ameriški učenjaki zanimiv j oskus. da bi ugotovili odpornost bakterij pri nizki temperaturi. Meni!: so, da se bodo dale bakteriv pr; silno nizki toploti uničiti. V ta namen so postavljali bakterije v prostor, ki so ga ohladili na 2.10 stopili j pod ničlo. V tem -prostoru hi pustili bakterije več tednov. Ko .-<> posodo v. bakterijami po preteku tega časa preiskali, so ugotovili, d-i so bile bakterije še vedno žive. Xe .samo to, celo silno pomnožile so se. S trm je bil podan dokaz, da je nizka temperatura še pospešila razmnoževanje baeilov. Prav tako živele te bakterije še naprej, ko >o jih postavili v višjo teniperatu-jro. Dokazana je bila tudi možnost, da živijo bakterije tudi visoko v iziaku v plasteh najnižje temperature. Druga skupina ameriških fizikov se bavi z vprašanjem, ali bi se ne dali bacili umoriti z visoko napetim električnim tokom. Ti poskusi se vrčijo na vseučilišču v Cinciniia-tijo. Mislite kakšne izredne koristi bi bilo. ako bi se daj zgraditi nekak električni top. s katerim bi streljali bakterije. Poskusi so po Z vbrizganjem lega strupa so kazali, da niso to *amo gfadovi v se mnoge rakaste otekline usta- j zraku, temveč, da se dajo bakteri:e vile, bolečine pa so se ublažile. Po s takozvanimi elektronskimi bom-poročilu kirurga Gosseta je stopil j b.- mi, ki pa morajo imeti manjši na govorniški oder profesor Ca!-,obseg, kakor bakterije same. res u-mette. ki se je izjavil za nadalje- j biti. Priprava je podobna tistim, s vanje poskusov v zapoeeti smeri j li.tero so fiziki nedavno razbili a-Povedal je tudi, da ga je pred 32 \ tonic. Ima tudi takozvane dekleti pičila kobra in da je po ti- tronske cevi. ki dajo res misliti na 21. aprila: Olympic v Cherbouarg Muuretania v Cherbourg 22. aprila: Champlain v Havre Huma v Genua 25. aprila: Leviathan v Cherh->ur* Kuropa v Bremen 2®. aprila: Berenfjiiria v Cherbourg Albert Hallin v Haml>ur( Veendatu v Boulogne 2. maja: Bremen v Bi tmon 3. maja. Aiiuitania v Cherbourg llaniburtf v Cherbourg 4. mala: Con le di Savola v Genoa 5. maja: Majeslic v Cherbfmrsr \Vt-stern'and v Havre Vr»lendam v lkiulugne 6. maja: I«-ifay-tte v lin vre Vulrania \ Trst 10. maja: Alautetaiiia v Cherbourg I>entsciilarid v Cherbourg 12. maja: «»ly-!,|.i«. v Havre Miinn-WMskst v Tlavr* U.tlei-d um v liouNigne KOBRIN STRUP PROTI RAKU Na sestanku pariške Zdravstvene Akademije je te dni poročal kirurg prof. Goset o rezultatih dva iti pol letnih poskusov nekega pariškega in nekega ameriškega zdravnika na znani kliniki Sal-pateriere. Oba veščaka sta zdravila raka s strupom kobre. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnikn PARIS 78. APRILA Maja — /p. Juvi g CHAMPLAIN 22. Aprila — 13. Moja ILE DE FRANCE £9. APRILA — 27. MAJA NIZKE CENE DO VSEH DELO*? JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne nete %pr«. tajte naie pooblaščene agente ■ eJreneh oQne ]9 STATE STREET. NEW YORK GROZEN ZLOČIN STARŠEV stem piku izapadla njegova roka najprej v anastezijo. ne da bi pri tem kazala kakšne zi.ake ohromitve. jMnnnrnrai^ircirannninira n ' M ' H ; a Mali Oglasi imajo velik uspeh H tep Te električne bombe so najmanjši električni delei. lahko rečemo najmanjše snovne ediniee tega sveta, to so elektroni. Čeprav s o že bakterije same na sebi tako majhna telesca, da se s človeškimi merami ^koraj ne dajo premeriti, je vendar elektron še vedno mnogo manjši kakor te. Velikost bakterije znaša ravadiio eno tisočinko milimetra, nekatere pa dosežejo velikost tudi ene stotinke milimetra. Tudi najmanjše se mnogo ne oddaljujejo od velikosti mikrona, to je od eue ti-sočinke milimetra. Po preiskavah Angleža Fournier d\c\!be ni nobena bakterija manjša kakor petdesettisoči del milimetra. Neprimerno manjša telesca so molekuli. toda kljub tej pritlikavosti. ki jo lahko izmerimo samo z 10 milijonskim delom milimetra, so molekuli v primeri z elektrohom ogroni ne krogle, kajti elektron je še ne kajtisočkrat manjši. S takšno elektronsko bombo je mogoče usmrtiti bakterije. Poskus so napravili tako, da so bakterije spravili v brez-(kar pod drevesom. Tam so našli zračni prostor in jih potem priče- trnpelee orožniki, ki so brezsrčne li bombardidati z elektroni. Vči- Marše aretirali, pri tem so pa na-nek je bil naravnost grozen, saj leteii tudi na tastovo truplo. Xaj-obležalo na boji&ču na milijone bak- brž bosta mož in žena obsojena na • terij. smrt Zakonca Dela ime v Coutcuce sla zakrivila dvojni umor. mož je ubil s kladivom tasta, potem sta pa /. ženo skupaj obesila svojo hčerko, da bi se odkrižala priče zločina. Delanoe je popravljal nekega večera čevlje v izbi. kjer je njegov tast spal. Tast se je zbudil in proil zeta. naj ne razbija tako in ne kadi. češ. da ne more spati. Delanoe s-[>a za njegovo prošnjo ni zmenil je mirno nadaljeval svojo delo. Ko je staree .ponovil svojo prošnjo, je zet razsrdil in mu zagrozil, da ga ubije, če ne bo tiho. Starec se pa ni dal ustrašiti. Tedaj je pograbil Delanoe težko čevljarsko kladivo in udi ril tasta tako močno po glavi. (Ja je obležal mrtev. V izbi sta bili čevljarjeva žena in petletna hčerka. Žena je možu pomagala stlačiti truplo v vrečo in ga odnesti v k!«**. Po umoru se pa čevljar ni čuti! doma varnega in zato s«1 je skrival v gozdu. Samo ponoči je priha;«:l spat domov, kjer je h'žalo skrito ta.>tovo truplo. Tretjega dne se pa začel naenkrat bati tudi hčerke, da bi ga ne izdala. Zato sta se / ženo domenila, da bosta hčerko obesila. Mati ji je zavezala oči, oče pa zadrgnil zanjko okrog vratu in j-obesil na debelo vejo. Roditelja gledala smrtni boj svoje hčerke, pol ure sta pustila nieno trnpelee na drevesu, potem sta ga pa pokopal;« 13. mala: Champlain v Havre Ilex v Urnim Kuropa v Bremen 16. maja: Leviathan v Cherbourg 17. maja: lierrnparia v Cherbourg New York v Cherbourg 19. maja: Statin'lam v Boulogne 1'aris v Havre 20. maja: Con te Grande v Genoa Bremen v Bremen CJeurgic v Cobh 24. maja: Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg Aquitunia v Cherbourg 25. mala: Conle di Savoia v Genoa 26. maja: Majestic v Cherbourg Minnetotifca v Havre Vfeendam v Boulogne 27. maja: I le de France v Havre Suturniu v Trst 30 maja: Eur«i*a v Bremen 11. maja: Mauretania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 1'res. Uoosevelt v Havre Roma. v Gtnoa 2. junija: Olympic v Cherbourg Weslernland v Havre Volendam v Boulogne 3. junija: Champiain v Havre Ilex v Genoa Britannic v Cobh 0. junija: Leviathan v Cherbourg 7. Junija: l»eutschland v Cherbourg Bereiigaiia v Cherbourg 3. junija: 1-afayeite v Havre Augustus v Geni« Bremen v Bremen 9. Junija: Statendam v Boulogne Minnt-vvuska v Cherbourg 10. Junija: Pari« v Havre 14. lunija: I'res I i.Lrding v Havre Majestic v Cherbourg New York v Cherbourg A qui ta nia v Cherbouig 15. junija: Conte di Saiuia v Genoa 1$. Junija: Kuropa v I'-rcmen Pt-hnland v Havre liot «er«lam v Boulogne 17. Junija: Britani' v O-bh lie tin France v Havre 20. junija: l»e (iraKM v Havre 21. Junija: Vulrania v Trst Mauretania v Cherbourg Albert flalilii v Cherbourg Manhattan v Havre 23. Junija: Olympic? v Cherbourg Minetoiika v Havre \"eendam v Bf>ulogne 24. junija: <'liam|.l;>tn v Havre Kcx v Genoa Kremen v Bremen 27. junija: iailian v Cherlx