/144 Ml ES T O V ■ ■■ nhznrnik I K [ I xz LETNIK IV 31. MARCA 1970 ŠTEVILKA 30 Naše gospodarjenje v letu 1969 BREST 11% IZVOZA LESNE INDUSTRIJE SRS Ta sestavek je spodbudilo poročilo Gospodarske zbornice o gibanju zunanjetrgovinske menjave SR Slovenije v letu 1969. Nas prav gotovo najbolj zanima, kako je v tem poročilu prikazano naše podjetje. Iz pregleda je videti, da smo po obsegu izvoza na enajstem mestu, pri izvozu na konvertibilna področja pa deveti. Spadamo v skupino 26 industrijskih podjetij, ki je izvozila 45,2 % celotnega slovenskega izvoza, oziroma 50,4 % vsega izvoza slovenske industrije. Smo največji izvoznik lesne panoge. V letu 1969 smo povečali izvoz za 24,4 %. Izvozili smo 11 % vrednosti celotnega izvoza lesne industrije. Teh nekaj statističnih podatkov pove, da smo lani uspešno izpolnjevali tisti del poslovne politike, ki že vrsto let narekuje izvozno usmeritev naše prodaje. Tako smo že drugo leto dosegli status pretežnega izvoznika. Povečani obseg proizvodnje v letu 1970 nam bo omogočal, da bomo še vnaprej zadržali izvozno prvenstvo v naši panogi, ob primerni stimulaciji izvoza pa bi bil obseg izvoza lahko še večji. Bomo videli, na katerem mestu bomo letos. Naša knjigovodska tehnika je pač taka, da se šele konec meseca februarja lahko potegne bilančna črta čez preteklo enoletno obdobje poslovanja. Seveda s tem, da smo izdelali zaključni račun za leto 1969 šele februarja letos, ni rečeno, da nam niso bili znani številni poslovni rezultati že konec leta. Nasprotno, večina poslovnih rezultatov za leto 1969 nam je služila že za sestavo planov za leto 1970. Zaključni račun predstavlja predvsem dokument poslovnih, zlasti še finančnih rezultatov ter usmeritev ustvarjenih sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in standarda. Ne bo odveč, če na kratko pogledamo, kakšne rezultate smo uspeli doseči leta 1969. 74,2 °U PROIZVODNJE JE POHIŠTVO Znano je, da je bilo lansko leto. leto obsežne modernizacije proizvodnje, za katero smo porabili leta 1969 23,8 milijona dinarjev. To, da je večina naših proizvodnih prostorov, strojev, naprav, Proizvodnih postopkov itd. novih, ni treba posebej poudarjati. Poudariti pa je treba prizadevnost zaposlenih, saj smo kljub neprekinjenim investicijskim delom, uspeli povečati fizični obseg proizvodnje (brez vpliva cen) leta 1969 nasproti letu 1968 za nad 20 "/o. Izdelali smo za 121 milijonov dinarjev (prodajne cene Iranko tovarna) izdelkov. Strukturni delež proizvodnje pohištva, ki je znašal leta 1968 v skupni proizvodnji 69,7 °lo, se je leta 1969 povečal na 74,2 °/o, kar ponazarja usmeritev Bresta po vedno večji in kvalitetnejši finalizaciji proizvodnje. V preteklem letu smo glede na našo usmeritev proizvodnega programa v najkvalitetnejše izvedbe dnevnih sob, opustili proizvodnjo pohištva enostavnejših izvedb (vitrina Metka, TV bar itd.) in jih vključili v kooperacijsko sodelovanje z Gabrom. tudi v letu 1970 pretežni IZVOZNIKI Lani smo prodali na domačem trsu 53,6 "/o. v izvozu pa 46,4 °/o vseh prodanih izdelkov. Struktu-ra Prodaje na domačem trgu se nasproti letu 1968 ni spremenila, tako smo prodali v Sloveniji 48 ”/o vseh doma prodanih izdelkov, v . fkiji 20 °/o, na Hrvatskem 19 “/« ln v ostalih republikah 13«/«. Ta Primerjava nam dovolj zgovorno P°ve, da obstajajo, glede na potrošnjo naših izdelkov v Sloveniji, se velike možnosti plasmaja naših izdelkov v ostalih republikah. Izvoz smo dosegli z 3.763.000 $ Prodanih izdelkov. 97,7 «/« je bilo *eta 1969 udeleženo v strukturi izvoza konvertibilno tržišče zlasti Amerike, delno pa tudi Italije in Trancije. Kvaliteta in cena izdelkov sta neposredno povezani s kvaliteto in ceno surovin in reprodukcijskih materialov. Ta dva pogoja in deficitarnost domačega trga z nekaterimi surovinami (npr. furnirji eksotov), sta terjala tudi nabavo surovin in materialov iz uvoza. Skupen uvoz je znašal leta 1969 2.300.000 $, kar je znatno manj od našega izvoza, zlasti še, če računamo, da je v tem znesku prostega uvoza 1.350.000 $. Nekateri naši materiali kot npr. tapetniško blago, ipren pena, se ne smejo prosto uvažati in spadajo v režim globalne devizne kvote, ki jo posameznim panogam in podjetjem določa Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Povsem razumljivo je, da so ta devizna sredstva omejena in da jih podjetjem zelo primanjkuje. Vendar podjetja — pretežni izvozniki, ki izvozijo preko 51 °/o svoje prodaje na konvertibilna področja, lahko porabijo za lastne potrebe po režimu globalne devizne kvote devizna sredstva do višine svojega izvoza. Ker je za izračun pretežnega izvoza posebna tehnika, po kateri je Brest leta 1969 prodal na konvertibilno področje 56,5 °/o svojih izdelkov, bo tudi v letu 1970 lahko koristil devize po statusu pretežnega izvoznika. HITREJŠE OBRAČANJE SREDSTEV Čeprav smo porabili lani 8,1 milijona dinarjev lastnih sredstev za ZAGREBŠKI VELESEJEM Še dobra dva tedna in zopet se odpre spomladanski Zagrebški' velesejem. Tudi letos bomo razstavljali v sovjetskem paviljonu. Poleg našega podjetja bodo v istem paviljonu razstavljali še Marles Maribor, Stol Kamnik, Lesonit Ilirska Bistrica ter Šipad iz Sarajeva. Na sejmu bomo pokazali naš celoten proizvodni program: — dnevno sobo Daniela — stereo, — dnevno sobo Florida — ex-tra, — dnevno sobo Aleksandra — stereo, — dnevno sobo Claudia, — dnevno sobo Patricia, — jedilnico Patricia. — jedilnico Living, — TV bar, — stilne garniture Y-90, Y-70 in Y-19. Na tem sejmu bomo razstavljali' izdelke, kateri so že v prodaji. Tako bomo lahko kupcu takoj nudili pohištvo, za katero se bo zanimal. Na jesenskem sejmu, ko smo raz-(Konec na 2. strani) investicije, smo z uspešnim obračanjem sredstev uspeli zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Lani smo dosegli dokaj ugodne vezave obratnih sredstev: tako smo imeli poprečno na zalogi surovine in material 53 dni, polizdelke in nedokončano proizvodnjo 19 dni, gotove izdelke 27 dni, terjatve pa so nam kupci povravnali poprečno v 38 dneh. Glede na doseženo proizvodnjo je znašal koeficient obračanja obratnih sredstev v letu 1968 3, v letu 1969 pa se je povečal na 3,3, kar pomeni, da se je obračanje sredstev v letu 1969 izboljšalo za 10 %i. USPEŠNI KAZALCI GOSPODARJENJA Kazalci gospodarjenja v letu 1969 kažejo nasproti letu 1968 rast produktivnosti za 22«/», rentabilnosti poslovanja za 20 ”/« in ekonomičnosti za 2 °/o. Brest je ustvaril leta 1969 13,6 milijona dinarjev akumulacije. Ta akumulacija bo v letu 1970 porabljena predvsem za razširjeno reprodukcijo (v osnovna in obratna sredstva) v skladu s planom investicijskih vlaganj in planom povečanega obsega proizvodnje. Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so znašali leta 1968 1.049 din, medtem ko so se lani povečali za 16 °lo oziroma na 1.213 dinarjev. V lesni industriji Slovenije so znašali lani poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega 1.007 din, kar pomeni, da so bili osebni dohodki na Brestu v poprečju za 20 ”/o višji. Nasproti letu 1968 so se poprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v lesni industriji SRS povečali leta 1969 za 15 °/o. Realen porast osebnih dohodkov na Brestu znaša glede na porast življenjskih stroškov štiričlanske družine v Sloveniji 6 %. Čeprav sem navedel le nekate- re glavne kazalce gospodarjenja v letu 1969, nam ti dovolj nazorno kažejo, da smo leta 1969 dosegli dobre rezultae. ki so hkrati materialna osnova za še boljše gospodarjenje v prihodnje. D. Mlinar Na (minulem) salonu pohištva v Kolnu smo uspešno predstavili dnevno sobo programa — Y Priprave za avtomatsko obdelavo podatkov v polnem teku ,/ i Omarica za šivalni pribor, izdelek TP Martinjak Pred startom dispo sistema Uvajanje avtomatske obdelave podatkov lahko razdelimo na tri faze: 1. določitev ciljev in področij za obdelavo podatkov; 2. priprava; 3. obdelava podatkov. Za nami je prva faza. Po podrobnem posnetku sedanje organizacije obdelave podatkov in ob upoštevanju prihodnjih ciljev podjetja smo določili cilje in pričakovane prednosti z uvedbo računalnika. Opredelili smo tudi področja celostne obdelave podatkov ter prednostni vrstni red uvajanja. V drugi fazi, v pripravi za obdelavo podatkov, je treba opraviti vrsto stvari, ki morajo biti tako usklajene, da bo pravočasno, do prihoda računalnika, pripravljeno vsaj toliko, da bomo lahko začeli z obdelavo podatkov za nekatera poslovna področja. Po prednostnem vrstnem redu smo začeli pripravljati organizacije obdelave podatkov za področje proizvodnje in materialnega poslovanja, pod katerim razumemo skladiščno poslovanje, plan, nabavo in prodajo. Celotno dejavnost priprave v tem času lahko razdelimo na: 1. osnovno organizacijo in planiranje obdelave podatkov; 2. šolanje kadrov; 3. organizacijo posameznih področij za obdelavo podatkov; 4. programiranje; 5. planiranje in izpeljavo instalacije. Opravljena je osnovna organizacija oddelka za avtomatično obdelavo podatkov, izbran je tudi kader, organizatorji in programerji, v drugem polletju pa bo izbran tudi kader za operativno delo s sistemom za avtomatično obdelavo podatkov. Šolanje kadra teče po določenem programu. Organizatorji so končali ustrezne tečaje. Dva programerja sta obiskovala tečaje za programerje v programerskem jeziku Assembler. Organizacija, kadrovska zasedba in šolanje so osnova za delo pri pripravah za obdelavo podatkov. Omenil bom samo nekaj važnih nalog, ki so v teku: Šifracija, to je oštevilčenje izdelkov, polizdelkov, materialov, delovnih operacij, poslovnih strank itd. Sistem za avtomatično obdelavo podatkov, ki ima magnetne diske, nam omogoča naj preprostejši način oštevilčenja, prosto šifriranje. Za prosto nesistematično šifro sta značilna dva ločena dela šifre in sicer: — indentifikacijska ali razpoznavna številka in — klasifikacijska številka. Na dokumentih bo samo petmestna indentifikacijska številka, klasifikacijska številka pa bo shranjena na magnetnem disku in jo bomo uporabljali pri različnih statističnih obdelavah. ZAGREBŠKI VELESEJEM (Nadaljevanje s 1. strani) stavljali nove modele Aleksandro — stereo, Claudio, Patricio ter stilne omare Y — je bilo za to pohištvo izredno veliko zanimanje. Od spomladanskega sejma pričakujemo poleg komercialnega učinka tudi realno oceno stanja na tržišču. Ocene številnih obiskovalcev sejma bodo bolj ali manj realno pokazale, koliko kupcev se resnično zanima za pohištvo našega podjetja. Od zanimanja posameznikov zavisijo tudi naročila trgovine. Če bomo tudi na tem sejmu deležni tako številnega obiska kot na prejšnjih, potem smo lahko prepričani, da bo tudi ta sejem dal ugoden komercialni rezultat. T. Žele Oštevilčenje po indentifikacij-skih številkah za vse izdelke, polizdelke in materiale za PE Tovarna pohištva Cerknica je končano. Sortirni pojmi po različnih vidikih nam omogočajo hitrejše oštevilčenje v drugih poslovnih enotah. Pri tem delu že vključujemo tudi programerja, ki mora pripraviti programe za računalnik. Testiranje programa in obdelavo podatkov smo opravili v računskem središču, kjer imajo takšen računalnik, kot bo naš. Šifriranje bomo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih. Druga važna naloga je priprava za obdelavo podatkov na proizvodnem področju. Skupina sodelavcev IBM, organizatorjev in konstruktorjev je že pripravila primer sestavnice za izdelek Tovarne pohištva Cerknica, pa tudi Tovarne pohištva Martinjak. Takoj, ko bomo končali šifracijo izdelkov, polizdelkov in delov, bomo lahko nadaljevali s pripravo sestavnic. Delo pri pripravi se-stavnic je obsežen posel. Računamo, da bo samo za Tovarno pohištva Cerknica in Tovarno pohištva Martinjak okrog 15.000 sestavnic. Sestavnice sklopov, elementov in delov bodo služile: — kot podlaga za presojanje in izvajanje sprememb, — za izdelovanje pregledov tipov in uporabe delov ter za standardizacijo, — kot podlaga za ugotavljanje potreb po surovinah in materialih, — za kontrolo razpoložljivosti proizvodnih dejavnikov, Vemo, da je centralni delavski svet sprejel novi statut že v februarju letos, vendar je še mnogo prezgodaj, da bi pisali o tem, kako je vsakdanje življenje sprejelo določila, zbrana v najvišjem splošnem aktu. Ne glede na to lahko ugotovimo, da ostaja vrsta razmerij še neurejenih. Vzroki so v tem, ker se statut ne ukvarja z nadrobnostmi, ker so posamezni splošni akti zastareli, ali ker posamezna področja do sedaj še niso bila pravno urejena. Novi statut nas s posebnim členom zadolžuje, da moramo določila splošnih aktov podjetja uskladiti z določili tega statuta v šestih mesecih od dneva njegove uveljavitve. To pomeni, da moramo od septembra dalje smiselno uporabljati določila statuta tudi v primerih, če kakšnega od splošnih aktov ne bi uspeli v določenem roku uskladiti z določili statuta. Ko spremljamo pravno literaturo, lahko kaj kmalu ugotovimo, da nekatera podjetja pri oblikovanju splošnih aktov zares »u-stvarjajo«. Tako smo se pri pregledu dveh strokovnih časopisov sami prepričali, da omenjata vrsto pravilnikov in poslovnikov — nič manj kot štiriinštirideset. Povsem razumljivo je, da vsa podjetja ne morejo imeti splošnih aktov po istem kopitu. Katere od vrste znanih bo posamezna delovna skupnost sprejela, je odvisno od najrazličnejših vzrokov, predvsem pa od ciljev, ki jihi želi doseči. Pri pripravah na novi statut je vrsta strokovnjakov posebej analizirala to vprašanje. Na eni izmed svojih sej je uporabnost in nujnost sprejema posameznih splošnih aktov obravnavala tudi komisija za splošne akte, ki jo se-stvaljajo predstavniki podjetij MARLES, MEBLO in BRESTA. Ugotovili smo, da so med vsemi tremi podjetji, kar zadeva izbiro potrebnih splošnih aktov, razlike zelo majhne. Člani komisije so soglasno menili, da poplava splošnih — za naročanje surovin in materialov, — za predračunsko in obračunsko kalkulacijo itd. Sedaj opravljamo vrsto del s področja organizacije in programiranja za pripravo na obdelavo podatkov za proizvodnjo in materialno poslovanje. Te naloge bomo opravljali v okviru podrobnega terminskega plana, ki je napravljen do konca junija. V izpolnjevanju načrta se po rokih in glede na vsebino nalog vključujejo posamezne službe in referati. Planiranje in priprava za instalacijo računalnika potekajo v določenih rokih. Izbrana je lokacija prostorov in sicer v stari upravni stavbi. Izdelan je načrt za razporeditev strojev. Sedaj iščemo ponudbe za klima napravo, stabilizator, gradbena in ostala dela. Pripravljalni stroji kot so luknjalniki in verificirke bodo prispeli v začetku julija, ostali pripravljalni stroji pa v začetku septembra. Sam sistem za obdelavo podatkov, elektronski računalnik, bo predvidoma vgrajen novembra. Ti podatki nam zgovorno kažejo, da se bomo morali tudi pri instalaciji dosledno držati določenih rokov. Iz tega lahko zaključimo, da dosedanje priprave na avtomatično obdelavo podatkov tečejo skladno z zastavljenimi cilji in da bo potrebno tudi v prihodnje vztrajati, da bodo posamezne naloge, ki so v programu, dosledno in pravočasno izpolnjene. J. Hren aktov prej škoduje kot koristi, saj je mogoče mnogo razmerij urediti z organizacijskimi navodili, s sklepi in s pogodbami. Naša delovna skupnost naj bi po določilih statuta sprejela na ravni podjetja naslednje splošne akte: — pravilnik o urejanju medsebojnih delovnih razmerij, — pravilnik o načelih delitve dohodka in osebnih dohodkov, — pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju kadrov, — pravilnik o razdeljevanju stanovanj in o kreditiranju stanovanjske gradnje, — pravilnik o knjigovodstvu, — pravilnik o tehničnih in drugih izboljšavah, — pravilnik o informiranju in o poslovni tajnosti', — poslovnik o volilnem postopku. o imenovanju organov ter o njihovem delu. Poslovne enote oblikujejo praviloma naslednje splošne akte: — pravilnik o delitvi dohodka in o delitvi osebnih dohodkov, — pravilnik o varstvu pri delu, — pravilnik o organizaciji in izvajanju protipožarne zaščite in o varstvu imovine. Poleg omenjenih lahko pristojni organi sprejmejo tudi druge splošne akte, predvsem poslovnike. Strogo pa morajo pri tem upoštevati določbo, ki zahteva, da so vsi splošni akti skladni z določili statuta. Ta kratki sestanek nam že da slutiti obsežnost del, ki jih je sprožil novi statut. Verjetno je na mestu sklepna ugotovitev, da delovna skupnost s sprejemom statuta še ni dokončala normativnega dela. Prej nasprotno: statut je nakazal smer, ostali splošni akti pa bodo s podrobnimi določili razčlenili pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti ter pota za njihovo uveljavljanje. Po sklepu delavskega sveta Tovarne pohištva Cerknica moramo v aprilu začeti voditi proizvodnjo z novim »DISPO« sistemom. Da bi bili za »start« čimbolj pripravljeni, smo v marcu pospešeno delali pri končnih pripravah na vseh področjih dela. Zavedati se moramo, da bo toliko manj začetnih težav, kolikor bolje bomo pripravljeni na novi sistem vodenja proizvodnje. Po novem organizacijskem načrtu so vsa delovna mesta v oddelku za vodenje proizvodnje že Telefonska aparatura, del dispo sistema kadrovsko zasedena tako, da smo lahko vse naloge, ki smo jih planirali za marec, izpolnili. Vse delavce v tovarni smo nadrobno seznanili s tem, kakšno bo novo vodenje proizvodnje in kakšne so naloge vseh tistih, ki bodo neposredno ali posredno delali ter opravljali naloge. Ker bo vsak delavec ali skupina dobila delo od središča, ki bo vodilo proizvodnjo, bodo morali tudi vsi tisti, ki bodo naloge opravljali, obvestiti središče, da so delo že opravili. Istočasno pa bodo dobili nov nalog za delo. Pri javljanju o opravlje- nem delu pri posamezni operaciji je posebno pomembno, da bo delavec javil natančno količino izdelanih kosov posameznih elementov in tudi, koliko elementov je nekvalitetnih. Delavcu bo na delovem mestu preskrbel vse potrebno za delo (elemente, material, rezila, orodje itd.) transporter oziroma transportni delavec. Zato bo moral biti delavec samo na delovnem mestu in bo ves čas uporabil za proizvajanje, razen tistega časa. ki ga bo rabil za osebne potrebe. Delavce smo inštruirali tako, da so praktično v centrali videli, kakšen bo potek planiranja in dela v centrali in kako bodo sprejeta sporočila iz proizvodnje. V drugem primeru pa, kako bo centrala zahtevala podatke s posameznih delovnih mest. Nato so dobili delavci še navodilo, kako in kdaj se morajo javiti na delovnem mestu. To so tudi praktično poizkusili tako, da so skoraj vsi klicali centralo in tako pregnali bojazen, ki so jo imeli do naprav za zvezo. 17. marca je prispel v tovarno tudi lastnik firme DISPO. Po programu je v torek opravil instruk-tažo za pripravo dela in oddelek za vodenje proizvodnje, v sredo pa za obe izmeni transportnih delavcev in inštruktorjev. Odgovarjal je tudi na posamezna vprašanja, ki so bila operativnemu vodstvu še nejasna. Najvažnejše pa je to, da smo ta obisk izkoristili za to, da smo poleg predavanj razčistili vse nejasnosti, ki smo jih imeli pri samem začetku dela. V aprilu bomo morali pričeti z novim sistemom vodenja proizvodnje. Prehod ne bo lahak, vendar ga bomo lahko uspešno prebrodili, če bodo vse naloge, ki niso še opravljene, pravočasno in kvalitetno izpolnjene. To nam je zagotovil tudi lastnik firme DISPO, ki je bil z našim dosedanjim delom zadovoljen in nam je zagotovil, da je trdno prepričan v uspeh novega DISPO sistema za vodenje proizvodnje tudi v naši tovarni. J. Lipovec visokošolcev Fakulteta za gozdarstvo iz Ljubljane, ki je pred letom dni praznovala svojo dvajseto obletnico, je pred šestimi leti ustanovila tudi poseben oddelek za lesno industrijo. Oddelek je bil ustanovljen, da bi izobrazili visokošolske kadre za našo lesno industrijo. Naj mimogrede omenim, da je delež visoko izobraženega lesnoindustrijskega kadra v slovenski lesni industriji daleč pred jugoslovanskim poprečjem. 9. marca letos so nas obiskali študentje tretjega in četrtega letnika lesne in gozdarske smeri. Program njihovih predavanj zajema namreč tudi oglede vseh večjih lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji. Študentje so priredili k nam že več ekskurzij, da bi si ogledali največjega proizvajalca pohištva. Ogledali so si TP Martinjak in TP Cerknica. Po ogledu je bil krajši razgovor o vsem, kar so videli. Študentje so pohvalili predvsem najsodobnejši strojni park in ureditev obeh lakirnic. Vsi so bili edini, da je BREST dejansko vrh slovenske in jugoslovanske industrije pohištva. J. Resnik NOVI STATUT NI OSAMLJEN AKT Naše pohištvo v Beogradu SE 0 BRESTOVI REKLAMI Že dalj časa si prizadevamo, da bi povečali obseg prodaje tudi v južnih republikah. Vrsto let sklepamo pogodbe s trgovskimi podjetji v Srbiji, posebnih rezultatov pa do sedaj ni bilo. Največ našega pohištva so v južnih republikah do sedaj prodale poslovalnice Slovenijalesa in Lesnine, v letošnjem letu pa narašča prodaja tudi v drugih trgovskih hišah, predvsem pa moramo omeniti Novi dom Beograd. Na Bulevaru revolucije v centru mesta so v letošnjem letu popolnoma obnovili trgovino s pohištvom. V začetku marca je bila otvoritev prenovljene trgovine. Ob glavnem vhodu v trgovino so nam odstopili prostor, na katerem smo — stereo, Claudio, dnevno sobo Zaradi pogostih sprememb, ki nastajajo pri vrednotenju vseh vrst proizvodov na svetovnem tržišču, je tudi pri nas potrebno večkrat spreminjati in dopolnjevati določene ukrepe, ki so pogoj za najbolj ustrezne oblike gospodarjenja. Poleg ostalih sprememb doživljamo tudi nenehno rast cen, tako prehrambenih artiklov, kot faznih materialov in surovin, ki jih vsakodnevno uporabljamo v Proizvodnji. Tudi v letošnjem letu so cene vseh repromaterialov občutno porasle. Pri tem pa je prav gotovo ha prvem mestu porast cen vseh Sozdnih proizvodov. Kot dokaz za 1° trditev in z namenom, da se Pralci Brestovega obzornika vsaj hežno seznanijo z gibanjem cen žagarske hlodovine, posredujem v haslednjem pregledu primerjavo p®h po kvalitetnih razredih, ki so bile veljavne v letu 1969, s cena-hh, ki so po sporazumu med les-n° industrijo in gozdnogospodarskimi organizacijami določene za leto 1970. Hlodovina SMREKE JELKE Hval. razred cena v 1.1969 F 430 N din/m3 L 345 I. 250 II. 210 III. 170 Bukovi hlodi F 330 N din/m3 Li 250 L> i. 210 n. 170 m. 125 Patricia ter stilno garnituro Y-70. V kletnih prostorih, kjer je posebej urejen prodajni prostor za jedilnice in kuhinje, pa je tudi naša jedilnica Living. Za razstavo je pripravil načrte naš oblikovalec Vidovič, pa tudi ostala dela — montažo, dekoracijo in drugo — so opravili naši ljudje. Vse naše pohištvo je res najlepše razstav- ljeno, to tudi dokazujejo množični obiski kupcev. Drugi dan po otvoritvi trgovine je v beograjskem listu »Večerne novosti« izšel članek, v katerem je največ prostora namenjeno našim izdelkom. Pisec priznava, da so naši izdelki na tej razstavi ponovno poželi največ priznanja obiskovalcev. O pohištvu piše v superlativih, predvsem glede praktičnosti, udobnosti in drugih kvalitetah, ki jih ne- Iz pregleda je razvidno, da so se cene iglavcev zvišale od 16 do 24 %> in cene listavcev od 21 do 44 "/o. Enako povečanje velja tudi za ostale gozdne sortimente. Pri tem je zlasti pomembno, da je večji porast cen za I., II. in III. kvalitetni razred hlodovine, kar predstavlja glavnino od vseh navedenih količin. Z uveljavitvijo tega sporazuma bomo dosegli in v nekaterih primerih celo presegli nivo cen, ki ga za enake sortimente dosegajo v sosednjih deželah. Cene, ki so določene za letošnje leto, so sprejete pod pogojem, da veljajo za vsa podjetja. Ker pa moramo upoštevati dejstvo, da je kvalitetna struktura po posameznih področjih zelo različna, zaradi česar bodo različne tudi dosežene poprečne cene, je možna ustrezna kontrola cen le z obveznim upoštevanjem JUS in sicer iz leta 1967. Po vsej verjetnosti bo tudi ta ukrep v najkrajšem času uveljavljen. Po vsem tem lahko sklepamo, da bodo v letu 1970 tako za druž- cena za 1.1970 Index 500 N din/m:l 116 400 „ 116 300 „ 120 260 „ 124 210 „ 124 400 N din/m3 121 350 ,, 140 270 260 „ 124 230 „ 135 180 „ 144 dvomno ima. V članku omenja, da bo zaradi »astronomskih« cen malo kupcev, ki bodo pripravljeni odšteti tako veliko vsoto. To je mišljenje novinarja, ki je v vlogi kupca tudi sam obiskal to razstavo. Ne trdimo, da pohištvo ni drago. Vemo, da vsak kvaliteten praktičen in moderen izdelek stane mnogo denarja. Tako je tudi z našim pohištvom. Za velik denar nudimo mnogo, to kar ljudje že dalj časa želijo imeti v stanovanju. Ob obisku smo se tudi osebno prepričali, da je največ interesentov prav za naše izdelke. Iz razgovorov s predstavniki trgovine smo zvedeli, da je vedno več resnih interesentov za nakup. Povedali so nam, da so že prodali prve dnevne sobe Aleksandra — stereo in Claudia. Zavedamo se, da vsak ne more kupiti tako dragega pohištva, ker nima ustreznega stanovanja, ali nima dovolj denarja. Dobro vemo, da so ljudje, predvsem v večjih centrih, ki iščejo solidno pohištvo in so zanj pripravljeni odšteti primerno vsoto. Že sedaj imamo prodanih več najdražjih dnevnih sob Patricia, na katere čakajo že več mesecev. Tržišče bo kmalu pokazalo objektivnost naših predvidevanj in planiranja. T. Žele REŠUJTE KRIŽANKE V TV-15! V reklamni akciji BRESTA je predvidena tudi vrsta križank v TV-15 — glasilu zveze borcev NOV. Teh križank skandinavskega tipa bo objavljenih skupaj deset. Z objavami bodo začeli 1. aprila. Vsaka križanka bo vsebovala slike Brestovega programa pohištva. Skupaj jih bo 10. Izžrebani reševalci bodo dobili prvorazredne visokokvalitetne švicarske ročne ure in to tri moške in tri ženske ure pri vsakem žrebanju. Gre torej za 60 kvalitetnih ur, katere bodo dobili kot darilo reševalci križank z motivi našega pohištva. Tudi to je ena od oblik propagande, pokazala bo, kako poznajo naš program tisti, ki rešujejo križanke. beni, kot za zasebni sektor neprimerno boljši pogoji pri prodaji lesa področni industriji in da ne bo vzroka za odprodajo na druga področja, kar se je bilo v zadnjem času močno razvilo. Pri tem velja omeniti, da se je možno izogniti raznim nevšečnostim le v primeru redne prodaje preko pristojne gospodarske organizacije. Znani so namreč primeri, ko je pri prodaji lesa »boljšim kupcem« lastnik ostal brez plačila ali pa je na račun »višje cene« izgubil 10— 15 °/o pri količini, zaradi nepoštene izmere blaga, kar prakticira večina kupcev, ki se pojavljajo na našem področju. A. Hiti Pred nekaj tedni sem v nekem lokalu nehote prisluhnil razgovoru neki manjši družbi. Ne bi »vlekel« na ušesa, če ne bi tekla beseda o Brestu, ali bolj konkretno o Brestovi reklami. Ugotavljali so, da skoraj ne dobiš časopisa ali revije, v kateri ni Brestove reklame. Na TV ekranih je reklamna oddaja o Brestu zelo pogosta. Ne moremo tudi preko reklame ob raznih prireditvah od športnih pa tja do kulturno zabavnih. V Ljubljani že delujeta dve svetlobni reklami. Posebno točka nad športno dvorano Tivoli pride do popolnega izraza. Res je, da Brest da mnogo za reklame. Rezultati so vidni. Številni obiski in več kot 50 pisem dnevno od privatnikov potrjujejo, da je to resnica. Zah- tevajo prospekte, zanimajo se za možnost nakupa, prosijo za nasvete itd. Vedno več je takih, ki prosijo za nasvet, kako bi opremili svoje stanovanje. Razmisliti moramo o tem, da bi lahko tem ljudem dali resnično strokovne nasvete. Te pa lahko da le strokovnjak, arhitekt za notranjo opremo. V novi organizaciji naj bi tudi ta dobil svoje mesto v prodaji. Res j e, da so skoraj v vseh ča- sopisih objavljene fotografije izdelkov. Tudi na televiziji so izdelki lepo pokazani. Kljub vsemu temu, pa potrošnik v veliki večini pozna le podjetje Brest ter posamezna imena izdelkov. S pomočnikom glavnega direktorja tov. Trotovškom sva se dogovorila, da bi s pomočjo ankete skušali ugotoviti dejanske možnosti za razširitev prodaje pohištva na posameznih področjih. Anketa naj bi vsebovala vse bistvene podatke, ki so pomembni za obdelavo tržišča. Rezultat ankete je odvisen od tega, kako je anketa organizirana in na kakšna vprašanja mora anketirana oseba odgovoriti. Vprašanj ne sme biti preveč, biti pa morajo takšna, da lahko takoj dobimo vse najpomembnejše odgovore. Obstoji še vprašanje, koga bi anketirali? Tukaj je cela vrsta možnosti. Mogoče bi bilo dobro, da bi s tako anketo zajeli imetnike telefonov ali TV aparatov. Ti že imajo svoje stanovanje, imajo bolj ali manj urejen standard. Prav ti ljudje so največkrat kupci naših izdelkov. Z anketo bi lahko zajeli obiskovalce našega razstavnega prostora na sejmih. Verjetno bi za to bil najbolj primeren jesenski zagrebški velesejem. V primeru, da bi z anketo skušali zajeti naročnika TV aparatov in telefonov, je nujno, da poleg vprašalne pole pošljemo tudi prospekte in cene izdelkov v maloprodaji. Šele na osnovi tega ma- teriala lahko pričakujemo, da bi dobili čimbolj točne rezultate. Osebe ali gospodinjstva, ki jih želimo anketirati, bi morali obvezno izbrati po metodi slučajnih vzorcev. Da bi taka anketa res dala izčrpne in objektivne rezultate, je odvisno od organizacije in izvedbe. Da bi anketirane osebe čimbolj zainteresirali za sodelovanje, bi morali določeno število anketiranih izžrebati in nagraditi z našimi izdelki. Taka oblika zbiranja podatkov s področja tržišča bi dala pomembne rezultate za oblikovanje prodajne politike, poleg tega pa bi delovala kot dobra reklama. T. Žele Poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami sprejet Delavski svet Tovarne pohištva BREST v Cerknici je sprejel poslovnik za obratovanje s čistilnimi napravami in za njihovo vzdrževanje. Poslovnik je začel veljati 23. januarja 1970. Ta poslovnik zahteva 22. člen zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) za vse gospodarske organizacije. Po tem poslovniku mora služba za vzdrževanje zgradb čistiti greznice in betonske lovilce maščob na vsak drugi mesec in pol, lovilec maščob pa je treba čistiti vsak mesec. Čistilne naprave nadzoruje v skladu s tem poslovnikom varnostni tehnik. O nadzorstvu in o čiščenju mora pisati ustrezni obratni dnevnik. Če pride do nenavadnih pojavov v zvezi z odplakami, mora varnostni tehnik pristojnim organom predlagati ustrezne ukrepe. V poslovniku je tudi rečeno, da odplake nastajajo v glavnem pri sanitarijah in kot meteorne vode tovarniškega območja, v manjši količini pa tudi pri pranju avtomobilov in le delno pri tehnoloških procesih. Vse odplake se izlivajo v Cerkniščico. J. Klančar Cruzao cajoMCKU naMeuiraj MoAepHO k - npecKyno! □ HaM.eiu.Taj ca noc.iediuei cajMa Moaice da ce xynu na npočajnoj uijiook-6u y počnoj nyhu „Hoeu doM“ O M i6op arpaKTneau, itene — aerponoMctce! HA M3JIOJKBM „Ha\icniTaj 1970". MOine ,na ce e n a n (a ji m h Aa ce xymi!) na Meni raj ko j n cy Hanin npoirjBobanii jiancnpajni na uocjieAH>eM CajM>’ H-jJiontGa je oruopena y -poOnoj nyhn „Hoim aom" v BvjicBapv penojiynnje. ▲ Hajneha arpaKunja je „CTepo“ xo.nexunja naMeuiraja (ca yrpabemiM rpaMocfc>oniiMa n 3ByHiuiiuiMa), xojy je uponaBCo „BPECT* m3 U,epKimnc. Humi ce, miax, Aa he ce miioih norpoma-mh n na o bo j npo;cajnoj m3ao>kGm camo OAyiucBjbaBaTii — xao m wa cajMy naMeuiraja — iep cy uene sancra acrponoMcKe. ..flaipn-unja" n „KAayAMja“ ko je cy na cajMy M3MaMiiJie najemne komujim Menara. aoctmjk.v ueny oa 1;> h 18 xiubaAa hobhx Aitnapa. Bohu na norpoinana neMa re nape Aa niiaTH aancra ii3BanpeAny yAo6nocr. MOAepan ah-ja j n. ocooenocr, crepeo y poba j e n Mann cetjj. mra cse noceA.v.iv obg ocooe. A HajnoBiije n po j 1:3 bo ac M3.nox), relativno majhna poda-jalna hitrost in zahteva po velikih serijah. J. Resnik časneje. Tudi tako močne nismo bile kot fantje. Ko smo delali kotne vezi, se nam deli nikakor niso hoteli ujemati. Naredil si enkrat, drugič, nazadnje pa si že skoraj obupan prosil kakšnega sošolca, da ti je pomagal. Seveda takrat, ko je inštruktor odšel iz delavnice. Naš dnevnik delovne prakse je bil vsak dan za list debelejši. Če je inštruktor našel kakšno napako, si moral ponovno napisati ali pa zbrisati, da se ni ničesar poznalo. Uporabljali pa smo tudi drugačne metode. Zadnji dan so preverjali naše znanje in ocenjevali naše izdelke. Nekaj ocen smo dobili že med tednom. Ko je inštruktor odprl redovalnico, je marsikdo poškilil čez njegovo ramo in pogledal, kakšno oceno je dobil. Pri spraševanju smo se dekleta bolj tresla kot fantje. Nekatere zato, ker nismo dovolj znale, druge pa že iz navade. Ko smo odhajali, vsi veseli, da je prakse konec, pa se je nad nami razburjal še vratar, zakaj odhajamo posamič iz tovarne. Nemalo pa smo bili začudeni nad našimi ocenami, ko smo jih primerjali v Martinjaku. V Cerknici je bila ena sama prav dobra ocena izmed šestnajstih. Ostali pa smo se morali zadovoljiti s trojkami in dvojkami. V Martinjaku pa ni dvojke nihče pridelal. Bile so tri odlične, veliko prav dobrih in nekaj dobrih ocen. D. Nestorovič Zopet osnovna organizacija ZK na Brestu Občinska konferenca ZKS Cerknica je skladno s statutom sklenila, da bi na Brestu ustanovili osnovno organizacijo Zveze komunistov. V drugi polovici leta 1867 so z reorganizacijo Zveze komunistov ustanovili krajevne organizacije ZKS. Po tej reorganizaciji je prenehala delovati osnovna organizacija na Brestu. Člani ZK Bresta so postali člani krajevnih organizacij ZKS tam, kjer prebivajo. Temeljna dolžnost članov ZK je bila aktivno delovati v krajevnih organizacijah. V poslovnih enotah pa so bili organizirani aktivi teh krajevnih organizacij, da bi člani ZK delovali tudi na delovnih mestih. V tem obdobju pa se je znova izkazalo, da bi bilo bolje, če bi bilo poglavitno področje dela za člane ZK tam, kjer so zaposleni, dolžni pa so še vnaprej sodelovati v krajevnih organizacijah. Da bi bilo delo članov ZK bolj aktivno, bo za Brest organizirana osnovna organizacija ZK, ki jo bo vodil devetčlanski sekretariat, sestavljen iz članov sekretariatov aktivov ZK poslovnih enot. Aktivi članov ZK bodo v Tovarni pohištva Cerknica skupaj z Iverko in Bazensko žago, v Tovarni pohištva Martinjak, v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg in v Skupnih strokovnih službah. Člani ZK na Brestu se že pripravljajo, da bi marca organizirali osnovno organizacijo ZK z aktivi po poslovnih enotah. Da bi bilo delo uspešnejše, bodo sprejeli program dela in poslovnik organizacije. E. Lah zbornik notranjska V NOB 1941 - 1945 Pri občinskem odboru Zveze borcev v Cerknici je bila januarja letos ustanovljena komisija za Pisanje ZBORNIKA NOB. Predsednik komisije je slovenski pisatelj in publicist Matevž Hace. Za Pisanje zgodovine delavskega gibanja od leta 1900 do 1940 je gradivo v glavnem zbrano, predvsem za Loško dolino. Za druge predele Notranjske pa gradivo tudi sistematično zbiramo. Posebno važno je obdobje od 1941. do 1945. leta. Važno poglavje pri pisanju bo obdobje osvobojenega notranjskega ozemlja v letu 1942 s temami: agrarna reforma leta 1942, osvobodilni odbori, boji partizanskih enot, civilno taborišče pod Snežnikom, italijanska ofenziva, Požigi, ropanje fašističnih čet, italijanska taborišča Rab, Gonars, Leniči. Zbornik NOB bodo zvečine napisali nekdanji sindikalni funkcionarji in borci NOB, ki so že pred vojno vrsto let organizirano delovali pri sindikatu, kulturnem društvu Svobodi in kmečko-de-lavskem gibanju. V zborniku bo posebej pomembno poglavje o letu 1918, ko so hoteli vojaki, ki so se vrnili s front, ustanoviti bolj-ševiško republiko in že takrat razlastiti notranjske grofe. Zbornik pišejo in ga bodo v glavnem ustvarili nekdanji notranjski borci, zaželeni pa so tudi prispevki od tistih Notranjčev, ki žive izven ožje domovine. Pri tem je treba omeniti, da bi bil notranjski zbornik že napisan, vendar nekateri Notranjci pred leti niso pokazali posebne volje in razumevanja za to delo. Starejši ljudje, pa tudi šolska mladina že nekaj let sprašujejo, kdaj bo zbornik napisan. O obsegu in nakladi zbornika bo v kratkem sklepala komisija pri Zvezi borcev cerkniške občine. Matevž Hace Krvodajalska akcija letos Tudi letos bo velika krvodajalska akcija. Pobudnik in organizator teh akcij je Rdeči križ Slovele, ki ima največ zaslug, da je Število krvodajalcev iz leto v leto naraščalo in da smo po številu krvodajalcev med prvimi na sve-tu. v na§i republiki je nad 350 . s°č krvodajalcev, na leto pa da-36 kri do 70.000 oseb. Kar zadeva bspehe na področju krvodajalstva, Pa so med posameznimi občinami velike razlike. V tistih obči-P®h, kjer so občinske skupščine kij učile krvodajalstvo v svoj ak-lJski program in kjer so tudi nrugi dejavniki (SZDL, sindikati, m^jevne skupnosti, zdravstvena iužba, družbene organizacije, samoupravni organi in vodilni de-delovnih organizacij) pod-Prii Prizadevanja Rdečega križa, _,° .zajeli med prostovoljne krvodajalce tudi do 7,7% vsega prevajalstva, medtem ko je republi-k poprečje 3,2%. Uspehi v vrY.odajalstvu bi bili lahko še ecji, če bi vsi zainteresirani tes-sodelovali in če bi v ta na-®n delovala posebna koordinata telesa. drU.yeljavlj anj e gospodarske in Uzbene reforme je krvodajal-žiT-u Povzročilo nekaj težav. Te-tiaCe 15rv°dajalskih akcij je bilo ihreč predvsem v delovnih or-vamzacij'ah, ki pa si ob uresničenju reforme vse bolj prizade-hei° Za zmanjšanje neproduktivna delovnega časa. halUck vprašanje o financiranju gan°S Rdečega križa v zvezi z or-ja,-acij° in propagando krvoda-daHtVa se vse bolj zaostruje. Izza k krijejo s povračili stroškov ki _°nzerYacijo in predelavo krvi, ho 7 določajo zvezni organi enot-l0m a vso državo. S tem povračili stPa- na^ rePubRki ni moč krimsko v za konzerviranje krvi in stroškov za organizacijo krvodajalskih akcij. Razvoj medicine, naraščanje števila nesreč, zlasti prometnih, in interesi ljudske obrambe terjajo čedalje večje količine krvi in njenih proizvodov, pa tudi nujne zaloge krvne plazme. S sedanjim odvzemom krvi zadoščamo trenutnim potrebam, zaloge pa so sila majhne. Zato je treba krvodajalstvo organizirati tako, da bo zagotovljena zadostna stalna in enakomerna količina potrebne krvi za sedanjo porabo in za postopno ustvarjanje zalog krvne plazme. K. Klančar PRIDRUŽIMO SE KRVODAJALSKI AKCIJI! Sindikalni odbor našega podjetja prosi elane kolektiva, naj sodelujejo na krvodajalski akciji, ki bo v našem podjetju 11. aprila 1970. Ta dan je prosta sobota in zato je tedaj primeren čas za odvzem krvi, saj to ne bo oviralo proizvodnje. Ob takih priložnostih je bilo izrečenih že mnogo besed in že veliko napisanega. Zato menda ni potrebno znova poudarjati, kako pomembna je krvodajalska akcija in kako plemenito dejanje je, dati kri za sočloveka, ki mu lahko rešimo življenje. V Tovarni pohištva so že začeli pridobivati prijavljence in prvi rezultati so že vidni. Iz oddelka furnirnice in klejarne se je prijavilo kar 16 delavcev, ki bodo dali kri. Prepričani smo, da bo letos prišlo na odvzem krvi več delavcev kot kdajkoli prej. Zato se vsem tistim, ki bodo dali kri, v imenu sindikalnega odbora za humano dejanje že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Drobilec odpadkov ni požeruh Človek, ki ne pozna težav z drobilcem odpadkov, bo dejal, da je to malce nenavaden naslov. Težava je v tem, da ima drobilec omejeno zmogljivost. Ko smo se odločali za nakup drobilca, smo upoštevali potrebno kapaciteto stroja, glede na nastalo količino odpadkov. Po izračunih, ki smo jih napravili, bi za naše potrebe — okrog pol kubičnega metra odpadkov na uro — zadostoval stroj za eno kategorijo zmogljivosti manj. Ker pa smo ugotovili, da odpadki ne dotekajo enakomerno, ampak sunkovito, smo se odločili, da kupimo močnejšega, ki bo tem sunkom kos. Ko pa smo drobilec spravili v pogon, je bila večina ljudi prepričanih, da bo odpadke kar požiral. Temu pa ni tako, ker ima stroj omejeno zmogljivost — en kubični meter na uro. Zato je potrebno, da transportni trakovi, ki odpadke prenesejo do drobilca, tečejo neprekinjeno in da odpadke od strojev takoj tudi odlagamo na trak. To je nujno potrebno, sicer drobilec ne bo mogel učinkovito delati. Zmogljivost stroja je celo večja, kot je naša potreba, treba je le ustvariti tiste nujne pogoje in drobilec bo učinkovit. Omenim naj še vprašanje o upravičenosti stalnega obratovanja transportnih trakov. Posamezniki namreč menijo, da bi trakovi obratovali le od časa do časa, češ, da porabijo preveč električne energije in podobno. Prav gotovo je treba skrb za zmanjšanje stroškov pozdraviti in tako pobude spodbujati. Na nekaj pa pri tem ne smemo pozabiti. Človeška energija je v primeri z električno 76-krat dražja. Z vidika racionalnosti so torej take pobude, da bi raje vse napravili ročno, neprimerne in neracionalne. Človek s svojimi umskimi sposobnostmi vse bolj postaja samo upravljalec raznih tehnoloških in strojnih naprav, ker je njegova fizična moč omejena in predraga, da bi z njo lahko razsipali. Od vseh živih bitij je edino človeku uspelo preoblikovati naravna bogastva sebi v prid, če izvzamemo vojaške naprave za množično uničevanje. Tudi sicer je znižanje stroškov v glavnem in za daljše obdobje gledano mogoče le pri delu. T. Kebe Delovna praksa dijakov tehniške šole Od 12. do 17. januarja letos smo imeli dijaki prvega letnika lesnoindustrijske šole delovno prakso. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Prva skupina je bila na praksi v TP Cerknica, druga pa v TP Martinjak. V Martinjaku je prakso vodil inštruktor Cvetko. Prvi dan smo se seznanili z mizarskim orodjem. Večji del orodja smo že poznali, vendar smo morali za vsako orodje vedeti slovensko ime, kar pa je bilo kar precej težko. Za vsako orodje, ki smo ga hoteli dobiti, smo morali inštruktorju povedati pravo ime. Vsak dan smo naredili po eno vez. Delali smo šest ur na dan. Mojster nam je najprej povedal vse o vezeh in nam dal navodila za uporabo orodja. Delo je bilo smotrno razdeljeno, kajti orodja je bilo malo in tudi delovne mize so bile nekoliko premajhne. Naredili smo širinski spoj in dve kotni vezi. Iz topega spaha pa smo izdelali še odprte in polkrite roglje. Za vsako vez smo dobili še neobdelano desko, ki smo jo morali lepo skoblati do določenih dimenzij. Mere nam je določil inštruktor. S tem smo imeli precejšnje težave. Paziti smo morali, da sta bili pri vezeh deski enako široki, dolgi in debeli, povrhu tega pa je morala biti vez pod pravim kotom. Vse to je inštruktor zelo upošteval pri ocenjevanju. Najprej si je ogledal, kako gre vez skupaj. V spoju ni smelo biti nobene večje špranje. Vez je ocenil po napakah. Premeril je vse dimenzije letvic. Če je bila letvica za en sam milimeter ožja ali širša, je bila to že napaka. Letvica ni smela biti pretanka in ne predebela. Če ni imela določene debeline, je bilo spet napak. Potem je zmeril še dolžino. Večkrat se vez ni posrečila in smo letvico odrezali. To je bila huda napaka. Pogledal je tudi, če vez stoji pravokotno. Napak je bilo, če ni bila pod pravim kotom. Tudi brušenje je ocenjeval. Napačna poteza z brusnim papirjem je znižala oceno. Tako se je nabralo cel kup napak. Za dve do tri napake je učenec še dobil odlično oceno, če pa je imela vez vse naštete napake, pa je bil dijak zanjo negativno ocenjen. Prakso smo končali s tem, da smo si ogledali tovarno pohištva. Šli smo skozi vse oddelke — od krojilnice do montaže in emba-lirnice. V Martinjak smo se vozili z avtobusom; včasih z rednim, včasih z delavskim. Za povratek je odpeljal zadnji avtobus ob sedmih zvečer, mi pa smo delali do osmih. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da smo hodili peš. Vendar smo bili kljub temu dobre volje. Vso pot smo se smejali. Po delu se je kar prileglo malo smeha in svežega zraka. B. Turšič VeesfteltU fttosm Kaj takega pa še ne. Čeprav so začeli zadnje čase časopisi objavljati razne analize in pripombe o dragem pohištvu in nedostopnih cenah za poprečnega državljana, je naše podjetje zasul pravi plaz prošenj za prospekte. To pa še ni vse. Posamezniki pošiljajo celo skice stanovanj in prosijo za nasvete glede nakupa. V dveh dneh je prispelo na naslov Bresta nič manj kot 117 pisem in dopisnic. Naša prodaja je pred zagato, kako ustreči željam vseh interesentov. Trdimo lahko, da naša reklama uspešno deluje. Ih v #W||| aH ■P Posnetek kaže naše dijake med rednim poukom v Tehniški šoli Kako smo žene praznovale svoj praznik Leto je bilo kmalu naokrog in zopet so se predstavniki sindikata v poslovni enoti zamislili, kako naj žene našega kolektiva praznujejo svoj praznik — Dan žena. Po svojih močeh so skušali to storiti najbolje, čeprav se seveda organizatorjem to ne posreči vedno. Ko govorimo o Dnevu žena, ki ni praznik le naših žena, pač pa je mednarodni praznik, nehote pomislimo na enakopravnost žen na vseh področjih družbenega življenja. Nagli družbeni in gospodarski razvoj naše dežele je tudi žene pritegnil v proizvodnjo, v upravljanje in drugam in tako danes zaposlene žene polnijo statistična poročila o njihovem sodelovanju. Če pogledamo, kako je v našem podjetju, bomo ugotovili, da je v neposredni proizvodnji zaposlenih nad 50 °/o žena. Zato moramo skrbeti, da bi vlogo žena in njihov položaj ocenjevali stvarno ter jim dali mesto, ki ga zaslužijo, ne pa se jih spominjali le občasno, ob njihovem prazniku. Poglejmo, kako so žene-delavke praznovale 8. marec v našem podjetju! Po tradiciji, ki velja že nekaj let, so bile zaposlene žene in tudi upokojenke iz TP Cerknice vabljene na prireditev na predvečer 8. marca v Delavsko restavracijo Cerknica. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko žena. Proslavo z raznolikim programom je s pozdravnim govorom pričel predstavnik sindikata. S svojim nastopom so razveselili prisotne mladi recitatorji iz Osnovne šole v Cerknici ter novo ustanovljeni pevski zbor iz Cerknice, ki šteje 16 članov, vodi pa ga prizadevni Janez Kranjc iz Topola. Po končanem programu so žene ob zakuski in glasbi Veselih Menišev-cev kramljale v veseli družbi. Veliko delavk živi v oddaljenih krajih. Tudi te žene so bile deležne vse pozornosti sindikata in so v svojih središčih praznovale svoj praznik. Tudi v TP Martinjak so predstavniki sindikata razmišljali, kako bi najbolje ugodili ženam za njihov praznik. Na vprašanja, ali naj bi priredili zabavo ali jih denarno obdarili, so žene iz vsakega oddelka same odgovorile. Odločile so se za zadnji predlog, predvsem zaradi oddaljenosti in vremenskih razmer, saj mnoge ne bi mogle na zabavo. Sedaj so žene iz PE Martinjak zadovoljne in pravijo, kako pravično so bile nagrajene. Tudi na upokojenke so se spomnili s čestitko in jih obdarili kot ostale žene. Vendar so tudi režijske delavke v TP Martinjak bile zelo pozorne do svojih sotrpinov. V torek, 10. marca, na dan mučencev so može in fante presenetila majhna darilca. Na mizah so našli na šipkovih vejicah z rdečim trakom privezan sladkorček ter kozarček konjaka. Trnjeva vejica naj bi predstavljala njihov simbol, ki se je po prizadevnosti tudi razlikoval v velikosti. Možje so si očitali, kako nerodni so bili: vsaj čestitali bi lahko. Toda vsak očitek bi bil neupravičen in žene so se le z dobrim namenom spomnile nanje. Mogoče se bo možem in fantom ne samo v PE Martinjak, ampak tudi ostalim ta dogodek vtisnil v spomin in bodo naslednje leto bolj pozorni. V TLI Stari trg pa so se žene izmed treh možnosti odločile za to, da dobijo manjša darila. V počastitev Dneva žena so se zbrale v Delavski restavraciji, kjer so jim po uvodnem govoru predstavnika sindikata o pomembnosti tega praznika podarili bonboniere. Kramljanje pa so nadaljevale ob skodelici črne kave. Po kratkem snidenju so se zadovoljne vračale domov. Na Skupnih službah je bilo praznovanje Dneva žena že v petek, 6. marca, po končanem delu. Ko smo se odzvale vabilu in se zbrale v prostorih Delavske restavracije, nas je presenetila lepo obložena miza. Po uvodnem nagovoru tajnika sindikata, smo dobile bonboniere, ki jih je krasil cvet živo rdečega nageljna. Kot vedno in povsod, je tudi tokrat odigral rdeči cvet svojo vlogo. Vzdušje je postalo prijetno in domače, vendar je bilo to srečanje kratko in končano po uri in poL ker si je skoraj vsaka izmed nas želela čimprej domov, posebno tista dekleta in žene, ki so iz oddaljenih krajev in odvisna od avtobusov. Tako nekako so naše žene praznovale svoj praznik. Katera izmed poslovnih enot je izbrala najboljšo pot, je težko reči. Tudi letos ugotavljamo, da je laže kritično ocenjevati, kot svetovati. Kakšno naj bi bilo to praznovanje v prihodnje? Mogoče je umestno predlagati, da darila po posameznih poslovnih enotah ne bi imela različnih vrednosti, kot je bilo letos. Tudi na upokojenke naj bi se spomnili ne samo z vabili na prireditev, ampak tudi z darili, kot so storili letos v TP Martinjak, saj so tudi one prispevale svoj delež skupnosti. S. Mekinda FOTOKRONIKA Visoko zapadli sneg je ogrozil konstrukcije poslopij, zato ?:e i so bile organizirane ekipe, ki so ga odstranjevale Odstranjevanje snega je potekalo tudi s sodobnimi stroji Komentar k sliki ni potreben. Že sama nevarna gmota snega nad fantom s sankami je dovolj zgovorna. Fotografija je bila posneta teden dni potem, ko je zapadel sneg. Ta primer tudi ni osamljen. Lahko se samo vprašamo, ali so posamezni lastniki takih streh preveč ravnodušni ali pa je tudi občinska inšpekcija premalo uspešna Otvoritev gostinskega lokala v Cerknici Notranje! smo zelo ponosni na svoje turistične raritete: Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Križno jamo, grad Snežnik. Sicer pa, kaj bi naštevali, vsi jih poznamo še več, čeprav jih poredkoma obiskujemo. Vendar ponos brez koristi, to ni dovolj, zato smo začeli počasi odpirati vrata domačemu in inozemskemu turizmu. Prišli smo že tako daleč, da so vrata odprta preveč na stežaj in nam gostje »kradejo« naše čudovito turistično bogastvo, ne da bi za to iztržili devize ali pa vsaj dinarje. Pomanjkanje gostinskih lokalov je nedvomno eno od najbolj perečih turističnih problemov. Toliko bolj nam je zato dobrodošel vsak gostinski lokal, kajti vsak zasluženi dinar na tem področju nam je dragocen za izboljšanje našega standarda, predvsem pa za »krpanje« vrzeli v našem občinskem proračunu. Cerkničanom se bo v tem pogledu prihodnji mesec nasmehnila sreča. Skupni investitorji Kmetijska zadruga, Škocjan in SAP so v marcu končali z zadnjimi obrtniškimi deli pri dograditvi nove restavracije. Lokacija restavracije je sicer malo neprimerna (dvorišče med poslopjem uprave zadruge in stavbo Socialnega zavarovanja oziroma SZDL), to je tudi razlog, da marsikateri domačin ne ve za gradnjo novega lokala, čeprav je sicer v samem centru Cerknice. Skupna vrednost investicije znaša po predračunu 216 -milijonov S dinarjev. Gostišče je sodobno in zelo okusno urejeno, ima tri večje prostore in posebno sobo, ki bo lahko služila za razne poslovne razgovore. Sodobna kuhinja bo nudila veliko izbiro zlasti domačih specialitet, obljubljajo tudi ščuke iz Cerkniškega jezera. Prostor za poslovne razgovore bo vsekakor novost, ki jo pozdravljamo zlasti Brestovci. Odslej ne bo treba več vsakemu šefu ali referentu voziti goste v nedavno odprto Restavracijo na Rakeku, ker je lokal tako rekoč pri roki, cene, kot zagotavljajo investitorji, pa bodo tudi na približno enaki višini kot na Rakeku. In še prijetna novica. Investitorji bodo za otvoritev podarili gostom 90 brezplačnih vstopnic, vsako v vrednosti 5.000 starih dinarjev, za katere bodo gostje lahko dobili jedila in pijačo po želji. Ker bo otvoritev v sredo, lahko dobijo gostje vstopnice v torek 31. marca-to je dan pred otvoritvijo, od 15. do 20. ure v Delikatesi, restavraciji SAP ali v trgovini Kmetijske zadruge. Kolikor vstopnice ne bodo razdeljene, jih lahko dobite tudi v sredo na dan otvoritve. Slovesna otvoritev Ido ob 16. uri. Kot vemo, smo z januarsko plačo tisti, ki živimo v naseljih, katere napaja cerkniški vodovod, pričeli plačevati 1,5 °/o od neto osebnih dohodkov v sklad za obnovo vodovoda. V februarju se je od januarskega izplačila osebnih dohodkov v ta sklad steklo okrog 3>3 milijona starih dinarjev. Pred kratkim je imel gradbeni odbor sestanek, na katerem je sklenil: 1. Zaradi velikih težav preskrbe z vodo Rakeka, Unca in Iva-njega sela naj bi z obnovo vodovoda pričeli že v letu 1970. Da bi razbremenili cevovod, ki' napaja Rakek, je treba opraviti določena dela v Cerknici. Na to cev je priključeno naselje Videm, zato odvzame večji del vode, ki je namenjena Rakeku. Da bi to odpravili', je potrebno: a) Položiti in priključiti glavno cev od Meleta proti prihodnji bencinski črpalki (na trikotniku med cestami pri novi šoli) ob Cesti 4. maja. Na to cev je treba priključiti omrežje naselja Videm- b) Treba je položiti nov cevovod po Gerbičevi ulici, ker bo ta letos asfaltirana. c) Napeljati je treba vodovod v Dovče (Rakek). d) Popraviti oziroma obnoviti ) treba zajetje pri izviru v Podsliv' niči. 2. Komunalno podjetje bo P°' oblaščeno, da v imenu gradbenega odbora naroči pri podjetju Nizke gradnje izdelavo načrtov. 3. Izvajanje del pod zaporedn^ številko ena prevzame komunah* podjetje Cerknica. Vse ponudb tega podjetja bodo dali preveri posebnemu gradbenemu stroko njaku. Šele tako preverjene P nudbe bodo sprejemljive. Za d® (Konec na 7. strani) Kombinirana dnevna soba in spalnica Florida extra ob dnevni uporabi Kombinirana dnevna soba in spalnica Florida extra, pripravljena za počitek Fotografija je najbolj zgovorna! Zato predstavljamo Brestov program za leto 1970 tokrat bolj s slikami, kot s pisano besedo Ali vam naš prikaz ugaja? evna soba Alexandra stereo v dveh izvedbah (spodaj levo in desno) REPUBLIŠKO PRVENSTVO v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev na Pokljuki Organizator letošnjega republiškega prvenstva v smučanju je bil GG Bled, ki zasluži vse priznanje za izredno in brezhibno izvedbo. To je bila prava manifestacija množičnosti, saj je nastopilo kar 320 tekmovalcev. V glavni disciplini prvenstva v veleslalomu izpod Viševnika na Pokljuki je nastopilo kar 243 tekmovalcev. Na startu so se pojavila velika imena našega alpskega smučanja kot Lakota, Klinar, Mulej, Štefe in drugi. Bresta sem zastopal sam med 243 nastopajočimi. Ne vem ali med 1500 delavci Bresta res ni nikogar, ki bi se še udeležil te velike manifestacije lesne branže. Važno je sodelovanje, prav gotovo so tega mnenja Marles, Meblo, Slovenijales in drugi, saj pošljejo na ta tekmovanja po 20 in več predstavnikov. Tekmovalci pridejo celo v posebnih dresih, saj zastopajo svoja podjetja. Letos so se prvič udeležili tega tekmovanja tudi trije tekači iz Bresta, upam, da bo drugo leto tudi kakšen za veleslalom, čudno saj pravi zgodovina, da so bili prvi smučarji na Slovenskem ravno iz teh krajev, iz Blok, ali ji naj ne verjamemo? Rezultati: Veleslalom moški (243 tekmovalcev): 1. Lakota Peter GG Bled, 2. Klinar Andrej GG Bled, 3. Pesjak Marjan Elan, 52. Vidovič Edo Brest. Veleslalom ženske (28 tekmovalk): 1. Tolar Danica LIP Bled, 2. Skarabot Smilja Jelovica, 3. Korene Ivanka KLI Logatec. Teki moški (36 tekmovalcev): 1. Kobilica Pavel GG Bled, 2. Dornik Pavel LIP Bled, 3. Lah Vlado GG Marles, 17. Kandare Anton BREST, 27. Strle Jože BREST, 30. Sepec Tone BREST. Ekipno veleslalom moški (40 ekip): 1. GG Bled, 2. GG Slovenj Gradec, 3. ELAN. Ekipno teki moški: Ekipa Bresta v postavi: Kandare. Strle, Šepec 8. mesto. E. Vidovič Veleslalom na Slivnici — ponovni uspeh ekipe Notranjskega študentskega kluba 3—2—1—smuk! so se v nedeljo, 1. marca letos slišale besede star-terja in drzni smučarji so se z vrha Slivnice spuščali drug za drugim po strmini proti »spomeniku«. Notranjski študentski klub je namreč že četrtič uspešno organiziral že skoraj tradicionalni »Slivniški veleslalom«. Prekrasna nedelja je privabila na Slivnico tudi precejšnje število gledalcev domačinov in tujcev, ki se kasneje v domu niso in niso nehali navduševati nad lepoto pokrajine in naravnost idealnimi pogoji, ki jih za tekmovalno in rekreativno smučanje nudijo tereni na Slivnici. Proga za veleslalom je bila dolga približno 1000 m in je bila srednje zahtevna za sicer precej različno kvaliteto tekmovalcev. Priprava proge bi bila za pripravljalen — člane NŠK — precej težavnejša, če ne bi s strani trgov-sko-gostinskega podjetja Škocjan imeli podpore kar se tiče bivanja v domu in prevoznosti ceste vsaj do »spomenika«. Tako pa je bila proga dobro steptana in v redu pripravljena. Le izredno toplo spomladansko sonce je do začetka tekmovanja sicer trdo progo nekoliko preveč razmehčalo, kar je bilo za tekmovalce z višjimi štartnimi številkami nekoliko neugodno. Zato tudi ni manjkalo diskvalifikacij — izmed več kakor 50 nastopajočih je bilo diskvalificiranih nekaj več kot polovica. Gledalci pa so tudi prišli na gvoj račun — kajti videli so lahko drzno in tehnično dovršeno smučanje, pa tudi padce, nekatere med njimi prav teatralne. Vendar se je vse srečno končalo brez najmanjših poškodb tekmovalcev. Sicer pa je bilo tudi za zdravniško službo preskrbljeno. Rezultati: 1. mesto Debevc Rudi — NŠK IV, 59,9 sek. Obnova vodovoda (Nadaljevanje s 6. strani) v prihodnje pa bo gradbeni odbor iskal konkurenčne ponudbe tudi pri drugih izvajalcih. 4. Za nadzorni organ, ki bo kontroliral kvaliteto del, bodo najeli posebnega strokovnjaka, ki bo kot strokovni sodelavec gradbenega odbora nadziral kvaliteto delo izvajalca. 5. Ker je bilo v razpisu referenduma določeno, naj bi gospodarstvo prispevalo 100 milijonov starih dinarjev, oziroma 20 milijonov letno, so sklenili, da bodo gospodarskim organizacijam poslali pisma s primerno vsebino, naj se razpisu odzovejo. Gradbeni odbor je torej začel z delom, čeprav je bilo potrebnih več posredovanj, da je do sklica odbora sploh prišlo. Učinkovitost Občinske uprave se kaže tudi v tem primeru. T. Kebe 2. mesto Vidovič Edo — NŠK IV 1:03,7 min, 3. mesto Burnik Alojz — Alpina Žiri 1:04,1. 4. mesto Arko Jože — Rakek 1:14,3. Ekipno: I. mesto Notranjski štud. klub IV — poprečje 1:13,3. II. mesto Gradišče Cerknica — poprečje 1:27,1. III. mesto Grahovo II — poprečje 1:33,0. Namesto zaključka pa vprašanje: Pogoji za zimski in letni turizem (celo gospodarski turizem), In memoriam Dne 13. marca 1970 je nenadoma umrl naš dolgoletni delavec Jože KRANJC. Rojen je bil leta 1919, leta 1954 se je zaposlil pri našem podjetju kot voznik. Na tem delovnem mestu je bil dolga leta, potem pa je bil razporejen na delo v tovarno pohištva. Bil je dober delavec, priljubljen med sodelavci. Zadnjih nekaj let pa je bil bolehen, toda kljub temu ni izgubil vero v ozdravljenje in je bil vedno veder. Zaradi prezgodnje smrti je zapustil tri nedorasle otroke. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Ilarmel, Franc Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Štefan, Valentin Šubic, Franc Tav-želj, Dušan Trotovšek in Magda Urbanc — Tiska Železniška tiskarna. Ljubljana predvsem pa za zimsko športno in rekreativno smučanje so idealni. Imamo na vrhu celo dom, ki sicer počasi propada, vendar je kot osnovna postavka za začetek turizma dovolj. Le kdaj bodo naši turistično-gospodarski strokovnjaki »pogruntali«, da takega turizma, kot si ga nekateri zamišljajo, že kar »jutri« ne bo, če ga ne bomo začeli na prvi stopnici in šele potem »jurišali« v I. in naslednja nadstropja?! In prva ston-nica za to vrsto turizma na Slivnici je investicija za sedežnico in vlečnici na Slivnico ... dr. Boris Kravanja Avto rally in še kaj Pri nas so rally-prireditve še dokaj redke, medtem ko na glavnih cestah skoraj vsako soboto in nedeljo vidimo italijanske in avstrijske voznike z oznakami ral-lyja. Ko smo še januarja govorili, kako bi proslavili Prvi maj ali Dan šoferjev (pa ne mislite, da na kakšnem uradnem družbenem sestanku, temveč v naši restavraciji v Cerknici), smo prišli do zaključka: Brestov Rally v 1970. letu moramo organizirati — če ga ne, smo reve. In že smo sklepali takole: —najmanj 50 avtomobilov bi lahko sodelovalo; — napravili bi rally na relaciji Cerknica — Ljubljana — Kamnik Kako je z lovstvom Lov se je razvil v kameni dobi, ko je bil ulov edina človekova prehrana. Kasneje so imeli pravico lova plemiči, nato pa je bil zakupni-ški sistem. V zakupništvu je lovil ožji krog lovcev, uplenjena divjad pa je bila njihova lastnina. Po II. svetovni vojni so bila lovišča prazna, saj skoraj ni bilo srnjadi, jelenjadi pa še manj. Ze leta 1946 so ustanovili lovske družine, ki so dobile lovišča v upravljanje pod določenimi pogoji. Divjad je splošno ljudsko premoženje. Gospodariti je treba po načelih zakona o lovu, pravilih in poslovniku lovske družine. Po teh načelih si nihče ne more brezplačno prisvajati nobene vrste divjadi. Celotni iztržek je treba vračati nazaj v lovišče. Vseh enajst lovskih družin na Notranjskem, vseh 350 članov je sprejelo ta načela. Začeli so gospodariti. Najprej so ugotovili stalež divjadi, začasno prepovedali lov na nekatere vrste živali, razmejili lovišča, za osvežitev krvi nabavili zajce in nekaj pernate divjadi. Poskrbeti so morali za čuvajsko službo, za prehrano divjadi in Smučanje je lep in zdrav šport, le žal ga v Cerknici vse premalo gojimo — Celje — Dravograd — Maribor — Varaždin — Zagreb — Cerknica ali morda kje drugod; — delali bi reklamo za Brest; Brest bi plačal -samo bencin in dnevnico vozniku (pa seveda plakate in drugo papirno kramo za avtomobile). Kaj pravite vozniki — Brestov-ci? In kdaj rally? Za 1. maj ali za Dan šoferja? In kaj pravi BREST? D. Trotovšek Kegljači nadaljujejo s sezono Člani KK Brest pridno vadijo. Pred njimi je namreč aprilsko srečanje s člani KK Slovenijales. Od sto članov, ki jih šteje KK Brest, redno vadi 25—30 članov. Za vzdrževanje prostorov kluba je zadolžen oskrbnik, ki med drugim skrbi še za postavljača in postrežbo članov, gostov in tekmovalcev. Kegljači imajo največ skrbi s finančnimi sredstvi, še vnaprej si belijo glave, kako priti do avto- drugo. Vse delo je bilo opravljeno prostovoljno in brez plačila. S staležem srnjadi in jelenjadi smo zadovoljni, še vedno pa ni pravilno spolno razmerje. Statistike kažejo, da je razmerje 1:3 na škodo srnjakov. Če hočemo, da bo divjad krepka, moramo stalež popraviti na 1:1, ali največ 1:2. Lovske družine si močno prizadevajo, uskladiti spolno razmerje z letnim načrtom, ki natančno določa, kaj je treba odstreliti. Ob zaključku lovsek sezone posebna komisija LZN ocenjuje trofeje in po kategorijah ugotavlja upravi-enost uplenitve. Trofeja je ponos vsakega lovca, vendar pa ni v ponos, če je uplenil 2 A, če je ustrelil plemenjaka. Take spodrsljaje ureja poslovnik lovske družine. Ob prekršku mu lahko za leto ali več prepovedo upleniti to vrsto divjadi. Napori lovskih družin so učinkoviti, saj divjad najdemo povsod. Odveč pa je govriti, da je lov šport in izživljanje nad plemenito divjadjo. A. Hrblan mata za postavljanje kegljev, saj je ta pripomoček že nujen v vsakem kegljišču. Mimogrede sem dobil informacijo, da avtomatsko kegljišče poseduje celo zasebni gostilničar v Loškem potoku. Za zaključek pa še to: pred_ teleti so bile na Rakeku kar ^ štiri kegljaške ekipe in je ta špor prav cvetel. Kot se sliši, bo P°' novno zaživel. Več posameznike namreč pridno trenira z namenom, da bodo napovedali srečanje s tovrstnimi klubi v občini in iz' ven nje. —0— Tudi balinarji stežka pričakujejo svojo sezono. Sneg in zim se nikakor nočeta posloviti. Tu ta šport se je začel zadnja le širiti. V letošnjem letu nameravajo zgraditi za kegljiščem boljs balinišče, ki bi bilo namen je samo za tiste člane, ki se pripra ljajo za nastope, teh pa bo letos> kot predvidevajo, več kot dovo J- S. Bogovem Kosmatinec se je pregrešil Delavci, ki se vozijo na delo lZ Rakitne, Otav in okoliških v ’ so bili 17. marca 1970 priče n navadnega dogodka. Avto SAP, ki je delavce peljal na_a • ' je na poti med Otavami in Se kom prepodil medveda, ki je padel košuto. Močno jo je ze P škodoval po hrbtu. Košuto so peljali v Begunje, kjer so ji Tukajšnji lovci skrajšali muke. Domnevajo, da je medveda za radi dolge zime lakota nag da je začel ubijati.