T * THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — i« pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — 2APADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVE NSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organisations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 5TEV. (No.) 100. CHICAGO, ILL., TOREK, 21. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 21, 1928. LETNIK XXXVII. ITALIJA UŽALJENA RADI ANGLEŠKO - FRANCOSKE GA MORNADIŠKEGA PiAKTA. - ANGLIJA SE OBRAČA PROČ OD ITALIJE. — ITALIJANSKI TISK NA-, PADA ANGLIJO IN FRANCIJO RADI NOTE, KI STE JO SLEDNJI POSLALE BULGARIJI. Rim, Italija. — Italijansko Časopisje kaže neprijaznost in na splošno kritizira angleško-francoski mornariški sporazum, ki sta ga Anglija in Francija sklenili in podpisali pred par dnevi. Najbolj pa je užalila italijanski' politične kroge nota, ki je bila poslana te dni bulgar-ski vladi v Sofijo, da mora bul-garska vlada poskrbeti, da se na njenem teritoriju razženo-jo komitaške organizacije, ki upadajo pogostokrat čez njene meje v Makedonijo in povzročajo velike škode in politične neprijetnosti. Rimsko časopisje komentira na to noto, da sti Anglija in Francija nalašč prezrli Italijo pri tem skupnem nastopu in zahtevi proti Bulgarski. Omenja se. da je to za Italijo žaljivo, ker ima slednja najvi-talnejše interese na Balkanu. Sign or Signoretti piše v svojem članku, da je postalo angleško-francosko prijateljsko v. odobrotvijo mornariškega pakta tako veliko, da sega od reke Rene do Vistule, do Donave in konečno doli do reke Vardar na Balkanu. V resnici pa bo položaj čisto drugačen. Italijo namreč jezi to, ker jo je zdaj zapustila še Anglija in se pridružila Franciji. ki dela nato, da se na Balkanu upostavi normalne razmere in pa prijateljstvo med balkanskimi državami. Italiji je bilo to zelo milo, da so bulgarski komitaši, ki imajo svoja gnezda po gorovju ob bulgar--;ko-srbski meji upadali v makedonsko ozemlje in tako po-rntrevali položaj med bratskima državama Bulgarijo in Jugoslavijo. Zdaj. ko je Jugoslavija odobrila nettunske konvencije in s tem vsaj v javnosti izdrla glavno želo italijanskim intrigam, zelo jezi na tihem Italijo, in bi zelo rada videla, da bi imela priliko na drugih krajih intrigirati proti Jugoslaviji. Zato se prilizuje Bulgarom. katere bi rada izrabljala in pa ščuvala proti Jugoslovanom. Na drugi strani se pa boji angleško-francoske-ga upliva na Balkanu. Kajti nevarnost je, da bosti Anglija in Francija povedala svoje mnenje tudi o položaju v Albaniji, kjer bo še vedno ostalo gnezdo za italijanske intrige proti Jugoslaviji. VATIKAN NEVTRALEN Z QZIR0M NA AMER. VOLITVE. Sovražniki Katoliške cerkve bi radi zapletli Vatikan v polemiko. — Katoliška cerkev v Zdr. državah napredovala v štirih letih za 3,000,000 udov. Rim, Italija. — Poroča se. da zadnje čase stikajo po Rimu okrog Vatikana razni časnikarski poročevalci, ki bi radi dobili kakih izjav od strani Vatikanskih predstojnikov glede stališča ,ki ga zavzema Vatikan napram letošnjim predsedniškim volitvam v Združenih državah. To zgolj radi tega, da bi zapletli Cerkev v polemiko z nasprotniki Vatikana in Katoliške cerkve, da bi lož-je razburjali protikatoliške e-lemente v Zdr. državah proti demokratskemu kandidatu guvernerju Alfred Smithu, ki je po verskem prepričanju katoličan. Dosedaj še ni nihče dobil kake izjave od Vatikanskih predstojnikov, ki bi se nanašale na volitve v Združenih državah. Vatikan bo ostal na celi črti nevtralen, kajti Vatikan se ne utiče nikdar v zadeve kake države, kjer vlada toleranca in prijaznost naoram udom Katoliške cerkve. Da so pa Zdr. države tolerantne v tem oziru pa potrjuje zadnji evharistični kongres, ki se je vršil v Chicagi leta 192G in zaključil s popolnim uspehom. Poročilo obenem omenja, da je Katoliška cerkev v Združenih državah napredovala zadnje štiri leta za 3 milijone u-dov. To je vsekakor častno spričevalo za ameriške katoličane. KAKO FAŠISTI ŠIKANIRAJO DELAVCE. Turin, Italija. — Posihmal v Italiji ne bo mogel nihče dobiti dela, če ne bo pripadal h organizaciji Fašistov. Fašisti so ustanovili posebni delavski urad, kamor se bodo morali delodajalci obračati za delavce, ki jih bodo želeli zaposliti. Tu pa bodo imeli prednost oni delavci, ki pripadajo h fašistom. Tako fašisti širijo svoje tiranstvo. ZAROTA V ZAGREBU. Vladna policija je odkrila zarotnike, ki imajo svoj glavni stan v Zagrebu. V zadevo je zapletenih 30 bivših avstrijskih oficirjev. Belgrad, Jugoslavija.—Bel-grajski časopisi so prinesli v soboto vest, da je policija v Zagrebu odkrila protiviadn.o zaroto z glavnim stanom v Zagrebu. Poročilo natančno ne pove, kaj je namen zarotnikov, vendar se med vrsticami namiguje da se hoče uposta-viti neodvisno autonomno državo. V zadevo pravi poročilo je zapletenih 30 bivših avstrijskih oficirjev. Govorice so se širile že cele dneve da bodo nastale notranje homatije v Jugoslaviji odkar je preminul hrvatski politični voditelj Štefan Radič. Razburjenje se je povečalo, ko je parlament v Beogradu zboroval kljub ta-mu, da se opozicionalci istega niso hoteli udeležiti. Razmere so zelo napete in lahko je da bomo slišali kmalu zelo neprijetne vesti o položaju v domovini. O. F. OHLSON. iji. - Zarota v Zagrebu. Iz Jugoslavije«. TABORA V 2ALCU SE JE UDELEŽILO OKROG DESET TISOČ LJUDI. — GLAVNI GOVORNIK JE BIL DR. KOROŠEC, ZA NJIM TUDI DRUGI. — DRUGE ZANIMIVE VESTL Na sliki vidimo O. F. Ohlso-na iz Dulutha, ki je bil imenovan managerjem državne železnice med Fairbanks in Seward, Alaska. Mr. Ohlson je železniški veteran in mu je znano delo, ki je potrebno za vzdrževanje odprte proge v zimskih dneh do daljnega severa. ITALIJANI TEPENI OD JUGOSLOVANSKIH DIJAKOV. Split Dalmacija. — Tu so se izkrcali nekateri italijanski mornarji z trgovskih ladij, ki so se ustavile v tem mestu. Ko so jih jugoslovanski dijaki zapazili so jih napodili nazaj proti njihovim ladijam. Ker so se nekateri hoteli ustavljati, so jih dijaki naskočili in pretepli. To jasno kaže, da se tudi jugoslovanska mladina zaveda, kaj so Italijani. POLITIČNE YESTI. KELLOGG NA POTD Y PARIZ. PRODUKCIJA PREMOGA PADA. Springfield, III. — Produkcija premoga v državi Illinois je v prvi polovici leta 1928 bi la tako nizka, da take nizke produkcije ne pomnijo že od leta 1908. Ako pojde tako naprej, bo premogarska industrija v Illinoisu uničena in bo le težko okrevala na trgu, ker neunijski premog se prodaja vsepovsod. Temu je kriva seveda v prvi vrsti trdoglavnost premogarskih baronov samih, ker prepuičajo rove in premo-garnko industrijo rajli miniranju, kakor pa, da bi dali delavstvu najmanjšo drobtino. SILNI ORKAN V ALŽIRIJI. Pariz, Francija. — Poročila iz Alžirije naznanjajo, da je tam divjal silni orkan, ki je dvigal hiše in druga poslopja. Petnajst oseb je našlo smrt v viharju in nad 150 je več in manj poškodovanih. Materialna škoda v okrožjih Bougie in Ji Jelli je neki ogromna. -o- REKORDNA C1TRONA. Kissimmee, Fla. — Na neki tukajšni farmi je dozorela izredno velika lemona, ki meri na debelosti 19 palcev in na dolžini 22 palcev. Tako velike lemone še ne pomnijo kje tukaj. Poslali so jo na sadno razstavo, ki se vrši v El Reno, Oklahoma. AVTOMOBILSKA STATISTIKA. Chevrolet Motor Company poroča v svojem poročilu, da se je produciralo do konca meseca julija 869,297. novih Chevrolet avtomobilov. Pro-rukcija letošnjega leta( te družbe bo dosegla milijon avj-tomobilov v mesecu septembru, tako napoveduje družba. Potuje s svojo delegacijo v Pariz, da tamkaj podpiše mirovno pogodbo v imenu Zdr. držav. Pogodbi se pridruži 14 držav. New York, N. Y. — V petek večer se je vkrcal na ladijo "lie de France" državni tajnik Združenih držav Mr. Kellogg a svojimi svetovalci, s katerimi potuje v Pariz, kjer bo podpisal dne 27. avgusta v imenu Združenih držav znano mirovno pogodbo, za katero se je on zavzemal. Sedanja mirovna pogodba je bila originalno sugerirana po francoskem zunanjem ministru Briandu. A Briand je prvotno mislil le na pogodbo med Francijo in Zdr. državami. Ko je bil tedaj o tem obveščen državni tajnik Mr. Kellogg, je odgovoril francoskemu ministru, da je treba pogodbo predlagati vsemu svetu, ker le, če pristanejo vse velesile na mirovno pogodbo, edino potem bo imela res svoj pomen. V Parizu so njegove nasvete r/jrdjeli z nauduše-njem in objavili pogoje vsem velesilam in državam. Pričele so se diskusije in z malimi spremembami je bila mirovna pogodba sprejeta v Londonu in še od 13 drugih držav. Sprejele so jo vse države, le Itali- KRIŽEM SVETA. — Digb.v, Lincolnshire, Anglija. — Dva vojaška letala sta nad tukajšnim letališčem trčila skupaj; trij/^ častniki so prišli ob življenje'.4^ tem se je število žrtev med angleškimi avijatiki to leto pomnožilo na 56 oseb. — Pasadena, Calif. — Ban-diti so napadli Pasadena National banko. Policisti so bili obveščeni in prišli na lice mesta. Vnel se je boj; en bandit je padel smrtno zadet od krogle, enega so ujeli in dva policista sta bila težko ranjena, eden težko. — Calvary, Alberta. — Težka avtomobilska nesreča se je pripetila tukaj, katero žrtev je postala družina šerifa A. J. Clarke, domačina iz Sunburst, Mont. Ubita sta Clark in soproga ter dva sina; hči Ada je pa zadobila težke poškodbe. — Chicago, 111. — Joseph De Stefano, star 4 leta, se je igral z užigalicami, ko je bil brez nadzorstva. Vnela se mu je obleka, predno je prišla pomoč, je bil deček že mrtev. — Starši pazite na otroke, ne puščajte jih brez nadzorstva! — Stavanger, Norveško. Komisar Oras na sovjetskem ledomilcu Krasinu, javlja, da je njegovo mnenje, da je kapital Roald Amundsen, ki je šel s petimi tovariši iskati ponesrečeno moštvo "Italie", še pri življenju. Veličastni ljudski tabor v Žalcu. V nedeljo, dne 15. julija, je bil v Žalcu veličasten ljudski shod, kakoršnih v Sloveniji ni bilo več od dobe jugoslovanske majniške deklaracije. Tabora se je udeležijo okrog 10.000 ja in Poljska, doslej še nisti pristali na njo. Pogodba bo zdaj najprvo podpisana, nakar jo bodo morale vse države ratificirati v svojih parlamentih. S tem bo dobila svojo mednarodno zakonito moč. Pogodba pa bo ostala še nadalje odprta vsem državam in narodom, da so ji pridružijo, kadarkoli bo katera država tako želela. Vsebina pogodbe je, da se vse države, ki pogodbo podpišejo uradno pred svetom zavežejo, da bodo vse spore, ki bodo nastali med njimi in kakimi drugimi drŽavami in narodi reševali mirnim potom in ne potom orožja. Vse to se zelo lepo sliši, ako bodo le tudi države držale svojo besedo. Senator Curtis poda v svojem sprejemnem govoru svoje stališče kot republikanski kandidat za podpredsednika Zdr. držav. Topeka, Kans. — Senator Curtis iz Kansasa je bil v soboto uradno obveščen od voditeljev republikanske stranke, da je nominiran za podpredsedniškega kandidata Zdr. držav, kakor so to v navadi tozadevne formalnosti. Takoj po obvestilu je imel svoj sprejemni govor, s katerim je zahvalil odbor, ki ga je obvestil, kakor tudi stranko za zaupanje in nato je podal svoje stališče, ki ga bo zavzemal za slučaj izvolitve. Njegove glavne točke so: Obljubil je protežirati poljedelstvo in farmarjem nuditi vso pomoč. — Protežirati delavstvo in poskrbeti za delavstvu koristne zakone in delati za boljše odnošaje med delodajalci in delavci. — Strogo izvajati postave brez strahu in vsake naklonjenosti. — Za žensko sodelovanje v vodstvu vlade. — Znižati državne dolge, izdatke in davke. — Obdržati mir t vsem svetom in sklropati z nikomur zapletliaiočih zavezništev. — Protežirati a-meriške produkte s primernim tnrifom. kakor tudi ameriške industrijalce in delavce. — Za strogo izvajanje 18. amend-menta. Obljube so lepe — ali. . . ? -o- BRAT USTRELIL BRATA. St. Louis, Mo. — Okrog ga-solinske postaje, ki jo lastuje Charles R. Berger. sta se igrala dva brata 4. letni Ralph Hein in 6 letni Paul Hein. Ko je bil lastnik postaje malo odsoten, najde starejši brat v pisarni nabito puško, ki je bila nabasana. V šali, nevedoč, da je nabasana pomeri na brata in sproži. Puška je počila, mlajši bratec na se je zvrnil mrtev na tla. Neprevidnost velikih ljudi je marsikje mati takih nesreč. ljudi. Na taborišču je bilo cerkveno opravilo pod milim nebom. Pridigo je imel teharski kaplan Vesenjak. sveto mašo pa je opravil odposlanec pre-svitlega gosp. škofa g. stolni prost dr. Matek. Zborovanje je otvoril narodni poslanec g. dr. Hodžar. vodil ga pa je g. Mihelčič. župan občine okolica Celje. Glavni govornik je bil g. dr. Korošec, kojemu so navzoče množice prirejale navdušene pozdrave, ki so se med govorom ponavljali z oduševljenim odobravanjem. Drugi glavni govornik je bil predsednik mariborske oblastne skupščine g. dr. Lesk o v ar. Vmes pa so govorili navdušujoče Pozdravne! , . . ».i depresije in zmedenosti, besede prekmurski vodite!.] koj spoznal pretečo nevarnost, ker se je deček že potapljal in si ni mogel pomagati, in odpel rešilni čoln od večje ladje ter hitel potapljajočemu se dečku na pomoč. Od druge strani pa je v istem trenutku priplaval neznan moški, ki je tudi spoznal veliko nevarnost ter rešil z brodarjevo pomočjo 7-letnega dečka iz smrtnega objema Dravinega valovja. --o- Na kljuki se je obesil v nedeljo 22. julija popoldne 62 letni Ivan Vlah, strugar v delavnici drž. železnic v Mariboru. Na kljuki Visečega sta ga našla ob 22 zakonca V., stanujoča na Radvanjski cesti 6, pri katerih je obešenec stanoval kot podnajemnik. Mož je bi! sicer vesele narave, zadnji teden pa je po izpovedbi obeh zakoncev naenkrat postal malobeseden, melanholičen in potrt. Baje je izvršil j samoumor v stanju duševne PADEL IZ 19. NADSTROPJA Chicago, 111. — Joseph Va-niček, 43 iet stari delavec, ki je pomagal pri ponravljalne-mu delu na 1232 W. North avenue v devetem nadstropju, je zgubil ravnotežje in padel na zemljo. Bil je na mestu mrtev. — Hendon, Anglija. — Kapitan Hubert S. Broad, veteran med angleškimi letalci, je dosegel nov vztrajnostni rekord z Moth aparatom, s katerim se je vzdržal v zraku 24 ur. poslanec Klekl, ki je prišel na čelu deputacije prekmurskih Slovencev ,ljubljanski oblastni predsednik dr. Natlačen, ki je med drugim navedel besede, s katerimi je pred 10 leti v de-klaracijski dobi dr. Kramer, pozdravil tako-le dr. Korošca: "Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ki izpolnjuje dr. Krekovo oporoko, in ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našim voditeljem." Ako primerjamo te besede," tako je poudaril dr. Natlačen, "z blatenjem v besedi in sliki, ki ga imamo priliko ponovno gledati v tistem časopisju, ki mu na-čeluje isti dr. Kramer, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da so šli ti ljudje drugo pot. Nadalje so govorili poslanec dr. Hohnjec kot predsednik Prosvetne zveze v Mariboru, akademik Miroslav To-zon za akademsko društvo "Zarja", narodni poslanec Suš-nik kot podpredsednik Jugo-slov. kluba v Beogradu, dr. Voršič za Orlovsko zvezo, gdč. učiteljica Jurjevič v imenu Slov. orliške zveze in kot odposlanec presv. g. škofa dr. Karlina gosp. stolni prošt dr. Matek. Po končanih govorih je predsednik Mihelčič ob navdušenem odobravanju predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Istotako sta se poslali pozdravni brzojavki mariborskemu in ljubljanskemu škofu. -o- Slaboumen deček v valovih Drave. K Dravi pri meljskem brodu je prišel 7 letni deček Josip K., ki je malo slaboumen. Od doma je baje kar izginil, ne da bi stariši za to vedeli. Pa se je igral pri majhnem prevozriem čolnu, pri tem pa je izgubil naenkrat ravnotežje in padel v vodo. V trenotku so ga valovi odnesli za 100 m od brega. Brodar Ivan M,, ki je- ravno prevažal veliko ladjo od desnega brega proti levemu, je ta- Požar. Ponoči je v Zgornji Pohanci pri Sromljah nenadoma izbruhnil ogenj, ki je popolnoma vpepelil vinski hram Martina Savnika iz Zverinjaka. Zgoreli so trije veliki sodi z vsebino 12 do 16 hI in dva manjša soda. od katerih je bil eden poln vina. Uničene so bile tudi stiskalnica in še razne druge vi-nogradske potrebščine. K sreči je stal liram na samem; radi pomanjkanja vode ni bilo nič mogoče rešiti. Škoda je cenjena na 30,000 Din, ki pa je le do polovice krita z zavarovalnino. Če je ogenj podtaknila zlobna roka ali pa če je nastal vsled zanikernosti kakega ka-narodni j dilca se še ni moglo ugotoviti. -o- Obnovitev Svete gore. Stavbenik Mattiroli iz Solkana, ki je prevzel obnovitvena dela na Sveti gori je napovedal konkurz. Upnikom ponuja 25 odstotkov. Oškodovane so razne banke. Sveta gora. a predvsem delavci. -o- Žrtve Vipave. Med kopanjem je v Vipavi utonila Iza Čuk, stara IG let. iz Bilj. Dekle je izginilo pod vodo, ne da bi jo druge tovarišice niti opazile. Prav tako je utonil v Vipavi devetletni sin g. Batagelja iz Potoč. -o- Peš je prišel iz Rusije v Osijek. V sredo je prišel v Osijek kmet Pavle Kiss iz Bogo jeva, ki je pred tedni pobegnil \7. ruskega ujetništva. Kakor pripoveduje, se nahaja v Rusiji še kakih 3000 naših ujetnikov iz Baranje, Bačke in Hrvtaske. Kiss je s 13 tovariši pobegnil iz taborišča in odšel z njimi do poljske meje ter od tam peš do Osijeka. Ako — ti "Amerfkaiuki Slo-yntcw dopad«, povej (o jfaa prijateljem ia nsnewn hi pripoji Um c>« da •» *a «•- rafet .v Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 21. avgusta 1928. > AMERIKANSKI SL'OVENEC grri in najitartjii iloveniki list T Ameriki. v; U*Uno/ljen leta 1891. Tek Ithaja vuk dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. t Izdaja ln tfcka? EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva ln upfave: 2649 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL Q098 Naročnina: Za Celo lefD ______________________________$5.00 Za pol leta___________*........................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto................................$6.00 Za pol I« ta...................................-..... 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued dally, except Sunday, Mon. day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For hclf a year ............................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do ksdsj Imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p t*m veliko pomagate listu. DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitro vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo n« vrača. Entered as aecond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Smith ali Hoover? ; ' -- "-\t ^ Kakor dva morska svetilnika stojita letošnja predsedniška kandidata Smith in Hoover na političnem polju Združenih držav. Prvi demokrat, drugi republikanec. Oba nadvse vzorna moža in če kedaj v zgodovini demokratske in republikanske stranke, moramo priznati to pot, da ste obe stranki izbrale zares vsaka najboljšega svojega moža, ki ju imate. Kavno zato je zeJo težko prerokovati, kdo izmed nju bc zmagal prf novemberskem političnem kontestu. Ne Smith, ne Hoover, nobeden izmed nju ne potrebuje nobene reklame. Oba sta popularna med narodom in zato pri letošnjih volitvah ne bo mnogo odločevala reklama — marveč mnogo več disciplina strank, kolikor jo je že pač v njunih političnih vrstah. Republikanska stranka je bila doslej najjačja politična stranka v Združenih državah. Takoj za njo je demokratska. Ostale stranke za enkrat ne bodo prišle vpoštev — to še zlasti ne pri letošnjih volitvah. Republikanska stranka, ako na njenih konvencijah ne pride do kakega političnega razkola in ako se njeni »volivci drže discipline, tedaj je za celo petino večja od demokratske stranke. Zato je doslej republikanska stranka propadla pri volitvah le v takih slučajih, kadar je nastal razkol v njenih vrstah b kandidacijo kakega neodvisnega kandidata, ki je tako odtegnil strankinemu kandidatu gotovi del volivcev, ali pa če je imela stranka zanič program in demokratska boljšega od nje. Drugače je republikanska stranka v večini in jo je težko poraziti. Letošnje volitve pa imajo seveda tudi čisto drugo politično atmosfero. Hoover, kandidat republikanske stranke, kandidira na znanem strankinem programu, ki se zavzema za ohranitev prohibicije v tej formi kot je, dočim je Smith, kandidat demokratske stranke, že podal svoje osebno mnenje, da je potreba sedanjo prohibicijsko postavo modificirati, t. j. spremeniti v toliko, da bi bila dovoljena postavna prodaja lahkih vin in piva. Tako bodo letos volivci Združenih držav imeli priliko po-J kazati svojo barvo in mnenje o prohibiciji. S tem pa se je politična atmosfera za ameriške volivce na celi črti spremenila. Zdaj bo treba pokazati republikanskemu volivcu, ali mu je več strankina disciplina, ali mu je več osebna svoboda, katero mu prohibicija omejuje. To, kakšno stališče bo zavzemal volivec republikanske stranke, bo najzanimivejši del letošnjih volitev. Eno je gotovo, namreč, da je med republikanci velik del tudi takih, ki prohibicije ne odobrujejo, pa je mnogo tudi v demokratski stranki takih, ki so za prohibicijo. Bodo torej tisti republikanci, ki so proti prohibiciji, dezertirali svojo stranko in volili Smitha, in zopet: bodo tisti demokrati, ki so za prohibicijo, dezertirali svojo stranko in volili Hooverja? Kam se bo obrnila večina? S tega stališča bo torej vrlo zanimivo opazovati letošnje volitve. Vsekakor bodo letošnje volitve jasno pokazale, je-li večina ameriškega naroda na strani prohibicije. ali proti prohibiciji. Zato je borba med Hooverjem in Smithom borba za prohibicijo in proti prohibiciji. Ves ostali del političnih programov obeh kandidatov je, dasi važnega gospodarskega značaja, manj zanimiv, kakor vprašanje prohibicije. Približna ugotovitev bi bila ta: Ako bo republikanskim volivcem več za disciplino svoje stranke, kakor za modifikacijo sedanje prohibicije v Združenih državah, tedaj bo bodoči predsednik Združenih držav Hoover. Ako pa jim bo pri srcu bolj modifikacija prohibicije in z njo osebna svoboda, tedaj ne bo bodoči predsednik nihče drugi, kakor sedanji newyor-ški guverner Alfred Smith, ki ima pa tudi drugače precej izgleda na zmago pri novemberskih volitvah. Novemberske volitve bodo pokazale rezultate . . . ROJAKOM V MINNESOTI. Nedelja dne 26. avgusta je naš Jugoslovanski dan v Minnesota Ta dan bo za naš narod v Minnesoti zgodovinskega pomena, kajti bomo mi Slovenci in ostali Jugoslovani zopet javno nastopili pred ameriško javnostjo kot celokupni narod. Ta javni nastop našega naroda se bo Vršil v našem mestu Chis-holm, Minnesota, pod zaščito Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. Zatorej mi spodaj podpisani pripravljalni Odbor vljudno \abimo vse zavedne Slovence in Slovenke, kakor tudi ostale Jugoslovane v Minnesoti,, da naj dne 26. avgusta dospejo v naše mesto Chisholm, da si zopet enkrat podamo roke kot si-.io\i in hčere ene matere Slovenije in se po domače razveselimo. Jamčimo Vam tudi že v naprej da naše Jugoslovansko občinstvo Vas bo prijazno sprejelo in Vam izkazalo isto gostoljubnost, katero zamoremo najti le pri ljudeh, v katerih prsih bije slovansko srce. Velikanski pohod (parada) se prične točno ob 1.30 uri popoldan n^ prej omenjeni dan, na kateri pohod uljudno vabimo vsa jugoslovanska podporna društva v mestu Chisholm in v raznih ostalih naselbinah v Minnesoti. Torej, dragi rojaki in rojakinje, kličemo Vam še enkrat, "na svidenje in dobro došli v naše mesto, Chisholm dne 26. avgusta. J. M. Vaida, J. J. Sterle, Martin Sevar, Peter Krhin, Pripravljevalni Odbor. -o- TO IN ONO IZ FOREST CITY Forest City, Pa. Razmere v našem mestu gredo po starem tiru. Posebnih sprememb in novic ni, zato se tudi red koma oglašamo. Zanimiv je bil frakcijski boj med voditelji prvega distrikta premogarske organizacije v tem okrožju. John Boylan, ki je nasledil Rinaldo Cappelini-, zakar jim gre vsa čast ja. bivšega predsednika tukajš- i hvala, ne organizacije, je za odpravo j Glede delavskih razmer je v starega pogodbenega sistema, j Calumet še precej dobra. To je Pravi, da je pogodbeni sistem: kar se tiče zaposlenosti. Tudi kriv vseh zlih posledic in homa-j delo se dobi v jamah, kjer kop-tij v tem okrožju, ki so zahtevale 4 umore in več spopadov, streljanje itd. Seveda nasprotniki Boylana pa ugovarjajo, češ da je v zvezi z družbami nov dolarjev za tlakovanje raznih cest po državi. Statistika delavskih žrtev. Za mesec junij poročajo, da je bilo ubitih pri delu 135 premo-garjev v Zdr. državah. Od tega števila je bilo ubitih v rovih trdega premoga 32 premogar-jev. V prvi polovici I. 1928. pa je bilo skupnih smrtnih pone-srečb v premogovnikih v Zdr. državah 1,128. Pač visok krvni davek ubogih delavcev kraljem premoga. Oddelek za poljedelstvo v Pennsylvaniji podaja tudi statistiko o pridelovanju krompirja v državi. Leta 1866. se je pridelalo v Penni 15.637,000 blišljev krompirja. Povprečno je to bilo 99. bušljev na aker. V tistih časih je stal bušelj krompirja 53c. Največji pridelek krompirja se je dosegel baje 1. 1917. ko je država Penna sama pridelala nad 30 milijonov bušeljev krompirja. Letos pričakujejo rekord v statistiki. Drugih novic posebnih ni. Kadar bo, se bo poročalo. P. -o- DOPIS S J>OTA. Calumet, Mich. Ko sem se poslovil od lepe Minnesote sem odrinil preko Dulutha na Michiganski polotok v Calumet. Ko sem vprašal na postaji za vozni listek za v Calumet, me je vprašal na postaji, če za v Copper Mine. Jaz sem ga gledal in ga nisem razumel. Pozneje sem pa zvedel, da pravijo ljudje, ko gredo iz železne Minnesote v Michigan, da gredo v Copper Mine Country. Dogovorila sva se za Calumet, kar je nazadnje eno in isto po njihovi navadi. Calumet je mesto blizu jezera in na lepem kraju. To je ena izmed najstarejših slovenskih naselbin v Ameriki. Tukaj bo zdaj še kakih 200 slovenskih družin in nekaj samcev. Imajo eno najlepših cerkev in zdaj pa gradijo še jako lepo stavbo za slovensko župnišče. Rojaki se tu gori prav lepo razumejo, in po- Ijejo bakreno rudo. Samo pravijo, da zaslužek je majhen. Prav lepo se zahvalim rojaku Jos. Suštaršiču, kateri se je toliko trudil z menoj pri agita-itd. Zdaj se še vedno nadalju- ciji in mi tudi razkazal mesto jejo preiskave, ki imajo potem na podlagi istih rešiti spor v organizaciji. Država Pennsylvania bo letos potrošila okrog 35 milijo- Calumet, ki je skoro na koncu sveta, in pa Ely, kakor sem pisal poprej. Bili smo na obrežju velikega superiškega jezera, ki je eden največjih jezer BIlilllHlIlllllHlllllllIM * PODLISTEK i ŽIV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. (Dalje.) In Lenka si je obrisala solze ter smehljaje se pogledala Aleša. Sočutno, z dobrodušnim je zrl nanjo. dopadajenjem Bila je bolj majhne postave, polna, pa yitka, velikih rjavih in živih oči, ki so prav tedaj zaupljivo, pa obenem šegavo gledale gospoda Aleša. Drobna usteca je imela, ki bo se neprestano krožila v prikupi j ivem Lenka Strnadova in imam svojo voljo in kar si namislim, to tudi dosežem. Posebič moške si znam takole krog malega prsta oviti!" Vkljub njenim nekoliko poznim lotom — štela je vsekakor že 35 do 40 let — je bilo njeno lice še vedno gladko in mladostnu, znamenje, je zasodil Aleš, mirnega, urejenega življenja. Njena obleka je kazala izobražen, fin okus, njene kretnje so bile še vedno živahne, pa umerjene. "Ženska iz boljše, imovite hiše, izobražena, dobrega srca, pa odločna. Strahu in plahosti ne pozna —. Mirno življenje brez težkih, usodnih dogodkov ima za seboj." Tako je sodil Aleš. Dasi je bil namreč skrajno boječ in strahopeten v občevanju s svojimi sozem-Ijani, je^ vendar znal bistro opazovati in soditi, — dar, ki ga je pred vsem naredil za tisto, kar je;bil, za slavnega in nedosežne- in zgleda, kakor široko morje od obale. Po zimk pa pravijo, da tu zapade toliko snega po severnem polotoku, da ga menda naneso skupaj na ta kraj vetrovi celega sveta. Že sedaj si vozijo skupaj drva za zimo, ker tukaj gori je precej dolga in tudi huda. Po tej okolici je še veliko gozdov in mnogo lesa še za dolgo dolgo let. Prav lepa hvala vsem- skupaj, morebiti se še vidimo o priliki. John Kramarich, pot. zast. -o- CHIKAŠKE VESTI. Chicago, III. .Nesreča nikdar ne počiva. Te dni je zadel auto truk rojaka, Mr. Antona Krmec, s 2318 Washington Blvd. Pri tej nesreči mu je zlomilo roko. Kakor smo poročali, bi se imela vršiti zadnjo soboto njegova poroka z nevesto Ano Prah. Poroka je radi te nezgode preložena za nedoločen čas, da ponesrečeni okreva. Rojaku Kr-mecu želimo, da čim prej o-kreva! V Chicagi so se ustavile zadnji teden sledeče clevelandčan-ke: Mrs. Theresa Narobe in hčerka, Mrs. Helen Lukanc. Mrs. Mary Narobe in Mrs. So-fie Hribar. Mudile so se na kratkem oddihu na počitnicah v Lemontu. Obiskale so naše u-redništvo in se izjavile prav pohvalno o ameriških Brezjah, kjer je res prav pripraven kraj za par dni oddiha. TO IN ONOIZDOMACIH KRAJEV. Tri nesreče. 2. avg. pop. so se v Ljubljani in najbližji okolici pripetile kar tri težje nesreče, katerih končni povoljni izid še ni gotov. V Pollakovi tovarni usnja na Sv. Petra cesti je bil zaposlen kot ključavničar 341etni Franc Mejač, doma iz Zgornjega Kašlja pri Devici Mariji v Polju. Med delom, ko je ravno popravljal neko večjo strojno napravo v zgornjem delu tovarniškega poslopja, se je s stropa nenadoma utrgal precej dolg in težak železen drog, ki je zadel Mejača vrhu glave. Poklicani rešilni voz je ranjenca prepeljal v splošno bolnico, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč. Ponesrečenec ima na giavi večjo rano, ki so mu jo pa zdravniki takoj zašili in je Mejač zaenkrat izven nevarnosti. Težje se je poškodoval isio-tako med delom Janez Cerni-vec, 50 letni star tesar, ki je popoldne popravljal streho na starem poslopju na Dunajski cesti 47. Okrog pol 17. mu je spodrsnilo in se je zakotalil s precej visoke strehe na tla. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in v notranjosti telesa. Iz obeh ušes mu je v močnem curku brizgala kri. Z rešilnim vozom je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je njegovo stanje prav kritično. Zvečer se je Čer-nivec še vedno nahajal v globoki nezavesti. Tretja nesreča se je pripeti- la vfmali vaglci.Komaniji v do-brdvški občini- - pri Ljubljani. Posestnik Jože Marinko, star 35 let, se je popoldne pripeljal z vozom na njivo. Ko je izpre-gal konja, je ta nenadoma poskočil in podrl Marinka na tla. S kopitom ga je prav močno poškodoval na glavi in na prsih. Neka deklica ki se je slučajno nahajala v bližini, je nemudoma odhitela v opekarno na Viču, odkoder so o nesreči obvestili mestno reševalno postajo. V kratkem času je pridrvel na mesto nesreče rešilni avtomobil, ki je ponesrečenca prepeljal v splošno bolnico Kolikor so mogli v prvem trenutku ugotoviti, ima Marinko razjeii večje rane na glavi tudi zlomljena 3 rebra. Ponesrečen-čevo stanje je zatorej zelo resno. Novice iz Kostanjevice. V nedeljo 20. julija je po dolgotrajni suši precej izdatno namočil dež žejno zemljo tudi v naši občini. Vendar so bile te kaplje zelo drage za pose ka Jordana in Abrahama, terima je pri tej priliki ob n; • vihti treščilo v kozolec in hlev na Dobravi pri Kostanjevici. Skoda je pri ob< h velika in z zavarovalnino premalo k; i kaki se pridusa ve nič. Tako • obilo zabave i skih gospodk« avi n< nam odru 1: Dober zagovor. A , I g g<»vori: *( toženec, 1 jrbih. je popo! torej čuda. bv44fiika in pisatelja, imel svojo posebno izrazitost. Zdelo se j2. Lenka je bila živa slika svoje matere da pravi: "Dobrega srca sem, toda jaz sem Barba je naredila vtis dobrodušne, ljubez- nive mamike, ki hoče vsakemu človeku dobro in nikogar ne more razžaliti; obilna je bila, majhna, beli lasje so obkroževali njeno dobrotno lice, dobrih šestdeset let je imela in neprestano se je smehljala. "Pa kaj bomo stali tukajle na cesti!" je dejala, ko je za trenutek zavladal kratek molk, posvečen spominu "rajnkega". "Gospod Brglez, če ste pri volji, pa stopimo tamle v gostilno na zajutrk! T^m se lažje pomenimo o vsej zadevi." Aleš je zadrhtel. Neprijetno se je zbudil iz svojega opazovanja in se spomnil, da ima sestanek važen, da, usoden namen in pomen —. Ujezil se je nad samim seboj. Čemu je pravzaprav prišel k sestanku? Njegovo neumno, neugnano poželjenje po novih, nenavadnih doživljajih ga je na vsem lepem zvabilo v nevzdržen pčložaj. Iz pisma na Hinkota je vedel, kake "nevarne" naklepe imata ti dve ženski. Hinko seve, o tem je bil prepričan, ni'mislil na že-nitev. Denarja bi bil izvabil iz žensk, pa bi bil izginil. Poznal ga je. In on, Aleš Blaž, star samotar, — ali se bo on oženil? Vsa stvar se mu je zdela neumna. Kaj počenja tu pri teh ženskah? Razum mu je pravil, naj odide, naj se izmuzne kakorkoli. In strah ga je tudi bilo. Bal se je žensk. Ušel bo. Nekaj bo rekel, karkoli —. Dvignil bo klobuk, se poklonil in bo šel, pobegnil —. Pa ni. Mesto tega je stopal za damama v bližnjo gostilno kakor ovca1 v klavnico —. Številka dve je zvabila številko ena v pustolovščino. Nato pa jo je sramotno in izdajalski pustila na cedilu. * * * "Zaradi tega me, prosim, nikar ne obsojajte!" je živahno razlagala Lenka pre'd-zgodovino sestanka, ko so sedeli pri zaju-trku. "Za žensko, ki. je sama v tujem Tečaju in nima nobenih zvez, za" tako žensko pravim je težko, si drugače ko na ta sicer tudi ne več nenavadni način poiskati pravega moža. Sami stanujeva z materjo zunaj na deželi, pred kratkim šele sva prišli v ta kraj, sosedov nimava pravzaprav nobenih in zato —." "Moža pa potrebuje, veste, gospod Br-giez", je pridjala mati Barba. "Jaz sem že stara — "Oh mati —!" "Kaj pa hočeš, dete! Dolg. ne bom več! In ženska, veste, sama na sve.u, če je tudi vdova, — to pač le ne gre! Moža potrebuje, pravim —." "Kajpak, kajpak!" je pogumno pritrjeval Aleš Blaž. Po hrbtu pa mu je lezla mrzla polt. "In takale ženitbena ponudba v časopisu je izvrstna iznajdba!" Šegavo se je smeja-je Lenka. "Posebno za stare ženske, kakor sem jaz na primer. Pri sklepanju "znanja" govori najprvo srce in ljubezen, in ta je večkrat slepa, — potem šele pride razum, včasi celo prepozno. Pri ženitbeni ponudbi je pa stvar prav narobe. V i s Torek, 21. avgmga 1938. ^ AMEJUKAMSKI 8LQVEWEC Stran 3 mmmm i Tvoi fl^W § TEDENSKI KOLEDAH. Nedelja — Sv. Zefirin, " Ponedeljek — Sv. Jožef Kat, 26 27 28 Torek — Sv. AvguštiiV 29 30 3] 1 Sreda — Obglavljenje sv. Janeza^ Četrtek —- Sv. Roza Limanska. Petek — Sv. Rajmund. Sobota — Marija tolažnica. A h 99 ne Rev. K. Z.: TRINAJSTA NEDELJA PO BINK>OŠTIH. t 13. pobinkoštna: Jezu* ozdravi deset gobavih. (Luk. 17, 11—19.) Berilo iz pisma sv. Pavla Galačanom, 3,. poglavje, 16. do vrste. Zgodbe stran 823 in 825. "Abrahamu in njegovemu narodu so bile obljube storje-kako bo prišel za ves človeški rod presrečen čas, ko ne bo gospodovala nad njim samo stroga postava ki mu zalaga samo težko breme boja proti samemu sebi na podlagi deseterih božjih zapovedi,, temveč ko bo človek imel tudi obilne milosti božje, obilno pomoč božjo, da bo mogel te postave tudi izpolnjevati. Med gromom in bliskom je dal Gospod Bog te postave, da je ljudstvo pod goro trepetalo groze in strahu. Nova postava, ki je bila starim samo še le obljubljena, pa Je bila dana ha Kalvariji, s križa, kjer je božje srce trepetalo v veliki žrtvi za človeški greh in umiralo in slednjič izkrvavelo do zadnje kapljice krvi, kjer Je ljubezen zmagovala in se ljubezen oznano-vala, ko smo dobili svoje božje posinovljenje. Ne več Bog vojskinih trum, kakor imenuje Boga sv. pismo stare zaveze tako rado, temveč Bog je postal "Oče naš, ki si v nebesih." Sedaj v novem zakonu od Boga potrjena zaveza po postavi deseterih božjih zapovedi ni ovržena, da bi obijuba nič ne veljala. Temveč tudi za nas še veljajo postave teh božjih zapovedi. Tudi mi jih moramo držati in se varovati greha. "Vse nas je pod greh zaklenil Bog", vsem je pokazal svojo voljo, dal postave in zapovedi, toda izpolnil nam Je pa tudi obljubo milosti svoje in svoje pomoči, ki nam dohaja po veri v Jezusa Ki istusa. Sveta vera ima po zasluženju Jezusa Kristusa toliko milosti, toliko pripomočkov za na«, da nam ta postava ite dela več toliko težav, da nam je mogoče se greha varovati fn pravu no živeti in tako eveličati ®vojo dušo, gamo afco hočemo te milosti rabiti. Evangelij sv. Luke 17. poglavje, 11. do 19. vrste. Zgodbe stran 110. Vendar je vkljub odrešenju po Jezusu Kristusu, vkljub . \ 'temu krstu ostala v nas naša velika slabost, naša pokvarjena človeška narava, ki nas neprestano k hudemu nagiba. In zato ni čuda, ako padamo pogosto v razne grehe. Greh .fe pa • lrasna bolezen duše. Da, kar je strašna gobova bolezen za človeško telo, ki se počasi zajeda ▼ njegovo meeo hi njegove kite :n slednjič v njegove kosti, tako da je celo telo potem samo ena velika in strašna rana, kup gnoja, tako okužuje tudi greh človeško dušo in je prav enako počasi uničuje, dokler /e ne u-mori večno za Boga in za nebe«a, dokler nI tudi duša v očeh božjih samo strašna gnjusoba, kup gnoja, predmet sovraštva božjega, ki se Bogu gnjusi, da Jo zavrže vekomaj, ln v starem zakonu človek ni imel sredstva, da bi se bil ozdravil te strašne bolezni svoje duše. Imel Je samo obljubo' Odrešenika, ki bo prišel in bo zadostil Bogu Očetu za grehe, ki l)o dal človeku zdravilo tudi zoper to strašno bolezen. Mi pa imamo ustanovo božje ljubezni, imamo zakrament sv. pokore, spoved, kjer je Gospod Jezus dal duhovnikom v roke zdravilo svojo t)i t sveto kri, da umivajo in zdravijo te dušne gobe vsem, ki pridejo in se jim "skažejo", skesano obtožijo svojih grehovi in imajo resno voljo se poboljšati, ki pridejo nasproti Gospodu Jezusu v spovednici in kličejo: "Jezus učenik, usmili se nas!" Sveta spoved je nezmerna milost božja, da je skrivnost tolike ljubezni božje, da jo naš razum samo težko razume, da iloh razumeti ne more. Kako neradi odpuščamo mi. Kako težko je odpustiti tistemu, ki nas je krivično žalil, nam škodil, morda nas uničil. Kako se v nas dviga zopet in zopet gnjev proti takemu. Kako pogosto stiskamo pesti, da bi se nad njim zmaščevali. Gospod Bog pa gre in postavi v vsako cerkev spovednico, pošlje tja svojega zastopnika, da sprejema razžaljivca božjega, grešnega človeka z vso ljubeznijo usmiljenega Samarijana, da mu vlije v njegove rane olja milosti božje in mu v imenu božjem da sveto odvezo "Odvežem te vseh tvojih grehov" in ozdravi njegovo gobovo dušno bolezen. In po tej sveti odvezi gre človek očiščen iz spovednice, ozdravljen, popolnoma ozdravljen tako, kakor bi nikdar bolan ni bil. O, kdo bi se čudil temu desetemu gobavcu v današnjem svetem evangeliju, da je prišel nazaj k Gospodu in ga z velikim glasom zahvaljeval, je padel na svoj obraz pred Jezusove noge in se mu zahvaljeval? Kdo bi se pa objednem z ogorčenjem ni čudil deveterim, ki niso prišli nazaj, da bi se za toliko milost zahvalili? Kdo pravilno je pa tudi za nas, da se zavedamo tolike ljubezni in milosti božje, katero nam skazuje Gospod Jezus v zakramentu sv. pokore, ko nam ozdravlja našo dušo in odpušča naše grehe! Nasprotno pa kako grda je naša nehvaležnost, ako se za toliko milost ne zahvaljujemo svojemu Bogu, ako tolike ljubezni ne priznamo in smo podobni tem deveterim gobavcem, ki se damo sicer očistiti, se poslužujemo tolike milosti božje, pa se za njo ne skazujemo hvaležne ljubemu Bogu. To nam hoče povedati današnji sveti evangelij na zgledu deseterih gobavcev, katere je Gospod očistil. O, zato sprejemajmo radi in pogosto ta sveti zakrament! Poslužujmo se ga pogosto, da se gobe grehov in strasti ne raz-pasejo po naši duši in po našem življenju in nas ne narede v strašno gnjusobo v božjih očeh, da nas Bog ne zavrže izpred sebe in večno pogubljenje. O, nikdar pa naj tudi o nas ne veljajo besede: "Ali jih ni bilo deset očiščenih? Kje je pa onih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se vrnil in Bogu čast dal". Sveta spoved, spovednica v naši cerkvi je nezmerna milost in velikanata ustanova božje milosti za nas. O, da bi se nezmerne važnosti spovednice zavedali vsikdar, kadar jo vidimo in «e je pridno posluževali. Amen< ZADNJI OSTANKI PRVOT-tfftf PREBIVALCEV NA ZEMLJI. V frankfurtškem ilustriranem tedniku "Die Umschau" je pred kratkim priobčil G. V. Haesel članek, v katerem razpravlja o Izumiranju zadnjih ostankov avstralskih in indijanskimi plemen. Dva dogodka — tako piše — sta v zadnjem času obrnila pozornost civiliziranega sveta na dve plemeni, ki sta posvečeni smrti. Prvi dogodek, ki je oči-vidno obudil vest belega prebivalstva v Avstraliji, je bila "kazenska ekspedicija" proti avstralskim domačinom, ki je uničila znatno število ubogih divjakov. Drugi dogodek se je odigral na visoki planoti v An-dah, kjer Je bila butila ustaja bolivijskih Indijancev, Kako hitro izginja avstralski pranarod, se vidi iz tega, da so ga leta 1900 cenili še na 200.-000 duš, danes pa k večemu še na 50 do 55 tisoč duš. Na otoku Tasmanlja so izumrli prvotni prebivalci že leta 1876. Padli so deloma v bojih z belci, ki so udrli v njihova lovišča, deloma so pomrli v zanje neugodnem rezerviranem ozemlju Oyster Cove. • 4 Civilizirani človek si je skušal potolažiti vest spričo propada tega pranaroda s tem, da Je vztrajal na stališču, da Je pogin priproetih narodoy neizbežen, ker se nočejo in vsled nezadostnih duševnih sposobnosti tudi ne morejo prllago^ d Iti ČfvtlizactJI ter b1 morali sredi civlllzactjB ostati divjaki. Temu pa nikakor nI tako; imamo poročila raznih gol, ki Ugotavljajo, da kažejo otroci av-stralskiH domačinov enako duševno nadarjenost kakor otroci belih staršev iste starosti. Na visokih planotah v An-dah, ki so bile nekoč Jedro države Inkov, žive še Indijanci Kičua tn Aymaraes. Aymaraj-ci fcive v bližini Jezera Titica-ca, KičuJct pa prebivajo po peruanskih, ekvadorskih, bolivijskih ln Bevernih argentinskih tn Cilenskih visokih planotah, deloma tudi po pobočjih And in na zapadni obali. Kičujcev Je danes še mnogo ; v glavnih deželah bivše drŽave Inkov utegnejo znašati 50 odstotkov celokupnega današnjega prebivalstva. Na severu je mejila država Inkov na deželo Chibchov, katerih civilizacija menda ni bila manjša od mehiške, vera pa je bila odločno više stoječa, ker ni zahtevala človeških žrtev. Tako država Inkov kakor država Chibchov kažeta izvrsten upravni sestav. — Vzdolž Tihega morja so našli do1200 mest in več tisoč vasi. Imeli so koledar, ki je kakor naš temeljil na premikanju zemlje oko-lu solnca in na premikanju lune. Kljub visokemu stanju civilizacije navedena ameriška naroda nista bila kos navalu belih osvojevalcev. Indijanski državi sta razpadli in njuno prebivalstvo je prišlo pod oblast zmagovalcev, ki so znali žal le uničevati, kar so našli, podjarmljenim narodom pa niso nudili nikakega nadomestila. Dejstvo, da je moglo nekaj stotin belih ljudi podjarmiti milijone Indijancev, se da razlagati le tako, da so Indijanci menili, da so osvojevalci, o-iremljeni S strelnim orožjem, VINKO ARB AN AS £4ini oloveEuiri cvetličar TČUcari ' Phone: Can*J 4340. 1320 W. 18th St Chicago, HL Vence xa potrebe, iopke xa •tit iS TU ▼ to otrofeo »padajoča drie fsvriujem točno po caroOlu. Doctrr-liia na dom. Vsaki črn* in minuto ' dofcite nas ~na teleforfl FRANK B. PALACZ. pogrebnik LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1&16 W. 22nd Street Phone:' Canal 1267, Stanovanj aid Rockwell 4882 in 5740; -ki ga Indijanci niso poznali, neka višja bitja. Toda tiidf potem, ko je ta blodnja minila, so osvojevalci ohranili nadvlado,- kar moramo pač pripisovati značaju Indijancev. Vlada InkoSr in Chibchov, kakor je tiicli bila modra in očetovska, je uničila Vsako osebno svobodo in izpremenila Indijance v slepo orodje vsakokratnih oblastnikov. Ko so' se torej španski osvojevalci utrdili v Cuzcu in Huataviti, središčih obeh držav, se jim je indijansko prebivalstvo- pokorilo kakor preje domačim vladam. Ta popolna odvisnost od voditeljev še danes obstoj^ ter je preprečila, da bi Indijanci postali polnovredni državljani današnjih držav. Nezaupanje, ki ga goji Indijanec nasproti belcem in me-šancem, je zadrževala tudi njegovo udeležbo ali vpliv na vlado v deželi. Posledica je bila, da Je država zanj zelo malo storila. Sole in zdravstvene razmere »o še zelo pomanjkljive. Indijanec je zato večinoma nepismen, kar je zopet vzrok, da je predmet izkoriščanja in žrtev faznih kužnih bolezni. Indijanska ustaja, katero smo omenili v uvodu, je nastala na visoki planoti bolivijskih And. Povzročilo Jo je roparsko izkoriščanje teh ubogih ljudi. Doslej so od njih vedno le zahtevali, dali pa jim niso nič. To Je »lednjič maščevalo. Ne da ae tajiti, da gre preko temnopoltega prebivalstva latinske Amerike val globoke nezadovoljnosti, ki se Je v Boliviji stopnjevala v upor. Druge države, kakor Peru, so to tajno gibanje vpoštevale ln izdale zakone proti izkoriščanju indijanskih delavcev. Posebno zanimiva Je mešanica narodov v amazonskem o-zemlju. Tu najdemo od pripro-stega Cachiba, ki uporablja fte kamenito sekiro, do Aguaruna z njegovimi bistroumnimi sig nalnimi pripravami, ljudi, ki predstavljajo vse stopnje človeškega razvoja. Propadanje indijanskih ple men v pragozdih neverjetno hitro napreduje. Uvedla ga je gumijska industrija, ki je na tisoče delavcev poslala v pra-•2Tozde nabirat gumi. Ti delavci so si hoteli usužnjiti Indijance, njihove žene in otroke. To je dovedlo do spopadov, v katerih so vedno podlegli Indijanci. Ob reki Amazoni in njenih pritokih moremo povsodi najti indijanske hišne sužnje, ki si žal kmalu osvoje vse zle nava de svojih gospodarjev. Veliki gozd, pridržan Indijancem, ki je osemkrat tako velik kakor Nemčija, se je zelo izpraznil. ob pritokih "Je še najti goste indijanske naselbine. Po nalogu peruanske vlade sem osebno obiskal to indijansko ozemlje in ugotovil, da so belci v resnici nečloveško ravnali z Indijanci. Začasa španskega vpada so cenili število Indijancev na sto milijonov, danes jih je komaj kaj več nego sedem milijonov. Te zadnje ostanke velikih narodov, katerih kulturo in svobodo smo uničili, bi morali ščititi, ne iz velikodušnosti, marveč iz enostavne človeške dolžnosti in se zavedati, da morejo postati ti ljudje polnovredni člani človeške družbe. BODOČNOST ZRAKO-1 PLOVOV. O priliki SfO letnice grofa Zeppelina razpravljajo nemški listi o dosedanji in bodoči usodi zrakoplovov. V berlinski "Germaniji" piše bivši stotnik W. Meyer med drugim: Nemški vodljivi zrakoplovi, ki so lažji od zraka, so v zadnji dobi z neznatnimi izjemami izginili izpod neba. Izgubljena vojna in mirovne pogodbe, ki so do 1. 1926 nemškemu zrakoplovstvu vklepale rokej inflacija in pomanjkanje denarja so bili temu vzrok. En zrakoplov stane več nego celo brodovje letal; enaka je razlika v stroških za zrakoplovno lopo ali pa enostavno pristaja-lišče za letala. Razen tega se Je zrakoplov v vojni izkazal kot neporaben. Njegov ogromni trup, napolnjen z gorljivim plinom, je nudil izstrelkom prevelik cilj. Ena Batna majčkena kroglica je eadostovala, da ae fe orjaka polastil ogenj in ga treščil na tla. Nasprotno pa so ae letala-izvrstno izkazala in se v teku vojne sijajno razvila. Ljudstvo, ki sodi sumarično, je zrakoplovom trajno obrnilo hrbet in dočim je po vojni s simpatijami in obilimi gmotnimi sredstvi podpiralo letalstvo, se za zrakoplove ni zmenilo. Tako so morale razne zrako-plovne delavnice ustaviti o-brat: Parsivalove, ki so gradile netoge zrakoplove in Schutte-Lanzove, ki so mnogo pripomogle k nadaljnemu razvoju Zep-pelinovih zrakoplovov. Same klasične Zeppelinove delavnice v Friedrichshafnu ob Bo-denskem jezeru so s težavo životarile, gradeč reparacijske zrakoplove in pa ogromni novi zrakoplov "Z. I. 127", ki se pravkar dovršuje in za katerega je zbrala potrebna sredstva celokupna nemška javnost. Ce se pa zrakoplov ni izkazal v vojni, s tem še ni rečeno, da ni poraben v miru; če ni bil sposoben kot bojno sredstvo, je pa izvrstno poraben kot prometno sredstvo. Resnica bo pač ta, da čaka zrako- Zelo nespametno je, kdor nima lepo* v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd. Kupite si bokso z a spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem. NAROČITE JO ŠE EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa. "74 % Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which i . \ ™ t * please send me postpaid one bond box. Name Address City or town EICHHOLZER & r, PA. tc. plov v svetovnem prometu velika bodočnost'. Gospodarske ovire pri velikih prekoocean-skih in prekocelinskih zračnih zvezah bo premagal zrakoplov, ne pa letalo. Zrakoplovi in letala se nikakor ne smejo presojati kot konkurenčna, marveč kot komplementarna, izpopolnjujoča se prometna sredstva. Zato ne bi se smela medseboj pobijati, marveč sodelovati. Zrakoplovom naj sč enkrat odkažejo praktične naloge, pa se bo takoj pokazala njihova sposobnost in važnost. Namesto oklopnih križark, katerih obrambna vrednost je zelo dvomljiva, naj bi Nemčija zgradila raje nekaj prometnih zrakoplovov preizkušenih nemških tipov in sistemov in uredila obenem potrebne luške naprave za zrakoplovni promet. _ —-o- RADIO NA MORJU. Najvažnejše mesto na velikem oceanskem parniku je prostor za brezžični brzojav. Od tu vodijo žice k anteni, ki je napeta med jambori. Ta naprava vzdržuje zvezo med ladjo in ostalim svetom. Opremljena z najnovejšimi proizvodi elektrotehnike, z najmodernejšimi aparati za brezžično brzojavljanje, je radijska postaja na ladji noč in dan v o-bratu. Izkušeni častniki strokovnjaki se menjujejo na odgovornosti polnem mestu. Saj prihajajo neprestano z obalnih in ladijskih postaj poročila o vremenu ,svarila pred viharjem, naznanila o plavajočih ladijskih razbitinah, ledenih gorah, minah, nenadnih talnih izpremembah v plovnih vodah, kar vse je za plovečo ladjo največjega pomena. V pozni noči, ko počivajo potniki v svojih kabinah, sedi radijski u-radnik pred svojimi aparati. Vsak hip more prispeti usodni znak S. O. S. — Klic na pomoč v nevarnosti se nahajočega parnika. Mnogokrat se ladja, ki kliče na pomoč, potopi preje nego dospe pomoč; toda z valovi se še bore potniki v čolnih ali držeč se obupno kake razbitine. Zato je vestna budnost radijskega častnika rešitev. Za plovbo je radijska postaja na ladji največje važnosti. Preje je bilo v megli na oblačnem vremenu nemogoče na-* tančno dognati, kje se ladja nahaja. Zanesti se je bilo treba na približno cenitev. Častnik, ki je vodil ladjo, je bil "slep". Sedaj more s pomočjo radijskih žarkov ''videti". Le-1 i prodirajo meglo in oblake in najdejo s pomočjo smeroiskal-cev postaje na kopnem. Na ta način se da čisto natančno dognati, kje se ladja trenotno nahaja. Istotako je pa tudi mogoče dognati postojanko v bližini se nahajoče ladje in se ji pravočasno umakniti. Toda ne samo brezžični brzojav, marveč tudi brezžični telefon si je osvojilo brodar-stvo in ga postavilo v službo čim večje varnosti in udobnosti svojih potnikov. Nove iznajdbe in izpopolnitve na po-prišču brezžične telefonije o-mogočujejo, da oddajno in prejemno območje danes ni več omejeno na posamezne oceane. Pomorsko krogotočno oddajanje z ene obalne postaje na mnoge ladje na oceanu se čimdalje bolj izpopolnuje, tako da se morejo že sredi oceana poročila oddajati in sprejemati. Premagati bo treba še nekaj težav pri telefoniranju z ladje na kopno, ker nastajo vsled medsebojne bližine vseh anten tehnične ovire. Pač pa je telefonično obveščanje s kopnega na ladjo že dalj časa v rabi. Poleg resnih nalog imajo pa radijske postaje na ladjah še drug namen, da posredujejo potnikom vesele ure. Sprejemne naprave za zabavno radio-telefonijo so na Atlantiku že tako izpopolnjene, da morejo v teku cele vožnje sprejemati deloma ameriške postaje. Ladijska plesna godba je sedaj najnovejše na oceanskih par-nikih. Brezžična telegrafija in telefonija posreduje neprestano najvažnejše politične, gospodarske, umetnostne in športne dogodke. Pa tudi v borznih tečajih so potniki na 'adjah vedno obveščeni, tako la morejo industrijci in trgovci na visokem morju obvestila n reje mati in dajati važne poslovne odredbe. Neki posebni vrsti potnikov }e pa postal brezžični promet na ladjah naravnost usoden. To je armada zločincev in sle-narjev. Ti so se čutili preje na oceanskih parnikih popolnoma varne, sedaj pa jim je brezžična iskra tudi sredi oceana -darle prišel do sape. "Ni — človeška, ampak — živalska?" je začel. "Jako značilno —! Zelo značilno —i Gospod Filander, vi torej ne poznate čIjvu-ške kosti od živalske —? Gospod, mojega potrpljenja je konec! Vaše ugovarjanje sem še prenašal, vaših neumnosti pa ne morem več! Nočem več! Kaj bi rekli moji vseučiliški tovariši, Če bi zvedeli, da imam tajnika, ki niti človeške kosti od živalske ne zna ločiti! Gospod Filander, s tem trenutkom vas odpuščam iz službe! Še danes poberite svoje reči pa pojdite! Takega človeka ne maram pod streho! Z Bogom!" ♦ Mirno je govoril, užaljen ponos je donel iz njegovih besed. Obrnil se je, pomahal s kostjo prezirljivo po zraku in dostojanstveno odkorakal po gozdu. Seve v čisto napačno smer. "Gospod profesor!" je klical za njim odstavljeni tajnik. "Gospod profesor, dovolite —! Niste na pravi poti! Tod morate, če hočete h koči!" Gospod profesor se je jezno obrnil. "Vaše mnenje zame ni prav nič meiodaj-no! Obdržite ga zase!" In izginil je med drevjem. Gospod Filander je majal z glavo., nekaj časa stal in omahoval, pa stopil za njim. 'Velik križ je s starim gospodom!" je mr- mral. "Toda obljubil sem Ini, da nad njim —." bom čuval Nista še storila dvajset korakov drug za drugim, ko se gospod profesor nenadoma u-stavi. Pišite nam po cene prodno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 We*t 22nd Street, CHICAGO, ILL. Columbia ™«Records Ma.de the New Way ~ £iectric&iiy * 1It*-tonal Recording - The Records without Scratch NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH SLOVENSKIH COLUMBIA PLOŠČ. 25050—Orlovska koračnica Orjuna koračnica, banda ..........................................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet -.......................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio......................75c 25055—Vigred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 25057—Slovenec sem Perice, moški kvartet ................................................75c 25058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika .........................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo Še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c 25067—Na planine Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25068—Črne oči, valček Carlota valček, orkester ............................................75c 25069—Stari šotiš Mija Micka, polka, instrumentalni trio ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074-Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ........\................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ...............................75c 25081—Nemški valček Čemiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c Za vse druge plošče nam pišite po cenik. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Z k poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške. Pri naroČilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1 £ <52 .i -ooooooooooooooooo<>OO<>oooooo<>O<>OK>OOO(>O-< PISANO POLJE )OOooooooooo& Trunk j oooooooooooo Konjsko kopito. 1849 WEST 22nd STREET Baje izvirno iz Belgrada se poroča Prosveti o "laskavem mnenju beograjskih demokratov o dr. A. Korošcu in njegovi stranki". Mnenje - je prinesel demokratski list "Reč". Dopisnik pravi, da "je članek silno zanimiv . . . silno porazno vplivalo na slovenske klerikalce, posebno še na samega dr. Korošca . . . napravilo ogromen do jem na vso še pošteno jugoslovansko javnost." Demokrati, po domače liberalci, so očetje rdečega sinkota. Umevno toraj, da se sinko z očetom veseli. Pustimo jima malo veselja. Po bombastičnem trobenta-nju o grdih klerikalcih bi človek pričakoval svet pretresujo-ča odkritja.. Pa pride na dan Zaloška cesta, klerikalni policijski minister in "manjši de-likti". Vse je bilo že stokrat na tapetu ,in ni čuda, da "Slovenec" ne odgovarja na demokratska natolcevanja. Končno pa pride konjsko kopito na dan, ko F. A. piše: "Velik napredek bo, ako bomo iztrebili klerikalizem in njegove predstavitelje, kajti ni ga večjega zla na svetu, kako'* je strup iz Judeje za delovno ljudstvo." Toraj ne gre morda za kr,-ko politično stranko, temveč ves srd je obrnjen proti — krščanstvu. Nehote je dopisnik povedal resnico. Demokrati in socialisti naj pa blagovolijo malo počakati na — iztrebljenje, ker v tem 'bisnessu" so se poizkusile malo bolj brihtne glavice, pa so odšle s krvavimi glavami z bojišča. Tudi kako jugoslovansko jurišanje na "zlo iz Judeje" ne bo drugače končalo. You bet, da ne bo. s*: 5*s Nema para. Na kongresu komunistične intcrnacionale je Stalin izjavil, da za inozemsko propagando komunističnih idej Rusija nima penezov. in mora vsaka skupina sama skrbeti za stroške propagande. Ako je res tako, kakor je Stalin povedal, bo pač le v redu, če se ta vir zamaši, in še bolj bo v interesu ruskih rubljev. Kdor ve in pozna, kako in kdo propagandne fonde požira, bo Rusom častital, ker denar se sprejema, propaganda pa naj lepo počaka. Za kakovost propagande ne gre. Stavim, da bo mnogo navdušenja za nove ideje izginilo kot kafra, ko ne bo — penezov. Sicer je pa vprašanje, ako je taka izjava odkritosrčna, in morda ne samo pesek v oči javnosti. Ko bi Rusi porabili svoje peneze za domače potrebe, bi bilo gotovo v večjo korist naroda, a krogi, ki imajo zdaj v Rusiji besedo, samo jahajo na ruskem hrbtu in jim je za revolucijo več ko za dobrobit ruskega naroda. Železničarji so v Indiji začeli štrajkati. Takoj so se odprli ruski zlati viri, d asi tam pravijo, da "nema para". Reklo se bo: to je milodar, pomoč . . . Ampak socialisti in komunisti so zelo hudi na kako karitativno pomoč, ker baje miloščina človeka ponižuje. Kakor se pač vzame. Miloščina mesto zaslužene mezde gotovo ni na mestu, v tem ni pojm pomoči v sili. Vsekako se komunisti ne brigajo za kako poniževanje, kjerkoli smatrajo tla ugodna za — miloščino in za komunistično pšenico. Vsikdar in povsod pa svet ne izve resnice o pravih nagibih. Fondov baje ni, ampak usahnili ne bodo tako lahko. SV. BIROKRACIJ ZNA BITI TUDI NEVAREN. L. 1908. je na Dunaju neki 131etni sedlarski vajenec svojemu mojstru vzel nekaj usnja in si naredil iz njega denarnico in druge drobnarije. Stvar je prišla na dan in okrajno sodišče je uvedlo preiskavo. "Pe-pi" je prestal mesece strahu in groze, kdaj ga pokličejo pred sodišče. Toda bogsigavedi kako se je to zgodilo — poziva ni bilo niti čez dva meseca, niti čez pol leta in niti čez leto in dan. Pepi si je olajšan čestital. Pod srečno zvezdo sem rojen! Toda kdo bi poznal pota in zanke birokratizma ! Letos, čez polnih dvajset let, je dobil "Pepi", ki je v tem postal pošten in samostojen mojster, povabilo na sodnijo, da odgovarja za tatvino pred 20 leti! Lahko si je misliti, kakšne muke je preživel mož zaradi tega, tako nenadejano vstalega strahu iz otroških let. Na srečo sta bila sodna funkcijoner-ja pametna moža; državni pravdnik je izjavil, da je vložil tožbo le zaradi formalnosti in sodnik je izrekel razsodbo, a izključil kazen. Vendar ta slučaj kaže, da utegne postati birokracija včasih naravnost nevarna. Get a can of FLIT today! j FLIT uničuje mole, muhe, stenice, ščurke ill druge mrčesi. Dobra kričača. — "Vesel si ker imaš dvojčka, kaj ne? Kaj pa ponoči, sta zelo nemirna?" "Kričita da je groza, a dobro je, da sta dva, ker eden drugega prevpije." * * * V kopalni sezoni. — "Gosp. doktor, cele noči ne spim. Preganjajo me strašne sanje, da se v reki potapljam. Kaj mi je storiti?" "Najbolje je, če se naučite plavati." ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohiitva ob časn selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt S2Z1. LOUIS STRITAR 201« W. 21 st Pises, Chicago, m CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PA VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO * 1814 SoutH Throop Stre«! Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob časa pofHbur. — Mrtvafinica na razpolago. •-=- Automobili za vse slučaje, kakor fanitovanja, krsta in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.