i;ev. 52.
V Mnbllanl, v soboto, dne 4. mana 1911.
Leto
s Velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 2B-— zi pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . u za Nemčijo celoletno „ 29'— ^a ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo le.o naprej .	K 24'—
za pol leta „ .	„ 12—
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en mesec „ .	„ 2'—
V	opravi prejeman meseCno K l*£0
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po IS T za dvakrat ...,,, 13 „ za trikrat . ...» 10 „ ia večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarlev
: Izhaja::
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
itr Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne = sprejeaajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravntštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -s» Avstr. poštne bran. račon št. 24.797. Ogrske poštne bran. raonn št 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Lepo hvala za lake prijatelje!
Te dni so se v avstrijski delegaciji govorile glede na Jugoslovane zelo važne besede. Ivako je načelnik S. L. S. dr. Š u s t e r š i č tudi topot začrtal program trializma, za katerega se je in svoj čas prvi v avstrijskih postavo-dajalnih zastopstvih jasno in odločno izrekel, nam je že znano. Veliko pozornost pa je v sedanjem zasedanju delegacije, kakor svoj čas princ. L i c h -t e n s t e i n in grof Jaroslav T h u n vzbudil tud i princ S c h w a r z e n -berg, ki je v znamenitem govoru poudaril nujno potrebo, cla sc Bosno v zm'slu trialistiškega načrta priklopi hrvaškim zemljam kot tretji sestavni del avstrijske monarhije. Splošno se naglaša, cla jo temu govoru zato pripisovati veliko važnost, ker je princ Be-drich Sch\varzenberg osebni prijatelj prestolonaslednika.
To bi moralo vsakega resničnega Slovana le razveseliti. Noben resničen Slovan v Avstriji ne more ne odobravati težnje, ki jo zasleduje hrvaški narod že stoletja, noben avstrijski Slovan nc more z ozirom na jugoslovansko vprašanje stati na drugem sta-išču, kakor na onem, ki ga je zavzela irvaška država v cetinjskč pogodbi 1. 1527., v pragmatični sankciji leta 1712. in ki ga jo sam cesar Franc Jožef izrekel v svoji prisegi leta 1867., namreč: da se imajo s Hrvaško spojiti vse njene nekdanje zemlje-posestrime, to je Dalmacija, Bosna, hrvaško Primorje lin Slovenija, ki po naravi tudi spada v to skupino.
Tej naravni težnji koncentracije vseh Jugoslovanov pod historično hrvaško državo sc pa ne upirajo samo Nemci in Mažari, ki bi z dnem, ko sc ta misel udejstvi, izgubili svojo hege-mon:jo, tej težnji se upirajo tudi Srbi in njihov goreči prijatelj, na tolikih slovanskih kongresih pokajeni in proslavljeni gospod K r a m a f , najprisrč-nejši prijatelj znanega slovanskega veleznačaja Ivana Hribarja!
Koliko je Kramar že škodoval slovanski stvari v Avstriji, to vedo najboljše Čehi sami, ki so ga zadnji čas v kot potisnili. Kakor Ivan Hribar tako je tudi Kramar mož, ki živi edinole od velike reklame; brez nje nič ne pomeni. Njegov; govori v Peterburgu in Moskvi, njegovo renomiranje z materjo Rusijo, ki je pa za avstrijske Slovane
vednole mačeha, njegove otročje simpatije do Anglije in Francije in do laških iredentarjev, sploh do vseh, ki avstrijsko monarhijo črtijo, je spravila Čehe na glas državi sovražnega elementa. Čehi so barnumbaylejsko politiko gospoda Kramara pošteno na svoji koži čutili in jo še danes čutijo. Politika gospoda Kramara in njegovega majhnega kroga gre sploh na to, cla se Avstrija ne ojači; zato ta ljudje tucli vedno koketirajo z Mažari, Lahi in Srbi. Menda se jim zdi, da je za češki narod bolj koristno, če v Avstriji nikoli do konsolidiranih razmer ne pride, v čemur se pa kruto motijo. Zato pa je Kramar tudi tako velik nasprotnik Hrvatov in slovenskega ljudstva, ker se boji, da bi se Jugoslovani res v prid velemoči monarhije in v lastno korist združila.
To svoje nasprotstvo do nas je ta veliki Slovan jasno pokazal te dni v avstrijski delegaciji. Stvar je tale:
Srbi Hrvate hudo sovražijo. Zato tudi nasprotujejo združitvi Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Slovenije v eno jugoslovansko državo. Srbi pač ne morejo gutirati te ideje, ker se boje skupine jugoslovanskih katolikov na. Balkanu. Njim še zdaj roji po glavi Velika Srbija s kraljem Petrom Karagjorgje-vičern na čelu in s prostim dohodom k morju, kar hočejo doseči s pomočjo Lahov. Kako bi ta politika Hrvate in Slovence vrgla v žrelo njihovim najhujšim sovražnikom, Mažarom, Lahom in Nemcem, to je ravno te dni v hrvaškem saboru pri adresni debati med odobravanjem krščansko - socialnih pravašev clobro izvajal vodja Seljačke Stranke Stjepan Radič. Srbi drže od-nekdaj z Mažari ki hočejo, cla se ločitev med Hrvati, Srbi in Slovenci po znanem geslu: Divide et impera! obrani. Baron Bur'an, tisti, ki so se naši liberalci, ko ga je dr. šusteršič tako pošteno zgrabil, tako goreče zanj potegnili, dela zdaj z vsemi silami na to, cla se hrvaške težnje ne uresničijo in tako Bosna v doglednem času pade kot zrelo jabolko v mažarsko naročje. Barvan si je izbral za zaveznice Srbe fn rosno-da Kramara, ki je šel zdaj zanj v ogenj. Srbski bos. saborski poslanci so namreč v očigled zasedanju delegacije sklenili nedavno izjavo, v kateri se izrekajo zoper trializem in hočejo avtonomno Bosno pod dualistično monarhijo.
Da je boter tej izjavi bil baron Bu-rian, o tem ni bilo nobenega dvoma; mož se je tudi v avstrijski delegaciji skliceval nanjo, ko je repliciral na go-
vor princa Bedricha Schwarzenberga, dr. Šusteršiča, Trešiča in drugih. Da pa bo šel za to jugoslovanskim interesom skrajno sovražno in le Nemcem in Mažarom prijajočo reč v ogenj sam dr. I\ r a m a f , tega pa ni nihče pričakoval, čeprav je še vsem živo v spominu, kako se je ta mož za časa aneksije vlekel za interese kraljevine Srhi je proti avstrijski monarhiji.
A Kramač je nastopil za od Buri-ana naročeno izjavo, on je Buriana, tega brezvestnega človeka, ki je bosansko slovansko prebivalstvo in corpore hotel prodati ogrskim judom, celo pohvalil, on je v veliko veselje barona C h i a r i j a , kateri je svojemu veselju v svojem protitrialističnem govoru dal izraza, nastopil proti združenju hrvaških in slovenskih zemlja v posebno skupino!
Tako je zopet en veleslovan storil največjo usingo našemn nemškemu in mažarskemu sovragu!
Dr. Kramar je v delegacijah vstal in opozoril delegate, ki vsi večalimenj s skrbjo gledajo, kako Mažari zadnje čase vse poizkušajo, da Bosno sebi pri-klopijo, na »državniško izjavo srbskih voditeljev v bosenskem saboru«, povzdigoval Buriana, češ, da je »šele on v Bosni začel s pravim zistemom« in se postavil na protitrialistično protihrva-ško in protislovensko stališče, kakor to prija nemškim nac<ionalcem in Mažarom.
Mi smo že zabeležili, kakšen odgovor je dr. Kramar za to takoj pri priči dobil od dr. šusteršiča, ki je omenjeno srbsko resolucijo označil za naperjeno proti državnemu pripadništvu Bosne k hrvaški kraljevini in pokazal, kako ta. resolucija čisto odgovarja in-tencijam politike gospoda Buriana. Zelo značilno pa je tudi, da se je vzdignil poslanec. Tresii; - Pavišič, ki ni bil nikdar naš rir"jatelj in je svoj čas z velikim navdušenjem podpiral reško resolucijo, ter ostro zavrnil dr. Kramara, češ, da po taki izjavi sploh dvomi o resnosti njegove politike. Izborno pa je Kramara, tudi češki princ Schwo'*zenberg zavrnil, ki je dejal, da je jako značilno, kako dr. Kramar ljubi Srbe, zapostavlja pa Hrvate, ki so tudi S7ovani, al! nam toliko bližji, ker bivajo vsi v naši monarhiji ... S tem je gotovo, kar se tiče motivov ljubezni gospoda Kramafa do Srbov, zadel že-belj na glavo.
Nočemo več veliko besedi izgubljati. Gospod Kramar je pač liberalec, ki mu združenje katoliških jugoslovanskih narodov ne diši, čeprav bi bilo
slovanski stvari v Avstriji s tem poma-gano do zmage in v največjo korist Čehom samim. Da bi ti »Vseslovani« to saj odkrito povedali, toda vsi ti Kra-mafi in Hribarji se skrivajo za votlimi frazami, s katerimi hočejo slepiti slovansko javnost, kakor da bi oni ne imeli drugih interesov kakor dobrobit vseh Slovanov v Avstriji, Evropi in sploh na celem svetu. No za take slovanske prijatelje kakor so Kramaf, Burian in tretje peresce v tej deteljici, Ivan Hribar se prav lepo zahvaljujemo. Kramafevc slovanske tirade nam toliko pomagajo kakor govor po naravi njemu podobnega amerikanskega eks-prezidenta Theodora Roosevelta na univerzi v Budimpešti. Svoje cilje bomo brez teh ljudi dosegli in Bog nas takih prijateljev varuj zdaj in za bodoče! Tako bodi.
Pooiavje o narodno-ahramlinem delu.
Veselo znamenje je, da se je začelo širiti zanimanje in razumevanje na-rodno-obrambnega dela med najširšimi vrstami. V tem vidim vrhunec našega narodnega razvoja. Doslej nam je šlo za to, da bi dosegli narodno samostojnost na vseh poljih, bodisi na kulturnem, političnem, gospodarskem itd. Razume se, da še dolgo nismo tam, kjer bi morali biti in da še moramo zidati dolgo dalje tam, kjer srno začeli. In že stoji pred nami nova naloga.. Delati moramo na to, da ostane vsak naš posamezni človek ud našega naroda, da se nam v bodočnosti ne izgubi iz našega narodnega organizma niti najmanjši del. Raznarodovanje se more vršiti in se vrši predvsem na meji in v manjšinah in zato mora stati bramba teh na prvem mestu.
Da bi bilo manjšinjsko vprašanje rešeno, moramo doseči, da bode vsak Slovcnec do te mere narodno zaveden, da bi niti ne bilo možno misliti na njegov odpad od narodne celote in bi ga ne premotil noben pritisk, niti gmotni, duševni ali moralni. To je naš ideal, do njega je še vsekakor daleč, treba bo še mnogo dela in truda.
Na prvo mesto torej stavim, in to po vsej pravici, velepomembno delo, buditi v ljudstvu narodno zavest. To je obenem glavna in prva naloga »Slovenske Straže« in naših prosvetnih društev. Ljudsko štetje bi izpadlo drugače, različne volitve bi imele popolnoma drugačen izid, ko bi bilo naše
SejKovs hči.
Na skrajni vojaški postojanki E1 Manzur jc vladala med Španci precejšna razburjenost, ker je dospela zjutraj neka karavana, ki so jo napadli kabil-ski rodovi.
S skrbjo na obrazu je zrl polkovnik skozi okna svoje pisarne, ki je bila na skrajnem koncu utrdbe, obrnjena proti gorovju Gurugu, kjer so gospodovali najdivjejši rodovi Kabilov. Potem je poklical vojaka, ki je imel nekaj opraviti na dvorišču utrdbe. Kmalu je stal pred njim.
»Pokliči mi poročnika straže,« naročil je polkovnik. »Reci mu, cla ga prosim, naj hitro pride.«
De Ferry je prišel ravno ocl patru-liranja k poveljniku, ki je zopet poln skrbi zrl na bližnje gorovje.
»Želite gospod polkovnik?« vprašal je častnik.
»Ah, tu ste že. Prosim vzemite si prostor.« Razprostrl je pred častnikom zemljevid ter skušal govoriti mirno: »Marokanci nas hočejo zaplesti v presneto kočljivo stvar. Tudi ako so poročila pretirana, ne moremo vedeti, kaj
tiči zadaj. Prisiljen sem, poslati vas na poizvedovanje.«
De Ferry se je molče priklonil.
»Dati vam morem samo dva jozde-ca s seboj,« nadaljeval je polkovnik, »ker je don Ramon odšel včeraj z večjim oddelkom v Melilo in moram biti tukaj pripravljen na vse slučaje. Vzemite s seboj Benita in Juana. Oba sta izkušena. Ako mogoče, dobite stik s šejkom Atmanom bu Diha, ki tabori navadno v pokrajini med velikim Ka-ravanserajem in zahodnimi gorami pogorja Gurugu. Od njega boste zvedeli namere ostalih rodov. Saj veste, jasna in točna poročila «
Migljej z roko in častnik ie odšel.
V hodniku poslopja je De Ferry postal trenotek. Povelje jo bilo zanj primerno, toda kratek čas, ki ga je imel na razpolago . . .
»Ah, kaj,« zacepetal je z nogo, da so zazvenele ostroge, »bo že šlo«. In mimo ter stvarno je sporočil obema vojakoma potrebna povelja.
Prvi jutranji mrak je odkril trem jezdecem razvaline iz pradobe pogorja Gurudu, neskončno cnakomernost, skalnatih pobočij, na katerih je le tu ali tam rastlo pest. napol ovenelih travnatih bilk. De Ferry je svoja spremljevalca dobro opremil z vsem potrebnim in vsi trije so sc pripravljali Ii kratke-
mu odmoru, kajti bili so že nekaj ur v sedlu. Častnik si je ogledoval okolico z nekega višjega mesta z dalnogledom. Videl pa ni ničesar razen pustih skal. Videli niso sploh še nobenega bitja in to jih je napolnilo s skrbjo, ker je bilo to znamenje, cla so se Kabili umaknili v gorovje na podlagi kakega skupnega načrta, kar gotovo ni mirovno znamenje.
De Feiry je sedel na odeji, ki mu jo je položil Benito preko skale ter je hotel napraviti malo risbo. Naenkrat se je čul izza skalovja pok; krogi ja je udarila v tla poleg častnika. Odskočili so drobci zemlje, iz gorovja se je čul odmev.
»Na konje!« zavpil je poročnik, ki je takoj spoznal, za kaj se gre.
Toda zopet, je počilo na oni strani; petkrat, šestkrat. Sedaj krotrlje niso zgrešile; Benito in tudi Juan sta se zgrudila z vsklikom na tla. Tucli De Ferry je začutil neko skelečo bolečino, trenotek so je opotekal, zagrabil jo v zrak, tu je občutil uzdo svojega konja. Uprl se jo v konja ter ga s težavo zasedel. Zvesta žival je odhitela sama od sebe proč. Še parkrat je počilo za njim, potem je bilo tiho. Samo topot konje-vih kopit je odmeval od skalovja.
Krčevito se je držal De Feiry grive svojega konja, ki jo drvil v pustinjo,
sledeč lc svojemu instinktu. Neusmiljeno je peklo žareče solnce na skalovje. Kakor v sanjah so hitele daljne in bližnje slike mimo ranjenega jezdeca dalje. Potem je. občutil žejo. S težavo je potipal ob torbi pri sedlu, kjer je bila pritrjena cev z vodo in še težje jo je odvezal in privzdignil k ustom. Toda o groza — kroglja jo cev prevrtala in dragocena snov so jo zlila že prej na sovražna tla. Čutil je, kako mu vedno bol j gineva zavest. Kakor mearla se mu je vleglo na oči in kakor iz daljave jc čul topot kopit svojega konja. Potem jc bilo vse tiho.
Ko so je De Ferrv zopet zavedel, ozrl se jc začudeno okoli sebe. Glavo je imel vso vročo in bolečo. Počasi se je dvignil; ležal je v šotoru. Okoli njega so bile razprostrte orientalske preproge in zaboji, na katerih jo mehko ležal. Toda, kako je došol semkaj? In ko jc o tem razmišljal, se je spomnil, kaj se je vso zgodilo. Videl je, kako je jezdil skozi kamnito, tiho pustinjo, dokler — dokler —--
Previdno se ie razgrnila odprtina v šotoru in v odprtini so je pojavil previdno rjavkast obraz — deklice. Črni lasje so ji viseli razprostrti preko ramen, in komaj je zagledala častnika sedeti, ko jo tudi že skočila notri brzih nog.
pa imela na razpolago »Slov. Straža«, da bi poznala vse osebne, imovinsle in nravnostne razmere na slovenski in nemški, oziroma laški strani. Nadalje bi javili zaupniki »Slovenske Straže« vsako nameravano izpremembo posesti. »Slovenska Straža« sama pa bi morala stati v zvezi z denarnimi zavodi, ki bi, zavedajoč se velikega pomena reševanja slovenske posesti, pomagali, da ostane slovenska zemlja v slovenskih rokah in da se po možnosti razširja slovenska posest, kjer se je morala umakniti.
Predpogoj za uspešno delovanje pa je natančno in vsestransko poznanje celega ozemlja, na katerem se vrši narodnostni boj, vseh mej in manjšin. Treba je zbrati ves material, kar se seveda naj ne vrši javno po časopisih. Pač pa je potrebno v časnikih informativno delovanje, deloma da se vzbuja zanimanje v javnosti in se stopnjuje s tem narodna požrtvovalnost, deloma da se vzgajajo tem potom narodno-obrambni in manjšinjski delavci, ki nam jih je krvavo treba.
Izprememba društvenega zakona.
Ko se snide prihodnjo sredo zopet državni zbor, bo prva točka dnevnega reda razprava o nekaterih izpremem-bah društvenega zakona iz leta 1867. Člen 12. državnih osnovnih postav sicer izraža, da ima vsak avstrijski državljan pravico, snovati društva, a društveni zakon vtesnuje to pravico z raznimi policijskimi odredbami, zlas.i kjer se tiče političnih društev. Zakonu se pozna, da je nastal v dobi, ki je sledila neposredno policijski državi.
Od leta 1867. so se politične raz. mero temeljito izpremenile. Privilegiranemu parlamentu je sledil parlament, izšel iz splošne in enake volivne pravice. Zanimanje za javnost, za državo je postalo splošno. Pred -42 leti sta vodila javno mnenje meščan in in-teligent, danes ju dosegata ali celo nadkriljujeta v živahnosti, s katero se obravnavajo politična vprašanja, delavec in kmet.
Izpremenilo se je zlasti tudi stališče ženstva v državnem življenju. Prodiranje industrije in trgovine je povzročilo, da se vedno več ženstva gospodarsko osamosvoji. V Nemčiji si išče nad četrtinko vsega ženstva samostojno svojega kruha. Pri nas ni mno* go drugače. Ni čuda, da to gospodarsko samosvoje ženstvo vedno bolj dviga svoj glas za politične pravice, zlasti za volivno pravico. Krivično je bilo torej brez dvoma doslej, da je bilo ženstvo izključeno od članstva političnih društev.
Ako je celo Nemčija, v kateri je moč policije od nekdaj še bolj v cvetu kot pri nas, leta 1908. sprejela za celo državo modern društveni zakon, ji naj sledi sedaj tudi naša država, ki itak caplja ponavadi s svojo zakonodajo za nemškim vzgledom. Pred poldrugim letom je stavil Pernerstorfer v državnem zboru predlog, naj se razlika med političnimi in drugimi društvi sploh odpravi. Ustavni odsek, ki se je posvetoval o tem predlogu, si sicer ni upal biti tako radikalen, vendar pa predlaga izpremembe, ki bodo olaj-
šale neprimerno delovanje političnih društev, ki naj še ostanejo kot posebna kategorija poleg drugih društev. Iz-premeni se naj zlasti sledeče:
1.	Kakor daje novi društveni zakon za Nemčijo ženskam pravico, da smejo biti članico političnih društev, tako se naj v § 30. sedanjega zakona črta določilo, da se ženske ne smejo sprejemati v politična društva. Ino-zemci ostanejo seveda izključeni prej-koslej iz političnih društev. Za mladoletne, za katere je veljalo doslej is o določilo, naj se določi, da osebe, ki so stare manj kot 21 let, ne morejo biti člani političnih društev.
2.	Doslej odbor političnih društev ni smel šteti več kot 10 odbornikov. To naravnost smešno določilo je bilo v praksi brez veljave, ker si je vsako društvo lahko pomagalo na ta način, da si je privzelo v odbor zaupnikov, kolikor je hotelo Zato predlaga ustavni odsek, da se naj ta 8 31. črta.
3.	Nepotrebno in sila sitno, zlasti če so hoteli vladni organi nagajati, je bilo doslej določilo, da so politična društva zavezana, svoje nove člane redoma sproti naznanjati politični oblasti in ji vsako leto predlagati seznamek vseh članov. Imamo danes politična društva, ki so sila razširjena in štejejo na tisoče članov. Za te je naravnost nemogoče, izvrševati to zakonito zahtevo ali so pa v vedni nevarnosti, da jih vlada razpusti, kedar jih hoče. Zato predlaga odsek, da se naj § 32. odslej glasi: »Politična društva so zavezana, dotični oblasti na zahtevo predložiti tekom 8 dni seznamek svojih članov.«
i. Političnim društvom je bilo doslej prepovedano, snovati podružnice in se med seboj vezati. To določilo je zastarelo, ker pač ni pravega razloga za to, da zakonito dovoljena društva ne bi smela imeti svojih skupin po posameznih krajih in se ne združevati za skupno politiško delo. Po zaupnikih pa so itak politiška društva že doslej lahko snovala podružnice. Takisto pa je tudi brezpredmetno določilo, da ' ne sme biti nihče odbornik več političnih društev. Zato je popolnoma umestno, da predlaga odsek črtanje vsega § 33.
5. Da odpade § 34., s katerim je prepovedano, nositi društvene znake, je za našo dobo samoobsebi umevno.
Vlada se sicer ne protivi tem iz-premembam, vendar se je pa izjavila, da misli v kratkem predložiti celoten predelan društveni zakon. Nasproti tej izjavi je poročevalec Pernerstorfer v zadnji seji državnega zbora popolnoma pravilno povdarjal, da je to namero vlade le pozdraviti z veseljem, da pa to ne izključuje nujnih izpre-memb društvenega zakona, ki se lahko hitro izvrše in ki bo zanje velika večina državnega zbora, dočim so pota novih zakonov v sedanjih parlamentarnih razmerah, kakor pričajo izkušnje, dolga in opolzka.
Slnoe na ljubljanskem magistratu.
O magistratnih slugah dostavljavcih se nam zopet poroča: »Včeraj ste dobro opisali i meni znane razmere na ljubljanskem rotovžu magistratnih slug dostavljavcev. Res imajo ti reveži
ljudstvo narotfno zavedno. Toda to delo se ne sme omejiti na mejo in na manjšine, tukaj začeti, bi bilo zamujeno. Znano jo, da se naše ljudstvo mnogo izseljuje. Izseljenci, ki prihajajo v tuje kraje, morajo biti narodno zavedni in čisti značaji, potem se nam ne izgube. Zato je treba začeti s tem delom v sredini, na meji in v manjšinah pa nadaljevati in stopnjevati. Zato je treba doseči, da bo cela domovina preprežena z ognjišči tega delovanja, s podružnicami »Slov. Stražo«. In v repertoarjih naših predavanj naj se ponavljajo vodno in vedno temata, ki bodo vzbujala v našem ljudstvu narodno zavest. Tako naj vrše podružnice predvsem v svojem okolišu pro-bujevalno in vzgojevalno delo, drugič pa naj podpirajo »Slovensko Stražo« z denarno podporo v njenem obrambnem delu.
Naše ljudstvo še drvi vedno v tujino, na štajerskem v Maribor in Gradec ter v zgornještajerske industrijske kraje, mnogo jih gre na Dunaj in na Nemško, na Kranjskem in Primorskem vleče zopet Trst. V vseh teh krajih je skrajno težavno in skoraj nemožno imeti v evidenci vse naše ljudi in jih vzdržati v zvezi s slovenskim življem. V takih krajih je ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«, če je količkaj možno, naša prva naloga. Domače podružnice bi morale vedeti za vsakega, ki gre v tujino in stopiti takoj v stik s tamošnjo podružnico, katere naloga bi bila, navezati stike z vsemi temi izseljenci ter jih uvesti v slovensko družbo. Dokler še teh podružnic ni, lahko vrše to delo naša že obstoječa društva v teh mestih, da bo enkrat konec tistemu žalostnemu pojavu, da je našemu človeku slovenščina prenizka, kakor hitro pogleda malo med Nemce ali Lahe.
Predvsem je potrebno, da so vsi ljudje, ki zavzemajo v različnih podružnicah v resnici zelo odgovorno mesto, da so vzorni ter glede na karakter čisti v vsakem oziru. Kajti, če vidimo spas našega ljudstva v nravnosti, in to je jasno, morajo biti voditelji pač pravi kristali.
Glede našega šolstva se je pisalo že mnogo. Naš ideal, ki ga moramo doseči, je, da pohaja slovenski otrok slovensko šolo, kjer se vzgaja v slovenskem duhu. Glede naših zasebnih šol, ki pomenijo ogromni narodni davek, pa je najboljši češki pravec, zahtevati povsod, kjfer s^našteje skozi pet let povprečno po 40 učencev javno šolo. Zasebne šole naj bodo samo predpriprava za javno.
Veliko važnost je pokladati tudi na gospodarsko delo. Treba je slovenske industrije in trgovstva, proti ger-manizujočim podjetjem je treba postaviti domače, delavec mora postati kolikormožno neodvisen od delodajalca in zato je treba rešiti predvsem stanovanjsko vprašanje.
Dalje je treba posvetiti vso pozornost prehodu posesti iz slovenskih v nemške ali laške roke in naopak. Zlasti bi trebalo poznati do podrobnosti vse osebne in imovinske razmere na meji. V vseh teh občinah bi morala imeti »Slovenska Straža« enega ali več zaupnikov. Zaupniki bi izdelali natančen kataster oseb in imovine, ki bi
»Mirno, senor,« je zašepetala, »Alah te hoče rešiti, toda ti moraš počivati.«
»Kako sem prišel semkaj?« vprašal je tiho De Ferrv in se vlegel vbogljivo v blazine.
»Jutri,« zašepetala je v odgovor. »Ako Alah hoče, ti bom povedala.«
Postavila je velik prsten vrč ob njegovem ležišču ter odhitela hitro iz šotora.
De Ferry pa je ležal v blazinah kot v blaženih sanjah. Napol speč, napol bedeč. Skozi šotorovo steno je čul zunaj topot konj in rožljanje orožja. Za-čul je glasen, poveljujoč glas; kmalu mu je bil jasen ves položaj.
Med tem ko je ležal tu v brezdelju, vjetnik Mavrov, so se ti pripravljali, da napadejo Špance. Šinil mu je tok krvi v lice in po vsem telesu in vnovič se je skušal dvigniti. Toda brez moči je padel nazaj; a miru ni našel. Najdiv-jejši prizori so se mu pojavljali v možganih, stokal in valjal se je po blazinah ter mislil, kako bi našel rešitev iz svojega položaja.
Razburjenega, v velikih dušnih mukah, ga je našla drugo jutro Fat-ma, šejkova hči.
»Zakaj nisi storil tega, kar sem ti rekla, senor?« vprašala ga je očita je.
»Zakaj?« odgovoril je De Ferry z razburjenim glasom. »Ker sem tukaj jetnik brez moči, ter moram poslušati, kako si pripravljajo vaši vojščaki orožje za boj proti nam.«
»Ali moreš spremeniti, ako je taka
volja Alaha? In ali so mogoče prenehali naši ljudje ropotati, ko si se ti razburjal?« besedičila je deklo naivno dalje s popolnoma resnim obrazom.
»Ne to,« odgovoril je De Ferry tišje. »Ali pa morem mirno ležati, kadar so moji bratje v nevarnosti? Razumeš li, dekle, kako krvavi vojakovo srce, kadar je pohabljena njegova roka ter mora le iz dalje poslušati bojni hrup?«
Tiho je zrla Fatma v nemirno lice častnika, v katerem se je zrualilo vse razburjenje.
»Mogoče bi bela ravno taka, kot si ti, ako bi bila moški,« rekla jc potem; «toda Alah me je naredil za žensko; in jaz ne ljubim vojne. Ljubim le sveže studence puščave, kjer cveto rajske cvetlice in lepe mehke preproge, ki mi jih daruje oče. In —«
Utihnila je in se ozrla na vhod v šotor, ki ga je majal lahek veter.
De Ferry jo je poslušal smehljajo. Vsa nevolja mu je izginila pri tem pogovoru. Prijel za rjavo roko deklice in vprašal mehko:
»In kaj ljubi šo Fatma?«
Lahka rdečica je švignila preko žametne rjavkaste kože. Počasi jo odtegnila De Ferryju roko, vstala in šla ven. Pri vhodu je obstala in se ozrla.
»Ostani,« prosil je mladi častnik smehljaje ter iztegnil roko, da bi jo privabil nazaj.
»Pridem zopet,« zašepetala je deklica in De Ferry je ostai sam.
Vsa nevolja ga je minula in lotilo se ga. jo nekako dušno zadovoljstvo.
Štel je ure, dokler bi mogel zopet videti deklico. Slika domovine je oblede-vala pred prijazno cvetko puščave. In še v sanjah je videl klečati lepo postavo deklice ob svojem ležišču, kako je hladila njegovo vroče čelo. Nežno je prijel za roko; tu se je zbudil in poleg njega je sedela Fatma, ki je čakala, kdaj se zbudi. Poleg nje pa je stala na tleh plitva posoda z medom in sirom ter vrč mleka.
»O Solejka, boginja luči je bdela ob mojem ležišču,« pozdravil je bolnik dekle ter jo toplo pogledal.
»Ne primerjaj ljudi z bogovi, senor,« je odvrnila, »ker Alah kaj takega zameri svojim otrokom. In jaz hočem, cla bi ti bil naklonjen še mnogo let.«
»Brez tebe bi bila Alahova dobrota le nepopolna,« šepetal je De Ferry s strastnim, trepetajočim glasom. Prijel jo je za roko ter nadaljeval: »Pojdi z menoj v mojo domovino in bodi Fatma moja žena. Tudi tvoji pradedje so stanovali v naši deželi in še sedaj stoji tam mnogo gradov in templjev starih Mavrov. Tudi pri nas so oranžni in datljevi gozdovi . . . Hočeš li?«
S povešenimi očmi je poslušala vabljive besede; lice se je zrcalilo sreče kot malemu igrajajočemu se otroku. Toda videl se ji je dvom v duši.
»In koliko žena ima tvoj harem, senor?« vprašala je strahoma.
»Nimam nobenega harema in tudi ne ženfi,. Imam samo eno ljubljenko in to si ti, Fatma « šepetal je De Ferry in globoko pogiodal v temno oči.
tako službo, da so prav res vredni p,j milovanja. Magistralne ure so od b < 2. ure popoldne, a ia urovnik ..e ve ,, za tiste sluge, ki so prideijeni eks. e \ tu in ki morajo dostavljati razne vL e Včasih slugam ni bilo u'ebu snaži.i p J saren in kuriti peči. A pozneje so slu. gam ralznašalcem naložili to delo, ue da bi jim bili nakazali kako nagrauol Ob 6. zjutraj mora biti že sl wga na tovžu, da pospravi odkazanc mu pisan ne in da zakuri peči. Pri tem delu sd seveda zamaže in v pisarni se ne mord tako osnažiti kakor bi sam rad, ker zna, da mora čedno izgledati, ko dol stavlja uradom in strankam vloge. Olj 8. zjutraj mora že pričeti dostavljati; dostavlja navadno, dokler je dan in št zvečer, da more zmagati nakazano mt delo. Celo mesto je giede na dostavlja nje razdeljeno v štiri rajone, ki so zelc obširni. Vsak sluga mora dostavljati \ onem rajonu. Rajoni so tako-le poraz, deljeni: Ves dvorski okraj, Trnovo do Kongresnega trga tvori en rajon, drugi sega od Kongresnega trga do severu« mestne meje, od šentpeterskega rajona ga deli Kolodvorska ulica. Št. Petersk rajon se razteza od Kolodvorske ulict doli do Dolenjske železnice na levem bregu Ljubljanice, notranji mestni okraj pa obsega vse mesto ob desnem bregu Ljubljanice: od Rakovnika da poljanske mitnice. Utrujen ti je sluga dostavljavec že zjutraj, potem pa mora še cel daii letati po svojem rajona Gotovo to delo ni tako, da bi ga kdo mogel zavidati, o sobi to še, ker je treba dostikrat požreti kako neprijetno od vznevoljenih strank. A najbolj peče sluge dostavljavce snaženje pisaren in kurenje peči. To je žensko delo. Menda bi rotovž ne šel v konkurz, kakor je šla »Glavna«, če bi se to delo poverilo ženskam, kar je že včeraj priporočal Vaš list. Res je, da so prejšnji gospodarji slabo plačali zvestobo svojim zve-stim slugom. Delati so morali kakor dela črna živina in bili so, ker so to morali biti, njih najboljši in najcenejši agitatorji. Gorje slugi, če si šel kaj prosit k prevzvišenemu »Njemu«. Ob. zmerja.n je bil, da bi ga ne bil pes povohal, če mu nisi stal k obrazu. Za pospravljanje pisaren in kurjenje peči je pozabil dati slugam kako nagrado, dasi dobi nagrado letnih 120 kron jet-ničar Pirh, ki mora pospravljati posvetovalnico, dvorano, gremialno posvetovalnico in ječo in gospod Zancek celo 200 kron za pospravljanje županove sobe, tajništva in Vončinovili uradnih prostorov. Nihče se temu ne čudi. Saj vse zna, kako je bilo. Sluge dostavljavci niso nikdar smatrali, da so mogočnejši kakor uradniki in zato tudi niso nabirali pošt, kakor n. pr. Zancek, ki ti je, kadar je bil dobre volje, stopil k uradniku, ga podomače ljubko potapljal po rami in mu rekel; »Ti, ofieial, kaj pa je kaj novega.« Tako je bilo! Zdaj ni več tako in upamo, da se nikdar več ne povrnejo tisti časi, ko si bil očrnjen na višjih mestih, da sam nisi znal zakaj in kdo da te je očrnil. Sluge znajo, kako da je poskrbela toliko obrekovana S. L. S. za svoje uslužbence pri deželnem odboru. Znajo tudi, da tam ne velja nikaka protek-cija, marveč zvesto zvrševanje službenih dolžnosti. Pri deželnem odboru ni nobenega Zancka, a tudi nobenih pre-
»Jaz sama?«
»Da ti, in če hočeš tudi moja edino ljubljena žena.«
»Sama tvoja žena? In da bi bila sama tvoja? Ali ima tvoja duša dovolj užitka v moji?« burno ga je objela in skrila je obraz v blazine. Solze sreče so ji polzele iz oči.
Polagoma se je umirila. Nenadoma se je nato dvignila kvišku ter poslušala, kaj se godi zunaj.
»Tamkaj nekdo gre,« je šepetala, »moram oditi.«
Brzih nog je odhitela venkaj.
De Ferry se je zgrud':l nazaj v bližine in zapri oči, da bi lažjo obdržal njeno sliko v spominu.
Bilo je že pozno v noči, ko je nrišla zopet Fatma v šotor ter ga zbudila.
»Pojdi,« rekla je, »zunaj čakajo konji.«
Prijela ga je za roke, pomagala mu, da se je dvignil kvišku ter ga vedla počasi ven iz šotora. Bila je zunaj bajna noč, kakršne so samo v puščavi, s svojimi magičnimi bleski zvezd. Tiho in polagoma sta korakala ob vrsti šotorov, pri čemur se je Ferry opiral na dekle. Sempatje se je pokazal izpod šotora kak pes, a pomirila ga je Fatma. Daljo zadaj so meketale ovce in mukalo govedo. Pri nekem kamnitem studencu sta bila privezana ob datljevo drevo dva konja. De Ferry se je ravnokar trudil splezati na konja, ko se je začulo iz tabora ostro povelje. Takoj jc vso oživelo.
teracij. Uredila je Š. L. S., ko Je zavzela gospodarstvo dežele v roko, takoj nobel službeno razmerje svojih uslužbencev in se pri tem ni ozirala zgolj na velike, marveč kot ljudska stranka tudi na malo ljudi. Prav gotovo in ij)rez vsakega dvoma je, da bo napravila prejalislej tudi na ljubljanskem rotovžu S. L. S. red, kakor ga je napravila v deželi. Tisti časi so minuli, Ko smo Ljubljančani slepo verovali, kar so čivkali o »klerikalcih« liberalni generali in frajtarji. Ljubljančani smo se naučili, da sami presojamo, kje da sta resnica in pravica, kje pa cla vlada liinavščina in oholo mogoenjaštvo nasproti malim ljudem!
TeflensM pregled.
Italijani praznujejo letos 50 let, odkar so se združili v enotno državo. Nemški cesar, na katerega so liberalni in svobodomiselni časniki vplivali, naj se slavlja udeleži, ne bo šel v Rim, ker bi njegova navzočnost v Rimu žalila papeža. — Na izrednem občnem zboru »Glavne posojilnice« v Ljubljani je povedal likvidator, da so od početka vse bilance falzificirali, drug govornik pa je povedal, da so v posojilnici sle-parili vsa 'eta. — Drugi gospodinjski tečaj se j IR. februarja otvoril v Do-brepoljah Udeležuje se ga 18 deklet. — pri volitvi v odbor bolniško blagajno v tobačni tovarni so v ponedeljek zmagali kandidatjo in kandidatinje slov. kršč.-soe. delavstva, ki so clobdli od 1642 do 1670 glasov. Socialni demokracije pa so dobilo od 373 do 380 glasov. — V letu 1910. jc bilo v Ljubljani 275 društev, ki so imela 111.992> članov. Slovenskih društev je bilo 229 s 105.956 Člani. Nemških društev je bilo 46 s 6037 člani. — Zadnjo nedeljo je razsajal po Ljubljani in okolici hud vihar, ki je naredil precej škode. Spremljala sta ga grom in blisk. — Iz dosedaj znanih izidov ljudskega štetja se razvidi, da kmečko prebivalstvo povsod nazaduje. — Iz Pariza je došla nova moda, ki predpisuje ženskam, da morajo nositi hlače, kakor je to že nekaj let navada. v Ameriki. — V avstrijski delegaciji je dr. šusteršič govoril 25. februarja o našem razmerju do Italije in o stališču katoličanov glede Svete Sto-lice. Italija nima vzroka pritoževati so zoper Avstrijo, saj Laška ne more najti prijatelja, ki bi ji več ponudil kakor Avstrija, pod pogojem, da pusti Laška naše ozemlje popolnoma nedotaknjeno. Glede rimskega vprašanja je pa Lahe ' spomnil na to, da še ni rešeno, naj liberalni listi pišejo kar hočojo. — Francoski minister Briand je odstopil. Socialisti in fra.masoni so mislili, da bo Briand uničil zadnjo ostanke . redov-niških šol in nadaljeval zatiranje katoličanov. Ker tega ni hotel, so mu republičanski demokrati in radikalci nagajali tako, da je končno odstopil. — Avstrijski državni zbor je 26. februarja t. 1. obhajal petdesetletnico svojega obstanka. Prvič ga je cesar sklical dne 26. februarja leta 1861. — C. kr. (jj-žavno železniško ravnateljstvo v Trstu bo otvorilo v Gorici, Pulju, na Jesenicah, v Bistrici in na Bledu kolodvorske knjigarno. — Ustanovili so v Ljubljani v ponedeljek za Kranjsko podružnico društva avstrijskega srebrnega križa v pomoč povračajočim se rezervistom, na. Kranjskem rojenim. Društvo preskrbi delo, da začasno podporo, tudi bolniško podporo in orno-
gT>či, da rezervist Ustanovi Samostojno delavno podjetje. — Iz Tirolske, Pred-arlske in Bavarske prihajajo poročila o snežnih zametih, viharjih in plazovih. — Na Dunaju so imeli pustno nedeljo tisoč porok.
Zoper izlam, religijo Mohajnedan-ccv, so sc uprli Arabci in hočejo streti njegovo moč. Nevarno ustaško gibanje Arabcev si bo priborilo svobodo in se bodo Arabci ločili od carigrajskega kalifata in si ustanovili svojega. — Katoliške nepolitične organizacije na Češkem bodo v naprej nosile, ime: Katoliška Unija. — Na brijonskih otokih otvorijo zvorinjak. Z delom so že začeli. — V Ljubljani je 1863 hiš. Civilnih prebivalcev jo 38.661, vojaških pa 3066. Moških je 20.493, žensk pa 21.234. Rimskih katoličanov je 41.739, cvan-geljcev 365. Slovenski občevalni jezik je napovedalo 33.846 prebivalcev, 5950 pa nemški. — Deželni tečaj za zidarske mojstre, ki sc hočejo izvežbati v novodobni gradnji hlevov, se vrši dne 20., 21. in 22. marca v deželnem dvorcu v sobi št. 122. — Stolp sv. Marka v Benetkah, ki se je podrl 14. julija predlanskega leta, je popravljen in ga bodo na isti dan, ko se je podrl, izročili zopet svojemu namenu. — Novi tržaški škof dr. A. Karlin bo posvečen 19. marca, na praznik sv. Jožefa v stolni cerkvi sv. Justa v Trstu. — Poslanska zbornica na Dunaju ima prvo prihodnjo sejo 8. marca.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 5. sušca: 1. postna,. Agapeta
s tov., muč. Ponedeljek, 6. sušca.: Fridolin, opat,
Viktorin, Katarina B. Torek, 7. sušca: Tomaž Akvinčan, cerkveni učenik. Sreda, 8. sušca: f Kvatre. Janez od
Boga, spoznavalec. Četrtek, 9. sušca: Frančiška Rim., vd.,
Gregor od N. Potek, 10. sušca: f Kvatre. 40 mučen-cev.
Sobota, 11. sušca: f Kvatre. Heraklij, mučenec.
Jeseniške novice.
lj Občni zbor prvega delavskega konsumnega društva se je izvršil preteklo nedeljo v najlepšem redu. Nekaj rdečih nergačev, ki so prejšnja leta hoteli na občnih zborih zgagariti, se jo vpisalo v rdeči konsum, iti tako je ustreženo nam in onim. Računski zaključek je kljub temu pokazal za 89 tisoč kron več prometa, nego prejšnje leto, tako da je imelo društvo prometa 314.290 K 81 vin. Čistega dobička izkazuje bilanca za leto 1910 11.648 K 3 v, od katerega se okroglo 8000 K razdeli med člane kot dividenda, drugo pa se pripiše rezervnemu zakladu. Tako ima našo delavstvo v konsumnom društvu naravnost vzorno gospodarsko organizacijo. Le skupaj in naprej za gospodarsko samoosvojitev delavstva!
j Jeseniško okrožje telovadnih odsekov »Orel« vabi k predstavi, ki jo priredi jutri, v nodcljo ob pol osmi uri zvečer v »Delavskem Domu« na Savi. Vprizori se »Tihotapec«, narodna igra v petih dejanjih, ki jo je po Jurčiču priredil gospod Fr. Ks. Steržaj. Pri predstavi sodoluje orkester Katoliškega delavskega društva. Vstopnina navadna. Do svidenja pri poučni zabavi! Popoldne pred predstavo je občni zbor jeseniškega okrožja.
j Nov red je ustanovil rta Savi neki majhen gospod, ki pa so šteje za velikega, namreč red malih kapucinov z nuno pod pazduho. Imenovani gospod sam se je pokazal na pustni torek v novi spokorni obleki, namreč v kapu-cinskom habitu z dolgo sivo brado in štrikom okrog pasu, pod pazduho pa je po raznih gostilnah vadil - nuno! Najzanimivejše pa jo to, da zvečer kapucin ni mogel domu v hišo. Samostanski brat Martin, ki je vežna vrata zapiral, je namreč pozabil ključ ven potegniti in tako mali kapucin ni mogel svojega ključa vtakniti v ključavnico. Prav milo je klical pocl samostanskim zidovjem ter metal kamenje v okna, da bi domače vzbudil. Takrat pa je sklenil, da se raditega pritoži na višje mesto, sam pa da izstopi iz svojega reda. In res smo na pepelnico zopet, videli malega piccola v navadni obleki, mesto kapucinskega habita pa je imel orjaškega mačka. In tako se je kapucin prepričal, da je nevarno smešiti cerkvene rodove, četudi se prišteva med predpustne norce. Gospodom uradnikom pa čestitamo na kapucinskem kolegu!
j Predpust se je na Jesenicah žalostno končal. Ne vrtno, ali je ljudem draginja izpipala več novcev iz žepa, ali predpustni bali. Menimo, da poslednji. Balov je bilo na izbero. Nekateri so jo kar na misijonsko udarili ter tiskali na svoja vabila: »Duša krščanska., sedaj se potrudi, pustne nedelje nikar ne zamudi!« Zato so se pa prav pred Višnjarjevo gostilno na pustni večer prav pošteno stepli, občinskega redarja napadli, tako, da je moral »eni duši krščanski« spustiti krogljo v be-dro, drugega pa so na Jesenicah prav pošteno oklali; koliko pa je bilo tepe-nih, nismo mogli dognati. Našo županstvo je sicer po moči oviralo izgrede, pa kaj, ko so se predpustniki lahko drugam zatekli za pomoč! Sedaj pa jc konec in nekateri nosijo špitalsko obleko, drugi pa — kapucinsko! Vse za blagor ljudstva!
j Shod. Jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne sklicuje delavsko politično društvo shod na Hrušiei, ki se vrši v Majčnikovi gostilni. Ker je na dnevnem redu mnogo perečih stvari, pričakujemo prav obilne udeležbe, zlasti s Hrušice.
j Koncert z zanimivim programom pripravljata orkester in pevski zbor Kat. del. društva za praznik sv. Jožefa.
j Neznosnih razmer, ki vladajo v železniški kurilnici, smo se že parkrat dotaknili. Kakor delata z delavci strojna mojstra Kranzer in Trunčnik, presega že vse moje. Niti najesti se pod njihovo strahovlado ubogi delavec ne sme, ampak mora cesto lačen tekati semint ja, kar mu dajo noge. Za pri-boljšek imajo delavci surovo zmerjanje. Seveda, zato imata mastno plačo. Ako železniško predstojništvo teh kričečih razmer ne odpravi, potem bo treba nastopiti pot, ki bo gotovo tem in onim neprijetna. Tirane, ki sc vesele človeške lakote, treba na vsak način kurirati!
mrliške novice.
i Brez naslova. Naši liberalci so priredili 25. februarja v svoji čitalnici maškerado »brez naslova«. Da oni niso sovražniki duhovnov, osobito še ne redovnikov, so pokazali s tem, da so pripustili nastopiti med lepimi maskami
tudi kapucina s kuto in štrikom. Delil je lepo podobice, na katorih je bil liberalcem kaj primeren opomin: delajte pokoro! Ta opomin se zlasti prilega idrijskim liberalcem. Kateri pater je bil, ne moremo povedati, pravili so pa, takoj v nedeljo zjutraj, da so jc pojavil v družbi znani Maczoch iz Čen-stohove.
i Umrla jo. kakor smo poročali, 1. i. m. gospa Neti Bcnk roj. Zimnjak, soproga realčnega ravnatelja gosp. dr. Stanko Bonka, stara šele. 35 let. Bolehala je dalj časa, iskala zdravja na jugu, nazadnje šla k staršem v Celje, kjer jc dokončala svoje trudapolno živ-, ljenje. N. v m. p.!
i Nekaj posameznosti glede dohodkov. Mestna cloklada na neposredne davke je prinesla 110.626 K, na užitnino 4514 K 43 vin., na žgane in opojne pijače 3467 lv 65 vin., dohodki od poslopij 810 K. Država jc prispevala za sluge 1715 lv 76 vin. Klavnič-i nih pristojbin jc bilo 1281 K 70 vin.
i Stroški v posameznem se s proračunom manj skladajo. Za upravo vobče se je porabilo 3220 K 47 vin. več, kakor jc bilo proračun j enega. Za upravo mestne imovine pa sc je prihranilo 112 K 34 vin., vkljub temu, da, se jc izdalo za nakup zemljišč 931 K 23 vin., ki ni bil proračunjen, in so znašali nepotrebni tožbeni stroški radi čitalnice h. št. 509 celih 977 lv 05 vin. Prihranilo se je zlasti pri davkih in pri vzdrževanju mestnih poslopij, kar jo umljivo, ker so nova. Najvišje je bil prekoračen proračun v postavki »ceste, ulice, trgi in izprehajališča«. Izdalo se jc za cesto, v mestu 7967 Iv 13 vin., za cesto na Vojsko 1269 K 55 vin., cesto na Dole 2884 Iv 57 vin. Proračun v ta namen je bil določen 15.160 K, izdalo pa se je 29.342 Iv 18 vin., torej 14.182 K 18 vin. več. Stroški za poštene ceste in pota so opravičeni, a jih jc treba staviti v proračun. Pošteno gospodarstvo to zahteva kakor tudi zakon.
i Za zdravstvene in blagotvorne zadeve sc je navidezno mnogo prihranilo. Bilo bi se pa lahko še kaj. Stroški za mestno klavnico znašajo 1002 K 50 vin., med temi je »raznih stroškov« 454 K 30 vin., celih 394 K 30 vin. več, nego je bilo proračun j eno. Za javno stranišče je dala občina 733 K 10 vin., proračunila samo 400 K, stisnili pa so pri razširjenju vodovodov dobrih 1420 kron. — Med stroški za šolstvo vidimo, da jc plačala občina za vzdrževanje realčnega poslopja 2044 K 82 vinarjev, ko je bilo proračunjenih le 600 K, za napravo in vzdrževanje vrtov visoki znesek 1638 K 33 vin. Poleg vsega je tudi pri mestni realki naveden znesek 463 K 53 vin., ki je šc poleg vzdrževanja poslopja, naprave vrtov, šolske oprave, snaženja prostorov in kurjave še za »ostale potrebščine«. Proračunjena tudi ni bila postavka »pisateljem za spis slovenskih učnih knjig«, za katero jc izdala občina 1100 kron. Ker žc dežela izplačuje renrune-racije v ta namen, ne vemo, zakaj naj jih šc idrijski rudar?
i Aktiva mestne občine so naslednja: Glavnico 23.930 Iv 54 vin., poslopja in zemljišča 388.417 K 21 vin., premičnine 72.827 K 95 vin., aktivni zaostanki, in sicer nepovrnjeni predujemi 1633 K 20 vin., ustanovni stroški Mestne hranilnice 4872 K 84 vin., račun tujih občin 554 K, zaostanek na občinskih do-kladah 1220 K in nepovrnjene plače realčnega osobja 3357 K 67 vin., torej
»Kaj je?« vprašal jc De Ferry prestrašen. Fatma je obledela ter so tesno postavila predenj. Vse na okoli so dirjali Mavri. Črede živine so pognali v puščavo, ko je žc tudi v gnječo za-grmela salva pušk, in za,culo so je, kako so krogJje brnele skozi listje palm.
Šejk je zajezdil belca in navduševal svojce. Tu je zagledal ob vodnjaku tesno objota svojo hčer in španskega jetnika. V par skokih je bil pri njiju.
»Moja hči, veselje moje starosti, pri našem sovražniku?« Žalostno je izpregovoril stari šojk tc besedo. Tu so se oglasili zopet streli pušk, začul se jo bolesten vzklik. V trenutku je izpre-tnenil stari šejk glas.
»Izdajalec,« je siknil, »tu imej plačilo za izdajalstvo.« Beson je potegnil dolgi nož izza pasa. Fatma je skočila kričaje nasproti: »Oče, oče!«
»Nazaj,« zagrmel je šejk ter se jo pripravil k zopotnemu sunku. Bliskoma se je vrgla Fatma na prsi Španca — bodalo se je globoko zadrlo v njeno telo. Istočasno so zopet začele na novo pokati puške. Brez glasu se je zgrudil De Ferry, zadet od kroglje, poleg deklice na tla. V zapuščeni tabor pa so korakali španski strelci med zvoki vesele godbo.
■ ».»»migaj
di!« in tku naprej razlegal se je dol ud svetga Krištofa pu Dunisk cest zvečer, ke sm jest glih stavu iz pulcajam pred Figucam in se puguvarju iz nim, kuku jc blu še tiste čase. kc je biu Ivan Hribar žepan iblansk, ke je ublubu pr-bulšok mestnem uslužbencem, nazad-ne je pa usakmo pulcaje še ene par krone pr plač pršipnu, de jih je lolika sojem svetnikem prtisnu.
»Aha, tlela u pa neki zamet« začeu 9 je pulcaj mencat ruke ud zaduvol-I naat, ke je Cezdaii bliži prhaju tulejne:
»Mi se mama radi, radi, radi, radi!« In prulekla se jo ena ramunda precej na-trkaneh mužakarju preke Figucc. Čez cela cesta jih jo blu in za rama sa se skp držal, kokr kmečk fanti, kedr gro-ja na štelenga. Sam pušlcu ni blu za videt pu nh.
Ke sa se pruiekl du kavarne »Eu-rope«, je skoču pulcaj u sojme ajfre medne in zaupou: »U imen pustave . .« Ni pa še spravu ush besed iz sebe, je že udaru iz petam sojeh škorau skp iu salutiru pu suldašk, ket pred kašnem generalam, natu se pa pučas zmuzu preč in prlezu vs puparjen spet, h men. Mužakari sa pa zažingal naprej: »Mi se mama radi, radi, radi, radi!«
»Kua se je pa zgudl, de s jh pustu pr gmah in pršov spet h men? Zakaj jh pa nis aretiru, ko tku zjaja in kalc-ja nočn mir iblanskeh purgarju?«
»Ježeška! Sam gespud dohtar Tau" čar je med nim, pa placrešpchtar. pa Bergant, Turku gespud, puhpintar Breskvar, pol dohtar Lavrenčič, prefe-sar Rajsnar in šc neki drugeh gespu-du, ke jh sam na videz puznanu, hitu je prpoudvat pulcaj in se tresu pu usm žvot samga straha. »Tu je dobr, do sm še u pravem čas zamerku, kašn gespu-di de sa, drgač b mou pa zdela kašn a preiskava na vrate in mrcvarl b mo in mrcvarl, nazadne pa šo ub služba spravi, Pepe, tak gespudi uisa zame!«
»Uja pa zame!« sm reku hitr jest, pustu pulcaja precl Figucam in ja ubrau za mužakarjem preke »Zek-sari«.
»Mi se mama radi, radi, radi, radi . . .« žingal sa naprej mem »Zeksar-ja« preke pošt, jest sm pa maširu za nim in pumagu basirat Bcrgante, ke jc držu placrešpelitarja ukul urata. Pred pošta je. biu že bi brihtn pulcaj, al je pa razsvetlava bulš. Nč nas ni nahrulu, ke sma mašeral mem nega naprej u Šelenburguva ulca, sam iz petam je skp udaru in nam salutiru; mi sma pa lepu naprej žingal skus Šelenburguva ulca preke Nunam. Kokr ja prmahama du Nunske cerkve in zagledama pred saba »Glauna pu-sujilnica«, usa iz pečatem puflokana, jo pa gespudem kar sapa zaprl; sam »ra . . .« se jc še slišal, naprej pa nč več. Lo jest, ke nism biu prpraulen na ta sprememba in sm mou šo dost sape u sojme mehe, zatulu sm šo dva-kat »radi, radi«, al ke sa sc Turku gespud nazaj ubrnil in me pugledal tku hedu, kokr de b se za Klimam zablis-kal, sm hitr še jest iz šnajctihlnam usta zamašu, de m ni sapa naprej vn uhajala.
»Ud kod s se pa ti uzeu?« nahrtf-lil sa me Turku gespud, ko sa me za-morkal med ramunda.
»Tamla pred »Zeksarjanu sm so
11.637 K 71 vin. Z blagajničnim prebitkom znašajo vsa aktiva 496.885 kron 11 vin. Pasiva so naslednja: Dolžne glavnice pri Mestni hranilnici ljubljanski, idrijski in kranjski skupni znesek 379.402 K 03 vin. Cista aktiva torej 117.483 K 08 vin.
Ke šolsko polje.
Ljudstvo dobremu učitelju.
25. februarja so priredila društva iz Šmartna pod šmarno goro in okolice krasno slovo šmartinskemu nadučite-Iju Franu Lavtižarju, ki je nastopil novo službo v Spodnji Šiški. Cez dan se je poslavljala od priljubljenega g. nadučitelja, ki je 11 let služboval v Šmartnem, mladina in starši, zvečer pa so sc zbrala k slovesu posamezna društva, kojih ustanovitelj in vrl voditelj je bil gospod nadučitelj. Bakljade pri slovesu od gospoda nadučitelja Lavti-Žarja se je udeležilo staro pevsko društvo in sedanje cerkveno pevsko društvo, Orli, gasilna društva iz Tacna, Gamelj in Pirnič, kmetijsko podružnice iz Tacna in Gamelj ter nebroj ljudstva. Pred šolo so se društva razporedila, na kar je zapelo staro pevsko društvo. Ivo so je priljubljeni gospod nadučitelj pokazal pri oknu, ga je občinstvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem. Prvi je govril posestnik Andrej Aleš, župan Rašice, v imenu svoje občine in starega pevskega zbora. Za njim je tajnik tacenskega gasilnega društva M. Medved po v d ar j al v nagovoru g. nadučitelju, kako je uspešno deloval 10 let v tacenskem gasilnem društvu, kateremu je načeloval deset let. Istotako se je tudi posestnik Alojzij Aleš spominjal v svojem nagovoru, kako je g. nadučitelj ustanovil pred desetimi leti gameljslco gasilno društvo ter vedno spodbujal društvenike, naj naj delujejo v smislu gesla: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč. Govoril je še g. J. Lavtižar, podžupan, pos. in gostilničar na Verju, podnačelnilc gasilnega društva Pirniče. Nato jc zapel cerkveni mešani zbor prekrasno v srce sega-jočo pesem v slovo. Govorili ste tudi pevki Manica Dolničarjeva in Ivana Konciljeva. G. Fr. Ks. Sajovic, veleposestnik, občinski svetnik in načelnik kmetijske podružnice Tacen, se je zahvalil za zasluge, koje si je pridobil pri sodelovanju iste in mu izročil diplomo kot častnemu članu. Fran Ju-van, posestnik in podnačelnik kmetijske podružnice Gameline se jo spominjal slavljenca kot njenega ustanovitelja, kateri načeluje še sedaj. Izročil inu je kot častnemu načelniku častno diplomo, ki naj mu priča hvaležnost in spoštovanje zadružnikov. Nato je zopet zapel cerkveni zbor. Končno ju govoril v imenu vseh korporacij in prijateljev blagega gospoda, Fran .Tuvan, posestnik iz Sr. Gamelj, tajnik gasilnega društva Gameljne, pobočnik načelnikov. Gospodu nadučitelju Lavtižarju se je izročila tudi častna diploma kot Častnemu načelniku treh gasilnih društev občine Šmartno pod Šmarno goro. G. nadučitelj se je zahvalil vsem govornikom z iskrenimi besedami, pov-darjaje da je deloval v^dno lc v smislu gesla: Bogu v slavo, bližnjemu v pomoč! Spominjal se jo prvih članov gasilnih društev, katerih že veliko krije črna zemlja. Priporočal je bratsko slogo med društvi ter izrazil željo naj bi društva tudi naprej delovala pod ges-
lom: Bogu v slavo, bližnjemu v pomoč! — Tako se je poslovilo hvaležno ljudstvo šmartinske občine od priljubljenega svojega nadučitelja.
Zanimiva knjiga.
V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju jo izšla knjiga o. državnih šolskih postavah in o ministorielnih odredbah, tičočih se ljudske šole. Poleg navedenega vsebuje tudi razsodbe upravnega in najvišjega sodišča. Stane 8 K oziroma vezana 11 K.
Polovična železniška vožnja.
Vsi državni uslužbenci imajo to prednost, da se vozijo s polovično karto. Vendar mora učiteljstvo, akoravno ga plačuje dežela, služiti tudi državi. Dasi pa ima učiteljstvo več kot za polovico manjše dohodke, kakor državno uradništvo, vendar nima od države prav nobene olajšavo ali podpore, izvzeta je seveda Ogrska. Naj bi nam tedaj dežela tudi v tem oziru kaj dala ali pa vsaj izposlovala od države polovično vožnjo.
»Slovenska Slraža."
Slomškov dar čez 20 K:
Po g. Ivanu Balohu, kaplanu, Stara Loka, nabral Jeremija na svatbi Ivalanovškega Josipa v Stari Loki, 22 kron. — Po g. F. Gregorcvčiču nabrano na veseli gostiji pri Franu Podvinski, posestniku v Blateni pri Pišecah dne 20. svečana t. 1. 25 K. — Nabrano na veseli gostiji Ivana Kuhariča, Lešnica in Bože Majcen Milovec iu ob priliki istega dne obhajane tridesetletnice Florijana iu Terezije Kuharič pri šaljivi dražbi 22 K. — Od veselice, ki jo je priredila podružnica Slovenske Straže v Dobrlivasi, 21 K 9i vin.
Slomškov dar po 20 K:
Hranilnica in posojilnica v Bras-lovčah 20 K, — Simon Žušek, župnik, Vodice, 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
. Nabrano po g. Karolu Malajner, kaplanu pri Sv. Urbanu pri Ptuju od gostov vrlo narodnega novoporočenega para Frana Polanc in Terezije Domin-ko v Ločiču, 10 K. — Nabral A. Vran-kar na ženitovanju svojega brata Fr. Vrankar v Moravčah, 5 K 20 vin. — Nabrano od gostov na gostiji Mihaela Repriik v Cešnjevcu pri Slovenski Bistrici, 14 K. — Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, iz kazenske poravnave Anton Cigole—Karol Bartol, 10 K. — Pisarna dr. F. Počeka v Ljubljani v zadevi poravnave Šmelzer—Žagar, 10 kron. — Nabrano na gostiji Antona Gašparič in Antonijo Tuni na Lešnici pri šaljivi dražbi, 4 K 87 vin. — Josip Puntar, absol. filozof, Gradec, 2 K 30 v.
Iz nabiralnika:
Iz nabiralnika podružnice Slovensko Straže v Dobrlivasi 7 kron.
Slovenska Straža priporoča, da pri nakupovanju kupujete izključno:
1.	Kolinsko kavino primes: V korist obmejnim Slovencem. To geslo jc napisano na ovitku, ki ima in mora imeti pečat Slovenske Straže. Kupujte edino ono s pečatom Slovenske Straže!
2.	Drože, kvas iz drožaine Jos. Ko-šmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Najboljši domači izdelek, o katerem prihajajo vsak dan pohvalna pisma.
3.	Užfgalice: V korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Me-
najrdl v Ljubljani je izrofcil od džigalic 9Q0 K. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da se med našim ljudstvom v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v vsaki trgovini nahajajo naše užigalice.
i. Papir vseh vrst za vse urade, prjprost in fin, jc sedaj urejen v tovarniški zalogi Slovenske Straže. Številnim naročnikom so pošljejo v kratke«! vzorci. Vse urade prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom, pisarne Slovensko Stražo v Ljubljani.
5.	C. Menardi, Ljubljana. Glavna zaloga navadnega perilnega mila, ki se kosa z vsakim tujim izdelkom. Zahtevajte. povsod!
6.	Tovarniška zaloga »Hermes«, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Razprodaja vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Priporočamo.
7.	Kregar in Seljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za čevlje in vsako usnje.
S podpiranjem domačih podjetij podpiramo sami sebe in Slovensko Stražo. Čemu kupovati tuje izdelke, ko imamo izvrstne domače?! Poznaj-mo najprej sebe in svoje dobro, potem šelo pridejo tujci na vrsto!
Kupujte narodni kolek in razglednice Slovenske Straže!
Zavedajmo so svojega narodnega položaja in storimo svojo dolžnosti
Oospodarslvo.
g Novejši način ozdravljenja živinske bolezni v težkih slučajih. Živi-nozdravnik P. Miiller v Toplicah je na podlagi poskušenj na okuženi živini od septembra 1910 do 1911 v raznih stajah prišel do prepričanja, da se da težko bolno, na pol mrtvo govedo ozdraviti na ta način: »Kakor hitro se kažejo znaki težke bolezni, je spuščati fuzijo kisika (Sauerstofffusion) v vime in sicer po stopinji bolezni, ali v enega, ali dva ali vse štiri oddelke vimena. Dušika je treba vpusčati, dokler se dotični del vimena ne napne. Okolo seskov je zavezati prah na rahlo. Učinki kisika: Krave, ki so ležale kakor mrtve, ki skoraj da niso več dihale in žilo ni bilo več duti — začenjajo v teku petih minut močneje dihati, viseče uhlje se vzdignejo in začenjajo se gibati, zaprte oči so odpirajo vedno bolj, trepalnice se odpirajo in zapirajo, bitje žile je Čutno. Glava in vrat, ki sta pred , infusijo visela do tal, se vzdigujeta začetkoma bolj težko, a pozneje vodno lažje. — Žival se ogleduje, kakor da so je zbudila iz težkega spanja. Po pol ali tudi poldrugi uri poskuša žival vstati, kar se jej polagoma posreča. Čoz pol ure, živina stoji na nogah in žre predloženo krmo počasi, in pije. Pri kravah, katere je v hudi bolezni tresla groznica in so občutile v nogah silno šibkost, se po navdahnjenju kisika kar spremene. V teku eno ure izginja mrzlica in žival stopa trdno na noge kakor da bi ne bila še. pred kratkim na robu smrti. Infuzija kisika ima to dobro, da žival po njej ostaja brez slabih posledic in tudi meso je čisto normalno. Ako začasno kmet naznani živinozdravniku bolno žival, jo lahko reši z infuzijo kisika.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika iu agitirajte povsod za nove naročnike!
Slovensko gledališče.
Z Vrchlicky-ja »Noč na Kari-štajnu« smo dobili igro, ki bi brez nje prav lahko izhajali. Drugo dejanje je socer pisano prisrčno, a prvo in poseb. no tretjo sta precej dolgočasna. Igralo so je prav dobro, posebno naj pohva-lini tudi res krasno dekoracijo v II. de. jan ju. Nučič (Karol IV.) jc igral mirno in dostojanstveno in nam je zelo uga. jal. Šotfilova ni bila nič slabejša, nani je ugajala docola, isto Wintcrova. Buk-šek (nadškof je ustvaril resen in umerjen značaj. Nastopila sta prvič v večjih ulogah Ješek (Vrečar) in Pešek (Al, Drenovec), oba domačina. Talent imata oba, Drenovec brezdvomno toliko, koli. kor šimaček. Vrečar bo pa prav pora-bon za starejše, resne značaje in je imel prav dobro trenotke; v celoti pa je govoril pretiho, medtem ko je Pešek preveč hlastal. Z resno šolo bosta oba postala porabna slovenska igravca.
Šaloigra »Pri bolem konjičku« je starejša stvar, ki ne nudi drugega ko smeh 111 par situaeijskih zapletkov. Ker ni surova, ampak sc giblje v stro-gib mejah dostojnosti, nam jo ugajala bolj, ko enaka francoska šara. V obče pa jo pustni torek prav dobro izpolnila in bo morda tudi še kako nedeljo napolnila gledišče, ker smehu je obilo, Verovšek — Bucek je bil izvrsten in občinstvo ni prišlo iz smehu. Verov-šek je pač naš najboljši komik. Dani lova — gostilničarka ni bila. prav razpoložena. Skrbinšek (dr. Koprivar) in Povho (.Jerina) -to prav ugajala. Dr. Kovač (Šimaček) nas je potrdil v sodbi, ki smo io izrekli ob premijeri »Kacija-nerja«, danes pristavimo to, da take igralce imamo tudi Slovenci. — Isto velja o Uičičevi. V. Danilova, Pretnar-jeva, Bukšekova in Grom so bili na mestu; Danilo kot natakar je ustvaril prav dober tip. Gledišče je bilo slabo obiskano.	D. D.
v v v
A A A
Jutri zvečer slovensko gledaliSSe proslavi 251etmca delovanja domaČega umetnika Antona Verovška. Naj v zasluženem priznanju jutri občinstvo gledališče napolni!
Po sveln.
Prerokovanje o angleško • nemSki vojni. Iz Pariza poročajo: Antimilita/-rist Gustav Herve filozofira v ječi o svetovni politiki in drž. vlada je bila tako prijazna, da mu jc dovolila, priobčiti rezultate svojih razmotrlvanj v U-stu »GuiTre Soziolc . Iierve pravi, da bo v najbližjem času izbruhnila angleško - nemška vojna. To je tako jasno, kakor je bilo leta ibGti., da jo franoosko-nomšktt vojna neizogibna. Nemška in angleška vlada komaj Še zakrivati svojo navidezno igro. Nemci grade mrzlično strategično važne železnice ob belgijski meji, da bodo mogli v trenot-ku poslaii siotisoče vojakov v Antver-pen, ki ga je že Napoleon imenoval nabasano pištolo, ki meri v srce Angleške. Iti Napoleon a- vojaških zadevah ni bil ravno t ep« v. /. Nemčijo zvezartk Holandska bo utrdila Vlissingen, kjer bodo topovi zabranili angleški mornarici vhod v veliko belgijsko luko. In da iv bila Nemčija varna za hrbtom, ruši vedno bolj vezi francosko - ruske ali-ftnee, medtem ko marljivo oborožuje in zveču jo svojo mornarico za boj z angleškimi bojnimi ladjami.
Krompir kot vstopnina na vese* lico. Neko društvo v Neustadtu ob H. jo priredilo pustne dni otroško maške-rado za odrasle, na katero je imel ■s stop le oni, kdor jo pri blagajni oddal »tri krompirje«. Predplačila so se hvaležno sprejemala in kdor jc hotel d^ti colo vročo krompirja, jo jo tudi lahko. Ve» dohodek veselic*' pa jo bil namenjen v dobrodelne namene. Kdor jc pozabil svoje tri krompirje doma ali pa jih nikjer n; mogel dobiti, ta je moral plačati 50 vinarjev kazni. Veselica jo bila izborno obiskana. Nabrani krompir pa so med potrebne razdelili.
Mačka usmrtila otroka. Soproga nekoga tovarnarja .v šmalltaldih je pustila svojega polletnega otroka nekoliko časa samega doma pod nadzorstvom starejših otrok. Otroci bo sc igrali, med tem pa so jo vlegla domača mačka na obraz spečega dojenca, tako da se jc zadušil. Poizkusi, da bi otroka oživeli, so bili brez uspeha. Ta slučaj dokazuje, da pri otrocih ni puščati mačk, kar tudi higijeninčo ni.
Grozno noč je preživela pred nekaj dnevi v BrookKnu, sosednjem mestu Ne\v-Yorka, neka družina. Zakonska Harton, kot pripovedujejo časopisi, sta sedela pozno v večer skupaj v sobi ter sc razgovarjala, o dnevnih poslih. Ko pa sta šla spat, sta Cula igrati v bližini na glasovir. Mož se je pričel jeziti na sosede, ki še ponoči ne dado miru tor razbijajo na glasovi*. No,
prdruzu in Vam začeu pumagat, ko sm sprevidu, da Vam čoz dali bi štima pujema,« sm so upraviču jest Turkum gespude, de b na biu kasne zamere.
»Dobr s naredu!« puhvalil sa me Turku gespud. »Ampak zdej pa mouč. in so zadrž kokor se sika!«
: Za kua? .Sej še nisma cela štrofa spel!«
»Tist jc use glih! A na viš tamle partaceglc na urateh, kar pumon, de je za urateru mrleč in ke sm jest iz tem mrličani u tar nar bližn žlaht in še več drugeli genpudu ud naše stranke, se pa na sika, do b zjal tle ukul,« »A tku je ta reč!« In caplal sma kar pu prsteh dol meni deželnga dvorca in ja zavil na links preke »krvaumo mašetne.« —
»A greš iz nam gor?« naguvuru me Je gespud dohtar Taučar," ke sma prea-plal čist puparjen du »krvauga man-šetna : spustu pnhpintarja Breskvarja, ke se ga jc držu čez rama in prjeu mene. pudpajzdha. »Ena seja mama zdela u perum štuk zavle vulitu. Ti greš lohka zraun, ko znaš moučat,« »Moučat pa, moučat.« In šli sma u poru štuk, se usedi ukul ene mize in gespud dohtar Tau-čar je puprjeu beseda:
»Gospoda moja! Ubčinskc. vulitve j »a upak dan bliži, kokr veste. Mi dela-ma pa u?? Hriple pu Stnrjjaft. za nas rt*- !
klama; uberama klerekalce, lažema čezne in se prlizujema vuliuccm in vu-liukam, kulkr sc da in vnder, kokr veste, gespoda moja, prede nam trda, kajti klerekaln zmaj ma davet glau in če mu udsokama ena, zraste mu jh kar pu deset naenkrat, zatu naša muja in pjančvajne nima tistga uspeha, kokr b ga člouk prčakvou. Gespoda moja! Jest in moj prjatu placrešpehtar — kokr ga imenuje tlela naš prjatu Boltatu Pope iz Kudeluga — štederama nuč in dan, na kašna viža in iz kašnem sreiistvam, de b klerekalce spudre.pl in jm zabari-kaderal uhod u naš, samu naš rotuž. Velik sma žc pugruntala, tud dneunik izza flečkajnarsko cerkve nam na Usa muč pumaga, kulkr nam more on skro-kan dneunik, ko ga na skrokan pišeja in na tešo drukaja, pumagat. Prskoču nam je na pumuč šo clu Mandlo in nam pršou tku prou, ket pride šogarjem, tu je tistem tičarjem, ko šogo luveja, prou sova, de prvab šogo na limance in br-gona, na use tu b nam dost. na /puma-gal, čc b na bli mi b sreč pijanČki. Gespoda moja! Poglejte, kua maja klere-kalci ud sojo vode! Ena figa! Nuben bert jm na prepesti soje stari je, de b so zbral iu nam budil u zele iz sojem shodom. Nas pa usok bert sprejme z udpr-tem rukam, ke ve, de se ga rad nažajfarna in na ta viža pudperama bertuska h hrt. £otu pa, gospoda rpoja! na puza-
bima nekol na soja narodna doužnost in če b se nam tud vulitve tku na ub-nesle, kokor prčakujema, žajfat ga morma tud zanaprej, žajfat ga morma, dokler nam u ta mal mazinc migu; ke nokol na vema, če nam saj čez sedem let žajfajne prou na pride kedr uma spet nucal bertuske pumuč----.«
»Žiuja, žiuja, žiuja!«
»Posluh!« pouzeu je spet gespud dohtar Taučar beseda. »De m pa na u ker mogu naprej motat, de jest ket predsednk narodn-napredne stranko djansk na pudperam napredneh tožen, puzivain tlela mojga prjatla gespuda Turka, ke se dons tku nekam klavern drži, de skoč dol u uštarija in ga prnese tri Štefane ta rmenga pu šestinpede-get —---.«
»Pa ne na moja rajtenga!« branu sc je Turku gespud. »Jest sm suh!«
»Pust me zguvort! Jest pravni: tri Štefane ta rmenga pu šestiupedeset ga prnes na moja rajtnga!«
»Žiuja!« zarjul sma usi, še Turku gespud, ko so jo preh res nekam klavern držu. In ko ga jo Turku gespud prcefrou ena iz slama puvita flaša. in ja pustavu na miza, zapel sa spet tista: Mi so mama radi, radi, radi, radi!« Čoz jo jemau pa
Eoltaia Pepe iz Kudeluga.
grtšT* Uat*fon je imela bolj fin sluh kot njen soprog ter jo odločno izjavila, da no igra soseda, pač pa da nekdo tolče po njenem glasovirju. Oba zakonska sta odšla v sosednjo sobo, cla bi videla junaka, ki je došel pozno ponoči igrat na njujin glasovir. Ko sta prišla v sobo, vc je res izkazalo, cla je imela žena prav. Glasovir je pol, — a poleg njega ni sedel nihče. Duhovi! Ta misel ju je tako pretresla, da so obema vstali od groze na glavi lasje, zlasti soprogi, ki Jo imela daljšo. Zbudila sta vso hišo ter alarmirala tudi policijo. Prišla sta dva junaška zaščitnika zakona, a nobeden sc ni upal iti k glasovirju. Vsem sc je zdelo, da vidijo poleg glasovirja sedeti prozorne obrise hudomušnega duha. Končno so je ojunačil eden izmed redarjev, prižgal svetilko ter šel z revolverjem v roki k glasovirju. Dvignil jo pokrov in iz vseh grl je v hipu izbruhnil vzklik: »Miš!« In res, uboga miška ta je vjela med strune in kolikor bolj jc preplašena po njih skakala, tembolj so brnele. Ker je povzročila toliko razburjenja in strahu, je morala umreti žalostne smrti.
Pameten davek. Pameten davek, namreč zvišanje pristojbin za podeljevanje častnih naslovov, nameravajo uvesti na Virtemberškoin. Zvišanje plač uradnikom hočejo namreč pokriti deloma z dohodki, ki bi jih dobili iz omenjenih povišanih pristojbin. Kakor se poroča, predlaga virtemberška vlada, da naj velja dovoljenje za izpre-membo imena namesto 5 do 20 mark v bodoče 300 do 3000 mark. Knežji naslov, ki je doslej veljal 20.000 mark, bo v bodoče 40.000 mark, grofovski namesto 10.000 v bodoče 20.000 mark, baronski namesto 6000 v bodoče 10.000 mark in navadni plemiški namesto 4000 v bodoče 6000 mark. Za častne naslove bodo morale privatne osebe plačati od 100 do 3000 mark pristojbine, za naslove pa, ki niso virtemberški, 60 do 120 mark. Dovoljenje, da se sme nositi redove, ki niso virtemberški, bo veljalo namesto 60 do 120 mark odslej, (30 do 500 mark. Na Pruskem, velja kolek za podelitev vojvodgke časti 10 tisoč mark (prej 5000 mark), za knežji naslov 6000 mark (prej 3000 mark), za grofovski naslov 2600 mark (prej 1800 mark), za baronski 2400 mark (prej 1200 mark) in za navadni plemiški naslov 1200 mark (prej 600 mark). Dalje se plača za koleke za naslov tajnega komercielnega svetnika 3000 mark, za tajnega komisijskega svetnika 1000 mark, za komisijskega svetnika 5000 f«mark, za navadnega svetnika 300 j mark.
Aretirani mednarodni ponarejevalci bankovcev. Iz Niče se poroča: Tu-[ kajšnja policija je, opozorjena po ruski policiji, zaplenila sedem zabojev z i orodjem za ponare janje bankovcev. Ruska policija je obenem javila, da jc aretirala v Varšavi ponarejalca bankovcev Szapalinskega in Domajevske-i ga, ki pripadata mednarodni družbi ponarejevalcev bankovcev, ki sc je nameravala naseliti v Niz>zi. V Rusiji je navedena družba razširila ponarejenih bankovcev v višini pol milijona rub-ljev.
Vzorni delavski voditelj. Praško deželno sodišče je obsodilo 501etnega sodruga. Reimanna v 18mesečno težko ječo, ker je varal z inserati, izterjal naročnino in pa zaradi zakonskih goljufij. Sodragu je nasedlo 8 žensk.
Zastrupljen italijanski polkovnik. V Benetkah jo umrl v znakih zast.lupljenja pijonirski polkovnik Scolari. V smrtnih zdihljajili jc polkovnik imenoval morilca.
Zaroka milijonarke s slepcem. £nani voditelj Burov Maloj, ki je v vojski z Angleži izgubil oči, se je zaročil z znano milijonarko Momoe.
Električni voz zavozil v vojake. V Berolinu je zavozil voz električne cestne železnice v 8. stotnijo gardnega polka »Cesarica. Elizabeta«. Nevarno ranjeni so en častnik, dva podčastnika in trije vojaki, lahko ranjenih je 8 mož.
Rektor poizkusil samoumor. Rektor lvovske živinozdravniške visoke šole dvorni svetnik Szpillmann se je izkušal zastrupiti na Dunaju s cianka-lijem, a se mu samoumor ni posrečil, ker je izbljuval strup.
Sin usmrtil očeta. Ker mu ni hotel (lati denarja, je ustrelil sin okrajnega notarja Andreja Fulopa v Velikem Varaždinu svojega očeta.
Samomorilni poizkus starke — v mrtvaški krsti. Iz Budimpešto poročajo: V kraju Kis - Oroszi je živela 701ot-tia starka Marija Jenej, ki se jc naveličala življenja. Zato je sklenila pred dvema raeseccma, da so usmrti. Kupila jo mrtvaško krsto, oblekla so v mrtvaško obleko in se vlegln v krsto. Ko je ležala v krsti, si jo prerezala vrat in čakala smrtii. V tom položaju jo je našla hči. Na hčerkino vpitje so prihiteli
sosedje, ki so dvignili starko iz krste in poklicali zdravnika. Sedaj še le, po dveh mesecih jo umrla, naravne smrti. Pokopali so jo v krsti, ki si jo jc kupila sama.
Čudnemu sleparstvu vojaških ob« vezancev so prišli na sled po južno-ogrskih županijah. Kovaški mojster Subotič v Novem Sadu je namreč proti plačilu 60—600 kron okvar j al fantom ušesno mreno s solno kislino ter so bili vsled tega pri naboru za nesposobne spoznani. Tako je »operiral« na stotine fantov. Sedaj se povsod vrše ponovni nabori, na katerih so sicer zdravi mladeniči vsi potrjeni v vojake. Med njimi je mnogo oženjenih družinskih očetov. Subotiča so zaprli.
Dnevne novice.
-f Na dr. šusteršiča se neznansko zopet jezita »Neuc Freie Presse« in »Arbeiter Zeitung«, češ samo ta zlobni človek (»najboljši psiholog v Avstriji« mu pravi »Presse«) je kriv, da so morali delegati dovoliti velikanske kredite za armado in mornarico, ker se je kot opozicijonalec žo izpočetka brez vsakega pridržka izjavil za to, da se državi dovoli vso, kar potrebuje kot velesila. — »Neuc. Freie Presse« že ve, zakaj se na dr. Šusteršiča jezi; načelnik »Slovenskega kluba« jc preprečil vse kravje kupčije, ki so jih mislili Nemci ob priliki razprav glede dread-noughtov z vlado skleniti. Hinc illae lacrimae. Če bi pa bil dr. Šusteršič zoper vojaške kredite glasoval, bi pa judovski šmoki vpili, da so Slovenci »nezanesljiv element« v državi. Ej ,dr. šusteršič bo Izraelu še velikokrat zmešal štrene!
+ Jezik za zobe! — Liberalci pamet — če jo še kaj imate! Veliko gorje, ki ga je po celi deželi žc razširilo liberalno lahkomišljeno gospodarstvo bi liberalci radi prikrili in radi tega si domišljujejo, da o njihovih polomih niti poročati nc smemo! Iz vseh »Sloven-čevih« številk se jasno vidi, da smo se ogibali napadov na še žive liberalne denarne zavode, dočim se je in se liberalno časopisje v tej ali oni obliki z lažmi zalotuje v naše gospodarske in denarne zavode, hoteč z lažmi in zavijanji kriti svoje resnične polome, pod katerimi ljudje žo zdihujejo in bodo šo bolj zdihovali, kajti posledice liberalnega gospodarstva se kažejo že sedaj nepregledne. Tako pravično kot »Slovenec« se »SI. Narod« pri konkurzu najmanjšega konzuma ni obnašal, dasi je dokazano, da so vsi preminuli konzumi stali samo 16.000 K. Kako je kričal »Narod« pri takem najmanjšem polomčku, kako je vse križema grizel! In vendar njegovi trgovci niso nič izgubili. Naša organizacija je vsak nezdrav pojav sama odstranila, dočim bi se bilo v liberalnih propadlih zavodih še dalje rado gospodarilo na znani način — po liberalni maniri in po liberalnih vzorih. Sedaj, ko se množe liberalni polomi, je pač skrajni čas, da. pusti liberalno časopisje svoja neokusna zavijanja. Sicer bomo mi napeljali naše topove, kajti sedaj nam ni treba nobenih ozirov, ker smo dobili v »Hranilnici kmečkih občin« tudi pupilarno varen zavod. Mislimo, da se prav dobro razumemo in da gotova gospoda ve, kaj je sedaj v njenem interesu. Če niso prijazne besede dr. Lampetovc nič pomagale, bo pa kaj drugega pomagalo! Pri volji pa nismo, da bi vsaka številka listov bankerotne stranke mrgolela zavijanj, mi pa bi na korist liberalcev molčali. Torej ista mera za liberalno in naše časopisje! Mislimo, da imajo liberalci dovolj dela ohraniti to, kar še imajo. Z lažnjivimi napadi na druge, pa tega seve ne bodo mogli izvršiti. Zato jezik za zobe! To je tembolj potrebno, ker bomo sicer izrazili svoje časnikarsko mnenje, da nikakor ne gre, da bi naši poslanci kakorkoli in kjerkoli posredovali, dokler liberalni listi mečejo okolu z raznimi impertinencami. Zato pamet!
+ O neoslavizmu se jc svoje čase veliko pisalo in kakšnega vraga so počeli n. pr. naši liberalci v času neo-slavističnega ropotanja, nam je šo vsem živo v spominu. Brali smo takrat ne-izrečno dolge govore Ivana Hribarja, mu v duhu sledili v katedralo Svetega Izaaka v Moskvi, obiskovali so nas različni ruski aktivni in neaktivni generali, imeli smo čast spoznavati različne dopisnike »Ruskega Slova«, posečali so Ljubljano oficirji slavne armade kralja Potra Karagjorgjoviča, skratka, slovenski liberalci so pošteno noreli. Danes pa se je neoslavizem razkadil in ni nc duha, ne sluha o njem. Taka jo vsaka reč, ki se spočne v nerodovitnih liberalnih glavah. Zanimivo pa je, zakaj je neoslavizem šel rakom žvižgat. Znani poljski žurnalist Antonin 2wan iz Varšave, sam navdušen neoslavist,
nam td pfaVkar razlaga v »ReTue 'dčS Francais«, kjer razglablja o propadu neoslavizma. Iz razprave tega publicista, ki jc bil svojčas ves ogenj za neoslavizem, se razvidi, da je neoslavizem bil politično gibanje, kar so dr. Kramar, Hribar in drugi vedno tako odločno tajili, česar pa mi že izpočetka nismo prav verjeli. Žwan odkrito priznava, da so jc neoslovansko gibanje v prvi vrsti opiralo na francosko-ru s k o a 1 i j a n c o in na rusko-angleško en to nt o. Neoslovani so polagali največjo važnost na to, da se Rusija, oprta na te alijance, močno oboroži in naznotraj konsolidira, da moro nastopiti s svojo veljavo pred trozvezo, v kateri so, kakor znano, nahaja tudi Avstrija. Neoslovani pa so sedaj spoznali, da so Avstrija ne cla kar tako ugnati v kozji rog. Vrhtega Rusija Poljake zatira, tako neti nezadovoljnost v lastni državi in s tem slabi sama sebe, cla ne pride do konsolidacije. To so vzroki, da je neoslavizem prenehal. — Tako torej. Frazarilo se je, da gre le za »kulturno« povzdigo vsega Slovanstva, sedaj pa neoslovan sam odkriva, cla je šlo za vse nekaj drugega. Kako so neoslovani slovanski stvari v Avstriji s tem škodovali, je jasno, to zdaj sami čutimo. To so dobrote take modre politike!
H Deželni glavar Fr. pl. šuklje odpotuje jutri v nujnih uradnih poslih na Dunaj in se vrne šele prihodnji petek nazaj v Ljubljano.
i-f Ona društva v S. K. S. Z., ki so dobila poizvedovalne pole za pevsko organizacijo, se prosijo nujno, da izpolnjene pole nemudoma vpošljejo, da delo no bo po nepotrebnem zaostajalo. Termini najdalje do 15. marca t. 1.
+ S. D. Z. prosi g. visokošolce in druge gospode, naj vrnejo izposojene knjige takoj, da se knjižnica uredi. — Tajništvo S. D. Z.
+ Radikalno delo. »Narod« pravi, da sc daljše polemike vzdrži. Zakaj? Liberalna vest ni čista. Kočevje je žalostno poglavje za slovenske liberalce. Narodni radikalci so začeli reševati kočevske Slovence, starini pa jih bodo rešili. Kako? Gospodje! Kdo je tisti, ki je v Kočevski posojilnici nabral za 36.000 kron dolžnih pisem? Kaj grozi 13. marca t. 1. nekaterim slovenskim posestnikom? Ljubljanski starini in njihovi advokati naj to povejo in opišejo svoje narodno reševalno delo v »Slovenskem Narodu« ali pa v »Slovenskem Braniku«!
+ Liberalna doslednost. »Slovenski Narod« je v svoji številki z dne 2. marca t. 1. na prav nesramen način napadel vlč. g. kaplana Kopitarja kot v odgovor na »Slovončev« uvodnik 1. marca t. i. »Radikalizem v praksi«. Pred štirinajstimi dnevi mu je pel ves liberalni Izrael in zraven tudi »Slovenski Narod« — slava, slava slovenskemu trpinu na nemških tleh! — danes pa mu pravi isti »Narod«, da je č. gospoda kaplana »katoliška vera poživinila«. Kakor se pa g. kaplan ni pred dnevi zmenil za liberalno slava-vpitje, tako se tudi danes ne bo za farizejsko početje slovenskih liberalcev. Sicer pa uredništvo drage volje konštatira, da omenjenega članka ni pisal č. gospod kaplan Kopitar.
-r Prof. Paccbioni o italijanski pravni fakulteti na Dunaju. Iz Turina poročajo: Znani romanist profesor Pacchioni, ki je mnogo let imel italijansko paralelno stolico za rimsko pravo na inomoški univerzi razpravlja v listu »Stampa« o sedanjem položaju italijanskih vseučiliških stremenj v Avstriji. V svojem članku pravi profesor Pacchioni, da je italijanska pravna fakulteta na Dunaju velikega kulturnega in nacionalnega pomena, ako se pomisli da se je izgubljeno zopet pridobilo. Za uspešen nadaljni razvoj italijanskih vseučiliških stremenj v Avstriji sta pa absolutno potrebna dva pogoja, kakor pravi h koncu profesor Pacchioni. In ta sta: Da na novi italijanski fakulteti vpisani slušatelji v zavesti svoje odgovornosti store vse mogoče, da se obvaruje uspešno delovanje fakultete, ter da prizna javno mnenje v Italiji, da je italijansko vso-učiliško vprašanje v Avstriji notranja zadeva avstro - ogrske monarhije, ki ga sicer Italijani iz kraljevine zasledujejo z vsemi simpatijami, a ga no smejo premotrivati z izključno političnega stališča.
+ Kako liberalno časopisje dela,
smo te dni zopet imeli priliko na jako poučen način opazovati. Kakor za časa usmrčenja častivrednega Ferrera tako je tudi zdaj na dani signal začelo vse svobodomiselno časopisje, počenši od »Berliner Tageblatta« in »Tribune« ter dunajske »Presse« pa doli do — »Slovenskega Naroda« in še slabših cunj grozno milo poživljati cesarja Viljema II., naj vendar posnema slavnega suverena Petra srbskega in pohiti
Safti v Rim proslavit jubilej zjedlnje-no Italije. Računali so na to, da so med Vatikanom in Nemčijo nastalo zadnjo čase zaradi antiraodernistične prisege neko težave, so sc pa zelo vračunali. Na proslavo nacionalnih slovesnosti vladarji osebno sploh ne gredo, ampak se pustijo zastopati; kralj Peter jc šel v Rim, ker je z laško rodovino nekaj v sorodu in ker prihod njegovega veličanstva pač no moro nič na Vatikan vplivati, ne v dobrem no v slabem zmislu. Čo bi bil šel Viljem II. v Rim, bi bil s tem pokazal ali da se ima napraviti z Italijo kaka nova politično-važna pogodba ali kaj podobnega ali pa bi bil s tem hotel zavzeti demonstrativno stališče nasproti Vatikanu, kar so laški kacelmaharji tudi hoteli. Da pa se Viljem II. ne more ponižati do sekunda.nta kakšnega — Podreka, to je vendar jasno. Naravnost komično je, kako so laški in nemški liberalci Viljemu grozili, da se Italija odpove trozvezi, ako ne pride v Rim Nathana pogledat. Nemčija clobro ve, da je Italija zato pri trozvezi, ker ji to nese, v slučaju verskega konflikta bi pa Nemčija proti Angliji ne pomagala, ker bi Angleži v takem slučaju lahko sam Rim bombardirali, tako da bi vso zje-dinjeno Italijo v 24 urah vrag vzel. Viljem se laške mačje godbo zato ni strašil in pošlje k svojemu prisrčnemu zavezniku svojega sina, prestolonaslednika., ki se ravnokar vrača iz Indije, koder jo lovil tigre in modrase. Iriden-tarji pa se jezijo nad »porchi tedesehi«, ki nečejo Nathanu storit uslugo, da bi njihov cesar z njim pri šampanjcu trč-nil. Ta blamaža jo res vredna, da se večkrat podčrta.
—	»Slovenskega Učitelja« uprav-ništvo in uredništvo naznanjata p. n. krajnim šolskim svetom, ki že drugo leto dobivajo list, ne da bi sc spomnili na naročnino, da tretje številke ne dobe več, ako do 10. marca ne poravnajo dolgovine. — Gg. naročniki, ki so zaostali s plačevanjem žo tretje leto, bodo prilično prejeli v zavitku položnice z zaznamkom, koliko jo zamude. Ako bi ne bilo odziva, bi bila uprava prisiljena, list ustaviti.
—	Kaj je z bogato Novakovo ded-ščino? Na naše uredništvo je prišlo cel kup vprašanj o tej bogati dedščini. Vprašali smo o tej zadevi ribniško županstvo, ki je bilo toliko prijazno, da nam je dalo o tem one podatke, ki jih je doslej o tem sprejelo. To bodi za sedaj odgovor vsem onim, ki so nam v tej zadevi pisali. Ribniško županstvo nam piše: »Na Vaše cenjeno vprašanje glede Novakove dedščine Vam ne morem nič drugega sporočiti, kakor da je dobilo ribniško županstvo pismo od nekega notarja iz Bone Algeriji, v katerem isti povprašuje po sorodnikih Jurija oziroma Marka Novaka. Županstvo jc notarjevi želji ustreglo ter kolikor mogoče natanko te sorodnike, kolikor nam jih je znanih, vpisalo. Na željo nekaterih tu bivajočih sorodnikov smo še enkrat pisali v B6ne, a dobili nismo do danes nikakega odgovora. Vsa zadeva je jako misterijozna, natančnejega ni mogoče poizvedeti. Ve se samo, da je bil neki Jurij Novak iz Ribnice za časa francoske okupacije asentiran v francosko vojno, ta se je pozneje naselil v Marselju, kjer se je oženil z bogato vdovo ter imel veliko trgovino. Dopisoval je tudi svojemu sorodniku notarju Arkotu v Ribnici ter temu tudi za svoje ubožne sorodnike nekolikokrat denarne podporo pošiljal. Otrok s svojo ženo ni imel, pač pa enega nezakonskega sina, katerega jc legitimiral. Ime mu jc bilo Martine-go Novak. Zapustil pa je ogromnega premoženja, a to že pred kakimi 45 loti. Nadalje se ne ve ničesar natančnega. — Čujemo, da je soproga gospoda poslanca Jakliča bližnja sorodnica omenjenega Novaka. Poslanec Jaklič so jc baje po zunanjem ministrstvu obrnil na dotične konzulate.« Ko po-izvemo za te podrobnosti, jih priobčimo.
—	Gangl in mirnopeškl liberalci —« blamirani. Za časa zadnjih državno-zborskih volitev lanskega leta vrgli so se liberalci prav posebno na Mirnopeč. Enkrat je prišel klobasati Dolfe, a pozneje je Mirnopečane počastil Gangl sam v spremstvu tajnika propale liberalne stranke. O tem shodu, — ki se je vršil na državni cesti, ki vodi skozi Mirnopeč, tako, da je bila vsa pasaža onemogočena — pisal je »Narod«, da se je kar na j veličastne je vršil in da bo Gangl tu dobil veliko večino. Ker jo pa Gangl tudi v Mirnipoči sijajno propadel, zato so se liberalci v svoji onemogli jezi poslužili sredstva, ki kaže v javni luči pristaše te stranke. Ker je o priliki gori omenjenega shoda nekaj mož Ganglovim prismodarijam ugovarjalo, vložili so zoper nje tožbo in so bahali, da jih bodo spravili v luknjo. In res je bil dne 10. novembra 1910 pri
novomeškem okrajnem sodišču volivec Franc Kos obsojen na 7 dni zapora radi prestopka po § 15. zakona z dne 26. januarja 1907, št. 18 drž. zak., katerega bi naj zakrivil s tem, da je zborovanje šiloma preprečil. To jc bilo vesolje v liberalnem taboru. To njih veselje pa je koj minulo, ko so čuli, da sc jo za reveža, starega moža, ki šc ni bil nikdar kaznovan, zavzel gosp. poslanec dr. Šusteršič. še bolj pa jim jo zaprla sapo vzklicna obravnava, ki so je vršila 1. marca pred o. kr. okrožnim sodiščem v Rudolfovem, pri kateri je bil obtoženi — popolno m a op r o -ž č o n , liberalci pa za eno blamažo bogatejši. Hvala lopa g. dr. šusteršiču, ki je tako uspešno zagovarjal našo ljudi, parkrat poslal svojega gospoda zastopnika k obravnavi v Rudolfovo in tako rešil starega moža, ki še ni bil nikdar kaznovan tako ostre kazni.
—	Kako so liberalci v Bizoviku farbali. 1'išc se nam: Liberalcem so je dne 12. februarja njih nakana prav dobro posrečila. Zahrbtno kakor vedno so postopali tudi topot. Zvedeli so namreč, da se ustanovi ta dan nepolitično pevsko društvo »Zvezda« v Bizoviku. Ivot govornik je bil povabljen pred-sednik »Slavca« g. Dražil. Prilo-mastila sta pa na ustanovni shod n e -političnega pevskega društva dva najboljša Ljubljančana g. Dolfe Ribnikar in dobroznani nekdanji rdečkar gosp. Lavtar. Ali sta prišla na nepolitičen shocl z vednostjo in privoljenjem g. Dražila, to ne vemo. Ne meneč sc za namen tistega shoda, ki je bil ustanoviti pevsko društvo, otvoril je Lavtar shod in dal besedo gosp. Dolfctu. Gosp. Dolfe se je takoj dvignil in začel klatiti tiste stoinstokrat premic te eenčarije, katerim se drugod le smejejo. Za Bizovik pa si je mislil Dolfe, so moje čenčarijc dosti dobre iu mi bodo vsaj kaj verjeli. Najpreje se jc zaletel v gosp. poslanca dr. Susteršiča in jc pravil, da je on tisti, ki dela draginjo. Seveda so se g. Dolfetu Bizo-vičani muzali, ko je govoril dobro re-jen o draginji, ia eden je pripomnil, da bi bilo draginj sk o vprašanje v Bizoviku rešeno, če bi bili vsi bizoviški pre-šiči tako debeli kakor je g. Dolfe. Potem se jc spravil na g. dr. Lampeta in na deželno električno centralo in kaj misli vse s pomočjo elektrike napraviti, Prvi stroj, ki ga bo gonila deželna elektrika, mora biti električna krtača, s katero bodo g. Dolfetu prav pošteno glavo skrtačili. Nadalje j« govoril o pospeševanju živinoreje, sosebno pre-šičereje po slavnem deželnem odboru in se je zaletaval v grofa Barbota, Pokazal je s tem, da je bilo govorenje, ki sem ga Cul po Poljanah, upravičeno z ozirom na vzroke, radi katerih je moral g. Dolfe zapustiti Kmetijsko družbo. Najlepše je pa bilo, ko je g. Dolfe začel praviti, koliko je bivša mestna uprava storila za bizoviške perice. Omenjal je shrambo za perilo in vozičke. Povedal pa ni g. Dolfe, da morajo za te luknje perice plačevati drago najemnino. Pripovedoval je nadalje, da bode S. L. S., ako pride do gospodarstva v Ljubljani, napravila veliko pralnico in da bodo izgubile Bizovi-čanke ves zaslužek. Gosp. Dolfe, ta farba, s katero ste mislili nafarbati nas uboge kmete, je pa predebela. Mi dobro vemo, da velike pralnice, ki so danes v Ljubljani in ki nam delajo tako veliko konkurenco, niso v rokah pristašev S. L. S., ampak liberalcev in cla so dali dovoljenje za ustanovitev teh velikih pralnic liberalci na mestnem magistratu, ne pa S. L. S. Govoril je nadalje o tem, da S. L. S. obeta, a nikdar nič ne izpolni. On, Dolfe, pa da nič ne obeta, zato ker nič nima. S. L. S. je še vedno to, kar je obljubila, tudi izpeljala in ravno liberalci so bili tisti, ki so ji vodno in povsod metali polena pod noge, kadar se je šlo zato, da so ustvari za ljudstvo res kaj koristnega. Drugače pa liberalci. Ti so še pri vsakih volitvah ljudem obetali zlate gradove, po volitvi pa so se jim rogali in jih takorekoč vun motali iz svojih uradov, kadar so prišli kaj prosit. — Nazadnje jim je svetoval, da naj se zbero na dan volitve in naj skupno pod narodno zastavo marširajo na volišče za liberalne kandidate, katere je tudi od »Jutra« napadeni socialist prav toplo priporočal. A zastava, pod katero bodo marširali liberalni volivci, bode imela našito slovensko-nemško pogodbo, na kateri bodeta s posebno velikimi črkami zapisana imena Tavčarja in Hribarja. Mi volivci S. L. S. pa bodemo marširali pod neomadeževano zastavo, zato se bodo pa tudi vsak pošten mož in vsaka poštena žena iz Bizovika in Štepanjo vasi pridružila tej zastavi in bode glasovala s S. L. S.!
—	Prevara. Pred nekaj dnevi je bil priobčen po več slovenskih listih oglas nekega ogrskega mesarja glede ro.zpo&ljauia gvvsdi&e in temine v za-.
vitkih po 5 kg za dnevno ceno i K -iO v
proti povzetju. Marsikdo se jo tedaj v tej druginjski krizi poslužil za letošnji pust ugodne prilike. Pošiljate v ni odgovarjala resnici ter ni v nobenem oziru s ponudbo soglašala. Ves dotični poštni zavoj je tehtal le kg -HO in ne 5 kg; koš — z debelih svežih vrhovih šibic pleten — je tehtal kg 1-35. Prev.oz bi so bil moral izvršiti franko, tudi "to ni bilo resnično. Meso je imelo že duh. Toda hitro počeno oziroma kuhano še vsekakor porabno. Kvaliteta mesa spada pa že v okvir vso kritike. V ponudbi se je reklo: »zadnjo stegno« — a v resnici je bilo meso iz vseli govejskih delov sortirano ia skrajno nedelikatno.
—	Parnik »Marta Washington« last pomorske družbe »Austro - Američane« v Trstu, je odšel iz tržaškega pristanišča v Novv York dne 25. februarja ob -1. uri popoldne. Ta dan sta si ogledala parnik predsednik in tajnik »Rafaelovo družbe« v Ljubljani. Parnik »Marta Washingtoa« je največji to družbo ;ima dva vijaka; prostora ima za 2400 oseb; vozi iz Trst do New Torka navadno li dni. Parnik poseduje tudi brezžični brzojav ter ima v vseh prostorih električno razsvetljavo ter vozi iz Trsta po enkrat na mesec. Ob tej priliki sta si tudi imenovana oglodala »Izselniški dom« iste družbe, ki se nahaja v Skednju pri Trstu. Ta hiša je namenjena za potnike tretjega razreda, ki pridejo pred odhodom parni-ka par dni popreje v Trst. Tu dobijo hrano in stanovanje brezplačno, ako so popreje plačali vožnji list za v Ameriko. Prostora oziroma postelj se nahaja v njem za 2000 oseb. Sobe so prostorne, snažne in zračne, v sobah je postelj po 2, 4, 8, 10, 20 in še več. Hrana je domača ia dobi vsak zadosti jedi. Hiša je ogromna ia nudi potnikom raznotere udobnosti, vendar pa je opaziti nekatere nedostatke. »Družba sv. Rafaela« hoče posredovati, da se ti aedo-statki odstranijo oziroma izboljšajo. Izselniški dom se nahaja blizu morske obali ter farne cerkve v Skednju pri Trstu.
—	Vdovski in siroiinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem je imel koncem januarja svoj letni občni zbor. Iz poročila gosp. blagajnika, kateremu se je za njegovo vzorno delovanje izrekla posebna zahvala, je razvidno, da ima društvo 55.245 K 29 vin. premoženja, ki je v smislu pravil plodonosno naloženo. Z letošnjim letom je zaključena prva petletnica društvenega obstoja. Da se z združenimi močmi da mnogo doseči, dokaz je današnje stanje premoženja, ki je po preteku razmeroma tako kratko dobe petih let ter pri tako pičlem številu članov naraslo do tako lepe vsote. Vsled marljivega prispevanja društvenih članov ter z darili sicer maloštevilnih dobrotnikov rasla je glavnica vidno ia čvrsto. Med darova-telji naj bodo omenjeni: slavno društvo zdravnikov na Kranjskem, slavni občinski svet stolnega mesta Ljubljane, slavna Kranjska hranilnica ia nekateri gg. zdravniki, ki so se ob raznih prilikah spominjali pokojninskega zaklada. Bodi vsem izrečena najtoplejša zahvala! Osigurana jo tedaj trdna podlaga plodonosnemu procvitu tega emi-nentno socialnega in človekoljubnega pokojninskega zaklada, čigar dobrote bodo živo in dobrodejno občutili ne šele potomci, temveč že sedaj živeče vdove in sirote zamrlih članov. Ne bode jim treba prosjačiti za milodare v zapuščenosti in bedi, katero jim je povzročila neizprosna prerana smrt soprogov in očetov. Pravico, popolno pravico imajo in bodo imele do sadov drevesa, katerega so v potu svojih obrazov zasadili ia nežno negovali njih soprogi in očetje. Pravico do pokojnin imati doslej dve vdovi, in dobi vsaka koncem letošnjega leta 2000 kron, to je največja svota, ki sc sme po pravilih dovoliti. Po pravilih se namreč sme razdeliti med vdove in sirote polovica letnih prispevkov članov — druga polovica se priklopi glavnici — in vse narasle obresti imovine odštevši režijske stroške. Navzlic neprecenljivim ugodnostim, ki jih daje društvo svojim članom, ni najti med gg. zdravniki tistega zanimanja zanj, ki bi ga tako človekoljubno društvo zaslužilo. Članov ima društvo .'18, bilo bi jih pa lahko še enkrat toliko; kajti pokojninski zaklad ni omejen samo na kranjsko deželo, temveč je lahko ud tudi vsak drug deželan, a biti pa mora član društva zdravnikov na Kranjskem. Vsak zdravnik, ki goji pravo ljubezen in skrb za svojo družino, bi moral biti član pokojninskega zaklada! Pristopite torej posebno mlajši zdravniki k društvu, pomislite na priliodujoiat svojih žena in otrok, ki Vam borlo enkrat, hvaležni, čo Jim bodetc zaslguraH bodočnost! Letni prispevek znaša 120 K, ki sc plačuje v štirih obroki^,
—	Kanonlčna vizitacija in birmo-vanje v ljubljanski škofiji leta 1911.
V dekaniji Litija: 1. Dole v nedeljo,
11.	junija. 2. Sava v ponedeljek, 12. junija. 3. Hotič v sredo, li. junija, i. Zagorje v nedeljo, 18. junija. 5. Dobovcc v ponodeljok, 19. junija. 0. Konjšica v torek, 20. junija. 7. Polšaik v sredo, 21. junija. 8. Št. Jurij v petek, 23. jun. 9. Svibno v nedeljo, 25. junija. — V dekaniji Vrhnika: 10. Vrhnika v četrtek, 29. junija. 11. Zaplaaa v potek, 30. junija. 12, Gorenji Logatec v nedeljo, 2. julija. 13. Bevke v torek, 4, julija.
14.	Polhov Gradec v četrtek, 0. julija.
15.	Črni vrh v petek, 7. julija. 10. Hor-julj v nedeljo, 9. julija. 17. št. Jošt v ponedeljek, 10. julija. 18. Podlipa v torek, 11. julija. 19. Rakitna v četrtek,
13.	julija. 20. Preserje v petek, 14. jul.
21.	Borovnica v nedeljo, 16. julija.
22.	Dolenji Logatec v nedeljo, 23. julija.
23.	Rovte v torek, 25. julija. 24. Vrli v sredo, 26. julija. — V dekaniji Semič:
25.	Sulior v četrtek, 24. avgusta. 26. Ra-dovica v soboto, 26, avgusta. 27. Metlika v nedeljo, 27. avgusta. 28. Stockea-dorf (Planina) v torek, 29. avgusta. 29. Semič v sredo, 30. avgusta. 30. Podzemelj v četrtek, 31. avgusta. 31. Pre-loka v petek, 1,. septembra. 32. Adlešiči v soboto, 2. septembra. 33. Črnomelj v nedeljo, 3. septembra. 34. Dragatuš v ponedeljek, 4. septembra. 35. Vinica v torek, 5. septembra, 36. Vrh v sredo, 6. septembra. 37. Stari trg v potok, 8. septembra. — V dekaniji Kočevje: 38. Altlag (Stari log) v nedeljo, 30. julija, 39. Mitterdorf (Stara cerkev) v torek, 1. avgusta, 40. Mosel v soboto, 9. septembra, il. Gottschee (Kočevje) v nedeljo, 10. septembra. 42. Rieg (Iv. Reka) v torek, 12. septembra. 43. Got-tenitz (Gotenica) v sreelo, 13. septembra. 44. Morobifz (Borovec) v četrtek,
14.	septembra. 45. Oberskrill (Zdiliovo) v petek, 15. septembra. 46. Banjaloka v soboto, 16. septembra. 47. Fara v nedeljo, 17. septembra. 48. Osilnica v torek, 19. septembra. — V dekaniji Smarije:
49.	Šmarijo v nedeljo, 13. avgusta.
50,	šent Vid v torek, 15. avgusta. 51. Veliki Gaber v sredo, 16. avgusta. 52. Višnja gora v nedeljo, 8. oktobra. 53. Polica v ponedeljek, 9. oktobra, 5i. Javor v torek, 10. oktobra, 55. Lipoglav v sredo, li. oktobra, 56. Št, Jurij v četrtek,
12.	oktobra. 57. Kopanj v petek, 13. oktobra. 58. Žaliaa v soboto, 14. oktobra.
59.	Zatičina v nedeljo, 15. oktobra. —
60.	Šmartno pri Litiji v nedeljo, 22, oktobra. 61. Št. Lambert v torek, 24. oktobra.
—	Novice iz Pulja. Iz Pulja nam poročajo: Danes je prišel na Brionski otok s svojo družino in spremstvom prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Prestolonaslednik bo ostal ondi čez velikonočne praznike. Visoki družini bo na razpolago jahta »Lacro-ma«, katero so v to svrho že postavili v službo. — Lloydov brzoparaik »Princ Hohealohe«, kateri je v nedeljo vsled velike megle zavozil blizu Loši-nja na neko za pamike jako nevarno morsko plitvino, se je posrečilo po dolgem jako napornem delu rešiti. Brzoparaik kateri je primeroma še le kratek čas v službi, so morali vleči v Trst, da se bo v ondotni ladjedelnici popravil. Parnik jc zadobil precejšne poškodbe. — Tovorni parnik »Flink«, kateri je tudi isti dan vsled megle zavozil blizu Pomerja na morsko plitvino, se je potopil. Človeških žrtev ai bilo za znamovati.
—	Cerkniške novice. P r e d p u s t -n o predstavo so priredili Orli dne
26.	svečana s tamburanjem, petjem in čarobno burko »Repoštev«. Smeha jc bilo, da še nc zlepa toliko. Zelo je ugajal šaljivi zbor »Nos« z raznovrstnimi nosovi ia pa nastop pritlikavca ob sklepu. -—Roko je odrezalo Andreju Petricu, sinu žugarjevemu na Milavčevi žagi. Delal je pri cirkularni žagi, kar se pridrvi četa pustnih norcev. Andrej se skloni naprej da bi videl aorce; pri tem položi desno roko preblizu cirkularae žage, ki mu je v trenotku popolnoma odrezala roko za pestjo. Bo imel revež pač žalosten spomin na letošnji pust. Hranilnica i a posojilnica je imela v lotu 1910 prometa 1,580.000 Iv, torej nad poldrugi milijon. Čisti dobiček je znašal nekaj nad 7000 K. ~ Občni zbor hranilnice in posojilnice v Cerknici bo v nedeljo 5. sušca popoldne ob 3. uri v »Dvorani«. Vabijo so vsi udje, moški in žensko iz Cerknice in okolico, ki imajo deleže, da se tega občnega zbora gotovo udeleže.
—	Poštar v Mokronogu gosp. An t. JurkiČ je odšel za nadpostarja v Gra-dož. Hvaležnemu ljudstvu jc žal za dobrim in postrožljivim gospodom. Ostnl bo v spominu. Novi gosp. poštar Ajlec je prevzel pošto v Mokronogu s 1. marcom t. 1. Dobrodošel!
—	Agrarne operacije v letu 1909. so ?c igpcijulg V ttežclaU: Nižje A>'$!ljj-
skem, Kranjskem, Koroškem, Solno, graškom, Moravskem, šleziji in Gali. ci ji, ia sicer na Nižje Avstrijskem, Mo. ravekem in v Galiciji se je posestva zložilo, drugod pa zlasti razdelilo in re, guliralo: Na Kranjskem je bilo v tem letu formelno in faktično zvršenili 55i operacij z 46.568 ha ia 13.893 udele, ženci. V delu jc bilo: 170 operacij z 27.7ii ha ia 7041 udeleženci, ia sicer se je zmcrilo v 53 slučajih posestva, v 39 slučajih se jo cenilo ia v 35 slučajih se je zazaamenovalo in v 18 slučajih se je oddalo novih delov zemlje v last (t. j. po razdelitvi). Nadalje jo bilo lota 1909. 371 predlogov za agrarne operacije. Za izpeljavo agrarnih ope-racij so v deželi v službi: 3 lokalni komisarji, 3 nadzorniki, 10 zemljemerccv in 2 tehnične raoči. Predlogov za regu. liranjc jo bilo letos več, kar kaže zlasti na lepe uspehe pri zboljšanju planinskih 1; rajo v in kraške pašnje. Pričeta dela na planinah se nadaljujejo (5) iu na dveh novih krajih se jo pričelo, Načrti za aadaljaa dela so pa v delu.
—	iz šteianje vasi. Zopet mrgoli delavcev ob ' Gruberjevem kanalu. Stroji brlizgajo ia molijo enakomerno brskanje iopat. — Čez zimo so napravili nov tir od Gruberjevega kanala do glavno struge Ljubljanico in prestavili tudi tja barake. Posestniki, ki so bili lansko leto pri streljanju na po, sestvih poškodovani, so dobili že od, škodniao, nekateri se pa še tožarijo. — Težko čakamo, da nam zgrade most,I ki. jo že pričet. Ivo so ga lansko leto začeli. delati, se jc nekdo silno znosil v1 »Jutru« nad županom Korbarjera, češ, da je 011 vzrok, da most. ai na sta-rem mestu. Vzrok temu je pa le gospod Ivan Povše, ki je dal svet zastonj tam, kjer bo danes most. In namesto, da bi se znosil nad županom, aaj se dotičaik raje znosi nad svojim očetom, ki je predrago cenil svet tam, kjer ga je hotel imeti »Jutrov« hudovoljnež. Zupan bi bil pa zelo slab gospodar za občino, če bi zahteval most tam, kjer jc svet drag, namesto tam, kjer jc za, k ton j. — Na našem pokopališču jc sedaj vse lepo urejeno, zravnano in stopnice narejene okoli Božjega groba, tako, cla ima vse pokopališče prijazno lice. Tudi v cerkvi se bo kmalu pokazal aov napredek. Križev pot, katerega je naslikal Slovenec Klemenčič v Mo-aakovem, okvire pa naredil mizarski mojster. Okoren iz škofje Loke, bo slovesno blagoslovljen na dan sv. Jožefu, — Jutri popoldne bo v štravsovem aa-. Ionu Kat. slovensko izobraževalno dru-l štvo iz Hrušice priredilo lepo predstavo »Sv. Neža« s petjem in deklamacijo »Samostanska lilija«.
—	Predrzen zločin. V četrtek popoldan, 2, t. m. je prišel neki spovednik po navadi v. spovednico v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Gorici in jo našel v njej škatljo precejšnje velikosti, Mislil je, da je kdo v večjo varnost shranil pod sedalom spoveclnice kako nakupljeno robo, po katero se morda vrae pozneje. Zato se ni zmenil dalje za škatljo in jo je pustil pod sedalom, ne da bi jo odprl. Ko je došel domu, se mu je dogodek začei dozdevati nekoliko čuden. Pošlje torej zvečer cerkovnika v cerkev, naj se prepriča, jc-li šo škatlja v spovednici in kaj jo ž njo. Pri odprtju škatlje so nudi čuden i« strašen, prizor: Bilo jo, v njej mrtvo novorojeno dete. Takoj isti večer se jc oddalo vse državni policiji v preiskavo, ki sedaj pridno zasleduje zločinca ali zločiako. — Pač nezaslišan slučaj v Gorici! Tudi znamenje časa!
—	Glavna skupščina Matice Slovenske bo v nedeljo, dne 5. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
—	Poslanco Smodiaka proti krščansko socialnemu gibanju v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo, da sklicuje z ozirom na naraščajoče krščansko socialno gibanje liberalni poslanec Smodiaka konferenco svobodomiselni)! strank, cla so doseže kompromis z ozirom na bližnjo občinske volitve po vsej Dalmaciji.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani priredi jutri dne 5. marca ob 4- uri popoldne v salonu gospoda Povšeta (pri Štravsu) v štofanji vasi pr&Tstavo s petjem, govorom in dramatizirano deklamacijo: Samostanska lilija. Predstavljali bodo izvrstno igro »Sv- Nežo«. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Pri novomeškem polomu jc kakor se nam poroča, prizadetih okolu 50 oseb.
—	Umri a je v št. Vidu nad Ljubljano gostilničarka iu posestnica gospa Marija Krat, ki j.
—	Odstop generala Varešaninn. Iz Sarajeva poročajo, da je kljub vso,m dementijem gotova stvar, da bo bosen-ski deželni žef, general Varešanin odstopil. General VaroSanin je že v TO.
& je	dcRjisijo
Žc vlomil pred člalje včaš(>m. 'Ak~o se do'-glej še ni ugodilo prošnji generala, je temu samo to vzrok, ker v odločilnih Krogih še niso edini glede naslednika generalu Varešaninu.
— Umrla je šolska voditeljica gmihelske dekliške ljudske in meščanske šole Marija Petronia G r u n d 1 e r.

IMute novice.
lj Prestolonaslednik Fran Ferdinand se je danes ponoči peljal mimo Ljubljane na Brionski otok.
lj I. delavski tečaj obeta biti zelo lep. Pozdravljamo delavke in delavce iz vseh slovenskih pokrajin, ki se ga bodo udeležili. Jutri zvečer ob šesti uri je v »Rokodelskem Domu« pozdraven večer na čast udeležencem. V ponedeljek se pa prično predavanja. Ob on-četrt na 8. zjutraj bo v kapelici Alojze-višča skupna sveta maša. Nato slede predavanja. Prvi predava poslanec dr. Krek od 8. do 10. ure dopoldne: Delavstvo in velika industrija. Od 10. do 11. predava poslanec GostinSar: Socialno zavarovanje. Od 11. do 12. poslanec Evgen Jarc.: Delavec in izobrazba. Popoldne od 2. do 4. si ogledajo udeleženci deželni muzej. Od i. do 6. predava poslanec dr. Korošec: Delavec in politika. Od 8. do 10. diskusija. Vabljeni so ljubljanski somišljeniki in somišljeni-ce, da prisostvujejo javni diskusiji. Delavski tečaj in diskusija sc vrši v »Ljudskem Domu«. Pozdravljamo udeležence delavce in delavke iz vseh slovenskih pokrajin in želimo tečaju najboljši uspeh!
lj Shod somišljenikov iu somišlje-ftic S. L. S. bo povodom, delavskega tečaja J. S. Z. v nedeljo dne 5. marca 1911 ob deseti uri dopoldne v »Ljudskem Domu« (Staro strelišče). Dnevni red velezanimiv! Govori več govornikov. K obilni udeležbi vabijo sklicatelji.
lj Vabilo k pozdravnemu večeru, ki ga priredi Kat. slovensko izobraževalno društvo Selo-Moste s sodelovanjem pevskega zbora Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani na čast udeležencem I. delavskega tečaja J. S. Z. v nedeljo dne 5. marca ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu v Ljubljani. Spored se je nekoliko izpremenil in obsega sedaj: L Petje. 2. Pozdravni govor. 3. Tri sestre. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Jan. Krek. Vstopnina: 1. prostor 1 K, 2. prostor 80 vin., 3. prostor 60 vin. Stojišča 30 vin. Udeleženci tečaja so vstopnine prosti. Odbor.
lj Brezplačni pravni večeri v S. K.
IS. Z. S. K. S. Z. je vpeljala pravne večere, ki se vrše vsak torek in petek od » 7. do 8. ure zvečer v zvezinem tajništvu v »Ljudskem domu«, kjer dobe člani brezplačno potrebna pojasnila in navodila v vseh pravnih zadevah. Posvetovanje se vrši lahko med štirimi DČmi, torej strogo zaupno in tajno.
lj Predavanje S. K. S. Z. V torek predava v društveni dvorani v »Ljudskem Domu« vlč. g. Izidor Cankar: Izprehodi in dogodki v Londouu. — Vabimo vse člane in prijatelje, da se udeleže zanimivega predavanja in si. hkrati ogledajo krasno društveno čital-^ nico v L nadstropju.
lj Veliko skioptično predavanje priredi S. Iv. S. Z. povodom I. delavskega tečaja v veliki dvorani »Uniona« prihodnji četrtek dne 9. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer. Predava gospod d i:. J. Adlešič o delavskih stanovanjih. Predavanje bo spremljalo veliko število skioptičnih slik, ki bodo kazale kako zelo slabo je drugod za delavska stanovanja. Vstop je brezplačen. Vhod skozi Frančiškansko ulico.
lj Predavanje Leonove družbe. Prihodnjo sredo predava muzejski asistent g. dr. Mal o temi: U s k o š k e naselbine in žumberško vprašanje. —- Začetek ob 6. uri. — Lokal: Katoliška tiskarna (knjižnična dvorana v III. nadstropju).
lj V »Gospodarskem in Izobraževalnem društvu za Trnovo in Krakovo« bode v četrtek, dne 9. marca, ob V28. tiri zvečer predavanje. Predavanje bo velc-zanimivo, zato naj se članice in člani društva, kakor tudi somišljeniki in somišljenice tega. predavanja v prav obilnem številu udeleže. — Odbor.
lj Vincencijeva družba ima jutri svoj redni shod v MarijaniŠČu. Ob nj6. litanije, potem zborovanje. Delavni Člani so dolžni udeleževati sc teh sestankov.
lj Konlerenca »Karmelske Matere božje« na Selu nujno prosi vse mladi-noljube, naj ji blagovolc podariti kaj obrnšone otroške obleke. Otrokom pri-
nianjlcujd najpotrebnejših obtafcil, kaj šele obutve. Vsak dar bode prav prišel. Pošlje naj so pod naslovom: Ivan Orc-hek, hišni posestnik in predsednik Vin-ccncijevo konference, Vodmat št. 8.
lj Častni večer gospoda Antona Verovška bo jutri v nedeljo zvečer! Petindvajset let delovati na slovenskem odru pomenja ogromno težkega dola, skrbi, bolesti in žrtev. Iz diletant-skih razmor se je razvilo šole v poslednjih dvajsetih letih naše slovensko gledališče, iz diletantskih umetniških in finančnih razmer do urejenega kulturnega zavoda, v katerem imajo člani tucli socijalno vsaj dostojen obstanek.
lj Gospod Anton Verovšek je izšel iz šole Josipa Geclja in Ignacija Borštnika, a jo začenjal kot radovoljec slovenske dramatike že na odrti rokodelskih pomočnikov. Kasneje ga je poslalo Dramatično društvo dvakrat na Dunaj in enkrat v Prago proučevat režijo iu igro najboljših umetnikov. Spočetka je igral gospod Verovšek junaške ljubimce (Karla, Moora, Othella, Morti-merja i. clr.), nato karakterje energičnih temperamentov, junaške očete in komične tipe iz naroda. »Predsednik«, v »Kovarstvu iu ljubezni«, »Riessler sta.«, »Dr. Weller« (Doni), »Crusius« (Velikomestni zrak) so bile njegovo izvrstno vloge. Njegovi narodni tipi v Anzcngruborjevih iu Morrejevih dramah, potem v slovenskih in drugih ljudskih igrah (»Igla«, »Otok in Struga«, »Mozol«: »Rokovnjači«, »Krjavolj«: »Deseti brat«, »Jež«: »Legionarji«, »Krpan«, »Bucek«: »Pri belem konjiču« in dr.) pa so bile Verovškovc kabinelne Rgure, v katerih ga ne dosega nihče i Slovensko ljudske igre brez Verovška sploh ni misliti in vsi naši pisatelji so mu z vspehom pisali uloge, s katerimi jo povsod briljiral. Njegov »Dimitrič« v Tolstega »Moč teme« in »Kuzofkin« v Turgonijevom »Tujem kruhu« sta poleg drugih simpatičnih starčkov vzorni kreaciji. Mecl največjo karakterne ulogb modernega repertoirja pa spada »Voznik Ilenšol«. Tako je bil obseg Ve-rovškovoga delokroga tekom 25 let resnično izredno velik, zlasti še, kor je uspešno sodeloval celo v operetah. Nešteto zabavnih večerov pa je gosp. Anton Verovšek pripravil tucli najrazličnejšim narodnim društvom v Ljubljani, v manjših mostih in trgih ter na odrih mnogih diletantskih krožkov. V Trstu je vodil slovensko gledališče dve leti v najtežji početni clobi. Gospod Verovšek jc bil tudi več let. učitelj ljubljansko dramatično šolo igralskega naraščaja ter je znal pridobiti slovenski drami mnogo mladih dobrih moči. Za izsleditev igralskih talentov jo. imel sploh izreden dar in mnogo teh so jc že uvrstilo v ensemble domačih igralcev. Pripravil je Slovencem mnogo veselih, smeha polnih tir ter ustvaril mursika-ko umetniško premišljeno figuro, bogato čuvstva in opremljeno s psihološko poglobljenostjo. Pri vsem uspešnem svojem delovanju pa jc ostal skromen in tih, prototip dobrodušnega, veselega Slovenca. Rojaki mu toga ne pozabijo.
lj Slučaj koz v Ljubljani. Dve v
Spodnji Šiški stanujoči delavki tukajšnje predilnice zbolele ste za kozami (variola). Bolezen jo bila brezdvom-no prenešena po bombažu, ki prihaja iz Indije, kajti koze so pri nas skoraj nepoznana bolezen, odkar je splošno uvedeno cepljenje. Slučaji, ki so se v zadnjih desetletjih pojavili po Avstriji, so bili vsi zaneseni iz tujih krajev. Tako jc zadnjo hišno epidemijo v Trstu povzročil pajčolan, ki ga je neki pomorski kapitan, kupil v okuženem mestu v Orijentu in podaril svoji netjakinji. Da jc tudi za naše krajo iskati izvor v Orijentu, .iz katerega prihajajo kaj rade kužno bolezni, se vidi iz tega, da ste obe delavki delali v istem prostoru in imelo opraviti z indijskim bombažem. — Obo obolelo delavke so takoj prepeljali v bolnico za silo, kjer ostanete izolirane. Probivalci dotične hiše v Spodnji Šiški in vsi delavci predilnice so bodo takoj cepili, ker je to pri izbruhu koz najboljšo sredstvo, kakor so je pokazalo tudi pri zadnji epidemiji na. Dunaju, ki je pred dvema, letoma precej razburjala, občinstvo. Venclar ni od nanovo cepljenih skoraj nihče obolel ali pa so se na n jem pojavile, le prav lahko koze. Posebno podučen jo v tem oziru že omenjeni slučaj iz Trsta. Tamkaj so vse prebivalce okužene hišo hitro copili. le mati obolele deklico so ni hotela dati cepiti, češ, da je že prestara in da ji 110 grozi bolezen. Toda kakor drugi prebivalci v hiši, obolela jc tudj ona, a d oči m so vsi ostali ozdra-
vili, končalo se je njeno obolenje s smrtjo. — Prebivalstvo Ljubljane je lahko brez skrbi, ker so se takoj ukrenile vse varnostne napravo. Pač pa se priporoča, da se dajo cepiti vsi oni, ki še niso cepljeni ali pri katerih jo od zadnjega cepljenja sem preteklo že več kakor sodom let. Cepilo se bo s prihodnjim tednom pričeuši v »Mestnem Domu«, kakor bomo še natančnejše sporočili.
lj Kdaj se bodo vršile ljubljanske občinske volitve? Strankam, ki so reklamirale, so sedaj dostavlja rešitev reklamacij. Vsled reklamacij bo volivcev manj, kakor jih je bilo v prvotnih imenikih. Ko se imenik v tiskarni popravi, bo 11 dni razpoložen in potom je treba za razpis volitev do dneva volitve najmanj štiri tedne. Skoro gotovo torej volitve ne. bodo prej kot v drugi polovici aprila.
lj Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slug naznanja svojim članom, cla so vrši mesečni sestanek v necloljo, dno 5. marca t. 1. v gostilni pri »Črnem orlu« v Gosposki ulici št. 3. Začetek ob tretji uri popoldne. Za obilen obisk se naprošajo tovariši.
li Postne govore pri sv. Petru bo imel vlč. g. dr. M. Opeka vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne. Tema govorom je: Mož bolečin.
lj Vlom v cerkev sv. Petra. Tat je bil v noči od petka na soboto v cerkvi sv. Petra. Najbrž se jo zvečer skril v cerkvi. Vlomil jc v nabiralnik za vrat-mi. Imeti je moral vse orodje s seboj, da jc odprl to silno močno puščico. Denarja gotovo ni dobil v nji nad eno krono. Vzel je tudi iz tabernaklja monštranco. Pa tudi tu ni profitiral. Monštranca je iz navadne pločevino, le lunica je srebrna. Pokvaril jc kation tablo, odtrgal je vrhnje okraske in okvire, misleč, da so zlati, pa so tudi prav priprosti in le nekoliko pozlačeni. Iz cerkve jo je popihal skozi okno pri oltarju Jezusovega Srca. Krasno slikano okno je ubil. Pod oknom so našli le del svete hostije, ki je bila v moiištra.nci. Vlom in tatvino je zapazil cerkvenec zjutraj, ko je odprl cerkev. Monštranca je proti vlomu zavarovana pri »Riunione Adriatica di Siccurta«. Polivija jo. takoj uvedla v svrho iz-sledbe roparja najobširnejšo akcijo in je lo želeti, cla pride zločinec čimpreje v roko pravice. Da bi sc bil izvršil v našem mestu tak predrzen zločin, no pomnijo že najstarejši ljudje. Tat je bil najbrže tujec.
lj Oče morilec svojih otrok. Poročali smo včeraj obširno o nečloveškem dejanju mizarskega pomočnika Matije Veharja, ki jo v Rožni dolini z britvijo prerezal vratove svojih dveh sinčkov in tudi sobe ranil. Sinček Viktor jo, kakor smo poročali, umrl. o Voharjevem sinu. Josipu, katerega so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico, se nam pa sedaj poroča, cla mu je že nekoliko bolje in da je upanje, cla ozdravi. Ve-harjev sinček .Tosip jo v bolnici izjavil, cla je oče predvčerajšnjem ob 5. uri zjutraj, ko je bilo šo temno, vstal in prerezal obema dečkoma vratove, sebe, pa ranil. Nato so sami cel dan ležali v sobi. Deček pravi odločno da to ni res, da bi bil to storil kak žganjar, kakor oče trdi, ampak da je strašni zločin oče sam izvršil.
lj S ceste. Včeraj zvečer je v Prešernovi ulici precl Periesovo hišo povozil električni voz velikega lovskega psa in ga vlekel do Marijinega trga. Poginjeno žival je odstranil konjač. Pes je last g. Adolfa. Perlesa.
lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Čižmar, Jurčičev trg, P i c c o 1 i, Dunajska cesta in S u š n i k, Marijin trg.
Telefonska in brzojavna poročila.
KONEC DELEGAGIJSKEGA ZASEDANJA.
Budimpešta, 4. marca. Dele.gacij-sko zasedanje so jo danes zaključilo, Pri debati o vojaškem ordinariju je govoril vojni minister Schonaich, ki je izjavil, cla jo. brambna reforma na podlagi dvoletne vojaške prezenčno službe vprašanje bližnje bodočnosti. Glede polkovnega jezika jo minister izjavil, da. bo svoja prizadevanja, da so ga častniki karmogočo popolno nauče. nadaljeval. sicer pa pritožbe, da se v armadi narodnost ne vpošteva, v znti-slu inlerpela.nt.ov niso utemeljene. Armada sc ne bo izročila nacijonalne-mu gibanju, ki je v toj obliki, kakor so danes javlja, pogubno. Avstrijska armada no pozna nacijonalnih razlik.
marveč o njej veljaj slejkoprej: »V tvojem taboru je Avstrija!« — Delegacija je nato armad ni ordinariji neiz-premenjeno sprejela, nakar se jo zasedanje z navdušenimi vzkliki na cesarja končalo.
VOŽNJA AVSTRIJSKIH KATOLIKOV V MADRID.
Dunaj, i. marca. Udeležbo na ovha« rističnom svetovnem kongresu v Madridu je javilo nad 100.000 katoličanov iz vseli dolov sveta. Dunajska »Katoliška Luija« priredi posebno potovanje avstrijskih katolikov na ta kongres. Zadnji čas za priglasitev k posebnemu vlaku jo 1. aprila. Posebni vlak bo odšel v času ocl 15. cio 17. junija z Dunaja. Na čelu pripravi javnega odbora so: Ferdinand Zdenko knezi Lobkowitz, predsednik Katoliške Unije, Alfred Ivan grof Resse.guier, podpredsednik, Viktor Dtirport, generalni tajnik.
VOJVODINJA HOHENBERCr NAD-VOJVODINJA.
Pariz, 4. marca. Širi so vest, cla bo J vojvodinja Hohenberg. soproga avstrijskega prestolonaslednika, imena-, vana za nadvojvodinjo.
DR, DALLFR UMRL,
Monakovo, i. marca. Vodja katoliškega centra bavarskega državni poslanec clr. Daller jc tu umrl.
AMERIKA SE OBOROŽUJE.
WasMngton, 4. marca. Senat je sprejel prvi obrok novega mornariškega. gradbenega načrta za leto 1912. v znesku 12J - milijona dolarjev in predlogo, da se izda 3 milijone za utrdbe ob panamskem prekopu.
JAKOBINCI.
Lizbona, 4. marca. Minister za zunanje zadeve, Bernardino Machado, je izjavil, da. bo vlada vse portugalske škofe zavoljo njihovega, pastirskega lista postavila pred sodišče.
ZOPER ŽENSKE HLAČE.
Peterburg, L marca. V tukajšnjem gledišču cesarice Marije .se je pojavila včeraj dama v hlačah. Občinstvo je žensko obkolilo in se jc iz nje kruto norčevalo. Dasi je imela vstopnico za ložo, je občinstvo kljub njenim in njenih spremljevavcev protestom ni pustilo na prostor in sc jc morala jokaje vrniti.
PONEVERJENJE TURŠKEGA MINISTRA.
Carigrad, i. marca. Prejšnji turški minister Medži Melma je poncveril 800.000 državnega denarja. Vsak čas je pričakovati njegove aretacije.
ZA AEHRENTHALOVO GLAVO.
Neka dunajska korespondenca ob« javlja razgovor z nekim bivšim ministrom o kombinacijah glede nu izpre-mombo v skupni vladi. Bivši minister sodi, cla bo zdaj Aehrenthal odstopil, zato, ker je postal Deleai-.se francoski mornariški minister in bo z ruskim poslanikom Izvoiskim poizkusil spletka-riti proti zbližan ju Nemčije z Rusijo in bi. bilo spletke pred vsem napor j ene proti Aehrenthalu. Zato je mogoče, da postane Aehrenthalov naslednik Palla-vicini, ki je ogrski državljan. Odstopiti bi pa moral skupni finačni minister Burian, da napravi prostor avstrijskemu politiku. Za to mesto pa prideta v poštev Bienerth in dr. Baernreither. Če bi postal Bienerth skupni finančni
ni srebrn,ne. baetna tovarna urvSvici:
minister, bi postal ministrski predsednik grof Thun. (Seveda so to zgolj kombinacije. Op. uredn.)
ZAROTA PROTI PORTUGALSKI RE-
BLIKI.
Iz Rio de Janeiro se poroča, da so odkrili protirepubličansko zaroto, ki jo vodijo v Londonu in ki ima namen, da se na Portugalskem zopet uvede republika. List »Paic« objavlja zaupno pismo londonskega odbora lizbonskim zarotnikom, s katerim se jim naroča, naj usmrtijo portugalskega ministrskega predsednika Teofila Brago- in ostale portugalske ministre. Iz Rio de .Taneira se poroča, cla je brazilska vlada uvedla preiskavo proti tistim Por-tugalcem v Rraziliji, ki so zapleteni v zaroto proti sedanji portugalski republiki. V Braziliji živeči Portugalci so večinoma monarhisti, med njimi veliki bogataši, ki so pripravljeni veliko žrtvovati, da se na Portugalskem zo-oet uvede monarhija.
NOVI NEMIRI V MAROKU.
V Maroku so se v pri i cherarda rodovi. Plačevati nočejo več davkov. Mu-tej Hafid jo takoj ukazal svojim vojakom, naj se pripravijo na boj proti vstašem.
\MERIKA ODKLANJA AKCIJO ZA RAZOF.OŽE VANJE.
Amcričanska washingtonska zbornica je odklonila resolucijo, po kateri naj bi Amerika pri mednarodni mirovni konferenci delala na to, da se onemogočijo take vojske, s katerimi bi si države osvojile nova ozemlja.
Merske novice.
F. Salezij Vodošek je okreval po težki operaciji v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu in so vrnil na svoje mesto v Maribor. Iskreno nas je to poročilo razveselilo. Rog živi delavne-š Volitve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Znani šenllenartski dopisun v »Slovenskem Narodu« z dne 25. febr. je zopet enkrat svoj pravi značaj pokazal: »Če si kaj sam zakrivil, nc pri-poznaj. ampak drugega osumi!« Tako so tudi edino klerikalci baje krivi, da Slovenci niso zmagali pri zadnjih tukajšnjih občinskih volitvah ter v dolgoveznih člankih blatijo in osebno napadajo našega, poslanca Roškarja, kateri jo baje ta velik greh storil, da ni čel za »Okrajno hranilnico« volit, ker je bil bolan. Njemu v obrambo bodi povedano, da jo žo pri hranilnični seji bilo sklenjeno, cla bode za hranilnico volil ali g. Roškar ali pa g. Vogrin. Ker je bil prvi bolan, je potem volil g. Vogrin.. Toraj tukaj žo ne drži! Kar so pa osebnih napadov na g. dr. Pipliča tiče, moramo pripoznati, da je več kot dolžnost storil; on je prvi oddal svoj glas v II, razredu; da celo ves čas volitev III. razreda, jo bil še v komisiji, dasi ga je voz k bolniku čakal že od osme ure! Kaj ko bi dotični dopisun vendarle raje advokata dr. Gorišeka nekoliko prijel, ki nam je že skozi dve leti vodno zatrjeval, da so bosta g. Aubl in ga. Aubl volitev zdržala in ki je še deset dni pred volitvijo obljubil, da bo Kranjca, ki ima glas v II. razredu za nas pridobil; a v resnici ni storil uiti koraka v tej zadevi. Ti so seveda očitno z Nemci glasovali. Mi smo bili toliko tolerantni, da srno molčali o ljubimkanju liberalne stranke z Aublovo gostilno, ker smo res pričakovali, da bodo imeli liberalci toliko vpliva ter pridobili vsaj dva glasa. Toda zmotili smo se, kakor smo so žc v marsičem pri liberalcih zmotili.
š Vlak jo p oviri I 28. februarja na progi Sv. Jedert—Spodnji Dravograd delavca Ivana Razborška v bližini postaje Sv. Jedert. Bržkone ju šel Razbor-šek v temi vinjen po bližnjici domov, pa ni videl prihajajočega, vlaka. Truplo je zjutraj našel železniški delavec Avgust Kraich.
š Slovensko gledališče v Mariboru. Na željo občinstva se je »Dramatično društvo« odločilo igrati narodno igro »Testament« in sicer v nedeljo 5. marca ob pol osmi uri zvečer. »Testament« je od Rozmana dramatiziran, obče znan Krsnikov roman enakega imena in poleg »Rokovnjačev« ena najlepših domačih iger.
š Nečloveška mati. Delavka Ema Reve v Prevorju pri Kozjem je zelo grdo ravnala s svojo nezakonsko hčerjo, tako, da so se sosedje večkrat zgražali vsled tega in branili otroka. Dno 27. februarja je šla iskat vode iz svojega stanovanja k vodnjaku, ki jc odda-ljeu kakih 300 korakov. Poprej pa je namenoma posadila triletno nezakonsko hčerko Frančiško k močno zakurjeni peči. Otrokova oblačila so se vne-!n ter sc jc otrok Uudo opekel na glavi
in teles«. Ko je priMa nečloveška mati nazaj, je otroka preoblekla ter skrila napol zgorelo obleko, da bi ne nastal sum, da je zakrivila otrokovo smrt. Da bi Frančiška Bevo okrevala, se dvomi. Sosedje so nečloveško dojanjo naznanili sodniji ter se bo Ema Bevc morala zagovarjati pred sodiščem za svojo postopanje.
š Za poštnega ravnatelja v Gradcu., je imenovan višji poštni oskrbnik v Ljubnem g. Rudolf MonScliein.
š Konjice. Z ozirom na notico v »Slovencu« št. 45 gleclo gospoda učitelja Svetlina so lojalno izjavlja, da jo bila pomota v osebi radi veliko zunanjo podobnosti z nekim radikalnim po-silinemcem. Zato seveda odpadejo konsekvonco, ki so so izvajalo iz pomotoma njemu prisojenih dejstev.
š Samomorilni poizkus po veseli noči. Iz Slovensko Bistrice poročajo, da si je 331etni posestnik Karel Turin iz Cigonc po veselo prežiti noči nognal v Četrtek zjutraj ob 7. uri poleg nemške ljudsko šole v navzočnosti svoje žene krogljo v prsa. Prepeljali so težko ranjenega v mariborsko bolnišnico.
š Na vožnji k orožnim vajam padel z vlaka. Na vožnji v Gradec k orožnim vajam jc padel 291etni pekovski j omočnik Korošec iz Borčij pri Mariboru na železniški progi Nou-markt-Auor raz hodnika železniškega vagona pod vlak. Pogrešili so ga šolo čez nekaj časa, na kar so ga šli iskat. Našli so težkoranjendga na železniškem nasipu.
Naraščajoča draginja živeža napravi zdrava, cena iu priporočljiva užitna sredstva posebno dragocena. Ena najboljših pijač jo brez dvoma M e s s m o r jeva mešanica čaja (100 gr. zavojček 1 K do 2 K), s katero je zvezan dober okus in izborna izdatnost. Ena čašica angl. mešanice ne velja popolna 2 vinarja.
Z ozirom na krožeče vesti, da sem udeležen pri tukajšnji ,,Glavni posojilnici«, izjavljam s tem trgovskej pozornosti na ljubo, da nisem v zvezi z imenovano posojilnico, še manj pa da sem identičen z gospodom I. Oblak Ljubljana. Proti vsakemu, ki bi si dovolil z nepremišljenim izvajanjem škodovati dobremu glasu moje trgovine, ki je znana radi dobro postrežbe in raditega tega tudi priljubljena, bodem postopal sodnijsko.
Z odličnim spoštovanjem 639
iuMian, Preti šoki 3.

Zahvala.
076
Za vse iskrene dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega preij ubij enega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Matija Lavriča
prejemnika užitnine
kakor tudi za vso časteče ■spremstvo ranjkega izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem srčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo gospodom uradnikom mestnega užitnin-škega zakupa in stanovskim kolegom za številno spremstvo ter vsem darovalcem prelepih vencev.
Srčna hvala vsem.
V Ljubljani, i. marca. 1911. Žalujoča zodhina Lavrič.
Zahvala.
659
Globoko ginjeni nad tako vsestranskim sočustvovanjem, ki senom je povodom nenadne, prebrldko in nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega, najboljšega soproga, oziroma o^eta, gospoda
Ruperl
*
izražalo pismeno ali ustmeno ter nam bilo v teh trudapolnih dneh v neizmerno tolažbo, se čutimo dolžne tom potom izraziti vsem najiskrc-nejšo zahvalo.
Prosrčno zahvalo izrekamo vsem mnogobrojnim od blizu in daleč pri-hitelim udeležnikom zadnjega sprevoda preblagega ranjkega kukor tudi vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev.
Krško, dno 4. sušca 1911. Globoko žalujoči ostali.
1911
Modni celirl
1911
laneni in bornbažasti kanafasi, inleti, rjuhe, damasti, kriseti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, deleni, soila, višnjeva tkanina, blago za damske in moške obleke kupite najceneje pri izdelovalcu
jaroslav MareK r£?K,L v Bisiri 51.45 pri Novem mestu 01 M., češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Dopisuje se slovenski. 618	V enem letu nad 300 prlznalnic iz Slovenije.	(6)
Izbnrna dietiCna namizna pijača.
O dobroti Bilhiskc vode nai se vpraSa domači zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastmarju v Ljubljani.	25W)
TKZNi : CJASIN Jbl
Cene veljajo za 50 kgj. Budimpešta, 4. marca.
Pšenica za april 1911.....1121
Pšenica za oktober 1911 . . . .	10 71
Rž za april 1911.......7 9!
Rž za oktober 1911......7-71
Oves za april 19! 1......8 51
Koruza za maj 1911......5 61

v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodel o poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 eni visok, 60 «11 širok. Da se na mah vpeljemo damo IOO.OCO komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izbornosti ako je brez napako, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim glodati v stanovanje. Pri vporahi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnino prosto. Čudili se bodete. da dobite za tako malo denarja tako krasno - zastore. ^ j ^ ^ ^ ^ ^^
s V.v* ->-v' •• '■:>,
ARIJA SATTNER
fc]Hfe3jaisi?r Dunajska cesta 19, II. stop., n. naflstr. (Mljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvljale, obhajilne burze, štele in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cenc po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
3926

V tekočem letu 1911. so določeni naslednji dnevi za
pomočniške preizkušnje:
1.	Sreda, dne 22. marca,	«
2.	„ „ 24. maja,
3.	„ „ 20. septembra,
4.	„ „ 6. decembra.
Lastnoročno pisane prošnje za pripustitev k izkušnji je vložiti pri podpisaflen predsedniku najpozneje 4 tedne pred določenim rokom. ✓
Takso v znesku 6 K je plačati pred izkušnjo pri trgovski in obrtnišk zbornici.
■oblastvena preizkuševalna komisija.
V Ljubljani. 25. januarja 1911.
Predsednik: Ivan Šubic,
c. kr. državne obrtne šole ravnatelj
304
s V
naročajte izborni šentjanški premog!
3tdor ^ kedaj kuril z njim, m opusti ga nikdar več!
ana.izi, izvedeni po c. kr. geo':oglčnem držav, zavodu na ^Dunaju, potem po dr. JI. Gluseti, procesorju kemiči.e tehnologije na c kr. veliki šoli za poljedelstvo na 2)anaiu in i onečno po abortlonju jjZriruženiu mostecUo-duchcovsUih rudarskih revirjev ima žentjanškl premog 4059-4738 kalorij In 7'96—1V67°|o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim rjavim premogom.
mu ie 2 K 40 Si is !©0 kilogramov;
ceraa csacega dausega premoga.
Jfaročila spre emajo razen prodajalne pisarne šentjarške premogokopne druž e u križsBroigikf učkl 8, H. Kadst. v niši g. Krba ca sledeče tvrdke: t}r. Sabič, 5)o enjska c.; S.J<avčič,'JreSemova ul.: £eskooic % JKeden, Jurčičev trn; J. Jttencinger, Sv. ffetca e.; Sevar, Sv. Jakoba trg; "Uradn. gosp. dr., Jionrctesni ^S- — .Izročila in denar za premog sprejema £ud. Jiotmk, trg. v Sp. Šiški. — Eu sprejen anje naročil, in za tnkasiranje je opravičen g. Jos. iBaiaga
r. -ms^msriMssm	:
Kurzi efektov In menjic.
dne 3. marca 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	92-95
vember ...........	
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar	92-95
—julij..........	
Skupna 4-2o/0 papirna renta, fe-	96-90
bruar—avgust........	
Skupna 4*2% srebrna renta, april	96-90
.—oktober....... • •	
	115-50
Avstrijska kronska renta 4<>/0 . .	92-95
Avstrijska investic. renta 3 tyj% .	82-65
Ogrska zlata renta 4°/0 ....	111-50
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-80
Ogrska investicijska renta ,'i°/0	81-05
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-36
Kreditne delnice . . ...	675-20
London vista........	239*95
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117*271/2
	23-48
20 frankov.........	19*—
Italijanski bankovci......	94-50
	2-531/a
Višina n. moriem 306'2 rn, sred. zračni tlak 736-0 mm
C Cas op»-2 ; zovanja	Stanje barometra v mm	Tempe-, 'T Vetrov: 'Celzija i	| « 1 .5 2 E •Nebo 1 « = S a. > ,-v-.........-1
3 9. zvež.	737 0	59 1 brezvetr.	jasno i
J 7. zjutr. 1 392 2. pop. j 38 0		0-0 j si. jug. 8 1 j sr. jug.	del. obl. 1 0 0 " i
Portrete
to fotografiji z otinato barvo slikano, na platno in tako tudi krajevne slike, po naravi ali po fotoarafiji. Velikost in cena
doprsnih slik: 30 X 40 22 K; 40 : bj 26 K; 50 60 52 K. Priporočam se tudi za slikanje cerkva in sprejmem enega UČENCA, ki je dobro šolo dovrS I. - Ivan Graber ln sin, slikar v Stebmi pri Bekstajnu poŠta UaloSte pri Beljaku, KoroSko.	6S5 3
Za šiviljo
bi sc šla rada učit v kako mesto ali blizu mesta, nekaj že znam. Naslov pri upravi tega lista.	687
Pomožni uradnik
z lepo in hitro pisavo ter STROJEPISEC, ki je služboval že delj časa v zavarovalni, notarski in trgovski pisarni, želi premeniti sedanjo službo. — Blagohotni dopisi pod „Vesten" na upravništvo „Slovenca".
686
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
vso potrebno prodajalniško opravo na zelo ugodnem prostoru tik župno cerkve se da cvcnt. za več let v najem pod zelo ugodnimi pogoji, — Natančneje pove Ivan Konfcina, Gorenja Vas pri Zatitini._691 .3-1
Pozor i {Mini prsna zastonj!
Ker sem prevzet za samo S K elegantno posebno ploščato amer. -t kar zlato dulilc žepno uro Ista ima prav dohro anker kolcsic odlikovana
samoprodajo ponudim ntno posebno ploščato dublc žepno uro Ista
znamka ..SPKilOSA" iu je na elektr. potih prevlečena pristnim zlatom. Jamstvo za prccizijski tek 4leta. i komade K, •t komada K ST2S. Pri naročilu 8 komadov sc prii /i popolnoma zastonj 1 illa mantnl prstan v rlsfnem 14 karat, zlatu kot darilo. Velikost po želji Raz-
___pošilja sc po povzetju, ali fc sc pošlje
denar naprej. Central,zastopstvo amer. ur
A. GELB, KRAKOV štev. 10, Avstrija.
67;	Za nepovoljno blagu dc nazaj.
za živino in blago sc bode vršil
v torek, dne 7.
690
gumijeve pete/
677 1
Jupes Culottes (hlačno krilo)
675
Čisto mirno, brez vsacega vika in krika prišle so danes direktno iz Pariza v naše mesto glasovite „Jnpes Culottes", zaradi katerih jc bilo v svetovnih metropolah mnogo boja. Od danes dalje je videti v izložbi mojega angleškega skladišča več takih eksemplarov, ki mikajo z vso silo radovednega gledalca.
Poleg tega so dospele zadnje novosti velike množine poletnega oblačila: raglani, redingota, angleških in francoskih kostumov za dame ter največja izbira najelegantnejših in najfinejših oblek za gospode in otroke.
Priznano nizke cene!	Ilustrirani cenik brezplačno!
Za ranogobrojni obisk sc priporoča
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
(popre) Henrik Korn)
Gokrivalec slreli in klepar. voellalBE strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljano, Sledova ulico 3 in IR
Podružnica : Stari trt; 9-
Priporoča sc prečastiti duliovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim in tuzcinskim škriljem z
astel-CBrnentolm lilji wm*m
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cc-inentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno ln ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
658
UMZMZMZM:
se išče za orožniSko postajo v kočevskem okraju, stara mora biti nad 40 let, plača ts K na mesec, stanovanje in hrana. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca .	3
se takoj odda v x » ^ ^ i/^vv^ Stepanji vasi 50 V IlclJfcJlIJ.
[a
i ®
m

Ugodna prilika!
673
m
111
J^er imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz oenenega
cementa, oddajam (z. zarezo in brez zareze)	L.
cementni strešnik po znižani ceni.
Cementno strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke, ter dajem za njo vsako poljubno garancijo.
Ivan Jelacin, Ljubljana.
Oblastveno antorizirani in zaurlseženi
Geometer Lisec
Mubllaaa. Sortna ulica lt 3
prevzemu vse
:: zemliemersKe zadevo::
pri najhitrejši Izdelavi In pri 682 3 najnižji ceni.
02348656

Ljubljana,
Solidno blažjo.
ovina Hnton Schuster
Stritarjeva ulica št, 7, Ljubljana.
flfoke cenet.	Vzorci poštnine prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Književnost.
LJUBLJANSKE SLIKE.
Podoba ljubljanskega sveta pod drob-n ogledom. Spisal Jakob A lesove c« (Opozarjamo na današnjo prilogo.)
»L j u d s k a knjižnic a«, katero izdaja »Katoliška B u k v a r -n a« v Ljubljani, je, kakor znano, začela izdajati spise najboljšega slovenskega humorista Jakoba. Alešovca, s čimer si je pridobila gotovo veliko zaslugo za oživljen je naših klasikov. Dozdaj jo objavila v III. delih Alešovčev največji šaljivi roman »Kako sem se likal«, izdaj pa so zagledale beli dan njegove »Ljubljanske slike«.
Smelo lahko trdimo, da ni izlepa Se nobena publikacija »Ljudske knjižnice« vzbudila toliko pozornosti kakor ta, ker so Jakoba Alešovca »Ljubljanske slike« za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak," da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno se ne boš pri nobeni knjigi nasmejal kakor pri njegovih, zakaj Alešovče-va šaljivost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lako umljiva in pride res iz srca ter do srca seže, zato si je kaj bolj pripravnega tako za iobraženega človeka kakor za ljudstvo težko misliti. »Ljubljanske slike« se pa ne odliku-
Priziaaere&Ino sredstvo Za zilraie io bcln« otroke katortodi za bolne m želodca.
Knjižica; Otoška hranile? zastonj pri NESTLE Dunaj I.BibersfrasseH.
Proti katarom
eopilnih organ v, pri nahodu, hri-
pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 II.
naravna
alkalična kislina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana s gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacib slučajih posebno dobro obnese.
______________________________
izvirek: Giesslmbl Sauerbrunn,
želez. paiUia, zdravilne Uapatišče pri Karlovih vnrlli Prospekti s as t on j in franko.
V Ljubljani ss dobiva v vssh lekarnah, veijih Spscarijshih prodajalnicab in trgovinah z jeatviaami n vinom.
Zslnija pri Mihael Kastneriu, Peter Lassniku in Anclrfr Sarahonu. Ljubljana.	11462—49
Najvažnejše |c, da »e Kupi perje In puh popolnoma cisto ln hrez VHC(|o rtuh:;. Tako perle -965 in puh nc dobi pri £»uni tvrflki
ANTON ŠHRC
IgubSiarca, Sskžntvir^^srj ulšea 5
na vogalu Mnallovr nllcc fnaicmli ghvi>c pošle; po slccjeclt« ccnah :
Perje	•/«	kg po K J-Si
II	H	,1 II II ^
II	II	II II II
ii	ii	ii ii it 4 "JO
i>	ii	II ii M 8'Cu
Puh siv V, kg po K S-S5
ii .u. n ii n ii	6*25
i. bel .i i, n i.	«75
ii n ii n ii n .......... -	10-
PoSilJa se poštnine proMo s povzclfem.
Izjave.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik na katerikoli način narejenih dolgov moje žene Ane Jagodic, rojene Harisch.
V Ljubljani, dne 2. marca 1911.
J. Jagodlč,
C09	trg. pnt.nik; Privoa 5
jejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih bo ljudstvo z največjim pridom bralo. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa. v katerem je živel. Vpletel je v popis toliko poučnega v fini šaljivi obliki, da imajo te slike svojo trajno vrednost. Tako na primer ne more nobeden za s t ml i ti ljudem pijanstva, kakor je to storil Alešovec v svojih slikah.
Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da so bodo »Ljubljanske slike« Alešovčeve v novi obliki, ki jim jo je dala »Katoliška Bukvama« s svojo izdajo, udomačile ne samo v Ljubljani, ampak po celi Sloveniji, da vzbude nekaj dobre volje v naših resnih časih in da so našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živo in domače pisati. Obenem pa bi bilo priporočati, da se naši ljudje bolj zanimajo za »Ljudsko knjižnico« sploh, ki izdaja take dobre spise,> ki imajo vsi veliko vrednost in pomen in ki se bo še dolgo, dolgo bral med našim narodom. Cena »Ljubljanskim slikam« znaša 1 K 80 vin. za broširan in 2 K 00 vin. za vezan izvod.
010SD0.
" Za praznik sv. Jožefa priporoča-rao cerkvenim pevskim zborom: Pogačnik Ivan, Missa in bon. S. Josephi,
za četveroglasni mešani zbor in orgle. Partitura 1 K 60 vin, glasovi po iO v. Ta maša je bila, ko je izšla, od priznanega kritika prav laskavo ocenjena. in priporočeha vsem našim cerkvenim zborom. Ker je zložena v čast sv. Jožofu in bomo praznik tega svetnika kmalu obhajali, priporočamo še posebej to lepo, prav lahko in vseskozi dostojno skladbo. — Dr. Anton Chlondovski, Sancte Josepli Invocatio za soli, mešan zbor in orgle. Partitura 60 vin., glasovi po 10 vin. Zelo lep vložek po recitiranem1 ofertoriju, ne samo za praznik sv. Jožefa, ampak tudi za praznik drugih svetnikov in svetnic, če se namesto sancte Josepli podloži ime svetnika ali svetnice, katerega god se obhaja. — V tem slučaju naj se pri svetnicah popravi stavek »proteetor noster« na »protectrix nostra«. — Obe skladbi je dobiti v Katoliški Bukvami v Ljubljani.	.*
Cerkvenim in pevskim zborom priporočamo za postni in velikonočni čas sledeče skladbe:
Foerster Anton: Lamentacije in očitanja, za mešani zbor; part. 70 v.
Saitner P. Hugolin: Osem postnih pesmi, za mešani zbor, orgle in soli. Part. 1 K 50 v, glas po 38 v.
Kimovec Franc: Rihar renatus, za mešani zbor iti orgle. V tej zbirki se med drugimi nahaja tucli več postnih in velikonočnih napevov, dalje križev
pot (star harmoniziran napev), pri nas najbolj v rabi. Part. 3 K, glasovi po ■10 vin.
Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi, za mešani zbor. Part. 1 K 30 v.
Ocvirk Ivan: šestero vclikonoč-nih pesmi, za mešani zbor. Part 1 K, Glas po 15 v.
Foerster Anton: 12 pange lingua, za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v.
Sicherl Josip: Velikonočne pesmi, (Riharjevi in drugi napevi), za mešani deloma moški zbor. Part. 1 K.
Kimovec - Premrl: Introitus et Communiones, za največje in večje praznike celega leta, po vatikanski novi izdaji harmoniziran koral. Part. 2 K, glasovi po 1 K.
Sattner P. Hugolin: To Deum, za mešani zbor iu orgle (novo). Part. 1 K 60 v, glasovi po 10 v.
Foerster Anton: Te Deum, za me. sani zbor ali za en glas z orglami (po motivih Haydnovc zahvalnice). Part 50 v.
Dalje priporočamo več(jo izbiro skladb, kakor: ofertorijev, Te Deum, regina coeli, gradualij, asperges me, vidi aquam itd., eno- ali večglasno za orgle ali orkester, raznih najboljših skladateljev, kakor so: Goller, Witt, Griesbacher, Filke, Gruber, Koenen, Haller, Mittorer, Steblo, Menerer, Bro-sig, Schopf itd.
Priznano nalcecga, resniCno d^maea, že 25 M uSisžojsEa eksporfna turdka.
LlBbVaiia, Prešernima ulica i
samo nasproti Frančiškanske cerkve
le delničar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi iti Bielu
on Serei Jaftke po origisiaSa® iouarnlSkfb cenah
garantirano zanesljive, v vseli legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
z matematično preciznim — v zlatu, tnla, srebru, nikeljnu iti jeklu
637 t
Nedosežno velika izbira. -- Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
p Ljubljana
Kongresni trg 7
Ja
jHaiveija zaloga ženskih ročnih delj
--— in pripadajoče potrebščine.
Vezenje na roko. - Tamburiranje. Montiranje. - Plasiranje, - Predtiskarija,
Bonflla zaloga telovadske obleke.	NaroČila se izvršujejo lofno in veslno.

mmv.is.M
Modni Kamgarn m Mi unijo um zo molke oiitte
najdete v največji izbiri pri
NIIKLAUC
LiUBLJHHH, Stritarjeva (Spitalska) ulica št. 5.
V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. — 591 — Pošiljajo se tudi vzorci na ogled.
cs*
H
ucol/i h!č!i lahko lzo&tsnei° »e-VoflRI 11133 like neprijetnosti pral-
nega dneva, ako se namoči perilo že na
predvečer s pralnim praškom ki popolnoma
izloči vso nesnago.
Pralni prašek ja
predmet zaupanja,
kajti lahko je pona>
rejen in težko je
____ponaredbo dognati.
Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za
pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeti
zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni
praški (prah iz mila) sicer tudi dobro
čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo.
Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je
vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt »Ženska hvala".
Pogoreia tovarua mi je poverila rešeno blago, mnogo tisofi kosov krasnih, težkih
v najnovejših, krasnih vzorcih, ki imajo n«' znatne, komaj vidne, madeže od vode. Te odeje so primerne za vsako boljše gospodinjstvo, a odevanje oseb in postelj, so zelo tople, mehto in trpežne, l!)0cm dolgo iu 135 cm široke. Pošiljam po povzetju, 3 kosi kiasnih, težkih Jla-nelnih odej za 0 K v vseh modni ti barvah io vzorcih. 5 gospodinjsko odeje za 10 K. Vsak ki bode naročil, bode zadovoljen.
Oton Bekera, Nachod (Češko),
c. kr. ifuanPni nadpaznik v pokoju. 656
Preklic.
68:
Jaz podpisani Ivan Košiček, posestnik v Žu-žemberku 2V>, obžalujem, d:i sem dne 6. februarji liMJ z besedami ..proklete barabe" žalil odbot bralnega društva v Žužemberku ter so le temu zahvaljujem, da jo odstopil od kazenske ovadbe
Ivan Košiček
m Kanado
zložna,
-__ r— , cena
in vanm
vožnja Cunard Line =
H MI 62	Bližnji odhod:
iz Trsta, domaČega pristanišča: Pannonia 15 marca, Cnrpathin 23. marca Ultonia 11. nprila 19tt iz Llverpoola: Lusitanija, največji in najlepši par-nik, H./3., 8./H., 29.4., 20./5., 10./6., 8.17., 1911. Mau-retania, 2S./3., 22./4., 13./5., 3./6., 21./6., 22./7.1011
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. ccrkvc Srca Jezusovega
Cena vožnji Trst-Ncw-Jork IH.razr. K 180 -
za odraslo osebo vštevši davek in K 100 -za otroka pod deset let vStevSi davek.
Kmetovalci, živinorejci!
Kužna bolezen na gobcu in park-Ijih je povzročila v mnogih krajih države veterinarne odredbe, ki so promet i živino občutljivo omejile in se je vsled teh odredb prepovedalo tudi mnogo sejmov.
Te okoliščine so lastnikom živino otežkočile prodajo in jo ponekod celo onemogočilo.
Posebno težko je dobiti stojno živino (živino za pitanje in kravo molznice)-tako, da sc je bali, da mnogi posestniki, ki rabijo tako živino, je ne bodo niogli dobiti pravočasno zadostno število.
Zato je potrebno, da so vsem prizadetim krogom razglasi in naznani, kdo jn koliko ima take stojno živine na prodaj, in kdo in koliko jo namerava kupiti.
Centrala za prodajo živine, ki je I poklicana čuvati koristi kmetijstva, je prevzela nalogo potom razglaševanja ponudb in povpraševanj nakup stojno živine kolikor mogoče pospeševati.
Zaradi tega se vabijo vsi kmetovalci in živinorejci, ki nameravajo tako živino bodisi kupiti, bodisi prodati, Ida naznanijo v pismu ali dopisnici [ Centrali za vnovčevanje živine, Dunaj I (Zentrale fiir Viehverwertung, Wien VIII., Lammgasse i) sledeče:
1.	Ime in natančni naslov.
2.	Če želijo živino kupiti ali prodati.
3.	Število živine, ki je na prodaj, oz. ki jo nameravajo kupiti.
-i. Starost in pasmo živine.
Prijave lahko pošljejo posamezni posestniki vsak zase, ali pa jih vpošlje-I jo kmetijska društva, živinorejske za-I druge ali zadružne zveze za vse svoje I člane skupno.
Take prijave se bodo zbirale, se-I stavljale in kolikor mogoče hitro raz-■ glaševale. V prvi vrsti se bodo vršile le objave v posebnih lastnih zaznamkih, ki se bodo razposlali vsem kme-j tijskem deželnim, okrajnim in krajev-! nim društvom in zadrugam, kakor tu-j di vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, kjer bodo razpoložene vsem interesentom na vpogled.
Pri okrajnih glavarstvih bodo dobili te zaznamke zlasti veterinami organi. Po možnosti pa se bodo razglaše-I vali ti zaznamki tudi v kmetijskih I strokovnih listih in pa v drugih časo-
pisih, ki so med kmečkim ljudstvom bolj razširjeni.
Kmetovalci so naprošeni, da vpo-šljejo prav mnogo prijav!
Ako se oglasi v kakem kraju primerno število kmetovalcev, ki imajo živino na prodaj, bi se lahko, oziraje se na veterinarne odnošaje, poskrbelo za to, da se prižene skupaj v svrho prodaje naenkrat vsa živina iz dotič-nega okoliša.
Odpošiljatcv živine je seveda odvisna od krajevnih veterinarnih odno-šajev in je podvržena določbam deželnih oblasti.
Za pojasnila in posredovanje v teh zadevah naj se obračajo kupci in prodajalci naravnost na »Ceniralo za vnovčevanje živine na Dunaju, (Zentrale fiir Viehvcrwerlung, Wi«jn VIII, Lammgasse 4).
Centrala za vnovčevanje živine.
Hiša na Bledu
z vrtom, z 10 sobami in 3 kuhinjami, 2 kletiraa in 2 shrambama se proda ali se da v najem. V pritličju so 3 sobe, kuhinja, shramba in 2 kleti; v 1. nadstr. 3 sobe, kuhinja in shramba, štiri sobe so pa lahko posamezno oddajo. Na zahtevan je se pošlje CPnllnl načrt ANTON SLIV-NIK, Rečica št. 54. p. Bled.
5-18 5

Tehničn učni zavod ==
jastrti.obr.ln e'cktrotchn.. kuri»v > In zrafbo. ielezohei. Vstopi jan., uprli ull, okt. Rnvnut.i 5i6 profesor Graf in 'nicn'r L hmur.	o
»i«'«! 6'» <"3t j 12 k f 8>i
Podružnica na Dunaju: III. Km Keumarkt štev. 21
Patentni
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10 - 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329 26
Bruselj In Buenos ilires i9lO: 3 velik; nagrade.
.sJL M
: Pristno brnio blago:
za pomladiiuko in poletno sezono 1911.
= Kupon ==
3-10 metr. dolg, za kompletno moSko ob.eko
suknjo, h aCc, telovnik radostno, stine le
Kuoon za Črno s.i onslio oble tudi blaoo za povrSnllte, turisiovs«e obl. knm .aru itd., poSilju po tovarniški ten in soodiia, i obroznnn i
kuooil kupjn kupon kupon kupon kupon kupon o u tO-
7 kron lo kion 12 kron 15 kron
17	kron
18	kron 20 kron
, kaaor kc, svileni kol rve na «j7 140)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imiiof v Brnu
Vzore! fuston, In franko. Vsled direkineRi' nnroCiia lilacj;i pr Ivrd i Siegel-Iinlint iz tovarne Imajo z..scbn ki m o;/o pied-<osti. Vsled v*IIKeqa Dlagu.ii in prometu vedno največja Izolro povsem švi2eqa biana btalne, : ijnuje Cfne. Tudi najmanjša naroČila sc izvrže tmjakrhneje. nnttitič it po vzorci.
Masrnv r	p -znmmrr
d W tih;-JI
vo !iiši napriMai v Planini uri RahaHu!
Radi smrti mojoga soproga prodam vse svoje posestvo ki	L jj .2, hi precej zem-
Obstoji iz O^eif IMS lji^ea (vrti in
travniki); veni hiši se nahaja dobro vpeljana
gosliiM folimln trafiko
druga hiša takoj zraven pa je jako pri-pripravna za vsako obrt, bodisi zaprodajalno ali rokodelstvo. Vso to leži ob državni cesti in pri lari. Nadaljna pojasnila daje g. E. Cltrasfof, trgovec v psatiinl pri Ra-£te,Ul ali pa g. /iSo zij £md(iršičt gostilničar pri „r4ovem Sve.u" v II. Bistrici.	462 I
Svoj izdelek ostro žgarse «
ne. zidne
strešne
Sore'ni2 tudi zastopike zi razprolaio zareznlh strešnikov.
J.KRAJEC nasi
tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtoplejše priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
'I' MII je opremljena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od na-1 MifcvMmHfl MIH vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
Knjigoo&ziica
je prav dobro urejena ter zmožna tekmovati z velikimi knjigoveznicami. Sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. — Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnosi
Knjigarna
ima
knjig kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. —

oeliko lastno zalogo
Zaloga Šolskih knjig. — Iz lastne zaloge se posebno priporočajo:
Spisi Krištofa Šmida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov. Nadaljni novi zvezki so v tisku. Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Do sedaj je izšlo 60 zvezkov po 30 vin. Na sp.ošno zalile-
vanje se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. Tisoč in ena noč; pravljice iz jutrovih dežel; obsega 51 snopičev po 40 vin.
Pas sv. Jožefa, lično vezan K 1'40. — Šmarnice, premišljevanje o Srcu Marije, napisal f P.Ladislav Hrovat, vezana knjižica K 1-80. — Mati Božja Bistriška, kratek popis bistriške božje poti, spisal + P. Lad. Hrovat, cena samo 20 vin.
Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust.
z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki, izpopolni
J. Krajec nasL v Novem mestu
do celega tako, da je zmožno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.
Prodajalna
6?« S
Najcenejša vožnja v Ameriko.
HJ «
k w
Si
«J

E. Kristan
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
B H M
3143 52-1
tO
Z w to
M
s* ta
Najcenejša vožnja v Ameriko.
7 BirHr-"nr -r M—M
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Hezervni in varnostni zak.'.ad:
16 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12 sai
E
OBRTNA BANKA
Bančni prostori: ^	Menjalnica:
Via limm 29
Via S.HlcoIo 30
SBiacuiisiaiii
Telefon št. 2157
izvršuje vse bančne posle ©brestu e vloge na vložne knjižice po 4°|0 na tekočem računu po dogovoru.
Kopajo in prodaja vrednostna papirje, devize in valute. Daje pred ujme na vrednostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbne in carin-sks kredite. Daje prome;e za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti burznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskib ln inozemskih trgib.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrib ln napredujočih industri>kih psdjetjlh. Brzojavni naslova Živnostenska Trst.
Podjetje betonskih stavb!	2420
BRATJE SERAVrtLU 4 pONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih ploSC, raznovrstnih plošC za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
V=,
Vsa dela so solidno in strokovnjaSko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent Jhrul"
IVBEM >w^K^^iaisKiKiJaataamiiu,.'
3
mizarski mojster v Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
■ 1—gM»BBW
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JVCodroce, žimnice na peresih, podobe, ogiedala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
48
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence
iTOJ
:J
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
U stanovi j en a Najnjžjg m	ški VOŽički itd.	,,,.,„„ Ustanovljena
3304
1847.
1847.
najstarejša
mm lonca n
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in preCastiti duhovSCIni v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvrSene v poljubnih modernih barvuh in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupniSčem samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Tovarna za stroje Hndrttz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
52
2657	gradi kot specialitete
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce .n trans-mis'je najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železno. jeklene in kovinske predmete po lastnih ali vposlanih modelih.
(fcST Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
Prve liliji podjetje za neti steHlarstvo in slinje na stefilu
[ia
_ ---——
Drniajsftgg cesta št. o poteg „Figouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steblo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

ss
dunajska cesta 17, Ljub^ana.
iz prvih tovarn Avstrije: Siirkcpp, &tyriet (Pucii), Waffenr&cL
izborna konstrukcija in eiegamna i/vršitev iz lovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. teezengo poučujemo brezplačno

1
Ceniki zastonj in franko
===== C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice" =========
LjuELjflNH 1LF0HZ ESEZM1M * «■13
07?
WE
Na), čja, najntar. In edina domača tvrdka ln izposojevalnica klavirjev In harmonijev.
Velikanska zalogu vsega glasb, orodja, kakor: violin, eiler, kitar, tamburlc. harmonik, klarinet itd., naibolj. strun (tudi Wiidield) ter mu-vi,talij. Prodajii na Čudovito majhne ooroke tudi brez zadatia, tako da je vsakomur uana pr.lika, izogniti se vsiljivemu »pofclnu* ter si na najugodn. ai in odplačevala nabav li instrument prve vrste Dvorna firma lavirjev Czapka, HOlzi S Heitzmann, Stelz-liammer in Kosi r ter Horiigel in Mauborg (amer,-liarm.) so svoje zastopstvo za ura jsku meni poverile in imam lc jaz izključno edini te znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri. 10letno pismeno jamstvo Popra« Ha lu uglaievanja klavli Jev ln vseh glasbil po najnižjih cenah. Sturl klavirji >c najugodnejše jemljejo v zameno. Na|nlžja izposoje valnina.

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Aniworpeii v NBW-York in čez Antwerpen v Boston.
jc proga
jj

Na naSih parnikih „Lapland\ «Finland», ♦Kroonland«, »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland", .Marquette", .Menominee", .Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljano vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske
kolodvora na levo pred znano •Starem ti5lerju»
ice odslej št. 26, od južnega gostilno pri 188 (52-H