Letnik 1911
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL V. — Izdan in razposlan 2. dne junija 1911.
Vsebina: (Št. 102 in 103.) 102. Ukaz o začetku poslovanja okrajnega sodišča Podkamien na (iališkeni. 103. Ukaz o obratovanju javnih lekamic in lekarnii- zavodov.
108. /
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 26. maja 1911. 1.
o začetku poslovanja okrajnega sodišča Podkamien
na Gališkem.
Z ukazom pravosodnega ministrstva z dne 27. novembra 1903. 1. .(drž. zak. št. 241) ustanovljeno okrajno sodišče Podkamiert naj začne svoje uradno poslovanje s 1. dnem septembra 1911. 1.
Hoohenburger s. r.
103.
Ukaz ministra za notranje stvari z dne 27. maja 1911. I.
o obratovanju javnih lekamic in lekamic zavodov.
Na podstavi tj 7 zakona z dne 18. dehembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5 iz I. 1907.) o uredbi lekarništva se ukazuje takole:
§ 1.
Odgovoren je za to, da so vse lekarije (droge) in preparati, ki jih ima v lekarnici, tako tisti, ki jih izdeluje sam. kakor tudi tisti, ki jih dobiva iz trgovine, snažni in dobri. Za paketovane farmacevtiške specijalitete zadeva ta odgovornost producenta.
§ 2.
V vsaki lekarnici morajo biti:
1.	vsakočasno veljavna farmakopeja in veljavna zdravilska taksa:
2.	lekarničarsko navodilo, gremijalni red;
3.	različni veljajoči ukazi, razpisi ali odločbe, ki se tičejo lekarništva, zbrani in urejeni v zvezku spisov ali fasciklju (zbirka normalij);
4.	znanstvena dela, in sicer učne in ročpe knjige farmacije, kemije, farmakognozije, botanike itd. za nadaljnje poučevanje in izobraževanje farrnacevliškega osebja lekarnice z instruktivnim herbarijem ali delom s podobami zdravilskih rastlin.
S 3.
Uredba lekarnice mora ustrezati priloženemu «predpisu o uredbi lekarnic“.
LekarniČar je dolžen imeti v zalogi primerno množino v vsakočasno veljavni farmakopeji ozna-menjenih zdravil, farmacevtiških preparatov in ob-vezil, prav tako tam predpisane reagencije v popolnoma ustrezajoči kakovosti.
8 4.
Preden se rabijo, je dobljena zdravila po de-I ličnih določilih farmakopeje skrbno preskusiti glede I pristnosti in čistosti.
\
(SiovimlHcb.-)
83
0 tistih farmacevtiških preparatih, ki se proiz-1 vajajo v lekarnici sami, mora lekarničar pisati e la- j boracijsko knjigo, v katero je vpisovati čas izde- j lovanja dotičnega preparata in dobljeno množino (množino produkta).
Lekarski zdravilski preparati se smejo izdelovati samo po predpisu veljajoče farmakopeje.
§ 6.
Odgovorni voditelj lekarnice mora vsa zdravila, preden jih postavi v oficini (lekarnici) in preden se drugače hranijo, in vrhu tega ponovno v teku leta pregledati, pazeč pri lem posebno na taka. ki se lahko razkrojijo in izpridijo, in ki jih je, ako treba, nadomestiti s svežim blagom, ki sc mu ne more ugovarjati.
§ 7.
Imeti isto. za zdravilske namene določeno blago različne kakovosti, izvzemši živalska zdravila, ni dovoljeno, razen ako farmakopeja to izrečno dopušča.
g S.
Ob dispenzovanju in oddajanju (ekspediciji) zdravil občinstvu se morajo lekarničarji in njihove pomožne osebe natančno ravnati po veljajočih oblastvenih ukazih in razpisih.
ë ».
Za podelovanje strupov in sploh močno delujočih, prav tako tudi močno dišečih pomočkov uporabljeno orodje se sme rabiti za druge namene šele potem, ko je bilo dodobra osnaženo.
§ 10.
Aspiranti smejo recepte izvrševati samo pod nadzorstvom predstojnika lekarnice ali adjunkta in z njuno odgovornostjo.
S H.
Recepti, ki leže v lekarnici, se ne smejo niti kazati drugim osebam nego ordinujočim zdravnikom, bolniku in prejemniku njegovega ukaza ali namestniku, še manj pa izročati v izvirniku ali prepisu.
Zlasti je lekarničarju in njegovemu pomožnemu osebju strogo prepovedano, na podlagi receptov o bolezni stranke pripovedovati drugim osebam.
§ 12.
Glede razpečavanja zdravilskih specija-litet, ne lekarskih lekov, cepil, nadalje zdravilnih ser, organoterapevtiških in bakterijskih preparatov veljajo vsakočasni predpisi.
§ 13.
Izvrševati zdravilstvo je lekarničarjem prepovedano. V posebno nujnih primerih (poškodbe, z as trup (jen ja), ako se zdravniška pomoč ne more dobiti pravočasno, pa je lekarničarju dovoljeno oddati pomočke, ki jih smatra za prave.
§ H.
Obratovanje postranskih opravil je lekarničarjem dovoljeno samo z dovoljenjem političnega oblastva 1. stopnje — ne da bi se posegalo v pridobitev posebne pravice, ki je po drugih predpisih morda zato potrebna.
g 15.
Ako že obstoječe lekarnice ne ustrezajo popolnoma določilom tega ukaza, je oziraje se na lokalne razmere vpoštevati to. da se ob novi uredbi ali dodatni dobavi oprave in orodja gleda na spredaj stoječe predpise.
S Iti.
Prestopki tega ukaza se kaznujejo po predpisih IV. oddelka zakona z dne 18. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 5 iz 1. 1907.), ako se ne uporabljajo določila občega kazenskega zakona.
S 17.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi, in s tem časom se razveljavljajo vsi predpisi obstoječih gremijalnih redov in lekarničarskega navodilu, ki se ne ujemajo z njegovimi določili.
VVickenbtirg s. r.
Priloga k § 3.
Predpis
o uredbi lekarnic.
§ 1.
Vsaka javna lekarnica in lekarnica zavoda mora sestojati iz naslednjih prostorov:	#
1.	dispenzovalnega prostora (občine).
2.	laboratorija,
3.	prostora za zalogo za pomočke, ki jih je hraniti suhe (stanica za materijalije in zelišča, podstrešje za zelišča),
4.	lekarniške kleti (kleti za zdravila),
5.	inšpekcijske izbe.
S 2.
Vsi prostori se morajo dati zaklepati, morajo ustrezati zahtevam stavbnega reda, stanovanjski higijeni in požarnopolicijskitn predpisom, morajo imeti svojemu namenu primerno lego in biti tudi tako'urejeni ter namenjeni edino le svoji določbi.
V vseh prostorih mora biti vsak čas in v vsakem oziru največji red. natančnost in snažnost: v vsakem prostoru morajo hiti oprava, orodje, aparati, instrumenti, shranke itd., ki so potrebni za breztožbeni redni opravilni obrat, brez pogreška.
§ 3.
Zaloga zdravil mora biti spravljena tako, kakor zahtevajo to farmakopeja ali posebni zakoniti predpisi.	V
Vse shranke in stoječe posode morajo biti j v vseh prostorih lekamice opremljene s trpežnim, j tudi ob umetni razsvetljavi popolnoma razločnim j napisom vsebine po nomenklaturi farmakopeje.
Za zdravila tabele I in II farmakopeje je 1 porabljati edinole stoječe posode s križnato vrezanim in brušenim zamaškom iz stekla. Napis je narediti pri zdravilih tabele I z belo pisava na črnem dnu, pri zdravilih tabele I! z rdečo pisavo na belem dnu. Za ta zdravila v ukazu ministrstva j za notranje stvari z dne 18. maja 1898. 1. (drž. zak. št. 85) zaukazani predpisi (signiranje s tem. da se maksimalne doze naredé razvidne tudi na križ-natem steklenem zamašku itd.) se morajo natančno izpolnjevati.
Za signiranje stoječih posod za kisline, luge, za jod in brom je dopustna tudi radirana ali vjed-kana pisava.
§ 5-
V vsaki shranki v občini sme biti samo napisu ustrezajoče zdravilo, eventualno v večjih shrankah. v različni obliki n. pr. in foto in v prašku, vendar se mora v tem primeru skrbeti, da se leki v praških namestijo v vstavnih posodah iz stekla, pločevine ! ali iz druge pripravne tvarine. Porabljati papirnate vrečice za te namene je nedopustno.	,,
§ 6.
Takozvane zdravilske specijalitete in kosmetiške ter dietetiške pomočke, ki se imajo v lekamici v zalogi, je treba hraniti ločeno od zdravil v posebnih skrinjah ali omarah.
§ 7-
Vsaka javna lekarnica mora imeti primeren, po-dnevu in ponoči očividen napis na vhodu v dispen-sovalni lokal in tam na lahko dosežnem kraju ponočni zvonec, ki se čuje v inšpekcijski izbi.
I.	Dispensovalni prostor (oficina).
S 8.
Dispensovalni prostor (oficina) je občinstvu dostopni, torej navadno v pritličju ležeči prostor lekamice, v katerega se pride naravnost z ulice, in je določen za dispensacijo in ekspedicijo zdravil.
Biti mora primerno velik, suh, svetel, se dati dobro kuriti in mora imeti nad vhodom nameščeni, razločno vidni napis „lekarnica“.
V dispensovalnem prostoru morajo biti oprava, posode in drugo orodje, potrebščine itd., ki so potrebne za predpisu primerno in strokovno nameslitev zdravil ter za njihovo dispensacijo in ekspedicijo, ter za udobnost čakajočih strank neobhodno potrebno pohištvo, ki se lahko snaži, in sicer:
A.	Oprava.
1.	najmanj ena prostorna, dobro razsvetljena receptovalna miza s pločo, ki se lahko snaži, in z namenu primerno uredbo, t. j. imeti mora vsaj eno omarico za taro in potrebne miznice in prodale. da se devajo vanje različno orodje in potrebščine.
Kjer je mogoče, bodi posebna dispenso valna miza urejena za ročno prodajo ali na recepto-valni mizi s prikladno nameščeno ločilno steno oddelek. ki je določen za ročno prodajo.
2.	Ob stenah oficine v primerni razdalji od mize nameščena stojala za blago (stelaže, repo-zi loriji), kojih gornji oddelek tvori odprte predale za stoječe posode, spodnji naprej moleči del pa ima zaprte predale za premikanje iz lesa brez duha, ki se premikajo v povsem izpolnjenih predelih. Stojala za blago je treba postavili tako. da je med spodnjo vrsto zaprtih predalov in med podom primerna zračna prostornina.
Zaprti premikalni predali ne smejo imeti pododdelkov, da bi se spravljalo vanje več različnih zdravil : zaprti premikalni predali, v katerih so spravljena mastna ali močno dišeča zdravila, naj imajo ploČevinske vstavki' s pokrovom.
Poseben oddelek stojal za blago z napisom Separanda ali Tabula II je določen za zdravila, ki so našteta v Tabuli II farmakopeje ter za tem zdravilom slično vplivajoče, ne lekarske pomočke.
V tem oddelku stojal za blago in koj zraven njega je urediti omaro ali oddelek, ki se dâ zaklepati, z napisom: Tabula I ali Venena, za strupe, naštete v Tabuli I farmakopeje, ter za njim slično vplivajoča, ne lekarska zdravila.
Ključ k omari za strupe je treba zanesljivo hraniti.
B.	Stoječe posode in drugačne shranke.
1.	Steklenice (stoječe posode iz stekla) različne velikosti z vdrganim zamaškom za tekoča zdravila (Aquae, Spiritus, Liquores, Solutiones, Tincturae, Olea itd.) in prav tako urejena stekla za praške, za suhe kristalovane ali kristalaste in brezlike preparate v obliki praška (soli, alkaloide itd.).
2.	Barvane (rumeno, rjavo) steklenice in stekla za praške z vdrganim zamaškom za taka zdravila, ki jih je treba varovati vpliva luči.
3.	Stoječe posode (pušice) iz porcelana z dobro prikladnim pokrovom, s steklenim vstavkom in brez njega za mazila, robe in pulpe, za ekstrakte in slične preparate.
4.	Lesene pušice z dobro zapirajočimi pokrovi za suha zdravila, kakor manjše sadove in semena, zlasti pa za rastlinske praške sploh; za praške higroskopske narave se priporočajo eventualno pločevinske pušice.
C.	Orodje in potrebščine.
1.	Za receptovalno mizo najmanj ena tehtnica za taro z nosilnostjo do 1000 g največ in tri ročne tehtnice z roženimi skodelami s 4. (> in 8 cm premera skodele.
K njim primerno število predpisanih preč i z ij-skih uteži, in sicer
uteži po 1. 2. 5. 10. 20 in 50 oj/,
1. 2. f>. 10. 50 in 100 ? in po 20. 200. 500 in 1000 //. «
(Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 2. februarja 1893. 1. [drž. zak. št. I8]l.
Tehtnice in uteži morajo biti preskušene in kolkovane in se morajo po ukazu trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1881. 1. (drž. zak. št. 30) dodatno preskusiti, preden potečeta dve leti.
2.	Najmanj en emulzijski možnar iz porcelana. več drgalnih skodel različne velikosti z iztočnim kljunom ali brez njega iz stekla ali por celana ter en možnar za kroglice.
Po ena majhna, posebno zaznamovana drgalna skodela iz stekla ali porcelana za pode-lovanje strupov, jodoforma in moška.
3.	Žlice različne velikosti iz gladke kolikor moči odporne tvarine (kost, rog, trda guma, novo srebro), med njimi po ena majhna, posebno zaznamovana rožena žlica za strupe, jodoform itd.
4.	Lopatice iz železa, novega srebra ali iz kake druge pripravne tvarine različne velikosti.
5.	Najmanj en stroj za kroglice iz trdega lesa z dvojnim vstavkom žleba in z dvojno žlebasto pločo, najbolje iz ponikljanega železa z lesenim izgotovalom vred.
6.	Aparat za zapiranje oblatov.
7.	Več manjših in večjih p atije n iz primerne tvarine.
8.	Prikladne pripr ave in aparati za stiskanje in izlivanje bougijev, globulov in supozitorijev'.
9.	Zaloga snažnih (ne poslikanih) k v art ali njim v obliki in velikosti ustrezajočih listov iz pergamentnega kartona ali celuloida, eventualno ladjice za praške iz roga, trde gume ali slične tvarine.
10.	Štampilja in pečat s firmo lekarnice, metrsko merilo, nož, gladilo in potrebno pisalno orodje.
11.	Zadostna zaloga kozarcev, steklenic, lončkov in drugih posod, škatelj, papirnatih kapic iz gladkega in voščenega papirja itd. z gradivom, ki je sicer potrebno za ekspedicijo zdravil, kakor tekturni papir, motvoz, signature.
V oficini ah vsaj v neposrednje sosednjem prostoru je namestiti splaknjevalno pripravo, ako je mogoče s tekočo vodo.
II.	Laboratorij.
§ ö.
Laboratorij, navadno neposrednje zraven oficine, bodi primerno velik in opremljen.
Uiti mora suh, dobro razsvetljen in se dali zračiti, z vode nepropuščajočim podom in, ako mogoče, s tekočo vodo.
Kazen delovne mize mora imeti priprosta stojala, omare, predale itd., ki so določena za shranjevanje različnega, za dela v laboratoriju potrebnega orodja in potrebščin (Pharmacupuea Austr. Ed. VIII., Ut. jB). Pred vsem mora biti v njem: ognjišče, vsaj majhen aparat za parno kuhanje in destilo-vanje s pripadajočimi opremnirni rečmi, sušilna omara, večja stiskalnica s pločami in stiskalno skodelo iz železa ah medi in majhna železna
399
stiskalnica za tinkture s kositrno stiskalno skodelo, večji in manjši perkolator, kotel in ponve iz bakra in železa ali medi različne velikosti, prav tako glinaste posode, potrebne kurilne potrebščine, obročaste podlage iz slabih prevodnikov toplote, lijaki, lopatice, žlice iz železa in lesa, mešalni beti iz lesa; izmed njih se morajo tisti, ki so določeni za zdravila za notranjo rabo, skrbno razlikovati in ločili od tistih, s katerimi se pripravljajo obliži, mazila i. e. r. za zunanjo rabo; nadalje stekleni beti. večji in manjši možnar iz železa ali medi, infundovalne pušice ^n menzure iz porcelana različne velikosti, sposobne priprave za koloriranje tekočin, deska za malaksiranje obližev, rezilna deska za rastline, sekljač, predpisana sita ter sterilizovalni aparat.
V	laboratoriju ah v kakem drugem pripravnem prostoru je na prikladnem mestu namestiti omaro za Apparatus reayentium, ki ga predpisuje farmakopeja, s tam pod lit. A imenovanimi reagencijami, ki jih je imeti vedno brez pogreška, in za potrebščine, naštete pod ht. B.
Ako dopuščajo okolnosti, je v zvezi z laboratorijem urediti posebno slanico za tolčenje za izdelovanje praškov.
III.	Staniča za materijalije.
§ 10.
Staniča za materijalije je določena za shranjevanje zalog priprosto pripravljenih drog (lekov), (species, praški), nadalje kemijskih in far-macevtiškili preparatov'.
Za to je treba izbrati v bližini oficine ležeč, svetel, suh, dobro zračljiv, primerno prostoren in urejen lokal. Opremiti ga je z odprtimi in zaprtimi stojah, ki naj služijo za to, da se devajo vanja predpisu primerno signirane shrànke.
V	stanici za materijalije mora biti nadalje miza, za tehtanje medikamentov potrebno orodje (tehtnice, uteži, žlice, lopatice itd.).
Gledé zdravil, navedenih v tabeli I in II je ravnati enako oprezno kakor v dispensovainem prostoru.
Pri manjših lekarnicah lahko stanica za rnate-rijahje nadomešča podstrešje za zehšča.
Seveda se ne sme rabiti za druge, n. pr. za gospodinjske namene.
IV.	Podstrešje za zelišča.
S n.
Podstrešje za zelišča ah nadomeščajoča ga stanica za zelišča ah materijalije (g 10), dolo-

čena za shranjevanje zalog suhih zeljišč in drugega rastlinja, mora biti primerno prostorno, svetlo, zračno, zavarovano zoper slabe vremenske vplive in pred izparivanjem odvodnih cevi stranišč.
Zaloge je treba slično kakor v oficini in v drugih prostorih lekarnice spravljati, farmakopeji ustrezno signirane in urejene, v zabojih, sodih, po-rivalnih predalih, oziroma v steklih, pločevinskih posodah itd.
Podstrešje za zelišča mora biti ločeno od gospodinjskega podstrešja, tudi se ne sme rabiti za shrambo gospodarskih reči ali za sušenje perila.
Vedno mora biti zaklenjeno in snažno.
V.	Klet za zdravila.
§ 12.
Klet za zdravila, določena za shranjevanje zalog zdravil, ki jih je imeti hladna (kakor voda, spirituoznih tekočin, vrst hlipa, tekočih kislin, sirupov, medicinalnih vin. vrst medu, mazil itd. ter rudninskih vod), mora biti ločena od gospodarske kleti, ne preveč oddaljena od laboratorija, ako mogoče iz njega naravnost dosežna, se mora dati dobro zračiti, mora biti suha (s eementovanim ali asfalto-vanim ali z opekami tlakovanim podom) in se mora dati zaklepati z železnimi durimi.
Kjer zaradi podtalne vode ali iz drugih krajevnih razlogov prikladna klet ni na razpolaganje, se lahko nadomesti z obokanim prostorom ali s hladno stensko omaro v pritličju.
Klet mora biti primemo prostorna, mora imeti mizo in potrebna stojala, da se zaloge zdravil spravijo v prikladnih in po predpisu kakor v oficini in v stanici za materijalije signiranih shrankah. Sepu-randa je shranjevati v omarah, Stojala in omare je treba imeti vedno snažna.
Posebno je tukaj paziti na to, da se signature ohranijo vedno razločno čitne. Poškodovane, zamazane ali nerazločne signature je treba takoj obnoviti.
Gledé shranjevanja fosforja veljajo predpisi farmakopeje.
VI.	Inšpekcijska izba.
§ 13.
Inšpekcijska izba bodi, kolikor mogoče, tik oficine; ona mora v vsakem oziru ustrezati zahtevam stanovanjske higijene, ako mogoče, imeti svoj izhod in naj ne služi za skupno stanovanjsko izbo farma-cevtiškega pomožnega osebja.
Tudi stanovanjski prostori farmacevtiškega pomožnega osebja v poslopju lekarnice morajo ustrezati higijenskim zahtevam.