Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORE AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME III. _ LETO III. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, 0. TOREK, (TUESDAY) NOV. 2nd, 1920. ŠT. 259 (NO.) Single Copy 3C Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Meviki so predrli wraholo- WRANGLOVO CETE SO SE UMAKNILE ZA 75 MILJ. so SEBASTOPOL, Krima, 1. novembra. — Boljševiki 0 zlomili center armade generala Wrangla, in tudi kri- 1 njegove armade so očividno strti. Mesto Melitopol in druge postojanke so bile Wran-j-0Ve cete tudi prisiljene zapustiti in boljševiška arma-aa se že bliža Perekopu. ^ Rdeče čete poplavljajo okraj Taurida, dasiravno se i angel nadvse prizadeva postaviti se v bran. Sedaj pnpravlja, da se umakne na Krim preko jezera Sivas. poročila iz Moskve javljajo, da so rdeče armade Usedle že Perekop. v. ^sedba mesta Melitopol od strani boljsevikov zna- > da so napredovali 75 mil od Alexandrovska ob reki UnJeper. vl> CARIGRAD,, 31. okt. — Semkaj došla poročila pra-j..J0' so se v bližini mesta Odesa pojavili resni kmeč-upori. Glasom poročil so bili nemiri spremljani s po-Prot/0 * novembra. — Glasom brzojavke, ki jo k/316"' - armenski časnikarski urad v Londonu, so turni- l^aci-'ona^sti zasedli mesto Hadžin in masakrirali vse e^valrstvo, ki šteje približni 11.000. 11 Armenci so vzdrževali napade Turkov že izza Seca marca. m.l Washington, i. novembra. — Na vlado Združe- one rZaV 86 Obrnilo-« vprašanjem, kakfe?-tifcališče bi gj-e navzela v slučaju, da se upostavi blokado južne Ru- Pod r0-"'6 ^avni department podal to objavo, ni hotel J5je lr*iena vlade, katera je stavila tozadevno vpraša- for državni department prosil za nadaljne in- o predlagani blokadi, medtem pa se ne mara 2av i SG n*kake izjave z ozirom na stališče, ki ga bo je a ameriška vlada. Edino, kar je znano v tem oziru, Je kalija nasprotna taki blokadi. ameiSr York' novembra. — Col C.edric Fauntleroy, zrakoplove^ ki je poveljeval poljskim zračnim Ševik: SeJe danes izjavil, da je prepričan, da bodo bolj-tedav Spomlad pričeli z novo ofenzivo, navzlic (Sai vlllm m^rovnim pogajanjem in sklenitvijo premirja. ličnoCUC^ega ^ to ne m*r' ^ ^ Provizo" spre° ^^njen pred kratkim, je bil tak, da bi ga ne p .^oben narod, ako bi v to ne bil prisiljen Op. ur.) Se Vr 1 lse* Je P^ed kratkim v Ameriko, in pričakuje, da se ^ v6 na Poljsko sredi januarja. Prišel je semkaj, da teretn 0 Kosciuszkovega zrakoplovnega oddelka, v ka-45 i^0vSe sedaj nahaja 12 ameriških avijatikov, zviša na so prepričani, da, kakor hitro bodo boljŠe-fenZjvi ^ v kozji rog Wrangla, bodo zopet pričeli z o-Poljak° napram njim, in dobili nazaj ono, kar so vzeli 1 radi svojih nedavnih zmag. B} v* Ve^al VS1 zunanji minister princ, Sapieha je po- 40 pr Fauntleroyju, da ima Poljska komaj itiočj 7Cjn^?v Potrebnih živil, in da bode moralo brez po-PorhQ^ uženih držav na tisoče Poljakov to zimo trpeti aPjkanje. Plo JoJSltVa> via London, 23. okt. (Zakasnjeno)/— Tru-skvj 2an.Wa, ameriškega pisatelja, ki je umrl v Mo-NljutifUSOm' ves ^den v državnem delavskem pomoč tepenemu generalu Wranglu. 5 policistov ubitih v nemirih na Irskem. ob mrtvaškem odru pa stoji častna greb • 2 14 mož rdeče armade. 24. okt. se > bo vršil po-se ga bo na najsvetejšem prostoru vse ^ ' °b severni strani Kremlina. • 1' Vi, vlada je odredila, dp vsi moskovski de- ste ^ Se hočejo vdeležiti pogreba, lahko tisti dan pu- io^enjStični komisarijat pripravlja nov seznam pomi-N^0v^Utičnih kaznjencev, ki se bo objavil za časf vf,n^a tretje obletnice, odkar se je ustanovila sov-fc^ Sibirije prihajajo poročila, da se kme- '^avii y j0 generalu Semeno^u, ki se jte pried kratkim Wrangla. Dublin, 1. nov. — Iz raznih delov dežele (prihajajo poročila o spopadih med policijo in upor. nim prebivalstvom. Okrajni pa-licjski inšpektor Killegher je bil sinoči ubit v Granardu. V Tulamore je bil ranjen neki policijski saržent, ki je kmalu na to podlegel ranam. Sinoči sta bila v Killorglin napadena in ubita dva stražnika. V Abbey Dorney je bila napadena policijska patrola. Eden je bil ubit, dva pa ranjena. Oboroženi civilisti so včeraj napadli policijsko postajo v Littleton ter zaplenili .vse orožje in streljivo. V Tralee je bil ranjen neki mornar, nakar so sledili izgredi v katerih je bila-požgana mestna hiša in ena trgovina. Danes zjutraj je bil v jetniš-nici Mount Joy obešen medicinski dijak Kevan Barry, ki je. bil obtožen, da se je vdeležil na_ pada na neko vojaško patrolo. V spopadu sta bila ubita dva angleška vojaka in Barry je bil obtožen umora. Ko se je približala ura, ko se je imela izvršiti smrtna obsodba, se je pred jetnišnico zbrala množica 1000 oseb, ki je molila toliko časa, da je prišlo naznanilo, da je mladi dijak mrtev. Na ulici pred jetnišnico sta stali oklopm avtomobili. Kdo bo zmagal? i Danes " — "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 2nd. 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING A PUBLISHING CO. ft-thfff plftlY "f ♦h» CwporajUfflL-____6413 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................I year $5.60, 6. mo. $3.00, I no. $2.00 Cleveland, Collin wood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, $ mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 ma. $2.75, S mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, < mo. $4-00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3« Laatuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAM AVB. Za rgebino oglaaov ni odgovorno ne oredniitvo. » apramiitvo. CLEVELAND, Q. TOREK, (TUESDAY) NOV. 2nd, 1920. ___^sSg?»104_ ČRNI TEROR OB RENI. Eden najhujših zločinov, katerega more zakriviti en narod napram drugemu je, ako se zaneti v drugem narodu trpko sovraštvo, ki lahko dovede do pravcate narodne vendete. Položaj sveta je ta, da taka akcija lahko v večji meri ovira prizadevanja človeštva, da se ustanovi na boljši podlagi, kot si je mogoče predstavljati. Nemške armade v Franciji in Belgiji so bile tekom vojne krive enega takega slučaja, ki je moral skoro sigurno dovesti do maščevanj najhujšega reda. Pri tem imamo seveda v mislih mobilizacijo belgijskih in fran-Ciskih žena in deklet, katere so nemške vojaške oblasti dale odpeljati za fronto, da so služile nemškim vojakom v uteho njih spolnih strasti. Ni dvoma, da je bilo to zlodejstvo brez primere. Teško bi bilo pričakovati, da bi Francija ne zahtevala oko za oko, zob za zob, ako bi se ji nudila prilika, kajti to je v človeški naturi. Toda ako so govorice in vesti, ki prihajajo iz pokrajin ob reki Reni, iz zasedenega ozemlja, resnične, tedaj je šla Frnacija celo dalje kot to in je prekosila celo Nemčijo, kakršna je bila na višku svoje okrutnosti, šla je tako daleč, da je skoro pregrozno, da bi človek veroval. Na kratko povedano, civilizacija je upravičena, da ve, da-li je resnica ali ne, da v porenskih pokrajinah, katere ima zasedena francoska armada, vlada črni teror. Obtožbe se je izreklo ne le v nemškem časopisju, ki je nad vsakim dvomom, temveč celo v nekaterih resnicoljubnih časopisih v Franciji in Angliji. Ako so vesti, katere prinašajo ti listi, resnične, tedaj moremo samo reči, da Francija izvršuje danes v Nemčiji zločin, katerega bodo Nemci težko pozabili. Na kratko povedano: Zatrjuje se, da Francija dovoljuje 50.000 črnim vojakom iz kolonij, da divjajo in j terorizirajo nemško ženstvo v zasedenih pokrajinah z vso nebrzdano strastjo, ki je lastna tem divjakom, in kar je celo hujše, da francoske vojaške avtoritete v Parizu direktno zapovedujejo nemškim oblastem v zasedenem ozemlju, da preskrbljujejo dekleta in žene za zadostitev živalskih nagovo teh črncev. Ne glede nato, kakih izzivanj so krivi Nemci, o tem se spolh tu ne govori, niti se jih ne skuša zmanjšati, toda priznati se mora, da že akcija francoskega vojnega ministrstva, ko je poslalo te črnce v nemške kraje, pre-' sega vse, kar je bilo mogoče misliti v onih dneh vojne, ko se je govorilo, da bodo morali Nemci plačati za s\nje vojne zločine. V podrobnosti iz informacij, ki so na razpolago časopisom, sploh ni mogoče iti. Toda nemogoče pa ni, da* se obrne na vse civilizirane vlade sveta z zahtevo, da .«e stvar preišče, in dožene, da-li so obtožbe resnične, ali se francoskemu narodu dela krivica. Kolikor je dosedaj znano, se še ni prizadevalo pripraviti liste, ki so prišli na dan z obdolžitvami, da bi jih preklicali, ali da bi se morali zagovarjati zaradi trditev, ki bi tvorile blatenje najhujšega reda, ako bi se izkazalo, da niso resnične. Gotovo, s tehničnega stališča je nemogoče obtožiti ves narod, ampak vlada je take ob-dolžitve navzlic temu v stanu zavrniti, ako niso resnične. Dnevno je svet priča dogodkom, ki izkazujejo, da so bile vse trditve in izjave politikov tekom vojne napisane na pesek. Mali, zatirani narodi, katerim se je ob-Ijubovalo svobodo in samoodločevanje, so predmet najhujšega izkoriščanja in velevlasti se igrajo z njimi kot mačka z mišjo, kadar jo dobi v kremplje. Sedaj zopet pride na dan, da se za tančico tajnosti izvršuje najna-gnusnejše zločine v osrčju Evrope. Civilizacija ima pravico vedeti, koliko je resnice v vesteh, da je nemško prebivalstvo ob Reni podrejeno brezprimernemu ponižanju, kakršno je skoro teško razpravljati v dostojnem listu. Ako obdolžitve niso resnične, tedaj naj se to proglasi povsod, kjer žive civilizirani ljudje. Ako pa resnične, tedaj se mora nekaj napraviti, in sicer takoj. Od zavezniških sil, ki so napisale in podpisale versaillsko pogodbo, pa je odvisno, da pridejo z resnico na dan. SHODE. KRISTANA V CELJU; V zgodovini ni mogoče delati vozlov. Računati je treba s posledicami, ki — so nastale! Treba in mora se s tem, kar je, napraviti "nekaj čisto novega". In tako gre tudi pri nas v državi za nekaj čisto novega. To kajpada ne gre, da bi se uveljavilo pri nas to, kar nekateri hočejo izražujoči z besedo: kao je bilo in je kod nas tako neka bude in kod vas! Tu ne gre za nobeno tako "vprašanje", kdo nas je osvobodil in osvojil. "Nihče nas ni osvobodil, nihče osvojil." Narod si je sam ustvaril svojo državo, in razmere, v katerih smo, so u-stvarili posledice vojne. In nihče naj si ne pripisuje kakih zaslug pri stvarjanju te države! Če je Jugoslavija tu, ni to zasluga nobenega posameznika. Zaradi tega nima tudi nihče pravice, si lastiti kako oblast nad in izven ljudstvo! Ne po vzoru Srbije, ne po onem Avstrije ne smemo urediti svoje države, temveč ustvariti moramo nekaj novega. Svet se ne vrne v tiste časi, ki so bili pred vojno. Vojna, kakor je bila strašna, ni le militaristično pustila za seboj sledove, temveč tudi politično. Bila je ogromen faktor socijalne revolucije. Nekateri pojem socijalne revolucije razumevajo popolnoma napačno. Socijalne revolucije, — kakor bodo starejši sodrugi vedeli — ni pojmovati tako da v njej govore puške in topovi, da se poruši mesta in vasi. Socijalna revolucija marveč se je udej-stvila tako, da so se možgani milijonov zrevolircijonirali. So-! cijalna revolucija ni hudičanje, ni barikada, marveč je mogočen proces, ki izpremeni temelje go. spodarskih razmer do človeške družbe, ker postajajo stari temelji nemogoči. Odkar je soci-jalizem postal znanost, se ni nikdar predstavljal svetu kot konstrukcija sveta, ki si jo izmisli pametna glava, temveč je zahteval, da je treba preiskati; pot, preiskati to, kar je preiska-' ti, kam vodi pot in gledati, drf se /po tej poti pride čimprej na-1 prej do uresničenja tega, kar mora priti. Stari temelji v človeški družbi ne veljajo več. Da je temu tako, kaže dejstvo, da se je socijalizem praktično udejstvoval "že med vojno", seveda za namene tistih, ki so gonili narode na bojišča . Vojna se je vodila v resnici po socialističnih načelih. Kapitalizem je spoznal da v takih časih kot je vojna s svojimi kapitalističnimi metodami in konstitu-cijami ne more več izhajati! Črpal je iz metode "iz skladišča socijalističnih metod". Druga za drugo je moral podvreči skupni organizaciji, podržavljal je podjetje za podjetjem, narekoval cene in zapovedal vsakemu kapitalistu, da se je moral pokoriti državi. Kapitalistična družba je bila sama prisiljena povezati kapitalistom roke. — Lloyd George je med vojno ime n. pr. več opraviti z angleškimi delavskimi strokovnimi organizacijami kot z diplomati. Kapital se je med vojno poslu-žil vsega onega, kar je ž njim samim v nasprotju. Poti nazaj ni! So pa nekateri prenapeteži, ki si predstavljajo revolucijo pod pokanjem topov. Proletar-jat pa si ne želi, da bi ipokali kanoni: In ti prenapeteži, operirajo z besedami oznamujoč so-cijalno revolucijo, kjer bodo pokali kanoni. Da! Besede so močne dejstva in dejanja pa so močnejša . Mi moramo delati na to, da se odvrnejo katastrofalni dogodki in iskati sredstev da se ustreže razredom, ki so izprememb potrebni: Da bi peščica ljudi potom sile in zatiranja provocira samo instinkte, ki jih slednjič ne more obvladati nobena moč. Varujmo se potov, ki vodijo pred brzostrelne puške. Čuvajmo se, "da ne za-jdemo" v ekstremne struje, ker to ustreza najbolj reakcijonar-jem. Mi potrebujemo pametne, modre politike, ki se je kapitalizem najbolj boji. Agrarno vprašanje, v Jugoslaviji je pereče. Treba ie rešiti brez strahu in br*»7 trepetanja. Kdo se straši vsakega veleposestnika ali age, ki male zarobanti, ta pač nikdar ne bo rešil nobene agrarne reforme. Položaj kmetiških delavcev- je danes celo še žalost-nejši kot položaj industrijalne-ga delavstva. Spominjam le na viničarje, ki jih vsi dobro poznate. V državnem interesu je nadalje, da se industrija nacionalizira. Ne mislim pri tem morda, da bi kak Vesnič ali Protič ravnal našo industrijo. Bog ne daj! Potrebna pa je, ker je to prehod v socijaliziranje. Če pride tuji kapital v našo državo, naj pride, naj obratuje — koristno je to — ne sme si pa prilaščati produktov našega delovnega ljudstva. Obratovati mora pod našo kontrolo. Toda za proletariat ne zadostuje le, da si osvoji veliko idejo. Moč največje ideje ni zadostna sama na sebi. Kdaj je bil n. pr. že izrečen rek: — ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, vendar pa se ta vzvišena ideja ni udejstvila. To pa zato, ker :sama zase še ne zadostuje. Treba je k ideji še organizacije delavskega ljudstva. Nekateri pa na uresničenje delavskega ideala kar čakati ne morejo. Hodijo po svetu in ho čejo imeti socijalizem kar v štirinajstih dneh. Toda prijatelji to ni več socijalizem, temveč to je misticizem. Ob vsaki družabni krizi se je pojavilo nekaj sličnega; po vsaki vojni, po vsa ki kugi. Ljudje so pričakovali čudežev. In tako je tudi danes. Res, prav versko-mistič-no je mišljenje nekaterih, ki mislijo, da je izven delavske organizacije nekako čudežno sredstvo, ki naj reši proletarijat. Čudeži pa se ne gode. Ne pričakujmo torej socijalne revolucije, kakor si jo nekateri predstavljajo, niti v Franciji, niti v Italiji, niti kje drugod. Vzgoja in organizacija, to je edina pot do cilja. V delu, v smislu socijalne demokracije delavstvo nima ničesar izgubiti, marveč vse pridobiti. Volilni boj! Tudi to je delo. In čim več se nam posreči pridobiti si v tem boju, tem bližje smo našemu cilju! Če pa prepustimo, da buržuazija naredi, kar se ji poljubi, je to za delavstvo gotovo zelo slabo. Naša naloga je, da polagoma opeko na opeko, da si tako vstvarimo nekaj novega. Za republiko. Nni h koncu omenim še nekaj o monarhiji. Če se narod .sam izreče zh ttwnarhjjo, potem jo ima. Dokler ,& to ne zgodi, ne more noben stari oče v politiki reči, da je to že urejeno. | Storimo torej, sodrugi, kar ; je mogoče, storimo to, da si ne bomo morali potem kaj očitati. Socijalna demokracija je danes mogočnejši faktor kot je bila nekdaj. In če ne dobi še večine, vendar pa bo tisto, kar dobi za delavstvo opora, po kateri se vzpne zopet stopnjo višje, dokler končno ne dobi večine. V tem smislu, sodrugi, se podaj mo na boj z do- bro voljo. Tako bomo zmaga-'li. Zgodovina gre svojo sigur-' no pot. Celo vojna sama je v 'svojih učinkih vendarle morala vplivati tako, da je danes socijalizem že mnogo močnejši, kot je bil še pred kratkim. Izvajanjem sodruga Etbina Kristana je sledilo burno odobravanje. Ko bo se zboroval« ! zopet umirili, je kot protigovor-jnik nastopil komunist g- Baiv | tulovič. Nekaj časa se je lovil s tisočkrat že premletimi frazami komunistov, potem pa Je moral na zahtevo zborovakev raz oder. Sodrug Etbin Kristan mu seveda ni ostal dolžan Odgovora. Prepričevalno je zavrnil vse njegovo besedičenje-Ob koncu shoda je predsednik sodrug Koren dal na glasovanje, da se zborovalci izjavijo, da-li so za socijalno demokracijo, ali za komunizem. Niti človeka ni bilo, ki bi bil za komuniste dvignil svojo roko. Tako se je shod z odpetjem delavske himne končal kot pravcata manifestacija celjeskega iproletarija-ta za socijalno demokratično stranko. _ „, Naj živi socijalizem! Naj z1" vi socijalna demokracija! Naj živi delavska edinost! Naj zi-vi zmaga delavstva pri volitvah dne 28. novembra! — to so bili odmevi shoda! Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tvoru laka zuumkn reg. v pot. nr. Zilr. "i*- Slaven že več kot 50 let. Glejte za tvoruiško znamko SIDRO. m ® POLOM » ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK be m Takrat se je zgodilo, da je njihov vlak nedaleč od Chaumonta srečal z drugim, ki je vozil topništvo .v Metz. Vlaka sta vozila počasi in vojaki so se bratih med strašnim kričanjem. Prevladali so sicer top-ničarji, ki so bili nedvomno še bolj pijani; stali so pokoncu in moleli pesti iz svojih voz ter tulili: "'V klavnico! V klavrjpo^. V klavnico!" a takšno obupno divjostjo, da so prekričali vse ostale glasove. Zdelo se je, da dihnil mimo velik mraz, ledeni hlad mesnice. Nenaden kratek molk je zavladal; med tem se je zarezal Loubet: "Veseli pa niso, tovariši!'1 "Toda prav imajo," je rekel Chouteau s svojim glasom gostilniškega govorniku. "Ostudno je, pošiljati kup fantov kdovekam, da si dado razbiti butice j?a lumparije, ki jih sami niti najmanj ne ipoznajo." In v tem tonu je nadaljeval. Vse je pohujševal ta malopridni montmartski delavec, pleskar-postopač in ponočnjak, ki je bil slabo prebavil nekaj mrvic in govorov na ljudskih shodih ter je mešal vnebovpijoče oslarije z vzišenimi načeli enakosti in svobode. Vedel vse in svojo modrost je predaval tovarišem, vzlasti Lapoulleju, kateremu je bil obljubil, da ga vzgoji za fanta po božji volji. "Kaj ne, stari, to je vendar priprosta reč . . Ako imata Badinguet (zasmehljiv priimek Napoleona $11.) in Bismarck prepir med seboj, naj opravita onadva sama, lepo s pestmi, ne pa da kalita mir stotiaočem ljudi, ki drug drugega niti ne poznajo ter se jim prav nič ne ljubi pobijati se med seboj." Ves voz «e je smejal, veselo in verno, in l.apoulle, ki ni vedel, kdo da je Badinguet, in niti ni mogel povedati, ali se bije za cesarja ali za kralja, je ponovil s svojim obrazom kakor naiven velikan: "Kajpada! S pestmi — in potem pa naj trčita 8 koarci J" Toda Chouteau se je bil obrnil k Pacheju, da obdela zdaj še njega. "Zdaj pa ti poglej, ki veruješ v Boga ... On je iprepovedal pobijanje, tvoj gospod Bog. Tak povej mi, kalin, počemu si pravzaprov tukaj?" "Bogme!" je odgovoril Pache osuplo, "za svojo zabavo že ne ... To da orožniki—" "Orožniki! O joj! Vrag se briga za orožnike!— Vi ne veste, vi Vsi, kaj bi morali mi storiti, če bi nas. bilo kaj prida? — Kajtor hitro bi nas izkrcali, bi.jo ubrali, da, ubrali bi jo lepo mirno svojo pot in pustili tolsto svinjo Badingueta, in vso tisto njegovo sodrgo generalov po štiri groše, naj si sami belijo glave, kako se bodo pobotali s svojimi umazanimi Prusi!" Razlegli so se bravo-klici. ščuvanje je učinkovalo. Chouteau pa je zmagoslavil ter razvijal svoje teorije, v katerih so vrvele v kalnem valu -— republika, človeške pravice, gnilost cesarstva, ki ga je tre-bak) podreti, in izdajstvo vseh poveljnikov, podkupljenih vsak po milijonu, kakor je bilo dokazano. On se je izjavljal za revolucijonarca, ostali pa niti niso vedeli, ali so republičani, niti ne, kako bi mogli to postati, izvzemši kuharja Loubeta; on je imel tudi svoje mnenje o tej zadevi, to je, da mu je bilo še vedno zgolj do juhe. Vzlic temu pa so pod živim vplivom Chouteauovih besed vsi kričali proti cesarju, proti častnikom in proti vsej prokleti bajti, ki jo prepuste vragu, kakor hitro se jim pripeti najmanjša nerodnost. In dočim je Chouteau še dalje ščuval vojake v njih zmirom hujši pijanosti, je škilil po etrani na Maurica, na gospoda, ki se je zabaval nad njim; bil je ponosen, da ga ima na svoji strani, in da bi nahujskal še njega, mu je prišla misel, da bi se spravil nad Jeana, ki je dotlej molčal sredi splošnega trušča, držač se nepremično in zapiraje oi., kakor da spi. Če je imel prostovoljec po nedavni bridki izkušnji pri desetniku le še malo jeze v srcu, je morala biti zdaj ugodna prilika, da jih naščuva drugega na drugega.' "Poznam ljudi, ki so govorili, kako nas bodo dali postreljati," je povzel Chouteau s pretečim glasom. "Falotje, ki ravnajo z nami slabše nego z živino, in ne razumejo, da človek , kadar se naveliča telečnjaka in cepa, vrže oboje na polje, da vidi, če zraste novo ali ne. Kaj, tovariši, kaj bi neki rekli ti ljudje, če bi jih pometali lepo na tir, zdaj ko jih imamo tukaj le v kotu? — Ali bi jim bilo prav? Treba je dati dober zgled, da nas pustč s to neslano vojno v miru. Doli z Baudinguetovimi stenicami! Doli z lumpi, ki zahte-' vajo, da naj se človek bije!" Jean je ves zardel pod jeznim valom krvi, ki mu je zalila obraz ob redkih prilikah, kadar ga je popadla strast. Dasi je bil stisnjen med sosede kakor v precep, vendar je vstal ter stopil naprej, pesti iztegnjene, in lice v ognju, s tako strašnim izrazom lica, da je nasprotnik prebledel. "Strela božja! Ali boš molčal, svinja, ali ne!— Cele ure že molčim, ker ni več predstojnikov in ker vas sam ne morem zakleniti v klado. Da, gotovo, veliko dobroto bi bil storil polku, če bi ga rešil take proklete Zgage, kakršna si ti. . . Toda poslušaj: odkar so kazni prazne šale, imaš opravka z menoj. Tu nisem več desetnik, nego tisti spodobni človek, ki ga ti jeziš in ki tj bo zavezal kljun . . -Ah, ti prokleti strahopetec! Sam se nočeš biti, Pa hočeš še doseči, da se ne bi drugi! Še enkrat zini kaj takega, in videl boš, kako te preklestim!" In že ee je ves vagon, zavzet in izpreobrnjen od Jeanove vrle možatosti, odvračal od Chouteaua, ki se je jecljaje umikal mogočnim nasprotnikovim pestem. "In jaz se prav nič ne brigam za Badingueta, prav kakor ti ne, ali Me razume? — Nikdar se nisem menil za politiko, za republiko ali za cesarstvo, niti malo ne —in danes, kakor tistikrat, ko sem se oral svojo t*s> nnvM •# 1 rti i»rt/l U ama U1™—. nrflVl rt*» vo, sem želel vedno le eno, blagor vseh, pravi dober zaslužek . Gotovo, vsakomur se je ocI' ^ biti. Toda to ne zbrani, da je treba podaviti tis e ^ nalje, ki vam prihajajo krast pogum, ko ima Y'^ti-sam zase dovolj truda, da se vede po spodo 1 Grom in strela! Prijatelji, ali vas res ne Z«vlC ^ če vam povedo, da je Prus pri vas in da ga tre^a ': či iz hiše?" . ^.jo Z lahkoto, s kakršno se v množicah strasti, so pričeli vojaki pritrjevati korporalu- ^ ponavljal svojo prisega, da razčesne glavo 1" ^ p0. kdor se v njegovem oddelku predrzne ziniti, da če biti. . i^piL "Bravo, desetnik! Bismarck bo' kmalu & kar mu pristoja!" ^ po- ln sredi .tega divjega pritrjevanja se je Jiago-mirjen obrnil k Mauricu, v^udno, kakor da varja svojega vojaka: hopet' "Vi, gospod, pač gotovo niste s temi 8 ||a]lj K' ci . . . Saž še nismo premagani; o, pride še premikastimo te Pruse!" je sc Ta trenotek &e je Mauricu zazdelo, da m11 gel topel $olnčni žarek tik do srca. _ p; je 19 Čutil se je zmedenega in ponižanega bil ta človek vendarle več od navadnega Torej kmeta? inil el o spomnil se je strašnega sovraštva, ki se je K' v njegovpm srcu takrat, ko je pobral svojo 'P11* ^ je jo je bil trenotek prej zavrgel. Toda sporni"' viH tudi svoje ganjenosti, ko je zagledal v V očeh debele solee, tisto minuto, ko jih je j babica s svojimi v vetru plapolajočimi lasmi te la tja za obzorje proti Reni. hol®^ Mar so iste muke, iste skupaj prestam' budile to bratovlsko čuvstvo ter zmagovale n»l ^ srca? On, potomec bonapartistovske r0^bl"f,riji, njaril o republiki nikoli drugače kakor v t(!( ' rekel bi bil skoraj, da čuti z ljubeznijo za ^ osvebo; bil je privrženec vojne, tega resnične}?1 isT Kadar rabite dobro bri. MHHBBflBflBBBBBfi^ Its I ............I........■ni mi IZ HVALEŽNOSTI Ul II S|| ker sem ozdravela od Ijf ' ^Rgjjj^HH dolgoletnega glavobola in |j§ § | zaprtja, ko me je zdravil g H slovenski zdravnik IP KIROPRAKTIKE M ^ dL IfjlOI 9H 6408 ST. CLAIR AVE. ft r.R » jb -- |i| i ga resno priporočam I ~ k'.^X-' ^Sp vsem Slovencem. ■-'" JENNIE JAGER I^BHHH 1159 E. 61st St. s V. rrart; rtst; rnšti itsm rsn rrm rwririt; ft^ii nvl'i rfF^ rvti n rt; d it. rW; nvfe rte^« rst; nssti nvi rrsr; , - ■iM|ii'»|iiimin«|iiiM|H|»nl|»|ii]Wi>i!»| dobro živeti na svetu! io postorim, ono opravim," Kastelka v mislih. "Medtem bo vojna končana, in starka leže sanjat pod zeleno rušo, umakne se mladim ljudem. Da bi vsaj umrla pozimi, ali da bi zavesili okno, kadar se bom spravljala odtod: hudo je odhajati, če vidiš pred nosom najlejši paradiž — in tam, kaj je tam, pa vendar ne veš. Prvič je negotovo, kam posade Kastelko, v nebesa ali pekel; nekoliko je zaslužila oboje. In drugič pa — kdo ve, ali je sploh še kaj razen te zapeljive zemlje. Umreš in padeš v temo, kjer sebe ne vidiš, v tihoto, kjer svojega glasu ne slišiš, v pokoj, kjer zase ne veš." Vdovi se toži po takem miru; toda njeno srce ima v zemlji milijon korenin. "Ali ne bi bilo lepše, da se vzdrami svet iz krvavih sanj in se združimo vsi, kar nas je o-stalo v tem zemeljskem raju? Poznam ženo, ki bi imela takrat spet dvoje sinov." Toda kdo pravi, da potem ne bo več napoti njuni sreči? Mnogo je storila v svojem življenju, in več je dobrega nego slabega vmes; toda vse priča, da se je zato prodala nekomu, ki sedi zdaj razkoračen za mizo in trka: plačaj račuji! "Zemljo ali gade!" je šepetal izprva; zdaj je usmiljenejši pa dostavlja skrivnostno: "Ali se. be, Kastelka ..." In tako bo; kakorkoli obrača, najboljše je, da plača s seboj, zakaj ogoljufati se kupec ne da. Ne, ne, ona nima otrok; ta grunt ima, nič drugega, prav nič. — Njemu postreže, nato se zlekne počivat; trudna je — tako je sklenjeno in zapečateno, tako bodi. Če bi vsaj ne imela toliko posla, preden zatisne oči! Danes na primer se vrača s Sevškega hriba; na vse zgodaj je krenila gori, da vidi, ali so posekali tiste smreke. Meseci minejo, preden se les osuši, potem bomo žagali, tesali i popravljali pode v kašči in na skednjih. To mora videti na lastne oči; dokler ni vse urejeno, sam Bog ne daj. Še umreti ne utegne! Nihče ne zna vstopiti kakor ona: komaj je položila roko na kljuko, 'že stoji sredi sobe. Ni se zmotila, za mizo sedi človek: Vojak je, oficir, mlad, bled in povrhu ožgan — opaža gospa zaporedoma. Naočnike nosi, v obraz ji je znan; smehlja se, žalostno in veselo hkrati . . "Tone!" krikne Kastelka in odskoči k peči, dlani od sebe, kakor bi se branila prikazni. "Tone!" ponavlja zamoklo ter si zakrije obraz. "Mati!" Gad je planil kvišku, ■k nji, z razprostrtimi rokami. "Ali me niste sfr>znali? Mati! Kaj vam je?" "Blazni!" od mene; pusti me In kdo bi mogel premišljati — Stran!" tepta Kastelka; vse štiri poslednje reči, kadar sto-! groze teh mesecev se drami j o pa med njivami? "To bo žita," računa gospa, "samo če vrag toče ne pošlje, ali pa suše, recimo . . Kaj neki v njenem glasu. Oči so se sre-po zapičile vanj, in palica jo obdaja s steno srditih zamahov, "Mari ni Zina pisala, da O. S. GARAGE BUILDING COMPANY. GRADITELJI GARAŽEV. Od $195.00 naprej. 488 East 105th. Str. Eddy 9395 264 LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plavam« v gotovini takoj .Simon, zancsljl vi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deve ta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpi-iu do 6. ure zvečer. * store na vojni, kadar pridejo j te nočem videti? Ni pisala, da do take zrele, zlate njive: ali je! se varuj doma? In da nimaš! mogoče, da planejo vanjo in jo matere-^- kaj ?" kriči v besnem1 pomandrajo? Bogokletstvo —'obupu. In ljudje leže mrtvi, na kupe,! "Pisala je, mati, kako ne na tisoče; vse to zakopljejo tam bi!" Tone se plašno in dobro iž znjiv narede grobove —; smehlja. "Toda jaz nisem ver NAJLEPŠI IN NAJKORISTNEJŠI BOŽIČNI DAR 2a vašo družiijo v starem kraju je denar. Mi ga pošljejo hitro in varno. Vaših dragim tamkaj darujte hra-nilno knjižico. Mi plačamo 4 '/o obresti od hranilnih vlog. Ako bi vašo družino radi dobili v Ameriko, Vam Preskrbimo vse • potrebno. ;'Prodajamo šifkarte za vse Parobrbdne črte za in iz Evrope. Za vse informacije pišite na: Nemeth State Bank SLAVNI URAD: M> East 22nd St. John Nernath pr... PODRUŽNICA 1597 Second Ave. NEW YORK CITY, N. Y. Mari bi ne bilo lepše, da bi zravnali tla in bi rastel kruh na rdeče pognojeni zemlji? Tako bi se jim vsaj dramila vest, ko ibi ga jedli." Zagleda se v duhu, kako seje pšenico na Joževi gomili: visoko, visoko raste, od krvi je klasje, ko storži in' zrnje ko lešnik debelo; zaliva jo, vsako jel; smejal bi se bil, da ni pre-žalostno. Bolečina vas je zmotila, mati; nu dajte že gadu roko." "Stran! Veš, kaj je ubilo brata?" Sin jo široko pogleda. "En sam moj poljub! Ko sta odhajala in je skočil še en- sem BBBBBBKBBBBBfiigSBES Znižanje! Znižanje! Vprizorili smo veliko znižanje cen na vsemu zimskemu in jesenskemu blagu: na vrhnjih oblekah za fante in dekleta, na spodnjem perilu za celo družino — površnjih ženskih oblekah za hišna dela, itd. Istotako so znižane cene obuval za celo družino. VELIKA ZALOGA GALOŠEV .... .. i krat v hiso — pomms? bilko posebej, in trga klas na . . . ■ ,. f ., .' . . . se izpozabila in ga poljubila na klas; iz klasja lusci zrnje, iz. ^ ^ ^ Hq m 7a_ zrnja melje moko, iz moke peče kruh, bel kakor hostija, in ko ga uživa, čuti njega zopet v sebi kakor v davnih, davnih dneh .... "Moj Joža!" Čaka jo doma* komaj dobro jutro mu je voščila v naglici. Skoraj srečna stopi v hišo, dišeč po rosni travi. Smehljaje čelo. In tja, prav tja ga je zadela krogla; sam mi je povedal v sanjah, in Mrkunov je potrdil, ko je bil pri nas. Beži od mene, da ne pogineš še ti;" mrmra vsa iz sebe, braneč se venomer. Brezdanja- muka tre-peče v njenem glasu. "Pamet, mati, pamet! To so zmote vaše žalosti, to je zbega- gledajo dekle gospo: take je ne S na ljubezen; še zdaj komaj ver-pomnijo, kar je bil Mrkunov pri jarnem, da mislite zares. Pre-nji. polno srce vas vodi v zablodo dobrota in .močni um vas dela-XIV. ta brezsrčnejšo od brezsrčnežev in nespametnejšo od neumnih." Toda pred vrati izbe začuti "Zabavljaj, samo da me pu-gosta: voha ga kakor zver po- j stiš. Ne veš, da sem te pre-gubo. Mogoče je dacar? Ne-: klela?" ' ' •• Gad se kratko, skoraj veselo zasmeje. "Kdo sliši, kar kolne materi- 580 E. 152nd St. NA KONCERTU pevskega zbora "Zarja" v Gr-dinovi dvorani, je bila zgubljena denarnica v kateri se je nahajalo nekaj denarja in več potrdil. Pošten najditelj dobi nagrado. Obrne naj se na upravo Enakopravnosti. 259 agsaBBBgjjaBBaaaiaBB aaiiaroiiiHtiirBfliHaRianBaHiiBB; NE POZABITE! g j mara Žagar, ki ga je naročila? : Galjot? Obraz se ji zmrači. Bolni ljudje! Pridite k lueni. f1 zastarelimi, nervoznimi ali kompliciranimi boleznimi, ki Potrebujejo zdravnika. Iščite pomoč, kjer sc jo }> mora najti. l°nu>č, ki vas lahko privede na l»ot do zdravja. v Natančna in pozitivna oreiska-..Vam bo razodela vaše pravo dg n° stanje in vas lahko prive-k0 na .D°t do zdravja in vam lah-„ ®rihrani mnoso trpllenia in letn -08ti racli operac'i- MnoKO-); izkušnje najnovejše zdrav-Y "Je. električno in zdravilsko. 86 naiboljše za bolnike. UltADNE URE: Ud dop. do 8. zveč. ®47 EUCLID AVE. rata zanadno od Star eledališča Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni, kot so Krvni neredi Kožne bolezni Je^erne nadloee Želodčni neredi Revmatizem Srčna bolezen Nervozna oslabelost. Nervozna naprebava Črevesne bolezni Nenrvozna onemoirlost. Bolečina v hrbtu Izpahki na obrazu MNOGO VISEČIH ZASTARELIH BOLEZNI ki so bile ali zanemarjene ali nepravilno zdravljene, ali se niso udale manj spretnim rokam, so mnocokrat ozdravljene pri meni. Osrlasite se v mojem uradu. Dal vam bom resnično mnenje o vašem stanju in vam povedal, kaj mi je mosroče storiti za vas. Potom je vse odvisno od, vas samih. ako sc hočete zdraviti. MOJ USPEH Pri zdravljenju zastarelih in novih bolezni sem uspešen zato ker sem natančno preučil te bolezni. Temu pri-števši so moji uradi opremljeni z modernimi inštrumenti in pripravami, električnimi. vibralnimi in meka-ničnimi. Ne cleda se na stroške samo da se pomasca bolnikom. Ako se posvetujete z menoj takoj boste kmalu spoznali ali ste ali niste čakali dovolj doltro. da ni za vas nikake pomoči več. Ako se vas lahko ozdravi, vas lahko naredi znanstvo in spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Zdruaenn s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC YVORKINGMEN'S BENEFIT UNION i: SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. g tev, škarje, jermen ali kaj g l druge brivne ali rezilne o- g g prave, pridite v mojo tr- 8 | govino, ker jaz kot bivši g g brivec poznam dobro te g g predmete. g Vse blago ipri nas kupi je- ■ g no, popravljeno ali bruše- g g no, jamčimo. & — S John Tomažič 670 E. 152nd St. Collinwood. BBWBBBtaBBgBMBBBBMWM i/ri\fri a f \r ob nedeljah jnljljinlli/m.lfl i od 10- d°p-do 2- p°p- DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG CLEVELAND, O. /rata vzhodno on Bond's trgovine Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. s. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. želim Naznanilo ih priporočilo Vsem cenjenim rojakom v Collinvvoodu sporočiti, da bom odilej vodil GROCERIO IN MESNICE ter se vam vsem priporočam za mnogobrojen obisk, ker bom vedno skrbel za dobro in točno postrežbo. Vedno bom imel nadve dobro sušeno meso, ker sem vešč v tej stroki. ANTON BOLDAN GROCERIJA in MESNICA na 14402 SYLVIA AVE GROCERIJA in MESNICA SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 E. 152. cesta je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-ljenskih potrebe in ceneje nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na t^ način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso. s. d. z. STRAN 4. ■"sr. "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 2nd. 1920. LOKALNE NOVICE — Nocoj se vrši .prva igralna skušnja dram. dr. "Ivan Cankar" za prihodnjo predstavo "Domen". Razdelile se bodo tudi vloge, zato naj bodo navzoči vsi člani in članice, ker igra zahteva dosti osobja. — V S. N. Domu v Clevelan-du bo v dvorani št. 1. nocoj ob 8. uri predaval o floridskih farmah Mr. William Grigsby. Kdor se zanima za farme ali se morda celo misli izseliti iz mesta, naj ne zamudi te prilike. — Jutri, 3. novembra zvečer se vrši v Kunčičevi dvorani seja pevskega zbora "Jadran" v Collinwoodu. Vsi člani se poživljajo, da so navzoči, kar u-krepalo se bo o več važnih rečeh. — Telovadno društvo "Jugoslovanski/ Sokol" v Clevelandu, O., katero se je sedaj združilo s "Slovenskim Sokolom", je te dni odposlalo potom naše slovenske banke ''The North, American Banking & Trust Co." 10,260 kron za zidavo lastnega "Sokolskega Doma" v Ljubljani. — Kdor že dalje časa živi v Clevelandu, se gotovo spominja Petra Witt-a, ki je bil svoječas-no cestno-železniški komisar ter pred 5 leti pa kandidat demokratične stranke za clevelanske-ga župana. Bil je dalj časa iz Clevelanda, sedaj pa se je zopet pojavil tukaj. V nedeljo zvečer je imel v Opera House neodvisen političen govor, v katerem je hudo napadal bivšega župana Davisa, ki je Sedaj kandidat za governerja države Ohio. Dejal je,; da odkar je Davis bil izvoljen županom, so vsi tatje in roparji napravili Cleveland svoj glavni stan, in da edino zmožnost, ki jo ima, obstoja v stiskanju rok volilcem, kadar bi rad njih glasove. V svojem' govoru se je spravil tudi na obe1 obstoječi meščanski stranki, ter; dejal, da bo on letos volil za i Debsa. Po končanem govoru jej odgovarjal tudi na vprašanja. Eno vprašanje se je glasilo, kar ko se spozna poštena politika. Witt je odgovoril, da večina politikov ni nepoštena v denarnem temveč v moralnem smislu. — Zadnje čaSe se je v Clevelandu pojavilo izredno veliko število škrlatice. Vseh slučajev je poročanih 226. Tudi davica precej rogovih po Clevelandu. Vseh slučajev te bolezni je poročanih 182. Bojazen, da bo influenca letos zopet zahtevala številne* žrtve kot pretekli dve leti, se ni uresničila. — Porota v sodni dvorani sodnika Bear je čeraj Mrs. Katarino Mikulič spoznala umobol. no in sodnik Bear je odredil, da se jo odvede v bolnišnico za kriminalno umobolne. Mrs. Mikulič je v svojem samomornem poskusu 9. septembra utopila svojo 51etno hčerko. Njen 12-letni sin John se nahaja pri družini Brožič na 6601 St. Clair ■ntlBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilHliilaliri^jilaliilalitlBNil^liilBliiialiilaliilaliilaliilaliilaliilBliilBliilalitlal^ilBlt KONTEST ZA PR Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, ki izdaja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je sklenila prirediti velik kontest ali, tekmo za pridobivanje novih naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sicer se prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decembrom 1920. Te tekme se lahko vdeleži vsak naročnik našega lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti iste, naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. Sklenilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki se bodo v tekmi najbolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s posebnimi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče: 1. Zlata žepna ura. 2. Zlat prstan z napisom "Enakopravnost". 3. Zlata kravatna igla. 4. Cekin za $5.00. 5. Fountain pero. 6. Dr. Kernov angleško-slovenski slovar. 7. Poezije Ivana Zormana. 8. Roman "V močvirju velemesta". Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ novih naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila po sorazmernem številu pridobljenih naročnikov. Za tekmo se šteje samo nove naročnike. Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero boste ne le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudi z zavestjo, da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki je edino te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija za naš list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna k<5t nevstrašnega branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dan, pridobite novih naročnikov in razširite naš list v vsako slovensko delavsko hišo v Ameriki. Prijava za kontest se konča 30. nčvembra 1920. Torej na delo! ave., ki ga je sprejela za svojega. — Mrtev v postelji je bil najden E^ R. Heath v hotelu Huron. V sobi so našli malo steklenico, v kateri se je nahajal strup. Doma je bil iz Cincinnati. Finančne neprilike so bilfe baje vzrok samomora. — Otto Willert, ki je dobil nevarne poškodbe v avtomobilski nesreči v nedeljo, je včeraj umrl V-St. John's bolnišnici. — Po osmih tirah razmišlje-vanja se včeraj porota, ki ima v rokah slučaj Andreja Woj-narja, ki je obtožen umora prvega reda, ni mogla zediniti glede izreka krivde. Slučaj' bo najbrže odločen danes. — V soboto popoldne je bil ubit od avtomobila na Quincy ave. in E. 83rd St. lOletni Geo. Hruška, sin mestnega policista. — Včeraj se je odprla v Clevelandu nova zadružna banka železniške unije, o kateri smo že svoje časno poročali. Urad se nahaja na vogalu St. Clair in Onlario ave. mi Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. (Nadaljevanje iz 1. strani Toraj kar je bilo namenjenega za sirote, to je J. R. Z. izročilo, oziroma poslalo tam, kakor je bilo določeno. Zato pa Grdina in g. Pire nimata pri tem najmenje besede, ker dala nista nič, ampak brusila ves čas svoje jezike in odvračala ljudi, da ne bi prispevali v miljondo-larski fond. Nadalje naj povemo javnosti še to, da pogrebnik Grdina, ki je prišel v urad Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, da se bolj postavi in pove, da zastopa tri in potem zopet deset elevelandskih društev — takih samopostavljenih zastopnikov je bilo že Več V Jugoslaviji in takih smo imeli čast vid,eti tudi mnogo v Ameriki — bi bil mnogo bolje storil, če bi kot možak prinesel v urad Ju-gosl. StrokoVne Zveze račune'o milodarih, ki sta jih on in Pire nabirala po Ameriki za "bedn£ med najlbednej širni" in o katerih še do danes nismo *prav nič slišali. Če pa kdo misli, da J. R. Z. ali pa Kristan prispeval iz milj ondofarskega foncla ža monar-.. histično propagando ali pa za to, da bodo naši primorski Slovenci ostali pod tujo vlado, potem se strašno moti. Res lepo bi bilo, če bi JRZ. prispevalo par miljonov kron za kr^ljqva-ško propagando in da bi se k našim perjem šopirile razne srake Pirčevega ali Grdinovega kalibra! FRANIK S. TAUCHAR, tajnik. A. H. SKUBIC, t. č. poslovodja. • • . Vabilo na . . . KONCERT katerega priredi Slovenska Godba "Triglav" ob petletnici njenega obstanka v nedeljo, dne 7. novembra v Slovenskem Domu - na Holmes ave. —■ ~——------- ■ — j — Ples se prične ob uri popoldne. PROGRAM: X. "TRIGLAV POHOD", March ,........................................Tryner 2. "HEJ SLOVANI, Slov. himna..........................................Tryner 3. "WASHINGTON POST", march............................ .....J. P. Sousa 4. "LUSTEPIEL" Selection ...................................L. P. Laurendeau 5. "ECHOES OF THE FOREST" Waltz.........................B. F. Crumling 6. "LASSUS TROMBONE" .......................................... Fillmore 7. "ORGAN ECHOES" Serenade ................ ............... A. L. Hayes 8. "LIGHT CAVALRY" Overture ............................... F. V. Suppe 9. "NIGHT IN JUNE" Serenade..............••....................K. L. King 10. "MARCH GLORIA".............................. .............F. H. Losey 11. "DANUBE WAVES" Waltz..... ............................... J. Ivanovici 12. "ON THE SQUARE", March.................. ....... ........ A. Panela 13. "SPIRIT OF AMERICA" Overture................... .......J. S. Zamečnik 14. "CHICAGO TRIBUNE", March..... .........................W. P. Chambers Koncert pa ob 7:30 zvečer. Pri koncertu sodelujeta Pevski zbor "Soča" in Hrvatska godba "Žumborački zvon". Po koncertu je ples in prosta zabava. ......., . = v Ker je to prva prireditev letošnje sezone, upamo da nas bode narod posetil in nam zasigural boljšo bodočnost na polju muzikalije. io4 ODBOR. .NAPRODAJ} • Nemudoma se mora prodati, stroj za mlenje kosti (bone cutter), auto-matična peč za restavracijo in več drugega pohištva. Oglasite se na 1264 E. 71st St. zgoraj. STANOVANJE VAŽNO ZA PEVCE IN PODPORNE ČLANE PEV. DR. "JADRAN"! • Vsi člani pevskega društva "Jadran" naj se prav gotovo vdeležijo seje, ki se bo vršila 3. novembra v Jos. Kunčičevi dvorani. Dospele so nove pesmi iz stare domovine. Ukrepati imamo tudi o naši prihodnji veselici in koncertu. Albin Praprotnik, preds. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—'W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. obstoječe iz štirih sob in kopališča se odda v najem na 14804 Hale Ave. 257"5J THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. NAPRODAJ JE GROCERIJA z najboljšim napredkom. Zagotovljena je dobra bodočnost za onega, kdor jo kup^ Prodam, ker moram ne-, j mudoma odpotovati v stari kraj. Ve<-podrobnosti vam lahko da Frank Preveč, 1266 E. VIst St. Telefon -Princeton 1622. ^ 257-59) LEPA PRILIKA! Za onega, ki namerava kupiti hišo, ki je še skoraj nova, 5. sobami, veliko kletjo, vodo, električno razsvetljavo. Hi^ stoji na dveh lotih 100x150. -Prodati se mora nemudoma.--Oglasite se pri J. LUKANC, E. 152nd St. ________ ~~ HARMONIKA NAPRODAJ Nemška, 3 vrstna in trikrat glašena. Poizve se pri LoUl Špehek, 1120 E. 67. St. 259-61 NAJBOLJ SVEŽE IN BOGATO MLEKO TER SMETANA se dobi pri slovenskem mlekarju JOS. KLAVŽARJU 1172 Norwood Rd. Se toplo priporoča slovenskim gospodinjam. Nuga-Tone RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIV CE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE \ Vsak o reran iti vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo življenje in delo. Nuea— Tone boeat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoja iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli priporočanih od znamenitih zdravnikov. Želodčne nadloge, neorebava. slaba prebava, zabasanost. bolan glavobol. jetrne nadloge, plin v želodcu in drobovju, kislina v želoHcu. smrdljivo dihanje, bel jezik, davliivi žolč. dviganje zavžite jedi, pekoč občutek, bolezen v želodcu, in druge zgrabliive bolečine so hitro odpravljene z vpo-rabo čudežnega zdravila Nuga-Tone. Da vam dober tek, povečalo bo vašo težo in spali boste dobro in se počutili kot nova oseba. Nuga-Tone krepi. goji in oiačuje vse najglavneiše organe. Gradi močne, utrjene in korenjake moške in zdrave in krasnei-se ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo tin ga vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuga-Tone in ako niste popolnoma zadovoljni vrnite o-stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam: pošljite $1.00 in dobili boste zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino. Druggist: You can get Nuga-Tone from vour jobber or from the National Laboratory. 529 So. Dearborn St. Chicago. III. Guaranteed. Retail price $1.00. DR. DISMALLY ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave. Bridgework-Platework in nje zob naša specijaliteta. Zob] se očistijo brezplačno s P°S° bo. URADNE URE: OD 9. T)0 8. ZVEČER. Ob nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga or in . zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAl» avenub Cleveland. O- tffl F=l S! ELDER FERGUSON-MWNNEr SHIRTS Velika razprodaja klobukov, srajc, čepic, moške in deške hlače, flanelaste srajce, jopiči (sweaters) za moške in dečk e, kravate, ter raznovrstnega perila. Velika zaloga deških oblek po zelo znižanih BELAJ & MOČNIK 6205 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio. __,. . .. . • ( i i t j i i ■ ' i 1 > ; • ! 11 I t t I M , ; J , , . , , , i Trgovina z moško in deško opravo. inline 48482323530001000001010201000202020006090511110102010005070202010001000001000000010102020000000202020002000002000002000200