»Tednike ij:! uja pod tem Imenom od 24. novemtM-a 1961 dalje oo skJepu občinskih odborov SZDL Ptu) In Ormož. — Izdaja lavod »Ptujska tednik«. Ptuj Odeovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. -- Tel. 156. Stev. tekočega ratuna: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska. Maribor. — Rokopisov ne vraCamo. — Celoletna naroSnina 20 ND. za inozemstvo 40 ND. ŠT. 10 PTUJ, 11. marca 1966 CENA: C,40 ND, 40 SD Letnik XIX. Predlog proračuna občine Ptuj za leto 1966 O niem bodo raz pravljali na zborsh volivcev Predlog proračuna temelji na določenih predpostavkah o giba- nju gospodarstva v novih pogo- jih, ki jih je sprožila gospodar- ska reforma. Gre predvsem za gi- banje proizvodnje in predvideva- nje, da bo le-ta v tem letu po- rasla za 9 odstotkov. Analogno temu je pričakovanje, da bodo v enakem razmerju povečana tudi. proračunska sredstva. Pri sprejemanju proračuna SR Slovenije v republiški skupšči- ni je 'bilo navedeno, da bodo ob- čine v tem letu razpolagale s 5 ®/o več sredstev kakor lani. Na- sprotno pa bomo v ptujski občini imeli na razpolago letos manj sredstev. Osnovni vzrok takega stanja je v tem, da je bila otočina Ptuj z zakonom o dopolnilnih sredstvih občinam izločena iz se- znama občin, ki jim republika Ce k predvidenim dohodkom še prištejemo lastne dohodke šol- skega in cestno komunalnega sklada v znesku 227 milijonov starih dinarjev, ob upoštevanju prenesenih obveznosti iz pretek- lega leta in prenosa prispevka za pospeševanje živinoreje v proračunu, dobimo dejansko raz- položljiva sredstva za tekoče po- trebe v višini 2350 milij. S din. Z enako korekturo dohodkov za leto 1965 pa ugotavljamo, da bo v letu 1966 za financiranje pro- računske potrošnje 184 milij. manj razpoložljivih sredstev, kot jih je bilo porabljenih v letu 1965. V skupini dohodkov »Prispev- ki« predvidevamo dohodke iz prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih v višini 831.847.000 S din, kar pomeni v strukturi vse^ proračunskih dohodkov 38,1 ®/o. Pomembnejši dohodek v tej vr- sti dohodka jo tudi prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske odstopa dopolnilna sredstva za leto 1966 v obliki republiškega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Zaradi tega ukrepa je občinski proračun dohodkov prikrajšan za 100 mi- lijonov dinarjev, ki jih ne bo mogoče nadomestiti iz nobenega drugega vira. Po analizi proračunskih dohod- kov za preteklo leto bomo glede na sprejete odloke o prispevkih in davkih v občini Ptuj in ostale predpise v tem letu dosegli za ca. 9% njanj razpoložljivih pro- računskih sredstev. Glede na po- rast potreb na eni strani in upa- danja dohodkov za kritje teh po- treb na drugi strani, nastaja re- sen problem financiranja družbe- nih služb in ostalih proračunskih obveznosti. dejavnosti v višini 602 milijona S din ali v strukturi vseh prora- čunskih dohodkov 27,6 ®/o. Iz te- ga sledi, da pokrivajo prispevki iz osebnega dohodka iz kmetij- stva (po prejšnjem kmečka do- hodnina in davek), le dobro če- trtino proračunskih izdatkov, ostale tri četrtine pa dohodki iz ostalih družbenih virov. Občin- ski prispevek iz osebnega do- hodka, ki se plačuje letos po stopnji 5 "/o (kot od avgusta do decembra 1965), bomo dosegli pri predvidenem porastu pov- prečnega osebnega dohodka za ca. 30 odstotkov — le za 99,8 v primerjavi z lanskim letom, medtem ko je predviden porast prispevka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 12 odstotkov. Teh 12 odstotkov ne pomeni zvišanja obveznosti individualnih zavezancev, am- pak verjetno letos ne bo odpisov prisoevkov v takem obsegu za- radi elementarnih nesreč kakor prejšnje leto. Druga pomembnejša skupina dohodkov »davki« zajema vse vrste prometnih davkov, od ka- terih predvidevamo porast do- hodkov za 4,6 odstotka. Z zako- nom o spremembah in dopolnit- vah temeljnega zakona o pro- metnem davku je omejena uved- ba občinskega davka od plačil zd obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delov- nim organizacijam, ker je ta ob- veznost prenesena na končni proizvod, S tem ukrepom bomo dosegli manjšo realizacijo pro- metnih davkov za okoli 50 mili- jonov din, ki jo le delno nado- mesti povečani davek od malo- prodaje, ker je občinska stopnja 4 "/o ostala pri maloprodajnem davku nespremenjena. Porast orometa je predviden vzporedno z rastjo osebnih dohodkov zapo- slenih. Na višino tega dohodka bo ugodno vplivala sprememba ta- rife prometnega davka od alko- holnih pijač iz fiksnega zneska v odstotek in je spodbudnejša predvsem za bolje opremljene gostinske lokale kategorije A in B ne glede na sektor lastništva. y letu 1965 je bila občina ude- ležena tudi na republiškem delu zveznega davka od prometa na drobno. V letu 1966 je ta ude- ležba odpadla. Ta sprememba zmanjšuje občinske dohodke za okoli 13 milijonov S dinarjev, ki nimajo nadomestila v drugem viru. V skupini dohodkov »takse« so zajete upravne, komunalne in sodne takse, ki so uvedene z re- publiškim zakonom razen komu- nalnih taks in jih republika od- stopa občini, enako kot v letu 1965. Predvidevamo, da bodo dohodki od taks v tem letu re- alizirani za 13,3 odstotka višje v soraizmerju s porastom ostalih dohodkov. Dohodki organov in razni dru- gi dohodki ne dosegajo lanske izvršitve, ker odpade v tej sku- pini prenos 20®/o sproščene 5«/o rezerve, kot je to bil primer v letu 1965, ko je bila rezerva delno sproščena za kritje pro- računskih izdatkov. V uvodu smo že ugotovili, da občina Ptuj letos ni deležna do- datnih republiških sredstev, od katerih je v letu 1965 dosegla 80,177,000 S din dohodka, ker je bila z avgustom 1965 (ob začetku reforme) že izločena iz seznama dotirajiih občin. Zaradi tega iz tega naslova letos ne moremo planirati nobenega dohodka, »Prenesena sredstva« zajemajo prenos presežkov dohodkov nad izdatki ali obratno in dohodke iz preteklih let. Letos ne prenaša- mo presežka dohodkov nad iz- fNadaljevanje na 2. strani) Pregled predvidenih dohodkov proračuna za 1966 in realizacija 1965: (v 000 S din) Prihodnje dni zbori volivcev Predsednica skupščine občine Ptuj je sklicala za čas med 10. in 20. marcem t. 1. zbore voliv- cev zaradi razprave o predlogu proračuna občine Ptuj za leto 1966, o dodelitvi zasebnih gozdov v gospodarjenje Gozdnemu go- spodarstvu Maribor ter o izvaja- nju stanovanjske reforme v ob- tini Ptuj. Kraj in datum zbora volivcev za^ posamezno območje bodo do- ločili odborniki občinskega zbo- ra, kraj in datum zbora delovnih skupnosti pa odborniki zbora de- Jf^vnih skupnosti, vsak za svojo Volilno enoto. Ali bomo letos dosegli namen odloka o agroteliničnih merah v kmetijstvu? Nekaj prej kot lansko in dru- ge pomladi so letos ljudje na podeželju, kmetijske zadruge, na kmetijah in posestvih ter na obratih Kmetijskega kombi- nata Ptuj že krepko prijeli za delo in se spopadli z vpraša- njem, ali bodo večino del opra- vili s stroji ali pa z vprežno živino ter s težaki, da bo obde- lana in posejana zopet vsaka njiva, očiščen vsak travnik itd., da bo vsa pokrajina zopet kot urejen vrt, na katerega rad po- gleda vsak prijatelj narave in vsak potnik z letala, vlaka ali avtobusa pa tudi iz osebnega vozila in reče: »Pa so le ljudje pridni in skrbni, da vse tako lepo uredijo.« Gospodarstveniki gledajo na vse to z računico, koliko bodo vložili in kakšna bo žetdrv. Kdor ima stroje, računa, koliko bo- do napravili in koniu vse, kdor živino, kako dolgo bo moral delati, da bo vse gotovo in ko- mur pomagajo delavci, kdaj jih bo dobil in kaj vse bodo naredili. Zopet je prilika, da bi lahko povedale svojo besedo kmetij- ske organizacije, kaj zmorejo s svojmii stroji, kaj vse so pre- vzele v izvršitev in kako bo z obračunom. Kmetijski kombi- nat ima svoje skrbi, saj vsi gledajo nanj, kako bo opravil rez, spomladansko kop v vino- gradih, spomladansko setev, škropljenje sadnega drevja in drugo in če bo poleg svojega še komu pomagal. Kmetovalci ra- čunajo predvsem s svojimi možnostmi, mnogi pa tudi že s pomočjo zadruge. Kljub stroj- nim kapacitetam zadruge in posameznikov pa bo ostalo do- volj še za vprežno obdelavo in za motike za ljudi. Le z dobro organizacijo dela vseh strojnih in ostalih kapaci- tet in z jasnimi pogledi na vrednost enoletnega pridelka v kmetijstvu in na izkoriščen je vseh možnosti za maksimalni pridelek bo komaj mogoče ob- vladati ogromno delo, ki se je naenkrat in zgodaj odprlo. Težko bi našli v občini dru- žino, ki bi se zadovoljila s slab- šim uspehom, kot ga pričakuje od letošnje letine celotna ob- činska skupnost. Na drugi stra- ni pa bi tudi težko našli druži- no, ki se ni poglobila v pro- učevanje vseh objektivnih mož- nosti, za vse pogoje, ki so po- trebni za dosego največjega možnega uspeha. V to se je po- globil tudi svet za kmetijstvo Občinske skupščine Ptuj, ko je pripravljal tekst za odlok o agrotehničnih merah v občini. Ta odlok obvezuje kmetijske organizacije, da morajo zagoto- viti kmetovalcem zadostne koli- čine umetnih grojil in semen, same kmetovalce pa, da se do- govorijo s kmetijsko organiza- cijo o odkupu gnojil in semen ter o plačilu. V lanskem letu se je brez dogovarjanja zgodi- lo, da so imele kmetijske or- ganizacije umetna gnojila v skladišču, namen odloka o agrotehničnih merah pa ni bil dosežen. Kot v kmetijskih organizaci- jah, je tudi pri kmetovalcih sedaj spomladi zelo važno vprašanje investiranja v proiz- vodnjo. Vsi teh možnosti nima- jo, tem manj tam, kjer ni re- šeno vprašanje kreditiranja teh investicij in tam tndi namen odloka ne more biti dosežen, j enako pa ne plan dohodka kme- tovalcev. Marsikdo zatrjuje, da je 2 obveznostmi tako preobre- menjen, da iz leta v leto ne do- seže sredstev za investicije. Ta trditev je dala misliti ob- činski skupščini Ptuj, ki bo se- daj ob proučitvi vsaj 1.000 pri- merov v občini poskušala do- gnati, ali so res težave za slab interes za boljšim pridelkom v kmetijstvu že v preobremeni- tvi dohodka kmetovalcev, ali pa so drugje, da ni mogoče do- seči namena dohodka in tudi primernih dohodkov za kmeto- valce. O vseh teh stvareh sedaj tudi rned delom kmetovalci razprav- ljajo in imajo k temu mnogo pripomb, na eni strani na ra- čun tistih svojih vrstnikov, ki so se dobro znašli in jim go- spodarstvo kolikor toliko uspe- va, pa tudi na račun ostalih, ki ne najdejo izhoda iz težav, zla- sti mlajši kmetijski delavci, ki celo odhajajo na delo v ino- zemstvo. Vsi gospodarstveniki, ki se največ ukvarjajo z v^jrašanjem kmetijstva, so prav gotovo že čez zimo razmislili o tem, ka- ko bodo sedaj izkoristili vse razpoložljive strojne kapacite- te, gnojila in semenje. Razmiš- ljanje o vsem tem šele sedaj, je pozno, ne more pa biti že prepozno, saj ob polnih skla- diščih umetnih gnojil po tovar- nah ne more biti problem do- biti po naročilu v kratkem ne- kaj vagonov umetnih gnojil v občino, kjer jih primanjkuje. Ob dobri organizaciji dela za- sebnih in družbenih kmetijskih strojev ne more biti problem popolne zaposlitve in izvršitve naročil kmetovalcev. Odlašanje z vsemi temi skrb- mi, dolžnostmi, z delom in z naglimi rešitvami bi res škodo- valo in tega ne bi smele biti krive niti kmetijske organiza- cije niti kmetovalci. Vedno go- vorimo o rezer\'ah hrane, zato pa je toliko važneje, kako se bomo tudi letos lotili pomla- danskih del, ki nam lahko za- gotovijo uspehe v 1966 letn. V, J. i^EDOBČINSKO POSVETOVANJE O PROBLEMIH TURIZMA NA BORLU V nedeljo, 13. marca 1966, ob o- uri zjutraj se bodo na Borhi ^cstall na skupen posvet sindi- •^^Ini, turistični in gostinski ||elavci iz Cakovca, Ormoža, "tuja in Varaždina, pričakuje- jo pa tudi predstavnike sindi- kalne organizacije »Nade Di- »lič« iz Zagreba. '^'a posvetovanju bodo raz- pravljali o problemih organizi- '"anih oblik dnevnega, tedenske- ga in letnega oddiha delavcev, •^govorili se bodo o možnostih skupnih akcij za čim bolj ra- cionalno uporabo kapacitet po- '^».tniških domov in o izmenja- prostih mest v počitniških domovih delovnih kolektivov, izmenjali bodo izkušnje o for- miranju skladov za letni oddih in rekreacijo in o uporabi sred- 1 stev teh skladov, j Na posvetovanju bodo s po- sebno pozornostjo obravnavali vprašanje turizma in gostin- stva. V čakovcu, Ormožu, Ptu- I ju in v Varaždinu ugotavljajo, • da obstajajo neizčrpne možno- sti za izdelavo skupnega per- spektivnega programa razvija- nja turizma in gostinstva. Od posvetovanja na Borlu pričakujemo pomembne odlo- čitve in nove spodbude za skup- ne akcije na področjih oddiha, rekreacije, turizma in gostin- stva, kar je v skupnem intere- su vseh občanov sodehH-^-^-b I občin. DB NEDELJSKE VOLITVE V SOSEDNI .\VSTKIJ1 Zmaga IJuske stranke ALI BO KOALICIJA SOCIALI- STOV iN KRŠČANSKIH DEMO- KRATOV OSTALA ŠE NAPREJ? Nedeljske volitve v sosedni Av- striji so prfseni"tile. Prvič po letu 1945 je namrt* dobila ljudska .stranka (OeVP) večino v parla- mentu. Imela bo 85 poslancev (do- slej 81). Socialiistična stranka je prišla od 76 posiancev na 74, svo- iMdnjaška stranka (EPOe) pa «d 8 na 6. Komunisti niso dobili svo- jega po.s:lanca, prav tako tudi ne demokratična napredna stranka socialističnega »odpadnika« Olaha. Značilno je, da je bila predvo- Hilna ihta nenavadno živa. Že te- daj so predstavniki ljudske stran- ke postavljali volivcem zahtevo, naj glasujejo za to, da bo stranka izbojevala večino. Socialistična stranka jo sicer na tiho želela tudi to večino, vendar ni nikoli trdila, da no bi tudi v prihodnje sodelo- vala v koaliciji z ljudsko stranko. Koalicija dveh vodilnih strank je postala že nekakšna tradicija v povojnith leiih. Ker sta obe stranki dobili doslej vedno približno ena- ko število glasov, sta temu pri- memo tudi razdelili ministrstva in položaje sekretarjev v vladi. Ce je npr. položaj prosvetnega mini- strstva zasedel član ljudske stran- ke, mu je obvezno »-pomagal-« so- cialist v obliki sekretarja in ob- ratno. Ta nekakšna kontrola je po mnenju pristašev koalicije za- jamčila, da se obe stranki rav- nata po sprejetem skupnem pro- gramu. Seveda se je boj za posamezna ministrstva bil tudi vedno v »mir- nem času-K, tj. med dvema man- datoma. Minister te ali one stran- ke je včasih skušal uveljavitii bolj načela svoje stranke kot načela sprejetega sporazuma. Očitke naj- različnejših \Tst smo potem sli- šali v parlamentu ali v tisku strank. .Ali bo ljudska stranka sedaj, k«» ima večino v parlamentu, zavrni- la koalicijo? Za to Lma sedaj naj- boljšo priložnost. Kancler Klaus, ki doslej ni najbolje -sedel« v sami stranki, se je z najnovejši- mi volilnimi uspehi dokončno utr- dil na krmilu. Sedaj je že dobiil mandat od predsednika republike za sestavo nove vhide. Osebno je izjavil, da se bo pomenil z dose- danjimi koalicijskimi partnerji, vendar pod drugačnimi pogoji. In prav ti ►►drugačni pogoji« vznemirjajo duhove. Očitno je, da bo ljudska stranka zahtevala se- daj več ministrskih sedežev, po- sebno pa zunan,je ministrstvo, ki so ga socialisti »iizlrgali« svoj čas od ljudske stranke. Najbrž bod(> razbili tudi tradicionalno »dvoj- nost« v ministrstvih. Slednjič lah- ko odločno poslavljajo svoje za- hteve, saj imajo v primeru, da se sociaMsti umaknejo v opozicij««, dovolj močno večino, da sestavijo enostrankarsko vlado, kakor to delajo drugod na Zahodu. Avstrijsko ljudstvo je že nava- jeno na koalicijo in si jo želi 5e naprej. Neuspeh socia;iistov si namreč moremo pojasniti z notra- n,iimi trenji, posebno pa z afero Olah. Nekdanji notranji minister in socialist je namreč ustanovil svojo stranko, ki je odtrgala od so- cialistov najmanj 125.000 glasov in precej tistih, kii so bili sicer ne- opredeljeni. Programi, s katerimi sta nastopili stranki, so pri tem igrali manjšo vlogo. Spričo lanskoletnega obiska kan- clerja Klausa v Beogradu ne kažo pričakovat® kakršnihkoli sprememb v odnosih med obema državama. Drugo vprašanje pa je, kakšno stališče bo stranka zavzela do slo- venske manjšine na Koroškem, za katero so pokazali socialisti še največ razumevanja. Dru^i dogodki Nepričakovane spremembe v Gani ne obetajo nič dobrega. Med- tem ko so vlade ZDA, Velike Bri- tanije in Zahodne Nemčije pohi- tele z Izjavo, da so pripravljene sprejeti nov režim (ker so imele, vsaj prvi dve, tudi svoje prste vmes) in so to že tudi storile, se je predsednik Nkrumah vrnil v Gvinejo. Tamkajšnji predsednik Seku Ture mu je ponudil mesto predsednika republike in stranke. Skupen posvet treh naprednih afriških voditeljev Nkrumaha, Tu- reja in Kelta, predsednika Malija, pa so rodili že tudi prve sadove. »Narodi Gane in Gvineje bodo s pomočjo vse Afrike kmalu uni- čili vojaški režim v Akri,« je te dni Izjavil gvinejski premier Se- ku Ture. Na drugi strani pa zah- teva vodja ganskega prevrata ge- neral Ankrab pomoč iz tujine, ker je »treba ostro reagirati proti državam, ki bodo sovražno razpo- ložene do novega ganskega re- žima«, UKINJENI VIZUMI Z ITALIJO V prizadevanjih, da bi jugoslo- vanske meje postale čimbolj od- prte. je v torek pričel veljati jugoslovansko-italijanski sporazum o ukinitvi vizumov. Ta odločitev samo še bolj krepi dvostranske odnose in zbližanje med ljudstvom obeh dežel. Značilno je. da piše italijanski tisk ob tem dogodku, da se bo močno povečal dotok italijanskih turistov v Jugoslavijo, S severno sosedo Avstrijo smo vizume ukinili že poprej, prav ta- ko s sosedno Madžarsko, Slove- nija ima potemtakem najbolj od- prte meje z vsemi državnimi so- sedi. (Nadaljevanje na 2. strani) Varstvo otrok fe za žene najlepši šopek 8. marec praznujemo vsepovsod: v tovarni, šoli, na vasi, v pi^mi in v družini. Najbolj prisrčno je praznovanje v krogu družine, ko otroci obdarijo mamice s cvetjem — na vasi pa s prvimi pomladan- skimi zvončki. Učenci osnovnih šol so pripravili ženam bogate kultur- ne programe. V tovarnah, pod je- li žene s cvetjem ter jih bogato pogostili. Ponekod so žene oprosti- li dela ali pa so jih peljali na izlet. Zene so bile ob 8. marcu deležne velike pozornosti in polno lepih zelja. Vsiljuje pa se mi žalostna misel, da vse žene le niso bile deležne te pozornosti. Veliko žena je pre- živelo 8. marec ob napornem delu, pri varstvu otrok, mnogim ženam ni imel kdo čestitati. Ali smo ob čestitanju ženam po- mislili tudi na varstvo njihovih otrok? Ali smo se s šopkom rož in ob veseli zakuski res oddolžili že- nam za vsa prizadevanja v proiz- vodnji, v družini? 8. marec je bil vesel dan nr- le za žene, tudi za moške. Kaj pa 9. marec? Spet so žene v ranih uiaH odnesle otroke, še na pol sanja- joče. v vrtce, varuhinjam na do- move, pohitele na svoja delovna mesta, trudile se, da bodo enako- pravne pri delu z moškimi. Po tru- da polnem delu so hitele priprav- ljati kosila in se lotile gospodinj- skih del. Mnoge matere zaradi pre- nizkih dohodkov ne morejo dati otrok v varstvo. Ostali so doma ali na cesti. Najbrž bi bilo treba, posebno v delovnih kolektivih tudi to vedeti, kako daleč smo prišli v prizadevanjih za dejansko ena- kopravnost žene. Ali smo uresni- čili vsaj polovico tistega, kar je zapisano v deklaracijah, in ali smo tudi v okviru danih možnosti po- magali delovni ženi? Ce nismo, potem je treba spod- bujati k večji produktivnosti ne le žene, temveč je to naloga nas vseh. Skrb za delovno družino naj po- meni bogastvo in plemenitost družbenih odnosov do človekove enakopravnosti in osebnosti. 8. marec naj bo spodbuda za napredek družbe, za soJidnrnost delovnih ljudi, za mir v svetu! Za mamice iin tovarišice so sami nabrali zvončke otroci iz Vrtca na Bregu — Ptuj tjih, pisarnah pa so sodelavci obsu- stran 2 TEDNIK — petek, 11. marca 1966 Stran 2 Dela na kanalu HC SD 1 pred Ptujem Gradbeno podjetje »Tehno- gradnje« Maribor se je s svojo skupino delavcev in s tehnično opremo na kanalu HC SD I tako približalo Ptuju, da jo lahko opa- zite z novega dravskega cestne- ga mostu in tudi lahko ugotovi- te, kje se bosta sestajali strugi Drave, stara in nova, po kateri bo pritekala Drava iz elektrarne v Zlatoličju. Skupina 45 ljudi delovodje Spt- larja, ki je zaposlena na izlivu kanala HC SD I, na zračni črti med hišo družine Majcen na des- ni strani Drave in med hišo dr. Nade Pavličev na Vičavi, oprav- lja dvojno delo. Del skupine je zaposlen pri zavarovalnih delih leve obrežne črte deponije ob stari strugi Drave s tem, da pola- gajo na vznožje obrežja fašinske tonjače in jih oblagajo z lomljen- cem; tudi obrežje bo utrjeno z lomljencem in s tratnico, da bo od. vznožja do vrha zaščiteno pred-erozijo Drave. Druga skupi- na .pa Je zaposlena na zaključku obrežja, ki bo zbetoniran in ga bo tvorilo 12 globoko in na trdna tla postavljenih kesonov. Za be- toniranje teh imajo večje lesene b-paže, ki jih potopijo, da je spod- nji del na dnu, gornji del pa sega nekoliko nad vodno gladino. Ko je keson za kesonom zbetoniran, odstranijo opaž. Pri tem delu po- trebujejo tudi potapljače, ki oči- stijo dno kesona in odstranijo s trdnih tal gramoz, ki ga bager ni mogel izkopati. Lanskole^i poplavi sta po- vzročili na levi obrežni deponiji precej škode, ker sta jo prepla- vili in odnesli iz nje material v precejšnji razdalji. Sedaj po utr- ditvi obrežja to ne bo več mogo- če. Zato tudi hitijo z deli, da jih ne bo prehitel letošnji aprilski, majski in poznejši naval vodnih gmot Drave. Računajo, da bosta dve fazi teh del do konca maja 1966 gotovi, tretjo pa bodo mo- rali dokončati pozneje, ko se bo nivo Drave zopet primerno zni- žal. Hribi gramoza — izkopanega materiala, ki jih vidite med le- vim in desnim obrežjem odtoč- nega kanala HC SD I, bodo skop- neli, ko bo dokončano levo obrež- je kanala in ko bo do ustrezne globine ponlobljen sam kanal ter utrjeno tudi desno obrežje kana- la. Kot je pojasnil šef tega grad- bišča Zvonko Žemljic, bo z zgo- tovitvijo del na dotočnem in od- točnem kanalu ter z zgraditvijo strojnice elektrarne HC SD I ime- la Slovenija dragocen, gospodar- sko pomemben irv lep objekt, ki bo potem lahko dolgo dobo slu- žil gospodarski krepitvi Jugosla- vije kot celote in Slovenije kot uporabnika in čuvarja tega ob- jekta, in bo pomenil poleg ostale- ga tudi privlačno turistično zani- mivost za inozemske in domače turiste, enako pa tudi bližnje vasi ter Maribor in Ptuj, ki ju bo po- vezoval nov hidroenergetski ob- jekt. V. J. Dela na koncu kanala hidrocentrale SD 1 DRU6I DOGODKI ^^ (iVaf^aijepa^je. S: I, strani) PETAR STAMBOLIC V NEPALU Predsednik zveznega izvršnega sveta Pžrtar Stambolič je v ne- deljo prispel na uradni obisk v prijateljski IJJepal,, v ponedeljek pa so se že pričeli razgovori. Kot je znano, si vladi obeh dežel pri- zadevata, da bi čimbolj učinkovito uveljavili načela nevezanosti v vsakdanji praksi in tako okrepili priz-adevanje za mir. Posebnega pomena so dvostranski razgovori o bodočem sodelovanju- Nepal je himalajska dežela, ki šteje deset milijonov prebivalcev. Domačini se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom in živinorejo. Ker • primanjkuje cestnih in drugih ko- penskih zvez s sosedi, je bila de- žela dolgo ločena od ostalega sveta. Pravijo, da je izvoz doslej ob- segal predvsem znane vojščake Gurke, ki so se svojčas boriLi za britanski imperij skoraj povsod po svetu. Sedaj pa so Gurki pri- jeli za krampe in lopate. Rastejo prve hidroelektrarne in manjše tovarne. Skoraj vsa deželna zuna- nja tirgovina je usmerjena v In- dijo. Letna blagovna izmenjava • žnaša kakih 200 milijonov rupij. Poglavitna naloga vlade je, da iz- vede agrarno reformo in zagotovi višji nacionalni dohodek. LAKOTA V INDLTI dijskim zveznim državam lakota Novice, da grozi nekaterim in- zaradi hude suše, je vzdramila • vest človeštva. Težave, ki jih ima Vlada predsednice Indire Gandi, . so zaradi tega velike. Pozivom mednarodne organizacije Rdečega križa in nacionalnih organizacij, naj po vsem svetu podpro dobro- delne akcije, se je pridružila tudi Jugoslavija. Naj omenimo, da je sosedna Italija organizirala s po- močjo tiska pravo nacionalno kampanjo za zbiranje denarja, s katerim je potem kupila riž in druga živila za najbolj prizadete. • KRV AVE BITKF V JUŽNEM VIETNAMU Te dni so sporočili, da so Ame- ' tičanT izgubili v času od 5. avgu- , sta leta 1964 do 7. marca letos : skupaj 904 letala. Ta številka oriča . tudi o velikem številu letal, ki jih. .pošiljajo Američani nad Se- ■ .verni Vietnam in v tiste predele južnega Vietnama, kjer divjajo bitke oziroma kjer naj bi se po mnenju ameriških izvedencev skrivali vojaki osvobodilnega gi- banja. Na drugi strani rastejo prizade- :vanja Washingtona, da bi pridobil ..svoje zaveznike za »prostovoljce« . v obliki rednih čet za Vietnam. Tako naj bi postala vojna, ki je ■ izrazito napadalno dejanje Ameri- čanov, nekako internacionalna. Predlog proračuna občine Ptuf za leto 196S (Nadaljevanje s 1. strani) datki, temveg primanjkljaj 19 milijonov S din, ki je pokrit s posojilom iz rezervnega sklada, medtem ko je znašal prenos pre- sežka dohodkov nad izdatki v lanskem proračunu 30 milijonov S din. Ta nepokrita razlika je posledica raznih gospodarskih in s tem tudi proračunskih ukre- pov z uvedbo gospodarske re- forme. Sredstva po raznih na- menih in postavkah proračuna so bila pred avgustom 1965 že tako angažirana, da ni bilo mo- goče v celoti omejiti teh izdat- kov, saj je bilo potrebno v zad- njih 5 mesecil^, omejiti potrošnjo za 19 odstotkov glede na prvot- no sprejeti proračuif. Razpoložljivi dohodki bodo zadoščali dejansko le za najnuj- nejše potrebe. S tem se odpira boleče vprašanje obstoja neka- terih služb, ki so prejemale do- tacije iz proračuna. Obveznosti občine se vsako leto večajo, medtem ko udeležba občine v strukturi skupnih dohodkov iz leta v leto pada. Zanimivi so podatki udeležbe občine, repub- like in zveze na proračunskih dohodkih, ki se ustvarjajo na območju naše občine. Občina je bila v letu 1964 udeležena v strukturi obravnavanih dohod- kov s 57,8«/«, republika z 22,5 »/o in zveza z 9,3 »/o, v naslednjem 1965. letu občina z 59,6 «/o, repub- lika z 28,4 "/o in zveza z 12 »/o, medtem ko bo letos občina ude- ležena le s 54,7 "/o, republika pa z 32,8 »/o in zveza z 12,5 "/o. občine. Zaradi tega bi pri njego- vem financiranju morala sode- lovati širša družbena skupnost. Socicilno skrbstvo Porabljena sredstva po tem namenu v letu 1965 znašajo 139,796.000 S din, medtem ko predlagajo skrbstveni organi za letošnje leto 282,033.000 S din ali r'~8-odstotno povečanje. Glede na omenjeno neugodno prora- čunsko situacijo, tolikšno pove- .?anje ni mogoče, čeprav bi to bilo upravičeno m potrebno. Predvidena sredstva so 'za 31 ''/o višja in bodo le delno zagotovila izpolnitev odloka o družbeni materialni pomoči občanom, ki ga je sprejela skupščina občine v decembru 1965. Največje postavke tega name- na so stalne socialne podpore, oskrbnine odraslih in oskrbnine otrok v zavodih. Za stalne soci- alne podpore je predvideno 13,177.000 S din več kakor pre- teklo leto in bo del tega potro- šen za zvišanje podpor 284 pre- jemnikom od povprečja- 2500 din na minimum 4000 din po občin- skem odloku, del za nove prime- re in za zvišanje podpor ostalim prejemnikom. Do sedaj je iz te- ga naslova prejemalo pomoč 705 podpirancev. Posebno breme v tem namenu izdatkov so oskrbnine za odra- sle in mladino v raznih zavodih, kjer predvidevamo letos 70 milij. S din. Za posameznika znaša mesečna oskrbnina od 40.000 do 100.000 din mesečno, posebno v raznih mladinskih domovih, ka- mor pošiljajo mladoletnike skrb- stveni organi, sodišča in komi- sije za kategorizacijo. Skupno uporablja to pomoč družbe 127 oseb v domovih za odrasle in 30 otrok v mladinskih domovih. Zdravstveno varstvo To tem namenu financiramo zdravstvene storitve nepremož- nih, prispevek za zdravstveno zavarovanje socialnih podpiran- cev in drugo. Predvideno je 31"/o povečanje "od 85.940.000 S din na 113,340.000. Posebna obveznost je zaostanek na prispevku za zdravstveno zavarovanje kmetij- skih proizvajalcev v višini 22,960.000 S din za leto 1965. Prejemniki stalne družbene pomoči, ki niso zdravstveno za- varovani iz kateregakoli druge- ga naslova, so zdravstveno zava- rovani na tej osnovi. Mesečni prispevek za posameznika znaša 4500 S din ali letno skupaj 38.000.000 S din. Komunalna dejavnost Omejena sredstva so nareko- vala znižanje izdatkov po tem namenu tako, da so zagotovljena le najnujnejša sredstva za vzdr- ževanje komunalnih objektov v višini 45.000.000 S din. Delo državnih organov Skupna sredstva za delo dr- žavnih organov in sodstva so predvidena v višini 495,029.000 S din. Povečanje je^zelo mini- malno, če upoštevamo, da so ta sredstva namenjena za osebne dohodke zaposlenih, ki b' morali (ISadaljeoanje na 3. strani) RAZPORED PREDVIDENIH DOHODKOV: v razporeditvi predvidenih do- hodkov zajemamo zaradi kom- pleksnega pregleda sredstev do- hodke proračuna in lastne do- hodke šolskega in cestno komu- nalnega sklada. Po posameznih namenih predlagamo naslednjo razporeditev: (v S 000 din) Za defavnost šol jp po tem predlogu namenjeno 46,8 "/o skupnih proračunskih sredstev. Proračun financira os- novno, srednje in strokovno šol- stvo, in to: 7 nepopolnih ds^nov- nih šol, 15 popolnih osnovnih šol, 2 srednji šoli in 5 ostalih prosvetnih ustanov, medtem ko za šole 11. stopnje v Mariboru odvaja del sredstev v medobčin- ski sklad v Mariboru. Iz predvidenih sredstev za šolstvo bo mogoče zagotoviti osnovni dejavnosti za 10 "/o večja sredstva glede na lansko reali- zacijo. Upravni odbor sklada za šolstvo je predlagal osnove m merila, na podlagi katerih bi naj ugotovili potrebna sredstva za posamezne šolske zavode, ven- dar jih svet za finance ni mogel v celoti upoštevati, ker ni do- volj- kritja v predvidenih dohod- Ikih. Kulturnoprosvetna dejavnost Drugi glavni namen proračun- skih izdatkov zajema financira- nje dejavnosti s področja kulture in prosvete, štipendije in pred- vojaško vzgojo. Zgodovinski arhiv Ptuj ima značaj medobčinskega zavoda, ker opravlja svoje usluge tudi za občino Ormož in ga financira naša občina v razmerju 3:1. Po- krajinski muzej Ptuj je do lan- skega leta prejemal sredstva od okraja Maribor, od leta 1965 dalje pa iz občinskega proraču- na. Stroški osnovne dejavnosti tega zavoda so precejšnji, saj ima zaposlenih 5 delavcev z vi- soko strokovno izobrazbo in večje število ostalega osebja. S svojim muzejskim gradivom je muzej izredno dragocena, bogata in pomembna kulturna ustanova, ki presega po svoji vlogi okvir VIKTOR MAKOVEC: Stanovanjska reforma in komunalno gospodarstvo v občini Ptuj (Nadaljevanje) II. Znano je, da je zvezna skupšči- na v zvez:i z gospodarsko reformo sprejela tudi predpise o reformi sistema stanovanjskega gospodar- stva. Temeljni smoter te reforme je: 1. da se stanovanjsko gospodar- stvo vključi v sistem našega go- spodarstva; 2. stanarina mora postopoma po- stati gospodarski usmerjevalec ob- sega reprodukcije stanovanjske iz- gradnje; 3. stanovanjska gradnja in ur- banizacija morata biti realni in materialni odraz gospodarskih in družbenih odnosov ter delovne storilnosti. Reforma stanovanjskega gospo- darstva izhaja iz »resolucije o na- daljnjem razvoju sistema stano- vanjskega gospodarstva«, ki jo je sprejela zvezna skupščina aprila lanskega leta. Sistem stanovanjskega gospo- darstva obsega: — stanovanjsko izgradnjo in — gospodarjenje s skladom sta- novanjskih hiš po načelih gospo- darskega poslovanja. STANOVANJSKA IZGRADNJA a) Financiranje stanovanjske iz- gradnje. V smislu prej navedene resolu- cije je treba graditev stanovanj vključiti v splošni sistem krediti- ranja investicij. Trajni viri za fi- nanciranje stanovanjske izgradnje naj bodo: — stanarine, ' — sredstva, formirana z banč- nim in kreditnim mehanizmom, — sredstva občanov, — sredstva delovnih in drugih organizacii ter družbenopolitičnih skupnosti. V prehodnem obdobju — do leta 1970 — se ukinjajo občinski in re- publiški skladi za stanovanjsko iz- gradnjo, ki so bili do sedaj glavni vir ra stanovanjsko izgradnjo, nji- hova sredstva pa se prenašajo v kreditne sklade bank. Vendar oa ostane do leta 1970 še stanovanj- ski prispevek, v višini 4 «/o kot vir financiranja stanovanjske izgrad- nje. Čeprav ostanejo viri financi- leta 1970 isti, pa nastane bistvena sprememba pri oblikovanju in gradnja stanovanjske izgradnje do funkcioniranju teh sredstev. Sred- stva ostanejo namreč tistim, ki jih ustvarjajo, t. j. flelovnim in drugim organizacijam. Te bodo morale s temi in drugimi sredstvi v tem prehodnem obdobju skr- beti. da bo ostal obseg stanovanj- ske izgradnje vsaj enak kot do sedaj, ko so obstojali stanovanjski skladi. b) Subvencioniranje stanarin. Po resoluciji bi naj stanarina vsebovala sredstva: — za kritje stroškpv upravlja- nja in vzdrževanja stanovanj, — za zamenjavo (amortizacijo) stanovanjskih hiš in — za razširjeno reprodukcijo stanovanjskega fonda. Ker ostane stanovanjski prispe- vek še do leta 1970 kot glavni na- menski vir za gradnjo stanovanj, bo ):ostajala stanarina le postopo- ma vir za reprodukcijo stanovanj. V tesn obdobju bodo stanarine rastle postopoma, začenši s 1. ja- nuarjem 1967 in dalje, razlika v tem času pa bo subvencionirana v bre- me stanovanjskega prispevka od 1. januarja 1966. Šele leta 1970 bo- do stanovalci plačevali celotno .stanarino v breme družinskih do- hodkov. GOSPODARJENJE S STANO- VANJSKIMI HIŠAMI a) Revalorizacija. V procesu Dostopnega oblikova- nja polnih stanarin stoj"i na prvem mestu revalorizacija oziroma po- novna ugotovitev vrednosti stano- vanjskih. hiš in stanovanj ter po- slovnih prostorov. Vrednost sta- novanjskih hiš in s+.anovanj se do- loči alede na gradbene cene v de- cembru 1364. V bistvu revaloriza- cija še ne pomeni stanovanjske reforme, temveč je le priprava enake startne osnove za uvedbo ekonomske stanarine. b) Stanovanjska podjetja. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji preide na stanovanjska podjetja. Stanovanj- ska podjetja so temeljne organi- zacijske oblike za Izvajanje sta- novanjske reforme Njihova na- loga je. da po načelih gospodar- skega poslovanja gospodarijo s stanovanjskim: hišami v družbeni lastnini, to je, da stanovanjske hiše tekoče in investicijsko vzdr- žujejo v takem stanju, da ustreza stanarini in pogojem, ki jih dolo- čajo predpisi, ter tako ohranijo njihovo polno vrednost. Pri upravljanju stanovanjskih hiš pa sodelujejo tudi nosilci -sta- novanjske pravice in hišni sveti v me.;ah. ki j:h določa zakon. PRAVNA UREDITEV STANO- VANJSKE REFORME Obrazložena načela za reformo sistema stanovanjskega gospodar- stva in njegove vključitve v sta- bilizacijske ukrepe v splošnem go- spodarstvu uresničujejo zakoni, ki jih je sprejela zvezna skupščina že v preteklem letu. in s:cer: — zakon o prenehanju veljav- nosti zakona o financiranju grad- nje stanovanj, — temeljni zakon o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš. sta- novanj in poslovnih prostorov. — temeljni zakon o gospodar- skem poslovanju s stanovanjsk.mi hišami v družbeni lastnini. — zakon o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. — republiški zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš. Občina ima na področju stano- vanjskega gospodarstva vrsto pra- vic in dolžnosti.. Navedeni zakoni jo pooblaščajo, da s svojimi pred- pisi usmerja in vsklajuje razvoj stanovanjskega gospodarstva in višino stanarin s splošno politiko in gospodarskimi gibanji in da predpisuje minimalne tehnične normative za vzdrževanje stano- vanjskih hiš. Pred občinsko skupščino je bila postavljena zahtevna in odgovor- na naloga, da s svojimi predpisi uveljavi stanovanjsko reformo v občini v skladu s prej navedenimi načel, in predpisi. Zato je bilo zbrano potrebno gradivo ter so bile napravljene analize o stanju stanovanjskega fonda v občini in o strukturi gradbenih 'cen, na podlagi katerih je potem občinska skupščina sprejela končne odlo- čitve. PREDPISI OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Revalorizacija. Ker je stanarina odvisna q vrednosti in kakovosti stanovanj ter od drugih ugodnosti, ki ji daje stanovanje nosilcu stanovanj ske pravice, je bilo potrebno pc novno ugotoviti vrednost stane vanjskih hiš, stanovanj in posloM nih prostorov, ki se oddajajo najem. Vrednost stanovanjski hiš. na katerih je temeljila dose danja stanarina, je bila nazadnj ugotovljena leta 1959. Čeprav s cene raznim dobrmam in tud gradbenim storitvam v tem čas znatno porastle, je ostala stanari na vse do stanovanjske reform nespremenjena. S tem je bil sice potrošnik na eni strani zaščiten ni pa bil zaščiten sklad stanovanj skih hiš, katerega se zaradi niz kih stanarin ni moglo piimern vzdrževati, kar je na drugi stran spet šlo v škodo stanovalcev, i preverjanjem gradbenih stroško v tem obdobju je bilo ugotovljene da je povprečna gradbena ceni stanovanj za 1 kvadratni meter ■ občini znašala: Iž prikaza je razvidno, da je 0( 1959 do decembra 1964 cena po rastla za več kot dvakrat. Da b: se ugotovila stvarna vred- nost stanovanjskih hiš, stanovan; m poslovnih prostorov, je spreje- la skupščina občine Ptuj odlok ( ugotovitvi vrednosti stanovanjski! hiš, stanovanj in poslovnih pro štorov (objavljen v Uradnem vest nfku Ptuj št. 11/65). r katerimi ji odredila, da se opravi popis ,'toč kovanje) stanovanjskih hiš. stano vanj in poslovnih prostorov, k se oddajajo v najem. Nova vred nost stanovanjskih hiš. stanovan in poslovnih prostorov se je ugo tovila s točkovanjem elementom kot so: konstrukcija zgradbe opremljenost stanovanja, starost obrabljenost zgradb itd. Glede m prej navedeno gradbeno ceno de cembra 1964, ki je bila podlaga zi ugotavljan.ie vrednosti, je bils odlokom vrednost točke določan; na 950 dinarjev (leta 1959 je zna- šala 4,'50 din). Točkovanje (popis) stanovanj j bilo opravljeno v glavnem že decembru lanskega leta. Oprav Ijeno točkovanje je podlaga za iz računavanje nove gradbene vred nosti stanovanj. Izračun se izvrš tako. da pomnožimo .itevilo dose ženih točk z vrednostjo točke ii vse skupaj še z uporabno površi no stanovanja. Obsežno delo v zvezi s točkO' vaniem stanovanj je opravil ob činski stanovanjski sklad Ptuj. P( zbran h podatkih je bilo v občin točkovanih 2417 stanovanj, od te ga 2117 družbenih in 300 privatnil ter 303 poslovni prostori, ki se od dajajo v najem. Po izračunu zanaša skupna vred nost stanovanjskega fonda v ob čini Ptuj 8 milijard 393 milijonoi starih dinarjev. Od tega vrednos družbenega fonda 7.S83.310 000 sta r:h dinarjev, vrednost zasebneg; fonda pa 509,872.000 starih dinar jev. Vrednost stanovanjskega fond; samo v mestu Ptuju zna.š; 5 012,920.600 starih dinarjev, vred nost lokalov pa 2.142 660.000 staril dinariev. — V Kidričevem j 395 stanovanj, katerih vrednos znaša 2.166 488.000 starih dinarjev Kot je iz navedenega razvidno gre tu za pomembno družben' premoženje, ki je bilo do sedaj sla bo vzdrževano. Stanovanjska re forma temeljito .spreminja zasta rele odnose do obstoječega stano iz novejših predpisov ^ stanovanj vanjskega fonda, kar je razvidni skeea področja, ki dajejo izrecim močan poudarek ra'/no intenziv nemu vzdrževanju stanovanjskegi fonda. Seveda se v enem al: dve) letih ne bo dalo popravti tega kar je bilo zamuienega v zadniil dvajsetih letih. Toda. čim je da na ekonom.ska podlaga za vzdrže vanje stanovanjskega fnnda se b stanje iz leta v leto izboljševalo 2. Odmera stanarin. Odmera stanarin m določite' njene stopnje je posebno težavni naloga. Stanovanje ima kot vsak druga dobrina svojo ceno in sta narina mora biti odraz te vred nosti Zato je bilo treba na en strani določiti take stanarine. I* bodo omogočile dobro vzdrževani in upravljanje obstoječega stano vanjskega fonda, na drugi stran pa upoštevati, da gre za obrem^ nitev druž-nskih dohodkov Te meljni zakon o gospodarjeniu stanovanjskimi hišami dopušča, d se lahko v staharino vključi.1 stroški za amortizacijo (enosta^'n reprodukcija), za investcijsko i' tekoče vzdrževanje ter za upra vljan.ie stanovanjskih hiš Stana rina tedaj ne vkljui^uje stroško za šir.šo stanovanjsko izgradni (razširjeno reprodukcijo). Ta siePavlihe«. Do tu je vse v redu in prav, seveda, če bi se mi prej do- govorili za tvoj nastop na priredi- tvi. Kar pa zadeva drugi del tvoje- ga programa, je skoraj škoda iz- gubljati besede. Človeku, ki čita prismodarije, ki so zrasle na tvo- jem zelniku, se najprej utrne mi- sel, da nisi bil čisto priseben, ko si to pisal. Najprej nekaj slabounv- nih »rim« brez repa in glave, po- tem pa vulgarnost, nesramnost in pljuvanje na pridobitve naše na- rodne revolucije. Celo tako daleč greš, da z vulgarnimi izrazi blatiš čast mladine. In norčuješ se iz par. tizanskih pesmi, ko jih uporabljaš za podlago svojim nesramnim »vi- cem«. Blatiš pesmi, s katerimi na ustih so umirali tisti, ki so ti pri- borili svobodo; pljuvaš na pesmi, ki so bile svete tistim, ki so dali svojo kri. da lahko živiš ti, ki jih sedaj žališ! Praviš, da ti je naš napovedo- valec čestital k izbranemu humor- ju. Mogoče. Ampak samo zato, da se te je za trenutek rešil, ker si bil rahlo vsiljiv in nesramen, in da nas je lahko pravočasno opozoril, kaj nam pripravljaš. Zato se tova- rišu Vladu Sercu javno zahvalju- jemo, ker nas je rešil sramote in Škandala, ki bi nam ga povzročil ti, če bi ti dovolili nastopiti. Mi- slimo, da nam po povedanem nitmi več treba odgovarjati na preostalo tvojo kritiko, ker so si bralci ver- jetno že ustvarili celotno sliko. Zaradi drugih, ki jim morda tudi ni bilo všeč na pustni prireditvi v Kidričevem, pa še tole: nikogar nismo silili, da mora obiskati rav- no pustno prireditev v Kidriče- vem. Tudi listkov za ocenjevanje mask nismo nikomur vsiljevali. Sicer ne trdimo, da je tako oce- njevanje najbolj objektivno, ni pa nič manj realno kot ocenjeva- nje raznih komisij, kajti komisija ima lahko subjektivna merila oce- njevanje. Da so bile nagrade maj- hne, trdi Moge. Mi pa pravimo, da niso bile nagrade nič manjše kot na podobnih prireditvah drugod. No koncu nam Moge očita slabo organizacijo in nam daje za zgled organizatorje ptujskega kurento- vanja. Smešno! Navadni veselici dajati za vzgled prireditev, pn ka- teri sodeluje cela občina! To ie ne- kako takole, kot da bi mi dajali za zgied Mogetu kakšnega znanega humorista, ko vemo, da si Moče le predstavlja v svoji domišljiji, da. je humorist. Dolinar Filip, TK ZMS Kidričeve^ »Osmešenc pesem« s tem sestavkom želim odgo- voriti dopisnici Liziki Hauptman iz Desternika na njeno pismo pod gornjim naslovom. Res je, da je posnel ansambel radia Ptuj ploščo, na kateri je med drugimi skladbami tudi Bleda lu- na, ki sem jo primerno priredil v ta namen. Ce je imenovana pri- nesla to narodno pesem v ansam- bel radia Ptuj, še ne pomeni, da ima do te pesmi kake pravice, saj sama zatrjuje, da je to narodna pesem, kot takšno pa ima vsakdo pravico prirediti in uporabiti, kjer misli, da je to potrebno. Ce so pevko na maškeradi os- mešili, tega nisem jaz prav nič krav, ker pri tem nisem sodeloiml. Zato nimam namena česarkoli umikati z imenovane plošče, še najmanj pa mojo priredbo narod- ne pesmi Bleda luna. T. Kmetec, Ptuj FOTO ZAPISEK LEPO UREJENA TRGOVINA V Ormožu je lepo urejena tr- govin z železnino. Poleg želez- nih izdelkov prodajajo kuhinjsko in sobno pohištvo, radioaparate, hladilnike, pomivalne mize, ko- lesa, mopede, motorna kolesa, orožje in lovski pribor, emajlira- no posodo vseh vrst in velikosti. električne in navadne kuhalnike, železne peči in drugo. Morda bi v Ormožu kazalo od- preti trgovino električnih izdel- kov, radioaparatov, televizijskih sprejemnikov in drugih električ- nih aparatov? Predlog proračuna občine Ptui za leto 1966 (Nadaljevanje z 2. strani) biti glede na porast življenjskih stroškov povečani vsaj za 15 odstotkov. Dejavnost krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti so prejele v lanskem letu 22 milijonov S dinarjev, od tega 5 milijonov iz posebne rezerve za odpravo posledic poplav. Ob koncu leta so imele neporabljenih sredstev na žiro računih pri banki 18,487.000 S dinarjev. Smatramo, da bo letošnja pred- videna dotacija s prenesenimi sredstvi v skupni višini 30,487.000 S din zadostovala za najnujnejše potrebe. Poleg tega bodo krajev- ne skupnosti zbrale okoli 20 mi- lijinov starih dinarjev krajevne- ga samoprispevka, ki ga bodo zbori volivcev sprejeli za poseb- ne krajevne — komunalne po- trebe. Družbene org€!nizacij3 in društva Do leta 1965 so bile družbene organizacije in društva v celoti financirane iz proračuna. Od re- aliziranih sredstev v lanskem le- tu predvidevamo za 1966. leto le 50 "/o z manjšimi izjemami. To narekuje, da bo ta družbena de- javnost morala preiti na samo- financiranje. Gospo^rski posegi Ta namen proračunskega fi- nanciranja zajema sredstva za vzdrževanje cest, za pospeševa- nje živinoreje in regres za mle- ko. Predvidenih 130 milijonov S din za ceste je v primerjavi z dejanskimi potrebami premalo, če upoštevamo, da je na teh vzdrževanih cestah 99 cestarjev. Kmetijski sklad bo v tem letu dotiran iz proračuna. Zaradi te- ga odpade individualna obvez- nost plačila živinorejcev za pavšalno skočnino. To obveznost bo prevzel proračun, ki bo ustrezna sredstva usmeril b kme- tijskemu skladu za pospeševanje živinoreje. Regres za mleko v maloprodaji ima namen višjega plačila za oddano mleko indivi- dualnim prodajalcem mleka in s tem spodbuditi proizvodnjo mle- ka. Vlaganje v rezervni sklad Po 95. členu zakona o financi- ranju dnižbeno političnih skup- nosti je obvezno vložiti v rezerv- ni sklad 1 "/o vseh letnih dohod- kov. Zaradi tega je predvideno 21 milijonov S din obveznega vlaganja in 19 milijonov S din za kritje proračunskega primanj- kljaja za preteklo leto. ki je bil krit 5 posojilom iz rezervnega sklada. Obveznosti iz preteklih let Proračunske obveznosti iz pre- teklega leta znašajo dejansko 49,460.000 S din. ki so deloma že razporejene v namenu zdravstva in socialnega skrbstva. Ostanek 9,511.000 S din se nanaša na raz- ne obveznosti po vseh namenih in so zaradi tega zajete v tem delu proračuna. stran 2 TEDNIK — petek, 11. marca 1966 Stran 4 Stalna skrbzačlaneZB Kakšen je materialni položaj članov ZB in njihovih družin na ormoškem območju? Pereči problemi onemoglih kmetov — bivših borcev. Urejeni stanovanjski problemi. Vec skrbi pri odločanju o enojni in dvojni delovni dobi. Letos praznujemo pomemben jubilej — 25-letnico oboroženega upora naših narodov. Zametki prvega organiziranega odpora proti sovražniku so bili na or- moškem območju leta 1941. Te je tujec zaitrl z ustrelitvijo narod- nih herojev Jožeta Kerenčiča in Vinka Megle. Narodno osvobo- dilno gibanje je ponovno mno- žično oživelo 1944. leta. Upošte- vati je treba, da so bili pogoji za razvoj NOB na ormoškem ob- močju na robu Slovenskih goric neprimerno težji od nekaterih v Sloveniji. Odpor proti sovražni- ku je pomenil trajno aktivnost. To zgovorno dokazuje 251 vojnih žrtev na ormoškem območju. Od teh je bilo ustreljenih 72 talcev, 52 ljudi je padlo v NOB, 35 za- vednih Slovencev je pustilo svo- ja življenja v koncentracijskih taboriščih, 12 ljudi je umrlo v zaporih, 9 v internaciji in prav toliko v vojnem ujetništvu, 2 na prisilnem delu. Vojno vihro je preživelo 217 vojnih ujetnikov, 190 izseljencev, 105 internirancev, 24 zapornikov in 24 zavednih Slovencev v za- porih ter drugi. Največ žrtev fa- šističnega nasilja je bilo na Kogu in v Središču, kjer sta bila tudi začetek in središče osvobodilne- ga gibanja v občini. Likvidacija prvih borcev In or- ganizatorjev naprednega gibanja ter množično preganjanje v kon- centracijska taborišča leta 1941, je narodno osvobodilno gibanje močno prizadelo. Vojna vihra je razdejala mnogo domačij na Ko- gu in v Središču ter drugod. Na območju občine je osem krajevnih odborov ZB s 472 čla- ni in članicami. Po številu članst- va je največja krajevna organi- zacija Ormož, ki mu sledijo Mi- klavž, Središče, Podgorci, Velika Nedelja, Tomaž, Ivanjkovci in Kog. Opaža se, da se znatno zvišuje število članstva ZB v občini. To je razumljivo predvsem zaradi množičnega priliva pripadnikov prekomorskih brigad. Povprečna starost članov ZB v naši obči- ni je 46 let. Od skupnega števila članov ZB jih je 89 sodelovalo v NOV in POJ, 3 v zavezniških armadah, 2 v tujih odporniških gibanjih, 218 je bilo aktivistov, 70 izseljenih, 34 interniranih, 18 zaprtih in 13 vojnih ujetnikov. Družinskih članov borcev je 1469 s 369 predšolskimi in šolo- obveznimi otroci. Upokojenih borcev je 75. Člani ZB se aktiv- no udejstvujejo v raznih družbe- no-političnih organizacijah in društvih. 6 članov ZB odbornikov, 30 jih sodeluje v raznih svetih, 17 v komisijah, 47 v upravnih odbo- rih, vsi člani ZB so člani SZDL, 58 je članov ZK in 41 članov ima funkcije v združenju. MatermEni položaj bivših borcev Najbolj pereče vprašanje po- moči borcem NOV je vprašanje priznavalnin socialno ogroženim borcem na deželi, kjer je bilo te- žišče narodno osvobodilnega gi- banja. Mnogi borci so starostno onemogli in živijo od prevžitka na svojih skromnih domačijah in v hribovitih območjih. Slabo do- nosna posestva nekaterim bor- cem ne dajo dovolj sredstev za preživljanje. So primeri, da niti z realizacijo zakonitih pravic bor- cem in z nekaterimi drugimi obli- kami družbene pomoči ni mogo- če zagotoviti dostojnih življenj- skih pogojev. Res je, da to vpra- šanje v občini rešujejo s prizna- valninami. Ta kriterij priznaval- nin pa je treba uskladiti s tem, koliko je sleherni upravičenec doprinesel v NOB in kakšno je njegovo premoženjsko stanje. Občinske priznavalnine ZB imajo le značaj socialne podpore eko- nomsko šibkim borcem. Stalno priznavalnino v občini prejema 14 upravičencev. Naj- večja priznavalnina je 15 tisoč starih dinarjev, najnižja pa 5 ti- soč mesečno. Devet upravičencev prejema priznavalnino izpod 10 tisoč dinarjev mesečno. Skupno je bilo lani izplačanih priznaval- nin 1,854.000 starih dinarjev. Pri- znavalnino dodeljuje in določa posebna komisija za vprašanja borcev in invalidov pri občinski skupščini na podlagi mnenj in priporočil krajevnih organizacij ZB. Letos bo treba nameniti za po- trebe borcev več sredstev. Doda- tek za zaposlene borce prejema 12 upravičencev. Popolno zdrav- stveno zavarovanje uživa 71 kmetov-borcev in 250 družinskih članov. Predvideva se, da bo pri- bližno 120 kmetov-borcev uve- ljavilo pravico do popolnega zdravstvenega zavarovanja. Za davčne olajšave so vložili kmet- je — borci 25 prošenj. Občinska skupščina Ormož je sprejela odlok o olajšavi plačila davščin kmetov-borcev in velja od 1. januarja 1966 leta. Borcem od 1941. leta se zniža davek za 80 »/o, od leta 1942 za 60«/o, od leta 1943 za 40 "/o in borcem od leta 1944 za 25®/o. Vdovam bor- cev se prizna v primeru ponovne možitve polovica gornjih olajšav. Posebna skrb je posvečena otrokom padlih in po vojni umr- lih borcev NOB. V občini je ta- kih 68 družin. Večina od njih ima premoženje ali pa prejema invalidski dodatek. V občini je 53 otrok padlih ali po vojni umr- lih borcev. Otroci padlih borcev in invalidov so prejemali v času šolanja posebni invalidski doda- tek. Občinski odbor ZB ima v evidenci 24 otrok, ki so prenehali s šolanjem in so ostali brez ustrezne kvalifikacije. Občinska skupščina štipendira 4 otroke borcev, gospodarske organizacije pa 8. Urejeni stanovanjski problemi Stanovanjskih problemov na območju občine Ormož ni. Vsi zaposleni borci imajo urejene stanovanjske razmere. Varstvo borcev NOB je pomembna nalo- ga, ki jo opravlja socialno varst- vo. Skrb za borce je zagotovlje- na s statutom občine. Pri svetu za socialno varstvo je posebna komisija za reševanje vprašanj borcev. Sodeluje z občinskim od- borom ZB, analizira, rešuje in posreduje probleme borcev, za- vzema se za njihovo zdravljenje, rehabilitacijo in strokovno ter družbeno-politično izobraževanje. Pereče vprašanje so one- mogli kmetje - bivši borci starejši, onemogli kmeti-borci predstavljajo v občini poseben problem. Imajo zemljo in je ne morejo zaradi svoje izčrpanosti več obdelovati. Tudi kupca ni, da bi jo prodali. Starostni pregled kmetov-bor- cev je pokazal, da je do starosti 36 let 12 kmetov, do 40 let 29, do 50 let 19, do 60 let 31, do 70 let 20 in nad 70 let starosti 37 kme- tov-borcev. Kaže, da je nad 100 borcev kmetov, ki zaradi starosti niso več sposobni za kmetovanje. Nizkega življenjskega standarda teh kmetovalcev ni moč rešiti s priznavalninami, temveč s pre- živninami. Vendar je to vpraša- nje celotne družbe. Trnovska vas Prosvetno društvo m ostale organizacije na območju krajev- ne skupnosti Trnovska vas na- meravajo dograditi v zadružnem domu v Trnovski vasi dvorano, da bi lajšali delo prosvetnega društva. Sedaj imajo na razpo- lago samo šolske prostore, ko so prosti, sicer pa so brez primer- nega prostora za razne zbora in sestanke, seje itd. Del zadruž_ nega doma v Trnovski vasi je že od 1948. leta dalje v siirorvem Stanju in ne služi v celoti name- nu. Takrat je bil namen graditi zadružne domove za gospodarsko in kulturno prosvetnb dejavnost v okraju, ne pa graditi skladi- šča za umetna gnojila, čemur služi sedaj del te zgradbe. Dokončna ureditev dvorane in drugih prostorov v tem domu ne bi koristila samo prebivalstvu z območja krajevne skupnosti Tr- novska vas, temveč tudi prebi- valstvu z območja bližnjih kra- jevnih skupnosti Destemik in Vitomarci. Iniciatorji za ureditev neure- jenih prostorov za ktd turno prosvetne in druge koristne na- mene so mnenja, da je skrajni čas da dobi svojo končno obliko zgradba, v katero je vloženega precej dola in naix>rov samega prebivalstva. Sedanjega stanja družbenega poslopja pred jav- nostjo ni mogoče opravičevati. Pobudniki upajo, da bo obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« pokazal za ureditev te zgradbe vse razumevanje in da bo žrtvoval za to tudi nekaj sredstev. Isto pričakujejo od Občinske skupščine Ptuj, ki bo lahko opravičila pred občani iz- datek za zadružni dom v Sloven- skih goricah. Ta je na tem ob- močju med redkimi domovi in bi bilo škoda, če bi bil še ta Slo- venskim goricam v sramoto. J. V. POSPEŠEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI TUDI S POMOČJO REPUBLIŠKEGA SKLADA Kot ostalim občinam v Sloveniji bo tudi ptujski občini letos delno pomagal pri raznih izdatkih za pospeševanje kulturne de- javnosti sklad SRS. Iz sredstev občinskih skupnosti bo porab- ljenih v ta namen Vs, republiške skupnosti pa ^/s, tako da bi zna- šali celotni izdatki v ta namen nekaj nad 773 milijonov dinar- jev, občinskih skupnosti nad 695 milijonov in sklada nad 285 mi- lijonov dinarjev. Za sedemkratna gostovanja gledališč Ljubljana (2-krat), SLG Celje (3-krat) in SNG Maribor (2-krat) na ptujskem gledališkem odru bo prispevala občinska skupnost 923.000 din, sklad SRS pa 900.000 din. Za 2 solistična koncerta in za 1 komorni koncert v Ptuju prek Zavoda za folklor- ne prireditve Ptuj bi naj prispe- val sklad 100.000 din, za folklor- ne prireditve 1966 dva milijona dinarjev, za nabavo knjig za po- tujočo knjižnico 800.000 din, za ureditev arheološke zbirke v Po- krajinskem muzeju Ptuj 1,000.000 din, za arheološka izkopavanja na Forminu 220.000 din in v Pav- lovcih 260.000 din, za restavra- torska dela na cerkvi na Ptujski gori 1,000.000 din, za popravila na proštijski cerkvi v Ptuju 9 milijonov din, za ureditev pro- storov v dravskem stolpu v raz- stavne prostore za občasne ar- heološke, likovne in druge raz- stave 3,989.586 din, za adaptacijo pritličnih prostorov na ptujskem gradu v razstavni prostor 4,155.000 din in za obnovo fasade ptujskega gradu nad 18 milijo- nov dinarjev. S prispevkom teh zneskov iz sklada se je strinjal svet sklada in upa, da v sedanji diskusiji ti predlogi ne bodo bistveno spre- menjeni. Tako kot druge občine si prizadeva tudi ptujska občina ob razpoložljivih sredstvih dr- žati korak z gospodarstvom, razne dejavnosti tudi ob pomoči republiškega sklada za pospeše- vanje kulturnih dejavnosti za 1966. leto. Iz povedanega je raz- vidno, da si prizadeva občinska skupnost del sredstev zagotoviti tudi za področje kulture in pro- svete in ker vsega sama ne zmo- re, ji je pomoč republiškega skla- da dobrodošla. V. J. TROJE PREDAVANJ O CESTNEM PROMETU Avto-moto društvo Ormož je priredilo v nedeljo, 6. marca 1.1., tretje predavanje o cestno-pro- metnih predpisih. Predavanja je organiziralo za svoje člane, ka- kor za vse ostale šoferje A In B kategorije. Vseh treh predavanj se je udeležilo več deset šofer- jev. Predavanja so bila v prosto- rih gostilne »Grozd«. Predaval je VINKO TOPOLOVEC. Namen predavanj je bil osve- žiti znanje šoferjem A in B kate- gorije. Predavanja so slušateljem dopolnila dosedanje znanje o cestnem prometu, ki ga šoferji nujno potrebujejo. Slušatelji so sklenili po končanem predavanju opraviti testiranje. S tem je bilo ugotovljeno znanje slušateljev. Udeležba je bila brezplačna, saj je vse stroške krilo avto-moto društvo. Predavanja o cestnem prometu so bila zelo koristna in jih je po- trebno prirejati tudi v bodoče. Majšperk Mladinski aktiv v Majšperku je te dnii pismeno interveniral pri Občinski zvezi za kulturo in prosveto Ptuj, da bi ponovno uvedli v Majšperku kino pred- stave, ki jih letos več ni. To ne pomeni za prebivalstvo tega predela Haloz samo odpra- vo razvedrila za mladino, tem- več odpravo možnosti kulturno- prosvetnega izobraževanja, zara- di katerega odpirajo povsod ki- nodvorane in uvajajo kino pred- stave. Največ ljudi zaposluje industrija V lanskem letu je zaposlova- la največ ljudi v ptujski občini industrija (4527), kmetijstvo (2090), obrt (1226), gradbeni- štvo (864) in trgovina (725), manj pa promet (524), komu- nalna dejavnost (280), gostin- stvo (233) in gozdarstvo (226). V inozemstvu si je našlo lani rednim potom zaposlitev okoli 740 delavcev, skoraj 300 odst. več kot v 1964. letu. Uspešno končana izobraževalna oblika V četrtek, 3. marca t. 1., so se zbrali v sejni dvorani občinske skupščine na Trgu mladinskih brigad 1. v Ptuju slušatelji po- litične šole, ki je delovala v zim- skem času pri centru za družbe- no izobraževanje Delavske uni- verze Ptuj, na zaključni tribuni. Za njimi je sto ur plodnega izobraževalnega dela, ki je obse- galo snov o aktualnih vpraša- njih samoupravljanja, aktual- nih ekonomskih vprašanjih v de- lovni organizaciji, snov o mestu in vlogi subjektivnih sil v siste- mu samoupravljanja, potem še snov o aktualnih vprašanjih ko- mune in delovne orgaiaizacije ter vprašanja o sodobnem svetu. Snov je bila kakovostno pre- delana, saj so jo podajali prizna- ni strokovnjaki in družbeni de- lavci in sta neko področje vedno istočasno obravnavala dva pre- davatelja. V razprave so živah- no posegali tudi slušateljL Zaključne tribune so se ude- ležili razen dveh upravičeno od- sotnih, vsi slušatelji, vsi preda- vatelji pa tudi predstavniki vseh političnih organizacij, ki so ka- drovale slušatelje v politično šo- lo. Dnevni red tribune je obsegal sledeče točke: 1. Mesto in vloga subjektivnih sil v sistemu samoupravlja- nja, 2. odgovori na vprašanja slu- šateljev, 3. razdelitev spričeval, 4. organizacijske priprave za za- ključno ekskui^jo. O mestu in vlogi subjektivnih sil v sistemu samoupravljanja so konkretno za področje ptujske občine razpravljali: Franc Te- tičkovič, sekretar občinskega komiteja ZKS; Franjo Reber- na^k, predsednik občinskega od- bora SZDL; Foliks Bagar, taj- nik občanskega sindikalnega sve- ta, in Franc Zadravec, predsed- nik občinskega komiteja ZMS. Navzoči so pazljivo sledili in bili zaradi konkretnosti anali- ziranih problemov zelo zadovolj- ni. Slušatelji so za tribuno pri- pravili 23 vprašanj, ki jih je pre- davateljski aktiv povezal po po- sameznih področjih, ki so jih vprašanja obravnavala, ter pove- zano po področjih odgovarjali. Na vprašanja o problemih so- dobnega sveta sta odgovarjala Viktor Knez in Jože Stropnik; Viktor Knez še posebej na vpra- šanja iz sodstva, Jože Stropnik pa na vprašanja iz šolstva; eko- nomska vprašanja sta razčle- njala Milan Krajnik in Franc Tomanič, Feliks Bagar pa je od- govarjal v zvezi s vprašanji, ki so se nana.šala na vlogo sin^ka- tov pri reševanju nekaterih ak- tualnih vprašanj. Anton Purg, načelnik oddelka za gospodar- stvo pri občinski skupščini Ptuj, je zanimanje navzočih pritegnil z zelo tehtnimi odgovori s pod- ročja gosix>darstva. Marsikaj no- vega za slušatelje je bilo v od- govorih Franca Zadravca s pod- ročja mladiinske problematike!. Mnogo zanimanja je bilo tudi za odgovore, ki jih je dalo Stano- vanjsko gospodarstvo občine Ptuj na vprašanja glede finanč- nega in ostalega poslovanja te- ga novo ustanovljenega podje- tja, glede enostavne in razširje- ne reprodukcije, glede plačeva- nja anuitet gospodarskih orga- nizacij, glede nadaljnjih pravic organizacij in podjetij ter zavo- dov do svojih stanovanj, glede vloge hišnih svetov ipd. Čeprav je celotna razprava na vprašanja trajala precej dolgo, ni zanimanje navzočih niti za tronutek ponehalo, kar lahko ocenimo kot znak, da je bila iz- redno kvalitetna. Po izjavah slušateljev, ki so obiskovali že prej podobne izo- braževalne oblike, je bila letoš- n.-^a oblika politične šole kvalitet- no nad vsemi dosedanjimi. V sklopu letošnje politične šo- le sta bili izvedeni dve tribuni, izvedenih pa bo z istim predava- teljskim timom še pet tribun za politične aktive na terenu. Spričevala o končani politični šoli so prejeli vsi slušatelji, saj osipanja, ki je navadno nekaj že ustaljenega v vseh izobraževal- nih oblikah, pri tej politični šoli sploh ni bilo. Nekaj slušateljev sploh ne izkazuje nobenega izo- stanka, nekaj je takih, ki imajo le po en ali dva izostanka. Nekatera podjetja so pokaza- la veliko zanimanja za obisk in uspehe svojih članov v politični šoli. Od njih tudi pričakujejo, da se bodo s pridobljenim zna- njem uveljavljali v delovnih kolektivih, v družbenih organih. Zaključna ekskurzija, za ka- tero so se bili slušatelji dobro pripravili, nikakor ni bila name- njena zabavi, temveč je to bilo le še nadaljevanje dela v politič, ni šoli. Na njej so se slušatelj seznanili z delovnimi pogoji irj z zgodovino Tovarne avtomobi, lov Maribor, z delom samouprav,, nih organov, z delom družbeniH organizacij v tovarni in s tenjl kako tovarna izobražuje stroJ kovno in družbeno svoje člane, Prav tako so zanimali slušatelj® uspehi in težave, ki jih imajo člani delovnega kolektiva v po., gojih gospodarjenja po reformi. Politično šolo, ki je tako kon« čala s svojim delom, lahko oce-. njujemo kot izredno uspešno ta- ko po svoji življenjskosti, po vse., bini snovi in dela, po sodobnem podajanju snovi, po organizaci. ji, spremljanju dela s strani po- litičnih in delovnih organizacij in po tovarjikem vzdušju ves čas delovanja v šoli. Deleže za izredni uspeh nosijo; Svet centra za družbeno izobra- ževanje, zlasti njegov predsed- nik Zdravko Turnšek; Viktor Krajnc, upravnik Centra za družbeno izobraževanje; preda- vatelji, predstavniki političnih organizacij; delovne organizaci- je, ki so imele polno razumeva- nje za izobraževanje svojih čla- nov in jim nudile ugodne pogoje za to. Ogromen delež pri uspehu nosijo tudi slušatelji, ki so bili vestni, aktivni, tovariški, kon- struktivni. Svoj delež pri uspe- hu politične šole ima še Delav- ska. univerza Ptuj, ki je organi- zacijsko, metodično in material- no vodila šolo. Doslednejše zatiranje gospodarskega kriminala v gospodarski kriminal šteje- mo vsa tista škodljiva — kazniva dejanja, s katerimi se oškoduje narodno gospodarstvo — sploš- no ljudsko premoženje. Ta kazni- va dejanja so tatvine, zatajitve, poneverbe, zloraba uradnega po- ložaja, nevestno gospodarsko po- slovanje, nedovoljena trgovina in podobno. Lani je obravnavalo občinsko sodišče Ormož 144 kaz- nivih dejanj v 59 primerih. V ne- katerih delovnih organizacijah v občini je še vedno pomanjkljiva strokovna usposobljenost delav- cev, zlasti na odgovornih delov- nih mestih v knjigovodstvu in računovodstvu. Zaradi neurejenega knjigovod- stva prihaja do raznih poneverb in mahinacij. Tako okoriščanje z družbenimi sredstvi traja včasih tudi po več let. Ponekod je opa- ziti, da je kolektiv popustljiv do takih storilcev, ki so oškodovali delovno skupnost. S krepitvijo delavskega samoupravljanja se morata nenehno krepiti tudi za- vest in odgovornost organov de- lavskega upravljanja za pravilno poslovanje v delovnih organiza- cijah. Skrbneje bi bilo treba upo- števati kontrolo in presojati ukre- pe, ki preprečujejo razne nepra- vilnosti. Kje je treba iskati vzro- ke za številne poneverbe in ma- hinacije v gospodarstvu? Večkrat se zgodi, da na odgovorna delov- na mesta postavljamo ljudi brez ustreznih moralnih, strokovnih in političnih kvalifikacij. Ne pre- pričamo se o njihovi preteklosti in o njihovem delu. Do raznih prestopkov prihaja predvsem v nemočnih kolektivih, kjer delav- sko samoupravljanje nima ustrez- ne besede, kjer vladajo samovolja in drugi nezdravi pojavi. Skoraj vsak dan lahko čitamo v časopis- ju, da je direktor, komercialni, računovodja, glavni skladiščnik, blagajnik ali kdo drug poneveril večjo vsoto družbenega denarja, j Tak človek res ni imel osebne' odgovornosti, kolektiv pa ne ko-l lektivne odgovornosti, da mu Je| to dopuščal. Ni čudno, če sodi-j šča neredko izrečejo storilcem j kaznivih dejanj tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja po- klica po prestani kazni za dolo-, čen čas. Med vzroki kaznivih dejanj je treba omeniti še nizek standardi nekaterih storilcev. Ponekod jej opaziti, da so storilci poneverb' in drugih oblik prisvajanja dru- žbenih sredstev zaposleni in ima- jo visoke osebne dohodke. Lani in letos je bilo ugotovlje- no več kaznivih dejanj v gospo- darstvu na ormoškem območju. Gre za poneverbe. Tako neodgo- vorno poslovanje je vredno jav- ne kritike, saj škoduje predvsem gospodarstvu in celotni družbeni skupnosti. Prilaščanje družbene- ga denarja na ta ali drugi način, pomeni oškodovati slehernega občana. Pionirska tribuna Verica in cvetice Zvončki že beli krasijo livado, pomlad se prebuja iz zimskega sna, Verica z nežno jih roko nabira, veter pomladni ji laske rahlja. V grmovju rumeno trobentico stakne, ki ravno je dvignila k soncu glavo, skrbno s koreninico s seboj jo vzame: na gredo med cvetke vsadila jo bo. Ob rob posadi še marjetico belo, .zlatice rumene in nagelj rdeč, v sredino pa lilijo belo postavi, krog nje pa fajgel, bosiljak duhteč. Skrbno gredico svojo ureja, jo varuje plevela, za vlago skrbi, rožice hvaležno cvetijo, dehtijo, od sreče otroške obraz ji žari. Pustni čas Ko sem zaslišala cingljanje ku- rentov, sem bila zelo vesela. Kako ne bi bila vesela, ko pa sem sli- šala ljudi govoriti, da bom šla z očetom in mamico v F*tuj na ma- arado. Toda bila som zelo žalostna, ker nisem bila maskirana. V Ptuju je bilo mnogo maskiranih učencev. Tudi jaz sem se nameravala ma- skirati, pa sem se pozneje premi- slila. V Ptuju sem videla tudi karneval