it. 281 Piitetea plačana t utifiBi Wb mik cm la usta)
>rek "7. novembra 1923.
b&tfs, Iz vzemi! poudeljek, vsak dan zjctr; AsiSkeja H 20, L nadstropje. Dopisi saj s pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vra. Anten Gerbec. — Lastnik tiskarna Edin
znaia za m esc: L 7.—, t mesece L 19.50, pJrleta^££— li« celo let« Za inozemstvo mesečno 4 lire vrt. — Telefon tiradnUN* la uprave tt.
sv. PraaCUka
NefrfnH<m
i; —-
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVI1
Posamezne Številke v Trstu In okolid po 20 cent — Oglasi se računajo t Itrokcsti ene kolone (72 mitu) — Oglasi trgovctv hi obrtnikov umi po 40 ceni osmrtnica, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavedo« mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije ae poHlJajo iskljutno opravi Edinosti, v Trstu, ulica a* PrsnCiiks Asiikeg« Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava II-A
Beograd in Sofija
Belgrad in Sofija, ali točneje rečeno, raz- i juščih» pod vodstvom Todora Aleksan-merje med Jugoslavijo in Bolgarsko, je zajdrova. Te organizacije, Srbom sovražne in slovanski svet neizmerne važnosti. Njega • maščevalne, izvajajo sedaj usodepoln vpliv pomembnost pa sega tudi preko slovanske- na vlado Cankova. Na vsak list, ki ta po-
—J___C* ' -r_____•	1 •	it	1__1_" _Ua prt/1 n miru nanfS cOfirA
ga okvirja. Saj govori zgodovina, kako morejo dogodki na Balkanu usodno vplivati na vso evropsko politično konstela-
slednji piše nanj besede miru, pada senca vojevite pesti Aleksandrova. Cankov izjavlja svojo trdno voljo, da ne bo kršil mi-
cijo. Že poprej mnogokrat in sedaj s sve- rovmh pogodb, da noče sovraštva s sosedi, lovno vojno smo dobili nazoren pouk, kako ter zahteva le, naj Beograd prizna narodno morejo dogodki na Balkanu postati izho- načelo.
-- —1 * ■	To bi bilo vse lepo. Toda, razlika med
pokojnim Stambulijskim in Cankovem je v tem, da je imel prvi v žepu pozitiven program, poslednji pa govori le o tem, kar __i« _~ t,,At n 4om Ifai Vlftpp S+ambu-
dišče za velike evropske in svetovne za-pletljaje in prevrate. Na Balkanu se je vnel požar, ki je zrušil dinastije in stare državne tvorbe. Zato zasleduje ves svet z --, »	, . „
napetostjo razvoj razmerja med Jugoslavijo noče, ne pa tudi o tem, kaj hoče. Stambu-in Bolgarsko. Z globokim obžalovanjem lijski je imel v misli etično vkupnost 16 mi-treba ugotoviti dejstvo, da je to razmerje j Ijonov Jugoslovenov ter je gradil svojo še daleč od končnega raz čiščenja, kakor j vnanjo politiko na jugoslovenski misli. V bi £a biio želeti v interesu mirnega razvoja' njegovi pisalni mizi so našli načrt — pro-na Balkanu in miru v Evropi.	računjen morda že za bližnjo bodočnost
—, zasnovan na ideji srbsko-bolgarske dr-
s_____t_____-i: _	vlulonsm in
Znani nemški publicist in izvrstni poznavalec razmer na Balkanu, Hermann
žavne vkuprcsti s skupnim vladarjem in
Wendel, pravi v «Prager Presse», da je skupno vlado. Glavna temelja za tako tisti brutalni napad na jugoslovenskega vo- 1 strnjenje naj bi bila ustanovitev Bolgarov jaškega dodeljenca v Sofiji ostal sicer brez na Egeju in zavojevanje Soluna po Srbih, nadalnjih posledic, vendar pa da dajejo ju- Na tem načrtu je bilo sicer marsikaj fanta-goslovenske ultimativne zahteve po zado-j stičnega in je bilo nejasno, kakor tudi nje-ščenju dokaz za' to, koliko nezaupanja in gov namen, da bi se Hrvati in Slovenci ne napetosti še obstoja med obema državama, pritegnili v to vkupnost. Glavno pa je bilo Sedanja bolgarska vlada Cankova po- vendar spoznanje, da je bila tragedija bol-daja sicer zaporedno pomirljive izjave, garskega naroda doslej v tem, da je služil da hoče lojalno izpolniti mirovne pogodbe kot orodje drugih vlasti! ter da želi, naj se «likvidira minulost raz- To pa ni — pravi Wende! — le tragika dora in sovraštva med sosednjimi deže- Bolgarov marveč vseh balkanskih ljudstev, lami•». S srbske strani pa pravijo, da osebi ker se niso mogla rešiti iz turškega jarma, Cankova sicer zaupajo, da pa treba to, | ne da bi bila prišla med škarje evropskih kar hi hotel, ločiti od tistega, kar more. I velesi Nikdar ni kaka evropska velesila Wendel razpleta to misel o možnostih' neseW*no podpirala boj malih narodov za ter naglaša, da so omejene po socijalnih1 svobodo, marveč jih je le izkoriščala za silah, s katerimi in za katere Cankov ! svoje sebične načrte. Zlasti balkanske Slo-vlada. To se je pokazalo z ustajo v mese-i vane so evropski kongresi vedno razcep-cu septembru, ko je pravcata državljanska , ljali v male dele, da so jih mogli izigravati vojna pretresala sklad države- Čeprav je drugega proti drugemu. Tudi sedaj bi ho-rmela — po Wendlovem mnenju — tudi J tela kaka «interesirana» velesila potisniti Moskva roko vmes, da bi si na Balkanu ; r©ko med Beograd in Sofijo. V tem je ne-ustvarila operacijsko bazo, za razvnetje! varnost, da bi se vodilni krogi na Bolgar-požara ne le v sosednjih deželah, marveč i skem mogli — mesto da bi poslušali glas tudi v vsej Srednji Evropi, vendar je go- ! krvi in svarilo pameti in da bi se posta-tovo tudi to, da je šlo za boj dveh strank, I vili na stran drugih Jugoslovenov — udali ki jih jc hotela vladovina Cankova obgla- pritisku «makedonstvujuščih». Tako bi
zopet oživeli duhovi bratomorne minulosti ter vnovič pahnili vzhod Evrope v težke zmešnjave. Proti tej nevarnosti more potegniti zapah le priključitev Bolgarov k
viti. Antantna komisija je dovolila Can-kovu mobilizacijo večjih bojnih sil za udu-šenje ustaje, nego dovoljuje mirovna pogodba. Tako so prišle do veljave organi- _	_	_	_ zacije, ki se jim ima Cankov zahvaliti, da zapadnim soplemenjakom. Trajni spora-i*e prišel do cblasti. To so ujedinjenja re- j zum, da, združitev Beograda in Sofije, ni zervnih častnikov pod vodstvom gene- le balkanska, ni le slovanska, marveč ev-rala Lazarova in pa bande «makeaonstvu- J ropska potreba.
nemška vlada
VšasOo sestavil dr. Albert — Velik« težava pj-l pogajanjih
BERLIN, 26. Po velikih naporih se je končno posrečilo sestaviti novo vlado. Pogajanja med strankami in napori predsednika republike Eberta so bili veliki in kažejo na velika nasprotstva in prepade, ki vladajo med poedinimi strankami. Glavno oviro za sestavo močne koalicijske vlade, ki bi jo današnja Nemčija krvavo potrebovala sta tvorili stranki so-
cijai-demokratov in nemškc-nacijonalcev. To je prišlo najbolj do izraza, ko je skušal sestaviti novo vlado von Kardorff.
Kardorff je bil prvi resni kandidat za novega državnega kanclerja in vse je že irdno pričakovalo, da se mu bo posrečilo rešiti težko parlamentarno krizo, ki so jo smatrali v političnih krogih za ustavno krizo. Ebert mu je poveril nalogo za sestavo nove vlade na vzpodbudo meščanskih strank centruma, ki so ostale kot vladna koalicija po izstopu socijal-de-mokraiov. Tozadevna posvetovanja so se vršila še pred padcem Stresemanna, ki so ga pričakovali z vso gotovostjo. Predlog je stavil predsedniku Ebertu zastopnik centruma in svoječasni državni kancler Fehrenbach.
Kardorffova kandidatura pa je naletela na nepremostljive ovire, ki so mu jih stavili nemško-nacijonaici, ki mu ne morejo odpustili, da je zapustil njihovo stranko in presedlal k nemški ljudski stranki. Razen tega je Kardorffa podpiralo levo krilo lastne stranke, medtem, ko je bilo desno njegovi kandidaturi nasprotno. Baš desno krilo pa živi v boljših odnošajih z nemško-nacijonaici. Za svoje sodelovanje so radi tega postavili nemško-nacijonaici nesprejemljive pogoje. Predvsem 1. popolen prelom s socijalno demokracijo; 2. jamstvo za narodno politiko; 3. odstranitev tkzv. socialistične nadvlade na Pruskem. Najvažnejša zahteva je pač bila upropast velike koalicije na Pruskem, kjer stoji viada še vedno pod velikim vplivom socijal-demokratov. Kardorff je dobil zagotovilo svojega strankinega prijatelja Stresemanna, da prevzame ministrstvo za zunanje zadeve, kar bi imelo velik pomen z ozirom na pogajanja za inozemsko posojilo, kajti ponovno smo že poročali, da bi vzbudil padec demokratične vlade v inozemstvu veliko nezaupanje. Podpirali so ga tudi demokrati in centrum in računali so, da se bodo prve čase držali tudi socijaldemokrati nevtralno. Nemške nacijo-nalce pa so hoteli zadovoljiti s tremi ministrskimi sedeži. Nemška ljudska stranka pa je sklenila drugače in v. Kardorff je vrnil predsedniku svoj mandat. Izgledi za sestavo meščanske vlade so zaenkrat splavali po vodi.
Včeraj je bil pozvan k drž. predsedniku Hergt, vodja nemške nacijonalne stranke,
ki je pri otvoritvi parlamentarnega zasedanja ostro napadal Stresemannovo politiko. Tudi njegova misija ni uspela. Imenovale so se druge osebnosti nemške ljudske stranke, katerim pa se je protivila stranka sama. Na političnem obzorju se je vnovič prikazal Stresemann, toda odločitev je padla drugače.
Notranje in zunanjepolitični razlogi so napotili Eberta, da je poveril sestavo vlade dr. Albertu. Mandat je dobil po večkratnih posvetovanjih predsednika z nekate-terimi uglednimi osebami. Na podlagi teh posvetovanj se je Ebert odločil za nepolitično ministrstvo in s tem zaenkrat zavlekel razpustitev državnega zbora.
Poslal je dr.ju Albertu pismo, v katerem pravi, da je* položaj Nemčije v vseh ozirih pod vsako kritiko in da ne dopušča sestava ustavne vlade nikakega odlašanja. «Vidim — je napisal Ebert — samo eno možnost: sestaviti vlado izkušenih in odločnih mož, ki bodo posvetili vse svoje moči življenskim interesom Nemčije in ne bodo gledali na osebne in stran karske koristi.»
Nova vlada je baje sestavljena sledeče: Albert, predsednik; Brockdorff-Rantzau minister za zunanje zadeve; Brauns, minister za javna dela; Gessler, vojni minister; v. Kardorff, minister za kmetijstvo. Novi kancler je 17 nemški državni kancler po letu 1870. Brockdorff je nemški poslanik v Moskvi in je že enkrat odklonil to ministrstvo, ker ni hotel podpisati versail-leske pogodbe. Braunsa smo lomenili že v zadnjem poročilu.
Francoski glasovi o novi nemški vladi.
PARIZ, 26. Berlinske dogodke komentirajo tukajšnji listi različno. «Gaulois» dvomi, da bo mogel Stresemannov naslednik uspešno rešiti prevzete naloge. V nadaljnem se peča z osebo dr. Alberta in se vprašuje, ni-li slamnati mož politične taktike, ki hoče pokazati, da je vladanje s sedanjim parlamentom nemogoče. «Fi-garo» zagotavlja, da mora vsak državni kancler paziti na to, da bo notranja politika odvsina od zunanje. Novi kanclerji morajo pokazati politične in <jpe strankarskih zmožnosti. Dobra volja Francije je odvisna od dobre volje Nemčije. «Ere Nouvelle» pokazuje, kako potreben je sporazum med francosko in nemško demokracijo.
Ljudstvo napadlo separatiste. - Nekaj mrtvih in več ranjenih.
BERLIN, 26. Volfov dopisni urad poroča iz Durena, da je razjarjeno ljudstvo napadlo separatiste, pri čemur je bilo nekaj oseb ubitih, več njih pa ranjenih. Separatistom, oboroženim s puškami in bombami se je posrečilo napadalce odbiti.
m. sporazumu s poreajskimi industriju Sporazum je škodlpv za gospodarski promet v Poreaju.
BERLIN, 26. Kakor smo že poročali je bil sporazum med francoskimi inženirji in porenj-skimi industrijci dosežen. K temu javlja Volfov dopisni urad sledeče: »Zasedbene oblasti si pridržujejo pravico razpolagati z izvozom premoga iz zasedenih krajev v Nemčijo in inozemstvo. Dovoleoja za izvoz bodo odvisna od potreb zasedbenih čet in kritja potreb franco-sko-belgijske režije. Francozi niso pristali na zapustitev zaplenjenih rovov. Pogoji tega sporazuma zelo škodujejo gospodarskemu prometu v zasedenih krajih in trgovski neodvisnosti premogovnikov; dopuščajo pa zasedbenim oblastim nadzorstvo vsega prometa in vpliv na posamezna privatna podjetja. Te težke žrtve so bile deprinešene pod pritiskom zasedbenih oblasti, da bi se obnovilo normalno gospodarsko življenje ▼ zasedenih krajih. Kar se tiče dobav se je opustilo prvotno francosko stališče, naj gredo na račun drugih obveznosti Nemčije in se določilo, da bodo šle na račun vojne odškodnine, kar odgovarja tudi zmislu mirovne pogodbe. Drugi rovi bodo morali zaenkrat kriti zasedbene stroške. Merodajno odločitev bo pa izdala reparacijska komisija, ki bo morala proučiti zakonitost stališča zasedbenih oblasti.	:
Španski kralj m potovanju po Italiji
Sprejem v Bologni m Neapolju.
BOLOGNA, 25. Španski kralj se je od-
Eeljal ob 9.55 iz Firenz ter je prispel v
ologno ob 14, uri. Na postaji so ga pričakovali zastopniki pol. in mestn. oblastev ter načelniki fašizma, med pjimi on. Giunta. Gostje so se podali v Španski kolegij, kjer jih je sprejel bolonjski nadškof grof Nasalli-Rocca ter kardinal Ruiz Ca-sanova, nadškof v ToleduL Kralj je prisostvoval v kapelici službi božji ter po dokončanem obredu položil prvi kamen za
g>omenik znanemu španskemu kardinalu
gidiju Albornozu, ki je bil papežev legat za Italijo v času, ko je bil papeški sedež prenešen v Avignon. Odtod se je kralj odpeljal na vseučilišče; sprejel ga je rektor prof. Sfameni z akademskim zborom, ki je bil oblečen v toge. Kralj je nagovoril zbrane profesorje in dijaštvo v španskem jeziku, nakar je prosil ministra za kolonije Federzoni-ja, naj prevede njegov govor na italijanski jezik. In Fe-derzoni je vzkliknil: < Bolonjčani, pozdravite visokega gosta, ki je razumel in ljubi duha nove Italije, Italije dveh zmag!* Kralj je obiskal tudi grob sv. Dominika. Ob 18.20 se je kraljevska dvojica odpeljala proti Neapolju.
V Neapolju.
NEAPOLJ, 26. Španski kralj je prispel ob 9.40. Na postaji so ga pričakovali vojvoda Aotski, vojvoda Spoletski, admiral Thaon de Revel, on. Giunta ter zastopniki oblastev. Pri-snidenju je kralj poljubil vojvodo Aotskega, kraljica pa njegovo ženo. Sprevod ae je podal v posebnih kočijah v vladno palačo na trgu Ple-biscito; tu se je kralj predstavil z balkona radovednim Napolitancem. Kralj je nato odjahal na konju v ulico Caracciolo, kjer se je vršil pregled vojaških in fa-šistovskih čet. Defiliranje čet je trajalo od 12.35 do 13.15; fašistovsko milico je zastopalo kakih 7000 mož. Ob 16. uri si je kralj ogledal katedralo ter v baziliki sv. Jakoba prisostvoval blagoslovu.
Bivši španski minister o kraljevem obisku ▼ Italiji.
PARIZ, 26. «Journal» prinaša intervju z bivšim španskim ministrom za zunanje zadeve Berezom Caballerom. Caballerom je izjavil, da bo imel obisk španske kraljevske dvojice v Italiji posledice za ita-lifansko-španske odnošaje v evropski politiki. Razen tega bo vplival na kulturne vez in latinsko civilizacijo. Zbližanje med Vatikanom in Kvirinalom pomenja zmagoslavje italijanske sposobnosti. Obisk kraljevske dvojice na kraljevem in papeževem dvoru je najboljše zanikanje legend, ki so jih razširili v Španiji reakcijonarji, da sta itaiijansk kralj in papež ostra nasprotnika. Zbližana bratska naroda samo želita složnega sožitja s Francijo. Osobito je severna Afrika primerno torišče za sodelovanje vseh treh latinskih držav.
Sen. Garofalo da nekaj pojasn3 o dnevnem redu. Opozarja senatorje na dejstvo, da bo komisija, ko bo pripravila zakonike, sestavljena iz samih slavnih pravnikov. Ta komisija se ne sme istovetiti z sedanjimi komisijami senata in poslanske zbornice. Sen. Di Stefano pravi, da bi bilo treba ustanoviti nekak revizijski dvor, ki naj bi revidiral razsodbe; na ta način bi se olajšalo delo kasacijskemu dvoru. Nato je govoril še sen. Scialoja e ustanovi varstva. Ob 17.30 je predsednik zaključil sejo; prihodnja seja bo jutri ob 15. uri.
Po zločina v Mirandoli. - Častniki iaši-stovske milice degradirani.
RIM, 24. Strašen zločin, ki se je zgodil nedavno v Mirandoli, je že znan. Šlo je za umor očeta, ki ni hotel podpisati izjave, da je on oče otroka svoje hčere, kakor se je to baje od njega zahtevalo na povelj-ništvu fašistovske milice v Mirandoli. Takoj po umoru so bili, kakor znano, aretirani vsi, ki so se nahajali ob Času zasliševanja nesrečnega očeta v prostorih po-veljništva. Proti njim je bila uvedena preiskava.
General De Bono, vrhovni poveljnik milice, je poslal sedaj poveljniku sedme cone (Bologna) to-le pismo:
»Žalostni dogodek v Mirandoli me je globoko užalostil. Ne izražam nikake sodbe, kajti zadeva je že v rokah kazenskega sodnika, kateremu pripada visoka naloga, da postopa proti odgovornim osebam in da uveljavi proti vsakomur moč zakona in pravice. Vkljub temu se poslužujem oblasti, ki mi je dana po disciplinarnem redu, in ukazujem, kot preventiven ukrep, da se obdolženim častnikom odvzame njihov čin. Izražam temu povelj-ništvu pohvalo zaradi odločnosti, ki jo je pokazalo pri zasledovanju domnevnih krivcev. Morebitna krivda katerega med njimi ne more omadeževati častnega imena milice. In milica je prva, ki mora ukreniti najstrožje mere, četudi se krivda ni ugotovila in samo izraža žalostni sum,* da bo vsak, ki je morebiti prekršil svojo dolžnost in je morda skušal zamenjati svojo podlo puhlost s čistostjo nase vere in našega dela, kaznovan z neizprosno strogostjo.*
Znamke o priliki zasedbe Krfa
RIM, 26. Ministrstvo za pošto in brzojav je določilo cene znamkam, pretiskanim ob priliki zasedbe Krfa. Cene so naslednje;
4	lire za znamke I. skupine (pretiskane z «Corfu») od 5, 10, 15, 20, 30 m 60 sto-tink, 3 lire za znamke od 50 stotink in
5	lir za znamke od 1 lire. Cela serija prve skupine stane 28 lir.
Konvenclia med Jugoslavijo in Romunijo
podpisan*
BEOGRAD, 25. Včeraj dopoldne ob 11. sta bila v ministrstvu zunanjih del podpisana konvencija in protokol sporazuma o razmejitvi z Rumunijo. Na podlagi pooblastil svojih vlad sta podpisala konvencijo in protokol v imenu ju-goslovenske vlade minister zunanjih poslov dr. Ninčić, a v imenu rumunske vlade rumunski poslanik v Beogradu EmandL En izvod konvencije je bil danes poslan medzavezniški komisiji, ki se bavi z razmejitvijo, na registriranje. Ta komisija zaseda tačas v Tcmešvaru. Ko izvrši registracijo, začne z dejansko razmejitvijo na terenu.
Froflcosko posojilo Jugoslaviji odobreno
BEOGRAD, 25. Francoski senat je odobril posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov francoskih frankov.
Za ta denar se najprej naroči sto tisoč modernih pušk. Radi nabave nadaljne količine pušk se sedaj mudi v Beogradu general Blan-chet, ki je ml za časa svetovne vojne na so-, lunski fronti prideljcn angleški armadi.
Ostali del posojila se porabi za druge državne investicije.
Nova zgradba za narodno skupščino.
BEOGRAD, 25. Danes dopoldne so posetili člani finančnega ministra dr. Stojadinovića in ministra Uzunoviča in so si v njih družbi ogle-, dali poslopje nove narodne skupščine, ki se gradi v Kralja Aleksandra ulici. Poset se je vršil v zvezi s predlogom ministra gradjevin, naj se narodni skupščini dovoli kredit v znesku 30 milijonov dinarjev, da sc prestane z delnimi krediti, ki samo otežkočajo dovršitev zgradbe. Kontrolo nad tem kreditom bi vodil poseben parlamentarni odbor. Ako se to uresniči, bo nova zgradba narodne skupščine gotova v dveh letih. Predlog se predloži na prihodnji seji finančnemu odboru. Kakor izgleda, ga bo večina sprejela.
Gospodarska obnovitev v Avstriji.
DUNAJ, 26. Finančni minister Kicnbcck je podal v poslanski zbornici finančni eks-poze; minister računa, da se bo dal proračunski primanjkljaj znižati od 836 na 148 milijard kron.
Ukinjenje obsednega stanja na Grškem.
ATENE, 26. Objavljen je bil odlok, ki ukinja obsedno stanje v celi državi.
Posojilo grškim beguncem.
ATENE, 26. Ministrski svet je sklenil zvišati emisijo zakladnih priznanic za 250 milijonov drahem. Nadalje je razpravlja! o ^zakonitih ukrepih glede posojila bci-guncem.	_
Žrtve eksplozije kisika.
PARIZ, 26. V tovarni za proizvajanje tekočega zraku je prišlo do večje eksplozije kisika, ki je zahtevala 3 človeška življenja; sedem delavcev pa jc bilo težko ranjenih.	_
Napad na španski in italijanski konzulat v Filadelfiji.
PARIZ, 26. «Matin» je dobil iz New-Yorka sledečo brzojavko: Medtem, ko so si radovedneži ogledovali škodo, ki jo je napravila bomba, vržena v poslopje španskega konzulata, se je zaslišal v bližini močan pok. Razpočila je neka priprava, položena na prag italijanskega konzulata. Človeških žrtev ni bilo.
Zrakoplovni promet Pariz—Beograd ukinjen.
PARIZ, 26. Zrakoplovni promet Pariz, Strassburg ,Praga, Varšava, Dunaj, Budimpešta, Beograd bo med zimo ukinjen. Začenši z današnjim dnem, se ne sprejemajo posiljatve za to progo.
Vprašanje Tangerja pred rešitvijo.
PARIZ, 26. V uradnih krogih se dobi vtis, 'da se nahaja vprašanje Tangerja pred skorajšnjo rešitvijo. Mesto in luko bo upravljala komisija 6 Francozov, 6 Angležev, 6 Špancev na eni in 9 2idov in muslimanov na drugi strani. Francija si bo zagotovila svojo premoč s posojilom 55 milijonov frankov, ki jih mesto in luka nujno potrebujeta.
DNEVNE VESTI
Seja senata
Nadaljevanje razprave o preosnovi zakonika.
RIM, 26. Predsednik sen. Tittoni otvori sejo ob 15. uri. Po odobritvi zapisnika zadnje seje preide senat k razpravi o preosnovi zakonikov. Član komisije Rolando Ricci poroča o zakoniku za trgovinsko mornarico. Komisija predlaga, naj s£ kodificira pomorsko pravo; v ta zakonik naj pridejo tudi določila mednarodnega prava o odnošajih, ki nastanejo v pomorskem prometu; italijanska vlada naj da pobudo za zedinjenje mednarodnega pomorskega prava. Govornik predlaga, naj bi se ustanovila posebna pomorska sodišča. Glede državljanstva lastnikov ladje, ki hoče nositi italijansko zastavo, je komisija mnenja, da morajo biti najmanj % akcij v rokah italijanskih državljanov v slučaju, da gre za anonimne družbe. Ladja naj bi se razdelila v 100 karatov in ne več v 24, kakor je to danes v navadi. Sen. Fabbri je poročal o trgovinskih poslih poljedelca; pre-sojevanje, ali je posel poljedelca trgovinskega ali civilnega značaja, naj se prepusti sodiščem. Sem. Mortara je govoril o preosnovi civilnega pravdnega reda; komisija je mnenja, naj ostanejo določila o kon-kurznem redu v trgovskem zakoniku, naj se torej ne prenesejo v zakonik civilnega pravdnega reda.
Brezvestno početje
«Mali Iist» in «Istra» objavljata tudi v svojih številkah od preteklega tedna cclo vrsto podlih in nesramnih napadov na naše politično vodstvo, na naš list in na poedine zaslužne osebe iz slovanskih političnih krogov v Julijski Krajini. Kdor zasleduje pisanje omenjenih dveh listov, ne bo nikakor presenečen po teh obreko-valnih in zasramovalnih izpadih, naperjenih proti ustanovam in možem, ki se dan za dnevom izlagajo v težki in večkrat nevarni politični borbi, katero so narinile našemu ljudstvu sedanje žalostne in resne razmere. Vendar pa mislimo, da je to, kar sta napisala gofiomenjena lista v svojih zadnjih številkah, vrhunec — bodimo mili — pomanjkanja čuta politične in časnikarske odgovornosti. Evo za primer samo eno tako cvetko iz zadnjega "«MaIega l.*sta» (kateri pa bruha slične napade in žalitve kar na treh mestih):
«Mi se ne bomo prepirali s pijavkami, ki so narod za milijone ogoljufali, ki so bili od bankirjev podkupljeni, ki si zidajo palače na stroške ljudstva. Za nas so to izdajice, propalice, četudi nosijo na jeziku besedo o narodu. Amen.» Ti bankirji in te podkupljene pijavke so za gospode pri «Malem listu» dr. VS&lfan, dr. Slavik, tržaško polit, društvo, list «Edinost» itd. Te psovke seveda ne morejo doseči ne naših voditeljev ne naših ustanpv in zato jih ne bomo zavračali. Naš list in naše vodstvo stojita na braniku pravic slovenskega ljudstva že pol stoletja. V tej dobi težkih borb in preizkušenj smo imeli mnogo srditih nasprotnikov v tujem in tudi domačem taboru, kateri so se zaganjali proti nam in uporabljali proti nam vsa mogoča sredstva, ki so jim bila na razpolago. Pri vsem tem pa moramo lojalno priznati, da se takih sredstev, po kakršnih sega «Mali list», ni še nikdar posluževal noben nasprotnik tržaških Slovanov in njihovega političnega in kulturnega snovanja.
«Istra» — kakor rečeno — ne zaostaja za svojim tovarišem? Tudi ta list, ki bi moral biti glasom sporazuma med Istrani izključno gospodarske narave, bruha v svoji zadnji številki sličen političen strup. Priobčil je dolg članek, ki presega dve koloni drobnega tiska in v katerem rabi istotako najstrupenejše besede na naslov našega lista in našega vodstva. < Edinost» je za «Istro» beznačajna. «Mi smo Istrani — piše na drugem mestu —■ prebjegli u Trst sa svojima ustanovama kao bjegunci, a u njemu smo našli korupciju i izrabljivanje Istre». In nadalje: «Beznačajnost, kameleonština «Edinosti» je došla do vrhunca. .. Savijest nam ne da, da i nadalje svojim novcem podupiremo liberalni dnevnik «Edinost» itd. itd.
Rekli smo, da nočemo danes zavračati te grde laži, žalitve in obrekovanja. Posneli smo par cvetk z vrtov omenjenih iistov le zato, da vidi tudi širša javnost, kakšnih sredstev se poslužujejo gotovi ljudje proti lastnemu bratu. Sodbo prepuščamo javnosti. Z naše strani naj rečemo ob zaključku le še eno besedo. V hipu, ko se vršijo odločilna pogajanja za združitev vseh naših sil v skupno ironto za obrambo naših pravic, v istem hipu, ko se iščejo podlage za složno delo in skupno postopanje v vseh vprašanjih tičočih se našega narodnega življenja, se najdeta dva slovanska Hsta, ki s takim žaljenjem- obreko« vanjem in ščuvnnjem namenoma sejeta sovraštvo, nezaupanje in razkol v naše vrste! Ni besed, s katerimi bi se dala dovolj označiti brezvestnost takega po-četjal	_
OproSonje odpisu davkov v Istri
(Odgovor Konačnoga ministra pod. Sftangerjn)
Naš državni poslanec dr. Ulikse Stanger je naslovil pred kratkim na finančnega ministra vprašanje, aH ne misli izvršiti v Istri odpisa hišno-najemninskega davka iz vojnih let, ka-4 kor je že bilo obljubljeno, dalje vprašuje, ka«! ko se bo izvrSil ta odpis, za katero dobo in n*
kakšen način. Obenem je poslanec dr. Stanger naglašal, da bi bilo pravično, ako bi se dotični davek odpisal tudi tistim davkoplačevalcem, ki so ga plačali pod silo izvršb s strani davčnih uradov po 3. nov. 1918. in so morali vsled tega najeti zastavna posojila. Odpisani davki, ki so zapadli že pod bivšo vlado, in davki za 1. 1919—1920 naj se vknjižijo, ako so bili plačani po 3. novembra 1918, za plaćanje davkov za 1. 1920 in naslednja leta.
Poslanec dr. Stanger je prejel od finančnega ministra sledeči odgovor: Z ozirom na posebno gospodarsko bedo, v kateri se nahaja Istra — in ravnotako tudi Zader — je smatrala vlada za primerno, da določi nekatera vodilna načela za izvajanje gotovih možnosti, ki jih dovoljujejo davčni upravi sedaj še veljavni bivši avstrijski zakoni glede odpisa in obrokovanja zastalih davkov. Vlada je sklenila v tem pogledu, da se bodo izravni davki spadajoči v dobo pred 4. novembra 1918, ki pripadajo po Čl. 39 senžermenske mirovne pogodbe Italiji in ki sc do sedaj niso mogli iztirjati v Istri, smatrali za neiztirljive in se bodo opustili, razen v slučajih, kjer govorijo izjemne in posebne okolščine proti temu, da bi bil dožnik in-solventen. Ta zelo obsežne določbe, ki jih je v praksi večina morda tolmačila kot splošen odpis še neiztirjanih davkov vojnih let v Istri in v Zadru, so bile najbrže preveč liberalne, ker so sc mogli okc»istiti z njimi tudi nekateri premožnejši davkoplačevalci in taki, ki so nalašč zastajali s plačevanjem. Kljub vsemu pa te določbe ne upravičujejo zahteve, da bi sc povrnili davki tistim, ki so jih morali ali hoteli plačati. Bivši avstrijski zakoni, ki so še v veljavi, nc pooblaščajo k temu in vlada ne misli delati za Istro izjemo, ki bi jo potem morala raztegnili tudi na druge pokrajine anekti-ranega ozemlja. Z ozirom na bedo, ki jo povzroča plačevanje zastalih davkov za I. 1919 do 1921 večini istrskih davkoplačevalcev, in z ozirom na dejstvo, da obstajajo v Istri okoliščine. ki dovoljujejo po avstrijskih zakonih ob-rokovanje davkov, je vlada tudi odredila, da se omenjeni davki iztirjajo v času dveh let od julija t. 1. Pred kratkim je prišla v finančno ministrstvo komisija zastopnikov mestnih in po-deželnih posestnikov iz Istre ter je prosila, naj bi se ugotovitev davkov razveljavila in zemljiški in hišno-najemninski davek za dobe pred 4. novembra 1918. naj bi se povrnil, kjer bi biio treba. Kot razlog jc komisija navajala dejstvo, da se je bilo moralo prebivalstvo po nalogu avstrijskih političnih in vojaških oblastev izseliti. Ne da bi bilo ministrstvo sprejelo m-kakih obvez, je bila komisija pozvana, naj navede, v katerih krajih je nastal takšen položaj. Pred par dnevi je komisija predložila kratko tozadevno spomenico in ministrstvo si pridržuje pravico zbrati informacije in potem proučiti možnost morebitnih ukrepov.
Evropa ali Italija ?
Te dni smo čitali v listih poročila o novi aferi bivšega ministrskega predsednika Nittija, ki je kot politični pisatelj znan po vsem svetu. V tukajšnjem «Po-polo di Trieste^ se je tozadevno poročilo glasilo dobesedno tako-le:
«New-York World» je nedavno začel referendum med glavnimi italijanskimi politiki, da bi izvedel njihovo mnenje o položaju Italije ob peti obletnici zmage. Odgovorili so ljudje vseh strank in so povedali točne in resnične stvari. Samo en obrekovalec, en renegat: Francesco; Sa-ve rio Nitti, j"e poslal iz Rima, kjer se je nastanil, amerikanskemu listu nesramne besede in, kar je še hujše, besede, ki vzbujajo pozornost v inozemstvu. Tako podlost ni mogel zagrešiti drugi nego oni gnjusni, zahrbtni, umazani sovražnik vlade, kateremu je samo fašistovska velikodušnost do danes prizanesla strel v hrbet.
Toda evo v popolnem besedilu, ki se nam ga je posrečilo dobiti kot prvim, te naipodlejše Nittijeve proze;
«Peta obletnica premirja je našla Italijo v še hujšem položaju, nego je bil položaj takoj po vojni. Nobena svečanih obljub tekom vojne sc ni izpolnila; pač pa se je uvedla politika nasilja. Povsod vidiš kupe ruševin, nad katerimi se je dvignil režim naslja.»
Tudi drugi listi so planili po bivšem ministrskem predsedniku zaradi njegove sodbe o Italiji, dokler ni končno agenejia « Štefanih izdala to-le poročilo:
«Neki list je posnel iz «New-York Wo-rlda» nekoliko sodb o položaju Italije in jih pripisal g. Nittiju. Gre za izmišljotino. Pismo g. Nittija in torej tudi sodba, ki jo vsebuje, se tiče Evrope. V «New-York WorIdu» ni ničesar, kar bi se tikalo Italije: beseda «Evropa» je bila zamenjena z besedo «ltalija».
Z ozirom na to zanikanje bo primerno pojasniti Še to-le: Italijanski listi, ki so posneli sodbo g. Nittija, so to sodbo prepisali doslovno iz «Bolletino della Sera? št. 8088, z dne 12. novembra 1923., dnevnika, ki izhaja v New-Yorku in kateremu gre potemtakem vsa odgovornost za napačno poročilo.«
Nov list v Trst t;
Kakor doznavamo, začne v kratkem izhajati tu v Trstu tednik «Giornale del Lunedi». Novi list bo tudi prinašal dopise iz Jugoslavije in drugih držav zaledja tržaškega mesta ter bo izhajal pod vodstvom publicista Leonardo Carli, bivšega urednika «Ere Nuove» in bivšega sotrudnika «PiccoIa».
M za vlaganje proieoj za vojne pokojnine
Tukajšnja kr. prefektura javlja: Dne 31. decembra 1923. poteče nepreklicni rok, ki ga določa zakon za vlaganje prošenj za dosego vojnih pokojnin in dnigih vojnih podpor kakor tudi za vlaganje prošenj za dosego brezplačnih zavarovalnih polic za bivše bojevnike. Opozarja se, da se morajo [vložiti otmenjenJ( prošnje do 31. decembra 1923. pri osrednjih uradih glavnega ravnateljstva za vojne pokojnine ali pa pri pokrajinskih uradih za vojne pokojnine, ki obstojajo pri posameznih prefekturah kraljevine. Omenjenim uradom je treba poslati do goriomenjenega dneva tudi tiste prošnje, ki se nahajajo na poizvedbi po drugih uradih ali pa pri ustanovah in društvih, ki podpirajo bivše boje vnke, voj'ne invalide in družine padlih
v vojni, kajti po zakonu se ne bodo mogle upoštevati tudi take prošnje, ako se ne predložijo do 31. decembra osrednjim ali pokrajinskim uradom glavnega ravnateljstva za vojne pokojnine,
SEJA ODBORA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOSTI« V TRSTU. Radi v soboto zvečer prejetega dopisa Polit, društva «Edinosti» v Gorici sklicujem za poročanje in nujno sklepanje o tem dopisu sejo odbora Polit dr. «Edxnosti» v Trstu na danes 27. t. m,, torek, ob 2.30 popoldne. Živo prosim, da pridejo vsi brez posebnega vabila, ki bi radi prekratkega roka ne moglo več vsem za časa dospeti.. — V Trstu, 26. novembra 1923.
Dr. Josip Wilian, predsednik.
Kajenje sob s strupenimi plini. Tukajšnja kr. prefektura javlja: V Trstu se širi že nekaj časa navada, da se stanovanja, skladišča itd. razkazujejo potom kajenja s strupenimi plini, posebno s cianidrično kislino. Cianidrična kislina je močno strupena snov, ki deluje hipoma in smrtno na organizem, ako se vidi še tudi v najmanjši količini. Z ozirom na to resno nevarnost je izdala kr. prefektura najstrožje predpise o varnostnih merah, ki se jih morajo držati tvrdke, kateri imajo dovoljenje za razkuževanje s cianidrično kislino. Te mere ob-stojijo med drugim v tem, da se mora razkuževanje naznaniti občinskemu zdravniškemu uradu vsaj tri dni pred izvršitvijo, dalje da se morajo izprazniti poslopja, v katerih se razvijajo strupeni plini, da se ima strogo nadzorovati bližina dotičnega poslopja, da se primerno poskrbi za prvo pomoč itd. itd. Zdi se pa, da se nc držijo vse tvrdke teh predpisov ter izpostavljajo s tako svojo nemarnostjo stanovalec hiš, kjer izvršujejo razkuževanje, resni nevarnosti. Meščani naj torej pazijo in naj pomagajo oblastvu pri pobiranju sličnih zlorab s tem, da naznanijo prestopnika občinskemu zdravstvenemu uradu. Obenem se tudi opozarja, da je vsled nevarnosti, ki je združena z razkuževanjem s pomočjo cianidrične kisline, svetovati, naj se rabijo za uničevanje mrčesi in podgan po stanovanjih druga blažja sredstva, s katerimi se lahko doseže isti uspeh.»
Društvene vesti
Pevsko društvo Ilirija. Danes ob 20.30 je važen društveni sestanek v društvenih prostorih. Vsi člani in članice se morajo sestanka udeležiti. — Odbor.
Mladinsko društvo «Prosveta» — Sv. Jakob. Dramatični odsek otvori v nedeljo 2. decembra ob 17.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu svojo letošnjo zimsko sezono, in sicer uprizori «Schonkerjevo komedijo-trodejanko: «Zemljo». Ker je to — kot rečeno — otvoritvena predstava, upamo, da jo bo si. občinstvo v obilnem število posetilo.
iz trliikesa IhriJenia
Že o tatvini t Škodo tvrdke Brunner. — Skoro vsi ukradeni vrednostni papirji zopet najdem. Reven delavec, ld bo imel dobiček od tatvine. Vrednostni papirji, ukradeni tvrdki Brunner, so bili za zlikovce — papirji brez vrednosti. Možakarji so uvideli, da jih ne bodo mogli nikoli prodati in da bi jih vsak tak nespameten poizkus prrvedel volku v žrelo. Hraniti jih, tudi ni kazalo. Zato so sklenili, da se jih jznebijo, kar so ttidi storili. S tem velikodušnim činom so izkazali veliko uslugo tvrdki Brunner in so osrečili še ubogega delavca, ki je našel ukradene akcijc. Slednji je 22-letni sodar Rafael Torzulli, stanujoč v ulici Ver-zicri št. 1. Mladenič se je preteklo soboto zvečer vračal z dela domov. Idoč po ulici Giu-seppe Rota, je zapazil pod zidom neke napol-podrte hiše velik omot, zvezan navzkriž z močnim motvozom. Mladenič je omot pobral ter ga nesel domov. Ko ga je pozneje odprl, je videl da vsebuje neke čudne papirje. Torzulli in njegov 17-letni brat, ki je bil tudi navzoč pri odpiranju zavoja, nista niti od daleč slutila, da so ti papirji tvrdki Brunner ukradene akcije; prvi je namreč analfabet, drugi pa ni nič slišal o tatvini. 6elc v nedeljo popoldne, ko je mlajši brat čital časopis, se je prepričal, kaj je pravzaprav našel njegov brat. Brata sta papirje spravila skupaj ter jih nesla na kve-sturo. Tam so policijski organi ugotovili, da manjka le majhen del vrednostnih papirjev, v vrednosti okoli 80.000 lir. Ostale akcije so bile v redu. Na ta način bo dobila tvrdka Brunner nazaj za 920.000 lir ukradenih vrednostnih papirjev. Torzulli bo pa najbrž dobil razpisano nagrado v znesku 20.000 lir.
Tragična smrt stare baronice; pade v norje ter utone. Sinoči okoli 18. ure sta mornarja Bruno in Gerolamo Petronio, oba iz Pirana, ukrcana na jadrenici «Dante Alighieri». zasidrani ob nabrežju Tre novembre, večerjala na j krovu ladje, kar sta nenadoma začula v kratkih presledkih dva zadušena klica na pomoč. Moža sta obstala ter prisluškovala, da bi razločila odkod prihaja klicanje na pomoč. Končno se je Bruno Petronio podal na prednji del ladje ter se ozrl po morju; tedaj je kljub temu razločil v vodi, ne daleč od ladje temno maso, podobno človeškemu truplu. Mornar je nemudoma hitel na breg ter obvestil o zadevi finančnega brigadirja Josipa Pina in nekega pilota, ki sta se nahajala pred finančno stražnico pri pomolu «Auaace». Vsi trije so skočili v nek čoln ter odvesiali proti mestu, ki ga je označil Petronio. Ko so dospeli tja, so se prepričali da je temna masa truplo stare ženske. Povlekli so starko iz vode ter jo prepeljali na breg. Tu so utopljenko, ki nI kazala nobenega znaka življenja, potom umetnega dihanja skušali spraviti k zavesti, a zaman; srcenesrcč-nice ni bilo več. — O dogodku je bil obveščen pristaniški komisariat. Varnostni organi, ki so se takoj podali na lice mesta, so našli v ročni torbici, ki jo je nesrečna starka še vedno tiščala v roki razne dokumente, naslovljene na baronico Marjano Lichtenstein, stanujočo v ulici Madonna del Marc št. 6; v torbici so našli tudi šop ključev in par naočnikov, — Utopljenko je pozneje spoznala vratarica hiše št. 6 v ulici Madonna del Mare. Povedala je, da je baronica, ki je stanovala tam v tretjem nadstropju z neko nečakinjo, šla včeraj popoldne od* doma po svojih opravkih, kakor navadno vsak dan. Malo pred njo je šla tudi nečakinja. Vratarica je rekla tudi, da je bila starka zelo kratkovidna. — Domneva se in je najbolj verjetno, da se je starka v temi in megli idoč po obrežju, zgrešila pot^ ter padla v morje. — Po izvidu sodne komisije je bilo truplo utopljenke prepeljano v mestno mrtvašnico mestne bolnišnice.
Nesreča pri delu. Včeraj predpoldne se je ■v prosti luki Duca D'Aosta ponesrečil težak Mihael Grgič, stanujoč v Nabrežini. Pri delu je prišel z levo roko med odbijača dveh vagonov; stisnila sta ga s tako silo, da sta nesrečnemu možu zlomila ud v komolcu in sicer na kompliciran način. — Ponesrečenec je bil
prepeljan v mestno bolnišnico« kjer so ga spre-
DAROVI
Mesto cvetja na grob pok. Josipu Ukmar iz Kolonje daruje g. Stanko Godina Lit 25.— ^Šolskemu društvu®.
Mesto cvetja na krsto Zorki Maks-Kodričevi iz Brji pri Rihemberku daruje družina Lojzeta Kodriča iz Sv. Mar. Magd. sp. L 20.— za refekcijo otroškega vrtca pri Sv. M. Magd.
Gospod Štefan Trampuž iz Prošeka daruje L 5.20 stot. « Šolskemu društvu*. Cenjenim darovalcem srčna hvala!
jeli v kirurgični oddelek.
Nesrečen padec laneta. Včeraj predpoldne je bil pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico kme Valentin Biščak, star 40 let, doma iz Buj pri Kosani na Krasu, ki je imel 4 cm dolgo, do kosti segajočo rano na čelu. Povedal je, da je sinoči padel doma s senika ter se pri tem pobil. Biščak je ostal v bolnišnici. Okreval bo v 20 dneh.
Tram mn je padel na glavo. Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico težak Ivan Heller, star 38 let, stanujoč v ulici Istria št. 116. Možu je pri delu v lesnih skladiščih pod Škednjem padel na glavo težak tram ter ga' pobil na več mestih po obrazu.
Tri osebe se zastrupile s pokvarjenimi jedili. Včeraj zjutraj okoli 4. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican k Sv. M. Magdaleni zgornji št. 586, kjer so se tiz neznanih vzrokov počutile slabo 3 osebe. Prišedši na lice mesta je našel tam v nekem stanovanju zakonska Alojzija in Lauro Celant, stara 35, oziroma 33 let, in njunega podnajemnika. Josipa Brunetti, starega 22 let. Vsi trije so imeli hude krče v želodcu. Zdravnik jim je podal prvo pomoč, nato je dal vse tri prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje Alojzija Ce- _ lant. je precej opasno. — Kakor je povedal sin,leji"* •••••••••••••• H-
Celantovih, gre najbrž za slučaj zastrupijenja ; markc ••••••••
s pokvarjenimi jedili; vsi trije so namreč jedli za večerjo klobase, ki so imele nek čuden okus.
V znamenju noža. Sinoči okoli 23. ure sta se zakonska Fran in Frančiška Tettrucci, prvi star 25, «boljša polovica^ pa 23 let, stanujoča v zagati Pancogole št. 4, iz neznanih vzrokov sprla z 22-letnim Mihaelom Stello. Vsi trije so rodom iz južne Italije, zato je umljivo, da je bil prepir zelo vroč. Peltrucci-jeva sta bombardirala nasprotnika s psovkami najtežjega kalibra, Stello pa je zaveznika junaško zabodel z nožem. Bitki so napravili konec orožniki, ki so Mihaela Stello odvedli v zapor, da se mu ohladi vroča kri, zakonska pa sta se morala zateči na postajo «Zelenega križa kjer so obema obvezali številne, a nc nevarne rone po rokah in po obrazu.
bo &>bra električna razsvetljava privedla do viška lepote, bo vsestransko popolna. Pestre turške obleke in razne druge priprave iz tedanjih časov bodo nudile izvanredno lep prizor. Naravni pojavi t. j. grom, blisk, itd. bodo izvršeni z popolno natančnostjo, njih beda, a vendar vztrajna zavednost in poštenost.
Bonna poročila«
Valuta na tržaškem trgu,
ogrske krone ••••••••••• 0*11
avstrijske krone .	0.0325
češkoslovaške krone • • • • • • • 67.10 dinarji	26.20
0-13
0.0330 67.50 26.'J5 11.M)
Književnost In umetnost
Novi rod, štev. 2., je izšel s to-le vsebino: Stano Kosovel: Jesenska pesmica, Ksaver Me-ško: Uspavanka. Joafo RftJČiČ: Zavratnc pošasti: 2. Kraljeviča Srnica prva izkušnja (z ilustracijo A. Cernlgoja); Ivan Albrecht: O pa-stirjevi sreči; Ko divji poletni brusi; A. M. Slomšek (z lesorezom M. Maleše); Zrnca; Kotiček malih. Risbo «Jesen» na naslovni strani je narisal A. Črnigoj.
Vesti s Goriškega
ccMiklcva Zala* ▼ Mirna pri Gorici. SI. Izobr. društvo ▼ Mirnu priredi v nedeljo, dne 2. decembra t. I. ljudsko igro <Miklova Zala». Dobro znano Sketovo povest o Mikiovi Zali je dramatiziral A. Cerar Danilo. Igra obstoji iz S krasnih slik t. j, bistvenih delov imenovane povesti. Občudovati moramo v tej igri junaštvo «Miklove Zal«»; na drugi strani pa prekmnjenost in zvijačnost Almire, hčerke "V Rožu bivajočega Juda. Maščevalnost Almire, vsled Zalitie poroke z Serajnikovim Mirkom, katerega bi rada dobila v svoje mreže Almira, je bila posledica vpada turških čet v Rjož, kojim je pripomogla do uspeha Almira v zvezi s svojim očetom.
Cela igra nas torej privede nazaj v čase, ko so Turki pustošili slovenske pokrajine. Bili so to časi, ko so obstojali močno utrjeni gradovi, v katerih edino so mogli slovenski kmetje braniti svoje premoženje ter Življenje svojih družin.
Društvo je priskrbelo za to izvanredno igro vse priprave za svoj oder. Scenerija, katero
dolarji............. 22.90	23.02
francoski franki...................125.50
švicarski franki ••••••••• 400.—	i04.—
angleški funti papirnati •••••• 100.55	1U0«75
Tečaji:
Cosulkh	353
Dalmatia	263 Gerolknich ••••••••••••••••
Llbera Triestlna	S77 Lloyd 1435 Lussino
Martinolich	' 4 * Ocean ia V ••••••••••••••
Prenauda
Tripcovich •••••••*••••»••••	302
Ampelea	4*>5
Cement Dalmatia ••••••
Cement Spalato •••••••
• ••••••
402 235
Poslano*}
IZJAVA
f odpisani izjavljam, da ne pripoznavam dolgov, ki bi jih napravil moj sin Ivan.
Ivan Bubn, _	Sv. Ivan št. 1581.
1 Za članke pod tem naslovom odgovarja ured« Blitvo la toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
UČENEC za trgovino z mešanim blagom, se išče. Prednost imajo učenci ubožnih stari-šev. Naslov pri upravništvu.	1655
MLAD URADNIK išče primerno meblirano sobo v bližini trga Oberdan. Ponudbe ped «Uradnik» na upravništvo «Edinosti»,
1654
POROČNA soba, predvojno delo, iz trdega lesa, vzmeti, žimnice po nizki ceni vsled odhoda. Corso Garibaldi 23 vrata 6	1656
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
2ABNICE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, žeblji, vijaki itd. Zaloga želez-nine, Via Fiki 17.	1627
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
AMERIKANCI, OBRTNIKI pozor! Proda se trgovska hiša, enonadstropna, na glavnem trgu v Cerknici, z vsem trgovskim inventarjem. V pritličju 1 kuhinja, 1 soba in trgov-i ski lokal s hletjo, v prvem nadstropju 5 sob. K hiši spada poslopje s tremi sobami in kuhinjo, mali vrt, hlev za 18 glav živine in in vodovod, skladišče za nekoliko vagonov blaga, navaden hlev s trgovsko technico, šupa in skedenj z lepim vrtom. Hiši pripada gozdna in pašniška pravica. Pri hiši se nar haja že vpeljana trgovina z živino. Pojasnila daje Ivan Zgonc, trgovec v Cerknici pri Ra-> keku, Jugoslavija.	1632
ZLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica viar Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisioj. Teleton 31-27. Govori se slovensko.
25
KOVAČ PUR1Č v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike cd L 160.— naprej.
m
TRGOVSKI pomočnik išče službe v špecerijski, železninski ali manufakturni trgovini. A Sposoben je tudi voditi podružnico. Najrajši gre na deželo, J. Fabčič, Gabrovec, Prošek
1622
Dr. Leopold Mralek
in
637
Dr. Jan Linka
zobozdravnika
sprejemata od S-1 In od 3-7. Trst, Corso VitS. Eri« 12!. Štev. 24.
blizu železniške postaje Štore pri Celju, obstoječe iz 16 johov zemlje, lepe z opeko merite hiše, živinske staje in kozolca
se proda za 150.000 Dinarjev. Posredovalec je izključen. — Pojasnila daje Vlctor Wogg, Celje, Prešernova ul. 9.
Najvišje cene plačujem za
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, ma&c, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev«
D. WINDSPACH
Trst, Via Cezara Battistl št. 10 II. nadst., vrata 16	3~>
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Ustanovljena leta 1905. OelniiHa glavnica Lit. 15.000.000-— popolnoma vplatana. Glavni sedef: Trst, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). — Podružnici: AS3A2IA, Z&R3.
Olajšuje vsako
z Jugoslavijo
potom saveznega zavoda
Jadranska Banka v lio^ UubUani in Zagrebu
G?f3
C1IO
D____
□ □□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Daje krotftt«
In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
Mltiip blaga« sabvmcUe na Mas«. Inkasi efektov in računov. Informacije. Kupuje in prodala dinarja valut«. Jamstvena pisma in drva« operacije po najugodnejših pogojih.
□ □ □ □
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
W
Dnevni red sličen praškemu, po hodnikih je pa več Suma in krika, ker neprenehoma hodijo in rožljajo s ključi. Ob 5. uri nosijo kaznjenke večerjo, neokusno slano vodo, v kateri su skuhali krompirjeve olupe. Naša celica je zadnja v vrsti, zato je »pijača» že hladna.	.
Kot novinka gledam pazljivo, kaj delajo sostanovalke in kake dolžnosti nam nalaga dnevni red.
Ob 5. uri je zažarela plinova luč, «luster» sredi sobe 3 m nad tlemi. Ko so nam odnesli vojaške pločevinaste šalice r juho, ki je v naš« celici nihče ni jedel, je pričela Madžarka ^nedovoljene posle*. Na metlin držaj je pripela šalico, ki je ostala istotako brez dovoljenja v celici, vstopila na mizo pod svetilko in držala šalico z vodo nad plinom. Prvi dan sem se Čudila, v poznejših dneh sem pa že vajena tega prizora, ki je menda najkoristnejše delo vsega dne, dasi je tudi. nevarno. Po dolgem ogrevanju se iz vode kadi, zato nam baronica posveča malo Čaja in sladkorja — in imamo čaj, edini sladkosnedni užitek dunajske ječe. Madžarka nam deli in naliva porcije v pločevinaste posodice, ki jih imamo za vodo. V naslednjih dneh jim dajem svoj sladkor. Ba-
ronica dobiva največjo porcijo, nato prihajam jaz na vrsto, skromna Madžarka je pa zadnja in zadovoljna z ostankom. Sirota ne dobiva od nikoder ničesar in živi edino od erarne jetniške hrane in od tega, kar ji kdo v celici podeli. Zato pa rade volje opravlja «nedovo-ljene posle». Ako držiš pol ure posodo nad lampo in moraš biti vsak trenotek pripravljena, da te zaloti paznica, ki ti priredi strahovit kra val in ti nakoplje neprijetnih posledic, si lahko misliš, kako nevarna jc ta procedura. Vselej mi jc tesno, kako bo z našim čajem. Kadar so paznice razljučenc, se ne moremo odloČiti, ali naj kuhamo čaj ali ne. Toda do trohice tople vode nam je toliko, da si je grejemo kljub nevarnosti vsak dan.
Po čaju sestavljamo «postelje* in se spravljamo spat. Luč gori vso noč. Noči so hladne in spim oblečena, v nogavicah, pokrita z obema plaščema in z erarno odejo, s svojo sivo volneno ruto in brisačo namesto zglav-nika pod glavo.
Ob 6. uri nas bude in treba je urno vstati, obleči se, umiti se in se počesati. Odriče skladamo zopet k stenam, Herma škropi po sobi in pometa. Skneti nosimo na hodnik, ko se odpirajo vrata« in stavimo konve za vodo pred vrata. Kmalu po jutranjem zvonenju dobivamo zajutrek, isto umazano, slano, papri-cirano krompirjevo vodo, kakor za večerjo, toda zaran je juha vsaj topla.
Soba je pometena in sedaj je torej vse v redu. Mi pa brišemo tudi prah, k*r sc hočemo
bolje počutiti v svojem kriminalu. Brišeš si odrič, edini stol, klopi in misliš si nehote, da delaš isto kar doma, ko si brišeš prah s piana, omar in zofe.
Pričenja sc nam dan, doba brez dela, ki jo izkuša vsaka izpolniti, kakor pač more.
Baroničina toaleta traja največ časa. Ona tudi ne pospravlja, temveč čuva dekorum svoje osebe. Brez dvoma sc bori tudi njen duh v nesigurnosti in bojazni pred bodočnostjo, toda nikdar se ne ponižuje k pripro-stemu sredstvu, da bi z drugimi posla vsa| začasno odklonila svoje misli drugam. Toaleto menjava, kolikor more. Ponošeni dežni plašč nosi zaran in zvečer kot župan, inače je ves dan prepasana in v polni paradi. Vse na njej je ubozno in vpliva tem žalostneje, ker je vse svileno, kar nosi, toda vse že razpada. Mnogo krtačic ima, glavnikov, pudrov in mil. kremo za lice in barvilo za obrvi. Zame je kakor gledališče, ko jo opazujem zaran in zvečer pri toaleti. Zvečer se samo dol£o umiva do polovice telesa, masira sc in maže s kremo. Frizuro, istotako umetno, od!aj>a šele, kadar ležimo. Njena postelja ni v vrsti z ostalimi, temveč stoji poprek nad našimi. Zaran si pritrjuje razne kite las, ki so ponoči ležale na stoki in postelji. Zaran sc maže s pudrom in barvilom, nato si napenja steznik in si obuva druge čevljiče in po tri svilene bluze, ubožne, razpadle. In sedaj kleči in moli dolgo iz molitvenima« vzdihuie Dri tem. spenja roke in plače.