Leto IV., štev. 267 V Lfubltanr, petek dne 2. novembra 1923 PoStnina pavSaltrano. cena 1 Din teh»l« ob 4 g|utr«|. gtane mesečno 12-60 Din H inozemstvo 26'— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in poiitiko Upravnl&tvo: Ljubljana, Prešernova ul. št bi. Telef. it. 36, Podružnice: Maribor. Barvarska uL L Tek it. 22. Ceile, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čeko* zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 1. novembra, s prevratom se je pred petimi leti t našem narodu izvršila izprememba, katere dalekosežnosti se danes na žalost še zelo malo zavedamo. Rešeni suženjstva smo sicer manifestirali za Jugoslavijo, nismo pa vsi znali, da jahteva samostojna država tudi zavednih državljanov, ki so sposobni in voljni, pridobljeno svobodo in neodvisnost skupne domovine čuvati, njen napredek pospeševati ter ustvarjati v njej krepke temelje za srečnejšo bodočnost. le dolgoletna, svetovna vojna je (aiorala živčje evropskega človeštva. njenem koncu je stal tudi naš človek tu v abnormalnem stanju mišljenja, ki se dosedaj še ni dalo spraviti v normalno smer. Večina ljudi jo iz-eubila vsied naglih in izpreminjajočih >» vseh razmer i notranjega i zunanjega življenja in dnevno s-j menja-jofih načel, ki se bliskoma vrste dru-»o za drugim, bodisi nazorov o politiki ter njenih načelih, o državi, o Hovekn kot socijalnem bitju in o tem, tar lahko od svoje domovine zahteva v danih prilikah in kaj ne — neko stalno, mirno koncentracijsko točko, ki jo lahko zovemo razsodnost ali razum — izgubila svoj zdravi, na trezni, mirni in naravni bazi stojofti instinkt, ki nikoli ni varal. Danes več i drži izrek: Vos populi vox Dei. Večina mase stoji že več let pod vplivom nizkih instinktov in afektov, kikor žival: ohrani se sam za vsako reno, najej se, naužij se veselja, zadovolji svoje življenjske potTebe za vsako ceno, če tudi pri tem verižiš, goljufaš, ubijaš — samemu sebi si najbližji — kaj ti mar ozir na blagor Hižnjemu. kaj ti mar duh skupnosti in ljubezen do skupnega, treznega, preudarnega sožitja s svojo okolico, kaj io mi mar interesi države, če mi ne da eksistenčnih možnosti in mojo individualnost samo zatira . . .! Tako in enako modruje današnja IruŽba. ki je postala kot žrtev razmer histerična, brezznačajna in še bolj nerazsodna, Kot trop izstradanih ovc | ko-! spod Summonte je posetil dane9 pred-mentlra to vest in pravi, da je to prva ! poldne Panto Gavriloviča, pomočnika mi-odredba, s katero je jugoslovanska vlada 1 nistra zunanjih poslov ter so z njim dalj odgovorila na prizadevanje Italije, da časa razgovarjal. Govori se, da je g. Sum-anektlra Reko. Neki beograjski listi pra- monte Izjavil željo italijanske vlade, da vijo, da je ta otvoritev prometa uspeh ! so naša vlada jasno izrazi o najnovejših generala Bardierija, ki je že nekaj dni' predlogih Mussoliniia za rešitev reškega v Beogradu. Vaš dopisnik se je v tej | vprašanja. Uredba o razvrstitvi urad-ništva izide šele danes MINISTER PRAVDE SI JE PRIDRŽAL KONČNO REDAKCIJO. Beograd, 1. novembra, p. Danus dnpol dne je Imela vlada eejo, na kateri je razpravljala o načinu, kako naj stopi v veljavo uredba o razmeščenju uiodmkov in drugih državnih civilnih nameščencev v kategorije. Prihodnja seja ministrskega sveta so vrši jutri dopoldno. Proučevali bodo pravilnik, predviden v uradniškem zakonu, pravilnik o disciplinarnih sodiščih, pravilnik o stalni komisiji ra ocenjevanje uradnikov itd. Uredba o razvrstitvi uradnikov bi morala biti danes objavljena v »Službenih Novinah«, a iz tehničnih razlogov se to šo ni zgodilo. Ministor pravde Ninko Perič je izjavil Vašemu poročevalcu na tozadevno vprašanje, da uredbe ne moro objaviti, dokler je sam osebno ne korigira in no izvrši zaključne revizijo. Zato bo publici-rana uredba šele jutri dopoldne. Nocojšnja »Tribuna* prinaša dol uredbe o razvrstitvi uradnikov. V vrhovni državni upravi so odrejene tri kategorije: Prva ima devet grup. V drugo grupo pride šef kabinota, v šesto in sedmo sekretarji, v osmo pa pisarji. Druga ka, tegorija v obče nima položaja. Tretja kategorija ima štiri grupo. Predsednik glavno kontrole ju v prvi grupi prvo kategorije, člani glavno kontrole so v drugi grupi, načelniki v tretji in četrti, inšpektorji v poti in sekretarji v Sesti grupi. RAZVRSTITEV UČITELJSTVA. Beograd, 1. novembra, p. Uredba o razvrstitvi učiteljev predvideva, da spadajo stalni učitelji v drugo kategorijo uradnikov, v katero pridejo uradniki s srednjo ali strokovno šolo. V 5. grupi so služi tri leta, v 4. pot let, v tretji in drugi po šest let, tako da pride učitelj, ki služi 20 lot v prvo grupo te kategorije in dobiva polno položajno plačo. kabineta protestirala proti poizkusu, da bi se Nemčija s podpiranjem separatističnega gibanja hotela razcepiti. Angleški delegati so imeli nalog, da ulemeljujejo svoj protest s tem, da pomenja vsako pospeševanje separatizma kršitev vcrsaill-ske mirovne pogodbo, ker posamezne neodvisne provinco nemške državo ne morejo biti odgovorno za vse obveznosti, ki jih jo Nemčija prevzela s podpisom mirovno pogodbe. Z ozirom ua to angleška vlada no more gledati separatističnega gibanja v Porenju brez interesa. Francoska vlada jo na to angleško de-maršo odgovorila z nastopno izjavo: Fran- državo. NEVTRALNOST BELGIJE. Pariz, 1. novembra, j. »Agencija Radio) javlja iz Bruslja: Nemški odpravnik poslov jo sporočil belgijskemu zunanjemu ministru v imenu nemške vlade, da 86 belgijski vojaki pri zadnjih dogodkih > Porenju zakrivili dejanja, ki nasprotujejo nevtraliteti. Zunanji minister Jaspar jt odgovoril, da so laka dejanja v nasprotstvu z nameni belgijsko vlade in z navodili, ki so jih dobili belgijski vojaki Takoj se bo uvedla preiskava. 1 dolar = 130 NEVZDRŽNO PROPADANJE MARKE. — KRIZA VLADE. ŽA.I NA SAŠKEM. POLO- Naša pogajanja z Bolgarijo UGODEN POTEK. — BOLGARI PRISTALI NA ZVIŠANJE ODŠKODNINE. Jugoslavijo in Bolgarijo o vzajemni prav ni pomoči. Ninčič bo o tem načrtu poro Beograd, 1. novembra, p. Včeraj dopoldne je sprejel minister Ninčič šeja naše delegacijo na sofijski konferenci prof. dr. Novakoviča, ki mu je referiral o poteku sofijskih pogajanj. Vaš poročevalec je izvedel, da je bolgarska delegacija v toliko popustila, da pristaja na našo zahtevo po znesku 300 milijoaov levov, namesto od Bolgarije predlaganih 250 milijonov kot odškodnino za rekvizicije, ki so jih izvedli Bolgari za' časa okupacije v Srbiji. Bolgarija nudi izplačilo te vsote do polovico v gotovini, ostalo polovico pa v naturalijah. Gledo vprašanja drugih odškodnm, ki jih zahteva naša delegacija, vztrajajo bolgarski predstavniki pri svojem starem stališču, da so to določene že v občih rcparacijskih obvezah Bolgarske. Daljo je g. Novakovič sporočil ministru Ninčiču tudi načrt konvencije med čal na jutrišnji seji vlade, kjer se storijo končni sklepi. Jutri večer odpotuje g. Novakovič zopet v Sofijo. Beograd, 1. novembra, r. Pogajanja, ki so vodijo z Bolgarsko glede vrnitve predmetov, ki so jih Bolgari odnesli z našega ozemlja, potekajo dosti povoljno. Bolgarska bo vrnila vso predmete, v kolikor so najdejo na bolgarskem ozemlju. Med našo državo in Bolgarsko se zaključi še več drugih konvencij. Dosedanja pogajanja so bila samo pripravljeujo materiala. Po mišljenju kompetentnih krogov bodo trajala pogajanja še kakih 10 dni, ako v tem času ne pride do novih nesporazumljenj. Berlin, 1. novembr.-. j. Dolar velja danes 130 milijard, včeraj popoldne še 80 milijard. Kruh stane 10 milijard, mleko 3.8 milijard, njjdalje 100 funtov margarine 61.21 zlatih mark, maslo 94.16 zlatih mark. Berlin, 1. novembra, j. Odločitev v nemški krizi danes še ni padla, ker jo dr. Strcsemann nenadno obolel. Pogajanja med strankami nikakor ne bodo končana poprej kakor jutri zvečer. Do tedaj tudi ni pričakovati nadaljnjih sklepov socialnih demokratov. Z ozirom na položaj poudarja časopisje, da zahtevo socialnih demokratov nikakor nimajo ul-timativnega značaja in da so bo 5e dalo govoriti o posameznih točkah teh zahtev Dresden, 1. novembra, j. Novi saški kabinet je imel danes svojo prvo se,:o pod predsedstvom ministrskega predsed- nika Fcllischa. Z državnim komisarjem dr. Ileinzojem so je dosegel popoln epo razum. Saško krizo je s tem smatrati za rešeno, vsaj začasno. POGAJANJA VELEINDUSTRIJALCEV S FRANCOZI. Pariz, 1. novembra, j. Pogajanja z nemškimi veleindustrijalci v Diisseldorfu potekajo ugodno, vendar pa ne bodo končana pred koncem tega todna. KRONPR1NZ SE VRNE? Milan, 1. novembra. 1. »Corriore dolla Sora» poroča iz Berlina, da so je na zadnjem ministrskem svetu razpravljalo o prošnji bivšega nemškega kronprinca, da so sme vrniti v domovino. Nastanil bi so s svojo soprogo in z otroci v Oelsu v Sleziji. Baje je žo dospel v ta kraj. KRALJ V NIŠU. Niš, 1. novembra, r. Sinoči sta se kralj in princesa Jelena, ki sta bila včeraj na lovu v vranjskem okrugu, vrnila v Niš ter prenočila v dvornem vlaku. Danes je kralj priredil obed, na katerega so bili povabljeni tudi nekateri nlškl meščani. Kralj se povrne s princesinjo Je-lcno pojutrišnjem v Beograd ČRNOGORSKI PRINC PETER ODPOTOVAL NA DUNAJ. Beograd, 1. novembra, p. Princ Peter Petrovič Njeguš ie odpotoval s soprogo na Dunaj. Verjetno je, da se princ Peter v kratkem vrne, ter se definitivno nastani v naši državi. SOŽALJE NAŠE VLADE OB SMRTI BONAR-LAWA. Beograd, 1- novembra, p. Danes je prejelo ministrstvo zunanjih del poročilo od našega poslanika v Londonu g. Pan le Gavriloviča, da 'e v imenu naše vlade izjavil britanski vladi sožabe povodom imiti Bonar l.a\va. KREDITI ZA ZDRAVSTVO ODOBRENI. Beograd, 1- novembra, p. Danes je bila seja tretje sekcije finančnega odbora, ki je pretresala budžet ministrstva narodnega zdravja. Vsi člani sekcije, vladni in opozlcljonalnl, so bili mnenja, da vodi ministrstvo narodnega zdravja pametno in uspešno zdravstveno politiko ter so zahtevane kredite zato soglasno odobrili. GRŠKI BEGUNCI NA NAŠEM OZEMLJU. Beograd, 1- novembra, r. Vlada je izdala danes preko ministrstva vojne in mornarice ter ministrstva notranjih del policijskim in vojnim oblastvom naredbo, da se sestavi spisek grških oficirjev beguncev, ki so o priliki zadnjih nemirov v Grčiji prispeli na naš teritorij. Vsi grški oficirji se nastanijo v Vranjski Baniji, a vojaki začasno v bitoljskem in skopljan-skem okrugu. RAZMEJITEV Z RUMUNIJO. Beograd, 1. novembra, r. Pogajanja glede razmejitve z Rumunijo sc bližajo h koncu. Rumunski poslanik na našem dvoru Emandl je Izročil včeraj odgovor bukareške vlade na naš predlc-s o korekturah meje v Banatu. PODRAŽENJE MADŽARSKIH ŽELEZNIC V PROMETU Z JUGOSLAVIJO. Beograd, 1. novembra, r. Ministrstvo saobračaja je dobilo poročilo iz Madžarske, da sc 15. t. m. povišajo železniški tarifi za prevoz potnikov in robe iz naše kraljevine v Madžarsko. Osebni tarifi sc povišajo za 70 odst., tovorni pa za 20 odstotkov. NOV POSLANIK V BUDIMPEŠTI. Beograd, 1. novembra, r. Podpisan je ukaz o imenovanju Tihomira Popovlča., dosedanjega našega poslanika na Dunaju, za poslanika v Budimpešti. Včeraj je g. Popovič odpotoval, da nastopi svojo službo. POGREB UMORJENEGA GENAD1JEVA. Sofija, 1. novembra, r. Pogreb dr. Gc-nadijeva se vrši jutri v petek ob 16. Na-cionalno-liberalna stranka, kateri ie dr. Geuadijev pripadal, je Imela danes žalno sejo. K pogrebu prispejo delegati nacionalne stranke iz cele države. Solija, 1. novembra, r. Minister notranjih poslov je včeraj izjavil, da kaže umor dr. Genadijeva na zelo slabo sliko bolgarskih notranjih razmer. Pokojni je užival obči ugled ter je bil najboljši poznavalec in strokovnjak za zunanje zadeve Bolgarske. GRČIJA REPUBLIKA ALI MONARHIJA. Pariz, 1. novembra, j. Agcnce Havas javlja lz Aten, da se bo vršilo posvetovanje merodajnih političnih krogov, ki bo odločilo o vprašanju, ali bo v Grčiji ostala monarhija ali naj se proglasi republika. Po mnenju iste agencije, bo najbrže proglašena republika. POBOJI V MEZOPOTAMIJI. Pariz, 1. novembra, 1. jo gospod operni kapclnik Narodnega gledališča v Zagrebu ICrešimir Baranovič 1'evovodstvo jo prevzel za bivšim geni-jalnim dirigentom Lhotko ter vestno na-|daljuje započeto delo svojega prednika, vodeč pri tem pevski zbor »Lisinskega« po umetniški poti do največje izpopolnitve, do največjih uspehov. Po dovršenih srednješolskih študijah je obiskoval dunajsko trgovsko akademijo in poleg tega tudi konservatorlj. Nato je vstopil r orkester zagrebškega pledališča, kjer je igral rog. Začel je tudi s komponira-njem in več njegovih del pe j« izvajalo tudi na raznih koncertih Zagrebške filharmonije. Od člana orkestra se je povzpel do opernega kapelnika in zavzema kot tak danes jako odlično mesto med dirigenti zagrebške opere. Pod njegovim vodstvom si je stekel »Lisinski« licven-Ijivih zaslug za razvoj koncertnega življenja v Zagrebu. »Lisinskega« koncc-it v Ljubljani se vrši jutri v soboto ob S. uri v Unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Mladinska pravljična igra aPovorl.il mož» osnovno šole »Mladika«, ki je dosegla ob premieri popoln uspeh, so ponovi v nedeljo dne 4. novembra ob 3. uri popoldne v dramskem gledališču Vstopnice prodaja dnevna gledališka blagajna v opernem gledališču. Opozarjamo starše, naj ne zamude prilike, nuditi malčkom zabave in plemenitega razvedrila. Časopisni glasovi o tekmi Jugoslavija : Češkoslovaška. O zadnji nogometni tekmi med našo in češkoslovaško reprezentanco v Pragi pišejo ne le češkoslovaški in jugoslovanski listi, tudi časopisje drugih držav, ki pozna in ceni visoko stopnjo češkega nogometa, poudarja velik uspeh, ki ga je dosegla jugoslovanska reprezentanca. Brezdvomno je, da so naši športniki s svojim nastopom izvršili veliko propagandno delo. Praški »Pondelnlk« piše, da so Jugoslovani postavili moštvo nepričakovane prodornosti ln požrtvovalnosti. Jugoslovanska cnajstorica predstavlja danes med narodni razred, ki je resen tekmec mojstru kateregakoli naroda. Zlasti se Jugoslovani odlikujejo s svojo hitrostjo in z izbornim startom na žogo. »Lidove No-viny« pravijo, da so Jugoslovani igrali za dva razreda boljše kot predlanskem. »Pravo Lidu« poudarja, da je bila tekma Jugoslavija : Češkoslovaška najbolj mar kantna, ki se je kdaj videla v Pragi, in sicer po zaslugi Jugoslovanov. »Narodni Demokracija« veli, da so Jugoslovani dokazali, da se njihov mladi nogometni šport hitro razvija in da je dosegel že mednarodni razred. Vsi listi brez izjeme poudarjajo falr-neso naših Igralcev. Tudi dunajsko časopisje se obširno ba-vl s to tekmo. Predvsem hočemo omeniti znani »Sporttagbiatt«, ki poudarja, da je malo manjkalo,, da ne bi naš moštvo, katero so povsod zelo podcenjevali, odneslo zmago. »Sonn- und Montangszeitung« ki Ima ztlo dobro urejeno športno rubriko, veli, da ie neodločen Izid tekme velik uspeh Jugoslovanov. Osobito hvali napadalno vrsto, v kateri se Je odlikoval Beograjčan Jovanovlč kot Izboren strelec. Najboljši Igralec našega moštva je bil Rupec. Jugoslovanska reprezentanca se Je vrnila v sredo v Zagreb. • Nogometno prvenstvo II. razreda ZNP. j« končano z nastopnim rezultatom: Dcrby, Penkala, Makabi, Slavi ja, Zmaj, Sava, Amaterji Zagreb, Poštarji. S. K. Jadran : S. K. Primorje. V nedeljo 4. t. m. ob 15. se vrši na igrišču Primorja ob Dunajski cesti prijateljska tekma med S. K. Jadranom in S. K. Pri-morjem. Sledeče gospode vrhovne sodnike prosim, da pridejo na važen sestanek danes v petek (2. novembra) ob 19. v sobo «Sportne zveze«: Bar (J.), Betetto — Ing. Bloudek (II.), Sancin Danilo — ing. Hanuš (Pr.), dr. Vučlna (Pr.). Zadnčk. ga doma. aruzaDnt večer, »porea: Enod* janska burka »Kapetanova ljubezen«, >0 lopetje, koncert, prosta zabava in pios X Tainburaški tečaj za začetnik, otvorl »Bratstvo« s 15. novembrom. Pri jave po sprejemajo v društvenih prosto rih v Nar. domu. X Tobačna tovarna v Ljubljani razp; suje za leto 1924 ofertalno licitacijo prevoz monopolskih predmetov na dai 80. novembra 1923. Natančni pogoji 5. na razpolago v ekonomiji tobačno tovar no v Ljubljani. X Srbo-hrvatski tečaj «Bratslva» Celju so otvori takoj po 4. novembru t. Tečaj jo brezplačen in vsakomur dostn pen. Priglasiti su jo razen četrtka, T.<< dni tega tedna v pisarni glavnega M stopa banke »Slavije« v Razlagovi u[jc št. 11, pritličje, prva vrata desno, m*) 13. in pol 15. uro ali pismeno pri dru štvenem podpredsedniku Rudolfu Gernn Cankarjeva ulica 11, II. nadstr. Dan pri. četka in učni prostor se objavi pravo, časno. X IV. «Slovanskl večcr». Jug. napi, akad. društvo »Jadran« v Ljubljani pri-redi, kakor vsako leto dne 19. januarji 1924. slovanski večer ter naproša bratska in ostala nam naklonjena dru St-va, da se ozirajo na to prireditev ter blagovolijo opusliti na ta dan svoje pri-reditve. — Odbor. X Društvo za zgradbo Sokolskega doma na Taboru poživlja svoje člane, da se udeleže v soboto vinske trgatve 6em-peterskoga gospodarskega društva pri «Lloydu», ker se prirejevalec spomni tudi gradba na Taboru. X Razpis sekundarijsluh služb. V območju zdravstvenega odseka za Slovenijo jo razpisanih več sekundarijskih služI), S sekundarijsko službo 60 spojeni naslednji službeni projemki: letni adjutum 200o Din, pripadajočo draginjske doklade in po možnosti prosto stanovanje v zavodu. Hrano imajo 6ekundarji v zavodu, zato pa se jim odteza od službenih prejemkov polovica draginjskih doklai Prošnje je vložiti do 15. novembra. X Za napredno menzo Gospodareč zadruge akad. društva »Jadran« so da rovali: po 100 Din gg. veleposestnik T L. Apat, posestnica Julka Osel, graščik Fran Schaur, ga. Fina Sehaur, zdravnik dr. Serko in notar Fran Presečnik — vsi na Vranskem, razen teh tudi Gremij trgovcev c Ptuju 100 Din. Iskrena hvala! X Za zgradbo Sokolskega doma na Taboru je darovala po bratu Jos. Turku vesela družba pri ICošaku 160 Diu. Ka povratku z Dolenjskega sejma je zbral br. Turk 65 Din. Daljo so zbrali br. Dra-ščok od kegljaškega kluba »Venček« 1W Din, gosp. Račič, naduč, v pokoju 10 dl narjev. Skupaj 335 Din. — V6cm darovalcem bratska hvala! Objave Sokol I. t Ljubljani. Sestanek finančnega odseka in okrajnih poverjenikov je danes zvečer ob 20. uri na Taboru. X Predavanja o psihologiji. Prof. dr. Veber prične predavati v nedeljo dne 4. novembra na realki ob pol 10., ne pa ob 10. uri, ker so tedaj napovedani brez njegove vednosti kurzi na univerzi. Vstop vsakomur dovoljen. X Ljubljanskim pevskim zborom! Jutri, dne 8. novembra ob šestih zvečer se pripelje v Ljubljano odlično hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba in priredi še isti večer v Unionu Palestri-nijev koncert. Vabimo odbore, člane in članice vseh zborov, da se udeleže sprejema na kolodvoru in koncerta v Unionu. — Odbor »Zveze slov. pev. zborov«. X S. K. Primorje v Ljubljani priredi dne 3. novembra v dvorani Kazine Soiree Dansant. Klubovim članom jo dovoljen vstop proti izkazilu klubske legitimacije, akademikom proti akademskim, osta-lini proti vabilu. Pomotoma izostala va. bila naj se reklamirajo pri g. Savi San-cinu cand. inž., Erjavčeva e. 24. X Sokolsko društvo v Domžalah pri redi jutri, v soboto, dne 3. novembra ob pol 8. uri zvečer v dvorani Sokolske- M pslpali fcnzaiiteni Ljubljana. 1. novembra. Kadar so zmrače ljubljanski dnevi, sačutiš v zraku, da se bliža smrt. Megla ovije ulice, solnce jo popije selo proti poldnevu. Tri. štiri uro nam sije, Pe nam sploh sije. In potem zopet zatone . . . Za eno noč najprej in potem za cele mesece tja do spomladi. V teh dnevih poslednjega solnca cveto po vrtih čudno rože. ki ne diše kakor vrtnice, nageljni in jasmin. Nič razkošja ni v njih, zgolj nekak mir, ki ti napolni dušo s tajnostno grozo. Rože so tihe, ker diše po smrti. Pa pride vrtnar in nabere krbantem za grobove. Prvi november. Na drevesih 111 več listja. V parku je veselo življenje utihnilo. Daleč so časi, ko so bil« stor.icc polne ljudi po dva in dva. November jih je razgnal. Mesto v Tivoli gredo ljudje k Sv. Križu. Tisoč in desettisočglave množice. Ce je vreme toplo, milo, kakor letos, polje med Ljubljano in Sv. Križem en sam val, ki se neprestano dviga. pada in zopet vstaja. Sorodniki, pri!atel'i, znanci romajo k svojim Danes je bil Sv. Križ prej vrt živ-rjenia nego grobnica mrtvih. Avto- iih vidimo pred seboj ko stojimo nad Cankar, Kette in Murn so dobili ven- . . , . . ... t . . . . __ .1 _ _ j a^i rt atrt 'v 1 t C Urite z zeienjci prevržena, nanovo urejena, so pustili svoje dnše med nr.mi. prostorom, ki krijo njih zadnjo ostanke prahu in pepela. Letošnji praznik je bil pač edinstven. Lopo vreme, kakršnega za ta čas malokdo pomni, je zvabilo iz mesta nepregledno množice. Štirideset do petdeset tisoč ljudi je obiskalo danes obo ljubljanski pokopališči, največ seveda Sv. Križ. In krasno, toplo vreme zadnjih tednov je povzročilo, da so prišle na trg še večje množine cvetja kakor druga leta in da so bile cene razmeroma nizko. Tako so tudi manj premožni lahko odeli gomile svojih dragih v snežne krizante-nin, ki so tako harmonično kontrasti-raie bujnemu zelenju cipres, vrb, smrečja, mahu iu trave. Romanje na pokopališče se je pričelo žo zgodaj dopoldne. V prvih popoldanskih urah so jo spremenilo v pravo preseljevanje narodov. Oba dohoda. od Dunajsko in Martinova ceste. nepretrgana procesija, vmes kočije, vozovi, avtomobili — vrvenje, ki ga vidimo ie ob izrcdnili prilikah. In pri vhodu ob cerkvi gneča. .H si komaj prišel ua pokopališče, kjer so valovalo množice od oddelka do oddelka, od groba do groba. Komur spe tam svojci, poiščo njih zadnji^ dnin, postoii ob njem, tudi solze tu in tam ob gomilah, ki so šo sveže; drugl_ valovi naprej, vsi pa pod mogočnim dojmom kraljestva mrtvih. Postajale so gručo ob gomili, kjer počivajo ustvaritelji našo »modemes. dar enkrat dostojen večni dom. Ni to zasluga naroda, a vendar imajo ga. Lunder in Adamič poleg njih sta še brez spomenika. To skeli . . . Kreka čuvata žalujoča orjaka; zdi se, la re žalujeta za velikim pokojnikom, ki spi pod njima, ampak nad mmi, nad tisoči, ki hodijo mimo in si kažejo »•Kreka, pozabili pa so žo davno na njegov sveti testament. Pred grobovi Endlicherja in Judcnburžanov stoji mramornat vojak; tuga na mladem obrazu govori iu bo govorila šo zanamcem o grozotah, ki smo jih preživeli. In naprej. Brezkončne se zde te vrsto gomil, druga ob drugi v bratski slogi, ki jo pozna le smrt. Tu grob nepozabnega staroste Oražna, tam gomila dragega tovariša, prijatelja, znanca. Dobro do srcu, da jih jo le malo, ki bi bili brez znaka ljubezni iu spomina. Kjer ni cvetja, vsaj skromna lučka. Tudi vojaški grobovi so oskrbljeni, skromno sicor iu pri prosto, a vsaj dostojno. Baklje ua njih med cipresami in križi dajejo sliki še bolj melanholično noto, V imenu vseh živih so »e spomnili vseh mrtvih naši pevci. Ljubljanski pevski zbori so jim pod vodstvom neumornega Prelovca zapeli še enkrat v slovo in spomin. Pozno v večer je bilo pokopališče živo. I11 ko so pa zapustili zadnji po-sotniki, je ostalo na straži na tromilah šo na tisočo in tisoče lučk. Maribor, 1. novembra. Že vse zadnje dni se je mariborski trg spremenil v poljano belih, rume nih poetično rožnatih krizante-m. In venci, šopki, zelenje, pestre kompozicije ljudske fantazije, tudj ulice so jih bilo preplavljene. 2ene in deklico polne roke rož. In danes nepregledna množica na ulicah in cestah proti pokopališčem. Brodar na Savi 30 stokal in prevažal celo s čolni. Njive rajnkih kot v enem samem cvetu, razkošni sadni vrt v maju . . . Praznično in svečano je bilo pod solncem zlate jeseni. Čez sto pevcev »Drave«, »Lune« iz Krčevine, »Krilatega kola« in »Zarje« s Pobrežja in pesem se je zlivala z jarkimi bojami. Gomile vojnih žrtev je počastila vojaška godba. Duh priznanja in zadoščenja je plaval nad živimi. Davne borce za slovenski Maribor jo posetiia na starem pokopališču »Glasbena Matica«. Sokoli so že dopoldne obiskali mirni dom staroste dr. Serneca. Brat dr. Pivko ga je pozdravil — zopet smo tu — na cesti borbe za Tvojimi ciljil Veter je trgal zadnje liste z lip nad grobom in jih trosil za dolgi zimski sen na gredico. Naj bi mu bila posteljica lahkal Skozi bršljan in ciprese je Selestelo, krizanteme so klicalo k življenju na umirajoči nirvanl, ki jo bodo morda že čez leto dni prokopali za mestni park. Tragika. Kam pojdejo potem Tomšič, Slomšek, _ Sernec in drugi? Šo ki?sti Dima jo miru , ia Mačka — povzročiteljica sovraštia M. L. iz Rožno doline pri Ljubljani in« mačko, ki je posebna prijateljica piščan cev. Nedavno je umorila dva, last Mari je Deklevove, kmalu nato pa je pregriz Ia vrat še tretjemu. Deklevova je mačk1 orlpodila in vrgla L. mrtvega piščaiif čez plot, tn pa zopet z raznim spremlje vanjam nazaj. Tako je mrtvo pišče frčal enkrat na eno, drugič na drugo stran. -Igra se je nadaljevala še naprej pred sc diščem, ker so padla vmes za obe slrar ki precej ostra zasmehovanja. Za enkr pa se je razprava preložila v svrho zosl Sanja raznih prič in bo prišel piščanc drugič na mizo. Bolna kobila. France Virant iz H' vice je kupil lani od mesarja Fr. Nered iz Rožne doline malo prekinjeno, sic' pa zdravo kobilo. Kmalu jo je odgnal 1 sejem v Ljubljano, kjer jo je prodal Je Zrimčevi. Ta pa mu je prignala živini čez nekaj dni nazaj, češ, da je ltobi: bolna. Na prihodnjem sejmu ie Vira: prodal kobilo svojemu stricu Jauču, ki 1 mu jo jo vrnil, ker je bila za njego* vožnje pretežka. Istočasno je kupil ^ rant tri nemške reparacijske konje. Ed( Je bil smrkav in so ga takoj pobili b bilo pa je prodal nekemu znancu, !:i umalu opazil, da jo tudi ona snirk.v Virant mu je moral nalo kupnino vrni kobilo pa so istočasno ubili. Dne 80. o tobra se Je moral Virant zngovarjati rr' ljubljanskim deželnim sodiščem radi 1« stopita po § 660, a je bil oproščen, k je živinozdravnik Tepina izjavil, da sn kavosti ni mogočo takoj ugoloviti, ,pak je treba daljšega opazovanja. Domače vesti * Nova zastava naše vojne mornarice. Dne 31. oktobra, na dan slavo naše vojne mornarice, je na vseh naših vojnih ladjah zaplapolala nova zastava vojno mornarice, ki jo žo 110-tificirana vsem državam sveta. Pri tej priliki so se vršile velike svečanosti v šibeniku in Grtižu, kjer je bila ta dan slavnostno otvorjena tudi vojna pomorska akademija. Otvoritvi po prisostvovali vojni minister geno-ral Pešič, viceadmiral Priča, kontre-admiral Wickerhauser ter vsi komandanti pomorskih obalnih poveljstev. * Proglas Jadranske Straže. Glavni odbor Jadran. Straže je povodom 51et-jiice, odkar so naše vojne ladje prvikrat isobeslle narodne zastave, izdal patri-jotičen proglas, v katerem pozivlje vse jugoslovanske državljane, nai podpirajo Jadransko Stražo. Proglas naglaša, da je pokrovitelj te patri)qtične organizacije sam prestolonaslednik, ki bo osvetnik Kosova, Triglava, Lovčena in Jadrana. Beograjski meščani pristopajo v velikem številu k Jadranski Straži, ki se tudi v Sumadijl in ostali Srbiji vedno bolj širi. * Razmejitev med Jugoslavijo iu Avstrijo končana. Komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo je končala svojo delo. Ko so bili zapisniki o razmejitvenem delu odobreni in podpisani, je razmejitvena komisija v seji dne 31. oktobra tudi formalno sklenila svoje delovanje. Angleški član komisije polkovnik Crawen jo odpotoval v Pariz, da izroči elaborat v treh izvodih veleposlaniški konferenci, ki dostavi po en izvod Jugoslaviji ln Avstriji, dočim ostane tretji izvod v Parizu. * Telefonska zveza Dunaj . Beo grad. V sredo je bila otvorjena nova direktna telefonska linija med Beogradom in Dunajem. Proga je baje zelo dobra iu je rezervirana samo za mednarodne pogovore. V tuzemskem prometu Be ne bo uporabljala. * Odličen gost v Beogradu. V soboto pride v Beograd gosp. Mantoux, šef političnega oddelka glavnega tajništva Zveze narodov. Gosp. Mantoux, ki pozna našo prestolico že od prej, prihaja službeno, da dobi nekatere za njegov oddelek važne informacijo. * Juhasz se jc oglasil iz Moskvo, Josip Juhasz, eden glavnih krivcev prj vidovdanskem atentatu v Beogradu. je nedavno iz Moskve poslal svoji rodbini v Novem Sadu pismo, v katerem sporoča, da se je pred dvema me secema iz Berlina preselil v Moskvo, kjer je bil prisrčno sprejet. Koncem pisma pozdravlja Juhasz vse komuniste in zlasti atentatorja Stejiča. 4 Izseljevanje, iz naše države. Meseca septembra ee je izselilo iz naše kraljevine skupno 1035 oseb, mjd njimi 584 moških in 451 žensk. V Zedi-njene države je odšlo 549, v Kanado 31, v Argentinijo 321, v Oila 16, v Brazilijo 89, v ostale državo Amerike o in v Avstralijo 24 oseb. Od januarja do konca septembra se je izselilo iz naše države 4011 oseb, vsekakor majhno število, ako se pomisli, da se jc prejšnja leta samo iz Hrvatsko in Slavonije izselilo okoli 70.000 ljudi. Poleg tega števila naših državljanov je odpotovalo iz naše države v istem času 1427 tujih državljanov. * Železnica Rogatec - Krapina. Kakor javljajo iz Beograda, bo vseboval državni proračun za prihodnjo leto med dragimi tudi postavko za izgradnjo železniško proge Rogatec - Krapina. Iti tako bo končno vendar ugodno rešeno vprašanje direktne železniške zveze hrvatskega Zagorja s Slovenijo. Z izgradnjo odseka Krapina-Lupinjak dobi zdravilišče Rogaška Slatina zvezo z Zagrebom in dalje na vzhod, Zagreb pa dobi drugo progo s Slovenijo severno od Grobelna. * Vojaška vest. General Sava Tripko-vič, ki je bil — kakor smo že poročali — imenovan za brigadnega komandanta v Ljubljani, je odpotoval včeraj v Pariz, kjer se udeleži dvomesečnega kurza za divizijskega generala, ki ga otvori dne 4. t. m. francosko vojno ministrstvo za francosko generaliteto. Po sklepu omenjenega kurza se general Tripkovič vrne v domovino ter prevzame poveljstvo nad ljubljansko brigado. " Himen. V slovenjebistrlški samostan ski cerkvi so je dne 30. oktobra poročil g. Maks Ramor, železniški asistent v Sisku, z gospodično Ivanko Versolati, nčerko hišnega poseslnika in članico so-kolskega društva v Slovenski Bistrici. * Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani g. Teodor Vidic, višji poštni upravitelj v pokoju. Služboval je dolgo dobo kot vodja poštnega in brzojavnega urada v Novem mestu, kjer je njegova obitelj odlično delovala v narodnih društvih. Zadnja leta je živel pokojnik v Ljubljani, kjer io imel muogo prijateljev. N. v m. p. 1 * Vidiranje potnih listov med CSR. in Francijo ukinjeno. Konzulat češkoslovaško republike v Ljubljani naznanja vsem v Sloveniji živečim češkoslovaškim državljanom, da je na podlagi dogovora med francosko in češkoslovaško vlado ukinjeno vidiranje potnih listov za državljane francoske, oziroma češkoslovaške republike. Za prestop meje češkoslovaške republike zadostuje za francosko državljane iz kontinentalno Francijo iu Alžira francoski potni list in za prestop meje kon-linealalno Francijo iu Alžira za češkoslovaške državi,jauo veljaven potni list češkoslovaško ronnblika brez vizuma. —■ Ostali predpisi glede polnih listov ostanejo seveda te nadalje v veljavi. * Potrdila o državljanstvu. Vsak čas se pripeti, da prosijo stranko, naj bi jim magistrati ali okrajua glavarstva potrdila, da so jugoslovenski državljani. Ministrstvo za notranjo zadeve je z odlokom SI. 3G17 z dne 80. aprila 1033., oziroma U 5539 z dne 26. aprila 1928. rešilo, da jo za izdajanje svodočb (spričeval, potrdil) kompetentno ministrstvo za notranje zadeve. Prošnje za izdanje potrdil o državljanstvu ja vložiti pri magistratu (okr. glavarstvu); priložiti je domovnico in rojstni list, pri poročenih tudi poročni list. Za polrdilo je priložiti taksno marko deset dinarjev, prošnjo in priloge pa jo kolekovati po splošnih predpisih. * Izvoz tobaka. Uprava tobačnega monopola ima namen izvoziti lotos 300.000 kilogramov nepredelanega tobaka. Seveda, v inozemstvo bo šel samo dobri tobak, jugoslovenski državljani bomo pa drago plačevali najslabše vrste tobaka. Lo poglejmo tkzv. neretvanaki tobak, naslednika nekdanjega najfinejšega hercegovskega! Niti v sorodstvu ni sedanji nekdanjemu in stane vendar SO Din 100 gramov! Jugoslavija pridela velike množine najboljšega tobaka, kljub temu kade v tujini mnogokrat boljši in cenejši tobak kakor pa mi sami. Več SloTeneeT-Amerikanter se je vrnilo v četrtek 1. t. m. v svobodno svojo * Ameriška lapulMna Hflnt. Pred dvema letoma je umrl v južni Ameriki bogati Dalmatinec-izseljenik J. Sarga, ki je vso svoje premoženje zapustil svoji do-niovni občini Milna v Dalmaciji. Premoženje je znašalo nad 50 milijonov dinarjev. Toda šele pred kratkim jo občina prišla v posest zapuščine. Ko je dospela radostna novica o ugodni rešitvi zadeve, jo zavladalo veliko veselje. Razne slav-nostl so trajalo več dni. * Smrtna nesreča. Na žago v Ribnici je te dni hlapec Janoz Mal-nar pripeljal hlode. Ko jih je razložil, si jo hotel napolniti vrečo žaganja. Pri tem pa ga je zgrabilo vreteno in ga treščilo oij tla. Malnar je bil težko poškodovau ter je dve uri po nesreči umrl. * Eksplozija granato r Beogradu. V torek popoldne se je v Katančieevi ulici pripetila pri --••— ■•- —' —> ------ — stanovanje in obleko. Zopet en svarilen glasi * Kakšna bo letošnja zima? Iz krogov naših kmetovalcev sa sliši mnenje, da bomo imeli letos izredno milo zimo. Sklepa se to predvsem iz dejstva, da mnoge pli-ce-selilke še niso zapustile naših krajev. Nadalje se po mnogih krajih poleg rdečih jagod na jerebiki pojavlja ponovni evot. Šinkovci še veselo žvrgole, lovci pa pripovedujojo, da nosijo srne, lisice in zajci še vedno poletne kožuho. Na višinah ša cveto planinske cvetico in vegetacija vkljub pozni jeseni še ni zamrla. V zadnjem času smo iz raznih krajev prejeli še lepe dozorele jagode. Vse to, pravijo kmetovalci, kaže, da bo zima 1923.-1924. izredno mila in da ne bomo imeli mnogo snega. * Kuiuk pri šolskih sestrah v Celju. Zasebna osnovna in meščanska šola šolskih sester dobi na dvorišču dvonadstrop ni prizidek, ki bo še pred zimo pod streho. Kolikor 6e doznava, jo prebivalstvo vsestransko podpiralo uspešno dovršitev to zgradbe. Začudeno so pa gledali starši šoloobveznih otrok, ko so izvedeli, da so so njih otroci namestu k intenzivnemu pouku pritegnili k tažkimu delu pri zgradbi in se na ta način izpostavili nevarnosti. Učni načrt javnih šol pozna sicer poleg poučevanja v raznih teoretičnih predmetih tudi praktične vaje, n. pr. v vrtnarstvu, sadjereji in v šivanju, ku-luka po doslej š" ni predpisoval niti Beograd, čez katerega se tako rado zabavlja Prizadeti starši so pač mnenja, da veljajo za zaseone šole, ki uživajo pravico javnosti, isti predpisi kakor za državne šole. Navidezni gromovniki proti kuluku naj tudi ta slučaj iznesojo svojemu vernemu ljudstvu. * Železniška nesreča v Mariboru. Predvčerajšnjem ob pol 2. uri zjutraj se jo na Tezenskem premikalnem kolodvoru v Ma riboru pripetila velika železniška nesreča. Pripisovati je la srečnemu slučaju, da nezgoda ni zahtevala večjih človeških žrtev Ko je ob pol 2. uri prihajal budimpe štanski brzovlak, je istodobno odšel iz Terenske postaje tovorni vlak, ki se je tamkaj premikaj. Ravno na križišču tirov je zadel brzovlak, ki je vozil z ža pojemajočo brzino 50 km, c tovorni vlak, ki mu je še precej počasi vozil nasproti. Udarec pa jc bil vendar tako silen, da sta se lokomotivi uprav zarili druga v drugo, več vozov brzo vlaka in tovornega vlaka je skočilo s tira; trije vozovi tovornega vlaka so popolnoma razbiti, dočim je prvi voz brzo vlaka občutno poškodovan. Naravnost čuditi se moramo, da pri toliki materialni škodi in spričo tako hudega udarca ni bilo več človeških žrtev. Ranjenih jo bilo le 5 oseb, od teh 2 težko in sicer; kurjač brzovlaka Franjo Kaisar, star 25 let, stanujoč v Studencih, ki mu je zmečkalo levo nogo narl kolenom, in si roje vodja tovornega vlaka 58-letni Kari Grosmann, stanujoč v Mariboru, kateremu jo zmečkalo levo nogo nad kolc-nom in težko razmesarilo desno roko. Oba sta bila prepeljana v mariborsko bolnico. Man,j težke poškodbe so nadalje dobili: nad-sprevodnik brzovlaka Ivan KUchar, stanujoč v Einspielerjevl ulici, katerega so prepeljali na stanovanje ter potnika brzovlaka Ludvik Zempliner iz Mlškolca in Vamas .Tanos iz Nagj-falve. Šelo ob 2. uri jo bilo obveščeno gasilno društvo, da je na Tezenskem kolodvoru nastal — požar. Vnel so jo namreč svetilni plin v brzovlaku. Pod poveljstvom načelnika Vollerja je takoj odrinilo gasilno društvo s turbinsko brizgalno, rešilnim avtomobilom in rešilnim vozom na lice mesta, kjer je predvsem obvezalo ranjence in jih prepeljalo v bolnico in na stanovanja. Na pomoč jc prihitol tudi železniški zdravnik dr. Marinič. šelo čez eno uio jn prispel železniški rešilni in pomožni vlak. Kdo je povzročil nesrečo, šo ni 7.iiano in bo Ugotovila, šele nreisk.iv*- Rakitno, je vol sunil z nogo v glavo in ga nevarno poškodoval. — Neznan ko> lesar jo povozil na Poljanski cesti učenca Konrada Hervatina. Deček jo dobil precej težke poškodbe. — V Cigaletovi ulici je bil napaden od neznancev dijak Jože Pavlič iz Ljubljane. Neznanec ga je tako močno udaril s pestjo po glavi, da je moral Pavlič iskali pomoči v bolnici. Drobne vesti. V Mokronogu je bil aretiran in izročen sodišču Vinko Škof-Ijanec, ki je vlomil iu kradel pri tamkajšnjem notarju. — Matevža Arharja, ki je meseca julija izvršil v Železnikih več tatvin, so aretirali v Smledniku. — Jernej Ambrožič, ki je pobegnil iz mariborske kaznilnice, je bil te dni prijet na Ja-vorniku in izročen sodišču v Kranjski gori. Dolže ga raznih vlomov. * Pijanci na pokopališču. Okoli štirih popoldno se je prlzlbala včeraj na pokopališče k sv. Krištofu tolpa pijancev, ki so pričeli izzivati mirne obiskovalce grobišča. V svojem vinskem navdušenju niso imeli respekta nili pred veličanstvom smrti iu bi prišlo celo do pretepa, če jih ne bi odstranilo par energičnih mož. Ko so bili vsi zopet ua cesti, so se nekoliko pomirili in odšli v neko bližnjo gostilno, kjer so nadaljevali s prepirom, ki so je kmalu razvil v splošen prelep. * Tatovi t eerkTi V noči na 29. m. m. so vlomili v trzinsko cerkev neznani zli-kovci in poskušali priti do domnevanega bogatega plena. V zakristiji so razbili nabiralno puščico, a na njihovo žalost ni bilo ničesar v njej. Nato so odprli taber-nakelj, kjer pa so pustili vse v miru. Samo v drugem nabiralniku, katerega so razbili, so našli nekaj drobiža. • X Koncert. Danes in redno vsak dan v novo renovirani restavraciji in kavarni »Tratnik« koncert ciganske kapele od pol 9. do pol 1. ura ponoči. Vstop prost. Cono običajne. IZVOZ NAŠIH VIN V AVSTRIJO. Mescca novembra sc pričnejo trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki tudi nas vinogradnike zaradi omogočltve izvoza naših vin posebno zanimajo. Položaj na vin skem trgu jc danes tak, da se radi visoke avstrijske uvozne carine na vino (nO zlatih kron na hektoliter) in radi določbe Avstrije, da morajo vsebovati uvožena vina najmanj 13 odst. alkohola za enkrat —• Izvzcniši kake posebne kvalitete — ne da izvoziti v Avstrijo niti hektoliter vina. Italiji iu Madžarski je Avstrija znižala uvozno carino na vino od 60 na 30 zlatih kron na lil. Ta ugodnost se bo skoro gotovo dala doseči tudi za naša vina, čc bodo naši delegati to zahtevali. Zal, nam samo s to ugodnostjo tudi nc bi bilo po-magano, zaradi žc omenjene določbe, da Avstrija ne pripusti uvoza vin, ki imajo pod 13 odst. alkohola. Kakor jc znano, Imajo naša vina le redko (v boljših in najboljših vinskih letinah) 13 odst. alkohola, temveč navadno prcccj mani in sc torei sploh ne bl mogla uvažati v Avstrijo, če se nc posreči doseči spremembe te avstrijske določbe. Olavnl boj naših delegatov za trgovinska pogajanja z Avstrijo bo moral tedaj biti naperjen proti tej določbi. Kakor se čuje, se je Italiji pri sklepu trgovinske pogodbe z Avstrijo posrečilo to določbo glede Izvoza vin iz lužne Tirolske prebiti in jI je Avstrija konccdi-rala uvoz 50.000 lil vinskega mošta in 50 tisoč hI vina, ki lahko ima pod 13 odst. alkohola. To je »prccedens*,. na katerega opozarjamo naše delegate za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Da pa ne bo pozneje praznih izgovorov, zahtevamo v Imenu naših vinogradnikov, da se k trgovinskim pogajanjem z Avstrijo pritegne vinarski strokovnjak, kl natančno pozna razmere vinogradništva v Sloveniji, kl je na izvozu vina v Avstrijo najbolj interesirana, kot eksperta. Vinogradniki iz vseh vinarskih okolišev, vinarska društva, kmetijske podružnice, okrajni odbori in druge korporacljc, kle-tarska društva, zadruge in vinske trgovine pridružite sc našim zahtevam in pošljite tozadevne peticijo pokrajinski upravi v Ljubljano ln ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beograd. — Vinarski in sadjarski odsek v Mariboru. Z EVROPSKIH VINSKIH TRGOV. Na domačih vinskih tržiščih so stepajo kupčije le za domači konzum in še to no preveč živahno. Zlasti so v tem pogledu pritožujejo banatski vinogradniki. Izvoza sploh ni. Računa se, da bo letos 20.000 do 30.000 vagonov preostanka za izvoz. Zato je dolžnost naše delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo, da pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe, ki se vrše to dni. skušajo doseči čim najboljše pogoje, zlasti znižanje carino za izvoz naših vin v Astrijo, ki pride v prvi vrsti v poštev kot konsumentka našega vina. V Češkoslovaško najbrže ne bo nikdar izvoz naših vin posebno uspeval. So mani v Poljsko, kamor je prevoz mnogo predrag. S kakovostjo letošnjih vin so po vseh vinorodnih krajih državo kollkortolikd zadovoljni, najbolj v Dalmaciji. Celo v Sloveniji, kjer je kazalo v početku seplembra zelo slabo, je pridelek večinoma dober, o čemer smo že poročali. Pridelek pa je letos povsod manjši, razen v Dalmaciji, kjer se računa, da je letošnja količina vina za eno četrtino večja nego lani. Cene (na debelo) v raznih pokrajinah so bile zadnje dni nastopne: V Šibeniku in okolici med 3.50 do 3.75 Din, na otoku Visu med G.25 do 7.03, v Banatu mešt med 1 do 2 Din, vino do 3 Din po kakovosti, v Srbiji 2 do 4.50 Din po kakovosti za liter. V Sloveniji so cene zelo različno in šo niso ustaljene. Na avstrijskem trgu notira v lokalni trgovini mošt 5000 do 6000 aK. slaro vino DOBAVE IN PRODAJE. Dobava krušne pšenlčne moke. Pri intendaiituri Savske divizijske oblasti v Zagrebu se vrši 16. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 1,800.000 kg pšenlčne krušne moke (80 odst. ali trgovski tip) Predaja stare obleke ln raznih odpadkov. Pri upravi zavoda za izradu vol nc odeče II. v Sarajevu se vrši 15. t. m. prodaja stare obleke itd. ter raznih odpadkov. Prodaja starih sodov. Pri ravnateljstvu državnih žclcziiic v Subotici se vrši 15. t. ni. dražba približno 500 komadov starih sodov od olja. Dobava vozičkov za vreče ln smeti iz železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici sc vrši 16. t. in. ofertalna licitacija glede dobave 100 komadov vozičkov za vreče in 100 komadov vo-zlčkov za smeti iz železa. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrt uiški zbornici v Ljubljani m vpogled.) — Načrt novega zakona o občili carinski tarifi. Komisija, ki je delala na načrtu nove uvozno in izvozne tarife, jo lokončala delo. Ista. komisija izdeluje sedaj načrt novega 7.akona o občni carinski tarifi. Železniška proga Bujanovac-Gnjlla-ne-Uroševac. Iz Beograda javljajo, da ja sestavljena komisija 7.a trasiranje te nor-malnotirne proge, katere zgradbo jo odobril ministrski svet ie dni. Komisija prične r. delom v nekaj dneh. — Stagnacija ua evropskih sladkornih tržiščih. Prošli teden jo vladalo, kakor javljajo poročila, na vseh evropskih sladkornih tržiščih kupčijsko mrtvilo. = Oslabljen je žitnih cen v Madžarski. Iz Budimpešto javljajo, da na tamošnji žitni borzi cene slabijo zaradi 'ralega povpraševanja. — Carine prost uvoz ajde, prosa n ri-ža v Madžarsko v svrho apieture. Madžarski uradni list objavlja narodbo, po kateri je dovoljen carino prost uvoz ajde, jirosa in riža v svrho predelan ja -z istočasno obveznostjo reeksporta tako dobljenih produktov. — Obtok bankovcev v Avstriji se ja po izkazu 23. oktobra mi .in j šal za 18.(1 milijardo na 6136.8 milijardo avstr. K. Cene živil v Nemčiji na trikratni zlati pariteti. Iz Berlina javljajo, da stroški dnevnih življenskih potrebščin niso dosegli samo zlate ceno predvojne dobe, temveč so poskočili mnogo višjo in odgovarjajo sedaj prillčno trikratni zlati pariteti. — Nemška državna indeksna številka za življenske potrebščine od 29. oktobra jo narasla proti prošlemu tednu za S19 odstotkov. — žetev v Poljski. Lansko leto je bilo prvo po vojni, ko Poljski ni bilo treba uvoziti žiia. Letošnjo leto se žo r.-.-čuna na izvoz, in sicer bi pieostalo po sedanji cenitvi za izvoz 99.000 vagonov rži, 72.000 vagonov ječmena, 87.000 vagonov ovsa in 285.000 vagonov krompirja. Obtok bankovccv v Franciji se J« po izkazu 25. oktobra zmanjšal za vsoto ■116,955.000 na 57,,670.009.000 frankov. -- Znižanje cen surovemu olju v Angliji. Cene surovih olj v Angliji se nameravajo znižali. S tem so koča doseči povečani kenzum petroleja, ki žo dolgu čaja, nazaduje. — Češki državni proračun. Na seji poslanske zbornice so razdelili poslancem načrt finančnega zakona, ki vse-buje državni proračun in proračun državnih invcssticij za leto 1914. Načrt predvideva 16.993,976.705 Kč državnih izdatkov, dohodkov pa 16.391,293.591 Kč, torej prlmanjklaja 602,683.314 Kč. prodaji na debelo SOOO aK za liter. Kakovost letošnjega vina v Avstriji je boljša nego lani, pridelana kvantiteta pa Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, l astnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. Brozovli Umor v beograjskem hotelu Kapitanu Carlierju dokazano zastrupljevanje. Našim čitateljem je znana afera kapitana CarLierja, ki se nahaja v bolnici beograjskih zaporov pod f-umnjo, da je umoril svojega prijatelja Švicarja Iselija v Palače - hotelu. V kemijskem laboratoriju so natančno preiskali ne samo posamezne dele Iseli-jevega telesa, kjer so uašii mnogo ar-senika, temveč tudi razne čaje in druge pijače, ki jih je Carlier dajal svojemu prijatelju kot zdravila v hotelu, kjer nikogar ni pustil v sobo skozi celih deset dni, ker jo hoM svojega »prijatelja* polagoma zastrupiti, da bi se potem poročil z njegovo vdovo in prišel tako tudi do velikega Iseli- jevega premoženja. Ker Iseli ni hotel Ijajo, uvozile žo večje množine vina ,"|;j;vast) izjavljam izrecno, da jc to laž in takoj umreti in je hotel odpotovati v j Francije. Češkoslovaška vlada se je izja- j Krt]0 obrekov anje. Pozivam anonimnega - - • - - - Ha pripravljena, da dovoli iste ugodno- jopjsunai da sc jaVj in nastopi doka: rc- snicc, drugače ga imenujem javno podlega obrckovalca in lažnjivca. Šoštanj, 30. oktobra 1923. Peter Rllitarlč žlvinozdravnlk v Šoštanju. * Za vsebino uredništvo ni odgovorno. * i Na dopis iz Šoštanja v »Slovenskem je manjša. j Gospodarji!; /. dne IS. oktobra 1923, 4-1. V Češkoslovaški je slaba trgatev po-, s{(,v izjavljam, kar sc tičr moje osebe, vzročila povišanje cen, kl noiirajo mc.l i z \Voschnaggovini automobilom 4 do 6 Kč. Konzum vina jc še vedno i scm pc|ja| službeno ali pa v poklicncni stanjem pred vojno. Mogoče je temu delo- j p0S|0vaiijii, nikdar pa morda v zabavo, ma kriv večji konzum piva, mnogo m ^ R Wosclinaggom pridem večkrat v sli- tudi močni protialkoliolski pokret, ki jc neugoden za uvoz vin. Nedavno je bila ratificirana trgovinska pogodba s Francijo, po kateri dobe Francozi 40 do 00 ke, ker imam pri njem službeno in kot ?.i-viuozdravnik večkrat opravka. Glede trditve pa, da bi jaz zaprosil g. \Voscliiiag-P za posojilo, s katerim jc mogla moja odstotkov popusta pri piačanju uvozne : soproRa j(0t kumica ob razvitju prapora carine. Na podlagi tega so še, kakor jav-l n,-j,mo v Šoštanju pokazati svojo darež-liftin. uvozile Žo večie množino vina . -l;-,.,, ivrpnlrt r, i in (n 1.1/ iu Švico, je fo Carlicrja tako razburilo, da je ponoči streljal v Iselija, da ga vsaj na ta način spravi s sveta, ranil je pa tudi sebe, .la se je mogel izgovarjati, da je neki človek skočil skozi okno v sobo, streljal na ol«, potem pa skozi okno zopet ušel. Ta Inž je bila kmalu konštatirana, ker je bilo jasno, da je lega sobe taka, da ni mogoče priti v njo skozi okno, ae manj pa oditi skozi okno. ker bi tak vratolomni skok bil kaznovan s smrtjo. Sedaj je stvar popolnoma, nojasnjena in Carlierja obtoži državno pravdništvo premišljenega umora. FOZOit! Stara, priznano solidna trgovina x oblekami J. MAČEK bo jo preselila na Aleksandrovo oosto 12 (hi5a Pokojninskega zavoda), kjer pro-H daia šo nadalje po znatno zničanih ocnah, v _ sti za uvoz jugoslovanskih vin, Trgatev v Italiji je bila letos zelo obilna. Zaradi pomanjkanja sodov so cene močno oslabele. Navadna črna in bela vina notirajo (s taksami) 1 liro, " do 12 odstotna 1.50 do 1.80 lire, boljša 2 do 2.50 lire za liter. V Madžarski je vinska letina kvanti-tetno slaba, a kvalitetno dobra. Kmetski mošt notira 500 do 800 mK, boljša vina pa 800 do 1000 mK za liter. Kupčija slaba radi denarne krize. Izvoza ni. V Nemčiji radi propasti marko ceue vsak hip višje, a je radi obupnih valutnih razmer kupčija neznatna. V Franciji jc letina kvantitativno srednja, kvalitetno pa odlična. Kupčija slaba. V Grčiji so sc eeue učvrstile. Istotako v Španiji, kjer | lini; nastopata kot kupca Švica in Francija. V |jj[Ji Poljski ceno radi slabo valute naraščajo, ' vendar ra zaostajajo za svetovnimi paritetami. Pisalni stroji, potrebščino V/JelianiSrn delavnica (popravljal niča) LJUBLJANA šsisfiliijpa Dlica 8/1, I,. L'ARAGA. kupite najooiioje pri m Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Krnila Vetra tre 8. — Tel. 330. 9? Salnclaira zgrab! jeza, a se s silo ukroti in nadaljuje. »Kaj veste še o LuciTerju in o gradu?* «Ne veg mnogo: njegovi podloiniki ne govore ni5 in tudi on ne govori z njimi. Njegova volja ie tako jaka, da jim v mislih ukazuje in Pita njih misli. V gradu vlada molk, strašen molk. Dozdaj nisem šo 5ula drugega glasu kakor njegovega in malo prodno st.e vi prišli, glas mlado hcilne sirotke, ki mi jo je poslal za služkinjo ... iu ki jo bo dneve in dneve mučil, da mi bo potem govorila o teh mukah ... O, pošast! ... To je vse . . . Zal, da ne vem več! . . > «Še eno vprašanjo. Ali vam jc kaj govoril o ljudeh, ki jih muči iz daljave?, Med pogovorom je imel Provansaloe dovolj časa, da se je opomogel. Res da mu ni šlo v glavo, odkod skrivnostna sila, ki mu brani vstop v sobo. Toda ko se je gospodar pomiril nad <čudežem>, zakaj naj so on dalje razburja? Umiril se je takoj in prisluškoval pogovoru ter odganjal vsako nerodno misej, ki se mu je usiljevala gledo onega »čudeža* — in čakal, kdaj ga gospodar pokliče. Sainclair'se splazi prvi skozi okno in so oprime dveh stebričev, takoj za njim Pilou, ki se s hrbt.om opre na Nveta-lopove roke, zapre o'.en o, vzame steklo, ki ga je bil prej prislonil ob kamen na prizidku, in se brž spravi na delo. Pilou je bil iznajdljiv in spreten. Ko je vzel steklo iz okvirja, ga ni z dijamantom izrezal, ampak je odstranil le kit, tako da je šipa ostala nepokvarjena, le tupatam je dijamant zarezal skozi kit. rilou položi torej šipo lepo nazaj v okvir in jo zamaže s kitom nekoliko širše kakor poprej, tako da zakrije tudi raze, ki jih je pustil dija-mant na steklu. Luč iz Laureneine sobe mu je svetila pri delu. Ko Pilon konča, Je okno Uko, kakor Jo bilo poprej, in najboljše oko bi le s težavo opazilo kako izpremembo. Med Piloujevim delom sta se Joan in Laurence neprestano gledala in si nasmihala srečna in vsa opojena ljubezni, globlje in še večje ljubezni kakor sta jo uživala, predno sta se zadovoljno ločila, »Storjeno je, gospodar,« zašepeče Pilou. »Dobro,» odgovori Sainclair. »Jaz grem naprej, tj pa odvezi liso in plezaj nazaj kakor si poprej plezal.« Četrt ure kasneje sta Nyctalope in Pilou že v stražnici, kjer ju je mirno in brezskrbno čakal Corsat, ki je stra-žil med tem Wolfa št, 43. IV. Nyctalopov načrt Sainclair pove Corsatu v paT besedah, kaj se jo dogodilo njemu in Pilouju. Govoril je špansko, da bi ga Wolf ne razumel. Potem še pristavi: »Tudi Pilouja je ustavil nevidni zid tajnega in nerazumljivih sil polnega barona G16 von Warteck, nazvanega Lueifer. Niti jaz sam si še ne znam pojasniti te čudovite njegove moči. Toda, ko prida čas, se bo tudi tu odkrila koprena, ki zakriva ta čudesa. Ne smemo pa stati križem rok. Treba jn iti na delo. Načrt že imam. Poslušaj ta! > Corsat in Pilou mu pozorno sledita in tudi Wolf posluša napeto, čeprav ne razume ni besedice. Sainclair razvije svoj načrt in zaključi. »Stvar je tvegana. Če bi mi bil kdo kdaj govoril, kakor sem vama pravkar Jaz, bi mn reKei, aa Je blazen. Povsem točno. Toda mar naj odidemo odtod, ne da bi poskusili vse, da dobimo Luci-ferja v svoje roke in da rešimo gospodično Paili in druge: ali naj zbežimo, po vsem tem, ko smo ubili Ragha št. 44, ko smo v lini na okroglem hodniku izrezali omrežje; mar naj uidemo z Wolfom samo zato, ker som mu obljubil, da ga vzamem seboj? — Opozorili bi s tem le Wartecka, naj se pazi, in nikdar hi ne bilo mogoče vdreti v grad, in dobro vesta, da bi bila potem gospodična Paili in tudi drugi obsojeni . . .» Sainclair umolkne, se prime za glavo in iz prsi Be mu izvije težak vzdih. A takoj zopet nadaljuje: »Mislil som tudi na to-le: s pomočjo gospoda Prillanta bi dosegli od baden-r-ke vlade, da smemo napasti Schwalž-rock, aretirati Wartecka, in osvoboditi njegovo žrtve ... O, da! Toda nastaneta dve možnosti, ena od druge slabša: prvič vlada se odkrito izreče proti Wartecku, ali pa drugič samo navidezno, in bi nas skušala v resnici ie ovirati pri našem delu. V prvem slučaju tvegamo mnogo: sovražnik nam je popolnoma neznan, njegovo orožje takisto, vemo le, da jo strašno; v drugem slučaju pa bi ga vlada samo indirekfcno posvarila iu opozorila na nevarnost, tako da mu no bi manjkalo časa za beg: treba mu jo ie sesti v aeropla-n in odleteti ali pa se reši lahko skozi skrivne hodnike, ki so brez dvoma pod gradom. In končno, kdo mu more braniti, da se še prej ne maščuje nad svojimi žrtvami?« »Ne, ne, m tt način ne pojfart pravi Corsat. »Mi sami moramo poskusiti,« dč PJ, lou, »pa takoj!« »Toda,« opozori Sainclair, »Šlo bd na življenje in smrt. Končno bi mogel tudi jaz sam . . . Corsat, Pilou, vi. dva . . .» »Ne besede več,« odreže Burgundes, Pilou pa odločno odkima. »Pa dobro,« dč Nyctalope, razumen vaju. Priznam, da sem to od vaju pričakoval. Hvala vama, dečka moja hra. bra! In ker smo se že o vsem natanko pomenili, ne izgubljajmo več časa. Na delo! . . .» Vrv — ona slavna vrv, ki je, kakoi se čitatelj gotovo še spominja, rešila Pilouju življenje — je bila pritrjena na ročno vreteno, ki je bilo pribito na skalna tla, in je tekla preko škripca, visečega izpod stropa. Vreteno in škri. pec sta bila dobro namazana z oljem, tako da nista povzročala niti najmanj šega šuma . . . Med tem ko navija Corsat vrv n» vreteno, potegne Pilou izpod postelji mrtvo truplo Raghovo. Ko je navita vsa vrv, dene Pilon Raghovo truplo v zanko, kojo moisno zadrgne. Truplo je bilo skoro golo, kei je Raghovo uniformo oblekel Corsat kar vrh svoje obleke, česar se čitatelj gotovo še spominja. (Dalje jutri.) Darujte, da rešimo sokolski Tabor! no sestavo in red črk ostane pri tem nespremenjen. Dcšifriranle pisma, spisa-nega na takem stroju je povsem enostavno. Dva korespondenta se sporazumeta o ključu, in strojepiska mora črke pre-tipkati po redu, ki ga določa iznajdeni ključ. Izum stroja za šifriranje je velikega pomena zlasti za dipiomatično, bančno In trgovsko kercspondenco. X Angleži ali Slovani? Ameriški multimllijarder John D. Rockcfcller je ob svojem povratku Iz Evrope izjavil, da Angleži brez dvoma postanelo gospodujoča nacija v bodočnosti Dr. Charles Steinmetz, generalni ravnatelj nekega elektrotehničnega zavoda pa je iztočasno izjavil, da bodo v bližnji bodočnosti igrali glavno vlogo v svetovni politiki Slovani. Kdo Ima prav, bo pokazala prlhodnjost. X Smrt Cox-trotta. Iz Amerike prihajajo zanimive vesti. Gre za novo senzacijo, kj naj zmaga to zimo: V Ameriki, kakor znano, so mnogo pleše. Ni torej čudo, da v tej deželi živi nad 15.000 plesnih učiteljev. Teh petnajsttisoč ljudi se je nedavno zbralo k posvetovanju in izreklo smrtno obsodbo nad fo.vtrottom, priljubljenim plesom Amerike In Evrope. Toda Amerikancj so se to pot nekoliko zakasnili, ker so pred dvema mesecema nad iox-trottom enako obsodbo izrekli tudi londonski plesni učitelji. Toda ameriški časopisi so lojalni in to dejstvo tudi lojalno beležijo. Ker je fox-trott obsojen na smrt, je treba najti novo idejo. ki naj nadomesti izgubljeno in prinese Ameriki In Evropi novo veselje. Američani so že na delu: razpisali so r.agrado v znesku 5000 dolarjev za onega, kl izume novi ples v zameno za propadli fox-trott. Ker pa pet tisoč dolarjev za Ameriko ni baš preveč, je mnogo takih kandidatov, kl jim ni mnogo do tega, da spra vljo v žep »malenkostno vsoto«. Mnogo pa se jih je požurllo, da vsaj pokažejo svojo naprednost v Idejah. In so poslali načrte za nove plese. TI se že preiskuša-jo, pojavljajo pa se tudi že kritike o njih. Doslej ima največ uspeha avtor plesa »Trianon«, ki je lahek in delikaten ter podoben plesu «iox-trott-gavotte. Tako se bo tudi Evropa okoristila z novo ameriško Iznajdbo. X Petsto mednarodnih pogodb vpisanih pri Zvezi narodov. Število raznih pogodb, konvencij in mednarodnih obveznosti, ki so doslej vpisane pri Zvezi narodov, presoga število petsto. Najprej je bil registriran noki člen, ki je bil dodan densrni konvenciji, sklenjeni leta 1873. mod Dansko, Norveško in Švico. Ta člen jo bil registriran dno o. julija 1020. Med ostalimi ugovori, ki so do danes registrirani pri Zvezi narodov in ki vežejo dvo ali več držav, članov Zveze narodov, so na prvem mestu politične pogodbe, nato razne konvencije, s katerimi se urejajo gospodarski in trgovski interesi, dalje vprašanja narodnih manjšin, vprašanja prometa, higijene itd. S « au aa* O sa ST M C H G i 65 dum O & © or ra «8 e M ti eo 3? 66SO Odvletnik dr. Fran Brnčič otvorio je svoju pisarnu u Zagrebu, ielačičev trg br. I, II. kat. Lesni producenti, trgofci, industrijalci! Dobro vpeljana eksportna tvrdka z prima zvezami v inozemstvu z znanjem tujih jezikov ižče prodajno zastopstvo vseh vrst trdega kakor mehkega lesa in lesnih pridelkov. Posreduje v vsakem ozira in Vas lahko preskrbi z stalnimi naročili. Provizija malenkostna. — Cenjene ponudbe pod „MarIjiv in pošten" na upravo „Jntra". Mu la jumperje in obleke T najmodernejših barvah . toi II Toni ^er-ta Dvorni trg I. Za Izdelosanje usnjenih obleh se priporočam si. občinstvu. Imam vedno v zalogi usnjene suknjiče. Gg. trgovcem pri večjem naroČila popust. Lastna delavnica. 5705 Kristjan Premru v Kranja (Slovenija). Naročite ----"—-v. //O* * '' FR.ROZMAN • MARIBOR, Aleksandrova cesta 57 priporoča vsa vrste bonbonov po najnižjih tovarniških cenah. IZshlenltt cenik t 181 Kompletni letniki Mm se kupijo. Ponudbe na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6652 et»na)0 » rfrtsvnlm davkom na Inserate vrt* do SO besedi Din 5'—, vsaka nadaljnje baaada 60 p« v«*.Plata a« vedno naprej (lahko tudi v znamkah). Na vpraianja odgovarja uprava la, ako ja vpralani. priložena znamka sa odgovor ter manlpulacljska pristojbina (1 Din). (dobe) Uradnik vešč strojepisja, pisarniških del in srbohrvatskega jezika. s.e išče ?a takoj pri gradnji železnice Knin-Pribudič. Ponudbe s spričevali in zahtevo plače poslati na: P imorsko gradJevno društvo Knin. Dalmacija. 13862 Mesto strankinega tajnika v Murski Sob ti razpisnje Oblastno načelstvo JDS v Mariboru. Glede plače in drugih pogojev daje informacije Oblastno tajništvo JDS v Mariboru (Cankarjeva 1), kamor je tudi nastavljati Ponudbe. 13842 Zlata ženska ura ženski prstan z briijanti, 2 moška dežna plašča in zimska suknja, se proda. — Naslov pove uprava „J utra". 13203 vagoneke Silja P. Apno pošlljatvt, razpo-Orešnlk, Polzela. 13877 ŽELOD in smrekove Itorže (semensko blago) kupi 5CG6 in prosi vagouska ponudbe tovarna Olka, Betica ob Pakt. Enodružinska hiša z 1000 m* vrt* ob Danajsk) cesti. 15 minut od Ljubljana, se prod*. Naslov pove npr, ..Jutra". 1360« Na stanovanje in hrana se sprejme gospod n« Starers trgu 26. III. nadstr. 13771 Prazno sobo išče poročeni par brez otrof v centrumn. Ponudbe na npr,