Stev. 69 TRST, četrtek 10. marca 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA ok nedeljah la praznikih oh 5., eh ponedeljkih oh 9. zjutraj. PMamičnr štev, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zuctarele Strv. po 5 nvč. (10 stot.). OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka nndaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - PlaCIjivo In utožljivo v Trstu. =z Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč l za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira VuoćbIu na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: sa eelo lato Kron 5*20, za pol leta Kron a*aO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemaj a in rokopisi se ne vradajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===^==- Giorgio Galatti štev. 18. ======== PoStno-hranllnitnl račun St 841 652. TELEFON li 11-57. Slovenke! :: Slovenci! Vabim Vas na SHOD ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda! Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestujete za našo družbo v tre-notku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat! V LJUBLJANI, 7. sušca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj._ BRZOJflUNE UESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 9. Na današnji seji je zbornica razpravljala o prvem čitanju finančnega zakona. — Finančni minister Bilinski je rekel, da je vlada pred 9 meseci predložila zakonski načrt glede povišanja davka *ia pivo, da bi na ta način sanirala deželne finance. Ta načrt je izginil, ker je bilo zasedanje zaključeno. Vlada je ta zakonski načrt opustila, ker je bila zbornica proti povišanju in ker je država imela primanjkljaj ter je predložila drugi zakon, načrt. Toda tudi ta načrt je pobijala zbornica. Ministar je povdarjal, da v novem načrtu ni bilo vključeno povišanje davka na pivo in zato se minister nadeja, da zakon vspe. Prepričan je pa, da ne bo možno mnogo pomagati deželam, ako se ne vsprejme davek na pivo. Govornik se čudi. da je zbornica proti povišanju davka na vino, ki v resnici ni povišanje, kajti dočim znaša davek sedaj 5 94 K, bi znašal v bodoče 4 krone. Minister je nadaljevaje izjavil, da bo vlada popolnoma vzdrževala svoj finančni program in ga branila v odseku. Zavaroval se je proti očitanju, češ, da je deficit v drž. proračunu takorekoč fingiran. Minister je naglašal, da se ne da doseči ravnotežja v državnem gospodarstvu s prihranki; nikakor pa se ne more govoriti o tem, da smo bankrot, kakor je trdil dr. Renner. Kajti pri proračunu 5 milijard je deficit 70 mil. vedno le majhen, kako težko tudi zadevlje to pokritje davkoplačevalce. Krive na sedanjem finančnem položaju so manjša kunjunktura, povišane zahteve za vojsko in mornarico v zvezi s stroški potrebnimi, vsled najnovejih političnih zapletajev. Minister je apeliral na zbornico, naj hitro reši včeraj vloženo predlog« », v kateri prosi vlada pooblastila, da si nabavi 181,740.000 K potom posojila, da jo bo možno čim prej odkazati finančnemu odseku. Govorili so Še posl. Gesmann Hubka, List in Gugenberg. Nato je zbornica pričela razpravljati nujne predloge glede nesreče v Uherskem. Govorila sta post. Buržival in Neumann. Nato je bila seja zaključena. Razmere y javnih skladiščih. DUNAJ 9. Posl. dr. Rybar je opozoril trgovinskega ministra na razmere v javnih skladiščih ter je vložil obširno interpelacijo. Minister je obljubil natančno preiskavo. Dr. Lueger. DUNAJ 9. Zvečer je bil o stanju dr. Luegerja izdan sledeči buletin: Temperatura 39 2, utripanje 100, malo in slabo, semtertje pavze v dihanju. Hropenje. Zavest prenehala. DUNAj 9. Dr. Lueger se nahaja v agoniji. Ker ni nikake nade več, da bi se mu obrnilo na bolje, se že delajo odredbe za pogreb, ki utegne biti tako sijajen, kakorš-nega gotovo Dunaj še ni videl. Policija računa, da pride na Dunaj h pogrebu okoli milijon oseb. Zato bodo tvorili vojaki špalir ob vsej črti, kjer se bo pomikal sprevod. Pogreba se udeleži tudi cesar in mnogo nadvojvod. Truplo bo izpostavljeno v „Volkshalli". Pred mestno palačo in parlamentom se bodo vršUi govori, na kar se bo pomikal sprevod proti stolni cerkvi Sv. Štefana, kjer bodo čakali na mrtvaški sprevod cesar in nadvojvodi. C Vojaške čete bodo razpostavljene po celem mestu za vzdrževanje miru. Dr. Gessman Luegerjev naslednik. DUNAJ 9. V parlamentariških krogih se smatra dr. Gessmana kot najresnejega kandidata za mesto dunajskega župana. Dr. Gessman je baje tudi kandidat prestolonaslednika. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 9. — (Ogr. biro) Danes predpoludne se ja pod predsedstvom mini-sterskega predsednika grofa Khuen-Heder-vary-ja vršil ministerski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Ministerski svet je rešil tekoče stvari in se ob enem posvetoval o sklicanju prihodnje seje državnega zbora. Prihodnja seja poslanske zbornice je določena na 21. marca. Po ministerskem shodu je imel ministerski predsednik grof Khuen-i Hedervary daljši pogovor s trgovinskim ministrom. — Ministerski predsednik se radi stvari, o katerih se je razpravljalo danes, v kratkem poda na Dunaj. Diner na čast avstroogrskemu poslaniku. NEAPOLJ 9. Vojvoda Aosta je priredil sinoči na čast avstrogrskemu poslaniku grofu Liitzowu diner, katerega so se udeležili prefekt, divizijski poveljnik in drugi zastopniki oblastnij. _ Dunaj 9. Bolgarska carica Eleonora je sinoči odpotovata v Sofijo. Budimpešta 9. Novoimenovani minister za uk in bogočastje, grof Ivan Zichy je predpoludne prevzel vodstvo urada. Pariz 9. Kralj Edvard je ob 10 30 dopoludne odpotoval v Biarritz. Vilna 9. (Petr. brz. ag.) Neki gimnazijec je v njenem stanovanju vstrelil soprogo kuratorja tukajšnjega učnega okraja, Le-vickega, njeno hčer je pa strelom lahko ranil. Storilec se je potem sam usmrtil. Wilhelmshafen 9. Cesar Viljem se je odpeljal na Helgoland. PODLISTEK. Lastna ovira... Zg«4ba Iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA — Pravzaprav — sem jej segel v besedo — pa je le malo takih dni, ki se nam — naj bo že v dobrem ali slabem smislu — vtapljajo neizbrisljivo v spomin. Odkar sem tu v tem mestu, se natanko spominjam, razen onega razburljivega večera, ko sem nastopil v novi vlogi, med tujjmi soigralci, pred čisto tujo publiko, samo še onega večera, ko sem dobil neko nenavadno, da, skoro bi rekel, grozno darilo. — Grozno darilo ? — je vprašala Tilka dimjena. — Da, pomislite: nekega večera mi je bil med burnim odobravanjem vržen na oder — mrtvaški venec. — Ob živi luči, šminkanih obrazih in bleščečih kostumih je izgledal nenavadno čudno. — Prosim, me je prekinila Tilka, — nič več o tem vencu ! Jaz ne bi rada izgubila svojega veselja in nočem, da bi me taka stvar spominjala smrti in uboštva. — Smrti in uboštva? sem ponovil. — Samo veliko, bridko uboštvo bi utegnilo zavesti kako za umetnost navdušeno bitje do tako bornega in skromnega darila. — Kako hitro ste našli olajševalnega vzroka temu nenavadnemn postopanju! — Čudno je, da je plemenitim ljudem marsi-kaka stvar tukaj umljiva, pri tem ko ostaja frivolnežem večna uganjka. — In tudi nasprotno! — je odvrnila Tilka. Vsakdo sodi pač po svoji notranjosti, t. j. subjektivno, in se mu zdi umevno samo to, kar se strinja z njegovim ravnanjem v enakem slučaju. — Moji kolegi so takrat izrogavali mene in oni mrtvaški venec; trdili so, da je to napravil nekdo nalašč, da bi me za-sramoval... — Prosila sem vas že enkrat, — me je prekinila Tilka razburjeno — da molčite o Opstrukcija v državnem zboru. Znani državni poslanec, vseučiliščni profesor dr. Fr. Drtina, je priobčil v ravnokar izišli II. številki na nemškem jeziku pisane „Češke revije" zanimivo razpravo pod naslovom : „Die Obstruktion im neuen oster-reichischen Volkshaus". Ker se nam zdi razprava z ozirom na sedanji politični položaj aktualna, jo priobčujemo doslovno v prevodu. L V prvi perijodi je v novi zbornici, ki je bila izvoljena na podlagi obče volilne pravice, strašila obstrukcija. Mnenje, da bo nova zbornica, ki so jo mnogi smatrali za pravo ljudsko zastopnico, delovala brez ob-stri'kcije, je splavalo po vodi. Obstrukcija ovira pri nas vsako redno parlamentarno delovanje in nasprotuje direktno konstituci-jonalizmu. Obstrukcija je pač umestna le v gotovih slučajih, ki naj se jo vporablja le tedaj, ako hoče parlamentarna večina nasilno vladati, oziroma, ako postopa vlada nasilno proti posamičnim narodom in če v takih slučajih ne zalegajo normalna parlamentarna sredstva. Obstrukcija je imela pri nas v državnem zboru le dvakrat pravi pomen, oziroma: je dosegla vidne vspehe. To je bilo leta 1890, ko so Čehi obstruirali davčno reformo in Windischgratzevo ministerstvo, a drugič, ko so Nemci preprečili Badenijeve jezikovne naredbe. V ostalih slučajih je pa bila obstrukcija ali premagana, ali podkupljena (galerija slik, alpska železnica itd.) Umevno, da vporabljajo obstrukcijo razne parlamentarne skupine v to, da bi iztisnile od vlade razne koncesije. Oglejmo si Še natanjčneje obstrukcijo! Strogo moramo ločiti obstrukcijo Nemcev in obstrukcijo ostalih strank, obstrukcijo v novem parlamentu, in obstrukcijo v starem, takozvanem kurijalnem parlamentu. Obstrukcija Nemcev je imela vspehe, a obstrukcijo druzih strank so smatrali premnogi kakor atentat na parlamentarizem, kakor hudodelstvo. Obstrukcija v starem parlamentu je bila nekako dobro zlo, a obstrukcija v novem parlamentu, kjer je treba rešiti toliko važnih socijalnih in gospodarskih vprašanj — je pravo zlo. „Slovanska Enota* se je ustanovila, da vrže Bienerthev kabinet. „Slovanska Enota" je prišla v minolem letu štirikrat „in statu obstructionis" in je hotela prisiliti Bienerthov režim „in statum demissionis" in pokopati Slovanom sovražno vlado. „Slovanska Enota" pa ni dosegla tega cilja, temveč njena obstrukcija je še bolj utrdila Bienerthov kabinet in protislovanski zistem je dobil še trdnejšo podlago. Za naše delavstvo v svobodni luki. Javni protestni shod slovenskih delavcev. Na poziv N. D. O. se je zbralo sinoči v gledališki dvorani „Narodnega doma" preko 1000 oseb. A pri tem je treba pomisliti, da je bil shod napovedan še le včeraj zjutraj. Shodu je predsedoval strokovni tajnik, g. E k a r, ki je dal najprvo besedo dr. J. Mandiću. Dr. M a n d i č je v daljšem govoru dokazoval, da se gre tu za politiško in ne za gospodarsko vprašanje. Namen vsej gonji je, da bi se iz nove svobodne luke izrinili slovenski delavci. Ko bi se g. Pagniniju to posrečilo, bi prišli na vrsto slovenski delavci v drugih zavodih. Pagninijanci pravijo, da je v naši listi večina delavcev, ki so prišli še le pred kratkim v Trst. V resnici pa so med onimi 64 delavci, ki so bili sprejeti v listo N. D. O. večinoma Tržačani in okoličani; nekaj je tudi Istranov in KraŠevcev, a vsi so v Trstu že po 7, 8 in več let, dočim je med onimi 160 delavei, ki se nahajajo na Pagninijevi listi, veliko takih, ki so prišli Še le pred kratkim v Trst, a med temi so tudi regnikoli. Govornik je na obširno opi-jsoval uprav infernalen način, kakor je bila sestavljena lista Pagninijancev. Listo sta sestavila Pagnini in njegov intimni prijatelj Ercole Polacco, uradnik svobodne luke, a to tako, da ni nihče znal za to. Niti slovenski uradniki v javnih skladiščih niso vedeli za to! Da ima vsa gonja, ki jo vprizarjajo proti slovenskim delavcem v svobodni luki politiško ozadje, je priznal tudi sam namestnik, ki je izjavil, da se nastopa tu proti slovenskim delavcem zato, ker so — Slovenci 1 Če italijanski delavci (pagninijanci) groze s štrajkom, jim jo svobodno. Štrajkali bomo tudi mi. Račun poplača premaganec, a to ne bodo slovenski delavci. (Viharno odobravanje). Do sedaj se je vršil boj med N. D. O. in socijalno demokracijo. Sedaj pa se začne boj med slovenskimi in italijanskimi delavci! A slovenski narod ima v sebi toliko življenskih sil, da stre tudi pagninijance. Govornik je apeliral konečno na zborovalce, naj se trdno oklenejo N. D. O., ter je izjavil, da pojdejo slovenski delavci, ako bo potreba, tudi na ulico. Tov. Bole je povdarjal, da najdemo povsodi regnikole, ki jemljejo domačinom kruh izpred ust. Zahteva, da se uvede davek na ptuje delavce, kakor je v nekaterih drugih državah. Poziva tudi tržaške Italijane, naj se združijo s Slovenci v klic: Ven z regnikoli! Dr. B r n č i č je poročal, da mu je izjavil dvorni svetnik Minas, da razdeli delavce v novi svobodni luki obeh list — 64 naših in 160 Pagninijancev — v dve skupini. V prvo skupino pridejo vsi oni delavci, ki so že najmanje štiri leta v Trstu, a v drugo vsi oni, ki še niso štiri leta v Trstu. Prvi dobijo stalno delo takoj, a drugi pozneje, ko bo več dela. Ti listi bosta sestavljeni na podlagi informacij policije, pod nadzorstvom samega dvornega svetnika Minasa. Ob enem je govornik izjavil, da mu je dvorni svetnik Minas obljubil, da mu dovoli vpogled v listo, čim bo sestavljena. Govornik je posebno tudi povdarjal, da je namestnik izjavil dvornemu svetniku Minasu v pričo slovenske deputacije, ki je bila tam: Zastonj, da lovimo muhe. Gre se za politiško vprašanje. Nastopa se proti slovenskim delavcem zato, ker so Slovenci. Govorili so še dr. W i 1 f a n in drugi. * * * Sprejeta je bila konečno sledeča resolucija : Slov. delavci v Trstu zbrani na protest, shodu v „Narodnem domu" protestirajo, globoko ogorčeni proti divjanju in gnjusni gonji laških, s sovražtvom do slov. delavstva prepojenih voditeljev laških delavcev povdarjajo slovesno, da sc kot domači od pamtiveica na tržaškem ozemlju prebivajoči delavci smatrajo enakopravne z laškim delavstvom v Trstu posebno kar zadeva pravico do zaslužka, izražajo svoje obžatovanje, da se slovenske domače delavce označuje kot tujce v istem trenotku, ko se tuje — italijanske državljane — smatra tržaškim, domačim elementom, in zahtevajo od uprave c. kr. javnih skladišč naj z vsemi dovoljenimi tem vencu. Mari me hočete na vsak način ozlovoljiti ? — Oprostite, sem dejal, o tem nenavadnem darilu sem že toliko in tako dolgo premišljal, da — ko sva sedaj slučajno pričela govoriti o tem — kar nisem mogel ostaviti tega predmeta. Tilka je vstala nevoljna, namršila svoje ozke obrvi in gledala molče na dvorišče. Da bi je ne mogel še nadalje gledati izpra-šujoče v obraz, je urejevala posamične lističe slaka, ki se je vil iz smotkinih za-bojčkov na oknu, gori do najvišje palčiće pod širokim kapnikom. Njena bela roka je segala v goščo prepreženega okna, odtrga-vala orumenele lističe in jih spuščala skozi okno vetru na razpolago, da se je poigraval z njimi po svoji mnhasti volji... — Tilka! sem zaklical. Ona se je temu zaupnemu tonu vidno začudila in me pogledala tako osuplo, da me je spravila v zadrego in sem hitro pristavil: vaša mama, ki se je spoprijaznila z menoj, me je prosila, naj vas nazivam čisto enostavno, Tilka... Ali se hudujete na-me, Tilka? — Ne, tega ne; ali imela bi vzroka hudovati se, — je dejala in obrnila svoj ozki obrazek za trenotek proti meni. — Zakaj vendar vstrajate pri predmetu, ki mi je tako neprijeten? — Ker se je v moje zmedene možgane vgnezdila namišljena podoba neke neznanke, one zagonetne darovalke venca, kakor fiksna ideja, ki ne dovoljuje nobene spremembe v predstavljanju, ker sem norec, ki obožuje fantom. Tilka je sela na tabure; njene velike temne oči so se dvignile iz-pod dolgih trepalnic in vendar niso gledale nikamor, ker je bila deklica popolnoma zatopljena v misli... Ko sem jo prijel za roko in ji pogledal v oči, je zablisnilo nekaj v njih. Bilo mi je, kakor da zrem v bleščečo svetlobo bliska v temni noči... Par trenotkov sva ostala nepremično; — potem je iztrgala Tilka svoje tanke prste naglo, kakor da je ravno občutila iskren pritisk moje roke, ia je pričela nervozno tipati po trstnem pletenju kletke, da se je na zgornji palčići čepeči kanarček prebudil iz dremajočega sna in zafrfotal ves preplašen. (Pride še.) ♦.EDINOST" St. 69. V Trstu, 10. marca 1910 sredstvi dela na to, da se omogoči slovenskim tržaškim delavcem zaslužek novi prosti luki pri sv. Andreju. * * * Ob enem je bila odposlana na trgovin skega ministra Weiskirchnerja sledeča brzojavka : Ekscelenca Weiskirchner. Dunaj. Tržaški slovenski delavci, zbrani na protestnem shodu N. D. O. dne 9. III. 1910 v tržaškem Nar. domu, protestirajo najodločneje proti žalostni, vsak človeški čut žaleči gonji laških od političnih fanatikov nahuj-skanih delavcev in poživljajo Vašo eksc. na zastavi vse moči, da se zagotovi sloven. trž delavcem zaslužek v novi svobodni luki pri Sv. Andreju. * * * Po shodu so se zborovalci mirno razšli. Dnevne novice. Masarykov jubilej. V Ljubljani je priredila „Prosveta" predavanje o življenjskem nazoru Češk. učenjaka. Predaval je g. cand. iur. Krivic, ki je zelo obširno razložil Masa-rykovo versko naziranje, njegovo etiko, njegov demokratizem in socijalizem ter slednjič njegove politične nazore. Predavanje je bilo dobro obiskano. Jubilant je dobil neštevilo čestitk iz vseh slovanskih dežel. Iz Hrvatske so mu čestitali hrvatska napredna stranka, srbsko hrvatska - koalicija in srbska & .nostal na stranka. Poljski narodni kongres se bo vršil meseca maja v Washingtonu v Ameriki. Kongresa, na katerem bodo razpravljali o poljskem vprašanju, se udeleži tudi slavni pisatelj Sienkiewicz. Francoska zbornica je v drugem čitanju vsprejela zakon v delavskih penzijah. Bolgarska carica hoče ustanoviti velik zavod za gluhe, slepe in za ljudi, ki niso več zmožni za delo. Ruska carica, ki misli ustanoviti enak zavod, je obljubila vsakoletno večjo podporo. Na beligrajski univerzi je izbruhnil štrajk tehnikov, ki zahtevajo odstranitev prof. Svetožara Zorića in zopetno namešče-nje prof. Stankoviča, čegar predavanja so bila zelo priljubljena. Praška fpolicija je izvršila preiskavo v prostorih srbskega dijaškega društva, a ni našla nič nevarnega. Zavohala je gotovo zupet kako „zaroto" proti Avstriji! Hofrichterjeva afera. Vesti, da se je Hofrichteijev svak Gerersdorfer zastrupil, ae odgovarjajo resnici. Umrl je vsled srčne kapi. Ruska vlada je dala zapreti v zapadnih provincijali nad 200 nemških šol* ki so služile le ponemčevalnim svrham in bile o-biskane skoraj izključno od nenemških otrok. Taka odredba bi bila tudi pri nas v Avstriji zelo potrebna. Za drugi milijon češke „Šolske Matice" je bilo do 5. marca nabranih že 19.765 kron. He — zakaj ? ! Saj je sicer „Piccolo" na velikem glasu velikega afarista, ki kaj rad odpira vrata svoje hiše na stežaj vsem onim, ki mu utegnejo prinesti dobre „affari" !! Jadranske banke" ne odklanja zato, ker ta zavod posluje v štirih jezikih, ampak, ker ve, da je to slovanski zavod! Ali nič ne koristi to njegovo potajeva-nje. Tudi njegovi opazki k gori omenjenemu „poslanemu" je tendenca jasna: hotel bi banko diskreditirati pred Italijani! Zastonj, zastonj f Zavod, ki posluje tako reelno, komercijelno in pravično v jezikovnem pogledu, se pač nima bati takega hujskanja. Narobe! Ravno zato, ker je poslovanje „Jadranske banke" tako korektno in ku-lantno nasproti vsej svoji klijenteli, si je pridobila spoštovanje tudi italijanskih krogov. O tem spoštovanju govore — bančne kupčije. In ker nas je „Piccolo" že izzval se svojo bedasto pripombo, moramo mu povedati še nekaj, kar bo njemu in njegovim zelo neprijetno zvenelo na ušesa. Ravno italijanski trgovci naravnost blagoslavljajo ustanovitev „Jadranske bankeu iz zelo zelo važnega razloga; ker fe prinesla v naše mesta nov bankovni duh ! Nehalo se je namreč tisto brezobzirno izkoriščanje, kakor se je prakticiralo poprej, dokler so bili drugi neslovanski zavodi absolutni gospodarji na tržaškem trgu. S konkurenco „Jadranske banke", izvajano po principih ku-ance in pravičnosti,- se je to izkoriščanje nehalo i« na dobičku od tega ima svoj pošten delež tudi italijanski trgovski svet. Tako je — o gospoda borniranci pri Piccolu" ! Kako bedasta da je trditev nji-lova glede narodnega značaja „Jadranske banke", — &tem se lahko uverijo signori na >ovsem praktičen način. Njihovi denarni zavodi naj bi začeli poslovati n- pr. tudi v slovenskem jeziku in pri „Piccola" naj bodo uverjeni, da radi tega ae bo trdil noben pameten človek^ da so ti zavodi nehali biti italijanski 1! To je ravnc> nesreča za tržaške ItaH-ane, da so v svojem nacijonalnem šovinizma izgubili vsaki smisel za potrebno kulanco, komercijelno spretnost in jezikovno pravičnost kakor čžniteljev neizmerna važnosti ravno v trgovini. Ta defekt v vsej vzgoji tržaških Italijanov je; ki nam pojasnjuje fenomen, da se tem ljudem velikih besed m malenkostnega dejanja tla tržaške velike trgovine boli m bolj odmik&jo izpod nogi: Kar je narodno, .je „cirilmetodarsko". Prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. se zfrere v „Mestnem domu" v Ljubljani vse, kar narodno čutir da damo zadoščenja kruto obrekovanj naši obrambeni dražbi sv. Cirila in Metoda, da se znova navdušimo za obrambo naših najsvetejših pravic, da pokažemo zaničevanje brezdomcvincem, ki rujejo skupno z našimi krvnimi-' sovragi proti Slovenstvu. Na shod nas vabi naš najstarejši prvoboritelj, g. Luko Svetec, Z mnogoštevilnim obiskonv iz vseh slovenskih pokrajin pokažimo tudi našemu ljubljencu, Amerikanski človekoljub Klopsch je da znamo ceniti njegovo brezmajho požr-umrl te dni v Newyorku. Tekom svojega [ tvovalnost; pokažimo pa tudi, da je malo življenja je razdelil nad 3 milijone dolarjev v j omikanih Slovenk in Slovencev v taboru mednarodne človekoljubne namene. 1 brezdominstva, temuč, da se vsi, ki narodno Vezuv je zopet pričel močno bljuvati. Prebivalci iz okolice slišijo iz njegove notranjosti močno bobnenje. Grof Ivan Draškovič, člen magnatske zbornice, je umrl na Dunaju v nekem sanatoriju. Truplo prepeljejo na Hrvatsko. Domače v6sti. Gg. odborniki in namestniki poL društva „Edinost" so vabljeni na sejo, ki bo jutri v petek 11. t. m. ob 3. uri pop. v „Slov. Čitalnici". Predsedstvo. „Piccolo* in „Jadranska banka". — „Piccolo" jo je dobil po svojih lažnjivih zobeh. Kakor čitatelji vedo, je ta patentirani lažnjivec — da bi potajeval naše zavode — natvezal svoji lahkoverni publiki, da so hotel „Grijan" kupile tri češke banke. V svoji včerajšnji številki pa je moral prinesti popravek, podpisan od „Tržaške posojilnice in hranilnice", „Jadranske banke" in „Trg. obrtne zadruge", v smislu, da so ti trije tržaški mestni zavodi kupili rečeni hdtel. Do tu bi bila stvar v redu in mi ne l}i imeli česa pristaviti, da ni uredništvo „Piccola" napisalo k temu „poslanemu" pripombo, ki je kaj karakteristična za ljudi, ki pišejo „Piccolo" — ne le za njihovo farizejstvo, ampak tudi za njihovo borni-ranost. Pravi namreč, da doslej se Jadranska banka" ni nikdar proglasila za slovensko bankof marveč da se je vedno predstavljala v štirih jezikih. Tu jih imate te signore v vsej njihovi smešnosti in duševni pritlikavosti 1 Torej zato, ker „Jadranska banka" posluje v Štirih jezikih, naj bi bila izgubila svoj značaj kakor slovanski zavod ? 1 Kdor si upa napisati tako trditev, ta pač nima nobenega pojma o potrebni kulantnosti, jezikovne pravičnosti in pa — to naglašamo posebno — komercijelne spretnosti!!! Če se „Jadranska banka" res ni nikdar kazala kakor slovanski zavod, potem naj nam pa „Piccolo" izvoli navesti vzroke, radi katerih je skušal, — dokler je le šlo — ta zavod potajevati?! In zakaj noče «sprejemati inseratov Jadranske banke" ?/ mislijo in čutijo, tudi z ljubeznijo oklepajo naše zaslužne in prepotrebne obrambene družbe sv. Cirila in Metoda. — Zastopniki Primorske, Štajerske in Koroške dokažejo na shodu, koliko je storila obrekovana družba za rešitev Slovenstva ob mejah. Slovenske menjice — kje so? Oi raznih strani se nas vprašuje, kje da se prodaja menjice s slovenskim tekstom. Ker nam niso znane tobakarne, ki bi prodajale te vrste vrednotnic, prosimo one, ki eventuelno prodajajo slovenske menjice, da nam javijo to. Vsekako pa se slovenske menjice vdo-bivajo pri ekonomatu na finančnem ravnateljstvu. Otvoritev novourejene „Slavjanske Čitalnice" se bo vršila v nedeljo 13. t. m. ob 10 uri in pol. Letošnjo sezono je priredila Čitalnica lepo število dobro uspelih zabavnih večerov, a tudi v notranjem delu ni počivala. Združila se je s Češko besedo in je skupno ž njo pomnožila časopise, dnevnike, revije itd. Zlasti si je nabavila veliko^ število čeških, slovenskih, hrvatskih, in dru-gojezičnih časopisov in revij, tako,, da je-bralna soba napolnjena z najrazličnejšimi čtivom. V nedeljo torej se slavnostno otvori prenovljena in na listih obogatela bralna soba „Slovanske Čitalnice"- in „Češke Besede", katere otvoritve se gptovo udeleže vsi Člani in njihovi prijatelji. Podružnica družbe sv. CM. v sv. Ivanu vabi na dramatično predstavo »Cigani", ki bo v nedeljo dne 13. t m. ob 4 in pol pop. Igra je polna' finih dovtipov in zdravega humorja. Oziraje se na plemeniti namen — posebno ob- teh burnih časih — nadejati se je obilne udeležbe. Igrale bodo dobro znane moči, kar pripomore k lepemu vspehu igre. Opozarjano posebno goste iz Bazovice, Lipice, Padrič na ugodno uro, ker se lahko še zgodaj vrnejo domov. Torej naj nihče ne zamudi prilike kjer v prijetni zabavi preživi par uric ter s tem tudi pomore k materijakiemu vspehu nafte prireditve. Prvi veliki ljudski koncert N. D. O. bo v nedeljo, dne 20. t. Na tem koncertu nastopi slavni slovanski virtuoz na violin-čelu Josip S t a n o. O veliki umetnosti tega slovanskega virtuoza izpregovorimo v jutraš-nji števiki. Danes omenjamo le, da se bo razun tega izrednega užitka nudilo na tem koncertu izborno zborno petje. Sicer pomen tega koncerta je izražen že v naslovu samem. To bo prvi ljudstvu namenjen koncert, ki ga priredi N. D. O. Ako se posreči ta prvi koncert, priredi N. D. O. še dva ljudska koncerta v katerih bo seznanila naše ljudstvo s slovečimi umetniki na polju pevske in inštrumentalne umetnosti. Opozarjamo vso javnost in posebno naše delavce, da se bodo vstopnice m sedeži prodajali v prostorih N. D. O. in pri vratarici Narodnega doma, pričenši s ponedeljkom dne 14. t. m. Debatni tečaj, ki bi se bil moral vršiti danes zvečer, se z ozirom na sedanje gibanje v prosti luki prenaša na prihodnji teden. Predavanjie v Škednju. Prihodnjo soboto, dne 12. t. m., se vrši v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju predavanje. Predaval bo dr. Ivan R i s m o n d o o zanimivem predmetu: „Potovanje po Balkanu". Začetek točno ob 81 zvečer. Promocija. Gosp. Milko Brezigar je bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo. Pozor slovenski delavci! Poživljamo vse one delavce, ki so vpisani v Usti delavcev za novo prosto luko, naj gredo danes vsi ob navadnem času v novo prtusto luko pri sv. Andreju. Delavce iz nove proste luke pri sv. Andreju vabimo, naj pridejo nocoj ob 6 in pol v dvorano N. D. O. na sestanek. Strokovno tajništvo N. D. O. V nedeljo dne 13. t. m. priredi N. D. O. v Gorici svoj občni zbor. Istega dne se vrši v Zagorju ob Savi na Kranjskem shod N. D. O., na katerem govori dr. Jo^ip M a n d i d Drevi točno ob 7. bo redna seja o-srednjega odbora N. D. O. Pagninijev shod v protest proti sprejemanju slov. delavcev v prosti luki, ki se je imel vršiti sinoči, se bo vršil nocoj v mestni telovadnici v ulici della Valle. V' ulici della Saititž štev, 22 se je odprla te dni nova prodajalnica slanine in buffet. Ker je lastnik g. BartoliČ Slovenec* ga priporočamo našemu občinstvu** Opozarjamo si. občinstvo v Sežani, da-se bo o priliki semnja dne 12. t. m. prodajalo na sežanskem trgu velik izbor kuhinjske posode,, porcelana itd. po nizkih cenahć Blago je: iz neke češke: tovarne. Opozarjamo na to krčmaije, gpstilničarier in privatnike. ___ Tržaška mala kronika. Umrlik.. Notico objavljeno v včerajšnji „Edinosti" pod zgornjim naslovom, popravljamo na prošnjo sorodnikov tako, da Ana Keišovan (in ne Keršovani) ni umrla in ni mati, ker ni imela nikdar otrok. Tatvina. V kavami Reclame na trgu Barriera je bil predsinočnjem aretiran kotlar Artur Mervich, stsx 24 let, ker je mirno spečemu pisarju Petru Ferialdi vkradel suknjo, in jo potem sinil v stranišče- Radi nevarnih groženj aretiran je bil včeraj 26-Ietni delavec Ivan Stambul iz Trsta ker je z dol^int nožem v/ roki pretil s smrtjo nekemu Simonu Keriak,. Češ da je ta opravljal njegovo ljubico. Radi ljubezni! Kurjač Nazarij Bene-deto„ star 26 let iz Kopra, je Ijubimkoval z Angelo Pfenso, stan ujo čo v ul. Cavazzoni 9. Včeraj se je podal v hišo svoje ljubice, kjer je radi ljubosumnosti razbil par šip i tulil kakor Indijanec. Ko je prišel redar, je tudi njega traktiral s klofutami in mu strgal vrvico za piščalko. Odvedli so ga v ul. Tigor. Loterijske Stavile, izžrebane dne 9. marca:: Inomost 84 33 76 58 8 Brno 3 9 80 51 8 Koledar in vreme. — Danes: 40 mučeneev. — Jutii : Heraklij uiič- Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne 4-15° Cels.. — Vreme - včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno,. semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. _ Naše gledališče. Minolo nedeljo smo gledali na našem odra kos z realnostjo prepletene slovanske romantike. Konte Vojnovičev „Ekvinokcif" 1"e brezdvomno znamenit umotvor, ki v vsa* tem ozira daleč nadkriljuje znane, pri nas običajne francoske igre. Vendar pa so nam med predstavo navstajall resni pomisleki proti uprizarjanju umotvorov, ki stavljajo tako velike zahteve glede tehnične opreme, katerim ob> naših skromnih razmerah ni možno ustrezati, zbog Česar vsa uprizoritev izgublja na; efektu. Da-si je „Ekvinokcij" brezdvomno velik umotvor in so se tudi igralci — toliko posamičniki, kolikor, enr sembli — pošteno potrudili, da bi nudili svoje najbolje, vendar nismo s polnim zadovoljstvom zapuščali dvorane. Želimo, da bi intendanca za bodoče uvaževala te naše dobrohotne pripombe. Gospa D a n i 1 o v a je v vlogi Jele, ki stavlja do interpretinje naravnost velike zahteve v izražanju duševnih bojev, tako pogajala tip od usode potrte matere, da je bila nje igra mestoma naravnost pretresljiva. Samo v prizoru, ko je ubila Marinoviča, se nam je zdelo, da je kazala premalo afekta, kakor bi ga morala ob izvršenju takega groznega čina. G. Rajne r je primerno kreiral tip osornega pomorskega kapitana in brezčutnega očeta Dražiča, ki se nimalo ne briga za srčna čutstva svoje nežne hčerke, ker mu je denar — vse. Le tu pa tam smo obžalovali, da mu je bil govor malo prenejasen. Tudi g. Jakob Stoka je srečno interpretiral vlogo bogataša in starega grešnika Marinoviča. G. B r a t i n a, ki se letos vidno boljša, je precej čutstveno igral nesrečnega ljubimca Ivota. Posebno nam je ugajal v prizoru, ko je doznal, da nima zakonitega očeta. Izboren je bil to pot g. V e r o v š e k v v vlogi slepca, toliko v maski, kotikov v vsaki gesti. Tu je res pokazal igralsko rutino. Zasluženo pohvalo izrekamo tudi go-spici M e k i n d o v i, ki je lepo izvedla vlogo nesrečne Anice, kapitanove hčerke. Tudi ga. G r m e k o v a v vlogi Kate in B o 1 e s 1 a v-s ki v vlogi nje moža sta zadovoljila povsem. Jako primerno masko duhovnika je imel g. L e s i č. Od ostalih manjših vlog bi bilo omeniti gospo Ponikvarjevo v vlogi Marije s pošte in gospica Puceljevav vlogi oskrbnice sta zadovoljili povsem. Isto-tako nimamo kaj posebnega oporekati tudi ostalim igralcem v ensemblih. Tu pa tam bi bilo želeti malo hitrejega tempa, ali v obče ne bi imeli — kakor že rečeno —en-semblom kaj oporekati. Občinstvo je izražalo igralcem priznanje s tem, da je posamične nositelje glavnih, vlog opetovano zvalo na oder. Izlasti je slavilo gospo Danilovo z darovi in burno pohvalo in je pokazalo, da ve ceniti nje velike zasluge za naše gledališče. Sedaj pa pridi beseda ojstre graje na adreso — orkestra. Bil je že na izvajanju narodnih iger daleč pod ono višino, ki jo smemo zahtevati v giedališčni dvorani. Tisti „simfonični intermezzo" pa je bil pod vsako kritiko. V orkestru nismo videli tistih običajnih lic in kar videlo se je, da se niso čisto nič pripravili. In še več: pokazal je tudi orkester, da mu je manjkalo vsake discipline. Morali sa jih še le iskati, ko so imeli začeti- tisti intermezzo. To ne gre, da bi že vsaki muzikant bagateliziral naše gledališče. Intendanca naj spregovori resno besedo z vodtteljiem orkestra. * * « Anzengruber tudi Slovencem ni neznan. V nemški dramatiki zavzema njegovo ime kaj častno mesto. Njegova dela so se priljubila vsled svoje originalnosti in silovitega izražanja. Snov njegovih del temelji na realni podlagi resničnega življenja, junaki njegovih del so izceziiirani karakterji domačega kova. A kar je Anzengrubeija najbolj populariziralo, je domačnost njegovih iger. Kajti vse dejanje se nam zdi domače, resnično in nepretirano.. A - kjer bi se nam zdelo kaj pretiranega, je to romantika, ljubka in nevsiljiva, polna poezije.. Anzengruberjeva „Samska domačija", ki nas bo v nedeljo, 13. t. m. fascinirala s pristno domačo, realistiko, je n. pr. ena podobnih iger. Že začetek je tak, da Človeka popolnoma premaguje in ga takorekoč za roko vodi po zelenih livadah kmečke zemlje, med zelenimi travniki in, med valovujočim zlatim žitnim poljem. Doma si, se ti zdi ko se ti odpira kmečka koča, v tem prizoru premožna, lepa, v drugem prizoru pa siromašna. Gregorčič je posvetil kmečki hiši eno najlepših nesmrtnih svojih pesmi. Pozdravljena, kmečka hiša, domačija zrelih, vrlih ljudi! Kaj bi nas motilo, če pogleda za hip skozi ozko okno hinavec,. hudobnež ali zrahljivect Nič ne de. Na pragu stoji čistost in odkritosrčnost, sanjava duša se smeje iz žarečih se oči, prijateljstva mu dajte, odkrito besedo privoščite^ da dobite v dar ljubezni^ — vse. Plemenitost in značajnost množice pokriva in skriva hudobijo posameznikov.. „Samska domačija" bo res ugajala, o tem smo uverjeni. Prelepa igra je vredna, da bo naše gledališče, ki mora prinašati toliko žrtev, dobro obiskano. A vrhu tega zahteva vprizoritev velikih žrtev in mnogo truda. Društvene vesti. „Učit. društvo za Trst in okolico" vabi vse tovarišice na sestanek, ki bo danes, v četrtek, 10, t. m. ob 5. uri popo-ludne v društveni sobi v ul. Giorgio Galatti 12, II., da se na njem enkrat reši stvar o zakonskem vprašanju in da se sestavi tozadevna spomenica. Društvo »Ljudski oder" v Trstu. V petek dine 11. marca 1910 bo v .Delavskem domu* ul. Boschetto 5, II. nad. tpredaval Etbin Kristanf pisatelj v Ljubljani o predmetu: „Kmečki posti na Slovenskem.^ Začetek: , V Trstu, 10. marca 1910. EDINOST" St. 69. Stran III predavanja ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Slovenski kmečki punti so važen dokument v kulturni in gospodarski zgodovini našega naroda in njegovega socijalnega življenja. In vendar je mnogo Slovencev, ki za te punte niti ne vedo ali sploh polagajo nanje malo važnosti Zato se vabljeni vsi zlasti delavstvo, da se tega predavanja udeleže v velikem Številu. Saj se tako seznanijo bliže s punti slovenskih kmetov in vzroki, vsled katerih so punti nastali. Odborova seja trž. podr. S. P. D. bo jutri v petek dne 11. marca t. 1. točno ob 8 uri in pol zvečer v društveni sobi de se računejo enkrat več. Naj- ^H » anja pristojbina stane 40 sto- ■ ^ v nk. Plača se takoj Ins. oddelku. | *W Vonhntn se °đpre gostilna ulica Rbfinnerie OUUUlU gtev. 10 kjer ^e točijo najboljša ■vinu prve vrnte. DomaČa kuhir.ja. Priporoča se za obilen nbi»lr udani Albert Pr;nčič (381) Izvrstno vino, Čr o in belo (domaći proizvod) proda Stipaa Kramar — Rafeotole p. Mntovun I-»t a. f-84) Cnoltltlsriia N» prod-j je v bližini ulca vpCllU 101/1)0• Fab.o Hevero poBentvo s hi-5ami in zfmlj šČrm z* gradnje oko'u 9C00 Q Ponudbe nlovniskr-, italijanske, nemške pod : Z 300.00 r» In-er odd. C cica Edinosti. ^p dobrridrČa gostilna pod ugodnimi « C pogoji. Bje ? pove Inseratn. oddeli k 376 Dobro ohranjena oprava da'al no se proda pri Ivanu Dek^eva. Kozina. 365 nppfilf kateri ima vet»elje do trgovine želi UCI/VRt vstopiti v trgovino za učenca tajraie v kako Hlovenfko trgovino v Trstu. Dećek se je učil že pii arariSih v trgovini._347 Ičrcm dolro idoČo trgovino sli gostilno v na-Ib l/t. III jftn. Navesti je najemniske pogoje in letni promet. Maiija Klun v £koQi Loki. 348 Dve vetiki sebi a kuhinjo in vodo v ku-icinji * s 1 oddaati tabo i j:ošteni družini. Ulica uei Fabbri Štev. 1, prvo nad-ftropje. vrata §tev. 6._777 Dober glasovir oddelek Edinosti. se proda po nizki ceni. Naslov pove Inseratni 2000 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zredeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 mm tovarne itajssjBjfitotOte^ ,JW Nf.imitArfc sn ta:cgft cldk'rtCiu)* .n kole*, inotoko'en itd Velika zalog?, pripacifcev po tovar, cenah. TELEFON »7^4 Druge slovenske de? ele. Velik kup človeških kosti je našel posestnik Florjan pri kopanju vrta. Bržkone je to grob iz francoske dobe. Trgovinski minister je potrdil izvolitev Josipa Lenarčiča za predsednika in Ivana Kregarja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani za 1. 1910. Odlikovanje. Cesar je podelil zgodovinarju in pisatelju Petru pl. Radiecu v Ljubljani čast cesarskega svetnika Zaslužnemu možu na polju našega domovinoznanstva Čestitamo! Škrlatica je izbruhnila v gornjegraj-skem okraju na Štajerskem. Bolnih je okolu 130 otrok, 15 jih je umrlo. Občinske volitve se bodo vršile v bližnjem času v važnih obmejnih občinah: v Polički vasi, na Pesnici in v Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Edino Polička vas je doslej v naših rokah, zato pozor! Zadnje brzojavne vesti. Stanje dr. Luegerja. DUNAJ 10. (opolunoči) Pri dr. Luegerju je nastopila agonija. Življenje Šteje po iz- Prva in edina pisarna */v vojaški stvari Daja nasvete in informacije o v?em\ qj i fear se tiče novačenja in voj. službe.V"*^! «9 /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-> fšenj vojašk. značaja — oproSčenje od vaj in kontrolnih ebodov, enoletno pro-\ /stovolj tvo, Ženitbe, dosezanje zakonitim /ugodnosti glede prezenčne službe vspreA 'jetja v vojaške gole itd. — PooblaSčena je) zastopati stranke pred obla?tnijami. — Po-ireduje v najtežavnejih slučajih — Reševanje) hitro in točno — Uradne ve : Ob delavni-) rkih od 9. do 12. predp. in od 4. do J. popol-i f Ob redeljab in prarnikih od 10. do 12 opolad- mmm Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesljonlra-na od c. kr. nanestnittva. Prodajalno slanine: In: tfellkotes ————— S bvffetom . BartoliČ & Plessing — Trst ulica Sani (a 22 (vogal ul.ee S. Glorgio 5) Pivo Orrher, ulezano io haiserjevo. Španska vica iz ILe Continental Bcdega Compsnjr. - Dezerina vica b -la in ru.leČa iz kleti p:inca Lichtensteina " Feldslu gu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki Uaa kuhana gnjat, fetanjelska gnjat in raznovrstne slanine- Sveze >urovo maslo iz planin ia izbran sir. Tomo Kelemenić I ===== krojač ===== ulica Giulia št. 31,1. nad. priporoča ivejo moderno urejeno kro-Jaisioo, v kate .i se izvršuje vsa dela »padajoča v krojaško stroko. Cene smerne. "^B ByoJ| k ivojbn! I Kova in bogata vsakovrsfnefia >r W 4? Spalne tn jedilne »obe na S*ber->, Najnovejši vzorci. Trst, Via del Reitori št i Telefon št 71 Romanc IV. Pozor! NI. LEVI Pozor! Trst - ul. Ombrelle 6, III. nad. • Trat Enpuje rabljeno pohištvo« ponoftene obleke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom Zobotehniški pomočnik dobrimi spričevali išče slnžbe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem meBtu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. T'»0 Hiša 142. v Ajdovščini ee prod»<. — Več s«' iz*e j-ri lastniku Drago inu Žigon v Ajdovščini št 3n4 Iščem službo kot izterjtvaiee pri kakem denarnem zavocu. kot agent s uga aH sploh frii. erno službo. Govorim in pišem slovenski, hrvatski in italiji nski. — Po u.iam debm spričevalu. Ponuube daja Inseratni oddeUk £uincsti pod štev. 3000. Zaloga izgotovljenlh cbltk In — manifaiiturndga bhga Preseljena iz Btrrlere št. 33 ^-O v ul. deli' 3stri ste^. S (Sy. Jakcb) Velika fsbera molkih, deAklh in otroftklb o-blok. Zaloga bl: g» za obkke po meri. Sr.iIrv ■podnje blr.če, nogovice, pletenine, ovratniki sapeatuiki, ovratnic- itd. itd ▼ t ogati izheri. Zsloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itn Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah. m m m\ m m CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. £§ H Si m m Sprejemajo se naročila po meri. ^ Sa obroke Velika izb.ra volnenega blaga. Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Rostorls, nI. S. Glouannl 16,1. n. zra en „BUF-ET AUTOMATICO" B B POZ>R! Skladišče nI v prt (i- POZOR! Skladišča ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. gSj čju, ampak v prvem nadstropju. m © m Bk m Erpest Pega t), Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commenjio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Tso Trste sslamL Najfin. sir. Jla&t. KonserTo. Praške la graške gnjati. Razne klobase. — iMerno opremljen beffut Vedno ^Teže »BEHEBJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN — Garantirana PRISTNA VINA iz prv« Tlpavsk* vfnon jske zadr ga ŠAMPANJEC. - DE- | SERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANJU TVRD K. | Gostilničarjem se daje primeren popust. IZNENAĐENJE! IZNENAĐENJE! Odprla 50 le te dni na Dpčinah itu. 174 nova prodajalnica manufakturnega blaga ter blaga T.=ake vr^te konfete!jonirane^-«, kakor tudi d obnarije. Zgftovljene obleke za otroke iu odrastle. -- Velika zaloga kap za mo^ke In otroke, ter obuvala za otroke. Velika »zbera len h rut VELIKO IZNENAĐENJE! (SJavp) VELIX0 IZNENAĐENJE! Za obilen obfsk se priporoča MARIJA BRIŠČEK. II m Opflna ft. 134Isplišošpodakrnim' NOVO I z bogato opremo za vsako- Corso 49 JHvrstni pogreb. m proda;ai I^Boico mrtvaških predmetov in vsa-^Hkovrstnih vencev iz umetnih cvetlic ^«)erle, porcelana. — Velika zaloga I H. St biei in drug se je preselilo na (Piazža Goldoni). Tel. 1405 voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno | * Tovarna in delavnice : hištva in stavbenih izdel-s kov v SOLKANU pri n :::: Gorici. ::: s s Lasten železniSki tir. s I solkan1*^ Gorica, drž, kol, Solkan. | trst, vu cj :: Mizarska zadruga v Solkanu :: A OSREDNJE RAVNATELJSTVO. Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohinj) ^ Letna produkcija ~ k c. iva, via riie 2. g „ . ' SPLIT, na novoj obali. ■ : Kron 1,000.000 Kron I ZALOGE: REKA, Via Pile 2. HiO'jmL liALKAK 70 sob, eientr. razsvetljava, lift, kopelji CERE ZMERNE. •• I. KČGL. HOTEL BALKAN