PoAtnina olačana v eotovInL Leto XV., štev. 2 Ljubljana, četrtek 4« januarja 1934 Cena 2.— Din u pra vuištvo. i^juttijana, fcvnafljeva ulica 5 — TelefOD Št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Lnseratni odaeleK: Ljubljana, Selen-Durgova ul 3 — Tel 3492, 2492. Poaružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — TeletoD št 2455 Poaružnica Celje Kocenova ulica St 2. — TeletoD št 190 Raeum pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, Wipn 105 241 Francoski memorandum Na novega leta dan je francoski poslanik v Berlinu izročil Adolfu Hitlerju memorandum francoske vlade, ki vsebuje odgovor na nemške zahteve, stavljene v informativnih diplomatskih razgovorih med Nemčijo in Francijo. Niti besedilo, niti podrobna vsebina tega me-moranda nista bila objavljena, pač pa je bila francoska izjava priobčena velesilam in državam, ki so s Francijo v prijateljskem in zavezniškem razmerju. Po informacijah vodilnih francoskih listov se giblje francoski odgovor na nemške želje in zahteve v sledečih smereh: Francija jemlje v vednost izjavo Adol-fa Hitlerja, da je pripravljen pakte o ne-napadanju, ki jih je ali jih bo Nemčija sklenila z evropskimi narodi, glede njihove iskrenosti in učinkovitosti podkrepiti ter eventualno pristati na medsebojno kontrolo. Francoska vlada pa opozarja, da zahteva Nemčija že pred sklenitvijo predlagane konvencije izpolnitev gotovih postulatov. Tako zahteva Nemčija priznanje redne armade v številu 300.000 mož, ne da bi ukinila svoje ire-gularne vojaške čete (hitlerjevsko milico SS, SA in Stahlhelm). Te zahteve so z dosedanjim delom razorožitvene konference nezdružljive. Francoska vlada stoji na stališču, da se more mednarodna varnost, ki je glavni pogoj za priznanje nemške enakopravnosti, doseči samo v Društvu narodov in potom znižanja oborožitve. Za pripravo konvencije, ki naj se sklene, je Francija pripravljena se pogajati z vsemi interesiranimi državami, ponavlja pa že zdaj svoj predlog, da se prizna Nemčiji voj?ka v efektivnem številu 200.000 mož, Franciji pa pMocr p^oVp o^i-np^o rin evropskem teritoriju države še kolonialna armada 200 tisoč mož z odgovarjajočo opremo. Po prvi pripravljali periodi, v kateri naj se vrši stalna kontrola, naj se prizna Nemčiji obrambno orožje vsake vrste, ostale velesile pa naj pričnejo z uničevanjem svojega naoadalnega orožja. Memorandum podčrtava informativni značaj svoje vsebine, češ, da naj služi kot priprava za oficielna posraiania v Že-np-vf. Naglica izročitve menioranda se službeno utemeliuje s kratkim časom, ki nas loči od zasedanja razorožitvene konference, določenega že na 21. januarja. Vidi se. da francoska vlada trdno vztraja na svojem stališču, da more priti do realne in formalne odločitve le v 2enevi in v okviru Društva narodov. Ni torej čudno, če nemški tisk govori o »odklonitvi nemških zahtev v vljudni obliki«. crp Z-n P^rMn Od P.1" riza ni mogel pričakovati. Ko je Nemčija meseca oktobra izvršila v Ženevi brutalni pre'om. se ie med d-rusrim sklicevala na Macdonaldov razorožitveni predlog in dolžila Francijo ter z njo soglaša ioče države, da so s svojimi zahtevami po pripravljalni dobi in mednarodni kontroli zavrgle Macdona'dovo bazo, ki o teh pogojih ne govori. Nemčija ie takrat ostro zavrnila Simonovo posredovanje in se je pokazala v vsakem ozira za nepristojno. V svojih diplomatskih razgovorih s Francijo r>a je sama zapustila podlago Macdonaldovega načrta in stavila zahteve, ki jih ne more akceptirati nobena evroo^ka država. Zahtevala je takojšnje priznanje stalne armade 300.000 mož brez ukinjenia Hitlerjeve milice, ki predstavila ogromno i regularno arkado, izvežhano za takoišn-lo frontno službo oboroženo in opremljeno na najmodernejši način. Zahtevala ie nadalje takojšnjo dovolitev skoro vseh vrst orož*ia, ki ji ga versailleska mirovna pogodba izrecno prepoveduje. Da o zahtevi predčasne vrnitve Posaarja in o drugih političnih žel-'ah niti ne govorimo. Po pravici naglasa francoski tisk, da bi s® s tudi samo delno pooustitvijo napram Berlinu dala Hitlerju še posebna premija za niegovo proti mednarodni mirovni organizaciji naperjeno brutalno ofenzivo. Francija je s tem, da se je podala z Nemčijo v dvost^an-k0 ^-'rOnmatsk0 "Pogovore, in s svojim memorandom, ki oei-vidno predstavlja njihov formalni zaključek. znova pokazala, da je resno ln iskreno prinra\Tliena storiti vse, kar vodi k ohranitvi mira in h konsolidaciji Evrope. Ves svet d^nes priznava pravilnost in korektnost francoskega stališča in tudi angleška politična javnost neprikrito izraža svoje soglasje. Ves svet pa tudi spoznava prekomernost nemških zahtev, ki bi re vodile do splošnega znižanja oboroženega stanja, nego bi povzročile novo oboroževalno tekmo do nedoslednosti. Sir John Simon se mudi v Rimu, da se 7 Mussoliniiem posvetuje o trenutnem položaju. Italija ?icer govori o nekih potrebnih koncesijah, k? naj bi se dale Nerrčiii. vendar 00 drži v splošnem precej rezervirano. Prevelik optimizem, da bi se našel most preko prepada med miroljubno Evropo in agresivnim Berlinom, zato pač ni utemeljen in nikdo danes ne ve. kaj bo za naprej. Hitler je v svojem novoletnem govoru ostentativno naglašrl, da besede kapitu- Naročnina snaSa meatcut um 25.— Za inozemstvo Din 40.-»- Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. Teletoo 8122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposk8 ulica 11 Telefon St 2440. Celje. Strossmaverjeva ulica štev 1, Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi ODSTOP ANGELESCOVE VLADE Po ostavki sedanje prehodne vlade, je kralj Karal poveril včeraj sestavo nove vlade dosedanjemu trgovinskemu ministru Juriju Ta-tarescu, ki je sestavil homogeno liberalno vlado Bukarešta, 3. januarja, p. Prehodna vlada g. Angelesca, ki je bila 'sestavljena povodom smrti ministrskega predsednika g. dr. Duce, je danes odstopila. Nj. Vel. kralj Karo! ie po pratkih konzultacijah šefov političnih strank danes ob 17.50 poveril mandat za sestavo vlade dosedanjemu ministru trgovine Juriju Tatarescu, znanemu voditelju liberalne stranke, ki so ga že takoj po smrti dr. Duce označevali v političnih krogih kot njegovega naslednika. Kakor vse kaže, bo dr. Tatarescu sestavil homogeno liberalno vlado, v katero bo sprejel nekaj mlajših liberalnih voditeljev. Zunanje ministrstvo bo slej ko prej obdržal dr. Titulcscu, ki je v načelu že dal svoj pristanek. Bukarešta, 3. januarja s. Tatarescu je že v večerni avdienci položil prisego kot ministrski predsednik v roke kralja in mu obenem predložil ministrsko listo, ki pa najbrž še ni popolna. Titulescu je na poti v Rumunijo in je verjetno, da se bo za definitivno sestavo vlade izvedelo šele po njegovem prihodu. Vse kaže, da je bila sestava nove vlade poverjena Tatarescu tudi z vplivom Titulesca. Jurij Tatarescu je glavni tajnik liberalne stranke in ga smatrajo kot voditelja mlade struje v stranki. Verjetno je, da bo izvoljen tudi za njenega predsednika. Splošno se smatra, da je prodrla ona struja v liberalni stranki, ki je že dalj časa stremela za odstavitvijo dosedanjega vodstva. Ducova smrt je ta razvoj v stranki brez dvoma pospešila. Jurij Tatarescu Novi ministiski predsednik Tatarescu .pripada mlademu pokolenju liberalne stranke. Študira! je v Parizu in tamkaj promoviral za doktorja prava. Po vojni je bil član vseh rumun. parlamentov aKt parlamentarec se je odlikoval s svojim govorniškimi darom. V vladi Jona Bratiana je bil državni podtajnik od leta 1922. do 1926 v vladi Vintile Bratiana državni podtajnik, v vladi Duce pa trgovinski minister. Tatarescu velja za odločnega in zelo spretnega državnika. Tudi je velik prijatelj našega naroda in države to iskren zagovornik zavezništva vseh treh držav Male antante Ob priliki protestnega mitinga proti reviziji mirovnih pogodb, ki ga je sklicala Narodna Odbrana 28. majnika 1933 v Eeo gradu, o katerem smo tedaj obširno poročali je imel Tatarescu, ki se je c t mitinga na čelu večje delegacije iz Rumu-nije, naslednji govor, ki priča o njegovi veliki ljubezni do naše države »Prišli smo med vas kot zastopniki in tolmači zavezniškega naroda, s katerim smo zvezani po skupnih spominih na čase radosti, herojstva in žrtev. Prišli smo, da pozdravimo v imenu Velike Rumunije Veliko Jugoslavijo. Danes se ob istem času združuje naš narod od Adrije do Dunava, od Dunava do Tise. da učvrsti skupne zveze, da se zedini v odločnem protestu ter da skupno nastopimo proti vsem grožnjam sedanjega časa. Te grožnje so zahteve po reviziji mirovnih pogodb, po reviziji naših meia. Vse to se zahteva v imenu pravice Beseda pravica iz ust onih, ki so zatirali svobodo, ki so izčrpali vsa sredstva preganjanja in zatiranja, ki so pred 20 leti pripravljali mladim narodom novo suž-nost, je izzivanje in žalitev človečanske vesti. Na pravico se ne more;o sklicevati tlači tel ji. to pravico imajo samo zatirani. Pravica je izpregovorila onega dne. ko so zat;rani narodi raztrgali okove suženjstva n dvignili svobodo na stopnjo načela mednarodnega prava Pravica je izpregovnrla tistega dne, ko so nastale Češkoslovaška in Poljska, ko sta našli Velika Jugoslavija in Rumuniia svoie prave meie Pravica je z nami Kakršnakoli naj bo ag:tacija. ki se pojavlja okrog nas. je naša dol/.nost. da nroti temu odlično nastonimo in da stojimo na budn; straži. Naša naloga je, da ustvarmo skupno fronto, ki je dedščina naših pravic in naše narodne svobode ki smo io podedovali po onih. ki so izkrvaveli na svetovn h bojiščih. To je skupna fronta za obrambo naših meja. ki so obeležene z na5o pravico in s krvjo neštetih naših bojevnikov in mučenikov. To je skupna fron*2 za obrambo mirovnih pogodb m obrambo miru Mi smo in hočemo biti branite'ji miru Hočemo mir m spoštovanje pogodb k' določajo iaše meje. Naše meie n so konvencionalne meje, obeležene po kaprici okr>L«*in, marveč so to meje svobode in nacionalne zavesti. Naše zavezništvo ni rezultat pogodb, ki nas vežeio. marveč izvira iz globine duš naših narodov Sestanek g. Je vtiča in g. Titulesca Beograd, 3. januarja, p. V tukajšnjih meroda.tnih krogih najodločneje deman-tirajo vesti, razširjene nekaterih inozemskih listih, češ. da bo za 8. januar v Zagreb sklicana konferenca zunanjih ministrov Male antante zaradi dogodkov v Rumuniji odgodena za nedo'očen čas. Vašemu dopisniku so na merodaj- nem mestu izjavili, da so vse te verzije brez vsake podlage. Program zagrebške konference Male antante je bil med vladami vseh treh držav definitivno dogovorjen in odobren in se ne bo več iz-preminjal. V ostalem pa je ru-munski minister g. Titulescu tudi že sam izjavil, da ostane rumunska zuna-nia politika tudi po izpr&membi v runi unski vladi neizpremenjena in zato ni prav nikakega povoda, da bi se konferenca Male antante ne vršila po določenem programu in v določenem roku, ker so pač ostali interesi Male antante slej ko prej neizpremenjeni. O priliki potovanja g. Titulesca skozi našo državo na povratku v domovino se bo zunanji minister g. Jevtič sestal z njim ter že pri tej priliki obravnaval z njim razna aktualna vprašanja, ki so se pojavila v najnovejšem času, V to svrlio se bo peljal g. Jevtič g. Titulescu do Zagreba nasproti ter ga bo spremljal do Beograda. Atentator izročen sodišču Bukarešta, 3. januarja p. Prvostopno sodišče v PLoestiju je potrdilo pritvor zoper vse aretirance, ki so bili prijeti v zvezi z atentatom na ministrskega predsednika dr. Duco. Danes so atentatorja Constantl-nesca in njegove sokrivce prepeljali v sodne zapore. Pri tej priliki se je zbrala pred sodno palačo ogromna množica, ki je priredila ogorčene demonstracije proti ^železni gardi« in zahtevala smrtno kazen za vse sokrivce sinajskega atentata. V teku zaslišanja na sodišču po aretiranci v celoti po- trdil: svoje izjave pred policijo, da je atentat delo tajne zarote »železne garde,. Bukarešta, 3. jan. g. Morilca ministrsks-ga predsednika dr. Duce, Constantinesoa i:i oba njegova pajdaLa Belimasea m Kara-niko so danes na okrožnem sodišču v Ploe-stiju zaslišali. Constantinescu je na vprašanja predsednika Cablesca jasno in mirno odgovarjal. Njegove izpovedi so izzvale vtis naučenih lekcij. Med drugim je iz javil, da je bil Duca sovražnik Rumunije. Z razpustom »Železne garde« je bilo tej organizaciji onemogočeno zakonito delovanje. Zaradi tega je morala poseči no nezakonitih sredstvih, da uniči sovražnike, ki so hoteli zadaviti Rumunijo. On in njegovi prijatelji so se žrtvovali v službi naroda. Sklep, da je treba Duco umoriti, je bil storjen že pred Božičem in zadnji milostni rok, ki so ga zarotniki dovolili Du-ci, je bil 1. januar. Sprva je biio dogovorjeno, da bi izvršili atentat o pril ki novoletne službe božje v patriarhatski cerkvi. Ko pa so zarotniki izvedeli, da bo Duca 29 decembra potoval v Sinajo. so sklenili izvesti svoj čin tamkaj. Po prvotnem načrtu so hoteli umoriti Duco že pri prihodu v Sinajo, toda te namere niso mogli izvesti, ker je istočasno ž njim stopil »z vagona finančni minister Bratianu, ki so ga hoteli obvarovati. Po morilčevih izjavah bi bil moral dejanje izvršiti Karanl-ka, toda na kolodvoru ga je spoznal eden izmed policijskih uradnikov. Zato je prepustil izvršitev atentata Constantinescu. Moralni povzročitelji umora Bukarešta. S- januarja, čg. Urednik »Ca-lendarula« Nikifor Carinici in general Can-taruz?n3. ki sta bila aretirana v zvezi z umorom ministrskega predsednika Duce*, sta bila pripeljana v Bukarešto, odkoder fj od%-edeio v Ploesti, kier ju bo sodilo posebno sodišča skupno z atentatorjem Constan-tineseom in ostalimi njegovimi tovariši. V Bukarešto so privedli tudi ravnatelja lista >Cuventulc Jonesca. ki ie bil ponovno podrobno zaslišan. Pravijo, da ie tudi on zapleten v zaroto, čeprav n? neposredno. marveč le kot moralni iniciator, ki je v svojem listu ustvarjal razpoloženje proti režimu m delal propagando za »Železno gardo«. V zapiščini pokojnina ministrekeea predsednika Duce so našli tudi pismo generala Cantacuzena, enega izmed vodit Ijev »Železne eard'2-i, v katerem je obljubljal ministrskemu predsedniku, da mu bo izdal va^ načrte »Železne garde«, če mu za to pri volitvah priskrbi mandat in oben?m garantira izvolitev za enega izmed podpredsednikov poslanske zbornice. Pokorni Duca. ki j* prejel takrat številna pisma slična vsebin", na to pismo sni o h ni odgovoril. Tudi Titulescu je bil v nevarnosti London. 3. januarja, s. »Da'.n'a Računati se mora torej najmanj z začasnim bojem v francosko-nemških gospodarskih odnošaj'h Kakor poroča »Petit Journal«, obstoja možnost, da bo Francija v kratkem odpo vedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo Nemška vlada bi morala namreč do 1. t. m. odgovoriti na francoske predloge, česar pa ni storila. Zato se pričakujejo na oben straneh ukrepi, ki bodo omogočili Franciji 'lopet^o svobodno postoia^e jPetit Jour nal« trdi. da se more računati z odpovedjo 'rgovinske pogodbe jz L 1327. v najkrajšem času. ' Katastrofalne poplave v Kaliforniji Los Angeles, 3. jan. d. Velike poplave, ki jih je povzročilo katastrofalno deževje v srednji in južni Kaliforniji in kakršnih ne pomnijo od 1. 1377., so zahtevale približno 175 človeških žrtev ter povzročile ogromno škodo. Več tisoč ljudi ie ostalo brez strehe, mnogo stotin pa jih je ranjenih. Narastle vode so odnesle približno 20 mostov. Mesto Glendale je ostalo brez pitne vode. okraj Montruse pa brez luči. V Los Angelesu je padlo v 24 urah nad 30 cm dežja in na posameznih ulicah je dosegla voda višino nad en meter. Del zoološkega vrta je poplava popolnoma porušila. Mnogo divjih zveri je pobegnilo ter povzročilo pan:ko v okolici. V Montresu je vodni val, visok približno 8 metrov, porušil dom frontnih bojevn;kov, pri čemer sta našli smrt dve ženski. Popolnoma ja opustošena tudi okolica Beverlev Hillsa pri Hollvwoodu. V okolici Crescente pogrešajo 30 ljudi, o katerih menijo, da so našli smrt v valovih. Pri- Los Angelesu je padel avtomobil v narastlo deročo reko ter je vseh šest potnikov utonilo. Na raznih mestih je voda pretrgala železniške nasipe, zaradi česar je postal promet nemogoč. Posebno hudo so trpela zaradi poplav mesta Pasadena. Compton Gendale in Venice. Škoda, ki so jo povzročile poplave, znaša mnogo milijonov dolarjev. Poplave tudi na Grškem Atene, 3. januarja AA. Nalivi zadnjih dni so povzročili v Makedoniji veliko povo-denj. Ponekcd je uničen ves pridelek. Vlada je organizirala pomožno akcijo za prizadete pokrajine. Nov šef nemške vojske Berlin, 3. januarja s. Državni predsednik je imenoval z veljavnostjo 11. februarja ge-nerallajtnanta Fritscha za šefa armadne-ga vodstva. Iz državne službe Beograd, 3. januarja p. S kraljevim ukazom je upokojen sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Fran Peitler. — 'Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo primarij kirurgičnega oddelka državne bolnice v Ljubljani dr. Mirko' Certsič. — Premeščen je z odlokom finančnega ministra poverjenik finančne kontrole Radoslav Perovič iz Maribora na Sušak. Ealfsl e države erjevcem Aretacije mnogoštevilnih hitlerjevskih agentov za priključitev baltskih držav k Nemčiji London, 3. januarja AA. Iz vseh baltskih držav prihajajo poiočila o drastičnih ukrepih proti prevratni akciji narodnih socialistov. Litva je Izgnala nad sto narodnih socialističnih agentov, ki so bili večinoma zapos-eni kot učitelji, uradnik; in celo kot državni uradniki. Pra? tako je estonska vlada aretirala voditelje narodno-sociali stične bratovske družbe in zaplen^a ^r'. tej priliki listine, ki dokazujejo, da so imeli narodni socialist: po ?seh S-aitskih državah podroono razpredeno organizacijo z nalogo., da pripravi njihovo bodočo združitev z Nemčijo Podobno je ravnala tudi Letonska. ki je izdala proti narodno socialistični noplavi zelo ostre ukrepe. Nemška stremljenja se naslanjajo na nekdanje pravice Nemškega viteškega reda, ki je bil ustanovljen 1. 1231. in je tedaj združil vse baltske pokrajine z Vzhodno Prusijo Obletnico tistih dni še sedaj praznujejo v Vzhodni Prusiji Prodiranje v vzhodne pokrajine spada med stare načrte narodne socialistične zunanje politike Glavni njen vodja je dr. Rosenberg. ki vodi zunanji oddelek naodne socialistične strauke V zvezi s tem je tudi govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. ki je poudarjal, kolike važnosti je za Rusijo popoma neodvisnost baltskih držav in kako se je treba odločno postaviti proti nemškim stremljenjem po osvojitvi vzhod, nih pokrajin. Roosevelt pred kongresom Predsednik Zedinjenih držav o stremljenjih svoje gospodarske in zunanje politike Washlr>gton, 8. jan. AA. Predsednik Roosevelt je danes osebno otvoril kongres. V svojem govoru je navedel, da znaša primanjkljaj državnega proračuna nad 4 milijarde dolarjev ter je zahteval pooblastilo za razgovore o zaključitvi trgovinskih pogodb z drugimi državajni. Govoreč o programu vlade glede zlata je Roosevelt poudarjal, da je bil njegov dvojni namen, okrepiti celotno finančno strukturo in morebiti ustvariti valutni instrument (medium of exchange), ki bi z leti postal manj iipremenljivo sredstvo *a nakup in plačevanje dolgov ameriškega ljudstva. Podrobno proučevanje in stalni študij sta pokazala, da so zastran tečajev tujih valut nekatere naših sestrskih držav ha.n-dieapirane zaradi notranjih, pa tudi drugih okoliščin. Te države se ne čutijo zmožne začeti danes razgovore o stabilizaciji, ki bi temeljila na stalnih svetovnih vidikih. Civilizacija se ne more obrniti nazaj in zato smo se lotili mnogih novih metod, ki jih hočemo zboljšatl in v potrebi tudi preurediti, vendar pa moramo v vsakem primeru iti naprej. Kredit vlade se Je okrepil s strogimi re dukcijarni izdatkov njenih stalnih up.r^v". n:h ustanov. Skoro vse banke, ki 'preteklo pomlad zopet odprle svoig, okenca, so zdrave. Kar se pa tiče ba^ife, fcj nj80 smele obnoviti svojih poslov. Se je blizu t>00 milijonov dolarjev pr^ 'njih zamrzlih vlo? vrnilo z vladno p^očjo vlagalcem. Uspehi novega prhama so zopetna namestitev več mi^jrjonov oseb, reorganizacija industrije, cnatna korist za industrijo tn adekvatne mezde, zatorej tudi znosne življenjske razmere za delavce. V nadaljnji bodočnosti bodo tekoči dohodki popolnoma pokrili letni proračun Izdatkov. Govoreč o zunanji politiki je Roosevelt dejal: Ne morem vam predložiti popolne slike optimizma. Naša težnja je, da skuo-no s svojimi sosedi preprečimo v bodoče teritorialno ekspanzijo In poseganje ene države v notranje zadeve druge. Izjavim pa lahko, da Zedinjene države ne morejo sodelovati pri političnih aranžmanlh v Ev-ropi, čeprav so pripravljene sodelovati kadarkoli pri praktičnih ukrepih na svetovnem temelju, ki jim je smoter omejitev oboroževanja in porušenje trgovinskih meja. Roosevelt je nato ostro obsodil davkoplačevalce. ki se skušajo ogniti davkom, zlasti visoke uradnike v bankah ln drugih ustanovah, ki so obogaieli na stroške delničarjev ali javnosti. Nadalje je d^jal, da Je treba takoj od-paviti Unčanj^ zločincev in druge atentate na varnos^, državljanov. Kar tiče brezposelnosti, bo treba preiti Sar najhitreje od direktnih podpor k parnemu delu, od tega pa k nagli obnovi zasebnega dela. Samopomoč in samvkon-trola sta bistvo ameriške tradicije. Orali smo brazde in sejali dobro semenje. Truda-polni začetek smo preboleli, da dosežemo obilno žetev, pa moramo obdelovati zemljo Ob zaključku svojega govora se je Roosevelt zahvalil kongresu za sodelovanje z z njiim >v korist ameriškega naroda«. Pojutrišnjem ko predsednik Roosevelt naslovil na kongres poslanico, ki se bo v glavnem nanašala na razveljavljeni nekaterih zakonov. Vatikan In Avstrija Vatikan je žrtvoval krščansko*soeialno stranko v Avstriji, da zasigura svoj vpliv na državo — Odmev božičnega pastirskega pisma — Hitlerizem se širi Beograd, 3. januarja, r. Današnja »Politika« objavlja na uvodnem mestu daljši članek svojega dunajskega dopisnika o razvoju političnih prilik v Avstriji ter se med drugim bavi tudi s senzacionalnim pastirskim listom avstrijskih škofov in vplivom katoliške cerkve na razvoj notranjepolitičnih prilik v avstrijski republiki. Uvodoma poudarja, da je bil politični vpliv katoliške cerkve v Avstriji že od nekdaj zelo velik. Takoj po prevratu je izgledalo, da bo protiklerikalno razpoloženje social-no-demokratskih mas uničilo avstrijski kle-rikalizem, toda ta pojav je bil le prehoden in krščansko-socialna stranka kct vidni eksponent katoliškega poiitfčnega vpliva je kmalu zopet zavzela izgubljene pozicije in jih ohranila vse do najnovejše dobe. Zaradi tega je sklep avstrijskih škofov, da se mora duhovščina umakniti iz političnega življenja izzval ttfko v vladnih, kakor opozicijskih krogih največjo senzacijo. Sklep je pomenil v prvem hipu najhujši udarec krščan-afco-socialni stranki in _>edan jemu režimu, kar se je videlo tudi po izbegavajočih izjavah vodilnih krogov. Opozicija je v nepoznavanju potov, ki jih hodi klerikalizem, že slavila zmago in smatrala ta sklep za ločitev cerkve od države, kar je bil stari ideal socialnih demokratov V hitlerjev-skih krogih so tolmačili ta sklep škofov kot dokaz, da se tudi cerkev odreka dr. Doll-fussa in njegovega režima, ki je s tem obsojen na skorajšnjo smrt Tem večie razočaranje v opozicijskem taboru ie zato izzval senzacionalni božični pastirski list, v katerem so avstrijski škofje pojasnili smisel svojega prvotntga presenetljivega sklepa. Dočim se je misiilo da ie katoliška cerkev prepustila sedanji režim s krščan-sko-socialno stranko vred njegovi usodi, so škofje v svojem pastirskem listu napovedali vojno kljukastemu križu in s tem indirektno podčrtali svojo privrženost sedanjemu političnemu kurzu Toda na drugi strani kaže obenem pastirsko pismo, da je Vatikan žrtvoval klerikalno stranko, ki se je po mnenju merodajnih cerkvenih krogov že preživela 'n ni več sposobna, da bi izvršila velike naloge, ki so ji biie namenjene od katoliške cerkve. Stranka je v dobi svoje ustanovitve ob koncu preteklega stoletja predstavljala neke vrste reakcijo nižje, narodne duhovščine, med katero so se bile takrat razširile ideje o so-ciaini misiji in o demokratični ureditvi države proti oligarhiji visokega klera. Četudi so se s časom te demokratične in socialne tendence krščansko-socialne stranke izčrpale, so v širokih masah še vedno zelo žive in predstavljajo veliko oviro za izvajanje glavne politične smernice vatikanske politike. Vatikan in visoki kler, ki vodi visoko katoliško politiko, niso bili nikdar posebno sentimentalni napram tem demokratičnim nastrojenjem katoliških strank. Take stranke so bile itak v nasprotju z duhom slepe pokorščine in slepe avtoritete ter so vedno predstavljale za Vatikan samo nevšečno prilagoditev demokratičnim in libcraino-socialističnim idejam. Kjerkoli so prišle na oblast antipar-lamentame, centralistično-totalitarne ideje, ki so bile v danem trenutku pripravljene skleniti kompromis s katoliško cerkvijo, a so pri tem obstoječe stare klerikalne stranke predstavljale oviro za sporazum z vladajočimi krogi, jih je Vatikan brez dolgega premišljevanja žrtvoval, da si je tako zasigural vpliv na sploS-no državno eksekutivo. Tako so bili žrtvovani popularci v Italiji, centrum v Nemčiji, a sedaj1 bo, kakor kažejo r.ainovejši dogodki, žrtvovana na oltar vatikanskih interesov tudi krščansko-sociaina stranka v Avstriji. To je tem bolj sigurno, ker je avstrijska »patriotska fronta« za razliko od nemškege narodnega soci«I;zma in italijanskega fašizma, ki sta direktna konkurenta katoliške cerkve docela v duhu katolicizma in pripravlja ustavo, ki bo v celoti zasigu-rala politični vpliv katoliške cerkve. Ta tendenca je posebno jasno izražena v božičnem oastirskem listu avstrijskih škofov, 'o poudarjajo, da se umik duhovščine iz -t-ankarske politike ne sme tolmačiti tako, »akor da bi se katoliška cerkev odrekla pravici vplivati na izgraditev javnega življenja po krščanskih načelih. Dosedanje strankarsko-politično stališče se mora nadomestiti z enotno patriotsko idejo in cerkev takemu razvoju prilik v ničemer ne nasprotuje. Odločna izjava zaupanja v Dollfussov režim je zelo omajam položaj vlade znova učvrstila zlasti v vrstah režimske stranke, kjei se je vedno bolj pojavljala težnja za povratek k parlamentarizmu. Posebno važnort pripisujejo v političnih krogih zlasti dejstvu, da je pastirsko pismo podpisal tudi kardinal Innitzer, ki je veljal za velikega prijatelja hitler-jevcev. Kakor vse kaže, je Avstriji s strani katoliške cerkve odnosno Vatikana namenjena velika vloga. To dokazujejo tudi številni izrazi zaupanja, s katerimi je papež v zadnjem času skoraj zasul dr. Doiltussa, prav tako pa tudi često sklicevanje cerkvenih krogov na zgodvinske in nacionalne okol-nosti ter postavljanje države nad narod v pastirskem listu. Se bolj se očituje to razpoloženje Vatikana v sklicevanju na staro avstrijsko geslo »Viribus unitis«, o katerem pravi pastirski iist, da ga je treba znova oživeti. V bistvu se položaj avstrijskega režima ni v ničemer izpremenil, le da se je katoliška cerkev postavila na čelo njegovih zagovornikov. Ni dvoma, da je vpliv klerika-lizma v Avstriji zelo močan, toda gospodarske krize tudi cerkev ne bo mogia odpraviti, a to je glavno agitacijsko sredstvo hitlerjevcev in drugih nasprotnikov sedanjega režima. Katoliška duhovščina je imela že dosedaj zlasti v južnih m zapad-nih pokrajinah države silno težavno stališče in je zagovarjajoč sedanji režim često prišla v hude spore s svojimi župljani. Odkrito zagovarjanje sedanjega režima pa bo brez dvoma imelo še težje posledice. Pokret za izstop iz katoliške cerkve, ki se je pojavil v narodno-socialističnih vrstah, je dobil s tem korakom avstrijskih škofov še novih pobud m razmaha. Doll-fussova vlada je sicer to že v naprej pričakovala in je izdala zato posebno zasilno uredbo, pa kateri se mora dati vsakdo, ki hoče izstopiti iz katoliške cerkve, preiskati od uradnega psihiatra, šele če uradni psihiater potrdi, da je duševno normalen, se vzame njegova izjava o izstopu iz katoliške cerkve v uradno postopanje. Kljub tem ukrepom se akcija za izstop iz katoliške cerkve neverjetno širi, gospodarske ne-prilike države pa so še najboljši zaveznik Zlasti v zapadnih pokrajinah države, na Koroškem. Solnograškem m Tirolskem, kjer so imeli letos najslabšo tujsko-prometno sezono, vedno bolj prevladuje prepričanje, da je nj;hovo blagostanje odvisno le od prijateljskih odnošajev z Nemčijo. V teh pokrajinah je hitlerjevska agitacija tudi najbolj žilava in delavna. Vsekakor čaka Dollfussov režim še zelo težko delo. predno se mu bo posrečilo premagati vse ovire, na katere bo še zadel pri svojem stremljenju. Štedenje v Vatikanu Rim. 3. jan. d. V Vatikanu so pričeli varčevati, ker so zašli v težaven finančni položaj. Znižali so plače in mezde in sedaj je finančni svet vatikanske države sklenil, da poišče nove dohodke z zvišanjem carin, ce** tobaka in uvedbo plačila za električni tok, ki so ga doslej dobavljali zastonj. Papež, ki je v zadnji dobi v Rimu največ gradil, je moral odpustiti več sto stavbnih delavcev. Skupno nameravajo prihraniti 3 milijone lir. Primanjkljaji so nastali, ker je vatikanska država v mnogih primerih slabo naložila denar, pri čemer je zlasti neugodno učinkoval padec dolarja. Premestitve madžarskih diplomatov Budimpešta, 3. januarja. 8. »8-Or« Uj-sag< poroča, da bodo prihodnji teden izvršene večie izpr?membe v madžarski diplomatski 9lužbi. Sedanji r>oslanik pri Kvirina-lu Andrej Hory bo imenovan za stalneea namestnika zunanjega ministra in bo že meseca februarja prevzel svoje novj posle. Sedanji namestnik zunanjega ministra grof Aleksander Khuen - He4arvary bo prevzel me9to poslanika v Moskvi, dosedanji poslanik v Parizu Vdany pa bo imenovan za novega madžarskega poslanika v Rim/u. Poset dr. Benesa v Sofiji Sofija, 3. jan. AA. Listi poročajo, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Be- neš obiskal Sofijo po zasedanju sveta Društva narodov in sicer 18. januarja. Iz Sofije bo odpotoval v Atene. Sestanek italijanskega parlamenta Rim, 3. jan. ž. Faš:stična poslanska zbornica se je danes ob 16. po božičnih počitnicah zopet sestala. Na dnevnem redu je nekaj zakonskih dekretov ter proračuni ministrstev za javna dela in prosveto. Razprava o obeh proračunih bo že jutri končana. Pojutrišnjem bo glasovanje o proračunih ministrstev za vojska, za mornarico in za letalstvo. Državni podtajniki Baistrocchi, Cavagnari in Valle bodo podali krajše ekspozeje o efekt:vnih silah italijanske narodne obrambe. V drugi' polovici meseca januarja bo zbornica razpravljala o novem zakonu glede korpora-cijskih organizacij. Tudi senat se je popoldne zopet sestal. Razpravljal je o proračunu kmetijskega ministrstva- O korporacijskih organizacijah bo razpravljal že v pričetku januarja. Sokolska društva in organizacije Narodne odbrane v LJubljani in okolici prirede s sodelovanjem ostalih nacionalnih organizacij v petek 5. januarja ob 20. v sokolski dvorani na Tabora manifestacijsko zborovanje v proslavo 5. obletnice še-stojanuarskega kraljevega manifesta Ostrejši nastop Rusije proti Japonski? Pariz, 3. jan. AA. Po poročilu londonske »Morningposte« je Stalinova okolica razdeljena v dve skupini. Prvo vodi vojni minister Vorošilov in je za ostrejši nastop proti Japonski, druga pod vodstvom Mo-lotova in Kaganoviča pa je proti temu in opozarja pred vsem na resno nevarnost, ki preti zapadni Rusiji od nemškega nacionalnega socializma. Menza najrevnejših študentov praznuje 25-letnico Ljubljana, 3. januarja Nocoj se je vršil v Akademskem kolegiju redni občni zbor dijaškega podpornega društva Domovina, ki mu predseduje primarij g. dr. Dem:ar in katerega praktične posle vodi kot tajnik ravnatelj Akademskega kolegija g. prof. Jeran. Letos praznuje društvo tudi 251etnico svojega humanitarnega in nacionalnega delovanja, kar pomeni v naših razmerah lepo razdobje dela. Ves čas je Domovina podpirala s svojimi obedi in večerjami najvro-mašnejše in najbolj talentirane izmed študentov. Ko se je porušila stara h:ša Domovine v Gajevi ulici, je dijaška kuhinja našla nove lepe prostore v Akademskem kolegiju. Topla in prostorna obednica v novi hiši služi tudi za nekakršno ogreval-nico in čitalnico, saj je med rednimi gosti Domovine tudi precejšnje število takšnih, ki se vozijo vsak dan z železnico domov. Izčrpno tajniško poročilo, g. ravnatelja Jerana. navaja med drugim, da je Domovina lani podpirala 60 najrevnejših dijakov vseh prednjih in strokovnih šol v Ljubljani. V tem letu se je v obedn:ci razdelilo okrog 8000 obedov in nad 7500 večerij. Med drugim pa je g. tajnik poudaril tudi težave, ki jih zadnja leta zmerom bolj in bolj prizadeja društvu proračun. V prejšnjih časih so se zmerom našli požrtvovalni zasebniki, ki so po svojih močeh prispevali za plemenit namen. Zdaj se vsak dinar mnogo težje izprosi Lani je tajništvo razposlalo 670 prošenj na najrazličnejše naslove, toda odziv je bil silno skromen. V glavnem oslanja društvo svoje do lo na podporo banske uprave, ki ima v svojem rednem proračunu določene postavke za podpiranje dijaških menz. V letošnjem šolskem letu je bil na Domovino tolikšen naval, da ie moralo društvo zaradi svojega premajhnega proračuna vse zakasnele prosilce na žalost odkloniti. Letos podpira Domovina 65 najrevnejših dijakov. Nekateri izmed teh prejemajo celodnevno hrano, nekateri samo večerjo Noben dijak ne plača cele cene za hrano, ki stane društvo po 9 Din na osebo vsak dan. Nekateri jo prejemajo zastonj drugi po zelo znižani ceni. Najvišji razred, ki ga plačujejo nekateri redki pod piranci. naša dve tretjini lastnih stroškov, ki jih ima Domovina. Največ podpirancev pa je, ki plačujejo samo po eno tretjino cene. Velik naval na kuhinjo je zlasti od strani učiteljiščnikov in dijakov srednje tehnične šole, tako da je samo ena tretjina podpirancev z vseh naših gimnazij in drugih šol. »Domovini« ne moremo za njeno 251et-nico želeti nič boljšega, kakor da bi ji bog naklonil več prijaznih dobrotn kov, tako da bi mogla svoje plemenito delo v bodoče nadaljevati še z živahnejšim elanoin kakor ga je vršila doslej. Novi grobovi V Prisojni ulici v Ljubljani je umrla ugledna posestnica gospa Kristina Jaki-lova. Dosegla je lepo starost 70 let. Pogreb bo danes ob pol 16. — V Rajlovcu j* umrla gospa Antonija L a p a j n e, vdova po ravnatelju Združenih papirnic Medvod«-Gorlčane. živela je pri svojih dveh hčerkah, ki sta obe v Rajlovcu poročeni z le talskiima kapetanoma. Pokopali so Jo na sarajevskem pokopališču pretekli petek. _ V Trbovljah je umrla upraviteljica pošte gospa Marija T o r i, soproga učitelja, kateremu zapušča dva sina. Pogreb ugledne pokojnice bo jutri ob pol 16. _ B e r 1 i č e v o družino v Zagorju je zadela bridka izguba z nenadno smrtjo edinke Marjanice. ki so jo včeraj položili v grob. — V Sevnici je umrl starešina-preglednik finančne kontrole g. Andrej R o ž m a n. Bil je v 55 letu in zapušča vdovo gospo Tončko. Priljubljenega moža bodo prepeljali na Videm Ln ga danes ob 16. položili k večnemu po-, čitku. _ V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla Frančiška Zieglerjeva upokojena tobačna delavka. Pokopljejo jo danes ob pol 16. _ Pokojnim blag spcanin. žalujočim naše iskreno Božal je! Rimski razgovor! Prvi sestanek Simona in Mussolinija — Italija skuša pridobiti Anglijo za koncesije Nemčiji Rim, 8. Januarja. 9. Angleški zunanji minister John Simon je bil dopoldne zaposlsn v angleškem poslaništva s proučevanjem diplomatskih poročil iz Londona, Pariza in Berlina. Prvi njesov razgovor z -Muss»olini-jem se je pričel ob 14.30 v palači Vsnezzia, drugi je določen za jutri dopoldne- Simon bo najbrž že v potek odpotoval iz Rima. Želje italijanskega tiska Rim, 3 jan. ž. »Giornale d' Italia« ja objavil o Simonovem posetu uvodnik, v katerem pravi med drugim: Politični položaj v Evropi je nedvomno zelo resen in ne dovoljuje retoričnih in generalnih razgovorov, marveč sili države, da dejansko in energično posredujejo za ureditev cele vrste perečih vprašanj. Mus-solini ima glde glavnih evropskih vprašanj že čiste pojme in jih nedvomno namerava izraziti tudi v svojih razgovorih s Simonom. Italija in Anglija imata stalno politiko, zaradi česar jima je tudi mogoče posredovati v vprašanjih, ki ločijo posamezne odgovorne evropske države. Niti Italija niti Anglija nista prizadeti neposredno v teh sporih, kar se nam zdi element, ki bo v največji meri pripomogel, da bodo rimski razgovori obeh državnikov rodili najboljše sadove za nadaljnje italijansko-angleško sodelovanje v korist miru in vzpostavitve pravega sorazmerja v Evropi in na svetu. V ostalem se italijanski listi omejujejo na citate iz londonskih listov. Pri tem navajajo zlasti liste, ki se zavzemajo za znane italijanske revizionistične in reformacijske teze. Drugri predmet rimskih razgorov bo nedvomno tudi podunavske vprašanje, ki je sicer zaradi izstopa Nemčije iz Društva narodov v zadnjih treh mesecih stopilo v ozadje, pa je kljub temu ostalo bistveno za evropsko obnovo. Mussolini bo Simonu gotovo podrobno razložil znani svoj memorandum, ki ga je predložil Društvu narodov preteklo jesen. Pričakuje se, da bo Simon v Rimu zavrel tudi {dede tega vprašanja precizno stališče. Italijanski listi tudi niso pozabili navesti v zvezi s tem izjavo, ki jo je objavil pred dnevi znani re-vizionist grof Bethlen, da bo podiuiavsld problem urejen šele, ko bo v srednji Evropi Izvršena revizi ja mirovnih pogodb, ki pa nikakor ne oo prejudicirala francoskih interesov. če se to ne bo zgodilo. Madžarska nikoli ne bo pristala na kakršenkoli načrt o ureditvi podunavskih problemov. Mttssoiinijevi načrti Rim, 3. jan. d. Po agenciji »Universai Servicec je objavil litaiijanski ministrski predsednik v angieških in ameriških list.h članek pod naslovom »Leto 1934«, o katerem menijo tukajšnji političn. krog:, da gie-de na vsebino ni povsem slučajno v zvezi z rimskim posetom angleškega zunanjega ministra. Mussolini pravi, v svojem članku med drugim, da bo tekoče leto nedvomno prineslo odločitev glede reforme- Društva narodov, jn sicer povsem v smislu sklepa velikega fašističnega sveta: Aii se Društvo narodov reformira ali pa bo propadlo. Zanimivo je. da je pri tem Mussolini prvič poudaril, da italijanski načrt o reformi Društva narodov ne pomeni udarca proti malim državam, kakor se je doslej stalno tolmačil italijanski načrt Italija se zavzema za sodelovanje velikih sil zlasti za to, da bi bilo podano boljše jamstvo za miren razvoj manjših držav. Razorožitveno vprašanje bo morala Evropa reševati docela znovega, če bo hotela doseči konkretne rezultate. Potreben je sporazum med drž-avami, ki bi lahko mašile mir. Ce tak sporazum ne bo dosežen, se bo obnovil sistem ravnotežja v oboroževanju posameznih držav. V nadaljnjih svojih izvajanjih meni italijanski ministrski predsednik, da letos ne bo vojne, čeprav je mednarodni politični položaj zelo zap'eten in nejasen. Jamstvo miru podajajo notranje-politlčni položaj posameznih držav, ki so se v zadnjem času marsikje znatno utrdi1!. V poslednjem delu svojega članka se ba-vi z ekspanzijo fašističnih idej ln napoveduje. da bo s svojim novim korroracijskim svetom Italija v tem letu pred'ožila vsemu svetu najbolj radikalno reformo, '.izvršeno v novejši dobi. Ce sem množici v Milanu dela!, da bo v 10 letih ves svet fašističen, ponavljam sedaj s tem večjim prepričanjem, da bo pomenilo 1. 1934 pomembno etapo v tem razvoju. Razvoj našega letalstva Od koroškega pohoda in obrambe meje proti Albaniji do vsestransk izpopolnitve in velike aktivnosti Ljubljana, 3. januarja Poročali smo že o začetku našega vojnega letalstva med balkansko vojno m na solunski fronti ter o proslavi 151etnice naše prve letalske eskadrile. Kakor v predvojni Srbiji, tako so se tudi med Jugoslo-veni. ki še niso imeli svoje nacionalne države, že pred svetovno vojno odlikovali vztrajni in navdušeni pionirji letalstva. Mihael Merčep iz Zagreba je pred svetovno vojno konstruiral letalo, ki se je smatralo za enega od najboljših tedanjih letalskih tipov, med drugimi pa so se vneto udejstvovali tudi naslednji naši letalski pionirji: inž. Penkala, Vatroslav Bulimba-5ič goriški rojak Eduard Rus'jan, Julij Nardin, Vilko Peternel, inž. Bloudek in Anton Ojster. Ta imena dokazujejo, da Jugosloveni niso zaostajali za drugimi narodi že tedaj, ko je bilo letalstvo po vsem svetu šele v začetku svojega velikega raz-voja. Po junaškem udejstvovanju obeh prvih naših letalskih eskadril na solunski fronti in po prevzemanju letalskih parkov, ki so ostali od avstro-ogrske vojske, je bilo leta 1919. formirano poveljstvo letalstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To poveljstvo je dobilo stopnjo polka ln veliko večjo administrativno samostojnost kakor prejšnji eskadrili Razpadla av-stro-ogrska vojska je izpraznila svoje hangarje ter nam zapustila samo slab material. naši letalci, ki so morali služiti v avstrijski armadi, pa so v vsa večja mesta rnlade Jugoslavije spravili tudi dragocena, popolnoma nepoškodovana letala ter jih dali na razjx>!ago narodnim svetom. V bojih na Koroškem Takoj po svoji formaciji se je naše letalstvo že udejstvovalo v bojih za slovensko Koroško in predstavlja datum 12 januar 1919 velik dogodek v zgodovini našega vojnega letalstva. Ko so sovražniki napadli naše predstraže pri Podrožici in ko zaradi slabega zimskega vremena niso mogle pravočasno priti na pomoč nove moči, so morali zaustavljanje sovražnega prodiranja prevzeti naši letalci. Po akciji ni bilo letala, ki ne bi imelo po več poškodb od sovražnih strelov. Ko so se razmere uredile in so prenehali boji, pa je bilo spet treba reorganizirati naše letalstvo ter ga izpopolniti. Naše vojno ministrstvo je poverilo izvedbo reorganizacije bivšemu poveljnike avstrijske aviaciie generalu Milanu Uzelcu, ki je svojo nalogo v polni meri izvedel ter predlagal, naj bi se pri vojnem ministrstvu ustanovil poseben oddelek za letalstvo. Ta predlog je bil sprejet in general Uzelac je postal prvi načelnik tega oddelka ki je tedaj imel tri odseke: za letalstvo na kopnem, za letalstvo na morju in za civilno zrakoplov-stvo. Leta 1920., ko so nastali nemiri na albanski meji, so bile poslane novo formirane eskadrile v Skoplje in Podgorico, kjer so z uspehom izvršile svojo obramb no nalogo. Draga reorganizacija Ves čas so se naše letalske edinice vsestransko izpopolnjevale in ko je leta 1923. od generala Uzelca prevzel poveljstvo oddelka za zrakoplovstvo pri vojnem ministrstvu general Radislav Stanojlovič, dotedanji poveljnik inženjerije. je nastopila v razvoju našega letalstva oova epoha Pod poveljstvom tega izkušenega organizatorja se je zrakoplovni oddelek razdelil na štiri odseke in sicer na tehničnega, splošnooperativnega in gradbenega, četrti — hidroaviatični odsek je pršel v področje oddelka za mornarico organizacija civilnega letalstva pa pod kompetenco šefa operativnega odseka. Letalski arzenal je bil preurejen v zrakoplovni tehnični za- vod in začelo se je z velikopotezno organizacijo zračne tehnične službe. V tej dobi je bilo naše letalstvo dvignjeno na današnjo višino in začeli so se vrstiti vsestranski uspehi. Vsi oddelki so bili spo-polnjeni z dovo!jn;m številom častnikov, podčastnikov, inženjerjev ;n strokovnjakov, ki so se mnogi šolali tudi v inozemstvu. Ustanovljeni so bili moderni tehnični parki, delavnice, garaže in aerodromi. Poleg izvidniške šole in šole za rezervne letalske oficirje je bila urejena tudi šola za letalske podčastnike, meteorološka šola, šola za radio-telegrafijo in fotografiranje in poleg še drugih ustanov je b;la ustanovljena tudi državna tovarna za izdelavo letal'. Za generalom Stanojlovičem. ki je umrl na službenem potovanju v Mariboru, je postal poveljnik vojnega letalstva odlični strokovnjak general Milutin Nedič. Tudi pod njegovim poveljstvom so se v izdatni meri izpopolnjevale ustanove našega letalstva, najuspešnejše pa se je izpopolnjevala tudi naša pomorska avi]aci}a Središče avstrijske pomorske aviacijej® v celoti padlo v naše roke v Kumboru, kjer je bilo takrat 27 hidroavionov za bombardiranje in izvide ter 5 avionov za boj. Ko so aviatiki tujih narodnosti zapustili postajo, je ostalo v naši službi 30 podčastnikov in mornarjev ter dva častnika. Prvi h;droavicn z našo zastavo so je dvignil v prvih dneh novembra 1918, da pokaže pot francoskemu destrojerju »Ka-bvle«, ki ga je Boka Kotorska sprejela z velikim navdušenjem. Vsi hidroavioni so bili leta 1919. zaposleni pri odstranjevanju min iz našega morja Ko so zavezniki marca 1921 zapustili Boko Kotorsko, js bil po iniciativi viceadmirala \Vickerhauserja ustanovljen odsek za pomorsko letalstvo pod poveljstvom kapetana korvete Konjo-viča. Naslednje leto je bila ustanovljena hidroaviatična šola, iz inozemstva pa je dospelo najprej 5 novih hidroavionov, potem pa še 6 šolskih hidroplanov. Hidro-avionsko gnezdo pod mrkim Lovčenom je postajalo od meseca do meseca bolj živahno in 1. marca 1930 je bila že ustanovljena v Divuljah komanda pomorskega zrakoplovstva kot neposredni organ poveljnika mornarice. Ko je štela hidroaviacija leta 1921 samo 162 ur letanja na razdalji 19 728 km, je bilo 1931 že letov 5S06 ur in 755.590 km Več let se že naši vojni letalci odlikujejo na raznih velikih domačih in inozemskih letalskih prireditvah, naše letalstvo pa je dalo tudi pobudo domačim strokovnjakom za konstrukcije naših letalskih tipov, ki so se že dobro plasirali pri raznih tekmah v inozemstvu Tako je naše letalstvo, ustanovljeno v najtežjih časih, v 15 letih doseglo zavidno višino in je še vedno v najživahnejšem razmahu. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved z& danes: Pretežno oblačno, ponekod megleno, bolj hladno. Pričakujejo se padavini. — Situacija včerajšnjega dne: Sredozemski ciklon se je ponovno ojačil. Barometrski maksimum. ki je prevladoval nad »iverovzhod-no Evropo, se je umaknil še bolj na sever. Ker »e je naša država znašla na meji obeh sifltimov. j^ prevladovalo skorai v vseh krajih zmerno hladno vreme. Nebo ie bilo zelo oblačno. Pritisk ie padel za 3 do 6 mm. boli na vzhodu neeo na zapad j. Temperature «> nadl? za 1 do 4 stopinj. Dunajska vremenska napoved za fetrtek: Oblačno, še bolj verjetno s padavinami. V temperaturi za eedaj še malo sprsmasnb. V dveh ali treh dneh morda hud mraz. >JUTRO« 5t 2 ^ < i krafi in lfudfe Kongres pravnikov — septembra v Zagrebu Na dnevnem redu bodo prvenstveno gospodarska vprašanja de}o tudi Bolgari Pri- Ljubljana, 3. januarja Stalni odbor Kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, v katerem so zastopana vsa naša pravniška društva in ki torej predstavlja pravništvo naše države, je 10. decembra 1933 imel v Zagrebu svojo plenarno sejo, ki ji je predsedoval predsednik kongresa dr. Ivo Politeo, odvetnik v Zagrebu. Seje se je udeležilo tudi več odbornikov iz Beograda in Ljubljane, ter i» drugih krajev. Odbor je najprej likvidira! posle zadnjega kongresa, ki se je vršil meseca oktobra 1932 v Dubrovniku, nato pa je prešel na posle, ki se tičejo bodočega kongresa. Sklenilo se je, da se bo ta kongres vršil r začetku septembra 1934 v Zagrebu, kjei je bil kongres pred 10 leti osnovan. Izhajajoč raz vidik, da je kongres pravnikov živ organizem, ozko povezan z življenjem naroda in države, je odbor sklenil, da naj se na bodoči skupščini kongresa v prvi vrsti razpravljajo ona vprašanja, ki v današnjem času najbolj interesirajo življenje vseh stanov in države, in to so bas gospodarska vprašanja. Zaradi tega se bodo na dnevni red zagrebškega kongresa stavila naslednja temata: 1. Odnos državnega m cerkvenega zakonodavstva, a posebnim ozirom na sklepanje braka. 2. Dopolnitev kazenskih zakonov v pogledu deliktov iz ekonomske sfere. 3. Pravica do popravka po zakonu o tisku. 4. Zakonitost uredb. 5. Takse v sodstvu in administraciji. 6. Fiskalna bremena ter narodna imovina in dohodek. — Referente in koreferente bo odredil stalni odbor naknadno na podlagi predlogov, ki jih bodo posamezna pravniška društva stavila odboru do 15. januarja 1934. Vsa ta temata bodo natisnjena v spomenici, ki bo izšla po priliki dva do tri mesece pred kongresom. Ob priliki kongresa se bo priredila tudi razstava jugoslovanske pravne literature. Na kongres pride tudi večje Število bolgarskih pravnikov, ki so že prej izrazili željo, da navežejo čim tesnejše stike z ju-goslovenskimi tovariši. Po kongresu se bodo vršili izleti v bližnjo in daljšo okolkx» Zagreba. — Opozarjamo že sedaj naše pravnike na kongres. Prijave se bodo začele sprejemati meseca maja, nadaljne informacije bo dajalo društvo »Pravnik«. številne odjave avtomobilov V Ljubljani je bilo odjavljenih 45 % motornih koles — Odjave Ljubljana, 3. januarja že doslej so morali lastniki avtomobilov fn motornih vozil vobče plačevati razmeroma visoke davke in takse. V bodoče pa se jim obljubljajo še težje obremenitve. Državna taksa znaša že dosedaj do te-?e 1000 kg pri osebnem vozilu 1 Din za 1 kg na leto, od 1000 do 1500 kg teže po 1.50*" Din od kg. od 1500 kg dalje pa po 2 Din za kg. K temu se pridruži še bano-vinska taksa, ki znaša 0.50 Din od kg in pa 0.50 kot nadomestek trošarine za pnevmatiko, torej zopet 1 Din na 1 kg teže voza. Sledi še mestna davščina 1.40 Din za kg, ne glede na težo. Pri tovorn;h avtomobilih znaša državna taksa 0.50 Din na kg. ne glede na težo, banovinske takse pa je po 0.30 na kg, dalje 0.30 kot nadomestek trošarine za pnevmatiko, potem pa še 0.20 na 1 kg nosilnosti in 0.20 Din na pnevmatiko, kar da skupno spet 1 Din. Zdaj ko vse kaže, da stopi v veljavo registriranih avtomobilov in 60 ^ so narasle po vsej državi novi davek, ki ga bodo morali plačevati lastniki avtomobilov v obliki 10 odstotnega povečanja pridobnine, so se številni lastniki odločili, da vozove odjavijo. Osebnih avtomobilov je bilo registriranih lansko leto v Ljubljani 446. Med letom je bilo odjavljenih 24 uporab voz, z novim letom pa je bilo stavljenih še 176 novih voz pod plombo. Skupno je torej odjavljenih 200 osebnih vozov ali 45 odstotkov lani registriranih vozov. Tovornih avtov je prijavljenih v Ljub-rjani 130, od teh jih je bilo tekom leta odjavljenih 9, z novim letom pa še drugih 23, tako da jih je skupno pod plombo 32 Motornih koles je bilo prijavljenih lani 197. Od teh jih je bilo tekom leta stavljenih pod plombo 28, katerim je sledilo z novim letom še 88 drugih motornih koles, skupaj 116 koles ali 60 odst. lani registriranih koles. Z nastopom novega leta je bilo skupno odjavljenih samo v Ljubljani 287 motornih voziL Kazen m poneverbe na škodo uradništva Blagajni Zveze uradniških nabavljalnih zadrug }e Obsojen na 8, bivši glavni knjigovodja pa na 5 let robije okrog 200 poneverb Izvedel blagajnik Bulič sam brez vednosti glavnega knjigovodje Markoviča. Ta je ogorčeno napadal vo-ščake, v splošnem pa je skušal svojo odgovornost zmanjšati z nerednim poslovanjem Zveze nabavljalnih zadrug, češ, da so tam vodili nekakšen »bog bodi z nami skontro«. Vsa njegova obramba je temeljila na trditvi, da je lahko blagajnik počenjal, kar je hotel, in da on kot knjigovodja sploh ni imel zaradi pomanjkljivega poslovnega sistema nobene kontrole nad njegovim početjem. Njegovo obrambo so zavrnile razne priče, poleg njih pa tudi dejstvo, da se je vsa Markovideva rodbina, takrat ko so bile razkrite poneverbe, na vso moč trudila, da bi našla kritje za ugotovljene primanjkljaje. Markovič tudi ni mogel zavrniti dejstva, da mu je Bulič dajal velike zneske poneverjenega denarja. Takrat, ko so v Zvezi odkrili prve poneverbe, je postal Markovič uradnik finančnega ministrstva. Zaradi tega je imel seveda še večji vpliv na svojega sokrivca Bulica, ki je bil pri prvi razpravi prepričan. da bo Markovič s svojimi zvezami že na kak način uredil tudi »nerodno zadevo« pri Zvezi nabavljalnih zadrug. O poteku drugega procesa je »Jutro« ponovno poročalo in zato ni treba- ponavljati poteka razprave, ki je naposled pri-vedel do naslednje razsodbe: bivši blagajnik Bulic je bil že vdrugič obsojen na 8 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, bivši glavni knjigovodja Antonij Markovič pa na 5 let robije in na petletno izgubo častnih državljanskih pravic. Oba sta obsojena, da solidarno povrneta Zvezi ugotovljeno škodo v znesku 1,012.000 Din. Razglasitev te razsodbe je bila napovedana za 12. uro, morali pa so čakati na obtoženega Markoviča, ki je prišel v raz-pravno dvorano šele po 13. uri. Ko je bila razsodba razglašena, je državni tožilec za- Beograd, 3. januarja Včeraj popoldns js beograjsko sodišče razglasilo razsodbo v drugem procesu proti bivšemu blagajniku Marjanu Buliču in bivšemu knjigovodji Antoniju Markovidu, ki sta v Zvezi uradniških nabavljalnih zadrug v dobi več let zagrešila, — kakor so ugotovili tudi strokovnjaki s ponovnim pregledovanjem vseh zvezinih knjig in zapiskov — preko 200 poneverb ter napravila Zvezi 1,012.000 Din škode. Ta vsota odgovarja ugotovljenim posameznim poneverbam. Zveza pa je oškodovana še za večje vsote, kajti pri preiskavi, ki se je uvedla zelo pozno po izvršenih poneverbah, ni bilo mogoče razmotrivati mnogih zadev, pri katerih so bile tudi izvršene nepoštene manipulacije na ra način, da sta storilca o njih zabrisala tudi vse sledove. Blagajnik Bulič m knjigovodja Markovič sta stala pred sod:ščem že konec leta 1932. in je bil v tem prvem dolgotrajnem procesu obsojen Bulič na 8 let robije, dočim SO prisodili sodniki soobtoženemu blagajniku Markoviču samo leto dni zapora m je mož ostal svoboden, ker je bila takoj po procesu od obeh strani vložena pritožba. Kasacija se je ozirala zlasti na pritožbo obsojenega Bulica, ki je navedel, da je pri razpravi marsikaj zamolčal po nagovoru knjigovodje Markoviča. ki mu je obljubljal, da ga bo s svojimi zvezami rešil prehude odgovornosti. Bulič je na prvem procesu priznal svojo krivdo, zamolčal pa je to, da je večino poneverjenega denarja dal Markoviču, ki si je baš tedaj zidal hišo, in ki mu je zagotavljal, da bo sam s pomočjo članov svoje rodbine poravnal primanjkljaje. Ker se to ni zgodilo in ker ga je Markovič sploh popolnoma pustil na cedilu, se je Bulič pritožil. Drugi proccs se je pričel 2. decembra in no vnovič strokovnjaki pregledali vse spise Zveze nabavljaln'h zadrug. Po njihovem mnenju je bilo nemogoče, da bi bil hteral, naj obsojenega Markoviča takoj zapro. Markovič je ves razburjen zaklical: — Jaz sem vendar državni uradnik, saj ni nobenega povoda za sum. da bi pobegnili Po kratkem posvetovanju Je sodišfis sprejelo predlog državnega tožilca in »o orožniki takoj nato odvedli oba obsojen- ca. Dolga leta sredi sokolskega dela Danes praznuje v Ljubljani svoj 70. rojstni dan bivši poštni upravnik g. Anton Berčon. Doma je iz Javorja pri Litiji, služboval pa je pred prihodom v Ljubljano v Litiji in Zagorju ter si je povsod pridobil mnogoštevilne prijatelje, saj se Je vedno odlikoval tudi z največjo požrtvovalnostjo v narodnih organizacijah, z največjo vnemo pa deluje v sokolskih vrstah in ga Sokol na Taboru že 37 let prišteva med svoje zveste člane. Mnogoštevilni prijatelji in tovariši v nacionalnih organizacijah mu čestitajo ob jubileju z iskreno željo, da bi s svojo drago soprogo in hčerjo preživel še mnoga leta v zdravju in sreči. Ivanu Lavriču v spomin Ljubljana, 3. januarja Končano je. Ivana Lavriča ni več med nami. Ko si ležal tam doli med svečami, sredi vencev, kakor bi spal, s tistim svojim nasmeškom na lepem obrazu, nismo mogli in nismo hoteli misliti, da si mrtev! V ljubljanskih cerkvah »o se oglasili zvo- novi; zunaj je naleta val dež; nepregledne množice sorodnikov, prijateljev in znancev so stale v mokrem snegu in mirno čakale, dokler Te niso prinesli prijatelji iz mračne veže na črni voz. Počasi in molčo se je pomikal žalni izprevod proti pokopališču. In ko se je ob odprtem grobu dobri prijatelj, zrušen od bolesti, poslovil od Tebe, so vztrepetale naše ustne in za-plakale naše duše. S solzami smo namočili Tvojo gomilo, a cvetjem smo jo zasuli, a Tvojo podobo smo zaklenili za vedno v svoja, v težki boli drhteča srca. Ti si Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■IHIiaMliW ULTURNIPREGLED Stoletnica dr. Josipa Vošnjaka Danes poteka sto let, odkar se je rodil v Šoštanju eden izmed vodilnih Slovencev 19- stoletja, dr. Jože Voš-njak. Ko je dne 21. oktobra 1911 umrl v svojih Visolah. je napisal njegov nečak dr. Bosrumil Vošnjak za soriško >Vedo« članek, ki v nj em tako lepo karakterizira osebnost in delo Jožeta Vošnjaka, da ob njegovi današnji stoletnici n? moremo boljše obuditi spomina na zaslužnega narodnega voditelja štajerskih Slovencev ne?o s priobčitvijo daljšega izvlečka iz tega članka. . * Rodil se je štirinajst l*t pred mnrčevo revolucijo 4. januarja 1S34. Poučno je, kako slika v svojih »Spominih« ono malomesl\o sredino svojega rojstnega kraja Šoštanja. Kako slabo je bilo slovenstvo v nredmarfni dobil Koliko sm^le požrtvovalnosti, koliko prekipecih sil je bilo treba, da so se Slovenci otresli tiste strašne stoletne letargije! Ali bi bili to storili malodušni. rafinirano-blazirami eroigoni? — Absolutizem vlada v onih letih ko obiskjje Jože s svojim bratom Miha-lom in obema Ipavcema dunajsko visoko šolo. Tifta dijaška leta so v marsikaterem oziru odločilna. Cuvstvo stroge ustavnosti, ki je značilno za naože 1. 1848., j* mlademu Jožetu že skoraj tuje. Ustavno življenje j3 pomenilo za Slovence že nekako bridko prevaro, ni čuda, da je tudi Jožo. že gledal mnogo bolj sketptično na ustavo in njene pravice. V onih dijaških letih &e ix>-izkuša mladi Vošniak tadi s svojimi prvimi dramatskimi poizkusi Ko je vstopil v moško dobo, se je začelo novo ustavno življenje. In prav je imel, ko je naDisal v uvodu k svoji brošuri: »Slovenci, kaj oeimo?« beseda: »Nastopili so imenitni časi.« Zdelo ee je. da je nastopila vi-gred narodov. Sredi tega živahnega vrvenja prvega ustavnega življenja je bilo mladi nastopajoči generaicji odkazano častno sito. Zdaj ji je bila dana priložnost, da uri svoje mlade sile- Tem mladim možem ni bilo treba staviti svojih sposobnosti pod mernik, ni jim bilo treba preboleti tistega žalostnega razpoloženja, ko doba ne kliče svojih ljudi iz zatišja, ampak mirno trpi. da mlade sile, na strani sit o ječ ginevajo brezdelno. Doba šestdesetih let je bila vsa druga. Vse, kar je imelo sposobnosti, je moralo stopiti na plan. Povsod i vrvenje, življenje, boj in delo, nobene resignaciie, nob«*ne brezdelne apatife. Sedemdesetletnika se j * lotevalo sentimentalno hrepenenje po oni taborski dobi vsekdar. kadar se je je spomnil. Ko te bil Jože Vošnjak pozneje parlamentarec, ko je imel svoj 6edež v Schmer- lingovem gledališču pri »škotskih vratih« in pa v starodavni graški stanovski zbornici, je pač izprevidel, da je realnost političnega življenja vsa draga kakor je bil idealizem taborskih let Neka širokopotezna, plemenito - navdušena požrtvovalnost Je glavna črta ost a! Mm. Ne, figfc na aMt Troji strani počivata oče m mati. Kdor Te je poznal, kdor je bfl samo enkrat v Tvoji družbi. Te je moral vzljubiti. Se celo tisti, ki Te niso poznali, pa ao slišali o Tvojem lepem značaju, o Tvojem zlatem srcu, so s spoštovanjem mislili in govorili o Tebi. Umrl je najljubeznivejM oče, nad v«© pozorni soprog in najboljši prijatelj. Kako smo se že v naprej veselili vsake nedelje, vsakega praznika, ko smo v Tvoji družbi I>ohiteli iz mestnih zidov v smehljajočo se ljubljansko okolico! Kako amo bili še srečni na Štefanovo, ko smo v prijazni hišici na Viču praznovali Tvoj godi Kako so Ti v zadovoljstvu žarele oči, ko si videl, kako zelo Te imamo vsi radi! Takrat pač nihče ni slutil, da bo to Tvoj zadnji god in naš zadnji skupni izlet. In ko sva si stisnila tisto noč pred križevniško cerkvijo roke v slovo, kdo bi bil slutil, da sva si jih stisnila zadnjikrat in da boš tri dni pozneje na mrtvaškem odru. Zopet bo prišla cvetoča pomlad, a Tebe ne bo več z nami. Ali naj se Tvoja družba porazgubi, ali naj jo spomin nate po- 3owod isto |iomagO/ ZC&ibs ! Prhljaj izgin«! , Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo i ZA irJl veže še tesneje med seboj? Naj bo kakorkoli, eno je gotovo: s Tvojo podobo v srcih bomo tavali po tem božjem svetu, dokler nas drugega za drugim ne privede zadnja pot tja doli v Tvojo bližino. Mir s Teboj, dragi Ivo! P. I! Danes zadnjikrat poje ALFRED PICCAVER v velefilmu i ŽIVLJENJE JE LEPO Predstave ob 4., T.% ln 9.% url zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. Elitni kino Matica Telefon 2124 Umor in samomor ruskega begunca Beograd, 3. januarja SirSo okllco Beograda je strašno razburil zločin, ki ga je izvršil v Resniku, nedaleč od Beograda, 301etni ruski begunec Adam Dobropoljski. Adam je po revoluciji v Rusiji več let životaril po raznih mestih Evrope, pred letom dni pa je prišel baje iz Pariza v beograjsko okolico ter dobil službo v nekem kamnolomu v Resniku. Nastanil se je v hiši kmeta Ste-vana Paunoviča in je večkrat pripovedoval njemu, njegovi ženi Stanojki in trem otrokom od 18 do 10 let, da ne bo dolgo ostal v teh krajih, ker bo dobil iz Pariza toliko denarja, da si bo nad kamnolomom, kjer mora zdaj delati, zgradil tako lepo vilo, kakršne še niso videli v teh krajih. Kamnolom pa je pred meseci ustavil delo in Adam, ki je ostal brez zaslužka, je še nadalje živel v hiši dobrodušnega Stevana Paunoviča, ki je vsako jutro vozil mleko na prodaj v Beograd. Živahnega mladega Rusa je imela sprva rada vsa vas, pozneje pa so začele ljudem presedati njegove fantastične pripovedke in po vasi se Je celo govorilo, da ima Adam nemoralno razmerje % ženo svojega gostitelja. Pred nekaj tedni je tako govorice slučajno slišal v krčmi tudi Stevan Paunovid, ki J« drugi dan velel Adamu, naj zapusti nl©-govo hišo, kjer so ga zastonj hranili že toliko časa. Če moram, bom pa šel, Je odvrnft Adam. A v naslednjih dneh ni bilo videti, da bi si bil iskal kako drugo zavetišče. Gospodar ga ni v svoji dobrodušnosti hotel preganjati in je mirno čakal, da ho sam odšel V Resniku morajo vašeani po vrsti opravljati redarsko službo in ko je r sredo prišel na vrsto tudi Stevan, je mladi Rus pil žganje v vaški krčmi, okrog polnoči pa je stopil v sobo, kjer so spali gospodinja Sfcanojka, njena mati in troja otrok — dva dečka in ena deklica. Ko je Adam stopil v sobo, so se zaradi ropota vsi zbudili. Rus se je obrnil proti ležiščem starke im otrok, vsem je parkrat re: kol: zbogom, — proti gospodinji pa Je nameril samokres in sprožil. Ubil jo je pred očmi matere in treh otrok, potem pa zbežal. Proti jutru so ga našli mrtvega b.L-zu železniške proge. Sodil si je sam z .-ad-niim nabojem iz svojega samokresa Daaes premiera velefibna MISTERIJ DŽUNGLE IfajBenzaclonalnejSl velefilm Človek gorila Zvočni kino DVOR Predstave ob 4., 7. In 9. url. Za praznike ob 3., 5., 7. ln 9. Zagonetna žrtev morilca na Silvestrov večer Maribor, 3. januarja Na Norega leta dan je bila najdena v svoji hiši mrtva 501etna posestnica Marija Pristavnikova v Dragučevi pri. Sv. Marjeti ob Pesnici. Ljudje so o njeni nenadni smrti in njenih vzrokih marsikaj govorili, kar je prišlo na uho tudi lokalnim oblastvom. V hišo pokojnice je odšla občinska komisija z mrliškim oglednikom, ki je ugotovila, da je pokojnica umrla nasilne smrti in da je bila najbrž zadavljena. Na njenem vratu so bili vidni znaki davljenja, FOTOAMATERJI! Za vsak pri nas kupljen film ali ducent plošč dobite 1 povečano sliko 13X18 gratis pri FOTO TOURIST LOJZE SMUC, Miklošičeva 6, nasproti hotela Union. 355 več prask pa je imela tudi po vsem telesu, kar priča, da se je vršila med pokojni-co in morilcem huda borba. Zločin je bil najbrž izvršen na Silvestrov večer. Truplo so na odredbo mariborskega državnega tožilca danes popoldne prepeljali v mrtvašnico k Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer bo jutri obdukcija, da ugotove čim določneje vzrok njene smrti. Zaradi bede v smrt Trbovlje, 3. januarja To dni zjutraj »o našli v njegovem stanovanju obešenega delavca Cvetka Antona. Obesil se je že ponoči in je bila vsaka rešitev izključena. Pokojni Cvetko je delal 27 let v Nemčiji in se je moral vrniti domov. Da bi mogel prejemati pokojnino, ki si jo je prislužil v Nemčiji, bi moral po predpisih služiti tu še vsaj 36 mesecev. Pred kratkim je bil sprejet v delo pri Du-kičevem podjetju. Slabe gmotne razmere so najbrže gnale siromaka v obup. Stel je 47 let in zapušča ženo. Erj Bos — Tlbor Hahnayi ▼ veseli vojaški opereti GOSPODIČNA POROČNIK Ljubezen in čokolada Smeh in zabava Zvočni kino IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.M, uri V soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.ii uri. taborske dobe Nepregledne so množice, flT zborujejo pod milim nebom, vso deželo 0Š Mure do Adrije preveva in pretresa oehf eilno valovanje toplih čuvstev. Prikazali flf se množicam cilji In smotri, ki so bili doslej le politične predstave peščice intelig^tnib izvoljencev. Vošnjakova brošura »Slovencj, kaj čemo< je iz 1. 1867. To je bila Se doba, ko Je Avstrija, izstopivši iz nemške zveze. &e vedno verovala v ozko politično zveao z nemškimi državami. Ob priliki stoletnice dr. Jožeta Vošnjaka n« sms slovenska javnost in časnikarstvo porabiti, da Js dr. Vošnjak osnoval »Slovenski Narod« L 1868. Ni dal samo moralne pobud«, marveč je sam stal na čelu komandi tnega društva »dr. J. Vošnjak in dr-«, ki Je zafieflo izdajati »Slovenski Narod«. A ko pomislimo, da ee je Vošnjak šel e pozno privadil pismeni slovenščini, ko je imel aa seboj že vseučiliška leta, se moramo vprav čuditi, kako gladek in poljuden Je Jezik te brošure. Nekatera poglavja so ta£Šna, da bi jih mogli kar ponatisniti in M bila nafboljSe ljudsko berilo. V drugi svoji brošuri »Slovenci in državni zbor L 1873. in 1974.< poroča o svojem ln svojih političnih tovarišev delovanju. Ta brošura ima že precej polemičen značaj. Mladoelovenci so že v budi borbi z duhovščino. Pisatelj značilno karakterizira tedanjo klerikalno strujo. Vošnjak je politično deloval v dveh deželnih zborih, v štajerskem in kranjskem. Bil Je eden prvih Slovencev, ki so zasedali v starinskem gTaškem deželnem dvorcu. Ko 9e je pozneje preselil v Liubljsno, re bil volien v kraniski deželni zbor. Kot krani-efld deželni odbornik je bil vesten upravitelj dežele. Kranjski zdravniški zakon je bil njegovo delo; sploh }a mnogo storil za de- .želno zdravništvo. Na starega leta dan 189JT je bil še navzoč pri seji deželnega zbora, potem se je še isti dan preselil na svoj visolski vinograd, ki mu ga je kupil njegov oče v šestdesetih letih. To slovo od politike in javnega življenja ni bilo brez bridkosti. Dizgustiran je obrnil hrbet javnemu sodelovanjj. Oslej se začenja visoka idila. Sodbo, ki jo bo imela slovenska literarna kritika o leposlovnem delovanju.] Josipa Vošnjaka, bo najbrž neugodna. In umetnik Josip Vošnjak tudi nikdar ni bil, prav tako malo, kakor menda J.irrič. Nadebuden slovenski filolog in historik se je obrnil do Vošnjaka z vprašanjem, kakšnp umetniške nazore je imel Ju rčic. M dobil odgovora, ker si je bil Vošnjak v svesti. da umetniška potenca njegove dobe ni bila previsoka. Ali mu je torej odrekati vsako umetniško čuvstvovanje? In n*3 pozabljajmo r.ik-dar. zakaj ie Vošnjak prijel za pero! Mislim, da ie nespametno, ako ee merijo spiai. ki jih je ustvaril politik z najčistejšim namenom, z istim merilom kakor soisi umetnika. ki je v cehu. Kritika zgreši povsem svoio nalogo, če se ne vpraša, čem,1 so nastali ti spisi in v kakšni sredini so bili six>-čeii. Bodisi sodba o literatu Vošnjaku dobra ali slaba, vendar je treba priznati, da so imeli ti spisi posebno za mladino veVk vpliv. Njegovi »Pobratimi«. m^nda prvi slovenski politični raman. so bili v osemd^tse-tih letih silno priljubljeno štivo. V svoji sLepi Vidi« in *Svoji k svojim« je pokazal lep dramatski talent. Zaslirge Vošnjakove ae^ vesti ♦ Povratek Nj. Vel. kraljice Marije v Eeograd Z večernim brzovlakom je Nj. Vel. kraljica Marija v torek odpotovala z Bleda v Beograd. Brzovlaku je bil priklopljen dvorn salonski voz. ♦ Združenje borcev Jugoslavije (akcijski odbor j opozarja občinstvo na javni zbor, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 11. v veliki dvorani hotela Uniona. Govorili bodo predsednik Združenja borcev Avgust Ku-ster in član: akcijskega odbora Stane Vidmar, Ivan Marinko, Matko Štele, Vladislav Fabjančič in zastopniki četnikov. Za polovično vožnjo je vložena prošnja. ♦ Advokatska vest Advokat dr. Fran Te-kavčič v Ljubljani se je zaradi bolezn. 31. decembra odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan dr. Y.a sedežem v Ljubljani. ♦ Diplomiran je bil za strojnega lnženjer-ja na tehnični visoki šoli v Berlinu g. Grozdan Faganelj iz Ljubljane, čestitamo! ♦ Odbor Kola srbskih sester na Sušaku priredi 20. I. slovanski ples v narodnih nošah. Delegat in je društev Jugoslovenskega ženskega saveza, ki se hočejo udeležiti prireditve, naj takoi prijavijo svojo udeležbo na gornji naslov. Odbor >Ko!a< je zaprosil za znižano vožnjo tn obljublja hrano in stanovanje dobro in poceni. HHH—j 111 iik. J termo Serov Brogerija Katic v nebotičniku in židovski ulici štev. 1. * Slabe šolske ocene. Pod zagiavjem »Medju nama« prinaša »Politika«: Dokler je bilo šois-ko leto deljeno na tromesečja, učitelji dostikrat niso imeli časa za pravočasno ocenitev svojih dijakov. Ocenitve so odlagali na zadnje dneve vsakega tromesečja. Boljše pa ni tudi sedaj, ko se ocene delijo polletno V naši gimnaziji (pišem vam z juga) je bilo precej dijakov, ki do pet dni pred zaključkom polletja še niso bili izprašani iz treh do osem predmetov. V zadnjih dneh je nastala silna zmeda. Kar po trije učitelji so prišli v razred ter istočasno izpra-Sevali dijake. Enega dijaka so klicali trije istočasno :n je bi! v zadregi, komu naj najprej odgovori. Izpraševanja se vršijo v mrzlični naglici in je čas samo za eno vprašanje. Kdor odgovori, dobi za najboljšo oceno trojko, ker učitelji mislijo, da dijak najbrž ne bi znal odgovoriti tudi na druga vprašanja in da se mu je odgovor na prvo samo posrečil. Kdor pa ne odgovori na prvo vprašanje, p« dobi dvojko, ker učitelj spet misli, da bi mogoče le nekaj znal, če bi ime! čas za več vprašanj. Pri takem načinu izpraševanja in ocenjevanja ne more biti niti govora o učnih metodah in o objektivnosti ocen. * Gradbena delavnost v Zagrebu, OS) zaključku leta izkazuje Zagreb lepo bilanco v pogledu gradbene delavnosti. V dobi 12 ]f>t je namreč Zagreb vložil preko 3 milijarde v stanovanjska poslopja. Zgrajenih Je bilo 3625 novih poslopij, v katerih je preko 14.000 stanovanj, ki imajo okrog 30.000 sob. Pri novih zgradbah je bilo do pred neka; leti zaposleno povprečno na leto po 5000 do 7000 delavcev. Se leta 1930. je bilo zgrajenih 413 novih hiš, potem pa je delavnost zaradi slošne krize začela pojemati, upajo pa, da se bo letos spet približala efektu 1. 1930. * Zanimivo posinovljenje. BeogTajskl prota g. Ljubomir Bogičevič, ki Je bil predsednik razpuščene stanovske organizacije pravoslavnih duhovnikov in ki je v >Po!I-tiki« objavil več člankov za uveljavljenje pravega krščanstva in za razne cerkvene reforme, je deležen nenavadnega izraza cenitve in spoštovanja Stari Beograjčan* bivši obrtnik Boško Jovanovič mu je zapustil svojo hišo in vse svoje premoženje ter ga, da ne bi imel sitnosti pozneje pri prevzemanju zapuščine, tudi po vseh pravilih _ posinovil. Ugledni čika Roško, ki je star že blizu 80 let, pravi, da še nI srečal v svojem živijen u tako dobrega ln poštenega človeka, kakor je prota Ljubo. V veliko ŠVEDSKO KARTOTEKO e&Cotme knjige vseh vrst nudi ji. TIČAE, LJUBLJANA čast si šteje, da postane ta odločni borec za poštenje njegov dedič in sin, in umrl bo s tolažljivo zavestjo, da so sadovi njegovega poštenega dela prišli v najpoštenejše roke. ♦ Olepševalno društvo v črni priredi 6. t. m. nagradno smuško tekmovanje alpin-skega dolgega teka po naslednjem programu: Sprejem športnikov na železniški postaji v Prevaljah bo 5. t. m. od koder bo brezplačen prevoz do naše lepe kotlinske Črne, kjer se bo gostom nudilo kar najceneje prenočišče in prehrana. Dne 6. t. m. se popnemo do 3 ure oddaljenega vrha Smrekove, od koder se nam bo nudil sijajen razgled na vse velikane Julijskih alp, kakor tudi na lepo Savinjsko dolino Po uživanju prirodnih krasot, katere ne zaostajajo za drugimi, pač pa jih še prekašajo, bomo čili Ln z radostjo nad krasoto prirode startali izpred šoštanjske koče na Smrekovcu, od koder se spustimo s svojimi mladostnimi močmi po res krasnem terenu do cilja v črno, kjer nas bodo po. zdravljale zastave. Po dveurnem odmoru nas bo godba na pihala iz Guštanja pozvala na zbor na sredi vasi, odkoder nas popelje v okusno urejeno toplo dvoTano, kjer bo razdelitev odlikovanj, združena z zanimivo zabavo. Ob povratku bo vožnja do postaje zopet brezplačna. Prijaviti se je treba do 4. t. m. pismeno g. Ivanu Kuharju, šol. upravitelju v črni s 5 dinarsko pri-javnino ali pa osebno pred startom na Smrekovcu z 10 dinarsko prijavnino. ♦ Dar. G. Ivan Jelačln, predsednik Zbornice za TOI in veletrgovec v Ljublja.nl Je darova! za revne hrastniške otroke 300 Din namesto venca na krsto blagopokojne gospe Pavle Malovrhove v Hrastniku, za kar se mu upraviteljstvi obeh šol najlepše zahvaljujeta. ♦ V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: Nabavijalna zadruga uslužbencev drž. žel. r. z. z o. z. v Ljubljani 5000 Din, Na-bavljalna zadruga drž. uslužbencev v Murski Soboti 100, Svetelšek Josip, kapetan v p. v Sarajevu 500, Združenje krojačev in krojačic v Kranju 100, narodna šola v Ormožu 60.50, osnovna šola v Ribnem pri Bledu 26, drž. osnovna šola v Rogaški Slatini 50, sreski cestni odbor v Kranju 25, klasična gimnazija v Mariboru 287, deška meščanska šola v Mariboru 133, drž. osnovna šola v Stopercah 30 Din, sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah 139, sresko načelstvo v Laškem 110, deško vzgojevališče na Pono-vičah 62, Seiko Ana v Mokronogu 100, narodna šola v Begunjah 120. nošta 6. Ljubljana 20, zdravilišče Topolšica 240, deška narodna šola v Kranju 45, davčna uprava v Šmarju pri Jelšah 96, banovinska kmetijska šola na Grmu 190, šola na Uncu 40, šola v Logatcu 96, šola v Dolenji Lendavi 326, sodišče v Rogatcu 145, šola v Studencih 60, šola v Rušah 110. sodišče v Novem mestu 65. pošta Vojnik 35. šola v Sv. Lovrencu na Pohorju 50, pošta Rajhenburg 20 in pošta Krško 100 Din. ♦ Pustolovščine tatinske družbe. V članku, ki je izšel pod tem naslovom v nedelj, ski številki »Jutra«, je tudi Ime Anton Jeziček. Na prošnjo objavljamo, da g. Anton Jeziček, trgovec iz Dolskega pri Rajhen-burgu, ni istoveten z omenjenim Jezičkom, niti z njim v sorodu. ♦ Morilec žene In taSče bivši ruski polkovnik Vladimir Potjehin, ki je svoji žrtvi pokopal na svojem vrtu In šele po dveh letih priznal oba umora in pokazal tudi grobove, bo prišel še ta mesec pred sodnike. Okrožno sodišče v Sboplju je zaključilo preiskavo, ki je bila zavlečena zlasti zaradi tega, ker so morali zaslišati tudi nekatere ruske begunce, ki živijo v drugih državah. Potjehin bo sojen zaradi umora svoje mlade žene In njene matere, ker za domneve, da tona na vesti še več žrtev, ni biLo mogoče zbrati dokazov. ♦ Izjava. Podpisana tvrdka Salomon Abr. Kabiljo v Sarajevu naznanja javnosti, da Je z uporabo vrečic >boje za patos« tn >bo je za tkaninu«, zaradi česar je bila tože na pri upravi za zaščito industrijske sv<» Jlne v Beogradu Ln pri okrožnem sodišču v Sarajevu, oškodovala pravice in Interese tvrdke Brauns v Celju Ln da se obvezuje, da ne bo v bodočnosti nikdar več uporab ljala vrečic v Inkriminirani formi. Istočasno se zahvaljuje tvrdki VIlim Brauns zaradi njene naklonjenosti, ker je odstopila od prej navedenih tožb in od zahtev odškodnine. - Salamooi Abr. Kabiljo. ♦ V dobi epidemije hrlpe nam pri vsakem koraku grozi nalezliivost. če se hočete popolnoma zavarovati pred takimi na-Jezljivostmi, potem zavživajte redno pastile Panflavin >Bayer<, ki so po vsem svetu znane kot Izvrstno desinfescijsko sred stvo. ♦ Lastno stanovanje lahko kupite v so lastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema: >Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz LJubljane u— Dv« mlada Izredno nadarjena naša glasbenika nastopita v ponedeljek 8. t. m. na javnem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica ljubljanska ob 20. v Filharmo-nični dvorani. Pretežni del programa bo Izvajal mladi čelist g. Bogomir Leskovic. Na klavirju ga bo spremljal pianist pro fesor Marijan Llpovšek, ki bo Igral tudi sam dve klavirski točki. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene od 10 do 30 Din u_ XIV. Slovanski večer pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja pTlredi JNAD Ja dran 13. t. m. v Sokolskem domu na Taboru. Vabila »o razpposlana. Reklamacije na JNAD Jadran. Tomanova ulica 3. Telefon 29-74. elosi Nervoza preneha ako Jemljete za kopel penečo se Velosa tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. — Cena tableti Din 3.50 u_ Iz mornarske sekcije krajevnega odbora Jadranske straže. Danes priredi mornarska sekcija JS ob 20. pri »šesticl« običajni sestanek svojega članstva. Na tem sestanku bo tajnik mornarske sekcije Janko Bedrač predaval o temi: »Borba jugo-slovenskih mornarjev za osvoboditev. Udeležba vseh članov zaželjena. _ Nadalje priredi mornarska sekcija 11. t. m. ob 20 v dvorani OUZD skioptično predavanje »Pomen jadranskega morja v Jugosloven-ski zgodovini«. Predaval bo snanl Ln pri ljubljeni predavatelj dr. Alujevlč. Iz naslova samega je razvidno Ln tudi Ime predavatelja jamči, da bo predavanje res zanimivo. Vsa naša Javnost, posebno nacionalna društva »o vljudno vabljena na to predavanje, ki 'bo brezplačno. Vse poslovne knjige dobite v prvi vrsti pri tv. IV. BONAČ u_ Predavanje v lutkovni dvorani na Taboru. Drevi ob IS. uri bo predaval br. Bučar Vekoslav o Jugoslovenstvu v luči zgodovine. u_ Društvo »Tabor<. Drevi bo predaval na realki (Vegova ulica) g. Skrap o Albaniji. _Tovarišice so vabljene na važen po- menek. u_ železniški Izvedenci. Pri ljubljanskem sodišču so Imenovani za železniške izvedence v zadevah razlastitev: Josip Matjan, posestnik v Vižmarjlh, Jurij Pe-trovčič, župan na Viču In Josip Goederer, nadupravitelj v žellmljah. Ugoden posel za trafikante! Ne potrebujete nlkakega denarja, zaslužite pa lahko lepo. Pošljite svoj naslov na sledečo adreso: Ugoden posel, Maribor I., poštni predal 73. u_ Razdelitev poslov na sodišču. Pri Breskem In okrožnem sodišču v Ljubljani še ni definitivno potrjena razdelitev sod. nijskih poslov. V splofinem ostanejo pri obeh sodnih Instancah referati nelzpre-menjeni. u_ Novi film ZKD »Dunaj, mesto pesmi«, ki se bo predvajal jutri v Elitnem kinu Matici, je delo, ki ga bo vesel vsak, kdor se hoče zabavati ob sijajnih dovtipih im lepi godbi. Za smeh in zabavo bo več ko dovolj poskrbljeno. Torej v petek ob pol 15. v kino Matici! u_ Življenje je lepo samo, ako ga razumemo. Kako je lepo, nam danes zadnjič pove in zapoje Alfred Piocaver, Szoke Szakall pa bi vam še nekaj rad povedal, preden poseže v neki škandal iz Budimpešte, kjer se je za Frančiško Gall vse tako sieCao končalo. u_ Dar. Dr. Emil Gaj v Ljubljani je daroval namesto venca na grob blagopofcoj-neanu davčnemu nadupravitelju Ivu Lavri-ču 200 Din za Društvo slepih. u_ Mestno načelstvo je zaposlilo iz sredstev bednostnega fonda pecejšnje Število brezposelnih, v prvi vrsti Iz intelektualnih poklicov. Ta zaposlitev pa je samo začasna in bo trajala dva meseca. Zaposlene osebe prejemajo mesečne nagrade od 400 do 800 Din in to po potrebi in številu družinskih članov. Po mestu pa so se kar naglo pričeli razširjati glasovi, da dobe nekateri »protežiranci« tudi po 1500 Din nagrade, kar pa ni resnično ln je vsako smmničenje neopravičljivo. Ker js bednost-nl fond izčrpan ln nima mestna občine nobenih sredstev za nadaljnje sprejemanje, se morajo novi prosilci odklanjati. Vsa akcija začasnega zaposlenja je predvsem socialnega značaja, mišljena le kot skromna pomoč, zato je vsako sumničenje in razširjanje lažnjivih vesti vredno vse obsodbe. u_ Smola reševalnega avta. Reševalni avto, drugI po številu, je imel že dva dni zapored hudo smolo. Predvčerajšnjim se je vsula nanj pred občo bolnico s strehe siLna plast snega in ga precej poškodovala Včeraj popoldne je moral voz po neko bol nico na Grad, kjer pa je obtičal v mokrem snegu in ga dolgo časa ni bilo mogoče spraviti ne naprej ne nazaj. Ker je moral prvi voz reševat nekega bolnika v Borovnico, je nastala v mestu pravcata zadrega. Medtem, ko so odkidavall reševalni avto na Gradu, je čakalo nanj več bolnikov v raznih koncih mesta. u_ Pobegel šolarček. Tik pred božičem je pobegnil od svoje matere na Viču 59, 13 letni Ivam Trček, ki je posečal ljudsko Šolo. Pogrešani dečko je oblečen v črne h.la-če, zelen suknjič ln ima na glavi črn klobuk. u— fte vedno mu nasedajo. Brezposelni rrojaškl pomočnik Ervln Strune je že znan nepoštenjakovič. Navadno sedi v zaporu, kadar pa je na svobodi še vedno najde žrtve, ki mu nasedajo. Baš te dni je »pet na pretkan način izvabil od Marije M. na Mišičevi cesti 300 Din vreden siv površnik, kuharici Mariji G. pa je poneverll zaupani mu ženski plašč, vreden 600 Din. Struna je oboje najbrž prodal, denar pa zapravil. Sleparja iščejo, a je neznano kam Izginil. u_ Prevejani sleparji. V teh dneh po novem letu se oglašajo pri strankah v mestu vsemogoči sleparji, ki uporabljajo najraz ličnejše trike, da se na kakršenkoli način okoristijo. V stanovanje stavbenika Karla Polca na Miklošičevi sta prišla te dni dva neznanca, ki sta se predstavila ea mestna smetarja. Voščila sta srečno novo leto kar z vizitko, in sicer na ime Jakoba Jereba ln prosila za novoletno nagrado, Iri sta jo tudi dobila. Obrala sta seveda 6e več drugih stanovanj tn Je bila sleparija pojasnjena šele naslednji dan. Sleparja za, sledujejo zaenkrat že brez uspeha. UdeJ. stvujeta se najbrže v kakem drugem delu mesta. u_ Razprava o krvavem ženltovanju se Je vršila včeraj pred malim senatom. Predlanskim 14. novembra je bila vesela svatba v Buču v Tuhinjski dolini. Fantje so prišli na prežo. Seveda se je nato »razvila« silna fantovska bitka Nož! ln krepelca so peli. Fant Smolnikar je dobil z nožem sunek zadaj v levo stran hrtbta, da mu je se-gel do pljuč ln je Smolnikar domala izdihnil. Težke telesne poškodbe Je bil zatorej obtožen posestnik Vinko Drolc iz Kostanja pri Kamniku. Mnoge priče so prav drastično slikale ta nočni poboj. Neka priča je slišala, kako je nekdo zavpil »Nocoj imaš zadnjo večerjo!« čuli so se tudi vzkliki: »Fantje! če me hočete pokopati, se bom že sam pokopal«. Vinko Drolc Je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. u_ Ali bo dumplng Japoncev uspel v Ljubljani? To bomo videli na X. obrtniškem plesu, ki bo 6. t. m. v Kazini V interesu domače produkcije Je, da se zanesljivo udeležite te družabne prireditve. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo Are- vi r dvorani Trgovskega doma. Začetek točno ob 20. Vsi obiskovalci Ln prijatelji plesa najvljudneje vabljeni. Iz Celja SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo m azile IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in dregerijab po 10 Din. e— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je imela na starega leta dan v občinski hiši na Bregu občni zbor. Razveseljivo je, da nastajajo v okolici novi, pravilno zasajeni sadonosniki. Sadje so odlikuje po kakovosti, kar bo vsekakor imelo ugoden odmev na našem trgu. če bo prihodnja sadna letina v srezu ugodna, bo priredila podružnica večji sadni ogled v mestu. Predavatelj g. Miloš Levstik ja seznanil sadjarje z učinki škropljenja z arborinom, nosprosenom in galico, ki ga je lansko pomlad izvršil v svojem sadovnjaku z velikim uspehom. Podružnica je kupila dve škropilnici, ki sta članom na razpolago proti odškodnini 2 Din na dan. Društveno članarino in naročnino za 12. številk strokovnega lista »Sadjar in vrtnar«, ki znaša letno 2-5 Din, sprejema blagajnik Jože Gaberšek. e— Društvo absolventov drž. trg. v Oelju priredi 4. t. m. pod okriljem Zveze kulturnih društev v Ljubljani predavanje o bančni krizi. Predaval bo g. ar. Stanko Lapajiie, odvetnik. e_ Društvo medlclncev v Ljubljani priredi 13. t. m. v Celju velik medicinski ples pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v proslavo rojstnega dne Nj, Vel. kraljice Marije v elegantno opremljenih prostorih Celjskega doma. Za razpoloženje bo skrbel priznani jazz Odeon LJubljane s 14 možmi. Ugajal bo krasno defkorlran bar. kjer bo poseben jazz razigral vesela srca. Na programu bo tudi volitev Miss Celje in kraljico cvetlic. Ofi-cielni sprejem ob 9. Vstop Izključno proti vabilu. Nabavite s! vabila pravočasno pri plesnem odboru v Celju in reservirsjte svoje prostore zaradi obetajočega se velikega navala. Vljudno vabimo vse prijatelje. e— Posvetovalnica za matere, dojence in male otroke posluje vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure v Zdravstvenem domu. Namenjena je predvsem zdravemu otroku dojenčku ln otroku predšolske dobe v svrho kontrole njegovega razvoja in izogiba nepravilnosti v negi in prehrani. Poslužujejo se je lahko v«e matere brez razlike imovinskega stanja! Za bclno de-co nepremožnih staršev pa posluje poliklinika dnevno od 9 do 11. dopoldne. e— Dograditev zasilnega mostu čez 8»-vinjo. V soboto pope dne si je podban g, dr. Pirkmajer v spremstvu narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in sreskesn načelnika g. dr. Vidmarja ogledal gradnjo novega zasilnega mostu čez Savinjo v Celju, da ugotovi, kako so dela napredovala. Most, ki ga gradi podjetje Dukič in drug iz Ljubljane, bo dogotovljen do Treh kraljev. Podjetje je pričelo 22. novembra pripravljati vse potrebno za gradnjo, 27. novembra pa so začeli zabijati pilote. Sedaj pritrjujejo še zadnje mostulce. Gradnja mostu je trajala 40 dni in bi bila končana že ob novem letu, če bi ne bilo vreme ves čas zelo neugodno. Razen strokovnih delavcev iz Ljubljane so bili vsi ostali delavci domačini. Novi zasilni most stoji tik poleg prejšnjega kapucinskega mostu. Dolg je 94, širok 4.40 m. Prostor za vozila bo širok 3 m, hodnik za peščee, ki bo v smeli proti železniškemu mostu, pa 1.40 m. Most stoji na desetih poljih. Mostna polja ob levem bregu so zabita pet metrov, polja v sredi struge tri metre globoko v dno Savinje, mostna polja ob desnem bregu, kjer je dno skalnato, pa so zavarovana z betonom. V soboto bo že mogoč prehod za pešče in morda tudi za vozila, če bo most do takrat kolavdiran. S tem bo zopet vzpostavljena važna zveza med Celjem in Bregom ter dalje po banovinski cesti do Zidanega mosta in Zagreba. e— Ukinitev toka. V nedeljo 7. t. m. o<3 8. do 14. bo ukinjen električni tok v Celju in okolici. e— Kino Union. Danes ob 18.80 ln 20-S0 zvočna komedija »Vesela naslednica« in. dve zvočni predigri. £• v *© * amuemrpi Najboljfte, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljlve, specialno izdelane smučarske Čevlje pod znamko »BRANA« Izdelujeta BRATA NAGLIČ, ŽIRI Zahtevajte cenik! Cene solidne I NaSe čevlje dobite tudi-v trgovini tvrdke A« GOREČ. Ljubljana, Tvrševa cesta št. 1. za slovensko gledališče v Ljubljani so prav velike. Kaj pa nai pravim o poljudnih Voš-njakovih spisih, ki so bili namenjeni najširšim slojem? Ali ni bil dr. Josip Vošnjak nekdaj najpriljubljenejši pripovedovalec slovenskemu ljudstvu? Naloga literarnih monografij bo. podati karakteristiko literata Vošnjaka. Slovenska javnost ie najbrž že pozabila, da je bil Vošnjak prvi Slovenec, ki se ie teoretsko bavil z gospodarskimi problemi, bil ie pni slovenski 6oicalni politik. Pred Vošnjakom ni nobenih pravih narodnogospodarskih spisov. On ie skiupno s svojim bratom Mihaelom ustanovil slovensko za-drugarstvo. L. 1884. ie izdal »Poročilo o kmetijski anketi dne 17. in 18. aprila 18S4.« Kar ji bil sam član tedanje deželne uprave, je pač Mmljivo, da se je posebno zanimal za ta, pri nas menda prvi poizkus empiričnega proučevanja soicalnih razmer. Obe prvi njegovi daljši razpravi se tičeta agrarnega vprašanja, obe sta gotovo posledice kranjske anketa. Prva je izšla v Letooisu Matice Slovenske 1. 18S4. in je naslovljena: »Ob agrarnem vprašanju«, druga pa v Letonisu 1. 1886. pod naslovom: »Socialni problem in kmetski stan«. Agrarno vprašanje je Voš-njaku najvažnejši izmed vseh socialnih vprašanj. Popisuje položai kmetskega stanu skoraj v vseh evropskih državah. Posebno mnogo 9e bavi z rjskim »mirom«. Pisatelia preveva še tisto sentimentalne^ slavjanofil-stvo starega kova: vse. kar je ruskega, ie dobro. Povsem umljivo je, da se Vošniak v svoji razpravi peča tudi z ameriškim »her mesrteadom«, ki se mu zdi primerno izhodišče za agrarne retforme. Zanimivo za socialno strukturo osemdesetih let ji pač, aa prihaja za Vošnjaka v poštev samo kmet-ski etan. Njegova argumentacija je slede ča: »Ako postavimo kmetski stan na trdno podlago, okrepimo 6 tem tudi druge stanove ter si najbolj zagotovimo narodnost svojo.« To ja konec prve njegove razprave. Drjga razprava je pa zaradi tega važna, ker se v njej zralijo Vošnjakovi socialni nazori. Kako se pač motijo oni, ki mi9liio. da se sme govoriti o nekakem slovenskem gospodarskem »liberalizmu«. Vošnjak. prvi slovenski narodno - gospodarski pisatelj, se zaganja z vso vehemcnco v gospodarski liberalizem. Njegovo geslo je naperjeno proti liberalizmu in kapitalizmu. Zdi se, d3 stoji silno pod vplivom Vogelsangovib doktrin. Vošniakov agrarni program se tiče meri zadolževanju kmetij in pa kmetskih domov. Na kmetiiah se smeijo dolgovi vknii-žiti samo do neke meje, ti dolgovi se ne smejo odpovedati in 9e morajo vrniti le po letnih obrokih. Ustanovijo se nai kmetski domovi nerušni in take velikosti, da se no njih lahko preživi ena rodbina Prejemnik kmetije naj dobi kmetiio v celoti, in sicer po taki cenitvi, da bo mogel izhajati. Drugi njegovi reformni predlogi ee tičejo davčnih olajšav. Razpravi so priloženi statistični po datki o kmetskeim zadolženiu na Krani-skem. Razprava izzveni čisto humanitarno in krščansko. Br->z vzvišene ljubezni Jo bližnieea nI povoline rešitve socialnega vprašanja. Vsak narod nosi v sebi ' j smili e-nje do trpečih in voljo pomagati revnim ln zatiranim. Pa Slovani so edino poklicani, da oživotvjrijo pravičen socialni red bodočnosti. Manj značilna ja prece! pbeežna razprava, ki je izšla v Lertopisu 1. 1887. in 1888. Naslovljena je: »Kaj človeštvo prideluje in uživa«. Nepotrebno je pač naglašati pomen »Spominov« za zgodovino sljvenskega priporo-da. Star mož jih ie pisal, ki je bil že prekoračil sedmo desetletje. Gospodje kritiki so pa presojali te spise, pozabljajoč, da je to zgodovinski dokument. Grajali so »nepreglednost«, »neeistematičnost«, pa ta graia je skoraj prav tako upravičena, kakor bi bilo smešno, ako bi očitali kakemu srednjeveškemu kronistu slab slog ali nečitljiv rokopis. Oblika ie v takih slučajih čisto irele-vantna, gre samo za osebo. Avtor »Spominov« ni nameraval napisati zgodovine slovenskega preporoda, temveč podajati samo gradivo. Po svojih eospodarekih nazorih Je stal pač najbliže socializma, dasi ni bil njegov pristaš. Do konca 6vojih dni je upravljal svoj lastni vinograd in bližnja dva vinograda svojih dveh bratov, brata Mihaela in Franca. Pri tem praktičnem delu je mno gokrat kazal svoj socialni čut. Viničarji s) ga visoko spoštovali. Zavzemal se ie vedno toplo za njihovo blagostanje. Vzrojil je, ako mu je kdo >čital. da ravna preblago z viničarji. Bil je mišljenja, da bo socialno vprašanje prej rešeno ko narodnostno. Vojno Je smatral za potrebno zlo. Na svetu ie itak preveč ljudi. Vojne iztrebijo nekoliko milijonov ljudi in ostalemu ljudstvu se teim bolje godi. (?) Dr. Vošnjak je bil pred prt stoletjem ?den prvih Mladosiovenoev, eden prvih slovenskih naprednjakov. Starejša slovenska generacija je menda že pozabila na to. Stari Taborjan si je bil v svesti, da morajo strankarski prepiri utihniti, ako gre za narodno eksistenco, in globoko ga jli užalosti lo, ko je videl kako se žrtvujejo zaradi efe-mernih strankarskih uspehov glavni pogoji slovenski narodne evksistence. Stari taborian morebiti ni sofflaSaJ « novodobno estetiko in umetnostjo, ni imel zanjo umevanja, toda politično in znanstvemr kulturno delo ji presojal kakor da bi bil mlad mož. Z njim j1? umrl L 1911. poslednji Izmed slovenskih bvditeliev. Politika nri Je bila preozko torišče. Vsestraneiki Je bil. S tisto impetuoznostio, ki je značilna za intelektualne delavce mladih slovanskih narodov, s tistim svetim ognjem v duši, tekom nekoliko let popraviti to, kar so zagrešila stoletja, se je vrgil strastno in temperamentno na delo. Delati je moral, bodisi karkoli bodisi kjerkoli. Do zadnjega trenutka, dokler ga ni premagal svinčeni smrtni spanec, je z vso intenzivnostjo mislil na one velike smotre, ki 90 ga prešinjali v teku dolgega življenja. Vee njegov življenjski smoter je v teh zadnjib urah stopil pred njegovo dušo. v celoti svoji mogočni in vMičastni -sno-stavnosti. Umrl je kakor očak. globoko veni ioč. da se izpolni to. kar je bilo emisjJ njegovega življenja Življenje Josipa Vošnjaka ni bil praznik. Pa vendar si je ohranil svoje optimistično evstovno naziranje. Ostal je zvest tistenri nesebičnemu, požrtvovalnemu, idealnemu nacionalizmu svojih mladih let, dobe taborov. Polnila nuu je plemenito dušo brezkončna ljubezen do onih, ki so njegovega jezike, in krvi. Treba je. da hodi mnogo smelih ljudi teto pot, ako hočemo, da je steza porabne ni samo za izvoljence, ampak tudi za veliko množico. In stari vi&oltki vinogradnik i« več ko pol stoletia hodil po taki še neiz-hojeni poti, samozavestno in pogimno, » ljubeznijo v duši. da bi mu drugi laže sledili. Bogumil Vošnjak. Že v osmih slučajih se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tud> za Vas zavarovanje pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družbi v Ljubl jani, Tyr-Ševa cesta 15, ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči iadn1i kvartal. Iz Maribora Krajevna organizacija JNS za Kolodvorski okraj jma 8. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Vlahovič svoj redni letni občni zbor. Poročata tudi g. senator dr. Ploj in narodni poslanec dr. Pivko. Vabljeni vsi članj in somišljeniki. a_ Ljudska univerza v Studencih priredi danes ob 19. filmsko predavanje o spolnem vprašanju mladine. Predaval bo g. dr. Marin. Mladoletni nimajo dostopa. ar— Kakor vsako leto, bo tudi letos 5. t m. v umonskih dvoranah elitni akademski ples, na katerem bo igral priznani Ronny-jaziz ljubljanskih akademikov. Slava te skupine sega daleč preko mej dravske banovine, saj so Ronnyjci igrali pol leta razvajeni mednarodni letoviščarski publiki na Bledu. — Ce morda kdo pomotoma ni dobil vabila, naj blagovoli to javiti v reklamacij- ski knjigi v trgovini Sax na Grajskem trgu a— MojstrsKe izpite v mesarski stroKi so napravili pred komisijo v Mariboru pomočniki Kaiser Janko, Kalan Stanko, ču-ček Štefan in Kosaber Jakob. a— Uprava združenja brivcev In frizerjev obvešča občinstvo in svoje člane, da bodo brivnlce ln damsko-česalni saloni odprti v smislu odredbe banske uprave: v petek 5. t m. do ure, kakor navadno ob sobotah; v soboto na praznik od pol 8. zjutraj do 12. in od 14. do 19.; v nedeljo 7. t m. pa ves dan zaprti. Ta čas velja za vse okrožje združenja brez izjemž. a— Foiiuu za zgra*ioo azilu fTL v Mariboru so darovali: Mestna hranilnica v Mariboru 300 Din, tvornica »Zlatorog« v Mariboru 50 Din, Terezija Hrovat, vdova poštnega kontrolorja v Mariboru 50 Din, Hedvika Kagrova 108 Din, krajevni odbor Rdečega križa pri Sv. Lovrencu na Pohorju 30 Din, občina Slovenjgradec 40 Din, Sa. djarsko in vrtnarsko društvo, podružnica na Pragerskem 83.50 Din, Anton Kociper, župnik iz Ponikve 25 Din, župnijski urad v Zavrču in župnijski urad pri Sv. Ilju pri Velenju 40 Din. Protituberkulozna liga v Mariboru izreka vsem darovalcem najpri-srčnejšo zahvalo! a— Mariborski živinski in slaninarskl trg bo ta teden zaradi sobotnega praznika že v petek. a_ Tujski promet v decembru. Policiji je bilo v decembru lanskega leta prijav. Ijenih 989 tu>jcev, od teh 257 inozemcev. To je najmanjše število v vseh mesecih lanskela leta. Uspehi zimskih športnikov v minulem letu Ker smo že spet v bohotni zimski sezoni so razen tega smučarji najdalj nesli naše športne zastave, je prav, da se v prvi vrsti spomnimo njihove panog«. Kratka je razvojna doba našega modernega smučat, športa in prav za prav ni umljiivo. kako so naši smučarski tekmovalci s kratkimi pripravami, ki jih je nekaj sezon motila celo neugodna zima, dosegli isvojo današnjo formo in se mogli pomeriti v vrsti ostalih srednjeevropskih, da celo severnih narodov, ki imajo v teh disciplinah že večdesetletne tradicije. Pretekla zima spet ni bila naklonjena prijateljem belega športa in tako je prišlo, da so bili ca nastope v začetku sezone skoraj neprijavljeni. Že kar po novem letu, ko se j« pri nas komaj vsedei prvi sneg, so morali akademiki na svoje mednarodne tekme v S t. Mo-ritz. Huda je bila ta preizkušnja in kar s povprečnimi plasmani se je bilo tre:ba zadovoljiti v trdem boju z Norvežani, Kana-dijci, Angleži, Italijani in še drugimi. Sredi januarja je legala bela mana tudi, po naših krajih in spet so akademiki prvi hiteli v Planico po svoje prvenstvene naslove. In teden pozneje je bila konkurenca že na višku! Trije podsavezi so si izbrali svoje prvake, ljubljanski, v Kamniku (Šramla), gorenjski v Mojstrani (Jakopiča Albina), mariborski pa na Pohorju (Mušiča). Samo v naši banovini je tisto nedeljo startalo nad 200 tekmovalcev, ne vštevši onih v Delnicah. H koncu januarja je bil višek z državnim prvenstvom t Bo'n..nju; za konkurenco je poskrbel JZSS t obema trenerjema ter močnim zastopstvom Cehov in Poljakov (77 tekmovalcev). V teku je zmagal Ceh Šimunek, naš prvi je bi! 7. (Janša), v kombinaciji pa smo imeLi prvega šele na 9. mestu (Jakopiča Albina). Državno prvenstvo je že drugič odnesel Ceh Šununek (441.4). Prireditev je (zaključila impozantna skakalna tekma, naš JZSS pa ie slavil naslednji dan manifestacijo slovanskih smučarskih savezov v Ljubljani. Potem so prišle tekme Fise v Innomostu. Blizu so b;!ew same Jobove vesti so prihajale odondod, toda šli smo skeptični zaradi vremena in konkurence. V smuku in slalomu smo ostali zadaj, kjer so se morali celo mojstri (Avstrijci, Švicarji led.) boriti z velikimi težavami. V staietah smo se zmašili na 8. mesto, pred Madžare, B-o.gare in Rumune, pol ure za Švedi, ki •so odnesli zmago. Na 18 km, kjer smo ma-Co bolj doma, je bilo spet toliko konkurence, da nismo prišli do sape (141 tekmovalcev). Švedi so t epi" Fince in drugih je fcilo mnogo, Janša se je moral zadovoljiti s 70. mestom, toda samo 13 minut za zmagovalcem. V skokih smo se postavili z mladim Palmetom na 39. mestu. Na 50 km jih je bilo na progi 39, med njimi trije naši; Janša je bil 20. 29 minut za zmagovalcem Fincem in še Smolej in Bervar. Veseli bodimo, če se spomnimo, kako je bilo na to »daljavo v Chamonixu! Sicer pa nas ni treba biti sram, saj smo med 19. narodi zasedli 10. mesto. V drugi polovici februarja je bila še huda bitka v Delnicah na 30 km za državno prvenstvo in prvenstvo ZZSP. Tamikaj je dobil zadoščenje naš dolgoletni internacionalec Jože Janša, ki je med 53 tekmovalci pobral prvenstvo. Bohinj je med tem sprejel sokolske smučarje z gosti Cehi in Poljaki; med našimi le startaio mnogo »kanonov« iz JZSS. Ju-Tiak tekem je bil Poljak Mrowca, pokal so ■Pa začasno spravili Cehj z dobrimi 150 •točkami pred nami. Snežne prilike so bile tedaj kot naročene. Za konec februarja je bilo treba ugrizniti še v kislo jabolko, 50 km na Pohorju; tam je dobila zasluženo ' priznanje agilna Ljubljana s svojim ne-ugnanim Bervarjem, ki ie odnesel pokal MSK. Glavni spored je bil s tem skoraj izčrpan in sedaj bi bile na vrsti številne manjše smučarske prireditve slavnostnega ali obveznega značaja po vseh krajih banovine. Naj kar pavšalno omenim razne klube po naši Gorenjski, več agilnih notranjskih, deloma dolenjskih in zasavskih, štajerskih, podravskih, itd. Nekateri so otvarjali sakalnice, drugi So slavili jubileje ali pa vabili na svoje prireditve Kogarkoli izmed znanih smučarjev, tfa so poskrbeli za čim večjo privlačnost. V marcu je bilo treba na plan le še izbranim; tako sta odšla Šramel in Jakopič v Harahov na Češkem zaradi skokov. V Planici je bilo treba dobi« prvaka v slalomu, kjer so imeli seveda prvo besedo klubi izpod planin (Tržič, Jesenice). Ljubljana je zaključila sezono z običajno tekmo odbor- nikov v zavesti, da je treba tudi tem vsaj enikrat na leto poskusiti, kako daleč je od starta do cilja. Maribor je organiziral svojim smučarjem-voiaikom posebno priredi-itev. Sredi aprila je spusti! SK Tržič tekmovalce za svoj slalom z Zelenice, istočas-aio s smukom v Savinjskih planinah, dokler eii jeseniška Skala zaključila s smukom s Triglava (spet za klube izpod planin). iProti koncu aprila sta zapustila naše bele ipoljane Leupold in Guittormsen in kmalu za mwma so šle tudi smuči ostalih počivat. Sredi maja je JZSS pregledal račune in ipotem je bilo mirno, dokler ni prikimala starka zima znova v deželo. Zdaj pa se je ogslaslla prej, bogato se je obdala z belim plaščem in, če nas upi ne varajo, bomo ob letu osorej pisali lahko o pretekli sezoni isamo najboljše. Spet vabijo bele poljane in pravim, da slišijo njihov klic letos spet move množice. Smučarstvo gre svojo zma-gov'ito pot in morda ni iluzija, če v duhu vidim našo smučarsko armado prihodnjih ■let o kateri bodo govorili daleč po svetu. Ker smo že v zimi, naj najdeta kar tukaj prostora drsanje in hockey na led«. Z ledom smo imeli lan] — kot s snegom — precej smole, tako da so morali oni, ki gojijo šport na ledu, omejiti svoje delo na najmanjše. Drsalci niso prišli niti do tega, da bi v celoti izvedli svoj prvenstveni spored in so se morali zadovoljiti z nekaj propagandnimi nastopi. Celje je imelo med njimi v gostih Hildo Holovsko, ki je kmalu nato tako mlada zadrsala na večne poljane. Igralci hockeya pri Iliriji so imeli s svojo sekcijo samo dva nastopa, kjer so v prvem odpravili precej povprečne Be-Ijačane in zato prejeli petkrat toliko revan-že od njihovih rojakov iz Celovca. Podoo navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50; nova sušana 115 — 117.50, nova sušena za januar 122.50 — 125; moka: baška >0« p 245 do 250: banatska po 255 _ 260. + Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca elaba, promet je bil slab. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednjabanatska 92 — 93; srednjebaška 93 — 94; gornjebaška in slavonska 94 do 95; baška pot. 95 — 96; gornjebanat. 90—91; južnobanatska 89 — 90. Oves: baški, srem-sbi in slavonski 51 _ 63. Jefmen: baški. sremski 64'65 ks 63 — 65. Koruza; baška in sramska 48 — 50; nova sušena 63 — 65: nova za januar 50 — 5(2; sfemiaka stara 70 do 72; banatska stara 68 _ 70; nova sušena 59 — 61. Moka; baška in banatska »0g* in »Ogg« 170 — 190; »2« l'o0 — 170; »5« 1% do 150; »6c 100 - 110; >7« 75 _ 78; »8< 65 — 70; sramska, slavonska *0g< in »0gg< 165 — 180; »2« 145 — 165; »5* 125—145; ,6c 100 _ 110; >7« 75 — 85; >8< 65 — 70. Otrobi: baški, sremski 54 — 56; banatski 50 — 54. Fižol; baški, sremski 130 — 135. + Budimpeštanska terminska borza (3. t m.). Tendenca stalna, promet slab. Pšenica: za marc 7.39—7.40, za maj 7.58 do 7.60, koruza: za maj 7.75—7.77. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 82 konj, 100 volov. 31 krav, 16 telet, 13 svinj in 67 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 9 konj, 30 volov, Ib krav, 7 telet 10 svinj in 52 prašičkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in so znašale za kilogram žive teže: voli I. 4—4.50 Din, H. 3.50—4 Din. III. 3—3.50. krave debele 2.50 do 3, klobasarice 1.50—2.50, teleta 5—6, svinje 7—8.50 Din; prašički so se prodajali po 12S do 200 Din komad. Kako dol »o boš živel t To Je vprašanje, ki nedvomno zanima vsakega človeka. Tako znanost kakor okultne stroke si prizadevajo, da bi dale na to vprašanje zadovoljiv odgovor, toda . . . tem, da bi našli neke zveze med notranjimi in vnanjimi vzroki, ki podaljšujejo ali krajšajo življenje. Začetek vseh teh vzrokov je dan nedvomno v klicni plazmi, oz. v lastnostih, ki so že položene vanjo m imajo veliko vlogo na vitalnost kakšnega človeka. Raziskovalci zakonov podedovanja so s tega stališča zelo skrbno proučevali rodovnike dolgoživih in kratkoživih rodbin, ne da bi našli zakon, po katerem bi se dala vsakemu potomcu določiti po naravi namenjena dolžina življenja Prof. Poli se je zelo trudil, da bi odgrnil to skrivnost na podlagi določenih znakov, ki so v tesni zvezi s klično plazmo, m pr. črte na koncih prstov in na dlani. Te črte. ki ostanejo vse življenje iste, se lahko ločijo v več tipov in opazovali so, da drvlo-čenih tipov pri zelo starih ljudeh ne dob;š tako pogostoma kakor pri. mlajših, toda stvar je danes skoraj še neraziskana in zato malo zanesljiva. H i r o 1 o g i trdijo... ...d« je mogoče življensko traianje nekega človeka določiti po tako zvani »življenjski črti«: šibka č^ta kaže malo življenjske sile. močna pa veliko itd Izmislili so si vse mogoče metode, po katerih bi se dalo traianje življenja dognati na tako nreprost način in marsikai je izkušnia potrd;la. marsikaj pa se je izkazalo napačno, tako da se hirologi sami ne sr>ušči?o radi v določna prerokovanja — če niso šarlatani. I iv grafologija? Marsikdo ne v«, da se tudi grafologija trudi določiti žMienisko trajanje k^k^nega človeka na podla?' njegove pisave. Zavarovalni «trokovniak Bmno Kurth 'e n. pr. ?e pred časom izračunal po posebni metodi ... izkušnja in statistika nas učita, da je dolgost življenja v mnogih primerih dedno dana, a izjeme so še vedno tako številne, da se posameznik na to ugotovitev ne more zanesti. Po drugi strani vemo. da znaša pri živalih življenska doba približno 7kratni iznos dobe, ki jo žival potrebuje, da zrase. Človek zrase do 21 leta, potemtakem bi moral živeti 147 let — toda če ne upoštevamo legendarne in nedokazane primere preteklih in sedanjih Metuzalemov. ki trdijo, da so uča-kali približno to število let. vemo prav dobro, da je že 100 rojstno leto zelo redek primer v življenju ljudi. Kaj pravi še statistika? Pred vsem ie ugotovila, da je živi jen i«ko trajanje za razna plemena zelo različno. Toda tu umrljivosti ne določa kakšna večja ali manjša notranja odpornost plemena, temveč v glavnem vnanje okoliščine Teh vnanjih okoliščin je pa toliko, da jih človek nikoli ne more vzeti vse v poštev. če si hoče na njih podlagi izračunat' datum svoje smrti. To se doslej tudi nikomur še ni posrečilo. Nadalje pravi statistika, da so ženske v splošnem trdoživejše od moških, zlasti če so že prešle 40 eto. Zato imamo tud; več vdov nego vdovcev. Vzroka pa ne noznamo. Kako nezanesliivi so kakšni statistični podatki, pa nam kaže n. pr ugotovitev da kažejo na Švedskem, kjer so svetlooki številnejši, temnooki večio umrljivost. A to ne pove nič o življenjskosti temnookih. karti v Italiji fn na Francoskem. kjeT ti prevladujejo, kažejo spet svetlooki večjo umrljivost. Kaj pravijo zdravniki in biologi? Biologi bi zdravniki stičejo že dolgo za Rnsko-ameriški odnosi Trojanovskl, ■ort sovjetski poslanik ▼ VVashlngtonn, m Jb ▼ spremstvu svoje žene ln sina ustavil na poti v Ameriko v Parizu Divji paradiž Margita Matches, avtorica potopim »Divji paradiž«, ld Je M Izhajati v ilustrirani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET« Japonski prestolonaslednik se je rodil! Japonskemu prestolonasledniku, ki se je rodil v neizmerno radost cesarja Hirohita in japonske države, so trije modri po dolgem iskanju po knjigah japonske književnosti le našli primerno ime. Imenovali so ga Akihito Cugonomija, kar pomeni v našem jeziku »razsvetljeni in dobrotljivi prestolonaslednik« . Po starem običaju »o cesarjeviča najprej okopali v kadi iz cipresnega lesa. Med kopeijo sta čitala dva učenjaka, ki sta bila skrita za dežnikom, besede o vzgoji prestolonaslednika iz stare japonske kronike. General Arime ln grof Taiki-ju pa sta brenkala na tetivo, da je dajala od sebe brenčeč glas, ki je preganjal zle duhove. Cesar Hirohito pa je med tem napisal na. papir prestolonaslednikovo ime ter ga zaprl v lakasto skrinjico, katero so položili v otrokovo sobo. Ceremonija se je zaključila s klicanjem imen cesarjevih prednikov. Topovi pred cesarsko palačo in ladje v pristanišču so med obredom streljali, na ulicah in v parkih zbrane množice ljudstva pa so navdušeno klicale »bancaj«. Katastrofalna megla Minuli petek so imeli v Londonu katastrofalno meglo. Nebo se Je nenadoma stemnilo. Slična stvar se je ponovila na novega leta dan, le s to razliko, da je bil pojav to pot še katastrof alnejši. Megla je namreč bila tako gosta, da ni nihče videl delj nego dva metra pred seboj. Cestni promet je zaradi tega skoro popolnoma obtičal. Primeril se je niz smrtnih nesreč, v četrti Temze je padlo več ljudi r reko In utonilo. Razbojniki so ukori stili meglo ter napadli nekj avto, ki je prevažal 2000 funtov gotovine. Napad se jim je posrečil, ker bo lzvesili na svoj zasledovalni avto tablo z napisom »Policija«. Najprej so razbojniki nastopili kot detektivi in so hoteli aretirati šoferja. Ko se jim Je ta trik ponesrečil, pa so napadli avtomobilske spremljevalce z guanovkami. Mož s Štirimi ženami V Cagliarlju na Sardiniji so prijeli nekega Francesca Mereuja v trenutku, ko se Je bil poročil z mladim dekletom. Oblasti so namreč zvedele, da ima možakar v raznih deželah že tri mlade žene, s katerimi Je živel po nekoliko mesecev in Jim izginil potem brez sledu. Na razpravi bodo navzoče kot priče vse štiri žene, na kar bo mož prejel zasluženo plačilo. Drzen poskus, ki Je na pol nspel tValter iVlitteiholzer, slavni švicarski letalec, je te dni krmaril trimotorno Fokkerjevo letalo z več tujimi turisti iz Dubendorfa v St. Moritz. Za poskušnjo je pristal na ledu tamoSnjega Jezera in poskus je uspel, le da se je eno kolo vdrlo v tanjši plasti leda ln se Je eno krilo malo poškodovalo. Potnikom se ni nič zgodilo življenjsko trajanje 10.000 zavarovancev ln trdi, da je v 75 odstotkih vseh primerov zadel resnico, v ostalih 25 odst pa se je zmotil kvečjemu za 6 let Ta metoda se da povedati v kratkem takole. Čim širše kdo piše, tem prej mora računati s svojo smrtjo; ljudje, ki močno pritiskajo pri pisanju, imajo daljše življenje. Opazovanja so pokazala, da je imel Kurth v splošnem prav, da je pa treba pri stvari upoštevati razen širine in pritiska tudi pravilnost ali nepravilnost pisave, njeno višino in razne izjeme, ki jih tu ne moremo podrobneje navajati. Cim več stvari pa je treba upoštevati, tem kompliciranejši postaja sistem in tem nezanesljivejši rezultat Tako lahko rečemo, da so napovedi o dolgosti posameznega življenja po tej ali oni metodi še precej primitivne, dasi je znanost vsekako odkrila že marsikakšno stvarno uporabno dejstvo. PRAVKAR EZI8LA 8TETVTLKA ILUSTRIRANI! TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: ELO JUSTIN: »V NOVO LETO« Naslovna slika: K. KOCJANCIC: NA BARJU (Foto) KAKO SI JE RASTLINA OSVOJILA KOPNINE — Miroslav Adlešifi: FOTO-ST ANICA — UMETNO OKO — Jacques Aubert; GRE EN WICH — TEHNIČNI OBZORNIK (Nova prometna svetilka — S 120 km po gotthardskem predoru) — IZ ROUSSEAUJEVE MLADOSTI (d) — GVAJANSKA MUHA — POGUM! — ERI-TREJSKO KULTURNO OBMOČJE (A. D.) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Dr. Fr. Zbašnik: PROBLEM (1) — ŠVICARSKE GORE ZA 3 m PREVISQKE — JEHAN RICTUS (A. D.) — Margita Matches: DIVJI PARADI2 (1) — MEHANIČNI DETEKTIV — 2ENSKA IN SVET (Ženska na Finskem) — KMETOVO ORODJE — LEPO OBNAŠANJE — POLICIJA PROTI ZALAZNIKOM — VREDNOST CEPLJENJA PROTI KOZAM — ČLOVEK EN DOM (šivalna mizica) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — RISARSKA UGANKA — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Poleg slik med članki: B. Zimmermann: »Marija Snežnlca« (lesores) — J. Lipp: »Zimska noč« (lesorez) — G. Fr. Kersting: »Ob klavirju« — Moderen potapljaški zvon — Cerkev kot muzej »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. S^timo&tm tioipi 06 nemški meji flemei &e pttpiavCjajot tietpi $a od&heCjevanje raket Pred nekaj tedni je prejel francoski generalni štab obvestilo svojega agenta, ki živi v °irma3ensu tik nemško francoske meje, da so Nemci zgradili kakšnih 30 km od meje med obema državama svojevrstno betonsko stavbo, ki ima značaj utrdbe ter je po svoji obliki in ureditvi popolnoma nov pojav v vojni tehniki. Člani generalnega štaba so v začetku sporočilo sprejeli s skepso. Ker pa se je zadnje čase ponovno primerilo nemško vohunstvo na francoskem ozemlju, je tudi francoski generalni štab poostril pozornost dogodkom ob nemški meji. In res, kmalu je prispelo poročilo od drugega agenta, da se vest prvega obvestitelja potrjuje v polnem obsegu. V okolici Lorracha na nemških tleh tik francoske meje so namreč Nemci postavili še eno betonsko stavbo, kakršno je opazil francoski agent pri Pir-masensu. Zdaj so zagrabili francoski agenti čvrsto za delo in kmalu so ležala na mizi francoskega generalnega štaba poročila, ki so bila vse prej nego razveseljiva... Poročila namreč pravijo, da sodelujejo pri gradnji teh skrivnostnih stolpov inženjerji in tehnild ter strokovnjaki za rakete. S tem je dobil francoski generalni štab v roke zanimiv migljaj. Začeli so namreč poizvedovati, kakšne novosti lahko Nemčija pokaže v zadnjem času v stroki izdelovanja raket. Takoj nato se je pojasnilo, da se bodo rabili nemžki stolpi ob francoski meji za odstreljevanje raket v primeru vojne. Nekemu agentu se je celo posrečilo preskrbeti si načrte, ki nedvomno pričajo, da računajo Nemci pri gradnji svojih obmejnih stolpov samo z napravami za odstreljevanje raket. Ženska v zrakn Gdč. Frances M a r s a 1 i g, ki Je skupno s Heleno Richey postavila nov rekord v trajnem poletu za dame ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da so prepeljali truplo pokojnega Ana-tola Lunačarskega v Moskvo, kjer so naložili rakev na rame Litvinov, Krestinski in drugi veljaki ter jo prenesli v palačo strokovnih organizacij, kjer so jo položili na mrtvaški oder; da je prejela poljsko državno literarno nagrado prosvetnega ministrstva leto3 pisateljica Marija Dobrowska, avtorka knjige »Dnevi in noči«; da pripravljajo v Moskvi množestveni šahovski turnir, katerega se bo udeležilo predvidoma 100.000 šahistov. Med njimi bodo tudi otroci; da Je na Dunaju umrl najstarejši on-dotni zdravnik za otroške bolezni dr. De-metrij Galatti; da je prišel na dražbo pariški dnevnik »AmI de Peuple«, dosedanja last tvorni-Carja dišav Cotyja Izklicna cena znaSa 3 in pol milijona frankov; da so v Romuniji odkrili zaroto proti ge. Lupescu; da je španska vlada popolnoma ukinila cenzuro listov; da je v meauxki bolnišnici umrl §e neki železničar, ki je bil ranjen pri železniški nesreči pri Lagnyju-Pomponneu; da so v Ameriki banke uvedle zavarovanje depozitov do višdne 2500 dolarjev; da bodo kronali mandžurskega kralja Puyja 1. marca, oprosti V Nemčiji je tehnika raket zadnje čase močno napredovala. Nemške tvornice izdelujejo rakete, ki lahko dosežejo daljavo 200 do 300 km. Posebnost teh raket je, da se lahko nabijejo z eksplozivnimi snovmi, če zahteva sdla, pa celo s strupenimi plini. S takšnimi raketami se lahko v najkrajšem času — v nekaj minutah — opustoši in uniči ozemlje, ki meri več tisoč kvadratnih metrov. Tudi v pogledu priprav za ciljanje so dobili agenti v roke zanimivo g-adivo. Nemci so v zadnjem času nanovo preiskali vse strateško važne točke, da jih lahko vsak trenutek uporabijo. Kdor bi kljub navedenim dejstvom še dvomil o nemških namerah s skrivnostnimi obmejnimi stolpd naj pomisli, da so se nemški inženjerji v zadnjih letih izredno dosti bavili z raketnimi konstrukcijami. Poskusi ob Severnem in Vzhodnem morju so konkretno pokazali, da zadenejo takšne rakete s polno sigurnostjo 2 odstotkov. To pomeni dejansko, da pride raketa, ki jo odstrelijo na daljavo 100 km, najmanj dva km daleč. Seveda pa zahteva tudi odstreljevanje raket neko vremensko gotovost. Močan veter n. pr. vpliva na rakete in da doseže raketa svoj cilj mora biti vreme v prvi vrsti brez vetra. V takšnem vremenu pa lahko podvzamejo odstreljevalci raket naj-opasnejše podvige. Kakor pravijo poročila francoskih agentov, vlada vzdolž nemške meje proti Franciji zadnje čase nenavadna živahnost. Vsaka strateško važna točka ima danes svoj skrivnostni betonski stolp. Brez njega ni nobeno važno železniško križišče, nobena cesta, celo še ne nobena utrdba. Raketne topove vzidavajo povsod in jih previdno maskirajo. Francoski generalni štab Je proti temu skrivnostnemu nemškemu morilnemu sred. stvu brez moči, verjetno pa je, da bo dobila tudi francoska raketna industrija nalogo, naj išče protiobrambnega sredstva proti nemškim raketam. Tu ni nobenega dvoma, da bodo Francozi, ti mojstri v vojni tehniki, polagoma našli pripomoček, ki bo nemške ofenzivne rakete paralizi ral. Še dve prerokbi Ob koncu leta bomo vedeli, koliko sta resnični... Ob novem letu sta se oglasila s svojimi prerokbami še dva, ki sta svetovni javnosti manj znana kakor madame Freya, o kateri smo pisali včeraj. Prvi je Francoz Privat, astrolog, drugi pa kristalomant Edgar Brown, po rodu Anglež. Napovedi Francoza so črnoglede, prerokovanje Browna pa optimistično. ' Privat se bavi pred vsem z usodo Francije v 1. 1934 in pravi: Agrarna kriza se bo poostrila in bo zavzela takšno obliko, da bo prišlo ponekod do upora kmetov. Notranja trgovina se bo izboljšala, borza pa bo imela več črnih 'dni kakor v 1. 1933. Iz nasprot-stva med Mesecem in Neptunom sklepa Privat, da se bosta v Franciji zelo tehtali eks-tremna levica in desnica. Obe bosta pridobili na vplivu. Neptun bo stal leto« v znamenju Device, in to daje Privatu povod za izjavo, Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova e. Komedija zmešnjav Zakonski mož ln njegov zločinski dvojnik Mladi newyorški trgovec Charles Brigh-ton je izstopil na poročnem potovanju s svojo žene v enem najboljših hotelov v Long Beachu. Preživela sta tu nekoliko lepih dni. Nekega večera sta baš kovala načrte o nadaljnjih potovanjih, ko je vratar Brightona obvestil, da želita dva gospoda ž njim govoriti. Brighton je bil malo presenečen, ker je bila ura precej pozna; za vsak primer je poslal ženo spat, na kar je stopil dol, da se z gospodoma pogovori. Komaj je dospel do njiju, že sta se izkazala za detektiva, ki imata nalog, da ga aretirata. Pozvala sta ga, naj jima sledi brez odpora. Zaman je Brighton ugovarjal, da mora biti kakšna pomota in da nima ničesar na vesti Ko sta zagrozila, da ga vkle-neta, je moral hočeš nočeš ž njima na po- da bo na raznih krajih Zemlje izbruhnila lakota. V Evropi bo neka kronana glava zbolela in najbrž tudi umrla. V zadnjem tednu aprila bosta Mars in Uran v takšnem razmerju, da se bo konflikt na Daljnem vzhodu močno zaostril. Rusija bo zaradi tega zabredla v krizo, ki jo bo stežka premagala. Od tega si ne bo opomogla vse leto. Med 21. junijem in 2. septembrom bodo v Franciji in na Angleškem razkrili niz finančnih škandalov. Nemčija ne bo imela ugodnega leta. Proti Hitlerju se bodo postavili delavci vn an-stokrat', borba pa bo ostala neodločena. Denarni položaj Nemčije se bo močno poslabšal. V Angliji se bodo s krepkimi rokami lotili problema brezposelnosti in v drugi polovici leta bodo dosegli s svojimi ukrepi lep uspeh. V Ameriki se bodo okrepila preku-cuška stremljenja. L. 1934 prinese tudi vei političnih atentatov. Anglež Bro\vn napoveduje kot največji dogodek letošnjega leta okrepitev zvezo med Francijo in Anglijo »Lntente cordiale« bo nanovo vzcvetela. V Franciji bo moral demokratski sistem prestati hude preizkušnje, toda na koncu jih bo le premagal. V Ameriki bo proti sredini leta presenetilo svet biološko odkritje v pogledu prehrane. Odkritje bo zelo pomembno in dalekosežno ter bo posebno važno za življenje denarno šibkih slojev, katerim bo zivnaprej s skromnimi sredstvi mogoča krepka prehrana. Vojni vplivi, ki se bodo izcimili iz ra»-merja med Marsom in Uranom, se bodo v drugi polovici leta polegli. Vojne ne bo niti v Evropi, niti v Vzho-dni Aziji. V Nemčiii bo preživljala Hitlerjeve diktatura težke ure. Tudi v pogledu zunanje politike čakajo Nemčijo bridki časi. Na Madžarskem se bo okrepila rnonarhistična misel, ki na ie. ne bo pomagala Habsburgovcem obnoviti prestola. ANEKDOTA Schopenhauer je sanoval v nekem hotelu v Frankfurtu. Pri mizi je sedel vedno tih in s sitnim obrazom. Okoli njega mnogo Častnikov. Schopenhauer je vs^k dan položil poleg: krožnika tolar in ga po kosilu vtaknil spet v žep. To se je ponavljalo že nekaj časa. Končno je neka dama vendarle opazila to početje in ga vprašala, zakaj to dela. »Desetkratno vsoto darujem lici jo, pri čemer mu niso niti dovovili, da j mestnim revežem, ko bodo gospodje spre-J ' F govorili še o čem drugem nego samo o konjih in ženskah.« bi obvestil ženo. Zjutraj je žena zvedela, da 30 ir%?a ponoči odvedli detektivi, češ da je zločinec, in so jo pozvali, naj ostavi hotel čim prej. Zaman je zatrjevala, da je šele osem dni poročena ž njim in da ne ve ničesar o njegovem dvojnem življenju. Verjeli so ji prav tako malo kakor prej njenemu možu. Med tem so nesrečnega Brightona pestili na policiji po vseh pravilih zasliševanja. »Tri umore imate na vesti,« je grmel policijski komisar nanj, »tajenje vam ne bo nič pomagalo. Najbolje, da vse priznate, Dick Lord.« Tako je Brighton zvedel, da ga smatrajo za nekega proslulega morilca, o katerem je bilo zadnji čas v Ameriki mnogo pisanja. Njegovo dokazovanje, da se motijo, ni zaleglo nič. Zasliševali so tudi njegovo ženo, ki je vedela povedati samo to, da ni vedela ničesar o zločinih, ki jih mu očitajo. Zaprli je niso. bila je pa pod strogim policijskim nadzorstvom. Sele čez nekoliko tednov se je izkazalo, da se je longbeacheska pobcija temeljito zmotila. Pravega Dicka Lorda so ujeli v Chicagu Njegova očitna podobnost z Brightonom je temu nakopala toliko neprijetnosti na glavo. Seveda so mladega trgovca spustili z mnogimi prošnjami, naj jim VSAK DAN ENA »No, in zdaj je treba odgovoriti Justu temu nepridipravu! Pišite, gospodična. Visoko spoštovani gospod Just...« {»Rire«) Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Ljubljanski komorni kvartet v Kamniku. Kamničane čaka izreden koncertni užitek, in sicer komorna glasba Ljubljanskega komornega kvarteta, ki ga sestavljajo gg. Pfeifer Leon, Stanič Fra-njo, šušteršič Vinko in Bajde Oton. Koncert bo v petek 5. t. m. ob 20. v dvorani kina Kamnika. Kamničani bodo dvorano gotovo napolnili do zadnjega kotička, kar Ljubljanski komorni kvartet '.udi zasluži. Iz Hrastnika h— S reško sodišče v Laškem razglaša, da se bodo - prvih tre'n mesecih letos vršili v Hrastniku v občinski pisarni naslednji uradni dnevi: 20. t. m., 17. februarja in 17. marca, vsakokrat od pol 9. do 12. in do pol 14. do 16 —h Himen. Danes se poročita v Ljubljani g. Milan Mahkota, učitelj v Hrastniku, in gdč. Pavla Hallerjeva, učiteljica na Dolu pri Hrastniku. Vrlemu sokolskemu paril želimo obilo sreče! Trbovelj t_ Predavanje o koroških Slovencih. Klub koroških Slovencev priredi v nedeljo 7. t. m. ob pol 16. v Sokolskem domu predavanje o življenju in prilikah koroških Slovencev. Nacionalno občinstvo vabimo, da se udeleži predavanja v čim večjem številu. t— Premeščen je strokovni učitelj na tukajšnji meščanski šoli g. Edgar Vončina na meščansko šolo v Biieče v zetski bar no vini. t— Veliko zborovanje Društva slovenskih obrtnikov bo 6. t. m. ob 15. v prostorih Volkerjeve gostilne. ZAHVALA G. dr. Tonetu C 1 z 1 j u se na tem mestu najiskreneje zahvaljujem za uspešno zdravljenje moje žene. JERNEJ DOLINŠEK, Trbovlje. t— Sodnijski uradni dnevi v Trbovljah bodo 13. in 27. januarja, 10. in 24. februarja in 10. in 24. marca v občinski hiši (Parašuh), v Hrastniku pa v občinski pisarni, in sicer 20. januarja, 17. februarja in 17. marca. t— Rdeči križ je spet daroval za mlečno prehrano bedne šolske dece 5000 Din in je s tem mlečna akcija RK do konca marca 1934 zagotovljena. t— Nove srečke drž. loterije so prispele iri se dobijo v podružnici »Jutra«. Cas za obnovitev srečk je do 7. januarja. iz Ptu|a j— Slavnostna zaprisega. Te dni se je vršila v gasilskem domu zaprisega vseh čla-o v ptujske gasilske čete. Dvorana je bila ikrašena in je seji predsedoval novi pred-c-dnik, šolski nadzornik g. Cepuder Leo, ki pred prehodom na dnevni red pozdravil v eskega načelnika g. dr. Bratino in župana Jeršeta. Predsednik je imel nato nago-' or, v katerem je onsal pomen in važnost gasilstva glede na novi gasilski zakon. Nato mestni župan zaprisegel predsednika, predsednik pa ostalo članstvo. Lep govor je n ! r- di župan g. Jerše, ki je omenil delo-nje gasilnega društva pod prejšnjo upravo. Pohvalil 'te dobro izvežbano moštvo ter :a prosil, n; j tudi v bodoče vsak posveti se sile razvoju gasilstva, ki je bilo dosedaj • edno ponos mesta. Pristopijo naj k dru-prav vs; brez razlike narodnosti, ker sedanja uprava ne bo delala nikake razli-G. sres-ki načelnik je vzpodbujal prisotne člane k vztrajnemu delu. Zapriseženih ie bilo 70 članov. Dosedanji poveljnik g. :n? Celotti ie izstopil, njegov namestnik je začasno g. R-eznik. J_ Shod J N S v Ivanjkovclh. V nedeljo ~ "b 14. priredi občinska organlza-v Ivan lovcih javen shod v po-ravraciji. Na shodu bo poročal oslanec g. Petovar. ;nsko sodišče je v mlnHem letu >d svoje okrilje 512 tusodnih ob-472 obsojencev sreskesa načel-S4 preiskovancev, skupaj 116S ca skala, o kateri smo poročali, itr^ala pred dnevi lz pečin Her-eara gradu, je tako velika, Pehto<. Čisti dobiček je znatno pripomogel do res lepo uspele božičnice na dan 22. decembra, ko se je igra tudi p-onovila. Obdarovanih je bilo vseh 170 šolarjev, a najrevnejši še z obleko in perilom. Vodstvu, kakor tudi malim igralcem na uspehu iskreno čestitamo z željo, da nam pripravijo še dosti tako lepih uric. o k o I Sokolske župne In društvene nnraSCaJ-ske smučarske tekme v Celju so zaradi lz- premembe vremena preložene na 21. t. m. Zato 6. in 7. t. m. ne bo tekem. Članske župne smučarske tekme bodo 14. t. m. v Velenju. Sokol Brraovica. Pod okriljem ZKD se bo vršilo 5 t. m. ob 20. predavanje o Lu« žiiških Srbih. Predaval bo g. Vekoslav Bučar. Sokol MengeS. Dne 6. t. m. ob 15. se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanje o naši Primorski. Predaval bo g. dr. Branko Alujevič. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 8. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer !n brzina vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo na). višjo, druge najnižjo temperaturo. S. januarja Ljubljana 7, 762.3, 1.4, 89, SE1, 10, 0.3 de2; Ljubljana 13, 761.6, 2.5, 87, SW, 10 —, Maribor 7, 762.0, 1.0, 90, mirno, 10, 0.6, dež Zagreb 7, 762.2, 1.0, 90, NI, 10, 3.0, dež. Beograd 7, 760.3, 0.0, 90, mirno, 10, 13.0 sneg; Sarajevo 7, 760.8. 0.0, 90, SW1, 10, 0.3, sneg; Skoplje 7, 757.8, —02, 90, W3, 17.0, sneg; Split 7, 755.0, 7.0, 58. NE5, 1, —; Kumbor 7, 753.6, 10.0, 60, ESE2, 10. _ dež. Temperatura: Ljubljana —, 1.2; 3.0, _; Maribor 2.1, 1.0; Zagreb 5.0, 1.3; Beograd 4.0, —0.3; Sarajevo 4.0, —0.4; Skoplde 8.0, —1.0; Split 12.0, 7.0; Kumbor — 9.0. Radio Četrtek. 4. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura. — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Pogovor 6 poslušalci. — 19-30: PloSče po željah poslušalcev. — 20: Klavirski konoert prof. Muhovila Logarja. — 20.30: Mladinske peemi H. Sattnjrja. — 21: Valčkova ura radio - orkestra. — 22: Ca«, poročila, radio-jazz. Petek, 5. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Poročila. _ 13: Cas. plošče. — 18: Zabavno piedavanje. — 18.30: Ob Erjavčevi 1001e Hevto! pofretoi isto-d Ob&lo* Ljubica. Umrl ml Je moj nad V3e ljubljeni mož, brat, svak, stric, gospod Andrej Rožman starešina - preglednik finančne kontrole. dne 2. januarja 1934, v 55. letu starosti, po muke-polnem in dolgotrajnem trpljenju, previden s sv. zakramenti. Pogreb nepozabnega se bo vršil po prevozu lz Sevnice na videmsko pokopališče v petek, dne 5. januarja ob 16. uri. Sevnica, Videm, Brežice, dne 2. januarja 1934. žalujoča žena ln ostalo sorodstvo Zapustila nas je za vedno naža nad vse ljubljena mati, gospa iKristina {faGH posestnica danes, dne 3. t. m. ob 5. uri zjutraj, v 70. letu starosti, previdena s tolažili svet« vere. Pogreb bo v četrtek, dne 4. januarja 1934 ob % 4. url popoldne od doma žalosti, Prisojna ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne S. Januarja 1934. žalujoči rodbini: JAJCII* — HOČEVAR A. Cbrlsti: 19 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »In kaj vas je mahoma pripravilo, da ste krenili na pot?« »Denar.« it rekla Katarina. »Deset lec sem bila družabnica in sem zaslužila baš toliko, da sem si mogla kupiti par dobrih čevljev. 7Aaj sem nenadoma dobila precej denarja — kakopak, vam se naj-brže ne bi zdelo mnogo.« »Zakaj mislite, da ne?« Katarina se je zasmejala. »Prav za prav sama ne vem! Tako nekako se mi zdi, kakor da bi bili strašno bogati. A najbrže se molim.« »Ne,« ie rekla Ruth, »ne motite se.« Maho-ma se je bila zresnila. »Ako smem vprašati, kak vtis ste pa drugače dobili o meni?« »Jaz —?« »Prosim, odgovorite mi popolnoma po pravici. Res bi me zanimalo. Ko sem vas na londonski postaji prvikrat videla, me je takoj obšlo, kakor da znate brati moje misli.« »Bog ve, da nisem bralka misli,« je smejž se dejala Katarina. »Pa bi vas vendar iskreno prosila, da mi poveste, kaj ste si mislili o meni.« To je rekla s tolikšno in tako odkritosrčno resnobo, da Katarina ni mogla drugega kakor pošteno odgovoriti na vprašanje. »Povedala vam bom, a vi me nikar ne imejte za slabo vzgoijeno. se rrr ,;e. d? morate bit; v hudi duševni stiski.« »Prav imate. Popolnoma prav. Strašno mi je pri duši. Rada bi vam — nekaj povedala o sebi. Ali smem?« Kaj mi je prav za prav mar, )e pomislila Katarina, odgovorila Je pa vljudno: »Seveda!« Ruth je izpila kavo, vstala in rekla, ne videč, da se Katarina še ni bila dotaknila svoje: »Stopite z menoj v moj oddelek.« V sosednjem oddelku, kamor so vodila vrata Lz oddelka gospe Kettermgove, je sedela spletična togo vzravnana in plašno stiskala veliko rdečo usnjeno skrin.ico z začetnicama R. K. Gospa Kette-ringova je zaprla vrata in se spustila na blazine. Katarina je prisedla k njej. »Obupana sem in sama ne vem, kaj naj storim. Zaljubljena sem v nekoga, zaljubljena do blaznosti. Imela sva se rada, ko sva bila mlada, a takrat so naju sirovo in krivično odtrgali drugega od drugega. Zdaj sva se spet našla.« »lil?« »Napovedala sva si sniden.e. Morda boste slabo mislili o meni, a kaj, ko ne poznate razmer. Moj mož je nemogoč. Tako ravna z menoj, da je sramota.« »Tako!« Kaj je mogla Katarina reči? »Samo nekaj me boli: to, da tako grdo varam svojega očeta. Ta je bil tisti gospod, ki se je na postaji v Londonu poslovil od mene. On hoče, da se ločim od moža, in seveda niti ne sluti, da se peljem k drugemu. Za strašno nespametno bi me imel!« »Ali ni prav za prav res nespametno?« »Prav za prav — da.« Ruth Ketteringova je pogedala svoje roke, ki so ji živčno drge-taje ležale na krilu. »Nazaj ne morem več.« »Zakaj ne?« »Vse )e domenjeno. Strla bi mu srce.« »Le nikar ne mislite,« je suho rekla Katarina. »Takšnole srce prenese več, nego bi mu človek prisodil.« »Mislil bo, da nimam nič volie, nič poguma.« »Vaš namen se mi zdi res zelo nepremišljen in nespameten,« je dejala Katarina. »Pa saj menda sami veste.« Ruth Ketteringova si je zakrila obraz z rokami. »Ne vem! Ne vem! Vso pot me že preganja občutek, da me nekaj čaka — da se mi bo nekaj zgodilo — nekaj, čemur ni moči uiti.« Krčevito se je oklenila Katarinine roke. »Naibrže me imate za blazno, ker govorim take reči. A vendar vam pravim: nekaj strašnega se bo zgodilo.« »Tega si ne smete domišljati,« je rekla Katarina. »Poizkusite se zbrati. Očetu lahko brzojavite iz Pariza. Gotovo bo takoj prihitel k vam.« Sopotničin obraz se je zjasnil. »Da, to bi lahko storila. Moj ljubi, stari papa! Čudno je — vse do danes se nisem zavedala, kako strašno rada ga imam.« Vzravnala se je in si obrisala oči z žepno rutico. »Res, zelo nespametna sem bila. Srčna hvala za to, da sem se vam smela izpovedati.« Vstala je. »Zdaj se počutim že dosti bolje. Sama sebe ne razumem, da sem mogla biti tako neumna.« Tudi Katarina je vstala. »Veseli me, da vam je odleglo,« je rekla s kar moči običajnim glasom. Predobro je vedela, da je občutek zadrege po taki izpovedi neogiben. Poslovila se je od Ruthe in se vrnila v svoj oddelek. Cene malim oglasom Ženiti^ in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L— Po Dm L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«. »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem*. »Posest«. »Lokah«, »Sta-nov arij a odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plače za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Ksi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristo/brna za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo r>a Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predafi naročila, oj*-roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. m Kdor Hit t/^luika.. plaiSa 13 vsajMi btts^io nO par; ta naslov al' Šifro 3 Din - K H ur n a d i «asln»ek. p« » vsako besedio 1 Din. dajanj« na^ov« ali za šifro pa S IX* (31 Pletenje nogavic in rokavic sprejmem na dum. — Ponudbe na og'a*.ni oddelek »Jutra« pod »Pletenje«. 47465-3 * i l/\ ti. ta j janj« naslova »|i is j šifro 5 Din Dijaki k' } iščejo m JTr iik .-.i J>- pia i pa-r. ta šifro ah u ^ | ja-nje naslova S IHn (4 | Nemško govoriti in teorijo se h:tro v« nan>.".-- po mo i n< jboLj- S mp:c-di. Uspeh a mčen. O roke tudi v sku. linah. I- Formacije d 11.—• K. L utova, Salendrova 4/IT. 341-4 fu SESTJTSjiiSvi r. i.' *A>T: i< ■ > ') ' r 1 V ^a-K & OtNS^-di S«'1 iiar. J ta dajame nasU»v» al*. i « šifro r« S Pin (11 • Brivskega pomočnika dobrega delavca f;»r s 17. januarjem Avgust del Bello, brivski m.»b za dame in gospode v p.>m-iiah. " ' 8-0-1 Gospodične ki igvnjo kavi-, violino, h::-ti-."T. ko c sri::iro — Ufcn za «w> -nek« liamsko kapelo. — ?'ark > Rn;Vv. Tj .--.no ležeče. Kra.ni. 3*1-1 Mlado dekle pridno in pošteno. vajeno do.mač:h de!. dob' « -»Ho. Vprašati v bnfetu na Tyr-Se-vi Cts;.i 37. 84o-l Prvovrstno frizerko ki zna tra:.no. vodno in železno ondulaoro ter vse kar v žensko stro- ko, epre:Tne ta.koj Novakov^,' Miklošičeva e. 40. 37C-1 Vzgojiteljico k' perfek-no obv'ada nem čč:no. iščem k šestletnemu otroku. SMi-žVo 'e v bližini Beograda. — Ponudbe na rvV^ti. oddelek »Jiutra« pod žfro »Guvernantka 6«. 574-1 Raznašalca kruha zmožnega 1000 Din kavcije. sprejme proti prosti oskrbi in dobri plači pekarna Korošec. Sv. Lov rt-nc na Pohorju. 887-4 Samostojna kuharica in izurjen« sobarica, z« Srbijo, ter starejša strež n:ca" k bo'niku. izvejo za službo v S^lenburgovi ul. št. 7'I. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. SS2-1 Lac Za kuharja kar sem se že nekaj časa učil. bi se raji izučil (2 leti). Joško Zemljak. pri Jernanu v Krškem. 380-4-4 Dtni«.« crg. značaja po i 1 1 Did beseda; ta da i a nje aasloora ali n 1 Šifro 5 Din. — Oglam i ^oe.ialnega tnačaja vsa ' ka 50 par; t» J iajanj-p iiaslin. (61 • ' Norveško ribje olje na]fine:še !~veže vedoo v ■.i' >-g t«6no proti .• ivzetju Picooli. Tjrševa !>iinajska) cesta Stev 6 348 6 Nagrobni spomenik kd<»•;t da bogato izbiro vt h pri K .1 b a n U'šiili. Pa ep žel. postaja Rače Fram^____336 6 Rabljeno omaro in posteljo prodam. Vpra-v brivnici v Franci '. -!:ski ulici šter. 10. 336-6 V letu 1934 hočem dobiti nameščetiie! Ali se ml bo posrečilo? Z odliko absolvirani 19-letni dijak Vei. Beikere-ške trgovske akademije, išče nameščen j« v Ljubljani, po možnostj ▼ kaki banki. Je po.polno.ma zdrav in bi zaradi rodbinskih razmer rad za.pustil rodno mesto. Vešč je popolnoma srbohrvaščine m mad.a-r-ščirae. piše in govori dobro nemško in francosko. Daktilogrefije je vajen. Na ž«lj-o pošlje prvovrstne refere«nce. Najboljša referenca pe je njegovo veliko veselje do dela. Anton KnHaender, Vel. Bečkerek — Eksportmi mlia. 333-2 Gospodična t man jem s!ov. in nemške stenografije, korespondence in strojepisja, žeii nameSSeo}« v pisaTii. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 341-2 Zdrav fant 3? let star. abstinent, išče službo sluge, raznašalca ali ?t"*ž-a'« k bolniku. — Po-midbe na naslov: Ko'W A:otz. So-vjak '0 — pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. 326-2 S!u?bo vzgojiteljice v Ljubljani ali okolici išče S'overita-Ljubljančanka — učiteljica e štiriletno prakso zmožna poučevati slovenščino. srb«hrv., nemščino, angleščino i® kla.vi.r. Nastop takoj aH pozneje. N-hsIot v oglasnem o-ddelko > Jutra«. 345-2 V^aka tK-^eda VI . i*. ia'enje naslova aH sifrn pa S Din. (21 Mesto hišHka prosi rokodelec (kovinar), k -azume vsa hišna po pravila vn centralno kur javo. — Ponudbe prosi na ■•jas. oddelek »Jutra« pod »NVomadežuvan«. 257 2 Fant star 20 let ve Ion. vsakega dela. želi kakršnokoli de-1" Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 303-2 V lesni trgovini ali kot oskrbnik na večjem posestvu, iščem za.po-srtev. Ponudbe na ogla«. -1-dde'ek »Jutra« pod šifro »Vešč«. fS£7-2 O. Th. Rotman: BIH, BaMfev sisi Gospa Brboncljeva je bila še nekam oa-metna. >če se boste prepirali, pa pojdem!« je dejala. »Do svidenja!« A tisti mah se je začul strahovit žvenket, k0 je s trakom svojega predpasnika podrla stojalo za steklenice. Oh, nikoli več si nI nihče tolažil žeje iz njih! Frizerka dobro izure-na v traimi in železni ondulaciji, želi preminiti službo — nairaj-e v Ljubljani. — Ponudbe na ogla?, oddelek »Jutra« pod značko »Tudi izven«. 366-2 Elektromonter spričevali, išče »luižbo. Vešč je inšta'acij prostih vodov ter tudi rad:oarara-tov in r.a«nih električnih del. Ponudbe n« podniižni eo »Ju.t.ra« v TrbovPah pod »Zanesljiv«. 370-2 Vsak naročnik tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET« dobi bogato ilustrirano knjigo DR. VLAD. TRAVNER KUGA NA SLOVENSKEM Podrobnosti v pravkar izišli številki, ki jo dobite v vsaki večji trafiki za 2 Din. Stole in mize rabljene, kuipim. Ponudbe na oglasni oddelek Ju-ra pod značko »Mize«. 379-7 Vs»Ra Ooseda 1 Din. ( i M dajanj« aaeicva ali i ta Šifre pa S Din. (2t> } Veliko vilo t modernem »logu zidano, z velikim vrtom, na mirnem im zračnem kraju bliž-nj-e periferije, vsled dru-iinakik razmer takoj prodam. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 318-20 Nepremičnino večjega donosa, »redi mesta prodam radi selitve. Milijonska vrednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tretjnna prevzem hipotek«. 303-20 m Mesto hišnika ali oskrbnika hi5e išče samostojen, trezen m'adenič. vajen nekaj zidarskega dela. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Posredoval se dobi tri mesece po'ovVn plače« 390-i? 30.000 Din kavcije v nepremičninah da — ▼ bn:isrnvodstvu in vseh pisarniških delih izvefbao trgovec tivrdki. bf sa vzame v slnžbo. — I>*p:se na o?'as. oddelek »Jutra« pod »Zmožea 1934«. 333-2 Avto, moto Vsaka beseda t Din, i d»janj« nMl«n ali } u iifro p» s Din (10) I Motor na ogije HP. kupim- Prodam pa Diesel-motor na nafto, 25 HP, »li pa zamenjam za zgoraj imerc-oranega. — R. Kulater, Mokronog. 316-10 <>Klw*ila i Dio ia dajanj« fnasior« alta Vtr* m !5 Din TK' Vsakovrstno zlato kuipuje po najvišjih eenah ČERNE - iuvelir Ljubljana. Woltova ulica 3 n I Vsaki t*»«idelek »Ju'ra«. 357-21 VHMiilŽPHiRflAR V »tki I>e»e(t» 50 t»r. j o dajanj« na-lnva aV ! u (Hfro » D.'» (21-ai i Vsaka iMnk I Din u lajanj« naalova al ta »ifro oa S Din C1fi Vloge bank Nakup. p'ida;a zastavitev in posojila, kakor tudi vsa »tala naročila izvršujem-najugodneje. Poslovni ta vod d. d., Zagreb Pra ška ilica 6T1 t-elefon 38 38 Za >dgovor priložite znam ko ta 3 Din. 52 15 1500 Din posojila iščem proti povračilu v S mesečnih obrokih po fiOO Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena oseba«. 390-16 Trgovino z mejami m b'ag^.m. ra de-že'i. k;er bi se napravilo mesečnega p-^meta od 50 do 100.000 Din. vzamem v na^em. — Ponudbe » podrobno navedbo vsega je poslati na ojasni odd"'ek »Jutra« v Ljub' ani (>od »Eksistenca zaslgurana«. __3:7-J7 Trafiko z gostilno pri f a r i na Dolenjskem oddam takoj na račun samostojni ž-; ni, vajeni gostilne. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija«. 377-17 u a d i prrftraiin plača ta vsako be*wi' 1 Din. kdor ure hran« pa t* bositMl* 50 par, rn lajanj« u* slova ali Šifro S Din »žirom* 5 Din 04'i Trspovaki 1 Din Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglas, oddelk-u »Jutra«. 347-14 Dijaške sobe Vsaka buseda 50 par. ta dajanj« aa«lora ali ta tifre S Din (22> Knjižice katerekoli banke, t vlogo 10—16.000 Din, vzamem kot posojilo, proti odplačevanju v gotovini v mesečnih obrokih. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »-10.000«. 318-16 Jedilni pribor za 12 oseb io dozo za ®Iad-kor kupim. Ponudbe n« og'a«. oddelek »Jutra« pod značko »Malo rabljeno«. 259 7 30.000 Din kavcije ▼ nepremičninah da v knjigovodstvu in vseh pisarniških delih izvežban fcr-govec tvrdki, ki ga vza me v službo. Dopis« ns o^lae. oddelek »Jutra« pod »7,mo*en 1934«. 384-16 Za mlajšo dijakinjo iščem za takoj stanovanje i vso oskrbo. Mara Zaje. Florijanska ulica St. 10/1. 372-22 Vsaka t>n*da i DWi. { ta d&jaaj« nasdova aH 1 ta šifro pa 5 Din. (31) ! ^^osob. stanovanje panketirano. oddaim s 1. februarjem majbni družini odraslih oseb. D. RovSek, Kolodvorska ulica št. 35'I 339-21 §tirisob. stanovanje komfortno, e kopalnico in plinom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 365-31 Več stanovanj eno štiris»bno in več dvosobnih oddamo takoj ali pozneje. Vpra?«.ti pri h:š niku v Glinški ulic; 71. 350-2H Majhno stanovanje i—2 sob, z vsemi pritikii-nami, iščem za maj — eveat. tudi preje ali pozneje. Biti mo-a v sredini mesta in n-e podstrešno ali podpritli6no. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »>P!ečam toč-n.o*. S94-2il/a VsaRa l Dui : ta dajanj« naslova ali j ta Mfro p« b Din. (18 { Lokal n« ze4o prometmi točki r centru Lj^blijane, primeren za brivca, obrtnika iitd., oddaai. Poizve s« v _ špecerijski trgovini v Skovi ulioi 9. Slom-3:9-19 Opremljeno sobico s posebnim vhodom takoj oddam v S-bski ulici 13. Ljube ja-na VIL 361-23 Opremljeno sobo s »eparatmlm vhodom, oddam stalnemu gospodu ali gospodični na Sv. Petra cesti. Naslov t oglasnem od d elk u »Jutra«. 371-28 Prazno sobo in sobo z 2 posteljama odda Mibelčič, Borštn:kov trg 1/1L 373-23 Solnčno sobo so'idnemu poceni oddam. Vprašati v trgovini Faj-dlga, Na.poleonov trg 15. _____ 375-23 Sostanovalca t ali brez oskrbe sprejmem po nizki ceni v Kri-ž&vnilki ulici štev. 41. 380-28 Sobo strogo separira.no, t vhodom s stopnišča, takoj oddam po zmerni ceni. Telefon na razpolago. Naslov pove oglasni oddel-k »J uitra«. 3S1-23 Želim znanja z okrog 20 let staro gospodično. ki ima nad Din 20.000 gotovine, za podjetje. Cenitev sigurna. — Dopise 6 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselo svidenje«. 342-25 vsak* Ocseda 1 DHI. ta dajanj« naslova aH ta Šifro pa 5 Din (27, Angleški seater star 9 m.-secev, ugodno nat>rodaj. Naslov v osrlas. oddelku »Jutru«. 338-27 Vsaka beseda 50 par. ta dajanj« naslova al« za šifro pa 3 Din (28) sanese prvovrstna. Štajerska prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani, Tyrševa cesta. VsaKa besedi i Din, ra d-ijanje aa>»lova aH ta šifro r« " Din (29) Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 340-S9 V*a ka Peseda 50 l>ar. ia lajanje naslova ali šifro r>a 3 Din. (29) Nekaj redkih znamk (raritete) v vrednosti &> M za petino ka*a;eške vrednosti proda Franc Hofin-ger, Velenje. 331-39 . Sostanovalca spre:m<*m z vso oskrbo v zračno sobo po nizki ceni v Florijan.»ki ulici 19TI 3S9 23 Lokal s lepo Izložbo in pisarno oddam « 1. februarjem. Ponud/be n« ogae. oddelek j Nasov pove oglas, oddelek »Jutra« pod »Tavčareva I »Jutra« 363-19 Separirano sobo v centru mesta oddam takoj dvema gospodoma. — Istotam sprejmem tudi sostanovalko 392-23 ulica«. i V«aka OeertU 50 par. : aa .lajanj« uulova ali ta tifm S Din (23 ' Sobo lepo eiprem jen-o. « kopalnico in vhodom e stopnic, x oskrbo aH brez odda 2 osebama Markelj. Bičevje St. 5/1. tik za dr. Kancem na Trta&ki cesti. SI4-23 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, ter 1 a'i 2 posteljama, lahko tudi. z vso oskrbo za 450 do 550 Din oddam blizu trajava e v Sp. Sižki, Cerneto-va 31. S27-23 Sostanovalko •preiniem t vso oskrbo v lepo eobo — kakor tudi abonente na dobro in poceni domačo h-e.no. Tvrševe St. 31. dvorižče, levo. 837-23 Opremljeno sobo po zmerni ceni oddam takoj gospod čni na Blei-we'eovi cesti 201, levo. S33-28 Opremiieno sobo strogo separirano, oddam eni ali dvema osebama. — Krusič, Rimska cesta ?8. 355-23 Sobo popolnoma separirano. od dam takoi ali « 15 Na s'o-r pove og'asni oddelek »Jutra«. Veliko, lepo sobo s posebnim vhodom, prazno a.li opremljeno oddam takoj 1 ali 2 solidnima osebama ali zakonskemu paru brez otrok. — Kolodvorska ulica fctev. -331. 891-23 RZ/—— i Vsaka b»«rda SO par; j aa dajanj« oaalora ali a iifre I Din. (2&-a) Veliko prazno sobo ali 2 manjši ▼ centru me«ta išče ata-rejši, samostojen gospod. Ponudbe * navedbo cene n« ogasni oddelek Jutra pod Šifro »Zračna soba«. 3Ge-23/a rUi Vsaka l>ea«d* t Din ta dajanja naaJcva aM litra pa 5 Din. (54) Zitko! Zahvaljujem ee Vam — drugič ee boate kesali. K. 393-i) Že nit ve i Denarnico z nekaj denarja in z'atim prstanom sem izgubia. — Pošten najdtelj naj proti nagradi odda na nasliv, ki ga pove hišnik v Filg-nerjevi ulici 10. 306-28 Vsaka Be«e I Dui ta dajanje oasJova ali za šifro S Din (37 Te!efon 2059 PREMO0 suha drv& POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 E3EB3eR§& Drva m premog pri IV. SCHUMI iJoleDjska cesui "ip' št 2951 BBBBEBSBS^uS^ NAS PRIZNANO IZVRSTNI IN CISTO DOMAČI IZDELEK. Vsak naročnik „JUTRA" — je zaverovan ~ — za 10,000 Bin! — □ Elektroislisilšua trgovina g □ v Mariboru, lepo urejena ta dobro vpeljana, □ □ se proda zaradi družinskih razmer. □ □ □ Pisarna in delavnica za eiektroinštalacijsko podjetje na raz- u □ polago. _ Sprejme se event. kompanjon s koncesijo. □ □ Ponudbe pod >Elektro-Radio-* na oglasni oddelek »Jutra.« □ 1 1136 Umrla je danes naSa srčno ljubljena 2ena, mamica, sestra, teta, svakinja, gospa B ■ Vsaka beseda t Din; aa