V ^ fl 0 Št. 182 (15.910) leto LIH. JBBlgr* e* PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. H H PARTIZANSKI ■'# Ulr%'Mf /ISVif/^J Er ČEDAD - Ul. Risrori 28 - Tel. 0432/731190 ■ laLiiaaMH cosmetics italy I \RM) sr!. Trst - Tel. (I4tl - 232430 i ,.x 04(1 - 232300 isoourS^Ss PETEK, 1.AVGUSTA 1997 Senat Monil pritiskom izF-Jk Sandor Tence Ce ne bo novosti, ki jih sicer ni videti na obzorju, bomo prihodnje leto sli na deželne volitve s sedanjim volilnim zakonom. Senat je z včerajšnjo ponovno odložitvijo sklepa o spremembi deželnega statuta klonil političnim pritiskom iz Furlanije-Ju-lijske krajine in volilnim raCunicam nekaterih strank (zlasti desni-^-.r.e), ki hoCejo, da bi ostalo vse pri starem. S tem nikakor ne mislimo, da večinski sistem avtomatično jamči politično stabilnost, res pa je, da je sedanja zakonodaja ustvarjala le zmedo in razdrobljenost deželne skupščine ter rojevala zelo šibke vlade. Danes imamo na Deželi veC kot deset svetovalskih skupin, od volitev leta 1993 pa smo imeli že pet odborov in ni rečeno, da je Cruderjev zadnji pred naravnim iztekom zakonodajne dobe. Da je senat zadevo znova odložil, tokrat na jesen, nosi odgovornost predvsem Kartel svoboščin, ki je skoraj do včeraj odkrito zagovarjal večinski sistem z Uninominalnimi man-.dati in s t.i. nagrado za zmagovito koalicijo. Potem se je očitno nekaj zasukalo. Dvome so zaceli imeti bivši demokristjani, nato »For-za Italia«, na koncu še Nacionalno zavezništvo. Na desnici so se morda zbali oblikovanja takozvanega »Četrtega polav po vzoru tržaške Illyjeve liste, ki bi pobiral glasove Kartelu, na koncu pa sklenil zavezništvo z Oljko. A to so le ugibanja. Dejstvo je, da bo treba na spremembo deželnega statuta verjetno Čakati še nekaj let. O volilnem zakonu bo, ce ne bo novosti, odločal deželni svet, seveda v strogem okviru sedanjega statuta. To velja tudi za norme, ki bi zagotovile ali omogočile (odvisno od zornih kotov) izvolitev svetovalca(ev) slovenske narodnosti. O tem bo tekla beseda jeseni in dobro bi bilo, da bi se o tem v manjšini končno začela resna in realistična debata. Časa ni na pretek, nove j polemike pa bi bile res J neplodne, saj ustvarjajo le zmedo in zavirajo re- j sne rešitve. SLOVENIJA / STOPNJUJE SE NAPETOST NA POLITIČNI SCENI Zaradi polemik o zunanji politiki minister Zoran Thaler odstopil Drnovšek povabil ministra, naj razmisli o svoji odločitvi - SDS in SKD zadovoljni LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj odstopil. V utemeljitvi odstopa je med drugim zapisal, da je bilo v Času njegovega ministrovanja čutiti razkol zaradi strankarskih in osebnih interesov in to ne glede na nacionalni pomen soglasja o bistvenih zadevah v zunanji politiki. Z odstopom je zato hotel opozoriti na nujnost strnitve nacionalnih moCi za umestitev Slovenije v vami in razviti del Evrope. Premier Janez Drnovšek je povabil Thalerja, naj o svoji odločitvi znova premisli. ZLSD je menila, da bo o odstopu razmislila med počitnicami, zadovoljna zaradi odstopa sta bili SDS*in SKD. Na 7. strani Senat spet odložil odločitev o FJK RIM - Parlament skoraj gotovo ne bo pravočasno omogočil spremembe posebnega statuta Dežele Furlanije-Julijske krajine, tako da bodo deželne volitve (maja ali junija prihodnjega leta) najbrž potekale na osnovi sedanjega proporCnega sistema. Možne bodo sicer nekatere korekture, a - kot do' loCa statut - le v okvira sedanje zakonodaje, ki mora biti obvezno proporc-ne narave. Senat je namreč včeraj spet odložil odobritev ustavnega zakona, s katerim mora parlament obvezno prižgati zeleno luč za spremembo statuta FJK. Debato so formalno odložili na september (senat in zbornica sta od vCe-raj na dopusfu), tudi Ce bo do nje prišlo, pa je v bistvu nemogoče, da bo Rim pravočasno pristal na spremembo deželne volilne zakonodaje. Odobritev ustavnega zakona so formalno odložili zaradi večkratne nesklepčnosti senatne skupščine, za vsem tem pa se skrivajo problemi politične narave. Za odložitev pa so v prvi osebi odgovorni politični dejavniki iz Furla-nije-Julijske krajine. NajveCje ovire so prišle iz vrst desničarskega Kartela svoboščin, ki je dolgo Časa zagovarjal večinski volilni sistem, v zadnjih tednih pa se je očitno premislil. Nekatere desničarske komponente (predvsem »Forza Italia«) so se zbale oblikovanja napovedanega »Četrtega pola«. Na 3.strani IZRAEL / GLAVNA 2RTEV PALESTINSKIH TERORISTOV Po atentatu se Netanjahu za sedaj odpoveduje mini JERUZALEM - V ozračju otipljive žalosti in še bolj otipljive napetosti je Izrael vCeraj pokopal svoje žrtve predvčerajšnjega samomorilskega atentata. Z žrtvami pa je izraelska država za dalj Časa pokopala tudi izglede za mir na Bližnjem vzhodu. Ze predsinoCnjim je izraelska policija vdirala na ozemlja pod nadzorstvom palestinske avtonomne oblasti in aretirala domnevne simpatizerje Hamasa in Islamskega džihada, včeraj pa so izdali zaporni nalog proti šefu palestinske policije Gaziju Zabaliju in aretirali svojce obeh samomorilskih atentatorjev. Izrael je obenem po zapori avtonomnih in drugih arabskih ozemelj vCeraj zaprl tudi vse svoje meje. (Te-lefoto AP) Na 7. strani Razburkane vode v Kartelu svoboščin RIM - Senat je včeraj odobril spremembo člena 513 kazenskega postopnika, ki je v prešnjih dneh razdvojil sodstvo in politiko in izzval ostro kritiko palermskega državnega tožilca Gianfranca Casel-lija. Z odobritvijo tega člena se je polegla napetost med Oljko in Kartelom svoboščin. Medtem pa so v desnosredinskem zavezništvu vode vse bolj razburkane. Berlusconi je vCeraj obtožil Nacionalno zavezništvo, da onemogoča krepitev Kartela svoboščin, Pinije vi sodelavci pa so mu zabrusili, da je sam glavni krivec krize opozicijskega zavezništva. Senat pa je včeraj vzel na znanje odstop Pina Arlacchija in s tem odpori pot kandidatmi Antonia Di Pietra. Na 2. strani Nov jamstveni sklad za mala podjetja TRST - Tri milijarde lir, ki so se v veC kot 45 letih zbrale kot dozorele obresti.na 850 milijonov lir glavnice posebnega sklada "za posojila malim in srednjim podjetjem v tržaški pokrajini, ustanovljenega pod zavezniško vojaško upravo, bodo porabljene za ustanovitev novega sklada, ki bo jamčil za finansiranje proizvodnih vlaganj malih in srednjih proizvodnih podjetij. Konvencijo v tem smislu so - po zeleni luči iz j Rima - podpisali včeraj v Trstu vladni komisar | De Feis, predsednik tržaških industrij cev Paco-i rini in Piergiorgio Quaresima, predstavnik za-j voda Banca Nazionale del Lavoro, ki upravlja j nekdanji zavezniški sklad. Na 3. strani EKONOMIJA / ZAVOD ISCO Po dolgem zastoju je gospodarska rast spet v polnem teku RIM - Premier Prodi leta. Na potrditev teh je imel prav, ko je že v ocen bo treba počakati začetku aprila napove- do konca avgusta, ko bo-doval gospodarsko rast, do znani podatki zavoda Čeprav mu je takrat le Istat, ki je vCeraj objavil malokdo verjel. Po oce- spodbudne številke o gi-nah zavoda Isco je nam- banju prodaje na drob-rec v dragem trimesečju no, medtem ko je iz poleta prišlo do korenitega " slanske zbornice prišla zasuka v gibanju bruto vest o odobritvi zakon-domacega proizvoda, ki skega osnutka ministra se je povišal do take me- Bersanija s paketom uk-re, da je v celoti nado- repov za podjetja, mestil izgube iz lanskega _ Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku SSk na Pokrajini Trst Slovenska skupnost je ustanovila samostojno svetovalsko skupino v tržaškem pokrajinskem svetu. Stran 4 Budin o zamudah za tisk Podpredsednik deželnega sveta Budin je posegel v zvezi z zamudami pri izplačevanju prispevkov manjšinskemu tisku. stran 4 Poskus ropa v Trstu Tržaška policija je aretirala senegalskega državljana zaradi poskusa ropa v neki trgovini v Ul. Ghega. Stran 4 Uspeh Dežele kraguljčkov V program tržaškega operetnega festivala so uvrstili tudi Lombardo-Ranzatovo Deželo kraguljčkov v predelavi Cice Lombardo, ki je požela velik uspeh občinstva. - Stran 6 Nasipi na Odri popuščajo Brandenburške oblasti so pričele z evakuacijo Oderbrucha, ker bi lahko nasipi na Odri vsak trenutek popustili. g 2 Petek, 1. avgusta 1997 ITALIJA, GOSPODARSTVO SKLEP UPRAVNEGA SVETA nove Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo Primorski dnevnik(26) Nadaljujemo z objavljanjem seznama elanov, ki jih je upšravni svet Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po za-pooredju, s katerim je upravni svet sprejel e člane. Jogan Tjaša Barkovlje, Gabrijelčič Dušanka Trst, Jurkic Asja Trst, CORIUM S.R.L. Import-Export Trst, Salvi Giuseppe Boršt Bajc Alenka Trst, Tomsich Victor Trst, Cok por. Škrinjar Adriana Trst, Škrinjar Cecilia Škrinjar Stanislav Vremec Andrej Fabrizi Katja Tenze Zoja Drassich Franco Starc Elvira Žerjal Danjel Pertot Maria Leghissa Radovan Cok Boris Floridan Zdenko Demšar Maja Kravos Alenka Rudež Jasmin Rudež Giuseppe Stocca Alessandro Rustja Aleksander Mattelig Evelino Gruden Marijan SEKCIJA VZPI-ANPI TREBČE Trebče Stransciach Antonella Trst, Gulič Aleksij Opčine, Visentin por. Legiša Carolina Vižovlje Savi por. Pertot Nadja Nabrežina Martellani por. Venier Mileva Nabrežina Trst, Trst, Opčine, Bazovica Križ Križ Križ Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Trst, Videm, Oerlingen Venier Martino Nabrežina Caharija Matej Nabrežina Caharija Vera Tržič, Mihelič Danilo . Nabrežina Grilanc Giovanni Nabrežina. Štolfa por. Masten Ada Slivno Terčon Aljoša Sesljan Stocca por. Caharija Ada Nabrežina Krasnik vd. Leghissa Comelia Nabrežina Lapornik Maja Vižovlje Terčon Mitja Devin Terčon por. Gruden Neva Nabrežina. Gruden Nevenko Nabrežina Golemac Nicola Nabrežina Gruden por. Pangos Maria Nabrežina Gruden por. Spetič Teodora Nabrežina Pertot Niko Slivno Prihavec Anna Trst, Bet VValter Ricmanje Semenich Alessia Ricmanje Zeriali Metka Trst, Stoka Marko Prosek Cossutta Corrado Križ Koren Zora Trst, Skerk Giuseppe Trnovca VVilhelin Rudolf Opčine, Žagar Silvano Bazovica, Sirza Luigia ' Bazovica, Krizmancic Demetrio Bazovica, Skok Maria Bazovica, Metlika Dario . Bazovica Giraldi Giuditta Trst, Zonta Mitja Mačkolje Lipovec Savo Trst, Emili Olga Repnic Danieli Marino Prosek Carli Olga Prosek Schojer Irmengarda Trst, Starec Inko Trst, Canciani Giorgio Trst, Dmovšček Ivan Bazovica ZADRUGA BAN z o. j. Bani 50.000 50.000 50.000 4.000. 000 50.000 100.000 50.000 100.000 100.000 100.000 50.000 ' 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 300.000 50.000 50.000' 50.000 50.000 • 50.000 500.000 1.000. 000 1.000.000 100.000 100.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 100.000 50.000 50.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 300.000 100.000 100.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 50.000 50.000 1.000.000 EKONOMIJA / NAPOVEDI ZAVODA ISCO RIM / SENAT VZEL NA ZNANJE SKLEP V drngem trimesečju močan porast BDP Recesijo dokončno preseženo - Prebujonje široke porobe - Odobren Bersonijev osnutek Ariacchijev odstop odprl pot Antoniu Di Pietru Kandidatura bivšega sodnika še razdvaja večinsko zavezništvo RIM - Obdobje recesije se je končalo in začel se je nov gospodarski zagon. Ugotovitev zveni sicer zelo optimistično, toda zadnji podatki o gospodarskih gibanjih kažejo, da ni pretirana. Največji optimisti, vključno s premieram Prodijem, so izboljšanje ekonomskih kazalcev napovedovali že konec prvega trimesečja, a jim - tudi zaradi datuma, 1. aprila - nihče ni verjel. Nejeverne bodo zdaj hočeš nočeš prepričali podatki iz mesečne konjunkturne analize zavoda ISCO, po katerih se je italijanski bruto domači proizvod v drugem trimesečju letos občutno povečal, in sicer v taki meri, da zapolni vse dosedanje znižanje in zastoj, ki je trajal . skoraj tri leta. Iscovi podatki so pravzaprav predvidevanja, kajti Istat bo oceno gibanja BDP v drugem trimesečju leta objavil komaj 29. avgusta. Toda včeraj objavljeni Iscovi podatki slonijo na »jasnih znakih izboljšanja tona gospodarskih dejavnosti«. Ugodna dinamika proizvodnje in trendi, ki se kažejo v notrajnem in zunanjem povpraševanju, dajejo sklepati, da je faza zastoja oziroma nazadovanja BDP (za 0, 2 do 0, 5 odstotka), ki je bila značilna za leto 1996 in začetek letošnjega leta, presežena. Isco je optimist tudi glede inflacije, saj za julij predvideva 1, 5-odstotno stopnjo letne rasti (in ne 1, 6%, kot so predvideli drugi opazovalci), za jesen pa napoveduje zmerno cenovno rast. Takrat se bo nadaljevalo tudi utrjevanje proizvodne rasti, medtem ko je med podjetniki dokaj razširjeno zaupanje, v novo povišanje proizvodnih ravni. Iscova raziskava predvideva tudi novo poživitev izvozne dejavnosti, ki naj bi jo spodbudila pospešena rast medilarodne blagovne menjave in močno ovrednotenje dolarja, zaradi katerega bodo cene v lirah še bolj privlačne. Za konec napoveduje Isco tudi rahlo izboljšanje položaja na področju zaposlenosti, čeprav gre šele za prve, plahe signale. V potrditev Iscovih predvidevanj je včeraj prišel Istatov podatek, po katerem se je prodaja na drobno aprila v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala za 2, 4 odstotka, medtem ko je prišlo v prvih štirih mesecih leta do 1, 8-odstotne rasti distribucijske dejavnosti. Iz poslanske zbornice pa je prišla vest, da je bil v komisiji za proizvodne, dejavnosti dokončno in brez sprememb odobren zakonski osnutek ministra za industrijo Bersanija o »nujnih posegih za gospodarstvo«, ki predvideva zaokrožen paket pomoči podjetjem. Posegi bodo lahko sprostili za približno 7 tisoč milijard lir skladov (60 odstotkov prek finančnega zakona za letošnje leto), ki bi morali obroditi za okrog 40 tisoč milijard lir investicij. Zakonski ukrep med drugim predvideva izvajanje določil o spodbujevalnikih za zamenjavo starih motornih koles z novimi. RIM - Senat Je včeraj vzel na znanje, "da je Pino Ar-lacchi odstopil. S tem je bivšemu sodniku Antoniu Di Pietru odprl možnost kandidature v okrožju Fi-renze 3. Zgornji dom itabjanskega parlamenta ni glasoval o odstopu Pina Arlacchija. Predsednik skupščine Nicola Mancino je namreč menil, da senatorji lahko samo vzamejo na znanje Ariacchijev odstop, saj njegova nova zadolžitev v OZN (generalni podtajnik s pooblasti-" lom za boj proti organiziranemu kriminalu) ni združljiva z mandatom senatorja. To izhaja po Mancinovi oceni iz statuta OZN, ki ga je Italija ratificirala leta 1957, po katerem funkcionarji mednarodne organizacije ne smejo imeti zadolžitev, ki bi lahko omejevale njihovo nepristranskost. Proti Mancinovemu tolmačenju so nastopili tako predstavniki Stranke komunistične prenove kot Zelenih in Kartela svoboščin, ki so menili, da se skupščina mora s tajnim glasovanjem izreči o odstopu. Toda predsednik senata ni osvojil njihovega izvajanja. SKP je zaradi tega iz protesta zapustila dvorano. Potrditev odstopa Pina Arlacchija je tako odprla pot kandidaturi Antonia Di Pietra. Bivši sodnik se je včeraj sestal z voditeljema Cehtristične unije Antoniom Maccanicom in VVillerjem Bordonom, katerima je obrazložil svboj program in cilje, ki si jih je zastavil, ko je načelno sprejel kandidaturo. Minister za pošto in podtajnik v ministrstvu za kulturo sta bila zelo zadovoljna s pogovorom. »Di Pietro ceni naš napor za združitev laičnih de- ' mokratičnih sil,« je menil Maccanico, Bordon pa dodal, da bivši sodnik noče razkrojiti Oljke, ampak jo krepiti. Poslanci mreže pa že razmišljajo o možnosti, da bi se z Di Pietrom povezali v skupno politično silo. Proti bivšemu milanskemu sodniku pa je včeraj nastopil vodja vsedržavnega protimafijskega tožilstva Pi-erluigi Vigna, ki je bil zelo kritičen do nekdanjega kolega. Desnica izraža vso podporo beneškemu sodniku Nordiu RIM - Sklep Državnega združenja sodnikov (ANM), ki je sprožil disci-pilinski postopek proti beneškemu javnemu tožilcu Carlu Nordiu zaradi njegovih kritičnih izjav proti milanskim sodnikom, ki raziskujejo podkupninsko afero, je sprožil ostre reakcije v desničarskih in desnosredinskih krogih. Najbolj glasni so v Nacionalnem zavezništvu, a beneškega sodnika so podprli tudi liberalci in republikanci, ki navajajo ideološke razkloga za tak ukrep, ker Nordio raziskuje o »rdečih zadrugah« in mu hočejo onemogočiti nadaljnjo preiskavo. Delno se je od sklepa ogradil tudi generalni tajnik ANM VVladimiro De Nunzio, ki je navedel, da sklepa nista sprejela ne glavni in ne osredni odbor temveč nadzorniki. H POLITIKA / ZAVEZNIKI NAPADAJO. PREDSEDNIKA Fl V Razburkane vode v Kartelu svoboščin Silvio Berlusconi očita NZ, da zavira širjenje zavezhišh/a proti sredini in levici .RIM - Po sporih prejšnjih dni zaradi kandidature Antonia Di Pietra v senatnem okrožju Firenze 3, sta se voditelj Kartela svoboščin Silvio Berlusconi in tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema pobotala. Berlusconi, ki je še v sredo zagotavljal, da je pobe-bil, kdor je kandidiral bivšega sodnika, je včeraj novinarjem povedal, da sploh ni mislil na D’Alemo, saj je liderju DSL verjel, ko je v intervjuju za Repubblico izjavil, da ni on kandidiral Di Pietra. Vode med tajnikom najvplivnejše stranke v vladnem zavezništvu in voditeljem opozicije so se pomirile. Zato pa se zaostruje polemika v Kartelu svoboščin, v katerem je Berlusconi izpostavljen vse ostrejšim kritikam. Začel je predsednik Krščanskega demokratskega centra elemente Mastella, ki je opozoril na politično stagnacjo v desnosredinskem zavezništvu, nadaljeval je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, včeraj pa je obema dokaj ostro odgovoril Berlusconi. »Prisotnost Nacionalnega zavezništva oddaljuje nekatere sile od Kartela svoboščin,« je dejal Berlusconi. Po njegovem bi se Forza Italia lahko povezala s številnimi drugimi silami tudi na levi, ko ne bi imela zavore Finijeve stranke, ki odbija marsikoga od Kartela. Navedel je med drugimi primer Ljudske stranke. »Prizadevati si mo- ramo, da se nam približajo nekatere sile, drugih pa ne bomo prepričali, vendar nas zaradi tega nihče ne sme obtoževati nesposobnosti,« je menil Berlusconi. Bodice je nekolike omilil s trditvijo, da se NZ razvija v demokratično stranko, obenem pa potrdil svojo volilno vlogo in izrecno podčrtal, da »brez mene bi Kartel sploh ne obstajal«. Gianfranco Fini se po kritičnih pripombah -prejšnjih dni včeraj ni oglasil. Zato pa njegovi sodelavci niso štedili s kritikami na račun predsednika FI. »Krizo v desnosredinskem zavezništvu povzročata prav Berlusconi in njegova brezoblična Forza Italia,« je menil bivši minister za prevoze Pu- blic Fiori. Kartel ne zna tolmačiti želja večine Italijanov, ki so desno usmerjeni, ker Berlusconi teži k dogovarjanju z levico, je dodal Fiori, medtem ko je Maurizio Gaspari očital predsedniku FI, da je on odgovoren, če se je Di Pietro približal Oljki. Tudi Tajnik KDC Pi-erferdirtando Casini je kritiziral Berlusconija. »Naše uveljavitve ne zavira prisotnost Nacionalnega zavezništva, ampak dejstvo, da je naša politična dejavnost povsem zastala,« je dejal. Opozoril je tudi, da je Berlusconi vključil desnico v politično igro, zato bi bilo paradoksalno, če bi se je hotel znebiti, da bi se širil na sredino in proti levici. 31. JULIJ 1997 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni 5 N ameriški dolar 1768,00 1813,00 ca nemška marka 964,00 984,00 < * funt šterling 2904,00 2959,00 0 švicarski frank 1168,00 1198,00 a*. <2 N , to w belgijski frank 46,19 48,19 francoski frank 283,00 293,00 oc danska krona 250,00 260,00 Sef O) jjj norveška krona 230,00 240,00 < 2> TJ švedska krona kanadski dolar 219.00 1276.00 229,00 1316,00 ■mm isi (0 N portugalski eskudo 9,14 10,04 z> nizozemski gulden 850,00 875,00 oc avstrjski šiling 136,00 140,50 španska pezeta 11,04 12,14 < M grška drahma 5,94 6,74 N irski šterling 2575,00 2665,00 japonski jen 14,67 15,57 ■J avstralski dolar 1278,00 1348,00 1 rfc madžarski florint 8,75 11,50 % ■j w hrvaška kuna 230,00 280,00 j ; slovenski tolar 10,20 10,75 31. JULIJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1770,00 1800,00 nemška marka 966,00 984,00 francoski frank 284,00 294,00 nizozemski gulden 850,00 875,00 belgijski frank 46,35 48,15 funt šterling . 2879,00 2959,00 irski šterling 2578,00 2673,00 danska krona 251,00 ■261,00 grška drahma 6,05 6,65 kanadski dolar 1273,00 1308,00 švicarski frank 1167,00 1192,00 avstrijski šiling 136,09 140,59 slovenski tolar 10,30 10,60 31, JULIJ 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1787,580 EKU 1923,610 nemška marka 976,180 francoski frank 289,530 funt šterling 2925,910 nizozemski gulden 866,660 belgijski frank 47,275 španska pezeta 11,560 danska krona 256,160 irski šterling 2604,150 grška drahma 6,245 portugalski eskudo 9,654 kanadski dolar 1295,250 japonski jen * 15,130 švicarski frank 1185,790 avstrijski šiling 138,730 norveška krona 235,320 švedska krona 224,700 finska marka 327,160 -ra MILANSKI BORZNI TRG 31. JULIJ 1997_________INDEKS MIB-30: -1,14% delnica cena var. % delnica cena var. %_ Alleanza Ass. 15.571 -0,33 Montedison 1.169 -0,25 Bca di Roma 1.604 +3,95 Olivetti — — Bca Fideuram 6.015 -1,65 Parmalat 2.529 +0,67 Benetton 27.937 +0,46 Pirelli Spa 4.933 +0,85 Comit 4.206 +0,3 Ras 15.467 +0,29 Credit 3.545 +0,11 Rolo 22.555 +0,43 Edison 8.443 +0,59 Saipem 9.147 -0,07 Fiat 6.054 +0,48 San Paolo To 13.854 +0,91 Generali 36.671 -0,85 Sirti 9.871 -0,14 Imi 17.356 -0,98 Štet — — Ina 2.617 +0,11 TIM 6.139 -0,34 Italgas 5.574 +0,68 Telecom Ita 11.470 +1,14A La Fondiaria 9.016 -0,97 Mediaset 8.236 +0,58 Mediobanca 11.989 -0,27 Mediolanum 21.840 -0,77 TRST - DEŽELA Petek, 1. avgusta 1997 3 STATUT FJK / SENAT ODLOŽIL SKLEP NA SEPTEMBER KNJIGA O POSVETU Deželne volitve verjetno s sedanjim volilnim sistemom Spremembo statuta je pokopalo predvsem zadržanje desnice TRST - Parlament skoraj gotovo ne bo pravočasno omogočil spremembe posebnega statuta Dežele Furlanije-Julij-ske krajine, tako da bodo deželne volitve (maja ali junija prihodnjega leta) najbrž potekale na osnovi sedanjega proporčne-ga sistema. Možne bodo sicer nekatere korekture, a - kot določa statut - le v strogem okviru sedanje zakonodaje, ki mora biti obvezno proporčne narave. Senat je namreč včeraj spet odložil odobritev Ustavnega zakona, s katerim mora parlament obvezno prižgati zeleno luč za spremembo statuta FJK. Debato so formalno odložili na september (senat in zbornica sta od včeraj na dopustu), tudi če bo do nje prišlo, pa je v bistvu nemogoče, da bo Rim pravočasno pristal na spremembo deželne volilne zakonodaje. Odobritev ustavnega zakona so formalno odložili zaradi večkratne nesklepčnosti senatne skupščine, za vsem tem pa se skrivajo problemi politične narave. Dopoldne je sicer senatorka progresistične skupine Silvia Barbieri predlagala takojšnjo obravnavo tega vprašanja, predsedujoča Ersilia Salvato (SKP) pa na to ni pristala, tudi zato, ker so imeli senatorji na dnevnem redu nekaj pomembnih ukrepov in vladnih odlokov. Dejstvo je, da se je statut naše dežele vseskozi prepletal s politič- Giancctrlo Cruder no kočljivejšimi vprašanji, ki so imela prednost. Na potek dogajanj pa so nedvomno vplivali tudi napeti odnosi med večino in opozicijo, zlasti Severno ligo, katere senatorji so tudi včeraj nekajkrat zahtevali preverjanje kvoruma navzočih, ki ga ni bilo. Za odložitev pa so v prvi osebi odgovorni politični dejavniki iz Fur-lanije-Julijske krajine. Največje ovire so prišle iz vrst desničarskega Kartela svoboščin, ki je dolgo časa zagovarjal večinski volilni sistem, v zadnjih tednih pa se je očitno premislil. Nekatere desničarske komponente (predvsem »Forza Italia«) so se zbale napovedanega »četrtega pola« (koalicija Carlo Mel-zi-Riccardo Illy), ki bi najbrž pobral glasove desnici in se nato povezal z levo sredino. Za glavnino desnice je takoj manj nevaren sedanji proporčni volilni sistem, ki pa ga podpirajo tudi nekateri v Oljki, začenši z zelenimi. Da je treba v glavnem ohraniti ogrodje sedanje volilne zakonodaje so mnenja komunisti in Severna liga. Edini stranki, ki sta se odkrito zavzeli za uvedbo večinskega volilnega sistema, sta DSL in Ljudska stranka, ki podpirata odbor predsednika Giancarla Cruderja. Glavni komponenti levosredinske Oljke predlagata večinsko zakonodaja (uninominalna okrožja) z določeno pro-porčno korekturo, kar bi po eni strani jamčilo stabilne uprave, po drugi pa navzočnost manjših strank v deželnem svetu. malo podjetništvo / z uporabo obresti zavezniškega sklada Nov jamstveni instrument TRST - Vladni komisar Michele De Feis, predsednik tržaškega Združenja industrijcev Federico Pa-corini in predstavnik zavoda Banca Nazionale del Lavoro so včeraj podpisali konvencijo, ki ureja podeljevanje jamstev in finansiranj iz posebnega jamstvenega sklada, ustanovljenega na osnovi dozorelih obresti sklada za tnala in srednja podjetja, ki ga je bila ustanovila zavezniška vojaška uprava leta 1951. Sklad je bil po prehodu Trsta pod Italijo leta 1956 potrjen z odlokom vladnega komi-sarja in je razpolagal s kapitalom v znesku 850 milijonov lir, kar za tedanje Case ni bilo malo. Namen sklada je bil finansiranje tnalih in srednjih podjetij, klapital pa so prispevali zavezniška vojaška uprava, italijanska vlada in Banca Nazionale del Lavoro. Ta sklad, o katerem javno mnenje ne ve veliko, je BNL redno uporabljala - beremo v tiskovnem sporočilu vladnega komisariata - vendar se je Posluževala izključno kapitalske vloge, medtem ko s° bile obresti, ki so dozo-tele na finančnih prispevkih, in tiste na tekočih računih za potrebe Posebnega upravljanja, kapitalizirane in niso bile načete niti za znižanje obrestnih stopenj na odobrena posojila. Obresti in dozorela posojila so med-tem dosegla lepo vsoto, ki znaša trenutno približno 3 milijarde lir, zato so se npravljalci sklada odločili. da poiščejo čim bolj Ustrezen način za uporabo teh sredstev, ki bo tudi v skladu s potrebami ma-hh in srednjih industrijskih podjetij v pokrajini. Bri tem je bilo treba upoštevati, da bi uporaba vseh razpoložljivih sredstev po kriterijih rotacijskega sk- lada lahko zadovoljila le ozek krog podjetij v pokrajini, povrhu pa je treba ravnati tako, da ne bi prišli v nasprotje z evropsko normo o prosti konkurenci. Glede na to, da vlada v Trstu veliko pomanjkanje jamstev, ki jih navadno morajo kriti sama podjetja, je bilo po razpravi med v začetku navedenimi podpisniki konvencije dogovorjeno, da se s sredstvi, ustvarjenimi z dozo-renjem obresti, ustanovi ločen jamstveni sklad za finančne operacije, ki so bile izvedene za proizvodna vlaganja. Gre za podoben mehanizem, kot pri konzorcijih za jamstvo posojil, ki delujejo za posebne stanovske kategorije, vendar v pretežni meri jamčijo za operacije tekočega finansiranja in manj za proizvodne naložbe. Na ta način - zaključuje nota vladnega komisariata - bo mogoče pognati tok denarja v razmerju 1:10, ki bo ustvaril kroženje kapitelov za več kot 50 milijard lir letno in z dodatno posredno ugodnostjo avtomatičnega znižanja obresti, ki jih navadno izvajajo kreditni zavodi na zajamčene operacije. Taka H SPORAZUM / AGEMONT-AREA |-| Odslej hitrejši tehnološki razvoj podjetij v gorah TRST - Agencija za gospodarski razvoj goratih območij FJK (Agemnot) in Konzorcij raziskovalnega parka pri Padričah (Area di Ricerca) sta podpisala sporazum o sodelovanju za realizacijo posegov v pomoč malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v goratih predelih dežele, predvidenih v evropskem programu Objektiv 5B. Sporazum - beremo v tiskovnem sporočilu -ima namen aktivirati vrsto informativnih služb, storitev in instrumentov, ki naj pospešijo inovacije v podjetju. V ta namen so predvideni seminarji za skupine podjetij, ki sodijo v isti proizvodni sektor, na njih pa bodo udeleženci poglobili predvsem problematike, ki zadevajo tehnološki razvoj in prenos inovacije. Predvideni so tudi informacijski servisi o oportunostih, ki jih srednjim in malim podjetjem ponujajo programi Evropske unije, in o tehnologijah in patentih, ki jih razvija tržaški znanstveni park. Projekt sodelovanja vključuje nadalje tudi tehnično asistenco podjetjem za valutacijo njihovih potreb po tehnologiji, inovaciji in kakovosti. Sporazum se je rodil na osnovi odločenosti Agencije za gospodarski razvoj goratih območij, da na ozemlju v svoji pristojnosti aktivira vse možne instrumente za okrepitev obstoječega podjetništva ih za razvoj novih dejavnosti. Ta namen je naletel na ustrezen odgovor pri padriški znastveni ustanovi, ki bo tako okrepila in razširila nh vse deželno ozemlje svojo dejavnost na področju inovacije, ki že poteka na območjih iz evropskega programa Objektiv 2. preusmeritev posebnega sklada, ki se ne dotika njegove izvirne namenje-nosti v korist malih in srednjih podjetij, ni v nasprotju z evropskim normativom o prosti konkurenci, povrhu pa bi lahko deloval kot preventivni ukrep proti pojavom ode-raštva. Do včerajšnjega podpisa konvencije o izkoriščanju obresti je prišlo po zeleni luči iz Rima, ki sta jo prižgala državni računovodja in generalni direktor zakladnega ministrstva, medtem ko ostaja namembnost kapitala tega sklada nespremenjena. Dopust tudi za deželni svet TRST - Tudi deželna skupščina je od včeraj uradno na dopustu. Svetovalci so pred avgustovskim premorom izčrpali bogat dnevni red in odobrili vrsto sklepov pretežno upravne narave. Med drugim so odobrili tudi nekatere proračunske spremembe na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Septembrsko delo deželnih teles se bo začelo v znamenju priprav na redne volitve, ki bodo maja ali junija prihodnjega leta. INDUSTRIJA / REZULTATI SONDA2E h Gospodarski položaj v FJK se obrača na bolje TRST - Deželna federacija industrijcev je pred poletnim premorom objavila rezultate periodične konjun-ktume raziskave, ki se nanaša na prvo polletje letošnjega leta in ki je bila v sodelovanju s študijskim centrom Confindu-strie in tržaškim studiom SOFI izvedena med vsemi včlanjenimi podjetji. Deželni predsednik Andrea Pittini je rezultate raziskave označil kot razmeroma dobre, še posebno, ker so v prvem trimesečju še prevladovali znaki šibkosti. »Vse torej kaže,« je dejal, »da je industrija v naši deželi še sposobna reagiranja in da je kljub dolgemu obdobju zastoja in počasnega zamiranja ohranila dovolj vitalnih moči. Toda,« nadaljuje Pittini, »kljub pozitivnim znakom si še ne upam izraziti optimizma, kajti problemov, ki penalizirajo podjetja, je še vedno pre- več. Veliko pričakujemo zato od gospodarske politike naše Dežele s posebnim statutom. Studio Ambrosetti je v zaključku svojega raclenjenega poročila o Furlaniji - Julijski krajini opozoril na neodložljive potrebe po spremembah, ki naj privedejo do bolj učinkovitega upravljanja javnih zadev. Vsi se moramo zavzeti v tej smeri, ki edina zagotavlja polno izkoriščenje možnosti družbeno-gospodarskega razvoja dežele.« Po Pittinijevem mnenju dobrih namenov ne manjka, vendar prevečkrat prevlada logika poenostavljanja, povrhu - zaključuje deželni predsednik industrijcev - pa objektivno manjka tudi predpogoj pohtične stabilnosti, kar onemogoča izvajanje programov in sprejemanje odločitev, ki bi ustrezale potrebam realnega gospodarstva. Deželna uprava in federalistična ureditev Italije Navzoč tudi Antonione Tonel in Antonione na včerajšnji predstavitvi knjige TRST - Na sedežu deželnega sveta so včeraj predstavili javnosti publikacijo s poročili in posegi s posveta na temo »Dežele s posebnim statutom v okviru federalistične reforme države«, ki je bil v Trstu sredi maja. Zanimivo publikacijo sta predstavila predsednik deželne skupščine Roberto Antonione in Claudio Tonel v svojstvu predsednika združenja nekdanjih deželnih svetovalcev. Antonione je poudaril aktualno in nenadomestljivo vlogo deželnih uprav s posebnim statutom in s posebno avtonomijo. Ni res, je dejal, da te dežele, kot menijo nekateri, nimajo bodočnosti. V resnici so lahko prav te upravne enote gonilna sila na poti v federalistično meditev Italije. Predsednik deželne skupščine se je tudi zavzel za ustanovitev t.i. senata dežel, ob tem pa je napovedal bližnje plenarno zasedanje vseh deželnih svetov, na katerem bo tekla beseda prav o napovedanih ustavnih in institucionalnih spremembah. Tonel, ki je še aktiven na političnem prizorišču (med drugim je tudi predsednik pokrajinskega sveta DSL), je povedal, da so publikacijo že poslali vsem članom dvodomne parlamentarne komisije o reformah, ki ji predseduje Massimo D’Alema. Zavzel se je za še večje pristojnosti deželnih uprav s posebnim statutom in to predvsem na področju zunanje politike, narodnih ter jezikovnih manjšin ter kultrue. Tudi nekdanji podpredsednik deželnega skupščine je podprl predlog po ustanovitvi dveh parlamentarnih zbornic: ena naj bi imela splošne zakonodajne pristojnosti, druga pa naj bi se ukvarjala pretežno z vprašanji krajevnih avtonomij ter lokalnih uprav. NOVICE Odpustili novinarja tržaške Telequattro TRST - Novinarski sindikat izraža vsestransko solidarnost novinarju Antoniu Caiazzi, ki ga je vodstvo Telequattro včeraj nepričakovano odpustilo. V pismu, ki ga je v imenu založnika podpisala Donata Imeri Hauser, je rečeno, da je treba sklep povezati s potrebo po štedenju finančnih sredstev. To pa je po mnenju sindikata v kričečem nasprotju z založniškimi načrti zasebne televizijske postaje, ki načrtuje nove pobude na Goriškem in tudi v sosednji Furlaniji. Pismeno vprašanje sen. Camerinija RIM - Senator Fulvio Camerini je te dni seznanil notranje in zakladno ministrstvo z nevarnostjo, da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev lahko s 15. septembrom zaprejo taborišči za begrmce iz bivše Jugoslavije v Cervinjanu in Čedadu. V pismenem vprašanju ministroma Camerini ugotavlja, da je bilo z zakonom 669/96 predvidenih petnajst milijard lir prispevkov za pomoč beguncem, a tega denarja še niso nakazali, kar lahko, kot rečeno, ohromi vso podporno dejavnost. Obisk albanskih docentov TRST - Na tržaški univerzi se te dni mudi večja skupina albanskih profesorjev italijanskega jezika s tiranske univerze. Docente, ki jih vodi Klodeta Dibra, sta včeraj sprejela tudi deželni predsednik Cruder in odbornik za odnose s tujino Gottardo, katerima so gostje izrazili Zeljo, da bi se okrepilo kulturno sodelovanje med našo deželo in Albanijo. r ZALOŽNIŠTVO / POSEG BUDINA n Zakaj takšna zavlačevanja s prispevki? Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je včeraj predložil predsedniku odbora Giancarlu Cruderju interpelacijo v zvezi z zamudami pri izplačevanju prispevkov (zakon št.46 iz leta 1991) za založniške dejavnosti slovenske manjšine.. Spričo priziva (vložila ga je Iskra, op.ur.) na upravno sodišče, so bila blokirana sredstva vse od leta 1994, sedaj po pozitivnem razpletu te zadeve pa še manjkajo novi kriteriji za njihovo porazdelitev, tako da so prispevki ostali neizplačani. Te velike zamude -ugotavlja Budin - so povzročile hude težave založniškim pobudam slovenske manjšine, katerih organizacije morajo za- prositi za bančna posojila, kar močno bremeni njihove blagajne in s tem seveda njihovo vsestransko dejavnost. Te zamude, ki so v teh razmerah nerazumljive, pa so tudi postavile v dvom ter ogrozile sam obstoj nekaterih manjšinskih publikacij s posledicami na zaposlitev. Podpredsednik deželne skupščine zato želi izvedeti od predsednika Dežele Cruderja čemu te nerazumljive zamude in zakaj pristojno telo še ni, kot bi moralo, poskrbelo za odobritev novih kriterijev za porazdelitev deželnih prispevkov na osnovi zgoraj omenjenega zakona in naknadnih sprememb, ki jih je normativ prav po Budi-novi zaslugi doživel v deželnem svetu. ČRNA KRONIKA Aretacija Senegalca zaradi poskusa ropa v trgovini V trgovini s tekstilom Daily Shop v Ul. Ghega 3 je bila v trenutku, ko je vanjo stopil mladi Senegalec Aliou Gadiaga, samo lastnica Clara De Ros. Fantu se je zato morda zazdelo, da lahko izkoristi dejstvo, da se je znašel pred nebogljeno žensko in poceni kaj odnese iz trgovine. Tako je De Rosovo pobaral naj mu daruje majico, ki mu je bila najbolj všeč in ko je lastnica odločno odklonila, je iz žepa potegnil nož in ji z njim zagrozil. De Rosova (na sliki -f. KROMA) pa je bila vse prej kot nebogljena. Brez strahu je reagirala in mu skušala iztrgati bodalo. Kako bi se vsa zadeva ob tem zasukala, je težko reči. Dejansko se je zasukala dobro, kajti v tistem trenutku je v trgovino vstopil neki znanec De Rosove ter ji priskočil na pomoč. Senegalcu, ki so mu medtem iztrgali nož iz rok, ni preostalo drugega kot da jo kar se da naglo odkuri iz trgovine. Vendar ni prišel daleč. Zasledovan se je zatekel v bližnji bar, kamor so kmalu nato prispeli agenti komisar j ata od Sv. Sobote in mladega Senegalca, sicer dobrega znanca sil javnega reda, aretirali. Aretacija zažigalca Agenti letečega oddelka kvesture so prejšnjo noč aretirali 20-letnega Francesca Tombo pod obtožbo podtikanja požara. Agente in gasilce je namreč priklical v Ul. Giulio, blizu Ljudskega vrta, ogenj, ki je uhajal iz nekega zaboja za smeti. Ogenj so gasilci hitro ukrotili, agenti pa so medtem ustavili mladeniča, ki se je sumljivo kretal tam naokrog. Identificirali so ga za Tombo, pri njem pa so odkrili deset vžigalnikov in nekaj revij ter obenem ugotovili, da je že imel opravka s policijo zaradi podobnih podvigov v preteklosti. Priznal je, da je zažgal smeti, nakar so ga aretirali in pospremili v korone j ske zapore. POKRAJINA / POLITIČNA NOVOST WWF IN ZVEZA ZA OKOLJE Konec »TS 2000« SSk gre svojo pol Močnik: Nobenih posledic za Oljko »Opustite načrt za odlagališče pri Trebčah« SSk: Pokrajina naj raje posveti pozornost vprašanju reciklaže Kot smo že poročali, je Slovenska skupnost v pokrajinskem svetu pred nekaj dnevi ustanovila svojo samostojno svetovalsko skupino. Sestavlja jo edini njen predstavnik Vladimir Vremec, njegova odločitev pa je sad izbire Adele Pino, ki je v začetku julija ustanovila svojo skupino, odraz novega laično-reformistič-nega gibanja. Med njegovimi pobudniki sta tudi novinar Fabio Amodeo in bivša občinska svetovalka (najprej PSI, nato Zavezništva za Trst) Ariella Pit-toni. S tem je volilno gibanje »Trst 2000« dokončno izginilo s politične scene. »Za SSk je bila to nedvomno pomembna volilna izkušnja, ki pa je sedaj umrla sama po sebi«, nam je dejal Vremec. »Nič osebnega, pač pa le logična posledica dogajanj. S Pinovo sem dobro delal in sodeloval, nekaj razlik ali bolje rečeno različnih odtenkov pa je vendarle bilo. Sedaj bom lahko neposredno zagovarjal svoja stališča, tako v pokrajinskem svetu, kot tudi v javnosti«, nam je še povedal svetovalec SSk. Tako Vremec, kot Pi-nova, bosta še naprej delovala v levosredinski koaliciji Oljke, ki ima odslej v pokrajinski skupščini kar štiri svetovalske skupine, poleg reformistov in SSk, še Ljudsko stranko in Demokratično stranko levico. V opoziciji Codarinovi upravi sta še Komunistična prenova in Severna liga. Vremec je za svojo potezo dobil politični »blagoslov« pokrajinskega taj- Svetovalec SSk Vremec ništva stranke. »Nič dramatičnega, a le posledica izbire Adele Pino, ki na noben način ne prejudicira našega sodelovanja in naše politične prisotnosti v koaliciji Oljke«, je zadevo komentiral pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Pri Slovenski skupnosti so prepričani, da »vzajemna ločitev« na Pokrajini ne bo vplivala na enotnost Oljke v tržaškem občinskem svetu. »Če bo tam prišlo do razhajanj in razkolov, ne bo po krivdi SSk«, je dodal še Močnik, ki očitno meni, da je treba nevarnosti glede tega iskati v drugih komponentah Prodijevega zavezništva. Sumi, če jih tako lahko imenujemo, padejo takoj na Ljudsko stranko in na Zeleno listo. Ni namreč nobena skrivnost, da je zeleni Alberto Russignan kritičen do župana Ric-carda Illyja. Po mnenju nekaterih samo čaka na pretvezo, da zapusti Oljko in da ustanovi svojo samostojno svetovalsko skupino. Svetovni sklad za naravo WWF in Zveza za okolje (Legambiente) sta objavila stališče, v katerem izražata veliko zadovoljstvo, da je tržaški občinski svet prejšnji teden zavrnil načrt za odprtje odlagališča gradbenih odpadkov pri Trebčah. Naravovarstveniki so mnenja, da bi se morale pristojne uprave dokončno odpovedati načrtu podjetja Tecpram, začenši s Pokrajino, ki je pristojna za odpiranje novih deponij. Od tod zahteva Codarinovi upravi, naj v najkrajšem času predstavi javnosti podatke o letni »proizvodnji« gradbenih odpadkov (izkopnin, zidarskih odpadkov itd.), s katero ni nihče seznanjen. To je po mnenju WWF in Zveze za okolje bistvenega pomena za kakršno koli resno raz- pravo in soočenje o novih deponijah. Bolj kot odlaganju odpadkov, bo treba posvetiti pozornost njihovi reciklaži, ki že daje dobre rezultate ne samo drugod po deželi, a v zadnjem času tudi v naši pokrajini. To je tudi mnenje pokrajinskega svetovalca Slovenske skupnosti Vladimirja Vremca, ki je glede tega vložil vprašanje predsedniku Codarinu. Od njega želi zvedeti, zakaj tako mah ali nič pozornosti reciklaži in če je sploh še aktualen načrt o deponijah, ki ga je pokrajinska uprava izdelala pred štirimi leti, sprejela pa dve leti kasneje. Zastopnik SSk je mnenja, da je ta projekt v bistvu zastarel in da ga je treba prilagoditi novim razmeram' O tem pa bo pokrajinski svet odločal skoraj gotovo po poletnem premoru. Kiparski tečaj - odlična izkušnja Po opravljeni maturi na srednji šoli »Sv. Cirila in Metoda« v Trstu, sta se Nika Furlani in Alexia Bandino (na sliki) udeležili kiparske kolonije v Fari pri Kolpi. Profesorica likovne vzgoje Jasna Merku ju je namreč prijavila na tečaj forme vi ve, ki ga vsako leto organizira IZIDA (Informacijski, izobraževalni in svetovalni center). Udeleži se ga približno petnajst likovnih talentov iz vse Slovenije in iz zamejstva. Mentor tečaja je bil akademski kipar Jakov Brvar, ki je imel sodelavce Vojka, Toma in Marka. Udeleženci so spali v novi in lepi osnovni šoli, kjer so tudi jedli. Sam tečaj je potekal čisto ob reki. Tam je bil postavljen tudi šotor, kjer je bila shranjena glina. Delo je bilo prosto in zabavno. Vsak je izdelal po več skulptur in nekatere je Jakov odlil v beton. Vzdušje je bilo sproščeno, veselo in prijateljsko. Organiziran je bil tudi izlet na otok Krk. Ob koncu tečaja so bili razstavejeni izdelki in objavljena izvirna brošura. Težko je bilo slovo od novih prijateljev. Izmenjali smo si naslove in obljubili nove stike. Nika POLETNI CENTER V Lonjerju zaživel pravljični gozd »Smeh ni greh, smeh je uspeh, smeh zdravilo je za vseh...« je del besedila pesmi, ki me je prijetno sprejela, ko sem vstopil v društveni sedež KD Lonjer - Katinara. Približno dvajset kratkohlačnikov je sedelo v krogu in ob spremljavi kitare veselo prepevalo razne pesmice, ki so jih tudi sami sestavili. Ze deseto leto zaporedoma prirejajo v Lonjerju poletni center za otoke od drugega do enajstega leta starosti. Letošnji poletni direndaj je Lonjerju podaril dva tedna vriskanja, smeha, tu pa tam tudi joka, med 21. julijem in 1. avgustom, od osmih zjutraj pa do prve popoldanske ure. Prvi teden se je poletnega centa sicer udeležilo kar šti-rindvajset otrok, drugi teden pa je bil mirnejši z »le« dvajsetimi, ki prihajajo seveda iz Lonjerja in Ka-tinare, pa tudi iz bližnjih vasi in samega mestnega središča. Za otroke je skrbela vešča skupina mladih društvenih animatork, ki jo sestavljajo Jana Pečar, Vesna Kranjec, Tamara Lorenzi ter animatorji Marijan Coretti, Matjaž Pečar, Igor Pison. Za malice pa, kot že dolgo let, je skrbela gospa Mirka Cok. Kot poudarjajo organizatorji, je glavni namen poletnega centa predvsem vzgoja otrok za družbe- letala, avtomobile, ladje. Oroška no vključevanje, medsebojno spoz- domišljija pač nima meja. navanje, uvajanje aktivnega in za- Vsako leto animatorji izberejo bavnega doživljanja poletnih temo poletnega centra in letošnja počitnic. Otroci se sproščajo v igri je bila pravljični gozd. Prvi dan so in ustvarjalnem delu, razvijajo fan- si tako otroci najpej ta izmišljeni tazijo, predvsem pa se vsakdo uk- gozd zamislili in izrisali na velik varja s tistim, kar ga najbolj veseh. papir: vsak je v njem postavljal Tako nekateri prepevajo, drugi br- svoje elemente, kot so hišica Janka cajo žogo, nekateri mimo rišejo ah in Metke, grad, viteze in princeske, pa s starimi embalažnimi kartoni čarobna drevesa, živalice. Mlad gradijo hišice, gradove,... ki se obiskovalec pa je v čarobni gozd lahko vsak trenutek spremenijo v postavil tudi vojaški tank, ki so ga sicer naknadno in priložnostno spremenili v miroljubni tank - a vendar, ah se ne bi odrasli za trenutek zamislih ob tem, kakšen svet dan za dnem ponujajo svojim otrokom? Dvotedenski živ-žav doseže svoj vrhunec zadnji dan poletneg3 centra, ko otroci s pomočjo anim3 tork uskladijo sestavljene, narisa' ne ah zgrajene pravljične gozdn elemente in jih smiselno poveže) v zgodbo, ki jo nato predstavi)0 staršem. In z zaključno priredi vijo se otroci tudi poslovijo od pn dobljenih prijateljev ter vrnejo v popolno oskrbo staršev, vsak P3 bo še dalj časa nosil v sebi veselje-pridobljene izkušnje, pa tudi pe srnice in igrice, ki se jih je v V°.e nem centru naučil. In ponavadi s dogaja, da se marsikateri v na slednjih letih prelevi v animatorja, kar pa je največje upanje in za doščenje vsem tistim, ki si dan® požrtvovalno prevzemajo nelatm organizacijsko breme. Že zdaV7|. so se namreč pri društvu zave -da je vlaganje v delo z otroki mladimi najbolj smiselno in snT tmo v luči razvoja društvene p sotnosh v vasi in širši okolici- j TRST Petek, 1. avgusta 1997 5 V PROSTORIH TPK SIRENA -i Baikovlje tudi letos vabijo na Karamalado Vsako leto ob tem času prireja TPK Sirena na svojem prostoru v Barko vi j ah tradicionalno »Karamalado«, ki je nekak zaključni praznik letnega delovanja kluba. Praznik se začne že danes, trajal pa bo do ponedeljka. Povezan bo tokrat z dvema razstavama; razstavo otroških risb na temo »Morje in ribištvo«, ki so si jo lahko nekateri že ogledali v Križu, pa tudi na sedežu Jadralnega kluba Cupa v Seslja-nu, in z razstavo ročnih del, ki jih je pripravilo združenje »Starši skupaj«. Nocoj in v nedeljo bo zabaval udeležence prireditve Zamejski kvintet, v soboto in ponedeljek pa bo igral anasambel Status Symbol. Pridne Barkovljanke se bodo, kot vedno, postavile z vrsto dobrih jedi, med katerimi bodo seveda na prvem mestu »karamali«, pa Se druge ribe in seveda raznovrstne slaščice. Postregli bodo tudi z dobro pijačo. N.L. Stečanje s pisateljem Pinom Roveredom V avditoriju občinskega muzeja Revoltella bo drevi ob 21.30 običajno petkovo srečanje s književniki. Drevišnji gost bo tržaški pisatelj Pino Rovere-do, ki ga bo občinstvu predstavil Roberto Curci. Roveredo se je rodil leta 1955 v našem mestu, kjer živi in ustvarja. Lani je pri založbi Lint izšel njegov avtobiografski roman Capriole in šalita,'v katerem obravnava resna vprašanja družbene emarginiranosti na grotesken in ironičen način. Letos je pri isti založbi izšla zbirka »sladkogrenkih« povesti z naslovom Una risata piena di finestre. Wiener Ensamble v Miramaru Vsedržavni inštitut za širjenje umetnosti in kulture prireja danes ter 14. in 22. avgusta v Mi-ramarskem parku tri zanimive glasbene večere z nastopom skupine VViener Ensamble. Na. sporedu bodo dela Brahmsa, Stolza, Johanna Straussa jr., Offenbacha, Franza Lebarja in drugih. Pustna razstava v Miljah V razstavni dvorani Kulturnega centra G. Millo na Trgu Republike v Miljah bodo danes ob 18. uri odprli razstavo o 25 letih delovanja pustne skupine Mandrioi. Razstava bo odprta do ponedeljka, 11. avgusta, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. VCERAJ-DANES Danes, PETEK 1. avgusta 199^ ALFONZ Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.3/ - Luna vzide °b 4.24 in zatone ob 19.25 Jutri, SOBOTA, 2. avgusta 1997 STEFAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,1 stopinje, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter 8,6 km na uro Zahodnik, vlaga 60-od-stotria, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja'25 stopinj. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Nicho-*as Umek, 'Francesco Ce-aa> Caterina Altin, An-drea Dellape, Edi Košuta, Andrea lenco. UMRLI SO: 72-letni Al-oano De Vicenz, 73-letna Edrriea Scocier, 90-letna Gtinoveffa Peruzzi, 74-letna Valentina Pedrazzi, 58-let- Luciana Bassi, 84-letna Libera Gherdovinat, 90-let-jd Giuseppe Palcich, 90-letna Mercede laschi, 86- letni Giuseppe Buri, 30-let-na Antonella Ribarič, 57-letni Adriano Ferin, 72-let-ni Ferruccio Comachin. n LEKARNE Od PONEDELJKA, 28. julija do SOBOTE, 2. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253) FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). vljudno vabi na otvoritev trgovine jestvin v Križu 193 DANES, 1. avgusta 1997, od 18. ure dalje. KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg prireja tradicionalno vaško ^ ca ra ta do 4. avgusta danes bo igral ansambel ST4TU$ SVMUOL Poleg običajnih jedi na žaru in breskev v vinu,----------- ---------------bo letos na voljo Se posebna specialiteta. Za dostavljanje zdravil JSfOM. Organizira SZ na dom tel. 350505 - SLOGA. Vabljeni! TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 (na prostem) »Uno sguardo dal cielo« r. Penny Marshall, i. Denzel Wa-shington, Whitney Houston. EKCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - 18.10, 20.15, 22.00 »Ridicule«, r. Patrice Leconte, i. Fanny Ardant, Jean Ro-chefort. H OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« vabi na zaključni praznik dvojezičnega poletnega središča, ki bo danes, 1. avgusta, ob 15. uri v prostorih doma v ul. Ginna-stica 72. Toplo vabljeni vsi otroci, ki so ga obiskali in njihovi starši. TPK SIRENA vabi na tradicionalno KALAMA-RADO, ki bo od danes 1. do ponedeljka 4. avgusta. Za zabavo bosta igrala ansambla Zamejski kvintet (danes in v nedeljo), ter Status Symbol (v soboto in ponedeljek). V okviru praznika bo razstava otroških risb »Morje in ribištvo« ter razstava ročnih izdelkov Združenja »Starši skupaj«. Da bi še izognili nevšečnostim vljudno naprošamo, da bi parkirali na Miramarskem drevoredu ali v bližnjih ulicah. OR 55-LETNICI ustanovitve Brkinske čete in prvih slovenskih brigad ter ob 50. obletnici priključitve Primorske in Trsta k matici Sloveniji, vabimo borce in prijatelje, da se udeležijo srečanja, ki bo jutri, 2. avgusta, ob 16. uri v Gradišču (na cesti od Hrpelj proti Podgradu) v gostilni Pri Klavdiju. Vabljeni! SAGRA V TREBČAH 2. in 3. avgusta, v borovem gozdičku pri nogometnem igrišču. Na razpolago bodo okusne jedi na žaru in izvrstna vina. Igral bo ansambel KRAŠKI KVINTET s pevcem BRACOM KORE- FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra. ZSKD obvešča, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3. Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone-8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z umikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. S ČESTITKE Ob dvojnem uspešnem dosežku se s teboj, dragi FABIO, veselimo in ti čestitamo. Vsi Cahovi iz Boljunca. H PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK: »Poletni večeri v zgoniški občini«, v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri pri Petelinovih" v Zgoniku: Jazz klasika in tango z glasbeno skupino »Evasion«. g________________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. 3 SOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od .9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA Obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. ’ MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM popolnoma nov divan - še v embalaži. Tel. št. 040/911679 v večernih urah. ROVER VITESSE 216 letnik ’89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. ISCEM delo kot skladiščnik. Tel. št. 040/226113. V JAMLJAH pri Ma-riotu Krošelju, Gregorčičeva 14, prodajamo razne vrste krompirja, cena po dogovoru. Tel. (0481) 419948. ISCEM STARE VESPE (od leta ’46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je čas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljiinec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi če so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. PRODAM TELETA (Draga 31). Tel. št. 228932. ZASTONJ POKOSIMO v bližnji okolici strojno primerne parcele (Draga 31). Tel. št. 228932. PRODAM skoraj nove bele kotalke št. 30/31. Za informacije tel. št. 040/211940 ali 212659. TRGOVINA MORIS v Nabrežini ima ugodne popuste na čevljih in torbicah. Pohitite z nakupom! Nabrežina, 97. PREVAŽAMO karkoli kamorkoli, Ape Piag-gio 50 cc. Klicati na tel. 040/44404 ali 040/225973. PODARIM box in stolček za otroke.Tel. 44631. PRODAM 150-litrski kotel za kuhanje žganja ter mize in stole rabljene za osmico. Tel. 231381. POGREŠATE PSA rdečkaste barve? Trenutno je pri nas na oskrbi. Tel. 040/225973. OPEL CALIBRA 2000, 8-ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, aluminijaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! 7 KM IZVEN MESTA na Krasu dajemo v najem enosobno opremljeno stanovanje samo nerezidenč-nim. Tel. 040/225973. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima Marko Kovic (pri Mihelči) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. STEVO ZAHAR je v Borštu, št. 58 odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO je v Mavhinjah odprl Ivan Terčon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. PRISPEVKI V spomin na dragega duhovnika g. Zvonka Perkana darujeta družini Kosmina Trampuž 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje Olga Trobec vd. Štolfa 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Guida Zidariča darujeta Albina in Rinko Radovič 100.000 lir za Center za rakasta obolenja. t Nenadoma nas je zapustil. Stanislav Simčič Pogreb bo jutri, 2. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo sin Ugo, vnukinja Jasna in ostali sorodniki Iskreno se zahva-ljujemo uslužbencem Obalnega doma upo-kojencev v Kopru, prav posebno pa zdravnikom in ostalemu osebju Enote za intenzivno terapijo bolnišnice v Izoli. Prosimo, da namesto cvetja darujete za Skupnost Družina Opčine. Katinara, 1. avgusta 1997 t Zapustil nas je naš dragi Josip Palčič Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinovi Neda, Klavdij in Miloš z družinami Pogreb bo danes, ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 3T. julija 1997 Prijatelju Klavdiju in družini izrekata iskreno sožalje Alenka in Mitja Ob smrti dragega očeta Josipa izreka Klavdiju Palčiču iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Ob izgubi očeta izreka iskreno sožalje Milošu in svojcem podjetje MA. ST. Srl. Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje družini Palčič Alda, Sergio, Marko in Borut Klavdiju Palčiču in družini izrekamo občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta Josipa Dragica, Ramiro in Ana KD Primorsko Mačkolje sočustvuje z Jožico, Pavlom, Emanuelom in Igorjem ter jim izreka iskreno sožalje ob izgubi drage mame oz. none. Ob izgubi drage mame izrekamo Jožici in sorodnikom iskreno sožalje svaka Rudi in Livio z družinama. Ob izgubi drage mame izrekamo Jožici in sorodnikom iskreno sožalje Just, Zofija, Marino in Franka. 1.8.1996 1.8.1997 Ob 1. obletnici smrti drage Milke Grahonja se je z ljubeznijo spominjajo brat Milan in sorodniki Dolina, 1. avgusta 1997 OPERETNI FESTIVAL -h FINANČNE TEŽAVE Sproščeno potovanje v Deželo kraguljčkov Orkester in zbor Verdijevega gledališča je vodil Guerrino Gruber Nekje, nekdaj je bila pravljična dežela oz:, otok, na katerem so živeli dobri, malce naivni ljudje, na hišicah, okrašenih s cveticami, pa je bil majhen stolpec z zvončki ali kraguljCki, ki so takoj zaceli cingljati, Ce sta si nežnosti namenjala partnerja, ki si zvestobe nista obljubila pred oltarjem. Tej namišljeni deželi se v svetu operete pravi Dežela kraguljčkov, na odru jo okinCajo kot Holandsko, deželo mleka, tulipanov in Čokoladnih bombonov, cvetlični otok pa se po izteku zgodbe, v kateri zaradi razposajenosti nastopajočih kragulj cki večkrat cingljajo, kar potopi. Dežela kraguljčkov je ena najbolj znanih in priljubljenih italijanskih operet, izhodiščna misel pa izdaja splošno miselnost tedanjega Časa, ki sta jo Carlo Lombardo (njegova je zamisel) in Virgilio Ranzato spretno pretvorila v lep primer »italijanske operne lahke glasbe«. Prva svetovna vojna se je končala nekaj let prej, v Italijo so zaceli poCasi pljuskati glasbeni motivi iz oddaljene Amerike, vsepovsod je bilo zaznati željo po lahkotnem razvedrilu, moC privlačnosti »prepovedanega«, ki se je kazalo predvsem v komičnih in skoraj nedolžnih »skokih Cez plot«, se je stopnjevala. In konCno je Dežela kraguljčkov tudi tipičen otrok neapeljske besedne ironije in glasbene igrivosti tistega Časa. V želji, da bi ovrednotili tudi italijansko operetno ustvarjalnost, so organizatorji letošnjega tržaškega operetnega festivala v program uvrstili Lombardo-Ranzatovo Deželo kraguljčkov v predelavi Cice Lombardo. Sicer je bilo Verdijevo gledališče do italijanske operete vselej pozorno, tako je bila lani na sporedu najbolj neapeljska od italijanskih ope- ret, Scugnizza. Se bolj kot za' predstavnice dunajskih operet se za italijanske postavlja vprašanje sodobne priredbe oz. take postavitve, ki bi bile bolj po meri okusa današnje publike. V Trstu se v glavnem držijo (dokaj upravičenega) pravila, da je treba opereto »podpreti« z velikim bliščem, kajti težko je graditi predstavo ria morebitnih globokih vsebinskih temeljih. Pri zadnji letošnji produkciji pa se je režiser in koreograf Roberto Croce odločil, da ob zunanjem blišču, se pravi ob bogatih scenah in obilici ne vselej posrečenih kostumov, izpostavi igralsko-komicni vidik operete. Tako je ob pevskem sestavu, kateremu je seveda zaupana naloga, da izvede vrsto znanih arij, n. pr. Luno (La luna) v veC verzijah, tokrat velik poudarek na igralski zasedbi, ki mestoma zablesti bolj od pevske. V tej opereti pa je tudi ve- likega pomena komiCno-ple-sna-pevska vloga mladega in tokrat malega La Gaffa, ki jo privlačno podaja Manuel Frat-tini, prvi prejemnik Massimi-nijeve nagrade. In tudi drugače je Frattini vezan na velikega ljubljenca tržaške publike, saj je Sandra Massiminija spoznala prav kot La Gaffa dalj njega leta 70. Kot je postala že nekakšna ustaljena navada tržaškega operetnega festivala, tudi v tej opereti sodelujejo igralci tržaškega gledališča La Con-trada, ki so se odlično odrezali. Publiko sta posebej prepričala odrezava in neprivlačna županova žena Pomerania v interpretaciji Arielle Reggio in njen nergaški soprog, samovšečni župan, ki ga je zaigral Orazio Bobbio. Zelo posrečen (kot sicer) je tudi Ric-cardo Peroni v vlogi naivnega Tarquinia Brata. Vlogo zapeljive in nabrite Bonbon je dovolj prepričljivo odpela in odplesala Elena Ba-rera, glavni pevski par pa sta sestavljala Chiara Taigi kot zasanjana Nela, in Amedeo Moretti kot osvajalski mornariški oficir Hans. Vsaj omembo zasluži tudi Federica Bragaglia kot prevarana in nato potolažena Hansova žena Ethel. Veliko, Čeprav ne povsem neoporečno, je nastopal baletni ansambel. Orkester in zbor Verdijevega gledališča s solisti je vodil Guerrino Gruber (zbor je pripravil Franco Monego), primerno kičaste scene z obilico tulipanov je pripravil Sergio d’Osmo, ki je poskrbel tudi za veliko manj posrečene kostume (zakaj se morajo plesalci, elani zbora in ostali nastopajoči tolikokrat preobleci?). Deželo kraguljčkov, nad katero je bila publika v splošnem sila zadovoljna, bodo v Verdijevem gledališču izvajali do nedelje, 3. avgusta. (bip) V SPOMIN NA VELIKEGA OPERETNEGA IGRALCA Frattiniju Massinrmijeva nagrada V okviru spremnih prireditev Mednarodnega operetnega festivala je bilo v sredo popoldne v Avditoriju Revoltellove-ga muzeja srečanje v spomin na Sandra Massiminija, v Trstu izredno priljubljenega protagonista tovrstnega žanra, saj je za marsikaterega Tržačana bil sploh simbol elegantne in lahkotne operetne komičnosti. Srečanje je priredilo Mednarodno operetno združenje, ki se je Mas-siminijevemu spominu oddolžilo tudi z njemu posvečeno nagrado za mladega nadarjenega začetnika na tem področju; med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo avditorij, je bil tudi letošnji nagrajenec Manuel Frattini (na sliki posnetek z nagrajevanja). Sicer je prireditev slonela na videoposnetkih Massiminijevih nasto- pov, ki jih je izbral kritik in zlasti Massiminijev prijatelj Andrpa Merli. Ganjenost je obcinsh vo prevzela že ob začetnem posnetku z nastopa na gala večeru junija 1995 ob podelitvi mednarodne operetnena-grade dedičem Roberta Stoltza. Tudi ob tej priložnosti je Sandro Mas-simini kar izžareval radoživost in slo po življenju, ki sta bili zanj tako značilni, tako da so si vsi, zlasti pa on sam, delalhutvare, da je premagal bolezen, ki pa ga je leto kasneje vendarle vzela. O Sandru Massimi-niju sta spregovorila Danilo Soli v imenu Mednarodnega operetnega združenja in Andrea Merli, ki je predstavil komikovo gledališko pot od kabaretnih začetkov v Milanu, skupaj s Francom Nebbio in od prvih nastopov v Tr- stu, do odločitve za produkcijo operetnih predstav in musicalov. V tej zvezi je Andrea "Merli poudaril Massiminijevo globoko poznavanje operetnega gledališča, o katerem je zbral izredno veliko dokumentacijskega materiala in o katerem je celo pripravljal video enciklopedijo. Vendar so o igralcu govorili zlasti posnetki: komični prizor iz Car-daške knjeginje, dueti z Danielo Mazzuccato, skupinski prizor iz Vesele vdove, ki jo je sam. postavil in s katero je z velikim uspehom gostoval tudi v Trstu, pa še iz musicalov My Fair Lady in iz Victor Victoria, s katerim je uresničil željo po izvirnem italijanskem musicalu in za katerega se je za besedilo obrnil na Paola Limita, za glasbo pa na Paola Negrija. (bov) BoBrifish Museum še zastonj? Leta 2003 bodo v Bri-tish Museum v Londonu praznovah 250-letni-co te pomembne kulturne ustanove. Sir Hans Sloane je namreč dal leta 1753 na razpolago javnosti svoje različne zbirke, da bi_se cimvecji krog ljudi seznanil s človeškimi umotvori iz raznih krajev sveta. Bil je takrat Cas razsvetljenstva in enciklopedistov. »CimveC najrazličnejšega znanja nuditi Cim-širšim plastem prebivalstva«, je bil moto teh ljudi, ki so svoje teze razvijali predvsem v Franciji, našh so mnogo posnemalcev tudi drugod, ne nazadnje na drugi strani Rokavskega preliva. Angleži so zelo praktično gledali naprej: Ce hoCeš, da se bo CimveC ljudi seznanilo.s kulturo, mora biti kultura zastonj. 2e od samega začetka je bil zaradi tega vstop v British Museum brezplačen. In prav to je razlog, da je British Museum v statistikah obiskov muzejev po vsem svetu Čvrsto na prvem mestu. Letno ga obišče 6 milijonov in pol ljudi. Toda ta brezplačni vstop je sedaj v dvomu. Upravitelji tega najveCjega in najbolj obiskanega muzeja na svetu se soočajo s finančnimi težavami. Prejšnje konservativne vlade so tudi temu muzeju odščipnile državne dotacije. Predlanskim en milijon funtov (en funt je vreden 2.800 lir), lani še dodaten milijon. Kaj bo naredila sedanja laburistična vlada, še ni znano. Konservativci so namreč bili mnenja, da je treba, kjer se le da, zmanjšati ali celo odpraviti državno dotacijo. Tudi muzejem. Se zlasti, ker je British Museum splošnar torej javna last. To je najveeji muzej na svetu z 18.415 kv. metri površine. V njem je 1.063 uslužbencev -Čuvajev, ki pazljivo nadzorujejo obiskovalce, da ne bi poškodovali razstavljenih eksponatov ali kakšnega stlačili v torbico. Nad dvesto je strokovnih sodelavcev. Tudi pomožnega uradniškega osebja je veliko. Strokovnjaki, ki so izdelali analizo o osebju, so prišli do spoznanja, da bi bilo krčenje peršonala pogubno. Televizijske kamere ne morejo uspešno zamenjati nadzornikov, saj že sama prisotnost uniformirane osebe marsikoga odvrne od želje po nepoštenem dejanju. Strokovnih sodelavcev pa sploh ni mogoCe zamenjati. Ostale dve možnosti: ponovne državne dotacije ali uvedba vstopnic, ki naj bi veljala najmanj 5 funtov. Upravitelji muzeja doslej niso verjeli v po- večano državno dotacijo, saj tudi Veliko Britanijo pestijo omejevalna evropska monetarna pravila. Vrh vsega jim zmanjkuje tudi dosedanji dohodek, t. j. vsakoletna, 3 in pol milijonov funtov vredna najemnina nacionalne knjižnice British Li-brary, ki se je izselila iz muzejskih prostorov in šla v novo stavbo v St. Pancras. Obstaja torej uvedba vstopnice. To pa bi pomenilo padec števila obiskovalcev. Najbrž kar za polovico, menijo upravitelji. Pred seboj imajo druge podobne primere. Najbolj eklatanten je primer muzeja Victoria and Albert Museum, kjer so pred nekaj leti uvedli vstopnice. V Angliji je namreč doslej bila navada, da morajo biti muzeji, kot last vsega naroda, brezplačni in dostopni vsem. Zaradi tega ni nic Čudnega, da se še zlasti ob sobotah in nedeljah vijejo na stopnišču British Museu-ma dolge vrste ljudi, in da je med obiskovalci veliko družin z otroci. V muzej gredo na praznični izlet. Na tak način si Angleži, seveda predvsem Londončani, v obrokih ogledajo vse to, kar je shranjenega v tej prestižni kulturni ustanovi. V velikih sobanah se lahko tudi izgubiš. Tu so najbolj prestižni eksponati, pripadajoči staremu Egiptu faraonov, tu je veliko takšnega, kar bi si Grki želeli dobiti nazaj. Britanci so namreč po vsem svetu načrtno zbirah to, kar se jim je zdelo zanimivo in preprosto odnesli v London. Lahko bi rekli, da so to ukradli s silo in orožjem. Na ogled so slike angleških in drugih mojstrov, prav tako je razstavljena zelo bogata zbirka poštnih znamk, kjer so Angleži s svojim Rowlandom Hillom prednjačili, kljub časovno prejšnji zelo podobni pobudi Slovenca Lovrenca Koširja, ki je bil avstrijski državljan. In še, in še. Tujci, ki pridejo na obisk v London, ne morejo mimo British Mu-seuma, pa Čeprav v njem ostanejo le nekaj uric (za podoben ogled tega muzeja bi bili p0" trebni celi tedni). Ti bodo tudi v bodoče med obiskovalci in brez vsake težave bodo plačali vstopnico. Saj jo vendar lahko plačajo v Parizu, New Yorku ali Madridu, Sankt Peter-sburgu ali Miienchnu-Težje bo z Angleži-Mnogi so namreč prišli v sobane British Mu-seuma, da bi se tam pol ure odpoCih med opoldanskim premorom. Marko VValtritsch SVET Petek, 1. avgusta 1997 7 SLOVENIJA / VSE BOLJ NAPETO POLITIČNO VZDUŠJE Zaradi kritik opozicije odstopil zunanji minister Zoran Thaler Na ta način je želel opozoriti na nujnost strnitve nacionalnih moči LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj odstopil, premiera Janeza Drnovska pa zaprosil, da novega zunanjega ministra predlaga državnemu zboru cimprej. V tiskovnem sporočilu ministrstva za zunanje zadeve piše, da je zunanji minister Thaler vCe-raj v skladu s 115. členom ustave Republike Slovenije ter 12. členom zakona o vladi obvestil predsednika vlade Janeza Drnovška o svojem odstopu. O tem je zunanji minister Zoran Thaler za ja-vnpst izjavil naslednje: »Do mojega odstopa prihaja potem, ko je bilo v zunanji politiki opravlje-' no pomembno delo. Slovenija je dosegla važen zunanjepolitični uspeh s predlogom Evropske komisije, da Evropska unija našo državo povabi k pogajanjem za članstvo v prvem krogu, Pod streho je tudi važno poglavje naših notranjih priprav za polnopravno članstvo v EU: prilagojen je 68. Člen ustave in ratificiran evropski sporazum. Z nadaljevanjem uspešnega demokratičnega in gospodarskega razvoja ima Slovenija vse možnosti, da je v dveh letih povabljena tudi v Severnoatlantsko zvezo. Ti in mnogi drugi dosežki pri uveljavljanju Slovenije v mednarodni skupnosti niso samoumevni in so bili doseženi z velikimi napori ter prizadevanji slovenske diplomacije in odgovornega dela slovenske politike ter slovenskih državljanov. Prepričan sem, da brez progumne odločitve državnega zbora 11. aprila leta 1996 o podpisu evropskega sporazuma z EU ter letošnje spremembe ustave in ratifikacije evropskega sporazuma Slovenija ne bi bila deležna vseh možnosti, da se v doglednem času dokončno uvrsti v varen in razviti del Evrope. Vse to je bilo doseženo v preteklih težavnih razmerah v mednarodnem okolju in v praktično nemogočih razmerah na domači politični sceni, te pa so se letos žal še slabšale. V času obeh mojih ministrovanj je bilo čutiti razkol zaradi strankarskih in osebnih interesov in to ne glede na širok nacionalni pomen soglasja o bistvenih zadevah v zunanji politiki. Dejavnosti glede vstopa v EU in zunanje politike nasploh so bile izrazito prekomerno zlorabljene za medstrankarske prestižne boje. Vse to bi lahko močno ogrožalo verodostojnost slovenske zunanje politike v tujini. Mnogi dobronamerni tuji opazovalci nas opozarjajo na resen problem obupne razdeljenosti slovenske politike. Z odstopom s položaja zunanjega ministra želim med drugim opozoriti na nujno potrebo po strnitvi nacionalnih moči za umestitev Slovenije v varni in razviti del Evrope,« je za javnost izjavil Zoran Thaler. Premier Drnovšek je ministru Thalerju predlagal, naj o svoji odločitvi ponovno premisli. (-STA) Zunanji minister Zoran Thalerje včeraj vrnil mandat premiera Janezu Drnovšku •4 PIM / POP PRFDSFD$TVOM LAMBERTA DrNIJAi" Začetek konference o Albaniji Konkretne pobude za pomoč Albaniji bodo sprejeli jeseni RIM - V Rimu se je včeraj začela mednarodna konferenca o Albaniji, na ka-feri naj bi se dogovorili, kako Albaniji pomagati pri obnovi gospodarstva in vzpostavitvi reda po mesecih krvavih nemirov. Konferenco je odprl italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki je dejal, da so bile parlamentarne volitve ključna točka v albanski krizi in da je čas izrednih razmer mimo, zdaj pa prihaja čas za stabilizacijo in normalizacijo demokratičnega procesa v državi. Po besedah vodje italijanske diplomacije so največji sedanji problemi v Albaniji vzpostavitev državnih institucij, področje varnosti, utrditev demokracije ter obnova gospodarskega in finančnega sistema. Dini pa je poudaril, da sama gospodarska rast ne more zagotoviti stabilnosti in napred- ka. Albanski zapleti so vsem dokazali, da je treba ob gospodarstvu utrjevati tudi državne inštitucije in državno upravo. Italijanski zunanji minister se je tudi zavzel za takojšnjo odobritev programov pomoči, ki bi poskrbeli za najrevnejše sloje prebivalstva. Pred začetkom konference se je Dini srečal s Franzem Vranitzkim, posebnim odposlancem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za Albanijo. Konference se udeležuje 35 delegacij*, med katerimi tudi delegacija Evropske unije, ZDA, Rusije, Japonske in Slovenije. To je neke vrste pripravljalna konferenca za mednarodno konferenco donatorjev, na kateri bodo jeseni v sodelovanju z albansko vlado sprejeli konkretne pobude za obnovo albanskega gospodarstva. IZPAEL / DAN PO ATENTATU Z žrtvami za dalj časa pokopali izglede za mir Predsednik Scalfaro obsodil tudi gradnjo židovskih naselij JERUZALEM - V ozračju otipljive žalosti in še bolj otipljive napetosti je Izrael včeraj pokopal svoje žrtve predvčerajšnjega samomorilskega atentata, ki je terjal 15 človeških življenj. Z žrtvami pa je izraelska država za dalj časa pokopala tudi izglede za mir na Bližnjem vzhodu. Ze predsinočnjim je izraelska policija vdirala na ozemlja pod nadzorstvom palestinske avtonomne oblasti in aretirala domnevne simpatizerje Hamasa in Islamskega džihada. Odgovorni za varnost avtonomnih ozemelj, palestinski polkovnik Džibril Ra-džub je včeraj najostreje protestiral za takšno odkrito kršitev sporazumov. V svojem svetopisemskem maščevanju so izraelske varnostne sile aretirale tudi sorodnike obeh samomorilskih atentatorjev in potrdile, da sta bila oba Hamasovca. Se več, izraelske oblasti so včeraj izdale zaporni nalog proti šefu palestinske policije Gaziju Zabaliju, ki ga obtožujejo, da je v zadnjih dveh tednih podpihoval napade Palestincev proti židovskim kolonom pri Nablusu. Desničarska vlada Benjamina Netanjahuja, ki je s svojimi nepremišljenimi potezami najprej skoraj pokopala mirovni proces, pa se je izneverila svojim volilcem, ko je v volilni kampanji napovedala, da bo strla palestinski terorizem, če ji bodo volilci zaupali. Tega ji ni uspelo storiti. Se več, z gradnjo Zidovske četrti Har Homa in z napovedano gradnjo neke druge židovske četrti prav tako v arabskem delu Jeruzalema, ni samo kršila vseh mednarodnih sporazumov, ki veljajo za zasedena območja, netiva je dala palestinskim skrajnežem. Sedaj obtožuje Arafata in posredno ves svet, da so podpirali teroriste, ker so z nasprotovanjem gradnji zidovskih naselij dajati potuho »morilcem«. V včerajšnjih reakcijah Netanjahujevih ljudi je bilo jasno čutiti vso nemoč. Obregniti so se celo ob tiste sožalne brzojavke, ki so ob obsodbah atentata navajale, da je do njega prišlo v Zahodnem Jeruzalemu, ker je za Izraelce Jeruzalem eno in nedeljivo mesto. Najbolj pa jih je motilo sporočilo Evropske unije, ki je Izrael pozivala, naj ne »naseda na teroristično provokacijo«. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bodo reagirali na včerajšnjo izjavo italijanskega predsednika Scalfara. To je na-_ mreč včeraj o atentatu izjavil, da je bil »žalostna stran«, prava bomba na mirovna upanja. »Za objektivno sodbo pa moram tudi povedati, da je bila težka rana tudi sklep o gradnji hiš v Jeruzalemu; seveda ni tekla kri, a je bilo vojno dejanje proti miru,« je poudaril predsednik, ki je obenem izrazil zaskrbljenost, ker bi lahko plameni vojne zejeli ves Bližnji vzhod, ker je vojna posebna bolezen, saj je bolj nalezljiva od kuge. Izraelce je prikazal kot »prijateljski narod«. Prijateljstvo pa po njegovem se ne pomeni, da ima prijatelj vedno prav, prijateljstvo pomeni, da lahko prijatelju rečemo, »mislim, da si v zmoti«. AVSTRALIJA / TRAGEDIJA Plaz zasul dvajset ljudi v avstralskem Thredbu THREDBO (AVSTRALIJA) - V avstralskem smu-carskem središču Thredbo je zemeljski plaz včeraj Pokopal dve smučarski koči (na sliki AP) , v njih pa °koli 20 ljudi. Reševalci, ki so lahko k reševanju za-radi nevarnosti novega drsenja pristopili šele po 11 tirah, se bojijo, da preživetih ni. Nekaj časa so izpod ruševin še slišali krike ujetih ponesrečencev, nato pa )e vse potihnilo. Predstavnik policije je povedal, da Posebni detektorji, s katerimi so preiskati prizorišče Uesreče, ne kažejo znakov življenja. Obstaja možnost Uapake, saj so morda preživeli pregloboko pod ruše-vinami, da bi jih naprava zaznala. (STA/AP) NEMČIJA / KO ZAMAŠIJO ENO, SE ODPRE DRUGA LUKNJA NA RAZMOČENIH NASIPIH Vsak trenutek lahko Odra zalije žitnico Oderbruch Zvezna in deželna vlada nakazali po 20 milijonov mark pomoči vsaka in 200 milijonov mark ugodnostnih kreditov BERLIN - Dva tedna po začetku poplav v vzhodnonemškem Brandenburgu ob Odri je položaj dobesedno dramatičen. Prejšnjo noč je nemški vojski s pomočjo helikopterjev uspelo zamašiti špranje na nasipu pri Hohemvutznu, tako da so se včeraj lahko vojaki vrniti na nasip, ki so ga morali iz previdnosti zapustiti. Komaj so utrdili ta nasip, je začelo popuščati nekaj sto metrov višje. »Vsaka nova špranja je dodatni korak k splošnemu rušenju nasipa pri Hohenvvutznu nedaleč od Bad Freienvvalda,« je obupano dejal brandenburški minister za okolje Matthi-as Platzek. Tu Odra napravi zavoj in ob njem je nasip naj šibkejši, ker mora vzdržati ogromen pritisk. Prebitje nasipa bi imelo dramatične posledice, saj bi v trenutku spodaj ležeči Oderbruch zalilo 8 metrov vode. Oblastem ja za sedaj uspelo evakuirati 95 od- mov. Predsinočnjim so fusu in epatitisu. Ljudje stoikov od kakih 60 tisoč ukazali evakuacijo 12 ti- se namreč zavedajo nevar- glav živine s te nemške ži- soč prebivalcev, a le redki nosti epidemij, saj je potnice, ki leži pod gladino so se odzvali (na stiki AP) vodenj iz Češke in Poljske Odre. Težje je z ljudmi, ki . Uspešnejše poteka ce- odnesla ogromno živine, nočejo zapustiti svojih do- pljenje proti tifusu, parati- ki jo Odra odnaša proti morju. Sedaj vsi upajo, da so se nemški meteorologi zmotili, ko so za prihodnji teden napovedali nove padavine in z njimi nove, še bolj dramatične zaplete, ker razmočeni nasipi ne bodo vzdržali nove povodnji. Nemška vlada se je odločila, da bo žrtvam katastrofalnih poplav v vzhodnem delu države namenila 20 milijonov mark takojšnje pomoči in 200 milijonov mark ugodnostnih kreditov. Kot je sporočilo notranje ministrstvo, bodo pomoč dobiti ljudje, ki so morati zapustiti svoje hiše in ki so izgubili stanovanjsko in gospodinjsko opremo. Vlada v Frankfurtu na Odri vzpostavlja tudi informacijski center, ki bo svetoval posameznim oškodovancem, pa tudi prizadetim občinam, saj je tudi brandenburška deželna vlada nakazala prizadetim 20 milijonov mark pomoči. ZDRAVSTVO / PO SPORNI RESOLUCIJI NA DE2EL1 ROMANS / RAZREŠEVANJE SINDIKALNEGA SPORA V SETRALU Ob zaskrbljujočih tudi spodbudne vesli Degano potrjuje obveze - Dosežen dogovor za Janeza od Boga - Občina ostro protestira Odločen poseg Pokrajine spet vzpostavil dialog Sinoči zaostritev s karabinjerji pred tovarno - Na predlog Fiorellija sejo pokrajinskega sveta "preselili" med delavce Vest, da je deželni- svet izglasoval resolucijo, ki glede na premajno razpoložljivost sredstev privilegira gradnjo nove bolnišnice v Vidmu in zapostavlja goriško, že povzroča polemične reakcije. Edini goriski deželni svetovalec Mauro Larise pojasnjuje, da je glasoval proti resoluciji in da torej nasprotni glasovi SKP niso bili edini. Larise ugotavlja, da je svojCas glasoval tudi proti zakonu o preureditvi deželnega omrežja bolnišnic, za katerega so glasovali DSL, Liga, LS in Forza Italia, s katerim se je" začel razkroj zdravstva na Goriškem. Na kritike odgovarja tudi deželni odbornik za zdravstvo Cristiano Degano, ki skuša nekoliko ublažiti razloge za zaskrbljenost. Kar se njega tiče, pravi, sprejema predvsem sklepni del resolucije, ki govori o uskaljevanju z goriško Zdravstveno ustanovo in konferenco županov. Degano potrjuje, da namerava spoštovati vse obveze glede dogovorjene rešitve za goriško bolnišnico, ki predvideva gradnjo novega poslopja na parkirišču v Ul. Tusco-lano, premeditev sedanjega glavnega poslopja v Ul. V. Veneto in namestitev uradov ter nekaterih služb v bolnišnici Janeza od Boga s poslediščno sprostitvijo in prodajo raznih sedežev zdravstvenih služb in uradov, ki so danes razkropljeni po mestu. Pozitivna vest prihaja tudi s srečanja predstavnikov sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL z vodstvom reda usmiljenih bratov, ki upravlja bolniš- nico Janeza od Boga. Redovniki so končno dosegli sporazum z javno Zdravstveno ustanovo glede porazdelitve prostorov v bolnici Janeza od Boga, kar je eden od predpogojev za gradnjo nove splošne bolnišnice. Dogovor predvideva, da bodo usmiljeni bratje razpolagali letos s 70 ležišči v pogodbi z javno ustanovo, naslednji leti pa z 62, katerim naj bi dodali še 26 ležišč RSU. Izvidov v laboratorijih za zunanje uporabnike ne bodo več opravljali. Odpustili bodo tretjino osebja (60 enot), ki naj bi prestopilo v javno ustanovo (sindikati zahtevajo čimprejšnje srečanje z Barattijem za dogovor o tem). Sporazumeli so se tudi o porazdelitvi prostorov (javna ustanova bo imela del pritličja in nadstropja od 4. do 6. ter, v alternativi, del 3. ali 7.). Zagotovila Degana in sporazum glede bolnice Janeza od Boga pa niso pomirili goriške občinske odbornice Marilene Fran-cioso, ki v odsotnosti župana napoveduje sklic razčiščevalnega srečanja z vsemi deželnimi svetovalci z Goriškega, nato teh-nično-institucianalno srečanje s predstavniki Dežele in Zdravstvene ustanove in zasedanje konference županov. Franciosova je dokaj strupena na račun Vidma. Ce je na voljo za vso deželo 50 milijard, zakaj ne bi tega denarja uporabili v Gorici, saj bi omogočil do-'graditev bolnišnice, medtem ko bi ista vsota krila le četrtino stroškov v Vidmu, ki v brk racinalizaciji razpolaga z dvojniki v NOVICE Razstava čipk KD Jadro Klekljarski krožek pri društvu Jadro v Ronkah prireja pod pokroviteljstvom Občine Ronke ob desetletnici delovanja razstavo izdelkov učenk tečaja. Razstavo bodo odprli danes v okviru prireditev XXX. “Agosto Ronchese” v prostorih osnovne šole in bo na ogled od 1. do 17. avgusta. Umik za obisk je od ponedeljka do petka od 20.00 do 23.30, v soboto in nedeljo od 18. do 24. ure. Goričan kradel fotoaparate Policija je v Tržiču aretirala 38-letnega Goričana, ki je kradel fotoaparate. V Tržiču se je neki tr- _ govki predstavil kot finančni stražnik. Pokazal ji je izkaznico, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila ukradena pred sedmimi leti. Tat je trgovki izmaknil fotoaparat v vrednosti petih milijonov Ih. Ob aretaciji so policisti preiskali njegov avto in našli še drugo fotografsko opremo v skupni vrednosti 20 milijonov lir. Za del tega blaga so žp ugotovili, da je bilo ukradeno v dveh trgovinah v Trstu. Tatovi v Ronkah uspavajo in nato okradejo stanovalce Tatovi so prejšnjo noč obiskali še tri stanovanja v Ronkah v ulicah Puccini in Mameh. V stanovanje Enza Zuina v 1. nadstropju so priplezali po žlebu in izmaknih denarnico, ki so jo nato odvrgh prazno. V drugih dveh stanovanjih so prav tako kradli denar. Zanimivo je, da je v zadnjih dneh bilo že vsaj sedem takih tatvin. Ker se nihče od stanovalcev ni zbudil, pač pa so nekateri zjutraj zaznali v hiši čuden vonj, pohcija domneva, da tatovi uporabljajo kak spray z uspavalnim sredstvom, da bi “utrdili” spanec stanovalcev. zdravstvu, na univerzitetnem in dragih področjih, kjer hoče tekmovati s Trstom. Polemična ihta pa je odbornico zanesla tudi na stranpota. V isti sapi napada-deželna svetovalca Lariseja in Fasolo in tudi sen. Bratino, ki da»gleda šempetrsko bolnišnico, ni pa še odgovoril na moj poziv naj se izjasni, ali hoče pomagati goriški bolnišnici«. Nazadnje dodaja še predvolilno svarilo, češ da bodo tudi goriški občani prihodnje leto glasovali na deželnih volitvah in da bodo vedeli, kdo brani in kdo razprodaja mesto. Zanimivo bi bilo vedeti, kam odbornica uvršča tiste deželne svetovalce njene stranke (Forza Italia), ki so glasovali za sporno resolucijo. Odločep poseg Pokrajine in posredovanje njenega predsednika Giorgia Brandolina sta menda sinoči omogočila dogovor za obnovitev dialoga v sindikalnem sporu v podjetju Setral v Roman-su. Sindikati in delodajalec so se sestali včeraj popoldne na sedežu Zveze industrijcev v Gorici. Ko poročamo, vsebina dogovora še ni znana, saj menda obe strani izpopolnjujeta nekatere podrobnosti v osnutku spo-razuma. Kaže pa, da sta se strani pod političnim pritiskom in z jamstvom pokrajinske uprave dogovorile za štiri temeljne točke kompromisa, ki bodo temelj za nadaljevanje pogajanj. Pokrajina je v zadevo Setral odločno posegla KRONIKA / BLIZU RUPE V beg po nesreči Ranjeni dve ženski - Trčenje tudi v Gabrjah Na državni cesti proti Trstu sta se včeraj pripetili dve prometni nesreči. Najhujša se je zgodila nekaj pred 11. uro na ravnem odseku med mirenskim mejnim prehodom in Rup o, kjer sta trčila dostavno vozilo suzuki in avto, ki je pripeljal na državno cesto s kolovoza med njivami. Voznik avtomobila (po pričevanjih očividcev gre za večjo limuzino) je zbežal. Ranjeni sta bili voznica dostavnega vozila, 51-letna C. M. iz Gorice, ki se bo zaradi prask in udarcev zdravila štiri dni, in njena hčerka, 26-letna G. L., ki so jo zaradi zlomov sprejeli v ortopeski oddelek^ na 30-dnevno zdravljenje. Policija sedaj išče voznika avtomobila, ki je povzročil nesrečo in nato pobegnil, ne da bi nudil pomoč ranjenkama. Dobro uro prej sta na križišču iste državne ceste s cesto proti Gabrjam trčila ford escort 55-letnih zakoncev B. A. in T. G. iz Gorice ter proton, ki ga je upravljal 50-letni F. A. iz Ajdovščine. Ranjen ni bil nihče, pač pa je nastala precejšnja gmotna škoda na vozilih. predsinoči z odinevno politično potezo, ko so okrog 20. ure prekinili sejo pokrajinskega sveta in so se na predlog zelenega Fiorellija svetovalci množično preselili pred tovarno v Romansu. Razlog za tako potezo je bil v nenadni zaostritvi sindikalnega spora v tovarni, kjer se delavci borijo proti nameri lastništva, da bi zaprlo oddelek za predelovanje jeklenih žic in odpustilo 32 delavcev. Okrog 19. ure je pred tovarno prišlo do trenutkov napetosti, ko so delavci, ki so “zastražili” vhod v Setral, skušali preprečiti izhod tovornjaku s tovorom prav iz oddelka, ki naj bi ga zaprli. Vodstvo Setrala je poklicalo karabinjerje, ki so legitinhrali delavce. Vest o dogodku je v pokrajinski svet prinesel svetovalec CDU Battauz, ki je iz Romansa in je prisostvoval zapletu. Na dnevnem redu je že bila solidarnostna resolucija z delavci Setrala, toda Fio-relli je menil, da je spričo dogodka potrebna močnejša politična potežain predlagal, naj bi se seja pokrajinskega sveta nadaljevala pred tovarno Setral. Svetovalci so soglasno odobrili predlog in se preselili v Romans. Tam so odobrili resolucijo. Ob solidarnosti delavcem v boju za delovna mesta pokrajinski svet odločno nasprotuje nameri podjetja, da bi zaprli oddelek tovarne in stroje prfcneseli v Slovenijo. To bi bil nesprejemljiv prece-dens še posebno zato, ker so bili stroji kupljeni z javnim prispevkom dežele. Resolucija obvezuje Predsednik Brandolin med delavci Setrala (f. Bumbaca) predsednika Brandolina naj se pri lastništvu Setrala zavzame za preklic odpustov in za resen načrt za prestrukturiranje obrata. Brandolin in načelniki svetovalskih skupin so se srečali tudi s predstavniki lastništva, ki je v bistvu potrdilo svoj načrt, zanikalo pa je, da bi del proizvodnje selili v Slovenijo. V resnici ugotavljajo, da se jim predelava žice v Romansu ne izplača, ker jih nakup polizdelka v Sloveniji manj stane kot pa lastna proizvodnja. Zaradi tega so se odločili za zaporo in odpust 32 delavcev, stroje pa nameravajo prodati v Slovenijo v zameno za dobavo polizdelka. Lastništvo je vsekakor pristalo na predlog za srečanje na Zvezi industrijcev, kjer naj bi kot rečeno sinoči dosegli kompromisno rešitev. - DEŽELA h Odobren zakon za sprostitev prometa na avtocesti Deželni svet je včeraj odobril zakon, ki dodeluje družbi Autovie Venete 200 milijonov lir odškodnine za začasno liberalizacijo lokalnega avtomobilskega prometa na avtocesti A4 med Vilešem, Sredi-poljem in Moščeni-cami. Predsednik Pokrajine Brandolin, ki se je osebno zavzel za to rešitev, izreka veliko zadovoljstvo in zahvalo za ukrep, ki naj bi razbremenil promet čez most na Soči pri Zagraju. Obenem izraža upanje, da bo prišlo v najkrajšem času do podpisa dogovora z avtocestno družbo, kar bo omogočilo sprostitev prometa. BRDA / OBMEJNO SREČANJE NA DOBROVEM Začetek dogovarjanja tudi med vinogradniki Prvo soočenje v vidiku vstopa Slovenije v EU Tudi briški vinogradniki se začenjajo aktivneje pripravljati na spremembe, ki jih bo vstop Slovenije v Evropsko unijo v prihodnjih letih "neizbežno prinesel vsemu obmejnemu gospodarstvu in v tem okviru tudi za kmetijske in še posebej vinogradniške dejavnosti. Na Dobrovem je bilo v prejšnjih dneh srečanje med delegacijo zaščitnega konzorcija briški vin “Collio”, v kateri so bili predsednik grof Douglas Attems, nekateri odborniki in ravnatelj konzorcija Al-bano Bidasio, slovensko stran pa sta poleg skupine vinogradnikov zastopala župan občine Brda Franc Mužič in arh. Dorče Simčič. Do srečanja je prišlo, kot beremo v tiskovnem sporočilu konzorcija “Collio”, v prepričanju, da je navezovanje neposrednih stikov med proizvajalci velikega pomena in obojestranskega interesa v tem trenutku, ko se tako na krajevni kot tudi na višji meddržavni ravni prepletajo razne pobude za vzpostavljanje novih čezmejnih stikov. To je bil pravzaprav prvi tak uradni stik briškega konzorcija s slovenskimi vinogradniki. Na njem so si izmenjali informacije . o vinski proizvodnji na obeh straneh meje s posebnim ozirom na briško obmejno področje. Ocena srečanja je pozitivna, saj bo izmenjava informacij in boljše medsebojno poznavanje go- tovo prispevalo k odpravi pomislekov, predsodkov in bojazni, ki so še vedno razširjeni med vinogradniki glede na odpravo meje in carinskih pregrad med Slovenijo in Italijo. Z vstopom Slovejrije v Evropo bo briško področje ponovno pridobilo svojo geografsko homogenost, usklajevati pa bo treba razlike, ki danes še obstajajo v vinogradniški tehniki, v gospodarskem sistemu in pravni ureditvi. Vsekakor, so podčratli na srečanju, bo dogovarjanje omogočilo tudi skupno nastopanje v odnosu do problemov, ki jih bodoči mednarodni sporazumi utegnejo povzročati vinogradnikom na obeh straneh meje. KINO GORICA GRAD 21.00 Pregled Ser-gio Amidei: »La tregua«. Rež. F. Rosi. VITTORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto. E3 ČESTITKE Danes v Doberdobu AR" NALDO FRANDOLIC svoj 60. rojstni Han slavi. Ob tej priložnosti mu poje še na mnoga zdrava leta moški pevski zbor Jezero. ^ obvestila PO ZSSDI za Goriško sporoča, da bodo uradi Združenja zaprti' zaradi dopusta od 1. do vključno 24-avgusta. DRUŽBA se dobi nocoj ob 20. uri v Standrežu. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvod nevno bivanje na Pohorju o velikem šmarnu. Posebej priporočajo udeležbo druži nam z otroki. Udeleženci bo do nameščeni v planinsketn domu Glažuta. Prijave pn Loredani (tel. 21417). KMEČKA ZVEZA Gorica vabi kmete, ki jim je 23 padlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev I. in H. razreda, naj se čim prej javijo na sedežu zveze v ul. Malta 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ah v Vo berdobu od 8. do 10. ^ ob petkih, ker bo KZ Prj pravila vrsto tečajev za dobitev tega dovoljenja, piti bodo predvidoma 0 nec septembra letos. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je nov urnik te ničnega urada ob P°n deljkih in četrtkih od 12. 13.30 in ob torkih in sred od 16. do 18. ure. “lekarne DEŽURNA LEKARNA v GORICI „ DUDINE, Trg S. Fran sco 4, tel. 530124. y DEŽURNA LEKARNA TRŽIČU , m-n S.NICOLO’, UL I Magg10 94, tel. 790338. ŠPORT ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO Danes v Atenah slovesno odprtje 7 957 atletov iz 200 držav in 2000 novinarjev Nebiolo tarča kritik - Torrenceve ne bo Drevi bo v Atenah slovesno odprtje 6. svetovnega prvenstva v atletiki, tekmovanja pa se bodo pričela jutri in trajala vse do 10. avgusta. Na letošnjem SP bo sodelovalo kar 1957 atietov iz 200 držav, novinarjev bo kar 2000, neposredno po TV pa si bodo prvenstvo lahko ogledali prebivalci 137 držav. Predsednik Mednarodne atletske zveze IAAF Prirno Nebiolo je moral na včerajšnji tiskovni konferenci požreti marsikatero grenko pilulo. Zaradi sklepa, da IAAF zmanjša kazen za doping od štirih na dve leti, se je izpostavil marsikateri kritiki. Nie ni pomagala zagotovitev, da bo zveza še povečala sredstva za boj proti jemanju poživil. Marsikdo tudi nasprotuje premijam za prve tri uvrščene v vsaki panogi (60, 30 in 20 tisoC dolarjev) in za osvajalce svetovnih rekordov (100 tisoC). Čemu se IAAF še ima za zvezo amaterjev? »Mi ne dajem ne plač ne pokojnin«, je bil Nebio-lov odgovor. Izvedelo se je, da Američanka Gail De-vers ne bo branila naslova prvakinje na 100 m z ovirami in se bo posvetila samo štafeti. Nastop je odpovedala tudi njena rojakinja Gven Torrence. Lynford Christie se je že prilagodil grškim običajem (AP) SPORED FINALNIH ODLOČITEV NA SP V ATLETIKIh tek na 110 m z ovirami ob 19.15 (Johnson) 8. avgust: Troskok ob 17.20 (Edvvards, Vbr); tek na 200 m ob 18.20 (Johnson, Zda); tek na 800 m ob 18.40 (Kipketer) 10. avgust: Maraton ob 7.05 (Fiz, Spa); skok s palico ovb 16.30 (Bubka, Ukr); met diska ob 17.30 (Rodi, Nem); tek na 5.000 m ob 18.25 (Kirni, Ken); tek na 4x100 m ob 18.55 (Kanada); tek štafet 4x400 m ob 19.55 (Zda). Zenske 3. avgust: Tek na 100 m ob 20.10 (Torrence, Zda) 4. avgust: Troskok ob 18.30 (Kravec, Ukr); tek na 400 m ob 18.30 (Pereč, Fra); sedmeroboj ob 20.30 (Shouaa, Sir). 5. avgust: Tek na 1500 ob 19.05 (Boulmerka, Alž); tek na 10.000 m ob 19.20 Ribeiro, Por) 7. avgust: Hoja na 10 km ob 17.00 (Strankina, Rus); met diska ob 17.10 (Zverjova, Blr); met krogle ob 17.10 (Kumbernuss, Nem). 8. avgust: Tek na 200 m o 18.05 (Ottey, Jam); tek na 400 m z ovirami ob 19.00 (Batten, Zda). 9. avgust: Maraton ob 7.05 (Machado, Por); tek na 800 m ob 17.10 (Qui-rot, Kub); skokm v daljino ob 17.25 (May, Ita); met kopja ob 18.10 (Siko-lenko, Blr); tek na 5.000 m ob 19.15 (0’Sullivan, Irs); tek štafet 4x100 m (Zda 10. avgust: Skok v višino ob 17.00 (Kostadinova Bol); tek štafet 4x400 m ob 19.15 (ZDA); tek na 100 m z ovirami ob 19.35 (Devers, ZDA). NOGOMET / V RIMU Objavili spored A lige: Udinese v 1. kolu doma Igral bo proti Fiorentini - Start 31. t.m., konec lige po 10.5.98 prihodnjega leta, bosta na sporedu zelo zanimivi srečanji Fiorentina - Milan in Roma - Sampdoria. Prvenstvo, ki bo sorazmerno kratko, se bo torej začelo 31. t.m. in končalo 10. maja 1998. Za nastop reprezentance sta predvideni dve prekinitvi: 7. septembra za tekmo Gruzija - Italija (7.9.) in 12. oktobra za tekmo Italija -Anglija (11.10.). A liga bo prekinjena tudi 28. decembra za božične praznike. Igralo pa se bo 2. novembra in 4. januarja. B liga se bo zaCela 31. t.m., konCala pa 7. junija 1998. Umiki tekem: od 31.8. ob 16.00, od 5.10. ob 14.30, od 15.2.1998 ob 15.00, od 29. marca ob 16.00 in od 17. maja ob 16.30. RIM - Včeraj so objavili spored italijanske nogometne A lige za sezono 1997/98, ki se bo začela 31. t.m. SPORED 1. KOLA: Atalanta - Bologna, Bari -Parma, Empoli - Roma, hiter - Brescia, Juventus -Lecce, Lazio - Napoli, Piacenza - Milan, Sampdoria - Vicenza, Udinese - Fiorentina. Že v 2. kolu bosta na sporedu derbija Milan -Lazio in Roma - Juventus. Mestni derbi med Romo in Laziom bo v 7. kolu (26.10.), hiter - Milan pa v 9. kolu (9.11.) Najpomembnejše tekme naj bi bile v 9. kolu (9:11.) Juventus - Parma, v 10. kolu (16.11.) Milan - Juventus in v 14. kolu (14.12.) Inter - Juventus. V zadnjem, 34. kolu, ki bo 10. maja NOGOMET / LIGA PRVAKOV Parma proti Poljakom Mariborčani proti Turkom RIM - Parma bo v prvem kvalifikacijskem krogu lige prvakov igrala proti poljski ekipi Widzew iz Lodza, mariborski Branik pa proti turškemu Besiktasu. Ostali pari tega kola so naslednji: Košiče (Siv) -Spartak Moskva (Rus), Sion (Svi) - Galatasaray (Tur), 01ympiakos Pirej (Gr) - Mozyr (Bjr), Casino Salzburg (Av) - Sparta Praga (Ceh), Ifk Goteborg (Sve) - Glqa-sgow Rangers (Sko), Barcelona (Spa) - Skonto Riga (Let), Broendby (Dan) - Dinamo Kijev (Ukr), Newca-stle (Angl) - Croatia (Hrv), Feyenoord (Niz) - Jazz Bjor-neborg (Fin), Bayer Leverkusen (Nem) - Dinamo Tbilisi (Gru), Steaua Bukarešta (Rom) - Pariš St. Germain (Fra), Betar Jeruzalem (Izr) - Sporting Lizbona (Pori), Anorthosis Famagosta (Cip) - Lierse (Bel). Prve tekme bodo 13., povratne pa 27. avgusta. Zmagovite ekipe se bodo uvrstile v ligo prvakov, v kateri so si že brez kvalifikacij zagotovile nastop: Bo-riissia Dortmund (Nem), Juventus (Ita), Real Madrid (Spa), Monaco (Fra), Bayern Munchen (Nem), Psv Eindhoven (Niz), Porto (Fort) in Manchester United (Angl). NOVICE Irvine ostaja pri Ferrariju MARANELLO - Irski dirkač formule ena Eddie Irvine bo tudi v prihodnji sezoni tekmoval za Ferrari, so sporočili iz Maranella. Podaljšanje pogodbe še za eno leto je Irec sprejel z navdušenjem. »Rad sodelujem s Schumacherjem in prihodnje leto bomo najboljše moštvo na svetu,« je dejal Irvine, ki naj bi za novo pogodbo po neuradnih trditvah prejel okrog dve milijardi lir. Irvine je tudi optimist glede prihodnje dirke, Velike nagrade Madžarske. Cantona spet na igrišču BRUSELJ - Francoski nogometaš Erič Cantona, ki je po koncu lanske sezone prenehal z aktivnim igranjem, bo 12. oktobra spet zaigral. Evropska unija (EU) ga je namreč določila za kapetana ene izmed treh ekip, ki se bodo med seboj pomerile na posebnem turnirju v Španiji, namen turnirja bo boj proti rasizmu. Kapetana preostalih dveh ekip, ki bodo igrale po 40 minut, bosta Argentinec Diego Maradona in Liberijec George Weah. Chang lažje kot Ivaniševič MONTREAL - Najlažje delo v 2. krogu teniškega turnirja v Montrealu (nagradni sklad 2, 3 milijona dolarjev) je imel prvi nosilec American Michael Chang, ki je zanesljivo dobil prvi niz (6:0), v nadaljevanju pa si je njegov nasprotnik Avstralec Sandon Stolic poškodoval ramo in dvoboja je bilo pri izidu 1:0 konec. Mnogo veC težav je imel drugi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič, ki je šele v tretjem nizu strl odpor Novozelandca Bretta Števna (6:3, 6:7, 6:4). Od postavljenih igralcev se je moral v 2. krogu posloviti le Avstralec Patrick Rafter (11.). S 6:7, 6:4 in 6:4 ga je premagal njegov rojak Michael Tebbutt. Konjsko dirko piše Giorgio Plettersech 1. dirka (Taranto): možnost baze s konjem Triple T Storm (1), solidni Oronte (X) Starta iz ugodnega položaja. Pazi na konja Smoker (2). 2. dirka (Cesena): hitri Parcher (2) lahko izbrise hendikep. Masturzio (1) je v fomri, 0’Donnel lahko pre- Omembo si zasluži Roccia Air (2). Dirka tris NaSi favoriti: St.20 Sunhills, St.18 Rocarno, SL14 Refolo Bm. Za sistemi-ste: st. 10 Nyerol, St.5 Swan du Kras, St.3 Rento di Casei. 3. dirka (Rim): Ranger Bi (1) je nesporedn favorit, sledijo Ontario Gar (X) in Pedro 1. — prvi 1 Nor (2). drugi X2 4. dirka (Montegiorgio): 2. — prvi 2 Pieve di Casei (2) je naš favorit. Alemativo predstavljata Rod Laver Parck (X) Pro- drugi 3. — prvi XI 1 messa (1). drugi X2 5. dirka (Montegiorgio): 4 prvi 2 težka napoved. Poskusimo s konji Sivori Luis (X), Sdoir- drugi XI vo Mo (2) in Riassunto (1). 5. — prvi X 6. dirka (Follonica): Su- drugi 6. — prvi 21 perbon Lung (1) bi lahko vztrajal do konca. Sivorija Luis 1 (X) ne gre podcenjevati. drugi X2 SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET • PLANINSKI SVET h Moški 2. avgust: Met krogle ob 18.10 (prvak Godina, ZDA); hoja na 20 km ob 18.45 (Didoni, Ita). 3. avgust: Met kladiva ob 16.30 (Abduvalijev, Adž); tek na 100 m ob 20.10 (Bailey, Kan) 4. avgust: Tek na 400 m z ovirami ob 20.10 (Adkins, ZDA) 5. avgust: Met kopja ob 17.40 (Zelezny, Ceš); skok v daljino ob 18.00 (Pedro-so, Kub); tek na 400 m ob 18.40 (Johnson, Zda) 6. avgust: Skok v višino ob 17.10 (Kemp, Bah); tek na 3.000 m z zaprekami ob 18.30 (Kiptanui, Ken); tek na 1.500 m ob 19.15 (Morceli, Alž); desete-roobj ob 20.15 (0’Brien, Zda) 7. avgust: Hoja na 50 km ob 6.00 (Konone, Fin); -f PLANINSKI Dva dni po Dolomitskih stezah Zanimanje za izlete, ki imajo kot cilj Dolomite, je vedno zelo veliko, zato ni Čudno, da se je prejšnjo nedeljo kar 25 elanov SPDT z lastnimi avtomobili podalo v ta prekrasni gorski svet. Pod shokovnim in vestnim vodstvom Stojana Glavine so se tržaški planinci pripeljali do Misurine in se nato z avtobusom odpeljali do koce Auronzo, kjer se je pričel dvodnevni pohod pod Čudovitimi masivi treh Cin, po stezah in poteh, na katerih se v krasnem, sončnem vremenu ne moreš načuditi slikovitim scenarijem navpičnih sten, šilastih vršičkov in ozkih zračnih poličk: užitek, da ga ni para. Na položni poti do koce Lavare-do je bila prava procesija ljudi, ki so se tam zbirali na nekem pevskem shodu. SDPT-jevci pa so nadaljevali hojo na sedlo Lavaredo, kjer se je skupina razdelila. Deset jih je zbralo lažjo turo do koCe Lo-catelli pod Paternom, ostalih 15 pa se je usmerilo na to goro. Nekaj vzpona po melišču in vhod v živo skalo sklesan predor, iz katerega so se izletniki skoraj po kolenih splazili na zavarovane police in navpične skalnate prehode ter se postopoma vzpenjali na 2746 metrov visok Paterno, s katerega so uživali enkraten razgled po vseh bližnjih in daljnjih vršacih tja do avstrijskih Tur. Sestopili so in nadaljevali pot po zavarovani poti do koCe Plan di Cengia, kjer so jih pričakali ostali, ki so se tja vzpenjali od koce Locatelli. Skupno so se potem spustili do koce Zsigmondy Gornici, kjer so prespali. Naslednji dan, ponedeljek, 28. julija, je tržaške planince vodila pot pod tritisoCakom Zvvblferkofel na sedlo Giralba, s katerga so se mimo koce Carducci spustili po strmini - bilo je 1500 metrov višinske razlike - do kraja Giralba nad Auronzom. Ob odhodu iz koce Zsigmondy Gornici je bilo še lepo, sončno vreme, po prehodu sedla pa so se v stenah zaceli zbirati oblaki, ki niso napovedovali nic dobrega. Tržaški planinci so vendarle suhi prišli v dolino in tako, v najveCjem zadovoljstvu za prekrasna doživetja, zaključili izlet v Dolomite, pa Čeprav jih me med vožnjo motilo blizu San Stefana di Cadore in Sappa-de. Na ogled narave v okolici Saurisa SPDT vabi v nedeljo, 3. avgusta, na krožni izlet po z gorsko floro bogatih obronkih Saurisa, pravi raj za ljubitelje gorske narave. Izletniki se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali do Saurisa di Sopra in se od tam podali v strmino in premagali 500 metrov višinske razlike do prelaza Festons. Od tam bodo nadlajevali hojo po slikoviti, položni krožni poti med Jezerci in planšarijami po pobočjih Morgenleita, Vinadie in Festonsa ter se končno, po skoraj šestih urah pešačenja vrnili v Sauris di Sopra. Vodička izleta, Marinka Pertot (tel.413025) pravi, da ne bo manjkalo planinskih užitkov ob opazovanju narave teh krajev. Odhod izletnikov bo ob 6.30 s trga Oberdan in ob 6.50 s parkirišča pri bencinski Črpalki na avtocesti pri Devinu. Izlet na »karnijski« Polinik 2332 metrov visok Polinik je spoštljiva gora, ki se osamljeno dviga nad koroškim Kotschach Mauthen v Ziljski dolini severno od verige Karnijskih planin, nedaleč od prelaza Plockenpass, oziroma Monte Croce Carnico. Ne gre za zamenjati s 2784 metrov visokim Polinikom nad krajem Obervellach v dolini reke Moll na katerega je SPDT že pred leti peljalo svoje člane. Tokrat je na vrsti »karnijski« Polinik, Ce ga hočemo tako imenovati, in nanj se bodo v nedeljo, 10. avgusta, povzpeli tržaški planinci, kajti SPDT pripravlja za tisti dan avtobusni izlet. Udelženci izleta se bodo pripeljali na avstrijsko stran do parkirišča pri Pldckenhaus, odkoder se bo pričel vzpon. Do vrha je štiri ure hoje, delno po strmi gozdnati stezi, delno po položni planini in konCno po skalah in grušču do vrha. Za spust bodo planinci potrbovali dve uri, zato bo skupne hoje za približno šest ur. Izlet je primeren za vse. Pristaviti je treba, da spada tudi Polinik v novo razširjeno pot 60 vrhov prijateljstva, zato tisti planinci, ki jo nameravate prehoditi, ali že zbirate žige vrhov prijateljstva, ne pozabite na zadevno knjižico (dobite jo v Tržaški knjigarni). Vzpon na Polinik služi tudi kot trening za Tatre. Prijave za izlet na Polinik zbira ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20 v dopoldanskih uradnih urah. Odhod avtobusa je predviden od 6. uri z Trga Oberdan in 20 minut kasneje iz Sesljana pri trgovini TerCon. Za vsa potrebna pojasnila je na voljo Lojze Abram (tel.415534), ki izlet tudi vodi. (L.A.) Izletnikom na Tatre SPDT vabi vse udeležence pohoda na Tatre, naj do 8. avgusta, v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20, vplačajo drugi ohrok 200.000 lir. Uradi so odprti samo v dopoldanskih urah. Se nekaj prostih mest za bivanje na Pohorju Slovensko planinsko društvo pripravlja ob velikem šmarnu dvodnevno bivanje na Pohorju, primerno za vse, posebej pa za družine z otroki. Prevoz na Pohorje in nazaj je z lastnimi sredstvi. Udeleženci bodo nameščeni v planinskem domu Glažuta, od koder bodo odhajali na krajše izlete in oglede v naravo, ki je na Pohorju enkratna in polna zanimivosti. Možnost jahanja. Za informacije in prijave naj se interesenti obrnejo do Lo-redane (tel. 21417). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Ob vpisu je treba poravnati tretjino stroška. Izlet na Planjavo Manjša skupina elanov SPDG se je v soboto in nedeljo podala v Kamniške alpe ter se povzpela na Planjavo. Izhodišče je bilo v Kamniški Bistrici, od koder so se udeleženci povzpeli na Kamniško sedlo. Severni veter je ponoči razpihal oblake, da je bilo nedeljsko jutro kot nalašč za planinski izlet. V dobrih dveh urah so izletniki dosegli vrh Planjave, kjer so se v prijetnem soncu dolgo razgledovali. Za povratek v dolino so izbrali sicer nekoliko daljšo, vendar pa zanimivo pot preko Korošice in Pre-sedljaja. Tretje pastirske igre od danes v Senožečah Po izredno uspelih prvih in drugih pastirskih igrah, se v Senožečah mrzlično pripravljajo na svoj 3. veliki praznik, posvečen naravi, običajem kulinariki, zabavi in kulturi, ki ga bodo raztegnili na 3 dni: 1., 2. in 3. avgusta. Senožeče, ki jih je nova avtocesta odrezala od turističnih tokov, imajo samo dve izbiri, ali se zapreti vase in utoniti v pozabi, ali pa opozarjati nase in na svoje, zlasti naravne danosti, sloneče na ekoloških prednostih, ki jih nudi čista in neokrnjena narava, obogatna z izvirnimi prireditvami, kakršne so Pastirske igre. V divaški občini je nekaj vztrajnežev, ki s trudom in iz ljubezni do svojega kraja želijo potegniti voz napredka iz malodušja. Eden takih s pogledom v prihodnost je Klub gospodarstvenikov v Divači, so krajevna turistična društva kot npr. v Vremah in posamezne krajevne skupnosti. Divaška občina premore kar nakaj znamenitosti, od Škocjanskih in drugih jam, do reke Reke in znamenite Sk-rateljnove hiše v Divači, v kateri se je rodila velika zvezda še nemega filma Ita Rina. V tej hiši načrtujejo njen spominski muzej in če bo država držala besedo, bo ta hiša v nekaj letih revita-lizirana. Lokev ima svoj znani vojaški muzej v zgodovinskem ambien-tu, Dolenja vas se ponaša s »turškim« obrambnim stolpom ter z imenitnimi freskami v tamkajšnji cerkvici. Senožeče imajo pravi biser, ki na žalost propada - srednjeveško mitnico in ostanke gradu kneza Porcia. Vse skupaj je država v zadnjem trenutku zaščitila kot etnološko kulturni spomenik. Nad vsemi temi lepotami in zanimivost- mi pa kraljuje za enkrat ekološklo čista in vabljiva Vremščica, ki jo morajo ohraniti kot veliko bogastvo v sicer gospodarsko revni občini. Pred približno 11 leti so v Senožečah predlagali naj kot furmansko središče priredijo furmanske igre, a zamisel ni padla na plodna tla. Prijela pa se je zamisel s srečanju harmo-nikašev Primorske, ki postaja iz leta v leto vse pomembnejša in izredno dobro obiskana prireditev. So pa seno-žeške pastirske igre res nekaj izvirnega in posebnega. V zadnjem času so našle veliko po-snemalcev. A te slonijo na avtentičnih etnografskih in zgodovinskih virih. Vsako leto jih dopolnjujemo. Njihova značilnost je cela vrsta spremljajočih razstav in prireditev povezanih s preteklostjo in s prihodnostjo. To ni zgolj cenena zabava, kjer je običajno osrednja točka in vrhunec prireditve trenutk ko se krava pokaka. Senožeče so zaradi svoje nadmorske lege, s skoraj 600 m nadmorske višine imele po vojni zdravilišče za TBC. Znani zagrebški zdravnik onkolog, je vrsto let pošiljal svoje paciente obolele za rakom po pitno vodo v Senožeče. Tudi umrljivost za rakom je sorazmerno majhna. Malokomu je znano, da gojijo v Senožečah tudi ribe. Nekaj pridnih domačinov si je v zapuščenem bajerju uredilo ribnik, kjer vsako leto prirejajo celo trek-movanje v ribolovu. Pred tem ribnikom je še eno vodno zajetje, kjer so se otroci nekoč kopali. Nujno bi bilo ga očistiti, bolj zajeziti in urediti, bregove, v veliko vselje mladih kopalcev. Tudi spomenik neustrašnemu rodoljubu in antifašistu Danilu Zele-nu, ki ga bomo še v tem letu postavili sredi vasi, bo tujce opozoril, da se je v tem kraju rodil vojaški vodja protifašistične rodoljubne organizacije TIGR in prvi Slovenec, ki je padel v spopadu z okupatorjem že 13. maja leta 1941. V Senožečah se je rodil (leta 1880) tudi prvi slovenski olimpijec in nestor slovenskih sabljačev Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 na V. olimpijskih igrah v Stockholmu ovojil srebrno kolajno. Vredno bi bilo mu postaviti spominsko obeležje. Da ne omenjamo Se Frana Levstika, ki je bil tu domači učitelj in je z domačimi fanti večkrat prepeval pod lipami. In kakšne bodo pastirske igre letos? Izredno pestre bodo in zanimive za vse starosti. V izvirnih raševinastih kostumih, ki jih je oblikoval domačin inž. tekstilne tehnologije Valter Cerkvenik, se bodo pomerile ekipe mladih tekmovalcev iz raznih krajev v 5. tekmovalnih disciplinah, ki obujajo pastirske običaje. Za uvod bo operni pevec Rajko Koritnik zapel znano Gregorčičevo pesem Veseli pastir (na sliki posnetek z lanskega leta). Igre bo uradno odprl župan občine Divača dr. Rajko Vojtkovsky. Domača dramska skupina bo odigrala mojo izvirno igrico »Pastrički se poslavljajo«. Pomembno bo srečanje rejcev drobnice iz vse Slovenije, ocenjevanje in razstava sirov in mlečnih izdelkov, razstava drobnice, kraških ovčarjev (psov) in malih živali, kar posebno navdušuje in vzgojno vpliva na otroke, razstava kmečkih dobrot, kmečkih vozil. Vojko Franetič bo razstavil umetniške fotografije o Krasu. Marljive pedagoginje iz Doljne vasi in iz Senožeč bodo pripravile pastirčkov dan, ki je že lani navdušil najmlajše. Odprt bo bogat zasebni muzej domačina Zdravka Cuka. Letos bo prvič rastava zdravilnih zelišč in tekmovanje kuharjev v pripravi pastirskega golaža. Politiki in domačini se bodo pomerili v košarki. Tekmo bosta komentirala Boris Devetak in Igor Malalan. Igrala bo pihalna godba iz Divače, pel bo kvintet Sonček iz Pivke. Za ples bodo igrali Slaki, pa Happy day iz Trsta. Prišel bo Sašo Hribar, pa Venera bo igrala. Sliši bomo tudi citrarja. V nedeljo 3. avgusta bo dan harmonikarjev, ki bodo prišli od blizu in od daleč. Na tisoče ljudi dobre volje bo tri dni uživalo v Senožečah, v tej zeleni oazi ob prazniku, ki nas vrača nazaj k naravi. Vse to bo vredno videti in doživeti. Andrej Jelačin Slovensko kiparstvo 80. let v Obalnih galerijah Piran - Od danes, 1. avgusta do 5. septembra bo v organizaciji Obalnih galerij v razstaviščih v Kopru in Piranu potekala študijska predstavitev, imenovana Slovensko kiparstvo v osemdesetih letih. Na njej se bodo predstavili skorajda vsi vidnejši slovenski umetniki, ki so ustvarjali v omenjenem obdobju. V koprski galeriji Loža bodo na ogled dela Jakova Brdarja, Luja Vodopivca, Mirsada Begiča in Dube Sambolca s skupnim naslovom Skulptura kot čutni inkarnat. V piranski Mestni galeriji bodo pod naslovom Skulptura kot idealna forma predstavili dela Dušana Tršarja, Matjaža Počivavška in Luja Vodopivca. V koprski Meduzi pa bodo na ogled dela Dušana Tršarja in Mojce Smerdu z naslovom Predhodniki. V obsežni publikaciji, ki bo ob tej priložnosti izšla v Ediciji Artes, bodo na 180 straneh, opremljenih z barvnimi reprodukcijami, analitično predstavili kiparske opuse generacije likovnih ustvarjalcev, ki pomenijo vrhunec slovenske povojne skulpture, z deli, ki zaznamujejo njihov umetniški razvoj od srede 70. let do danes. V publikaciji bodo predstavili tudi druge segmente kiparske ustvarjalnosti v 80. letih, med drugim slikano skulpturo, značilno za slikarje t.i. "nove dobe", katere najvidnejša slovenska predstavnika sta Sivko Marušič in Jože Slak, ter kritični odnos do individualnih kiparskih mitologij, na primer do "celostnih umetniških projektov" Marka Pogačnika in skulptur Janeza Bernika. Avtor razstave in publikacije, ki je prva od študijskih predstavitev sodobne slovenske umetnosti (sledile ji bodo Sublimno in romanticizem v sodobnem slovenskem slikarstvu, umetnostnozgodovinska razstava Pregelj, Stupica, Bernard ter monografske obdelave umetniških opusov Jakova Brdarja, Zorana A. Mušiča, Luja Vodopivca, Riharda Jakopiča, Andraža Šalamuna itd.), je Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival operete - Gledališče Verdi Jutri, 2. avgusta, ob 20.30 opereta »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. Zadnja ponovitev v nedeljo, 3. avgusta ob 18. uri. V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 premiera tan-go-drame »Milonga Boulevard«, predstava Mariachiare Michieli in Marca Castellanija. Nastopila bosta Nueva Compania Tangueros ob spremljavi Orqueste Color Tango. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereto »Milonga Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Dvorana Tripcovich: v torek, 5. avgusta, ob 21. uri nastop Ensemble Triestango. Avditorij Muzeja Revoltella: v ponedeljek, 4. avgusta., ob 21. uri »L’amore e un tango« -tango v italijanski popevki. Miramarski grad - Luči in zvoki V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V nedeljo, 10. avgusta premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. Triestate Kino: v nedeljo, 3. avgusta, ob 21.30 bodo predvajali film »La carica dei 101«. V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.30 pa bo na vrsti »Dragonheart«. SESUAN Poletje v Sesljanu V Četrtek, 7. avgusta, ob 21.15 predvajanje filma »Nirvana«, režija Gabriele Salvadores, nastopajo Christhoper Lambert, Diego Abba-tantuono in Stefania Rocca. DEVIN Trg pred cerkvijo V ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu de Filippova »Filomena Marturano« v italijanski izvedbi. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. GORICA Goriški grad - »Nagrada Sergio Amidei« Danes, 1. avgusta, ob 21. uri film »La tre-gua«, režija F. Rosi. Jutri, 2. avgusta, ob 21. uri »Segreti e bugie«. VIDEM Občinski bazen: danes, 1. avgusta, ob 21.30 »La voce umana« v izvedbi gledališča CSS iz Vidma. Torre di Santa Maria: danes, 1. avgusta, ob 15. uri »Edipo« v izvedbi gledališča Teatro dei Lemming. RAZNE PRIREDITVE KOROŠKA DOBRLA VAS Samostan: v nedeljo, 3.8., ob 20.30 gorenjski večer z ansamblom Gašperji. MARIJA NA ZILJI Farna cerkev: v soboto, 9.8., ob 20. uri kon- cert Donskih kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne Cerkve in ruske narodne. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v nedeljo, 10.8., ob 18. uri gledališka predstava »Divji lovec«. GLAS FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park Danes, 1. avgusta, ob 21. uri koncert z Wie-ner Ensamble. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 6. avgusta, ob 21. uri bo pri Petelinovih v Zgoniku, v organizaciji KD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom občine Zgonik, nastopila glasbena skupina Evasion z jazz klasiko in tangom. V sredo, 20. avgusta bosta v RepniCu - pri Stubljevih na št. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaš Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. TRŽIČ Trg Republike V nedeljo, 3. avgusta, bo ob 21. uri nastopila Carmen Consoli. Vstop prost. Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, Sottoportico Comune »Al Piccolo bar« bo danes, 1. avgusta. Nastopil F. Lo Ca-scio Trio. VIDEM Trg Matteotti V soboto, 2. avgusta, ob 21.15 koncert Filharmoničnega orkestra iz Vidma pod vodstvom Antona Nanuta. Nastopali bodo: Annamaria DelTOste (sopran), Ondina Altran (mezzosopran), Massimiliano Fichera (bariton) in Alessandro Švab (bas). VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 1. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 2. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Cam-pori. V nedeljo, 3. avgusta, ob 21.15 »Carmen« G. Bizeta. Dirigent David Gimenez. V sredo, 13. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran Danes, 1 avgusta bo ob 21. uri na Manziio-lijevem trgu nastopil Marko Brecelj. PORTOROŽ Portoroška ploščad V nedeljo, 3. avgusta, ob 20. uri Istrski večer z Istrskimi mužikanti. Vstop prost. PIRAN Križni hodnik Danes, 1. avgusta, ob 21. uri bo na Piranskih glasbenih večerih nastopil violinist Stefan Milenkovič ob klavirski spremljavi Lidij6 Cainazzo. Na programu Tartini, Mozart. Beethoven, Paganini in Sarasate. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V Četrtek, 7. avgusta, ob 20. uri koncert cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo pevski zbor Laudesi Umbri iz Spoleta. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. V nedeljo, 3. avgusta, ob 22. uri vodeni obisk razstave z dr. Lorenzom Michellijem. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. REPEN Galerija Kraške hiše: še v nedeljo, 3.8. bo odprta razstava Marjana Miklavca in Janka Kastelica; na ogled: 11-12.30, 15-17. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakla- di (odprto vsak dan, razen ponedeljka, 0 10. do 18. ure). .. Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travni 25): razstavlja Herman KosiC. __________SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: jutri, 2. avgusta, ob 21-uri otvoritev razstave akademskega slikar) Narcisa Kantardžiča. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstav'3 »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. KOROŠKA Tatjan6 7): CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avs Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. . ^ Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9 ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na roškem«. TV SPORED Petek, 1. avgusta 1997 1 1 RAI 3 slovenski program C RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00. 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Le pistolere (vestern, Fr., ’71, i. Claudia Cardinale, Brigitte Bardot), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Poletna Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti, astrologija Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem Bitka v Cabot Cove (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: La nipote Sabella (kom., It. ’58, i. Peppino De Filippo, Tina Pica) Variete za najmlajse: Poletni SolleTico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes nan. Pika Nogavička, risanke Charlotte in nan. Boy meets world (i. Ben Sa-vage) Dnevnik Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Gospa iz VVesta Vreme in dnevnik Šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: L’ uomo senza vol-to (dram., ZDA ’93, r.-i. Mel Gibson, N. Stahl) Dnevnik Film: Fine deli’ intervi-sta (dram., It. '94, i. Pino Colizzi, B. Scoppa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo , 1.05 Filozofija i | RAI 2 §3 RETE 4 ^0> ITAUA 1 Nad.: La traidora Nad.: Lasciad amare Otroški variete Ciao ciao Variete za najmlajše, TV film: Un mondo mi- • mattina in risanke vmes nan. Lassie gliore (dram., Nem. ’95) Nan.: Mc Gyver Tg2 Zdravje 33 Pregled tiska Film: Una gita pericolosa Nad.: Quando si ama, Nad.: Vendetta d’ amore, (pust., ZDA ’87, i. Kevin 11.00 Santa Barbara 10.00 Perla nera, 10.30 I Bacon, Sean Astin) Dnevnik 2 due volti deli’ amore, Šport studio, 12.25 Odpr- Variete: Ci vediamo in 11.00 Regina, 11.45 Mila- ti studio, 12.50 Fatti e TV groš, vmes dnevnik misfatti Dnevnik, 13.30 Navade Nan.: Hiša v preriji Nan.: Happy Days in družba, 13.45 Zdravje Dnevnik Variete za njamlajše: Variete: Ci vediamo in Variete: Chi c’e c’e sotto Ciao Ciao tutti al mare in TV (vodi P. Limiti) il-sole risanke Dragon Flyz Nan.: VVolff, policaj v Nad.: Sentieri - Steze Variete: Mai dire TV Berlinu (i. J. Heinrich) TV film: Airport ’95- Nan.: Hercules 17.15 dnevnik (dram., ZDA ’90) Variete za najmljaše Bim Nan.: Bonanza Kviz: OK, il prezzo e giu- Bum Bam, risanke, 17.25 Vreme, dnevnik, šport sto (vodi I. Zanicchi) Giovani intraprendenti Oddaja o izletih in poto- Dnevnik Tg4, vreme Nan.: Prvi poljubi, 18.00 vanjih Sereno variabile Variete: Game Boat Helene in njeni prijatelji Nan.: Hunter Film: Toto terzo uomo Odprti studio, vreme, Komični filmi S. Laurela (kom., It. '51, i. Toto, E. 18.50 Šport studio in O. Hardyja Parvo, Aroldo Tieri) Nan.: Baywatch (i. David VeCemi dnevnik Tg2 Film: Fratello Sole, sorel- Hasselhoff) Variete: Danes zvečer, la Luna (biog., It. ’71), Glasba: Karaoke Marilyn Monroe (vodi 0.30 Pregled tiska Odprti studio, vreme Paolo Limiti) - Nan.: Walker Texas Ran- Tg2 Dosje ger Dnevnik in vreme Danes v parlamentu 3 CANALE 5 Dokumenti: Malizie d’ Italia Šport Nan.: Valentina Aktualno: Zgodbe (vodi Kino Gianni Mina) Na prvi strani Italija 1 šport- Nan.: VVonder VVoman • Nan.: Star Trek, 2.30 Ba- 10.00 La donna bionica, retta m RAI 3 11.00 Blondinka za očeta, 11.3.0 V osmih pod . isto streho- S TELE 4 Nan.: La tata - Pozor na Dnevnik, vreme mamo!, 12.30 Nonno Fe- fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 10.30 Tempo Novecento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik 3 Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Man with a camera Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne, vmes kolesarstvo, 15.55 kotalkanje, 16%30 SP v skokih v vodo Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Un gioco... a Nan.: Friehds Film: James Bond 007 Moonraker (fant., VB '79,• i. R. Moore, L. Chiles) Dnevnik, deželne vesti Glasba: Beethovnove simfonije St. 8 in St. 5 Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Šport: SP v atletiki Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Marilyn in Bobby - Zadnja skrivnost (krim., ZDA ’92, r. B. May, i. Tomas Milian, Melody Anderson) Nan.: Sisters , 17.15 Komisar Scali (i. M. Chilkis) Nan.: Cas^Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: Un fantasma per amico (fant., ZDA ’89, i. Bob Hoskins, Denvvel VVashington, C. VVebb) Dnevnik Film: II vento e il leone (pust., ZDA ’75, i. S. Connery, C. Bergen), vmes (0.00) nočni dnevnik, 1.00 nan. Dream On 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.:-Amando Nad.: Joana Superdog black Dnevnik v nemščini Black Glasba: Poletni Ramble Tamble, 21.40 Film MONTECARLO • m B 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- B nik, 13.30,19.50 Šport n Due come voi Nan.: Ironside Film: Sono tua (glas., M ZDA ’50) Itn Mi Nan.: Booker Variete: Poletni Zap zap sit Prt “ Sfrogo osebno Film: Le quattro piume . (pust., VB '39) ImSj Film: L’ isola nel sole (dram., ZDA ’57) Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nad. Ljubezen boli (VB, 8. epiz.) Film: Alas de mariposa (Sp. ’91, r. J. Bajo Ulloa, i. Silvia Munt) Poročila TV igrica - Kolo sreče (ponovitev) Omizje Dokumentarna nanizanka: Razgaljeni Hol-lywood (4.-del) TV prodaja * Videostrani Obzornik Otroški pr.: Risana nanizanka: Čebelica Maja, 17.35 Pravljica o carju Saltanu (lutkovna nan., A. S. Puškin, 1. epizoda) Nan.: Snežna reka - Saga o McGregorjevihg (Avstralija, 18. epizoda) TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Igre brez meja - Ormož Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport . Poletna noC. Nad.: Pacific Drive"(AvstraL, 4. del) Nanizanka: Sestre (ZDA, i. Svroosie Kurtz, Patricia Kalember. Julianne Phillips) Brane Rincel izza odra: James Moody (2. del) Videoring Videostrani Koper Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Oddaja madžarske'TV: Slovenski utrinki Francoski film: Očim Nadaljevanka: Jake in Ben (Kanada, 11. epizoda) Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Poletna noC. Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 3. del) Nan.: Sestre (ZDA, i. Svvoozie Kurtz, Patricia Kalember, 7. epizoda) Dokumentarna oddaja: Mali Čudeži, D. N. (VB) Angleška drama: V ogenj (T. Marchant, 1. del) Dnevnik, vreme Šport Film: Pgbeg iz Alcatraza (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, i. Clint Eastvvood, Patrick McGoohan, Robert Blossom) EPP Dokumentarna serija: Sedem Čudes sveta (ZDA, 1. del) Parada plesa Euronevvs Film: Saj ni nie resnega (It. ’36, i. V. De Sica, E. Cegani) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Otroška oddaja: Peter Pan Club Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji TV dnevnik - Vsedanes, nato vremenska napoved Sredozemlje Film: Rebus (krim., It. 1969, r. Nino Zanchin, i. Laurence Harvey, Ann Margret) Evropski kulturni magazin: Aliča’ Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, -13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15-Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slo-vencern po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vre-rne, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7-00 Jutranja kronika; 8.05 Poslovne zanimi-vosti, rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 1345 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop Pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Prometne informacije; 22.20 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet' 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in. \n~ielodij; pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.00 Likovni odmevi; 18.20 Iz manj znanih oper; 19.30 Nokturno;20.00 Festival Radovljica; 22.05 Igra; 23.13 Šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17,30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50' Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;l3.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singei; 14,50 Discoteca sound; 15.15 London cailing; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (r. M. Peterlin, 10. del), nato Valčki in polke 12.00 Nediški zvon, nato Reggae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbgni predah, vmes števerjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.00 Spoznavajmo svet živali; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Romantične melodije; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30, -18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18,10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 • Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 60 SIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ ' . SREDIŠČE 12 Petek, 1. avgusta 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO^ OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE AffTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 3.39 najnižje -59 cm, ob 10.08 najvisje 32 cm, ob 15.30 najnižje -14 cm, ob 21.12 najvisje 43 cm. jutri: ob 3.59 najnižje -60 cm, ob 11.03 najvisje 39 cm, ob 16.36 najnižje -19 cm, ob 22.15 najvisje 42 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Našli najstarejše pokopališče ladij VVASHINGTON -Ameriški znanstveniki so odkrili razbitine . osmih ladij, pet iz rimskega obdobja, na dnu Sredozemskega morja. Odkritelj je Robert Bal-lard, ki je v preteklosti našel razbitine Titanica. Sredozemsko »pokopališče ladij« se nahaja kakih 100 milj severno od Tunisa in v globini 800 metrov. Kot je na sedežu National Geographic Society povedal Ballard (na sliki AP), je vsaj ena ladja stara veC kot 2000 let. Poleg rimskih ladij, ki so v anforah prevažale najrazličnejše tovore (na sliki AP), so našli še I islamsko ladjo s konca | 18. stoletja in dve ladji 1 iz 19. stoletja. Pomem-| bno odkritje je omogoci-| la mala podmornica na j jedrski pogon ameriške | vojne mornarice. Upokojen pes, kot zlikovce GREAT FALLS - Upokojitev je usoda, ki doleti policijske pse, ki radi grizejo "dobre fante". Ob službo je bil tudi nemški ovCar Reiko, ki mu je prišlo v navado, da je namesto zlikovcev grizel poiciste. Reiko je zaCel delati za policijo v mestu Great Falls pred sedmimi leti in se je zelo dobro izkazal, je povedal načelnik policije v tem mestu Bob Johnes. Vendar pa se je zalomilo na neki akciji leta 1994, ko je policija skušala vdreti v stanovanje nekega osumljenca. .Policisti so nameravali v stanovanje najprej poslati psa, vendar ko so skušali zrušiti vrata, je Reiko nekega policista ugriznil v stegno. V začetku tega meseca je Reiko ponovno ugriznil nekega policista, zato se je načelnik odločil, da psa upokoji. Reiko zato ne bo veC aktiven, vendar bo ostal s svojim trenerjem. (STA/Tanjug) WASHINGTON - Na Internetu lahko najdeš vse; tudi vedno več iger na sreCo, zaCel pa se je tudi že hud boj za to tržišče, katerega promet naj bi po nekaterih ocenah do leta 2010 dosegel veC milijard dolarjev. Na Internetu je odprtih veC deset strani, ki nudijo predvsem klasične igre: ruleto, poker in druge igre s kartami, mogoCe pa je tudi staviti. To tržišče ima velike možnosti zaradi vedno večjega števila uporabnikov Interneta. Za igro je dovolj odpreti račun na banki, plačati pa je mogoCe tudi s kreditno kartico. Na enak naCin se prejema tudi dobitke. Večina strani, namenjenih igram na sreCo, je odprtih v Avstraliji, Aziji in na Karibskem otočju, kjer so igre na sreCo uzakonjene. V ZDA, kjer pa so te igre razen državne loterije in stav prepovedane v večini zveznih držav, pa se z zanimanjem za igre pojavljajo tudi pravni problemi. Sicer pa lahko igralci v minuti izgubijo 25 dolarjev, kar lahko postane zelo neprijetno za prave odvisnike.(STA/-AFČ) Zaprli letališče v Nevvarku, ker se je vnelo tovorno letalo NEW YORK - Na mednarodnem letališču Nevvark v New Jerseyju, ki skupaj s ken-nedyjskim služi za potrebe New Vorka, se je prevrnilo tovorno letalo MD-11, ki je. prihajalo iz Anchorageja na Aljaski: Petčlanska posadka se je rešila, letalo pa se je vnelo, tako da so morali letališče zapreti, saj je bil na krovu letala vnetljiv in'nevaren tovor. (Telefoto AP)