ro pošti projeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Četrt, , 6,50, mesec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h 10 , - , pol leta četrt , mesec »."l 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo,; nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niäkili ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemäi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 117. V Ljubljani, v četrtek 23. maja 1901. Letnik XXIX. Železnice nižje vrste. Sedaj, ko hoče država žrtvovati za vodna pota celih 750 milijonov kron, je pač čisto upravičeno, da se potegujemo mi na jugu monarhije za železnice. Saj od velikih kanalov ne bomo imeli nič dobička, ampak bomo morali le donašati k velikanskim stroškom, ki so ne bodo nikdar rentirali. Na račun cele države se bodo bogatili industrijski mogotci na severu od Dunaja do ruske in nemške meje. Že včeraj smo sporočili, kako odločno se je postavil poslanec Pogačnik za koristi naše dežele. Železnice, katere je zahteval, so res bolj potrebne našemu ljudstvu, kakor oni veliki kanali, ki bodo gospodarsko tržišče naše države prestavili še višje proti severu. Zveza Kranj-Tržič, Trebnje-Št. Janž, podaljšanje dolenjske in vrhniške železnice, zveza železnico Celje-Velenje z Gorenjsko, boljša razdelitev postaj na bohinjski železnici — to so zahteve, do katerih imamo res pravico. Oglašajo so tudi drugi slovenski poslanci s svojimi zahtevami. Poslanec vitez Berks je stavil sledeči resolucijski predlog: »V 43. seji poslansko zbornice dne 9. maja so poslanci vit. Berks in tovariši pojasnili Nj. ekscelenci g. železniškemu ministru. prometno hibe na progi Celje-Velenje in tudi obširno dokazali, da tudi proge Ve-lenjo-Zeltweg se toliko časa ne morejo ren-tirati, dokler je njih dopolnitev, železnica Celje-Velenje, v upravi južne železnice. Ker je pa država že prevzela garancijo 272.000 gld. za železnice Zellweg-Wolfsberg in Spodnji Dravograd Velenje in je tudi pripravljena v členu XVII. predloženega zakona prevzeti garancijo za štiriodstotno obresto-vanje naelaljne glavnice poldrugega milijona kron; in ker bo država brezpogojno morala garancijske prispevke plačati, dokler je železnica Celje-Velenje v upravi južne železnice; zato so vis. vlada nujno pozivlje, da brez odloga ali predlaga podržavljenje železnice Celje-Velenje, ali pa d ?. v -s .<>. j prevzame v državno upravo železnico Celje-Velenje v smislu protokolaričnega dogovora z južno železnico z 1. 1898 in v sporazumu z dež. odborom štajerskim. V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog po objavi v visoki zbornici v smislu § 31 posl. reda izroči železniškemu odseku. Na Dunaju 20. maja 1901." Ta predlog so podpisali poslanci: Berks, Perič, dr. Hruban, Vukovic, dr. Stojan, Bar-vinski, Pihuliak, dr. Gladyszowski, dr. Ploj, Pfeiler, Pogačnik, Robič, Šupuk, Vencajz, dr. Dlužanski, dr. Žitnik, dr. Šusteršič, Žič-kar, Borčič, Ivčevič. Ker je železniško vprašanje za nas vitalne važnosti, je pač želeti, da pri tej priložnosti, ko se za vode toliko žrtvuje, tudi mi dosežemo kaj za svoje železnice. Državni zbor. Dunaj, 22. maja. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Ministerski predsednik dr. pl. K o r b e r je včeraj poslanski zbornici predložil načrt zakona, ki določa zavarovanje zasebnih in nekaterih javnih uslužbencev. Vlada je s tem načrtom storila velik korak na polju soc. preosnove. Država in de- žele so poskrbelo za svoje uradnike in stalne uslužbence za starost in onemoglost, tudi za rudniške delavce imamo nekaj naprav, z novim zakonom pa hoče država zagotoviti pokojnino in podporo za slučaj onemoglosti tudi velikemu številu zasebnih in javnih uslužbencev. Ti sami so se oglašali s prošnjami na vlado in parlament, naj se jim omogoči zavarovanje za čas, ko jim opešajo telesne moči. Istina jo sicer, da je mnogo zasebnih zavarovalnic, pokrajinskih društev in zadrug, ki imajo isti namen. Toda vlada je 1. 1896 pričela poizvedovati in je dognala, da je le 30-7 %, torej niti tretjina zasebnih uslužbencev zavarovanih za starost in Blučaj onemoglosti. Dalje ti zavodi povsem ne ugajajo dejanskim razmeram in potrebam. V prvi vrsti je treba določiti prisilno zavarovanje, to je, dolžnost, da si vsakteri po razmerah pri-trga in prihrani od svojega zaslužka za stare dni. Ta dolžnost pa se more raztegniti le na »ekzistenčni minimum«. Človek Bi mora v mladosti in moških letih le toliko pritrgati za starost, da si zdravju no škodi in tujo pomoči ne potrebuje. Ta »ekzistenčni minimum« pa mora imeti < bliko letne rente, gotovega letnega dohodka. Visokost te rente pa more in mora biti različna z ozi-rom na različne vrsto uslužbencev, in renta za starost višja nego za slučaj onemoglosti. To pa zaradi tega, da človek dobiva z leti večji pogum pri delu z ozirom na višjo pokojnino in da so preprečijo mnogi slučaji prehitre, navidezne onemoglosti. Pri določitvi rent so jo morala vlada ozirati na razne krajevne razmere in dejansko zaslužke zasebnih in javnih uslužbencev. Obseg zavarovanja. Zavarovati se morajo vsi zasebni uslužbenci, ki so spolnih 18. leto in dobivajo mesečno ali letno plačo, in Bicer najmanj po 600 kron na leto; dalje vsi javni uslužbenci, ako njim in njihovim družinam po pogodbi ni zagotovljena pokojnina ali podpora za slučaj bolezni in onemoglosti. Izvzeti so moški, ki so dovršili 50., in ženske, ki so dovršile 40. leto, dalje tudi posli. Dnevna plača pa se ne šteje kot mesečna služba. Dalje bo izvzete OBebe, ki mo -rajo že v smislu zakona z dne 28. jul. 1889 plačevati v bratovske skladnice, ali ki bo že zavarovane za rente, ki vsaj dosežejo v tem zakonu določeno rento. Razdelitev zavarovancev. Vladni načrt razdeli zavarovance v tri vrste. V III. razred postavlja vlada tehnične, upravne in trgovske uslužbence, ki imajo 2400 kron ali več letne plače; v II. razred poljedelske in gospodarske uslužbence, učitelje, advokatorske in notarske koncipijente, ki imajo na leto 1200 do 2400 kron plače; v I. razred pridejo ostali uslužbenci z letno plačo do 1200 kron. Vštevajo pa se v plačo tudi stanarina in razne priklade, in sicer s 15 do 33%. Rente. Načrt zakona natančno določa rento za slučaj bolezni, za starost in za vdove; dalje podpore za otroke in za slučaj brezposelnosti. Renta za slučaj onemoglosti znaša po načrtu za I. razred 600, za II. razred 900 in za III. razred 1200 K. Renta za starost: I. razred 900, II. razred 1350, III. razred 1800 K. Vdovska renta: I. razred 300, II. razred 450, III. razred 600 K. Renta za slučaj onemoglosti sc prične z dnem, ko zavarovanec telesno in duševno obnemore; renta za starost pri moških s 65, pri ženskah s 60. letom ; renta za vdove, ako je bil uslužbenec vsaj eno leto poročen; podpora za slučaj brezposelnosti znaša dva najetinsko rento za onemoglost, ako je uslužbenec brez svoje krivdo zgubil službo, ako je brez vseh sredstev in tri meseco ne more dobiti nove službe. Prispevki. Načrt zakona deli prispevke v redno mesečne premije, in sicer za starostno in vdovske rente, ter v priklade za druge zavarovalnine in podpore. Premije znašajo : Za I. razred delodajalci na mesec 4'5 K, zavarovanec 3 K ; za II. razred delodajalec 6 75, zavarovanec 6 K ; za III. razred delodajalec 9, zavarovanec 9 K. Za pokritje pokojnin je torej treba povprek 13'5% letno plače; 8 75% odpade na rodne prispevke (premije), 475% na priklade. Te priklade bodo morali plačevati le delodajalci. To breme bode sicer jako občutljivo, toda delodajalci bodo oproščeni raznih sedanjih podpor za svoje uslužbence. Sedež te zavarovalnice bodo na Dunaju, podružnico v raznih deželah. Železnice Zbornica dela kar s parom in plinom. Sinoči je dovršila glavno razpravo o železnicah in vsprejela tudi prvi člen zakona, ki naštova nove železnice. Mnogo govornikov je bilo cglašenih, da bi naglašali krajevne potrebe svojih volivcev. Toda kratko odmerjeni čas ne dopušča večdnevnih razprav o istem predmetu. Generalni protigovornik K a f t a n je priporočal podržavljenje raznih železnic, Dobernig je naglašal koristi železnice čez Ture in Karavanke. V nadrobni razpravi so sinoči govorili pri § 1. Ilofmann, F resi, Perič, vitez Berks ter glavna govornika Kien-mann in Romano wie z. Slovenski poslanec vitez Berks je obširneje našteval one črte, ki se morajo še dograditi v južnih deželah kot zveze s središčem in severom države ter s tržaškim pristaniščem. V prvi vrsti je priporočal zvezo kamniške železnice s Polzelo ob progi Celje-Velenje ter podaljšanje dolenjske železnice do Brežic. Danes so k členu drugemu, tretjemu in četrtemu govorili dr. Licht, Dierzer, Moosdorfer, Perathoner in glavna govornika Pogačnik in dr. O f n e r. Poslanec Pogačnik je v daljšem govoru najprvo naglašal, da bohinjska železnica nima posebnega pomena za kranjsko deželo v obče, pač pa za radovljiški okraj. Da gre železnica vsaj deloma skozi Kranjsko, je naravno, ker je drugodi iz raznih razlogov ne morejo graditi. Deželi kranjski mora torej osrednja vlada dovoliti vsaj nekaj odškodnine, in sicer da se podaljša dolenjska železnica, zveže kamniška železnica s štajersko, da se zgradi cesta od Škofje Loke do primorske meje, zgradi železnica iz Tržiča do državne železnice in podaljša vrhniška železnica. Obširneje pa kritikuje peažno pogodbo z južno železnico od Ljubljane do Trsta, ki jako škodi državnim financam. Konečno toplo priporoča postajališče in skladišče med Gorjami in Bledom ter postaji v Bob. Beli in v Nomenu. — Govor objavimo po sten. zapisniku. V nadaljni razpravi je zopet govori dalmatinski poslanec B i a n k i n i , ki jo ostro grajal vlado, da zanemarja Dalmacijo. Danes zvečer je zopet seja, na vrsto prido deveturni delavnik. V večerni seji ¡e v imo soc.-političnega odseka poročal posl. K o I i s c h e r ter priporočal vladno predlogo. Predlog manjšine je zastopal poslanec S c h u h m e i o r , kije, kakor znano, zagovarjal OBemurni delavnik, poBl. S c h o i s -w o h I pa je utemeljeval posredovalni predlog, glasom katerega naj so za dobo treh let uvede deveturno, pozneje pa osemurno delo v rudnikih. Poljedelski minister G i o v a n e 11 i Be jo izjavil proti vsem preminjevalnim predlogom ter toplo priporočal vladno predlogo. Govorila sta še posl. Schramek in Luksch, ob V, 12. uri ponoči pa je dobil besedo poslanec C i n g r. Politični pregled. V Ljubljani, 23. .naja. Najvišje priznanje dunajskemu občinskemu zastopu. Povodom razgovora cesarja z raznimi delegati je prišel na vrsto tudi krščansko-Bocijalni poslanec in dolegat Axmann. Ko ga je predstavil ministerski predsednik, je rekel vladar: Veseli me, da Vas zopet vidim. Kako Vam gre? Vi imate mnogo opravka. Del. Axmann: Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu, da se spominjate moje osebe. Jaz sem že tretjič član dolegacij in imam pač mnogo posla. — Cesar: Dunajski občinski svet ima sedaj mnogo opravka in je rešil posamna vprašanja zelo srečno. Axmann: Da, Veličanstvo. V dunajskem občinskem svetu se mnogo dela in se tudi priznava, da jo milostna naklonjenost Vašega Veličanstva omogočila ugodno rešitev posamnih zadev dunajske občine. — Dunajski židovski liberalci so seveda dosodaj vse drugače sodili o delovanju krščansko - socijalne stranke v dunajskem mestnem zboru. Deželni zbori se snidejo večinoma v drugi polovici julija, le o češkem, gališkem, nižje-avstrijskom in štajerskem dež. zboru se je sporočilo, da se snidejo takoj po zaključenju delegacijskega zasedanja. Z malo izjemo se prične deželno-zborsko zasedanje 19. ali 20. junija in bo trajalo najdaljo do 10. julija, torej le dobre tri tedne. Deželni zastopi bodo v tem kratkem času mogli rešiti k večjemu le letni proračun, za kaka druga večja dela ne bodo imeli nobene prilike. Ekspozej grofa Goluchovskega. V včerajšnji seji zunanjoga odseka oger-ske delegacije je razvil zunanji minister svoj ekspozej. Pričel jo kajpada z dogodki v Kini ter povedal, zakaj in v koliki meri se naša monarhija vdeležuje skupne akcije velesil. Akcija Avstro - Ogerske v Kini ima v prvi vrsti le ta namen, da varuje poslaništvo v Pekinu in avstrijske podanike. Kolonialnega posestva si monarhija ne namerava pridobiti na tako oddaljeni zemlji. Kos zemlje v Tientsinu si je naša monarhija zagotovila le v svrho ustanovitve konzulata, kar pa ne bo imelo v bodoče nikakih nevarnih posledic. Minister je govoril potem o mirovnih pogajanjih ter o zahtevani odškodnini, glede katere izjavlja, da jo bo morala Kina naenkrat plačati. — Grof Goluohovski je potem prešel na razmere na Balkanu kjer se pojavljajo gotovi neprijazni simptomi, ki zahtevajo podvojeno pozornost. Naša monarhija tu ne išče nikakih koristij, pač pa hoče ohraniti mir, kakoršen je dogovorjen na podlagi porazumljenja iz leta 1897. Posebe je potem minister govoril o macedonskem vprašanju, o Bolgariji in Srbiji. Z razvojem Srbije je naša vlada dokaj zadovoljna. Zatem so prišli na vrsto zavezniki in pa prijateljske države, posebno Ru sija. Trozveza je trdna kot doslej in je ne morejo omajati razne časniške vesti, katerim se vidi na prvi pogled, da so povsem neutemeljene. — Konečno je omenjal grof Goluchovski trgovinskih pogodb. Gotovo je, pravi minister, da se mora najti gospodarski modus vivendi v interesu intimnosti. Pri do-tičnih pogajanjih se bodo poravnala nasprot-stva napram Nemčiji kakor tudi Italiji. Pred očmi moramo imeti preti vsem veliko politično važnost obstoječe trozveze. — Ministrov govor so delegati opetovano odobravali, akoravno se mora priznati, da posebnih iznenadenj v njem ni zaslediti. Politiški položaj v Srbiji. Najnovejšega dogodka na belgrajskem dvoru ljudstvo v Srbiji ne more tako naglo pozabiti, kakor bi si to želela srbska vlada. Srbski kmet ne pozna histeričnih prikaznij in ima napram dogodku le pomilovalen posmeh. Vkljub vsem mnogostranskim izjavam zdravniških kapacitet se ljudstvo, posebno pa radikalni krogi, ne more pomiriti. V sedanjem trenutku je pač le to dobro, da je kralj pomilostil radikalnega vodjo Tajsiča. V poučenih krogih se tudi že govori, da preide srbska vlada v popolno radikalni tok in se kmalu umakne sedanja bolj nevtralna vlada. Na zunaj pa po izjavah diplomatov alera ne bo imela nikake neljubo posledice. Ruski poslanik je opetovano zagotavljal, da ostane razmerje mej Rusijo in Srbijo nepremenjeno. Ultimatum, grofa Walilerseeja. Iz Shanghaja je došlo včeraj poročilo, da je vrhovni poveljnik mejnarodnih čet v Kini obvestil kitajsko vlado, da se njegove čete ne umaknejo prej iz Pekina, dokler se kitajski dvor ne vrne v stolico in grol "VValdersee ne bo vsprejet pri cesarju v av-dijenci. Koliko bo koristil ta ultimatum, se še ne da presoditi, pač pa je značilno, da je prišel ta ultimatum na svetlo ravno v hipu, ko izjavljata Čing in Li-Hung-Čang, da se dvor ne povrne v Pekin, dokler se čete ne umaknejo iz mesta. To je pač znak, da še ni tako blizu konec homatij in sklep miru. Dopisi. Vrhnika, dne 21. majnika. Dnevi letošnjega majnika so posebno pomenljivi za vrhniško dekanijo. Naš ljubljeni višji pastir hodi v teh dnevih od fare do fare te deka-nije, da tu deli zakrament svete birme, se prepričuje o verskem življenju v posameznih larah, pa v ognjevitih govorih navdušuje vernike k ljubezni do Jezusa, do Marije. Ljudstvo se ga povsod veseli, ga vsprejema povsod z največjim navdušenjem. To pa seveda zopet ni všeč vrhniškemu dopisniku »Slov. Naroda«. Posebno v teh dnevih se mu je v njegovem liberalnem srcu vnela goreča želja: »Kako bi bilo lepo, ko bi se nihče ne zmenil za škofa, ga nihče ne pozdravil!« In kaj naredi? Ker je bila na Vrhniki birma že 12. majnika, torej prav med prvimi, zato priobči hitro v 111. štev. »Slov. Naroda« z dne 15. majnika pod naslovom »škof na Vrhniki« nekako poročilo o škofovem vsprejemu na Vrhniki. Mislil si je zvita buča : »če prav vem, da ni res, kar pišem, pa vendar upam, da bodo vsaj drugod po farah tako naredili, kakor si jaz želim in kakor tukaj popišem « No, gospod dopisnik svojega namena pač ni dosegel. Kar veselje je gledati, kako na VBeh straneh ljudstvo, župani, občinski odbori s spoštovanjem in ljubeznijo vspreje-majo svojega škofa. In na Vrhniki? »Škof je prišel in odšel, ne da bi se bil kdo zanj zmenil. Slavoloka ni bilo nobenega, zastav ni bilo nič, nihče ni škofa pozdravil, tudi občinski odbor ne, niti župan, tržani tudi škofove pridige niso šli poslušat « Tako piše liberalec v »Slov. Narodu«. Gospod dopisnik! Ali veste, kako se pravi človeku, ki vedoma govori neresnico? Zraven pa še čast k rad e dobremu, vernemu vrhniškemu ljudstvu! Mislite, če ste so liberalci odtegnili škofovemu vspre jemu, čo je po večini liberalni občinski odbor spoznal za umestno, biti toliko netakten in škofa ne vsprejeti, da potem ni bilo nič! Seveda samo to je kaj, kar vi naredite ! Pri čemer liberalcev ni, to pa potem ni vse nič! Kako ste vendar ponižni! Le v Veliko in Malo Ligojno bi bili prišli pogledat, s kakim navdušenjem je vse, mlado in staro, stavilo Blavoloke (štiri), ko je zvedelo, da pojde škof mimo njih v Pod-lipo! Ali pa bi bili prišli vsaj do farne cerkve! Kar štiri slavoloke bi bili naenkrat zagledali, o katerih je bila občna sodba ta, da tako lepih sploh še ni bilo na Vrhniki. Ali poglejte vsaj v petek v Sinjo Gorico, v Blatno Brezovico, koder se bode škof vračal domu ! In vsprejem! Vsa šolska mladina z zastavo, z gg. učitelji in gdč. učiteljicami, zastopniki društva katoliških rokodelskih pomočnikov z zastavo, cerkvena ključarja, Marijina družba, navdušeni pozdrav deklice, vse to Vam ni nič! Kako vendar strast zaslepi človeka! In zastav! Izvzemši čitalnico in še par dobro znanih hiš so bile zastave skoraj na vseh hišah, tako da smo se mi čudili! In da se za škofa nihče ni zmenil? Gospod dopisnik! Vam so morale biti gotovo prav posebno neljube prelepe slovesnosti dne 12. majnika tu na Vrhniki, da jih hočete kar utajiti! Poleg birmovanja so knezoškol ta dan vsprejeli nad 70 mladeničev in zopet nad 100 deklet v Marijino družbo in so blagoslovili novo lepo društveno zastavo! In velika farna cerkev je bila dopoludne in popoludne kar natlačeno polna. Verniki so dobro vedeli, da imajo najboljšega pastirja med seboj, v svoji sredi. Zato so se z ve-s« ljem zbrali okrog njega in so poslušali njegov glas! Da Vas, gospod dopisnik, ni bilo med poslušalci »škofove pridige«, to pa kaj radi verjamemo. Tudi še koga druzega morda ni bilo. Imamo ravno tudi na Vrhniki nekaj takih ljudij, ki se cerkve — bojijo. Teh pa ni nihče pogrešal, ker jih ni nihče pričakoval. Posebno tipičen je za Vaše dopise vselej sklep. Vedno morate nazadnje kako ter-cijalko ali kakega klerikalca za lase privleči, da Vam kaj posebno pametnega pove! Menda sami čutite, da Vaša beseda res nima nobenega pomena in nobene veljave. Zato pa zelo želimo, da dobite že vendar enkrat vsaj enega liberalca, ki Vam bo naravnost v brk povedal: »Molči in nikar ne sramoti sebe insvojega kraja s tako očitnimi lažmi!« S Štajerskega, 15. maja 1901. (Pravna pomoč!) Zdaj se bliža čas dekanijskih konferenc. Prosimo svoje sobrate, naj pri teh posvetovanjih uvažujejo ustanovitev društva za pravno pomoč, ki bi obsegalo vso la-vantinsko škofijo. Eden sam se težko tožuje s časnikom, ki ga jo napadel, že zaradi gmotnih stroškov ne. Društvo bi mu najelo in plačalo odvetnika, do katerega bi se obračali duhovniki tudi v drugih pravnih zadevah. Če se pošlje liberalnemu listu popravek, ga ali ne sprejme ali pa tako zavihne, da se prikrije resnica. Le s sodnijskimi kaznimi bomo premagali liberalne redakterje in dopisune, da bodo morali popravljati svoje laži, kakor se je to zgodilo na Francoskem, kjer si več ne upajo žurnalisti kar tako po krivičnem obesiti duhovnika na sramotilni steber. Torej v slogi je moč! Dnevne novice. V Ljubljani, 23. maja. Skrajna predrznost. Da so »Naro-dovci« res zmožni marsičesa, smo že dolgo vedeli, ampak da se upajo celo lagati o cesarju, tega nismo vedeli. »Narod« v svoji neumni jezi, da je cesar odlikoval dr. Šu-steršiča z nagovorom, podtika cesarju z veliko nesramnostjo, da je cesar govoril »ironično«. Ker je vprašal po letini na Kranjskem, pravi »Narod», da se to v političnih krogih (namreč v tistih, v katerih se žlice kradejo!) razlaga to tako, da je cesar »namignil na žlindro« in dr. Šustoršiča »ironi-ziral«. Ta trditev je naravnost ž a 1 j e n j e Veličanstva, ker se trdi, da je cesar pri slovesni priliki sprejema delegacij zastopnika ljudstva »ironiziral«, to se pravi: se norčeval iz njega. Kaj takega pač pri cesarju ni mogoče, in mi se čudimo, kake oči ima državni pravdnik, da pusti o vladarju tako pisati! Tavčarjevo „delovanje" v državnem zboru pojasnjuje včerajšnja brzojavka, ki nam sporoča, kako so ga obsodili češki agrarci. Med tem, ko naši katoliškonarodni poslanci res neumorno delajo za razne koristne stvari in delujejo vsestransko po njih močeh za korist ljudstva, pa leta dr. Tavčar od Poncija do Pilata, da bi očrnil goškega kurata in ga spravil v ječo ! Njegovo tozadevno interpelacijo so podpisali tudi nekateri češki agrarci, kateri so pa dobili ukor od svojega kluba. Agrarci niso prav nič »kle rikalni«, a studi se jim, če gre kak poslanec zato na Dunaj, da tam svoje rojake očrnjuje in grdi. Oni, ki so podpisali, se izjavljajo, da niso vedeli, kaj so podpisali, in da so jih slovenski liberalci preslepili. Lepo delovanje ! Prav liberalno! Ti podpisi so sedaj pač brez veljave, in minister mora čudne pojme imeti o dr. Tavčarju in o njegovih vrednih tovariših. Tako se diskreditira od liberalcev ves slovenski narod na Dunaju! »Umazane roke« je očital Plantan dr. Susteršiču v državni zbornici in ga z besno strastjo slikal kot nepoštenega, ker je iz svojega žepa doplačal 2000 K za »Gospodarsko zvezo«. Mi priporočamo državnim poslancem, da poprašajo pri pravosodnem ministerstvu, je li Plantan res v disciplinarni preiskavi zaradi svojega notarskega delovanja, in če je to res, ali je zaradi tega prišel v preiskavo, ker je kmetom kaj podaril. Slovenska šolska Matica Zadnje predavanje, ki ga je priredila slovenska šolska Matica dne 18. t. m. v Narodnem domu, je bilo prav dobro obiskano. Gospod ravnatelj H. Schreiner je razpravljal v eno in pol ure trajajočem govoru o lantaziji, njenem delovanju in vplivanju na duševno in telesno življenje. Svoje razlaganje je pojasnjeval s primernimi vzgledi. Za temeljito in velezanimivo predavanje je žel občno pohvalo. Impertinentnih »Narodovih« lažij je zadnji čas toliko, da bi se moral napolniti celi »Slovenec« ako bi se hotelo na vse te laži odgovarjati. S posebno vnemo se »Narod« laže o nameravanih škofovih zavodih v St. Vidu pri Ljubljani. V soboto 18. t. m. je poročal lahkovernim svojim naročnikom, da se je zidava škofovih zavodov morala ustaviti, a — v torek 21. t. m. se je vršil še-le prvi vbod! Dalje jo poročal „Narod": Dva gostilničarja sta hotela postaviti kolibo, da bi delavcem prodajala živila, pivo in vino, a škof tega ni dovolil; morda zato ne, ker sta domačina. Niti jedna teh »Narodovih« besedi ni resnična, res je marveč, da je knezoškof obema gostilničarjema dovolil že pred mesecem zgradbo kolibe in bil celo tako prijazen, da jima je zgradbo dovolil na svojem posestvu. »Inteligenca« naj le dalje veruje takim lažem, kar jo poštenih ljudij, pa se s studom obračajo od »Narod.« lažij. — Štefan Pečnik, Valentin^ Cirman, gostilničarja in obč. svetnika v Št. Vidu. O požaru v Gorenji vasi se nam poroča dodatno: Dne 20. majnika, kakor sem že sporočil, nastal je v Gorenji vasi v Hrovatovem hlevu ogenj. Tekom dobre ure je kila vsa Gorenja vas v ognju. Vsi zbegani, po delu odsotni, niso ljudje zamogli čisto nič rešiti, kakor golo življenje. Samo v Hrovatovem hlevu je zgorelo dvanajst glav živino ter šest prašičev. Vso zgorele živine je okrog 25. Zgorelo je 29 hiš ter 14 gospodarskih poslopij. Zgorelo je nekaterim z eno besedo vse ter poprej imoviti gospodarji nimajo niti obleke, da bi se preobleči mogli. Škoda je cenjena na 120.000 kron, a zavarovalnina je pa 35.000 kron, beda torej strahovita. Neumorno pridno je delalo vse, domače požarno društvo ter drugi prihiteli ljudje, toda proti takej sili ni se dalo nič opraviti. Svoje nesreče iz Gorenj» vasi niti brzojavno nismo mogli sporočiti, ker je ogenj uničil zvezo ter so se morali prosilni brzojavi oddati v Poljanah. Na pomoč so prihitele požarne hrambo iz Poljan, Skoije Loke, Htare Loko in Žirov. Trudapolnemu naporu vseh požarnih bramb, orožništva ter od vseh strani prihitelih ljudij posrečilo se je ogenj omejiti. Delalo se je neumorno celo noč, pa tudi drugi dan se je zopet in zopet ogenj pojavil. Najtoplejšo zahvalo izrekava podpisana v imenu ubogih ponesrečnežev ter vseh drugih vsem požarnim brambam ter vsem drugim, kakorkoli pomagajočim. Bjg Vam poplačaj Vaš obilni trud. Ponesrečence pa zopet priporočava dobrosrčnim Slovencem v zares potrebno podporo. Tudi slavno uredništvo prosiva, da bi darove sprejemati blagovolilo. Vsi darovi naj se blagovolijo poslati na župnijski urad Trata. Vsem dobrotnikom že naprej: Bog obilno poplačaj Vašo dobroto! — Matej Pintar, župnik. — Martin Brence, župan. — Opomba uredništva: Ker je beda v Gorenji vasi res velika in pomoč nujno potrebna, smo radi pripravljeni, sprejemati milodare za nesrečne pogorelce. Zopet kričeč slučaj liberalnega terorizma. Vsled dogodkov na zadnjem občnem zboru ognjegasnega društva je okolu 37 članov ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva uložilo zahtevo, naj se vrši izvanredni občni zbor. Podpisali so to zahtevo dolgoletni člani, katerih nekateri služijo že 20 let in tudi več. Zahteva po izrednem občnem zboru je bila popolnoma upravičena, ker so se vršile pri volitvi take stvari, da je skrutinator, kot poštenjak po Ljubljani spoštovani g. Al. Lenček, protestiral proti taki volitvi in da končno rezultata niti noben skrutinator ni prebral, ampak — Ivan Hribar. Glasovali so, kakor smo poročali, taki, ki so iz društva izstopili. Naznanilo se je, da se voli najprej načelnika in tri poveljnike. Oni, ki niso zadovoljni s Stricljem, o katerega sposobnosti je baje tudi že Hribar izrekel značilno sodbo, so se zanašali na to naznanilo in niso volili vseh odbornikov, ker je bilo za tako volitev odločeno tudi premalo časa — 5 minut. Stri-cljevi pristaši pa so volili nakrat ves odbor, in ta volitev je tudi potem »veljala«, dasi se je prej drugače objavilo. Zgodile so se pa še druge stvari, katere so se naznanile obč. svetu v pritožbi, katero je pa občinski svet — odbil, ne da bi kaj odgovoril na posamezne točke. Na izvenrednem občnem zboru so torej hoteli imeti redno volitev, pa tudi zahtevali pojasnila glede neke barake in drugih stvarij. To Striclju ni bilo prav. Izključil je njegov, na omenjeni način voljeni odbor vse tiste, ki so zahtevali izredni občni zbor. Tako se je hotel ogniti sitnosti izrednega občnega zbora — pač posebno imeniten recept za predsednike, ki ne marajo izrednih občnih zborov. G. Stricelj je odstranil iz društva najboljše člane in ako danes nastane v Ljubljani velik požar, naložii;-c:--g. Stricelj veliko odgovornost. Kakor znano, je bil do 5. maja pravilno izvoljen predsednik g..Zimstein in g. Striclja niso ognje-gasci pripoznal1, ker se je sam odpovedal in je bil po tej njegovi pismeni odpovedi pravilno izvoljen g. Zirnstein. Kako se je pa vršila volitev 5. maja, je znano. Prav radovedni smo, kako bo »držalo« utemeljevanje izključitve toliko dolgoletnih članov, a nekaj je jasno že danes: Liberalstvo ljubljansko se je pokazalo zopet v najlepši luči. Tisti, ki drže še s Stricljem, si lahko kličejo: »Danes meni, jutri tebi«, a vsi, ki bo izključeni na način in z vzroki, katere smo pojasnili zgoraj, naj ne omagajo, ampak naj v svojih krogih postanejo agitatorji, ki naj ljudem pojašnjujejo, kako se s privoljenjem sedaj vladajočih gospodov na magistratu dela s poštenimi možmi, ki so se leta in leta trudili za bližnjega blagor, in z vsemi močmi naj v svojih krogih delajo na to, da postanejo na ljubljanskem magistratu končno drugačne razmere. Imenovan je č. g. Anton Kakuška, ki je dalje časa služboval v lavantinski škofiji, vojaškim kaplanom in je prestavljen v Sarajevo. 30-letnico svojega učiteljevanja so dovršili 18. maja t. 1. sledeči gg. učitelji: Anton Le ban, nadučitelj v Komnu, Tomaž Lukančič, učitelj v Gabrijah, in Vinko Vodopivec, nadučitelj v Grgarju Svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil umirovljeni sodni sluga g. Jurij Klemenčič v Kamniku. Poroka. Včeraj zjutraj se je poročil v Bazovici g. dr. Teodor S t e g u , c. kr. sod. pristav, dodeljen justičnemu ministerstvu na Dunaju, z gdč. Ilko Pertotovo, hčerko g. Josipa Pertota, nadučitelja v Bazovici. — V Mariboru so je poročil zdravnik g. Feliks F e r k z gdč. Ano Greitorfer, hčerko predsednika dež. sodišča v Mariboru. Nesreče. Pretečeni petek 17. t. m. je padel v vodnjak otrok gostilničarja Slibarja v Žvirčah, fare podbreske, in utonil. — V Zadragi, fare dupljanske, pa so otroci zažgali pod streho. Ena hiša je zgort la in tudi eden otrok, ki se ni mogel več rešiti. Sta-riši, pazite na svoje otroke! Iz Toplic so nam piše : Včeraj popo-ludne ne jo pripeljal» v našo toplice iskat zdravja gospa Alojzija Winkler s Koroškega (Mflhlstadt am See). Danes zjutraj pa jo zadeta od srčno kapi nagloma in neprevldena umrla. N. v m. p. — Na našo pošto je prišlo precejšno Število tistih brošuric »Žlindra v državnem zboru«. Liberalčki naši so jih zelo veseli; toda škode nam ne bodejo naredili velike, ker so preneumno sestavljene. Nasprotno nam bodo pa le koristile, kakor je bil tudi tisti volivni katekizem nam najboljši pripomoček pri agitaciji. — Dež vsak dan. — Več prihodnjič. Razstava rlsarij učencev obrtno-na-daljevalne šole bode v St. Vidu pri L j u-bljani binkoštne praznike, t. j. 26., 27. in 28. t. m. OJprta bode dopoludne od S. do 12. ure, popoludne pa od 3 do 5. ure. Prijatelji šole in posebej še obrtniki se vabijo, da si to razstavo ogledajo. Umrl je včeraj v Ljubljani 171etni Al. Pavšič, pisar iz Idrije, sin c. kr. žgalni-škega nadpaznika. Guje se, da je za stavo neko dolgo pot hotel z bicikljem prevoziti v petih minutah, a se jo pri tej priliki tako prehladil, da so se mu zmešala čreva in je nastopila smrt. Ljubljanske novice. Magistrat podlegel. Poročali smo, da jo g. Ivan Dachs kupil Goriškovo hišo v Florijanskih ulicah št^v. 34, kjer je staroznano gostilno lepo preuredil. Magistrat ljubljanski je bil toliko ljubeznjiv, da g. Dachsu ni hotel dati gostilniške koncesije, dasi je bila taka koncesija v hiši leta in leta. Prošnjo za kon cesijo je magistrat odklonil. G. Dachs so je pritožil na vlado in vlada je magistratni odlok razveljavila. Po tej razsodbi je gosp. Dachs dobil gostilniško koncesijo. - Ko-v i n s k a b o 1 n i š k a b 1 a g a j n a pomoč, je razpuščena. Člani se pridružijo okrajni bolniški blagajni ljubljanski. — Okraden je bil danes ponoči posestnik Jakob Sodja iz Boh. Bele, ko je na neki klopi na Marije Terezije cesti zaspal. Neznan tat mu je ukral 300 kron. — Novo hišo z dvema nadstropjema bode zidal g. Fr. B a h o v e c fjoleg" svoje hiše nasproti novemu poslopju dež. sodišča. Nasproti Bahovčeve hiše ob Miklošičevi in Sodnijski ulici bode zidal g. dr. V:J.^t,in K r i s p e r dvonadstropno hišo. Na Prulah as gradi gospodarsko poslopje za krojaškega mojstra g. Preskerja. — Včeraj zvečer je na pomožnega uradnika pri dr. Tavčarju Mihaela Šilrerja nek dijak na Mirju baje po neprevidnosti ustrelil. Šifrer ie zadet v prsi, vender poškodba ni posebno nevarna. — Vblaznico na Studenec pripeljali so včeraj jermenar-skega pomočnika Pavla W i s j a n a, ki jo nedavno v Komenskega ulicah zaklal svojo ljubo, katera bode pa skoro ozdravela, Brod čez Ljubljanico pri Bevkah. Posestnik Jan. Keržmanc je dobil dovoljenje, da sme v Bevkah pri Vrhniki prevažati ljudi čez Ljubljanico proti voznini 4 vin. za osebo. Nesreča v piranski Soli. V piranski ljudski seli je iz tretjega nadstropja padla na tla lžletna Virginija Corsi. Prepeljali so jo v bolnico. Zasačena ponarejalca denarja. Tržaška policija je aretovala dva ponarejalca denarja. Jeden ponarejalec je zidar Anton Mlakar, drugi je pa njegov prijatelj Janez Platnar. V Platnarjevem stanovanju so našli mnogo kompromitujočega orodja. Razpisani učiteljski službi. Na štirirazrednici v Šmartnu pri Litiji je do 15. julija razpisano mesto učitelja. Prošnje vsprejema okr. šolski svet v Litiji. — Na jednorazrednici v P o s t e r i c i je do 20. junija pupolniti mesto uč.telja-vodje. Prošnje je doposlati okr. šol. svetu v Novemmestu. Oproščenje od vojaških vaj pri domobrancih. Minisleistvo za dež. brambo je odredilo, da so je pri prošnjah za opro-st tev ozirati v prvi vrsti na prosilce, ki so v 11. ali 12 službmem letu. Plača poštnih manipulantinj se s 1. julijem pri provizoričnih poštnih in brzo javnih manipulantinjah po preteku prvega službenega leta zviša od 2 K na 2 K 20 h na dan. Plača pri definitivnih manipulantinjah se zviša od mesečnih 60 K na 68 K. Spomenik Ilrabroslavu Volariču. Prihodnji teden postavilo v D na . K 7-65 do 7 67 791 n 7 92 7-54 v 7-55 7-04 V-05 5 57 5-58 • n 5'62 n 6-62 5-KO 5 81 710 7 11 v 6-06 n 6 07 III. občni zbor Kmetijskega društva v Zg. Tuhinju, registr. zadruge z omejeno zavezo ki se bode vršil tf četrtek, 6. junija ob ';,5 popoldne. >'spo i*o <1: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računov. 3. kžrebanje 5 članov odbora, ki potem no-hajo biti odborniki in volitev novih pet članov v odbor. 4. liazni nasveti. NB. Ako bi občni zboreb ' ,5. uri ne bil sklepčen, prične se pol ure kasneje drugi občni zbor, ki ima brezpogojno brez ozira na število navzočih zadružnikov sklepati. 512 1—1 _Nfffic/stro. Dne 24. maja izidejo: Nove razglednice po akvarelih fflihaela Ruppe-ja v barvah natisnjene Kamnik: Pogled na mesto, Mali grad, pogled na kamniške planine, pila pri Kamniku. Bled: Otok, Windischgraetz-ova kapela, Mirni dol ob jezeru. Bohinj: Iz Srednje vasi, Srednja vas, Triglav z Bohinja, planinska koča, Bohinjsko jezero z lopo za ladije, pogled na jezero. Eazno: Izliv Kokre pod Kranjem, Sava pod Kranjem, Vrata. Dobe se v vseh boljših trgovinah list a 10 vin. 541 3-1 Razprodajalci dobe visok popust. Ig.pl.Kleinniayer&Fed.Bamberg. poguma, ki se siper nikjer ne vidijo in |____dMfcl Cene P° kakovosti sedežev: Vstopnina inci. nav. sedež K 1'20 in 2a50, zaprti sedež 4 K, resev. prostor 5 K, loža 6 K. Vsi prostori so numerirani, izimši one po K 1-20 in 2 60, in se dobe ob otvoritvi pri vhodu. — Olroci pod 10 leti plačajo polovico za vse prostore, iz mši prostore po K 1'20 in 2 50. Prostori po 5 K in 6 K se dobivajo na dan predstave tudi pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijaml — Tonhalle — Kongresni trg 9. Jedna vstopnica je veljavna za vse naznanjene znamenitosti incl. sedež 480 6-2 W Preds?ave v Zagrebu 28. in 29. maja, v Mariboru i* S. maja. BARNUM & Ameriško velikansko zabavno podjetje. Že 50 let ponos Amerike. Potuje sedaj po evropski celini v 67 nsvlačč zato konstruiranih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 17 vo ov. Cela nerazdeliena skupina se razstavi pod 12 velikimi šotors-kinv pavilj m<, katerih največji ima prostora ¿a sedeže za ca. 12 00» c s-, b. Vsak dan 2 veliki predstavi: popoldne cb 2. uri n zvečer ob 7. uri. Otvoritev I1/, uro pred pričetkom vstke predstave, da si občinstvo mere ogledati žive človeške ab normitete, tri čete slonov in dvojno menežarijo naj rerikejih živalij. Prava svetovna razstava znamenitosti), cirkus, hipodrom, menažerija, razstava dresiranih živalij. j000 mož, žensk, konj, pritlikovei, tetoviranci, požiravci mečev, dama z dolgimi lasmi in popolno zaraščeno brado, deček s pasjo glavo, možje brez rok, žunglerji 1000 originalnih stvarij in občudovanja vrednih prikazmj. Skoro brezkončna vrsta najnovejših proizvajanj in dokazov neustrašenosti ter vratolomnega Nebrojne predstave vratolomnih, neustrašnih proizvajanj, ki jim ni primere in jih ni mogoče posnemati. Vsak, kdor nastopi, je mojster v svoii strok». Vsak predstavljavec zvezda. Vsako proizvajanje, vse, kar se nudi v štreni, resnično presenečenje. Vse resnično in absolutno popolno novo, in ni bilo še n kdar tukaj. Največja in najkrasneja znamenitost, ki jo Jb moglo izumiti Človeštvo V treh velikih, za jahalne predstavo določenih ment-žah, na dveh velikih odrih, na jednem neizmernem dirkališču in na jednem velikem prostoru za umetnije v zraku Cele menažerije dresiranih divjih živalij. Dirke vseh vrst, akrobatska proizvajanja, zračne umetnosti. gimnast;ka na tleh in v zraku in nova presenečenja. Veliki napori š impionovin izredni pojavi gibčnosti. 70 lepih konj, ki se v jed ni meneži skupno predstavijo. 400 v konjski razstavi odlikovanih konj. 3 čete naj-ucenejih slonov, ki se predstavijo v treh mi nezah. — i 20 mejnarodnih pantemimičnih klovvnov. T£fll%1't> 8 kater'iri' more vsakdo barvati razno £Jllt t e, blago: stiku-, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdba BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 13 11 -JI | Mizarska zadruga | ^ v Št. Vidu pri Ljubljani K X * * tt * * 1 se toplo pri- ^ poroča preč. «¿¡' duhovSčini in vsemu p. n. občinstvu v' naročitev raz-1 novrstue * K - oprave* ter tudi dru- U/ ge oprave, temne in lika ne , poljubno po želji izvršene. — Raznovrstne oprave iz- ^ vršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastDih ^K in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča J Arhar, načelnik. K 238 12 načelnik. ^ Odvetniškega koncipijenfa sprejme Pr. Josip Furlan, advokat v Ljubljani. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). Potem poljedelske stroje: slamorezniee, gepeljne, m>atilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje t a posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trom«e za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo. morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, 232 30 12 trgovina z železnino in špecerijskim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilno „pri Figovcu'. boooooooo«XKKKKKKK: mmmmmm^mm m Postranski zaslužek, trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 ?> Ponudbe pod „1,798", Gradec, poste restante. vin Paziti je na varstveno znamko. Jesihov cvet Vinacet, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen jesih 1 mala stekl. za 5 — 10 litrov kisa 1 K 1 velika » » 20—40 » » 3 K Na prodaj v trgovinah špcoerlj, delikates in v drogerijah. 36C 2C-7 gü Dunajska borza. Dni 23. maja. Skupni državni dolg v notah.....98-50 Skupni drlavni dolg v srebra ..... 98-10 Avstrijska zlata renU 4•/,.......117-90 Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . . £97-15 Ogerska zlata renta 4"/„........117 35 Ogeraka kronika renta 4°/0, 200 ..... 92 90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 16 i 3 — Kreditne delnice, 160 gld.......691 50 London vista ........240 40 i dri. bankovci z» 100 ns. nem.drt.vpi, 117-471/, 20 mark..........................23 50 20 frankov (napoleondor) .......19 0^ Italijanski bankovci.........90 G0 C. kr. cekini........................11-33 Dni 22. maja. 3-2°/0 državne srečke t. 1864, 250 gld.... 181 - 6°/, državne srečke L. 1860, 100 gld. . . . 17125 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....211 25 4"I zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron . 95 10 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......14135 Dunavske vravnavno srečke 6°/0 259-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/0 . 94 25 Frijoritetne obveznice državne železnice . . 426- - > » južne ieleznice 3°/0 . 345 — > » južne železnice 6°/0 . 123 25 > > dolenjskih želeinic 4% . — • — Kreditne srečke, 100 gld..............403 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 390 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49 25 Ogerskega > , » 6 » . 25 20 Budimpeflt. bazilika-srečke, 6 gld.....16 40 Rudoltove srečke, 10 gld. 58--- Salmove srečke, 40 gld................200 - St. Genčis srečke, 40 gld................234 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......391-50 Ljubljanske srečke....................68 76 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 279 50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it V- . 6055.-- Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld..........894 — Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . 90 90 SploSna avstrijska Jtavbinska družba . . . 15t — Montanska družba avstr. plan..........466 — Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. . 445'— Paniraih rabljev 100 ..................253-50 W Nakup ln prodaj» tS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Eavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I o s i« v r I i t e v naročil na borzi. Menjarnlčna delniška družba „M EIIC (T H« I., miollzeiia 10 in 13, DonaJ, I., Strobelgassi 2. SIT Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in Innnfinlh stvareh, potem o kursnib vrednostih vieh ipekulaoljtklk vredaeatalh paplrjiv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g f. n r n t o.