PORTOROŽ
INTERNA IZDAJA	št.	12	december	1997
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273. z dne 17. 7. 1995. šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Reven ni tisti, ki ima malo, marveč tisti, ki si želi bogastva.
Seneca
Ljudje smo si stvari uredili tako, da je konec leta zmeraj povezan z obilico direndaja. In to samo zato, ker se menja datum! Res, prav nenavadna bitja smo: iz preprostih dogodkov naredimo celo reč, prenekatero težavo v svoji soseščini ali viden pripetljaj kod drugod pa mirno prezremo. Morda je to samo naš naravni obrambni mehanizem - polepšati si skromne urice in otresti se bremen. Zamisel sploh ni tako napačna! Spominjam se svojega prastrica, ki je včasih dejal: Saj se ne splača riniti z glavo skozi zid za ti dve uri življenja! Možakar si je uredil življenje po tem načelu in se ni ukvarjal z nerešljivimi stvarmi. Cenil je klobaso s poličem dobre kapljice, rad je pel, bil gostoljuben in prijazen do vseh, delal do tiste meje, ko se ni bilo treba pretegniti in tako dočakal visoko starost zdrav kot dren ter popolnoma nepoučen o živčnih boleznih. Človeka zamika, da bi starega veseljaka posnemal, pa kaj, ko so bili njegovi časi tako drugačni od današnjih! Po vsej verjetnosti je bila njegova generacija poslednja, ki je znala biti brezskrbna na zdrav, miren način, s cvenkom ali brez njega. Morda je bilo tako, ker jih niso dan na dan zasipavali s pretresljivimi novicami o stvareh, katerih pri najboljši volji ni mogoče spremeniti. Nosili so le svoja bremena, njihove žalosti niso segale daleč v svet, za poplave, potrese in zločine marsikdaj sploh niso izvedeli. Pa je bilo zato življenje nekako mirno, tudi kadar je bilo trpko in neusmiljeno.
Današnji človek je predobro obveščen o zlu in nesrečah in ob tem je v glavnem nemočen. Ta nemoč ne vpliva dobro na njegovo razpoloženje, posebno kadar ima že lastnih težav na pretek. Tam daleč v svetu trpijo ljudje, pomagati jim ne more, samo žalosten je zaradi njih. Pa vendar: ne gre pozabiti, da so tudi v naši bližnji okolici ljudje, katerim že drobna pozornost polepša pogled na svet. Morda bi prav v teh prazničnih dneh lahko kaj storili zanje in po svojih skromnih močeh, a s prijazno mislijo, komu omilili stisko, ki je včasih prav zaradi bližajočih se praznikov še bolj črna. Saj ni potrebno veliko časa: minuta manj za poslovnega partnerja, minuta manj za sendvič, minuta manj za popoldanski počitek - to so samo tri minute, več kot dovolj za prisrčen pozdrav in za toplo voščilo, pa bo obema lepo pri srcu: pa bodo prazniki potem zares lepi!
Sonja POŽAR
NOVOLETNI INTERVJU Z UPRAVO
DROGA NA POTI K USPEHU
S postopnim vključevanjem Slovenije v EU bo Droga Portorož vedno bolj izpostavljena tuji konkurenci. Kos ji bo le, če jo bo pričakala tehnološko, tržno in finančno pripravljena. Tega se moramo zavedati vsi zaposleni, predvsem pa tisti, ki družbo vodijo.
NAŠ GLAS:
Kako ocenjujete poslovanje v preteklem letu?
G. ČAČOVIČ:
Uspešno poslovanje Droge Portorož se nadaljuje tudi v poslovnem letu 1997. Celotna realizacija je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašala 8,4 milijarde SIT, kar predstavlja 7 -procentno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu - od tega na domačem trgu 6%, na tujih trgih pa kar 14%. Tako Droga uresničuje zastavljeni cilj hitre rasti prodaje na tuje trge, predvsem na trge nekdanje Jugoslavije. Nosilni izvozni izdelek je kokošja pašteta, katere prodaja še vedno močno raste. Celotni dobiček smo v obdobju januar - september v primerjavi z lanskoletnim devetmesečnim rezultatom povečali kar za 9 %, kar predstavlja 662 mio SIT
NAŠ GLAS:
Ali so bili načrti za leto 1997 uresničeni? G. ČAČOVIČ:
Glede na dosedanje poslovne rezultate lahko trdimo, da bodo uresničeni vsi postavljeni poslovni cilji za leto 1997.
Navkljub vedno večji konkurenci na domačem trgu je Drogi uspelo obdržati vodilne tržne deleže pri kavi, čajih, rižu, polenti, mlevskih izdelkih, soli ter celo povečati prodajo nekaterih tržno šibkeje pozicioniranih programov.
NAŠ GLAS:
Kako ocenjujete položaj Droginih delnic na borzi?
G. ČAČOVIČ:
V	začetku maja 1997 je Odbor za sprejem Ljubljanske borze d.d. sprejel Sklep o premestitvi navadnih delnic na ime s skupno oznako G družbe Droga d.d. iz borzne kotacije B v borzno kotacijo A. Delnice Droge Portorož, navkljub vsem tečajnim nihanjem slovenskega borznega trga, dosegajo pozitiven trend rasti vrednosti. Trenutna cena Drogine delnice se giblje okoli 30.000 SIT. Glede na njihovo knjigovodsko vrednost, med 24 in 25 tisoč tolarjev, je tečaj naših delnic dokaj ugoden.
NAŠ GLAS:
Kakšni so načrti za prihodnje leto?
G.ČAČOVIČ:
V	poslovnem načrtu za leto 1998 smo si v Drogi zastavili dokaj zahtevne cilje: ohranitev tržnih deležev nosilnih programov (kava, čaji, riž, mlevski izdelki...) in povečanje tržnih deležev programov začimb, vložene povrtnine in dodatkov jedem ter nadaljnjo internacionalizacijo poslovanja s povečanjem izvoza in ostalimi oblikami pos-
lovnega sodelovanja, predvsem z državami nekdanje Jugoslavije.
Dosledno bomo zasledovali strateški cilj obvladovanja in zniževanja stroškov ter razvoja sistema kakovosti, vključujoč metodo samoocenitve evropskega modela poslovne odličnosti. Načrtujemo, da bomo v prihodnjem letu povečali celotno realizacijo za 15%, bruto dobiček pa kar za 13%.
V	letu 1998 bo Droga nadaljevala s politiko intenzivnih investicijskih vlaganj v racionalizacijo in avtomatizacijo tehnoloških linij v višini 13 % realizacije, pri čemer bo osrednja investicija začetek gradnje nove tovarne v Izoli.
NAŠ GLAS:
Vse kaže, da je odločitev o gradnji tovarne dokončna.
G. ČAČOVIČ:
Nadzorni svet Droge d.d. je sprejel odločitev o faznosti gradnje nove tovarne v Izoli ter s tem dal zeleno luč za izvedbo projekta “Združitev dejavnosti Droge na lokaciji Cona mestne industrije v Izoli: Selitev skladišča, uprave in PC Argo”. Predlog je pripravilo vodstvo Droge z zunanjimi strokovnjaki, da bi odpravilo posledice dislociranosti posameznih proizvodnih obratov in strokovnih služb ter posledice velikih neracionalnosti, ki so povezane z lokacijsko razpršenostjo posameznih funkcionalnih enot podjetja. S preselitvijo na novo lokacijo bo Droga stroškovno mnogo bolj obvladljiva in fleksibilna pri odzivanju na različne poslovne priložnosti ter posledično konkurenč-
NOVOLETNI INTERVJU Z UPRAVO
nejša, kar je odločilnega pomena v kontekstu približevanja in vključevanja Slovenije v EU.
NAŠ GLAS:
Kolikšna je predračunska vrednost “obvladljivosti in fleksibilnosti” Droge?
G. ČAČOVIČ:
Predračunska vrednost investicije v novo tovarno znaša cca 4 milijarde tolarjev oz. 43 mio. DEM, medtem ko bo I. faza investicije znašala 33 mio DEM oz. cca 3 milijarde tolarjev. Droga bo večinski del investicije finansirala z lastnimi viri, razliko pa z najetjem dolgoročnega posojila. Predvidevam, da bo poslovanje Droge na novi lokaciji steklo do leta 2000.
NAŠ GLAS:
Trenutno je v Drogi zaposlenih 589 delavcev za nedoločen čas in okrog 100 za določen čas. Kdaj se bo povečanje produktivnosti zaustavilo na račun zmanjševanja zaposlenih?
G. ČAČOVIČ:
Povečevanje produktivnosti ni le rezultat zmanjševanja števila zaposlenih, temveč tudi izboljšanja tehnologij. Posodobili smo proizvodnjo kave, čajev, paštete...
Moramo se namreč zavedeti, da smo v preteklih letih vlagali 6 do 10 % celotne realizacije v investicije, kar se je odražalo na produktivnosti. Resje, da se je število zaposlenih v zadnjih sedmih letih razpolovilo in da smo na račun tega tudi povečali produktivnost, toda največji delež dodane
vrednosti na zaposlenega, v primerjavi s slovenskimi in tujimi podjetji, smo pridobili s posodobitvijo proizvodnje.
NAŠ GLAS:
Menite, da povečan obseg dela zmanjšuje delu kakovost?
G. ČAČOVIČ:
Kakovost smo vgradili v celoten sistem poslovanja. Res je, da se obseg dela bistveno povečuje, vendar sodim, da kakovost pri tem ne trpi. Ravno obratno: ocenjujem, da na kakovosti pridobivamo; nenazadnje so tu tudi zunanja ocenjevanja. Še v tem mesecu bomo zaključili s celovitim certifici-ranjem dejavnosti, čemur bo v začetku prihodnjega leta sledila uradna podelitev certifikata ISO 9001 za celotno poslovanje družbe.
NAŠ GLAS:
Med načrti za leto 1997 je bila tudi izgradnja sistema nagrajevanja!
G. ČAČOVIČ:
V	poslovnem načrtu za leto 1997 smo si zadali cilj, da pripravimo mehanizem za stimulativno nagrajevanje. S tem projektom zamujamo in sicer iz več razlogov. Prvi je kadrovski. Za izdelavo projekta je bil zadolžen namestnik predsednika uprave. Sedaj njega ni in je zadeva nekoliko zastala.
Drugi razlog je v tem, da v podjetju še nismo dokončali optimizacije zasedbe delovnih mest. To še moramo opraviti v Zlatem polju in v Začimbi do konca letošnjega leta oz. v začetku drugega leta.
V	PN za leto 1998 je predvideno, da bo mehanizem pripravljen in dan v razpravo ustreznim organom v podjetju.
NAŠ GLAS:
Kako je s podpisom kolektivne podjetniške pogodbe?
G. ČAČOVIČ:
Ravno danes, ko me intervjuvate, prihaja svečani trenutek podpisa podjetniške kolektivne pogodbe. Pogodba ureja cel niz razmerij v skladu z novo zakonodajo in tako nadomešča bivši pravilnik o delovnih razmerjih. Podjetniška kolektivna pogodba vsebuje tudi varovalo; v primeru, če bo prišlo do bistvenih sprememb, ki bi vplivale na vsebino Splošne kolektivne pogodbe, bomo morali uskladiti tudi našo pogodbo, saj ne more izviseti nekje v zraku.
NOVOLETNI INTERVJU Z UPRAVO
Pogajanja so bila relativno naporna. Kakorkoli že, podpis pogodbe je pred vrati in ga pozdravljam kot znak dobrega sodelovanja med sindikati v podjetju in upravo.
NAŠ GLAS:
Kako komentirate nezadovoljstvo glede plač na vseh nivojih družbe?
G. ČAČOVIČ:
Nezadovoljstvo glede plač na vseh nivojih družbe je potrebno komentirati iz več zornih kotov. Če začnem pri tistih, ki niso v kolektivni pogodbi torej pri tistih, ki imajo individualne pogodbe, lahko ugotovim, da so njihove plače vezane na rezultate dela, poleg tega pa imajo še druge ugodnosti, kot so na primer osebna vozila. Ko vse to seštejemo, upoštevamo njihovo stimulacijo in njihove plače primerjamo s plačami v slovenskem prostoru, menim, da so primerne.
Tudi ob plačah ostalih zaposlenih v podjetju je treba navesti nekaj vidikov. Če govorimo o plačah, ki so najnižje, in sicer tiste, ki so vezane na delo em-baliranja in podobno, so seveda z vidika standarda oz. cen v Sloveniji nizke. Je pa seveda res, da ob tem, ko ugotavljamo, da so te plače nizke, čeprav so po statistiki 15% večje od Splošne kolektivne pogodbe, je treba povedati, da vsako leto, vsaj zadnja tri leta, v Drogi izplačujemo trinajsto plačo, da podjetje plača zaposlenim dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje in da podjetje plača na vsakega zaposlenega ustrezen prispevek za izlet. Plače zaposlenih, ki sodijo v srednji in višji razred, pa bodo jasne ob spremembah, ki jih bo prinesla nova sistemizacija, nov mehanizem nagrajevanja in ko bodo te stvari takrat bolj evidentne, kaj je Kdo delal dobro ali slabo.
NAŠ GLAS:
Kako komentirate predlog Sveta delavcev, da profesionalni član uprave prevzame funkcijo delavskega direktorja?
G. ČAČOVIČ:
Mislim, da gre tu za preveliko fetišiza-cijo zadeve. Ko smo v podjetju razpravljali o delavskem direktorju, smo jasno in glasno povedali, da bo delavski direktor istočasno kadrovski manager. In v tem kontekstu je potrebno razmišljati. Kakršnekoli druge aplikacije in druge rešitve so nevzdržne. S tem seje v bistvu strinjal tudi NS.
NAŠ GLAS:
Pravijo, da ste avtokrat! Kaj sami menite o svojem načinu vodenja?
G. ČAČOVIČ:
Rad bi v praksi uporabil načelo najbolj znanega svetovnega guruja mana-gmenta, gospoda Adizesa, ki pravi, da je pri sprejemanju oz. oblikovanju odločitev potrebna največja demokracija, pri izvajanju odločitev pa največja avtokracija.
Seveda, doseči to ni enostavno. Trudim se takrat, ko so pripombe ustvarjalne in jih poskušam vgraditi v posamezne odločitve. Ko menim, da ni ustvarjalnih mnenj pri posamezni odločitvi, enostavno, mogoče včasih neupravičeno, pogovor prekinem in odločam sam.
NAŠ GLAS:
Če bi bili “vsemogočni” dedek Mraz, kaj bi v novem letu prinesli Drogov-cem?
G. ČAČOVIČ:
Vsakdo, ki pozna sliko Droge izpred
10	let in gre danes v proizvodnjo Začimbe, v proizvodnjo Arga ali pa v laboratorij Zlato polje ter primerja nekdanjo sliko z današnjo, lahko ugotovi, daje storjen bistven korak naprej. In to je tudi pravi odgovor na vprašanje.
NAŠ GLAS:
Pustiva, za trenutek, Drogo Portorož. Kje boste silvestrovali?
G. ČAČOVIČ:
Silvestroval bom pod Pohorjem v prijetni družbi.
NAŠ GLAS:
Ali bi želeli še kaj povedati oz. sporočiti sodelavcem?
G. ČAČOVIČ:
Zahvaljujem se vsem zaposlenim za prispevek k letošnjemu uspehu, za izjemno marljivost in za rezultate dela. Računam na pripadnost vseh tudi v letu 1998. Vsem zaposlenim in njihovim družinam želim vse najboljše, vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu.
NAŠ GLAS:
Enako želimo vam in vašim najdražjim.
Majda VLAČIČ
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
POMEMBNO OBVESTILO
Profitni center SOLINE seje v tem mesecu pridružil ostalim certificiranim enotam. ISKRENE ČESTITKE !!! Tako je DROGA d.d. pridobila CERTIFIKAT skladnosti sistema kakovosti l ISO 9001 za celotno poslovanje.
ČESTITAMO !!!
To je prispevek vseh nas zaposlenih v Drogi. Hvala vsem in vsakemu posebej.
S tem pa delo ni zaključeno. Vzpostavljeni sistem moramo vzdrževati. To pomeni, da je predpisan način dela naš vsakdanjik. Ni dovolj samo to, sistem moramo tudi izboljševati in ga prilagajati spremembam. Biti mora predvsem “naš“ in učinkovit.
MORSKA SOL
Pridobitev certifikata za celo DROGO pomeni tudi nov izziv v poslovno odličnost po evropskih merilih ter prvo stopničko k priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost - cilj, zapisan v Strateškem poslovnem načrtu.
Presojevalci so si natančno ogledali proizvodnjo
Modrost pravih ciljev:
“ O, Bog,
- daj mi vedrine, da se sprijaznim s tem, česar ne morem spremeniti,
- daj mi poguma, da spremenim, kar lahko,
- daj mi modrosti, da znam ločiti, kaj lahko in česa ne.”
(sv. Fračišek Asiški)
Maruška LENARČIČ i\0, in...?
KADROVSKE
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
NAGRADNO VPRAŠANJE 12/97
NOVOLETNO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ob koncu leta želimo vsem zvestim reševalcev veliko sreče v prihajajočem letu.
Nagrada je tokrat višja: izdelki v vrednosti 5.000 SIT.
V	letošnjem letuje Droga uresničila načrtovani cilj: pridobili smo CERTIFIKAT kakovosti ISO 9001 za celotno družbo.
Navedite CILJ za prihodnjih pet let:
• vzdrževati uveden sistem kakovosti
• pridobiti priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost
• uvesti in vdrževati samo sistem HACCP.
Pošiljatelj:
Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BU-TUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu.
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je:
Naslednja zunanja presoja s strani BVQI bo decembra
1997.
Komisija v sestavi Adrijana ButučI, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 5000 SIT.
Prispelo je 33 odgovorov, od katerih je bil eden nepravilen. Žreb je določil, da nagrado prejeme MARIJA MILIČEVIČ iz PC ZAČIMBA.
Nagrajenki iskreno čestitamo.
Za dvig nagrade naj se nagrajenka dogovori z gospo Marijo Mekiš iz vzorčnega skladišča (PC Argo, tel. centrala 61-221).
ZAPOSLENOST
V	NOVEMBRU
30.11 1997 je bilo zaposlenih 685 delavcev, od tega 322 moških in 363 žensk.
V DROGA d.o.o. BUJE je bilo v oktobru zaposlenih 19 delavcev.
Novi sodelavci:
V novembru smo sprejeli 2 nova sodelavca, oba sta sklenila delovno razmerje za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je prenehalo 16 sodelavcem, od tega
9	v PC GOSAD, 1 PC ZLATO POLJE, 1 v PC ZAČIMBA in 5 v OE SKUPNE SLUŽBE.
Kadrovska služba
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
ZAKLJUČEK DELA SEZONSKEGA ZNAČAJA
V	GOSADU
(SAMO SEZONE, VSE OSTALO DELO OSTAJA NAM)
Leto se bliža koncu. Samo še nekaj tednov in obrnili bomo nov list v novo leto. Tudi letošnja sezona predelave vrtnin se zaključuje.Tako dobre, tako obilne in tako pestre sezone predelave vrtnin že dolgo ni bilo. Že po samem zgodnjem začetku je bilo videti, kaj vse se bo dogajalo. Dela je veliko, skoraj preveč. Edino, kar je bilo opaziti teh nekaj mesecev je bilo več zaposlenih. Letos so prišli zelo zgodaj, z zaključkom leta se poslavljajo od nas. Ko gredo na še neizkoriščeni dopust, je opaziti, da bi mnogi raje ostali z nami.
Vsi, ki so sodelovali v letošnji sezoni, vse spremljajoče službe proizvodnje, so utrujeni, saj so ob izredno napornem delu potekale priprave za podelitev certifikata ISO. Uspeli so vsi, s skupnimi napori so zaključili delo. Vse sobote in nedelje od junija so bile delovne, odsotnosti ni bilo veliko, niti prevelikega koriščenja dopustov, vsak je hotel pomagati in s svojim delom prispevati k uspehu.
Sedaj bodo strokovni delavci izdelovali analize, ugotovitve o uspehu, predvsem pa bodo ocenili finančne rezul-
tate. Vse to prepuščamo strokovnim službam. Vsi zaposleni v PC GOSAD vedo samo to, da so delali dobro, kvalitetno in hitro, da se je v eni izmeni delalo po tri in več novih izdelkov hkrati.
V	tej sezoni je pomagalo 69 delavcev, od tega samo 5 moških. Torej se lahko ugotovimo, da so ženske zelo pridne in da veliko zmorejo. Povprečna starost delavk je bila 28 let. Naši moški kar niso hoteli preveč na dopuste, saj so imeli mlade sodelavke.
Težave so se v letošnjem letu pojavile, ker ni več najti toliko delavcev, ki bi bili voljni delati tako težko delo, vsak, ki prične delati vpraša, ali je delo izmensko, ali je norma ipd. Veliko pa je tudi takih, ki so se odvadili delati, saj so že nekaj let prijavljeni na zavodih za zaposlovanje. Tistih nekaj, ki še ima voljo do dela, pa nima prevozov na delo, predvsem pri nas v Središču ob Dravi, kjer so ukinjene skoraj vse avtobusne proge z izgovorom, da so nerentabilne. Vsak pa tudi nima avtomobila, da bi se lahko vozil delat. S tem problemom se srečujemo kar vrsto let. Tudi mladi odhajajo iz vasi, tako da seje v letošnjem letu zaposlilo
veliko delavcev iz drugih občin, oddaljenih tudi do 30 in več kilometrov.
Kljub vsem naporom, neprestanemu delu, hitrosti dela, smo veseli, da je bila sezona predelave vrtnin tako obilna in dolga, ter upamo, daje bila tudi uspešna; najbolj so bile zadovoljne naše novozaposlene, saj so delale kar nekaj mesec in bi rade ostale pri nas.
ZDRAVKO BOJ -vodja proizvodnje
To ni intervju, je samo zapis prijetnega razgovora z vodjem proizvodnje.
V	DROGO - PC GOSAD Središče ob Dravi sem prišel 1.8.1979. Tu nisem nikogar poznal, kljub temu, da sem živel že nekaj let v Središču ob Dravi. Prišel sem iz predelovalne industrije PERUTNINA PTUJ in tukaj je bilo zame vse novo, srečal sem se s čisto drugačnim načinom dela, veliko je bilo ročnega dela, katerega nisem bil vajen.
Dejansko je bil to zame velik izziv in bilo je potrebno ponovno vložiti veliko energije in prilagajanja. Ker sem že v prešnjem podjetju delal kot vodja proizvodnje, so mi izkušnje veliko pomagale, saj sem svoj način vodenja postopoma uvajal tudi na svojem novem delovnem mestu.
Če se ozrem nazaj na vseh teh 18 let dela v DROGI, lahko rečem, da se je vse zelo spremenilo, predvsem zahvaljujoč tehnološkim izboljšavam in dobri organizaciji dela in sodelovanju vseh vodstvenih struktur in mojih ožjih sodelavcev. Za primerjavo bi navedel primer: v letu 1979 je moral delavec vložiti 50 izdelkov na uro,
Čiščenje rdeče pese
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
danes pa 250 izdelkov na uro.
Sezona predelave vrtnin nekoč in danes:
Nekdaj smo v sezoni predelave vrtnin zaposlili do 200 novih delavcev. Kot vodja sem se zelo težko prilagodil vsem in vsemu, saj so prišli mladi delavci iz različnih krajev in sredin, eni so že imeli delovne navade, drugi so se jih komaj naučili. Takrat je bilo hudo, edino samodisciplina in uvajanje določenega reda in vztrajnosti so omogočili, daje delo potekalo organizirano. Moral sem biti ob vsakem trenutku prisoten v proizvodnji.
S	prihodom mladih kadrov, tukaj mislim na naše mlade živilske tehnike, od katerih so bili nekateri tudi naši štipendisti, z uvedbo izmenovodij in njihovih zadolžitev ter s pravilno razporeditvijo del je veliko lažje biti vodja proizvodnje.
Kaj menite o ISO 9001:
Na vse to gledam pozitivno. V prejšnjem in letošnjem letu je bilo vloženega veliko dela in truda, da smo dobi-
li	certifikat. Moram pa priznati, da je to rezultat dela vseh nas v proizvodnji in za vse velik izziv.
In na koncu najinega razgovora sem ga vprašala, kako se znajde kot moški med vsemi ženskami, ki so še vedno sorazmerno mlade, ter mladimi, ki prihajajo. Ko sem ga to vprašala, je
njegov obraz spreletel radosten nasmeh. Dejal je: Delo z ženskami je prijetno, s pravilnim odnosom uspemo dobro sodelovati in uspeli smo pripeljati sezono predelave vrtnin v letu, ki je bilo izredno dolgo in naporno, uspešno do konca.
Ga. Zdenka je že “stara” Drogina znanka, saj je v Drogi zaposlena že 26 let. Rada poudarja svoje dolenjske korenine in se z veseljem spominja prijetnih počitnic iz otroštva na Dolenjskem. Vendar pa se je v vseh letih odraščanja in življenja na Obali, naselilo vanjo tudi nekaj dobrodošle istrske trme, kar vedo povedati tudi njene delavke in delavci. Ob koncu leta sem ji zastavila nekaj vprašanj o delu v Argu.
Naš glas: Kaj za proizvodnjo v Argu pomeni zimski čas?
Ga. Zdenka: Za ta čas je še posebej značilna proizvodnja hrena za slovenski in hrvaški trg, ki teče sicer že od septembra. Letos surovino imamo, vendar smo morali prvotno surovino, ki ni ustrezala našim kakovostnim zahtevam, zamenjati z boljšo. Prednovoletni čas je za delo v Argu še posebej nepredvidljiv, tako je usklajevanje dela in delavcev še težje. Pred novim letom bomo zaradi narave dela naredili “most” čez praznike, za proste dneve pa bodo delavci koristili nadure, ki so se jim nakopičile ob delu ob sobotah in ob nočnem delu. Sicer pa imamo dela v Argu v vsakem letnem času veliko in nam delavcev primanjkuje. Ta primanjkljaj skušamo pokriti s študenti, pa tudi s kadrovsko službo se dogovarjamo za nove delavce. Glede na izkušnje iz prejšnjih let pričakujemo po novem letu umiritev, saj si ljudje v prazničnih dneh izpraznijo žepe.
Naš glas: Kdaj vam je bilo v Argu v letošnjem letu najlepše?
In želja : želim si uspešnega poslovanja v DROGI, predvsem pa si želim, da bi v tem podjetju tudi dočakal upokojitev, kot sta ga moji sodelavki, ki sta nedavno odšli v pokoj.
Danica KRAJNC
Ga. Zdenka: Za Argo pomeni velika pridobitev separator - stroj za izko-ščenje mesa - ki je delavcem zelo olajšal delo. Delavci so zato bolj zadovoljni, saj je delo manj naporno. Po drugi strani zahteva ta del proizvodnje zaradi novega stroja manj delavcev, delavke, ki so prej opravljale delo ročno, pa smo lahko preusmerili na druga področja, kjer nam je primanjkovalo ljudi. Poleg novega stroja za izkoščen-je mesa je bila pomembna pridobitev tudi nova hladilnica, ki nam je olajšala transport.
Naš glas: Kakšno je bilo delo v Argu nekoč in kakšno je danes?
Ga. Zdenka: Danes je zaradi investicij v nove stroje veliko manj ročnega dela. Zaradi tega je na določenih delih manj ljudi, kar pomeni zanje tudi večjo obremenitev. Sam sistem obvladovanja kakovosti pa je Argu prinesel večji red in bolj čisto proizvodnjo.
ZDENKA HRIBAR, vodja proizvodnje v PC ARGO
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
Spremenjene razmere v gospodarstvu so vplivale tudi na delavce, med katerimi je čutiti večjo odgovornost za delo in večjo pripadnost, kar je delno posledica strahu pred izgubo delovnega mesta, pa tudi dobrih medsebojnih odnosov. Večje odgovornosti ne kažejo le starejši delavci, ampak tudi mlajši ter novozaposleni fantje in dekleta. Delavci so zato v nujnih primerih pripravljeni delati tudi ob sobotah in ponoči.
Naš glas: Kateri so največji in najpogostejši problemi v proizvodnji v vašem PC-ju v iztekajočem se letu 1997?
Ga. Zdenka: To so bili že znani problemi, povezani z neprimernimi proizvodnimi in skladišnimi prostori, velikimi temperaturnimi razlikami in delom ob prisotnosti pare. Poleg tega smo imeli tudi nekaj problemov s surovinami, zlasti pri nabavi hrena in kokoši.
Naš glas: Katero slabost Arga bi v letu 1998 najprej odpravili, če bi imeli v rokah “škarje in platno”?
Ga. Zdenka: Ob obstoječih zmogljivostih je težko odpraviti omenjene probleme Arga. Upam, da bomo te probleme rešili z novo tovarno, vendar to v naslednjem letu, žal, še ne bo mogoče.
Naš glas: Ali pričakujete v Drogi kakšne bistvene spremembe v naslednjem letu?
Ga. Zdenka: Kakšnih posebnih sprememb v Drogi ne pričakujem. Pričakujem pa, da se bomo vseh aktivnosti v zvezi z novo tovarno lotili z vso resnostjo in odgovornostjo, da bi lahko vse omenjene probleme odpravili. Za leto 1998 pričakujem in upam, da bo trg, kar zadeva dejavnosti Arga, vsaj tako velik kot je bil letos in da bodo vsi delavci lahko ohranili svoja delovna mesta. Sicer pa glede na letošnjo rast proizvodnje paštet ne kaže, da bi se morali, vsaj kar zadeva to skupino izdelkov, bati zmanjšanja prizvodnje.
Naš glas: Kakšno je vaše predvidevanje gibanja cen delnice Droge za naslednje leto?
Ga. Zdenka: Mislim, da bo narasla, zato tudi svojih delnic v tem letu še nisem prodala in jih tudi ne nameravam prodati v naslednjem letu.
Naš glas: Kaj vam pomenijo bližajoči se prazniki in vstop v novo leto?
Ga. Zdenka: Trenutno imamo še veliko dela, tako da me praznično vzdušje še ni prevzelo. O tem pravzaprav sploh še nisem razmišljala. Mislim, da bomo čez kakšen teden vsi bolj praznično razpoloženi, posebej po Dro-
NEVJA CARIC
ginem “žuru”, katerega ne bom zamudila. Dobra volja in druženje ljudi prav gotovo prispevata tudi k boljšemu delovnemu vzdušju.
Naš glas: Kaj bi podarili delavcem ob koncu leta, če bi bili sam Božiček (ali Dedek Mraz)?
Ga. Zdenka: Najprej bi jim podarila zdravje in razumevanje, takoj za tem pa trinajsto plačo in zvišanje osnovne plače ter nove prostore.
Z upanjem, da bo ta dedek tudi nas obiskal, sem se od g. Zdenke poslovila.
Katja ULJ AN
KOLIKO ČASA SI ŽE V DROGI IN KOLIKO ČASA NA TEM DELOVNEM MESTU?
V	Drogo sem prišla takoj po končani srednji kemijski šoli leta 1975. Bila sem štipendistka Droge, namenjena za delo v laboratoriju. Ko sem se zaposlila, pa laboratorija v Gradišču še ni bilo. Svoje delo sem začela v pisarni skupaj s tedanjim direktorjem, nato pa smo počasi začeli urejati laboratorij, nabavili smo opremo in sploh začeli s kontrolo kakovosti v tedanjem Su-destu.
Z vodenjem proizvodnje sem se prvič srečala, ko je odšla tedanji vodja proizvodnje na porodniški dopust in sem jo nadomeščala, ker drugih tehnologov takrat ni bilo. Nato sem nadomeščala
VODJE PROIZVODNJE V PC ZLATO POLJE
V PC Zlato polje proizvajamo tako različne izdelke, da smo proizvodnjo razdelili na tri dele, ki imajo tudi vsak svojega vodjo proizvodnje. To smo Nevja Carič za riž, instante in začimbe, Peter Metlika za ekstrakcijo in Manuela Ferenčič Meden za predelavo zelišč in pakiranje klasičnih čajev.
Kljub temu ima naziv vodja proizvodnje samo ena in to je Nevja Carič, saj je njen del proizvodnje v našem PC najobsežnejši in zato je nekako ona edini pravi (in seveda GLAVNI) vodja proizvodnje.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
še drugi porodniški dopust, ves čas pa sem opravljala tudi nadzor nad delom v laboratoriju, saj smo imeli zaposlenega samo enega tehnika. Z odhodom Vlaste Kocjan in nato Nataše Valenčič iz Gradišča pa sem dokončno prevzela vodenje proizvodnje v taki obliki, kot ga opravljam še danes - to je bilo leta 1986, ko se je v Gradišču oblikovala prava kontrola kakovosti z zaposlitvijo tehnologa Daniele Ogrin, ki je imela ob sebi še dva tehnika.
ČESA SE NAJBOLJ SPOMINJAŠ IZ PRVIH LET SVOJEGA DELA -KAKŠNA JE BILA PROIZVODNJA
V	PRIMERJAVI Z DANAŠNJO?
Največja razlika je seveda v tem, daje bilo včasih vse delo ročno in seveda dosti težje za delavke. Največ ročnega dela je bilo gotovo pri pakiranju za-čimbic. Spominjam se še časov, ko ni bilo še transportnih kartonov in so delavke izdelke ovijale v ovojni papir, in so ga zavezale z vrvico, tako kot danes pošiljamo pakete po pošti. No, danes je tudi obdobje transportnih kartonov že skoraj mimo, saj večino izdelkov pakiramo v termoskrčljivo folijo.
KAJ PA FIZIČNE OBREMENITVE DELAVK?
Tudi tukaj se je vse spremenilo. Ne samo moški, tudi ženske so bile leta nazaj mnogo bolj obremenjene s težkimi fizičnimi deli. Nič čudnega ni bilo, če so ženske same nakladale in razkladale tovornjake. Dobro se še spomnim, da smo imeli zaposleno neko starejšo gospo kot čistilko proizvodnih prostorov - seveda je čistila popoldne. Če je prišel popoldne tovornjak in ga je bilo treba razložiti, nismo klicali domov skladiščnih delavcev, ampak so tovornjak razkladali kar čistilka, vratar in kotlar IN TO ROČNO, TUDI 50 kg VREČE!!!
No, časi se spreminjajo, tako težkih del tudi pri nas ni več. Tudi zaposlenih žensk je vse manj - v mojem delu proizvodnje jih je bilo včasih 36, zdaj jih je 17, imamo pa seveda 6 strojnikov, ki jih poprej pri ročnem delu nismo potrebovali.
KATERE SO NAJVEČJE TEŽAVE,
5 KATERIMI SE SREČUJEŠ PRI SVOJEM DELU? ALI SO TO MOGOČE OKVARE STROJEV?
Okvare so pač sestavni del proizvodnje in včasih se kaj tudi zatika, ampak v glavnem vse rešimo (nisem še opazila, da bi Nevjin mož, ki je vodja vzdrževanja, bodil naokrog s kakšnim modrim očesom, op.p.).
Največje preglavice pa mi povzročajo pogoste menjave izdelkov na strojih -delamo pač za majhno tržišče in serije so majhne. Z izdelki za slovensko tržišče ni težav, pa tudi planiranje je tam veliko bolj enostavno kot pa npr. za trge bivše SFRJ. Samo v Bosni je že
6 različnih uvoznikov, ki kupujejo naše izdelke in vsak od njih zahteva svojo deklaracijo na embalaži. Včasih se zgodi, da moramo izdelek pripraviti dobesedno od danes do jutri (od tega seji menda pojavljajo sivi lasje, op.p.)
KAJ PA TVOJI DELAVCI IN SODELAVCI?
Z delavci nimam posebnih težav, imam pa rada red in disciplino. Sicer pa se s sodelavcema v pisarni izredno dobro razumem (to sva Peter in jaz!!, op.p.)
NOVOLETNA ŽELJA?
Želim si, da bi kljub vsem vedno večjim zahtevam, ki jih imamo do delavcev - večja učinkovitost, večja zavzetost - znali tudi delavcem prisluhniti, saj smo vsi skupaj končno le ljudje z vsemi svojimi človeškimi vrlinami in tudi napakami.
IN NA KONCU ŠE MOJ KOMENTAR (glede na to, da sem njena najbližja desna sodelavka v pisarni).
Nevja je najbolj pravičen in pošten človek na tem svetu, dokler je kdo ne ujezi. Takrat postane prava pošast. Ampak midva s Petrom sva izredno dobra poslušalca - kimava in poslušava in se z njo v vsem strinjava in potem gre vihar mimo. Ampak nikar si
ne privoščite tega, da se Nevji kaj zamerite, ali bognedaj, da se ji kaj ZLAŽETE - NE BO VAM ODPUSTILA!
Manuela FERENČIČ MEDEN
MANUELA FERENČIČ MEDEN
Manuela je do pred kratkim imela verjetno najbolj zapleten naziv delovnega mesta v DROGI: Koordinator predelave in prodaje zelišč. Tudi njeno delo je zapleteno; že sam pogled na šifrant surovin in izdelkov podjetja nam pove, da ima opraviti s skoraj tremi četrtinami naših artiklov. Med nami v ZLATEM POLJU sprejme tudi nedvomno največ telefonskih klicev. Pogosto jo občudujemo, kako po kakšnem usklajevanju ali sprejemanju naročila potrpežljivo posveti nekaj minut kakšni noni, ki ji pojasnjuje, kako si z “njenimi” zelišči zdravi zdravstvene težave. Pa naj se še sama malo pohvali.
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
Na kratko, prosim, opiši tvoje delo od tvojega prihoda v DROGO leta...
M.:... 1987. (Pripomba Nevje: prišla je v usnjenih hlačah in jakni. Hvala Bogu me je prvi vtis prevaral...) Kmalu po opravljenem pripravništvu sem prevzela samostojno vodenje delovne enote. Takrat je bilo obdobje velikega izvoza zelišč skoraj mimo, še vedno pa je bila prodaja surovin na zahod glavni delež proizvodnje. Leta 1991 se je način dela zelo spremenil, saj smo začeli oskrbovati lekarne po Sloveniji preko grosista Salus, kasneje še Kemo-farmacije. To je nedvomno delo na višjem nivoju, praktično seje takrat zače-
lo	natančno spremljati kakovost zelišč. V zadnjih letih smo že skoraj popolnoma opustili izvoz, ta izpad pa smo nadomestili s selitvijo proizvodnje pakiranja klasičnih čajev iz Vrhnike v Gradišče.
Kako se kot Kraševka znajdeš v Brkinih ?
M.: Glede na to, da smo Kraševci bolj zlobni kot Brkinci (jaz sem pa sploh mešanka med Kraševko in Istrija-nom), sploh ni težav.
Kako pa kot kemijski tehnolog v DROGI?
M.: Med kemijskimi tehnologi zelo dobro. V čast mi je, da delam skupaj z Damirjem, Dušanom in Vilijem, ki so vsi sami fejst fantje. Čeprav moje delo nima mnogo skupnega z mojim poklicem, sem se kar solidno znašla.
Kaj te spravlja pri delu v slabo voljo ?
M.: Saj veš. To, da se počutim, kot da sem firma v firmi, da skrbimo sami za skoraj vse, od prevzema naročila do odpreme. Ogromno kupcev, vsak bi rabil naročeno takoj...
Celo dostavo kupcem opravljamo sami, s svojim kombijem, ki ga vozi Milan iz ekstrakcije.
Kaj sedaj najraje počneš doma v popoldanskih urah ?
M.: Rada kuham, nerada čistim. Rada čitam, pa ne samo knjige (je med nami najbolj obveščena ter nam poroča, op.p.) Odkar ne igram več košarke rada kolesarim, letos pa sem začela igrati tenis in opozarjam, da bom prihodnje leto nastopila na prvenstvu DROGE !
Manuela ima rada ljudi, ki se znajo šaliti. Je zagovornik stališča, da se z ljudmi, ki imajo smisel za humor bolje in več naredi. Najraje pošilja podatke Maruši Pečnik, saj na svoje šaljive pripombe k dopisu takoj dobi odgovor po faxu. Žal, pravi, nekateri razumejo to kot neresnost.
Peter METLIKA
PETER METLIKA
Peter je človek s trenutno najbolj iskanim poklicem v Sloveniji. Samo odprite sobotno Delo in štejte - vsi hočejo FARMACEVTE!
No, če smo pri Nevji napisali, da je edini pravi vodja proizvodnje, potem je Peter eden od dveh NEPRAVIH pri nas - poleg vodenja proizvodnje opravlja še dela tehnologa programa, pro-dajnika ekstraktov, skrbnika PC mreže, notranjega presojevalca - upam, da sem naštela vse.
PETER, POVEJ MI TUDI TI, KOLIKO ČASA SI V DROGI?
Tudi jaz sem bil Drogin štipendist tako kot Nevja, zaposlil pa sem se leta 1989. Že po šestih mesecih sem prevzel vodenje ekstrakcije, saj je moj mentor in vodja ekstrakcije Etbin
Žiberna takrat zapustil naše podjetje. No, od takrat sem zamenjal že štiri delovna mesta - od asistenta v razvoju do tehnologa, vodje ekstrakcije in tehnologa programa; delo, ki ga opravljam, pa je kljub temu ves čas isto.
KLJUB TEMU, DA NISI TOLIKO ČASA V DROGI KOT NEVJA, PRAV GOTOVO OPAŽAŠ RAZLIKE MED “NEKOČ" IN DANES?
Tudi pri nas v ekstrakciji se je število zaposlenih zmanjšalo s 6 na 4 delavce. Glede obsega proizvodnje pa ugotavljamo, da se realno povečuje, čeprav se število kupcev zmanjšuje. Mislim, da se nam zelo pozna, da že pet let nimamo komercialista za prodajo ekstraktov. Boris Raktelj, ki je bil naš komercialist, je našel dosti novih kupcev, odkar ga ni več, pa smo na tem področju nekako zastali. Tudi naši kupci imajo vedno večje kakovostne zahteve in prav tu čutim največjo razliko med nekoč in danes. Delamo v glavnem izdelke, ki jih prodajamo farmacevtskim tovarnam (Lek, Krka) in že to nam dovolj pove o zahtevnosti proizvodnje.
KAJ POGREŠAŠ PRI SVOJEM DELU OZIROMA KAJ BI RAD IZBOLJŠAL?
Mislim, da bi več morali delati na razvoju novih izdelkov in tudi tukaj se
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
uiino sušelj,
vodja proizvodnje v PC Začimba
nam pozna, da v razvojnem laboratoriju ni več Tatjane Modic, ki je izvajala vse laboratorijske preiskave za naše nove izdelke.
Kljub temu, daje moje delo pestro, pa sem velikokrat ob koncu delovnega dne prav nesrečen, ko ugotovim, da sem sicer nujne stvari opravil, da pa mi je zmanjkalo časa za pomembne. Kljub temu, da so v eni osebi združene različne funkcije (proizvodnja, razvoj in prodaja) sicer zelo racionalna rešitev, žal ugotavljam, da mi zmanjkuje časa za več stikov s kupci, od katerih navsezadnje živimo. Najhujše mi je bilo pred tremi leti, ko sem nadomeščal sodelavko, ki je bila na porodniškem dopustu in sem poleg ekstrakcije vodil še predelavo in prodajo zelišč.
V	lanskem letu sem osem mesecev nadomeščal direktorja, ki je bil na bolniški, meseci pa bežijo, bežijo...
IN ŠE ZADNJE VPRAŠANJE - ZAKAJ VZTRAJAŠ V DROGI, KO BI KOT FARMACEVT LAHKO IMEL SLUŽBO Z DVAKRAT VIŠJO PLAČO? (VPRAŠAM TUDI MALO IZ NEVOŠČLJIVOSTI, KER JE BIL V ČASU IZBIRE ŠTUDIJA PAMETNEJŠI KOT JAZ!)
Priznam, da pogosto razmišljam in tehtam, kaj bi bilo bolje. Zaenkrat se tehtnica še vedno nagiba k temu, da ostajam tukaj, oziroma priznam, da so mi trenutno pomembnejši odlični odnosi s sodelavkama v pisarni od višje plače, ampak...
NA KONCU MOJ OBVEZEN KOMENTAR:
Peter je naš pisarniški modrijan. Je odlična protiutež Nevjini in moji ognjevitosti, s svojo mirnostjo in preudarnostjo umirja strasti in sploh smo mi trije odlična kombinacija ljudi z različnimi značaji.
Ne vem, s kom bom komentirala dnevna politična dogajanja, če bo res zamenjal službo?
Manuela FERENČIČ MEDEN
LJUBO SUŠELJ V BESEDI, A BREZ SLIKE (pravi, daje format glasila premajhen za njegov fizični obseg)
G. Ljuba Šušlja, vodjo proizvodnje v PC Začimba, ni lahko predstaviti. Ko ga človek opazuje pri delu, bi si mislil, da vodenje proizvodnje sploh ni naporna zadeva. Ko pa si predstavljaš vse naše izdelke, ki se proizvajajo v PC Začimba (praženje našega Bar-caffeja, pa cela družina 1001 čajev, namenjenih tudi v izvoz, pa začimbe vseh vrst, pa še in še), nekaj ne "Štirna". Gre le za prvi vtis, saj ko ga pobliže spoznaš, ugotoviš, da zadeve tečejo predvsem zaradi tega, ker vedno poskuša zadeve speljati brez odvečnega govoričenja in kompliciranja. Sam g. Ljubo poudarja predvsem prispevke svojih sodelavcev, saj pravi, da brez prizadevne in uigrane ekipe nobeno delo ne more biti dobro narejeno, pa če se kak posameznik še tako trudi. Menim, da je taka pozitivno naravnana pripomba za vodjo res pohvalna.
Za novoletni intervju sem se mu morala nekoliko “vštuliti”, saj bo že v nadaljevanju jasno, čemu. Obremenjenost proizvodnje je v tem obdobju praktično največja v letu.
Naš glas: Kaj za proizvodnjo v Začimbi pomeni zimski čas?
G. Ljubo: Od oktobra do aprila je občutno povečana proizvodnja čaja. Če pa bi pritisnil hud mraz, bi bilo proizvodnje še več. Okrog novega leta, v novembru in decembru je obsežna tudi proizvodnja začimb, saj sami vemo, kako neobhodni so npr. celi klinčki v bruleju, pa cimet v pecivih ter poper v kolinah.
Pred prazniki je vedno veliko dela. Delovne sobote so v tem času prej pravilo kot izjema. Dobra stran teh mesecev je ta, da se zaključijo s prazniki.
Naš glas: Kdaj vam je bilo v Začimbi v letu 1997 najlepše?
G. Ljubo: Ha, ko sem šel na že tradicionalni dopust, ki je praviloma prvi delovni teden v novem letu.
Naš glas: Kakšne so razlike v vašem delu v Začimbi nekoč in danes?
G. Ljubo: Skoraj 12 let sem v Začimbi in menim, da je dela vedno več. Novi stroji delavce fizično sicer manj obre-
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
menjujejo, je pa zato psihična obremenitev mnogo večja, saj ti stroji zahtevajo neprestano pozornost. Avtomatizacija dela je že na zelo visokem nivoju. Nočnega dela skoraj ni več. V neposredni proizvodnji pa sedaj v obeh izmenah dela nekaj več delavcev kot jih je pred leti delalo v eni sami izmeni. Kar se mojega dela tiče, je mnogo več dodatnih opravil (več dokumentacije, pisanja, vse v skladu z ISO 9001...).
Naš glas: Kateri so bili najpogostejši in največji problemi v vašem PC-ju v iztekajočem se letu?
G. Ljubo: Lahko pripomnim le to, da se je lažje prerekati o tem “kaj bomo delali” kot “ali bomo sploh delali”. Prepiranje pomeni predvsem to, da nam zadeva nekaj pomeni. Rutinsko delo sicer prinaša zadovoljstvo, saj ti daje občutek, da delo obvladaš. Ne prinaša pa napredka. Vendar v vsakdanjem delu brez rutine preprosto ne gre. Tako se lahko reševanje problemov jemlje tudi kot neke vrste izziv. Naš glas: Kaj vam pomenijo bližajoči se prazniki in vstop v novo leto?
G. Ljubo: Za nas v PC Začimba predvsem več dela.
Naš glas: Če bi bil Dedek Mraz, kaj bi prinesel svojemu PC-ju?
G. Ljubo: Najlažji in najbolj všečen odgovor bi bil - za manj dela več plače. A najprej bi vsem prinesel najpomembnejše - ZDRAVJA, več STRPNOSTI in TOLERANCE, ter toliko denarja, da bi prav vsi sodelavci zadovoljili kaj več kot samo osnovne potrebe. Da bi si lahko tu in tam privoščili zapravljati za užitke, ki niso nujno potrebni, koristijo pa duši. In nenazadnje - da bi si še MNOGOKRAT VOŠČILI SREČNO NOVO LETO (oziroma, da bi vsi še dolgo živeli).
Še stavka nisem utegnila zapisati, žeje odvihral skozi vrata, saj ga je ob 8h čakal sestanek z gospo Sonjo Podlogar.
S kramljanja ob jutranji kavici (g. Ljubo je prvo popil že ob 5.30, ko sem še sladko spala) je poročala Tjaša.
Tjaša ULČAR-JESIH
DARIO SAU -vodja proizvodnje v PC SOLINE
ZA Z/MO V JUŽNE KRAJE
Kljub presoji kakovosti dela, ki so jo imeli v Solinah v zadnjih dneh, si je g. Dario Sau, vodja proizvodnje, vzel nekaj časa za novoletni intervju. Zgovorni g. Dario je odgovoril na nekaj vprašanj.
Naš glas: Kaj pomeni za Soline zimski
čas?
G. Dario: Da bi pričakali naslednjo sezono dobro pripravljeni, moramo tudi pozimi bazene pravilno vzdrževati. Vzdrževanje solin tudi sicer predstavlja precejšen del stroškov. Tako imamo tudi v zimskem času veliko dela, posebej zato, ker delavcev ni veliko. Poleg tega smo ravnokar končali s presojo, za katero smo morali veliko stvari urediti, predvsem pa veliko napisati.
Naš glas: Kdaj vam je bilo v Solinah v letu 1997 najlepše?
G. Dario: Veselih trenutkov je bilo najbrž veliko, vendar mi nobeden ni posebej ostal v spominu. Letos smo bili celo leto zelo napeti.
Naš glas: Kakšne so razlike v vašem delu v Solinah “nekoč” in danes?
G. Dario: Razlika je predvsem v številu zaposlenih ljudi. Sedaj je zaposlenih manj ljudi in zato je potrebna pomoč med vsemi nami.
Naš glas: Kateri so bili najpogostejši in najvcčji problemi v prozvodnji v vašem PC-ju v iztekajočem se letu 1997:
G. Dario: Največji problem letošnjega leta je bilo vreme, ki nam letos ni bilo naklonjeno. Od vremena je odvisna priprava slanice in “pridelek” v Solinah, zato letos nismo dosegali planiranih količin proizvodnje soli v mesecu juliju in avgustu, medtem ko je bil mesec september s tega vidika kar ugoden. Poleg vremena je problem, kot sem že dejal, tudi majhno število zaposlenih in zaradi tega je tudi usklajevanje težje. Z delovnim kolektivom sem zelo zadovoljen, tudi s pogodbenimi delavci in študenti, kljub temu, da je potrebno vsako leto začetnike na novo učiti solinarskega znanja in da se jih naslednje leto le majhen delež ponovno odloči za to delo. Vreme je letos razjezilo tudi pogodbene delavce in študente, saj je vplivalo tudi na njihove zaslužke, ki so vezani na določeno količino proizvedene soli. Na solinah smo imeli letos tudi že znane probleme s turisti, ki se ne le sprehajajo po solinah, ampak tudi povzročajo solinarjem škodo in dodatno delo. Mislim, da bi morala tudi država kot lastnik solin, prispevati, in zagotavljati tudi kulturno obnašanje vseh naključnih obiskovalcev solin.
Naš glas: Katero slabost Solin bi v letu 1998 najprej odpravili, če bi imeli v rokah “škarje in platno”?
G. Dario: Če bi mi to vprašanje zastavili pred presojo kakovosti dela (ISO 9001), bi vam na to vprašanje
znal bolje odgovoriti Vsekakor bi v
naslednjem letu odpravil takšno sezono kot je bila letošnja.
Naš glas: Ali pričakujete v naslednjem letu v Drogi kakšne bistvene spremembe?
G. Dario: Ne, ne pričakujem bistvenih sprememb. Upam pa, da se bo pri
VELIKI NOVOLETNI INTERVJU
razreševanju problemov angažiral širši krog ljudi, zlasti pričakujem boljšo udeležbo države.
Naš glas: Kakšno je vaše predvidevanje gibanja cene delnice Droge za naslednje leto?
G. Dario: Moja pričakovanja in napovedi letošnjega gibanja cene delnice so bila pravilna. Za leto 1998 ne predvidevam padca cene delnice. Mislim, da bo bo cena v povprečju solidna.
Naš glas: Kaj vam pomenijo bližajoči se prazniki in vstop v novo leto?
G. Dario: V Solinah je vedno veliko dela. Zdi se, da ni časa za praznike, tako da tudi sedaj nismo (še) praznično razpoloženi.
Naš glas: Kaj bi podarili delavcem, če bi bili vsemogočni Božiček ali dedek Mraz?
G. Dario: Delavce bi skupaj s lepimi solinami, takimi kot so naše. poslal na potovanje v južne kraje, kjer bi sol “dobro uspevala”, in tako prispevala k že prej omenjeni višji ceni delnice. To bi tudi pomenilo, da bi Droga dobro poslovala, torej bi se tudi plače zapos-
lenih verjetno povišale.
Kljub temu, da se v Solinah ne počutijo še praznično razpoloženi, imajo zaradi svoje lokacije zagotovljeno prijetnejše vzdušje, povezano s čudovitim naravnim okoljem, sredi katerega kraljujejo.
V	novem letu bi jim tako lahko zaželeli, da bi se še naprej tako dobro razumeli ter da bi nekaj svoje “naravne” sreče razdelili tudi drugim, panoram željnim Drogovcem.
Katja ULJAN
NOVOLETNA ANKETA
ZDENKA BLAŽEV1Č:
VEČ PRISRČNOSTI IN PRISTNIH ODNOSOV
Naš glas: Ga. Zdenka, v tem letu se je za vas delovno okolje kar precej spremenilo, saj ste pred nekaj meseci iz Seče prišla v Izolo. Kako se počutite?
Ga. Zdenka: V Drogi sem že približno 23 let. Predno sem prišla na sedanje delovno mesto tajnice v Informatiki, sem bila zaposlena v Logistiki kot
likvidator. Refa je pokazala, da sem presežek. Sedaj sem v novem delovnem okolju, kjer skrbim za 10 sodelavcev. Sem pa že pred leti delala v AOP-ju, ko je bil še v Delamarisovi stavbi na drugem koncu Izole, tako da se mi ni bilo težko vklopiti v novo okolje. Sodelavci so prijetni možje, tako da se med njimi dobro počutim. Zadovoljna sem tudi z naravo dela, ki pa se tudi ne razlikuje mnogo od prejšnjega. Delo z računalniki je namreč prisotno že povsod.
Naš glas: Kakšne so razlike v "Drogi nekoč in danes"?
Ga. Zdenka: Drogo poznam že od prej in ne glede na to, kakšni so bili časi, so bili odnosi boljši. Vsaj tisti, ki smo v podjetju že veliko let, živimo z njim, to je vendar naš drugi dom. Tudi zato je prav, da si prizadevamo, da bi se tu počutili čim bolje.
Naš glas: Kakšne so vaše želje za vstop v bližajoče se novo leto?
Ga. Zdenka: Ne samo za naš AOP, za celotno Drogo si želim, da bi se medsebojni odnosi izboljšali. Odnosi bi morali postati bolj prisrčni, pristni.
ZDENKA GOJAK:
ZDRAVJA IN VIŠJI STANDARD VSEM
Kdor pogreša vedno nasmejano Zdenko, kije poleg pošte vozila tudi mnogo dobre volje na poti med Sečo, Portorožem, Izolo in Koprom, jo bo od začetka novembra našel v vzorčnem skladišču v Argu, zakopano v novoletne pakete in ostali promocijski material.
NOVOLETNA ANKETA
Naš glas: Ga. Zdenka, dobrodošla v marketingu v prednovoletni “gužvi”. Kako se počutite?
Ga. Zdenka: Vzorčno skladišče in svojo novo sodelavko, gospo Marijo Mekiš, sem poznala že od prej. Kot kurirka sem velikokrat prihajala po razne pošiljke, ki jih je zadnja leta veliko tudi zaradi odziva na nagradne akcije. Moram priznati, da je delo v vzorčnem skladišču zelo razgibano, a tudi težko, in to v pravem pomenu besede. Ko pride paleta materiala, težka tono in pol, jo je potrebno pripeljati v 1. nadstropje, raztovoriti in nato razdeliti in zopet znositi ali zvoziti dol. Strah pa meje bilo tudi tega, kako se bom privadila na delo v zaprtem prostoru, saj sem bila prej navajena na odprt prostor, na zrak. No, po dobrem mesecu privajanja že gre. Bi pa želela izraziti svoje mnenje: v mojem primeru ni bil korektno izveden postopek določanja viškov. Kako naj si drugače razložim dejstvo, daje sedaj na mojem prejšnjem delovnem mestu oseba in pol... Toliko v razmislek komisiji.
Naš glas: Kaj nam priželite ob vstopu v bližajoče se Novo leto?
Ga. Zdenka: Vsem Drogovcem želim ZDRAVJA, ZDRAVJA, ZDRAVJA, pa tudi nekoliko višji standard (z višjimi plačami) ne bi škodil.
sodelavci, tudi prednovoletne zabave sem se udeležila.
Naš glas: Ali bi nam lahko zaupali, kakšna je vaša največja želja v prihajajočem letu 1998?
Ga. Nives: Kot toliko mladih družin sem soočena s stanovanjskim problemom, ki je v teh časih vedno bolj nedosegljiva dobrina. Sedaj se še lahko stiskamo v najeti garsonjerici, a dete raste in potrebuje tudi bolj urejeno okolje, vsaj spalnico. Saj ne, da si ne prizadevamo problema rešiti, a ugodnih kreditov za mlade družine ni dovolj, ob vsesplošni ekonomski krizi pa se tudi zadolžiti ne upamo preveč, kdo bo sicer plačeval obroke, če je tudi varnih zaposlitev vedno manj. Tako je poleg zdravja in družinske sreče naša največja želja pridobitev ugodnih stanovanjskih kreditov za nakup stanovanjca. Upam, da si ne želim preveč.
NIVES ČADEŽ:
TOPLO (IN LASTNO) DRUŽINSKO GNEZDECE
Naš glas: Katerega dogodka se boste v letu 1997 najraje spominjali?
Ga. Nives: Prav gotovo meseca maja, saj je takrat hčerkica Enia praznovala svoj prvi rojstni dan. V juniju pa sem se po zaključenem porodniškem dopustu, ki je bil poln veselja ob razvijajoči se hčerkici, zopet vrnila med sodelavce. Sicer pa nisem niti med porodniškim dopustom izgubila stika s
Ni kaj, ob takih problemih, ki jih še kako občutim na lastni koži, si niti ne upam pomisliti , da bi nam v podjetju pomagali, saj je v tako velikem kolektivu in ob investicijah, ki nas še čakajo, težko postaviti kriterije, kdo pomoč resnično potrebuje. Investiranje v kadre pa ni le izobraževanje, ali ne?
Novoletne želje je zbrala Tjaša UL-ČAR-JESIH
INVESTICIJE
NAMESTO INTERVJUJA
Obljuba, dana že v septembrski številki Našega glasu, dela dolg, tako je zdaj pred vami fotoreportaža o novem - dodatnem oddelku za sterilizirane konzerve v PC ARGO.
V	času nastanka slikovnega gradiva je na novem oddelku potekala proizvodnja kokošje paštete 30g. Surovine
ca), se zato zapre v avtoklav, kjer pri določenem režimu temperature in časa poteka sterilizacija ali, po
zanjo se deloma pripravijo na starem oddelku (meso, škrob), preostali del priprave surovin pa poteka na novem oddelku. Vse pripravljene in po re-cepturnem listu zatehtane sestavine se zmešajo v prenovljenem kuterju Kramer-Grebe. Izdelana masa se prečrpa do dozirnega in zapiralnega stroja Waldner, kjer se napolni v aluminijaste posodice, na katere se neposredno po polnjenju zavarijo aluminijasti pokrovčki. V tej fazi je večina proizvodnih procesov v našem podjetju že skoraj zaključenih, v Argu pa morajo ta in podobni izdelki upravičiti nadimek sterilizirana konzerva. Paštetke, označene z ink-jet signirno napravo (datum, šarža sterilizacije, ime kup-
domače, toplotna obdelava pri temperaturi nad 100°C, ki zagotovi trajnost izdelka. Kljub temu da je s to fazo zadoščeno “formalnostim”, pa postopek še vedno ni končan (joj, ta Argo!). Po pakiranju v transportno enoto, ki je za 30 gramsko pašteto sposojena pri domači Argo juhi v lončku, izdelek še vedno “potrebuje svoj čas”, zato ga pustimo v miru počivati približno 10 dni, ki so kot varovalka za ves predhodni proces. Če je zadoščeno vsem kakovostnim zahtevam, med katerimi je najpomembnejša mikrobiološka ustreznost izdelka, dobi izdelek oznako “sproščeno” in s tem je proizvodni postopek končan.
Opisani proizvodni proces izdelave kokošje paštete 30g je v bistvu enak obstoječim procesom proizvodnje steriliziranih konzerv, vendar je izdelek nov, novi so stroji in embalaža. Zato in zaradi zahtevnosti tehnologije kot take je razvoj še vedno v fazi nulte serije, na obzorju pa
INVESTICIJE
rnPOET«
HROETd
se že kaže nov izdelek z imenom puranja pašteta 30g.
Prvotno je bilo s piscem dogovorjeno, da bo na tem mestu objavljen prispevek v obliki intervjuja, vendar so imeli tako pisec kot intervjuvanci kljub trudu premalo idej in volje za tovrstno novinarsko zvrst.
No, vsekakor nam je ostala v rezervi še linija raguja na novem oddelku...
Andreja ŠKAFAR
BORZNI KOMENTAR
Umiritev razmer na Ljubljanski borzi
Izgleda, da je “nevihtno obdobje” na Ljubljanski borzi mimo. Padanje tečajev pomembnejših delnic se je umirilo. Očitno so tečaji delnic dosegli svoje dno. V zadnjih nekaj dnevih pa smo priče rahlemu oživljanju trgovanja ter vračanju nekoliko bolj optimističnega vzdušja na borzni parket. Tako so se tečaji najpomembnejših delnic nekoliko popravili. Spremembe navzgor so bile majhne, pa vendar. Vseeno je lepše, če bomo bližajoče se praznične dni preživeli v “obetajočem” in ne v “pesimističnem” vzdušju.
Drogina delnica se je po kratkem izletu pod mejo 30.000 tolarjev hitro dvignila nad njo ter se trenutno giblje med 30.000 in 31.000 tolarjev.
Glede na to, da se bliža čas, ko bodo podjetja začela delati najrazličnejše obračune svojega delovanja in poslovanja v preteklem poslovnem letu, lahko z veliko mero optimizma pričakujemo nadaljnji razvoj dogodkov na Ljubljanski borzi. Če sodimo po objavljenih polletnih in devetmesečnih poslovnih rezultatih pomembnej-
ših slovenskih podjetij, je za njimi še eno uspešno poslovno leto, kar bi se moralo odraziti v gibanju cen njihovih delnic, ki se bodo verjetno dvignile.
Izkoristil bi priložnost ter vsem skupaj zaželel uspešno ter donosno novo
1998.	leto
Aleš ŠKRABA
DOBRO JE VEDETI
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (PZZ)
Konec leta 1992 smo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje OE - Koper sklenili skupinsko polico, ki bo prenehala veljati 31.12.1997. Tedaj bodo vsem delavcem DROGE prenehale veljati izkaznice za prostovoljno zdravstveno zavarovanje (zelene izkaznice). Naša služba je bila zadolžena, da prouči najugodnejšo ponudbo izmed dveh, ki danes ponujajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, in sicer: ponudbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ponudbo ADRIATICA.
Izbrali smo družbo ADRIATIC.
V pogodbi z Adriaticom smo opredelili naslednje pogoje in ugodnosti..
A) V pogodbo so vključeni delavci DROGE (zavarovanci). Posamezen zavarovanec lahko zavaruje tudi svoje družinske člane,
•	zavarovanec, ki zapusti DROGO obdrži kot individualec zavarovanec vse ugodnosti iz naslova zdravstvenih zavarovanj, ki jih je bil deležen po pogojih iz te pogodbe, vsak delavec bi v mesecu decembru dobil zavarovalno polico in kartico ADRIATIC.
B) S kartico ADRIATIC bi zavarovanec koristil zdravstvene usluge iz paketa prostovoljno zdravstveno zavarovanje v vseh zdravstvenih ustanovah v Sloveniji
C) Višina premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za leto 1998 znaša 15.208,00 SIT na zavarovanca. Adriatic zagotavlja konkurenčno premijo za celotno 6 letno obdobje veljavnosti te pogodbe.
D) S kartico ADRIATIC lahko zavarovanec preko poslovnih enot ADRIATICa samostojno uveljavlja še naslednje bonuse:
1.	Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za zdravila in pomožna zdravilna sredstva, ki niso vključena v paket prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Višina letne premije znaša 2.983,74 SIT (mesečna premija 267,36 SIT), s tem da v letu plačane premije lahko izkoristite zavarovalno vsoto 350 DEM.
2. Dodatno nezgodno zavarovanje z naslednimi kritji in zavarovalnimi enotami:
invalidnost zaradi nezgode	760.000,00 SIT
smrt zaradi nezgode	380.000,00 SIT
Višina premije dodatnega nezgodnega zavarovanja znaša mesečno bruto 49,00 SIT pri letnem plačilu pa 588,00 SIT.
3. Dodatni popusti ob sklenivi novih zavarovanj so:
11% popust pri zavarovanju vozila (kasko, tatvina, požar...)
10% popust pri požarnem zavarovanju 5% popust pri stanovanjskem zavarovanju Vse tri ugodnosti (dodatna zdravila, nezgodno zavarovanje, popust pri zavarovanju vozil, požarnem in stanovanjskem zavarovanju) boste samostojno uveljavljali pri poslovnih enotah in agencijah ADRIATICA.
Poslovne enote:
Koper, Ljubljanska cesta 3, tel. 066-38-192 Ljubljana, Tržaška cesta 118, tel. 061-273-770 Agencije:
Klopotec Ormož, Vrazova 5, tel. 062-701-710 Zava Ptuj, Panonska 1, tel. 062-778-606 Agent Izola, Cankarjev drevored 4, tel. 066-63-611 Agent Lucija, Obala 107, tel. 066-770-816 Krasagent Kozina, Istrska cesta, tel. 066-82-052 Krasagent Sežana, Partizanska 45, te. 067-73-869
KSS
Spoštovani!
Ker ste lastnik Adriaticove zdravstvene kartice, lahko izkoristite ugodnost
Spoštovani uporabnik Adriaticove zdravstvene kartice !
Kot našemu zvestemu zavarovancu Vam podarjamo kupon za
Spoštovani Adriaticov zdravstveni zavarovanec !
Ker ste naš zavarovanec in Adriatic Vaša zavarovalnica, Vam omogočamo tudi
11 % popust na zavarovanje vozila-kasko, tatvina, požar...
M
Adriatic
zavarovalna družba d d
Kupon je unovčljiv do 31.12.1998.
Za eno zavarovano vozilo je možno unovčiti en sam kupon. Popust se izključuje s popustom za skupinska zavarovanja in s popustom za članstvo v AMZS.
5 % popust na stanovanjsko zavarovanje.
M
Adriatic
/jvarovalna družba d J
Kupon je unovčljiv do 31.12.1998.
Za zavarovalni objekt je možno unovčiti en kupon.
10 % popust na požarno zavarovanje-civilnih in industrijskih rizikov.
SL
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Kupon je unovčljiv do 31.12.1998.
Za zavarovalni objekt je možno unovčiti en kupon.
DOBRO	JE
ODGOVORNOSTI ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
(nadaljevanje in konec)
OBRAVNAVA - ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti Tako kot celotna vsebina pravilnika je tudi obravnava ugotavljanja kršenja delovnih obveznosti zasnovana na predpisih zakonov o upravnem postopku in sodnih postopkih.
• Za vse udeležence v postopku, seveda najbolj za obdolženega, je pomembno predvsem naslednje:
• Pravočasen prejem vabila (najmanj osem dni prej, tako, da se slehernih lahko pripravi na obrambo oz. zagovor),
• V ZAHTEVI mora biti jasno navedeno, za kakšen prekršek gre in kakšni so dokazi, razvidno mora biti tudi pričanje posameznikov.
Vedeti moramo tudi, da se obravnava lahko izvede brez naše udeležbe (ne glede, ali smo v postopku priča, obdolženi ali tisti, ki zahteva uvedbo disciplinskega postopka), če smo bili vabljeni in svojega izostanka nismo pravočasno sporočili disciplinskemu organu.
1.	ODLOČITVE DISCIPLINSKE KOMISIJE ALI PREDSEDNIKA UPRAVE
Disciplinska organa lahko odločita:
■ da se zahteva za uvedbo postopka zavrne in se postopek
ustavi,
•	da se delavec oprosti odgovornosti in se postopek ustavi, daje delavec kriv in se mu za dokazano kršitev delovne obveznosti izreče teži primeren disciplinski ukrep:
1. JAVNI OPOMIN
2. DENARNA KAZEN
3. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Zadnjega ukrepa, prenehanja delovnega razmerja, ne more izreči predsednik uprave, pač pa le disciplinska komisija. Za vse nas je verjetno zanimiv 20. člen pravilnika delovnih obveznosti, ki pravi, da:
“Disciplinski organ, ki je v disciplinskem postopku ugotovil delavčevo odgovornost, lahko sklene, da ne bo izrekel nobenega izmed ukrepov, če meni, da sta že sam disciplinski postopek in sama ugotovitev o odgovornosti tako vplivala na delavca, da ne bo več ponavljal kršitev.
Disciplinski organ lahko izreče tudi disciplinski ukrep, ki se ga izvrši pogojno za določeno dobo (ne krajšo od šestih mesecev in ne daljšo od enega leta).
Dragica MEKIŠ
KNJIŽNE
Botanika.
KUNAVER, Dušica: Čarodejna moč rastlin : v ljudskem izročilu. Ljubljana, samozal. Dušica Kunaver, 1996 (Zbirka Pod lipo domačo)
Avtorica je v knjigi zbrala in opisala znanje o zdravilni moči rastlin od davne poganske dobe preko krščanstva pa do danes. Različne rastline imajo različno moč, njihove vloge pa so porazdeljene. Človeka varujejo pred nevarnostmi in mu lahko prinašajo srečo zdravje.
Proizvodnja in konzerviranje živil. Pakiranje. Aditivi.
PROCESSING and Quality of foods. Volumen 1: High Temperature / Short Time (HTST) Processing : Guarantee for High Quality Food with Long Shelflife. Edited by P. Zeuthen, at.all., London : New York, Elsevier applied Science, 1990
Od leta 1971 v Združenju znanost in tehnologija (COST -Cooperation in Science and Technology) sodeluje 90 držav, ki jih povezuje znanstveno tehnično sodelovanje na področju proizvodnje in konzerviranja živil. Leta 1985 so se odločili, da se sodelovanje nadaljuje pod imenom “COST 91 bis”, v katerem so poleg ES sodelovali še Švica, Švedska in Finska. V prvotnem konceptu so v raziskavah upoštevali obnašanje hrane pri različnih temperaturah. Biotehnologija hrane pa je postala dodatni cilj v “COST 91 bis”. Razvili so program, v katerega so bila zajeta vsa prehrambena vprašanja, raziskave pa so vključevale industrijo in uporabnike. Cilji raziskav so bolj kvalitetno pripravljene industrijske jedi, katere potrošnik sprejme in kupuje.
Na to temo so oktobra 1989 organizirali seminar, zbrane prispevke pa objavili v tej knjigi.
Principles and Applications of Modified Atmosphere Pack-aging of Foods. Ed. by R.T. Parry, London, Chapman & Hall, 1993
Knjiga opisuje principe in aplikacije pakiranja hrane/živil v modoficirani atmosferi.
Pakiranje hrane / živil v modificirani atmosferi (MAP -modified atmosphere packaging) je eden najučinkovitejših sistemov pakiranja hrane v zadnjih dveh desetletjih. V ZDA se je ta način pakiranja uveljavil v zgodnjih 70-letih, na široko pa se je uveljavil šele sedaj. Velika Britanija je največji trg za MAP v pakiranju sveže pekoče hrane in pokriva polovico evropskega trga, dobro četrtino pa zavzema Francija. Po letu 1979 je Velika Britanija razširila proizvodnjo MAP pakiranja na meso in perutnino, ribe in morske produkte, sadje in zelenjavo (razen solate), sir, sendviče in suho hrano. Danes je glede na vrsto MAP proizvodov in glede na velikost trga vodilna v svetu.
Technology of Reduced-Additive Foods. 1. izdaja, ed. by Jim Smith, London, Chapman & Hall, 1993
Živilska industrija je v prehrambenih izdelkih dolgo uporabljala aditive. Po ugotovitvah, da so nekateri aditivi škodljivi in zaradi osveščenosti potrošnikov proizvaja kakovostnejše izdelke z manj aditivi. Knjiga v posameznih poglavjih razlaga možnosti nadomeščanja aditivov z novimi naravnimi, bolj sprejemljivi aditivi. Snovi z antiniikrobnim delovanjem in antioksidanti sta v industriji posebej zanmivi saj vplivata na zmanjšanje uporabe žveplenega dioksida.
Vodenje in organizacija poslovanja. Metode.
PEGG, Mike: Pozitivno vodenje : kako oblikujemo zmagovalni tim. 1. natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1996 Avtor slikovito našteva veliko zgledov dobrega vodenja in samostojnih dosežkov posameznikov. Njegove bogate izkušnje bodo prav gotovo koristile tudi slovenskim manager-jem, ki bi sami ali s sodelovanjem drugih ljudi tako ali drugače pripomogli k boljši kakovosti življenja. Najbolj primeren in obsežen odgovor za današnji čas ponuja izraz pozitivno vodenje, kar je značilnost dobrega podjetnika. Knjiga preprosto in razumljivo predstavlja načine, kako postati pozitivni vodja, s pozitivnimi cilji, pozitivnim ugledom in s pozitivnimi rezultati. Pozitivne rezultate pa doseže le tisti, ki zna oblikovati zmagovalni tim. Pozitivno vodenje je priročnik za oblikovanje zamgovalnega tima v desetih korakih.
Reklama. Informacije. Stiki z javnostjo.
ROMAN, Kenneth: Kako oglaševati. Radovljica, Euroshop, 1995. (Zbirka Virgo Advertising).
Kako oglaševati je knjiga, v kateri boste veliko izvedeli o vsakodnevnem obvladovanju oglaševalske stroke. Namenjena je ljudem, ki so zadolženi za celovitost oglaševalskega procesa in ta proces spremljajo od začetka do konca. Je praktična in lahko razumljiva ter predstavlja vrhunsko delo. Pri oglaševanju ni sprememb pri osnovnih načelih oblikovanja strategij in komunikacij. Spreminjajo pa se ljudje in tržišče, kreativne strategije in produkcijske tehnike, mediji in tehnologije. V prihodnosti so za oglaševanje bolj pomembna sledeča področja : pomen blagovnih znamk, globalne blagovne znamke in kako ideje predstaviti svetu, delitev javnosti in marketinška obdelava ciljnih skupin, promocije in načinu kako prenesti moč odločanja na prodajalca. Vedno bolj pa je pomemben tudi marketing podatkovnih baz.
Alenka KUBIK
SVET DELAVCEV
ll\l KAKŠNO JE BILO DELO SVETA DELAVCEV?
December je tu in tudi Svet delavcev mora narediti inventuro o svojem delu. V tem letu smo imeli štiri redne in dve korespondenčni seji. Ker smo se redkeje sestajali, so bili sestanki daljši in so se vedno zavlekli krepko v popoldanske čas.
Na prvi redni seji nam je Uprava predstavila poslovni načrt za leto 1997 ter rezultate poslovanja v prejšnjem letu. Informacijo o tekočem poslovanju je na vsaki seji podala Uprava, o delu Nadzornega sveta pa je redno poročal g. Vili Kleva.
Razpravljali smo in dali svoje pripombe ter soglasje na Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti, Pravilnik o varstvu pri delu z zakonodajo in organizacijo in
Pravilnik o določanju in reševanju presežnih delavcev.
Druga, korespondenčna seja, pa je bila v smislu 3. sklepa 4. redne seje z dne 7. 11. 1995, ko smo se dogovorili, da se me bomo odrekli zakonski pravici do imenovanja delavskega direktorja. Tako smo na letošnji zadnji seji na predlog Nadzornega sveta soglašali, da ob polni zasedbi članov Uprave eden od imenovanih članov sprejme tudi naloge delavskega direktorja. Sodelovanje z Upravo lahko ocenim za dobro. Da bo informiranost še boljša, bosta na skupnem posvetovanju z Upravo poleg predsednice sodelovala tudi oba člana Nadzornega sveta, ga. Marija Tul in g. Vili Kleva. Prepričana sem, da bo v prihodnjem letu tako sodelovanje še izboljšalo delo Sveta delavcev.
Na vseh sejah se je kot rdeča nit ponavljalo nezadovoljstvo z višino plač. Od sindikata se pričakuje, da bo z Upravo našel pozitiven dogovor o zvišanju plač. Zapisnike s posameznih sej ste lahko prebrali na oglasnih deskah. Tudi v prihodnje vas bomo obveščali o svojem delu. Vse pobude in vprašanja so prišla od članov Sveta delavcev, na katere ste se obrnili.
Člani Sveta delavcev želimo vsem zaposlenim prijetne praznike ter zdravo, srečno in uspehov polno novo leto 1998.
Zdenka HRIBAR
SINDIKALNI KOTIČEK
BILI SMO GOSTJE ZVEZE AVSTRIJSKIH SINDIKATOV
prejemajo štipendijo in dodatek za brezposelne. Proces prilagajanja bo zaključen konec 1998 leta.
Avstrija je imela pred vstopom v ES boljše socialne razmere kot ostale dežele v Evropi, zato je sindikat za agroživilstvo predhodno od vlade zahteval podatek, katera delovna mesta in koliko jih bo ukinjeno.
V	sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje so takoj pristopili k izdelavi programa in zbiranju sredstev, ki so jih prispevali vlada, delodajalec in sindikat. V interesu delodajalca je bila mirna priključitev ES. Program, katerega cilj je v bil doseči-
Utrinek s srečanja
Na povabilo Zveze avstrijskih sindikatov (OGB) smo se od 3. do 5-de-cembra 1997 udeležili študijskega srečanja na Dunaju. Našo delegacijo so zastopali predsednik Konfederacije sindikatov’90 Slovenije, aktivisti Obalne sindikalne organizacije, predstavnica za transport in promet ter jaz, kot predsednica Odbora za agroživilstvo in predsednica Sveta sindikata Droge d.d. Portorož. Ob tej priložnosti sem avstrijskim sindikalistom predala košarico z našimi izdelki.
Predstavniki avstrijskega sindikata za agroživilstvo so nam predstavili svoj program in pristop k reševanju presežnih delavcev ob vstopu v Evropsko skupnost. V prehrambeni industriji je bilo 100.000 zaposlenih. Z vstopom v ES so predvidevali 20 procentno izgubo delovnih mest. Z vključitvijo vlade, delodajalcev in sindikata so stekle aktivnosti za izdelavo programa prestrukturiranja delavcev. Zavod za zaposlovanje je s sodelovanjem sindikata pripravil izobraževalne programe. V te programe so bili vključeni vsi razen delavcev, ki so imeli pogoje za upokojitev, in tistih, ki so si sami našli drugo delovno mesto ali pa so si registri-
rali svojo obrt. Udeleženci izobraževanja so opravili šesttedenski tečaj, na katerem so spoznali možnosti in pogoje za nadaljnjo zaposlitev.
Izobraževanje lahko traja največ štiri leta. Za čas usposabljanja udeleženci
novo delovno mesto, je bil tako dobro pripravljen in speljan, da je Avstrija dobila pohvalo tudi od ES.
Alenka KUBIK
Majhna darila utrjujejo prijateljstvo
ZAČIMBE - "pika na i"
ROŽMARIN - simbol zvestobe
Rosmarinus officinalis L.
družina: ustnatice (Labiatae)
druga imena: pravi rožmarin, navadni rožmarin
Rožmarin je bil v antiki posvečen boginji Venus. Z njim so krasili glave mladoporočencem ter notranjost domov. Vsako slovesnost in pojedino je spremljala vejica rožmarina. Prinašal naj bi mir in srečo v vsako družino in hišo. Še vedno nam pomeni simbol zvestobe in spomin na najdražje. Rožmarin je okrasen, večleten, močno razvejan grm, ki samoniklo raste v deželah Sredozemlja. Prija mu zmerna in topla klima. Usnjati, 1 - 3 cm dolgi suličasti listi brez pecljev imajo navznoter zavite robove. Cveti z malimi ble-dorumeni cvetovi, razvrščenimi na zgornjih delih vejic. Razmnožujemo ga s podtaknjenci. Poganjke rastoče rastline večkrat pristrižejo, da spodbudijo košato rast in s tem razvoj mladih vejic.
Rožmarin je cenjena začimbna, zdravilna in tudi medonos-na rastlina.
“Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen aVpa suh”
Uporaba v kuhiniji
Rožmarin je pri nas zelo priljubljena začimba. Uporabljamo sveže ali posušene, cele, zdrobljene ali zmlete lističe. Okus ima smolnast, oster in grenak, vonj pa močno aromatičen, prijeten.
Z njim začinjamo domačega kunca, jagnjetino, ko jo pripravljamo kot pečenko ali spečeno na žaru, svinino in divijačino.
Odlično se poda k perutnini, dajemo ga v marinade za ribe, v kvaše za divijačino, v paradižnikovo juho.
Najbolje se kombinira s timijanom, česnom in zelenim peteršiljem. V jedi ga dodajamo že na začetku kuhanja in to v zelo majhnih količinah, ker je zelo intenzivnega vonja in okusa.
Rožmarin ima, podobno kot žajbelj, antioksidativne lastnosti (preprečuje žarkost maščob), zato ga uporabljajo v mesni industriji pri pripravi nekaterih izdelkov.
Helena ČOK
ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB
Etimologija imen nekaterih začimb.
Že od nekdaj je človeštvo pripisovalo nekaterim rastlinam skoraj čarobno moč. Zato ni slučaj, da so imena teh rastlin ravno taka in ne drugačna.
Poglejmo primere:
Šetraj - Saturea hortensis L. izhaja iz latinske besede satir -kar pomeni pohotneš, nimfoman. Šetraju so pripisovali lastnosti afrodizjaka.
Timijan - Thymus vulgaris L. Grška beseda thymus pomeni moč, silo, moškost in so mu pripisovali poživilno delovanje.
Žajbelj - Salvia officinalis L. izhaja iz latinske besede sal-vare, ki pomeni zdraviti, beseda officina pa pomeni lekarna.
Luštrek - Levisticum officinale L. . Latinska beseda levare pomeni lajšati, blažiti, pomiriti. Luštrek so imeli za ljubezensko rastlino, ki poravnava spore med zakoncema.
(Nadaljevanje prihodnjič) Helena ČOK
Splošno o začimbi
SEJMI
ARGO HRGt- „
Po prenehanju vojne na področjih nekdanje Jugoslavije, v Drogi Portorož posvečamo več pozornosti in sredstev tem tržiščem. Na sejmih, na katerih sodelujemo, ugotavljamo, koliko smo še prisotni v spominu potrošnikov, in obenem skušamo najti vezi za začetek novega sodelovanja.
Droga je v letošnjem letu sodelovala na različnih prehrambenih sejmih: 2-krat v Zagrebu, v Novem Sadu, Banja Luki, Prištini in v Beogradu.
Posnetek je s sejma “Prehrana” v Beogradu, kije potekal od 24. do 29. novembra letos. Droga je bila na tem sejmu edina slovenska firma. Predstavila je svOj proizvodni program in omogočila obiskovalcem degustacijo kave Barcaffe.
Drogini izdelki na tematski razstavi TESTENINE, RIŽ IN DRUGA ŽITA, ki je bila v razstavnem prostoru DOMUS-a v Ljubljani med 5. in 12. novembrom 1997.
Na razstavi so bili predstavljeni izbor testenin in riža ter drugih žitnih izdelkov na domačem tržišču ter vsi dodatki za pripravo okusnih obrokov.
Droga je predstavila svoj izbor rižev Zlato polje in sicer v najnovejšem vakuumskem pakiranju. Poleg rižev je predstavila tudi izbor začimb, Za-činko, program Argo ter pašteto Arge-ta.
Organizirane so bile tudi vsakodnevne pokušine in predstavitve posameznih razstavljalcev.
Majda VLAČIČ
SPONZORSTVO
DAN, KO SE JE FIŠERJU TRESLA ROKA
Droga je preplavila slovenske košarkarske dvorane. V to sem se na lastne oči prepričala v prvem decembrskem tednu, ko sem si najprej ogledala tekmo rednega kola Šolske košarkarske lige v Sežani, nato pa še prednovoletno srečanje organizatorjev ŠKL in sponzorjev v Cerknici. Skratka, ko prideš na tekmo, se počutiš kot v službi, saj te z vseh strani obdajajo reklamni napisi za Drogine izdelke, pa še vsi košarkarji nosijo napis Droga na majicah. Na marsikateri tekmi srečaš tudi gospoda Vinka Prežlja iz marketinga, ki s svojo degustatorsko ekipo prepričuje »mularijo«, da so Drogini ketchupi in sadni čaji odlični.
ma€ URO
l maOTRO >0
■A A € ST RO
n\A£.ST RO
Osem veličastnih in njihova športna muza (ekipa Droge)
Že v prejšnji številki glasila smo napisali, daje Droga postala generalni sponzor ŠKL. Šolsko košarkarsko ligo organizira Zavod ŠKL iz Ljubljane, tam pa delajo ljudje, ki imajo res dosti dobrih zamisli za popestritev tekmovanja. Tako so v Cerknici organizirali prednovoletno srečanje predstavnikov Zavoda ŠKL s sponzorji, na katerem so se med sabo pomerile štiri košarkarske ekipe. Zaradi navodila, naj bodo v košarkarskih ekipah tudi predstavnice nežnejšega spola, sem bila tudi sama povabljena v Drogino ekipo, a sem se aktivnemu igranju odrekla in tekmo rajši spremljala s klopi. No, v naši ekipi smo vseeno imeli brhko dekle in sicer Urško iz Začimbinega kontrolnega laboratorija.
Ko smo si ogledali naše nasprotnike, smo kmalu ugotovili, da so ostale ekipe tekmovanje vzele zelo zares in smo bili mi edina ekipa brez zvenečih košarkarskih imen. Kombinirana sponzorska ekipa Nove Ljubljanske banke in Ljubljanskih mlekarn je v svoje vrste povabila kar Pavleta Polanca in Gorana Križnarja , ki sta bila znana Olimpijina igralca v letih, ko sem bila jaz tinejdžerka (kar je zelo dolgo nazaj). No, fanta kljub sivim lasem sploh ne izgledata slabo, igrati pa tudi še znata.
Ekipa »Znani Cerkničani« je bila najštevilčnejša, vključevala pa je vse, od cerkniškega župana do košarkarjev, kot so Tiringer, Pakiž in Nele. Ekipa Zavoda ŠKL je bila sestavlje-
na predvsem iz košarkarskih trenerjev kot npr. Martin Gorenec iz Kranja, bolj znan obalnemu občinstvu pa je vsekakor Bojan Brodnik.
Tudi v naši ekipi je bilo nekaj pravih in nepravih Drogovcev. Od »ta-pravih« so bili v ekipi Jadran Rusjan, Marjan Fišer, Emil Lovrič in Aleš Nusdorfer. Vsi drugi so bili sposojeni, v glavnem sama Fišerjeva žlahta. No, odigrali smo že kar prvo tekmo -proti Zavodu ŠKL. Vsi so veliko pričakovali od Fišerja, tudi nasprotniki so stalno kričali »Drži ga! Tisti zadene!«. Jaz kakšne posebne učinkovitosti nisem opazila. Ko je zgrešil sedmo trojko zapored, sem nehala šteti...George (Jadran Rusjan,op.p.) mi je zatrjeval, da Fišer ponavadi vse zadene, ampak tega mu prav nič ne verjamem. Na koncu smo po podaljšku seveda izgubili, krive so bile seveda ženske. Prva je bila sodnica, ki je SEVEDA sodila v našo škodo, druga pa Nada Pocrnjič (bivša zelo dobra igralka Ježice), ki je našim fantom v odločilnih trenutkih ukradla dve žogi! Ja, še en dokaz, da ni vse v velikosti in moči, pomembna je tudi taktika...Ker pravi športni komentatorji običajno določijo tudi najboljšega igralca, ga bom tudi jaz. V naši ekipi si zasluži vse pohvale za borbenost in številne skoke pod obema košema Aleš Nusdorfer. Saj veste, prav je, da fante iz AOP (oprostite, iz INFORMATIKE!) ČIM VEČ HVALIŠ, ker v tej dobi intenzivnega računalništva nikdar ne veš, kdaj jih boš potreboval.
SPONZORSTVO
ZLLIM M LAJI SADNI ČAJI PRAVI ČAJI
Zamišljeni Fišer: "Ali je to mogoče? Zakaj prav danes...?!"
No, poraženi smo bili samo z eno točko razlike (24:25). V drugi tekmi so Znani Cerkničani premagali združeno ekipo Nove Ljubljanske banke in Ljubljanskih mlekarn z 31:22, tako da sta se v finalnem obračunu srečali ekipi Zavoda SKL in Znanih Cerkničanov. V pivskem razpoloženju po tekmi, ko so se nekaterim odvezali jeziki, sem celo izvedela, s kakšno prevaro so ŠKLjevci skušali zmagati. Ti trenerji so res vseh muh polni - na igrišče so namenoma poslali šest igralcev, nasprotniki pa tega sploh niso opazili.
Kljub temu jim ni uspelo (na koncu vedno zmaga pravica) in Cerkničani so slavili z rezultatom 36:34.
Najbolj zanimiv del srečanja pa je bilo vsekakor tekmovanje v izvajanju prostih metov. Pomerile so se same ženske: kuharici šolske kuhinje, ki sta nastopili v popolni kuharski opremi, in šolski profesorici.
Zmagala je kuharica, gospa Darinka
PetaVS, ki je za tri zadete proste mete Zmagovalka r izvajanju prostih metov
Oj oj, kje je pa žoga?
od desetih prejela paket Droginih izdelkov.
Po tekmi smo se izdatno najedli dobrot, ki jih je pripravil kuharski mojster Matjaž Pozderec - prevladovali so izdelki iz Zlatega polja z dodatki iz drugih PCjev - rižota z Gosadovo zelenjavo in Argovimi prelivi ter odlični ajdovi štruklji. Vino je bilo "zakamuflirano" v steklenice jabolčnika in ga mnogi niso uspeli odkriti.
Po vsem, kar sem grdega napisala o njem, me Marjan Fišer verjetno ne bo več vabil na košarkarske tekme. Ampak kako mi bo pa dokazal, da nimam prav?
Manuela FERENČIČ MEDEN
/xu* > SVIM PKvU
IZOBRAŽEVANJE
TEŽKO	ŽE,	A	NE
Marsikoga med zaposlenimi v DROGI je v letošnjem, sedaj že iztekajočem se letu, milo rečeno, neprijetno presenetila odločitev, da mora ponovno v šolske klopi! Marsikdo, roko na srce, je že prej vedel, da nima ustrezne izobrazbe, a nekako je šlo tudi brez še enega šolskega spričevala ... Pravilnik o izobraževanju je vsemu temu naredil konec in med nami so novopečeni dijaki, študentje ...
In res ni lahko. Le kdor je že poskusil živeti v trikotniku DELO-DOM-ŠOLA, bo razumel to pisanje. Življenje s točno določenimi opravili, urniki za cel dan, življenje, ko ni možno niti pomisliti na hobije, obiske prijateljev, sorodnikov... Še posebno je to težko za ženske, te se morajo še posebej zbrati, načrtovati vsako opravilo, odmisliti vse umazane šipe tega sveta...
Gordana je mlada žena, mati, zaposlena v DROGI, dijakinja Srednje šole za upravne tehnike v Sežani. Njo sicer v šolo ni poslal pravilnik, za šolo se je odločila sama, a vendar ostaja dejstvo, da se izobražuje ob delu in daje dan s svojimi 24 urami daleč prekratek.
NAŠ GLAS: Gordana, kakšna dela si že opravljala v DROGI?
GORDANA: Začela sem v proizvodnji, potem sem bila na telefonski centrali, nato v v likvidaturi računov v Začimbi. Zelo sem si želela postati tajnica in takrat sem se odločila za šolanje. Želja, da postanem tajnica, se mi je uresničila, bila sem prerazporejena v AOP, sedaj pa sem v kadrovski službi.
NAŠ GLAS: Kaj ti je pri šolanju v veselje?
GORDANA: Gotovo je veselje vse to novo znanje, te obveznosti, ta cilj - da končam srednjo šolo in se vpišem na vi-
soko ...! (se zvonko zasmeje)
NAŠ GLAS: Kakšen se ti zdi posluh za to vrsto izobraževanja, na delu, mislim? In kako ocenjuješ pogoje za izobraževanje, verjetno imaš z DROGO sklenjeno pogodbo?
GORDANA: Na prejšnji razporeditvi, delu tajnice v AOP, je bilo lažje imeti študijski dopust, izostati zaradi predavanj. Tu, v kadrovski službi, pa je zaradi narave dela drugače, težje manjkati. Vseeno menim, da bi morali vodje povsod delo organizirati tako, da bi mi študentje lažje in čim-hitreje zaključili šolanje, saj ne bo trajalo večno, (in se Gordana zoper veselo zasmeje.)
NAŠ GLAS: Kako pa družina, vse obveznosti, kako to zmoreš?
GORDANA: V družini smo trije in vsi tri-
je študiramo. Doma imajo dovolj posluha, če tega ne bi bilo, bi že obupala. Moja dva fanta sta res zlata!
NAŠ GLAS: In žuriranje, zabava, rekreacija?
GORDANA: Kaj je že to? Jaz sem pozabila, po glavi mi roji le slovenščina, matematika, statistika, ojoj, zgodovina ... in Sežana!
Gordana Maherje v rekordnem času, to je od septembra 1995 do decembra 1997, opravila rekordno število izpitov, saj ima le še tri izpite in bo pred zaključnimi izpiti za štiriletno šolo, za kar ima pogodbeni čas vse do novembra 1999!
Te izredne pridnosti naše Gordane niso spregledali niti na Ljudski univerzi v Sežani, saj so v DROGO že dvakrat posla-
li	pohvalno pismo!
Dragica MEKIŠ
/ljudska JJNIVERZAn
s E Ž A JN A
toio-.Ho 9. tjMpn: 067	73 438,	Od/ 32 046
Številka: 10 97 Datum: 2. 10. 1997
DROGA PORTOROŽ KADROVSKA SLUŽBA
Zadeva: izobraževanje N1AHER Gordane po prog rman UPRAVNI TEHNIK
V prilogi vam pošiljam zadnjo fakturo za izobraževanje MAHER Gordane, v kateri sla obračunani vpisnini za 3. in 4. letnik, saj je udeleženki v izobraževanju uspelo zelo intenzivno opravljati posamezne izpite.
Njena pridnost terja od vas v krajšem obdobju več sredstev za šolnino, prav pa je, da veste, da je delavka zelo prizadevna in uspešna.
Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni!
\
v. d. direktorja ■el ŠKRINJAR
P (I
KUNIGIJNDINI ZAUPNI POMENKI
EKSKLUZIVNO IZ PC
Draga Kunigunda, prosim, povej mi, zakaj REFA za svoje delo uporablja priročnik iz leta 1973, po drugi strani pa je napisala v zaključke, da so knjige razkošje in nepotreben strošek, ker njihova vsebina zastara?
Zaskrbljena bralka
Morda zato, ker v svojih vrstah že dolgo niso imeli nobene REFE, pa so že oni sami krepko zastarani...
Draga Kunigunda, svoji šefici sem se potožila nad prenizko plačo, pa mi je odgovorila, da bi si ženske morale izbrati bogate može, ki bi nas preživljali. Kaj naj naredim s svojim možem, ki ni bogat?
Skromna
Jaz bi se raje vprašala, kaj je narediti s tvojo šefico...
Draga Kunigunda,
na oglasnih deskah smo prečitali, da bo izhodiščna bruto plača v decembru višja za 4,8% . Ali gre morda za tiskovno napako pri vejici in se plača v resnici poviša za 48%?
Eden od spodaj
Zate, ki si od spodaj, velja varianta z vejico. O variantah brez vejice nisem kompetentna razpravljati.
Draga Kunigunda, v svetu velja, da so plače zaposlenih odraz uspešnosti podjetja. Je po tej logiki Droga uspešno ali neuspešno podjetje?
Zafrkant
Nobena stvar ni absolutna in to velja tudi za Drogo: zelo smo uspešni pri prodaji in poslovanju nasploh. In če smo malo neuspešni pri urejanju plač - ja Bog pomagaj, čisto na vseh področjih pa res ne moremo biti uspešni!
LJUDSKA MODROST O VREMENU
December - gruden
Zadnji mesec leta je tu. Hladna temačnost ovija zimske dneve, narava počiva. Kmet se ukvarja z deli okrog domačije in postori, česar ne utegne, ko ga v toplejših mesecih kličeta polje in senožet. Božični prazniki in konec leta dajejo ta čas pečat življenju in ljudskemu razmišljanju.
Vremenske napovedi segajo v kasnejša obdobja, kar tja do naslednje jeseni.
-	Če grudna grmi, prihodnje leto viharje rodi.
- Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi suša pritiska.
- Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje.
- O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.
-Tepežni dan (28. december) oblačen - k letu ne boš kruha lačen.
- Zima in gospoda ničesar ne podarita.
- Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata.
- Prvi teden huda zima, osem tednov ne odkima.
Sonja POŽAR
Draga Kunigunda,
svojčas je veljalo, da si moral biti član edine stranke v državi, če si hotel hitro napredovati do kakšnega dobrega korita. Kaj pa danes? Kam naj se včlanim, da bom hitro in brez truda obogatel?
Trinajsto prase
Prepozen si! So se že drugi včlanili in je polno do zadnjega kotička za naslednjih dvajset let!
KOTIČEK KAR TAKO
DROGA OD A DO Ž
Pred vami je abeceda v novi, tretji obliki. Morda se še kdo spominja prve izpred natanko dvajsetih let in druge, kije izšla pred sedmimi leti; če ima dober spomin, bo ugotovil, daje nekaj verzov ostalo nespremenjenih (pa je le kakšna stvar, ki na leta ostaja enaka!), drugače pa smo skušali biti kar najbolj aktualni.
Argo melje kurja čreva,
Ajdov žgane osvaja svet,
Avto park je za parado,
Adler za kontekste vnet.
Barcaffe je hit stoletja,
Bižič ve za gobji raj,
Brinje letos osle kaže,
Bezeg dober je za čaj.
Cimet sipamo v kompote, Cene so naš večni križ,
Cmok je dober, če je zdrobov, Currv kot nalašč za riž.
Česen prepodi vampirja,
Čaj polepša zimski dan, Čendak zbrano meditira, Čačovič financam vdan.
Droga - pojem kvalitete, Delničarstvo - nov izum, Dividende - Blažev žegen, Davki jemljejo pogum.
Ena plača standard dviga, Enkrat letno prost kot ptič, Embalaža - večna zmeda, Enej a n v žganju je hudič.
Filter vrečke so brez lukenj, Feferon ti rit zažge,
Fišer dreza v prodajalne, Franci Čelhar pa v Te-Ve.
Gosad zelenjavo kuha, Gospodarstvo star je trik, Gianni sanja o izvozu,
Gobe rekle so “zapikl".
Hren do solz srce ti gane, Honorar ti zvrta stric, Homogenost nas rešuje, Humanizem - bedast vic.
ISO draga je zabava,
Ingver prav nerad gre v mlin, Industrija vir zaslužka, Investicije - pogin.
Juhe stiskajo se v kockah, Jurčki dragi kot žafran, Janež vsilimo dojenčkom, Janko telefonu vdan.
Kikiriki ni petelin,
Klinčki niso kar tako, Kumina črevesje lajša,
Kokos palme dajejo.
Lovor ni samo za vence,
Lipa ima žlahten duh, Lemon tea se sliši kunštno, Lili naša ni od muh.
Majaron gre v krvavice,
Mak med žitom se dobi, Manuela zbira trave,
Majcen v Perzijo hiti.
Na na je hrvaška meta, Navodil se vsak boji, Nestrokovnost se maščuje, Nočni šilit poznamo vsi...
Ovnič muči se s carino,
Olje - to je vražja zmes, Ostroumnost pot nam kaže (Osem ur je pavze vmes...).
Pesa zbije ti vročino,
Polži jadrno beže,
Peterlinov bog so cifre,
Poper mrzlo kri zavre.
Rus v Mostu melje trave,
Riž ti nadomesti kruh,
REFA je odnesla spanje, Revež dan pred plačo suh.
Sila se nerad prepira,
Sol v Sečovljah se dobi, Sindikat bi rad kaj storil -Satan se mu v pest reži.
Šipkov čaj je boljši z vinom, Šefa ne izbereš sam,
Šorgo mlati računalnik.
Šifre nove dan na dan.
Tozdi so že pradavnina, Tajnica ve sto stvari,
Telefax te v svet popelje, Telefon za hrup skrbi.
Ura rana nas preganja,
Um nam vedno sije nov,
US dolar tlak nam dviga, Urnih krač ob treh domov.
Vzorci so samo za kupce, Veza službo ti dobi,
Vol se v jušni kocki skriva, Vilija pa riž skrbi.
Zdrob Be-Be se pije z dudo, Zakon lukenj sto ima, Zvezdan varno te popelje, Zelena je za moža...
Žgance zoblje lačna mladež, Živilijada - mali raj,
Žajbelj prepodi angino,
Že je abeceda vkraj!
DROGIN SILVESTRSKI TV SPORED
Po premoru dveh let vam spet ponujamo prijetne urice pred televizorjem. Ekipa studia TV Dorga si pridržuje pravice do sprememb sporeda (tako kot si v naši državi vse ekipe v javnem življenju pridržujejo pravice do nekakšnih sprememb - večinoma nepričakovanih in neprijetnih).
07.00
-	Prva jutranja poročila - Za prijeten začetek dneva vam bomo zamolčali nekaj čisto svežih informacij o nagrajevanju zaposlenih.
07.30
-	Glasba za dobro jutro - Sviral ga bo ansambel Razširjeni kolegij
08.00
-Otroška matineja - Iz studia Obala 27 bomo posredovali nekaj prelepih pravljic; čital jih bo Dobroznani A. Neimenovani. Sledi risanka “Tom in Jerry v upravi” (nastajala je dve leti).
09.00
-	Še pomnite, gospodje? - V oddaji se nam bodo predstavili slovenski sindikalisti in osvetlili obljube izpred sedmih let.
12.00
-	Kmetijska oddaja - Strokovnjak na tem področju nam bo podal poročilo o planu gnojenja. To pomembno kmetijsko opravilo ne bo moteno zradi pomanjkanja materiala, saj ga kar dobro kidamo.
13.00
- Glasba po željah - Priključili se bomo na radijsko mrežo, kjer bodo zavrteli po željah naših sodelavcev
-za PC Zlato polje : Polje, kdo bo tebe ljubil...
- za PC Gosad: Kje so tiste stezice...
- za PC Soline: Včasih je luštno blo...
-za PC Začimba: Kafu mi, draga, ispeci...
- za PC Argo : Bratci veseli vsi...
- Svetu delavcev: Sem sladke sanje sanjala...
- Disciplinski komisiji: Kaj pa je tebe treba bilo...
- Komisiji za pravice delavcev: Adijo, pa zdrava ostani...
-Upravi: Al’ me boš kaj rada imela...
- Sindikatu: O sole mio ....
14.00
-Oddaja za naše managerje -Dr.prof.dipl.ing.itd. Štručko Možgančič nas bo poučil, kako je treba voditi podjetje, da bo uspešno. Gospod je mednarodno priznani, ugledni strokovnjak s področja izjemno zapletenega, neproduktivnega teoretiziranja.
15.00
-Hitchock vam predstavlja -Kratka grozljivka z naslovom Refaman udaril drugič.
15.30
-	Veseli tobogan - Gost oddaje bo gospod Dard Stan, ki nam bo povedal, kako je postal prvak v hitrostnem drsenju navzdol.
16.00
- Oddaja o Slovencih v zamejstvu
- Kratek povzetek službenih potovanj v tujino.
DROGIN SILVESTRSKI TV SPORED
17.00
-	Muppet show - Kot vsa leta doslej bo tudi tokrat na sporedu videofonski posnetek seje razširjenega kolegija.
18.00
-	Kulturna oddaja - Govorila bo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu in jo bo spremljal videofonski posnetek kilometrskega, dolgočasnega sestanka, kjer govornik [CENZURA! vse prisotne.
naših PC za izvoz na zahodne trge (predviden videofonski zapis o izvozu na Balkan smo črtali s sporeda zaradi slabih živcev vseh zaposlenih).
Športne novice: glede na letni čas se bomo pomudili pri zimskih športih in si ogledali, kako so nasankali vsi, ki so računali s celo trinajsto plačo. Športna poročila bomo zaključili s kratko reportažo o dveh, treh, ki drsajo na tankem ledu.
Vremenska napoved: padavine (kaj vse bo padalo, se zanekrat še ne ve), katerim bodo sledile strele z jasnega, investicijske poledice (pazite se trdih padcev!) in treskanje z vrha.
■V odmorih med posameznimi točkami vas bo kratkočasila naša priznana folklorna skupina Šankisti.
■ Zatem boste slišali šaljivo poročilo o finančni plati ISO 9001 (poročilo zajema pred- in po-certifikacijsko obdobje).
■O polnoči novoletne čestitke vsem, katerim je uspelo obdržati bojne položaje, nato pa do jutra plesna glasba pod skupnim geslom Pleši kakovostno na nekakovostno žvižganje.
■ Malo pred koncem sporeda pa še kratek znanstvenofantastični film z naslovom Galaksija proti Refi; film prikazuje uničenje galaksije.
18.30
-	Film leta - Na sporedu bo film “Titanic se potaplja” v Drogini priredbi. Govori o nevarnostih navideznih varnosti.
19.30
•TV dnevnik - Domače novice: naš reporter Vrabec Čivkal nas bo seznanil z vsem, kar smemo vedeti.
•Novice iz tujine: kaj se tam dogaja, izvemo večinoma iz izletniških reportaž v časopisu Naš glas; drugih informacij ni, kar dokazuje medlo zanimanje
20.00
- Silvestrski spored
- Začeli ga bomo z domačimi humoristi, ki nas bodo zabavali s kratkim skečem “Delu čast, politikom oblast”
-Sledil bo nastop že znanega ansambla Veseli šefi s pevko Refko in najnovejšim hitom Polka je ukazana.
- V nadaljevanju bomo predstavili skrite talente: čarovnika, ki bo izpeljal zahtevno investicijo, žonglerja, ki bo brez haska in koristi metal v zrak besede in jih mešal, ter vrvohodca, ki bo telovadil na napeti vrvi medsebojnih odnosov, ne da bi se vrv strgala in ga lopnila. Točko bo zaključila gospa Čenča, ki vas bo podrobno seznanila z dogodki v Drogi
Želimo vam prijeten večer z našimi umetniki!
S.P.
(i			< 3 ;i a g						Ppi.s Isu; $Uti												
			n s z i i																		
				<c									s u n	o z> v> Z							
* < s 2 * *				i	s £ 3 d- “													i?* it s Ui	ri I J		
2 <C Č						>5 jr 2;	o? le-													55 2	•
\ *															s «2 !5 Z/.	* \ . * i P					
SM r-5 2 o* • \J O				^ ^ > i iS-5 D *-o M							< u 2 v« °* i. S o	s«/ 4? i v*< -									
'S £ * i-g									34 o ^ _ r» js2	Is								S 3 ^ $ ^ <* o J	O 5 i i z __alJ		
š i IH						o S viz vV ^ a o- ?	C 2 ^ / tj II#						j — u> * * d*	<- il S 1 i o 2)							
§ j 11 i N 5															O Z o	3 2 % o S * i ° i i					
> z H											> če <.T J '	i-T Ssf ff s									
i o O v* J	i a ,<r* >V ,5 is i n		,<r _ < /O 'o * < z (/l J p*	s )iž Z rp < 7 l * J lO i p		•PN <1 O	<■ 2 o o *											d- 0 1	2 ud <0 1		
						<															
<33 I zs i—\ a									SZ* »w5	v i a» i a O o Z l o Z					-4 4 A		-o 0 f J 1				d" s z A rp
						Z £	2 ec *		P ^ §1 \ ‘ -i 1 J ° /i p. A- ? 'P												
		g S ° o a							O o «* * 5 7t i Z*?												
		Hi o		Z ** ec o < z					i X J til * Z						2 vV - 155 r-5	7 o z a j					
									\ >		f i< f s??-1 z M 5 «-		s 1 i 5 4 S		%			z 5 ^ z c i«-		il ^ * ir 5 1%‘i	*; s ^ ? 5 2,; X i z..
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. II
VODORAVNO:
POSEL, SA, ASTMA, LAK, SLA, OTI, OSP, TALK, IVANKA, SODELOVANJE, POR, ŽIRO, KILA, OGOREK, SALA, ČEK. MASAKER, NIN, ETA. SNELL, STAŽ, KOK, VOL, OMA, IRANEC. SK, IVO SVETINA, ALENKA, TA, ONDINA, VETRIČ
GESLO KRIŽANKE: POSLOVNO SODELOVANJE.
Število prispelih rešenih križank je bilo 36.Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonii, Katja Uljan in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado • v vrednosti 5.000 SIT prejme BERTO RUZZIER, Tomšičeva 43, Piran; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 prejme IVANKA HEFERLE, Trg 1. maja 6, Piran; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme VALENTINA MAGAZIN, Liminjanska 91, Portorož. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 9. januarja, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27.
Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 12".