AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. G9 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 23D, "19?,2 LETO XXXIV-VOL. XXXIV ^iS^nS" tl^SS*Najvišji davek v zgodovini Zed. držav je bil upeljan po kongresu za bogatine in posestva Amerike vzročil samomor Kot smo že poročali, je umrl v Globe, Arizona, 22. marca. Jobetu te dni eden prvih sloven-: Zvezna porota v tem mestu je skih pionirjev v Ameriki, Anton spoznala polnokrvnega apaškega Nemanich. Pokojni Nemanich je Indijanca Mac Seymour, krivim on rojen G. oktobra, 1'864. v umora prve vrste. Dokazano mu Lokvici pri Metliki. V Ameriko je bilo, da. je umoril dijakinjo iz Vzroki nevoije in trpljenje Žena pri prostega delavca med premogarji v juž- vesela, ko je dala živ- Columbia univerze, Henrietto Schmerler. Porotniki so se posvetovali 4 ure in 28 minut, in so porabili večino časa v posvetovanju ali naj mu prisodijo do-jžav, smrtni zapor ali naj ga obsodijo1 v smrt. Seymour, apaški Indijanec, ki govori le slabo angle- •je Prišel kot 20 letni mladenič leta 1884. Najprvo je bival v {°wi, potem v Chicagi, nakar se -le leta 1891 preselil v Joliet. ^tvoril je tu trgovino in gostil-Bil je tudi ustanovnik K. S. ■ J. ,najstarejšo slovenske podporne organizacije v Ameriki. 1895 je ustanovil prvi, slo-1 ščino, ni mogel razumeti, kaj vse Venski pogrebni zavod, katerega 'pomeni, ko so ga odpeljali iz sod-Se danes vodi njegov sin. Ranjki nje, dvorane v njegovo celico. Ml štirikrat izvoljen glavnim Njegov zagovornik je izjavil, da Predsednikom K. S. K. Jednote, j se bo pritožil na višjo sodnijo. jn v Jolietu je bil trikrat izvo-' Poznavalci Indijancev pravijo, Jen mestnim aldermanom. Iianj- da pomeni dosmrtni zapor za In-j^1 je bil dvakrat poročen in jejdijanca v resnici smrt, kajti iz-iniel vsega skupaj 17 otrok, od j med stoterih Indijancev, ki so katerih jih je še 11 živih. Ranj-jbili tekom let obsojeni v dolgovi ,ie bil jako nadarjen in prakti-! trajni zapor, še nihče ni živel Cen mož. Iz navadnega sloven- dalj časa kot sedem let v ječi. ®kega kmečkega "fanta se je raz- Apač i so zdravi le, če so svobodni v energičnega voditelja in tr- j ni. Miss Schmerler, mlada dija-Sovca. ;kinja iz Columbia univerze, je Frank Sakser mlajši je v New bila umorjena 18. julija, lanske-^orku otvoril parobrodno agen- j ga leta, ko se je nahajala na re-^'o, ki bo poslovala pod imenoni jzervaciji Apačev, kjer je študi-Atlantic Travel Bureau." Na-'rala njih življenje, slov tega podjetja je 73 Cort- Miss Schmerler je bila umor-jandt St., New York. Tvrdka se J jena na potu, ko jo je Apač bo bavila s potniškimi zadevami, spremljal na nek ples v Canyon Poleg tega bo pa pošiljala tudi! Den, blizu Fort Apache. Apač je postal strasten do nje, pobil jo Washington, 22. marca. Zbornica poslancev je danes odglaso-vala z 190 glasoyi proti 149, da upelje visoke davke na velika premoženja in dohodke ameriških bogatinov, Ti davki so tako visoki, kot niso bili še nikdar prej v zgodovini Zedinjenih dr- Vodstvo zbornice .je prvotno predlagalo, da se upelje takozva-ni prodajni davek, ki bi prinesel zvezni blagajni na leto $590,-000,000 novih davkov. Toda ta predlog je takoj naletel na velik odpor v demokratskih vrstah, in nezadovoljnim demokratom so se pridružili tudi mnogi republikanci, in takoj je bilo videti, da je usoda prodajnega davka zapečatena. Prodajni davek bi čutili vsi sloji v Zedinjenih državah, revni, kot bogati, in seveda revni najbolj. Ker so se kongresmani bali s takim davkom priti na dan pred volivce, so začeli punt proti vodstvu zbornice radi prodajnega davka. In namesto prodajnega davka je bil včeraj upeljan davek na bogata posestva in do- med večino naroda. hcdke, ki bo vladi prinesel $500,-000,000 na leto. Posestva vredna $10,000 ali manj so prosta davka. Od $10,-000 naprej se plačuje en procent davka, in čim večje je posestvo in letni dohodki, toliko višji je davek. Tako naprimer mora plačati posestvo, ki je vredno $100,-000 in nosi temu primerne dohodke, na leto $5,000 davka, in ako je vredno nad $100,000 do $200,000, mora plačati Se 9 procentov posebnega davka. Posestvo, ki je vredno $1,000,-000 in nosi temu primerne dohodke, mora plačati letno $126,-000.00 davka, in posestva vredna $10,000,000 morajo plačati ogromno r.voto $3,116,000 davka na leto, in vsa posestva vredna nad $10,000,000 morajo plačati letno 45 procentov davka. Od vseh teh davkov dobi zvezna blagajna letno najmanj $500,000,- V četrtek se začne glasovanje glede prodajnega davka. Odsek, i in ki ima pod kontrolo besedilo tega davka, se je skrbno pripravil. Od davka so že izvzeli ves živež, cblcko, farmarske stroje in zdravila. In ko odstranijo od davka še nekaj predmetov, ki so nih krajih Ohio Precej let .je že preteklo, odkar ni miru v premogarskih našel- ljenje 19. otroku Sedal i a, Missouri, 22. marca. Mrs. Martha Murray, žena že- binah južnega dela države Ohio lezniškega delavca, si je otrla v Pennsylvaniji. NikjerUolzo v Bothwell bolnici, potem drugje ne pride do tolikih spo-;«1. pa prijazno nasmehljala, ko padov in pobojev, kot v južni t je videla poleg sebe novorojeno Ohio, kjer se nahaja danes 6,000 ' deklico, njeno hčerko, ki je teh-premogarjev brez dela, brez za- tola 12 funtov. Pred tremi leti služka. Nihče ne more trditi, da Je pričakovala, da re bo imela naj- so to nemirneži in puntarji po i več otrok, potpm, ko je podarila bolj potrebni za vsakdanje po- j naravi. Od daleka ne. Ohijski j življenje že petim pai'om dvoj-trebščine naroda, tedaj se raču-1 premogarji so priprosti, dobro-1 čkov. Toda na njenih prsih leži na, da bo tudi predlog za prodaj-i dušni ljudje, katere so pa mz-i^daj 19. otrok, in Martha Murni davek sprejet, vendar ne bo prinaša' vladi $595,000,000 na lete, kakor se je prvotno računalo, pač pa le nekako $150,000,000, in raditega navadni sloji ne bodo prizadeti. V zbornici poslancev danes ni mere prignale tako daleč-, da ne!ray je srečna, ker je bilo njeno morejo živi v zemljo, živeti pa življenje — živlenje matere. 27 tudi ne more jo. j let je poročena in je neprestano Premogarji v Ohio so morali;morala skrbeti za male otroke, gledati, kako se jim je leto za le-i Stara je 51 let. Njen mož je pri-tem utrgavala plača. Nekaj ča- j Plost delavec, ki j?a je tudi za-sa so trpeli, dokler so mogli. In dela depresija. Dnevno zasluži poznati več vodstva stranke ali ko jim je kompanija zanikala $2-88- Poleg tega dobiva $30.00 politične skupine. Demokrati kot republikanci so se združili in diktirajo vodstvu glede načina novih davkov. Vodstvo zbornice je brez moči. "Uporniki" vodijo d:bato in odločajo o glasovanju. Predlog glede upeljave davka na 000. Enakega davka se ni še posestva, mora iti še v senatno nikdar v zgodovini Zedinjenih j zbornico, kjer pa ni gotovo, da držav pobiralo. Ta davek seveda j bi bil sprejet. Tudi se ne ve, ne bo prizadel srednjih in revnih kakšno stališče zavzema pred-slojev, in bo gotovo popularen jsednilc Hover napram temu dav- Iku. 276 oseb ubitih i«^ denar v staro domovino. Nesreča je zadela družino £rank Kumerdel v St. Michael, "a. v Vindber bolnici je po daljgi bolezni umrla njih 11 let-na hčerka Mary. Desetletnico svojega obstanka Praznuje društvo št. 104 S. N. J. dne 17. aprila v West Allis, Wisconsin. Birmingham, Ala., 22. marca, je s kamnom na tla, jo kriminal-!Najmanj 275 oseb je bilo ubi- no napadel, potem pa zabodel večkrat z nožem. Seymour je najprvo priznal svoje dejanje, toda tekom sodnijske obravnave je zanikal umor. Zagovorniki so tekom obravnave povdarjali, da je bila dijakinja zapeljiva, da se je-sladkala napram Indijancu in ga zapeljevala, tako da je mladi Počitnice policistov močni mož zdivjal v svoji strasti Tekom prihodnjega tedna bo i in se ni mogel več zoperstavljati kbntrolni odbor mestne vlade odločil, ali se plačajo policistom ln ognjegascem počitnice ali ne. Ako se ne plačajo, tedaj si me-st<> prihrani letno $250,000. Hoivarcl Moore, th letni 'Prodajalec časopisov v Dal-Texas, katerega so to-Vanši zvabili na samotni toaj, ga zvezali polili z ga-solinom in zažgali. Na sliki !{a vidite par dni pred smrt-ko je ponosno prinesel domov purana, katerega je dobil, Jcer je prodal največ casopisov. Tovariši so ga ^morili iz maščevanja. skušnjavam. Los Angeles, California, 22. marca. V palači Anite Baldwin, hčere znanega milijonarja "Lucky" Baldwina, se je ustrelil včeraj indijanski glavar Buffalo Child Long Lance, znani indijanski pisatelj. Dobili so ga služabniki z revolverjem v roki. Glavar je rad zahajal na posestvo miljonarja, in je bil znan, da, je mnogo pil. Svoje dni je služil v cirkusu Buffalo Bill, pozneje je precej študiral, se udeležil svetovne vojne v kanadski armadi, potem je pa pisal o Indijancih v časopisih in knjigah in dosegel lep rekord. Bil je pol-nokrvn Blackfoot Indijanec. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. -o- Rojak nevarno pobit Ko je šel včeraj na delo Frank Simončič st., stanujoč na 1170 15. 61st St., ga je zadel avtotak-si, ko je rojak stopal s poulične kare. " Simončič je dobil zelo nevarne poškodbe in je bil takoj odpeljan v Fairview bolnico. Zdravniki so izjavili, da ima zlomljenih več reber in tudi na-lomljeno vratno kost. Slovenska šola V soboto se prične razredna šola pri Slovenski šoli v Slov. Domu na Holmes Ave., in sicer za učence in učenke do 10. leta ob 10:30 dopoldne, in za učence in učenke od 10. let naprej pa ob 9. uri dopoldne. Prosi se starše, da vpoštevajo to naznanilo. Podeljena diploma Mr. John Trček iz Holmes Ave., je dobil te dni diplomo iz šole za elektriko, da je z dobrim uspehom prestal predpisani tečaj za elektriko, čestitamo! tih in najmanj 2,500 ranjenih, dočim je stotine oseb brez vsake strehe, kot posledica strašnega tornada, ki je divjal včeraj in danes v petih različnih državah. Škoda, ki jo je povzročil tornado, se ne da preračunati. Država Alabama je izmed vseh najbolj prizadeta. Dose-daj so tam dobili v ruševinah že 220 mrtvih trupel, 34 ljudi je bilo ubitih v Georgiji in 17 v Tennessee. Brzojavne in telefonske zveze v mnogih krajih še niso popravljene," da bi se lahko poročalo natančno število žrtev silne katastrofe. Mrtvece še vedno pobirajo v ruševinah in odpeljujejo ranjence v bolnišnice. -o-- "Tri sestre" Društvo Orel priredi na Belo nedeljo, 3. aprila, v Knausovi dvorani jako prijetno zabavo. Na programu je komična tride-janka "Tri sestre." Po igri bo pa ples in prosta zabava. Tudi proti suši bo skrbi j eno. Vstopnice se' dobijo v slaščičarni pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu. Vstopnina je le 50 centov, samo en par vrst sedežev je po 75 centov. Med igro in po igri igra izvrstni Tom Oblakov orkester. Postni čas bo v kraju, in vsakdo si bo želel nekoliko pristne zabave. Prijazno ste vabljeni v Knausovo dvorano 3. aprila. Smrtna kosa V pondeljek večer je preminul Joseph Tkalec, star 68 let, doma iz Turščine, Prekmurje. Stanoval je na 1418 Hamilton Ave. Zapušča ženo Verono, sina Josepha in hčerko Mary. Drugi sin Steve se nahaja v Houston, Tex. Pogreb pokojnega se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Zaposljeni banditi Tekom treh minut so banditi včeraj oropali dvoje grocerij, na 7512 in 7612 Lexington Ave. V prvem prostoru so dobili $75, v drugem pa $15.00. "Mrtvec na mostu" Jutri začne "Ameriška Domovina" priobčevati povsem nov roman pod naslovom "Mrtvec na mostu." Ta roman je slovito delo pisatelja Barry-a. Roman je prirejen nalašč za naročnike "Ameriškt^ Domovine" p 3 Mr. Marian Urbančiču. Roman se či-ta napeto cd prve vrste do zadnje, in kar je najbolj značilno za ta roman, je dejstvo, da vse do konca hiti slutili ne boste, kdo js glavni krivec ali povzročitelj kriminalnega dejanja, ki je opisano v romanu. Naročnike prosimo, da opo-zore še druge rojake na ta izredno zanimiv roman in jih naprosijo, da se naro-če na list. Romanu "Mrtvec na mostu" bodo sledili drugi, enako zanimivi romani. pravico organizirati se in niso I "a mesec, kot veteran španske dobili unijski premogarji dela, i vojne, toda izdatki pri družini z je seveda završalo v premogar-1 otroci — kdo jih bo štel! V skih krogih. v [družini je 14 sinov in 5 deklic. Kot plačujejo kompanijc pre-1 Par jih je že zapustilo domači mogarjem v južnem delu države j kl*ov, toda je vedno še hiša polna Ohio, je nemogoče živeti člove-!(it>ok> otrok, ki imajo zdaj ošpi-ško. Nakladači dobivajo 35 cen- ce> zdaj kašelj, zdaj davico in tov od tone premoga, navaden enake otročje bolezni. In tako premogar pa naredi, r$3.00 na i življenje je imela Martha ves dan, če je delo. Te plače so kom -j svoj živi dan. Ko so bili zadnji panije upeljale, potem ko se ni-; dvojčki rojeni, je bilo v družini so mogle sporazumeti z unijski-jŠ2 7 šolo negodnih otrok. Parmi voditelji in so prekinile vsakimi ob porodu so edini počitek stik s premogarji. matere. Sicer pa dela in gara Družbe, ki lastujejo prejno- neprestano. Ko mož že zdavnej garske rudnike v državi, hitijo j spi, mati m šiva, pere, gladi, trditi, da jim absolutno ni mo- i uspava otroke. Ko je bil rojen goče plačevati višje plače, ker jelzadnji Par dvojčkov, je mati sta- konkurenca od Strani premogar-i vila za milijon dolarjev, da ne skih družb v drugih državah pre- ibo nikdar več imela otroka. Da-velika. Ohioski premog je za- nes nima milijona, toda poleg nje I ostajal, ker se je premog v dru- sc ljubeznivo premečlje novorojeno dekletce! o- Koncert v Lorainu Slovensko pevsko društvo "Naš Dom" v Lorain, Ohio, je zadnje čase visoko dvignilo slovensko pesem v Lorainu, tako da je znano po svojih nastopih že i daleč okoli. Pod vodstvom navdušenega pevca in učitelja Mr. Louis Seme, so se pevci odlično |£ih državah cenejše prodajal, izobrazili za dober nastop. I11 i Premogarji so stavili druž-j koncert, ki ga priredi društvo bam štiri pogoje, da se naredi Hivatski pev. zbor na radio V- nedeljo nastopi pri hrvatskem radio programu cerkveni Naš Dom" na velikonočno ne- medsebojni sporazum: Odprejo deljo bo brez dvoma posekal vse naj se vsi počivajoči premogov-dosedanje nastope društva Ude- niki in delo naj se enako razdeli j Pevski zbor cerkve sv. Pavla na ležbo k koncertu so obljubili lo- med nje, Kompanija bi se mo-1 "<>• cesti.-_ la zbor je jako rianski župan, sodniki, več coun-i rala držati kontrakta, ki je bil I vezban m ima prvovrstne pevske cilmanov in odličnih Amerikan- narejen za pet let in prenehati |. mera z nadaljnim zniževanjem! lECS se rojaka V Braziliji plač. Odprava kontraktnega de- Frančiška in Margaret Ponik-nimanje. Nič manj kot 22 pev- la Pri premogovnikih in zopetna, var 6303 Schade Ave Clevo-slrih in/"V np ,,, nadupeljava stare plačilne lestvice, ^nd, Ohio., bi rade zvedele za Upornike med premogarji voJn?* svojega brata I-rank Po-umetne, par engleških, par res-|di Thomas Maloney iz Wilkes- nikvarja ki se nahaja nekje v barre, Penna., ki je bil lansko. £>ao Paolo, Brazilija. cev, poleg tega, da vlada tudi med našimi ljudmi največje za pev skih točk je na programu, naše najlepše narodne slovenske in Javna dražba Opozarjamo na javno dražbo, ki se vrši vsak večer v Frank černetovi trgovini na 6033 St. Clair Ave., za ure, verižice, diamante, zlatnino in -muzikali.je. Kupite lahko po vaši lastni ceni. Vse blago je jamčeno, ker Mr. černe ostane v trgovini. Vsak večer dobi 25 moških in 25 žensk posebna darila. Vpoštevajte domačine Rojaki v Collinwoodu, pa tudi drugod, se opozarjajo na oglas Mr. John Rožanca, 15721 Waterloo Rd., ki nudi za praznike prav trpežno blago po znatno znižanih cenah. Vpoštevajte svoje domače trgovče, ki vam gredo radi vselej v pomoč, in kjer ste gotovi, da dobite zanesljivo blago. Bender na sodniji nih, par kratkočasnih. Vstopnina k koncertu, ki se vrši v S. N. Domu v Lorainu je samo 50 centov. Začetek je ob 7:30 zvečer. Tudi Clevelandčani so prijazno vabljeni. -o- Millerjev ples Vstopnice za veliko plesno veselico, katero priredi 23rd ward Millerjev klub, lahko dobite v našem uradu. Plesna veselica se vrši v torek, 29. marca, v obeh dvoranah S. N. Doma z izvan-rednim programom. Plesno veselico poseti tudi župan Ray T. Miller. Vstopnica na ples je samo 50 centov. Dve izvrstni godbi bosta na razpolago plesalcem. Pričakuje se od vseh, mladih in starih demokratov, da so navzoči, ne samo iz 23rd varde, pač pa iz vse naselbine. Velikodušno darilo Mr. Jos. šiškovich, član gospodarskega odbora SNPJ- je leto poražen kot kandidat za | predsednika premogarskega okraja št. 1, United Mine Workers. Trdil je, da so ga pri štetju 1 glasov -ogoljufali in se je prito-žil na sodnijo, kjer je pa zgubil i tožbo. -o- Oropan restavrant Roparji so vdrli v blagajno; Golden Pheasant restavranta,: 944 Prospect Ave. in odnesli $400.00. "Blue Birds" Blue Birds šivalni klub prire-1 di v soboto, 2. aprila, svojo ples- i no veselico in zabavo v Kalina dvorani, 3256 ¥/. 52nd St. Skupna društva Nocoj je seja skupnih društev! fare sv. Vida v navadnih prostorih. Zastopniki in zastopnice so ; prošeni, da se udeležijo. Direktorska seja Danes zvečer se vrši zelo važ-1 izročil ček v svoti $50.00, kate-|na direktorska seja Slovenskega ! rega je darovala S. N. P. Jedno-1 Doma na Holmes Ave. želi se. ta za Jugoslovansko šolo moder-jda so vsi direktorji navzoči, ne umetnosti v Clevelandu. Dru-1 štvo Lunder-Adamič, SSPZ., je Apelatna sodnija je pozvala darovalo $3.00. Za velikodušna George Benderja, bivšega ravnatelja mestnega stadiona, da mora, do petka, 25. marca, prinesti na sodnijo vse odnešene rekorde in pisma, katere je vzel s seboj, ko je moral iz urada. darila se v imenu Prosvetnega odbora SND najiskrejene zahvaljuje — John Tavčar, tajnik S. N. D. Ugrabljeni Lindberghov sin je bil včeraj 21 mesecev star. Nov državljan Rojak Anton Gobec, 5911 Prosser Ave. je dobil včeraj j ameriško državljanstvo, čestitamo ! * V Berlinu so zaprli pet podjetnikov, ki dolguje 8 milijonov na davkih. 21 mesecev stari Arthur Reinhom, iz Lynn, Mass., katerega je že tisoče ljudiv s m at r al o, da je odpeljani. Lindberghov otrok. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 69, Wed., March 23d, 1932 Deficit in zapravljanje Rojaki so tako globoko zakopani s krediti, da se že težko borijo za svojo eksistenco. Pred tremi leti, ko se je pričela razvijati depresija, so dajali na kredit vsakemu, ki je zanj prosil v upanju, da zasijejo prej ali slej zopet solnčni dnevi našim rojakom. Brezdelnost je nastopala vedno ostrejše in krediti so od dneva do dneva rastli. Uveljavila se je metoda pri dobavate-Ijih, kjer so naši trgovci blago jemali takojšnje plačilo, in ukinjeni so bili za nje vsi krediti. Naši trgovci so črpali svoje dolgoletne prihranke, zastavljali svoja posestva in se zadolžili na svoje imetje ter naprej kreditirali brezposelnim družinam. Delali so vse to v bratski zavesti, držeč se gesla: "Vsi za enega in eden za vse!" Da je postalo to geslo za marsikaterega usode-polno, se niso tega ustrašili drugi; ampak še danes naši trgovci dajejo kredit svojim odjemalcem in jim pomagajo, da se preživljajo. Slučaj naj navedem iz "Slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoo-du," koliko je našim ljudem pomagal in jim kreditiral. Nič ne bo preveč, če se navede od 38 članov, ki pripadajo klubu, da imajo pri naših rojakih nad $160,000.00 kreditirane za blago. Koliko bodo od tega dobili plačanega, je vprašanje časa in na daljnega razvoja delavskih raz mer. Prepričan sem, če bi se našel kupec teh dolgov in ponudil pod polovico kar imijo za iz tirjati, bi z odprtimi rokami sprejeli njegovo ponudbo. Tukaj je dokaz, kaj vse naš trgovec tvega z dovoljevanjem kredita. Poleg blaga, katero mora on takoj plačati in vseh stroškov, izgubi ves dobiček, obresti od investacije in skoro % v de narju, katerega je za blago plačal. Kratko rečeno, to so trgovci, ki obratujejo svojo obrt klub močan in kljuboval vsake-1 trgovci so tisti steber, ki so z mu verižnemu navalu, čudim svojimi žrtvami veliko pripomo- Kot citate v dnevnem časopisju, se nahaja ogromen primanjkljaj v zvezni blagajni, deficit, ki bo segel morda do svote dva tisoč milijonov dolarjev. To pomeni, da je imela zvezna vlada za dva tisoč milijonov več stroškov, kot pa dohodkov. Deficiti v .zvezni blagajni Zedinjenih držav so ja-ko redki, in dolžnost vsake vlade j« bila takoj, da deficit odpravi, dokler je čas. Deficit se seveda ne da drugače odpraviti, kot da si vlada izposodi denar za gotov rok,ali pa, da upelje nove davke. Najeti posojilo pomeni plačevati precejšne obresti, kar povzroča vso zadevo še bolj težavno. Poleg tega je treba dolžno svoto tudi vrniti. Upeljati nove davke pa pomeni priti v zamero pri narodu, pri davkoplačevalcih, ki vedno radi godrnjajo zopet vlado, zlasti če upeljuje nove davke. In dočim je zvezna blagajna prazna in se skuša upeljati nove davke, je vredno pripomniti, da je tekom republikanske prosperitete samo v letu 1931 bankrotiralo, ali prenehalo s poslovanjem 26,381 raznih podjetij, trgovin in industrij Gotovo je, da je tisoče in tisoče ljudi zgubilo delo in bilo vrženih na cesto, ker so podjetja prenehala z obratovanjem, kar je še dvignilo splošno depresijo, y Mnogo izmed podjetij, ki so ustavila obrat, je zaprlo radi prepičlega dobička, radi previsokih davkov ali pomanjkanja odjemalcev. Seveda so podjetja v mnogih slučajih raje zaprla delavnice in tovarne, trgovine industrije, kot pa da bi delali v zgubo, kar je enostavno nemogoče. Med oninii, ki so zaprli vrata, je bilo tisoče takozvanih malih trgovcev, ki so najboljša zaslomba in podpora vsake vlade v normalnih časih. Prisiljeni so bili zapreti ali radi prevelikega trgovskega tekmovanja, ali pa, ker so zalezli v dolg, ker jim njih odjemalci niso plačevali, ali pa radi visokih davkov. In v očigled vsega tega pa vlada danes išče novih davkov, da bo še več podjetij upropaščenih. Ali so novi davki absolutno upravičeni, ali ni drugega izhoda iz te krize. Zgorej smo omenili, da sta dva izhoda, da se pokrije deficit, in sicer, da se izposodi denar ali pa da se naložijo novi davki. To sta dva direktna izhoda. Je pa še tretji izhod in sicer indirekten, ki je pa ravno tako uspešen ali pa še boljši kot omenjena prva dva. Vlada namreč lahko zniža stroške, ako dohodki niso tako veliki, da bi jih pokrivali. V resnici se mora ameriški vladi očitati skrajno potrat-nost javnega denarja. Ne milijone, pač pa stotine milijonov potroši vlada vsako leto za absolutno nepotrebne stvari, da se človeku v resnici smili tako početje. Tako početje vlade je seveda pogubonosno marsikaterimi podjetju in potom podjetja končno tudi delavcu, ki so pri podjetju služi svoj vsakdanji kruh. / Ljudje, državljani, se vse premalo brigajo za korake in nastop vlade. Povprečni državljan bi dejal: "Mene prav nič ne briga, kaj potroši vlada. Jaz itak ne zaslužim dovolj, da bi plačeval dohodninski davek, kaj bi se torej vtikal v take stvari." Navidez je enaka govorica resnična, toda resnično je tudi, da delavec indirektno trpi radi vladnega zapravlja rija. Vlada, ki zapravlja in naredi deficit, mora naložiti nove davke, da pokrije deficit. Novi davki občutno prizadenejo industrije, in v mnogih slučajih se zgodi, da je industrija prisiljena zapreti, delavec pa .zgubi delo. Torej radi vladnega zapravljanja denarja, delavec direktno in indirektno trpi. Nihče se ne brani davkov v normalnih časih, ko vse obratuje in so tudi dobički pri podjetju. V časih prosperitete se je zahtevalo še premalo davkov, in so velepodjetja v resnici delala ogromne dobičke. Toda nakladati v časih, kot so danes, tako ogromne davke, je vendar preveč. V Washingtonu so pravkar odprli novo poslopje za prometni oddelek. Veljalo-je $17,500,000. Celo leto je stalo prazno, in medtem je vlada plačevala $250,000 najemnine v privatnem poslopju. To je naravnost denar proč zagnan. To je en vzgled vladnega zapravljanja. Ogromna škoda v res- ______ ^............. niči je, da ne moremo dobiti človeka, kateremu bi se smilil p^a^očaSaio irTkupili ve-denar davkoplačevalcev, in bi gospodaril z denarjem tako, ]ik0 po nižjih cenah nego po-kot zna varčen gospodar ravnati s svojim lastnim denarjem. -o- se posameznikom, ki še niso člani, kaj jih zadržuje, da ne pristopijo? Njih lastni interes in njihovih odjemalcev zahteva, da so v organizaciji. Nepravčne so nečlanov pritožbe, da je konkurenca od članov kluba prevelika. člani kluba lahko kompe-tirajo, ker dobe blago kot skupina ceneje, članarina za pristop v organizacijo je prosta in brez vsakih posebnih obveznosti. če ne bi bilo drugega kot pa slovenska organizacija, ima velik naroden pomen, ki ji je želeti življenja in napredka. Omeniti hočem na tem mestu v narodnem oziru, koliko ta organizacija. koristi splošnosti. Ne glede kar posamezni člani žrtvujejo za kulturne, podporne in narodne organizacije, je klub Slovenskih groceristov in mesarjev sklenil na svoji redni seji, darovati v podporo slovenske šole v S. D. na Holmes Ave. $25. Koliko enakih vsot so našim organizacijam darovale verižne trgovine ali pa njihovi trusti? Nikoli niti centa. Dolžnost naša je, da smo na vse take stvari ču-ječi in upoštevamo, kdo je z nami in kdo za nami. Slovenski gli do narodnega uvel javi jen ja. Naši trgovci ne zahtevajo zato nikake hvaležnosti, ampak samo apelirajo na rojake, če so odločeni potrositi kakšen denar in istega izročiti tujcu naj ga raje dajo v slovenske roke, kateri se jim bo po drugi strani dobro obrestoval. Naša dolžnost nam mora narekovati, da slovenski trgovec je naš človek, naša narodna duša in naš velik podpornik in vreden, da preme naš denar za dobro in zanesljivo blago. Končno, Velika noč je pred pragom, rabili bomo po skromnih močeh več nego ob navadnih dnevih in to zato, ker smo tega iz mladih nog naučeni po starih slovanskih tradicijah. V četrtek boste med mnogimi opazili tudi oglas kluba "Slovenskih groceristov in mesarjev" in izberite si bližnjega trgovca in odločite se kupiti pri njemu vse, kar boste potrebovali. Storite narodno dolžnost in zavedajte se, da smo vsi sinovi slovensko matere in njih geslo: "Vsi za enega in eden za vse" naj bo tu di naše. Joško Penko, zastopnik A. D. Ce verjamete al' pa ne. Ker moje nasvete naše cenjene čitateljice vedno hvalijo in za dobro gor jemljejo, podam danes zopet en tak nasvet, ki bo KONCERT HRVATSKEGA RADIO KLUBA zvezi z veliko riziko. Konkurenca med prosto trgovino; ali kakor bi lahko drugače rekli: trgovino za gotov denar in trgovina na kredit je tako velika, da potrebuje velike previdnosti in vztrajnosti. Ker so naši trgovci z veliko večino tisti, ki pomagajo v slabih časih, jim kreditirajo in mesece, včasih leto in več vdržujejo njih družine, je naša sveta dožnlost, da smo mi ob njihovi strani in kupujemo stvari, ki jih dnevno rabimo v njihovh trgovinah. Kdor redno poseča slovenske trgovine, ima priliko se prepričati, da so cene pri naših trgovcih velikokrat nižje, kot pa pri verižnih ali dru-gorcdnih trgovinah, ne glede na boljšo kvaliteto, katero imajo naši trgovci v zalogi. Nekoliko želim posvetiti časa našim trgovcem, ki so organizirani v "Klubu slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoo-du." Njih organizacija obstoja dobri dve leti in napredek v zaščito interesov trgovcev kot posameznikov so n e p r e c e n 1 jivc vrednosti. Praksa je pokazala, da uspešna obramba proti verižnim trgovinam je le v trdni in močni skupni organizaciji. Člani so kmalu spoznali, kako je bil njih korak, da so se organizirali, pravilen, ker so kot sku- Hrvatski radio klub v Cleve-landu priredi na 10. aprila velik koncert in po koncertu ples v dvorani S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave. že sedaj se najvljudneje vabi vse Slovence in Hrvate ter ostale Jugoslovane, moške in ženske, stare in mlade, da po-setite to velezanimivo prireditev. Odbor kluba vam zatrjuje, da boste to pot poslušali enega največjih koncertov v Clevelandu. Za ta koncert se je že do danes oglasilo okrog 15 tamburaških zborov in orkestrov. Nastopili bodo tudi razni pevski zbori, kot slovensko pevsko društvo "Naš dom" iz Loraina, "Slavulj" iz Detroita, tamburaški zbor "Balkan" iz Detroita in drugi. Večina zborov bo oblečenih v narodnih nošah. Nastopili bodo tudi mladinski orkestri: Mladi tamburaši iz Clevelanda, iz West Parka in iz Youngstowna. Na programu bo mnogo lepih pesmi ,novih in starih, rojiogo šale in komedije. Vstopnina je $1.00, 75c in 50c. Kdor hoče imeti sedež, naj si preskrbi vstopnico vnaprej. Kupite jih lahko pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu, Slapnik in Sino vi, cvetličarna, Grdina Furni ture Co., Frank Masokato, 6611 St. Clair Ave. Hrvatski radio klub želi, da čim bolj zadovolji vse posetnike, zato bo tudi ta koncert nekaj posebnega. Vsak zbor bo podal štiri programe, potem pa vsi tamburaški zbori in orkestri skupaj. Tem potom se hrvatski radio klub zahvaljuje vsem slovenskim trgovcem in poedincem, ki so šli klubu na roke in pomagali, da so bili radio programi uspeh. Posebno pa hvala Ameriški Domovini za vse objave in list toplo priporočamo. Še enkrat vas opozarjamo, da ne pozabite na ta zanimivi koncert na 10. aprila ob sedmih zvečer v S. N. Domu. Stephen M. Robash, tajnik. iz Trošine, fara Polica. Zapustila je soproga in tri otroke. Društvo Slovenec, št. 1 SDZ je 8. maja, 1916, izvolilo sledeče člane za delegate druge konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze: Josip Žokalj, Josip Kuntarič, John Jalovec, Albin Stemberger in Frank Coš. Peter Latkovič je v soboto, 13. maja, 1916, praznoval poročno slavnost v Popovičevi dvorani. Nekaterim gostom je postalo tesno v dvorani, in s Petrom Klepcem so odšli na cesto. Tu so dobili avtomobil Petra Kekiča in se odpeljali z njim proti Willoughby. Ko so se pa vračali, se je zgodila nesreča. Na Lake Rd., kjer zavije cesta na Vine St. je voznik Tom Vidovič hitro obrnil, in ta hitri obrat avtomobila je povzročil, da je Peter Klepec padel iz avtomobila na cesto,, kjer je priletel na glavo in obležal na mestu mrtev. Voznik se je obrnil nazaj, da pogleda, kaj se je zgodilo, a pri tem je zgubil kontrolo nad avtomobilom, ki se je razletel ob nekem zidu. Pri tem sta bila Peter Šimrak in Paul Damjanovič smrtno ranjena, John Šimrak, Mihael Do-brinič, Paul in Tom Vidovič so pa dobili nevarne poškodbe. Dne 13. maja, 1916, so se v Clevelandu poročili: Josip Mat-jašič in Mary Papež, Paul Vi-rovič in Barbara Vošnjak, Valentin Komin in Elizabeta Ster-mole, Frank Stermel, in Mary Vranovič. Dne 12. maja, 1916, sta dobi- gotovo prav prišel vsakemu, zla* sti v tem letnem času. Ta nasvet se tiče namreč prehlada. Nasvet se ne nanaša, ka; ko se človek ubrani prehlada ali kako se ga zdravi, ampak vam bom povedal, kako se ga lahko dobi. Kako se ga lahko ubranite in ga arcnujete, vam lahko pove vsak d o h t a r, ampak še nikjer nisem videl zapisanega nasveta, kako se prehlad najlažje dobi in ni več kot prav, da se tudi to zapiše. Torej pazite: Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu. Iz urliivov "CIcv. Amerike," leta 1916 Dne 1. maja so dobili v društva Dvor Baraga. Stano- NAŠA DOLŽNOST Samo par dni nas loči do veli-, trgovino zapreti, če pregledamo konočnih praznikov, ki pa ne bo-1 situacijo trgovcev, ki trgujejo do za vse enako veseli in želno pričakovani. Svetovna depresija, v kateri se utaplja ves svet, je močan udarec za delavni sloj in vso malo trgovino, katera je odvisna od zaslužka delavca. Mala prosta trgovina na gospodarstvu peša in preživlja težke čase za biti in ne biti. Kdor pa- za gotov denar brez kredita, je njih stališče kljub malemu obratu v dobrem položaju, ker zaslužijo vsaj toliko, da krijejo režijske stroške in jim tudi nekaj ostane za vsake eventuelno-"sti. Trgovina za gotov denar ne nosi nikake rizike na izgubi, prej, ko so vsak za sebe kupovali. Ker so dobili pri nakupu nižje cene, so lahko prodajali po nižjih etenah, ter lahko kompe-tirali z verižnimi trgovinami. Da ni to samo njihova korist, ampak vsakega odjemalca, znači v tem, da imamo pri naših trgovcih pošteno vago in mero ter boljšo kvaliteto. Razlika je pa tudi ta, da v verižni trgovini se ne dobi ničesar na kredit, pri naših trgovcih pa do neomejene Clevelandu sledeči rojaki ameriške državljanske papirje: Marija Osvald, Andrej Klemene, Rudolf Lavrinovič, Anton Pe-terriel, Frank Kržišnik in Josip Košmerlj. Za šolskega števca je bil imenovan začetkom maja, 1916, John J. Princ, ki je popisoval za šolo godne otroke v 23. var-di. Rojak Anton Fidel, 702 E. 156th St., je dobil začetkom maja, 1916, dovoljenje za zgradbo hiše,! cena $1,500. Poročila sta se 6. maja, 1916 v Clevelandu Mihael Spehar in Štefanija Bezek. Dne 3. maja, 1916, se je vršil shod slovenskih društev iz Collimvooda in Nottinghama. Debatiralo so je, če se postavi Narodni Dom v Collinwoodu, in če se postavil, da se določi, kje bo Dom stal. Po dolgi debati je bilo sklenjeno, da se postavi Dom v središču naselbine, in sicer nekje okoli 152. ceste in Waterloo Rdr Birkova dvorana je dobila začetkom maja, 1916, krasen nov zastor na odru. Na zasto- "cash," ker stem ne bi nosili li- ker če ni denarnega prometa, zno slsdi splošnemu razvoju, la-|ima pa trgovec nedotaknjeno hko vidi, kako izginjajo naši tr-j blago, katero predstavlja goto-govci eden za drugim. Vpraša-i vino. In kdo vodi največ tovrst-nje, ki se rado pri človeku poja- ne trgovine po naših naselbinah? zike za izgubo, bi lahko najmanj vi je, kdo in kaj je vzrok temu? Verižne judovske trgovine so is- 10% cenejše prodajali kakor pa Naši trgovci so priznano dobri i te, ki ne poznajo kredita, toda verižne trgovne. želeti bi bilo, gospodarji in previdni v trgova- poznajo prav dobro gotov denar da bi v organizacijo pristopili nju, toda imajo dobro srce in j in brez istega ni nikake kupčije, tudi ostali trgovci, groceristi in kredit je tista mora, ki mu ukaže Kaj pa naši slovenski trgovci? mesarji v naselbini, da bi bil ta vsote po isti ceni, kakor v veriž- j ru je bil naslikan naš kinč— ni trgovini za gotov denar. Pre-1 Blejsko jezero, delo našega do-pričan sem, če bi naši trgovci j mačega umetnika Mr. Josip Li-prejemali za prodano blago karja. val je na 5027 St. Clair Ave. V Newburgu je 6. maja, 1916, umrla rojakinja Josipina Kuhelj,' ob rojstvu hčerke. Stara je bila 33 let. Pogreb matere in hčerke se je skupno vršil. Zapustila je soproga, tri otroke in sestro. Dne 10. maja, 1916, so se v Clevelandu poročili: Josip Sed-lak in Mary Rudel, Frank Ster-lekar in Fannie Grimzek. Začetkom maja, 1916, se je podal Frank J. Lausche v Du-luth, Minn., kjer je igral pri enem izmed zapadnih baseball klubov. Že dva tedna potem, ko je nastopil igranje, so bili ameriški časopisi v zapadnih državah polni hvale o izvrstnem igranju mladega Lausche-ta. Prinašali so njegovo sliko na prvih straneh in pisali zanimive članke o načinu njegovega igranja. Slovenci v West Parku so nameravali ustanoviti začetkom maja meseca, 1916, zadružno prodajalno. V ta namen so se zbrali rojaki pri rojaku Oblaku. Priglasilo se je 31 naših ljudi za to podjetje, prispeval 810. Nikjer ni zapisano, kateri del. leta je najprimernejši za pi-e" hlad, kajti dobiš ga lahko vsak čias. Vendar pa je čas tam okoli pričetka pomladi najprimernejši, da se prehlad dobi. Prehlad ali nahod delimo v dva dela ^ sicer v takega, ki smo ga dobili sami in pa onega, katerega nam je poklonil ta ali oni dobrodušni bližnji z naročilom, da dobro pa~ zimo nanj. Če se hočemo prehladiti, moramo kolikor mogoče izogibati se solnca, in solnčne svetlobe, čim dalje se mudimo na solncu, tem bolj se od nas oddaljuje možnost, da bi dobili prehlad. Najbolje je, da posnemamo sovo in se veselimo teme. Ako tudi tu 111 uspeha, potem moramo noči iz' preminjati v dan in prihajat' domov ob jutranjem svitu. Seveda vjamemo na ta način zelo malo spanja, toda naravnost čudili se bomo nad krasnim pi"c" hladom, ki ga dobimo, ako ravnamo po teh navodilih. Ak" dodamo k temu še primerno količino alkohola, bo uspeh tem bolj gotov. Možno pa je, da tudi z vsem' dozdaj navedenimi pripomočki ne dosežemo cilja. V tem slučaju pa posnejnajmo ribo. Kamorkoli stopimo, kjer hodimo, ali se vozimo v ulični železnici, avto1 busu, vlaku itd, povsod imejm0 usta široko odprta in ni zlomek, da bi se take zlate priložnosti poslužil vedno prežeči prehlad la ameriško državljanstvo Geo- j Nič ne marajmo, če nas kdo srn«' Gregorčič in John . Stražišar. tra za neolikanega radi naši*1 Močno se ' je ponesrečil v odprtih ust, saj s tem nudimo American Steel & Wire Co. dne varno zavetišče neštetim izgub' 15. maja, 1932, poznani rojak Andrej Bajt. Dobil je hude poškodbe na nogi. Dne 14. maja, 1916, je umrl v Clevelandu eden najstarejših Slovencev v naselbini, John Sternisha, oče poznanega tedanjega-gostilničarja Frank Sternisha. Ranjki je dosegel starost 86 let, kar je pač redko med nami v Ameriki. Doma je bil iz vasi Podhosta, fara Toplice. "Clevelandska Amerika" pri-občuje z dne 19. maja, 1916, zelo zanimivo pismo rojaka Josip Novaka, ki je bil tedaj avstrijski vojni ujetnik v Vasilovki, v Rusiji. Med drugim piše Novak: "Naši amerikanski- brat- je si pač ne morejo predstavljati s kakšnim poželjenjem segamo mi po slovenskem ameri-kanskem listu. En izvod lista 'Clevelandska Amerika' prihaja sem v daljno Rusijo, in kot lačni volkovi planemo na list, ki naj nam olajša dolge ure ujetništva. Slovenskih ujetnikov se nahaja največ \ južni Rusiji. Razdeljeni so po velepose-stvih, tovarnah in rudnikih. Ljudstvo je z nami j ako prijazno. Mnogo naših ujetnikov ima svoje sorodnike in prijatelje v Ameriki, toda ne vemo za njih naslove. Tako na primer tovariš Josip Jelerčič iz Jakovic pri Vipavi, ima štiri brate v Ameriki. Tovariš Ivan Maletič iz sv. Bartola pri Labinju, ima tudi več prijateljev pri vas. Prosim, da pošljete še več li- ljencem, katerim pravimo kužfl' bacili. Če bomo skozi noš dihali, P°" tem je zaman naš trud. Navad1' odprtih ust je posebno priporočljiva ob nekaterih boleznih. Takrat zahajajmo tja, kjer se zbi* ra mnogo ljudi in v prostore, ki so prav malo ali pa nič prezrt" čeni. Ko smo prišli od seje, shoda ali iz kakega drugega zbirališča, ne smemo biti nevoljivi, če nam ni posrečilo prehladiti. To iahko dosežemo tudi doma. P°" misliti moramo namreč, da s° močno pregrete sobe in delavni' ce mnogo bolj ugodne in naklonjene prehladu, kot pa zmerni ali malo zakurjene. Predno mo spat, moramo trdo zapret1 vsa okna, da ne bi ušel ven kvarjen zrak. V svežem zrak« se namreč bacili kaj slabo počutijo. Ako se potiš, bodisi Vsled p'-0' obile odeje, ali pretople sobe, počakaj, da se spotiš popolnoW1' potem pa se razodeni ali pa hi' trd stopi na prepih, V najkrajšem čašu boš imel nahod, da boš vesel ti in vsa tvoja družina- Ako imaš mokro obleko ali n0' gavice, pusti, da se vse to na tebi posuši. Bacili, ki ustvarjaj0 nahod, so tega j ako veseli, zatorej pusti jim to veselje. Ko si končno dosegel kar Si hotel in imaš nahod, takrat >H' bodi sebičen in ne obdrži vsetf«' zase. Pojdi okrog in bodi rado- stov, ker 'Clevelandsko Ame-Vsak je riko' radi pustijo v Rusijo, da, daren. Pri kašljanju in kihanj" jo čitamo." Podpisani so bili: v družbi se varuj žepnega rob; V bolnici je umrl 6. maja-1916, rojak Frank Rutar, in sicer na posledicah poškodb, katere je dobil pri delu. Star je bil šele 33 let. Ranjki je bival v Ameriki 12 let, in je bil do- Dne 11. maja, 1916, so dobili i Josip Novak, Anton Kočevar iz ca, drugače ne boš mogel oddat" sledeči naši ljudje ameriške dr- Loža, ki pozdravlja dva brata i prehlada tudi drugim. Privoli žavljanske papirje v Cleve-jin bratranca, Ivan Tavčar iz i tudi drugim nekoliko veselja i"1 landu: Josip Jaklič, Mihael j Bleda, pozdravlja strica Lov-! kaši j aj vanje. Ako le more& Valentič, Josip Supan, Frank r ene Slivnika, Ivan Cerjan iz Kunstel, John Blatnik in An- Metlike pozdravlja svojega bra-drej Drčar. j ta in sestro, Iva,n Ličen iz sv. Dne 10. maja, 1916, je umrlaj Martina pri Rihenbergu po-v Clevelandu rojakinja Magda-; zdravlja svojega brata in sva- ma iz Zagradca. Bil je član; lena Menart, stara 68 let, doma1 ka v Clevelandu. kihni v svojega prijatelja, da tako tudi on deležen nekaj tv0' joga prehlada. Gotov sem, da 11 bo za to jako hvaležen in te imel zapisanega v srcu vse svoje življenje. i • ,3 t; POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Volga, v starih časih Rha, velja za eno najvažnejših evropskih rek; dolga je 4000 vrst (4309 km). V zgornjem delu lma precej nezdravo vodo, ki se Pa v Nižnjem Novgorodu dokaj izboljša vsled hitre Oke, ki priteka vanjo iz srednjih ruskih Pokrajin. Ruske reke in prekopi se po pravici primerjajo velikanskemu drevesu, ki razteza svoje veje po vsem cesarstvu. Deblo drevesa je Volga, ki ima za korenine 70 po obrežju Kaspiške-Sa morja razpredenih izlivov. Plovna je od Rževa, mesta v tverski pokrajini, to se pravi po večjem delu svojega teka. Parniki družbe, ki vzdržuje Promet med Permom in Niž-ttjhn Novgorodom, prevozijo 350 vrst (373 km) med tem mestom in Kazanom zelo hitro, ker Plovejo po Volgi navzdol in se radi tega njihova hitrost poveča približno za dve milji na uro. Nekoliko pod Kazanom pa za-PUste Volgo in plovejo po njenem pritoku Kami navzgor do Perma. Glede na to "Kavkaz" vkljub mogočnim strojem ni mo-Sel na uro prevoziti več kakor 16 vi-st. če upoštevamo še eno uro počitka v Kazanu, je morala vožnja iz Nižnjega Novgoro-da do Perma trajati 60 do 62 Ur. Sicer pa je bil parnik zelo udobno urejen. Potniki so se Po svojem stanu ali po svojih sredstvih vozili v treh različnih Razredih. Mihael Strogov si je Preskrbel dve izbici prvega razreda. Njegova mlada spremljevalka je mogla torej oditi v izbo in biti sama, kadarkoli se ji je ljubilo. "Kavkaz" je bil poln naj razumnejših potnikov. Nekaj azijskih trgovcev je takoj o prvi priliki zapustilo Nižnji Novgorod. Y oddelku prvega razreda so bili Armenci v dolgih oblekah in ftutram podobnih pokrivalih, ^idje z dolgimi, stožastimi kučmami, bogati Kitajci v narodni llQši, to je v zelo dolgi modri, vijoličasti ali črni, spredaj in Zadaj odpeti obleki, ki jo je pokrival talarju podoben površnik s- širokimi rokavi, Turki z Narodnim turbanom, Indijci s cotverooglato čepico na glavi in Preprosto vrvjo okoli pasa, iz-^ed katerih so si zlasti takozva-ui Šikarpuri osvojili skoro vso trgovino v srednji Aziji, končno ^atari v pisano vezenih čevljih 111 bogato okrašenih oblekah, ^si ti trgovci so svojo ogrom-110 Prtljago nakopičili deloma v Notranjščini deloma pa na krp-parnika. Za prevoz so plačali gotovo velike vsote, ker je "ilo vsakemu potniku dovoljenih samo dvajset funtov proste prt-ijage. V sprednjem delu "Kavkaza" ••e bilo še mnogo več potnikov, samo tujcev, ampak tudi Ru-s°v, ki so se vračali domov. Tu s° bili kmetje v širokih kožuhih s kučmo ali čepico na glavi in kmetje iz Povoljža v modrih, za škornje vtaknjenih hlačah in rdečkastih, z vrvjo prepasanih Sl_'ajcah in kučmah ali nizkih čenčah. Bilo je tudi nekaj žensk v Pisanih bombažastih oblekah 1,1 živo barvanih predpasnikih z rdečimi rutami na glavi. Ti potniki so se vozili večinoma v tret-Jem razredu, ker jih ni skrbela ^sel, da bi !|ie morali dolgo vo-£lti do doma. Skratka, ta del °va je bil poln ljudi. Zato se Potniki prvega razreda, ki je bil v zadnjem delu parnika, niso Mešali mednje. halug v Atlantskem morju, in tako težko natovorjene ladje, da so skoraj vodo zajemale. Ves ta prevoz je bil sedaj brez pomena, ker je bil semenj nenadoma zaključen, ko se je komaj pričel. Voda, ki jo je rezal parnik, je pljuskala ob bregova Volge. Jate preplašenih rac so glasno gaga j o č krožile po zraku. Nekoliko dalje se je paslo po suhi, z jelšami, vrbami in topoli obrasli planjavi nekaj temnordečih krav, črede ovac z rjavkasto volno in številna krdela belih in črnih svinj ter pujskov. Nekoliko DNEVNE VESTI z redko ajdo in ržjo posejanih njih se je raztezalo čez nizko gričevje. Ako bi bil v tej enolični pokrajini risarjev svinčnik iskal slikovitih mest, bi ne bil imel ničesar opraviti. Dve uri po odhodu "Kavkaza" se je mlada Livonka obrnila k Mihaelu Strogovu in ga vprašala : "Ali potuješ v Irkutsk, brat?" "Da, sestra," je odgovoril mladi mož. "Oba imava isto pot. Koder bom hodil jaz, boš hodila tudi ti!" "Jutri izveš, brat, zakaj sem zapustila obalo Baltiškega morja in se napotila onstran ural-skega pogorja." "Po ničemer ne vprašujem, sestra." i "Izvedel boš vse," je odgovorila mladenka in njeni ustnici sta se bolestno nasmehnili. "Sestra ne sme bratu ničesar prikrivati. Toda danes ne morem . . . Utrujenost in obup sta me potrla!" "Ali si hočeš odpočiti v svoji izbici?" je vprašal Mihael Strogov. "Da ... da ... in jutri ..." "Idi torej z menoj ..." Prekinil je stavek, kakor da bi ga hotel končati z imenom svoje spremljevalke, ki ga še ni poznal. "Nadja," mu je rekla in mu podala roko. "Idi z menoj, Nadja," je odgovoril Mihael Strogov. "Tvoj brat Nikolaj Korpanov ti je vedno na ljubo voljo." In peljal je mladenko v izbico, zanjo odločeno, ki je bila blizu dvorane v zadnjem delu parnika. Mihael Strogov se je vrnil na krov in se pomešal med potnike, da bi izvedel kako novico, ki bi mu morda dala povod, da spremeni svoj potni načrt. Pogovarjal se ni, ampak samo poslušal. Ako bi ga kdo slučajno kaj vprašal in bi bil prisiljen odgovoriti, je hotel veljati za Nikolaja Korpanova, ki potuje s "Kavkazom" do meje. Nihče ni smel slutiti, da sme s posebnim dovoljenjem potovati v Sibirijo. Tujci, ki so se vozili s parni-kom, so govorili le o dnevnih dogodkih, o naredbi pokrajinskega namestnika in njenih posledicah. Komaj da so se ti ubogi ljudje odpočili od utrudljivega potovanja preko srednje Azije, pa so se morali vračati nazaj. Samo zato, ker so se bali, niso glasno izražali svoje jeze in svojega obupa. Na krovu "Kavkaza" bi utegnili biti policijski nadzorniki, da pazijo na potnike. Treba .je bilo molčati. Boljše je bili izgnan kakor pa zaprt kaki trdnjavi. Ljudje v posameznih skupinah so torej ali molčali ali pa se pogovarjali tako oprezno,, da se iz njihovih besed ni dalo posneti nič važnega. Ako se jim je Mihael Strogov približal, so nekateri celo utihnili, ker ga niso poznali. Od sopotnikov torej ni mogel izvedeti ničesar. Toda naenkrat je zaslišal glas, ki mu' ni bilo clo tega. ga li kdo sliši ali ne. Mož z veselim glasom je govoril po rusko, pa s tujim naglasom. Njegov bolj molčeč sosed mu je odgovarjal v istem jeziku, ki pa tudi ni bil njegov ma-Kavkaz" je medtem plul z terin jezik. y?° hitrostjo med bregovoma ; "Kaj," je dejal prvi, "Vi, draftee. Srečaval je z najrazlič- gi tovariš, na tem parniku, ki Sjšim blagom natovorjene čol-jsem Vas videl na carski slavno-ki so jih parniki vlekli po sti v Moskvi in mimogrede tudi <%i navzgor proti Nižn.jemu ! v Nižnjem Novgorodu!" ^ovgorodu. Za njimi so priha-1 "Da!" je odgovoril suhopar-J?i isseni splavi-, ki so bili dol- no drugi. kakor nepregledni travniki | * (Dalje prihodnjič) 109 let stara se hotela poročiti St. Paul, Minnesota, 22. marca. Jako podjetna je Mrs. Mary Barber v tem mestu, ki je včeraj praznovala svoj 109. rojstni dan. Ob tej priliki je njen 64 letni sin naznanil, da se ukvarja mati z ženitovansko idejo. Edina "zapreka" je, ker je njen nameravani ženin star šele 80 let. Mrs. Barber se je tretjič poročila, ko je bila stara 95 let, in je njen tretji mož že umrl. Starka vodi gospodinjstvo za svojega sina, opravlja vsa hišna dela in lahko čita brez očal. Zvezni sodnik ostro graja stražnike > Providence, Rhode Island, 22. marca. Zvezni sodnik Ira Letts je danes ostro grajal moštvo vladne stražne ladije, ki je oddala 470 strelov iz strojnih pušk na barko Eaglet, ki je vozila žganje. "Nikdar nisem še slišal, da bi vladna ladja začela streljati s strojnimi puškami na svoje državljane v svrho signala," je rekel sodnik. "To je barbarsko." Dva moža posadke barke sta bila ranjena pri streljanju, barka sama je pa zgorela radi obstreljevanja. Prodaja sv. pisma zabra- njena v nedeljo Baltimore, Maryland, 22. marca. Policijska sodnija je odredila, da je celo prodaja sv. pisma ob nedeljah zabranjena. Policija je aretirala nekega moškega, ki je v nedeljo hodil od hiše do hiše in prodajal sv. pismo. Sodnik je izjavil, da lahko prodaja ob delavnikih, ne pa ob nedeljah. Fifi Orsay, igralka, sprejeta pri Hooverju Washington, 22. marca. Lepa in zapeljiva igralka Fifi d'Or-say, je bila danes sprejeta od predsednika Hooverja, ki se je z igralko dalj časa pozabaval. Mr. Hoover ni imel časa pred 14. dnevi, da bi sprejel 84 let staro Mrs. Mooney, ki je prišla prosit za svojega sina. MALI OGLASI Naznanilo Kakor vsako leto, tako smo tudi letos prejeli za Velikonoč veliko zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke. Blago je prve vrste in moderno, samo razlika je ta, da je še cenejše, kot pred vojno. To vam nudimo na posebni razprodaji, tri dni pred Velikonočjo: Obutev: Za moške od $1.00 naprej. Za ženske od 68c naprej. Za otroke od 47c naprej. Velika zaloga tennis čevljev in sliparjev za Sokole in Sokoli-ce, beli, rjavi ali črni od 47c naprej. Za farmarje imam izvrstne ruber je, visoke in nizke, prodajam jih za vsak denar. Pri nas tudi lahko kupite lep klobuk, kapo, srajco, hlače, spodnjo obleko in sploh vse, kar potrebujete pri družini, po nizki ceni na tej velikonočni razprodaji. Pripomba: Naše razprodaje so zato, da vam postrežemo s svežim blagom in pa po nizkih cenah, zlasti pripravno za one, ki imajo malo denarja. Vsem prijateljem in odjemalcem želimo veselo Velikonoč! Se priporočam. J os. Koss 863 E. 185th St. Poleg poštnega urada. Od-prtoi od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ob sobotah pa do 11. zvečer PRIPOROČILO rojakom za praznike! Ako želite prve vrste domače fino suho meso za praznike, tedaj se oglasite pri nas! Poglejte te cene! Želodci, funt.....17c-18c šunke, funt......18c-20c Cottage ham, funt... 15c Klobase, funt.......18c Suha pečenka, funt.. ,15c Suha plečeta, funt____12c Dobi se tudi vsakovrstno sveže meso. Se priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam. RUDY BUKOVEC 15813 Waterloo Rd. 4506 Superior Ave. Kazen na davke Okrajni blagajnik Collistev je napisal dolgo pismo vsem državnim poslancem, ki odpotujejo 29. marca na izvanredno zasedanje državne postavodaje. V tem pismu jih pozivlje, da spre menijo postavo glede davkov ta ko, da ne bo treba eno leto po zapadlem roku plačati kazni od davkov. Na ta način se pričakuje, da bo več davkov plačanih hitrejšem času. Pisma v uradu V uradu "Ameriške Domovine" imajo sledeči rojaki pisma: Anton Nosan, Neža Veletič, Ivan Kovačič, Anton J. K os teli o, Franc Klančar, Ana Kunstel, Frank Salič, John Kovačič, Milan Jakšič, Tina Krebel. Vsi ti Iz urada dr. sv. Jožefa, št. 169, KSKJ Pozor člani našega društva! Tem potom vas obveščam, da plačate vaš asesment najkasneje do 26. marca, v soboto večer, čeravno je Velika sobota, pa bom vseeno asesment sprejemal. Ako mogoče kdo nima, naj si sposodi pri prijatelje Vi veste, da jaz nimam denarja, in tudi ne morete zahtevati, da bi jaz za vas vse na posodo jemal. Asesment mora biti plačan, ako želite biti člani društva in Jed-note. Z bratskim pozdravom — Paul Kogovšek, tajnik. Delo išče ženska za hišna opravila, pri vdovcu z otrokom. Vprašajte na 1376 E. 49th St. (71) Znižane cene do Velike noči FUNT Suha, doma sušena šunka___19c Domači želodci___20c Suhe, domače klobase________22c Teletina od prs___12c Telečji steak_____25c Telečja pečenka _ _ 15c Živi piščanci_____30c Zaklani piščanci _ _35c Žive kokoši_____25c Zaklane kokoši _ _ 28c Se priporoča FRANK VESEL 787 E. 185th St. SPECIALNE CENE ZA VELIKONOČ! funt Suhe, doma sušene sunke, ........................12-20C Suha, doma sušena plečeta, 12c Suhe domače klobase 5 funtov za ....................90c Domači želodci, ..................18c Govedina za juho, ................8c Govedina za pečenko, ........14c Teletina, stegno, ................20c Jagnjetina, ....................12-23c Zaklana ali živa perutnina. Vse vrste sveže in suho meso. Polna zaloga najboljše groce-rije po znatno znižanih cenah. Vsem skupaj želim vesele velikonočne praznike! LOUIS OSWALD 17205 Waterloo Rd. MUUMtWMWMWUHHMUV l ZA PRVO \ SV. OBHAJILO \ Predno kupite belo svileno 5 obleko, venec in šlajer za vašo > deklico, oglejte si iste pri nas. t Sedaj dobite fine svilene ob- S leke pri nas po posebno zniža- J nih cenah in to ? od $3.75 in do $6.75 $ Fine šlajerje in vence, vredne > $4.50, dobite sedaj pri nas > za samo 95c t Se vam priporočam J | BENN0 B. LEUSTIG \ I 6424 St. Clair Avenue \ < Nasproti Slov. Nar. Doma J $w\v\v\v\v\v\*\v»v\wv\v\vw%v»vv- jiETJUgnSS I I i I I I : ZNIŽANE CENE DO VELIKONOČNIH i PRAZNIKOV p i i na vsem sadju, poljskih || pridelkih in zelenjavi, i 1 Imamo v prodaji tudi j| razne lepe cvetlice v loncih || za velikonočna darila. Edi- |j na slovenska trgovina s ^ • w sadjem, zelenjavo in polj- N skimi pridelki na vzhodni strani mesta. Community Fruit Market ANTON GODINA CHARLES STARMAN 15609 Waterloo Rd. I g I 1 1 I 1 I i LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KEUN SI.OV15NSICI RAZVA2AMEC LEDU IN 1'KEMOCA 1194 E. umu St. Pokliiitei Klinu, ur« 4381 Posebne cene za ta teden! NA PREKAJENEM MESU Najboljša, doma prekajena šunka, cd 6 do 8 funtov, funt po !{)(' Prekajena'šunka, od 10 do 12 funtov, funt r>o ..............................16^' Čisto svinjski, doma prekajeni želodci, funt po..............................18^ Čisto svinjske, doma napravljene in prekajene klobase, funt 18^ Se toplo priporočam CUT RATE MEAT MARKET CHAS. PERKO, lastnik 1 423 E. 55th St. HEnderson 1 559 V najem se da trgovski prostor zaeno z opremo. Vprašajte na 1376 E. 49th St. (69) V najem ali naprodaj trgovina na 15425 Waterloo Rd. Pripravna za čevljarsl<9 trgovino, čistilnico, beauty parlor ali enako trgovino. Pokličite PRo-spect 5446. (69) Delo dobi ženska za hišna opravila pri vdovcu z otroci. Vprašajte na 1376 E. 49th St. (70) ZA PRAZNIKE šunke po 17c FUNT naj se oglasijo za svoja pisma j imamo najboljše domače tekom enega tedna. Ako se ne, suhe jih vrnemo pošti, ker se nahaja- j jo pisma že dalj časa v našem j uradu in smo dotične že ponovno j opozorili. Velika porota Dne 4. aprila se zbere velika porota k zasedanju. Na-vrsto pride slučaj bankrota Commercial Savings & Loan Co., katere poslovanje bo velika porota temeljito preiskala. Dognalo se bo,; če je posojilnica potom kakih sleparskih transakcij prišla v zadrege. Omenjena posojilnica je zaprla vrata 11. maja, 1930. Posebno dobro pri- Konzul v strahu pravljene. Za vsako šun- V urad laškega konzula Česa- i, ■ v j ,, . n , . t, - ko vam lamcimo zado- re P. A. Gradenigo-Buzzi je do- i • t spela neka mlada ženska, ki je voIvJnost- Imamo eno naj- nabirala naročnino za neki ča- i večjih zalog suhega mesa sopis. Uradniki na konzulatu so in šunk v mestu. Izberite nekaj narobe razumeli, pa so Lsi lahko prav po svojem | hitro poklicali policijo, ki je pa0kusu> Imamo tudi fina stvar mirnim potom Poravnala.' d & suha le£et že_ Al' se Italijanom hlače tresejo! , i • i i i 112,000 obiskovalcev ^ ln 1klobase- k Pretekli teden je obiskalo i r osi 1 j am o po vseh 112,000 ljudi cvetlično razstavo krajih. v Clevelandu. Vsak je plačal 75 MATT KRIŽMAN centov vstopnine. . ^ ^ clair Aye> , * "Graf Zeppelin" se nahajaj 1132 E. 71st St. na vožnji v Brazilijo. I (marc 22-23)' NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti in tužnega srca naznanjajo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previdena z svetimi zakramenti v Bogu za vedno zaspala naša ljubljena hčerka in sestrica Ana Hrastar Rojena je bila dne 25. julia 1911 v Clevelandu. Umrla dne 21. februarja in bila pokopana, po cerkvenem obredu iz cerkve Marije Vnebovzetja, dne 24. februarja na pokopališče sv. Pavla. Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili cvetje na mrtvaški oder rajne nepozabne hčerke in sestrice. Obilni venci so nam bili globok izraz sočutja ob pridki izgubi nepozabnega bitja. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeče družine in posamezniki: Botra Mrs. Mary Ivančič in Mr. Frank Ivančič, teta in stric Mrs. J. Pavšek in Mr. Joseph Pavšek, družine: Mrs. Hrastar, Prosser Ave., Martin Avsec, Mary Aidišek, John Asseg, Frank Narobe, John Klančar, Frank čepik, Frank Salmič, Joseph Tomšič, John Trepal, sosedje. Posamezniki: The Wolf Hecht Dry Goods Co., Mr. in Mrs. Joseph Bizjak, Mr. in Mrs. Carl Prentice, Mr. Florijan Virant, Mrs. Jennie Grdina, Miss Alice Grdina, Miss Rose Chapek, Miss Mary Trepal, Miss Betty in Mary Bauer, Miss Pete in Jennie Kepec in Mr. in Mrs. M ay bach, sosedje. Izraz naše najlepše zahvale naj prejmejo vsi darovalci za svete maše, ki se bodo za pokojnico brale. Obilni darovi so nam v veliko tolažbo in dokaz, kako je bila ranjka priljubljena. Prijateljski darovi nam lašajo tugo nad bridko izgubo. Našo hvaležno zahvalo na prejmejo sledeče družine in posamezniki: Družine: Frank Narobe, Anton Roje, Math. Hribar, John Grill, Egidij Klemenčič, družina Anžlin, družina Mrgole. Posamezniki: Mr. in Mrs. J. Ogrin, Mr. in Mrs. A. Pierce, Mr. in Mrs. J. Ass-eg, Mr. in Mrs. Chas Krajl, Mr. in Mrs. John Tomažič, Mr. in Mrs. Pust, Mr. in Mrs. Ižanc, Mr. John Mullec, Mrs. Jurečič, Mrs. Ferjančič, Mrs. M. Kogovšek, Mrs, M. Walter, Mrs. F. Novak, Mrs. Frances Prostor, Mrs. Frances Braddock, Mrs. Julia Struna, Mrs. Alice Grošel, Mrs. Mary Jevnikar, Saranac Rd., Mrs. G. Pavšel, Miss Mary Ostanek, Miss Mary Novak, Miss Ana Grže, Miss Helen Rojc ,M.iss Angela Aidišek, Miss Frances Grčar, Miss Theresa Hribar, Miss M. C. Hribar, Miss Marie Smrekar, Miss Josephine Supanich, Miss J. F. Jerich in F. K. neimenovan. Našo iskreno zahvalo naj prejme Mrs. Josephine Jevnikar za vso podarjeno obleko rajni in vso brezplačno opremo na mrtvaškem odru. Iskrena hvala častiti duhovščini farne cerkve Marije Vnebovzetje za opravljene cerkvene obrede in Mr. Martin Rakarju za zapeto žalostinko ob dvigu rakve. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo nosilci-pogrebci, ki so svoje delo opravili brezplačno. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina & Sons za lepo urejen pogreb. Izraz naše najlepše zahvale naj prejmejo vsi tisti, ki so dali avtomobile brezplačno in vsi tisti, ki so pokojnico prišli kropiti ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Najlepšo hvalo naj prejmejo vsi za vse> kar so nam dobrega storili ali nas pomagali tolažiti ob času bridkosti v hiši. Ti pa, draga nepozabna hčerka in sestrica, preselila si se od nas v višave, kjer ni solz in ne gorja. Grenki so spomini, ko mislimo na Te in Tvojo mladost cvetočih dnevov. Kakor cvetka zatisnila si oči in se preselila v večni vrt. Draga in ljubljena, cb svežem grobu Ti kličemo: spavaj mirno v rodni zemlji, katera naj Ti bo lahka do skupnega svidenja! žalujoči ostali JOHN in MARIJA HRASTAR, staiU, JOHN, VICTOR in CHARLY, bratje: MARY, MALI, JOSHPH1NE in DORTY, sestre. Cleveland, O. 23. marca, 1932. V pustiv je šla ••• i?" "Kmalu poj de ponjo," nasmehnil se je oče materi, ko je opazil skesanega, sina. Spanje naslednje noti je bilo Še slabše kakor prejšnje. Skoraj ni zatisnil očesa, le premišljal je in ugibal: "Kdo je,kriv, jaz ali — ona"/ Tretji dan je bil popolnoma prepričan, da je sam vsega kriv, bil je prepričan, da se mora vse spraviti skoro v pravi stari tir. Zdelo se mu je vse v največjem neredu zlasti v veži in hiši, kjer se je poznala najbolj ženina skrbna in izvežbana roka. Nekako miren je bil čez dan, (lasi se ni preveč kazal ljudem in mu tudi jed še ni dišala. Zvečer pa ne gre k počitku, ampak sloneč na oknu gleda na večerno nebo, dokler ne izgine zadnja pramena zarje. Ko se zgodi to, vstane in gre. "Ali ti nisem pravil?" pobaha se stari proti ženi in zamrmra še sam seboj: "Prav je tako!" IV. Za božjo voljo, kaj pa ti — o tej uri? Kaj te je prineslo? Zakaj si prišla — z otrokom?" so izpraševali Strokovi na Bab jih Grsdeh, po pravici hudo vznemirjeni. Vsi so bili pokoncu in so čakali nestrpno, kaj jim pove. Mica postavi oprezno zibel na tla, vrže culco na klop, sede k peči, zakrije si obraz in zaihti tako bridko, da je segalo vsem do srca, zlasti pa je zbodlo in preplašilo mater. "Mica! O, za pet ran! Mica!" zajavka mati v strahu ter jo prime za roke. "Povej, kaj pa je vendar!" "Zakaj si prišla domov v tem času? Kaj je?" vprašuje oče. "Tam ne morem prebivati več," zajeca z veliko težavo in še bolj zaihti. čudili so se vsi, zakaj doslej se še ni pritožila nikdar, nikoli še niso slišali nič hudega o Nov ljanih. Seveda so silili vsi, naj brž pove, kako in kaj je bilo tam doli, da ji ni več obstanka pri možu. Ko se dovolj izjoka in uteši, pove natančno vse to, kar mi že vemo. Pripovedujoč je nekatere neznatne reči pretiravala pre cej, da bi stariše bolj prepričala o moževi zlobnosti in surovosti Tako je trdila, da je ne mara več, in je povedala, kako grdo jo je pretepal, ko ni hotel in ni mogel večerjati. Pač je oče nekoliko zmajeval z glavo, ko je pripovedovala, zakaj dobro je poznal ženske. Slutil je, da hči menda preveč pravi. Toda dobra majka je iz dna duše pomilovala svojo nesrečo in trpinčeno hčerko in je zaničevala njenega trdosrčnega moža, zakaj bila je prepričana, da je res tako, kakor pripoveduje hči. Solze so rosile njena zgrbančena lica, bridke solze ljubeče matere, ko objokuje nesrečo svojih otrok. "Oh, nesrečna jnoja hči! Uboga Micika!" izvije se materi iz grla, ko dokonča ubežna hči. "Oh, pa da nam nisi prej ničesar povedala! Zakaj si trpela tako dolgo? Zakaj nisi že prej prišla?" Hčeri je Ugajalo materino pomilovanje, in v srcu je bila hvaležna za preveliko sočutje, čakala je, kaj reče oče. Toda resnega očeta ni tako brž genilo hčerino pripovedovanje. Pogleda jo ostro in izpregovori počasi: "Tako? Za to nespamet in otročarijo si morala domov? — Uh, sramuj se! Mislil sem, da si že res žena, a sedaj vidim, da si še vedno'nepoboljšljiva in lahkomiselna Micika." Mati in hči sta imeli pripravljene polne oči solz, da bi ž njimi pritrdili očetovemu pomilovanju, kakršnega sta pričakovali. Sedaj pa tako nepričakovano grajanje! Zakaj ne hvali in ne pomi-luje oče svoje hčerke? Toda mati se ni dala tako hitro premagati možu. "Oh, neusmiljeno srce! Še lastni otrok se ti ne smili! Ali si jo res za to dal temu Novljanu, da bi jo sovražil in pretepal? Oh, saj sem vedela, da nimaš srca, kakor ga še nikoli imel nisi!" "Kaj pa je bilo tako hudega, da je morala proč, in ti sedaj tako javkaš, kakor bi se svet pogrezal?" "Nikdar ti ni dovolj hudo! — Ali ni dovolj, da jo je pretepal? Kaj ne, Micika moja, da te je?" "Kolikokrat pa jo je? — Enkrat! Zastonj je pač ni! Slu-šaj ga in strezi mu, tvoj mož je!" nadaljuje obrnjen k hčeri. "Kaj ti je bilo treba zaradi majhnega prepira domov hoditi! Kaj pa misliš, da se srdiš in kujaš!" ' "Sedaj jo hočeš pa še ti, kaj ne?" ustavi ga mati. "Ali ni zadosti/ da ima že moža takega? Oh, ti si oče, ti!" "Kaj se ženeš! Jaz ji le pravim, kar je res. — Kam pa pridemo, ako bo za vsako malenkost uhajala možu? — Dostikrat sem že dejal, da ve ženske še toliko ne mislite napi*ej, kolikor vidite!" "Ako bi bilo-po tvojem, naj bi jo skoraj ubil!" "Ne govori vendar tako nespametno, saj si stara dovolj," Oče Strok je pa zamišl jen hodil po sobi gori in doli. čudno razjezi se mož, ker si mati le ni dala dopovedati, "Potrpi naj ž njim, ti ji pa ne dajaj potuhe, ampak pouči jo." "Oh, ti! Micika, umakniva se," veli silno ihteči se hčeri in pograbi zibel. šli sta v stransko izbico in se zaklenili. '\a mu je zdelo in prav mu ni bilo, ker je prišla hči domov. Ni mu hotelo v glavo, kaj bi se bilo v Hudem Koncu zgodilo takega, da je morala proč. Kolikor je poznal zeta, je vedel, da je pameten možak, in tudi hči ni do nocoj nikdar dejala ničesar čezenj, celo stara dva je hvalila, da ji gresta na rOke. Sedaj ni mogel odločiti, kateri je kriv, ali Matija ali Micika; previdno je pa sodil, da najbrže vsak nekaj, kakor je že navada v takih slučajih. Da je pa šla precej v pustiv, je bil jezen, ker je vedel, da se domače nasprotje s j tem le še povečuje, ako se tako ljudem razglaša. Sklenil je, ne poditi je nazaj, ampak počakati, da zve natančno, kako je bilo. "Oh, oh, oh," vzdihne mlada žena, ko pride v izbico in se zgrudi na klop. Solze ji lijo curkoma po gladkem licu in ji lajšajo bol. Očetove resne besede so jo skoro ozdravile, žal ji je bilo, da je prišla domov. "Oh, ti Micika moja ljuba, zakaj mi nisi prej črhnila ničesar o svojem trpljenju? Klako si mogla toliko časa. prebivati tam doli, zakaj nisi že prej pustila vsega tam in prišla domov?" iz-prašuje jo mati. "Sedaj te pa ne pustim nazaj in kadar pride po-te, povem mu jih, da bo pomnil. — Le potolaži se! — Ej, veš, oče ne misli nič hudega, govori kar brez premisleka. Nikar mu ne zameri! Rajša mi povej, kako je bilo vendar!" Micika je morala, dasi nerada, ponavljati vse. In mati je zopet pomilovala svojo hčer. Ker se pa Micika ni hotela več razgovarjati, zapusti jo mati, naj bi se vlegla in počila od hoje, naj bi za nekoliko pozabila svojo nesrečo. "Oh, kaj sem storila! — Kaj mi je bilo, da sem prišla do- jmov?" izvije se mladi ženi iz pr-1 si. Nasloni se ter bridko vzdihuje in joka. Nato premišljuje zadnje dogodke, zlasti kaj jo je pripravilo, da je bežala od hiše. Sedaj šele -vidi, da so bili vzroki precej malenkostni, da ni bilo treba zaradi njih od moža. Res je pil nekoliko preveč, res mu ni bila všeč večerja, ali komu pa tekne vendar prismojena kaša? In tepel? — Kako jo je? Suknjo je vrgel vanjo, to je bilo vse. In zato je šla v pustiv? Vest ji je dejala, da ni storila prav, da se je prenaglila. Ka j bi storila sedaj? Pač ji je velevala pamet, naj se vrne, k' možu jo je vleklo tudi srce, a tega ji ni dopuščal ponos. — Hotela ni, da bi se norčeval ž njo mož, češ: 'Ali si se rada vrnila? Ne moreš biti brez mene? Hahaha!" Hotela ni slišati posmeha starih dveh in zasmehovanja vaščanov. Tako je obvisela na Babjih Gre-deh. Drugega dne ni hotela nikamor iz hiše, pa je tudi silili niso. "No, ali si že kaj mcdrejša??" vprašal jo je oče zjutraj, potem je pa ni več nadlegoval. Mati ji je nosila jedi in jo vedno tolažila, zakaj silil jo je vedno jok. Tolažila jo je. da ji bo bolje poslej pri možu, ko bo videl, da neče več toliko trpeti. Vzbujala ji je upanje, da skoro pride ponjo. Ubežnica je pesto-vala otroka, pritiskala ga k sebi in poljubovala, kadar je bil pa v zibeli, tedaj je šivala. Solze so ji kapljale na šivanje, pogled ji je pa uhajal skozi malo okno, koder se je lepo videlo tje na. Hudi Konec. "Oh, da bi bila že kmalu tam!" Kadar je šel kdo mimo okna, odmeknila se je naglo, da je ne bi opazil, zakaj sram bi je bilo, ako bi jo videl kdo doma. Ljudem se pa skrije težko kaj. Ta in oni je slišal pri Strokovih otroški jok. To je bilo pa čudno, ker Strokovi niso imeli tako majhnih otrok. Nekaterim žen. skam, ki so bose prihajale pod oknom, skrivala se je Novljan-ka prepozno, tako so izvohale kmalu, kdo je v izbici. In stikale so glave, skrivnostno si na-mežikovale in se čudile, kaj to pomeni, da je Strokova Micika doma. O j, to je bilo toliko govorjenja po Babjih Credeh, kakor prej že celo leto ne. Ko je pa prišla kokošarica Marijanka s syojim košem po p iščeta na Babje Gredi, je povedala, kar j? slišala v Hudem Koncu. In ženske so dejale precej: "Oh, saj smo vedele, da bo tako! Pravile smo jim, da ji ne bo dobro, pa, so jo le ponujali yen in ven na Hudi Konec. Na, sedaj pa imajo! Izpolnjuje se. kar smo jim prerokovale." Strokova Micika je pa vede- la, da ni tako hudo pri Novljanu, kakor so si domišljale kle-petave sosede. Komaj en dan ni videla moža in domovanja v Hudem Koncu, že ji j;> bilo tako hudo in dolg čas, da skoraj ni mogla prestajali. "Oh, da bi bila že skoro tam doli!" / Drugi dan ji je bilo še huje. Preudarjala je, kako bi poravnala storjeno napako. Ni ji kazalo drugega, kakor skesano iti k možu. A ponos ji ni dopuščal tega koraka. Tretji dan ji pa kar ni bilo več živeti. Izpraševala je mater, kaj naj stori. Mati, misleča, da si hči ne želi ničesar bolj, kakor biti daleč proč od moža, ji prigovarja, naj ostane, dokler ne pride sam pohlevno ponjo. Hči si je pa mslila: "Oh, kdaj šele bo to!" in jokala je še hujše. Vest ji je dejala: "Pojdi domov!" — Toda neki zli glas ji je odgovarjal: "Nikar! Ti ne veš, kako se ti bodo posmehovali!" Zopet je zmagal ponos. Zvečer se pa kar odloči, češ, nazaj grem, naj je, karkoli. Odpravi se, poveže otroka trdneje, hoče ga zadeti na glavo, oh, pa se še nekoliko obotavlja in po-mišlja, in lejte: vrnitev se ji je zdela nemogoča in tako sramotna, da rajša ostane na Babjih Gredeh. V. "Bog ve, kaj počne sedaj on, ali kaj misli name, ali nič, ali je kaj hud in jezen, ker sem šla Bog ve?" ugiblje ubežna žena \ temni izbici in ziblje dete svoje in njegovo. "Bog daj, da bi bila kmalu pri svojem možu, nikdar ga ne zapustim več, potrpeti hočem njim," obeta sama pri sebi, potem pa moli in prosi Boga, da bi ju zopet združil. Ko je bila tako zatopljena v molitev, začuje pod oknom znano hojo in kmalu nato se odpro vrata v hišo, in nekdo izpregovori : "Kje je pa ona? Ali je ni pr vas?" Pri tem -glasu Novljanka po skoči, srce ji zatrepeta od radosti in po vsem životu jo p reši ne nepopisno veselje, še so solze resile lica, toda bile so sol ze radosti. "Moj Matija! moj Matija! vzklikne polglasno pred se. Sko čila bi mu bila naproti,' objela bi ga in ljubo pritisnila k sebi Oh pa ta vest ji je ustavljala korak. Kdo ve, ali ji je odpu stil, ali je prišel ponjo z dobro mislijo v srcu? Pokazati ni ho tela niti svojim, niti njemu, ka- Ji strpno. Dobro se ji je zdelo, ker je že vsa odpravljena na pot. "Kam pak naj bi bila šla, ko ni pri tebi!" odvrne majka osor-no, vsa razvnela za srečo svoje lčero in jezna na njenega moža. "Kaj pa sta vendar imela?" vpraša oče. "Eh,, malenkost," začne težko Novljan; ko pa vidi hlapca, eklo in svojo svakinjo, postalo mu je pripovedovanje še težje. Kje je pa vendar ona, da je ni tukaj?" Takrat se pa vrata izbice odpro in Mica se prikaže: "Tukaj sem, le sem pojdi!" Čutila je, v kaki zadregi je mož, zato ga je poklicala; bala se je pa tudi, da bi ga oče in mati kaj ne oštevala, kar se ji je zdelo krivično; saj si je očitala, da je sama vsega kriva, da je 011 nedolžen. Hitro stopi v izbico in ji šepne: "Ali greš nazaj? Nocoj?" "Precej," odvrne ona. Zatem prideta oče in mati, da bi morda poravnala, ako bi se še kaj pričkala, svetovala jima to in ono, ter jima povedala, da ni lepo, ako še ne zbogata. Zlasti mati je imela celo kopo krepkih besedi, s katerimi bi oprijela neusmiljenega zeta. Bala sta se, da bi se hči branila vrniti ■:e. Toda, oj čudo! Videla sta, da je hči že vsa odpravljena-. Mati ni vedela, kaj bi dejala. Oče pa vpraša: "Kdaj pa bosta vendar pametna? Zakaj se ne zbogata?" "I, nu, saj ni bilo nič takega! Pojdiva, Matija!" sili ona. "Pa pojdiva? Ali boš ti nesla? Ne bo li pretežko?" vpraša jo ljubeznivo Matija in si hoče oprtati zibel. "Pusti! Pusti! Nesla bom jaz laglje! Nesi rajši to-le!" Vrže mu culo. Nekoliko sramovala sta se starih dveh, sramovala sta se drug drugega, zato sta bila tako malobesedna, tako nagla. Oče in mati sta bila kar osupla, ker sta se mlada sprijaznila tako hitro, čudila sta se, da se jima je tako mudilo, da se nista hotela ustaviti tudi na njune prošnje. Molče sta korakala vštric ali pa drug za drugim, kakor je bila pot. Nobeden ni mogel začeti razgovora, dasi sta si imela povedati mnogo, ker že dolgo nista govorila, niti se videla. Kako sta se kesala sedaj, da je bil prijel razpor, kako sta se pa tudi veselila, ker se je vse tako hitro in lepo poravnalo! Ko prideta na pol pota, izpregovori Novljanka: "Odpočijva si! Peče me že v očitajoč: "Zakaj si bila vendar šla?" Mica ne odvrne ničesar, le neka moč jo potegne k njemu, raz-prostre roke in ga živahno objame. Pozabljeno je bilo med njima vse, ljubezen je bila še iskrenej-ša. Sramovala se nista več, veselo sta se razgovarjala do doma. Novljan je imel zopet ženo in otroka in bil je srečen. V zad o vol j no?) ti in ljubezni živita šo dandanes, včasih se tudi malo spreta., ako že mora biti, vendar ne gre Mica nikdar več v pustiv. Pozabiti ne moreta, kako jima je bilo takrat hudo, in se skrbno ogibljeta vsega, kar bi ju razdrlo. • Ne! — Mica Novljanova gre v pustiv nikdar več! TREH KOSOV SETI ZA SPREJEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARD VALOR.IEM $39.75 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. I ne -K-o-n-e-c- najnovojše dobite Prl FINE SPOMLADANSKE "STERLING" SUKNJE i?.. dekleta, in žene, mode. šf. 11 do 50, nas rttf: $12.95, $14.95, $18.95, $21.00, $24.50 in do $60.00 Sterling suknje so vedno fi®® In trpežno izdelane iz najbolj* šega blaga. . Sterling- suknje so veliko u"" še in zato nič dražje kakor sil« nje slabšega izdelka. Se vam priporočam BENNO B. LEUSTIG 6421 St. Clair Avenue ko težko ga je pričakovala, kako je hrepenela po njem, kako j glavo!' ji je bilo hudo in bridko, ker se i Novljan ji pomaga postaviti je bila prenaglila. Zato je sedla j zibel na tla. nazaj na stol, poslušala vsako l Nekaj časa stojita molče, na-besedo ter ga pričakovala ne- to pa izpregovori Matija, rahlo BLAGO TRPEŽNO ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt nanagloma pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu in nadvse ljubljenemu soprogu in očetu FRANK STERMOLE ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 23. februarja, 1932. Položili smo ga k večnemu počitku 27. februarja, 1932 na Calvary pokopališče. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so položili lepe vence okrog krste pokojnega, in sicer: Družina Joseph Sadar, Marie in Frank Fabjan, družina Frank Klemenčič, družina Anton Svete, družina Vukušič, družina Rudy Božeglav, družina Nathan Vukušič, Employees of Dill Mfg. Co., društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 JSKJ. Prav lepa hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše: Družina Anthony Kučič, družina Louis Hro-vat, Mrs. Rose Vovk iz Norwood Rd., Mr. Jack Men-sin, družina Mensin, družina Joseph Pike, družina John Germ, Mr. in Mrs. Komin, družina Anton Liičič, družina Matt1 Skerbec, Mr. in Mrs. Brinšek, družina Joseph Deželan, Mr. in- Mrs. Dolgan. Prav lepa hvala vsem onim, ki sO dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Prav lepo se zahvaljujemo vsern onim; ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so culi ob krsti ranjkega in vsem, ki so ga spremili do groba. Posebno se zahvaljujemo Mr. Martin Korpas, Mr. Louis Hrovat, Mrs. Mary Kučič, ki so prišli sem iz Pittsburgha, Pa., in se udeležili pogreba. Prav iskrena hvala Rev. Andrew Andreyu za opravljene pogrebne obrede. Lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za tako lepo in simpatično vodstvo pogreba. Ti pa, dragi in nepozabni soprog in oče, prestal si težavno pot te solzne doline. Sveti naj Ti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Mary Stermole, soproga. John, Joseph, sinova; Mary Strauss, Josephine Vovk, Anna Stermole, hčere. Zapušča brata John Stermole v Ely, Minn., sestro Carolino Hrovat v Pennsylvaniji. Cleveland, O., 23. marca, 1932. Za velikonočne praznike SI LAHKO NABAVITE VSO POTREBNO OBLEKO PRI NAS MOŠKE SRAJCE OBLEKE ZA DEČKE za praznik, z ovratnikom ali brez. Enobarvne ali pisane, mere 14 do 18 razne barve, z dolgimi in kratkimi hlačami, mere 7 do 18 59<% 98