Stev. 7. Trst, v nedeljo 7. januvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN M! «b nedeljah !a praznikih ob 5., eb ponedeljkih «b 9. sjotraj. FecMmldne Stev. se prodajajo po 3 nv6. stot.) v mnogih Tobikarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petra. Portojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-j3fai, Dornbergn itd. Zastarele 8tev. po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti 1 jsokme. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. nirartnice, zahvalo, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsa*a rtsdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave . J&Haosti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. „ V edinosti jt moč ** NAROČNINA ZNAŠA za eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; a* ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne oxir». ■anislu u n*4«ijak* istesj« IPKDXa08TX" atu«: m mIo let« Krea 5-30, aa p»l Uta Kron 3 30. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista N«franh> ▼ana pisma m m »prejemaj« In rekepisl M a« vračaj«. Naročnino, ogi ase in reklamacije je pošiljki na opravo hvta. UREDNIŠTVO: ulioa 6lorpU Galattt 2« (Naredni de«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EPAN »i«»DI>*A. Lartai* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tnltaraa .Ed;no*t#, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr*%u. uhe* Giorgio Galatt: štev. 20. PoStno-Hranllnllnl račun Stev. 841-652. TELFfOH It. 11-57 .'.s* ■W inTrMil i BRZOJAVNE UE5TI. Slavnost 50-letnice ljubljanske „Narodne Čitalnice", LJUBLJANA 6. (Izv.) Danes dopoldne ob 11. se je vršilo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani slavnostno zborovanje ob priliki petdesetletnice, ki jo praznuje te dni ljubljanska „Narodna Čitalnica". Zastopanih je bilo na tem slavnostnem zborovanju okrog 50 društev. Posebno častno je bila zastopana Primorska s svojimi Čitalnicami. Tržaška „Slovanska Čitalnica" je biia zastopana po deputaciji 6 članov s svojim predsednikom dr. Staretom na čelu, tržaška šentjakobska Čitalnica je bila zastopana po svojem predsedniku Engelmanu. Zastopanih pa je bilo tudi mnogo drugih primorskih društev. Sprejeti so bili zlasti T/žačani zelo simpatično. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske „Narodne Čitalnice" sodni svetnik in deželni poslanec Višnikar, ki je pozval v častno predsedstvo dr. Josipa Ser-neca za Štajerske in dr. Stareta za primorske čitalnice. V svojem nagovoru se je predsednik spominjal slavne dobe delovanja „Narodne čitalnice" in pa onih mož, ki so že 50 let, od njenega začetka njeni člani, med njimi bivši ljubljanski župan Peter vit. Grasselli in notar Luka Svetec. Dr. Sernec je pozdravil slavljenko in njene slaiilce v imenu štajerskih, dr. Stare pa v imenu primorskih društev. Govor dr. Stareta je pobudil v zborovalcih velikansko navdušenje in prav toliko pozornost, in reči se mora, da je bil njegov govor višek slavnostnega zborovanja. Dr. Stare je izrazil v svojem govoru upanje, da se bodo čitalnice reformirale na moderni podlagi in, je kazal na napredek tržaške „Slovanske Čitalnice", ki ga je napravila zlasti v zadnjih letih. Na moderni podlagi preurejene čitalnice imajo še veliko socijalno nalogo, največji pomen za mobilizacijo in organizacijo srednjega stanuy ki je v tem pogledu na najslabšem. V boju za kulturni napredek ne bodo vzgajale in ne smejo vzgajati plemenske ali socijalne aristokracije, ttmveč se bodo naslanjale na ona socijalna načela, v smislu katerih je dolžnost vseh plemenitih ljudi, da si sežejo drug drugemu pod roke pri zgradbi nove družbe. Tako bodo tudi Čitalnice sodelovale skupaj z drugimi društvi, da se ustvari temelj za unapređenje našega delavstva, obrništva, meščanstva. Govornik želi, da bi tudi ljubljanska „Narodna Čitalnica" bila tako kulturno zbirališče in središče srednjega stanu. Kakor že rečeno, je govoru sledilo viharno odobravanje. Nato je pozdravil dr. Murnik zboro-valce v imenu Sokola, nakar je mojstrski zapel moški zbor „Glasbene Matice" dr. G. Krekovo „Bratje v kolo se vstopimo". Govoril je nato še Peter vit. Grasselli, ki se je v lepih besedah spominjal začetka dobe „ Narodne Čitalnice" in v nadaljnem posebno pohvalno omenjal govor tržaškega govornika. Popoldne je v Sokolovi telovadnici nastopil ljubljanski Sokol s prostimi vajami, ki jik je sestavil dr. Murnik za vsesokolski PODLISTEK Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Kralj je stopil že za par korakov naprej, pred no sta se beg in kraljevo lastno dvorjanstvo otresla presenečenja; samo Mo-druški škof je korakal s trdnim korakom ob boku kralja; še-le sedaj, ko je tudi tnrški odposlanec stopil za kraljem, so se župani in ostali dvorjani uvrstili v kraljevi sprevod. Stopili so il dvorane na dolg, obokan hodnik; ob obeh straneh hodnika so stali kraljerski perjaniki v popolnem oboroženju do konca hodnika, kjer so bila železna vrata, dobro preskrbljena z zavorami in ključavnicami, a sedaj odprta na stežaj. V polukrogu so stati pred njimi perjaniki in med njimi je čakal kraljevski zakladnik s svojimi pomagači na prihajajoče. Pri teh vratih se je kralj ustavil. „Do sedaj ni Če nihče, niti najznamenitejši dostojanstvenik, videl zakladov bosanskih kraljev. In ti, bele 1 zapomni si vse, kar boš videl, kajti noben izmed tvojih prednikov ni prekoračil praga teh sobi" Rekši to, je kralj vstopil ; njemu je sle- zlet, ki se vrši leta 1913. v Ljubljani. Precizno in fino izvajanje je naravnost očaralo gledalce, ki so z burnim ploskanjem izražali telovadcem svoje priznanje. Zvečer je bil v veliki dvorani Narodnega Doma živahen ples, ki se ga je udeležila vsa najboljša ljubljanska družba. Sestanek dramatičnih društev. Ob 10. dopoldne se je vršil v Narodnem Domu sestanek vseh slovenskih dramatičnih društev in odsekov. Sestanek je otvoril predsednik ljubljanskega dramatičnega društva, polkovnik Miklavec, nakar je bil izvoljen za predsednika zborovanju intendant tržaškega slovenskega gledališča Hiača. Ko je ravnatelj ljubljanskega deželnega gledališča Govekar razložil namen zborovanja in pojasnil vsa ta tozadevna vprašanja se je po kratki debati izvolil pripravljalni odbor, katerega naloga je proučiti pravila bodoče Zveze slovenskih dramatičnih društev. Zasedanje državnega zbora. DUNAJ 6. (Izv.) Kakor se poudarja v parlamentarnih krogih, začne ministrski predsednik grof Stiirgkh koncem meseca januarja zopet konferirati z voditelji parlamentarnih strank v svrho zagotovitve trdne parlamentarne večine. Z ozirom na te vesti se sklepa, da se bo državni zbor zopet sestal prej, kakor pa se je mislilo ob koncu predbožičnega zasedanja, namreč že sredi meseca februarija. Bosansko-hercegovski deželni zbor. SARAJEVO 6. (Izv ) Med saborskimi strankami vseh verskih izpovedanj se vrše pogajanja za ustvaritev velike saborske večine, katere naloga bi bila uzakonjenje velikega investičnega programa, ki ga je bo-sansko-hercegovska deželna vlada že predložila saboru. Ta investicijski program obsega pred vsem velike železniške gradbe, stavbe šolskih poslopij in drugih javnih gradeb. Afera Mohameda Agoriča in Arnavto-viča se smatra v saborskih krogih za definitivno odpravljeno. Bosenskiin hercegovski politiki izjavljajo, da je na podlagi sedaj se vršečih pogajanj pričakovati najvspsšneišega delovanja bosensko - hercegovskega sabora. Bivši srbski ministrski predsednik umrl. BELIGRAD 6. (Izv.) Danes ponoči je umrl tu podpredsednik srbskega državnega sveta, bivši ministrski predsednik Pero Ve-limirovič. Deželni sanitetni referent hrvatski umrl. ZAGREB 6. (Izv.) Deželni sanitetni referent dr. Gjovanović je tu danes zjutraj umrl. Novi bukovinski deželni predsednik. DUNAJ 6. (Izv.) Za deželnega predsednika Bukovine je imenovan namestniški svetnik pri tirolskem namestnišlvu grof Rudolf Meran. Obstrukcija v gališkem deželnem zboru. LVOV 6. (Izv.) V krogih galiških deželnih poslancev se je danes zatrjevalo, da so Matorusi sklenili začeti z obstrukcijo takoj, ko se sestane gališki deželni zbor. Z druge strani pa se poroča, da je dne 9. januarja sklicana konferenca malo- dil z nepremičnim obrazom beg in potem ostalo dvorjanstvo v dolgo visoko obokano dvorano, in vsi so skoprneli od začudenja. Solnce, ki je padalo v dvorano skozi visoka, trdno omrežena okna, je razsvitljevalo tu kopice kovanega zlata in srebra, tam v omarah pa v dolge Šibe vlito kovino; tu je blestelo v solnčnih žarkih drago kamenje, tam so bledo žarele vrvice biserov, tamkaj zopet so se svetile zlate posode, okovane z dragulji. Sam beg ni tajil svojega začudenja, ko je videl toliko bogastva, toliko dragocenosti; njegov pogled je vestno Švigal od predmeta k predmetu, kakor bi Štel posamezne komade; potem je zadovoljno mignil z glavo in si gladil brado v znak največje notranje radosti. Ko mu je vse pokazal, se je kralj ustavil v sredini dvorane in se obrnil proti begu s trdnim važnim glasom: „Vse si torej videl, beže I Toda zapomni si dobro moje besede I Toliko bogastva vsebuje zaklad bosanskih kraljev I" In segnivši v enega zabojev, je vzel zlat denar in ga povzdignil, govoreč dalje: „Toda od vsega tega ne prejmejo vaši sultani niti takega-le novčiča več, ampak vse, kar vidiš tu, izdam za to, da bo po konečnem zmagovalnem boju plapolala zastava križa nad padlim polumese-cem. Ponižati vas Turke, zlomiti vašo moč: to je naloga mojega življenja, za to bom žrtvoval moči svojega naroda, in če bi bil ruskih deželnih poslancev, na kateri se bo določilo, ali bo na dan 11. januarja sklicani gališki deželni zbor deloval ali ne. ŽelezniSka nesreča v Parizu. PARIZ 6. (Izv.) Pri veliki železniški nesreči, ki se je dogodila danes na auster-liškem mostu v Parizu, je ponesrečilo 53 oseb. 21 težko ranjenih oseb so prepeljali v bolnišnico. Bolgarski vstaš ustrelil štiri Mladoturke. SKOPLJE 6. (Izv.) V Velesu je udri bolgarski četaš, član takozvane „rdeče roke" v mladoturški klub in ustrelil tamkaj štiri odlične klubove člane in prišel pri tem sam ob življenje. Stavka v Monsu. BRUSELJ 6. (Izv.) Stavka v' Monsu se razširja vedno bolj in bolj. Danes stavka že 27.500 delavcev. Izpor delavstva. PRAGA 6. (Izv.) Predilnica Liebig d Cie v Sranovem je izprla vse svoje delavstvo. Razmerje med Turčijo in Bolgarsko. CARIGRAD 6. (Izv.) Turški zastopniki so pri vladi odločno protestirali proti dogodkom v Štip u in opozarjali na gibanje bolgarskih čet v Macedoniji. Razmere med Bolgarsko in Turčijo so se vsled tega Če-taškega gibanja znatno poostrile. Števila praznikov v Hrvatski, ne zmanjšajo. ZAGREB 6. Nadškof-koadjutor dr. Ba-ner je izdal o zmanjšanju števila praznikov razglas, v katerem pravi, da je papež dovolil, da se v Hrvatski do daljne odredbe v bodoče praznujejo prazniki kakor doslej. Dva mlada zločinca pobegnila. PRAGA 6. (Izv.) Danes sta pobegnila iz praškega sodnijskega zapora dva mlada tička, ki ju je vzlic njihovi mladosti treba prištevati k najprevejanejšim zločincem. Bila sta to čisto mlada pobalina 15-letni Slaba in 17-Ietni Pokorny, ki sta pred kratkim napadla v vlaku poročnika Wolfsbergerja in ga oropala in sta pozneje napadla tudi nekega pismonošo in ga tudi skušala oropati. Danes zjutraj je prišel v njuno skupno celico jetniški paznik. Vzlic Uemu da sta imela zločinca na rokah verige, sta se vrgla na paznika, ki se jima ni mogel ubraniti, sta ga zvezala, mu zamašila usta, mu odvzela ključe in ga zaprla v celico. Ko sta se tako oprostila sta šla po popolnem praznem hodniku do sobe državnega pravnika, ki se nahaja v istem poslopju in sta ostala v sobi, ki je bila seveda zaradi današ njega praznika celi dan prazna, do po-poludne. Ob 4. popoludne sta odšla potem popolnoma nemotena iz sobe državnega pravdništva k glavnim vratam justične palače. V hipu pa, ko sta mislila, da sta že popolnoma na varnem, ju je spoznal ob vratih stoječi paznik, ki ju je takoj prijel in ju skušal ustaviti; toda iztrgala sta se mu iz rok in pobegnila v Karlov park, ki se nahaja prav pred justično palačo. Na krik paznika, ki je tekel za beguncema, je vsa množica, ki je bila v ogromnem številu na ulici udrla za beguncema, policija in ljudstvo, vse je teklo za njima, a begunca sta vzlic temu izginila in se policiji dosedaj še ni posrečilo, da bi jima priš'n na sled. Kakor že rečeno, sta Slaba in Pokorrv stara šele 15 oz. 17 let, in se jima torij obeta še „lepa karijera". Ukradeni vojaški dokumenti. BEROLIN 6. (Izv.) Neki neznanec je vdrl v poveljnifcove prostore na nemški bojni ladji, križarki „Stettin" in odnesel važne dokumente. Z druge strani pa se zatrjuje, da ukradeni dokumenti niso posebnega pomena in da tatvina ne bo dosti škodovala nemški vojaški stvari. Dr. Amruš vpokojen. ZAGREB 6. Oddelni predstojnik dr. Amruš je prosil za vpokojenje. Njegova prošnja je baje rešena povoljno. Duhovščina proti portugalski vladi. Vlada izganja škofe. LIZBONA 5. (Izv.) Portugalski škofje so izdali oklic, v katerem se proglašajo za popolnoma neodvisne od države. Vlada pa je odgovorila s tem, da izganja škofe, ki se ne pokore državni oblasti. V Lizboni je prišlo med duhovniškimi pristaši in republikanci do velikanskih spopadov. Republikanci, izzvani po nasprotniških demonstracijah, so vdrli v škofijsko palačo, odkoder pa jih je pregnalo vojaštvo. Revolucija na Kitajskem. Konstituiranje republikanske vlade. LONDON 5. Iz Šangaja poročajo, da se je provizorična republikanska \lada v Nankingu konstituirala po amerikanskem vzorcu in torej ne bo imela ministerskega predsednika. Republika na Kitajskem. LONDON 6. (Izv.) Iz Šangaja poročajo, da je predsednik nove republike dr. Sunyantsen izdal manifest na prijateljske narode, v katerem obtožuje vlado vladarske rodbine Mandžu in obljublja, da bo nova republikanska vlada respektirala interes« vseh narodov, Ščitila tujce in po svojih najboljših močeh skušala reformirati državno upravo. _ Berolin 5. Iz Rima poročajo: Ker je kardinal Vannutelli pred več tedni povodom neke poroke v knežji rodbini Odescalchi rabil nasproti Turčiji sovražne in zaničljive besede, mu je sultan odtegnil red, ki ga je bil kardinal prejel povodom neke diploma-tične misije v Rimu. Dunaj 5. Na današnjem žrebanju 3*/» sreček Bodenkredita iz I. 1889 je glavni dobitek 100000 K zadela ser. 5581 št. 48, 4000 K ser. 7502 št. 38. ta-le novec moj zadnji, bi vrgel tudi še njega na tehtnico." In vrgel je denar nazaj v zaboj in glasno je zažvenketala draga kovina. Grobna tišina, ki je vladala v družbi pri usodnih besedah kralja, je bruhnila v navdušeno klicanje: „Zdrav bodi, kralj Štefan Tomašević I Slava mu, slava bosanskemu narodu! Za domovino in vero hočemo umreti s teboj, kralj naš!" Saraf-beg je mirno poslušal odločilne besede kralja Tomaševiča; celo vse sedanje navdušenje prvih iz-med bosanskega naroda ni izvabilo nikakega znaka na njegov obraz; kvečjemu da so se njegove ustne skrivile v porogljiv nasmeh. Potem je segel za pas ter vzel iz usnjatega mošnjička tudi zlat denar; in ko je navdušeno klicanje malo potihnilo, je dvignil ta denar kvišku, da bi ga zamo-gel videti vsakdo; potem ga je spustil v zaboj, napolnjen z zlatim denarjem. „Na," je dejal hladnokrvno, „tu pridoda jam še za ta boj." — In ko se je na to obrnil na pol h kralju, na pol k dvoru, je povzdignil svoj glas, da je skoro grozeče donel po dvorani: „Sedaj je tukaj tudi sultanov denar; gorje onemu, ki bi se drznil dotakniti se ga, ali pa ga odnesti 1 Ni ga kraja na širnem svetu, kamor bi naši konji ne prinesli pravovernih ljubljencev proroka 1" (Pride še.) Italijansko-turška vojna Mir med Italijo in Turčijo. DUNAJ 5. (Izv.) Dunajski in berolinski listi poročajo o mirovnih pogajanjih med Italijo in Turčijo. V dunajskih diplomatskih krogih pa se zatrjuje, da te vesti nikakor ne odgovarjajo resnici, ker obe vojskujoči se vlasti še niste našle temelja, na katerem bi bila mogoča mirovna pogajanja. Izmišljeno pismo. RIM 6. Zunanji listi so objavili neko okrožnico turškega velikega vezirja Said paše na valije, v kateri se govori o skorajšnjem sklepu miru. V tukajšnjih merodajnih krogih pa se smatra omenjeno pismo za izmišljeno. Pogajanja za mir. RIM 6. Velesile so se nekaj dni sem začele dogovarjati, da bi stopile pred Turčijo s konkretnimi predlogi za mir. Ta pogajanja so že povsem zaupna in imajo namen, najti formulo, ki daje porti Možnost, računati s fait akomplijem, ne da bi se to očito izreklo in ne da bi se sultana izpostavilo očitnemu ponižanju. Govoriti o pogajanjih za mir pa je za sedaj Še brezpredmetno. DUNAJ 6. „N. W. Tgbl." je prejel iz Rima od posebne in kompetentne strani sledeče sporočilo: Res je, da se je v zadnjem času od raznih strani predlagalo in razpravljalo o predlogih za dokončanje italijansko-turške vojske in bržkone so italijanski zastopniki pri zunanjih vladah o tem obvestili svojo vlado. NI pa res, da bi na podiagi enega omenjenih predlogov bila začela kaka uradna ali poluradna pogajanja. Velesile znajo, da Italija ne misli začeti pogajanj za mir, da je pa pripravljena razmišljati o predlogih za mir, ki bi imeli pogoje, kakoršne bo Italija smatrala za dostojne. Ti pogoji so znani vsem velesilam in tudi Turčiji *ami in od teh pogojev Italija ne odstopi. Novi bojni ladiji. RIM 5. V državni ladijedelnici v Ca-stellamare pri Spezziji gradijo dva dread-noughta, ki dobita ime Tripoli in Cirenaika. Stran IT. »EDINOST« št. 7. V Trstu, dne 7. januvarja 1911. Češki kopltcl na avstrijskem logu. Zagrebški „Hrvatski Lloyd" priobčuje sledeče zanimive podatke o vedno večjem vplivu češkega kapitala na jugu Avstrije: V zadnjih časih so se začeli Čehi živo zanimati za južne avstrijske dežele in tu naj na kratko očrtamo, kako so v tem kratkem času znali pridobiti veljave svojemu kapitalu. Pred vsem bodi omenjeno, da prihaja češki kapital na jug le indirektno, namreč po posredovanju denarn h zavodov. Je namreč precejšnja razlika v tem, ali se nalaga kapital posredno ali neposredno, to je, ali je kapitalist podjetnik sam, ali pa če daja svoj denar na razpolago za ustanovitev raznih podjetij po posredovanju denarnih zavodov. Češki bančni zavodi so se bavili prej z reeskomptom domačih denarnih podjetij, kmalu pa so opazili, da se takšni denarni posli ne rentirajo posebno dobro in da doseženi čisti dobiček ni v pravem razmerju z rizikom, kateremu se izpostavlja denarni zavod pri takih poslih. Odločili so se — morda so tudi vplivale pri tem narodnostne simpatije — za ustanavljanje denarnih zavodov z lastnimi sredstvi v deželah z deloma že obdelanim poljem. Šele v najnovejšem času se naklada češki kapital ne samo v bankah, temveč tudi v drugih podjetjih, in to od tistega časa sem, ko so začeli veliki češki bančni zavodi ustanavljati na Jugu svoje podružnice in druga posredovalna podjetja. Prvo bančno podjetje, ki je stopilo na Jugu v trajne poslovne zveze je „Ustredni banka českych spofitelen" — Osrednja banka čeških hranilnic — in usoda našega denarništva je v zadnjem desetletju ozko zvezana s tem denarnim zavodom. V razmeroma zelo kratkem času se je posrečilo „Osrednji banki** si osvojiti pri nas tla in mnogo naših domačih bančnih zavodov — pisec misli tu seveda pred vsem Hrvatsko — se morajo zahvaliti edino-le njej, da so presiali svoje kritične čase in se razvili, pri čemer pa „Ustredni banka" ni le samo za-se napravila dobička, temveč je tudi pokarala pot, po kateri je mogoče priti do samostojnosti in urejenih razmer. „Živncstenska banka" — Obrtna banka — je bila že prej v ozkih stikih z Jugom, toda njeno delovanje je bilo precej omejeno. Ko pa je razširila svoje delovanje, so se tudi pri njej pokazali večji uspehi. Delovanje češke „Industrijske banke" je bilo samo prehodno, toda tudi njena pred kratkim na Dunaju ustanovljena podružnica se ponovno ozira na Jug. Kaki uspehi se dajo doseči s pomočjo češkega kapitala, je najboljši zgled „Ljubljanska kreditna banka", ki danes kot eno največjih provincijalnih podjetij dela z 8 milijoni kron in 6 podružnicami. Ta poskus se je Čehom posrečil popolnoma in nič manj tudi poskus „Osrednje banke", da razširi svoj delokrog na Hrvatskem. Le na ta način si je možno razlagati veliki vpiiv, ki ga ima to podjetje na „Hrvatsko eskomptno in menično banko** v Brodu ob Savi. Ta bančni zavod ima danes dve podružnici in razpolaga s temeljno g'avnico 2 milijonov kron. Skoraj enako je delovala tudi „Živnostenska banka", ki je izpremeniia staro renomirano tvrdko „Sorger, Weissmayer & Cie" v Osjeku skupaj s strokovnjakoma in lastnikoma te tvrdke Julijem S ji gorjem in Oskarjem Weissm3yerjem v akcijsko podjetje pod tvrdko „Hrvatska deželna banka". S kapitalom 5 milijonov kron se bavi ta banka poleg tekočih bančnih poslov tudi s hipotekarnimi posojili na amortizacijo, na podlagi katerih izdaja za-dolžnice. Po teh uspehih so začeli češki strokovnjaki misliti na to, da samotvorno post ža j o vmes pri trgovinskih in industrijskih podjetjih. „Ustfedni banka* je sodelovala pri ustanovitvi sladkorne tovarne v Osjeku in ravno tako tudi pri razširjenju in povečanju v Osjeku že obstoječega „Union-par-r.ega mlina". Obrnila je svojo pozornost tudi v Istro, kjer avtomobili in lokalne železnice (električna železnica Matulje-Opatija-Lovran) posredujejo zvezo med posameznimi kraji, med središči in njihovimi okolicam!, v večjih krajih se grade odlični, z vsem komfortom opremljeni hoteli, v Puli se namerava ustanoviti s pomočjo Češkega kapitala veliko stavbeno podjetje. Daslravno v manjši meri, a vendar se tudi že po Dalmaciji razširja ekspanzija češkega kapitala, ki ga nalagajo največ v svtho pospeševanja zadružništva. Trajne zveze z Dalmacijo Še ni, tembolj pa delujejo tu posamezne osebe. Neki češki zdravnik je ustanovil v Novemgradu v Dalmaciji sanatorij ; drugi sanatorij so nameravali ustanoviti na otoku Braču, pa so opustili to misel, ker manjkajo tamkaj vsi predpogoji. Ž?itti bi bilo, da bi za trgovino nadarjeni Dalmatinci bolj skušali obračati pozornost Čehov na-se, kar velja tudi za Bosno in Hercegovino, da se tudi tu napravi jez ogrskemu in nemškemu kapitalu. Če vzamemo, da so vsa bančna pod-etja na Jugu v ozkih poslovnih stikih s čtŠkimi denarnimi zavodi in da so ti zavodi tudi v živahni z\ezi s posameznimi osebami — o čemer seveda ni mogoče podati natančnih podatkov — se more trditi z mirno vestjo, da se mora zadovoljitev tretjine kreditnih potreb na jugu naše monarhije pripisovati češkemu kapitalu. Tako „Hrvatski Lloyd". Njegovim izvajanjem nimamo dodati kaj posebnega, kvečjemu to, da so ta izvajanja pobudila v neslovanskih krogih precejšnjo pozornost in marsikje tudi — slabo vest. Tako n. pr. „Polaer Tagblatt" čita lekcije Nemcem, češ, da niso izrabili ugodnega položaja, ko pravi: „O osvojitvi Juga se je mnogo govorilo v nemških parlamentarnih in žurna-lističnih krogih ter gospodarskih društvih. Šlo je tu — seveda samo v besedah — za glasovita vrata do Adrije in še sedaj je tu-patam slišati kaj o tem. Medtem, ko so nesrečni politiki najradikalnejše vrste tu spodaj rogo militi, ni bilo niti v Trstu niti v Puli, niti v Dalmaciji niti v Bosni in Hercegovini, niti na Hrvatskem ni v Slavoniji kaj čuti o Čehih. In sedaj, skoraj po bliskovo, se oglašajo vesti, da je ta delavni, nemštvu sovražni narod razvil v vseh teh deželah obsežno gospodarsko delovanje, ki je ustvarilo za poznejši naravni razvoj nacijonalizma znatno trdnejšo podlago, kakor niso bili za kaj takega nikdar zmožni vsi votli radikalizmi bedaste razgrajalne politike". Nekoliko hud poper je to res za one politike nemškega „Herrenvolka", ki s svojim vsenemškim hajlanjem „osvajajo svet", a tudi ta graja je prišla nekoliko prepozno, kajti toliko nate domače, kolikor drugo slovansko denarničarstvo si je na našem Jugu ustvarilo tako trdno in neomajno podlago in si s tem zagotovilo tak trajen uspeh, da je za Nemce zastonj iskati tudi žetve, ki jim jo je toča pobila še prej, predno so kaj vsejall! _ Rakodzcay — novi hrvatski ban? Zagreb, 5. januvarja. Današnji uradni list objavlja imenovanje svetnika stola sedmorice dr. Štefana Posilo-vića za predsednika stola sedmorice. Splošno se opaža, da ni bilo istodobno naznanjeno tudi vpokojenje dosedanjega predsednika najvišjega hrvatskega sodnega dvora Aleksandra pl. Rakodzcay-ja, da-si uradni list v svojem neuradnem delu hvali delovanje odstopivšega bana. Ta okolnost potrjuje glasove, da bo Rakodzcay imenovan za bana. Rakodzcay je že bil ban pred Rauchom. Mož je osebno na glasu poštenjaka, a sicer ostane tudi pod njim stari zistem, ker bi tudi on ne mogel odstraniti kršenja zakonov od strani Ogrske. Po drugi verziji pa se namerava Ra- kodzcaya imenovati za locumtenensa. * * * Vodstvo stranke prava sklicuje za 11. t. m. konferenco vseh poslancev stranke in strankinega odbora in za 12. t. m. konferenco vseh poslancev iz Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine, da se posvetujejo o aktuelni politiki stranke. Dnevne vesti. „Haberfeldtreiberji" oživljeni. Na Bavarskem so zopet oživeli takozvani „Haberfeldtreiberji". (Pod izrazom „Haberfeldtrei-ben" razumejo na Bavarskem neko vrsto ljudskega pravosodja za take pregreške in prestopke, ki jih oblasti ne kaznujejo, kakor n. pr. skopuštvo, oderuštvo, preŠestvo, uradniška samovolja, ošabnost, nemoralno življenje itd. Cela stvar je tajna in izvršuje to „pravosodje" tajna družba. Če se grešnik ne spokori na opetovane pismene opomine, pride ponoči cela četa našemljencev pred njegovo stanovanje in mu napravi mačnico, ali pa posežejo tudi po hujših sredstvih, ime je to počenjanje dobilo odtod, da so svoj čas mladeniči s šibami gnali padla dekleta iz hiše v ovseno polje in zopet nazaj do doma. — Op. ured.) „Haberfeldtreiberji" uprizarjajo po nekaterih delih dežele pravcate gonje. Ponoči vlačijo neljube jim osebe nage po snegu čez polja in jih pretepajo s palicami. Več oseb je bilo že nevarno ranjenih. Oblasti so dvignile proti „Haberfeldtreiberjem" cele čete orožništva in prišlo je že parkrat do pravih spopadov med našemljenci in orož-ništvom. Oblasti bodo morale napeti vse sile, da ukrote to tajno družbo. Kitajska se razdeli. Iz Mukdena so dospela navodila za volitve v narodno skupščino. Iz navodil je razvidno, da vodi volitve v severnih pokrajinah, v Turkestanu, Tibetu in v Mongoliji pekinška vlada, na jugu organlzuje volitve pa republika. Volilni red namiguje na možnost delitve države za slučaj, da ne pride narodna skupščina do enoglasnega sklepa. Italijanska vlada izganja Časnikarje. Iz Milana 5. t. m.: Italijanske oblasti so danes zaprle tu centralo klerikalnega agencijskega zavoda „Ita", ki ima svoje filijalke po vseh večjih mestih, med njimi tudi na Dunaju. Kot povod temu činu italifanskih oblasti se navaja, da je agencija „Ita" razširjala Italiji sovražne vesti. Urednike agencije, ki so bili inozemci, so izgnali iz Italije. Menično pravo v Bosni in Hercegovini« — Z Dunaja: Avstrijsko-bosanski zbor interesentov je podal sledečo objavo: Doslej so bili v Bosni in Hercegovini izključno le v trgovski register vpisani trgovci in trgovske družbe zmožni izdajati menice. Bosanski sabor pa je razveljavil to določbo in uveljavil tozadevne enake določbe, kakoršne veljajo v Avstro-Ogrski, napravil je le nekatere izjeme glede žensk. Ta zakon je že dobil cesarjevo sankcijo in je bil že razglašen. V smislu tega zakona sme izdajati menice vsak, kdor se more vezati s pogodbami. Zakon je stopil v veljavo z 31. decembrom 1911. Domače vesti. Naši bratje pravoslavne vere praznujejo danes praznik Rojstva Kristovega. Mi jim o tej priliki želimo srečen in vesel Božič! Poroka. Danes se poroči v župni cerkvi v Dolini g. Josip Mahnič z gospico Marijo Prašelj. Bilo srečno. Trgovski ples. S trgovskim plesom, ki se je vršil sinoči, se je otvorila vrsta letošnjih predpustnih zabav na način, da se ni mogla boljše. Udeležba le bila nepričakovano dobra kakor še redkokedaj poprej. Dokaz temu, da je plesalo prvo četvrtko 140 parov. Ples so počastili s svojo navzočnostjo deželni in državni poslanec in podpredsednik Jadranske banke dr. Gustav Gregorin s soprogo, predsednik političnega društva „Edinost" in deželni poslanec dr. Josip Wilfan, podravnatelj Jadranske banke Fran Skorkovsky, dež. poslanec Anton Sancin, starina naših trgovcev gosp. Prelog itd. Ples je bil v vsakem oziru vreden vrstnik svojih drugov prejšnih let in mi moramo odboru „Trgovsko-izobraževalnega društva" in posebno njega predsedniku g. Vekoslavu Plesničarju le častitati na krasnem doseženem uspehu. Podružnica „Glasbene Matice* v Trstu, priredi dne 8. t. m. ob 8.30 uri v dvorani „Slovanske Čitalnice" prijateljski sestanek v slovo odhajajočemu podpredsedniku Josipu Prunku. — Gostje dobro došli I Predavanje. Odsek za ljudska predavanja priredi v torek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Nar. doma" predavanje; „Razvoj moderne slovenske žurnalistike" in sicer kot nadaljevanje predavanja, ki se je vršilo 18. dec. m. I. Predava prof. dr. i v a n M e r h a r, ki bo govoril o razvoju našega časopisja po 1. 1866. do najnovejše dobe. Iz Vrdele. Poročajo nam: V Sv. Ivan-ski župniji je bilo lansko leto rojenih in krščenih 197 moških in 199 žensk, skupaj 396; umrlo je 115 moških in 122 žensk, skupaj 237, od teh 50 v blaznici, 12 v Ral-lijevem paviljonu, tako da lih odpade na župnijo 175. Poročilo se je 77 parov. Več je bilo rojenih nego umrlih 161 ; manj rojenih ozir. krščenih v minolem letu nego 1910 je bilo 9, več umrlih 17, manj porok 11. Strokovnjaško oceno o koncertu podružnice „Glasbene Matice" smo morali radi pomankanja prostora odložiti na jutri. Telefonsko razmerje Trst-Bad Nau-heim. Z dnem 10. januvarija 1912 se otvori telefonsko govorilno razmerje Trst-Bad Nauheim. V tem razmerju znaša pristojbina od navadnih triminutnih pogovorov K 4 80 in od nujnih pogovorov 14 kron 40 stot. Starišil Pazite bolj na svoje otroke, da se jim na cesti ne zgodi kaka nesreča. Tako je dne 2. jan. t. 1. okoli 10 in tričetrt dopoludne pritekel neki 4 letni deček po ulici Ferriera naravnost pred voz cestne železnice, ki je vozil z običajno hitrostjo po ulici Conti. Zgodila bi se gotovo velika nesreča in le vestnosti in hitrosti nekega stražnika, ki ga je bliskoma zgrabil in potegnil v stran, se ima deček zahvaliti, da ga ni, če že ne smrt, pa dohitela vsaj velika nesreča. — Ne samo šola, starši tudi Vi navajajte svoje otroke k pametnemu pohajanju po ulicah. Straži pa vsa pohvala. Novi predpisi za kinematografska gledališča. Ministerstvo za notranje stvari namerava izdati nove predpise za kinematografska gledališča. Predvsem naj se kinematografi vredijo z ozirom na zahteve varnostne policije. Nadzorovalne oblasti bodo morale vedno paziti, da bo podjetnik zadostno kvalificiran, vedno pregledaval lokal, kjer se vrše predstave, ter gledati na to, da se bo obrat varno vršil. Ravnotako bodo morale pa oblasti tudi paziti na to, da predstave ne bodo nasprotovale nravstvenim zahtevam. VojaSka taksa. Po zakonu z dne 10. februvarja 1907 diž. zak. št. 30 se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dotlej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto v mesecu januvarju pri mestnem magistratu, statistično-anagrafični urad, (vojaški oddelek), ulica SS. Martiri 4, I. nad str., vrata 2. Oprostitev osebne dohodnine ali nado-mestilne takse za službo, ki se pričakuje, ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne edvezuje dolžnosti zglašenja. Zglašati se je pismeno ali ustno. Pismene zglasitve se morajo opraviti tako, da se vpošljeta mestnemu magstratu dva v vseh razpredelklh z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazca. Zgiasilni obrazci se dobivajo brezplačno pri c. kr. namestništvenem svetniku in pri mestnem magistratu. Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zgiasilni obrazci so tako urejeni, da se lahko, složeni in naslovljeni, odd3jo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustne zglasitve vpisuje mestni magistrat v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, podane po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti. Zglasilnim zavezancem, ki ne bi podali pravočasno predpisane zglasitve, ali, ki so jo podali v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki so v svojih zglasilih vedoma kaj zamolčale, ali se zakrivile neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K; če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se izpremene v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati. Vrhu tega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno, ali če se je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo na podlagi znanih dodatkov, ali pa takib, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso. Zavezanci vojaški taksi, ki niso pristojni v Trstu, imajo se izkazati pri mestnem magistratu z listinami, iz katerih je razvidna njihova pristojnost. Veselični odsek „Trgovskega izobraževalnega društva44 naznanja, da bo pri nocojšnji večerni vaji srečkanje in šaljiva pošta. Naše gledališče. „Anatolov dvojnik". Burka v treh dejanjih. — Spisala Henequin in Duval. K nocojšnji premijeri v slov. gledališča. Tvrdka Henequin in Duval ni neznana našemu občinstvu. Naše gledališče je vprizo-rilo že nekaj burk in veseloiger te svetovno znane dvojice. In vse so imele velik uspeh. Naj opozorim le na „Neiy Rozier* in „Sladkosti rodbinskega življenja*. Blo je mnogo smeha in ugodne zabave. „Anatolov dvojnik* pa je najboljša burka, ki sta jo sploh spisala omenjena pisatelja. Tehnično je burka naravnost dovršena in uzorno zgrajena. Zapletaji so naravni in preobrati se vrŠe hitro eden za drugim. V „Anatolovem dvojniku* uporabljata pisatelja sijajno iznajdbo — seveda lastno — o .dvojniku". Dvojnik je nekdo, ki je nekomu na las podoben, tako, da se ju lahko zamenjuje. In v tem je ravno velikanski ha!6, ki gre do konca igre, ki je prepolna humorja. Tudi najčmernejši sovražnik zabave prihaja na svoj račun in se mora smejati prav od srca. Glavna oseba, Anatol Baris-sarth, porablja svoj trik z dvojnikom — ker v resnici nimata dvojnika — le v to, da razme nespodobnosti, ki jih uganja skozi vso igro, skriva pred svojo ženo in jih meče na neobstoječega dvojnika. Nočemo tu razkriri vsega, kar se vse godi. To tajnost prepuščamo radovednosti obiskovalcev. To pa zagotavljamo, da se bo občinstvo prav od srca zabavalo in da je menda Še ni bilo na našem odru tako zaba/ne burke, s tolikimi komičnimi situacijami. ♦ * * Popoludne ob 3 30 bo prva popoldanska uprizoritev Audranove operete „PUNČKA", ki je imela dosedaj največji uspeh. Opozarjamo na to predstavo zlasti naše okoličane in vse tiste, ki dosedaj še niso videli te lepe operete in ču!i njene gracijozne muzike. Tržaška mala kronika. Aretiran na kolodvoru. Josip Mola-ček iz Dunaja je bil sinoči ob 10 25 aretiran na kolodvoru Južne železnice in sicer na brzojavni poziv dunajske policije. Mola-ček je namreč prejel na račun svojega prin-cipala 900 kron in potem pobegnil v Brno, od tam se je podal v Prago, v Gradec, Maribor in je konečno prišel v Trst, kjer so ga aretirali. Pri njem so dobili še — 8Akron. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ckolu 1. ure je prišlo 38 letnemu privatnemu uradniku Aleksandru Turkoviču, stan. v ul. Cassa di Risparmio nakrat slabo in je kmalo potem izdihnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo nego konstatirati smrt. Poskušen samomor in tatvina. Ivana Hulka, stara 33 let, iz Beljaka je v petek po noči v kavarni Fabris v samomorilno svrho pila opium. Neki mladenič jo je v kočiji spremil v mestno bolnišnico in se potem oddaljil. Včeraj zjutraj so žensko izpustili iz bcbišnice, ker je bila izven vsake Morizovnni do. Meter:: Kristjan Pertot:: Trst, Vh Commertlnle Jt. 3, L nodstr. 180' Telefon št 23-76. V Trstu, dne 7. januvarja 1911. »EDINOST« št. 7 BlriiLs III. nevarnosti, a tedaj je pa zapazila, da jej je tel s svojim činom le iznebiti nasprotnika in njen spremljevalec vzel iz žepa 86 K. Po- ga pognati v beg. licija ga je včeraj v osebi, 21-letnega mehanika Ernesta P. iz Trsta iztaknila in spravila pod ključ. Drug poskus samomora. Neki Roman Mahovlč, star 19 let, stan. v ulici Barriera Branitelj je na to predlagal, da se obtoženca oprosti zločina po § 152, in se ga obsodi le radi prestopka po § 431 kaz. zakona. Sodišče je vsprejelo to mnenje, in je vecchia, se je sinoči na Korzu blizu Sutti- i oprostilo obtoženca rečenega zločina ter ga nove lekarne skušal vreči pod tramvajskij obhodilo radi prestopka po § 431 kaz. zak. voz K sreči so ga osebe, ki so bile tam na 2 tedna zapora. bi zu, pridržale. Pozvali so zdravniško postajo in la je prepeljala mladega fanta v opazovalnico mestne bolnišnice, ker se zdi, da ni popolnoma pri čisti pameti. Posledice tragedije na Skorklji. — Kakor smo poročali v petkovi Številki, je neki Josip Fortuna s kroglo iz revolverja ustrelil na 24-ietno služkinjo Terezo Erjavec, ter je potem sprožil kroglo sebi v usta. Oba so prenesli v mestno bolnišnico. Erjavčeva je včeraj umrla v bolnišnici za dobljeno rano, Fortuna se nahaja tudi v zelo opasnem stanju. Zmešalo se je 52-letni Mariji T. iz Grete št. 341. Pozvali so zdravnika z rešilne Nar. del. organizacija. Pevski zbor NDO. ima danes zjutraj ob 10. uri sestanek v gostilni pri „Deteljci" ul. Belvedere št. 7. Naprošeni ste vsi tovariši pevci da pridete gotovo vsi, ker je jako važen pogovor. NaproŠene so tudi vse gospice, ki imajo časa in veselja do petja, da pridejo v čim večjem Številu, ker ustanovimo v kratkem še tudi ženski zbor. „Narodna Delavska Organizacija" sklicuje z ozirom na demisijo društvenega postaje „Igea", ki je dal nesrečnico po Prednika in dveh odbornikov, izreden Trevesu prepeljati v opazovalnico mestne ob.čn* °r » ^deljo dne 14. janu- bolnišnice var'a 1912 ob uri Pret,P°ldne v dru" * , .. ,rx . . Štvenih prostorih v ulici sv. Frančiška št. 2, Skušal oropati pošto. Včeraj predpo- „ nads£ Dnevni red: 1} Vclitev pred- udne se je sam predstavil policiji 24-letni sednjka , odbomikov. 2.) slučajnosti. težak Ivan Samsa, doma iz Pregarij pri ' 1 Podgradu. Policija in orožništvo sta ga namreč iskala, ker je obtožen, da je na sv. Štefana dan, to je dne 26. m. m. skušal oropati vozno pošto, ki vozi med Podgra- DAROVL — Grbec Josip je daroval moški podružnici CMD 80 stotink. Denar hrani dom in Herpeljami. Dolže ga namreč — y i uprava „Edinosti". kolikor smo izvedeli — da je vedel, da ima j __ Qb priliki krsta pri Matkotu se Je pošta istih dni peljati iz Podgrada v Her- ■ nabralo za proseško podružnico 3 K 4 st. pelje 24 000 kron denarja. A pošta je ta; v isti namen je nabralo veselo omizje Zgo-denar odpeljala že dne 25. m. m. tako, da ničanov in Prosečanov v Gabrovicl 5 K 40 se je on zmotil za en dan. Res je pri tem, stot Srčna hvala! da je Samsa dne 26. m m., odidši od doma j Ana Gec, učenka 2. r. CM šole je iz Pregarij, sedel na poštni voz. V Materiji nabrala za družbo pri veselem omizju 164 je postiljon izstopil iz voza in šel na poštni ^ Srčna hvala. 'urad, da tam odpravi svojo dolžnost. Pustil; ' _ Za stavbeni sklad slov. šole so pla-je bil voz in konja na cesti; v vozu je bil čali uradniki I. skupine za prosinec 1912 kakor potnik sam Samsa. Ko se je posti- k 37*67. Protidrobtinar pa za 71—74. teden Banka „Slavija" sprejme v službo nekaj izurjenih potovalcev za živ-ljensko in požarno =— stroko. Službeni pogoji po dogovoru. Ponudbe naj ss pošiljajo generalnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani, Dr. Peenik j umetni zobje (PETSCHNIGG) Plombiranje zobov &st, via S. Caterina štev. 1 |z(|jranje Z0b0V br6Z Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: "-•"-^»»■^-'s vsake boiečme = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik kon es. zobni tehnik - - vodne (spolne) Ijon s poštnega urada vinii naza) na cesto, ni več našel ne konja ne voza. Ivan Samsa, ki se je — kakor je po- 10 K. Srčna hvala 1 — V spomin pok. Marije Sedmak daruje družina Torian iz Trsta K 6 za žensko tre da no — včeraj predpoludne sam izročil j podružnico sv. Cirila in Metoda. — Denar policiji, je pa povedal o stvari tako-le: hrani uprava „Ed." On, Ivan Samsa, biva in dela kakor | _ za „BožiČnico" so nabrali v go-težak v Trstu. Dne 24. m. m., namreč dan;stilni wpri Francu" v ulici Geppa 23 kron pred Božičem, se je odpeljal domov v Pre-! 44 stot garje pri Podgradu. Prebil je tam praznike, j St." Jakobški podružnici Sv. Cirila in a dne 26. na dan sv. Štefana, se je podal Metoda je daroval v odkup novoletnih vo-nazaj v Trst. Medpotoma je naletel na [ gčiI g> j §orn k 2. V družini Može nabralo poštni voz. Voznik je bil postiljon Fran>se ie pred božičnim drevesom znesek K 2 43 So5ič. Vozil je iz Podgrada v Herpelje-Ko- |kl ga hrani predsednik. zmo. On, Samsa, se je s postiljonom zme- i v nabiralnikih v posameznih gostilnah ni!, da ga popelje do Herpelj, za kar da|pri jak0bu se je nabralo za podružnico plača on postiljonu eno krono in pa da da od junija meseca do konca leta sledeče za pijačo. Med potjo sta se vstavila in pila v Gradišču, v MarkovšČini in še večkrat dru- zneske: društvo „Jadran" K 49 56, Kon-sumno društvo pri Sv. Jakobu K 46'12, gostilna pri Kosiču K 20 65, gostilna pri Ba- god. Predno sta prišla s poštnim vozom v biču K 1602f skupaj K 132-35. Srčna hvala Materijo, je on, Samsa, zaspal. Zbudil da; gostilničarjem, ki jih s tem priporočamo, se je še Ie pozneje, ko je konj dirjal brez kakor tudi nabiralcem, kakor Slavki, Pepče-vozmka-postiljona naprej. Ni mogel najti va- • ku in Marički, in darovalcem. Se priporo-jeti: sedel je na vozu, mej tem, ko je konj, čamo še v večH meri za ,el0 19i2. morda preplašen, dirjal naprej. | - Zbudil se je še le potem, ko je bil že __ . . ^ prešel vas Tublje. Tam je namreč slišal, da VCStl IZ GOriSKO. itfcdo strelja iz revolverja proti njemu. Bilo - D,e 7 t m Driredi T in p ie to mej Tubljami in Kozino. Videči se v d .J' R^nčaT veselico nPa nevarnost., je pustil konja skočil z voza - ^ § ke iljubIjea0 b'urko oezal v Drago, kjer ,e prenočil na nekem * petjem „Moč uniforme« in sicer drugič že seniku. Naslednji dan se je pa vrnil v Trst, ; ^ J. ° Pred?inočni!ra .fe'?' pri Urf\\V "Vri igri sodelujejo it posebne prijaz-W.l!er, ta ima pisarno m sklad,Sce v ulici vlogah nekatere moči in tr- Benvenuto^CeUini^ ^ odločil, da »M* ololice. Nataše spodimo včeraj v jutro sam predstavi policiji, kar je' ^ Repentabora.Bralno pevsko društvo tudi storil !„Dom- je darovalo K 7 50 za družbo sv. St4 n9nM. , Cirila in Metoda mesto venca na grob po- liedar m vreme- - Danes. i. ned. p , . Velikega Repna po Rjzgl. Gosp. - Jutri: Severin op , M e Večletnemu pevcu. Lahka mu bodi Temperatura včeraj ob 2. uri po^oiudnt | ... v - 10 5° Ceis. — Vreme včeraj: oblačno. ;domaca ^mijtea. Na novo otvor jen ! BOCELIHPERIAL ca REKA. s Slovenci in meščani! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM; • TRST ulica della Caserma št. 13, II. n. Očitana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST Ceno meso!! Vsak dan klano, prve vrste govedina, tele!ina in ovčje meso 5 kg po 5 K in svinjina 5 kg po 6 kron v poštnem zavoju :: franko po povzetju pošilja :: Herskovets Ede,' i — Herinsce št. 31, Ogrsko - Jfine-Bioskop ,£dria' v Skednju — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih bi&kotov, posebno ea in bombonov. Sprejema naročila vaakovrstnih tort, Lrokht m vae predmete za peči. Naifinejla moka 17. najboljših mlinov po najniži ceni. Fina iiiuzeruia vina in likeri v steklenicah. Beeplačna po3ttežv a na dom. Ernh in alalftloe tsdeloje Igl4>al6kim elektri6klm strojem m. 1. je precej Izpred sodišča Lonjerska afera. V noči od 3 — 4. decembra Štefan Marinčič prozročil v Lonjeriu razburjenja; v gostilni Antona Kjuderja je najprej dvakrat naklestil s pestmi ln brcami gotovega Ivana Marca, elektrotehnika pri tvrciki Facčanoni in potem je še, ko sta bila oba izstopila iz krčme, potegnil iz žepa revolver ter vstrelil enkrat proti bežečemu Maicu. Radi tega je bil obtožen zločina poskusa težke telesne poškodbe v smislu § 152 kaz. zak. — prestopka proti orožnemu patentu iz L 1852. Obtoženec je na razpravi materijelno priznal svoj čin; izgovarjal se je pa, rekši, da je hotel le preplašiti Ivana Marca, kateri ga je tekom enega večera večkrat izzival. Četvorica prič so sicer potrdile obtožnico, a so obenem izjavile, da niso videle v katero smer je obtoženec streljal. Drž. pravdnlk dr. Z u min, je predlagali obsodbo glasom obtožnice in primerno. kazen. Branitelj dr. Josip Mandić je pa po- i vdarjal, da se ne more trditi, da je obtože-nec, ko je streljal, imel namen zadeti Marca.! Saj so to potrdile vse priče in tudi Ivan j Marc sam, rekši, da niso videli, kam da je! obtoženec ciljal. Popolnoma verjetno je to- J tć'i kar trdi obtoženec, da se je namreč ho- ! Biljana (v Brdih.) Silvestrov večer, ki ga je priredil v to sestavljeni odbor je izpadel izborno. Ob določeni uri je bila dvorana nabito polna in pričela je jako živahna JU^OAao^ ga uu 20U JGiaijijiDua/ oj(adna/Atcu>a/. 9lsMfUflen/ jfninano mgrrr trniivr Čevljarska zadruga v jfiirnu pn gorici vpisana zadruga z omejeno zavezo naznanja slavnemu občinstvu, da se je preskrbela svoji prodajalnici v TRSTU v GORICI Via Barriera vecchia it. 38 Piazza 8. Antonio šte-. I za zimsko sezono z vsakovrstnim dobrim blagom od najfinejše d* najpriprostejše Trste. Vsled ugodnega nakupa večje množine usnja smo znižali cene za 10%. Priporočamo slavnemu občinstvu, da se s to priliko okoristi z obilnim nakupom. Fozor! Glavni vzrok današnje draginje je gotovo ta, da se blago kupuje od prekup-cev, ki blagu svojevoljno višajo cene na škodo kupovalcem. Nase načelo je, da se blago prodaja naravnost od prodacentov t. j. Iz prve roke Zato je „Čevljarska zadruga 4 v Mirnu postavila svoje prodajalnice, v katerih prodaja svoje Izdelke po najnižjih cenah ; zato ne verujte raznim trgovcem, ki ponujajo blago, kot izdelek „Čevljarske zadruge" v Mirnu. Izorfnlelo se tudi poprove. = Sprejemajo se naročilo po merL Sir.n IV. »EDINOST« st. 7. V Trstu, dne 7. januvarija 1912. in anfmr»na zabava. Vsi igralci so prav ozemlje osvojiti politično in gospodarsko, kar dobro p< g-dili svoje uloge. Pred vsem se- pa ostaja le pri neblagi volji, ker temu ju-veda p. Trnek, ki je zabaval občinstvo tudi naku nedostaja vsega: energije, duha, po-, z razami) kupleti In čarovništvom. Igralo se znavanja razmer, vpliva, denarja, in pred ie „Buc?s v strahu" in „Poroka pod dež-j vsem: smisla za pravičnost. Botzen-nikom". Osebe so bile: gg. Fr. Turek, A.!hardt je torej tudi fanatik, in sicer istotako Juša, N. Šfiligoj, Ig. Kožiin in gdč. E. Ja- patologiški, ali brez predpogojev nevarnosti, končič v prvi ter gg. Fr. Turek, Ant. Jusa," Višino svoje veličine pa dosega na za-V. Sfiligoj in gdč. T. SfiligoJ v drugi igri. ključku: noče zavesti 16 letnega dekleta, dasi Presenetil nas je tudi orkester iz Biljane, ki' se mu je ponudilo. Vsaj ljubezni si torej je imenitno igral in kar me je najbolj raz- j noče osvojiti brez truda I veselilo: same slovenske komade. Posebno? s koliko ljubeznijo in stvarnostjo se pa' sem občudoval Štiri majhne fantiče, katerih Achleitner posveča svojemu predmetu 1 On trije so igrali na gosli eden pa na klarinet, i proučuje na lica mesta običaje, navade in Vsa čast g. dirigentu 1. Kožlinu I Sodna prodaja hiše v Gorici. Na živahni, trgovski ulici v Gorici, Corso Giu^. Verdi 35 bo na prodaj 18. januv. 1912 ob 9. uri predp., okrajno SOdiŠČe Gorica, soba 9, trgovska in stanovanjska hiša. Interesenti naj pošijejo ponudbe pod „F. B. 109" Edinosti. _ _ (nazore tega osamljenega gozdnega ljudstva, Hitro so minule urice in kar naenkrat ki je vzrastlo na prvotnem kamenju pohor-je nastala v dvorani tema. Ura je začela • skega gorovja in ki si je v svojem ugodnem. biti 12. Ko je odbila, se je vzdignila zavesa | blagostanju znalo ohraniti tudi svojstvenost in staro leto je šlo preko odra. Na to seiv dobrem in slabem smislu. Tu se ne pri-J nam je prikazala živa slika. Postavljena jerpovecjuje nič neresničnega. Roman je to J bila piramida In klesar, ki je klesal letnico naravnost kulturno - zgodovinskega pomena, j fldlikOVdna 1912. Oko u pa so stali angeljci in dekleta ki nam opisuje resnične razmere celo stvar- r^boT^o ^ ulico s v mrodri nt.ši. Godba je zasvirala sokolsko neje in resničneje, nego spis kakega rojaka, [=3 MALI OGLASI EE: MALI OGLASI m ra«aaajo pe 4 •tol. bMMJo. Maštao tlakaa« b«. Mdc aa rafanajo aakrat »»t Najmanja pnatojblaa »aia 40 atot Plaža aa takoi In««, oddelka. \ ^ li babica B dalič Ana raznanja da »e je preselila iz Zgi.rnje Ser.olo 11. i>f» koračnico, pa kar je predsednik sokolskega & ne pozna sam tega ozemlja po lastnem PrinrOSta odseka iz Dobrovega, Viljem SMigoj, po-! opazovanju. V finem lokalnem koloritu na-i1 'r' ^ Uilca ^uardia 4- najem posteljo V. desno. 56 zdravil navzoče ter želel srečen začetek no-| rodnosti, kakor ga kaže le tedaj, kadar J* vega leta, vspodbujajoč na skupno, složno meni, da ni opazovano, ne daja opis nika- ';~ numriurt Hatn ir nrnenoh foflrinorti clmian. : • i • m i ___ _____i_____i;_____' _ 10 kron odda se Ukoi meblovana iob:ca. — UL Gaspare Gozzi §t 3. II. nadstr. vrata 13. narodno delo v prospeh zatiranega slo ven-: kega nesoglasja, nikakega neutemeljenega ppn J« Sft skega naroda ! Končal je z besedami: -žalienia, nikakega v tendenco usiljenega rruua taki so v resnici naši po trgovini z ■ -ražnikov. Zagrmeio je Živio-klicev po dvo-; ,eSom obogateli Pohorci i Tako snujejo in žive | Odda i«? ran«, a godba je spet zaigrala sokolsko ko- s svojimi prednostmi in svojimi strastmi! Edinosti. r«čn?cn. Voščili smo si srečen začetek no-j ~ ... . j__________----- i- Ta knjiga je vredna, da jo resno čita: r» hici D* p*°daj; prva novo, s T3tirmi Hr» In\r\r hnrp frlnhlip snnrnavati malilUV" lllOl stanovanji »a Greti pri fc^rliih, racnico. vega leta Mladina se je na to malce zgvr-! ^^ ^dof hoV globljeTpoznavati mali! ------------- . . - . tela in dala duška svojemu veselju Reči duševn0 visoko „ndarjeni narod Slovencev.! 7 B«kovljah. Naslov pove mseratn, oddelek moram da mi n. zal da sem se udeležil te R . . takj ,0jh vsj ki prebivajo tu Edmosu » lepe zabave Odslej hočem biti stalen gost ^ y -em ^ vinorodnih gričev in v sličnih prireditev. Na svidenje! -I 'gozdu žlahtnih kostanjev. , „ j Nemška literatura ni imela doslej no- VCSti IZ IStrO« ibenega tako stvarnega in pri tem vendar! L6DĆI itako plemenito sestavljenega opisa onega- r išče n. ee gostilničar 8 plsčo tli toliko nagrada pri litru. Fran Tomažič, ul. Giuseppe 104 38 soba se odda v najem. Ulica delle Poste St. 7, 1. nad. na levo. 2456 Cirilmetodova podružnica za Breg naroda, ki je, žal, skozi desetletja brez enot-1 Clnvan^lra godrnja i£če dva mladeniča priredi danes ob štirih popoludne v Boljuncu duševnega in političnega vidstva, kjer^1"""5^ » ln hran0 Polzve 3 v prosonh g. S.incina zabavo s plesom. »medsebojni boj ugonoblja naj-jpn Edlo'8t1-----:——-—- Silvestrov večer V Buzetu. Pri nas hni:*„ mA; ;n fcipr vrhu vWa — ka- Docn-J ponudta. — Kateri pn etni gospod (od se j, zac-elo neka) gibati. V okrilju Čitalnice ^r^kazujMh - ozemljej ^ ^ se je osnoval poseben odbor, kateremu je:hreščeče odmeva od tja frivolno z a n e - uradnik i. t d. ali Pa posestnik) ki nima otrok, ki raloga prirejati veselice v letošnjem pred- §enega narodnega sovraštva. i bi si botel urediti prijetno domovsnje in pr.jszno r-usta. Ta odbor se ie lotil tefra dela z vso> vt.: l- . ••__f^i: ci______: ! oskrba za itsen življenja in ki bi *e hotel v »vrho Avstrijec (Zaključek v prihodnji številki.) priredili so igro „Urarov šešir*. . V podrobno oceno te igre se ne bomoj ?puščali ker nam je prostor omejen, zado-j stuj če omenimo, da so vsi igralci izvršili* svoje naloge do popolnega zadovoljstva občinstva. Načelu odbora je stal gosp. Rade, ki si je za prireditev iztekel mnogo zaslug. Njemu na strani so požrtvovalno delali go-. . spodje Šcaian, Kajin Segvič, I. Sancin i jenja, ki se večkrat pojavi v polnim gospo, . staro. Ponudbe s naslovom naj se blag. do konL-a t. mes. Vsaka mati ve poslati ako mfg. s sliko, ki se laJiko takoj vrne, |o< Šifro: „Ljubljana St. l6u, na inser. oddelek Edinrsti 'tajnost zajamčena.___ J 6 prodaj ajt v Trstu : Slovanske igralne karta V kako visoki meri pospešuje dojenje; knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zida) . 1 r Aux J\ & C., Kocol 263, tobakama ŠegoMa, uhca Industru razvoj njenega otroka. Ubcutku utru- j (gv ' jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. ^ — " 147 Kozini: l^an Dekieva. Samo pristen s lo znamko — | rlliič — anali. n Scottova | ii. .eiovanja. — Gena ori":, steklenici K 2 50. Dobi se v vseh lekarnah. drugi. Vse točke so bile dobro naštudirane in izvedene, ter je občinstvo ki je bilo zelo animirano, nagradilo vsako točko z burnim a plavžem. O polnoč?, ko se je poslavljalo staro leto ter nastopilo novo, je dosegla zabava svoj vrhunec. Sneg nas je Gbsul, a v dvorano sta priletela dva bela golobčka. Obi-j skovalci pa so si hiteli medsebojno čestitati k novemu letu. Po oflcijelnem delu se je začel ples, ki je trajal do ranega jutra. Vse je bilo veselo in zadovoljno ter edino v tem, da tako vspule veselice še ni bilo v Buzetu. Počastili so nas tudi dragi gosti iz Roča, Lupoglave ter bližnje okolice v lepem številu. Upamo, da nam ta odbor kaj kmalu zopet kaj enakega priredi Buzečan. Arthnr Achleitner In Rudolf Bartsch Prvi prijatelj, drugi sovražnik slovanske narodnosti. (Po praski „Union"). Leto 1911 je prineslo nemški literaturi dva romana, ki jima je miljć — ali povsem, ali pa vsaj po velikem delu — od vinogradov ovenčano južnoštajersko pogorje in ki se podrobno bavita s tamošnjim ljudstvom — Slovenci. Bavarski tajni svetnik Arthur Achleitner, ta slovito znani opisovalec našega divnega planinskega sveta v njega čisti naravnosti, ta pravi najdnik in propovednik alpinizma v Avstriji, nas je letos razveselil že s svojim 100. večjim pripovednim delom, rosnodehtečim romanom „Admont", je spisal roman „Der Waldkčnig" („Planinski kralj-, Otto Jonke, Berolin). Gornješta-jerec Rudolf Bartsch pa je spisal „Das deutsche Leid" (P. Stuckman, Lipsko). Tu Podpisani izjavljam tem potom, da sta torej dve deli, ki kažeta skrajna na- obžalujem za vse nepremišljeno izgovorjene sprotva v vsakem pogledu. - gospodična z rno letno Sedemnajstletna prak trgovska učenka, Želi primerne službe. N*9lov pore in«, oddeiek Ed losti. 2423 Na prodaj so vrata, okna, kameniii okvnji, lijaki, tramovi, strešniki, pložče Obrniti se: Llica Piccardi 18. 2183 Razglas. tem napornem času, se lahko cdpomore z uporabo Scott-ove emulzije. SCOTT-ova emulzija vaebuje celo vrsto snovi, pospt Aujocih kri in moč, ki najboljše uplivajo na j Gozdni odsek v Knežaku naznanja, da kakovost materinega mleka in učinku- se odda gozdni lov v Knežkem gozdu, jejo oživljajoče in osvežujoče. Scottova' davčne občine Dane, Notranjsko, dne 14.1. emulzija je zelo lahko prebavljiva, okusna; 1912 popoldne ob 3 uri na javni dražbi 1 * j • i- ori županstvu v Knezaku za 5 let v najem, m se zato rada jemlje. j h R£v[r obstoji iz visokega gozda in Pri nakupu naj se izrecno zahteva SCOTT-ova' velikih za stojišča (štante) pripravnih lazov, emulzija. Znamka „Scott", ki je upeljana že 35 t eri 2700 oralov in je od Železniške let, jamči za dobroto in uspeh. i ^^ ^ p^ na 3 ^ odda,jen Dražbeni pogoji se zvedo na dan dražbe pri županstvu v Knežaku. Gozdni odsek v Knežaku dne 3. I. 1912. Josip Šorc, načelnik. POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko CKlogo čevljev globoko poa prote* vajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevijev, usnje rujavo aii črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejJSa fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARti, eksport čevljev Knkovo il. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. iF Cesore Benedetieh si usoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi Bvojim cenjenim odjemalcem, da le odprl Trst, ulica Caserma Štev. 13 : MESKICO : EX vd. CARLINA. Na prodaj je nsjboljŠB goveje, telečje, ovčje in fccštrunovo meso. perutnina, kukor tudi specijaliteta : GRAŠKO MESO. 1 Post ežba tudi na dom. Telefon štev. 57/1 V". Zlato na obrobe!! Vsakdo, ki pošlje io kron, dobi takoj krasno elektro zlato uro remontoir z dvojnim pokrovom, a petletnim jamstvom in 14 karatno zlato vtrižco moderne? oblike, 5» pramov težko, uradno punoi-rano za 150 kron na obroke po mojih najugodnejših pogojih samo 5 kron mesečno za gospode in dame. — Prvi znesek se lahko vplača po povzetju. ZLATARSKA TVRDKA H. WEISS, Nagysal!o N. 14 Kom. Bars (Ogrsko). DE rjt □c Dr. Albert Bntteri mi okulist ^ večletni prvi asistent na vseučilišču v Inomostu Trst, Piazza della Borsa 7. II. ord. od 10-11. 3-4. Telefon 147 V111 Izjava. RESTAVRACIJA AURORfl Jrst, nI. Caritacci šl. 13. Podpisani opozarja cenj. občinstvo danes in nadalje na glasovito umetoižko tamb. društvo „3lonka" i dame 3 GOSPODJE ,,Planinski kralj" je lastnik velikega gozdnega posestva in je tudi fanatik v ljubezni do gozda ter se ugonablja po tej pretirani ljubezni. Kajti kraj vsega svojega prirojenega skopuštva se ne more odločiti, da bi v gozdu zastavil sekiro, dokler ni ta postal samorašč in je nevarnost, da propade. To ganljivo, četudi patologično češčenje gozda podelja vsej življenski sliki tega čud-■ega slovenskega magnata neko naravno ▼zraslo tragično veličino. Temu nasprotno pa slika „Das deutsche Leid" boli mladeniča, ki ne more prenašati, da je južnoštajersko lepo in rodovitno gričevje še vedno obljudeno od „barbarskih Slovencev-, kjer bi bil vendar ravno edino Nemec na svojem mestu. Georg Botzenhardt _ tako se zove novi mesija — bi hotel to besede in trošene v javnost o gosp. Alojziju Supine in njegovi soprogi, kot neresnične in neutemeljene. Št. Polaj, 5. I. 1912. Franc Zidarič. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 iisprotl certvi it. iitua na resa Bogat Izbor ur vrake vi-frte, kak*r tudi □ banov, pr«fanor z dijamanti lo brez dljaman-tov, ženske leriiiee. zlute io arebrce za mo&ke, vm vo konkurenčnih cenah pod hvalevrednim vodstvom M. JOSIPOV1ČA. Izbran glazbeui program h tam-buricami in pevanjem nar. j>et«mi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do 12. ure. Vstop prost. Vstop prost. Za mnogobrojtn obisk se priporoča JOSIP DOMINES. ll(=lj Efcrt'Ti - v Izjava. Podpisani obžalujem, da sem dne 1. decembra preteč, leta brez povoda razžalil gg, Gustinčič Josipa, Križman Nazarija, Pakiž Emila in gospico Sosič Amalijo. — Ob enem se jim zahvaljujem, ker so mi odpnstili razžaljenje ter odstopili od tožbe. Sv. Križ pri Trstu, 3. jan. 1912. Ivan Žerjal. Proe z brivno britvijo! Zakonito zajamčen ! Higijenično britje brez britve, brez aparata. Najprej se namaže, r n P°*em um'je in v 5 minutah je dotičnik obrit brez napake. Nobena aJ" ranitev ali urezek, nič ne peče po britja. Nai prevaral „Brite* ' proč", je zajamčeno neškodljiv in stoji pod stalno kontrolo nod- -iVV s ne£a kemika dr. G. Bischoffa v Berolinu. Edini oblastv. dovoljen preparat za britje. Velika doza za pnblilno 50-kratno rabo proti poSiljatvi K 3 50 ali povzetjem (50 v). KcmpL garnitura po»od 1 K „Britev pročl'- Dunaj II. Schollerkofgasse 5, Abt. K. Zakonito zajamčen! Številna zdravniška spričevala. Tisočero priznanj in zahvaL — V inozemstvu tri leta v rabi z velikim nspehom. —