gyfl»loiie ta aMMmsmento postale — PnAflfaa Leto XXII., št. 276 CJpravntirro: Ljobljam, Pneamjcrt alict 5. Telefoo k. 31-22, 31-23. 31-24 tnsrrami oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon h. 31-25, 31-26 PodruSoica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu 51. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 12KI.1UČNO ZASTOPSTVO za oglase tt Kr. Italiie ia inozemstva ima Uniine Pubblicitž lt2'iana S. A. MILANO Ljubljana, torek 1. decembra 1942-XXI Cena cent. 80 Ithafa vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—t a inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jw trom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon štev. 31-22. 31-23, 31-24. _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pub- blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblirita Italiana S. A. MILANO h važnega položaja v Tunisu V Cfec-si^flsl osibitl sunki sovražnih oklopnih oddelkov — Na tuiiiškees sektorju ustavljene sovražne kolone — An-gScaaieričoni izgubili 10 letal ter večje število tankov in avtomobilov Glavn" stan Italijanskih Oboroženih S>1 .ie fobjavil dne 30. noyembra naslednje 919-voi:"o poročilo- v Clrenajki so b?l? odbiti sunki sovražnih r.klopn h oddelkov, V tuni£kcm sektorju šo bile sovražne kolona, podjvrane od oklopnih sredstev, ustavljene n so izgubile mnogo tovornih avtomobilov. Nspnd <> . :h sil jo prin°sel zasedbo važ-n-';;.> iwf3ož?:.ja; nekaj anglo-amerišldh ek'opn;h voz je bilo uničenih. Razen tega je bfio ujetjh 200 mož. med temi 21 častnikov. \ kljub neu^ednim podnebn;m prilikam Sc formacije naš.h bombnikov močno bf!e a'žlrska Ieta'išča, nn čile na tleh 4 letala ter zadfvnfe pristaniške naprave in razna skladišča. V zrak« nad Cjrenajko so nemški lovci zb!? eno letalo. Britanska ?eta a ?o vrgla števine bombe na Trfpolis t?r povzročila lahko škodo; nrd prebivalstvom je bilo 21 mrtvih in 43 ran irirh. eno 'ela o. k ga je zadela protiletalska ob" ., "ba, se .'"e zrušilo na zemljo. Novi ,Vt.->3sfci naivau, S;': je bil to noč izvršen na mesto Turin. n; povzročil znatne škode. En bombnik je bil zadet od topništva ter se je zrušil pr; Nicheljnu. Druga tri sovražna letala so b:Ia zbita v teku prejšnjega napada. Žrtve prejšnjega letalskega napada dosegajo skupno med civilnim prebivalstvom 15 mrtvih in 22 ranjenih. Aktivnost Italijanskega letalstva v bojih ob Donu Berlin, 29. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška in italijanska bojna letala v osrednjem odseku donske fronte silovito napadla transportni promet sovražnika na železnicah in cestah kakor tudi nekatere kraje, kjer so bile zbrane boljše-viške čete, pripravljene za napad. Na železniških napravah nekaterih postaj je bila povzročena huda uničevalna škoda. Razen tega je bilo uničenih in hudo poškodovanih 7 sovjetskih vlakov s četami in strelivom. Bojna letala so na več mestih hudo napadla in prekinila promet sovražnih motoriziranih sil Pri teh napadih so boljševiki izgubili veliko število motornih vozil. Zrna ga vita akcija torpednih letal Psti^ebaJstl o sobotni patopitvi petih ladij iz sovražnega konvoja v alžirskih vodah Operacijsko področje, 29. nov. s. Izsledo- valn: izvidniki nad zapadnim Sredozemljem' so včeraj zjutraj opazili elemente konvoja, ki je piul pred alžirsko obalo. Skupina torpednih letal pod poveljništvom kap:;-,na Cesarja Giulija Grazianija je tako" o'!etc!a. da bi dosegla ovražne ladje r -d Bou^aroncm in Bengudom. Druga sk; nfr.a torpednih leta! pod poveljništvom p ročnika Giuseppa Cimicchia je pa odle-t . •. na ofenzivni izvidniški polet zapadno c- tega področja. Ob 13. uri so torpedna lrtai;; pod poveljništvom kapetana Grazia-n:j.; izsledila in napadla nekaj parnikov do 7 tisoč ton. katere so spremljale vojne edi-ni'e Ena trgovinska ladja, ki je bila zadeta v polno, je zletela v zrak. Na dveh nadaljnjih trgovinskih ladjah so nastali izredno hudi požari, tako da sta se parnika gotovo tudi potopila. Vsa letala, ki so se udeležila akcije, so se vrnila na oporišče, čeprav je huda protiletalska obramba z ladij tri letala zadela. Napada so se udeležili razen kapetana Grazianija, kapitan Giu-lio Marini, poročnika Berzio Terzi in Fran-cesco Dibella ter podporočnika Martino Eicher in Carlo Pfister. Ob 14.15 je druga skupina torpednih letal dosegla sovražne edinice, ki so bile usmerjene z rta Matifon proti Alžiru. Kljub številnim lovcem, ki so se dvignili z alžirskih oporišč, in kljub silni protiletalski obrambi, so se naši pripravili za napad. Zadet je bil največji izmed parnikov z okrog 7000 tonami ter neka druga edini ca srednje tonaže. Oba trgovinska parnika sta se močno nagnila in se začela potapljati. Torpedna letala, ki so jih nasprotni lovci dolgo zasledovali in ki so se spretno branila, so se vrnila na svoja oporišča večinoma zadeta. Razen poveljniške skupine so se te letalske akcije udeležila letala, katerih šefi posadk so bih poročnika Giuseppe Turetta in Ferriccio Loprieno ter podporočnika Mano Panagini in Antonio Virdis. Z uspehi, ki so jih včeraj dosegli oddelki torpednih letal v zapadnem Sredozemlju, je italijansko letalstvo v sedanjem ciklu operacij ob alžirski obali potopilo 14 so vranih parnikov ter dve križarki in poškodovalo številne druge edinice angloameriškega bojnega in trgovinskega brodovja. Albanske proslave v inozemstvu Bukarešta, 30. nov. s. Albanski narodni praznik je bil včeraj v Bukarešti proslavljen z dvema prireditvama, ki sta izražali čustva, katere prevevajo številno skipetar-sko zajedoico v Bukarešti V albanski cerkvi je bil Te Deum ob navzočnosti Kr. ministra Italije Renata Boa Scoppe, generalnega konzula Sbrana, italijanskih in albanskih diplomatskih uradnikov, zastopstva krajevnega borbenega Fašija in sekcije albanske fašistične stranke. Skof je po maši izmolil v imenu vernikov gorečo zahvalno molitev za delo, ki ga Italija opravlja v prid naroda in italijanskega ljudstva. Prosil je božji blagoslov za italijanske armade, ki se bore v imenu kulture. Po verskem obredu je odšlo številno zasuospstvo zajednice v italijansko poslaništvo, kjer sta dva voditelja albanskih organizacij toplo izrekla trdno vero v Rumuniji prebivajoč'h Albancev v italijansko zmago. Minister Boa Scoppa je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi čustev skupne usode Italijanov in Albancev. Zagreb. 29 nov s Ob obletnici albanske neodvisnosti je bila v Italijanskem domu ob navzočnosti Kr. ministra Casertana, Kr. generalnega konzula in vseh ostalih zastopnikov oblasti ter italijanske in albanske zajednice slovesna otvoritev fašija Narodne fašistične albanske stranke v Zagre-buč Sef delegacije PNF nacionalni svetnik Balestra je izročil prapor in imel kratek govor, proslavljajoč stoletne vezi. ki vežejo albansk- in italijanski narod, ter očrta j oč zgodovinsko obletnico. Odgovoril je tajnik albanskega fašija in izrazil čustva večne hvaležnosti Kralju in Cesarju ter Duceju. Svečanost je potekla v ozračju gorečega navdušenja, med velikimi ovacijami Vladarju n Duceju ter ob petju patriotič-nih himen. Carigrad, 29. nov. s. Ob obletnici albanske neodvisnosti so se v Carigradu prebivajoč; Albanci zbrali v salonu Italijanske hiše. Na zborovanju so govorili tajnik Fa-š ja, albanski konzul in voditelji albanske sekcije pri Kr. konzulatu Italije. Govore so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem in vzklik; Italiji Zborovanje se je zaključilo z navdušenim pozdravom Nj. Vel. Kralju in Duceju. uspeh ,Mtke za poljedelska proizvodnjo" v Nemčiji Poznan.; ?.">. nov. s Državni tajnik Back se je udeležil prireditve v proslavo bitke za pol jede: sk o proizvodnjo v četrtem letu vojne. V svojem govoru je očrtal veličastno organizacijo, k; zagotavlja nemškemu pre-b valstvu prehrano. Obrazložil je pred-v. em podatke o proizvajalni sposobnost mnogih področij na Vzhodu, kj so kakor je poudaril, že dosegle polovico proizvodnje starega nemškega ozemlja. Proizvodnja no. vzhodu bistveno prispeva k zboljšanju prehrnjevalncga stanja Velike Nemčije. Nato je Back očrtal obširen program za splošno povečanje prozvodnje- Proizvodnja žita se lahko poveča od 10 do 20 odstotkov z uporabljanjem plemenitega semena. Na isti način se pridelek krompirja lahko poveča za 50 odstotkov. Površina za p:H delovanje semenskega krompirja, ki je trikra tvec a kakor pre 1 vojno, se je povečala med vojnim ča~om za dvakrat in pol F. :.;edpjo pomlad bo Neme ja razpolagala z enim m . noro ton semenskega krompirja., to je za 50 odstotkov več kakor lar4. Tudi car ss tiče mleka in mlečnih proizvodov. ie h tka dala odlične uspehe Od len kega 'nia pro z-vodnja surovega masla narasla od 430.000 na 700.000 ton. proizvodnja pa še stalno narašča. Zarad odličnega piideika krompirja, ki je za 10 milijonov ton večji ko lani, se je lahko znatno pospeševala svinj ereja. Glavni cilji, k; naj jih bitka za proizvodnjo doseže, so po označbi govornika dosega zadostne površine za pridelovanje žita, kar največji uspeh pridelka krompirja, zelenjave in zlasti repe, povečanje proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov ter popolne reorganizacije svinjereje. Govornik je izrazil prepričanje, da te možnosti in nujnosti b tke za poljedelsko proizvodnjo zadevajo ne samo nemško gospodarstvo, temveč se lahko udejstvujejo tudi v drugih evropskih državah. Omenil je kot primer Ce-ško-moravsk; protektorat, v katerega je bilo treba v letu 1940-41 uvoziti 360.000 ton žita. v gospodarskem letu 1942-43 pa ima nad 200.000 ton presežka. Back je zaključil svoj govor, omenjajoč novo poljedelsko organizacijo in proslavljajoč mladino. ki se posveča poljskemu delu. V Rusiji rešeni španski mladeniči Madrid, 29. nov. s. Nemške čete so v Rusiji izsledile 13 dečkov in eno špansko profesorico, katere so rešili in odpeljali v Berlin, od kodar jih bodo nemške oblasti, po vesteh, ki jih je dobilo zunanje ministrstvo, poslale nazaj v domovino. Severnoafriške vode so postale grob ia aigloamerisko brodovje Od 7. do 25. novembra Je bilo potopljenih 23 sovražnih prevoznih ladij s I65.000 t9 verjetno potopljenih 11 s 100«ooo t, 65 ladij s $9S.ooe t pa Je poškodovanih — Izgube sovražne vojne mornarice Berlin, 30. nov. Dodatno k današnjemu vojnemu poročilu objavlja nemško vrhovno poveljstvo: Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o velikih uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne mornarice proti britansko-ameriškemu invazjjskemu bro-dovju pred obalami severne Afrike, so se ti uspeh; še znatno povečal; ' Skupno je bilo v času od 7. do 25. novembra v lukah ;n obalnih vodah Severne Afrike potopljenih 23 trgovskih in transportnih ladij s skupno 165.C00 br. reg. tonami. Nadaljnjih 11 trgovskih jn transportnih »adij s skupno 100.000 br. reg. tonami je bilo tako težko poškodovanih, da so bjle po vsej verjetnosti prav tako potopljene. 65 ladij s skupno 393.000 br. reg. tonami je bilo poškodovanih, en del ?«ed njim; tako težko, da je mogoče računati, da bodo za dalj časa iz-očene. Izmed vojnih Iadjj sta bili dve sovražni oklopnjci jn trj nosilke letal poškodovane, med njimi ena zelo težko. 5 križark uničenih, 5 rušilcev in ladij za spremljavo uničenih, 28 križark, rušilcev in drugih ladij za spremljavo pa poškodovanih. Razen tega so skoro vsakodnevna letalski napadj povzročili v pristaniških napravah severne Afrike veliko razdejanje jn velike požare, pn čemer je bilo uničenega mnogo dragocenega o^krbovalr^a materiala. cl profili v velikem loku Sovjetski napad! povsod odbiti — Množice uničenih sovražnih tankov — Bivša grška podmornica potopljena Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30, nov. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V vzhodnem Kavkazu so se ponovni sovražni napadi zrušili s težkimi izgubami za sovražnika. Od 27. novembra dalje je bilo v teh obrambnih bojih uničenih 60 sovražnih oklopnih vozil. Lovska letala so bestrelila 15 sovražnih letal. V Kalmiški stepi so prodrli nemški motorizirani oddelki proti sovjetskim zvezam v zaledju in so uničili skladišča ter razpršene bojne oddelke. k Med Volgo in Donom so oddelki vojske v ozkem sodelovanju z močnimi letalskimi silami znova odbili roo"no oklopne in pehotne napade. V Stalingradu samo krajevno bojno delovanje. Lastni protinapadi v velikem Donovem loku so bili uspešni. Letalski napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu so se nadaljevali in je bilo pri tem več transportnih vlakov težko zadetih. Na srednjem odseku vzhodne fronte ln na ozemljn ob Ilmcnskem jezero 50 bib zopet odbiti vsi sovražni napadi. 135 oldop-nili vozil je bilo uničenih. V Cir-najki so nemško-italijanske ^ete odbile sunke sovražnih oklopnih sil. Letalski napadi so bili podnevi m ponoči usmerjeni proti britanskim poljskim taboriščem in motoriziranim »ilam. Bojna letala so na ozemlju Tunisa bombardirala sovražne kolone in jim povzročila znatne izgube v težkem orožju, vozilih in oklopnih sredstvih. V vzhodnem Sredozemlju je neruneru anglosaškega vdora ne upirali, v primeru nastopa Osi pa naj bi potopili vse ladje. Tako torej sovražnik sam potrjuje, da je bal že v podrobnostih izdelan načrt za izdajo, kar seveda tembolj upravičuje dejanje Osi in pojasnjuje okolnosti, ki jih je H-tler navedel v svojem pismu maršalu Petainu. Toulon v rokah Osi predstavlja novo karto, ki je biila sovražniku ob pravem času vzeta iz roke Obenem s Touilonom pa mu je Os odvzela iz rok tudi precejšen del francoskega vojnega brodovja, ki se ga je hotel polastiti. Okoliščine same sc torej zahtevali© energično im bliskovito akcijo, ki je povsem utemeljena zaradi dvoumnega in nevarnega zadržanja francoske mornariške posadke. Po vsem tem je seveda razumljivo, ako se anglosaška propaganda ob tem dogodku poslužuje sredstev, ki zelo spominjajo na znano bajko o kislem grozdju London se namreč tolaži s tem, da francosko brodovje, kolikor se je samo potopilo, »vsaj ni padlo v roke Osi«. S takšinim izmotavanjem pa Anglosasi ne le ne morejo prikriti svojega poželenja po tem francoskem brodovju, temveč ga cdlo prostodušno priznavajo. Nobenega dvoma torej ni, da je francoska karta za »združene narode« dokončno izigrana in da jim razen navedene tolažbe nič več ne ostane. Os pa gre medtem svojo ravno pot naprej, skrbeč samo za to. da se vsestransko in na vseh področjih prav tako uspešno zavaruje proti sovražnim nakanam, kakor je to storila na francoskih tleh. Gangsterstvo v Ameriki še vedno ni zatrto Buenos Aires, 28. nov. s. V Lake Char-lesu v Luisiani je bila mobilizirana vsa policija, da bi prijela nekega gangsterja, kd so &a imenovali »Cowboy« in lq se ga je vse balo. Razbojnik, kd je bid pobegnil iz ječe, je zbral nekoliko mož in tolpa je, oborožena s strojnicami navalila v neko drugo ječo, da bi rešila razbojnikovo ženo, ki so jo bili zavoljo umora obsodili na električni stol. Ta napad so varnostni organi odbili V spopadu je bilo ubitih nekoliko policistov :jn večji del »cowboyevih« pajdašev. Razbojnik sam pa je pobegnil. Grozne posledice panike v ameriškem nočnem lokalu Buenos Aires. 30. nov. s lz Bostona poročajo, da je tam v nekem nočnem lofcaflu izbruhniJ požar, nakar so se razvili prizori divje panike. V silni gneči ob izhodih je bilo do smrti poteptamih 342 oseb, ranjenih , pa 214. Kmečko delo V decembru, ko ni večjega dela na polju, naj bi vsak kmečki gospodar dobro proučil, kako je v preteklem gospodarskem letu izvršil obdelovalni načrt in kakšen je njegov gmotni uspeh. Pri tem lahko ugotovi napake, poišče vzroke ter odloči, kako bo v bodoče postopal. Seveda predstavlja vsak načrt le okvir, izvršitev pa se mora prilagoditi trenutnim potrebam un možnostim. Vendar pa morajo tudi v tem primeru ostati nespremenjena načela plodoreda (kolo-barjenja), oranja, gnojenja, negovanja posevkov itd. Pravi gospodar na polju nima več opravka, ker je moral vse pravočasno izvršiti. Po shrambah je mnogo poljskega orodja, ki ga gospodar v naglici ni mogei temeljito očistiti in popraviti. To delo naj opravi sedaj. Pri tem je nadomestiti polomi lene in pokvarjene dele. namazati stroje, tako da bo vse pripravljeno, ko nastopi čas deia. Pregledati je tudi vse zaloge, zlasti živil in semena. Na travnikih -roku. Roosevelt pa je prekršil tudi politične, upravne, vojaške in socialne ustanove Maroka s tem. da je on sam izročil m združil vso javno organizatomo in drugo oblast v rokah generala Eisenhowerja, poveljnika ameriškega ekspedicijskega zbora v deželi, z drugimi besedama: Roosevelt se je navzlic svojim predhodnim obljubam sam postavil na mesto maršala Petama, svojega generala Patona pa je postavil namesto lokalnega predstavnika Francije. To naziranje je tem bolj važno, ker izhaja prostodušno iz diskusij samih muslimanov in ker se končuje v splošno gospodarski pomen ozemeljskih osvojitev v Rusiji za Nemčijo 1 >j -M!'. tVs-. Ts.yT..\ Na Dolenjskem v rimski dobi ■1 J . , .i1- ■ »ip^l,■''pjp.l I..UA. Dolina Krke s faro Krko in pripadajočimi vasicami S prihodom Rimljanov na naše ozemlje se je pravzaprav šele pričela prava zgodovinska doba naših dežel, že razvoj Dolenjskega v prsdzgcdoviinski dobi pa je dokazal, cla novih naseljencev ni privabljalo v naše dežele kako izredno naravno bogastvo, ampak da je le zelo važna zemljepisna lega Dolenjske dovedla do vedno večjega prometa skozi dolenjske kraje, kar je imelo za naravno posledico vedno pogostejše postopno naseljevanje tujih ljudstev in redov na Dolenjskem. Dolenjsko je bilo vedno izrazito ozemlje prehodov in razpotij, kakor ga že imenuje vseuč. prof. Anton Melik, saj se v njem stekajo Alpe z Dinarskim gorskim sistemom, obenem pa leži hkrati v s tikali šču vseh treh glavnih evropskih in narodnostnih skupin: Slovanov, Germanov in Romanov. Posebno dolina Krke je že v prazgodovinski dobi bila važna prometna zveza med Podonavjem in pokrajinami ob zgornjem Jadranu in že v času velikih preseljevanj narodov v tej dobi je služila kot ena glavnih prometnih žil, kar dokazujejo številne izkopanine iz prazgolovinske dobe. Zategadelj so postaili tudi Rimljani kaj kmalu pozorni na Dolenjsko. Že leta 120. pred Kristusom so prodrli prvič z večjo vojsko na dolenjska, tla, dočim je že leta 128. pred Kr. rimski konzul Emilius Scaurus pribo-jeval Rimljanom dolino Vipacco in sosednje kraške pokrajine. Ven I ar pa tedaj še ni prodrl dalje na naša tla. Leta 120. so Rimljani po zmagi nad Notranjci prodrli do Valične vasi in Dvora pri žužemberku. Oba kraja sta bila tedaj že dokaj utrjena in s pomočjo sosednjih rodov se je posrečilo ne samo zavrniti Rimljane, marveč so takratni Notranjci prodrli do Tiiesta in Aqui!eje. Tu so takratni rolovi prvič videli pravilno zgrajene obrambne zidove mest, ki so jih nato pričeli tudi doma posnemati in tako najdemo baš v Valični vasi, Vinkovem vrhu in Mačkavcu pri žužemberku ostanke prvega obrambnega zi-dovja v naših deželah, katerega gradnja popolnoma siiči rimljanskim gradnjam obrambnih zidov. Poraz je za nekaj časa odvrnil Rimljane iz teh dežel in šele leta 57. so obnovili napa le na naše kraje. Pri tem jih je posebno dolgo zadržala japodska trdnjava Metul-luin, ki je bila v bližini vasi šmihela v hre-novski župniji na Notranjskem. Okoli te trdnjave je bilo doslej izkopanih že precej rimskih vojakov, kar dokazuje, da so morali biti tod ogorčeni boji. Šele po osvojitvi te trdnajve so si Rimljani podvrgli tudi vse ostale naše kraje. Leta 44. prel Kristusom, takoj po Cezarjevi smrti, so se dvignili zoper Rimljane vsi alpslti narodi, vendar je Cezarjev po-einovljenec Oktavijan s številnimi rimskimi legijami kmalu vzpostavil red v novih deželah. Najprej je premagal Japode, nakar je prodrl po cesti, ki je vodila ob Snežniku v Loško dolino in odtod dalje proti Krki, kjer je premagal in poljarmil Lato-bilke. Toda tudi tu se Oktavijan še ni ustavil, temveč je prodiral s svojimi zmagovitimi legijami še naprej in zavzel ob ustju Kolpe ležeče mesto Segesto in na njegov!h razvalinah zgradil rimsko mesto Siscio. Ta njegov veliki pohod čez Dolenjsko sta v svojih delih opevala celo rimska pesnika Vergil in Horac. Tako je leta 33. pred Kr. dokončno prišlo tudi vse Dolenjsko pod rimsko oblast. Toda že leta 15. pred Kr. in nato še v letih 6. po Kristu so se skušali vsi ti rodovi znova osvoboditi. Posebno važen je bil upor leta 6., ko so se upornim Panoncem in Dalmatom, ki sta jih vodila Bato in Vines, pridružili tudi dolenjski rodovi in je mogočna armada 80.000 mož korakala skozi Dolenjsko v Italijo. Zoper to mogočno vojsko je bil Oktavijai. prisiljen posiaii številne rimske legije, ki sta jim poveljevala njegova pastorka Tiberij in D raz. Tema dvema se je posrečilo kaj kmalu premagati tolikšno uporniško armado in po popotnem zlomu upornikov uresničiti tudi sen velikega cesarja Avgusta: prodreti do Dunava. Ta veliki vojaški poraz Panoncev, Dal-matov in vseh takratnih kranjskih rodov je prinesel kar za dve stoletji popoln mir v naše dežele. Rimljani so najprej zapovedan podjarmljenim rodovom, da zapuste svoja bivališča po hribih in se nasele v ravnini, nakar so jih jeli uvajati v obdelovanje polj ter gojitev vinogradništva. Obenem pa so že pričeli ustanavljati večje vojaške naselbine, ki so se jim kasneje pridružile še meščanske naselbine m '-.ako uvedli do ustanovitve večjih mest. Istočasno so pričeli z gradnjo važnih prometnih žil, pri čemer so jih vodili prvenstveno politični in vojaški vidiki. Na Dolenjskem so bile glavne rimske naselbine N e v i o -d u n u m (Drnovo pri Krškem), Acer-v o n a (pri Višnji gori), Praetorium Latobicorum (Trebnje) in Cruci-um (Grublje pri št. Jerneju). Na mestu današnjega Novega mesta pa verjetno ni bilo nikake večje naselbine, ker so se Rimljani pri svoji glavni cesti od Emone do Siscie izognili novomeškemu pomolu, ki je dobil svojo pravo važnost šele v srednjem veku. Po preselitvi prebivalstva iz hribov v ravnine in razmestitvi potrebnih vojaških posadk, so se Rimljani posvetili le gradnji novih cest. čez Doilenjsko je bila tehnično odlično zasnovana in zgrajena glavna prometna žila iz Emone do Neviodunuma. Ta. cesta je držala skozi »porta principalis dextra« iz Emone preko Ljubljanice ob Golovcu mimo Rudnika in tamošnjih bližnjih vasi v bližini Višnje gore v rimsko vojaško naselbino Acervone. Odtod je zavila cesta na levo stran današnje dolenjske železnice do druge vojaške naselbine Praetorium Latobicorum na mestu današnjega Trebnjega in naprej črez Poljane, št. Jur in pod Hmeljnikom preko Kapiteljskega marofa pri Novem mestu proti severo-vzholu v tretjo vojaško naselbino Crucium (Grublje pri št. Jerneju). Iz Cruciuma pa je zavila cesta preko Kronovega in Bele cerkve skozi Krakovščino in Veliko vas v Neviodunum (Drnovo pri Krškem), ki je bilo tedaj eno najvažnejših križišč cest. Od Neviodunuma je držala ta glavna rimska cesta, v Siscio, od nje pa sta se odcepili pri Neviodunumu dve cesti, ki sta vodili v Krško dolino in Celejo (Celje). Ta glavna prometna žila je bila tehnično odlično zgrajena in na gotovih mestih kar do 14 m široka in še danes na nekaterih mestih vidna. Razen te glavne ceste sta bili domnevno zgrajeni po Dolenjskem še dve stranski cesti. Piva se je odcepila pri Jaršah od glavne ceste, nato je držala proti jugu okoli novomeškega pomola in se spenjala preko Gorjancev in skozi Metliko v Quadrato (Kariovac). Druga domnevna cesta pa je sledila dolini reke Krke in je držala preko Soteske, Gradišča, južnega novomeškega pomola ob desnem bregu Krke (Corcoras) do Neviodunuma. Vse te ceste so bile seveda tudi v prvi vrsti vojaške ceste in so si za njih gradnjo pridobili največ zaslug Trajan, Ma.rk Avrelij, Sep-timij Sever in Konstencij II. Vse te ceste so bile speljane kolikor mogoče po ravnini in ob njih so bili postavljeni veliki kamni, na katerih so bile vklesane milje (rimska milja = 1.5 km), ki so označevale razdalje med posameznmri mesti. Ti miljniki so bili včasih izredno velik: in je tako Jernej Peč-nik našel v graščini Thurnu pri Krškem miljnik, ki je tehtal kar 51 stotov. Z Gorenjskega Prva gorenjska kmetijska razstava bo od danes do 5. decembra občinstvu na ogled. Otvoril jo bo deželni kmetski vodja Huber. Poleg otvoritvene svečanosti bodo v času razstave razne prireditve: kulturni nastopi, zborovanja kmetskih poverjenikov, županov, učiteljev in krajevnih skupinskih vodij. 4. decembra si jo bodo ogledale šole. Med časom razstave bodo predvajali zvočne filme o kmetijstvu. V prvem delu razstave je pregled zbiranja Podmladka z dvema vzornima kmetijama, kmečko kuhinjo in vzorno shrambo. Središče bo tvoril izbor kmečke stanovanjske kulture na Koroškem in na Gorenjskem. Priključena bo razstava, kako se preprečujejo nezgode pri kmetskem delu. Obsežen prostor zavzema oddelek »Proizva-jalna bitka«, ki prikazuje pravilno kmetijstvo. Najlepši del je razstava domačega sadja in zelenjave. Na področju tržnega reda bodo posebno poudarjeni uspehi gorenjskega kmetijstva. V razstavi strojev so namestile razne tvrdke znatno število kmetijskega orodja. Poreben del zavzema razstava mlekarske zadruge v Kranju, ki spada med najmodernejše obrate v Nemčiji. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: topničarski poročnik dr. Raj-rnund Gruss, 211etni grenadirski podčastnik Jože Maurer, planinski lovec Oton Dragy, star 29 let. ter 211ctni planinski lovec Leon Reichhold. Novi grobovi. V Kranju je umrla gdč. Breda Gajškova, ki so jo pokopali 21. t. m. Na Jesenicah je umrl za vnetjem slepiča vlakovni vodja in gasilec Fric Gajšek, ki je bil uslužben v cinkarni KID. Nadalje je umrl na Gorenjskem Janez Triler. Obletnica. Te dni je minilo leto, odkar je prišel v Celovec sedanji državni namestnik in gaulajter dr. Rainer. Ob obletnici posveča celovški dnevnik njegovemu delu daljše članke, v katerih opisuje, kako se bo Koroška razvila v bodoče okrevališče Nemčije. Pri tem bo gorenjski deželici posvečena posebna pozornost. Združitev hranilnic v Vodicah. Nedavno je bilo na posebni seji sklenjeno, da se združita vocliški hranilnici. Redno poslovanje je od danes vsako drugo nedeljo popoldne. Po višji naredbi so obresti takole določene: če je vloga vedno razpoložljiva, 2 in pol 6-mesečni odpovedni rok 3%, 12-mesečni odpovedni rok pa 3U%- Nova rajfajznova v Šenčurju pri Kranju je naslednica prejšnje »Hranilnice v Šenčurju. Vodi jo občinski komisar Franc Padar. Na nedavni prvi seji je lv'o ugotovljeno, da ima hranilnica dovolj denarja na razpolago in da lahko nudi potrebna posojila. Hranilnica ima tudi namen izplačevati po možnosti stare vloge prejšnje hranilnice, ako jc potreba dokazana. V Dovjem se je preteklo nedeljo prvič zglasil okrežni vodja iz Radovljice dr. Hochsteiner. Ogledal si je novcurejena družinska stanovanja. Preurejena so bila nekatera upravna poslopja, ki so bila že dalje časa pnazna. Sledilo je zborovanje, pri katerem je dr. Hochsteiner govoril o pomenu sedanje vojne za Gorenjce. Gostovanje celovškega gledališča. Deželno gledališče iz Celovca bo pričelo 1. decembra svojo letošnjo turnejo na Gorenjskem. Ob priliki kmetijske razstave v Kra- Z vzhodne fronte: eskadron! konjenice Italijanske vojske v Rusiji med akcijo nju bosta dve predstavi: 1. decembra bodo igrali igro »Uta Naumburška«, drugi večer pa Benatzkega opereto »Zbogom Mirni«! Novo pokopališče v Beljaku. Na zadnji občinski seji v Beljaku je bilo govora o novem mestnem pokopališču, ki bo urejeno v gaju blizu sedanjega šmartinskega pokopališča. Tragična smrt. V predoru med Jesenicami in Podrožco se je smrtno ponesrečil sin občinskega uradnika iz Kranja g. Karel Figar. Na progovnem delu se je hotel izogniti vlaku in je stopil na drugi tir v trenutku, ko je prihitel nasprotni vlak. Smrtno ponesrečenega so pokopali v Kranju. požar. Zaradi iskre iz lokomotive je nastal požar v gozdu pri Poljanah. Gasilci so s pomočjo ostalega prebivalstva po več urah napornega dela požar omejili in zadušili. Voznik pod brzovlakom. Neki 561etni hlapec se je peljal na dvovprežnem vozu po cesti iz Brež proti št. Vidu na Koroškem. Na prelazu je voznika in voz presenetil brzovlak, ki je vse skupaj vlekel 100 metrov daleč. Nesreča je nastala zato, ker je bil hlapec naglušen. Nekaj minut po nesreči je izdihnil, konja pa sta se iztrgala. Iz Hrvatske Stalna Meštrovičeva razstava v Zagrebu. Ker so morali sadrene odlitke Meštrovi-čevih spomenikov umakniti iz Umetniškega paviljona, kjer prirejajo hrvatski umetniki svojo drugo razstavo, so jih začasno razmestili v Meštrovičevem ateljeju na Jo-sipovcu. »Hrvatski narod«, ki javlja gornjo vest, pravi med drugim, da so bili s tem brez dvoma ustvarjeni temelji Meštro-vičevega muzeja v Zagrebu, ki bo kasneje na primernejšem mestu urejen po vzoru znamenitega Rodinovega muzeja v Parizu. 335-letnica klasične gimnazije v Zagrebu. Dne 25. novembra so na klasični gimnaziji v Zagrebu imeli lepo slovesnost: proslavo 335-letnice ustanovitve tega zavoda. šolsko poslopje se je prvotco nahajalo na Katarininem trgu v zgornjem mestu. Zaradi pomanjkanja prostorov se je leta 1913. šola preselila v drugo hišo. Učni jezik na klasični gimnaziji je bil do leta 1855. latinski, nadaljrih pet let nemški, potem pa hrvatski. Od leta 1850. je gimnazija oemrazredna. in se opravljajo na njej tudi zrelostni izpiti. Obveznice delovne službe pojdejo v Italijo. Nedavno je bil zaključen 14 dnevni ideološki tečaj obveznic delovne službe v Hrvatskih Karlovcih. Udeleženke. 134 po številu, so po končanem tečaju odpotovale v Zagreb, kjer so bile sprejete pri Poglav-riku. Del tečajnic odpotuje na poseben tečaj za telovadbo, drugi del pa je odšal na delo v urade, bolnišnice, otroška zavetišča itd. Slike z vzhodnega bojišča v Ullrichovem salonu v Zagrebu vzbujajo že delj časa pozornost obiskovalcev. Razstavil jih je podpolkovnik Rudolf Marčič, ki je z nekaterimi drugimi hrvatskimi slikarji bil poslan sa vzhodno bojišče v svrho slikanja vojnih dogodkov. Marčičeva razstava je že na Dunaju vzbudila veliko pozornost. Odkupljenih je bilo več £lik. Letal ka zveza z Nemčijo. Po novem voznem redu leti potniško letalo iz Zagreba proti Dunaju in Berlinu samo enkrat tedensko, in sicer v tork h ob 10.50. Prve padalske čete. Mlada hrvatska država posveča veliko pažnjo svoji vojski in je nedavno ustanovila nov rod orožja: padalce. Izobražujejo se v posebni šoli, ki se imenuje šola padalskih lovcev letalskih sil. šola za padalce se nahaja v Koprivnici, njen poveljnik pa je major Dra-gutin Dclanskv. Pomožni orožniki. Z zakonsko odredbo je bilo ustanovljeno na Hrvatskem pomožno orežništvo, dokler se stalež orožništva ne izpopolni z esebrmi, ki odgovarjajo zakonskim pogojem. Pomožni orožnik se mora pismeno obvezati, da bo služil najmanj leto dni v kraju, kamor bo dodeljen. Pomožni orožniki nimajo pravica do pokojnine in se lahko odpuste iz službe kadar poveljnik orožništva odredi odpust. Nova ob čin s! ca uprava v Novi G rediš ki. Pred dnevi je bil imenovat-; za mestnega načelnika v Novi Gradiški uradnik podružnice Prve hrvatske štedionice g. Janko Am-brožič. Za podžupana je bil Imenovan krojaški mojster Franjo Deiija. 12 občinsk h odbornikov pripada vsem slojem meščanstva, med njimi pa so zastopani tudi pri-padn kl n:mške narodne skupine. Nova občinska uprava je že prisegla in prejela dolžnosti od prejšnje. Dobrodelne znamke »Pomoči« co po poročilu »Hrvatskega Naroda« po doslej zbranih podatkih vrgle 807.644 kun. Psi za vojaško suižbo. Izšla je zakonska odredba o nabavljanju psov za potrebe domobranstva. Vojni minister lahko zaradi odkupa odredi popis in oceno psov ra omejenem področju ali po vsej državi. Lastnik psa, ki ga je kom:sija ocenila za sposobnega, je dolžan žival prodati po primerni ceni. Vojaštvo bo kupovalo tudi p e, ki jih bodo lastniki sami ponudili. Gradnja rudarske šole v Varaždinu. Za gradnjo nove rudarske šole je bilo prvotno odobrenih 10 milijorov kun. pozneje pa *o se stroški znatno dvignili. Poslopje bo dvonadstropno in bodo dela končana spomladi. Sedemnajst novih vodnjakov je bilo v teku letošnjega leta zgrajenih v zlatarskem okraju. Zanje .'o potrošili 713.000 kun, k čemur so kmetje prispevali 113.000 kun in delovno moč. »Dundo Maroje« na sarajevskem odru. Predzadnjo soboto ji bila z velikim uspehom izvedena v Sarajevu premiera Držič-Fotezovega »Du-da Maroja«. Za sarajevski oder je delo priredil režiser dr. Branko Gavella. Gledališče je bile prenapolnjeno in uspeh popoln. Odkup cikorije. Kmetje v okolici Bje-lovara proizvajajo mnogo cikorije, ki jo že nekaj tednov prevzema Franckova tovarna. IKljub suši je cikoriia dobro rodila. Pridelek se giblje okoli 200 metrskih stotov na oral. Tvornica Franck odkupuje ci-korijo po 220 kun za stot. KULTURNI PREGLED ■S Namen nove isrra Cvetka G o 1 a r j a »Ples v Trnovem«, ki je imela v soboto krstno predstavo v Drami, označuje »Gledališki list« z opombo, da bo pestro in živahno deianie občinstvo dobro zabavalo Kronist našega gledališkega življenja lahko mirno potrdi, da je bil ta »edini namen« dosežen in sicer vsaj toliko, kakor ob prenekih podobnih igrah s tujo izvozno znamko. Golarieva burka se dogaja v domačem okolju, iz nje se oglaša v obliki vedrega, a žal premalo zahtevnega humorja genius lcci. Po daljšem času smo zopet videli v ozadju odra obrise naše drage Ljubljane, se nasmehnili ob spominu na vsekdanie veselice v vrtovih trnovskih gostiln in prisluhnili zvonjenju v farni cerkvi v Trnovem, kakor ga je kajpak mogel P'sr?mati oder. Pri prvi reprizi je že občinstvo zapelo z igralci vred popevko o tr novski fari. Kaj hočete še več! Razvijajoč zgodbo o pozni ljubezni trnovskega posestnika Lojza češnovarja, je skušal vedno optimistični, malce aristofansko nastro-jeni Cvetko Gclar ubrati strune, ki je o njih mislil, da bodo posebno prijetno zvenele ljubljanskemu srcu. In srce se mu je oc-^valo - pri zahtevnejšem občinstvu pač bel j narahlo in zadržano, pri širšem pa z nurkrbnim zadoščenjem. Toc*a odzvalo se je in ti^ti, ki so omogočili v~: izeritev tega Gclorievega doia. so lahko za sedaj zj:dcvc'.ai5. ZOi so. dr h' M To s to kronistično ugo-tcit-ijc kulturni pctiobi. zakaj čc. jo zrbavrrrt edino morilo, ki veljaj pri pj-C5--ji 'ij burke, tedai bi bilo nap^k, če b' s' r'r?r'i s'*rbi z odvečnim estMiziranjem o takem De.iat»s!:o ^a ie tu še dra- rrt :~kc-!;' rrr.rrn Vr-r!V». ki zastavlja voi'?.šar'r koH-o ic ''.il Cvetke Golar s frn delom slovenski dramatiki in kaj po- Golarleva nova burka meni »Ples v Trnovem« v celotnem okviru njegovega dosedanjega dela. Tudi burke imajo svojo umetniško zakonitost in podlegajo nekemu vrednotenju ki razločuje med navadnim učinkom na široko, zabave željno publiko in med učinkom na one, katerim je tudi tako delo izraz umetniško-kulturnega stanja in nekih etičnih silnic, ki gibljejo dobo. če bi hotel označiti burko »Ples v Trnovem« do nieni motivični značilnosti, bi jo imenoval ožjo sorodnico »Vdove Rošlinke«. V obeh zgodbah o klimakteričnl erotiki, tej moški, oni ženski, odgovarja Golar na vprašanje, ali sme starejši človek laziti za mladimi in tekmovati z njimi v osvajanju deklet odnosno fantov? Odgovarja tako, da skladno z naravno logiko stvari osmeši starejše in povzdigne mlajše — v »Vdovi Rošlinki« enako kot v »Plesu v Trnovem«. To bi bila neke vrste etika, ki giblje Golarjev humor. Naš pisatelj pa le dober človek in daje tudi starejšemu kos »sreče«, ko mu naprti res že nekoliko preležani, vendar še vedno na rahlo z medom pomazani zakonski križ. Rošlinka v drugi odrski obdelavi in podjetni trnovski posestnik in lovec v tej igri se srečno odkrižata svojega vdovstva in komedijo zaključi že kar operetni hapov-end. Za samo Golarjevo dramatsko prizadevanje in za slovensko dramatiko, ki še vedno čaka res dobrih, v komičnem stilu umetniško dognanlh komediografskih stvaritev, je značilno, da Golar s »Plesom v Trnovem« nikakor ni prekosil nekoč toli-kaj vznemirjajoče »Vdove Rošlinke«. Ma-lomeščansko-periferijsko okolje Ljubljane s svojimi veljaki, košatimi ženami ln premetenimi dekleti mu je resda nudilo več snovi ir. večje možnosti odrskih učinkov, vendar kaže, da je bil v »Vdovi Rošlinki« Igralec Ivan Cesar bolj na svojih tleh, bližji svetu svojega mladostnega učitelja in vzornika Aleksandrova, za katerim je prav Golar prevzel folklorno-lirični stil v slovenski moderni poeziji in novoromantični prozi. Humor in Segava beseda kmečkih očancev in mladih ljudi sta zazvenela iz Golarjeve prejšnje veseloigre s pristnejšo noto, kakor zveni njegov povprečni malomeščanski dialog v »Plesu v Trnovem«. Tu je preveč komedijske narejenosti in prisiljenih burkastih poudarkov, a premalo izvirnih domislekov in soka v odrski besedi. Karakterizacija oseb je dokaj vsakdanja in medla. Pisatelj si zlasti v začetku preveč pomaga s samo-govori glavnega junaka. Domislek, ki zavozla igro: ljubavno pismo, namenjeno sinu Lojzu mlaj., ki pa ga izkoristi oče, Lojze star., je neizviren in kaj malo prepričevalen. Da se lahko stari panj vname ln da v takem stanju tudi moder mož Izgubi nekoliko razsodnosti, je znano, zakaj ljubezen je po vsem svojem poteku čustvena bolezen; da pa bi se dal zastavni trnovski veljak kar takole vleči za nos, je vzlic vsej njegovi, morda kllmakterični krizi nekoliko prehudo. — Po vsem, kar bi torej lahko povedal o novi Golarjevi igri z vidika komediograf-ske smiselnosti, izgrajenostl in prepriče-valnosti — a nekaj estetske zakonitosti velja tudi za burko, ki noče biti v sorodu s takimi, kakor je »Eno uro doktor« ali pod., — bi bilo tole: Slovenska dramatika žal nI pridobila z niim dela, ki bi moglo ostati in biti kaj več kakor samo bežni zabavni proizvod. »Ples v Trnovem« je zrežiral Milan Skrbinšek, ki ima že priznano izkušenost v režiji kmečkih in malomeščanskih miljejskih iger. Režiser je, kakor čitamo v »Gledališkem listu«, delo tudi primerno prikrojil; on je nedvomno vse storil, da je prišla do polnega in nepretiranega izraza situacijska komika, kolikor je ima ta »don pasqualovski« motiv v Golarjevi obdelavi. Režiser ni imel tudi sicer malo dela. Zlasti drugo dejanje, ki se odigrava v trnovski gostilni: z veselico, s plesom, z odlikovanjem trnovskega veselega vdovca, je nudilo dovolj prilike, da je moral igro uskladiti in ogladiti. Drugo dejanje je dra-matskl še najbolj razgibano in v njem se prilično razplete že vse, kar potlej tudi na zunaj dozori v konvenclonalni »srečni konec« tretjega dejanja. Igra poteka v sce-ničnem okviru, ki ga je vešče in okusno zasnoval arh. F r a n z. Režijska usklad-njenost ln dobro odbrana zasedba sta mnogo pripomogli, da vprizoritev izčrpuje vse možnosti, kar jih nudi Golarjevo besedilo. Vloga Lojza češnovarja star. je taka. da se zdi, kakor da jo Je pisatelj že v zasnovi namenil Ivanu Cesarju: prilega se njegovemu osebnemu pojmovanju napol kmečkih, napol malomestnih značajev (posebej mislim na skoraj že tipizirane Cesarjeve župane), pa njegovim širokim gestam in barvi njegovega glasu. Zato je Cesar v tej vlogi zaživel in brez njega bi zazijale premnoge dramatske praznote v igri. Celo v tako prisiljenih prizorih, ko se češno-var vrti okrog ljubavnega pisma, ki mu je bilo po naključju padlo v roke, se Cesa» dobro odreže. Zato je njegov Lojze češno-var žarišče vprizoritve in nosilni steber njenega odrskega učinka Nekoliko komike in domislekov, čeprav ne vedno posrečenih, je v dvojici zarjavelih devic, Majarončkove Mici in Petelinove Mini, ki se obe potegujeta za trnovskega veselega vdovca. Igrata ju ge. Ra-kar jeva in Starčeva; pri tem Je zlasti druga zadela ton takega ženskega robatega značaja, kakor ga predstavlja trnovska Mina. Dvojica: Levar jeva kot navihana Selanova Metka in Drenovec kot njen pravi ženin, češnovarjev sin Lojze, tvori živo, igralski dobro odtehtano, čeprav v sami avtorjevi snovi premalo do-gnano nasprotje »starim«; zlasti ga. Le-varjeva, ki zapleta intrigo zoper zaljubljenega korenjaka in skuša upehati vihravega konja, je v tej vlogi pokazala poleg ljubke naivnosti mladostno svežost in živahnost. Izmed ostalih vlog je treba posebej omeniti B r a t i n o kot sobosllkarja, »umetnika« Toneta. Vsi ostali Imajo v zapletu ln razpletu dejanja postransko mesto ali pa so sploh samo dramatske ilustracije h glavnemu dejanju, saj nastopajo večidel v gostilniških prizorih. Tu se posebej obnese prizor z izročitvijo diplome, v katerem nastopa Lipah kot predsednik društva »Mladost« in slavnostni govornik v stilu naših nekdanjih čitalniških veselic in pa njegov kvartet. V igri sodelujejo nadalje še gospe Go-rinškova. Remčeva. Rasbergerjeva, Jugo-va. J. Boltarjeva, Sancinova in Križajeva in gg. Peček, Potokar, Nakrst, Brezigar, Raztresen, Gorinšek. Košuta in Tomažlč. Ob premieri je bil poklican pred zastor tudi Golar in pobral z vzradoščeno gesto šopek, ki ga je neznana častilka njegove »JUTRO« St 276 Efia asafegsš=sš Kronika • Smrt viteza železnega križa. V hudih bojih južno od Stalingrada je padel stotnik Helmuth Pfeifer kot bataljonski poveljnik nekega grenadirskega polka. Večkrat se je izkazal v trdih borbah in je bil med drugim odlikovan z Viteškim križcem reda železnega križa. § • Dve stoletji v italijanskem filmu. Po daljših pripravah so pričeli v ateljejih Tir-Tenije snemati film »Piazza San Sepolcro«. Tekst je napisal Gioacchino Forzano. F'lm dramatično prikazuje zgodovino Evrope v zadnjih dveh stoletjih. Najboljši italijanski igralci so ponudili sodelovanje. • Tretja nemška žena odlikovana z železnim križem. Sestra pomočnica Marga Droste je prejela železni križec 2. stopnje za junaško zadržanje ob letalskem napadu na vojno mornarsko mesto Wilhelmsha-ven. Pred njo sta v sedanji voini prejeli železni križec letalka liana Reitsch in El-frida Wnuk. Marga Droste je kljub tre-skanju bomb spravila na varno več težko ranjenih in nedavno prej operiranih vojakov. • Nujna zaščita rastlinstva. Nemški listi poročajo, da so kulturne rastline ogrožene od bolezni in škodljivcev. Kakor kaže statistika, je samo zavoljo teh okvar letina v Nemčiji povprečno za dve milijardi mark manjša kakor bi morala biti. To pomeni letno izgubo 15 odstotkov. S tem niso prizadeta samo posamezna podjetja in kmetije, marveč vsa prehrana naroda. Nemčija zatorej posveča zatiranju bolezni m škodljivcev na kulturnih rastlinah kar največjo skrb in so bili izdani novi pozivi k vzajemni borbi. Posebno paž-njo je treba posvečati sadjarstvu. * Predavanje slovečega ruskega učenjaka v Budimpešti. Na povabilo madžarskega društva za duhovno sodelovanje bo 3. t. m. predaval v Budimpešti vseučiliški prof. Ivan Plotnikov iz Zagreba o osnovi: Infrardeči žarki in njih praktična uporaba na področju fotografije, fotografiranja na daljavo, zdravstva, botanike, biologije, kri-minalistike in arheologije. Prof. Plotnikov je svetovno znan učenjak, ki je bil že s 34 leti profesor fizično kemičnega zavoda v Moskvi. Zdaj pa vodi enak zavod v Zagrebu. Pred nekaj leti je predaval tudi v Ljubljani. * Brezvestna zakonca. Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti sta se morala zagovarjati 251etni avtoizvošček Andrej Zweig in njegova gospodinja Jožefa Sza-lai. Obtožnica je navajala, da sta tako zverinsko mučila 4 in pol leta staro Zweigo-vo hčerkico, da je sirota 31. maja letos umrla v bolnišnici. Obsojena sta bila na .10 in na 8 let težke ječe. * Smrtna kazen zaradi izkoriščanja zatemnitve. V Szekesfehervaru na Madžarskem je bil pretekli četrtek ob 11. justi-ficiran 281etni bivši orožnik Franc Leszat-ka. Mož je bil zaradi potepuštva že štirikrat kaznovan. Dne 23 oktobra pa je v času zatemnitve vlomil v neko gostilno in ukradel žganje. Bil je zasačen in preki sod ga je obsodil na smrt. * Velik lov na kite v bližini danske obale. V Roskildskem fjordu v Kategatu so opazili ribiči celo »trumo« manjših krtov. Takoj so se odpravili na delo, da bj ž val m zaprlj vrnitev na odprto morje. To se jim je posrečilo in so pokončali 24 kitov. Je edinstven,- primer, da so kit; zabredli v bližino Danskega. * Zasipanje Zlatega roga carigrajski občinski upravi ne gre v račun. Nedavno se je občinski svet spet bavil s to zadevo. Proučevali so načrt, po katerem naj bi se I>o posebnem kanalu močno struječa voda Bospora napeljala v zaliv. Vodni tok naj bi potem sam odnašal nezaželjene naplavine. Stroški za gradnjo pvekopa so preračunani na 6 milijonov turških funtov. Z gradnjo prekopa bodo začeli seveda šele po vojni. * Kdor oškoduje ranjenca, je ob oj n na smrt. Nemški listi poročajo: če se že zločini zoper živilski red v vojni zelo hudo kaznujejo, mora vsa ostrost zakona zadeti ljudske školljivce, ki se pregrešijo na živilih, namenjenih vojakom ali še celo ranjencem. V neki rezervni bolnišnici v \Veissenfelsu sta si prisvojila vel i: o množino živil skladiščnik Karel Bernhardt in kuharica Jera Mullerjeva. Njen mež je pomagal živila odnašati Pri tem je sodeloval še bolničar Viljem Pallchen. Posebno sodišče je obsodilo kuharico Mullerjevo tn skladiščnika Bernhardta na smrt, Miil-lerja na 8 let, Pallchena pa na 5 let ječe. Nadalje je bilo kuhinjsko osebje obsojeno na ječo od 18 mesecev do 3 let. * Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. * Pisatelj Janko Kač je slovenskim č ta-teljem zelo priljubljen pripovednik. Najnovejše njegovo delo, povest »Na novi na h«, izide v prv; polovic; decembra med letošnjimi Vodnikovim; knjigami. Ker nj dvoma, da bo tako sveže in globoko dojmljivo pisano pripovedno delo doseglo velik uspeh, ne zamudite prilike. da se čimprej vpišete med člane Vodnikove družbe, k; letos svoje knjige tiska v omejenem številu. * Tečaji knjigovodstva — novf — začetni in nadaljevalni prično 3 decembra. Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno-in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vpiše se lahko vsakdo, za dijak e-in je posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Poebni tečaji za stenografijo, strojepisja, italijanščino, nemščino itd. Vpisovanje dnevno. Informacije. prospekte daje: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska 15. * Pismo je rešilo življenje. Po srečni okoliščini je neki samarijan iz Plagvice v šle-ziji ostal žiiv. Po nočni službi se je vlegel dopoldne k počitku, ko mu je pismonoša prinesel nujno pošto in so ga moraili zbuditi. Močno so trkali na vrata, vendar se v sobi nič ni ganilo. Ko so slednjič že hoteli šiloma odpreti vrata, se je samarjan vendarle zdramil, bil pa je zelo omotičen, še malo, pa bi se bdi zadušil — zaradi plinov, ki so uhajali iz peči. Tako mu je torej pismo v poslednjem trenutku rešilo življenje. * Zanimiv dobitek. Organizacija sester-pomočnic Rdečega križa na Danskem je jako domiselna, kar se tiče zbiranja sredstev v dobrodelne namene. Nfdavno so bile v Kodanju filmske predstave, za katere se vstopnice niso dale kupiti v denarju, marveč s prispevkom kakšnega kosa otroške oblekce ali perila. Predstave, ki so jih organizirale podjetne sestre-pomočnice, so bile vse razprodane. Ker pa sestre potrebujejo še denarja, so priredile te dni loterijo, katere čisti dobiček bo šel v korist porodnicam. Glavni dobitek je — brezplačen porod v kodanjski kliniki. Sestre upajo, da glavni dobitek ne bo prišel v neprave roke. * Val mraza v Španiji. Iz Madrida poročajo, da se je razlil čez vso Španijo val mraza. V mnogih predelih so nastopili snežni zameti in je živo srebro padlo še dosti niže kakor lani v tem času. Tudi na Atlantskem oceanu so zadnje dni in noči razsajali hudi viharji. V planinskih krajih so začele nastopati trope lačnih volkov, ki se bližajo človeškim bivališčem. Prav posebno pa je bilo te dni prestrašeno prebivalstvo španskega kraja La Linea, ki leži nasproti Gibraltarju. Močan, potresni sunek je zamajal hiše, ckna in vrata so skočila s tečajev. Cerkveni zvonovi so zazvonili. V preplahu zaradi domnevnega letalskega napada ali izredno hude eksplozije se je prebivalstvo zateklo v zaklonišča. * želva, ki se je vrnila čez pol stoletja. Na Danskem je pri Tyrbindu grajako vele-posestvo grofov Wedellov. Proti koncu preteklega stoletja je iz nekega paviljona v parku izginila velika želva, ki ji je bila dala grofica na oklep vgravlrati ime Nelly. Te dni — po več kakor 43 letih — se je želva nepričakovano spet pojavila in dokazala, da je še vedno pri čvrstem zetavju. Jedla in pila je namreč s tolikšnim apet'-tom, kakor Ja je prestala pol stoletja v zimskem spanju. * Usodno obešanje otrok na vozove, že večkrat smo tudi v »Jutru« grajali razvado otrok, ki se zlasti iz šole domov gred3 obešajo na razl-čna vozila, ne da bi pomislili na posledice. V Ljubljani ste «ihko vsak dan pr'ča, kako preizkuša mladina svoje akrobatske sposobnosti, da je prava sreča, če niso nezgode v tramvajsk im prometu še številnejše. Tudi nemški 11' ti opo- sarjajo starše, naj posvarijo mladino. Povod za to je žalosten dogodek, ki ae je primeril na državni cesti pri Altheimu. Po cesti je traktor vlekel dva natovorjena voza. Več otrok se je obesilo na verigo, ki Je spajala oba voza. Neko 8 letno dekletce pa je padlo z verige. Kolo teflcega voaa ji je zdrobilo glavo. • Stenografski tečaji — novi — začetni ta nadaljevalni prično 3. decembra. Pouk v vseh stopnjah: karesponlenčno, debatno bi parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanoet. Oddelek za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za di-jake-inje posebn5 oddelek. Pouk bo dopoldne, popollne ali zvečer dogovorno. Prospekte Jaje: Trgovsko učilišče »Christofov očni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva. IZ LJUBLJANE u— Po hladni nedelji spet milejše vreme. Poslednja novembrska nedelja je bila ves dan zameglena in hladna in je živo srebro do "eglo čez dan komaj 0.4° C nad ničlo. Ker pa je suho in sveže vreme, so Ljubljančani pridno izkoristili tudi to nedeljo. Dopoldne je bila prav dobro obiskana razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer ja vodil prof. Saša šacttel in na svoj prikupni popularni način tolmačil umetnine mladih umetnikov. Gledališče je imelo lep delež z novo pridobitvijo Golarjeve veseloigre »Ples v Trnovem«, o kateri pritiče beseda našemu gledališkemu poročevalcu. Popoldne so se Ljubljančani razhajali v razne smeri, razvedrili so se v jesenski prirodi in tudi okrepili v svojih priljubljenih nedeljskih postojankah. Po sivi nedelji pa nam je v ponedeljek aa kratek čas spet posijalo sonce. Mraz je nekoliko popustil in je bilo zjutraj —5» C. Okoličani, zlasti perice, ki prihajajo ob ponedeljkih redno v mesto, pa pripovedujejo, da je v okolici mraz dosti občutnejši. Skoraj ni jutra brez slane in potoki zamrzujejo. u— Miklavž tudi v vojnem času ne pozabi na naš mladi rod. Nasprotno, prav nepričakovano veliko zalogo je razpostavil po Ljubljani na ogled. V prvih večernih urah zažari jo izložbe v ra3~ih delih mesta škrlatno rdeče ali pa rajsko rožnato in pred šipami se gnste mnogo drobiža, ki pritiska pr te in nosove na hladno steklo ter občuduje čudovito ljubke punčke ln medvedke, različne matadorje, vozičke, ku-h'njsko opravo ira podobno drobnjav, ki se je mladina nikoli ne more dovolj nagleda-ti. Pa tudi za poslastico je poskrbel dobri Miklavž ln je razložil po izložbah fig in datljev in rožič ev. še prav posebno naklonjenost pa je tudi letos izkazal s prvimi dobavami sočn'h pomararč in mandarin. In kajpada, priložil je tudi tisto, kar je mladini poleg vsega dobrega neobhodno potrebno: dolgo, dolgo šibo. u— 50.000 lir za revne. V petkovem poročilu o prispevku slovenskih zadrug v znesku lir 50.000 za zimsko pomoč Visokemu komisarijatu so bile nekatere firme za- V TAVČARJEVI ULICI Vam nudi trgovina »£e manj veličastno zasnovo o pridobitvi Azije za helenstvo pri čemer je naimen.il Makedonec ravno A tonam vlogo kulturnega središča! DamCKtemes le biil v splošnem plitev duh im brez znanstvene izobrazbe ... To im pa dvomljiva krhkost značaja mu je pomagalo, da se jc zlahka spuščal do duševnih nižin proletarna.ta im meščanstva, ko je ovlada:lo atensko poroto in narodni zbor .. .« Tak portret Demostena podaja slovenski znanstvenik. Tudi Gemnairo Perctta je v svojih obsežnih izvajanjih nekako takole naslikal nekdanjega vzornika. Prihaja k sklepu, da je bil Demosten resda atenski patriot in se je žillavo bomul za vse pred-pravice svojega mesta-države, ni pa bil državnik, ker se ni umel dvigniti nad parti-kuilarizem in se povzpeti k širšemu pogledu na državo. Za to mu je pač nedostaiailo političnega talenta. »Politični genij«, piše sodelavec »Primata«. «ume vselej dobro izmeriti lastno zasnovo in stile, ki sk> mu na razpolago; politični genij n» nikdar mega-ioman.« Demostenes je zastopal koncepcijo, po kateri naj bi imele Atene vso svoibodo, da viladajo drugim, ni pa razumel da je bilo tedaj že na zatonu partikularistično pojmovanje državc-mcsta in da je čas zahteva;! večjih in švrjc zasnovan h državnih teles. Zato je zgodovinski razvoj dal prav tvorcu široke panhdenske csiote Filipa, ne pa njegovemu »vborltemu nasprotn iku, omejenemu bran H olju atenskega part kularizma Domcortenu. V ostalem pa vidimo, di si skuša vsaka doba ustvariti svojega Demostena. Morda vendarle ni samo naključje, da k je kritika klasicističnega Dc.mof.cna najbolj raz-šieila tedaj, ko so sc z italijanskim rico.-g'-memtom in Bismarckovo zedin ;cva.!no poli tiko posebno poudarjale nasproti part ku-ilarizmu velike državne zasnove. Na-.pr.'<*i temu douazuje Perotta. da «*> se proamezni dvomi o vredri sti Dernio^tcnovega pircvcč ozkega patrio izma pojavMi že dolgo p cj; tako navaja Mablvjeve »Obsccvations sur 1'hisitoire de la G"čce« iz "a^a p-c.,1 francosko revolucijo in iz leta 1829. sodbo Vic-tora Cousrna v »In t rodu c t. ion a 1'histoire de la philosoph c«. Pisatelj in slogovna preprostost Treba je. da smo razumljivi, kadar govorimo, pesniku jemo, pišemo. Treba? Ne, tako hočemo biti. ker bi sicer ne govorili, ne pesnikovali in ne pisali. Lichtenberg pravi, da je dober izraz vreden skoraj toliko ko dobra nrsel, in tu bi lahko šli še dalje in rekli: dokler ni misel dobra, se pravi, popolnoma in natanko izražena, sploh ni dobra misel. Ali pa je dober izraz zbog tega res vedno tudi že razumljiv? Je vselej krivda pisatelja, če ga čitatelji ali vsaj nekateri med njimi ne razumejo? Mar niso včasi lahko krivi tudi bralci? Ali ni to odvisno od same stvari, ki jo skuša p'-sec predstaviti ali razložiti ln ki je včasi taka, da jo človek kaj hitro razume? Da, treba je in tudi hočemo biti razumljivi, kadar govorimo. Prav zares, vendar nikar ne pozabimo, da ima stavek več pomenov. Kajti, ko govorimo, se sami trudi- mo, da bi doumeli to ali ono: kakšno dejansko stanje, potek česar koli, dogodek, zakon, kes sveta in življenja. Ko torej govorimo z drugimi, si v isti sapi prizadevamo, da bi tuli sami razumeli neko reč. Ker pa svet in življenje brez dvoma nista razumljiva kar takole igraje, ali lahko potemtakem pričakujemo, da nrm bo z jezikom pojasnjeno to, kar hočemo razumeti ? Pesrt'l: Georg von der Vring je nedavno v nekem predavanju poveličeval preprostost, preprost slog in navedel stavek: »Vse. kar je lepo, je prepresto.« Zares lep in preprost stavek. Tudi na moč koristen, zc.k-j Is prepogosto srečujemo predsodek, ki se je zaril prav tako v slog k;ikor v človeka, da obstoji poetične:?1: neke pesmi in celo proze v tem, v čemer se leta oddaljuje preprostemu človeškemu razumu, pa v kopičenju pesniških slicencij«, v kopičenju rod'lnikov in v drugi taki izraže-valni nabuhlosti. In najznačilnejše, kar paradoksalno pri vsem tem je to, da je tak »pesniški« slog mnogim ljudem in bralcem resda visok, vendar pa še vedno docela razumljiv. In če kakega stiha vendarle povsem ne razumejo, je takim čitateljem dovolj laskavo že to, da je spisan v visokem, vzvišenem tonu. Te reči gredo celo tako daleč, zato pa taki ljudje ogorčeno zavračajo preprosti slog, ki se jim zdi bodisi preveč plitev ali preoster, odnosno že kar nerazumljiv. Ne preprostega in ne zapletenega sloga si ne smemo že v naprej zastaviti kot smoter našega govorjenja ali pisanja. Pisatelj naj bi si rajši vsekdar prizadeval, da bi pisal tako, kakor velevata natačnost m resničnost. (Tudi pesnik, najsi sicer pesni-kuje in odkriva, ima opravka z resnico. Pri takem delu pač ne more venomer misliti na to, da bi bil čim bolj razumljiv, skrbeti pa mora, da vsaj sam razume to, kar piše. Ta pot bo kajkrati težavna, vendar bo naposled (in ne že v začetku) do- segel fsto visoko slogovno preprostost ki težavnega ne izključuje, marveč vključuje in ki zajema globino prav v njeni jasnosti. Pisateljeva naloga ni, da bi izkustveno raziiskaval pojmovno in predstavo-tverno moč občinstva in glede na njo izbiral svoje besede. Pravi pisatelj ne sme biti nasproti svojemu občinstvu ne zvijačen in ne usmiljen, tako kakor pravi znanstvenik, nikdar namenoma ne popularizira svojega dela. Pisatelj mora kajpak med ljudi; potrudi naj se, da j!h sliši in razume, da dodobra spozna jezik povprečnega zdravega raizuma in se uči pri ljudeh, kako je treba izražati misli; tudi v ljudski govorici se ustvarja neke vrste literatura, t. j. iskanje dobrega, posrečnega, udarnega, če treba tudi drastičnega izraza. S;tmo na takih poteh si pridobiva pisatelj ne vsakdanjo preprostost, marveč višjo, vzvišeno preprostost lepote ter razumljivosti. Seveda bo tudi zlaj razumljivo le tistirn ki hočejo in morejo slišati ter razumeti pisateljevo besedo. (Po »Frankfurter Zeitung«.) E*ude za kitaro. Pravkar je izšel w priredb) St. Kranjca in J. Turšiča prv; del etud za kitaro. Delo nadaljuje »Kitarsko šolo«, ki sta jo priredila in izdala ista avtorja. Etude so prirejene preprosto in z vsemi potrebnimi pojasnil,- za prste desn« in leve roke. Poleg tega so melodične in prirejene tako, da vsebujejo razne način« spremljanja in samostojnega igranja. Za-rad tega bodo dobro rabile tudi vsem tistim. ki si iz drugih, tujih kitarskih šol in vaj izpopolnjujejo znanje. Delo" je eno izmed prvih naših kitarskih del. Dobiva se tudi v knjigarn: Tiskovne zadruge. O Krištofu Kolumbu. Mario Rizzoll je spisal pri milanski založbi Ceschina izišlo knjigo »Cristoforo Colombo alla luce del ventesimo secolo«. Nov potopis Arnakla Fraecarclija, pisca raznih življenjepisuih romanov, je izšel nedavno z naslovom »Sumatra e Giava«. Kaj je DIM? Tisti naši čitatelji, ki se radi poklica ali za razvedrlo baviio s fotograf jo. imajo ž? nekaj pojma o tem: znak DIN jim ni popolnoma neznana stvar. Na svojih filmih in ploščah imajo zapisan ta znak v zvezi z navedbo občutljivosti fotografskega tvoriva za svetlobo v desetinkah stopinje, DIN jim' pa pove. da je bila občut-lj'vost tvoriva določena po posebnem postopku, ki je normiran. Manj pa je znano, da je v Nemčiji normiranje po DIN razširjeno daleč preko fotograf kos« področja v vsa področja sploh, kjer je kakršna koli stvar, ki normiranje prenese in ga gospodarski vidiki zanjo tudi zahtevajo. Pred nekoliko dnevi je poteklo 25 let. odkar so ustanovili tam «odbor za normiranje«. Da bi ustvarili čim bolj smotrn in nedvoumen red v vseh področjih gospodarstva. tehnike in znanosti, so tedaj, sredi prve svetovne vojne, prišli do zamisli poenotenja, ki se je potem polagoma razvila do danes ustaljenega pojma »normiranja«. Iz odseka v okviru Društva nemških inženjerjev, ki je 1917. skušal normirati sestavne elemente za stroje, se je v skladu s spoznanjem, da bi morala vsaka normi-zacija rabiti dosti širšim smotrom, sestavil Odbor nemške industrije za normiranje. Simbol teh prizadevanj je postal znak DIN. ki je bil prvotno kratica za »Deutsche Industrie-Normen« (nemške industrijske norme) in ki ga danes razlagajo kot »Das ist Norm« (to je norma). Vsi predmeti in postopki, ki so označeni s tem znakom, so tedaj uradno proglašeni in preizkušeni kot normirani. Organizacija Nemškega odbora za normiranje je zelo obsežna. Vsa normizacij-ska prizadevanja v Nemčiji se stekajo sem, z neutrudnim podrobnim delom se tu pregleduje in poenotuje ves material, ki prihaja od vsepovsod. Tisoči sodelavcev iz industrije, tehnike in znanosti po- magajo večinoma zastonj pri tem delu, ki je do danes poenotilo že okrog 7700 predmetov in postopkov. Za vsak vijaček, za vsak, tudi najmanjši del kakšnega stroja, za vsako konservno škatlo, steklenico za mleko m za tisoče drugih predmetov so ustvarili norme, ki so označene z imenom DIN Za tovarne in delavnice, za kmečka gospodarstva in mestna gospodinjstva so izvedli omejitev poedinih sestavnih delov v nekatere stroeo določene in odmerjene tipe in prva posledica tega je bila, da so .ie produkcijske številke za posamezne predmete znatno zvišale. Tako so n. pr. v področju izdelovanja konservnih škatel z uvedbo norme prište-dili takoj* več nego 25 odstotkov pločevine. Ta prihranek predstavlja na leto 35.000 ton kovine. Z normiranjem vijačnih matic, ki so postale ožje, so prištedili letno okrog 5400 ton jekla, kar je produkcijske stroške znižalo za milijon mark, stroške potrošnikov pa celo za 2 milijona mark. Tudi tovorni prostor so po normiranju zmanjšali, prihranek pri tovorih pa znaša letno okrog 130.000 mark. Ze iz teh skopih podatkov je razvidno, kako važna ustanova je organizacija za normiranje in koliko si nemško gospodarstvo ž njo prištedi. da niti ne navedemo vseh drugih koristi, ki izvirajo iz njenega delovanja. Posebno važno pa je njeno delo v sedanjem vojnem času, ko razvija neprestano nove enotne in enostavnejše postopke ter postavlja nove norme za vojsko in vojno gospodarstvo. A tudi za bodočnost si je Nemški odbor za normiranje postavil daljnosežne naloge. Skoraj ni dvomiti, da bo ob koncu vojne v vseh področjih gospodarstva nastal začasen zastoj, k; ga bo treba premagovati tudi z novimi in preprostejšimi normami. V ta namen pripravlja omenjena organizacija s svoje strani vse potrebno, da bi bilo mogoče zadostiti potrebam bodočega evropskega prostora. Pri tem prihaja v prvi vrsti v pošte v izdelava v serijah. O njem pa se da mnogo povedati tudi s anatomskega stališča. Dunajski profesor Risak je v nekem predavanju dejal, da je žensko srce povprečno za 30 gramov lažje kakor srce prav toliko velikega moškega. Prav tako so pri ženah nihanja krvnega pritiska in pulza pogostejša kakor pri moških. Dalje potrebuje žensko srce pri težkem telesnem delu več časa, da se mu prilagodi, kakor moški. Vendar pa ne smemo podcenjevati njegove zmogljivosti. Določene oblike težkih srčnih napak so pri moških pogostejše kakor pri ženskah, žensko srce se brž prilagodi posebnim nalogam materinstva. V času, ko mora krvni obtok preskrbovati bodočo mater ln nošen-čka, se žensko srce poveča. Zato morajo na srcu bolehajoče žene v takem primeru štediti s svojimi telesnimi silami. Žensko srce fe za 3$ g lažje od moSkega ?.enske, ki so že navajene biti v luči moške kritike obtežene z mnogimi napakami, katerim očitajo pomanjkanje logike in še razne druge »ženske slabosti«, so nedavno dobile zadoščenje na mednarod-nem zdravniškem tečaju dunajske akademije v Solnogradu. V svojem predavanju o -materinstvu« je dejal dunajski otroški zdravnik prof. Hamberger, da je sila žene prav v njeni povezanosti s prirodo, v njenem nezavestnem znanju, v zdravi pameti v najboljšem pomenu besede. Prav to, kar mož pogosto očita ženi, namreč njeno majhno zanimanje za vprašanja abstraktnega mišljenja, bi bilo nevarno za izpolnjevanje njenih pravih nalog, če bi se potrudila in v tem ustregla možu. Emancipacija, pozna in nič kaj sloveča mladika prcsvetljenosti, ie mnoge naravne sposobnosti zadušila, števila o nazadovanju doječih mater v deželah, v katerih je žensko emancipacijsko gibanje zavzelo večji obseg, govore prav razločno o tem. Resnično, civilizacijski razvoj je prinesel s seboj celo vrsto tipičnih ženskih poklicev, ki ne bodo tako kmalu aH morda nikdar izginili. Poleg tega pa bo tudi silna naloga obrove Evrope zahtevala za delj časa sodelovanje žene v določenih delovnih območjih. Da pri tem žena ne bo odtujena svojemu najvažnejšemu in najlepšemu poklicu, materinstvu, pa bo skrb zdravstvene politike. Da so pojem o »ženskih slabostih« izna-š'i prav možje, se ni treba čuditi. Tudi ne sme nikogar presenetiti, da so bili pri tem delu udeleženi nekateri prav sloviti filozofi. Kajti le teoretičen način mišljenja lahko privede do zaključka, da ženske lastnosti niso obenem tudi naravne in smotrne Instnosti v biološkem pomenu besede. Da ima tako imenovana ženska nelogika često brezpogojno prav, je na mnogih vzgledih iz prakse peka zal docent dr. Prinz Auersperg v nekem svojem predavanju o duši žene. Nekega dne je pi*išlo k njemu srčkano, mlado dekle s prošnjo: »Pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec preveč pije.« Itkazalo se je, da je bil ženin že starejši gospod, ki je bil navajen vsak dan izpiti svoj o merico. Zdravnikovega nasveta, naj se razideta, dekle ni ubogalo. Tembolj pa se je zavzela za to, da bi svojega bodočega soproga odvadila pitja in je imela res tudi uspeh. Po poldrugem mesecu je dekle spet prišlo k zdravniku, tokrat pa z naslednjo Ne preklinjaj! Preklinjanje in bogokletstvo se je žal tudi v naših krajih pred časom precej razpaslo. Zdaj je v tem pogledu nekoliko boljše. Morda so temu vzrok dogodki, ki se & filmsko naglico vrste mimo nas, morda pa tudi drugo okolje, v katerem smo se znaša. Klet-vine so zlasti v navadi pri naših sosedih na severovzhodu im vzhodu, kjer si zdaj prizadevajo odpraviti to grdo navado. Na Madžarskem na primer so se proti preklinjanju dvignili vsa, ki so imeli v sebi še kaj etike. Zlasti pa so sc zoper to razvado zavzeli cerkveni krogi s Katoliško akcijo na čelu. »Nacionalno zlo« preklinjanja je na Madžarskem že precej starega izvora, kajti že Ered stoletji so bili postavljeni strogi za- oni proti bogo>kletnikom. Kralj Ferdinand Prvi je leta 1567 izdal zale on, po katerem čaka vsakogar, ki ga drugič kaznujejo zaradi preklinjanja, izšibanje Ln nato smrtna kazen. Nekaj več kakor sto let nato so stanovi v Kološvaru sklenili, naj bogokietnike, kadar se prvič pregreše. pretep&io, v drugem primeru naj jih pohabijo, če pa sie tretjič pregrešijo, pa naj jih kamenjajo. Pod pohabljenjem je treba razumeti, da so grešniku izrezali kos jezika. Marija Terezija je kaznovala preklinjanje s šibamjem. zaporom in denarno kaznijo do 1000 fortntov. Mestni magistrat v Kassi je bil še radikalnejši ko je določil za bogokietnike in prcklinjevalce tako strogo kazen, kakršno si jedva predstavljamo. Grešniiku so z žareč i mi kleščami iztrgali jezik, potem pa je bilo mestnemu sodniku dano na izbiro alli naj obsojenca kamenjajo ali pa obgLavijo. Tudi moderna madžarska zakonodaja je posvetila preklinjanju pažnjo, toda ni imela velikega uspeha Zainteresirani krogi stavijo največjo nado na duhovno preobrazbo državljanov, zlasti mladine Zanimanje za propagandno delo, ki ga je podvzala sku- tožbo: »Pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec ne pije več«. Tokrat je imel zdravnikov nasvet več uspeha. Zaročenca sta se razšla in vsak od njiju se je poročil z drugim, s katerim sta bila zadovoljna v zakonu. Po normalnih logičnih pravilih se zdi obnašanje mladega dekleta popolnoma nesmotrno. Natančnejša preiskava primera pa je izdala naslednje: Zaradi hude bolezni staršev je bilo dekle že zgodaj prisiljeno, da je streglo deloma očetu, deloma materi, deloma pa je moralo voditi še podjetje staršev. Leta dolgo ni bilo navajeno drugega kakor izkazovati pomoč. Ko so ji starši umrli, je instinktivno iskala nov objekt, ki bi mu stregla, in tako je prišla do pijanskega zaročenca. Ko ženin ni več pil, ji je postal ravnodušen, kajti ni je več potreboval za pomočnico. če govorimo o ženskem srcu, navadno najprej mislimo na njega duhovno stran. Vrtnarska razstava v Bukarešti V kmetijskem paviljonu v Bukarešti je bila oni dan otvorjena velika vrtnarska razstava, prirejena po kmetijskem ministrstvu. Otvoril jo je kmetijski minister Aure-lian Oana, ki je v pozdravnem govoru na-glašal. da razstava ni samo lepa revija posebnih pridelkov in izdelkov, temveč hoče tudi pokazati kaj je bilo v zadnjih treh letih storjenega na tem polju. Sočlvja je pridelala Rumunija letos tretjino več kakor lani Posebna pozornost je bila pa posvečena sadjarstvu. Med sadjarje je bilo razdeljenih 183.000 sadik, ki jih bodo plačevali v obrokih. Za pospeševanje vinarstva je kmetijsko ministrstvo ustanovilo 11 vinogradniških uradov in 13 stanic za zatiranje trtnih bolenzi. Zgrajenih je bilo več tvornic marmelade in modernih sušilnic. Na otvoritvi sta govorila še državni podtajnik za preskrbo general Konstantin in gospodarski minister I. Fientzescu. Praueevanfe življenja v morju Z Dunaja poročajo, da se je vrnila tja Hassova egejska ekspedicija ki se je bi'a napotila letol 1. julija v grške vode, kjer je s pomočjo novih instrumentov proučevala morje. Ista ekspedicija je proučila že Karibsko morje, zbrala je mnogo važnega gradiva o življenju v morskih globinah Sveta kuhinjska posoda Pri bramanih. najvišji indijski kasti, je še vedno razširjen čuden običaj. Tujcem je strogo prepovedano prestopiti prag kuhinje. Tujec niti pogledati ne sme v bra-mansko kuhinjo. Ce se pa le zgodi, da se ustavi tujčev pogled na kuhinjski posodi, postane po veri bramanov slednja nečista, in treba jo je takoj razbiti. Če pogledam človeku v oči, Pa že vem, kaj misij o meni«. »To vam včasih pač ni prijetno, kaj?« » »Gospodična Rita, sanjalo se mi je, da sem vas zasnubil. Kaj naj bi to pomenilo?« »Da imate v sanjah beljše domisleke nego v resnici.« jfm. Tudi vi ste se kdaj umezali alli na drug način ranili. Ce se je rana zacelila, ste dejali, da gre to pri vas pač vedno v najlepšem redu. Toda — in to je umljivo — pri tem gotovo niste premišljali, kako se rane prav za prav ozdravijo, naj si je to tudi področje, k,i stoji ob začetku vse človeške zdravilne umetnoetn in mu tudii današnja kirurgija posveča največjo pozornost. Kaj se prav za prav dogaja, kadar se urežete? Vzemimo, da so robovi ureza gladki in ležijo, ker jih drži morda obveza ali šivi, tudi gladko drug ob dragom: v tem primeru se rana zaceli sama od sebe in brez obotavljanja. Vsaka vrsta stamc. ki jo je urez prizadejali, na primer pri kožnih ranah po-vrinica. stvori mlade slanice svoje vrste ki malo izgubo substance hitro nadomestijo. Če pa gre za večje izgube, je nastala v prizadetem območju temeljitejša motnja v obtoku in preobremenitve s krvjo v kapi-larnih žilicah Krvna tekočina se nabira v okolišnem tkivu, da »oteče«. Ti simptomi povzročajo občutek toplote, a zaradi pritiska oteklih delov na živce in zaradi spremenjenih napetosti se pojavijo bolečine. paj z drugima kulturnimi in prosvetnimi društvi Katoliška akcija, je bilo po vsej deželi precejšnje. O tem nam pričajo mnogoi dopisi. S Sedmograškega je pisai stair duše-brižniik: »Največje veselje pr; mojih 80 letih bi bilo, če bi vi, spoštovani duhovni tovariši, spravili s sveta te pregrešno razvado. ali jo vsaj omejili. Vse svoje življenje sem posvetil boju z bogok letnik .« Ganljivo je navdušenje šolske mladine, vajencev in mladih delavcev, k< so ponudili za čim večji uspeh propagande proti preklinjanju celo svoje sikronune prihranke. Neki notar piše, da se je odločili vse vrste propagandno gradivo deliti med svoje kliente. Učitelj, ki je prišel v Bačko iz Bukovine, je pisal: »Vsa naša občina prosi Gospoda, da bi se njegovo ime ne omenjalo drugod kakor v molitvi.« Neki hlapec je propagandni poslovalnici pisal, naj v letakih in lepakih opozorijo na to, dia se ne sme preklinjati tudi tedaj, če je človek vesel. V svojem pismu namreč pravi, da nekateri ljudje preklinjajo ob vsak,i priliki, naj so veseli ali žalostni, naj bodo med otroki ali med odraslimi. Upoštevanja vreden predlog ie stavil hudomušen pismom oša. V svojem pismu pravi: »Ker je preklinjanje pod kaznijo prepovedano. predlagam, naj se namesto kletvic najde neko nadomestilo, kajti v današnjih hudih časih bo težko shajati brez preklinjanja. Propagandna akcija, ki se je na Madžarskem začela proti preklinjanju že v začetku leta in je trajala več mesecev, je bila kolikor toliko uspešna. Tudi pri nas. čeprav smo v tem pogledu tako rekoč šel t začetniki, bi bilo dobro, če bi nas s pristojnega mesta od časa do časa opomnili na grdo razvado preklinjanja. Najzanesljivejše sredstvo, da se temu ubranimo, pa je, da sami pazimo na izgovorjene besede, med katerimi naj kletvine pqpo'noma izostanejo. S tem si bomo pridobili ugled in spoštovanje vsakogar s komer bomo imeli opraviti. Prijavi, ki so spočetka omejeni samo na okolico rane, vzdramijo pomožne sile vsega telesa. Predvsem prikličejo na pomoč vojsko belih krvnih telesc. Ta se vržejo na razdejanje stamice. na nesnago, ki je zašla v rano, in na bakterije v njej ter jih skušajo napraviti neškodljive s tem, da jih »pož:rajo». Vcl'k dal teh belih krvnih te-lest, ki sestavljajo »gnoj«. plačuje svojo pomoč s smrtjo, drugi del. ki je požrl, knr je mogel uničenih stanic in bakterij, r« se umakne v notranjost telesa, da opnav.; taim svoje'delo do konca. Telo razpolaga sik raj z neizčrpnimi rezervami teh svojih drobnih, belih zaščitnikov, te svoje »zdravstvene policije«, kakor so jo imenovali, Nastajališča belih krvnih telesc prerdejo v najživahnejše delovanje in odpošiljajo vsak trenutek nove čete v ranjeno področje. Te čete pa imajo mirno tega da uničujejo in odpravljajo nevarne bakterije in nezaželene delce ter snovi. še to nalogo, da zalagajo stanice okrog rane z rcdilnimi snovmi, ki jih te potrebujejo. da bi se mogle deliti, to je množiti, ter nadomestiti izgube substance. Pom si iti moramo, da so v rani presekane tudi žile, ki drugače oskrbujejo tkivo s hrano. Zanimivo je, da se ob tem dogajanju nenadno zbude stanice. ki so mirovale morda desetletja. v aktivno življenje in se pričnejo deliti. Mobilizacija belih krvnih telesc in krajevni pojavi ob rani pa niso edina posledica ranitve. temveč znano jc, da se tedaj okrepijo tako imenovane obrambne sile vsega organizma. To dejstvo ic neki raziskovalec izkoristil celo za to. da je z dobrim uspehom zdravil neka obolenja srčnih zaklopnic S tem. da je ožgal na kakšnem mestu pacientovo kožo in jo ranil, je priklical na pomoč vse obrambne siile v organizmu. So pa še drugi pojavi in zakoni, ki sodelujejo pri celitvi ran. Eden teh zakonov je na primer zakon o ustaljenem številu stanic. Po novejših raziskavah moramo domnevati da mora zavoljo ravnovesja med telesnimi scki in stan-carm določeno število stanic ostajati približno k on stan'no. Če se to Pavn'aresje zruši, nastane neka ?amode!n'o kar preženemo v omaro, da bodo tam čakale poletja. Debele pavolnats in po možnosti doma pletene volnene nogavice (iz starih sparanih pulloverjev, starih čepic ali rokavic) so dosti bolj primerne za letošnjo zimo. Dobi a zamisel: stare kratke nogavice iz debele volne, ki smo jih nosile v gojzericah pri smučanju, opremimo s podplati iz klobučevine (za to žrtvujmo star klobuk!), pa se bomo v njih počutile dosti topleje kakor v navadnih copatah. Sploh pa se tudi moda trudi, da bi nam z raznimi toplimi predmeti pomagala čez zimo — o teh pa bomo spregovorili prihodnjič! Surova jahalna slašica Izvrstna surova jed za naše otroke, ki zlasti pozimi potrebujejo čim več vitaminov: nekaj lepih jabolk nastrgamo z olupki, potem pa smo jih dobro oprale in obrisale. Dodamo jim nekaj rozin ali drugega suhega grozdičja, nekaj zmletih lešnikov m toliko žličk mleka, da je vse skupaj lepo gostljato in vlažno. Sladkorja damo po okusu, odišavimo pa z nekaj kapljicami limo-novega soka in z žličko dobre marmelade. IKAJ VIEMI? HKAJ ZNAM? 536. Koliko odstotkov IJntH je levičnl- kov? 537. Odkod izvira izraz »jovialen«? 538. Kaj so barve in v čem so razlike? 539. štirje v dveh vrstah V zgornji sliki je prestaviti en novec tako. da bodo po štirje v vodoravni in navpični vrsti! * 540. Iz drsalnega športa Na okroglem drsališču, ki meri 380 m, dohiti boljši drsalec slabšega vsakih 76 sekund, če drsata drug za drugim. Ce pa drsata drug proti drugemu, se srečata vsakih 20 sekund. Kolikšno pot opravi vsak drsalec v 1 sekundi? Izračunajte s sklepanjem brez pisanja! Rešitve nalog 28. t. m.: 531. Bron je v bistvu zlitina iz bakra in cina, med pa Zlitina iz bakra in cinka. 532. Partenogeneza ali »deviško spočetje« se imenuje v biologiji spočetje potomcev iz neoplojenih jajčec. Tako nastanejo pri čebelah troti iz neoplojenih, delavke in matice pa se razvijejo iz oplojenih jajčec. 533. Vsak svetlobni žarek se na ploskvici, na katero vpade, pravilno, t. j. po znanem odbojnem zakonu odbije. Na zrcalu se vpadno vzporedno ali središčno žarkovje oibije v določeno smer vzporedno ali središčno. Na površju grapavega telesa so odbijalne ploskvice v vseh mogočih navzkrižnih medsebojnih legah. Na grapavem površju ali v notranjščini motnega sred- stva (n. pr. v uprašenem zraku) se vzporedno ali središčno žarkovje odbije neredno na vse strani, se razmeče, razprši. Ta pojav se imenuje difuzija (difuzni odboj, razpršitev) svetlobe. Na ta način imamo tako zvano d;fuzno dnevno svetlobo pri oblačnem nebu ali sploh v prostorih, kamor sonce direktno ne posije. Tudi v takem primeru vpadajo sončni žarki na zemljo, se na njej razp.-šijo in prihajajo od vseh strani, kar spoznamo po tem, da ne delajo sence. Difuzna dnevna svetloba deluje kot direktni vir svetloba, dasi dobiva svetlobo od sonca. 534. Milijon kapljic. Ce 1 milijon majhnih, medsebojno skladnih okroglih vodnih kapelj steče skupaj v eno samo okroglo k?pljo, je polumer te kaplje lOOkrat tolikšen kakor polumer prejšnje posamezne kaplice, površina kaplje pa je lOOkrat manjša ol skim->r> površine 1 milijona kapljic. 535. Zlogovna križanka. Vodoravno: 1. Satfoma, 3. lakota. 5. Ja-go, 6. borba, 8. Dorchester, 10. artikel, 12. ranica, 13. I^erka. 14. barbar, 15. Ecker-mann, 17. Barbara, 19. baraka, 21. dano, 23. reka, 24. gazela, 25. narcisa. Navpično: 1. sago, 2. matador, 3. Lava-ter, 4. tabor, 5. januar, 7. bahica, 9. Che-ster, 11. KeJlermamn (»Predor«), 12. ra-barbara, 15. epoda, 16. vera, 18. rabuka, 19. babela, 20. kamenar, 2?. noga, 23. resa. »Kar zdi se mi, da je Pepčefc pogoltnil kraguljček.« »To lahko takoj ugotoviva. Kar stresi ga, pa bova slišala.« * — Natakar ,v moji juhi plava mrtva muha. — Nemogoče, gospod! Ce bi bila mrtva, bi ne mogla plavati »Obkorej, pa pri vas obedujete, J ur ček?« »Ata je rekel, da bomo precej, ko vi odidete.« — Moj mož Je vedno potrt in čemeren. Ali ste ga pregledali, gospod doktor ? — Da, milostiva. — In kaj mu manjka? — Ključ od vežnih vrat. SPCRT Triestlua zvesta tradiciji V Eežeijo je za pol izkupička prikrajšala nepremagassi Livorno — Torina se spet feliža prvemu mestu Borba za točke po italijanskih nogometnih terenih se je v nedeljo obnovila že de-vetič zaporedoma, med velikimi in malimi, na vseh travnikih od visokega severa do skrajnega juga. Nas, kakor tisoče in tisoče, italijanske nogometne publike, zanima predvsem razvoj dogodkov v najvišji diviz ji. kjer ^ se vsaj dozdaj vse razvija tako, da je vodilno mesto med številno elito italijanskih nogometašev slej ko prej trdno v rokah moštva iz Liverna, o katerem je treba vedeti še to. da si je lani le z veliko muko ohranil pravico sodelovanja v te.i odlični družbi. Letos pa je ta enajstorici prevzela prvo besedo od" otvoritve tesra tekmovanja in jo od tedaj tudi irna vs.h devet terminov, kar je v estalem skoraj edinstveno v zgodovin* te prven tvene konkurence, od kar je združen'1. v sedanji okvir, IX. prvenstveiia siedeffa je pr nesia dva vidnejša izida, ki sta kolikor toliko tudi nrerešetala napovedi marsikaterega tako imenovanih strokovnjakov. Na prvem mestu je treba tukaj omeniti remis, ki ga je Triestina izvila v nastopu z velikim favoritom Livomom, dasi na domačih tleh. šele po zaslugi livorr.skega napada v zadnjih petih minutah igre. Trie tinci, ki so si v teh dveh mesecih zbiranja točk za tabelo, pridobili ime specialistov za remise. ro predvčerajšnjim samo ostali zvesti tradicijam. Vsekakor jm šteje ta neodločeni izid visoko v dobro, stvarne koristi pa bo žal pr n.-sel čisto drugim. Med te druge spada najbolj Torino, ki je moral svoj zadnji prvenstveni nastop opraviti v Benetkah; moštvo Venezije je letos očitno v e pr:j kakor podobno lanskemu, saj so gostje brez posebnih težav zabeležili spet enega svojih zvenečih rezultatov čudovito prazen ja bil v nadaljnjem izid tekme med M'lanom ia Ligurio, dasi so gostje iz Genove po torinski zmagi Milana veljali ež v naprej za poražene Enako kakor tekma v Triestu sta se končali tudi partiji v Firenzi in Rimu, toda ni vse enako za vsakega . .. Fiorentina je lahko poecsna, da je odvzela drugemu moštvu iz Rima eno točko, Bologna pa sploh lahko obesi na veliki zvon va t, da se je po nekaterih med! h preskušnjah tako ceneno re-. šila tako težavne naloge. Kajti Roma je državni prvak ter je igrala na svojem terenu in še tako krvavo potrebuje vsake pikice. Tiho iia neopaženo se je prerinil v ospredje torinski Juventus, ki je to pot obračunal z milansko Ambrosano brez vsakega dvoma; moštvo je zdaj tik za najmehkejšimi sedeži v prvenstveni tabeli Za Atalanto in Vicenzo je bil v skrbeh samo majhen krog ožjih prijateljev; slabše i.e je to pot god lo pristašem Vicenze, ki so morali ra domačem igrišču prisostvovati porazu domač1 h. še zmerom neproučena er.ajstorica Barija je zadnjo nedeljo gostovala v Genovi, toda pri vsej udarnosti so bili gostje le preslabi, da bi bili mogli do živega tako renomiranim nasprotnikom, če ponovimo gornje splošne ugotovitve še podrobneje, bi lahko navedli še naslednje: še o IzMih p&jfrstmeje Ni obetalo mnogo gostovanje Torina v Benetkah, tc*a tekma je pokazala, da start borci iz Torina še dolgo niso vrgli puške v koruzo; sijajno in s 3 : 0 so premagali Venezio in se sami usidrali na drugo častno mesto v tabeli. — Mdanci so se proti Ogairii pokazali domači publiki v novi sestavi, toda stvar ni imela uspeha; edini izid brez gola (0 : 0) je bil ta dan zabeležen v tej tekmi, prav gotovo malo za moštvo, ki je pred tednom dni na tujih tleh dobilo proti samemu Torinu. — VicersM je imela svoj teren v dobro — in to je za omahljivega udeleženca morda važnejše kakor vse ostalo — toda kljuo temu i o bili možje iz Atalante agibii dovolj, da so spravili rezultat na 3 : 2 m si prip sa;i dve dragoceni točki. — Fiorentina in Lazio, oba sta merila na drugo mesto, zgodilo pa se je tretje: ostala sta na petem odn. šestem. Srečanje ni prineslo odločitve — po enem golu na vsaki stra-r.i (1 : 1); Lazio je v glavnem delal dozdaj velike korake m ga je ta delitev točk gotovo zadela bolj kakor Fiorentince. — Tretjič zaporedoma — s presledki izven sporeda — je Roma v nedeljo igrala doma in niti enkrat ni mogla prepričati svojih vztrajnh prijateljev; po skoraj katastrofalnem porazu s torinske strani je le a težavo spravila obe točki pri Atalanti, v zadnji tekmi proti Boiogni pa je spet ostala samo na polovici poti. Izid 1 : 1 je prinesel Boiogni še eno tako potrebno točko k skromnima dvema, ki jih je knjižila v zadnjih štirih tednih. — Genova je obdržala svoje mesto v tabeli; po ogorčeni borbi z najjužnejšimi udeleženci tekmovanja iz Barija je s tesnim S : 2 o:ta!a na svojem tretjem častnem mestu v tabeli, to pot brez neposrednega foseda — Z dobrim priporočilom iz Barija je šel na tekmo to nedeljo .Juventus iz Torina — . doma proti milanski Ambrosiani. Tesni izid 3 : 2 v prilog domačinov kaže, da je bila borba ogorčena do zadnjega; tudi drugo milansko moštvo se drži še zmerom izve1 najbolj nevarnih mest v tabeli. — V Triestu sta se sestali moštvi, od koterih eno (domače* ni nikoli zmagalo, drugo (Livorno) pa nikoli ni b:lo poraženo. Usoda aH naključje a1 i žoga. ki je okrogla na •/seh še tako važnih tekmah, je hotela, da bo tako osrtalo tudi v bodoče. Triestinci so se z zidom 1 : 1 proslavili z novim remi-som (sedmim zapovrstjo v 9 nedeljah), ->o pa z njim odščipnili velikemu favoritu Li-vornu drugo točko iz bogatega zaklada, iti jih je (samo z dv.rna remisoma) nabral dozdaj, tako da še zmerom krepko vodi sam s štirimi točkami na: koka pred dolgo vrsto slavnih in najslavnejših konkurentov. Prvenstvena tabela v diviziji A glede na nedeljske iz;de ni doživela velikih pretres-ljajcv in kaže do naslednje nedelje naslednjo sliko (po vrstnem redu): 1) Livorno 16, 2) Torino 12. 3) Genova 11, 4)—6) Juventus, Lazio, Fiorentinn 10, 7)—8) Roma. Milano 9, 9)—Bologna; Atalanta. Bari, Ambrosiana 8. 13) Triestina 7, 14) Liguria 6 15)—16) Vicenza, Vene-zia 5 točk (Roma in Liguria sta odigrala eno tekmo manj). Gss@£a v diviziji B Nič manj napeta kakor pri najboljših ni bila seveda borba za mesta m slavo |v naslednji skupini, pri tako imenovanih kadetih, ki so vsaj v splošnem vsi kandidati za vstop med elito. Tekmecev je 18, moči so vsaj do polovice izravnane in tako je neogibno, da je gneča za boljša mesta še hujša kakor v najboljši diviziji. Za presenečenje — in sicer že drugo v svojo škodo — je spet poskrbela vodilna Spezia, ki je na svojih tleh sprejela v goste komaj povprečno ekipo Mater iz Rima in remizirala z njo 1 : 1. Enako se je primerilo Napoliju — nanj je ta dan gledalo največ oči — ki ie tudi igral doma proti omahujočim Padovancem; ves čas tekme je minil brez gola ln Napolitanci so zapravili svoje drugo mesto v tabeli na račun Pro Patrie, ki je porazila Savono in prehitela tudi Anconitano. V ostalem je bilo ta dan še nekaj zelo krepkih izidov v korist Novare, Modene (lanskega moštva iz divizije A) in Fanfulle (nad velikim favoritom Amconitano). Najslabša je zdaj Pese ara. Podrobno so se pari IX. nedelje v diviziji B razšli z naslednjimi izidi Pisa — Pescara 3 : 1, Pro Patria — Savo nu 4 : 0, Novara — Cremonete 4 : 0, Alessandria — Udinese 2 : 1, Modena — Siena 5 : 2, Brescia — Palermo 2 : 1, Fan-fulla — Anconitana 5:1, Spezia — Mater 1 : 1, Napoli — Padova 0 : 0. • • • Iz obilice prvenstvenih izidov v tretjem (ali C) razredu navajamo po že uvedenem običaju samo naslednje iz najbolj vzhodnega okrožja (A): Gorizia — 94 Rcparto 2 : 1, Vittorio Veneto — ponziana 1 : 1 Fiumana — Pieris 2:1. Kaf i® bilo še novega? Berlin — Dunaj 1:1 (0:0) V Ljubljani nič, to velja tako samo za zadnjo nedeljo, kajti za prihodnjo nas bodo spet povabili k Mikliču Hermežani z novim in celo prvenstvenim turnirjem v fcable-terisu. Kljub tej obljubi pa se moramo danes za dogodki ozreti drugod po svetu, kjer ne zamudijo nobenega praznika ali nedelje, da bi ne ostali zvesti načelu — eport v miru in šport v vfcjni za zdrav in krepak mladi rod. Med kopico športnih prireditev v raznih športnih panogah, katerih izidov zaradi pičlo odmerjenega prostora ni mogoče objavljati podrobno — ne glede na to, da so tudi bolj ali manj krajevnega pomena — bi radi zabelež'11 nekaj vrstic o medmestnem nogometnem dvoboju med Berlinom in Dunajem v katerem sta se dve izborni nogometni moštvi v olimpijskem stadionu v Berlinu ločili brez zmage ali poraza z 1 : 1 (0 : 0). Dunajčani so v tej tekmi ponovno dokazali svojo visoko tehniko, medtem ko so se domačini odlikovali predvsem v elanu in uspešnem obrambnem poslu. Te ugotovitve pojasnjuje tudi, zakaj so gostje kot prvi dosegli vodstvo m kako srečno so prišli do svojega odrešilnega zgoditka Berlinča-ni, ki so tik pred odmorom streljali posredni prosti strel za kazen, ker je dunajski vratar predolgo nosil žogo. Redek pri- mer! Pred golom je takoj nato nastala gneča in Berlin je slavil izenačenje. Po odmoru ni bilo nobene spremembe več. Na tekmi je bilo 40.000 gledalcev. Druga garnitura Dunaja je doma porazila reprezentanco Brna z 2 : 0. Paberki iz avtscna&iliznsa Tri rumunske tovarne za industrijo gume so bile združene v eno državno podjetje s sedežem v Bukarešti, od koder bodo odslej nadzirali vso proizvodnjo remija v Rumuniji. * * * V Ameriki je bila nedavno elvj... . velika prekocelinska prometna žila med Ed-montonom v Kanadi in Fairbanksom na Aljaski, ki jo imenujejo »Alaska High\v:y< in je dolga 2.400 km. Jasno je, da bo ta cesta služila v glavnem v vojaške namene. * * * Nasprotstva med ameriškimi petiolej-nagnati in Rooseveltom so zmerom u ejša. Severnoameriška petrolejska int, astri ja zahteva povišanje cen v zvezi z velikimi riziki zaradi vojne in ogromnih težav pri prevozu. Verjetno je, da bo moral Roosevelt popustiti, ker je od petrolejskih družb odvisen glede prozvodri? s::r.t:-tič-nega gumija. * * * Španija bo po zadnjem dogovoru dobavila Argentinijl za 30 milijonov ton železa in jekla., dalje merkurija, olivnega olja ter prediin;h strojev. Razen tega je v tem dogovoru določena tudi cl biva dveh trgovskih ladij ter enega rutica. • * * V Angliji je bila uvedena državna kontrola nal vsem prometom z motornimi vozili, predvsem zaradi tega, ker je treba za vsako ceno na najmanjšo mero omejiti porabo pogonskih sredstev in gumija. Angleška vlada je zavzela odklonilno stališče glede gradnje tovarn za izdelovanje sintetičnega gumija. Vse tako kaže, kakor da bi se zanašala na zadostne dobave iz Amerike ali pa misli celo na... zopetno osvojitev Malezije. * ♦ * Eden izmei vodilnih ljudi v ameriški industriji gumija Goodrich je izjav'1, da Združene države ameriške pred koncem leta 1944. r.e bodo mogle proizvesti posebno velikih količin sintetičnega gum'ja. ker so nastale pri gradnji za to potrebnh naprav velike težave. >'Kdor ljubi, je blazen« ... je nekoč dejal mislec. A ni res. Blazen je, kdor ne ljubi. Zena je na svetu tako koristna in potrebna. da bi jo morali, če bi je ne bilo, najprej izumiti in šele potem odkriti. Neprilike so človeku včasih bolj škodljive kakor bolečine. Bolečine uničujejo telo. neprilike pa duha. Mož, ki je po poklicu grobar, ima vso pravico pokopati bivšo ljubezen. Na umetniških prireditvah najboljše pevke r.e navdušujejo občinstva z deli. ki jih pojejo, temveč z deli, ki jih kažejo. Mlad človek doseže velike uspehe ker dela v popolni svobodi; star človek pa za-rpdi strahu, da ne bi bil smešen, neprestano izgublja čas s poizvedovanjem, kako se mora obnašat: človek njegovih let. So kruti ljudje, ki vrtajo globoke vodnjake, da bi mogli uživati z nadlegovanjem zemeljskih skrivnosti. Mlad človek ima prednost, da se lahko loti kakršnega koli dela, ne da bi bil smešen, medtem ko mora starejši zmeraj paziti, kako se obnaša. Kdor Išče službo plača t* vsako besedo L —JO. za drt. to prov takso —.60 sa daianie nMin« « Najmanjši iznos za te ogUse je L 7.-. - za teSŽ? ln doP~ van jT je pTača« ca vsako besedo L 1.—, za »se druge oglase L —.60 r& besedo, za dr*, to prov takso L —60 za dajanje naslova alt šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. I Priobčujemo danes tudi one male oglase, ki jih zaradi g pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v nedeljski številki. Uprava »JUTRA« ® Postrežnico za dopoldanske ure iščem. Vprašati med 13. in 14*. uro, Beethovnova 16, vrata 1. 16707-1 Postrežnico za dopoldne sprejmem takoj. SmerkolJ, Mal gajev« 2. 16710-1 Postrežnico izvežbano, pošteno — sprejmem takoj za opoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 16716-1 Mlado dekle za cvetličarno, po možnosti že izvežbano, — sprejmem takoj. Naslov v vseh po6l. Jutra. 16719-1 Za takoj iščemo kavarniško kuharico, mlado in .isto. Naslov v vseh p«..hl. Jutra. 16718-1 Gosp. pomočnico za kuho in druga dela išče majhna rodbina. Javi naj se Dalmatinova 1, III. ndstr., levo, 2. vrata 16726-1 Sprejmemo takoj mehanike, kleparje in ključavničarje, Merkur, Puharjeva ul. 6. 16727-1 Akademik išče inžtrukeije t» vse razrede uenovnih in srednjih Sol po zmerni ceni, oziroma za ko silo m večerjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strog«. 15324-4 Nemščino poučujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pouk«. 16713-4 Vajenko iz sredine mesta, sprejmem takoj. Naslov v vseh posL Jutra. 16724-44 Avtomehaničnega vajenca sprejmemo takoj pod ugodnimi po-goli. Naslov v vseh po6l. Jutra. 16728-44 Gospa! Ali ste že poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či-stimadežem«? Jaz sem prav zadovolgna. Poskusite tudi Vi, bo pa tudi Vaš g. soprog zadovoljen, ker bo imel z malimi stroški vedno čedno obleko, »čistimadež« dobite v vseh drogeriiah in trgovinah. Glavna zaloga: »Petronatta«, Bleiweisova c. St. 35a. J-175-M-6 Štedilnike in peči več komadov različne velikosti. nov sistem »Merkur«, 50°'» prihranka na kuriru. Dobavlja za rek'a-rne cene Merkur. Puhrjeva 6. 16731 6 Predpečice za 'ončeno peč. 50 odstotkov prihranka na kur vu. za reklamne cene dobavlja »Morltur*. Puharjeva 6. 16730-6 500 lir nagrade dobt, kdo; mi preskrbi eno-ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Fu-tra pod »Čimpreie«. 15073-21a Perzianer krzno novo, za kompletni plašč ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16367-6 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16703-6 Prodam tehtnico, za 10 kg, iz medenine, lekarniška oblika. Naslov v vseh posl. Jutra. 16705-6 Kunčje kožice že ustrojene, prodam. — Kodeljevo. Malejeva 22. 16715-6 Prodam četrtino vile, enonad-stropne, 3-stanovanjske, c ca 800 kv. m. vrta, četrt ure od pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narava v mestu«. Mlada gospodična išče posojila proti dobremu poroštvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Asi stentka«. 16434-16 Posojilo 200.000 Ur išče za takoj in za dobo 2. do 3. mesecev lesna tvrdka proti sigurnemu jamstvu v nepremičninah. Porudbe s poeroji staviti pod značko »Varno« na oglasni oddel. Ju tra. 1 16708-16 Hiša Kupim večjo donosno stanovanjsko hišo z vrtom v Ljubljani ali pa več stavbenih parcel blizu centra. Pla am takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pori »Ka. pitale. 16702-20 VSAK naS naročnik Ie zavarovan A L 1 ste poravnali naročnino? Kupim vsako množino palic za metle. »Meda«, Slajmerje-va ulica l. 16325-7 Drsalke za čevlje St. 30, ostro-ške. kupim. Kavškova 3, Mugerli. 16368-7 Vreče, biciklje, b;cikelj-gume in motorna kolesa kupimo in plačamo zelo dobro. — Merkur, Puharjeva ul. 6 1G729-7 Stenotipistka 1 Poročila perfektna. ISletna, absol- ; bi se rada z boljšim do-ventka trgovskepa tečaia. i bro situiranim gospodom išče primerno Naslov v vseh cah Jutra. zaposlitev, poslovalni-16236-2 Knjige vseh vrst usodno prodam, event. zamenjam za moško kolo. Naslov v vseh po6l. Jutra. 16722-8 Reven družinski oče rad kupii kakJno «uk ajo visoke postave bolj pr»eeni. Ponudbe na «gl. odd Jutra pod ».Potre isen t 16259 12 Ponudbe pod »Milijonarka« nn ogl- odd. Jutra. 15712 25 fM Soliden gospod išče opremljeno sobo v cc-ntru rr.esta z vso oskr-bo in hrano. Ponudbe pod »Soliden gosp>d« na ogl. odd Jutra. 15547 23a Dve sobi v moderni h šl, s souporabo kuhinje m kopalnice iščem za takoj. — Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »16029-. 16443 23a Dve sobi lepo opremljen, s souporabo kopalnice oddam boljšim osebam. — Lavrlčeva ul. 6a. 16709 23 Sostanovalca sprejmem. Ulica na Grad št. 2. I. nadstr. 16714-23 Gospodični ocliam opremljeno sobo v bliž ni Drame. Naslov v vseh posl. Jutra. 16712-23 500 lir nagrade nudim onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanie za takot ali 1. december. Po možnosti s kopalnico in ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten plačnik«. 16l62-21a Za hišnika bi Jel takoj, vajen vseh popravil, zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj št. 100«. 16129-2 Uradnica z znaniem italijanščine, išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«. 16165-2 Sobo s štedilnikom oddam stalno nameščeni gospo dični Sp. Slška, Jezerska ul. 4.' 16721 23 Opremljeno sobo preprosto, z dvema posteljama in souporabo kuhinje oddam. Ogled od 3. do 6. pr>p Nislov v vseh posl. Jutra. 16732-23 2 boljši gospodični sprejmem vf stanovanje event. tud' na hrano. v centru mesta Naslov v vseh po6l. Jutra 16733 23 Dva gospoda najraje žeieznčarja. — vzamem na stanovanje, takoj ali pozneje, šmartinska 26-1. Grad ^nik. 16736-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh dofI. Jutra. 1673523 Vdovca z ma! m otroiičkom po-roč-m Sem srednj h let. — Ponudbe pod »Dobra rasti« na ogl. odd. Jutra. 1631125 Rumeno korenje repo za ribanje, krmilno peso in rumeno kolerabo Je čas kupiti samo še nekaj dni. v trdem zim. skem vremenu ne bomo mogli več uvoz;ti gornl h vrst bbga, zato opwz?r-Jamo vse ref.ektacte, da jih prodajamo samo ?e nekaj dni v n&*-em skla-d:šču v Maistrovi ulici št. 10 in v mesarski stol-n:ci Pr. Ocvirka na Po-?ra£ar'eveir* treni. Založite se pravočasno! Gospodarska zveza — Ljubljana. 16723 33 Gospodje, pozor' Klrfcufcarna >Pa.1k« vam =trokovnJaškr. o č 1 » t « preoblikuje ln prrbar' 3 klobuk«* vseh vrst o"> n:zk*h cenah Lastna delavnica - Se priporoča Rudolt Paik Sv Pe-.ra .-»sta 3a J-1S8-M-30 Krzno! Damski ln otroški plašči, krzno za obšive in žepe, mufi. ovratn k' itd pri L. R o t. krznarstvo. — Ljubljana. Mestni trg i J-188 M 30 Grlica je ušla. Odda naj se jo prodi nagr.idi Gradišče 7 dvorišče desno, pri Ho-rak. 16711-27 Piščance prodam. Nunska ul. 3. 16720-27 f nformacm\ Za 2-letno deklico j brez staršev, prosim usrr.i-; liena srca za pomoč bodisi oblekce ali kai dru?ega. Naslov v vseh posl. Jutra. 16133-31 Vdova z osmimi otroci brez dohod k v s? pr poroča usm ljen m srcem, da bi Ji pomagali s kiki-ml rabljenimi čevlji ah obleko za otreke od » mesecev pa do 16 let. — Darila spreje.M orI odd. Jutra Naslov istotam. 16000 31 Opremljeno sobo e posebnim vhodom. 1 ali 2 posteljama in prazno sobo za 1 ali 2 osebi, blizu tramvaja, oddam lahko takol. Šiška, Cernetova ul. 31-1. 16734-23 Obrtnik priden, dobrega snačaja, želi poznanstva z dekletom z gotovino, ki bi rru pomagala do lastne eksistence. Resne ponudbe pod »Poročim Te« na ogl. odd. Jutra. 16378-25 Uradnik želi zmnla rad1 žen;tve z gospod čno ali vdovo do 32 let. Sem m<'rneea zni-čaJa ter želim osebo istih lastnosti Tajnost *a1am*ena Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »T;. ha sreča«. 16711-25 V soboto je bila od Kerš ča do velesejma izgubljena rjava denarnica za malo vsoto denarja in poleg drug h stvari tri nakaznice za krompir. Najditelj se naprtil, da izroči denarnico v ogl. odd. Jutra denar pa obdrži. 16704 28 Izgubila se je v soboto 28. nov. zvečer med 18. do 18.20 od kontne tram v. postaje Moste proti De v Marji v Polju črna fsii) dam-ska kučma. Počten najditelj se prcsl. da jo odda proti nagradi v osi. odid. Jutra. J6717 28 Samostojna intargentr«, dama srednjih let §eli resnega znanja z i^totakim go spodom. Ponudbe pod »H:šna posestnica« na ogl. od Jutra 16712-2> Pisalni stroj dobro ohranjen, ali p« nov pisalni stroj »Un-denrvvood« kupim. Ponudbe pod »Pisarna« n» ogl. odd. Jutaa. 16702 29 Vloge in prošnje * italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje, izvršuje vse informacije in razne osebne usluge »SERVIS BJRO«, Ljubljana Sv. Petra c. 29. J-189-M-37 P. G. VVodehousei ffnmoristifan roman »Ne morem si misliti, da bi znal ta človek spraviti koga v dobro voljo,« je menilo dekle. »V primeru gospodične Blairove je bil uspeh presenetljiv,« je gospod Wrenn nadaljeval. »Čez deset minua mi je prišel Sam povedati, da je vse v najlepšem redu in da je stara devica odšla, srečna in vesela kakor škrjanček.« »Pa ti ni razodel, kako je to dosegel?« »Ne,« je rekel stric in se znova zahahljal. »Čuj, Kay, povej mi, ali se ti zdi mogoče... a ne, saj ne boš hotela verjeti... da bi jo bil ta Sam po komaj desetminutnem znanstvu potolažil s poljubčkom?« »Narobe, zelo mogoče se mi zdi.« »Nu, kaj sem hotel reči... ha ... ha ...« »Nu, striček, nu. Nikar se tako blazno ne smejte,« ga je opomnila Kay. »Pokvarili si boste prebavo!« »Ne morem drugače, detece. Videl tega prizora seveda nisem, ker sem bil skrit v notranji sobici za svojo pisarno, toda slišal sem nekaj sumljivega...« Gospod Wrenn ni dokončal tega stavka. Prejšnji tanki in skladni kovinski ■zvok se je bil spet oglasil. To pot je učinkoval povsem drugače kakor prvič. Gospoda Wrenna se je polotil divji nemir. Kakor iz uma je dirjal po hiši sem ter tja, pograbil klobuk, ga izpustil iz roke, ga pobral in izpustil aktovko, pobral spet to in izpustil palico, da jo padla na tla. Ko je nazadnje s klobukom na glavi, z aktovko v roki in s palico pod pazduho planil iz hiše, je bilo takisto, kakor da bi se bil vzdignil iz »Sv. Rafaela« malajski tajfun. Kay ga je spremila do praga, se prepričala, da je na dobri poti, in stekla naravnost na vrt, da se nekoliko opomore. Jutro je bilo lepo in solnčno, in deklica je krenila na svoj priljubljeni prostorček v senci velikega drevesa, ki je širilo košate veje nad dobršnim delom vrta. S krajepisnega vidika je spadalo to drevo prav za prav k »Mon Reposu«, kajti korenine je imelo na njegovem ozemlju; toda če je raslo deblo na sosedovem vrtu, so segale veje daleč preko plota, in »Sv. Rafael« je s tisto grdo krivicnostjo, ki je značilna za človeško naturo, užival vso dobroto njegove sence. Ko je sedela pod tem drevesom in ji je rahel vetre prebiral lase, je jela Kay premišljevati. Nemirna in razdražena se je mučila v živčni krizi, kakršnih drugače ni poznala. Storila je bila vse, da bi se sprijaznila z neogibno izgubo udobnosti, ki jih je imela v Midwaysu. a če se je njeni duši vendarle kdaj tožilo po minulih srečnih dneh, se ji je tožilo v prvih jutrnjih urah. Midwayski zajtrk je bil obširen, urejen, izdaten in bogat z vsem, kar lepša premožnim ljudem življenje na deželi. Tam je bilo obilo prijetnega podrsavanja krožnikov in papirja, solnčnih žarkov v poletni, iskrečega se ognja v zimski dobi... vsega na prebitek, svetlobe in senc... svetlobe in senc... To je bil zajtrk, kakršen mora biti, poln dostojanstva in udobnosti. V »Sv. Rafaelu« pa je bilo vse drugače. To hlastno, neurejeno in neučakano poži-ranje jedi jo je delalo vsak dan znova nesrečno. Rahli vetre se je še in še poigraval z njenimi lasmi; ptički so bili spet začeli skakljati po travi, in onkraj ceste je bil nekdo poganjal motorni kosilnik. Notranji pritisk in stud, ki sta jo pravkar še mučila, sta jela polagoma odnehavati, in njen pogled na svet je že postajal prijaznejši, ko se je nekje v prostoru, med zemljo in nebom, oglasil čuden vzklik: »Ooo... ooo!« Kay je osupnila. Čeprav ni mnogo vedela o ptičih, se je bila vendar dovolj seznanila z običajnimi glasovi krilatega rodu, ki je oživljal okolico »Sv. Rafaela«, da ni mogla prisoditi tega klica nobenemu njegovih zastopnikov. »Vidim vas,« je zdajci rekel glas, ki je bil odločno človeški. »Kje pa je vaša lepa glavica?« Kay je vzdignila glavo in opazila, da ždi na debeli veji, ki je štrlela nad njo, mršava, a krepka prikazen nič dobrega ne obetajoče vnanjosti. Obraz tega človeka že sam po sebi strašen, je bil ta mah še bolj čuden na oko, ker se je kremžil v izraz strastnega občudovanja. Brez konca in kraja je to neznano bitje buljilo v mladenko, ki je vzlic svojemu presenečenju hrabro vzdržalo preskušnjo. Nazadnje je z nekakšnim zdrzl ja jem, kakor bi se hotel opravičiti, po opičje zdrknil vzdolž veje, skočil onkraj plotu na tla in se tako vrnil na domači vrt. Kay je poskočila. Prej je mislila, da jo razburjenje, ki jO je bilo prevzelo pri zajtrku, že mineva, a zdaj jo je znova pograbil silen nemir. Saj je bilo že to dovolj grdo, da se je Sam Shotter, ta razbojnik, drznil naseliti v sosednji hiši; dovolj grdo je bilo, da je nadlegoval strička Wrenna, ki je imel dela preko glave, z bedastimi vprašanji o njenih laseh in njenih navadah, ko je bila še otrok! če so si pa še njegovi zavrženi pajdaši uso-jali nesramno plezati na drevesa in ji v oči brenkati svoje zaljubljene marnje, je to nesporno presegalo vse, kar je moglo spodobno dekle dopustiti. Vsa ogorčena je krenila proti hiši, a preden je dospela v vežo, se je s cestne strani oglasil vratni zvonec. Kadar je v vili »Sv. Rafael« zvonilo, je bilo že naprej določeno, da mora iti Klara Lippett odpirat vrata. Ta mah pa je kuharica baš postiljala na vrhu. Kay je z drobnimi koraki stekla k vratom. Ko jih je odpahnila, je zagledala pred seboj mlado, kričeče našarjeno žensko. Na glavi se ji je šopiril eleganten klobuk, okrašen s tako krasnim rajčičjim mehom, da je Kayo od nevoščljivosti zaskelelo srce. Klobuk jc bil prav tistega vzorca, ki je že dolgo sanjarila o njem, in ko ga je zdaj videla na laseh druge ženske, je mahoma izgubila vero v resničnost pregovora »Dobro blago se samo hvali«. »Ali stanuje tu neki Shotter?« je z zaupnim gla-pom vprašala tujka. Nato je, kakor bi se bila spomnila, da igra vlogo »prave dame«, hitro popravila: »Ne zamerite, aH ne stanuje v tej hiši gospod Shotter?« »Gospod Shotter stanuje v sosednji hiši,« je t ledenim glasom odvrnila Kay. »O, hvala, prisrčna hvala,« je zažvrgolela dama s rajčieo. Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani