Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi
ISSN 1855-7511
SREDICA
Glasilo Občine Središče ob Dravi
3P Bodizdrava domovina, mili moj slovenski kraju
Ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj.
Uredniški odbor
Moja dežela, mi smo njeni ljudje
SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi.
ODGOVORNA UREDNICA
Jana Čavničar
POMOČNIK UREDNICE
Samo Žerjav
UREDNIŠKI ODBOR
Lucija Pocrnja, Špela Stajnko, Stanko Zebec
JEZIKOVNI PREGLED
Tina Zadravec
FOTOGRAFIJI NA NASLOVNICI
Jan Gregorc (https:// bakla.olympic.si/fotoutrinki), fotografija štorklje: Simon Šavora
CITAT NA NASLOVNICI
Radoslav Razlag, Domovini, 1897
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA
Jana Čavničar
IZVEDBA, PRELOM IN TISK
Kreativna PiKA, d. o. o.
NAKLADA
850 izvodov
NASLOV
Uredniški odbor Sredica Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4
2277 Središče ob Dravi ELEKTRONSKA POŠTA
urednistvo.sredica@gmail.com ISSN 1855-7511 JULIJ 2021
• • •
Lepota dežele je sloves njen, njeni ljudje smo njeno ime, ponosno ime. S temi verzi naj pričnemo našo prvo letošnjo Sredico, ki je nastala v času praznovanja 30. obletnice osamosvojitve naše domovine in tako formalnega nastanka samostojne in neodvisne Slovenije zgodovinskega dne 25. 6. 1991. Samostojnost in neodvisnost nam nista bili podarjeni in prav je, da ob tem pomembnem jubileju obudimo spomine na te prelomne dogodke v zgodovini slovenskega naroda. Središče ob Dravi je kot obmejno naselje, takrat še del Občine Ormož, v osamosvojitveni vojni odigralo aktivno vlogo in bilo ogroženo s strani agresorja jugoslovanske vojske (JLA), ki je grozil, da bo Središče ob Dravi zravnano z zemljo, če se ne bo izpolnilo zahtev JLA. Opis dogodkov, ki so se zvrstili na območju naše občine od stacioniranja jugoslovanske vojske in zasedbe mejnega prehoda Središče ob Dravi, kjer so ob koncu junija 1991 tudi uničili objekt mejne kontrolne točke, do pomikanja tankovskih enot JLA in razdejanja, ki so ga le-te povzročile med Središčem in Kogom ter nazadnje do umika jugoslovanske vojske nazaj v vojašnico na Hrvaškem, vam prinašamo v prispevku Središče na barikadah 1991. Verjetno se bo velika večina bralcev še spomnila občutkov strahu in napetosti, ki sta takrat vladala, kakor tudi poguma in neustavljive želje po obrambi naše svobodne odločitve za lastno državo. Vse najboljše naši Sloveniji! Enako pa, čeprav z zamudo, voščimo naši občini, ki je v aprilu obeležila svoj 67. praznik. V tem poletnem času se epidemija umirja, zato se je izvedlo in nanizalo že kar nekaj prijetnih dogodkov. Na naslovnico smo tokrat postavili tek s slovensko olimpijsko baklo na čelu z nosilcem gospodom Martinom Žinkom, pri čemer slovenska bakla s svojim olimpijskim sporočilom potuje po vseh slovenskih občinah in bo tako »s prebujeno jekleno voljo in opolnomočena s
pozitivno energijo vseh nosilcev bakle in njenih navijačev navdihovala Olimpijsko reprezentanco Slovenije Tokio 2020«. V uvodniku bi radi poudarili tudi skrb za naše okolje. V vsaki številki Sredice poskušamo ozaveščati o pomenu in vplivu človeka na naravo, o odgovornem ravnanju z naravo in živalmi in tudi ta številka ni izjema. Odpadki pripovedujejo zgodbo o tem, kako živimo in kako skrbimo za naše okolje. Nespametni in nepremišljeni človeški posegi uničujejo, kar nam narava nudi in daje in brez česa ne bo mogoče obstajati. Ali ste vedeli, da zrelo listnato drevo v povprečju proizvaja toliko kisika v sezoni, kolikor ga približno v letu dni vdihne 10 ljudi? V povprečju eno drevo proizvede skoraj 260 kilogramov kisika vsako leto. Dve drevesi lahko tako zagotovita dovolj kisika za štiričlansko družino. Vsaka zelena površina nudi zatočišče drobnim živalicam, ki skrbijo za naravno ravnovesje vsakega ekosistema. Pomislite, koliko škode naredimo, ko brezglavo uporabljamo pripravek Boom efekt, ki vsebuje strupeni glifosat, ki dokazano pomori vse žuželke, ne samo škodljivcev, odgovoren pa je tudi za pomore čebel, saj zlomi njihovo odpornost in povzroča njihovo obolevanje, nenazadnje pa gre za kancerogeni pripravek, ki vpliva tudi na človeka. Narava nam vrača dobro, če smo mi dobri do nje in vrača udarce, ki jih prejema. Naj vas vodi miselnost, da lahko vsak dan naredimo nekaj za lepši in boljši jutri. Želimo vam lepe poletne dni in prijetno branje ob tokratni polletni izdaji Sredice.
Nevenka Korpič
Središče ob Dravi na barikadah 1991
Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Predloge SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov je takratno jugoslovansko vodstvo zavrnilo, prav tako pa se je stopnjeval velikosrbski pritisk, tako na Kosovu kot tudi v drugih delih takratne Jugoslavije, zato je slovensko politično vodstvo zahtevalo samostojno in neodvisno državo. Leta 1 990 smo živeli v državi, ki je razpadala: imeli smo namreč eno državo in dva politična sistema. V Sloveniji in na Hrvaškem so že bile izvedene demokratične volitve, oblast pa je bila v rokah demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva. V Srbiji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije tega ni bilo in v takšnih razmerah pogajanja niso bila možna. Za slovensko osamosvojitev je bilo zelo pomembno dejstvo, da smo se osamosvajali na osnovi odločitve plebiscita.
V četrtek, 27. junija 1991, tik po polnoči, so enote Jugoslovanske armade (JA) napadle Slovenijo. Dobile so ukaz, da do poldneva zavzamejo vse mejne prehode v Sloveniji. Začela se je desetdnevna oborožena obramba Slovenije, po kateri je bil uresničen cilj imeti lastno, samostojno in enakopravno slovensko državo med evropskimi narodi.
Zadnje volitve v Ormožu pred razpadom jugoslovanske države
Z odlokom Predsedstva Skupščine Socialistične republike Slovenije so bile razpisane splošne volitve delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter volitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Za datum volitev v zbor občin Skupščine Republike Slovenije je bil določen 8. april 1990, za volitve delegatov v Zbor združenega dela in v družbenopolitični zbor Skupščine Občine Ormož 12. april 1990 in za volitve v zbor krajevnih skupnosti Skupščine Občine Ormož 1 2. april 1 990 in za volitve v zbor krajevnih skupnosti Skupščine Občine Ormož 22. april 1990. Občina Ormož je leta 1990 po površini merila 212 km2 in imela 18.160 prebivalcev. Upravno je bila razdeljena na osem KS z 81 naselji.
Skupščina občine Ormož je na sejah vseh treh zborov 1 9. januarja 1 990 sprejela Odlok o volitvah v zbore Skupščine Občine Ormož in določitvi volilnih enot v Občini Ormož. Odlok je urejal tudi sestavo Skupščine Občine Ormož, ki so jo sestavljali zbor združenega
dela, zbor krajevnih skupnosti (določilo se je 8 volilnih enot: volilna enota KS Ivanjkovci 2 delegata, volilna enota KS Kog 1 delegata, volilna enota KS Miklavž 1 delegata, volilna enota KS Ormož 4 delegate, volilna enota KS Podgorci 2 delegata, volilna enota KS Središče 2 delegata, volilna enota KS Tomaž 2 delegata, volilna enota KS Velika Nedelja 2 delegata) in družbenopolitični zbor - vsak je štel 1 6 delegatov. Po omenjenem odloku je bilo določeno, da se predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki zborov volijo izmed delegatov skupščine občine za štiri leta in so lahko za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zapored. Določeno je bilo tudi, da lahko kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine predlaga najmanj sedem delegatov enega zbora ali vseh zborov. Odlok je prav tako določal, da so volitve tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov ter da predsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine voli skupščina občine za štiri leta in so lahko za isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zapored. Glasovanje o predlaganih kandidatih je potekalo na skupni seji vseh zborov. Zadnje volitve pred razpadom skupne jugoslovanske države so potekale v znamenju že oblikovanih političnih strank, ki so nastajale ob koncu 80. let 20. stoletja. Tako je bilo marca 1990 v Občini Ormož registriranih šest političnih strank, in sicer: Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Ormož, Socialistična zveza Slovenije - Občinska konferenca Ormož, Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Območni odbor za Podravje Maribor, ZKS -Stranka demokratične prenove Občine Ormož, DEMOS - združena opozicija (Slovenska kmečka zveza
-	podružnica Ormož in Slovenska demokratična zveza
-	Podružnica Ormož) in ZSMS - Občinska konferenca Ormož. Prva seja novoizvoljene skupščine Občine Ormož je potekala maja 1990. Za predsednika skupščine je bil izvoljen dr. Jože Bešvir, diplomirani veterinar iz Ormoža, za predsednika izvršnega sveta pa Vili Trofenik iz Mihovcev pri Veliki Nedelji.
ORMOŠKO OBMOČJE SO BRANILI:
MILICA,
PROSTOVOLJNI GASILCI, MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAŠČITE, ODDELEK ZA OBRAMBO, KURIRSKA SLUŽBA,
VOD UPRAVNIH ZVEZ OBČINE ORMOŽ, VOJNI ŠTAB TO,
DIVERZANTSKI VOD TO ORMOŽ, VOD PDD ORMOŽ, VOD TO VELIKA NEDELJA, VOD TO ORMOŽ in VOD TO SREDIŠČE.
Slovenija je 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti ter s tem razglasila in formalno uvedla državno samostojnost. Neodvisnost Republike Slovenije je bila slovesno razglašena 26. junija 1991 na ljudskem zborovanju na Trgu republike v Ljubljani.
SREDiCA // 3
Slednji je bil popolnjen s 25 pripadniki in z enim vozilom, poveljnik poročnik je bil Jožef Zadravec, namestnik poročnik pa Franc Šek. Odziv pripadnikov na vpoklic je bil 100%.
Vod TO Središče je bil ustanovljen kot enota v sestavi Čete TO KS Miklavž. Pred vojno je bil vod večkrat na usposabljanjih in v vlogi intervencijske enote na območju Občine Ormož in Vzhodnoštajerske pokrajine. Tik pred vojno je bil zamenjan poveljnik voda. Tako je, tik pred odhodom na bojno nalogo, varovanje širšega območja Peker vod prevzel desetnik Črček. Za potrebe delovanja v vojni se je vod TO Središče mobiliziral v Gasilskem domu Središče ob Dravi, na dolžnost obrambe Slovenije se je javilo vseh 25 pripadnikov voda.
Vod TO Središče je zavzel položaje za obrambo smeri Čakovec-Trnovec-Središče ob Dravi, s težiščem na barikadi na mostu v Trnovcu. Na mostu, na sami meji z R Hrvaško, je vod TO Središče branil barikado, sestavljeno iz treh tovornjakov. Oklepna enota JA je premagala barikado na mostu v Trnovcu, predvsem zaradi pomanjkanja protioklepnih zmožnosti voda TO, ki je branil barikado. Po stiku z nasprotnikom na meji se je vod TO umaknil v notranjost območja odgovornosti, kjer je obrambno deloval pri komunikacijah. Vod je opravil vse dobljene naloge, v času delovanja ni utrpel izgub.
Potek dogodkov
V soboto, 22. junija, se je zvečer pred ormoškim hotelom odvijala prireditev z naslovom »Zaplešimo v samostojno Slovenijo«. 26. junija dopoldan so na zelenici za ormoško občinsko stavbo posadili spominsko lipo kot spomin na slovensko samostojnost. Na mejnih kontrolnih točkah je bilo mirno, le v popoldanskih urah je bil nad Ormožem in Središčem nizek prelet jugoslovanskih vojaških letal.
Pripadniki TO, ki so bili mobilizirani na območju Občine Ormož, so bili razporejeni v enote: Vojni štab TO s sedežem v Ormožu - 1 6 pripadnikov in eno vozilo, Diverzantski vod TO Ormož na Hardeku s 1 7 pripadniki in z enim vozilom, Posebni vod TO (vod za protidiverzantsko delovanje) Ormož na Hardeku s 25 pripadniki in tremi vozili, Vod TO Ormož pri Ribiškem domu v Ormožu z 22 pripadniki in enim vozilom, vod TO Središče v Gasilskem domu Središče ob Dravi s 25 pripadniki in z enim vozilom ter Vod TO Velika Nedelja v Gasilskem domu pri Veliki Nedelji s 24 pripadniki in z enim vozilom. Smeri prihoda nasprotnika so zavarovali tako, da so vod TO Središče poslali na mejo v Središču in tako zavarovali smer, od koder so pričakovali prodor nasprotnika (Varaždin-Nedelišče-Trnovec-Središče-Ormož).
Četrtek, 27. junij
Zaradi ustavitve vojaške kolone JA na mostu v Ormožu, ki je bila prva ustavitev prodirajočih kolon JA v Republiki Sloveniji, je JA v pomoč ustavljeni koloni v Ormožu poslala na relaciji Varaždin-Čakovec-Središče ob Dravi-Ormož kolono 8 oklepnih vozil (več
V Središču ob Dravi so enote JA uničile in odstranile hišico, kjer je bil eden izmed osmih mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško; 29. junij 1 991
tankov T-55 in oklepnih transporterjev), ki so imeli nalogo, da iz notranjosti slovenskega ozemlja deblokirajo ormoški most in omogočijo prehod ustavljeni koloni. Ob 12.20 je ta kolona prispela do meje med R Hrvaško in R Slovenijo. V Središču ob Dravi je potekalo organiziranje blokade regionalne ceste na meji z Republiko Hrvaško. Na mostu v Trnovcu, to je neposredno na meji z R Hrvaško, je bila postavljena barikada iz treh tovornjakov: dveh zasebnih kamionov, polnih gramoza, in vlačilca TSO, naloženega s sladkorjem. V pomoč miličnikom na MKT v Središču ob Dravi sta ob 1 7. uri prispela dva oddelka miličnikov posebne enote milice UNZ Maribor. Mejno kontrolno točko v Središču ob Dravi je varovalo 25 miličnikov, ki so imeli 2 raketi za protioklepni boj. Nasprotnik se je iz smeri Čakovca približal z oklepno enoto z oklepnimi vozili, ki so bili veliko premočna sila za vod TO. Starešina motorizirane enote JA je zahteval umik barikade do 1 2.55. Ker blokada do takrat ni bila odstranjena, so enote JA s tanki razrinile tovorna vozila. Barikada na mostu v Trnovcu je bila hitro premagana. Enote JA so nadaljevale vožnjo proti mejni kontrolni točki v Središču ob Dravi, kjer je bila na prehodu čez železniško progo druga barikada. Tukaj so tanki naleteli na čez cesto postavljen tovorni vlak, zato so se odpravili kar čez polje in železniški nasip. Na poti proti Ormožu so tanki premagali barikade pod
Barikade pod Humom; 27. junij 1991
SREDiCA // 4
Humom in na železniškem prehodu v Pušencih potisnili v jarek traktorja, se podali proti Ormožu, kamor so prispeli okoli 15.50.
Okoli 18. ure je do barikade na železniški progi v Središču ob Dravi, tik pred 8. mejno kontrolno točko, prispela nova vojaška kolona s 14 oklepnimi transporterji in z nekaj tanki. Ta kolona je že zjutraj ob 4. uri zapustila vojašnico v Varaždinu z nalogo uničiti mejno kontrolno točko v Središču ob Dravi. Skupno naj bi bilo v koloni okoli 150 vojakov vojaške milice. Ti so z oklepnimi vozili obkolili miličnike na mejni kontrolni točki. Od njih so zahtevali, da takoj zapustijo to točko, saj bi jo drugače razstrelili. Po pogajanjih je JA postavila zadnji rok za zapustitev točke do 20.30. Po posvetu z odgovornimi v operativnem štabu UNZ Maribor so miličniki ob 20.30 točko tudi zapustili, saj je bilo nudenje odpora brez kritja in ustreznega protioklepnega orožja nesmiselno. JA je nato zasedla objekt 8. MKT in mejni prehod s Hrvaško v Središču ob Dravi ter ga nato v jutranjih urah naslednjega dne uničila.
Petek, 28. junij
V Ormožu so bile barikade nepremagljiva ovira za enote JA. Kolona tankov se je pred Ormožem nameravala prebiti proti Ljutomeru, vendar jim zaradi tam postavljenih barikad to ni uspelo. Obrnili so se proti Središču, kamor so popoldan z 20 tovornjaki pripeljali vojake JLA.
Nedelja, 30. junij
Tudi tega dne so bile ovire JA čez reko Dravo pri Ormožu nepremagljive. Zato so se vojaki JA s tankom in tremi oklepniki okoli 13. ure umaknili z ormoškega mostu in se pridružili veliki skupini vojakov in oklepnikov, ki je bila že od petka zasidrana v Središču ob Dravi. Ljudje so s strahom sledili dogodkom v okolici Ormoža, Središča ob Dravi in Gornje Radgone ter poslušali slovenski radio in TV-poročila o vojnih dogodkih v Sloveniji.
Vojaki in enote JA so se kar zasidrale v Središču ob
Dravi; 29. junij 1991
Pohod tankov JA po cesti iz Središča ob Dravi proti Ormožu; 28. junij 1991
Ponedeljek, 1. julij
V	Središču ob Dravi je bila še vedno stacionirana močna skupina vojakov, oklepnikov in drugih vozil JA.
Torek, 2. julij
Tega dne je v dopoldanskem času prišlo do telefonske komunikacije med poveljnikom JA, ki je bil stacioniran na ploščadi MKL v Središču ob Dravi, in komandirjem PM Ormož. Komunikacija je potekala tako, da je uslužbenec železniške postaje v Središču ob Dravi združil slušalke internega telefona, ki ga je uporabljal poveljnik v čuvajnici ob kontrolni točki, in poštnega telefona, na katerega je uslužbenec pred tem poklical komandirja PM Ormož. V teh pogajanjih je oficir JLA zahteval, da se TO umakne s položajev. Odstranijo naj vse ovire na cesti od Središča ob Dravi do Ormoža in napišejo pisno izjavo, da v Ormožu ne podpirajo politike slovenske vlade. Zagrozil je, da če temu ne bo tako, bo z obstreljevanjem zravnal naselje Središče ob Dravi. Odgovor komandirja je bil tak, da se mora zavedati, da zahteve ne bodo uresničene in da je v Sloveniji predstavnik agresorske vojske. Odvijal se je precej oster dialog. Pogovor je bil zaključen tako, da bodo obveščeni, če bi se pristojni odločili za pogajanja. Komandir je o izraženih zahtevah seznanil vodstvo Občine Ormož. Bilo je dogovorjeno, da bo prišlo do pogajanj. Na pogajanja so odšli predsednik SO Ormož dr. Jože Bešvir, komandir PM Ormož Jurij Ferme in miličniki. Predstavnikov JA na dogovorjeno mesto pogajanja ni bilo in do dejanskih pogajanj ni prišlo. Popoldan je JA pričela s premikom tankovske kolone na relaciji Središče ob Dravi-Vitan-Lačaves-Kog-Gomila pri Kogu-Presika. Vozila so krenila skozi Šalovce in se prebijala proti Kogu, pri barikadi v Stari Gori pa se je ob ovirah na cestah vnel srdit boj med enotami TO in JA.
Sreda, 3. julij
V	tem času je bil na republiški ravni že sprejet dogovor, da se JA z vso tehniko umakne v vojašnice. Miličniki so onemogočili in varovali ponoven prihod JA z vlačilci za prevoz tankov na relaciji iz Središča ob Dravi do Gomile pri Kogu. Od tukaj naj bi odpeljali tanka, ki sta tam obtičala. Ob 18. uri je to zahteval poveljnik Prodanovic, ki je bil na ploščadi 8. MKT v Središču ob
SREDiCA // 5
Dravi. Tja se je pred tem vrnila tankovska kolona, ki je naredila razdejanje na relaciji Gomila pri Kogu-Kog-Vitan-Vodranci-Središče ob Dravi. Na relaciji, po kateri je vozila kolona po vračanju s Presike, so ostali trije tanki in en oklepni transporter. V tankovsko bazo JA v Središču ob Dravi je po odločitvi operativne skupine UNZ Maribor odšel komandir PM Ormož. V tankovski bazi je komandir starešinam JA pojasnil nevarnost pri vrnitvi konvoja na Kog. Pogovor je potekal s kapetanom JA Dragancem, ki je vztrajal in ponavljal, da ima ukaz, da vso vojaško tehniko JA vrne v vojašnico. V konvoju, ki se je nato vračal na Kog, je bil tank »ralica«. Spredaj je imel močan plug in dva vlačilca za prevoz tankov. Kapetan Draganac je ob odhodu konvoja zagrozil, da če se komu od njegovih vojakov kaj zgodi in če se konvoj ne vrne v bazo do 21. ure, bo naselje Središče ob Dravi zravnal z zemljo. Zaradi nevarnosti, da bi domačini zaradi tega, ker je JA prej uničila objekte na tej relaciji, napadli konvoj, je po Radiu Ormož spregovoril predsednik IS občine Ormož Vili Trofenik. Domačine je seznanil, da mora JA po dogovoru, ki je bil sklenjen med R Slovenijo in JA, vso vojaško tehniko vrniti v vojašnice. Pri tem jih je pozval, naj ravnajo razumno in naj konvoju omogočijo vrnitev na Kog. Tank se je ob spremstvu milice in spremstvu vojaškega predstavnika vrnil na Kog. Umik dveh tankov zaradi njunega uničenja ni bil mogoč. Vojaki JA so iz tanka, ki je tisti dan ostal ob cesti, odstranili uničeno strojnico kot dokaz za polkovnika Draganca, da so tanki bili uničeni. Nato je milica konvoj spremljala nazaj v tankovsko bazo v Središču ob Dravi. Predaja je bila opravljena brez zapletov.
Ogled in ocenitev vojne škode na ormoškem območju;
julij 1991
Četrtek, 4. julij
JA je z vso tehniko zjutraj zapustila ploščad mejne kontrolne točke Središče ob Dravi in se vrnila v vojašnico v Varaždin. Na Kogu so ljudje pospravljali požarišča, posledice divjanja enot JA so namreč bile velike.
Petek, 5. julij
Drama na širšem ormoškem območju se je končala 5. julija, ko so se predali še zadnji vojaki JA. S tem se je končala prisotnost pripadnikov JA na območju Občine Ormož.
Julij 1991
V	ormoško občino so takoj pričele prihajati ponudbe za pomoč prizadetim posameznikom in podjetjem v Ormožu in na Kogu. Najprej je bilo treba sanirati požarišča in popraviti most čez reko Dravo.
V	desetdnevni vojni za Slovenijo je bilo na našem območju izstreljenih veliko topovskih izstrelkov. Na širše ormoško območje so začeli prihajati slovenski ministri. 14. julija je bil na obisku takratni predsednik države Milan Kučan, ki se je med drugim na Kogu srečal s prebivalci Koga in okolice. Predstavniki občine in države so si ogledovali in ocenjevali vojno škodo. Ob vsej nastali škodi pa je bila najbolj razveseljiva novica, da v desetih vojnih dneh na ormoškem območju ni bilo človeških žrtev.
Po vojni so Občino Ormož obiskali tudi takratni minister za obrambo Janez Janša in mnogi pomembni slovenski politiki. Ogledali so si vojno škodo na širšem območju Ormoža in jo ocenili; julij 1 991
Območno združenje Ormož, Krajevna organizacija Središče ob Dravi Spoštovani občani!
Območno združenje Rdečega križa Ormož izvaja preventivno merjenje krvnega tlaka in sladkorja ter holesterola v krvi vsako prvo delovno sredo v mesecu med 8.00 in 9.00 v prostorih Občine Središče ob Dravi. Meritve bo izvajala Vida Zadravec, upokojena patronažna medicinska sestra. Vabljeni.
Fotografije: Štefan Hozyan. Hrani: PMPO, enota Ormož. Vir: Nevenka Korpič: ORMOŽ NA BRANIKU SVOBODE 1991. ORMOŠKO OBMOČJE V ČASU VOJNE ZA SLOVENIJO LETA 1991. Razstavna zloženka. PMPO, junij 2021.
SREDiCA // 6
Dominik Bombek (Regionalna razvojna agencija za Podravje) in Jana Čavničar
Obnova štorkljinih gnezd v Središču ob Dravi J
Bela štorklja (Ciconia ciconia) je karizmatična vrsta ptice. Glede na monitoring, ki ga izvajajo na DOPPS, lahko trdimo, da se njena populacija v Sloveniji veča. Ne glede na to pa se kaže negativni trend na območjih, kjer so bile nekoč bele štorklje pogoste. Takšen trend je značilen za Prekmurje. Še leta 1999 je v Prekmurju gnezdilo 87 parov, leta 2020 pa le še 55 parov. Število štorkelj v Prekmurju se je zmanjšalo za 32 parov. S takim trendom upadanja števila belih štorkelj bodo čez 30 do 40 let bele štorklje v Prekmurju izumrle. Razlog za zmanjšanje števila belih štorkelj bi lahko bil v intenzivnem kmetijstvu, in sicer zaradi uporabe pesticidov, zmanjševanja mokrišč, izginjanja ekstenzivnih travnikov, komasacij ... Bela štorklja gnezdi v bližini človeka, na električnih drogovih in dimnikih hiš. Naravnih gnezdišč več ne uporablja.
Do 2 m široko štorkljino gnezdo je zgrajeno iz večjih vej, trave in zemlje. Štorklja vsako leto gnezdo dogradi, glede na to lahko z leti postane zelo veliko in tehta celo več kot 500 kg. Zaradi svoje teže in neustrezne ali dotrajane podlage se gnezda pogosto nagnejo in padejo na tla. Ob tem je nujno, da se gnezda spremljajo ter sanirajo, in sicer skladno s strokovnimi določili Zavoda RS za varstvo narave in usmeritvami Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki imata izkušnje in znanje o ekoloških zahtevah bele štorklje. Gnezda se sanirajo izključno v času, ko so štorklje na selitvi. To je od septembra do konca februarja.
Bela štorklja je selivka, naše kraje zapusti septembra ter se običajno vrne v marcu. Če je potrebno, se v tem obdobju izvede sanacija gnezd. Selitev štorkelj je vse prej kot lahka - gre za potovanje, polno tveganj in nevarnosti, kot so neurja, slabo vreme, daljnovodne žice, stradanje, poškodbe, človeški posegi. Raziskave kažejo, da je smrtnost v prvem letu življenja na selitvi kar 72-odstotna.
V Občini Središče ob Dravi so tri štorkljina gnezda, med katerimi je najbolj znano gnezdo na drogu ob robu parkirišča pri Mercatorju, prav tako pa je v uporabi tudi gnezdo na električnem drogu v Poštni ulici. Gnezdo pri cerkvi na Grabah pa so štorklje zapustile. Gnezdo pri Mercatorju se je v lanskem letu zaradi neustreznega podstavka pričelo nagibati in razpadati. To je bil razlog, da je Občina Središče ob Dravi organizirala akcijo ureditve gnezdišča bele štorklje. Podstavek je priskrbelo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, montažo podstavka in prestavitev gnezda so izvedli na Elektro Ormož. Strokovni nadzor je opravil DOPPS. Gnezdo je bilo uspešno sanirano, saj sta se štorklji vrnili in spomladi pričeli z gnezdenjem. Gnezdo v Poštni ulici je staro vsaj 2 leti, zaradi iztrebkov in gnezdilnega materiala, ki je
Mama štorklja hrani svoje mladičke pri Mercatorju. (Foto: Simon Šavora, junij 2021)
padal po ograji, bi bilo potrebno gnezdo prestaviti. Ker pri prestavljanju gnezda na drugo lokacijo obstaja možnost, da štorklji nova lokacija ni »všeč«, smo se odločili, da na osnovi usmeritev, ki jih je podalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pod podstavkom pripravimo kovinsko zaščito, ki preprečuje padanje iztrebkov po okolici. Štorklje so se spomladi vrnile in novi podstavek ter zaščito dobro sprejele.
Bele štorklje spadajo med ranljive živalske vrste. Štorklje ogroža izgubljanje gnezdišč, škodijo pa jim tudi negativne spremembe v kmetijski krajini v gnezdiščih in na prezimovališčih. Če se bodo še naprej krčili mokrotni in ekstenzivni travniki, ki so njihovi prehranjevalni habitati, se bela štorklja ne bo več vračala v Središče ob Dravi. Res je lepo videti, da se bele štorklje vsako leto vračajo v našo občino. Včasih pa ni dovolj samo občudovanje narave in njihovih prebivalcev, ampak se od nas pričakuje posredovanje, kot je bil primer sanacije gnezd bele štorklje. S kvalitetnimi podstavki bomo omogočili, da bodo gnezda varna pred razpadanjem nekaj desetletij.
Dodana pločevinasta zaščita pod gnezdom v Poštni ulici
SREDiCA // 7
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo Občini Središče ob Dravi in županu Juriju Borku, ki je bil pobudnik sanacije gnezd, DOPPS-u pod vodstvom mag. Dominika Bombeka za koordinacijo in strokovne
usmeritve pri sanaciji gnezd ter donirane podstavke, Elektru Ormož za montiranje podstavkov in g. Robertu Jaklu, ki je izdelal pločevinasto zaščito pod gnezdom.
Jelka Zidarič Trstenjak, direktorica Občinske uprave Občine Središče ob Dravi
LAS projekt "Čebele in ptice"
Vodilni partner operacije je Občina Središče ob Dravi, ki je skupaj s partnerji - Osnovno šolo Središče ob Dravi, Čebelarskim društvom Središče ob Dravi in Občino Sveti Tomaž kandidirala na 4. JR LAS UE ORMOŽ za pridobitev sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in bila pri tem uspešna. Na podlagi odločbe z dne 19. 1. 2021 je bil tako potrjen projekt »Čebele in ptice«, katerega
•	skupna vrednost operacije z DDV znaša 76.431,32 €,
•	skupna vrednost brez DDV je 63.460,98 €,
•	upravičeni stroški so 57.965,89 €,
•	zaprošeni znesek nepovratnih sredstev je 49.271,01 €,
•	neupravičeni stroški znašajo 18.465,43 €.
Povzetek operacije
Z operacijo bomo v skrbi za okolje prikazali inovativnost na področju varovanja okolja in ohranjanja narave, kar vpliva na podnebne spremembe. Projekt podpira trajnostno rast in okoljsko osveščeno naložbo. V sklopu operacije bomo v delu Bercetove ulice v Središču ob Dravi zamenjali staro dotrajano ulično razsvetljavo z novimi solarnimi lučmi, ki bodo postavljene tudi ob dostopni poti, ki vodi k prostoru, kjer bomo postavili učni čebelnjak in uredili gnezdilnice za ptice. Nova javna razsvetljava bo veliko prijaznejša do čebel, ptic, netopirjev in številnih žuželk, saj bo svetloba usmerjena v tla, s čimer bomo istočasno zmanjšali svetlobno onesnaževanje. Nova razsvetljava, ki je tudi energijsko varčnejša v primerjavi s staro dotrajano razsvetljavo, bo hkrati prispevala tako k varovanju okolja kot ustvarjanju veliko prijaznejšega življenjskega prostora za številne živalske vrste. V sklopu projekta bomo na zemljišču s parc. št. 577 k. o. Središče ob Dravi postavili učni čebelnjak tipa A, ki ga je potrdila Čebelarska zveza RS, ob tem pa bomo tudi preostala okoliška zemljišča v sklopu projekta očistili dotrajanih dreves, grmov in drugih zarastlin ter jih zasadili z maroni oz. kostanji, ki so pomembne medovite rastline in bodo odlična paša za čebele. Zasadila se bodo tudi druga zelišča in grmovnice. Sajenje medovitih rastlin je izjemnega pomena za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti ter pozitivno vplivajo na zdravje ljudi in ohranjanje okolja in narave na splošno. Na zemljišču je trenutno že zasajenih nekaj akacij, ki prav tako spadajo med medovite rastline, zato jih bomo ustrezno oskrbeli, da bodo paša za čebele. Primerno
bomo uredili tudi dostop do zemljišča po cesti, ki vodi do teh nepremičnin, ter poti po zemljišču. Izdelali bomo 3D-model čebele in čebeljega zajedavca -varoje, ki ju bomo uporabili v sklopu izobraževanja o čebelah in rastlinstvu, namenjen pa bo tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem, saj bodo lahko ti z rokami otipali modele.
Ker je na tem območju prisotnih veliko ptic, bomo za njih poskrbeli s postavitvijo gnezdilnic in krmilnic. S tem bomo podprli raznolikost živih bitij in ekoloških sistemov, kar je naravno bogastvo, od katerega sta odvisna naša socialna in družbena dobrobit ter posledično naša prihodnost. V sodobnem času smo namreč priča biodiverzitetni krizi, saj živalske vrste izumirajo hitreje kot kadarkoli prej. Ni dvoma, da k temu prispeva človek s svojim poseganjem v naravo, zato je pomemben del ohranjanja narave ozaveščanje odraslih in okoljevarstveno usmerjena vzgoja otrok. V sklopu projekta bomo zato širši javnosti predstavili grožnje, ki negativno vplivajo na ptice v kmetijski krajini. S pomočjo monitoringa ptic bomo spremljali več vrst ptic, poseben poudarek pa bo na spremljanju ogroženih vrst. Za ptice duplarice bomo v sklopu delavnice za vse starostne skupine izdelali gnezdilnice in izvedli monitoring zasedenosti gnezdilnic. Z navedenimi dejavnostmi bomo obogatili bivalno okolje občanov in pripomogli, da se tesneje povežejo z naravo.
V	sklopu ozaveščanja bomo pripravili in izvajali predavanja za vrtce, šole in širšo javnost. Osrednja tematika predavanj bo pomen čebel v kmetijstvu in pomen povečevanja površin z medovitimi vrstami rastlin za čebele in ptice.
V	Občini Sveti Tomaž se bo uredil in zasadil medoviti vrt na parceli 18/1 v skupni velikosti 3300 m2. Medoviti vrt bo v neposredni bližini šole, vrtca in enote doma starejših občanov Ormož.
Sredstva bodo porabljena za aktivnosti na področju ohranjanja in izboljšanja stanja narave in okolja, in sicer ureditev medovitega vrta, ki bo namenjen vsem starostnim skupinam, tako najmlajšim iz šole in vrtca ter starejšim, in bo imel pozitiven vpliv na naravo in okolje ob spremljajoči izvedbi aktivnosti informiranja, ozaveščanja in sodelovanja javnosti. S projektom želimo ohraniti medonosne drevesne vrste in rastline ter s tem vzpodbuditi prebivalce k sajenju takih rastlin, saj s tem omogočamo razvoj in obstoj čebel na središkem območju, kjer se število čebel in čebelarjev zmanjšuje. S tem se ohranja biotska pestrost na našem območju ter varuje in ohranja narava za naslednje generacije prebivalcev.
SREDiCA // 8
Cilji operacije
V	sklopu operacije želimo prikazati, kako se ohrani biotska pestrost, kako varovati naravo z zasaditvijo medovitih dreves in z ureditvijo prostora, ki je sedaj neurejen, ter kako urediti primernega za naselitev čebel. Prav tako se bo uredil medoviti vrt pri Svetem Tomažu. S tema praktičnima primeroma ureditve prostora želimo tudi ozavestiti širšo javnost o pomenu medovitih vrst rastlin, dreves in zelišč - tako na območju kmetijske krajine kot v urbanem naselju, hkrati pa promovirati čebelarjenje kot podjetniško priložnost. Operacija je tudi priložnost povezovanja ohranjanja in varstva narave, izobraževanja in turizma. Prepoznali smo velik doprinos čebel in drugih opraševalcev, saj njihovo opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin doprinese k proizvodnji 90 % svetovne hrane.
Z operacijo želimo omogočiti razvoj in nadgradnjo lokalne ponudbe v povezavi z varstvom okolja, izvajanjem kmetijstva in pridelave hrane na našem območju, kar bo prispevalo k oblikovanju nove dodane vrednosti za trženje in prepoznavnost območja. Operacija je tudi priložnost povezave med varstvom narave, izobraževanjem in turizmom. Z izvedbo operacije želimo spodbuditi k razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in s tem omogočiti nadaljnji razvoj kmetijstva.
Čebele imajo pozitivne učinke na celoten ekosistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi, ki je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje človekovega neposrednega naravnega okolja.
V	želji po ohranitvi, varstvu okolja in izboljšanju kakovosti okolja, vključno z ohranjanjem naravnih habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst, želimo s projektom zagotoviti in vzdrževati ugodno stanje naravnih habitatov in vrst. Z operacijo bomo izboljšali stanje v naravi, saj bo manjši vpliv svetlobnega onesnaževanja v primerjavi s staro ulično razsvetljavo. Naselitev novih čebeljih družin pa bo spodbudila oblikovanje možnosti za prehod od pasivnega k aktivnemu varovanju narave na način praktičnega prikaza o pomenu varovanja narave na območju Občine Središče ob Dravi. S tem tudi želimo spodbujati prehod k sonaravnemu razvoju območij. Za vzdrževanje ugodnega stanja narave za čebele, ptice in žuželke pa bomo zasadili medovite rastline, drevesa ter zelišča. Ohranja pa se tudi biotska raznovrstnost. Zasaditev in sejanje medovitih rastlinskih vrst bo izboljšala prehranjevalni habitat za čebele, ptice, žuželke in metulje.
V	sklopu operacije bomo postavili učni čebelnjak, ki bo med drugim služil tudi potrebam izobraževanja osnovnošolskih otrok, srednješolcev in druge širše javnosti. S 3D-modeloma čebele in njenega zajedavca varoje pa bomo projekt približali tudi ranljivim skupinam (slepi in slabovidni), saj bosta modela predstavljala imitaciji čebele in varoje in ju bo možno tipati. Tudi z vonjem medovitih zelišč in rastlin je projekt približan ranljivim skupinam.
V okviru osnovnošolskega izobraževanja bo Osnovna šola Središče ob Dravi izvajala krožek čebelarstva, da se le-to približa tudi najmlajši populaciji. Na OS Središče in Sveti Tomaž bomo tako s predavanjem pomen projekta približali osnovnošolski populaciji. Ob tem bo dodatno skrb za čebelje družine prevzelo Čebelarsko društvo Središče ob Dravi, ki bo prav tako pomagalo pri zasaditvi.
Učinki operacije
DS1: Čiščenje in ureditev prostora čebelnjaka (1 kompl.)
•	Območje projekta v velikosti približno 1 ha (parcele 583, 582, 581, 577, 576, 578, 575 k. o. Središče ob Dravi) se bo očistilo dotrajanih dreves, grmovnic in drugih zarastlin. Teren se bo ustrezno splaniral in po potrebi zasipal ter pripravil zgornji ustroj, kjer bo na točkovnih temeljih postavljen čebelnjak z 10 čebeljimi družinami.
DS2: Dobava in postavitev čebelnjaka (1 kos)
•	Za potrebe projekta se bo nabavil čebelnjak tipa A. DS3: Dobava vse potrebne opreme za čebelnjak (1 komplet)
•	Čebelnjak se bo v celoti opremil s potrebno čebelarsko opremo in pripomočki, ki jih čebelar potrebuje pri svojem delu. DS 11 se bo nabavilo tudi 10 čebeljih družin.
DS4: Izdelava 3D-modelov čebele in varoje (2 kosa)
•	Za ljudi s posebnimi potrebami se bosta izdelala 2 modela, in sicer 1 model čebele in 1 model varoje. Namen modelov je, da se tudi z otipom začuti oblika tako čebele kot varoje. Modela sta prav tako poučna za vse ostale.
DS5: Dobava, temeljenje in namestitev solarne razsvetljave (12 kosov)
•	Sedanje visoko potratne svetilke, ki so nameščene na električnih drogovih, se bodo zamenjale z 12 novimi solarnimi svetilkami, ki energijo pridobivajo s pomočjo sončne energije. Te svetilke so prijazne do okolja, ljudi in živali, prav tako pa niso porabnik električne energije.
DS6: Prostočasna šolska dejavnost - čebelarjenje (vključenih 7-10 osnovnošolcev višje triade)
•	V želji po ozaveščanju o pomenu čebel in rastlin za nadaljnji obstoj človeka bodo učenci OS s temi vsebinami seznanjeni že v rani mladosti, s čimer bodo postali ambasadorji projekta, saj bodo čebelarili.
DS7: Monitoring ptic in dobava gnezdilnic (20 kosov)
•	V sklopu projekta se bo namestilo 20 gnezdilnic, spremljalo se bo stanje v gnezdilnicah in podalo končno poročilo o stanju - predavanje o pticah.
DS8: Skrb za čebelje družine - v času trajanja projekta (predvidoma 150 ur)
•	Za obstoj čebel je potrebna celoletna skrb in oskrba, zato bodo v pomoč člani čebelarskega društva, ki imajo tudi največ izkušenj. Prav tako bo potrebna njihova pomoč tudi nadalje.
SREDiCA // 9
DS9: Dobava maronov, zelišč, grmovnic ter
zasaditev ob pomoči članov ČD (predvidoma 150 ur
dela)
•	Ker se bodo zasadila medovita drevesa, kot je kostanj, bodo pridelki dostopni obiskovalcem, prav tako tudi zelišča.
DS10: Predavanje o pomenu čebel (3 predavanja)
•	Za osnovnošolce osnovne šole Središče in Sveti Tomaž se bo pripravilo 2 predavanji, eno predavanje pa se bo pripravilo za njihove starše in širšo javnost. Na predavanju se predvideva približno 30 slušateljev.
•	S predavanjem bomo ljudi ozaveščali o pomenu čebel, opraševanju in nujnosti le-tega za preživetje človeka.
DS 11 Nabava 10 čebeljih družin
•	Za uspešen projekt se bo nabavilolO čebeljih družin, za katere bodo pomagali skrbeti člani čebelarskega društva in otroci v okviru prostočasne šolske dejavnosti.
DS12: Reportaža o projektu (2 reportaži oz.
informiranje za širšo javnost na radiu)
•	Načrtujeta se dve 20-minutni reportaži in objava na spletnih straneh partnerjev ter objava v lokalnem časopisu.
DS13: Nabava promocijskih polo majic (150 kosov)
•	Za promocijo projekta se bo nabavilo 150 polo majic - otroških, ženskih in moških.
DS14: Dobava rastlin, dreves, ureditev gredic in
zasaditev ter ureditev medovitega vrta v Svetem
Tomažu
Več informacij je dostopnih na:
•	https://program-podezelja.si/sl/,
•	https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl, "
•	http://www.las-ue-ormoz.si/.
Občina Središče ob Dravi
Poročilo o izidu nadomestnih volitev za
VI	^^ I V«	I	-	^^ I v«	J*	I« v v	|
člana Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi v 2. volilni enoti
Občina Središče ob Dravi je 3. februarja 2021 razpisala nadomestne volitve v Občinski svet Občine Središče ob Dravi za volilno enoto 2 zaradi smrti člana občinskega sveta Mirana Jurjaševiča. Nadomestne volitve, ki so potekale v nedeljo, 25. 4. 2021, so se izvedle za območje volilne enote št. 2, ki obsega območje Središče - sever (Slovenska cesta št. 1, 3, 5, 7, 9, 1 1, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69, 71, 73, 75, 77, 79, 81, 83, 85, 89, 91, Trg talcev, Ljutomerska ulica, Strigovska cesta, Breg, Flegeričeva ulica, Trška ulica, Bercetova ulica, Modrinjakova ulica).
Občinska volilna komisija Občine Središče ob Dravi je na svoji seji dne 25. 4. 2021 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na nadomestnih volitvah za člana Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi v drugi volilni enoti ugotovila rezultate glasovanja ter izid nadomestnih volitev za člana Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi. V volilni enoti 2 je v volilni imenik vpisanih in imelo pravico voliti 347 volivcev. Skupaj je glasovalo 14,69 % volilnih upravičencev.
Na nadomestnih volitvah je izvoljeni član občinskega sveta postal Tomaž Kosec, izvoljen za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
Občina Središče ob Dravi
V spomin občinskemu svetniku Miranu Jurjaševiču
28. decembra 2020 je svojo življenjsko pot sklenil član Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi Miran Jurjaševič iz Središča ob Dravi. Miran Jurjaševič je opravljal to funkcijo od 5. 12. 2018 ter bil član več občinskih teles: komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno pravne komisije in odbora za okolje, prostor in kmetijstvo. Svoje delo je opravljal zavzeto, načelno in z vnemo, dejaven pa je bil še na mnogih drugih področjih izven občine. Miran, odšel si nepričakovano in mnogo prezgodaj, sredi življenjskega obdobja, v katerem bi lahko naredil še mnogo dobrega za svoj kraj in občane. Ob prezgodnjem slovesu izrekamo vsem tvojim iskreno sožalje. Naj ti bo lahka domača zemlja.
SREDiCA // 10
Občina Središče ob Dravi in Matjaž Kosi, Javna razvojna agencije Občine Ormož
Obisk ministra Počivalška v Središču ob Dravi
Na zadnji junijski dan je v sklopu vladnega obiska Podravja dvorana Sokolana v Središču ob Dravi gostila ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška. Na posvetu z naslovom »Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v obdobju 2021-2024« je minister prisotne seznanil s programom razvojnih spodbud za obmejna problemska področja v naslednjih treh letih. V dvanajstih korakih je glavni cilj ponuditi obmejnim območjem, v katero spada tudi središka občina, boljše
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na obisku v Središču ob Dravi predstavil program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja.
pogoje za razvoj gospodarstva in preprečiti beg možganov v večja mesta.
Dogodka sta se med drugimi udeležila tudi poslanka Mojca Žnidarič, ki je tudi najbolj zaslužna za obisk ministra, ter poslanec Jani Ivanuša ter mnogi župani iz občin v Podravju. Začetna in sklepna misel je pripadla središkemu županu Juriju Borku. Dogodek sta organizirali Občina Središče ob Dravi v sodelovanju z Javno razvojno agencijo Ormož.
Dogodka se je udeležila tudi naša poslanka gospa Mojca Žnidarič.
Občina Središče ob Dravi
Čistilna akcija v Občir
Občina Središče ob Dravi vsako leto pristopi k čiščenju okolja, običajno pred občinskim praznikom, ko še ni razraščene vegetacije. Letos je akcija čiščenja okolja zaradi razglašene epidemije potekala nekoliko pozneje, in sicer 24. 4. 2021 v dopoldanskem času, pri čemer smo upoštevali ukrepe NIJZ. Približno šestdeset udeležencev je čistilo naših pet naselij, zlasti obcestne jarke, površine ob vodotokih, gozdovih, ob železniški progi ter pri reki Dravi. Med odpadki smo pobrali največ plastične embalaže. Glede na vrsto odpadkov je velika večina le-teh, ki ležijo po obcestnih jarkih ter ob cestah, posledica tranzita skozi našo občino. Lokalni koordinatorji akcije so poskrbeli za malico ter odvoz vreč na zbirna mesta, kjer jih je prevzelo Komunalno podjetje Ormož. Predhodno, že soboto prej, 17. 4. 2021, se je čistilo obsežno območje ob Dravi na pobudo Sama Žerjava, kjer so udeleženci nabrali preko devetdeset vreč smeti in tako poskrbeli za odstranitev velike količine mešanega odpada iz narave, zlasti plastične embalaže, železa, stekla, kjer gre v glavnem za naplavine, ki jih Drava prinaša s seboj in se, žal, odlagajo v čudovitem rečnem habitatu.
i Središče ob Dravi
Skupno smo pobrali približno 1 660 kg odpadkov, od tega 700 kg pri Dravi.
Skrb za urejeno in čisto okolje je naša skupna odgovornost. Vsakršna aktivnost v naravi pomeni tudi odgovoren odnos do narave, pri čemer je potrebno poskrbeti, da za seboj pustimo čim manjšo sled. Vsem udeležencem čistilne akcije se zahvaljujemo za trud in ozaveščenost.
SREDiCA // 11
ZGODBA IZ NASLOVNICE
Leonida Škrinjar, Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
Slovenska bakla v Občini
Od 3. maja do 23. julija potuje po Sloveniji slovenska bakla, ki bo v 81 dneh obiskala vseh 212 slovenskih občin. Projekt poteka v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije pod sloganom »Imamo olimpijske sanje« in naznanja letošnje olimpijske igre v Tokiu. Olimpijski komite Slovenije želi s potovanjem bakle širiti vrednote olimpizma ter povezovati ljudi, prebujati jekleno voljo in navdihovati.
Slovenska bakla se je kot simbol trdnosti, modrosti, povezovanja in upanja v ponedeljek, 21. junija 2021, ustavila tudi v Občini Središče ob Dravi. Točno opoldne je župan Jurij Borko predal baklo gospodu Martinu Žinku in tek z baklo v Občini Središče ob Dravi se je začel. Baklo so po občini pospremili predsednik Nogometnega kluba Jure Kolarič, trener NK Središče ob Dravi Robert Govedič, mlajši dečki in deklice (člani nogometnega kluba NK Središče ob Dravi) in mlade športnice Osnovne šole Središče ob Dravi z učiteljem športne vzgoje. Učenci OŠ Središče ob Dravi so pripravili kratek glasbeni program ter ob bakli zapeli in zaplesali. Ob koncu dogodka so prisotni s spominskim fotografiranjem z baklo poskrbeli za kar nekaj foto utrinkov in tako olimpijsko baklo pospremili na pot v naslednjo občino, kjer bo na svoji poti dodala novo zgodbo v »baklopis«.
ob Dravi
Jurij Borko, župan
Spoštovane občanke in občani!
Že skoraj leto in pol se celoten svet sooča s smrtonosno epidemijo covid-1 9, ki si je v začetku leta 2020 še predstavljali nismo. Epidemija je vzela velik davek, posebej pri človeških življenjih, dolgotrajnih ali trajnih posledicah pri mnogih, ogromne so tudi posledice na gospodarskem in tudi psihološkem področju. Kljub ukrepom nam epidemije še ni uspelo premagati. Vsi svetovni epidemiologi nas svarijo pred možnim 3. ali 4. valom, ki ga povzročajo nove, nevarnejše različice bolezni. Že nekaj mesecev tudi v Sloveniji poteka cepljenje proti covid-19, ki po zagotovilih stroke ščiti pred nevarnejšimi posledicami bolezni. Precepljenost je v Sloveniji sicer med
povprečnimi v Evropi, očitno pa je ob izboljšanju epidemiološke slike in odpravi večine ukrepov zanimanje za cepljenje zelo slabo, posebej med srednjo in mlajšo generacijo. Raziskave doma in v številnih razvitih državah kažejo, da so cepiva učinkovita, po zadnjih raziskavah bi lahko cepljenje trajno zaščitilo obolevanje in izbruhe epidemije za vedno. Cepiv je dovolj, lahko jih tudi izbiramo.
Da bi se izognili večjim zdravstvenim težavam, nepotrebnim smrtim, nepotrebnemu zapiranju države, posledično pa velikim gospodarskim in družbenim posledicam, VAS VABIM, da se odzovete povabilu na cepljenje. Obrnite se na svojega zdravnika, Zdravstveni dom Ormož ali tudi na občino. Po potrebi vam posredujemo podatke o cepljenju, zagotovimo dodatne točke in datume za cepljenje, tistim, ki pa nimate prevoza ali potrebujete pomoč, bomo zagotovili tudi to.
POSTANIMO IN OSTANIMO ODGOVORNI, TAKO DO SEBE KOT DO DRUGIH - DO NAŠIH SOOBČANOV IN SODRŽAVLJANOV
SREDiCA //12
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA
Cepilni center ZD Ormož
Skupaj premagajmo
covid-19
Ulica dr, Hrovata 4, 2270 Ormož Telefon: (02) 741-09-00, Fax: (02} 741-09-99 e-mail: uprava@zd-ormoz.si
Vsak od nas pomembno vpliva na preprečevanje nadaljnjega širjenja virusa, ki že (pre)dolgo kroji naš način življenja. Samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-CoV-2, zato pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi. Cilji cepljenja so preprečiti širjenje novega koronavirusa in zmanjšati možne zdravstvene posledice okužbe s covid-19 in s tem škodljive posledice za našo družbo.
Cepljenje proti covid-1 9 bo pripomoglo, da bomo spet v polni meri zagnali vsa področja življenja. Ključno je, da zaščitimo svoje zdravje ter tudi zdravje svoje družine, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev.
S cepljenjem proti covid-1 9 želimo zmanjšati umrljivost zaradi covid-1 9, zmanjšati število hospitalizacij, zaščititi prebivalce, ki so najbolj izpostavljeni okužbam.
Še vedno pa je do precepljenosti populacije potrebno upoštevati samozaščitne ukrepe za preprečevanje
širjenja koronavirusa, kot so: gibanje v mehurčkih, uporaba maske, umivanje in razkuževanje rok, upoštevanje medsebojne razdalje 2 metra, pogosto zračenje prostorov in drugi ukrepi, ki jih odreja zdravstvena stroka.
V ZD Ormož so trenutno dostopna tri cepiva proti covid-19. Cepljenje proti covid-19 se le pri cepivu Janssen opravi z enim odmerkom, pri ostalih cepivih pa z dvema odmerkoma. Priporočen presledek med odmerkoma je pri cepivu Pfizer/BioNTech (Comirnaty) tri tedne, pri cepivu AstraZeneca (Vaxzevria) pa se zaradi boljše učinkovitosti priporoča presledek 12 tednov (cepljenje z 2. odmerkom Vaxzevria se lahko v skladu s SmPC opravi tudi prej, 4-12 tednov po 1. odmerku).
Cepivo Pfizer/BionTech (Comirnaty) je registrirano za osebe, stare 12 let in več, ostala cepiva so registrirana za uporabo pri odraslih, starih 1 8 let in več.
"Dan odprtih vrat"
za cepljenje nenaročenih oseb proti covid-19
Vse zainteresirane posameznike, ki se še niste cepili proti covid-1 9, obveščamo, da lahko to brez predhodnega naročanja opravite:
v petek, 23. 7. 2021, med 9. in 12. uro
v prostorih ambulante družinske medicine v Središču ob Dravi
(Zdravstvena postaja Središče, Slovenska c. 44, 2277 Središče ob Dravi) ter
vsako sredo v mesecu juliju 2021 med 12. in 16. uro
v prostorih splošnih ambulant v Ormožu
(Zdravstveni dom Ormož, Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož).
Na cepljenje pridite zdravi. S seboj prinesite kartico zdravstvenega zavarovanja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje
»Nalezimo se dobrih navad - CEPIMO SE«
Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni.
Najboljša zaščita je cepljenje
K preprečevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da
upoštevamo priporočena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-1 9.
SREDiCA //13
Okuži se lahko vsakdo od nas
Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje, so zato tudi kronični bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo več kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji.
Varnost in učinkovitost cepiv
Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav je bila časovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake.
Zaščitimo sebe in druge
Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so
lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas.
Pomembno je namreč, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje: www.cepimose.si.
NALEZIMO SE
DOBRIH
NAVAD
CEPIMO SE
#CepimoSe
Množično testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi (HAGT)
Testiranje bo potekalo na naslednjih lokacijah po razporedu:
• ob ponedeljkih med 9. in 13. uro
v prostorih ambulante družinske medicine v Svetem Tomažu
(Sveti Tomaž 35 a, 2258 Sv. Tomaž);
•	ob torkih med 8. in 13. uro,
• ob sredah med 14. in 19. uro,
•	ob četrtkih med 9. in 13. uro
v prostorih okulistične ambulante v Ormožu
(Zdravstveni dom Ormož, Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož);
•	ob petkih med 9. in 13. uro
v prostorih občinske stavbe v Središču ob Dravi
(Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi) ter
med 14. in 1 7. uro
v prostorih okulistične ambulante v Ormožu
(Zdravstveni dom Ormož, Ulica dr. Hrovata 4, 2270 Ormož).
S testiranjem na okužbo z novim koronavirusom s hitrimi testi želimo v čim večji meri odkriti vse tiste okužene osebe, ki nimajo značilnih znakov okužbe in bi zato nevede širile okužbo na druge zdrave osebe v bližini. Na odvzem brisa se ni potrebno naročati. S sabo morate imeti kartico zdravstvenega zavarovanja. Pri čakanju na odvzem brisa ves čas vzdržujte medosebno razdaljo vsaj 2 metra in nosite masko.
SREDiCA // 14
drava
mhmžooo
mag. Danijela Kocuvan, Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor
Usklajevanje različnih vidikov rabe prostora - mejice in remize ob reki Dravi
Na obširnih kmetijskih ravnicah, kar velja tudi za širše območje obrečnega pasu reke Drave, so mejice in remize zastopane vedno redkeje. K slednjemu med drugim prispeva tudi večanje intenzivnih kmetijskih površin. Ob vodotokih izginjajo obrežne mejice oziroma obrežno rastje, predvsem na račun naravi neprijaznega urejanja brežin vodotokov, zato bomo v okviru projekta zaDravo v sodelovanju z občinami, lovskimi družinami, Zavodom RS za varstvo narave obnovili nekatere obstoječe mejice in remize ter vzpostavili tudi nove.
Mejice in remize so značilni strukturni elementi kulturne krajine, ki jih že od nekdaj soustvarjata človek in narava. V prostoru mejice prepoznamo kot linijske pasove lesne vegetacije, ki se nahajajo v nižinah in dolinah rek ter potokov, okoli mlak, ribnikov in mrtvic ter med polji in na gričevjih, remize pa kot površine zasajenih grmišč ter dreves, ki jih lovci v loviščih prednostno uredijo (osnujejo) namensko za malo divjad. Tako remize kot mejice so življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam ter ključni
akter, poleg ekstenzivno upravljanih kmetijskih površin, za ohranjanje vrstne pestrosti v kulturni krajini. Hkrati vplivajo tudi na kakovost bivanja človeka. Veliko vlogo odigrajo mejice v kmetijstvu, saj služijo označevanju lastniških meja posameznih parcel, razmejujejo pašnike od njivskih površin, zagotavljajo les za kurjavo, ščitijo rodovitno prst pred vetrno in vodno erozijo, združbe organizmov v mejicah ugodno vplivajo na nastanek, obnavljanje in ohranjanje rodovitne prsti itd. Kljub temu je njihova vloga v okolju nemalokrat prezrta in zanemarjena.
Mejica je, z naravovarstvenega vidika, neomejena linijska struktura, ki sledi cilju mozaičnosti, sklenjenosti in izpopolnjenosti tudi v vertikalnem profilu. Pestra sestava grmovnih in drevesnih vrst z lokalno značilno pestro zelnato plastjo omogoča vzdrževanje biodiverzitete in številne druge ekosistemske storitve. Skupen cilj, ki ga zasledujeta tako naravovarstvo in kmetijski KOPOP ukrepi z operacijo »Ohranjanje mejic« je, da se ohranja maksimalna sklenjena dolžina mejice, ki odigra svojo nenadomestljivo vlogo v naši kulturni krajini.
Aktivnosti obnove in vzpostavitve mejic ter remiz bodo potekale na občinskih in državnih zemljiščih ter zemljiščih lovskih družin, ki se nahajajo na območju Nature 2000 Drava oziroma od Maribora do Središča ob Dravi. Izvedba je načrtovana od jeseni 2021 do spomladi 2023.
Zasadili bomo lokalno značilne, plodonosne, avtohtone drevesne in grmovne vrste.
KORISTI MEJIC
ČLOVEK
hitijo rodovitno prit pred vetrna in wdno erozijo.
Zmanjšano spiranje hranil, gnojil, pesticidov in LBftdtn v podzemne in površinske vade.
Mejiti: so iatoS5&e » knriitne ¿ivali za kmetijstvo, ki Si hranijo škodlj vti posevkov.
Uravnavajo preskrba posevkov i voda.
Zrnanjš jjejo ogljični odtis knnetijstrt.
Utilnitt na p 'Citern — jstvarja nje odnosa do r a rave v dt maCem atriju.
P odc-notne In Cvetoče '-astlinc so vir hran« (lešniki, robide, gučdne jagode, .j.
Uporaba lesa v mizarstva stru^tirstvu, razbantvu
NARAVA
•	Življenjski prastar številnih živali In rastlin.
•	Zatociicu: za živali pred n-CLgodrimi vremenskimi razmerami.
•	Cvetoče In medonasne rastline v mej urah so pomembne za opraševalte (česelcr metulja emrlje ...).
•	osrežne mejice ohranjajo In Izboljšujejo kvaliteta vode za vodne živali.
•	Zmanjšujejo tveganje za poplave,
•	Ublažijo hrup ¡i okolice.
Vir: Koristi mejic (besedilo povzeto in prilagojeno po Aleksandra Lešnik, Življenje v mejicah, 2018.) Več informacij o projektu najdete na: www.drava-natura.si.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
SREDiCA // 15
Jankica Munda, Občinska uprava Občine Središče ob Dravi
Uspešni učenci na sprejemu pri županu
V	torek, 22. 6. 2021, je župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učence Osnovne šole Središče ob Dravi, ki so bili uspešni v šolskem letu 2020/2021. Na sprejemu je bila prisotna tudi ravnateljica Jasna Munda. Župan je učencem za njihov trud kot priznanje za dobro delo in v spomin podaril knjižna darila in vstopnice za bazen v Ormožu. Poudaril je, da so doseženi rezultati učencev pokazatelj dobrega dela in sodelovanja učencev in učiteljev. Najbolj uspešni učenci so bili: Pia Kuharič, Maja Lazar in Matevž Lobnikar, vsi iz Obreža, ki so letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje, saj so vseh devet let bili odlični, Matevž Lobnikar pa je dosegel tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine.
Prav gotovo je lep dosežek tudi 3. mesto na državnem tekmovanju v hitrem in zanesljivem računanju (v kategoriji učencev 4. razreda), ki ga je prejel Tai Peric.
V	nadaljevanju so se učenci v sproščenem pogovoru razgovorili o svojih načrtih za prihodnost. Povedali so, kam se bodo vpisali po končani osnovni šoli.
Župnijski pastoralni svet Župnije Središče ob Dravi
V	spomin Cirilu Špendiji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
V	času, ko se je narava začela prebujati, je svojo življenjsko pot sklenil naš dolgoletni ključar in mežnar naše župnije, spoštovani in dragi Ciril Špendija.
Poznali smo ga kot izjemno delavnega, skromnega, dobrosrčnega in uglajenega vernega človeka. Povsod, kjer je deloval, je svoje delo opravljal resno, zavzeto ter spoštljivo. Najdemo ga v neštetih domovih v našem kraju in širše, kjer je s svojim delom doprinesel luč -električno razsvetljavo in tako olepšal življenje marsikateremu, saj je tudi on sam živel v luči in delal dobro. Prav on pa je bil gonilna sila pri obnovi in vzdrževanju naše župnijske cerkve in kapele. Bil je dober gospodar in vzdrževalec naših cerkva.
Hvala ti, dragi Ciril, za vso tvoje delo, ki si ga opravil za naše skupno dobro, ne da bi zahteval pošteno
Večina naštetih učencev letos zapušča osnovnošolske klopi, zato jim je župan zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in uresničevanju njihovih ciljev.
plačilo. Dragi Ciril, sam Bog ve, kolikokrat si nam odklenil vrata na cerkvi, da smo lahko vstopili k bogoslužju. Sam Bog ve, kolikokrat si pripravil na oltarju vse potrebno za darovanje svete maše, prižgal sveče in aktiviral zvonove, ki so nas povabili v cerkev. Za božič si postavljal jaslice in Božji grob za velikonočne praznike. Marsikaj bi še lahko naštevali, a sam Bog ve za vsa tvoja dobra dela in ti naj bo dober plačnik. Mi pa te bomo zelo pogrešali in se te hvaležno spominjali.
Počivaj v miru.
SREDiCA // 16
Janja Jurkovič
Prvo sveto obhajilo
Zadnja majska sobota in nedelja nista bila običajna dneva v vikendu. Posebna sta bila za 29 prvoobhajancev in za njihove starše, saj smo vsi čutili nemir in pričakovanje pred posebnim obredom, ki nas povezuje v očem nevidne, vendar trdne vezi. S prejemom svetega obhajila naša srca zapolnjuje zavest ljubezni.
Naši otroci bodo skozi življenje pridobili številne izkušnje in starši smo tu, da jim nudimo oporo in jih pospremimo stopničko višje v razumevanju vere in njene moči. Jezus je pri svojem delu izhajal iz ljubezni in sprejemanja - iz dveh najlepših življenjskih načel. In
ponosni smo na to, da to izročilo prenašamo na svoje otroke. Naši otroci so v svoja čista srca sprejeli Jezusa in tako v sebi krepijo zavest o njegovi moči in pristnosti. Zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo, v preteklem letu v naši župniji sveto obhajilo ni bilo izvedeno, zato je bilo tokrat med prvoobhajanci 22 četrtošolcev in 7 tretješolcev. S pomočjo gospoda župnika Jožeta Urbanije in dobrotnikov, ki so pomagali, da je na slavnostne dni vse potekalo, kot smo si zamislili, so otroci prejeli zakrament prvega svetega obhajila. Verjamemo, da je to prvo srečanje z Jezusom začetek lepega prijateljstva.
Jana Čavničar
Intervju z Matejo Žerjav
»Še naprej bi rada ustvarjala alternativne, kreativne in ekološke življenjske prostore«
Mateja Žerjav je mlada inženirka gradbeništva z Grab, zaposlena v svoji stroki pri inovativnem ljutomerskem podjetju, kjer se v svojih gradnjah objektov vračajo nazaj k naravi, tradiciji - izključno k naravnim in lokalnim materialom. Poudarek je na energijski učinkovitosti hiš, kjer se trend nagiba k nizkoenergijskim ali plus energijskim stavbam. Svoje obširno tehnično znanje Mateja v zadnjem času investira tudi v obnovo hiše v Obrežu. Mateja nam je v tokratnem intervjuju predstavila zanimive koncepte trajnostnih gradenj, ki združujejo energetsko ozaveščenost z nizkimi stroški bivanja.
V	mesecu maju smo te lahko zasledili v oddaji Prava ideja na nacionalni TV, kjer ste s podjetjem, v katerem si zaposlena, predstavljali gradnjo naravnih hiš. Nam lahko poveš malo več o tem, s čim se ukvarjate?
V	podjetju Snopje se ukvarjamo z gradnjo bivališč in drugih objektov z naravnimi, nepredelanimi materiali. Uporabljamo les, slamo, ilovico, trstiko, konopljo. Gradimo stanovanjske hiše po meri, module in
glamping hiške, ki so v zadnjem času zelo popularne. Trenutno imamo projekte v Sloveniji, Nemčiji in v Avstriji. Izdelujemo panelne konstrukcije, bale slame, vgrajene v leseni okvir. Stene za hišo ali, kot jim pravimo, paneli, se izdelajo v delavnici in potem zmontirajo na pripravljeno podlago. Po navadi imamo na predpripravljeno podlago v enem dnevu zmontirano eno etažo. Notri se na slamo nanese ilovnati omet, zunaj apneni. Hiša diha, materiali vlago sprejemajo in oddajajo, ne da bi se spremenili.
SREDiCA // 17
Koliko je zanimanja za takšno gradnjo v teh časih in kakšne so po tvojem mnenju prednosti? Ali se ti zdi, da smo pričeli bolj ceniti znanje in prakse od nekoč?
V teh časih se zanimanje povečuje, ker so se ljudje začeli vračati nazaj k naravi in s tem je seveda povezano tudi bivanje. Hiša naj človeka z naravo povezuje in ne ločuje. Ljudje smo naravna bitja in najbolje se počutimo v naravi. Sodobna naravna gradnja nadaljuje razvoj praks od nekoč. Naravni materiali poskrbijo za kvalitetno bivalno okolje in to je največja prednost. Slama je material, ki diha in je toplotno ter zvočno izolativna. Uporaba ilovice je stara kot človeštvo, še živali jo uporabljajo. Ilovnati ometi samodejno regulirajo vlago v prostoru, odstranjujejo neprijetne vonjave, preprečujejo elektromagnetna sevanja, dobro akumulirajo in zvočno izolirajo. Hiše so požarno varne, stene ustrezajo certifikatu 90-minutne negorljivosti, ker so bale dobro stisnjene in preprečujejo dovod kisika in ker je omet ilovnat in ne gori. Les, ometan z ilovico, ne gori in ne razpada.
Kakšna je razlika pri umestitvi novogradnje na naravni način v primerjavi s sodobnimi novogradnjami glede vpliva na okolje? Kako pa je to primerljivo iz finančnega vidika?
Pri naravnih materialih ne potrebujemo dodatne sive energije za pridobivanje le-teh, tu je minimalen vpliv na okolje. Potrebujejo minimalno energetsko obdelavo za pripravo in razgradnjo. Slama je praktično stranski produkt kmetijstva.
So pa naše hiše tudi nizkoenergijske. Dobra izolacija in akumulacija skrbita za optimalno vlago in toploto v prostoru. Naša gradnja je dražja, ker materiali zahtevajo več časa in je strošek dela večji. Manjši pa so stroški materiala, uporabe in razgradnje. Vendar pa je tukaj ključnega pomena, da je raba energije manjša, ker prihranimo na letni ravni pri ogrevanju, ohlajevanju in ostalih stroških. Čeprav je vložek v začetku nekoliko večji, pa se prihranek občuti na letni ravni.
Tudi sama si pričela obnavljati starejšo hišo. Na kakšen način boste pristopili k prenovi in na kaj vse
je potrebno biti pozoren pri takem projektu? Kakšen bo končen izgled hiše?
Pomembno je, da jo obnovimo z materiali, s katerimi je bila zgrajena. Na opečne zidake, ki so ponekod nepečeni, bomo nanesli trislojni ilovnati omet. Na strop pa bomo montirali trstične plošče pred ometi. Fasada bo apnena. Vsi robovi, vogali, špalete okrog oken in vrat bodo zaokroženi, posneti, kar daje posebno mehkobo hiši.
Vemo, da si aktivna na več različnih področjih, sicer pa univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva. Kako to, da si se odločila za ta poklic in kaj te je najbolj pritegnilo pri tem?
Sem bolj tehnični tip, nekako sem se v tem našla. Delala sem različne stvari, ampak mislim, da če te nekaj veseli, to slej ko prej pride na tvojo pot. Sem pa preizkušala različne stvari in nisem obstala na istem mestu.
Kakšne gradnje te sicer fascinirajo ali inspirirajo in čemu bi se najbolj želela posvetiti v prihodnje?
Zanima me takšna organska arhitektura, ki je navdihnjena od narave, samooskrbna, zdrava, ekonomična in raznolika. V prihodnje bi se želela posvetiti samozadostni gradnji in raziskati 3D-tiskanje z ilovico, kjer se lahko združujejo posamezni elementi. Tudi industrijska konoplja kot gradbeni material me fascinira. Zanimivi so mi naravni plavalni ribniki, savne, grajene z naravnimi materiali, krušne peči, takšni vrtovi užitka. Še naprej bi rada ustvarjala alternativne, kreativne in ekološke življenjske prostore.
m N0V0
k Mrtm Geo - Teh Toni Jelovica s,p.
SVETOVANJE j« PODROČJU GEODEZIJE m GRADBENIŠTVA
Tel.: 041 443 140
H E-mail: toni.jelovica@gmail.comBi
INŽENIRING ZA PODROČJE GRADBENIH IN DRUGIH UPRAVNIH STORITEV
PROJEKTIRANJE hiS
poslovnih stavb
NEPREMIČNINE
posredovanje nakup-prodaja
GEODETSKE STORITVE ureditve mej parcelacije evidentiranje stavb geodetski načrti zakoličbe evidentiranje GJI
LJUTOMERSKA C ESTA 30, 227D ORMOŽ (DOM DRUŠTEV ORMOŽ)
SREDiCA // 18
Klaudija Bogdan, Turistično društvo Središče ob Dravi
Pust 2021 »malo drugače«
Letošnje leto v Središču ob Dravi obeležujemo 25 let pustnega karnevala. Zaradi epidemije smo se člani turističnega društva odločili, da karneval kljub trenutni situaciji speljemo malo drugače. V sodelovanju z OS Središče ob Dravi in vrtcem Navihanček, ki sta pod vodstvom učiteljev in vzgojiteljev pripravila pravo likovno razstavo. Otroške umetnije, ki so paša za oči, so bile razstavljene pred trgovino Mercator, v samem centru Občine Središče ob Dravi. Pohvala še posebej velja učencem četrtega razreda, ki so se poenotili in po mnenju komisije izdelali prav izstopajoče likovne izdelke.
Člani turističnega društva pa smo poleg okrasitve na temo »PUST MALO DRUGAČE« vključili še vzporedna praznika (kulturni praznik in valentinovo). Izdelali smo preko 700 različnih srčkov in preko 500 mask, ki smo jih razobesili na drevesa pred trgovino Mercator, pod kapelo ter okrasili oz. pripravili razstavo v avli občinske zgradbe.
K našemu virtualnemu pustnemu karnevalu smo preko Facebook profila povabili vse zainteresirane, da svoje pustne kreacije predstavijo na naši spletni strani. Povabljene so bile skupine, kot tudi posamezne maske. Najlepše maske so zbrale večje število všečkov. Tudi tokrat ne bi mogli nagrajevanja speljati brez naših sponzorjev, ki so nam priskočili na pomoč. Učence OS
Središče ob Dravi, ki so izdelali prekrasne umetnine, je v celoti obdarilo podjetje Fagus GIS, d. o. o. Tudi vsi udeleženci na virtualnem tekmovanju mask so prejeli praktične in bogate nagrade, za katere so prav tako zaslužni sponzorji: Fagus GIS, d. o. o., Občina Središče ob Dravi, Jeruzalem SAT, Diamant Domžale, mlin Korošec in Puklavec Family Wines.
Vsem sponzorjem, ki nam stojijo ob strani in verjamejo v nas, pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.
Zdenka B. Slavič, Turistično društvo Središče ob Dravi
v
Se nekaj aktivnosti Turističnega društva
Kljub covidu-1 9 se da kaj narediti, če se hoče! In člani Turističnega društva Središče hočemo in zmoremo. V pustnem času smo skupaj z učenci OS Središče ob Dravi z njihovimi risbami okrasili drevesa pred Mercatorjem, v velikonočnem času pa s pirhi in piščančki. V tem času je v preddverju občine bila tudi majhna razstava v počastitev dneva žena, kulturnega praznika in velike noči.
Aprila praznujemo naš občinski praznik, tudi temu dnevu smo skupno z ostalimi prazniki v aprilu in maju (27. april - dan upora proti okupatorju, 9. maj - dan zmage nad fašizmom in nacizmom), posvetili pozornost s kratkimi zapisi v vitrini na Občini. Ker pa se je takrat začela tudi koledarska pomlad, je bilo njej v čast izdelanih in naslikanih mnogo rožic, ptičkov -skratka znanilcev pomladi. Pozabili pa nismo niti na našo gredico v obliki buče pod središko kapelo. Pisane lantane že veselo rastejo.
Z umirjanjem covida pa se zopet pojavljajo turistični avtobusi z veselimi potniki. Zadnjo soboto v maju so se v Središču ustavili kar trije in še precej drugih gostov. Ogledali so si muzej NOB, središko kapelo, sprehodili so se po centru Središča, obiskali restavracijo Folk, kjer so jih postregli z dobro kavico in obisk zaključili v
središki oljarni. Po zanimivem filmu o Središču in oljarni so jih zaposleni pričakali z bogato malico, člani TD pa smo jim nudili sveže pečene bučne palačinke, langoše, razno pecivo, sadike rožic in zdravilnih rastlin ter kvačkane rožice - broške. Kdor je želel, si je na travniku za oljarno in mešalnico ogledal tudi 10 gredic, zasajenih s cvetjem, z bučkami in zdravilnimi rastlinami. Tudi te smo uredili prizadevni člani TD skupaj z zaposlenimi.
Turistično društvo ima tudi za v bodoče mnogo načrtov in upamo, da nam jih bo za naše lepše okolje in prijazne ljudi uspelo izvesti še mnogo.
SREDiCA // 19
Beti Tomašic
Kvačkanje grbov
Odkar pomnim, je moja prijateljica, ki ji lahko zaupam in se ob njej sprostim, kvačka. Zakaj ona? Ker je neverjetna pri kreacijah. Za njo sta me navdušili moja oma in mami. Hvala vama za to. Se spomnite maratona v kvačkanju, ki je trajal 28 ur in bil zapisan v knjigo rekordov z Jadranko in Anito? No, Jadranki se je porodila zamisel, da bi kljub majhnosti Slovenije vsaka od 212 občin in vsaka od njenih kvačkaric lahko dobila priložnost. Tako je nastala ideja o kvačkanih grbih, ki jih nakvačka vsaka za svojo občino, v kateri živi. Brez razmišljanja sem se odzvala na akcijo. Na koncu bo vsaka občina dobila svoj kvačkan grb,
prepoznavnost v svetu, saj bomo zapisani v knjigo rekordov, grbi bodo razstavljeni v 3D-obliki v muzeju (lokacija je spremenjena, ker se organizatorka boji, da bi grbe v Mozirskem gaju ukradli, ker se je kraja že zgodila) in mislim ter upam, da bosta naš trud in zadovoljstvo poplačana. Podpora s strani županov nam ne sme manjkati, saj se bomo 21 1 kvačkaric in 1 kvačkar (Ivan Halec iz Pomurja) maksimalno potrudili, da bomo v ponos vsak svoji občini in ljudem. Pričetek kvačkanja bo nekje 15. septembra, zdaj pa nam ostane le še vaja kvačkanja grbov. Ostalo še sledi.
Silva Marčec, Kulturno društvo Obrež
Odhajanja
Čuden naslov, vsebina pa bo zelo vsakdanja. Vsak dan se srečujemo z odhajanjem, a besedo odhajanje uporabimo zelo redko. Če uporabiš stavek: »Dom za starejše občane je kraj za odhajanje,« si rekel nekaj, kar se ne sme. To si lahko samo misliš. Pa tisti stavek: »Idi v tri krasne ...« tudi ni lep.
Odšla sta dva bivša člana Pevcev ljudskih pesmi KD Obrež - Mimika Črček in Andrej Pintarič. Z velikim veseljem sta svoj pevski talent uporabila za razveseljevanje drugih in sebe. Petje ljudskih pesmi je poslanstvo. Ni samo prepevanje. Je ohranjanje tradicije. Je pripovedovanje zgodb s prepevanjem. Je učenje najmanj šestih kitic besedila. Je poslušanje drugega pevca, da melodija »paše zraven«. Je prepevanje tudi doma, ne samo na vajah. Je prijetno druženje. Bodimo hvaležni za ljudi, ki imajo talente in jih zastonj razdajajo.
Odšla bo (mogoče) tudi korona. Tega odhajanja pa bomo veseli. Vzela nam je nekaj zdravja na duši in na telesu. Pa tudi iz denarnice nam je jemala. No, na društvenem računu nam je sicer pustila denar. Z veseljem bi ga plesalci, pevci in igralci porabili že lansko leto, pa ga še letos nismo smeli. In koliko novih zgodb bi lahko napisala .
Folklornikom pa se je ena zgodba le zgodila ... Imeli smo kondicijske priprave. Petindvajseti maj je bil nekoč dan za štafeto, danes pa ga lahko izkoristimo kot izgovor za našo boljšo fizično pripravljenost. Tudi letos smo se dobili na »obreški avtocesti«. Najprej smo se razkužili (roke in telo). Z razkužilom smo pošpricali tudi štafeto. Za razkuževanje našega duha pa je poskrbela skrbno izbrana muzika iz zvočnika. Razporedili smo se po »trasi« in vsak je pretekel dvesto metrov (povprečno). Seveda smo upoštevali vse NIJZ-ukrepe.
Naslednje leto, ko ne bo več korone, bomo povabili vse dobromisleče in rekreacije željne, da se nam pridružijo. Odšla bom tudi jaz ... ja, enkrat zagotovo. Najprej pa z mesta predsednice društva, da me ne okuži »Putinov sindrom (sev)«. O tem bomo odločali na letošnjem občnem zboru, ki ga bomo imeli, verjetno prvič v zgodovini društva, v drugi polovici leta. Odšla bo tudi naša blagajničarka Ivanka. Za dobro vodeno blagajno smo se ji zahvaljevali vsako leto posebej. Ob predaji funkcije pa si želimo, da ostane med nami kot članica. Če ne bo plesala in pela, pa je lahko igralka ali šepetalka. Ivanka, HVALA.
Odhaja vedno kdo ali kaj. Pomembno pa je, da tudi nekdo pride. Prihaja poletje, vročina, skrbi z zalivanjem in okopavanjem vrta ... Med delom pa razmišljanje, kam bi šli na luštno, kdaj bomo izvedli kakšno prireditev ... Mogoče v jeseni. Pozimi pa vsekakor. Pa vas že sedaj vabim, da takrat pridete iz svojih udobnih hišk pogledat, kaj smo pripravljali na vajah. Vaje so za nas »kulturnike« res potrebne, čeprav nam domači kdaj rečejo: »Ze opet tote vaše vaje.«
Plesalci, pevci in igralci KD Obrež ostajamo z vami še naprej. Skupina, v kateri delamo, nas naredi srečnejše.
Pevke in pevci ljudskih pesmi: Milica Jurkovič, Lizika Munda, Darinka Marčec, Tonika Kolarič, Mimika Črček, Dragica Kovač, Lojzika Majcenovič, Darinka Potočnik, Mirko Potočnik, Ernest Kreutz, Andrej Pintarič
SREDiCA // 20
KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Središče ob Dravi
o delu društva v letu 2020
Mislim, da v vseh letih delovanja DU člani še nikoli doslej nismo bili tako ustavljeni in nemočni kot prav zadnje leto. Skoraj celo leto smo po navodilih NIJZ imeli zvezane roke. Istočasno smo morali paziti tudi na našo in vašo varnost.
Srečo smo imeli, da smo še ob pravem času izvedli zbor članov. Ostala srečanja pa so potekala tako:
-	1. redna seja je bila 9. 1. 2020,
-	2. redna seja je bila 6. 2. 2020,
-	3. redna seja je bila 2. 3. 2020,
-	zbor članov je bil 7. 3. 2020,
(izredna seja - menjava v UO in NO, novi predsednik),
Društvo upokojencev Središče ob Dravi
Okvirni program dela društva upokojencev ob Dravi v letu 2021
MAJ
•	Pobiranje članarine
•	Organizacija srečanja starejših občanov občine
JUNIJ, JULIJ
•	Izlet
•	Obisk Mislinje ob njihovem občinskem prazniku
•	Udeležba na srečanju upokojencev MZDU Ormož
AVGUST
•	Poletna veselica - piknik SEPTEMBER
•	Letovanje na Korčuli od 4. 9. do 11. 9. 2021
OKTOBER
•	Festival za 3. življenjsko obdobje (Ljubljana)
•	Jesenski izlet
•	Sodelovanje na prireditvi »Ne damo se«
NOVEMBER
•	Letovanje v Izoli (200 €; lahko plačate z bonom) DECEMBER
•	Prednovoletno srečanje
•	Sodelovanje na Središkem adventu
Upajmo, da bomo glede na razmere že tako skromno načrtovano delo društva izvedli. Mogoče bomo lahko še kakšen izlet ali srečanje dodali.
4.	redna seja je bila 18. 6. 2020,
5.	redna seja je bila 1 3. 8. 2020,
6.	redna seja je bila 24. 9. 2020.
Odpadli so vsi izleti in srečanja, prav tako letovanje na Korčuli in letovanje v Izoli. Odpadla so tudi vsa športna tekmovanja in kulturne prireditve.
OBVEŠČAMO VAS, DA ČLANARINO POBIRAMO
VSAKO PRVO SREDO V MESECU OD 8. DO 10. URE.
Helena Pajek
u z
LU
o ^
0
Q_
D
1
>to D t*
Q ^
LU i—
S
Pustni čas v vrtcu
o
>to
Klovni, zajčki, superjunaki, miške, princeske, vitezi, dinozavri in gasilci so le nekateri izmed junakov, ki so v pustnem času veselo rajali v vrtcu v svojih varnih mehurčkih. Pustni junaki so si privoščili krofe (za zajtrk), ples z baloni, sprehod po kraju, pripravili pa so tudi skupinske maske, s katerimi so sodelovali na natečaju Turističnega društva Središče.
Otroci skupine Pedenjped so se predstavili v skupinski maski najljubših risanih junakov. Otroci skupine Prijatelji so bili piškotki, pustne kostume pa so izdelali sami. Otroci skupine Lunice pa so se fotografirali skozi kukala platen pustnih junakov. Slednji so na virtualnem glasovanju Turističnega društva prejeli največ glasov. Prav vsi otroci iz vrtca so bili s strani organizatorja nagrajeni s sladkimi dobrotami, ki so jih z veseljem pojedli.
SREDiCA // 21
UTRIP V VRTCU IN ŠOLI
Katja Pintarič in Petra Horvat
1 Rez sadnega drevja ^ in trte
R V
Pomlad se je že začela prebujati, zato smo morali v vrtcu opraviti prva dela. Za pomoč smo prosili gospo Pajek, ki nam je z veseljem priskočila na pomoč. S sabo je prinesla potrebno orodje, ki nam ga je tudi predstavila. Pogovorili smo se o pomenu tega dela v tem času, ko se narava začne prebujati. Nato smo pričeli z delom. Gospa je porezala odvečne veje, otroci pa so pridno pobirali vejice in jih pospravili. Po opravljenem delu smo si privoščili sadno malico.
Petra Horvat in Katja Pintarič
Vlak drvi, vlak hiti, na njem pa Pedenjped sedi
V preteklih deževnih dneh smo imeli veliko časa za pogovor in raziskovanje našega kraja. Ker pa za dežjem vedno posije sonce, smo se lepega sončnega petka, 28. 5. 2021, podali na krajši izlet. Peš smo se odpravili proti železniški postaji Središče od Dravi, od koder nas je vlak odpeljal do železniške postaje Obrež. Kot pravi izletniki smo se s polnimi nahrbtniki dobrot peš odpravili nazaj proti šoli. Najboljši del so bili zagotovo postanki, ko smo pridno praznili svoje nahrbtnike.
Za vse otroke je bilo to posebno doživetje, še posebej za tiste, ki so prvič sedli na vlak in se z njim peljali. Želimo si še več takšnih doživetij.
Nina Kovačič
Zahvala
Gospa Ana Rotar je našemu vrtcu podarila otroške igrače. Z darovanjem igrač je dala novo priložnost, da so igrače oživele in tako naprej opravljajo svoje poslanstvo. Med njimi so bile: družabne igre, sestavljanke, barbike in hiška za barbike, športni rekviziti, revije, knjige, pobarvanke ... Vzgojiteljice smo igrače skrbno pregledale in jih glede na starostno stopnjo razdelile po igralnicah. Za to lepo gesto se ji v imenu otrok in vzgojiteljev lepo zahvaljujemo.
Breda Munda, koordinatorica projekta
Vseslovenska akcija Simbioza Giba
Naša šola se je v okviru projekta Simbioza Skupnost, v katerega smo vključeni, pridružila največji vseslovenski akciji Simbioza Giba, ki združuje idejo medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in gibanja.
Cilji akcije so bili spodbujati zdrav življenjski slog vseh generacij, ustvarjati medgeneracijsko sodelovanje, omogočati brezplačno spoznavanje novih gibalnih, rekreativnih in športnih aktivnosti ter spodbujati aktiven in zdrav način življenja v vseh življenjskih obdobjih. Vseslovenska akcija je v letošnjem letu 2021 potekala ves mesec maj.
Vsak teden je bil zastavljen nov GIBAlni paket, saj smo glede na razmere želeli spodbuditi gibanje skupaj, četudi smo bili narazen. Le-ta je vseboval gibalni izziv, gibalni navdih in gibalni mit ali resnico.
Prvi gibalni izziv, v katerem so nas izzvali, da opravimo 1 0.000 korakov, smo opravili več kot odlično. V nalogi
SREDiCA // 22
UTRIP V VRTCU IN ŠOLI
je sodelovalo 1 74 otrok in 1 32 odraslih. V enem tednu smo tako skupaj zbrali več kot tri milijone korakov, natančneje 3.236.006 korakov. V drugem tednu smo se prepustili sprehodu po bližnjem gozdu v okolici doma in opazovali, kako se podoba dreves in rastja spreminja. V tretjem smo se preizkusili v plesnem izzivu. Temu pa je sledil pohod na bližnji hrib, kjer smo si nabrali pisan šopek travniškega cvetja in z njim razveselili sebe ali ljubo osebo. Peti, zadnji teden GIBA akcije pa smo se odpravili v gozd, kjer nas je prevzela zelena barva v vseh svojih odtenkih.
Vsak teden smo s pomočjo različnih fotografij sledili tudi gibalnim navdihom (pozdrav soncu, osnovni joga položaji, telovadne vaje pomlajevanja in dolgega življenja, vaje, ki spodbujajo čuječnost), saj smo vas želeli navdušiti za aktivnosti, ki so najbolje ponazarjale vodilo letošnje GIBA akcije - skrb za duševno in fizično zdravje.
Z gibalnimi miti ali resnicami pa smo nameravali dvigniti zavest vseh generacij o pomenu zdravega načina življenja in o pomenu skrbi za duševno zdravje.
Neverjetno navdihujoče je bilo videti, da ste se akcije lotili tako zagnano. S tem ste počeli veliko delo zase kot posameznika in za družbo kot celoto. Hvala, da ste svoje fotografije in video prispevke delili z našimi učitelji in da ste sodelovali tudi pri izvedbi nagradnega natečaja Simbioza GIBA 2021. Ponosni in veseli smo,
da ste se nam pridružili ter da nam je na epidemiološko varen način uspelo v gibanju združiti vse generacije, zato je bil naš cilj dosežen.
Upamo, da se nam bo v naslednji sezoni GIBE uspelo otresti bremen epidemije in da bomo lahko skupaj podirali rekorde športnih medgeneracijskih aktivnosti.
Se enkrat hvala vsem, ki ste se vseskozi gibali z nami. Vsi skupaj pa ostanite zdravi in se imejte lepo.
Tomaž Sok Ivan
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2021
V 7. sezoni pevskega tekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so 20. aprila 2021 v studiu Radia Ptuj tekmovale Katarina Sok Novak (1. r.) s pesmijo Boš znal naprej me ljubiti, Zala Novak (5. r.) s pesmijo Pet poljubov, Lana Meznarič (4. r.) s pesmijo Ne čakaj na maj in Lana Jerebič (8. r.) s pesmijo Pesek v oči. Naše tekmovalke so svoje pesmi zapele zelo dobro, saj so v priprave na tekmovanje vložile veliko truda in časa. V polfinale tekmovanja sta se uvrstili Zala Novak v mlajši kategoriji in Lana Jerebič v starejši kategoriji.
Vsem dekletom iz srca čestitamo!
Lana Meznarič
Lana Jerebič
Katarina Sok Ivan
Zala Novak
SREDiCA // 23
UTRIP V VRTCU IN ŠOLI
Janja Rudolf
o Slikarska razstava učencev v razstavišču
D
U
I—
ai >
û_
ai
pristave Ormož
Pogumno v nove zgodbe je naslov razstave likovnih del in izdelkov, ki so jih učenci naše šole pripravili na pobudo ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Razstava je nastala ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki je bil 18. maja 2021. Učencem OŠ Središče ob Dravi so se pridružili tudi učenci OŠ Ormož ter dijaki Gimnazije Ormož. OŠ Središče ob Dravi na razstavi zastopajo učenci, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje. To so: Boštijan Majcen, Tian Vočanec, Zala Vaupotič, Monja Ozmec, Žak Korez, Melani Ritonja, Jan Samec, Ema Šnajder, Pia Kuharič in Lino Vočanec. Učenci se na razstavi predstavljajo s svojimi izvirnimi likovnimi deli, hkrati pa jim je to tudi spodbuda za nadaljnje likovno izražanje. Mladostniki so se v preteklem letu znašli v zanje povsem novem svetu: novem svetu čustev, novem svetu odnosov, idej, pravil in komunikacije. Sebe, ljudi in svet so uzrli v povsem drugi luči in v celotni situaciji poskušali najti lastno mesto. S povabilom za sodelovanje na razstavi so učenci dobili možnost, da se
odzovejo in da nekaj lastnih vtisov ter idej izrazijo na platnih.
Ob sprehodu po razstavi je lepo vidno, da so učenci izrazili svoje misli in občutke, razvili domišljijo in pokazali ustvarjalnost. Pokazali in dokazali so, da sveta niso zgolj posnemali, ampak so ga skozi lastne oči tudi interpretirali. Razstava je bila na ogled do 20. junija v Beli dvorani Grajske pristave.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Naši devetošolci
Sredi junija smo se na valeti, ki je poslovilno-družabna prireditev ob zaključku šolanja, poslovili od še ene generacije učencev. Odlične in nepozabne generacije. To je del nagovora letošnjim devetošolkam in devetošolcem, ki jim ga je na valeti namenila ravnateljica.
Drage učenke, dragi učenci.
Devet let nas je povezoval isti cilj: izobraževanje. In prav o pomenu izobraževanja vam želim spregovoriti ob današnji priložnosti.
V dobrem letu dni, ko je pouk potekal večino časa na daljavo, smo namreč spet ozavestili, kako pomembno funkcijo opravlja šola, tako na področju izobraževanja kot tudi na področju vzgoje, socializacije, zmanjševanja socialnih razlik ter duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Spet smo spoznali, da je izobraževanje pomembno za vsakega posameznika in za celotno skupnost.
Ob izobraževanju pa tudi vzgajamo in sledimo končnemu smislu izobrazbe: oblikovati dobrega človeka. O pomenu izobraževanja nam priča tudi naslednja resnična zgodba.
Ko ji je bilo deset let, je majhna kitajska deklica po imenu Meili morala prenehati hoditi v šolo, da bi pomagala staršem delati na polju. »Starši pogosto
Učenci 9. razreda OŠ Središče ob Dravi ob koncu šolskega leta 2020/2021
mislijo, da bodo nekaj privarčevali, če bodo vzeli svoje deklice iz šole,« je dejal g. Cheng, ravnatelj Meiline šole. G. Cheng in ostali učitelji poskušajo prepričati starše, da bi vrnili svoje hčere v šole, a pri tem niso najbolj uspešni. Meilijin oče, kot mnogo drugih, namreč verjame, da je za dekleta boljše, če se poročijo. »Jokala sem za vrati, ko sem slišala, kaj je oče rekel učitelju,« je rekla Meili. A zgodilo se je, kot je odločil oče. Pred nekaj leti pa se je Meilina sreča obrnila. V njihov kraj je prišel izobraževalni projekt za najstnice. Dekleta so učili spretnosti, kot sta šivanje in vezenje, ter posebnih tehnik gojenja koruze, pšenice in lubenic na mrzlih in sušnih območjih.
SREDiCA // 24
UTRIP V VRTCU IN ŠOLI
»Povabili smo lokalne strokovnjake, da so učili deklice, ki so se izpisale iz šole. To jim je pomagalo, da so stopile iz kroga revščine,« je dejal g. Cheng.
V	dveh letih so programi šivanja v regiji pomagali tisoč osemsto dekletom. Šivanja se je naučila tudi Meili. Vadila je vsak dan, potem ko je končala svoje druge obveznosti.
Zdaj s šivanjem za vaščane tudi že nekaj zasluži. Meili je dejala, da občuti upanje, ko lahko nekaj prispeva za hrano. »In ko vidiš upanje, se ti vrne smisel za humor,« je še zatrdila. Njene sanje so, da bo s šivanjem v prihodnosti lahko preživljala sebe in svojo družino.
Iz te zgodbe lahko povzamemo, da sta v izobrazbi moč in upanje za prihodnost.
Drage devetošolke, dragi devetošolci. Vaša osnovnošolska izobrazba je dobra in trdna. To ste dokazali na nacionalnem preverjanju znanja v 6. in 9. razredu. To ste dokazali tudi z odličnimi rezultati na različnih tekmovanjih v znanju in pri drugih dejavnostih, bodisi na kulturnem bodisi športnem ali katerem drugem področju. Na tej dobri podlagi lahko gradite svojo prihodnost in nadgrajujete svoje znanje, ki vam bo dalo moč. V znanje se vedno splača vlagati. Naj vam ne bo škoda časa, denarja in truda za to.
Na svojih majicah za valeto ste zapisali: »Prepametni smo, da bi ostali tukaj.« Prav imate, zdaj je čas, da odidete. Pojdite torej naprej po nova znanja in izkušnje, ki jih boste lahko gradili na dobri osnovi, ki ste jo dobili tukaj.
mag. Jasna Munda, ravnateljica
Zahvale iz vrtca in šole
V	imenu učencev in zaposlenih v OŠ Središče ob Dravi se zahvaljujem vsem posameznikom in podjetjem, ki ste nam v preteklem obdobju podarili različne pripomočke in opremo, ki jih več ne potrebujete. Med njimi je tudi podjetje Mira Meleta Parfummele, d. o. o., in drugi.
Tako smo prejeli v dar npr. računalniško opremo (prenosni računalnik, monitorje, spletne kamere, tiskalnik), mikroskop, likovni material, pisarniški material, športne rekvizite ... Vse to nam je prišlo prav za delo z učenci v šoli, nekaj od tega pa smo podarili učencem v trajno last.
Zahvaljujemo se Turističnemu društvu Središče ob Dravi, ki je učencem v šoli in otrokom v vrtcu podarilo lepe nagrade za najboljše likovne izdelke na temo pusta. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva za Šolski sklad in Sklad vrtca.
Hvala pa tudi vsem, ki skrbno zbirate odpadni papir in nam ga prinašate v za to namenjen zabojnik pri šoli oz. vrtcu.
Ob tem bodite hvaležni (in seveda tudi mi z vami):
•	da ne spadate med dobro milijardo otrok na svetu, ki jih danes ogrožajo vojne, revščina in lakota;
•	da ne spadate med več kot 100 milijonov otrok in mladostnikov, ki ne morejo obiskovati šole;
•	in da ne spadate med več kot 150 milijonov otrok, v starosti od 5 do 14 let, ki so prisiljeni delati v suženjskem delu v rudnikih, na plantažah in kje drugje.
U
Karkoli boste v življenju počeli, počnite to tako, da boste v ponos svojim staršem, svojim učiteljem in v ponos samim sebi. Ostanite takšni, kot ste: veseli, zdravi, vedoželjni, marljivi in odgovorni mladi ljudje, ki z upanjem in s pogumom zrejo v prihodnost.
Mi bomo od zdaj le še od daleč spremljali vašo nadaljnjo življenjsko pot in se veselili vaših uspehov. Če pa vas bo pot kdaj zanesla v našo bližino, pa vedite, da ste tukaj, v vaši osnovni šoli, vedno dobrodošli. V veselje nam je bilo, da smo vas lahko gledali odraščati in da smo lahko prispevali delček v mozaik vaše izobrazbe in vzgoje. Vsi skupaj vam želimo vse najboljše, vam, staršem letošnjih »valetnikov«, pa se zahvaljujem za dobro sodelovanje.
Ta nagovor pa želim zaokrožiti z naslednjo Konfucijevo mislijo:
Če načrtuješ za eno leto, posadi riž. Če načrtuješ za deset let, posadi drevo. Če načrtuješ za sto let, izobrazi otroke.
(Zgodba je povzeta po knjigi Darje Vtič: Glavo imaš in srce!)
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA
Marčevska Sredica je bila odpovedana zaradi premajhnega števila prejetih prispevkov v času trajanja epidemije.
Splošne informacije glede prispevkov Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo), rešitve križank in nagradnih vprašanj pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko.
Prihodnja številka bo izšla predvidoma ob koncu meseca septembra 2021. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 1 0. september 2021.
Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani: http:// www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj: Občina Središče ob Dravi.
SREDiCA // 25
Samo Žerjav
Po sledeh središkega kina - pri Jožetu Borku (2. del)
Dragi bralci, zahvaljujem se vam za potrpežljivost. Tokrat je končno tukaj pred vami drugi del zgodbe o središkem kinu.
V uvodu sem dolžan opravičilo (in hvala za hitro opozorilo) - v prvi zgodbi o kinu je namreč prišlo do neljube napake, in sicer do zamenjave imen -Jambrovičev Fela je namreč oseba, ki smo jo iskali, ne pa Pamanov Fela. Hitro po objavi v Sredici sem od Rajhovih prejel zelo zanimiv dokument, ki je, ko vidite desno na fotografiji, »Izpričevalo o opravljenem izpitu za kinooperaterja«. Padel je tudi zanimiv predlog, da bi povabili Slovenski filmski center, da bi zaprašen projektor prišli vsaj pogledat, da ugotovijo njegovo stanje - mogoče pa se ga še da »rešiti«, kot je to ponekod uspelo drugim (Ormož).
Tokrat smo se po novo zgodbo odpravili k osebi, ki je od blizu doživljala vzpone in padce središkega kina. Govorimo o Jožetu Borku, skorajda sosedu kina. Veliko ima za povedati. Spomini se prepletajo ... Kino je najprej doživljal kot otrok, kasneje kot neke vrste hišnik. Jožetov najbolj živ spomin je vožnja filmov oz. filmskih kolutov od železniške postaje v Središču do Orlane: »Ponavadi se je v toplejših mesecih po film šlo s kolesom. Če sta bili dve škatli, sem šel dvakrat. Še bolj zanimiva dogodivščina je bila pozimi, ko sem to nujno opravilo opravil kar s sanmi. Če je film prišel malo prej, že med tednom, mi je Horvatov (Grdakov) Ciril, zaposlen na matičnem uradu, javil, kaj in kako. In začela se je akcija. Več dela s prevozom je bilo, če je bil na sporedu dolgometražni film, škatle s koluti za kratkometražni film pa so bile lažje. Kar nekaj koles sem si uničil zaradi tega. V zimskem obdobju pa so prevozno sredstvo postale sani. Težo filma bi ocenil tam nekje na 50 kilogramov.«
Jugoslavija je kot socialistična dežela številčno kino publiko izobraževala s politično propagando: »Tem krajšim filmom se je reklo Filmske novosti, ki so se odvrtele pred glavnim filmom. V glavni vlogi je bil tovariš Tito, njegova »omladina« in sorodne tematike. Tako je pač bilo.«
Zanimiv je bil tudi izbor filmov, ki je bil omejen, tudi časovno so tisti najbolj željeni filmi v Središče, kar je razumljivo, prišli z zamudo: »Nisi mogel kar tako naročiti filma, za katerega bi najbolj želel, da ga »Srjanci« pogledajo. Med mladino in našimi vzhodnimi sosedi (Romi iz Paraga) so bile najbolj popularne kavbojke, med katerimi je v nekem obdobju največji pečat pustil Winnetou. Resnejši ljubitelji filma so se najbolj veselili dram, ki so se kljub manjšemu zanimanju morale vrteti, da se publika na podeželju malo filmsko izobrazi. Polne dvorane in dobička smo se, če poenostavim, lahko veselili, ko so ljudje zagrabili za lahkotnejše filmske vsebine.«
Spričevalo za opravljen izpit za kinooperaterja (Franc Rajh)
Ekipo, s katero je Jože dolga leta doživljal vzpone in na koncu tudi prihod do točke, ko je popularizacija televizije zmanjšala zanimanje za obiskovanje kina do te mere, da povratka ni več bilo, so sestavljali 3 do 4 posamezniki, ki so vikend za vikendom skrbeli za nemoteno delovanje. »Kakšno uro pred sobotno predstavo sem že bil na mestu, Feliks malo kasneje, Franček pa je tudi imel nekaj dela, saj se je pogosto zgodilo, da smo dobili film, ki ni bil zvrten na začetek, potem pa ga je moral z malo nejevolje »premotati«. So pa drugi kinematografi naš film dobili vedno pripravljen za prikazovanje, toliko pa smo bili pošteni. Jaz sem trgal karte, z ženo Milico sva skrbela za čiščenje, v zimskem obdobju pa tudi za kurjavo. V dvorani sta bili dve peči, ena na sredini dvorane, druga spredaj pri odru, no, ena manjša pa še tudi v Feliksovi pisarni, pa tudi Franček si je grel svojo pečko, ko je vrtel filme.«
Središki kino je spadal med manjša, odročnejša kina, kar se je poznalo pri kvaliteti traku: »Če se film ni dvakrat ali trikrat utrgal, potem smo že posumili, da so nam poslali napačnega, boljšega. Kakor hitro se je to zgodilo, smo temo prekinili s prižigom luči in Franček je začel s strokovnim »krpanjem«. Nekaj malega filma je potem manjkalo, ampak gledalo se je dalje. Pri Winnetouju je enkrat pištola počila, pa smo že krpali, če malo karikiram. To nas ni motilo, ni bilo televizije in to čakanje smo vzeli kot nekaj normalnega. Nakup celoletnega filmskega abonmaja smo tudi omogočili, a prevelikega zanimanja ni bilo, ljudje so se sproti, vsak vikend odločali, ali jih bo naslov pritegnil ali pač ne. Pogosto smo vrteli film tudi za 10 ljudi, od teh sem [Jh polovico spustil notri brez karte, predvsem otroke. Če smo že pri otrocih - s prijatelji smo velikokrat pomagali teti Mariji, živeči pri Žerjavovih, ki nas je nagradila z nekaj drobiža, da smo imeli za karto. Spomnim se tudi bolj pobalinskega obiskovanja kino predstav, ki so povezana s sosedom Hermanom, ki sem se mu, ker
SREDiCA // 26
sem bil manjši, skril v suknjo in se na takšen način prešvercal.«
S pojavom televizije in spremenjenim načinom preživljanja prostega časa so vikendi, ko je kino bolj ali manj sameval, postajali pogostejši, čeprav so zanimivi kino naslovi še zmeraj polnili dvorano, predvsem ob nedeljah, v soboto nekoliko manj. »Največ je bilo odvisno od filma. Če je oglas pred dvorano ljudi privabil, se nismo bali, da dvorane ne bi napolnili. Če je bila na plakatu pištola, ki je obetala akcijo, smo vedeli, da bo promet. In takrat je bilo vse, kot mora biti - ljudje so bili zadovoljni, otroci so se drli, pozivi k tišini niso zalegli. No, pa saj nas tudi ni motilo. Ob slabem obisku pa še danes slišim Frančekove besede: ,,Danes pa pač ne bomo vrteli." Mladina je našla druge načine zabave, obiskovalci, ki so bili svojčas redni abonenti, so bili prvi, ki so dobili TV-sprejemnike, obisk kina kot način preživljanja prostega časa se je enostavno izpel. Nov zagon so naši stalni ekipi prinesli Tonček Jurjaševič, Drago Kanič, Franjo in Anica Žerjav, pa še kdo. A konec se je približeval, to smo slutili.« Jože je delo opravljal predano, z zavzetostjo, ki jo danes redko zasledimo. Skrbi ga tudi stanje, v katerem se nekdanja kinodvorana nahaja: »Žalosten sem, da se do danes ni kaj bistvenega storilo v zvezi z obnovo te,
LEX BARKER - PIIRRE BRICE - SOPHIE HflRDY
m HARALD REIM
Plakat za film Winnetou, 1968
za kraj pomembne kulturne in arhitekturne dediščine.
Krpali smo, štrihali, »flikali« že v času kina, za pravega
mojstra pa ni bilo denarja. Sokolana nam je v ponos,
čas je, da nam to postane tudi Orlana.«
Lep filmski pozdrav, tokrat iz Mladinske ulice, do
naslednjič!
Boštjan Kuharič
Zaključek otroških počitniških aktivnosti pod okriljem PGD Obrež in KD Obrež
Teden aktivnosti za otroke v času poletnih počitnic se je začel v peklenski vročini, zato smo gasilci PGD Obrež in gledališka sekcija KD Obrež med snovanjem programa otroških aktivnosti razmišljali tudi o postavitvi bazena za popestritev otroških radosti. Rahla ohladitev s težko pričakovano nebeško prho je dan pred načrtovanim druženjem vse načrte postavila pod vprašaj. Sicer pa, kot smo že vajeni, pada dež v naših krajih bolj redko in tokrat je ohladitev kar prijala, zemlja pa se je do pričetka iger spet posušila. Tako so rdeči gasilski avtomobili in gledališki poligon z ovirami prav radostno dočakali razigrane domače otroške obraze. Več kot trideset otrok se je prišlo zabavat in družit v lepo urejeno »obreško Jomo«. Aktivnosti so se začele s poučnimi gasilskimi igrami in spoznavanjem opreme. Otroci so lahko prenašali vodo, škropili z brentačami in se nasploh preizkusili, kako je biti gasilec. Verjetno jim bo najbolj ostala v spominu vožnja z gasilskim vozilom s cisterno in seveda uživanje med živahnim poskakovanjem v gori pene. Medtem ko so otroški obrazi žareli, so starši dogajanje s peno opazovali z razdalje in z nekoliko manj navdušenja, a kljub temu radostne volje. Splakovanje pene z otroških oblačil s hladno prho je pričaralo nekoliko bolj kisle nasmehe na otroške obraze, a se je kljub temu slišalo vesele vriske.
Hkrati smo gledališčniki KD Obrež na drugi strani nogometnega igrišča preizkušali otroško spretnost, ravnotežje, iznajdljivost, hitrost in ekipno sodelovanje. Prav te in še marsikatere vrline je potrebno uporabiti na premišljeno sestavljenem poligonu z ovirami. Gledališčniki smo spremljali njihovo tekmovalnost in skrbeli, da so se varno zabavali. Nekateri so hitro postali zelo tekmovalni, drugi so le previdno želeli preizkusiti svoje sposobnosti. Zabavno vijuganje med in pod ovirami ali med pajkovimi mrežami nikomur ni predstavljalo težav in prav prijetno je bilo opazovati njihove fokusirane poglede in zavzete obraze. Nekoliko bolj se je bilo potrebno potruditi na skupinskih smučeh. Le-te zahtevajo natančno sodelovanje celotne ekipe, sicer se zlepa ne premaknejo z mesta. V začetku je bilo malo izkušenj in so se opazovalci bolj zabavali in smejali padcem od izgubi ravnotežja. Z malo vaje in ob nasvetih so tekmovalci postali pravi mojstri oz. mojstrice, saj so ravno dekleta pokazala največjo zavzetost in tekmovalnost. Rušile so rekorde in nas navduševale s svojimi sposobnostmi. Prvi časi za premagovanje poligona so bili okrog 2 minuti. Otroci pa svoje vrline hitro izboljšujejo. Tako so dekleta postavila rekord s 53 sekundami in ko smo že predvidevali, da nihče ne more biti hitrejši, so se za zabavo, a pogumno in dokaj tekmovalno, v poligonu preizkusile dame ekipe Občine Središče ob Dravi in
SREDiCA // 27
članice gledališke skupine KD Obrež. Priznati moram, da so nas presenetile in navdušile. Dvakrat so se silovito in spretno pognale po poligonu. Poskakovale so, smučale, se plazile in prebijale med vrvmi. Vsaka ekipa je enkrat slavila pri premagovanju preprek in skorajda nismo mogli verjeti, da so preletele poligon v pičlih 42 sekundah. Bravo, kapo dol - res ste poskočne!
Druženje in radost sta se še stopnjevala, ko so prispeli kanuisti in spustili kajake in kanuje v vodo. Otroci so oddrveli na brežino ribnika in hitro se je začelo prerivanje in tvorila se je vrsta, v kateri se je nestrpno čakalo, da podrsamo po vodni gladini. Najmlajši so se zdrenjali v kanuje, večji pa so samostojno zaveslali v kajakih. Lepo doživetje.
Če strnem misli, lahko z gotovostjo rečem, da je bil celoten dogodek v prijetnem ambientu izjemno uspešen, zaključil pa se je s prijetnim druženjem ob okrepčilu. Tovrstne počitniške aktivnosti so odlična ideja, zato pohvale organizatorjem: Občini Središče ob Dravi ter izvajalcem programa - gledališki skupini KD Obrež in PGD Obrež.
V kolikor ste si ob prebiranju o veselem dogodku zaželeli obrško Jomo prisvojiti za piknik ali osebno druženje, pokličite 041 331 184 ali 031 576 695 in uživajte po svoji domišljiji.
DTV Partizan Središče ob Dravi
Odbojka v športnem parku Trate
V Športnem parku Trate ob poletnih večerih zaživi odbojka. Po letošnjem deževnem maju smo člani DTV Partizan lahko končno pripravili igrišče, ki smo ga preizkusili na otvoritvi odbojkarske sezone v začetku junija. Odbojka pod okriljem DTV Partizan je namenjena rekreaciji, predvsem pa druženju vseh generacij, zato je sedaj zopet čas, ko vas vabimo, da se nam pridružite v Športnem parku Trate, in sicer ob sredah in petkih ob 1 8. uri.
Samo Žerjav
S »poneki« na morje
V času, ko nestrpno pričakujemo, ali lahko naša Pogačar in Roglič ponovita lanski uspeh z dirke po Franciji, so se za en takšen malo zmešan podvig odločili Matjaž Šef, Denis Novak in Miha Rakovec. Matjaž je omenjeno etapo pred leti sicer že premagal, a beseda je dala besedo - pa gremo!
Toplo junijsko jutro, ura je pol petih, trojica pa je krenila iz Suzne Doline proti Kopru. Poleg fizične je potrebna tudi psihična priprava, saj je do naše obale 305 km. Pomembno vlogo pri regeneraciji so odigrale številne krajše pavze, pa tudi dvourni spanec so si privoščili pri Logatcu kar na klopeh pod lipo (bolj slovensko ne gre).
S poniji ne gre tako gladko kot s kakšnimi modernejšimi kolesi, to je jasno. Predrta zračnica pred trojanskim klancem, pa polomljen del pedala in posledično preluknjan čevelj, ampak vzpodbuda številnih mimovozečih je naše fante držala motivirane ves čas. Visokim temperaturam in napadom utrujenosti so se zoperstavili z vodo, magnezijem in energijskimi čokoladicami ... ter z železno voljo.
Po 36 urah oz. 23 urah aktivnega kolesarjenja, katerega vrhunec je bil spust od Črnega Kala proti morju, tja do 69 km/h je kazal števec, je naša trojica prispela na cilj in se počastila s kopanjem in pivom. Bravo, fantje! Le kam jih bo pot vodila naslednjič?!
SREDiCA // 28
Društvo za zaščito živali Pomurja
Skrb za živali v poletni vročini
POLETNA VROČINA
Poletna vročina je za vse živali naporna, za nekatere pa je lahko smrtno nevarna!
1.	ŽIVALIM OMOGOČITE DOSTOP DO SENCE
Živali, ki so privezane ali zaprte na soncu, so obsojene, da trpijo na vročini. Sonce se čez dan premika in če je žival zjutraj v senci, ni nujno, da je tudi čez dan.
2.	SVEŽA PITNA VODA NAJ BO VEDNO NA VOLJO Živali si VODO lahko razlijejo, zato jo večkrat na dan preverimo in jo vsaj enkrat dnevno zamenjamo. Prilagodimo tudi HRANJENJE: živali so pogosto manj ješče, zato količinsko in kalorično zmanjšamo obrok, hranimo bolj zgodaj zjutraj in pozno večer, najbolje z briketirano hrano, ki se ne pokvari.
3.	SPREHODE IN DRUGE FIZIČNE AKTIVNOSTI OMEJITE NA JUTRANJE IN VEČERNE URE
Če je asfalt prevroč, lahko enostavno preverite tako, da položite roko ali boso nogo na asfalt in počakate 30 s. Če ne zdržite, je asfalt prevroč! Če se kuža rad kopa, mu omogočimo hlajenje v vodi.
4.	NIKOLI NE PUŠČAJTE ŽIVALI V ZAPRTEM PARKIRANEM AVTOMOBILU
Četudi je avto parkiran v senci, še vedno lahko doseže visoke temperature. Ko se avto segreje, deluje kot pečica. Niti za 1 0 min ne smemo pustiti živali v avtu, saj lahko pride do toplotnega udara! Če vidite žival v avtu, ki ima znake vročinskega udara, takoj pokličite policijo na 113!
5.	ŽIVALI SLABO PRENAŠAJO VROČINO, ZATO SO POGOSTO ŽRTVE TOPLOTNIH UDAROV
Toplotni udar prepoznamo po: sopenju, slinjenju, hitrem dihanju, krčih in nezavesti. V tem primeru žival takoj premaknemo v senco, v zračen prostor in jo po telesu postopoma ohladimo z vodo. Nato pokličemo veterinarsko pomoč.
NE HRANIMO VODNIH PTIC
Poleti se je prijetno zadrževati ob vodi, kjer pogosto domujejo ali se zadržujejo ptice, ki jih dobronamerno pogosto tudi hranimo. Vedeti moramo, da jim s tem lahko tudi škodimo, če ne upoštevamo pomembnih dejstev:
•	Kruh ni primerna hrana za ptice, saj je predelano živilo, ki nima dovolj hranil za zdrav razvoj. Prav tako kruh z razkrajanjem onesnažuje vodo (manj kisika) in s tem slabša njihovo okolje.
•	Če že želimo hraniti ptice, uporabimo: svežo zelenjavo/sadje, narezano na koščke, semena ali žita.
•	Poleti je hrane za ptice v naravi dovolj in za njihovo preživetje je pomembno, da vzdržujejo to veščino. Semena jim raje nastavljamo pozimi, ko same težje
najdejo hrano, v vročih sušnih obdobjih pa jim raje nastavimo vodo.
NIČ KRIVI ZAPORNIKI
Že kar nekaj let opažamo, da se na terenu povečuje število psov v boksih. Vedno več je takih, ki so popolnoma brez izpustov. Verige se obravnava kot nekaj slabega, medtem ko so boksi povsem sprejemljivi. Pa niso. Velikokrat pomenijo še slabše življenjske pogoje za pse, saj imajo večkrat manj površine za gibanje, manj možnosti umika v senco, manj stika z ljudmi in drugimi živalmi.
Psov, NIČ KRIVIH ZAPORNIKOV, ki so povsem brez izpustov in dobesedno prestajajo doživljenjski zapor, smo videli PREVEČ. Najbolj nerazumljivi so primeri, ko so živali zaprte/privezane na ograjenih dvoriščih. Preden pripeljete žival v svoj dom, dobro premislite, katera vrsta živali je za vas in ali imate pogoje ter dovolj časa in volje zanjo.
Z novim Zakonom o zaščiti živali se predvidoma prepoveduje privezovanje psov (ostajajo določene izjeme: kmetije, začasen privez, sprehodi ...). Psu, ki biva zunaj, omogočite:
•	ograjeno dvorišče ali vsaj z ogrado omejen del zelenice (min. 25 m2);
•	pesjak je primeren samo za začasno obliko bivanja;
•	2-krat dnevno mu omogočite sprehod/gibanje na prostem, v skupnem času vsaj uro in pol;
•	čim več časa, preživetega z njim: psi, ki so v naši bližini, so bolj umirjeni in socializirani.
Če potrebujete pomoč pri vzpostavitvi primernega bivališča (ograde) ali pri socializaciji psa, se lahko obrnete na nas. Pripravljeni smo pomagati, da skupaj lažje najdemo primerno rešitev (Kontakt društva: 040 736 313).
SREDiCA // 29
dr. Anamarija Žagar, Nacionalni inštitut za biologijo, projekt LIFE Naturaviva (Biodiverziteta - umetnost življenja)
Kače, kuščarji in želve
1

i se prebivalci naše okolice
Plazilci (Reptilia) so skupina živali, med katere sodijo vsem dobro poznane kače, sem pa spadajo tudi želve in pa nemalokrat ljubkovalno poimenovani martinčki -to so kuščarji. Te živali so izjemno dobro prilagojene kopenskemu načinu življenja. Njihova koža je prekrita z luskami, ki preprečujejo izhlapevanje vode, večina vrst pa izlega trdolupinasta jajca. Imajo kar nekaj posebnih lastnosti, kot je redna menjava kože, ko jim le-ta postane pretesna. Ta proces zamenjave kože imenujemo levitev. V naravi lahko naletimo na slečeno kačjo kožo, čemur pravimo kačji lev. Njihova druga posebnost je, da svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo okolja tako, da se izpostavljajo ali umikajo sončnemu sevanju. Ko se sončijo, jih tudi lažje vidimo, saj se drugače večino časa dobro skrivajo v travi, grmovju ali pod kupom kamenja.
V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, ki pa so danes ogrožene zaradi izgube primernih življenjskih prostorov, zaradi nesreč na cestah, namernega pobijanja in podnebnih sprememb. Močvirska sklednica je naša edina sladkovodna vrsta želve s temnim oklepom, ki je na zgornji strani posut z drobnimi rumenimi pegami. Prebiva v ribnikih, mlakah, mokriščih in mirnih ter počasnih vodotokih z blatnim dnom. Ne mara hitro tekočih voda in ne more preživeti, če bregovi niso vsaj malo zarasli, kjer si najde skrivališče pred plenilci. Zato moramo skrbeti za ohranjanje zaraslih bregov in počasnih voda z blatnim dnom.
Martinček je ime eni od 11 vrst kuščarjev, ki živijo v Sloveniji. Samci so po bokih živo zelene barve, medtem ko so samice bolj neuglednih rjavih barv. Posebnost ali morda kar »super moč« kuščarjev, ki jo poseduje tudi martinček, je ta, da lahko odvržejo rep in jim na istem mestu zraste nov. To taktiko uporabijo, da ubežijo napadalcu, ki jih zagrabi za rep. Odtrgan rep se zaradi refleksov v mišicah na tleh zvija in poskakuje, kar napadalca primerno zamoti in kuščarica lahko medtem uide na varno. Martinčki zelo radi jedo večje žuželke in prebivajo na meji travnikov z gozdom. Pri nas beležimo drastičen upad pojavljanja te vrste, kar je najverjetneje povezano z intenzivnim kmetijstvom in uporabo insekticidov, ki so zmanjšale število njihovega plena. Če pustimo naravi, da odigra svojo vlogo, bi martinčki in druge kuščarice lahko za nas poskrbeli, da žuželk ne bi bilo preveč, vendar pa bi morali za to kmetovati bolj sonaravno.
Zaradi pritalnega plazečega načina premikanja, so pri kačah okončine povsem zakrnele, zato so brez nog. Te plazeče se prebivalke naše okolice so za marsikoga razlog za prestrašenost. Zelo pogosto gre pri srečanju s kačo za prestrašenost obeh vpletenih - človeka in



mm
Slepec izgleda kot kača, ampak je v resnici breznogi kuščar. Njegova najljubša hrana so polži in je zato dobrodošel prebivalec naših vrtov.
kače, saj je namreč prva strategija kač, da pred nevarnostjo pobegnejo na varno v najbližje skrivališče. Izjemno dobre so tudi v skrivanju, pri čemer jim pomaga varovalna barva. Smokulja je kača, ki ima svetlo rjavo ali sivo barvo telesa, po celotni dolžini od vratu do repa pa ima še temne lise kot šahovnica. Živi v travnato-gozdni pokrajini, kjer se izredno dobro skrije v travo, med vejami ali listjem in jo opazi le izurjeno oko.
Vsa ta pestrost plazilcev je pomembna v naravi in za nas. Njihova vloga v ekosistemu je, da plenijo in regulirajo številčnost svojega plena. Prehranjujejo se s širokim spektrom živali, od različnih žuželk, pajkov, polžev, do rib, dvoživk, voluharic, miši, podgan, tudi ptičev in celo plazilcev. Če jih ni, je luknja v prehranski mreži velika in ravnovesje se lahko podre. Za njihovo ohranjanje lahko skrbimo vsi, s tem da jih namerno ne ogrožamo, smo pazljivi na cesti, spodbujamo sonaravno kmetijstvo in uredimo vrtove na biodiverziteti prijazen način. V okviru projekta Life Naturaviva smo organizirali natečaj, v katerem iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt in vas vljudno vabimo k sodelovanju!
Dr. Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo, projekt LIFE Naturaviva (Biodiverziteta - umetnost življenja)
Žuželke na vrtu
j LIFENATURAVIVA
V Biodiverziteta-umetnost zivl.E n|G Biodiversity-Art of life
Predmestni in mestni vrtovi so ekosistemi v malem. Predstavljajo pomembno zatočišče za mnoge organizme, ki težko preživijo na vedno intenzivnejših kmetijskih površinah in pozidanih območjih. Žuželke so kot izjemno raznolika skupina živali ključen del teh ekosistemov. Velika večina živi skrito človekovim očem v tleh ali rastlinju in jih navadno opazimo le, če jih načrtno iščemo. Pozornost zbujajo le najbolj pisani ali drugače vpadljivi predstavniki, pa seveda vrtni škodljivci, čeprav predstavljajo slednji le neznaten delež žuželčje favne vrtov.
SREDiCA // 30
Z nekaj pazljivega opazovanja lahko vsakdo občuduje žuželčje prebivalce vrta, ki tvorijo pravcat splet. Če je vrt dobro ohranjen, bo našel plenilce (pikapolonice, tenčičarice), rastlinojede (listne uši, gosenice metuljev), z malo več truda morda tudi zajedavce (na primer osice) in razkrojevalce (govnače, ličinke hroščev, ki se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom idr.). Z nekaj sreče lahko opazimo tudi zanimive odnose med njimi. Mravlje na primer skrbijo za kolonije listnih uši, od katerih pridobivajo »mano« - rastlinske sokove, ki jih listne uši izločajo kot odvečne, za mravlje pa so dober vir sladkorjev. Temu odnosu pravimo mutualizem, pri katerem imata obe vrsti korist: mravlje v zameno za mano varujejo »svojo« kolonijo, podobno kot pastir varuje čredo. Mnogo bolj znan primer je opraševanje. Množica opraševalcev, kot so čebele, čmrlji, metulji in muhe trepetavke, v zameno za raznašanje peloda dobi medičino v cvetovih. Nekateri odnosi so na prvi pogled manj harmonični, pikapolonice tako pridno požirajo listne uši in druge majhne rastlinojede žuželke. Splet vseh teh odnosov pa v zdravem vrtu podobno kot v naravi vseeno poskrbi, da se noben člen ne namnoži preko vseh meja ali izumre.
Vrtnar vpliva na skupnost organizmov v svojem vrtu na različne načine, predvsem z izbiro sajenih rastlin in zatiranjem neželenih predstavnikov, ki ga največkrat izvajamo s kemičnimi pripravki - pesticidi. Z raznolikimi, predvsem medovitimi vrstami rastlin, je vrt, če je dovolj velik, lahko prava oaza biodiverzitete, kjer bodo naravni sovražniki škodljivcev pripomogli k ravnovesju in morda uporaba pesticidov sploh ne bo potrebna. Pesticidi proti žuželkam - insekticidi - so netarčni in škodujejo vsem žuželkam, tudi koristnim. Ob prekomerni uporabi insekticidov nevede zatremo tudi naravne sovražnike škodljivcev, ki jih je običajno manj kot rastlinojedih žuželk in počasneje se razmnožujejo. Naslednjo sezono zato doživimo še hujši izbruh škodljivca, ki ga zdesetkana populacija plenilca ne more več uravnati. V tem začaranem krogu porabimo vedno več insekticida za enak učinek, hkrati pa škodujemo še okolju in sebi, saj so to strupene snovi.
Opazovanje drobnih prebivalcev vrta je lahko za konec tudi lep hobi. Sodobni pametni telefoni omogočajo že zelo solidne fotografije, ki jih lahko delimo na opazovanju narave namenjenih spletiščih ali v
skupinah na družbenih omrežjih. Od mednarodnih je najbolj znan portal iNaturalist, kjer lahko vsakdo deli svoja fotografska opažanja. Tam jih bodo ostali člani pomagali prepoznati, s tem pa bomo tudi sami izvedeli več o naših drobnih sopotnikih. Brez njih bi tudi mi težko preživeli!
Je vaš vrt oaza biodiverzitete? Vabljeni, da sodelujete v našem natečaju »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«. Navodila za prijavo so objavljena na spletni strani www.naturaviva.si.
Kaj lahko storimo za zdrav ekosistem na vrtu?
•	Če imamo dovolj velik vrt, lahko pustimo del zaraščen s »plevelom«. Divje rastline služijo kot zatočišče za žuželke in druge majhne živali, tudi ko preostanek vrta prekopljemo za sejanje ali ga poškropimo s pesticidi.
•	Če je vrt majhen, se morda lahko dogovorimo s sosedi za mejico iz avtohtonega grmičevja, ki je prav tako odlično zatočišče za živali.
•	Nastavimo umetna zatočišča za žuželke. Sem spadajo recimo t. i. »hoteli« za čebele samotarke, narobe obrnjene lončke za rože, ki jih napolnimo s suho travo in postavimo na tla, pa s pridom izkoristijo tenčičarice in druge vlagoljubne žuželke. Talnim žuželkam lahko naredimo zatočišča iz nalomljene lončevine ali kamenčkov v kakem kotu.
•	Organske odpadke kompostiramo. Kompost je vsestransko uporaben, v njem pa se naseli tudi množica prebivalcev.
•	Poskusimo sobivati s škodljivci namesto da jih takoj zatiramo. Majhna populacija listnih uši ali peščica gosenic verjetno ne bo povzročila omembe vredne škode.
Žuželke na vrtu privabljajo tudi ptiče, ki nas kratkočasijo s petjem in pisanim perjem (na sliki pogorelček s plenom - strigo).
Ludvik Hriberšek, Komunalno podjetje Ormož, d. o. o.
Kvaliteta odpadne mešane embalaže se slabša
Potrošniška družba nas sili, da kupujemo vedno več izdelkov, s tem pa posledično ustvarjamo vedno več odpadkov.
Kolikokrat ste doma stali pred kupom predmetov, ki jih več ne potrebujete, in se vprašali, kam z njimi? Naši odpadki so naša skrb. Komunalno podjetje Ormož kot
SREDiCA // 31
izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov vam omogoča, da lahko svoje odpadke pravilno oddate v nadaljnje postopke obdelave in tako varujete naše okolje. Večino odpadkov lahko recikliramo in tako iz njih pridobimo dragocene surovine za nove izdelke, s tem pa zmanjšamo količino odpadkov, ki se na koncu odlagajo na odlagališčih.
Odpadke v osnovi delimo na:
•	ODPADNO EMBALAŽO, ki jo sestavlja odpadna papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža in mešana embalaža;
•	KOSOVNE ODPADKE, med katere spadajo odpadno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, vzmetnice, talne obloge, sanitarna oprema, kovinski predmeti, igrala idr.;
•	ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO, kamor spada vse, kar deluje na električni tok ali na baterije (bela tehnika, TV, mali gospodinjski aparati, računalniška oprema ...);
•	BIOLOŠKE ODPADKE, to so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov (odpadna trava, veje, listje ... ) in kuhinjski odpadki (olupki sadja in zelenjave, netekoči ostanki hrane, kavna usedlina, lesni pepel, papirnate brisače ... ) in
•	OSTALE ODPADKE, kamor odložimo tiste odpadke, ki ne spadajo v nobeno od prejšnjih skupin. Sem spadajo predvsem odpadki od pometanja, vrečke iz sesalcev, plenice, higienski vložki, ušesne palčke, vatirane blazinice in robčki za čiščenje, povoščeni papir, celofan, umazane plastične vrečke ...
V tem članku bi se predvsem posvetili vprašanju, kako ločujemo odpadno mešano embalažo, ki jo lahko doma odlagamo v posode z rumenim pokrovom.
In kaj je odpadna embalaža? Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da obdajajo, hranijo in varujejo blago zaradi njegove dostave ali prestavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika. Med embalažo spadajo različni materiali, zato ločeno zbiramo papirno in kartonsko embalažo, stekleno embalažo in mešano embalažo. Največjo skupino odpadne embalaže predstavlja mešana embalaža.
Med odpadno mešano embalažo ne spadajo:
•	umazana embalaža,
•	plastični krožniki in plastični jedilni pribor,
•	embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi,
•	plastične igrače,
•	plastična posoda (plastične sklede, škafi, bane),
•	plastične kadi,
•	čevlji, gumi škornji,
•	različne cevi in letvice iz umetnih materialov,
•	talne obloge (topli podi, tepihi),
•	umazana folija, folija ki se uporablja na njivah, folija od silos bal,
•	fasadni stiropor,
•	umazane vrečke z ostanki hrane, sadja ali zelenjave,
•	plenice,
•	mrežica, ki se uporablja pri balah silosa,
•	steklena embalaža (steklo zbiramo posebej na ekoloških otokih),
•	papirna in kartonska embalaža (zbiramo posebej na ekoloških otokih),
•	keramika in
•	ostali odpadki.
Odpadne embalaže ni treba umivati, morate pa jo do konca izprazniti in, če se da, stisniti. Če embalaža vsebuje ostanke materiala, se le-ta ob prekladanju razlije in onesnaži še ostalo embalažo, zato je zelo pomembno, da smo pri ločevanju natančni.
Veliko predmetov je narejenih iz različnih umetnih mas (kot radi rečemo, da so »plastični«), vendar pa vse to ne spada med odpadno mešano embalažo. Čevlji, plenice, igrače in ostali taki predmeti se lahko odlagajo v posodo med ostale odpadke. Odpadke, ki nastajajo na različnih prireditvah in piknikih, lahko zelo dobro ločimo na odpadno embalažo in na ostale odpadke. Vendar pa nam velikokrat na zbirni center pripeljejo vreče, kjer je vse pomešano - od pločevink, plastenk, umazanih krožnikov, do mesa in zelenjave. Vreča s takimi odpadki ne spada med odpadno embalažo, temveč v posodo za ostale odpadke.
V posodo za zbiranje mešane embalaže lahko odlagamo:
•	plastenke (od pijač, pralnih praškov, šamponov, mehčalcev ...),
•	pločevinke,
•	ovojne folije,
•	sestavljeno embalažo (tako imenovani »tetrapak« od sokov, mleka),
•	embalažni stiropor,
•	plastične zabojčke,
•	konzerve od prehrambnih izdelkov ter mačje in pasje hrane,
•	jogurtove lončke,
•	očiščene kante od barv, čistil.
ZELENO JE MODRO, OHRANIMO NARAVO -LOČUJMO ODPADKE.
Sodobni hitri tempo življenja ima za posledico tudi nekatere posledice, ki negativno vplivajo na naše okolje.
V Komunalnem podjetju Ormož, d. o. o., v katerem med drugim skrbimo za področje ravnanja z odpadki, dajemo velik poudarek na ločenem zbiranju odpadkov na izvoru, za kar je potrebno vplivati na zavest občanov in vseh nas, ki povzročamo odpadke. Tisti imetniki, ki pa ne bodo upoštevali navodil in veljavne zakonodaje, pa v prihodnje lahko pričakujejo globe s strani pristojnih inšpekcijskih služb.
SREDiCA // 32
ATBiro, projektiranje in inženiring, Boštjan ZOREČ, s.p., Godeninci 2/a, SI-2277 SREDIŠČE OB DRAVI, tel: 031/379-485; www.atbiro-projektiranje.si; atbiro.projektiranje^gmail.com
IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE, PRIZIDAVE, NADZIDAVE, RUŠITVE IN LEGALIZACIJE VSEH VRST OBJEKTOV.
Pokličite nas, pošljite povpraševanje na elektronski naslov ali pa obiščite našo spletno stran in se prepričajte o naših referencah s področja izdelave vseh vrst projektne dokumentacije.
Kvalitetno in hitro izdelamo vse vrste projektne dokumentacije, izvajamo gradbeni nadzor, ter NE ZARAČUNAVAMO dodatnih svetovalnih storitev, glede arhitekturne zasnove oz. ostalih primerov svetovanja.
Aleksandra Žerjav s.p.
Partizanska ul. 2a 2277 Središče ob Dravi
O. E Lev K
8:00-19:00 7:00-12:00 zaprto
pori. - pet. sob.
ned. in prazniki
TRANJE SVEČANE FRIZURE
STRIŽENJE
moško, žensko, otroško
Naročila sprejemamo na tel.št.
BH H
SREDiCA // 33
GRADBENI CENTER www.S E J AT E H .si
Vse za gradnjo, obnovo in dom. Od temelja do strehe. V ponudbi imamo tudi materiale za vodovod, ogrevanje in elektriko.
v.
Delovni čas: ponedeljek-petek: 7:00 — 17:00, sobota: 7:00 - 12:00
SREDiCA // 34
Računovodski servis KSENJA
Ksenja Sever s.p. Ljutomerska cesta 30 2270 Ormož Tel.: 041 911 234 ksenia.sever3@gniail.com
SREDiCA // 35
VESNA ŽERJAV, dopolnilna dejavnost
na kmetiji
03Z 299 007
POMACE
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) prepišite na dopisnico in jo pošljite do 10. 9. 2021 na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi. Srečni izžrebanec prejme darilni bon trgovine Lidl.
DOBITNIK NAGRADE ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Hipermarket Spar Ormož) iz decembrske številke Sredice, se zahvaljujemo za sodelovanje. Izžreban dobitnik nagrade je Janko Juršič. Nagrajenec prejme darilni bon Hipermarketa Spar. Nagrajenec bo o nagradi obveščen pisno po pošti najkasneje v enem tednu po izdaji glasila.